1 ' dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
Posebna ponudba VINO BREŽICE:
•	FIT oranžada 0,33
•	FIT ledeni čaj 0,33
•	FIT sclmeppes 0,33 ‘ Dr. Pepper 1,5 lil.
cena 39,00 SIT/kos cena 39,00 SIT/kos cena 39,00 SIT/kos cena 99,00 SIT/kos -ZA NAKUP SF. PRIPOROČA tDOLEk.lkA-UO.lt TRdOVlUAt!
OB
J V7I___II_IU\JWUUUU UUU7U
Št. 11 (2534), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 19. marca 1998 • Cena: 200 tolarjev
ISSN 0416-2242
9 770416
224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
MINOLTA
, J J53tf0£sit 199.000 sit
7*“"*
8 «0 0) E
(D CO
jo
O
g
(O
fotokopirni stroj: 15 kopij/min	™
A3, A4, zoom 50 - 200%	m
MINOLTA Ljubljana: 061/1681068 MINOLTA Maribor: 062/2295080
KRČANI ŠOLSKI PRVAKI
KRŠKO - Na letošnjem šahovskem prvenstvu učencev osnovnih šol so prijetno presenetili mladi šahisti z OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega, ki so pod vodstvom mentorja Marjana Božiča osvojili laskavi naslov. Vrstni red: 1. OŠ Jurij Dalmatin Krško (Novak, Žu-pevc, Štajner, Žnideršič, Ah-matovičeva in Malusova) 21,3. OŠ Stari trg ob Kolpi 17 točk itd.
DNEVI CVIČKA
KOSTANJEVICA - Društ-Vo vinogradnikov Kostanjevica pripravlja ta vikend dneve cvička. V petek ob 19. Qri bo v kulturnem domu v Kostanjevici kulturni pro-8fam, podelili bodo priznala ocenjenih vin, dr. Peter Kapš pa bo predaval o vinu in zdravju. V soboto, ko bo Kostanjevico obiskala tudi vinska kratica, bo ob 15. uri povorka vinogradnikov s Prikazom vinogradniških del, ob 17. uri bo tekmovanje v vinogradniškem znanju (tekmovalci zaželjeni!), ob 19. uri pa bo sredi Kostanjevice pod šotorom družabno »rečanje.
Proti reformi
Svobodni sindikati zbirajo podpise in pripravljajo množičen protest
NOVO MESTO - Svobodni sindikati Slovenije zavračajo predlog pokojninskih reform, zato so se odločili za akcijo pod naslovom “Za varno starost”, v okviru katere zbirajo podpise njihovih članov in ostalih zaposlenih zoper predlagano reformo. V soboto, 28. marca, pa nameravajo v Ljubljani pripraviti tudi množičen protestni shod. Na dolenjski območni organizaciji svobodnih sindikatov so povedali, da so v številnih dolenjskih podjetjih vsi delavci podprli protest in podpisali zahteve sindikata, z zbiranjem podpisov pa bodo nadaljevali še vse tja do 23. marca.
Svobodni sindikati zamerijo vladi, ker se ni držala dogovora, da bo do spremembe pokojninskega sistema prišlo v dogovoru s sindikati. Predlagano pokojninsko reformo zavračajo, ker zaostruje pogoje za upokojitev, znižuje pokojninsko osnovo in varnost prejemanja pokojnine. Predvsem so
* Svobodni sindikati vabijo vse zaposlene in člane drugih sindikatov, da se jim pridružijo na protestnem shodu v Ljubljani. Tja bodo organizirali tudi prevoz.
proti občutnemu podaljšanju delovne dobe na 65 let, ki naj bi veljala tako za ženske kot za moške.
So pa za takojšnje spremembe sedanjega pokojninskega sistema, ki sloni na medgeneracijskem dogovoru. Zavzemajo se za ukinitev priviligi-ranih in administrativnih upokojitev, ločitev kmečkega in delavskega zavarovanja, za redno in pravilno plačevanje osnov. Od vlade pa zahtevajo, naj zaustavi množično upokojevanje in rast pokojnin uskladi z rastjo izhodiščnih plač in življenjskih stroškov.
J. D.
Dovolj je že mencave politike!
Slovenski krščanski demokrati so v Semiču na 7. konferenci pretresli delo ter sprejeli letni program - Temeljite priprave na volitve - Kritika vladi
SEMIČ - Minulo soboto je bila v Semiču pod geslom “Za voljo ljudi” 7. konferenca Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Z njo je stranka vstopila v deseto leto političnega dela, naredila obračun za čas po lanskem novomeškem kongresu ter sprejela program dela za letošnje leto.
Predsednik SKD Lojze Peterle je v svojem govoru dejal, da državo poskuša voditi dvoglava koalicija, utemeljena na prevari in neusklajeni mešanici nasprotujočih si programov. “Vlada ne kaže nobene resnične reformne volje, s ključnimi odločitvami odlaša, kadar pa se odloča, to praviloma počne v časovni stiski. Gre za globoko krizo vodenja, upad verodostojnosti naše države navzven in zaupanja vanjo doma. Še naprej delujeta dve koaliciji, formalna in neformalna, a slednja je bistvena in močnejša,” je poudaril Peterle ter dodal, da je neusklajene, mencave in na napačnih predpostavkah temelječe politike že dovolj.
V letošnjem letu bo ključna naloga stranke temeljita priprava na lokalne volitve. Sicer pa se bo
MATERINSKI DAN V DOBRNIČU
DOBRNIČ - Trebanjska podružnica Slovenske ljudske stranke vabi na praznovanje materinskega dneva s pestrim kulturno-umetniškim programom, ki bo v nedeljo, 22. marca, ob 10.30 v kulturnem domu v Dobrniču. Slavnostna govornica bo Katarina O. Smrkolj, predsednica ženske zveze pri SLS in svetnica v državnem svetu.
Izgnancem odločbe na grobove?
Z letne skupščine nadstrankarskega društva, šteje nad 20.000 izgnancev
NOVO MESTO - Delegati 82 krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenge 1941-1945, zbrani na letni skupščini, sporočamo
Članstvu in slovenski javnosti, da je Ministrstvo za zunapje zadeve upoštevalo pobude Društva izgnancev Slovenije, Civilnih invalidov vojne, taboriščnikov, ukradenih otrok in taboriščnikov koncentracijskih taborišč ter končno začelo pogajanja z Zvezno republiko Nemčijo o poplačilu vojnih odškodnin slovenskim žrtvam vojnega nasilja.
nasilno izganjanje prizadelo okrog 80.000 Slovencev. Na njihove domove v Posavju je nemški oku-
To je prvo izmed 14 sporočil, ki so jih sprejeli na letni skupščini Društva izgnancev Slovenije preteklo soboto v Novem mestu.
5::

♦
METLIKA KOT PRIMER
Potrpljenje gre h koncu
Kaže, da zaposlenim v tekstilni industriji kot že dolgo najslabše plačani delovni sili popuščajo živci. Ko jih bo dokončno zapustilo potrpljenje, pravijo, se bo državi slabo pisalo. Metliški tovarni Komet in Beti, na primer, ki kot veliki izvoznici tekstilnih izdelkov večino dohodka zaslužita v markah, katere tečaj v zadnjem času pada, lahko potem, ko plačata vse dajatve, ki si jih v prestolnici izmislijo, zaposlenim izplačata le še toliko, da je za skromno preživetje. Rezerv ni več, idej, kako narediti še kakšen mali čudež, zmanjkuje. Nekdanji zaposleni imajo višje pokojnine, kot imajo danes delavci na njihovih delovnih mestih plače.
A doslej Metličani zaradi tega niso ropotali po Sloveniji, niso odšli protestno pred parlament, niti niso pripravili stavke na tovarniškem dvorišču. Še glasu si niso upali povzdigniti, da ne bi morebiti ostali brez službe. Navajeni so bili živeti le od svojega dela, a sedaj spoznavajo, da pri njih ni moč ničesar več poceniti. Na vrsti je vse bolj pogoltna država, od katere pričakujejo, da bo vrnila vsaj delček od gore denarja, ki so ga zmetali vanjo, ali pokazala vsaj toliko dobre volje, da bo uskladila inflacijo in devizni tečaj. Kajti če se bosta ustavila dva tako velika in pomembna metliška motorja, kot sta Beti in Komet, bo padla tudi Metlika.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Središče Dolenjske je gostoljubno sprejelo žive priče nemškega vojnega nasilja. Učenci novomeške glasbene šole so jih počastili s kratkim nastopom. Zdenka Kaplan, predsednica novomeške krajevne organizacije društva, je toplo pozdravila zbrane delegate, katerim je zaželel dobrodošlico tudi župan Franci Koncilija. Društvu je v imenu mestne občine izročil posebno priznanje in ček za 100.000 tolarjev.
Predsednik društva Vlado Der-žič je namenil uvodne besede oceni opravljenega dela in tekočim nalogam. Po njegovem poročilu so se oglasili gostje in številni delegati, med njimi za GO ZZB NOV Šlovenije tudi Miloš Poljanšek.
Izgnanstvo je bilo ena izmed zgodnjih in morda celo najhujših preizkušenj slovenskega naroda, poudarja vodstvo društva izgnancev. Spomnimo se, da so nemški nacisti od maja do oktobra 1941 iz genocidnih in nacionalno-poli-tičnih razlogov svoje osvajalske in morilske pohlepnosti izgnali iz Spodnje Štajerske, severne Dolenjske, Gorenjske ter iz Mežiške doline skupno 63.000 Slovencev. Okrog 45.000 od teh so na silo odpeljali v Nemčijo. Pribl. 17.000 naših rojakov je pred izgonom pobegnilo v t.i. Ljubljansko pokrajino ali na Hrvaško, tako da je
SŽ1VREME
Do konca tedna bo pretežno oblačno in suho vreme.
SKD v tem in prihodnjem letu zavzemala za pet ključnih programskih ciljev. Po njihovem je socialistično politiko kupovanja socialnega miru potrebno nadomestiti z dolgoročno politiko ustvarjanja novih delovnih mest. Pri socialnih reformah, pri katerih po njihovem država močno zamuja, podpirajo čimprejšnjo pokojninsko reformo ter okrepitev vloge družine. Pri razvoju lokalne samouprave in regionalizaciji Slovenije zahtevajo, da vlada in državni zbor upoštevata voljo ljudi in omogočita odločanje o novih občinah; več denarja naj dobijo občine, manj pa fevdalizirani državni skladi. Pri vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo so za jasno strategijo. Pri uveljavljanju temeljnih kulturno-civilizacijskih vrednot pa je po mnenju SKD potrebno končati z logiko totalitarne politike in uveljaviti kot temeljno izhodišče našega sožitja dostojanstvo človeka. (Več na 4. strani)	M. B.-J.
Berite danes
stran 3;
•Bo šel Sizif na pivo?
stran 4:
•Pretežak preskok v miselnosti
strgn 7:
•Zelja po knapih celo več od ponudbe
stran 9:
•Evropa že seje konopoljo
strgn 10:
•Stovičkov
panoptikum
osebnosti
stran 11:
•Novomeški sodniki presegajo norme
stran 16:
•Računalnik najboljši stroj na kmetiji stran 17:
•Stala ob strani velikemu umetniku
NA BELOKRANJSKEM LETALIŠČU - Predsednik aerokluba Bela krajina Jože Matekovič (prvi z leve) je ob sprejemu članov vodstva SKD na letališču v Prilozju dejal, da bi bila lahko prav ta stranka, glede na pomoč, ki jo daje klubu, zgled ostalim. Predsednik SKD Lojze Peterle pa je ob belokranjski pogači in dobri kapljici, ki ju ob tej priložnosti ni manjkalo, predlagal, da bi bila na belokranjskem športnem letališču vsaj nekaj mesecev na leto carinik in policist, saj bi tako lahko pristajala tudi letala iz tujine. (Foto: M. B.-J.)

rmjuac
Ne prezrite srečnega naključja! V tem časopisu se skriva ključ, s katerim boste v salonih RENAULT lahko cel teden preizkušali srečo. Tam vas čaka modri CL10 F1DJI - in če vam ga bo uspelo vžgati, bo vaš!
V /ALOmn KnAULT OD 23. DO 28.3.1998
Če v časniku ni ključa, je žal med potjo do vas izpadel. Dobite ga v najbližjem salonu Renault
pator naselil kočevske Nemce, Nemce iz južne Bukovine, Besarabije in Dobrudže. Na 6.000 zaplenjenih slovenskih posestih ob Savi in Sotli so nacisti naselili 13.000 Nemcev. Naši ljudje so tu izgubili posamično in nepremično premoženje. Še po 50 letih krivi-(Nadaljevapje na 2. strani)
Tiho si šla po stezah trpljenja, tiho trpela neštete noči, mnogo željd in hrepenenja uničile stiske žalostnih dni.
In danes, ko praznik mater slavimo, ko sama sem mati, kot tudi ti, pri srcu me stisne, v očeh zaskeli: kot sama zdaj, nekdaj si ti ob postelji moji sedela, mi tiho uspavanke pela, a moje srce tega vedelo ni.
Le kaj naj ti rečem zdaj, mati?
Je mnogo preteklo noči, premalo je reči le hvala, preveč me zate skrbi -pa vendar drugo kot HVALA reči ne znam in ne vem, saj tebi največ bi dala, če vedela bi, da to smem.
OLGA DERNOVŠČEK
POMLAD - Pomlad. Končno pomlad. Nič je ne more ustaviti, nič preprečiti njenega prihoda, kije nekaj najlepšega in dokaz, da čudeži so. Čeprav jo vedno tako težko čakamo, pride tako, kot je zapel Oton Zupančič: Po stranskih poteh, po tihem mahu, skrivaj, ko v strahu, prišla je pomlad... (Foto: A. Bartelj)
Televizija in parlament
volivci, ki bi s programom dobili privid demokratičnosti, ali poslanci, ki bi pred kamero med drugim lahko uveljavili svoj zvezdniški lik? Poslancem državnega zbora ne bi bilo dosti težje delati, če bi njihovi volilci imeli vsak trenutek parlamentarnega zasedanja vpogled v poslanske klopi skozi Katodno cev.
ANDREJ ČRNUGEU, ovčar z Grabrovca pri Metliki: “Zakaj ne bi prenašali sej državnega zbora, saj tudi Hrvati prenašajo vsako malenkost? Bi volilci vsaj vedeli, kaj delajo njihovi izvoljenci. Belokranjskega poslanca sploh še nisem slišal govoriti, upam pa, da bi ga pri neposrednem prenosu. Thkšen program ne bi bil poceni, a bi lahko poslancem znižali plače in denar namenili za prenose.” VLADO STIPANOV1C, šofer iz Paunovičev pri Adlešičih: “Naj prenašajo zasedanja državnega zbora! Bomo vsaj videli, kaj se tam dogaja. Vprašanje je, koliko ljudi bi lahko spremljalo prenos, saj mnogi Belokranjci niti TVS 1 ne morejo gledati. Res, da bi novi program morali plačati davkoplačevalci, toda koliko denarja gre iz Bele krajine v Ljubljano, pa od tega nimamo Belokranjci niči”
FRANCI DRENOVEC, varnostnik, doma z Malega Kamna: “Pred kratkim sem zasledil, naj bi uvedli poseben program za prenos sej državnega zbora. Zaradi mene ga ni treba. Bistvene informacije o sejah so v časo-
dogajanjem in si ustvari mnenje. Prenosi sej po televiziji kažejo nizko kulturo v naši politiki.”
IRENA MARKOVIČ, učiteljica iz Pišec: “Informacije, ki me zanimajo in ki jih potrebujem, lahko poiščem v medijih. Ustvarim si svojo resnico o posameznih zadevah, ne glede na to, kaj kje piše in kaj slišim. Zaradi mene ne bi bilo potrebno uvesti posebnega programa za prenos sej parlamenta. Poseben program za prenos teh sej bi bil za tiste, ki imajo čas za spremljanje tega.”
IRENA RIBIČ, tajnica krajevne skupnosti Šentrupert: “Ne bi bilo slabo, če bi imeli poseben kanal za prenose iz parlamenta, saj bi tako ostalo več časa na prvem sporedu za druge, na primer bolj koristne otroške oddaje. Zdi se, da so zdaj včasih prikrajšani prav otroci zaradi prenosov iz državnega zbora, kjer se poslanci včasih obnašajo, kot da so v otroškem vrtcu."
LADICA ARNŠEK, gospodinja iz Krajnih Brd: “Le zakaj bi velike denarje dajali za televizijo naših poslancev, saj smo jih po malem že vsi siti, kolikor jih lahko gledamo in poslušamo na televiziji zdaj? Naši
____________________________... Zakaj
ne bi raje dali denar za zaposlitev preštevilnih brezposelnih?”
ZVONE ČINKOLE, prodajalec iz Dolenjega Kronovega: “Ustanovitev televizijskega programa, kjer bi prenašali seje državnega zbora, podpiram, ker me zanima, kaj se poslanci v parlamentu pogovarjajo in kakšna stališča kdo zagovarja. Vendar bi bilo pred tem treba pretehtati stroške, in če bi bili veliki, sem proti, saj bi breme spet nosili davkoplačevalci.”
ALENKA MIHAILOVIČ, samostojna podjetnica iz Ribnice: “Posebnega programa zaparlamentarne seje ne potrebujemo. Tb vse stane, plačati pa bi morali davkoplačevalci. Za marsikaj drugega je denar veliko nujnejši. Sicer pa smo s politiko že zdaj preveč obremenjeni. O sejah izvemo dovolj iz časopisov. Za zasedanja pred televizijo in poslušanje politikov ni časa.”
BRIGITA KAVČIČ, kuharica iz Kočevja: “Politikov že sedaj ne poslušam. Nekateri radi spremljajo dogajanje v parlamentu. Če bi hoteli ustreči tem, ne bi imela ničesar proti, če to ne bi šlo na naš račun. Denar davkoplačevalcev naj raje namenijo za zdravstvo, da bomo imeli od tega vsi korist. Poseben televizijski program pa naj plačajo iz denarja, namenjenega za poslanske plače.”
izgnancem... Revoz bi moral uvoziti delavce
(Nadaljevanje s 1. strani)
ce niso popravljene! Odprto je vprašanje vojne odškodnine, rente in posebne pokojninske dobe. Zakon o žrtvah vojnega nasilja se prepočasi uresničuje, ni pa niti v celoti dorečen.
Veliko je že bilo posvetovanj in korakov pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, a vendar se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja še vedno ustavljajo ob raznih čereh. Zlasti starejši izgnanci zelo umirajo, veliko je med njimi bolnih in še več tudi revnih. Rešitve prihajajo za mnoge prepočasi in za pokojne prepozno. Mnogi še nimajo rešenih vloženih zahtev po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, čeprav je npr. Upravna enota v Novem mestu rešila vse vloge na 1. stopnji. Prvostopenjske odločbe naj bi takoj uveljavili kot osnovo za izplačevanje rente.
Samo takšne rešitve, so poudarili na skupščini, bi edine lahko odpravile posledice počasnega reševanja vlog izgnancev, državo pa bi to prisililo k hitrejšemu reševanju vlog izgnancev. Nehumane odnose do izgnancev mora država nemudoma odpraviti. Mar bodo žrtvam vojnega nasilja nosili odločbe na grobove?
TONE GOŠNIK
Ob dnevu voda
Posvetovanje v Mariboru, zaključek “vodnega detektiva”
V	Sloveniji bomo letos že petič obeležili svetovni dan voda, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Ne smemo namreč pozabiti, da je voda pomembna in nenadomestljiva naravna prvina, ki omogoča, ob nes-mortm rabi pa omejuje, življenje in razvoj človeka.
V	Sloveniji bomo dan voda obeležili s posvetovanjem “Voda in posegi v prostor - vode Pohorja, Dravskega polja in ceste”, ki bo v Mariboru v hotelu Slavija v petek, 20. marca, ob 10. uri. Na posvetovanju želijo opozoriti na nevarnost ogrožanja za Slovenijo pomembnih nahajališč zalog pitne vode ob gradnji prometnih povezav. Istega dne ob 10. uri bo v prostorih ministrstva za okolje in prostor zaključna prireditev natečaja “vodni detektiv”. Natečaja se je s kakovostnimi in ustvarjalnimi prispevki udeležila kar četrtina vseh slovenskih šol.
NOVA TURISTIČNA KARTA OBČINE TREBNJE
LJUBLJANA - Na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bo med 17. in 22. marcem spet predstavila tudi trebanjska občina. V petek, 20. marca bodo turistično društvo Čatež, vinogradniško-turistično društvo Čatež, gostilna Tončkov dom, gostilna Ravnikar in turistična kmetija Obolnar predstavili turistično ponudbo Čateža pod Zaplazom. Pred halo B bo med 15.30 in 18. uro nastopil tudi občinski pihalni orkester Trebnje, v tem času pa naj bi v Forumu na Gospodarskem razstavišču na novinarski konferenci že predstavili novo turistično karto občine Tlebnje.
Med večtisočglavo množico brezposelnih ni mogoče najti 400 primernih delavcev
NOVO MESTO - Iz Revoza še ni nobene uradne informacije, toda med delavci te tovarne se veliko govori o uvedbi nočne izmene ter o zaposlitvi 350 do 400 delavcev. Niyverjetneje z junijem naj bi jih zaposlili za določen čas. Iz Revoza smo uspeli zvedeti le, da “delajo študijo o morebitni uvedbi posebne nočne delovne ekipe”. Kdaj bodo proučevanja zaključena, še ni znano. Kljub temu se velja vprašati, kaj bi pomenilo takšno povpraševanje po delavcih. Ali bi jih na območju novomeške enote Zavoda za zaposlovanje sploh lahko našli dovolj?
Mnogi že zdaj trdijo, da ne, in ti Zavoda za zaposlovanje so to kljub temu da je v regiji okrog opravili začetno analizo. Kot pra-5.500 brezposelh. V območni eno- vi Stanislav Žagar, bi šlo izključno
REVOZOV TEDEN KULTURE - Ob 20-letnici delovanja Kulturno-umetniškega društvo Revoz in pevskega zbora Revoz poteka v Novem mestu Revozov teden kulture. Začel se je v ponedeljek, 16. marca, z otvoritvijo razstave del članov likovne sekcije v avli Kulturnega centra Janeza Trdine, nadaljeval v torek z nastopom zbora Slavček v Šmarjeških Toplicah in v sredo z gledališko predstavo Globoko grlo. Danes zvečer je ob 19.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine na sporedu nastop ansamblov Vrisk in Slavček ter Folklorne skupine Kres, jutri ob isti uri pa slavnostni koncert Mešanega pevskega zbora Revoz. Na sliki: na otvoritvi Revozovega tedna kulture je predsedstvo ZKD Novo mesto podelilo priznanje KUD Revoz za dvajset let dela. Priznanje je iz rok predsednika ZKD Franca Pluta prejel društveni predsednik Božo Kočevar. (Foto: M. Markelj)
za proizvodne delavce z 2. do 4. stopnjo izobrazbe. Potrebovali bi delavce kovinarskih programov, čistilce in ličarje v lakirnici ter monterje in nekaj mehanikov v končni montaži.
Na območju Bele krajine je večino primernih delavcev že zaposlil črnomaljski Danfoss, zato je med vsemi brezposelnimi osebami v regiji za tako delo primernih samo 50 do 80 oseb, pri čemer še ni znano, če so delo sploh pripravljeni sprejeti. Še enkrat toliko primernih oseb bo do konca junija prišlo še iz šol. Če bi zaposlovali tudi ženske (ne za nočno delo!), ne bi bilo težko zagotoviti 150 delavk.
Čeprav v Sloveniji brezposelnost še naprej raste, v dolenjski regiji že od lani pada. 400 novih delovnih mest, pa čeprav samo za pol leta ali 8 mesecev, je razveseljiva ponudba, ki bi morda za koga pomenila tudi trajnejše delovno mesto. Kako to, da med toliko osebami, ki so uradno brez dela, ni mogoče najti delavcev? Med krivci je delo na črno, poleg tega pa so se na zavodu že zbrale su-pine težje zaposljivih oseb: invalidi, starejši, Romi in ženske.
Ob kopici brezposelnih na Dolenjskem, bi Revoz torej moral “uvažati” delavce iz Kočevja in Posavja. Območna enota Zavoda za zaposlovanje se je že povezala z ljubljansko (Kočevje, Grosuplje) in posavsko enoto. Računajo, da bi na tako širokem območju lahko zagotovili dovolj delavcev. In še nekaj. Na zavodu trdijo, da bodo, če bo do zaposlovanja res prišlo, vse, ki so primerni, pa dela ne bodo sprejeli, črtali iz evidence.
B. DUŠIČ GORNIK
Krka podpira pokojninsko reformo
Zaradi vse večjih obremenitev - S spremenjenimi pogoji za upokojevanje bodo imeli vsako leto povprečno starejše delavce - Dodatno pokojninsko zavarovanje ne sme biti boniteta
NOVO MESTO - V novomeški Krki podpirajo predlog bele knjige, ki določa izhodišča za izvedbo pokojninske reforme, predvsem zaradi velikih obremenitev zaposlenih in delodajalcev pri zagotavljanju denarja za izplačevanje pokojnin in ostalih pravic. Za Krko znaša ta obremenitev letno 1,9 milijarde tolarjev.
Seveda pa se v Krki sprašujejo, lo omejeno zmožnih za delo še kako bodo ob spremenjenih po- povečevalo, s takimi delavci pa gojih za upokojevanje, z vsako bodo težko uresničevali ambici-leto povprečno starejšimi delavci,	ozno zastavljene načrte. V Krki v
lahko izpolnjevali tako velike de- celoti podpirajo reformo invalid-lovne načrte. V podjetju imajo že skega zavarovanja, saj bo v njej sedaj 336 delavcev, starih med 50 drugače definirana invalidnosti in 60 let, in 20 delavcev, starih nad	predvsem pa bo po novem delo-
60 let. Po obstoječem sistemu __________________________
pokojninskega in invalidskega
BLANCA ZA KRAJEVNI
lavcev oz. letno 53. Po projekciji SAMOPRISPEVEK
ioi'IJKJTui,	BLANCA ■ N, n«*,*™
2013, pa so ugotovili, da bo upo- rendumu za uvedbo krajevnega kojevanje večje le še letos in pri- samoprispevka v krajevni skup-hodnje leto, potem se bo do leta nosti Blanca je glasovalo le 40,43 2013 letno starostno upokojilo odst. volivcev, za 2-odstotni samo-povprečno le približno 44 deiav-	prispevek za naslednjih pet let je
cev oz. 712 v šestnajstih letih.	oddalo 52,38 odst. volivcev, proti
TVenutno imajo v Krki zapos- pa jih je bilo 47,06 odstotka. Z lenih 111 invalidov in 84 delavcev denarjem od samoprispevka bo-z omejitvami, kar je skoraj 7 odst.	do lažje uresničili predvsem veli-
vseh zaposlenih. Pričakujejo, da ko naložbo v vodopreskrbo. se bo s staranjem zaposlenih števi-
dajalec obvezen skrbeti oz. ohraniti na delu tiste zaposlene, ki so postali invalidi zaradi poškodbe na delu ali poklicne bolezni.
Glede dodatnega pokojninskega zavarovanja - tretji steber -pa v Krki menijo, da bo zanimiv tudi za delodajalce, vendar le, če premije ne bodo tretirane kot boniteta in če zanje delodajalcu ne bo treba plačevati davkov, zaposlenim pa dohodnine.
J. D.
DBČNI ZBOR SEVNIŠKIH GOVEDOREJCEV
ZABUKOVJE - Govedorejsko društvo Sevnica vabi v nedeljo, 22. marca, ob 10.30 v gasilski dom v Zabukovje na redni letni občni zbor društva. Pred zaključkom zbora sevniških govedorejcev bo še troje predavanj, in sicer mag. Breganta o načrtnem izbiranju bikov za načrtno parjenje plemenic, mag. Miša O; F-moninih krmilih in mag. Klopčičeve o dejavnikih, ki vplivajo na število somatskih celic v mleku.
/
im
o
s
Posavski center za permanentno izobraževanje Krško vabi k vpisu
v 1. in 3. letnik izrednega šudija
•	na VISOKI POSLOVNI ŠOLI Ekonomske fakultete Ljubljana in
•	na VISOKI UPRAVNI ŠOLI Ljpbljana
Rok za zbiranje prijav je petek, 15. maja 1998.
Informacije In prijave:
POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE Krško,
Dalmatinova 8, Krško, tal.: 0608/22-677 ali 22-811,
vsak dan med 8. in 15. uro.
SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2
Srednja gradbena šola Kranj razpisuje vpis v naslednje programe za odrasle za šolsko leto 1998/99:
1.	PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE:
•	slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
2.	PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA
•	slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja)
3.	PROGRAM DELOVODJA - SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA. GRADBENI DELOVODJA (V. stopnlal
POGOJI ZA VPIS IN DOKUMENTACIJA
Pod 1 - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20)
Pod 2 - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20)
Pod 3 - končana triletna poklicna šola (slikopleskar, zidar, tesar, pečar),5 let delovnih izkušenj v poklicu, spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20).
Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2,4000 Kranj.
Rok prijave 15 dni po dnevu razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni.
Novomeška kronika
_ URA - Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj je na ponedeljkov obisk v Mirno Peč zamudil. Na začetku pogovora s tamkajšnjimi b	Jeti je zato minister pozval, naj
'i govorijo kratko in jedrnato. Po-i, tem pa je sam prevzel besedo in r na dolgo in široko celo uro govo-v ril o proračunu. Ker se zato niso uspeli pogovoriti o ničemer, kar e *are Mimopečane, so sklenili, da i- bo naslednji ministrov obisk poči svečen samo lokalnim temam. Smrkolju so v Mimi Peči podarili uro na stiliziranem sodčku. Mir-r nopečani se tako lahko nadejajo, da minister naslednjič ne bo za-' mudil.
POKUŠNJA - Če hočeš pri-3 vabiti ljudi, jim obljubi zastonj brano in pijačo pa se jih bo trlo. 3 Tako je bilo tudi na nedavnem i Gregorjevem sejmu, ko so pripravili degustacijo mesnin, sira, Itruha in vina. Človek ne bi verjel, j kako požrešni so ljudje. Saj lačnih i tam ni bilo, pred zastojnskimi j stojnicami st) se prerivali v glavnem taki, ki imajo dovolj pod pal-, cem in preveč okoli vampov.
, DINARJI - V eni od novome-j “bih bank poslujejo še v dinarjih.
Ko je mlada mamica s sinčkom ; varčevalcem prišla na banko izpraznit hranilnik, je dobila speci-nkacijski listič, na katerem so kot denarna enota vpisani še dinarji. Sicer pa - saj so tudi kazni v starih zakonih, ki še veljajo, navedene v dinarjih. Ta denarna enota pa je * v veljavi tako v ZR Jugoslaviji bot v Iraku.
OKOLJE - Sestanka o akciji Urejajmo okolje!, ki jo vsako leto pripravi novomeška občina, vodi pa sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, so se udeležili tako gozdarji kot ribiči, člani kluba za podvodne aktivnosti in dru-gi> ki bodo v akciji sodelovali. Sestanka se niso udeležili le predstavniki občinskega sekretariata za komunalne zadeve. Oni očitno skrbijo za ceste, po katerih bodo odpadke vozili na občinsko deponijo v Leskovcu...
Ena gospa je rekla, da novomeški Zavod za zaposlovanje z Več kot S.000 “zaposlenimi” ni samo največja firma na Dolenjskem, ampak tudi edina, ki še na novo “zaposluje”.
POKLON JAZZISTU
NOVO MESTO - V soboto, 21. marca, bo v kavarni Pri slonu jazzovski večer, na katerem bo trio babjak 3-0, ki ga sestavljajo violinist Marijan Dovič, kitarist in pevec Klemen Pisk ter kontrabasist Rok Sve-i'Čič, izvedel koncert v počastitev ani umrlega Stephana Grapellija, legendarnega, svetovno znanega Jazzovskega violinista.
Suhokranjski drobiž
. DARILO - Več kot odlično se je izkazala pekarna Malka iz Žužemberka. V dogovoru z odborom RK Žužemberk speče darilo v obliki srca za vsakega elana, ki ima pomembno obletni-e°- 80 let in več.
DAN SUHE KRAJINE - V soboto, 21. marca, se bodo na sejmu Alpe-Adria na razstavnem prostoru Mestne občine Novo mesto Predstavili tudi člani TD Suha brajina in KD Hinje. Nastopili bodo rogisti, pevke v nošah, rokodelci in skupina Prima pod Vodstvom Aleša Makovca.
OBČNI ZBOR DU ŽUŽEM-& E RK - Žužemberški upokojen-e/ in upokojenke se bodo v nede-v°, 22. marca, ob 15, uri zbrali svojem rednem občnem zbo-n>- Društvo vodi že več let (več bor uspešno) Francka Ožbolt, kančka (na sliki) pripravlja skupaj z odborom tudi za letošnje kto zanimiv program, namenjen upokojencem različnih starosti. (Foto: S. M.)
MMIZ MAŠI H O SiI M MM Minister Smrkolj med dolenjskimi kmeti
V Mirni Peči o težavah z agromelioracijo - V Zburah na uspešni kmetiji
MIRNA PEČ - Minuli ponedeljek je kmetijski minister Ciril Smrkolj s sodelavci na povabilo koordinacijskega odbora novomeške SLS obiskal novomeško občino. Najprej je obiskal srednjo kmetijsko šolo Grm v Novem mestu in se sestal tudi s predsednikom državnega sveta Tonetom Hrovatom. V Mirni Peči pa se je pogovarjal s tamkajšnjimi kmeti o težavah, ki jih imajo z agromelioracijo.
zaključil v Brusnicah, kjer so v tamkajšnji osnovni šoli predstavili projekt alternativne možnosti zaposlovanja na kmetijah.
J. D.
V Mirni Peči si namreč že dalj časa prizadevajo, da bi na območju katarstrske občine Golobinjek in Mirna Peč nadaljevali agromelioracijo na površini 471 ha zemljišč, vendar so bili lani s tem projektom na ministrstvu zavrnjeni. V imenu investitorja Mercatorja Kmetijske zadruge Krka je Jože Starič povedal, da so za ta projekt zbrali zelo veliko dokumentacije,
KONCERT
ŠENTJERNEJ - Na prvi pomladni dan, v soboto, 21. marca, ob pol osmih zvečer bo v dvorani osnovne šole slavnostni koncert šentjernej-skega pihalnega orkestra.
KANIDATI ZA ŽUPANE
NOVO MESTO.- Območna organizacija Združene liste se že pripravlja na jesenske županske volitve. Občinski odbori stranke so že evidentirali kandidate za župane. Tako so v novomeški občini evidentirali 3 kandidate, v šentjernejski občini enega, dva županska kandidata je ZLSD evidentirala v občini Škocjan, prav toliko v morebitni novi občini Žužemberk. Svoje kandidate bodo postavili tudi v morebitnih občinah Dolenjske Toplice, Šmarjeta in Mirna Peč.
O VODAH TAKO IN DRUGAČE
NOVO MESTO - V zvezi s svetovnim dnevom voda, ki bo 22. marca, pripravlja novomeška gimnazija, kot ena izmed slovenskih UNESCO šol, namesto običajnega pouka delo v različnih delavnicah, ki bodo imele skupno tematiko: Vode tako‘in drugače. Dijaki si bodo ogledali tudi film “Krka, ne jezi se”, ki so ga pripravili tretješolci in s katerim tekmujejo na natečaju Goethejevega inštituta na temo “Svet voda” in gledališko predstavo “Voda”.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA MATERINSKI DAN
ŠMARJETA- Novoustanovljeno Kulturno društvo Šmarjeta organizira v počastitev materinskega dneva gostovanje gledališke skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični, in sicer v soboto, 21. marca, ob 19. uri v šmarješki osnovni šoli. Skupina bo nastopila s komedijo “Mrtvi ne plačujejo davkov”. Prireditev so omogočili: OŠ Šmarjeta, KS Šmarjeta, Plastoform Šmarjeta in Gorenjski tisk.
zato bi po njihovem mnenju zahtevek moral biti rešen.
Minister Smrkolj, ki je precej natančno razlagal postavke proračuna, je pojasnil, da so imeli lani za agromelioracije na voljo le 33 milijonov tolarjev, vlog pa so prejeli za 260 milijonov. Minister Smrkolj je obljubil, da bodo v prihodnje poskušali te vloge hitreje reševati, že v letošnjem letu naj bi za tovrstne vloge namenili petkrat več denarja kot lani. Podsekretar Igor Hrovatič, kije imel pri občinski skupščini še do nedavnega na skrbi kmetijstvo, pa je kmetom pojasnil, da bodo omenjeno vlogo za agromelioracijo poskušali rešiti v dveh delih; polovico denarja naj bi dobili v jeseni, drugo polovico pa naslednjo pomlad.
Minister si je potem ogledal še kmetijo Marjana Gorenca v Zburah, o kateri pišemo posebej, in na dvorišču posadil lipo. Obisk je
PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM ČLANOM CIVILNE ZAŠČITE
ŠENTJERNEJ - V ponedeljek, 16. marca, je bila ob svetovnem dnevu civilne zaščite v prostorih šentjernejske občine slavnostna podelitev priznanj najzaslužnejšim članom Civilne zaščite v šentjernejski občini. Župan Franc Hudoklin je priznanja izročil Cirili Gradi-šar, višji medicinski sestri v novomeški splošni bolnišnici, Metodu Krvini, prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhpolje in šentjernejski osnovni šoli. Podelitve se je udeležil tudi predstavnik uprave RS za reševanje Jernej Cimperšek ter predstavnik uprave za obrambo Novo mesto Jože Udovč.
MINISTER SMRKOLJ V HLEVU - V ponedeljek je kmetijski minister Smrkolj obiskal novomeško občino in se pogovarjal z dolenjskimi kmeti. Obiskal je tudi Gorenčevo kmetijo v Zburah in si ogledal hlev, kjer imajo montirano sodobno napravo za samodejno napajanje in krmljenje telet. (Foto: J. Domiž)
Akcija za čistejše okolje
Od spomladanskega čiščenja do sanacije črnih odlagališč
NOVO MESTO - Konec marca bo v novomeški občini stekla akcija Urejajmo okolje!, ki jo ob tem času pripravljajo že več let zapored. Akciji, katere cilj je čisto, lepo urejeno in prijazno okolje, so se pridružili tudi Komunala, novomeška enota Zavoda za
NAGRMADENI ODPADKI - Kako potreben in koristen je občasen zastonjski odvoz kosovnih odpa-kov, kaže te dni pogled na kupe teh odpadkov po številnih krajih v novomeški občini. Kaj vse se tam najde! Od počenih starih piskrov do nerabnih pralnih strojev in celo odsluženih avtomobilov, kar vse bi sicer končalo v kakšni grapi pod vasjo, v gozdu, v potoku. Posnetek je z Dolža, kjer se je za pokopališkim zidom nabral velik kup odpadkov. (Foto: A. B.)
gozdove - gozdarji bodo izdelali kataster črnih odlagališč v gozdovih - krajevne skupnosti, Ribiška družina Novo mesto, Klub za podvodne aktivnosti in druga društva. Akcijo bo vodil in usmerjal referat za varstvo okolja, ki deluje v okviru občinskega sekretariata za varstvo narave in urejanje prostora. Akcija bo trajala do konca maja.
“Upravljalce javnih površin bomo obvestili o akciji intenzivnega čiščenja in urejanja okolja, lastnike zemljišč spodbujali k spomladanskemu čiščenju in urejanju njihovih zemljišč, sanacija črnih odlagališč pa bo trajala celo leto,” je med drugim povedal občinski sekretar Miloš Dular. Pomemben del skrbi za čistejše okolje je odvoz kosovnih odpadkov, ki ga novomeška Komunala opravi dvakrat na leto, spomladi in jeseni, in to na stroške občine. Urejanje javnih mestnih površin in brežin na območju mesta pa poteka v okviru programov mestnih krajevnih skupnosti, ki so pri tem poslu zelo prizadevne in uspešne. Vsako leto za to namenijo 6 do 7 milijonov tolarjev.
V času akcije Urejajmo okolje! bo deloval tudi tako imenovani “zeleni telefon” (317-188), na katerem bo moč dobiti razne informacije in (tudi po avtomatskem odzivniku) posredovati razna sporočila v zvezi z akcijo.
A. B.
SONČNI ŽAREK - V varstveno-delovnem centru v Novem mestu delujeta enkrat tedensko dva kluba za starejše duševno prizadete, ki bivajo doma pri starših. Kluba vodita Ana Bevc in Avguština Lah. Prva skupina prihaja v klub že več kot dve leti, druga pa od letošnjega februarja. Vpočastitev dneva žena in materinskega dne so za mame “klubovcev” v VDC-ju pripravili proslavo. V goste so prišli učenci z žužemberške podružnične šole Šmihel skupaj z mentorico Silvo Papež in jim pripravili zelo prijeten kulturni program z vodilno mislijo “Postani tudi ti sončni žarek za ljudi". Srečanje je bilo tako prijetno, da so se med njimi takoj stkale prijateljske vezi. (Foto: J. Domiž)
Po novem ne nasprotujejo KS
ŠENTJERNEJ - Problematike krajevnih skupnosti v šentjernejski občini občinski svetniki niso uspeli rešiti vse od začetka delovanja leta 1995 do danes. Rešitev tega vprašanja je od njih zahtevala tudi skupina ljudi, kije pred kratkim vdrla na njihovo sejo. Svetniki so se odločili, da o tej temi še enkrat spregovorijo konec marca. O KS v občini pa so govorili tudi na javni tribuni SKD Šentjernej minulo soboto zvečer v prostorih šentjernejske osnovne šole. Žal se je tribune udeležilo bolj malo ljudi.
Na njej so predstavili raziskavo, ki sojo naročili prejšnji mesec in s pomočjo katere so v SKD želeli izvedeti, kaj o problematiki KS menijo občani. Med 100 izbranimi telefonskimi naročniki na območju orehoviške KS je odgovorilo skoraj 80 odst. vseh vprašanih, na območju šentjernejske KS pa od 200 tri četrtine vseh. Na območju orehoviške KS jih je bilo več kot tri četrtine mnenja, da so KS potrebne; med
njimi so se skoraj vsi (95 odst.) opredelili za obstoječo KS. V Šentjerneju je bila slika nekoliko drugačna: da so KS potrebne, je menila manj kot polovica vprašanih, za sedanji KS pa se jih je opredelilo približno 35 odst.
Predsednik šentjernejske SKD Jože Simončič, ki je raziskavo predstavil, meni, daje v Orehovici volja ljudi jasna, še naprej želijo sedanjo KS, v Šentjerneju pa ta interes ni tako velik. Sedanja KS je velika, zato so v SKD odprti za ustanovitev novih KS oz. se še bolj zavzemajo za ustanovitev vaških skupnosti. “Pred sprejetjem dopolnjene zakonodaje o lokalni samoupravi smo bili proti KS, sedaj jim ne nasprotujemo, če si jih ljudje želijo, vendar to ne pomeni, da je prišlo do preloma v našem mišlenju, ampak se je v tem času zakonodaja obrnila na glavo,” je povedal Simončič. Dejal je še, da so bile stare KS le konkurenca občini, z novo zakonodajo pa so podrejene in v pomoč občini. J. DORNIŽ
Bo šel Sizif na pivo?
Občina ne more toliko očistiti, kot lahko občani zasvinjajo. Pa še drago je. Čiščenje, namreč, ne svinjanje. Edina tolažba je, da smo občina mi vsi in da tako čiščenje plačujejo tudi tisti, ki svinjajo. Tolažba pa taka!
V lanskem letu so za občinski, se pravi davkoplačevalski denar, v novomeški občini očistili oziroma sanirali, kot se danes temu reče, sedem večjih črnih odlagališč odpadkov, se pravi divjih smetišč. To je stalo okoli 7 milijonov tolarjev. Letos je za nadaljevanje tega dela in za urejanje okolja v občini sploh na voljo 6 milijonov tolarjev. Kaplja v morje. Pa saj bi še šlo, če bi tunelu, ki se mu reče onesnaženo okolje, bilo videti konec, če bi se nekje v temni daljavi svetila vsaj majčke-ma lučka, da bi trepetal vsaj obet svetlobe. Pa ni nič. Sizifovo početje. In še skala, ki se vedno znova tik spod vrha, do koder jo z muko pririnejo ekološki Sizifi, skotali nazaj v globoko dolino, je vse težja.
Ne samo, da se za drag denar očiščeno črno smetišče po mesecu, dveh spet napolni, nastajajo
vedno nova in nova. Naše hoste so eno samo smetišče. Potoki prav tako pa grape, lokave, vrtače, loke. Začne se s tem, da otrok skozi avtomobilsko okno vrže izpraznjeno vrečko čipsa, nadaljuje z razbrcanimi pločevinkami piva in vinskimi steklenicami po mladeniškem žuru, oče v hosto zapelje prikolico odpadnega gradbenega materiala, kmet v potoku opere cisterno s strupenim škropivom, konča pa se tako, da uspešni podjetnik v zavetju noči ob vodovodno zajetje zavali sode, iz katerih se cedi odpadno strojno olje. Vmes je pa bogata paleta učinkovitega onesnaževanja okolja. Hodil po zemlji sem naši in gledal nje odpadke!
Takole je s tem pri nas. Veljavni zakon prepoveduje črno odlaganje odpadkov in za tako početje povzročitelju grozi kazen. V dinarjih! Jugoslovanski zakon, jugoslovanski denar.
Kaj pa, če bo Sizif obupal, pustil tisto skalo v globači in šel na pivo, pločevinko pa vrgel na kamen ?
ANDREJ BARTEU
Največje breme bodo nosile ženske
Direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik o novi pokojninski reformi
NOVO MESTO - “Vsaka reforma je težka, pokojninska pa bo ena najtežjih, saj bo trajala najdlje, posledice pa bo imela za vse, kot kaže ,pa bodo najhujše breme nosile ženske,” je za uvod na javni tribuni o pokojninski reformi in enaki obravnavi žensk in moških, ki jo je prejši^ji četrtek v hotelu Krka v Novem mestu organiziral novomeški občinski odbor LDS, povedala direktorica vladnega Urada za žensko politiko in predsednica ženske mreže LDS Vera Kozmik.
Kozmikova je poudarila, da pokojninsko reformo nedvomno potrebujemo. S pokojninskimi reformami se ukvarja cela Evropa, vendar enotnega recepta o tem, kako rešiti ta problem, ni. Na Uradu za žensko politiko so proti temu, da bodo najvišjo ceno za to reformo pri nas morale plačati ženske. Zato so pripravili pet predlogov za spremembo te reforme. Z novo pokojninsko reformo se močno podaljša starost za upokojitev, medtem ko inštitut dela - delovna doba odpade. Po novem se bodo tako ženske kot
Z EKSTEMPORA
NOVO MESTO - V predavalnici Dolenjskega muzeja bodo jutri, 20. marca, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na lanskem ekstemporu Zajčja Dobrava.
moški lahko upokojevali pri 65. letu starosti, lahko tudi prej, vendar z velikimi odbitki. Pri ženskah se ta doba povečuje kar za 12 let. Medtem ko se trenutno v Sloveniji moški upokojujejo povprečno pri 57 letih in ženske pri 54. “Naš
Vera Kozmik
predlog je, da je upokojevanje preko 63. leta še prezahtevno, to pa utemeljujemo z analizami, ki kažejo, da se število bolniških izostankov po 50. letu starosti močno povečuje,” pravi Kozmikova.
Opozorila je tudi na prevelike odbitke pri predčasnem upokojevanju. “Ljudje gredo v službo z različno starostjo, le 12 do 13 odst. populacije pri nas študira, to pomeni, da se zaposlijo nekje pri 25 letih, zato bi moralo biti tistim, ki se prej zaposlijo, omogočeno, da se tudi prej upokojijo, in to z manjšimi odbitki,” je menila Kozmikova.
Z izenačitvijo starosti moških in žensk pri upokojevanju se ženskam ukinja 5 let kompenzacije za delo z otroki, starejšimi in v gospodinjstvu, kijih priznava sedanja zakonodaja. “Nismo proti izenačitvi te dobe, vendar mora država poleg tega narediti še nekaj drugih korakov. Želimo, da se nam neovrednoteno delo prizna, saj še vedno veliko večino tega dela naredijo ženske,” je zaključila
Kozmikova.	.	 -
J. DORNIZ
mm 12 MAŠIM OBČIM Htii
Načrti za šolo so, kaj pa denar?
V obeh osnovnih šolah v metliški občini se pripravljajo na devetletko, vendar imajo že sedaj prostorske težave - 240 milijonov tolarjev za prizidek k metliški šoli
METLIKA, PODZEMELJ - V metliški občini sta dve osnovni šoli, podzemeljska in metliška, slednja s podružnico na Suhorju. V podzemeljski šoli je 8 oddelkov, v metliški 26 in trge s podaljšanim bivapjem, na Suhorju pa 4 oddelki. Čeprav je v zadnjem desetletju vse manj učencev, se število oddelkov vsaj do leta 2003 ne bo zmanjšalo razen na suhorski podružnici, kjer so precejšnja nihanja števila otrok in obstpja možnost kombiniranega pouka.
Pedagoški delavci se v posebnih programih že usposabljajo za delo v prenovljenih programih. Težave na obeh šolah pa so zaradi pomanjkanja prostora, zlasti v metliški, saj ima že sedaj na razredni stopnji pet oddelkov pouk popoldne, kar je več popoldanskih oddelkov, kot jih imajo vse ostale belokranjske šole skupaj. Seveda na šoli ne držijo rok križem, saj je že izdelana projektna dokumentacija za prizidek, opravljeni so razgovori na ministrstvu za šolstvo in šport, na šoli pa upajo, da bo gradnja
Savinškovega kipa ni moč več sestaviti
Nadomestilo ga bo spominsko obeležje
ČRNOMELJ - Črnomaljci so že ničkolikokrat spraševali, kdaj bo v bližini vranoviškega železniškega mosta zopet stal spomenik, ki so ga na obsojanja vreden način ukradli in poškodovali. Spominjal je namreč na prvi napad patizanov na okupatorski bunker pri Vrano-vičih 11. avgusta 1941, takrat pa so črnomaljski fantje tudi prvič množično odšli v partizane.
Bakreni kip, delo akademskega kiparja Jakoba Savinška, je strokovnjak iz Ljubljane ocenil na tri milijone tolarjev. Robi Hudorovac pa gaje pred slabima dvema letoma kot odpadni baker za nekaj tisoč tolarjev prodal Bogdanu Čurku, ta pa ga je vnovčil na odpadu. Kar je ostalo od njega, danes hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. A spomenik je tako razkosan, da ga ne bo moč več sestaviti in postaviti na staro mesto. To so spoznali tudi v občinskem odboru Zveze borcev NOV Črnomelj, ki je spomenik postavil in ga vzdrževal. Zato so borci imenovali komisijo, ki se s kamnosekom Petrom Plutom z Otovca dogovarja o postavitvi obeležja, ki ga bodo borci s pomočjo sponzorjev še lahko plačali. Obeležje bo postavljeno do 11. avgusta, do črnomaljskega krajevnega praznika.
Predstavniki črnomaljske občinske uprave, ki so bili lani kot priče vabljeni na sodišče, so zvedeli, da sodišče v kazenskem postopku glede na storilce in škodo po vsej verjetnosti ne bo odločalo o odškodninskem zahtevku, pač pa bo oškodovanec po končanem kazenskem postopku s svojim zahtevkom napoten na pravdo. Obtožba zopet Hudorovca in Čurka je bila 15. januarja letos sicer pravnomočna, vendar v občinski upravi menijo, da v kratkem ni moč pričakovati konca kazenskega postopka.
M. B.-J.
NEKOČ JE BIL SPOMENIK - Klavrn je pogled na kraj, kjer je nekdaj stal spomenik!
stekla že letos. Vendar naj bi naložba po predračunih Veljala 240 milijonov tolarjev, župan Branko Matkovič pa opozarja, da polovico tp vsote ne bi bilo moč pokriti iz občinskega proračuna niti v petih letih. Ravnatelj Jože Mozetič pa je spomnil politične stranke, da so pred dobrimi tremi
leti v volilnih programih dobro zastavile skrb za šolstvo, zdaj pa bi bil čas, da na tem področju tudi v resnici storijo kaj več ter dajo prednost naložbam v šolstvo.
V Podzemlju namreč načrtujejo prehod na devetletno šolo v šolskem letu 2001/2002, v Metliki pa se boje, da bo stekla še pozneje, če ne bo odpravljena prostorska stiska. Po drugi strani pa vse kaže, da so v metliški šoli
BELOKRANJCI SKUPAJ NA
TURISTIČNEM SEJMU
LJUBLJANA - Vse tri belokranjske občine tudi letos nastopajo skupaj na mednarodnem sejmu turizma, športa in izdelkov, ki poteka od 17. do 22. marca v okviru Alpe-Adria na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Belokranjci predstavljajo zasebne gostilne v metliški občini, podjetje GTM iz Metlike ter turistične kmetije v semiški in črnomaljski obči-
vina in jedila, si ogledaji izdelovanje izdelkov domači
obrti ter prisluhnejo belokranjskima ansambloma Tonija Verderberja in Vasovalci.
* Zadnja leta se tako rekoč vsi učenci, ki v metliški občini zaključijo osnovno šolo, vpišejo v srednje šole, od tega 90 odst. v belokranjske in dolenjske. Okrog 15 odst. se jih odloči za gimnazijo, 40 odst. za ostale 4-letne programe ter približno 35 odst. za triletne šole. Največ učencev nadaljuje šolanje na šolah ekonomske usmeritve, sledijo pa različne tehniške šole.
optimisti. Program postopnega uvajanja devetletke namreč predvideva, da bo v šolskem letu 1999/ 2000 začela desetina šol s prvim, sedmim ali obema razredoma delati po programu devetletne šole. Na metliški šoli pravijo, da ostajajo možnosti, da bi kandidirali za vzorčno šolo in pričeli s postopnim prehodom na devetletko s sedmim razredom že v letu 1999/2000.
M. B.-J.
SALAMIADA TRINAJSTIČ - V Badovinčevi gostilni na Jugorju je bila v petek, trinajstega, 13. salami-ada, na kateri so ocenili 48 salam. Zasluga salamiade je, da so suhomesnati izdelki vsako leto boljši in komisija je imela težko delo pri ocenjevanju. Prvo nagrado sta si delila Jože Cimerman iz Dobravice pri Šentjerneju in Janez Ponikvar iz Birčne vasi (na fotografiji), drugo mesto pa Slavka Zupančič iz Dolnjega Maharovca in Andrej Senica iz Dolenjskih Toplic. Izdelovalec vseh štirih salam, ki so dobile tudi veliko zlato medaljo, je bil Marjan Zupančič iz Dolenjega Maharovca. Na slovenski salamiadi v Šentjanžu pa bo sodeloval tudi Alojz Hoznar iz Ručetne vasi, ki se je uvrstil na peto mesto. (Foto: M. B.-J.)
BORCI O AKTUALNOSTIH
ČRNOMELJ - Pred dnevi je bila letna konferenca črnomaljske mestne organizacije Zveze borcev, ki šteje 370 članov. Lani jih je umrlo 21, dva sta izstopila, v zadnjih letih pa so sprejeli 34 mlajših članov. Borci se udeležujejo akcij in spominskih prireditev, obiskujejo pa tudi starejše in bolne člane. Na konferenci so borci spregovorili tudi o dogajanjih v državi in občini ter obsodili nekatere stranke, ki razdvajajo državljane Slovenije.
PRORAČUNI
ČRNOMELJ, SEMIČ - Črnomaljski svetniki so na zadnji seji sprejeli osnutek občinskega proračuna za letošnje leto, v katerem naj bi bilo za skoraj 1,1 milijarde tolarjev prihodkov. Semiški svetniki pa so na zadnji seji sprejeli odlok o zaključnem računu lanskega proračuna, v katerega se je nateklo za dobrih 368 milijonov tolarjev prihodkov, odhodkov pa je bilo za dober milijon manj. Prav tak so sprejeli proračun za letošnje leto, v katerem je zapisano, da bodo imeli letos v semiški občini za dobrih 336 milijonov tolarjev prihodkov.
• Tako imenovana slovenska elita se bo rešila. Vsi preostali so
zapisani k hudiču. (Rugelj)
KOMEDIJA OB MATERINSKEM DNEVU
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj pripravlja ob materinskem dnevu v soboto, 21. marca, ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane, ki se bo predstavilo s komedijo Denar z neba. V glavnih vlogah bodo nastopili Iztok Valič, Urška Hlebec, Bogomir Veras, Milena Grm, Andrej Kurent, Janez Škof, Gorazd Jakomini in Josip Puh.
HVALA TI, MATI
SEMIČ - Kulturno društvo Orel iz Semiča vabi ob praznovanju materinskega dne v soboto, 21. marca, ob 19. uri v semiški kulturni dom na kulturni večer z naslovom “Hvala ti, mati”. Nastopili bodo mladi igralci s Črmošnjic, otroška skupina s Črešnjevca, učenci črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca, učenci semiške podružnice Glasbene šole Črnomelj, predšolski otroci, ki obiskujejo verouk, dekliška pevska skupina ter mladi semiški recitatorji in povezovalci programa.
Pomoč države, manj pa občine
- -- 1 """
Sokčev dvor v Zuničih bo letos obnovljen, informacijski center v njem pa bo zaživel, ko bo razglašen krajinski park Kolpa - ZVNKD Novo mesto opozarja na obvezo črnomaljske občine
ŽUNIČI - Ministrstvi z^ kulturo ter okolje in prostor sta leta 1995 v Žuničih kupili belokranjski dvor in prispevali tudi denar za njegovo obnovo. V njem naj bi bil namreč informacijski center krajinskega parka Kolpa. Lastnik dvora je postal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki pa opozarja, da je črnomaljska občina sodelovala le pri nakupu kot pogajalski partner z lastnico dvora, finančnih obveznosti pa ni izpolnila.
proračun, prav pa bi bilo, če bi bila tudi v občinskega.
Sicer pa Ivanovičeva pravi, da
Doslej so na dvoru, ki ga imenujejo tudi Šokčev dvor, uredili
dvor obnavljajo na zalogo, saj naj bi zaživel šele takrat, ko bo razglašen krajinski park Kolpa in bo znan njegov upravljavec oz. koncesionar ter tudi, kako bo park sploh deloval. Cilj zavoda, ko je začel z obnovo, pa je bil, da ohranijo arhitekturno in - kolikor je mogoče - tudi etnološko vrednost. So pa dvor, ki je še eden redkih v
* Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto poudarjajo pomen obnove dvora v Žuničih, ki bo pomemben tako za promocijo parka kot občine. Zato so občini'oz. občinskemu svetu predlagali, da razmislita o nadaljnjem sodelovanju pri obnovi dvora ter da občina plača, kar je dolžna po tristranski pogodbi, podpisani leta 1996. Država namreč nima namena vlagati v objekt, ki ga je sicer kupila za potrebe občine, če slednja ne pokaže zanimanja za obnovo.
ROTERDAMSKI EKSCENTRIK V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Roterdamski ekscentrik Harry den Hartog bo s svojim glasbenim avantgardizmom razširjal obzorja obiskovalcem Mladinskega kulturnega kluba v Črnomlju v soboto, 21.3.1998, ob 22. uri. Istega večera nam bodo člani skupine Absent Minded iz dežele terana in pršuta razkrili odgovor na vprašanje z novega CD-ja “Kuomu zida wače luopo?”
Beli krajini, prilagodili potrebam sedanjega časa.
M. BEZEK-JAKŠE
BREZPLAČNA OPREMA
ČRNOMELJ - Ob preselitvi črnomaljske izpostave Davčne uprave, Upravne enote in izpostave ministrstva za obrambo ter ob prenovi občinske sejne sobe je na črnomaljski občinski upravi ostalo kar precej knjigovodsko odpisane, sicer pa še uporabne pisarniške opreme. Zato je tukajšnji občinski svet na zadnji seji sprejel sklep, da kar 230 kosov omenjene opreme brezplačno razdeli društvom in krajevnim skupnostim.
ŽUNIŠKI DVOR - Čeprav obnova belokranjskega dvora v Žuničih št. 2 še ni končana, pa se mu že na prvi pogled pozna, da je dobil novega gospodarja. Stanovanjska hiša, skedenj ter ostala gospodarska poslopja in zaprto dvorišče namreč že kažejo precej lepšo podobo kot pred nekaj leti, ko so bili prepuščeni zobu časa. (Foto: M. B.-J.)
hidroizolacijo ter popravili celotno ostrešje in zamenjali kritino, ki jo je s posredovanjem podjetja Zora iz Mengša sponzorirala avstrijska firma Tondach. Na novo so ometali notranjost in zunanjost stanovanjske hiše in nasploh uredili notranjščino in zunanjščino, obnovili gank, napeljali elektriko in vodovod ter zgradili greznico. Za ta dela je ostalo neplačanih poldrugi milijon tolarjev, od katerih naj bi občina prispevala 600 tisočakov, ostalo pa ministrstvi. Sicer pa naj bi še letos dokončali obnovo, saj gre le še za izoliranje podstrešja, postavitev krušne peči in notranje opreme, za priključitev vode in elektrike ter manjša mizarska dela na ostalih objektih. Kot je povedala Mira Ivanovič, višja konzervatorka v novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, je ta naložba uvrščena v letošnji državni
Pretežak preskok v miselnosti
Semičani opozorili vodstvo SKD na lažno socialo, Metličani pa na tretjerazrednost občanov - Lojze Peterle: “Pri vključevanju v EZ moramo igrati na vse tipke”
SEMIČ, METLIKA - Vodstvo SKD je pretekli petek obiskalo selniško in metliško občino. V Semiču so se sestali z županom Jankom Bukovcem, v Metliki pa so se pogovarjali z županom Brankom Matkovičem in predstavniki metliškega gospodarstva. Ustavili so se še na športnem letališču v Prilozju, saj je SKD, kije aeroklubu Bela krajina že podarila letalsko radijsko postajo, tokrat plačala prvo polnjenje novih rezervoarjev za letalsko gorivo na letališču.
Župan Bukovec je goste seznanil s problematiko v občini, zlasti z romsko in socialno, ter opozoril na podpiranje lažne sociale in navidezno brezposelnost. Hkrati je nanizal uspehe novonastale semiške občine, ob tem pa ni mogel niti mimo težav, ki jih imajo z zaraščanjem krajine.
Metliški župan Matkovič je pohvalil SKD, češ da je edina, ki jih je prišla pogledat na organiziran način. Ker občina v vseh pogledih za petino zaostaja za slovenskim povprečjem, je apeliral na vodstvo SKD, da pri oblikovanju državnega proračuna gledajo na policentrični razvoj države. Po njegovem je delitev državnega denarja nepravična, ker niso upoštevane dejanske razmere, temveč le indeksi, zato se ne morejo izkopati iz revščine in niso
zanimivi ne za izobražence ne za investitorje. Opozoril je na maloobmejni sporazum, kije ratificiran, a se ni še nič premaknilo z mrtve točke. Tako so Metličani tretjerazredni državljani, kar pa stoično prenašajo.
marke. Andrej Beličič iz Kolpe pa je goste seznanil z agonijo obrata v hrvaških Radatovičih, ki se vleče že leta, pri reševanju problema pa gre za izredno togost Slovenije in Hrvaške.
Peterle je dejal, da je devizni tečaj v rokah centralne banke. A rast birokracije draži državo in povečuje stroške podjetij. Zato se boji, da bodo obremenitve še večje, rešitev pa vidi v spremem-
Tbdi predsednik in podpredsednik občinskega sveta Juš Mihelčič in Lojze Malenšek sta menila, da bi morala država pomagati pri razvoju podeželja. Po Mihelčičevem mnenju so Belokranjci, gledano iz Ljubljane, nekje daleč za Gorjanci, a ne po kilometrih, temveč v glavah, preskok v miselnosti pa je očitno težak. Anton Tomc iz Kometa in Viktor Kocjan iz Beti sta opozorila na težave, kijih imajo izvozniki tekstilnih izdelkov, zlasti zadnje čase, ko pada tečaj nemške
■ Semiško in metliško občino so poleg predsednika SKD Lojzeta Peterleta obiskali še popredsed-nik Alojz Zupančič, člani izvršilnega odbora Alojz Thrk, Franc Bitjak in Janez Gajšek ter članica sveta SKD Milena Munda.
bi vladne politike. “Ko bomo v Evropski zvezi, bo šlo več pozornosti manj razvitim, a če ne bomo * sami nič naredili za to, v zvezo sploh ne bomo prišli. Če gremo v EZ, moramo igrati na vse tipke, ne le na eno oktavo na klaviaturi,” je menil Peterle.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki
IZKUPIČEK OD PRIREDITVE PRI NAS BELOKRANJCIH, ki bo ta petek ob 20. uri v športni dvorani osnovne šole Metlika, bo namenjen pomoči potrebnim. Pripravljalci še ne vedo natančno, komu bodo pomagali, se pa bodo o tem odločili, takoj ko bodo videli, koliko so iztržili. Aprila bo v športni dvorani še ena humanitarna prireditev, in sicer Sonce za vse. Pripravlja jo Območna organizacija Rdečega križa, zbrani denar pa bo šel za letovanje otrok iz socialno šibkejših družin. Lani je odšlo letovat na Debeli rtič dvaintrideset otrok, prav tako predlani, k vstopnini so primaknili kar precej denarja nesebični darovalci, predvsem samostojni podjetniki, obrtniki in podjetja.
PRIREDITVI PRI NAS BELOKRANJCIH so dale denarno injekcijo belokranjske občine, ki so spoznale, da gre za skupno “fešto” Črnomlja, Metlike in Semiča. Črnomaljski župan se je “izprsil” z desetimi tisočaki, metliški in semiški pa sta osiromašila svoja proračuna za štirideset tisoč tolarjev. Cvenk bo šel za plačilo športne dvorane, tiskanje plakatov in letakov ter za najemnino ozvočitve in razsvetljave.
NAJBOLJ NESTRPNI METLIČANI so že živčni, ker se nič ne piše o letošnji Vinski vigredi, v njihova pivska srca se je naselil strah, daje mogoče letos sploh ne bo. Pa bo, le da je zadeva že toliko utečena, da pogosti sestanki niso več potrebni. “Velefešta” bo že po tradiciji v sredini maja.
Črnomaljski drobir
seje na pohodu po Beli krajini ob Badovinčevem šanku znašel tudi
predsednik SKD Lojze Peterle, je Stefanič hitro našel krivca za
nered. “Škoda, da tovariš Peterle moti našo prireditev,” je pokri-
tiziral nered, ob enem (pre)glas-nem Tfebanjcu pa kar spregledal četo še bolj glasnih Podgorcev. Je že tako, da marsikdaj zaradi enega drevesa ni moč videti gozda.
Semiške tropine
VRSTA - Semičani se sprašujejo, zakaj zdravnik v Semiču dela dopoldne, lekarna oz. depo pa je odprt popoldne. Predlagajo, naj bi bil odprt takrat, ko dela zdravnik. Vendar pa je tako, kot je sedaj, za ene čisto v redu. Tisti, ki namreč dopoldne ni imel sreče, da bi prišel k zdravniku, lahko upa, da bo prišel na vrsto vsaj popoldne v lekarni.
MAMILA - Semiški svetniki so pred časom sklenili, da pripravijo na šoli predavanja o mamilih za starše, ki so, kar zadeva narko-
manijo, precej nepoučeni. Iz kriminalistične službe UNZ No-
vo mesto pa so obljubili, da bodo prinesli različna mamila, ki jih bodo starši lahko otipavali in ovohavali. To je zagotovo dobro, saj sc bodo tako, če bodo kdaj kupovali narkotike, izognili nevarnosti, da bi prinesli domov kakšen škart...
ZASTARELI - V črnomaljski Dom starejših občanov prihaja veliko pošte, kar je razumljivo, saj je v njem več kot 200 stanovalcev. Precej nerodno pa je, kadar vnučka pošlje babici čestitko za god, pri tem pa ni nikjer imena slavljenke. In ker je v domu veliko babic, se mora socialna delavka preleviti v pravo detektivko, da odkrije, katera babica praznuje tisti dan. A tega so se v domu že navadili, prav tako kot čudnih poimenovanj njihovega zavoda. Nekateri v naslovih pošiljk dom preimenujejo kar v počitniški dom, še bolj iznajdljivi, čeprav ne najbolj duhoviti, pa so tisti, ki so si izmislili ime “dom zastarelih občanov”.
ŽENSKE IN MOŠKI - V prej omenjenem domu je kar trikrat več žensk kot moških. Vsak stanovalec ima lahko torej v pov-prečju tri ženske. V domu to nekoliko hudomušno komentirajo z besedami: “Nekoliko prepozno, ali ne?”
HRUP - Na salamiadi, ki jo sicer pripravljajo na metliškem Jugorju, ima že trinajsto leto glavno besedo črnomaljski veterinar Peter Štefanič. A je kot predsednik ocenjevalne komisije na petek, trinajstega, v Badovinčevi gostilni potreboval kar močan glas, da mu je kljub mikrofonu uspelo razglasiti rezultate, da so jih lahko vsi slišali. Očitno pa je hotel biti pri tem na tekočem z dogajanji tako v veliki gostilniški sobi, kjer je bila zbrana večina gostov, kot pri šanku, saj je stal kar na vratih med obema prostoroma. Pri šanku pa jim za salami-ado očitno ni bilo kaj dosti mar, saj so se zabavali po svoje. Ker pa
Drobne i% Kočevja
. DRUGAČEN SMRAD - Odvisno od tega, v katerem času kam Mercator - Kmetijsko gospodarstvo Kočevje razvaža gnojevko, in v katero smer piha veter, se s Pognojenih kmetijskih površin v okolici mesta tudi v samo Kočevje občasno razširjajo neprijetne vonjave. Vendar pa, kdor je pred nedavnim po lokalnem radiu Univox poslušal direktorja M -KG Kočevje Janeza Žlindro, sedaj dokončno ve, da zoper to ni pomoči. Gnojnica smrdi in bo smrdela, dokler bo v Kočevju obdajalo Kmetijsko gospodarstvo! 4udje naj se na to kar lepo navadijo, sicer se lahko zgodi, da bodo morali vonjati drugačen, a ^ hujši smrad, ki bi ga povzročila ukinitev kmetijske proizvodnje na Kočevskem in odpuščanje M " KG-jevih delavcev.
JEDILNICA PRAZNA, KAVARNA PREMAJHNA - Prostorni jedilnici kočevskega hotela Valentin ne gre in ne gre. Razen občasnih, redkih gostov je večji del dneva prazna. Vendar pa v hotelu zaradi tega še niso obupa-h. Pričakujejo namreč, da se bodo njihovi gostje tudi nanjo ščasoma navadili, tako kot so se na manjši Prostor kavarne. Tudi ta je precej oasa sameval, pod direktovanjem •znajdljive in do gostov vedno Prijazne Mirice Dimitrijevič pa je Postal že celo premajhen. Tako sedaj razširjajo prostor na zimski ^7*' ki se jim bo obrestoval že, če Jim bo uspelo pridobiti vsaj enega novega rednega gosta.
Ribniški zobotrebci
ODGOVORNI MOLČIJO -Ribniškemu Inlesu seje v zadnjih nekaj letih uspelo prebiti med vodilne proizvajalce stavbnega Pohištva v državi. Čeprav so z osamosvojitvijo Slovenije izgubili skoraj vse svoje trge, so danes največji slovenski izvoznik oken in vrat. Že nekaj let večino svoje Proizvodnje izvozijo na evropsko tržišče, kljub temu pa vsako leto izvoz na te trge povečajo še za nekaj odstotkov... Zakaj torej v Inlesu toliko joka in stoka, če pa jim po teh podatkih sodeč vendar nič ne manjka?! To je direktor Inlesa Janez Lesar pred nedavnim vprašal tudi Marjana Podobnika ob njegovem obisku v Ribnici, vendar pa odgovora od drugega moža v slovenski vladi - kot je bilo tudi pričakovati - ni dobil. Odgovorni za to, da se Inles, ki zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva ribniške °bčine in omogoča ekonomsko varnost več kot 60 odstotkom yseh, zaradi bremen iz preteklosti ‘n odnosa države do gospodarst-Va, kljub dobrim obetom za us-Peh, še vedno bori za golo preži-Ve*je, namreč molčijo!
Krpanova kobila: “Krpan toži, da se bližajo hudi časi, saj se občinska upra-1,0 prizadevno usposobijo za
z računalniki, to pa ne obe-ta nič dobrega. Bati se je novih duvkov in povišanja starih.”
Dobrepoljski krompirčki
JURČIČEVA PRIZNANJA-jz dobrepoljske občine sta prejela za dolgoletno uspešno delo na Področju ljubiteljske kulture Jurčičevi priznanji Aleksandra ^alar in Vinko Tiselj. Zalarjeva je 2nana pisateljica, slikarka in jjfganizatorica vsakoletnih li-*<?Vn>h srečanj v Dobrepolju; vinko Tiselj pa že 50 let sodeluje Pfi dobrepoljski godbi, nekaj 'banj let prepeva pri pevskem 2boru Rafko Fabiani itd.
Zaposleni in brezposelni - V občini Dobrepolje je Zaposlenih in samozaposlenih rj-j prebivalcev, nadaljnih okoli '00 pa je zaposlenih zunaj obči-bc- Breposelnih je blizu 170 občanov ali okoli 11,5 odstotka. Njub tolikšni brezposelnosti pa le težko dobiti človeka, ki bi po-Ptljel za vsako delo.
Vpis v VRTEC - L septem-“fa bo predvidoma odprt vrtec Pt> šoli na Vidmu. Prijave staršev *a vpis otrok v vrtec sprejemajo bo 31. maja.
h POSOJILA ZA MALO GOSPODARSTVO - Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gori-ca razpisujejo natečaj za dodeli-‘cv posojil za razvoj malega gospodarstva. Vloge z zahtevano dokumentacijo sprejema razpis-b* komisija pri Medobčinskem bRladu za razvoj malega gospodarstva do 15. aprila.
tttii J 2 N ASIH O 8 Č I M MŠŠ
Spoznali, da delo ni le doma!
Ugodni obeti za kočevsko srednje šolstvo
Dobili naj bi ekonomsko šolo in nove programe lesarstva
KOČEVJE - Na nedavnem razgovoru ravnateljev kočevskih šol s predstavniki ministrstva v Kočevju so razpravljali tudi o možnostih uvedbe novih učnih programov na gimnaziji in srednji šoli Kočevje. Po zatrdilih predstavnikov ministrstva so obeti za Kočevje ugodni, saj obstoječe mreže srednjih šol ne nameravajo spreminjati, razmislili pa bodo tudi o možnosti uvedbe novih programov na obeh kočevskih srednjih šolah.
Gimnazija in srednja šola Kočevje sedaj zagotavljata le najtežji gimnazijski program in program poklicne šole, tako da so vsi tisti dijaki, ki si želijo pridobiti “vmesne” izobrazbe, prisiljeni obiskovati šole v drugih krajih, predvsem v Ljubljani. Da bi se tudi tem dijakom omogočilo nadaljevanje šolanja v domačem kraju, bodo na ministrstvu razmislili o možnostih uvedbe srednje eko-monske šole na gimnaziji in nadaljevalnega programa lesarstva in dualnega programa lesarstva na srednji šoli. Gimnazija bi tako imela poleg treh prvih razredov gimnazije tudi razred ekonomske šole, več poklicnih programov pa bi imela tudi srednja šola.
Na razgovoru so se zato dogovorili, da bosta obe šoli maja posredovali ministrstvu podatke o izobraževalnih željah sedmošol-cev, na podlagi katerih bo nato ministrstvo junija določilo nove programe, ki naj bi jih pričeli izvajati že v naslednjem šolskem letu. Ali bo Kočevje dobilo sicer pričakovane nove srednješolske učne programe, še ni dokončno odločeno, prav tako kot tudi še ni povsem jasno, kaj bo s kočevskim dijaškim domom. Znano pa je, da se nobena od srednjih šol ne bo selila v sosednjo ribniško občino, saj, kot so na razgovoru zagotovili predstavniki ministrstva, ne nameravajo spreminjati obstoječe
mreže šol.	.. . _
M. L.-j.
• Misli se sčistijo le, kjer se pretehta stvar z več strani. Brez nasprotij ni živega gibanja in gorje nam, če postanemo apatični, če roke povesimo ob sebi in čakamo. (Jurčič)
250 LET
ŽELJNSKIH JAM
KOČEVJE - Letos mineva 250 let,odkar je dvorni matematik in naravoslovec J. A. Nagel po nalogu cesarja Franca I. opisal naravne znamenitosti vojvodine Kranjske. Svojemu deluje priložil tudi načrt Željnskih jam pri Kočevju, ki je po do sedaj znanih podatkih najstarejši načrt jame na Kočevskem. Da bi kar najbolj svečano obeležili ta častitljivi jubilej (osrednja svečanost bo septembra), so v Kočevju ustanovili organizacijski odbor za izvedbo programa “250 let Željnskih jam”. Po programu, ki so ga člani odbora predstavili prejšnji četrtek na tiskovni konferenci, je med aktivnostmi tako priprava odloka o razglasitvi Željnskih jam za naravni spomenik, ureditev jame, njene okolice in dostopa do jam ter s tem in načrtovano fotografsko razstavo v Še-škovem domu povezane arheološke, geološke in hidrološke raziskave, kakor tudi cela vrsta najrazličnejših prireditev tako v jami kot drugod. Za izvedbo programa bodo potrebovali 1,4 milijona tolarjev.
V ribniški občini se je začelo število brezposelnih zmanjševati - Uspeh aktivne politike zaposlovanja - Več kot polovica vseh, ki so našli zaposlitev, dela zunaj občine
RIBNICA - Na Uradu za delo v Ribnici je bilo prejšnji mesec prijavljeno 1038 brezposelnih, kar je skoraj 200 oseb manj, kot jih je bilo brez zaposlitve pred nekaj več kot letom dni. Ta pozitivno zmanjševanje brezposelnosti, ki ga ne beležijo nikjer druge v Sloveniji, pa se še nadaljuje.
Ob koncu leta 1996 je bilo na ribniškem uradu za delo prijavljenih 1214 brezposelnih, kar je predstavljalo 28,2 odstotno stopnjo brezposelnosti in s tem eno najvišjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji. Že novembra 1997 pa je brezposelnost v ribniški občini, ki je bila kar nekaj let v samem vrhu v državi, padla pod 20 odstotkov. V manj kot letu dni so namreč z izvajanjem aktivne politike zaposlovanja število brezposelnih zmanjšali za okoli 200 ljudi, s čimer pa se je na ribniškem uradu
REZBARIJE NA RAZSTAVI
KOČEVJE - Razstavo rezbarskih del Tomaža Maurina z motivi iz narave in o živalih bodo odprli v ponedeljek, 23. marca, v Likovnem salonu v Kočevje. Pokrovitelj razstave, ki bo trajala do 28. marca, je Gozdarstvo Grča, d.d., Kočevje. Odprta bo vsak dan od 9. do 17. ure.
'mmm
m
NAJVIŠJE PRIZNANJE ZA SPECIALNO ENOTO - Ob 25-lemici obstoja in delovanja specialne enote ministrstva za notranje zadeve je bila v četrtek, 12. marca, v vadbeno oskrbnem centru slovenske policije v Gotenici posebna svečanost. Na njej je minister za notranje zadeve Mirko Bandelj poveljniku specialne enote mag. Srečku Kropetu izročil najvišje državno odlikovanje - zlati častni znak svobode RS za izjemne zasluge pri obrambi svobode pri uveljavljanju suverenosti RS. Z njim jih je odlikoval predsednik države Milan Kučan. Ob tej priložnosti so slavljenci pokazali reševanje zajetih v avtobusu, posebne naloge v zaprtih prostorih, borilne veščine ter lastno opremo in oborožitev. (Foto: M. Glavonjič)
Dobrepoljska občina se bo zadolžila
Več odhodkov kot prihodkov, zato se bo občina zadolžila za 17 milijonov tolarjev
DOBREPOLJE - Občinski svet v Dobrepolju je pred kratkim sprejel občinski proračun za letos v približno takem okviru, kot je predvideval že osnutek, o katerem smo poročali. Tako je z letošnjim proračunom načrtovanih za okoli 442 milijonov tolarjev prihodkov in za približno 460 milijonov tolarjev odhodkov. Za razliko 17,580.000 tolarjev pa se bodo zadolžili, saj je tolikšna zadolžitev mogoča po veljavnih predpisih.
Letošnji prihodki so tako visoki le zato, ker nekatera lani opravljena dela niso bila plačana in so torej zanje predvideni denar prenesli v letošnji proračun. Gre za okoli 126 milijonov tolarjev, od tega 73 milijonov za dograditev šole na Vidmu, ostalo pa za druge neplačane račune.
Ce izvzamemo stroške za delovanje občine in občinske uprave in drugih služb oz. negospodarstva bo letos porabljenega največ denarja za prizidek k šoli na Vidmu in sicer kar 146 milijonov tolarjev. Iz državnih virov je predvidenih letos za to šolo 30 milijonov tolarjev, v prihodnjem letu pa še 64 milijonov. Predvidevajo, da bo gradnja prizidka k šoli na Vidmu zaključena do 1. septembra, otvo-
RAZVALINA ŽIVLJENJA
ROB, VELIKE LAŠČE - Prizadevna dramska skupina iz Roba v občini Velike Lašče vsako leto pripravi igro. Za letos so naštudirali “Razvalino življenju” in se z njo predstavili minulo soboto v domačem kraju, 21. marca bodo gostovali na Tbrjaku, 14. aprila pa v Velikih Laščah.
ritev pa načrtujejo približno mesec dni kasneje.Letos bodo začeli in dokončali gradnjo mrliških
GOVEDOREJCI POSLEJ V DRUŠTVU
LOŠKI POTOK - Govedorejci Loškega Potoka so nedavno na zboru poskušali najti rešitev za boljšo veterinarsko službo in osemenjevanje. Težave imajo v KS Loški Potok in še precej večje v KS Draga, kamor je včasih prihajal veterinar iz hrvaškega Čabra. Na zboru so dali pobudo za ustanovitev govedorejskega društva, ki bi povezalo kmete. Doslej je podpisanih že 30 pristopnih izjav, zato lahko kmalu pričakujemo ustanovni občni zbor. Na območju občine Loški Potok je v zadnjih desetletjih število govedi padlo vsaj za štirikrat, tako da je tu danes le še kakih 300 glav govedi, medtem ko je konj in drobnice le še za vzorec. Najslabše je v demografsko ogroženi KS Draga. Kmetje krivijo za to najemniško in predrago zemljo, ki je last Sklada kmetijskih zemljišč RS. Zaradi premajhne pridelave so jim lani ukinili odkup mleka, kar je še zmanjšalo stalež živine.
A. K.
vežic na Vidmu, kar bo z ureditvijo njihove okolice veljalo 32 milijonov tolarjev. Ostali denar je namenjen za uresničevanje cestnega in komunalnega programa. Pri tem velja omeniti tudi skupno odlagališče komunalnih odpadkov za občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, za ureditev katere bo občina Dobrepolje prispevala 10 odstotkov od celotne vrednosti. Dosežen je tudi že sporazum z lastniki zemljišč o odkupu zemlje. Cena za kvadratni meter zemlje je 9,5 DEM.
J. PRIMC
Iz KS Kostel
UREJAJO PLAŽO - Nad vasico Grivac na slovenski strani Kolpe bo turistično društvo Kostel v sodelovanju s krajevno skupnostjo uredilo plažo za kopanje, in to prav nasproti peščene plaže, ki jo je “uredila” kar sama Kolpa na hrvaški obali. Nova plaža bo zanimiva še zato, ker Slovencem ne bo treba prestopati mejnega prehoda, da bi prišli na že omenjeno priljubljeno hrvaško plažo.
CESTARJI UREJAJO BREŽINE - Dela pri urejanju brežin in odvodnjavanja na obkolpski cesti od Petrine do Mirtovičev lepo napredujejo.
JUTRI ZBOR TURISTOV -Turistično športno društvo Kostel bo imelo letno skupščino jutri, 20. marca, ob 18. uri v Lovskem domu v Banjaloki. Vabljeni.
za delo bistveno zmanjšal tudi delež prejemnikov denarnih nadomestil.
Razlogi za tako vzpodbudne podatke, ki se v pozitivnem trendu zmanjševanja brezposlenosti v ribniški občini nadaljujejo tudi v letošnjem letu, so po mnenju vodje ribniškega urada za delo Brede Lovšin v tem, da se brezposelni v času prejemanja socialno-varstve-ne pomoči aktivno pripravljajo na samozaposlitev ali pa iščejo delo v drobnem gospodarstvu. “Kar dve tretjini brezposelnih, ki prejemajo sredstva, namenjena za pospeševanje zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja, se dejansko tudi zaposli,” pravi Lovšinova in dodaja, da je k zmanjševanju brezposelnosti v ribniški občini prispevalo tudi spoznanje, da je zaposlitveni prostor veliko večji, kot so meje občine. “Sprejeli so dnevno migracijo, čeprav je dejstvo, da je med njimi tudi veliko strokovno
Razočarali otroke
Čudna kuhinja
VELIKE LAŠČE, BOROVNICA - Na nedavnem tekmovanju turističnih krožkov osnovnih šol “Turizmu pomaga lastna glava -Kultura v turizmu” v Borovnici je komisija, v kateri so bili trije predstavniki Turistične zveze Slovenije in trije Turističnega društva Borovnica, prisodila zmago ekipi osnovne šole Borovnica. Predstavniki več šol so, kot smo na kratko že poročali, sklenili, da se bodo zoper tako odločitev pritožili, če pritožba ne bo uspešna, pa na podobnih tekmovanjih ne bodo več sodelovali. Večina jih namreč meni, da Borovničani zmage niso zaslužili, glavna kritika pa je letela na to, da komisija svoje odločitve ni z ničemer utemeljila.
Po merilih naj bi namreč za najboljšo nalogo s področja turizma lahko ekipa dobila največ 18 točk, za najboljšo predstavo 15 točk in najboljšo razstavo 12 točk. Ta merila očitno niso bila spoštovana. Otroci, ki so sodelovali na tekmovanju, so razočarani jokali, mentorji pa so bili razburjeni, ker niso mogli zvedeti, katero mesto so njihove ekipe zasedle, in ker jim tega tudi nihče izmed članov komisije ni mogel pojasniti.
Helena Rupert, mentorica krožka OŠ Velike Lašče: “Tako tekmovanje in ocenjevanje pomeni norčevanje iz polletnega dela otrok in
usposobljenih ljudi,” pravi Lovšinova.
M.	LESKOVŠEK-SVETE
KMETIJSKA ZMAGA RUDARJEM
VELIKE LAŠČE - Letošnje regijsko tekmovanje “Mladi in kmetijsko” je bilo v petek, 13. marca, v Velikih Laščah, ker je na lanskem takem tekmovanju zmagala ekipa Lašč. Udeležilo se ga je 18 ekip iz vse ljubljanske regije. Zmagala je ekipa Trbovelj, 2. Cemšenik-Zagorje, 3. Kamnik... 6. Velike Lašče, 7. Kočevje, 8. Ribnica... 18. pa Društvo podeželske mladine “Kalček”iz Ivančne Gorice. Petek, 13. marca, torej ni bil posebno srečen dan za dolenjske ekipe, najbolj nesrečen pa je bil za “Kalček", ki je tako rekoč pozebel. Za nameček so še rudarji pokazali dolenjskim kmetovalcem, kako je treba kmetovati.
P-c
Nizka cena grozi!
Pobuda Hydrovoda za izredni dvig cene vode
KOČEVJE - V kočevski občini so cene vode za tretjino ali celo dvakrat nižje kot v sosednjih občinah. Ker ne pokrivajo reprodukcije, je Hydrovod Kočevje - Ribnica že koncem lanskega leta na ministrtvo za ekonomske odnose naslovil pobudo za izredni dvig cene vode, vendar pa vse do danes odgovora niso prejeli.
Cena kubičnega metra vode znaša v kočevski občini 50 tolarjev, v delu občine, kjer imajo preskrbo z vodo zagotovljeno iz Novega mesta, pa prebivalci zanjo plačujejo 171 tolarjev. Ker so današnje cene odvisne od stanja cen vode v posameznih občinah pred sedmimi leti, ko je določanje cen prešlo v pristojnost vlade RS, so v nekaterih občinah z njimi zadovoljni, v Kočevju pa zato ne le da ne morejo načrtovati novih naložb, ampak jim celo grozi, da bodo izgubili tudi obstoječe vodovodno omrežje. “Lani smo s prodajo vode iztržili 96 milijonov tolarjev, skoraj petino denarja pa smo porabili samo za elektriko,” pravi.direktor Hydrovoda Antun Gašparac. Ker cena ne pokriva reprodukcije, lahko v 10 letih izgubijo tudi do 30 kilometrov omrežja.
Ob tem, da so cene vode nizke, pa je na kočevsko-ribniškem območju tudi proizvodnja vode dražja. “Teren je zahtevnejši in pridobivanje vode iz globin je težje kot tam, kjer lahko izkoristijo gravitacijo, vrtine pa moramo zaradi občutljivega kraškega terena tudi bolj zavarovati,” pravi Gašparac. Zato so vlado zaprosili za izredni dvig cene vode, ki bi jim omogočil tudi, da bi lahko posodobili sistem upravljanja s stalnim računalniškim nadzorom kakovosti vode, ki je na njihovem območju dobra le, kadar ni nalivov.
M. L.-S.
Helena Rupret
mentorjev. Vse kaže, da mafijski posli segajo celo do šol in otrok, kar ni prav, saj zaradi splošne pokvarjenosti državo vrag jemlje!” je zatrdila vidno razburjena.
Ravnatelj šole iz Lašč Edi Zgonc pa je dodal: “V to tekmovanje je bil vložen polletni trud učencev in učiteljev in učitelji bi morali biti za to delo nagrajeni vsaj s točkami za napredovanje. Vzpodbujati in motivirati bi jih morali za tako in podobno delo, ki je v korist države. Zaradi sedanjega odnosa pa jih bo vedno težje vključiti v tekmovanja, saj so upravičeno užaljeni, čutijo pa se še ponižane. ”
J. PRIMC
ALOJZ KOŠIR SE NA ČELU SKD KOČEVJE
FARA - Člani OO SKD Kočevje so imeli v sredo, 11. marca, v Fari ob Kolpi letni redni občni zbor, na katerem je dosedanji in bodoči predsednik Alojz Košir v daljšem nagovoru predstavil pomembne dosežke stranke v lanskem letu, med katere štejejo tudi izvolitev Vincenca Janše v DS. Dejal je, da bi stranka dosegla veliko več, če bi bila v vladi. Pri tem je seveda mislil na pomembno vlogo prejšnjega državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika, čigar zasluga je bila posodobitev cestnega omrežja na Kočevskem, kamor je bilo vloženih okrog 500 milijonov tolarjev. Po njegovem odhodu pa Kočevske ceste še bolj pokajo in terjajo preplastitev.
M. G.
MŠi i z
A ^
I H
O S Č I M Mii
Telefonija predstavlja katastrofo
V KS Ambrus se je zadnja leta veliko naredilo - Predsednik Hočevar: “Rezultat sodelovanja vseh društev” • Nov kulturni dom • Prednostna naloga telefonija - Kam v varstvo otroke?
AMBRUS - “V naši krajevni skupnosti je zadnja leta, odkar obstaja občina Ivančna Gorica, nedvomno zaznati večji napredek kot prej. Za to imajo v veliki meri zasluge tudi naši svetniki, predvsem Francka Vidmar,” je povedal predsednik KS Ambrus Brane Hočevar.
Mercator Kmetijska zadruga letos upajo na občinska sredstva
Stična s sedežem v Ivančni Gorici je namreč lani prepustila stare skladiščne prostore ambruškemu kulturnemu društvu, ki je v rekordno hitrem času - mesecu dni - poskrbel za njihovo ureditev. “Tudi tu se je pokazalo, da se da z dobro voljo marsikaj narediti. Krajani so radi sodelovali in tudi prispevali. Podvig pa seveda ne bi bil mogoč brez občinskega denarja - pridobili smo štiri milijone tolarjev, kar je polovica denarja, ki smo ga potrebovali,” je pojasnjeval Hočevar in povedal, da tudi
ZAČETNE SLOVESNOSTI V STIČNI
STIČNA - Stiški samostan letos praznuje 900. obletnico cistercijanskega reda in 100. obletnico svoje obnove. Začetne slovesnosti vjubilejnem letu se bodo pričele v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri z mašno slovesnostjo, pri kateri bo poudarek na 900-letnici reda. Somaševanje bo vodil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Ed-mond Farhat.
TAKO JE V DEŽELI DESETEGA BRATA
IVANČNA GORICA - Na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani sodeluje tudi občina Ivančna Gorica. Do sedaj se je predstavila s turizmom na podeželju ter z Jurčičevo in Lavričevo potjo, kolesarjenjem ter kulturnimi, turističnimi in športnimi prireditvami. Danes, v Četrtek, 19. marca, na dan občine, bodo prikazali naravne lepote, bogato kulturnozgodovinsko dediščino in razvijajoče se gospodarstvo. V kulturnem programu bodo sodelovali folklorna skupina Vidovo Šentvid, Stiški kvartet ter glasbeniki, ki bodo igrali na citre in harmoniko. Petkov pro-
' P'
Krka in šport”, predstavili pa bodo vodne športe, ribolov, lov in jamarstvo. Nastopili bodo ansambel Zvonček, citrarka in harrhoni-kar. V soboto, 21. marca, bo poudarek na turizmu in kulturnozgodovinski dediščini, zadnji dan sejma, nedeljo, pa so naslovili “Tako je v deželi Desetega brata”.
L. M.
POVŠIČEV CVIČEK NAJBOLJŠI
MIRNA VAS PRI TREBELNEM - Na turistični kmetiji Lamovškovih je društvo vinogradnikov Trebelno preteklo soboto razglasilo rezultate ocenjevanja vin, letnika 1997 in podelilo priznanja najboljšim vinogradnikom. Med 14 vzorci cvička je najvišjo oceno -15,07 točke prejel cviček Jožeta Povšiča iz Češnjic, sledijo: Peter Tramte, Velika Strmica -14,94, 3. Alojz Sinur, Drečji Vrh - 14,94, 4. Ivan Krivic, Češnjice - 14,90, 5. Alojz Papež, Velika Strmica - 14,79... Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil inž. Darko Marjetič, v njej pa so bili še inž. Katarina Merlin, inž. Alojzij Metelko, Franc Nahtigal, Drago Sinur, Štefan Žagar in Tone Grabnar, je med 19 vzorci dolenjskega belega vina najbolje ocenila pridelek Karoline Tramte, Velika Strmica - 15,84, oceno 15,36 so dobila vina Jožeta Žagarja, Podturn ter Štefana
Žagarja in Antona Dragana (oba Češnjice), 5. mesto pa je
s 15,27 točke osvojil Jože Krivic iz Češnjic. Najvišjo oceno na celotnem ocenjevanju - 15,97 je prejel zeleni silvanec Zvoneta Kotnika, (Drečji Vrh), Anton Makše (Debenec) je za. modro frankinjo dobil oceno 15,24, Jože Žagar pa za dolenjsko rdeče 14,47 točke.
za dokončanje doma.
Asfaltiranje cest jim je do sedaj kar uspevalo. Še posebej so veseli pridobitve lani asfaltirane ceste Bakarc-Višnje, modernizacije pa je nujno potrebna cesta Žvirče-Ambrus, ki povezuje novomeško in ivanšl^o občino. Ševeda ostajajo še kilometri krajevnih cest do manjših vasi, kar bo težje asfaltirati. Največji problem KS pa je
UK -	" ■*
Francka Vidmar in Brane Hočevar
Do upokojitve ne bi bila kot samica
Univerza za tretje življenjsko obdobje si utira pot
Pr
ram so poimenovali “Zelena
TREBNJE - V nekaterih evropskih državah že več desetletij izvajajo pripravo na upokojitev. Pri nas pa so ljudje prepuščeni sami sebi, da se znajdejo kot vedo in znajo. Ali si smemo to privoščiti z okrog 450.000 ljudmi?
V t.i. tretjem življenjskem obdobju pa se ponuja človeku v resnici večja osebna svoboda. Človek lahko to izkoristi zh zelo kakovostno življenje, da se mu z izobraževanjem morda uresničijo skrite želje ali pa postane upokojitev nezavedna samica, ki pelje k destrukciji, je opozorila pretekli petek na ustanovnem občnem zboru Univerze za 3. življenjsko
obdobje na Centru za izobraževanje in kulturo v Trebnjem dr. Ana
Krajnc, ustanoviteljica prve to-ze leta 1984 v
vrstne univerze leta 1984 v Ljubljani.
Odtlej je v Sloveniji nastala mreža 11 takih univerz z okrog 3.000 slušatelji. Kandidati se lahko vključijo v različne krožke, bodisi da se naučijo tujih jezikov, pridobijo spretnosti in spoznajo skrivnosti različnih umetnosti, kuharstva, vrtnarstva ali morda celo arheologije.
Pobudnica za trebanjsko “pod-: bila dolgo-
ružnico” te univerze je bila dolgoletna vodja kadrovske službe v Trimu Cvetka Bunc, vso podporo pa je imela pri predsedniku Zveze društev upokojencev v občini Trebnje Rudiju Zibertu, ki povezuje okrog 2.300 od skupno približno 4.000 upokojencev v občini. Od samega začetka pa je pri snovanju trebanjske univerze tudi direktorica CIK Trebnje Darinka Tomplak, ki bo zainteresiranim slušateljem nudila vso potrebno pomoč. Kdor bi se še odločil za sodelovanje, naj pokliče CIK po telefonu 44-183 ali pa se zglasi osebno na Kidričevi 2. Univerzi je zaželel uspešno delo tudi trebanjski župan Lojze Metelko.
P. P.
20 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA LISCA
SEVNICA - V kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma bo v soboto, 21. marca, ob 19. uri slavnostni koncert ob 20-letnici delovanja mešanega pevskega zbora Lisca Sevnica. Zbor združuje 36 pevk in pevcev, predseduje mu Anica Der-nač, zborovodja je Stane Peček, korepetitorja pa Duška Peček. Za to priložnost je jubilant pripravil poseben spored.
telefonija. Na 800 prebivalcev pride sedaj 30 telefonov. Centralo že imajo in upajo, da bodo projekt skupaj s KS Zagradec letos izpeljali. V Ambrusu imajo tudi podružnično šolo, v katero hodijo otroci do 4. razreda, potem šolanje nadaljujejo v Ivančni Gorici. Večja težava pa je z manjšimi, in sicer z varstvom. Najbližja možnost je vrtec Sonček v Krški vasi, ki pa sprejme malo otrok, potem šele Ivančna Gorica in Ljubljana. Rešitev problema se delno kaže tudi v izgradnji novega otroškega vrtca v občinskem središču. “Le da bo čimprej,” pravijo v južnem koncu ivanške
°bČine'	L. MURN
OB 100-LETNICI ROJSTVA LOUISA ADAMIČA
GROSUPLJE - Občina Grosuplje skupaj s tamkajšnjo osnovno šolo, ZKD in knjižnico pripravlja letos vrsto prireditev v spomin na rojstvo znanega slovenskega in ameriškega pisatelja Louisa Adamiča, ki se je rodil v Prapročah pri Grosupljem. Začele se bodo jutri, v petek, 20. marca, ob 18. uri s koncertom pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje in nagovorom župana pred spomenikom Louisa Adamiča v središču občine. Ob 19. uri bo v knjižnici literarni večer, ki ga bo vodil vodja rokopisnega oddelka v ljubljanskem NUK-u prof. Mihael Glavan. Sodelovali bodo še: dr. Janja Žitnik, dr. France Adamič in igralec Andrej Kurent. V ponedeljek, 23. marca, bosta dopoldne delovali likovna in literarna delavnica z grosupeljskimi osnovnošolci, glavna prireditev, na kateri bo osrednji govornik predstavnik Društva slovenskih pisateljev Mitja Čander, pa bo ob 19. uri v kulturnem domu.
KMALU NEVARNO SKOZI VAS - Po cesti od Muljave proti Zagradcu se voznik, ki pelje skozi Marinčo vas, ne počuti preveč varno. Na delu, ko so hiše čisto ob cesti in so tudi znaki s prednostno in neprednostno cesto, ti kmalu ne bodo več zadostovali. Hiše so namreč stare in bi jim skoraj lahko rekli podrtije: krušijo se njihovi vogali, s strehe odpada opeka in leseni deli itd. Očitno v njih nihče ne stanuje, toda lastniki bi vseeno morali ustrezno poskrbeti zanje. (Foto: L. Murn)
RAZSTAVA LIKOVNIC
ŠENTVID PRI STIČNI - Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela vabi v petek, 20. marca, ob 20. uri v kulturni dom na otvoritev razstave, ki jo posvečajo praznovanju dneva žena, mater in deklet.
8. SREČANJE OB MATERINSKEM DNEVU
TREBNJE - Kulturno društvo Trebnje vabi v sredo, 25. marca, bo 19. uri v trebanjski kulturni dom na 8. srečanje ob materinskem dnevu. Slavnostna gostja bo gledališka igralka, Iva Zupančičeva, dobitnica zlatega Borštnikovega prstana, s citrami pa bo nastopil Ivan Zupanc.
AVSENIKOV VEČER ODPRL SRCA TREBANJCEV - Društvo za pomoč duševno prizadetim v občini Trebnje - Sožitje je od petkovega dobrodelnega koncerta Odprite srce v športni dvorani trebanjske šole bogatejše še za 3 milijone tolarjev, predvsem pa za zavest, da imajo številni Trebanj-ci pa tudi obiskovalci in nastopajoči iz drugih krajev vedno odprta srca. Za to pripravljenost in dobro voljo se je vsem zahvalil predsednik društva Sožitje Stane Jarc, posebej ustvarjalcem čudovitega Avsenikovega večera: Slavku Avseniku, ansamblu Grege Avsenika, ansamblu Gašperji, občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje, Duu M4M, voditelju večera Vinku Šimeku in glavnemu pokrovitelju Trimu. Njegova direktorica Tatjana Fink in trebanjski župan Lojze Metelko sta uvodoma pozdravila množico in nastopajoče. Slavku Avseniku je trebanjski kipar Stane Novak podaril leseno skulpturo matere, katere je bil oče slovenske narodnozabavne glasbe zelo vesel. (Foto: P. Perc)
ŽUPANA PRI BOŠTANJSK1H SALAMARJIH - Na 10. salamiadi v gostilni Tince Lipar v Boštanju so bili organizatorji in salamarji lahko zadovoljni z odlično kakovostjo večine izmed 23 salam in 18 klobas, pa tudi z odzivnostjo gostov iz raznih slovenskih krajev. Pri salamarjih sta se oglasila tudi sevniški župan Jože Peternel in njegov škocjanski kolega Janez Pavšič. Iznajdljivi Povšič je prijetno presenetil svoje omizje in druge goste, ker je s sabo pripeljat kuhan želodec (na posnetku), ki ga je Tinca seveda *hitro razrezala, da je še topel končal v želodcih. Pri salamah je zmagal Boštanjčan Lojze Udovč nad prav tako domačinom Lojzetom Zalaščkom ter Jožetom Bizjakom z Okiča. Pri klobasah je Lojze Zalašček dokazal, da se ne spozna le na vinogradništvo, saj je zmagal nad Martinom Liparjem in svojim očetom Lojzetom. (Foto: P. Perc)
Lisca Sevnica posluje z dobičkom
Tildi lani nadaljevali s tradicijo neprekinjenega poslovanja z dobičkom - Uspešni, kljub temu da jih kot pretežnega izvoznika tepejo tečajne razlike - Nerazumevanje države
kupili Italijani, Slovenci in Nemci, sledijo Hrvati in Avstrijci.
Z najboljšimi rezultati se lahko pohvali poslovna enota na Senovem. Čisti prihodki iz prodaje so
SEVNICA - V delniški družbi Lisca so že večkrat seznanili vse pristojne ustanove s problemi, ki težijo njihovo delovno intenzivno panogo, ki zaposluje predvsem ženske. Toda resnega posluha ni bilo, kaj šele, da bi bili deležni potrebnih ukrepov! Zatorej je direktor družbe Viljem Glas zadovoljen, da so v Lisci ne glede na zelo neugodne makroekonomske razmere tudi preteklo leto zaključili z dobičkom.
Direktor Glas težavne razmere poslovanja ponazori s še vedno velikim razkorakom med stopnjo inflacije (9,4 odst.!) in samo 3,4-odstotno rastjo nemške marke do tolarja. Inflacija v pretežni meri odreja rast stroškov, medtem ko so njihovi prihodki pri prodaji doma in na tujem odvisni od rasti nemške marke.
V letu 1997 so svojim poslovnim partnerjem odpremili 5,676.235 kosov perila, 427.256 parov kopalk in 107.213 bluz. Od tega je bilo kar 1,738.432 kosov perila,
237.566 parov kopalk in 58.901 bluza opremljenih z blagovno znamko Lisca! Njihove šivilje so se najdlje zamudile s šivanjem perila, desetino časa so porabile za kopalke, 5 odstotkov norma minut pa so potrebovale za bluze.
Največ izdelkov Lisce so lani po-
bili lani, glede na leto 1996, večji za 6, čisti dobiček pa za 26 odstotkov in je znašal 130 milijonov tolarjev. Znižanje zalog gotovih izdelkov in pozitiven rezultat 1.129 zaposlenih (78 manj kot leto poprej) je povzročilo povečanje deleža lastnih virov pri financiranju poslovanja. Delež kapitala je tako kar 87,79 odstotka! Taki rezultati Lisce omogočajo, da bo skupščina delničarjev lahko potrdila predlog o izplačilu dividend vsaj v taki višini, kot so bile izplačane za leto 1996.
“TAKO SO MATI D’JALI”
BLANCA - Tukajšnja osnovna
Viljem Glas, direktor Lisce: "Zahvaljujem se vsem zaposlenim za dobro sodelovanje v letu 1997!"
šola pripravlja za petek, 20. marca, odprti dan šole. Učenci bodo od 10. do 11.30 prikazovali, kaj vse so odkrivali v svojem raziskovanju pod naslovom “Tako so mati d’jali...” Po nastopu učencev bo za zabavo skrbel ansambel Jasmin, za dobro počutje pa blanške kmečke žene. Prireditev se bo pričela ob 17. uri v kulturnem domu na Blanci.
Krjavljeve iskrice
A LA CLINTON - Ob razpravljanju o osnutku letošnjegt v-občinskega proračuna se seveds vsak svetnik “bori” za svoj konec KI Tako je tudi Francka Vidma! sk (SKD) iz Ambrusa bila doka ki glasna in jasna pri zahtevah gle- dr de dokončanja obnove kulturne- kr ga doma, asfaltiranja cest k Ki podobnih problemov. Ko je rav- kc no imela besedo, se je obrnila m zg župana Lampreta, ki pa se ji m njenega jasnega pogleda očitne dc prestrašil in se je prošnje za de Bi nar rešil na takšen način: “Ja K Francka, kaj me gledaš?” I< K potem ostalim svetnikom z nas Pc mehom: “Me je že prej meč ut odmorom nagovarjala. Ampat m jaz sem poročen mož!” Clintono' d; sindrom očitno še deluje.	zr
DOBRI PRIJATELJ - RAČUNALNIK - Na sejah občinskega sveta se ni bati, da bi bilo s številkami, ki jih ponavadi v materialih za sejo kar mrgoli, karkoli narobe. To seveda vsem ni vedno všeč, toda svetnik Milan Jevnikariz Višnje Gore, ki je zelo uspešen tudi na področju zboro-vodstva, je za številke še kako pristojen (na sliki s sosedom nO sejah Antejem Vidmarjem). Po poklicu je namreč profesor matematike. in ko vzame v roke svoj mali računalnik, so njegovo vprašanja še kako umestna.
Trebanjske iveri

VZTRAJNI ŽUPAN - Na usta- d: novnem občnem zboru Univerze za di 3. življenjsko obdobje v Trebnjem jc st ustanoviteljica te univerze, sicer pa pi profesorica na Filozofski fakulteti pi v Ljubljani, dr. Ana Krajnc pohva- ni lila trebanjskega župana Lojzeta p, Metelka, ker je do konca počakal ^ na zboru, česar doslej še ni doživela u; pri njegovih kolegih v drugih slo- ^ venskih občinah, ki običajno na podobnih zborih le kaj “odrecitira- |T jo” in odvihrajo. Mogoče je Kranj- g čeva preslišala Metelkovo pojasni* lo, zakaj se je “reaktiviral” in se j. odpovedal dobri penziji, vsekakor J pa je Lojze med takšno hvalo lah- ‘ ko zrasel za kakšen centimeter... 21
LOTOS - To je naslov novega sl razkošnega glasila, ki ga izdaja K KUD za kulturno oživitev trebanj; j' skega gradu. Glavni in odgovorni h urednik Igor Teršar (tudi občinski
svetnik LDS) v uvodniku pojas; n njuje, zakaj so se lotosovci odločili š: za takšno ime publikacije. LOTOS s> je sestavljenka začetnico besed ges- v la: Ljudje, Oživimo Trebanjsko Si Občino Sami! Vprašanje pa je, ko- k liko številk bo takšno tudi vzdržalo, z
Sevniški paberki
ii
d
ZAPORA PREHODA? - Le- j.
tos so na nezavarovanem cestno-železniškem prehodu v Dolenjem p Boštanju že tri vozila zapeljala s pod vlak. Občinski svetnik Alojz Zalašček (SLS) je že drugič za- 1 pored na seji sevniškega občin- c skega sveta opozoril, da so se na s zboru krajanov v Boštanju dogo- c vorili, da bodo v marcu letos [
fizično zaprli ta prehod, če odgo- s bodo kaj uk
vorni ne bodo kaj ukrenili. Sev- t niški Občinarji so postregli z odgovorom, da bi zavarovanje tega prehoda stalo okrog 30 milijonov; tolarjev in da bi pol naložbe pokrile Slovenske železnice.
POTEMKINOVE PRIREDITVE - Sevniški policisti so lam S zabeležili 180 kršitev javnega f reda in miru, to je skoraj petino j.
več kot leto poprej. Vsak tretji ^
i—„„	l	“~odj
kršitelj ga je imel preveč “pod kapo”; nasploh sevniški policisti n ugotavljajo, da narašča število r kršitev pd vplivom alkohola v p lokalih in na cestah po 22. uri-Podobno stanje beležijo policisti, kar zadeva prometno varnost, saj je bil vinjen kar vsak peti povzročitelj prometne nesreče, povpreč; na stopnja alkoholiziranosti pri teh voznikih pa je bila nekaj nad 'i 1,55 promila. Komandir sevniške: n policijske postaje Darko Gerjevič /, meni, da je žalostno prvenstvo j, Sevničanov v obeh primerih ^ predvsem posledica dejstva, da Sevnica že od 31. aprila 1997 nima sodnika za prekrške. To 1 praznino izkoriščajo tudi lastniki s, gostinskih lokalov, ki podaljšuje- p jo obratovalni čas s priglaševa- j njem neobstoječih javnih prire- f ditev.	j(
Krške novice
Brežice premagale
KRŠKO - Na posavskem regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo, ki sta ga v Krškem organizirala društvo podeželske mladine in kmetijska svetovalna služba iz Krškega, domači tekmovalci v končni razvrstitvi niso posegli po gornjih mestih. Zmagovita tekmovalna trojka mladih kmetov je doma v občini Brežice. Tako so Brežice še enkrat premagale Krško. Le kje na bojnem polju bo Krško vrnilo udarec Brežicam? V Posavju si občine namreč vračajo udarce; še več kot udarcev je medsebojne nevoščljivosti. Kot da bi Posavci hoteli iz zmage v 2mago do končnega poraza zamisli o skupni regiji Posavje.
OKNO - Okno telefonske govorilnice pri nakupovalnem cen-fru ni več čisto celo. Kot kaže, ga je nekdo razbil. Okensko steklo je poškodovano samo deloma, nima velike luknje, storilec se je stekla očitno lotil z roko, ne z glavo. Koka se mu je pametno ustavila Pred steklom, glava pa verjetno tega ne bi zmogla.
ZAPORNICE - Mimo zapornice, ki pri občini v Krškem zapita dostop nepoklicanim vozilom na občinsko parkirtišče, so šli Pred dnevi šolarji. Razposajeni, se spodobi za vesele šolarje, niso dolgo časa niti opazili, da se Prav zraven njih in tudi nad njihovimi glavami spušča zapornica. Potem so stopili stran in jih niso dobili po glavi. Zgodba govori o tem, da bi na občinski zapornici verjetno lahko namestili zvonček, da bi opozarjala nase. Je pa res, da se bo na daleč izogibal občini, kdor jih bo enkrat tam dobil po glavi. Kar je mogoče za koga tudi dobro.
Novo v Brežicah
. neenaki izgnanci - v
■otekajočem zimskem času, primernem za občne zbore različnih društev, so v petek zborovali dobovski izgnanci. Med drugim so znova ugotovili, da država Prepočasi rešuje njihove vloge za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja. Slišati je bilo tudi nekaj pripomb na neenotnost slovenskih izgnancev, saj naj bi Gorenjci ustanovili svoje društvo, pa tudi med posavskimi izgnanci ni vse tako, kot bi moralo biti, če sodimo po nekaterih pismih gospoda Slavka Kuneja iz Brestanice. Če si zadevo pogledamo malo globne, opazimo, da so izgnanci zares razdeljeni na dva dela: na tiste, ki 2e prejemajo denarno nadomestilo, in na tiste, ki nanj še čakajo. Poenotila bi jih lahko le državna uprava v Ljubljani, s tem da bi hitreje rešila njihove vloge.
VOZNIKI IN PRAVDA - V nedeljo se bodo v bližini prilip-skega ribnika v dirki čez drn in strn znova pomerili najboljši sionski motokrosisti in spet bo veselo. Veselili se bodo tisti vozniki, ki bodo deležni nagrad za zmagovalce, njihovi najbližji, Prav tako pa gledalci, ki bodo gotovo prišli na svoj račun. Vese-hli se ne bodo edino prebivalci domačije, ki stoji v neposredni bližini tekmovališča. Ti se že dol-80 pritožujejo nad hrupom im Prahom, ki prihaja z motokros steze, zadeva pa njihov mir že •ako močno načenja, da so se odločili poiskati zadoščenje na sodišču. Čigav prav bo prevladal, “o torej pokazal pravdni postopek, do takrat in morda še dlje pa se bodo množice še vedno zgri-hjale pod dirkališče na Prilipah.
KLEMEN IN STAŠA V VIPAVI NAJBOLJŠA
KRŠKO - Klemen Škoberne in Naša Puntar, mladinca C, člana posavskega plesnega kluba Lukec Krško, sta dosegla L mesti v standardnih in latinskoameriških plesih n? državnem kvalifikacijskem turnirju v Vipavi. Tekmovanje je prejšnjo nedeljo organiziral plesni klub Urška iz Ajdovščine.
Hiše, te pa nimate/
PlŠECE - Pišece, ki so znane po enkraini naravni in kulturni dedi-"mi, bi si lahko zapomnili še po hečem. Neki tukajšnji domačin je h«mreč izvedel v strokovnih služ->ah, da ima v Pišecah v lasti samo lernljišče prvega kmetijskega območja. Službe so rekle, da ni na *e*nljišču nobene zgradbe. Pišečan Seje nemalo začudil, saj je vendar Medtem kupil poleg kmetijskega A»iljišča tudi hišo na tej parceli. ?iša je stara vsaj sto let, tako da bi |° strokovne službe do danes že lah-*° vrisale v svoje papirje.
MM*t z N A Ž I H____OBČIN_____MM*
V
Zelja po knapih celo več od ponudbe
Podjetniki bi radi zaposlili še več rudarjev, kot jih bo ostalo brez dela - Prebivalci pijejo oporečno vodo, v rudniku pa je neizčrpen vir kakovostne vode
SENOVO - Kdor je ob programu zapiranja rudnikov rjavega premoga, ki ga je aprila 1996 sprejela vlada RS, pomislil, da bo to v senovško-brestaniški kotlini, kjer je sedaj sicer že preko 530 ljudi brez dela, le še povečalo brezposelnost, seje zmotil. Od leta 1995, ko je bilo v rudniku zaposlenih 300 ljudi, so danes prišli na število 108.
Delavci, ki so sposobni za delo, imajo možnost, da se prezaposlijo v katerega od 20 na razpisu potrjenih programov (lani je bilo prezaposlenih 35 delavcev), nosilci programov pa za vsako novo delovno mesto prejmejo 4,36 milijona tolarjev. In rudarji, za zaposlovanje katerih v preteklosti zaradi nizkih denarnih spodbud med podjetniki ni bilo nikakršnega zanimanja, so skoraj čez noč postali najbolj zaželjena delovna sila, pri kateri novi delodajalci še kako cenijo marljivost, delovne navade...
“Tako smo prišli do tega, da ta
ALJAŽ SENIČAR V 2. KROGU
KRŠKO - V soboto in nedeljo je bil v Krškem zaključni Masters teniški turnir za dečke in deklice, stare do 10 let. Na turnir se je uvrstil tudi Novomeščan Aljaž Seničar, ki se je kasnje prebil med šestnajst najboljših.
Zmagali brežiški mladi kmetje
Posavski kmetijski kviz
KRŠKO - Društvo podeželske mladine Krško in kmetijska svetovalna služba Krško sta pripravila v soboto posavski regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Prvo mesto je dosegla ekipa Brežice I, 2. Sevnica II, 3. Sevnica I, 4. Brežice 2, 5. Krško 2 in 6. Krško 1. Zmagovalna ekipa bo sodelovala na državnem tekmovanju v Laškem 4. aprila.
Ekipe na kvizu so pokazale dobro znanje, kot je o nastopih tekmovalcev povedala Branka Radej Koren, kije zaposlena v kmetijski svetovalni službi Krško in je mentorica Društva podeželske mladine Krško. Tekmovalne teme sobotnega kviza so bile ekološko kmetovanje, varno delo pri sečnji, zadružništvo v Sloveniji ter slovensko kmetijstvo in Evropska unija.
Lanski regijski kviz Mladi in kmetijstvo so pripravili v Brežicah, kjer so zmagali domačini. Ekipa društva podeželske mladine Krško je predlani na državnem tekmovanju dosegla 2. mesto.V drugouvrščeni ekipi Sevnica II so bili Valentin Škoporc, Dušan Hočevar in Simon Kukec, v tretieuvrščeni Sevnica I so sodelovali Malita Kranjec, Majda Žibert in Marjana Jazbinšek.
M. LUZAR
KMETIJSKI KVIZ POSAVJA - Vzmagovalni ekipi Brežice I na posavskem kvizu Mladi in kmetijstvo so tekmovali (na fotografiji z leve) Ljubo Bizjak, Mojca Požgaj in Miha Kvartuh. Nastopili so za društvo podeželske mladine Brežice, katerega predsednik je Aleš Balon. Tekmovalci so doma iz krajevne skupnosti Velika Dolina, vsi so po izobrazbi kmetijski tehniki, s tem da Ljubo trenutno dela v kmetijski trgovini, Mojca v Termah Čatež in Miha doma na kmetiji. (Foto: L. M.)
trenutek delovnih mest, ki so še na voljo, z našo delovno silo kljub pritiskom podjetnikov ne moremo zapolniti, ker bi s tem upočasnili zapiranje rudnika, kar pa ne pride v poštev,” pravi direktor Rudnika Senovo v zapiranju Herman Kunej. Prav zaradi velike brezposelnosti v tej dolini se je vodstvo rudnika obrnilo tudi na ministrstvo za gospodarske dejavnosti s prošnjo, da bi se iz zagotovljenih sredstev omogočilo sofinanciranje novih delovanih mest na Senovem tudi za ostale brez-
OB SEPARACIJI, KI BO KMALU LE ŠE SPOMIN - Vodja splošnega sektorja v rudniku Senovo Andrej Božič, tehnični vodja Drago Klan-šček in vodja investicij Jože Kržan pred separacijo, stavbo, ki bo v kratkem le še spomin, saj jo bodo podrli. Ker je bil način separiranja na Senovem edinstven v Evropi, bodo pogonskijnehanizem ohranili. (Foto: T. G.)
STANKINE SLIKE IZ PESKA
MOKRICE - V Galeriji Meke na gradu Mokrice je na ogled zanimiva razstava slik velike prijateljice brežiškega aktiva kmečkih žensk Stanke Golob iz Grahovega ob Bači, tj. s Tolminskega. Stanka je članica kluba Dolik z Jesenic in Društva slikarjev amaterjev iz Tolmina. Kot ljubiteljska ustvarjalka se je odločila za nekoliko nenavaden način likovnega izražanja. Za svoje slike namesto običajnih slikarskih barv uporablja zgolj pesek različnih barvnih odtenkov in gradacij, ki ga nabira v slovenskih rekah, potokih in kamnolomih. Kljub temu pa njene slike delujejo tako živo in barvito, kot da bi uporabljala tisočero barv. Razstava bo odprta do 3. aprila.
E. SEČEN
ZARADI ZASTARANJA PO NOVA DOKAZILA
BREŽICE - Ob koncu leta 1997 je bilo na območju upravne enote Brežice nerešenih 78 prošenj za sprejem v državljanstvo. Te vloge rešuje ministrstvo za notranje zadeve, pri čemer upravna enota vodi samo predhodne postopke. Nekateri izmed tistih, ki so oddali navedene prošnje, čakajo na rešitev vlog že od leta 1993. V tem času so zastarala predložena dokazila, zato jih bodo morali zbirati ponovno. V Brežicah imajo tudi dve še nerešeni pritožbi zoper negativne odločbe o ugotovitvi državljanstva v denacionalizacijskem postopku. V dveh primerih, o katerih tudi poročajo, so državljani sprožili upravni spor.
poselne. Ministrstvo je to podprlo, še posebej zato, ker je občina Krško napovedala, da bo spodbudila program zaposlovanja z enim milijonom tolarjev za vsakega novozaposlenega delavca. Neizpolnjena ostajajo pričakovanja, da bi z zaprtjem rudnika Senovo dobilo kak nov velik nosilni program - spomnimo se le na poskuse zapiranja rudnika pred 25 leti, ko je bila ustanovljena Metalna, ali v začetku 80-ih let, ko naj bi takrat novo podjetje TES
* Ob dejstvu, da ljudje na Senovem in okolici pijejo oporečno vodo, bi lahko vodstvo občine razmislilo še o neizmernih virih zelo kakovostne vode, ki prihaja iz globin rudnika. Na voljo je neizčrpen vir kar od 2.500 do
3.000	litrov vode na minuto, ki ne bi bila primerna le za vodooskr-bo, en vir bi bil zaradi ugodne sestave primeren tudi za polnjenje v steklenice, za kar pa še ni zanimanja.
prezaposlilo večino knapov. “Sedaj smo prezaposlitev posegli z mnoštvom majhnih programov,” pravi Kunej. V večini primerov gre le za dopolnitev dejavnosti, večja novost je le podjetje za izdelavo avtomatskih gasilnih aparatov, ki bo zaposlila 38 rudniških ljudi.
V Rudniku naj bi večino delavcev prezaposlili do konca leta 2000, ko naj bi tudi zaprli jamo in sanirali okolico, ki jo je rudnik degradiral 200 let. Seveda pa bo to možno v tem času le, če bo država sicer potrjena sredstva nakazovala pravočasno in v predvidenih zneskih, s čimer pa na Senovem v lanskem letu nimajo najboljših izkušenj.
T. GAZVODA
ZA SODOBNEJŠO ŠOLO
SENOVO - Osnovna šola XIV. divizije Senovo bo organizirala jutri prireditev “Za sodobnejšo šolo”, ki jo pripravlja letos že šestič zapored. S temi prireditvami šola zbira denar za nakup učil in učnih pripomočkov. Z denarjem sponozorjev prireditve so v petih letih v šoli pridobili po navedbah ravnateljice Olge Košir že veliko sodobnih učil, Letošnji dogodek Za sodobnejšo šolo bodo popestrili dramski monologi v izvedbi članov DKD Svoboda Senovo in večerni nastop New svving quar-teta.
Koncerta za Melanijo in Martino
Dobrodelni prireditvi
KAPELE - Pihalni orkester Kapele je organiziral dva dobrodelna koncerta, namenjena zbiranju denarja za šolanje Melanije in Martine Stipič, ki sta ostali brez staršev. Prvega od koncertov so izvedli 15. februarja v Brežicah, drugi, ki ga je orkester pripravil v sodelovanju s Kulturnim domom Krško in ZKD Krško, pa je bil 22. februarja v Krškem. Na koncertih so poleg pihalnega orkestra Kapele nastopili moški pevski zbor Kapele, harmonikarski orkester Tonija Sotoška in pevki Nuška Derenda in Marjeta Podgor-šek-Horžen, simfonični orkester Glasbene šole Krško, plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice in recitatorska skupina KD Svoboda Brestanica. V Brežicah je povezovala program Suzana Vah-tarič in v Krškem Vidka Kuse lj.
Koncerta je podprlo več posameznikov in organizacij, med drugimi občina Brežice, radio Brežice, ZKD Brežice in Krško, Kulturni dom Krško, Emona mesnica Brežice, Cvetličarna Žičkar Brežice, Trgovina Šepec Kapele; ti so prispevali v organizacijskem pogledu. Izkupiček koncertov znaša po navedbah Ivana Ureka 303.200 tolarjev. Denar so nakazali na žiro račun pri NLB Dobova.
L. M.
NAGRADE IN PRIZNANJA
KRŠKO - Na slovesnosti, ki jo je ob L marcu svetovnem dnevu civilne zaščite, organiziral krški občinski štab civilne zaščite, so podelili srebrni znak poveljnika civilne zaščite Republike Slovenije planinskemu društvu Bohor-Šenovo in Branku Petanu. Željku Horvatu so izročili bronasti znak poveljnika civilne zaščite Republike Slovenije. Krški občinski štab civilne zaščite je podelil priznanje podjetju Evrosad ter zahvale jamarskemu klubu Kostanjevica, OŠ Jurija Dalmatina, Krško, štabu civilne zaščite v KS Kostanjevica, Ervinu Mahnetu, Robertu Letnarju, Mirku Robku, Branislavu Čuku, Antoniji Smodič Glas, Ivanu Kozoletu in Miri Ajster.
V TEH DNEH LUC
RAZTEZ - V tej vasi v krški občini so pred časom začeli napeljevati javno razsvetljavo. Postavili so devet drogov in luči bodo začele svetiti v teh dneh. Razteško akcijo je podprla matična krajevna skupnost Brestanica, kije ob tem pomagala tudi pri urejanju vaškega avtobusnega postajališča. Na Raztezu so ob pomoči brestaniške krajevne skupnosti in ob podpori podjetij domačini tudi obnovili smučarsko vlečnico.
KONCERT ZA MATERINSKI DAN
BREŽICE - Glasbena šola Brežice bo izvedla v soboto, 21. marca, ob 19. uri koncert v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah. S prireditvijo bodo počastili materinski dan.
STARE PESMI IN OBIČAJI NE BODO ZAMRLI - Tudi po zaslugi zbora aktiva kmečkih žena pod Gorjanci (ta združuje dekleta in žene krajevnih skupnosti Kostanjevica in Podbočje, pa tudi iz Velikega Podloga so že članice), kije v dobrih dveh letih obstoja pod vodstvom Mojce Jevšnik obudil veliko že pozabljenih starih pesmi in običajev. To so članice javnosti predstavile tudi v soboto in nedeljo, 14. in 15. marca, v Kostanjevici in Podbočju. Prireditev so popestrili srednješolci, Kostanjeviški oktet in Melita Skušek, vse pa je bilo zabeljeno z dobrotami iz domače kuhinje. Sicer pa članice vabijo medse še druge zabave in druženja željne dekleta ter žene.
Jeseni ambulanta za bolezni dojk
Akcija za usposobitev specialistične ambulante v brežiški bolnišnici za Posavje in Obsotelje - Posavje kot vpijoča bela lisa - S presežkom denarja dodatna oprema
BREŽICE - Pred dnevi so predstavniki Rotary kluba Čatež in Zveze slovenskih društev za boj proti raku Ljubljana izročili direktorju Splošne bolnišnice Brežice Tonetu Zorku doslej zbrani denar za ambulanto za bolezni dojk, ki bo začela delovati v Splošni bolnišnici Brežice. Rotary klub je prispeval 4,2 milijona, Zveza je izročila 6,4 milijona tolarjev. Za usposobitev ambulante so prispevali tudi posamezniki, in sicer lani 324.000 in letos 340.000 tolarjev.
Z uvodoma omenjeno svečano predajo denarja bolnici se je po Zorkovih besedah začela široko zastavljena zbiralna akcija. Vanjo spada tudi ustanovitev Društva za boj proti raku Posavja in Obsotelja; to društvo so s potrebnim številom ustanovnih članov in na kraju samem notarsko overjenimi podpisi postavili na noge na dan omenjene predaje denarja.
Ambulanta za bolezni dojk - za njeno usposobitev so bili namenjeni vsi našteti dogodki - naj bi
• V KS Rogaška Slatina, so pred časom razpisali referendum o sa-moprispeveku za nakup mamo-grafa, torej opreme za ambulanto, kakršno opremljajo v Brežicah. Večina je tam glasovala za uvedbo samoprispevka. Tako je KS Rogaška Slatina lansko jesen že predala aparaturo tamkajšnjemu zdravilišču, ki bo opravljalo preglede tudi za prebivalce KS Rogaška Slatina.
začela delovati najpozneje v začetku letošnjega septembra. O upravičenosti te ambulante v brežiški bolnišnici ne dvomijo več ustrezne ustanove v Ljubljani in še manj v Posavju. Ob zaskrbljujočih podatkih o pogostosti nevarnih obolenj dojk v Sloveniji je znano med drugim tudi sporočilo Zveze društev za boj proti raku. Zveza, ki ima vpogled v razširjenost raka na posameznih slovenskih območjih, je pred časom zapisala: “Bela lisa v pokritosti z ambulantami za bolezni dojk v Sloveniji je najočitnejša v Posavju. Ta obmejni predel obsega tudi del območja z nerazvitim gospodarstvom in z revnejšim prebivalstvom. Zato je tudi osveščenost in razgledanost prebivalstva v zvezi z zdravstvenim stanjem, predvsem s preventivo, premajhna.”
Brežiška ambulanta za bolezni dojk, ki bo delovala za Posavje in Obsotelje, bo ena izmed 21 tovrstnih ambulant v Sloveniji. “Pomembno pri vključitvi v mrežo
tovrstnih ambulant je bilo: da ima Splošna bolnišnica Brežice ustrezen strokovni kader, ki je že pripravljen na dodatno strokovno izpolnjevanje, daje že zagotovila, da bo nabavila sodobno opremo, in da ima ustrezne prostore,” je
* Darovalci lahko nakažejo denar za brežiško ambulanto za bolezni dojk na žiro račun Splošne bolnišnice Brežice št. 51620-603-31177 pri Agenciji za plačilni promet Brežice s pripisom “Humanitarni prispevek - mamo-graf”.
povedal direktor bolnišnice Tone Zorko.
Za usposobitev ambulante bodo potrebovali po sedanjih predračunih dobrih 21 milijonov tolarjev, ki naj bi jih zbrali pretežno s prispevki Zveze slovenskih društev za boj proti raku, Rotary kluba Čatež, občin Brežice, Kozie, Krško, Podčetrtek in Sevnica. Ce se bo zbranega denarja več kot, ga načrtujejo, bodo omenjeno ambulanto dodatno opremili z aparatom za merjenje kostne gostote.
M. LUZAR
Jožefovo se spogleduje s pravim
Blažo Tasev iz Tabakuma računa, da bo Jožefov sejem nekoč prerastel v pravi sejem kmetijske mehanizacije - Sejem vsako leto raste - Promocija za trgovino
V'
Cas je za dolenjski sejem
Razprave o tem, ali je v Sloveniji preveč sejmarjev, gredo mimo Dolenjcev. Nič čudnega. Tu in tudi v širši okolici ni nobenega pravega sejma, čeprav je bilo že kar nekaj idej, ki pa so vse ostale le pri pobožnih željah. Občasno naletimo na zagnance, ki tu in tam pripravijo razstavo obrti in podjetništva, nato pa se utrudijo nekje med iskanjem primernega prostora in pravo finančno vzpodbudo.
V Novem mestu že nekaj marcev zapored lahko stopimo na Gregorjev ali na Jožefov sejem. Oba sta kmetijska, še vedno lokalno obarvana in med seboj precej različna. Na enem lahko poleg kmetijskega najdemo raznovrstno blago, ki pritegne množice, na drugem sta zgolj kmetijska mehanizacija in oprema. Oba imata načrte, oba bi rada zrasla, toda možnosti so omejene, organizacijsko in prostorsko. Kljub temu že danes oba sejma skupaj privabita v Novo mesto okrog
30.000	obiskovalcev.
Kako daleč je Dolenjska od pravega sejma? Prva ovira ji je primeren prostor, toda verjamemo, da bi se ta našel, tudi pokril, če bi bilo dovolj trdne volje, morda več sodelovanja. Če hoče območje svoj kmetijski sejem, bi morali vsi, ki na tem področju delajo, na primer močnejši trgovci, in tisti, ki se že zdaj poskušajo s sejmi, stopiti skupaj. Četudi je morebiti sejmov po Sloveniji preveč, se zdi, da je za takšen podvig pravi čas. Zanimanja razstavljavcev in obiskovalcev je dovolj. Čas je za dolenjski sejem pravi tudi zato, ker se na Gorenjskem po mnenju poznavalcev bodeta kranjski sejem in zasebni sejem v Komendi.
Sejem v vsako vas? Ne, le široko območje južno od Ljubljane bi ga lahko imelo!
B. DUŠ1Č GORNIK
PRODAJO MANJ VINA
LJUBLJANA - V Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo ugotavljajo, da se je prodaja vin v zadnjih mesecih zmanjšala za 20 do 30 odstotkov. Za to krivijo predvsem manjšo porabo in prodajo vina na sivem trgu. Čeprav so lani kar za polovico več izvozili kot leto pred-tem, novega padca prodaje ne bodo več mogli nadomeščati z izvozom.
NOVO MESTO - Le teden dni za Gregorjevim odpira vrata Jožefov sejem, sejem kmetijske mehanizacije in opreme, ki ga pripravlja na svojem in na dvoriščih prijaznih sosedov družba Tabakum. Prvi sejem je njen direktor Blažo Tasev pripravil leta 1993, da bi svojo novo dejavnost - trgovino s kmetijsko mehanizacijo približal Dolenjcem in Belokranjcem ter pospešil prodajo. Število razstavljavcev (takrat v prostorih kmetijske šole) je od tega leta s 16 naraslo na 136 v lanskem letu. V Tabakumu vztrajajo na tem, da je na sejmu res le kmetijska mehanizacija in oprema, sicer pa imajo s sejmom še smele načrte.
Po prvem sejmu je Tasev obredel vse slovenske sejme in se naslednje leto odločil za večji sejem na svojem dvorišču in okolici. Pridobil je 54 razstavljavcev, več tisoč obiskovalcev pa je organizatorja'prepričalo, da je isto leto pripravil še jesenski sejem kmetijske mehanizacije ter vinogradniške opreme, ki gaje obiskalo kakih 3.000 ljudi. ’
Po večletnem trdem delu se razstavljavci zdaj sami oglašajo, Tasev pa lahko med njimi tudi iz-
Blažo Tasev
bira. Pri tem dosledno vztraja, da sejem ostaja ponudba kmetijske mehanizacije in opreme ne pa kramarija. Tasev ocenjuje, da so lani na sejmišču sprejeli okrog
10.000	obiskovalcev, čeprav so jih
• Na letošnji Jožefov sejem, ki se bo začel jutri, 20. marca, in končal v torek, 24. marca, se v Tabakumu pripravljajo že od jeseni. V času sejma bo delala 18-članska ekipa. Razstavljenih bo ducat različnih vrst traktorjev in okrog 400 različnih znamk strojev in opreme. Med več kot 130 razstavljavci bo tudi jugoslovansko podjetje IMT Beograd, zato bo kot posebnost prvič na Dolenjskem predstavljen tudi poznani traktor Ferguson. Ponudbo bodo letos razširili tudi z opremo za delo v gozdarstvu.
pričakovali še enkrat toliko. Obisk sta jim pokvarila slabo vreme in prireditev v Planici.
V teh letih je sejem učinkovito promoviral trgovino in prispeval, da njen lastnik danes lahko izbira med dobavitelji blaga. Kljub konkurenci v neposredni bližini bodo v Tabakumu nadaljevali s sejmi. Po mnenju Blaža Taseva ni
Kolinska na nove trge
Lani povečala promet za 5 odst., zmanjšala stroške in za trikrat povečala dobiček ■ Naložbe v proizvodnjo v tujini
LJUBLJANA - Družba Kolinska se uvršča med vodilne slovenske proizvajalce v živilski panogi. V šestih proizvodnih enotah, med njimi je tudi črnomaljski Belsad, izdela 35.000 ton prehrambenih izdelkov in pijač na leto. Čez 700 zaposlenih ustvari letno čez L50 milijonov mark prometa. Lani so promet povečali za 5 odstotkov, medtem ko so s skoraj 730 milijoni tolarjev čistega dobička kar za trikrat izboljšali prejšnji rezultat.
Kolinska trži okrog 450 različnih izdelkov in dosega pri nekaterih prav zavidljive tržne deleže. Z nekaterimi izdelki je v Sloveniji že dosegla 60-odstoten tržni delež. Sicer pa so dobri rezultati te družbe predvsem posledica pro-
BORZNI KOMENTAR
V
Cme napovedi m marke
Delež tujcev v Krki in Leku narašča - Domači kupci, kot kaže, čakajo nakupe iz tujine
Podatki o februarskem gibanju deležev tujih lastnikov v naših podjetjih so samo potrdili tisto, kar je bilo mogoče sklepati že iz samega trgovanja na borzi. Čeprav se je delež tujcev v GP Grosuplje povečal iz 5,3 na 10,6 odstotka, se to ni odrazilo na trgu. Veliko bolj je čutiti lastniške spremembe v Leku in Krki. V prvi družbi se je delež tujcev povečal od 27 na 29,3 odstotka in pri drugi od 5,8 na 6,8 odstotka. Delež tujcev je najboljupadel v Mercatorju, Termah Čatež in Kolinski. V februarju je najevč delničarjev izgubil Lek (960), sledijo mu Krka (540) in Petrol (346).
V preteklem tednu sta bili v središču borznega dogajanja spet delnici Leka in Krke; z vsako od njiju je bilo sklenjenih za nekaj sto milijonov poslov. Tudi dobri lanskoletni poslovni rezultati niso opogumili kupcev. Ti se bodo za nakupe ostalih delnic očitno odločili šele takrat, ko jih bodo pričeli kupovati tuji investitorji. Več pozornosti so špekulanti spet pričeli posvečati nakupnim bonom BS 7. in 8. emisije, in sicer zaradi padanja teča-
ja nemške marke in ne najbolj optimističnih napovedi menjal-ničarjev o gibanju v prihodnjem mesecu. Najbolj črnogledi napovedujejo celo padec na 91 do 90 tolarjev za marko, če tega s kakim posegom ne bo preprečila Banka Slovenije. Ravno zaradi te možnosti so nakupi bonov pri sedanjih cenah precej tvegani.
Vponedeljek je na borzi začela kotirati še tretja pooblaščena investicijska družba PID Vipa In-vest Nanos, d.d. Cena, ki je bila prvi dan dosežena pri sicer zelo skromnem prometu (brez aplikacij okrog 400 delnic) je znašala 518 tolarjev. Cena je sicer več kot dvakrat višja od obeh Kompasovih skladov, vendar se tudi Vipine delnice bistveno razlikujejo od Komapsovih. Med tem ko imata Kompasova sklada še za približno 70 odstotkov premoženja v neporabljenih certifikatih, ima Vipa že celotno certifikatno premoženje spremenjeno v realne naložbe.
IZTOK PLUT, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 3718-221, 3718-228 Fax. (068) 323-552
aora na nova tržišča v srednji in vzhodni Evropi ter uspešnega vračanja na trge nekdanje Jugoslavije. Lani je dosegla viden napredek pri prodaji v Rusiji, kjer je uveljavljena predvsem njena otroška hrana. Kar četrino vseh mlečnih kaš, kijih pokupijo Rusi, pride iz Kolinske.
Družba je v lanskem letu močno zmanjšala stroške na vseh ravneh in povečala produktivnost.
• Kolinska bo ob letošnji 90-let-nici od vsakega prodanega izdelka v mesecih od marca do junija del dobička namenila Skladu za izgradnjo Pediatrične klinike v Ljubljani. Ob jubileju kupce tudi poziva, naj poiščejo staro embalažo izdelkov Kolinske, saj jo bodo na sedežu družbe odkupovali in jo nato razstavili v muzejski sobi.
Tečaj njenih delnic na borzi je stabilen. Delničarjem se tudi letos obetajo dividende, sicer pa bo večji del dobička Kolinska namenila naložbam v proizvodnjo na trgih Makedonije, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije in Rusije. Odločneje bo nastopila tudi pri trženju svojih blagovnih znamk na novih tržiščih.
B. D. G.
DO NEDELJE ŠE KRALJUJE TURIZEM
LJUBLJANA - Na letošnjem turističnem delu sejemskega trojčka ALPE ADRIA, ki seje začel v torek in se bo zaključil to nedelo, si lahko ogledate vse za prosti čas. Razstavljajo različna plovila, navtično in potapljaško opremo, opremo za kolesarstvo in alpinizem ter za ostale športe pa tudi kozmetiko, oblačila, literaturo in letos prvič tudi avdio-video tehniko. Osrednji del sejma je v hali B, ki je namenjena turizmu in letošnjemu letu športa v turizmu. Predstavljajo se mnoge slovenske občine in turistična društva ter turistične agencije s svojo ponudbo za počitnice in izlete. Na ljubljanskem sejmišču vzporedno poteka še sejem Ribolov in lov.
možnosti za sodelovanje, ker se preveč razhajajo v interesih in načinu dela. To pa še ne pomeni, da Novo mesto nekoč le ne bo imelo pomembnejšega stalnega sejma kmetijske mehanizacije. Ravno to je namreč že dolgo cilj tega novomeškega podjetnika. Če bo občina pokazala kaj več razumevanja in pohitela s sprejemom prostorskih dokumentov, bo Jožefov sejem v bodoče lahko na večjem prostoru.
B. DUŠIČ GORNIK
PISMO O NAMERI
LJUBLJANA - Upravi Nove LB in SKB banke sta 10. marca podpisali pismo o nameri za povezovanje obeh bank. Končno besedo o povezovanju bodo imeli lastniki obeh bank.
ZA EKOLOŠKO VARNO PROIZVODNJO
ČRNOMELJ - Kot sta povedala vodja investicij v Beltu IMP Livar iz Ivančne Gorice Alojz Kozan in direktor Mihael Tolar, trenutno postavljajo filtre na kupolnih pečeh, ki zdaj obratujejo z vodno prho na vrhu dimnika. “Nabavili smo suhe filtre, pridobili lokacijsko odločbo, v končni fazi so projekti za izvedbo, pridobiti je treba le še gradbeno dovoljenje. Mokre filtre nameravamo zamenjati z boljšimi suhimi v prvi polovici letošnjega leta. Dotrajano opremo je potrebno v celoti obnoviti. Gre za filtre čistilnice in brusilnice, kar je bilo sanirano za časa Belta,” je povedal Kozan. Obstoječa črnomaljska deponija livarskih peskov je zapolnjena in sanirana, dogovarjajo pa se za gradnjo nove, kar je povezano z velikimi stroški.
L. M.
Sejem lokalnega značaja
V ponedeljek se je končal 4. Gregorjev sejem - Več kot 20.000 obiskovalcev - Za vsakega nekaj
NOVO MESTO - Pri Agroser-visu, poslovni enoti Mercatorja Kmetijske zadruge Krka, so v ponedeljek že pospravljali in računali, kako seje obnesel letošnji Gregorjev sejem. Po besedah Avgusta Vrščaja, ki vodi ekipo 40 Agroservisovih “sejmarjev”, so od petka do nedelje na sejmu našteli preko 20.000 obiskovalcev, polovico od tega v nedeljo. Ob ponedeljkih prihajajo še zadnji obiskovalci, mnogi v miru sklenit kupčijo.
Gregorjev sejem je nastal, da bi se enota Agroservis s svojo dejavnostjo čim uspešneje reklamirala. Na letošnjem sejmu je bilo 90 samostojnih razstavljavcev in še 50 poslovnih partnerjev Agroservisa, ki je sam še vedno največji razstavljavec. Nekaj večjih dobaviteljev je razstavljalo tudi samostojno. Po Vrščajevih ugotovitvah je zadnji dve leti vse več večjih razstavljavcev.
Lansko leto je Gregorjev sejem obiskalo 15.000 ljudi; letos je število večje bodisi zaradi večje poznanosti sejma, bodisi zaradi vremena. Obiskovalci so pretežno iz območja Bele krajine, Dolenjske in Posavja, vendar pridejo tudi od drugod, celo z avtobusi (gorenjski govedorejci, Prekmurci).
“Letos sta obiskovalce pritegnila tudi dva nova traktorja Ze-tor, ki pri nas še nista bila razstavljena. Sicer pa je sejem lokalnega značaja, namenjen obiskovalcem do Ljubljane, še malo proti Kočevju in Celju. Struktura obiskovalcev je odvisna od dneva ali tudi od ure (nedelja dopoldne kmetje, popoldne vrtičkarji). Izdali smo 37.000 propagandnih brošur, ki so jih prejeli bralci Kmečkega glasa in Dolenjskega lista ter oglaševali na lokalnih radijskih postajah in letos tudi na televiziji,” je povedal Vrščaj.
Dl
I
Avgust Vrščaj
Gregorjev sejem prinese le kak odstotek letnega prometa Agroservisa. Če štejejo vse stroške, s sejmom nimajo ne izgube in ne dobička, vsekakor pa je sejem prireditev, s katero se kuje dobiček na dolgi rok. Edino kramarji imajo na sejmu takojšen zaslužek. Sejem je za zdaj široka prireditev lokalnega pomena in poskuša pritegniti različne obiskovalce, zato jim ponuja poleg kmetijske mehanizacije še stojnice z raznovrstnim blagom, razstavo malih živali, predavanja, nasvete ipd.
V Agroservisu pravijo, da Gregorjev sejem, za katerega trdijo, da je med lokalnimi največji, naslednje leto zagotovo spet bo. Res pa je, da bodo zaradi omejenega prostora slej ko prej morali nekaj storiti. Gneča na sejmišču s tisoči obiskovalci je že skoraj neznosna, še večja težava je s pomanjkanjem infrastrukture ob postavljanju stojnic. Možnost manjše širitve v hrib za trgovino še imajo, potem pa konec. Razmišljajo, da bi sejem postal bolj kmetijski, a se hkrati zavedajo, da bi za mnoge izgubil privlačnost. Tako odločitve še ni, ambicij za pravi sejem pa nimajo zaradi pomanjkanja prostora, tudi pokritega, in zato, ker bi se moralo take prireditve lotiti posebno podjetje.
B. D. G.
GREGORJEV SEJEM - Mercator - Kmetijska zadruga Krka je predAgro-servisom v Žabji vasi minuli vikend pripravila že 4. Gregorjev sejem, na katerem je sodelovalo kar 140 domačih in tujih razstavljavcev. Sejem je v petek odprl predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, kije poudaril pomen zadružništva za preživetje slovenskega kmeta. (Foto: J. Dorniž)
NOVO MESTO - Medtem ko sta visoki delegaciji zunaigih ministrov ZR Jugoslavije in Slovenije kramljali v Ljubljani, čez jugoslovansko mejo nenadoma iz nepojasnjenih vzrokov niso spuščali tovornjakov s slovenskim blagom. Prepoved uvoza je izdal za zdaj še neznan organ in jo nato tudi ukinil. Slovensko gospodarstvo je tako dobilo še dodaten dokaz, da v ZRJ politika odločno kroji gospodarstvo. Nedavni zaplet na meji je tako ali steznitev ali pa samo poziv k dodatni previdnosti.
Zdaj je še bolj jasno, da se ZR Jugoslaviji ne mudi z ureditvijo odnosov z našo državo. Povsem drugače je s Slovenijo, saj del našega gospodarstva resno računa na jugoslovanski trg, kjer je po slovenskih izdelkih že zdaj povpraševanje, ni pa osnovnih pogojev za normalno poslovanje in nobenih garancij za plačila. Tako se za zdaj trguje le s takim blagom, ki ga v ZRJ nujno potrebujejo in so zanj pripravljeni plačati vnaprej, vse ostalo sodelovanje je še zelo tvegano. V krškem IČEC Videm po zapletu niso vedeli, kako naprej, saj precej proizvodnje časopisnega papirja prodajo v ZRJ. V skladiščih je na izvoz čakalo še precej papiija, kar nekaj pa so imeli tudi naročil za naprej.
Prepoved seje na jugoslovanski carini nenadoma znašla v petek, 6. marca, in neprijetno presenetila naša podjetja, tovornjakarje ter tudi srbske kupce. Od petka do torka sta bila v središču pozornosti še posebej prevoznika časopisnega papirja iz krškega ICEC Videm za beograjsko Politiko. Obti-
čala sta na meji, kjer so se jima kasneje pridružili še drugi kolegi. Med njimi tudi eden s tovorom iz sevniškega Inpleta (blago je bilo že plačano, tovor pa celo na jugoslovanskem tovornjaku) in eden iz brežiškega Prevoza. Tovor s
ODLOČITE SE ZA MONTAŽNO HIŠO
LJUBLJANA - V razstavnem prostoru Domusa na Slovenski cesti 17 v Ljubljani je med 16. in 21. marcem letos na ogled razstava Odločite se za montažno hišo. Razstavljavci so Hypo Leasing, Ljubljana, Jelovica, Škofja Loka, Marles - hiše, Maribor in Trimo Trebnje. Predstavitev montažnega sistema s predavanjem o prednostih montažnih hiš so pripravili Trebanj-ci in Mariborčani. Razstava je odprta vsak dan med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro, v soboto pa med 10. in 13. uro. Ogled je brezplačen.
• •
Izvoz v ZRJ še dolgo nezanesljiv
Tildi posavski tovornjakarji obtičali na meji - Zaplet kot opozorilo - Jugoslovanski trg ostaja bolj pobožna želja naših podjetij - Plačilo vnapnj_
časopisnim papirjem so spustili čez mejo v torek, ostale pa dan zatem. Kar tako, brez pojasnila.
Istočasno so Srbi prepovedali tudi 8 svojim podjetjem, da bi izvažali v Slovenijo. Po nekaj dneh učinkovite igre, v kateri je ZRJ pokazala, da se požvižga na gospodarstvo, če gre za dnevno ; politiko, teče spet vse po starih tirih. Kot rečeno, mnoga sloven- j ska ter tudi nekatera belokranjska, dolenjska in posavska podjetja računajo na izvoz svojega bla- j ga v ZRJ, saj ga kupci poznajo in j povprašujejo po njem. B D G
Trgovec z zlato značko 1 997
VW vozila iz zaloge 1.97
P09EBNA CENAH
ZELO UGODNA PONUDBA
- V W POLO limuzina I. 97 že od 20.490 DEM
Možen kredit z devizno kavzulo, izračun takoj.
Radanovič 0608/61-308
BREŽICE, Černelčeva 5	8-12. 13-17. ob sobotah 8-12
Nekateri so kar izruvali mejnike
Nedokončana komasacija, s katero so v Rosalnicah pričeli pred desetletjem, je sedaj prišla v roke metliški Upravni enoti - Nekdanji direktor KZ odgovarja na očitke
ROSALNICE, METLIKA - V metliški občini je bilo v preteklih letih okrog deset komasacij. Vse so bile zaključene, zataknilo seje le v Rosalnicah, kjer so z zložbo 147 hektarjev zemljišč pričeli pred desetimi leti. Izdane so bile že odločbe, a niso postale pravnomočne, saj se je peščica od 185 udeležencev pritožila.
SAD ST. 2
KRŠKO - V februarski številki revije za sadjarstvo, vinograništvo in vinarstvo, ki je izšla z zamudo, je največ prostora namenjenega zaščiti rastlin pred boleznimi jn škodljivci v letu 1998. O tem pišejo priznani strokovnjaki: dr. Stojan Vrabl, mag. Gustav Matis in mag. Konrad Keber, o zimski rezi breskve v rodnosti poroča mag. Nikita Fajt, o poti v Evropo razmišlja Stane Berčič, dogajanje na področju sadjarstva pa komentira inž. Jurij Mamilovič.
Bilo ji je ugodeno, takrat pa se je sprožil plaz pritožb. Komasacija se je ustavila, ljudje pa so vsa ta leta obdelovali zemljo, kakor se je komu zdelo: nekateri po novem, drugi pa so izruvali mejnike in orali po starem. “Ker je bilo vloženega veliko denarja, saj je šlo hkrati z zložbo tudi za agrome-
lioracijo, se sedaj država zavzema, da se ti postopki čim prej zaključijo. Prej so bile za komasacije zadolžene občine, vodile pa so jih kmetijske zadruge, ki so dobile denar. Sedaj je to dolžnost upravnih enot, vendar v Metliki nimamo dovolj primernega kadra. Sicer pa je naš prvi korak, da ugo-
OBVESTILO
M-Kmetijska zadruga Trebnje obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v nedeljo, 22. marca 1998, s pričetkom ob 9.30 v domu kulture v Trebnjem!
Vljudno vabljeni!
Upravni odbor
KE TRŽNIC
Minuli ponedeljek so branjevke kljub hladnemu vremenu ponujale kupcem najrazličnejša semena; čebulček je stal 400 do 500 tolarjev liter, kozarec semen pa 100 do 150 tolarjev, ostale pridelke pa so ponujale: kolerabo, koren, redkev in rdečo peso po 150 do 200 tolarjev kilogram, česen po 300 do 600, čebulo po 150 do 200, jedilni krompir po 80, semenski krompir po 100 do 200, regrat, radič in motovilec po 1000, merico berivke po 200, hren po 400, kislo zelje po 150, ohrovt po 300, fižol po 400 do 500, šalotko po 400, orehe po 800 do 1000, posušene jabolčne krhlje po 600, suhe slive po 560, rozine po 450, jabolka po 500 do 100, hruške po 180, med po 800 do 900, stekleničko propolisa po 300 in jajca po 25 do 30 tolarjev.
sejmisca
SEJMIŠČA - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 110 do 3 mesece starih prašičev, 20 v starosti 3 do 5 mesecev in 12 starejših. Prvih so prodali 50 po 420 do 480, drugih 10 po 260 do 310, tretjih pa 2 po 245 do 280 tolarjev kilogram žive teže.
PONUDBA VEČJA OD POVPRAŠEVANJA - Društvo rejcev drobnice Bele krajine pripravlja že drugo leto sejme drobnice po Beli krajini, in sicer v Metliki, Semiču, Ziljah in Adlešičih. Prvi letošnji je bil preteklo soboto v Metliki, ovčerejci pa so ga pripravili skupaj z Govedorejskim društvom Metlika in metliško Kmetijsko svetovalno službo. Rejci so pripeljali okrog 60 ovc, bodisi plemenskih ali za zakol, ter jagenjčkov. Čeprav so si rejci in kupci velikokrat udarili v roke, pa organizatorji sejma obžalujejo, da je med obema še preslabo sodelovanje. Predvsem se ljubitelji ovčjega mesa premalo zavedajo, kako zdravo je meso belokranjske drobnice, ki jo redijo na bio osnovi. Letos so poleg sejma drobnice prvič pripravili tudi sejem plemenske in klavne živine. (Foto: M. B.-J.)
KOMENTIRAMO
Evropa že seje konopoljo
Za nas, večne zamudnike, se zapira tržna niša
Že več kot leto dni je minilo, odkar smo - očitno brezuspešno -širšo javnost opozorili, kako sodobna Evropa na novo odkriva industrijsko konopljo, starejšim kmetom še dobro znano industrijsko rastlino (surovino za grosupeljski Motvoz in platno), ki daje najmočnejša naravna vlakna. Uporabna niso le za izdelavo v razjedajoči morski vodi najdlje vzdržljivih ladijskih vrvi, temveč tudi za desetine sodobnih izdelkov, med njimi gradbenega materiala, ki je močnejši od betona. Od neverjetnega preobrata v odnosu do te industrijske rastline bi lahko imeli korist tudi naši kmetje, ki so prisiljeni iskati nove tržne niše, če bi naša administracija in oblast hitreje sledila tokovom časa...
kmetijski nasveti
Novosti v varstvu rastlin (3,)
Inž. Jurij Mamilovič velja za enega najboljših slovenskih strokovnjakov - praktikov za varstvo rastlin in je kot predstavnik Pi-nusa iz Rač na Srednji kmetijski šoli Grm predstavil novosti te naše znane tovarne, ki se ponaša, da izdeluje vsa sredstva, ki j ih potrebujemo za varovanje pred rastlinskimi boleznimi, škodlj ivi-mi žuželkami in pleveli. Mamilovič je poudaril, da prinašajo izboljšave predvsem nova topila, ki so nestrupena in zato naravi prijaznejša, da pa nekatere stalnice ostajajo kljub velikemu tehnološkemu napredku.
brez ustreznega škropiva. Praksa je dala nekatere nove odgovore na vprašanja praktične uporabe. Pinusov ključ daje vrsto napotkov za lažje delo pa tudi pravilno uporabo pripravkov. Nepotrebnih posegov in pretiravanj pa je še vedno preveč. Znana Miiller-jeva inkubacijska krivulja, ki napoveduje izbruh peronospore,
Zadošča namreč že rosa,
črna pegavost, bolj nevaren pa je postal tudi rdeči pajek.
Kot enega najboljših sistemičmh insekticidov z dolgotrajnim učinkovanjem je predavatelj imenoval confidor SL 200. Ta “mali Čudež”, ki je tako uspešno nadomestil starejši pripravek pirirrior, se zlasti odlično obnese zoper listne uši, sadne listne zavrtače in hruševe bolšice. Čebulček je dovolj le namočiti v njegovi raztopini in varen bo pred zloglasno čebuljo muho.
Inž. Mamilovič je ocenil, da uspešnost varstva proti boleznim in škodljivcem v dolenjskih vinogradih zmanjšuje zlasti preobilje različnih sort, ki imajo različne potrebe po varstvu in jih ni moč učinkovito varovati vseh hkrati.
(Nadaljevale prihodnjič)
Jnž. M. L.
Tako pa zaenkrat ostaja še vse po starem. Varuhi zakona še vedno planejo z enako uničevalno vnemo na vsako lehico konoplje, na vsako stebelce, ki si upa pognati v zrak v nasprotju z veljavnim zakonom, četudi očitno zastarelim, ki pridelavo konoplje prepoveduje - da je ne bi zlorabili za pridobivanje mehke droge (marihuane). Pridelava industrijske konoplje ni dovoljena in pika, vsistrokovmugovorizaenkrat še niso zalegli.
Zato pa v evropskih državah vneto širijo pridelavo, posebno od-
• EVROPSKE SMERNICE - V smernicah Evropske zveze (EU) so predpisane naslednje konopljine sorte, sorodnice Cannabis indicae, ki jo je identificiral že veliki biolog Lamarck: francoske sorte felina 34, fedora I9,futura,ferimon in fedri-na 74, v sortno listo pa je sprejeta tudi madžarska sorta kompolti, ki se odlikuje po majhnih mejnih vrednostih THC, to je snovi, ki povzroča omamo (droga). V Evropski zvezi dobijo sedaj pridelovalci 700 do 1.300 DEM denarne podpore za hektar posevka konoplje.
kar je nemško ustavno sodišče v Karlsruheju izreklo svojo odločilno razsodbo, po kateri je pridelava konoplje dovoljena. V Nemčiji, Veliki Britaniji, Avstriji, celo Romuniji, ZR Jugoslaviji in na Madžarskem, je zasejanih žena tisoče hektarjev konopljinih polj in tržna niša se vse bolj zapira. Za zamudnike kot ponavadi ne bo prostora.
MARJAN LEGAN
tovimo, koliko denarja lahko pričakujemo od ministrstva. Zavedamo pa se, da bomo morali iti od začetka, saj nimamo niti posnetka stanja,” je pojasnil načelnik Upravne enote Metlika Marko Stepan.
Ivan Kostelec, vodja oddelka za kmetijstvo, gozpodarstvo in prostor pri metliški UE je povedal, da so že junija 1996 in maja lani poslali na kmetijsko ministrstvo dopis o dokončanju zložbe, a ni bilo nikakršnega odgovora. “Prejšnji mesec smo poslali tretji dopis in se končno dogovorili za sestanek na ministrstvu v tem tednu. Pripravili smo tudi načrt sanacije komasacije, ki naj bi trajala dve leti, lahko pa bi jo zaključili že letos,” pravi Kostelec.
Stane Bajuk, ki je bil nekaj časa, ko je potekala komasacija v Rosalnicah, direktor metliške kmetijske zadruge, je pojasnil, da je takrat veljala zakonodaja, po kateri ni bilo moč zaključiti komasacije, dokler se niso strinjali vsi udeleženci. Sedaj ni več potrebno čakati na pristanek vseh, ampak lahko zaključijo le del, z drugimi udeleženci pa se dogovarjajo naprej. “V Rosalnicah je bila zložba zemljišč toliko težja zaradi zelo raznolike kakovosti zemljišč ter bližine romskega naselja Borihe, saj ni nihče želel biti njihov sosed. V desetih letih so se razmere precej spremenile in menim, da bo zložbo moč dokončati. Ne nazadnje sedaj ni mogoč niti promet s temi zemljišči,” je povedal Bajuk.
M. BEZEK-JAKŠE
NAJBOLJŠI JE LAHOV SAUVIGNON
MIRNA PEČ - Med 101 vzro-cem, kolikor so jih v ocenjevanje prinesli člani sekcije vinogradnikov, ki deluje v okiru Turističnega društva Mirna Peč, je najvišjo oceno (17,58) prejel sauvignon Zvoneta Laha. Tudi nekaj drugih vin se ponaša z lepimi ocenami; da se kakovost mirnopeških vin iz leta v leto dviguje, pa potrjuje tudi mnenje predsednika ocenjevalne komisije Darka Marjetiča. Po drugi strani pa preseneča veliko število izločenih vzorcev (26), večina zaradi oski-dacije. Največ vin z napakami je bilo med cvički in dolenjskimi rdečimi vini. Pred podelitvijo priznanj je kmetijski svetovalec Jože Maljevič opozoril na dela, ki vinogradnike čakajo v tem in naslednjih mesecih. Ocene za letnik 1997 pa so naslednje: cviček: 1. Franc Saje (Hmeljčič) 15,56; 2. Anton Makše (Šentjurij) 15,54; Dušan Pust (Poljane 15,22; rose: Jože Rozman (Hmeljčič) 15,96; 2. Jože Hrastar (Ostrovec) 15,92; 3. Anton Pirnar ml. (Šentjurij) 15,54; modra frankinja: Anton Makše (Šentjurij) 15,76; dolenjsko rdeče: 1. Anton Makše (Šentjurij) 15,94; 2. Franc Saje (Hmeljčič) 15,70; 3. Franc Saje (Šentjurij) 15,46; dolenjsko belo: 1. Janez Dular (Golobinjek) 16,38; 2. Aleš Žagar (Poljane) 16,34; 3. Jože Fabjan (Plešivica) 16,32; laški rizling: 1. Jože Rozman (Hmeljčič) 16,62; 2. Jože Smerke (Hmeljčič) 16,22; 3. Ivan Rezelj (Hmeljčič) 15,62; beli pinot: 1. Marjan Primc (Golobinjek) 16,42; 2. Dušan Avguštinčič (Grč Vrh) 16,38; 3. Peter Cesar (Golobinjek) 16,38; kerner: 1. Zvone Lahk (Kalce) 17.04; sauvignon: Zvone Lah (Kalce) 17.58; chardon-nay: 1. Zvone. Lah (Kalce) 16.76; 2. Jože Murgelj (Grč Vrh) 16,26.
E. N.
SLADKORNA PESA!
Zanesljiv odkup!
•	Stabilna cena!
•	Zelo ugodni roki plačila pridelka!
•	Ugodno kreditiranje proizvodnje!
•	Pridružite se nam!
Sklepanje pogodb Izvaja vodja rajona JADRANKA PROKEŠ, dipl. inž.,in bo:
•	v Kmetijski zadrugi Trebnje: 27.3.1998 od 11. do 13. ure
•	v Gostilni Kapušin na Krasincu: 19.3.1998 od 11. do 13. ure
•	v Kmetijski zadrugi Straža: 24.3.1998 od 11. do 13. ure
Uradne ure so vsako sredo:
•	v Kmečki zadrugi Brežice: od 10. do 11. ure
•	v Kmetijski svetovalni službi Krško: od 12. do 13. ure
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Mladi in vino
(Nadaljevanje)
Statistični podatki so pokazali, da je Italija leta 1962 porabila 1101 vina na prebivalca, leta 1995 samo 60 litrov. Podoben padec je bil tudi v Franciji. Vzroki so znani. V anketo so bile vključene tudi nevinorodne države Velika Britanija in Danska. Za mladino v starosti od 18 do 30 let se je pokazalo za vinorodne in nevinorodne države, da povprečno 12 % mladih pije vino več kot trikrat tedensko, pivcev piva s tako pogostotjo pitja je pa 24 %. Na ostala vprašanja v anketi povedo odgovori, da mladi poznajo vino bolj z njegove senčne strani (alkoholizem, odvisnost) kot s sončne plati (edinstven okus vina, družabnost, užitek, sestavni del obroka, dopolnilo k hrani). Takšno stališče je rezultat fanatične propagane proti alkoholizmu, ki ne prikazujejo vina objektivno.
Na raznih predavanjih, kijih imam po Sloveniji, opažam željo mladih po znanju o vinu. Mlad človek, ki je seznanjem z vlogo vina v prehrani, se ne bo nacejal z njim, teipveč ga bo pokušal. Pokušanje je vaja za zmernost, torej koristna vaja za oblikovanje mlade osebnosti. Odkar je znanost ugotovila, da so v vinu, predvsem rdečem,
Ureja: dr, Julij Nemanič
snovi, ki zavirajo obolevanje ožilja in srca, lahko mirne vesti učimo mlade, polnoletne ljudi zmernega uživanja vina. Sovražniki vina iščejo predvsem negativne posledice, ki jih izzove nezmerno uživanje zasvojenih ljudi. Podobno primerjavo lahko najdemo pri nemajhnem številu predebelih ljudi, vendar nihče ne bo kot vzrok debelosti navedel pravilne prehrane, ampak nezmerno prehrano.
Pred nekaj leti je bil v Španiji ustanovljen klub mladih prijateljev vina, ki je dobil že posnemovalce v drugih evropskih državah. Na vprašanja ankete, zakaj ljudje pijejo vina, so bili odgovori: zaradi užitka - 54 %, zaradi dobrega okusa 54 %, zaradi dopolnila jedi - 53 %, zaradi utapljanja težav - 42 %, zaradi načina (stil) življenja - 40 %, zaradi zasvojenosti - 39 %, zaradi žeje po pijanči - 38 %. Mislim, da bi bili zanimivi rezultati podobne ankete v Sloveniji. Zdi se mi primerna raziskava vsaj v okviru diplomske naloge pri študiju sociologije. Srednje in višje šole bi bile primerne za tako študijo, ki bi verjetno dala odgovor, kakšno znanje potrebujejo mladi, da bi vino razumeli kot del prehrane in ne kot pijačo za omamljanje.
(Konec) dr. JULIJ NEMANIČ
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Jagenjčke z rozgo
Po francoskem zgledu
V Franciji vse restavracije, ki imajo oznako treh in več zvezdic, uporabljajo kot gorivo za žar izključno brikete iz rozge (ostanki trte po spomladanskem obrezovanju). Podobno uporabo poznamo iz Dalmacije, kjer so dobre ribe z gradel (žara) le tiste, kjer se za gorivo uporablja izključno rozga. Današnja tehnologija, ki se uporablja za pripravo biomase in izdelavo lesnih briketov, tako omogoča izdelavo briketov iz rozge.
Dolenjska je dežela vinske trte, to pa lahko posameznikom ponudi dodatno zaposlitev pri pripravi briketov iz rozge (za izdelavo briketov je potrebno uporabiti tehnologijo brez lepil). Tovrstna uporaba briketov rozg pri pečenju jagenjčkov v Beli Krajini pomeni zvečanje kvalitete tovrstne ponudbe.
Inž. BOŽO DUKIČ
IZŠLA “TA DOBRA ZDRAVA HRANA”
LJUBLJANA - Pri Založbi Kmečki glas je ob sodelovanju zdravstvenega ministrstva izšla kuharska knjiga, ki se od običajnih tovrstnih knjig razlikuje po temeljitem strokovnem pristopu. Uredil jo je nekdanji zdravstveni minister dr. Božidar Voljč, njeno strokovno recenzijo pa opravil dr. Dražigost Pokorn, univerzitetni profesor in najbolj poznani slovenski prehranski strokovnjak (s stališča človekovega zdravja). Dr. Pokorn posebej poudarja, da zdrava kuhinja ni vegetarijanstvo, temveč uravnoteženo in zmerno prehranjevanje z jedmi rastlinskega in živalskega izvora, ki so pripravljene po načelu, naj bo zdravo tudi slastno in izrazito. V knjigi z naslovom “Ta dobra zdrava hrana” je zbranih več kot 650 receptov, stane pa 6.800 tolarjev.
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Priporočljivi mlečni izdelki
Kisle mlečne izdelke izdelujejo iz standardiziranega in pasteriziranega mleka z vrenjem, ki ga povzročajo izbrane vrste mleč-nokislinskih bakterij. Vsebujejo znatno količino mlečne kisline, ki jim daje značilen osvežujoč okus in podaljšuje njihovo obstojnost. Zaradi sodelovanja mikrobov v tehnološkem procesu so mlečne sestavine že delno razgrajene, kar povečuje prebavljivost, količino vitaminov in s tem biološko vrednost kislim mlečnim izdelkom. Priporočljivi -so predvsem za tiste, ki ne prenašajo konzumnega mleka zaradi visokega odstotka mlečnega sladkorja. Še posebno so ti izdelki pomembni za ljudi, ki morajo iz različnih vzrokov uživati antibiotike.
Jogurt je najbolj znan kisli mlečni izdelek, pripravljen iz kravjega ali ovčjega pasteriziranega in homogeniziranega mleka z dodatkom mlečno kislinskih bakterij. Razlikujemo dve vrsti jogurta: čvrstega in tekočega. Čvrsti jogurt je trdne konsistence, aromatičnega in prijetnega kislega okusa, brez izločene sirotke. Površina jogurta je porcelanasto gladka. Tekoči
jogurt izdelujejo na enak način kot čvrstega, le da ga pred em-baliranjem premešajo. Tekoči jogurt mora biti enakomerno gost in brez grudic. Izredno visoko dietetično vrednost ima kefir, ki ima značilno rezek, prijetno aromatičen in osvežujoč okus. Gospodinje ponavadi najbolj razveselijo recepti, ki so glede priprave hitri, enostavni in cenovno ugodni. Vsem tem zahtevam pa ustrezajo jedi iz jogurta, ki jih lahko postrežemo tudi kot desert.
Primer je sočen JOGURTOV BISKVIT. Potrebujemo lonček navadnega jogurta, 500 g bele moke, 200 g sladkorja, 1 jogurtov lonček olja, 4 jajca in pecilni prašek ter poljubno zmrznjeno jagodičasto sadje. Sladkor in rumenjake penasto umešamo, doli varno olje, jogurt, v trd sneg ste pene beljake, moko in pecilni pra šek. Vse sestavine rahlo pre mešamo in polovico mase prelijemo v pomaščen pekač ter potresemo s sadjem. Nato prelijemo z ostalim testom, površino poravnamo in pečemo pri 180° C 40 minut. Nasvet: zmrznjeno sadje povaljajte v moki, da se vam med peko ne bo sesedalo na dno pekača!
mm
%©mm
Štovičkov panoptikum osebnosti
V galerijskih prostorih Posavskega muzeja v Brežicah so odprli pregledno razstavo medaljerja in kiparja Vladimirja Stovička - Izšel tudi obsežen katalog
Krška jubileja
Razstava za 450-letnico Dalmatinovega rojstva in 400-letnico Bohoričeve smrti
KOSTANJEVICA - V Lamutovem salonu Galerije Božidarja Jakca je od konca prejšnjega meseca odprta razstava, ki sta jo Svetopisemska družba Slovenije in krška občina pripravili v počastitev visokih jubilejev: 400-let-nice smrti Adama Bohoriča in 450-letnici rojstva Jurija Dalmatina, pomembnih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, ki jima je zibelka stekla v krajih ob Savi, prvemu v okolici današnje Brestanice, drugemu v Krškem. V okviru razstave, ki bo odprta do konca tega meseca, bo jutri, 20. marca, ob 19.30 predavanje dr. Marijana Peklaja Genski inženiring - biblični odgovor na etična vprašanja.
Dvojni letošnji jubilej sicer ne temelji na povsem zanesljivih podatkih, saj natančni datumi, še posebej leto Bohoričeve smrti, niso znani, sprejeto pa je za Jurija Dalmatina, da se je rodil 1547. in umrl 1589. leta, življenje Adama Bohoriča pa je zamejeno z letnicama 1520 in 1598. Dalmatin je po svojem za slovensko kulturo izjemnem delu, prevodu Biblije, gotovo tako poznan kot Trubar, medtem ko Bohorič ni bil deležen tolikšne pozornosti, zato o njem nekaj besed. Bohorič se je po študiju na univerzi v Witenbergu posvetil prosvetnemu delu v domovini. V Krškem je ustanovil privatno latinsko šolo, od leta 1566 pa je deloval v Ljubljani na stanovski šoli. V zgodovino se je zapisal s prvo slovnico slovenskega jezika, ki je izšla leta 1583 z letnico 1584 pod naslovom Arc-ticae horulae (Zimske urice). Po njem se imenuje tudi črkopis bohoričica, ki je bil v veljavi četrt tisočletja.
BREŽICE - Meda(jer in kipar Vladimir Štoviček za časa svojega dolgega in plodovitega življenja, ki ga je večji del preživel v rodnem Posavju, morda ni bil deležen primerne pozornosti in njegovo mesto v slovenski umetnosti ni bilo povsem dorečeno, lahko bi celo rekli, daje bil bolj pozabljen kot ne, vendar pa se z najnovejšo retrospektivno razstavo v Posavskem muzeju Brežice in z obsežnejšim katalogom, ki so ga izdali ob tej priložnosti, odločneje vpisuje v slovensko kulturno zavest.
plastikami znanih in manj znanih Slovencev ustvaril svojevrstno pričevanjsko galerijo osebnosti, ki ji na Slovenskem skoraj ni para.
M. MARKELJ
Razstavo so v Posavskem muzeju pripravljali dlje časa, saj je bila načrtovana za stoletnico Sto-vičkovega rojstva pred dvema letoma, vendar se je postavitev zaradi več razlogov, v prvi vrsti denarnih, zavlekla vse do letos. Prejšnji četrtek, 12. marca, zvečer so Stovičkovo pregledno razstavo končno le odprli. O avtorju, razstavi in pomenu umetnikovega dela za lokalno skupnost in širše za slovensko umetnost so govorili krški župan Danilo Siter, avtorica razstave kustosinja Jožica Vrtačnik Lorber in umetnostna zgodovinarka dr. Špelca Čopič, v kulturnem programu pred slovesno otvoritvijo pa sta flavtistka Karolina Šantl Zupan in harfistka Pavla Uršič Kunej pripravili
OBETAVNI MLADI VIOLINISTI - V avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je ZKD Novo mesto minuli petek, 13. marca, zvečer pripravil koncert treh mladih obetavnih violinistov: Marka Radoniča iz Ljubljane, Maje Bevc iz Novega mesta (na sliki) in Danijele Djordjevič iz Celja, dijakov Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Vsi trije so dobitniki več nagrad na domačih in tujih glasbenih tekmovanjih. Z igranjem ob klavirski spremljavi prof. Jasne Jan so pripravili lepo glasbeno doživetje. (Foto: M. Markelj)
ŽOLNIRJEVA SLIKARSKA KOLONIJA - Prejšnji teden je v Kostanjevici in njeni okolici slikalo izbrane krajinske motive enajst slikarjev, gostov že tretje zimske slikarske kolonije, ki jo prireja gostilna Žolnir. V koloniji ustvarjena dela so prikazali na razstavi, ki so jo slovesno odprti v soboto, 14. marca, zvečer v večnamenski dvorani gostilne, pospremili pa so jo z nastopom kantavtorice Stanke Macur in predstavitvijo sodelujočih umetnikov, ki jo je izvedla Irena Vide. Kolonije so se udeležili: Mirsada Baljič, Zdenko Huzjan, Goce Kalajdžinski, Jože Kotar, Franc Les, Jože Marinč, Cvetka Miloš, Tomaž Perko, Apolonija Simon, Jerca Šantej in Audo Žiga. Na sliki: omizje slikarjev med otvoritvijo razstave. (Foto: M. Markelj)
VESELO OB PETJU IN PLESU - V veliko dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine je v soboto, 14. marca, številne obiskovalce privabil večer ljudskih pesmi in plesov novomeškega folklornega društ\'a Kres. Predstavile so se različne skupine: od mlajših do starejših plesalcev, pevcev in tamburašev, ki jih vodita Branka Moškon in Majda Nemanič. Na prireditvi, ki jo je vodila Ljudmila Bajc, so podelili tudi priznanja. Poleg Branke Moškon je odličje ZKD Novo mesto za leto 1997prejel ustanovni član skupine Milorad Dudovič - v Kresu je 22 let. Meta Benčina iz Združenja folklornih skupin Slovenije pa je z Maroltovimi priznanji in značkami razveselila še vse tiste, ki pri Kresu vztrajajo pet, deset ali celo petnajst let. Posebno priznanje si je za svoje uspešno delo, predvsem z mladimi, prislužila Majda Nemanič. (Foto: L. Murn)
koncert, na katerem sta odigrali tri izvirna dela, napisana za flavto in harfo.
V treh galerijskih prostorih brežiškega gradu je na ogled pretehtan izbor iz zares obsežnega Štovičkovega ustvarjalnega dela, v katerem ima poleg reliefov, medalj in plaket, po katerih je umetnik sicer najbolj poznan, precejšnjo vlogo tudi prosto stoječa obla plastika. Od evidentiranih 803 del, jih je na razstavi okrog 130, večina iz stalne zbirke v Leskovcu, del pa iz zasebnih in drugih zbirk. Štoviček se na razstavi potrjuje kot izrazit realist in prav v tem je njegova moč in vrednost, še posebno ob dejstvu, daje s svojimi zares številnimi portretnimi medaljami, plaketami in
KOMORNI UVOD V RAZSTAVO - Flavtistka Karolina Šantl Zupan in harfistka Pavla Uršič Kunej sta poskrbeli za žlahtno glasbeno popestritev otvoritve razstave. (Foto: MiM)
Uspešni s Potrčevo igro
Dramska sekcija iz Šentjanža že devetkrat nastopila s Potrčevo dramo Kreflova kmetija_____________
ŠENTJANŽ - Z gostovanjem pretekli petek v Boštanju in v soboto še v v Selcih pri Škofji Loki, kamor jih je povabilo KUD dr. Janeza Evangelista Kreka, poimenovano po znamenitem politiku in teologu, ki je umrl pred 80 leti v Šentjanžu na Dolenjskem, se končuje kar naporen cikel desetih nastopov šentjanških gledaliških navdušencev s Potrčevo dramo Kreflova kmetija. Gre za prvo dramo iz trilogije Krefli, ki prikazuje kmečko življenje v časih pred 2. svetovno vojno, med njo in v času izgradnje socializma.
Pričelo seje po 121 urah vaj, ko je dramska sekcija 23 ljubiteljskih gledališčnikov pod vodstvom režiserke Anice Groznik prav na slovenski kulturni praznik pripravila na domačem odru uprizoritev zahtevne drame v treh dejanjih Ivana Potrča.
Zaradi izjemnega zanimanja so poltretjo uro dolgo predstavo v Šentjanžu ponovili še dvakrat, a očitno je bodo morali jeseni ponoviti še četrtič, saj je precej
ŠENTJANŠKI GLEDALIŠČNIKI NA ODRU - Igralci, med katerimi prevladujejo delavci, pol-kmetje, nekaj pa je tudi študentov in šoloobveznih otrok, na eni od devetih predstav. (Foto: P. P.)
ljudi ostalo brez vstopnice. Sentjanci so bili lahko zelo zadovoljni še z dobrim obiskom v Krmelju in Loki pri Zidanem Mostu, manj pa z odzivom občinstva na Studencu, Blanci in v Sevnici.	p. PERC
Z barvo in črto
Razstava likovnikov iz upokojenskih vrst
KRONOVO - V gostilni Prešeren si gostje lahko ogledajo razstavo 32 likovnih del, ki sojih ustvarili člani slikarske skupine interesne dejavnosti Društva upokojencev Novo mesto. Razstavo so odprli prejšnji četrtek, 12. marca, zvečer, o razstavljal-cih in njihovi ljubiteljski dejavnosti pa je nekaj besed spregovoril višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič.
Že eno leto se dvanajst za likovno dejavnost zagretih upokojencev pod vodstvom mentorja skupine, novomeškega slikarja Marjana Maz-nika, uvajajo v skrivnosti likovne govorice. Sestajajo se enkrat tedensko v risalnici grmske osnovne šole, ob lepem vremenu pa delajo na prostem. Koliko so že osvojili osnove slikanja in risanja, so pokazali na priložnostni razstavi ob predstavitvi interesnih dejavnosti v Domu starejših občanov v Novem mestu konec februarja, z razstavo izbranih del v gostilni Prešeren pa so stopili še korak naprej v javnost, sebi v potrditev, drugim v spodbudo, da ustvarjalno zaživijo tretje življenjsko obdobje.
MiM
DRUŽI JIH LJUBEZEN DO PETJA - Mešani pevski zbor Revoz šteje 43 pevk in pevcev, ki redno vadijo v avli grmske osnovne šole, kjer jih je ujelo tudi oko fotografske kamere na vajah za slavnostni koncert. (Foto: M. Markelj)
Dve desetletji druženja v zboru
Mešani pevski zbor Revoz Novo mesto bo jutri zvečer počastil dvajsetletnico delovanja s slavnostnim koncertom v avli Kulturnega centra Janeza TVdine
NOVO MESTO - Dve desetletji sta že pretekli od tistega časa, ko so se spomladi 1978 na avdiciji in prvi vaji za pevski zbor IMV v grmski osnovni šoli zbrali za petje navdušeni delavci te tovarne in ko je v pozni jeseni istega leta zbor s 23 pevci prvič javno nastopil. Pobuda Zvoneta Pavlina in prizadevanja prvega zborovodje Slavka Raucha so šli v rast. Danes, po dobrih dvajsetih letih, zbor, ki se po svojem pokrovitelju imenuje Mešani pevski zbor Revoz Novo mesto, šteje 43 pevk in pevcev, v njegovih vrstah pa se je doslej zvrstilo vsega skupaj 137 pevcev.
Na dvajsetletni poti je zbor doživljal vzpone in padce, nihalo je število pevcev, prihajalo je do zastojev, a ljubezen do petja in druženja sta zmagovala in zbor ni nikoli umolknil. Redno ga je bilo
Pisma, pesmi, pravljice
Mlada mladinska pisateljica Sanja Pregl je v knjižnici predstavila svoj novi roman Ferdinand - Dobre kritike
NOVO MESTO - Grosupelj-	MM
ska založba je konec lanskega leta v Jurčičevi zbirki izdala roman mlade ljubljanske pisateljice Sa-	S
nje Pregl z. naslovom Ferdinand,
ki ga je avtorica skupaj z direktor-	|K|M|
jem založbe Jeanom J. Frbežar-jem predstavila v četrtek, 12. mar-ca, v Knjižnici Mirana Jarca. V
pogovoru, ki ga je vodila Jadran-	Hv	Bk
Hi
pisala zelo na hitro, v prvem led-	■
nu decembra, ko ni imela novoletnega darila za svoje bližnje.
Ferdinand ne spada med kla- § ‘BB. sične romane. Preglova namreč v knjigi v skoraj suhoparnem zapis-nikarskem nizanju dejstev iz življenja najstnice Balmine odkriva njen notranji svet, strahove, veselje in neučakanost za odkrivanjem novega. To ji uspeva s pomočjo dnevnika, ki ga ljubkovalno imenuje Ferdinand, pisem svoji večni ljubezni Ukmeniju in pozneje sostanovalki Fjorni, vse skupaj pa zaokroži s pesmimi (nekaterimi v prozi) in kratkimi zgodbicami, ki temeljijo na pravljičnem izročilu.
Roman, ki ga bo v roke verjetno rada vzela prevsem mladina, po
Sanja Pregl
mnenju literarnih kritikov in Frbežarja odlikuje predvsem nenavadnost jezikovnega izražanja. Sanja Pregl, ki je do sedaj izdala že dve knjigi, Vrtiljak v labirintu in Tanaja, pripravlja novo delo Lahko bi bili angeli, če bi angeli obstajali, v katerem je zbrala dosedanje in nove kratke pravljične zgodbe.
L. M.
slišati na območnih revijah pevskih zborov, na različnih prireditvah in na samostojnih koncertih v Novem mestu in drugih krajih Slovenije, bil je stalen gost šentviških pevskih taborov, zadnja leta pa je zborovsko pesem ponesel tudi preko državnih meja v Francijo, Nemčijo in na Češko. Leta 1994 je vodenja zbora prevzela sedanja zborovodkinja Cvetka Hribar. Zanjo je bilo to prvo vodenje zbora odraslih pevcev, za zbor pa je nova zborovodkinja pomenila nov polet in načrte. Pod njenim vodstvom je zbor napredoval in se začel udeleževati tudi zborovskih tekmovanj. Uvrstitev na zahtevno državno tekmovanje Naši zbori v Mariboru leta 1995 je bila potrditev dosežene kvalitete, hkrati pa izziv za doseganje novih. Lani se je zbor prvič udeležil tudi mednarodnega tekmovanja, v Novem Boru na Češkem je na Christalex Choir 97 v zahtevni
POZDRAV POMLADI
KRŠKO - Na predvečer prvega pomladnega dne bodo v petek, 20. marca, ob 19.30 v Kulturnem domu odprli likovno razstavo del Jožice Mikek Veber in Kostje Viranta. Večer bo dopolnila pevka šansonov Melita Osojnik iz Ljubljane ob spremljavi tria.
GRDINOVO
RAVNOTEŽJE
NOVO MESTO - V Galeriji Luna bodo danes, 19, marca, ob 19. uri odprli razstavo fotografij mladega novomeškega fotografa Tomaža Grdine, ki se bo predstavil s ciklom fotografij Ravnotežje.
konkurenci kot edini amaterski in slovenski zbor prejel-bronasto diplomo.
Sedanji predsednik zbora Andrej Gorenc pravi, da je pred zborom še veliko želja in načrtov, ki jih bodo poskušali uresničiti. Upa, da jim bo uspelo, saj pevke in pevci Revozovega zbora z veliko predanosti korakajo po poti glasbe in prijateljstva.
M. MARKELJ
FILMSKI VEČER
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov priredi v petek, 20. marca, ob 20. uri v Hotelu Krka 3. filmski večer, na katerem se bo predstavil Boris Petkovič s svojim novim kratkometražnim igranim filmom Naprej.
BALETNI VEČER
NOVO MESTO - V sredo, 25. marca, ob 19.30 bo v Veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine baletni večer, na katerem bodo umetniki Opere in baleta iz Ljubljane in Maribora izvedli odlomke iz znanih baletov.
GRAFIČNE
UPODOBITVE PIRHOV
NOVO MESTO - V razstavnih prostorih frančiškanskega samostana bodo v soboto, 21. marca, ob
18.40	odprli razstavo grafičnih upodobitev pirhov, pisanic in remenk slikarja Arpada Šalamona in velikonočne voščilnice iz zbirke Hede Vidmar Šalamon.
BREZNO NA DVORU
DVOR - V nedeljo, 22. marca, bodo ob 20. uri na Dvoru predstavili najnovejši slovenski igrani film Brezno, ki ga je režiser Igor Šmid posnel v Ambrusu in okolici. Prodaja vstopnic pred predstavo.
POTA IN STtf
r^
*tJ
O
H
dežurni poročajo
NI MU USPELO - V noči na 10. "jarec je nekdo na Kandijski cesti v Novem mestu skušal vlomiti v snack bar Daba, a mu to ni uspelo. Poškodoval je sicer vrata, s čimer je last-niku D. B. iz Novega mesta povzročil za okoli 5 tisočakov škode.
ODNESEL KABEL - Med 8. in 10. marcem je nekdo na Zadružni cesti v Črnomlju vlomil v leseno oarako, kjer ima podjetje Begrad shranjene bakrene in aluminijaste •table. Neznanec je ukradel 100 metrov bakrenega kabla in omenjeno podjetje oškodoval za 40 tisoč tolarjev.
Novomeški sodniki presegajo norme
Povprečna storilnost sodnikov na okrožnem sodišču v Novem mestu kar 144 odstotkov - Naraščajo najtežja kazniva dejanja ■ Romi storijo 20 do 30 odst. kaznivih dejanj
NOVO MESTO - Deset sodnikov okrožnega sodišča v Novem mestu seje lani ukvarjalo z več kot 4.600 zadevami, od katerih jim je uspelo rešiti dobri dve tretjini, kar je za 5 odstotkov več kot v letu 1996. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal predsednik sodišča Janez Smolej, se je tako število nerešenih zadev v zadnjih treh letih zmanjšalo za slabo tretjino, sodniki pa kar 84 odstotkov zadev rešijo v dveh letih. Razlog za ugodno sliko je tudi velika učinkovitost sodnikov, saj ne le da dosegajo, pač pa tudi občutno presegajo okvirne normative, ki jih je postavil Sodni svet. Povprečna storilnost sodnikov na tem okrožnem sodišču je lani znašala kar 144 odstotka.
Najmanj ugodna slika je na
civilnem oddelku, kar gre pripisati občutnemu porastu pripada, zato je bila doba reševanja zadev na tem oddelku nekoliko daljša kot na gospodarskem in kazen-sko-preiskovalnem oddelku. Zaradi povečanega dela na civilnem oddelku je vodstvo sodišča delno prerazporedilo delo med sodniki, kar je bilo možno tudi zaradi
PRIDE 1.3 BASE (i.98L , že od 11.990 DEM
NEVERJETNO 1

SEPHIA 1.5 SLX (i.9s) že od 17.890 DEM
PREG 10 2.7D psi lamo 22.490 DEM
Janez Smolej
uspešnega reševanja zadev na gospodarskem oddelku. Glede na povečano število sodnikov, ki rešujejo civilne spore, je pričakovati, da se bodo zaostanki in čas reševanja v letošnjem letu zmanjšali.
Kot ugotavljajo na kazensko-preiskovalnem oddelku, v zadnjih
NAJUGODNEJŠI KREDIT
(OB LAHKO IZPLAČAN V GOTOVINI)
AK TRADE, PodbevSkova 9, Novo mesto • 068/342-444,21-400
OTROK ZANETIL POŽAR
VELIKA LOKA - V torek, 10. marca, okoli pol štirih popoldne je zagorelo gospodarsko poslopje, veliko 25 x 8 metrov, ki je last J. P. iz Škovca. Zgorelo je okoli 4 tone sena, 2 toni otave in tona listja. Požarje zanetil otrok, ki je na sredini poslopja zakuril manjši ogenj, nato pa gaje pogasil, a ne do konca. Zato seje ogenj razširil po poslopju. Požar so poleg vaščanov in sosedov gasili še prostovoljni gasilci iz okoliških vasi. Škode je za okoli 900 tisoč tolarjev.
‘\‘LNA ZAŠČITA - Silvana Mozer (na fotografiji desno) in Jože oškovič (levo), člana štaba civilne zaščite za Posavje, sta prejela brona-J 2,,ak civilne zaščite. Tako priznanje je letos prejela tudi Cvetka Tomin °nč, svetovalka za zaščito in reševanje r upravi za obrambo Krško. Mo-er]evi in Baškoviču so izročili na nedavni slovesnosti v Krškem, na kate-0 Je povabil ob svetovnem dnevu civilne zaščite Damjan Lah, direktor up-ave za obrambo Krško, svetovalec ministra. Uprava za obrambo je ob • Vetovnem dnevu civilne zaščite nagradila tudi šolarje, o čemer poročamo Posebej. (Foto: L. M.)
R © I i k Anl I S R 11
TRČIL v DREVJE - V sredo, 25-letna U. E. z osebnim avtom
. marca, ob 1.45 je 20-letni B. IV*. iz Novega mesta vozil osebni av,° iz Mirne Peči proti Novemu j^estu. pri odcepu za Kuzarjev I a* je vozil z neprimerno hitrost-zato ga je začelo zanašati. Speljal je na peščeno bankino, aa‘o pa sunkovito zavil v levo in D°čno drsel preko obeh voznih Pasov v gozd, kjer je trčil v drevje, joznik se je pri tem hudo poško-
, trčila v križišču - v
Ce,rtek, 12. marca, ob 17.40 se je
letih naraščajo najtežja kazniva dejanja, pojavljajo pa se povsem nove pojavne oblike kaznivih dejanj. Tako je vse več kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil in neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, sicer pa precejšnje število zadev odpade na kazniva dejanja velike tatvine in hude telesne poškodbe. Kar med 20 in 30 odstotkov kaznivih dejanj storijo Romi, ki se pečajo tako s klasilčnimi tatvinami, umori, vse manj tuja pa jim je tudi droga. V pristojnost sodnikov na kazensko-preiskovalnem oddelku spada tudi odrejanje priporov. Lani so odredili 22 priporov, letos pa v
PETERLIN ZLORABIL POOBLASTILA
NOVO MESTO - Senat novomeškega okrožnega sodišča je pred kratkim direktorja propadlega GIP Pionirja Jožeta Peterlina zaradi zlorabe pooblastil obsodil na tri mesece zapora, pogojno na eno leto. Obtožba mu je očitala, daje z zlorabo pooblastil omogočil podjetju pridobitev 216 milijonov tolarjev protipravne premoženjske koristi, dejanje pa je bilo storjeno z izplačilom plač od avgusta 1992 do januarja 1993 v obliki regresa, od katerega je bilo takrat treba plačati le dohodnino, ne pa prispevkov. Takega načina izplačila plač so se v tistem času posluževali v številnih podjetjih. Sodba zoper osem direktorjev Pionirjevih delniških družb, zoper Slavka Severja, Danico Puljak, Marjana Šonca, Ivana Uraniča, Stjepana Krsnika, Milana Kapetana, Andreja Žnidaršiča in Francija Berlana, je bila zavržena, ker je obravnava na sodišču pokazala, da ti na takšne odločitve v sistemu Pionirja niso imeli vpliva.
dobrih dveh mesecih kar 11.
Lansko leto je bilo uspešno tudi za gospodarski oddelek. Na sodnem registru praktično ostajajo nerešene le tiste zadeve, kjer predlagatelji vložijo nepopolne vloge, zmanjšuje pa se tudi število nerešenih gospodarskih sporov. Glede na trende pričakujejo, da bodo sodniki konec leta prišli
• Na zečetku leta 1997 je bilo na stečajnem področju nerešenih še 27 zadev, konec leta pa 29. Lani je bilo vloženih 13 novih zadev, oddelek pa je zaključil stečajne postopke v 11 zadevah (tudi No-voles novi ambient in Resistor Šentjernej). Letos imajo v načrtu zaključiti kar nekaj stečajnih postopkov, ki so v zaključni fazi: Hipot Šentjernej - Tovarna potenciometrov in Tovarna orodij in opreme, TOB, Obrt, Tergus, Žadom, Tekstil, Leso, Vinteks, Ro-trg, Kovinar Črnomelj. Sodniki se pri tem srečujejo z osnovnimi težavami, kot sta velika ponudba nepremičnin in zastarela oprema, pa tudi izbira kakovostnih stečajnih upraviteljev je majhna. Od obsežnejših zadev velja omeniti stečaje Pionirja, Adrie, sistema Gorjancev, Novoteks konfekcije in Keka.
na tekoče razpisovanje pripadnih zadev.
T. GAZVODA
IZSILJEVALA DENAR
ŠENTRUPERT - V četrtek, 12. marca, zvečer sta v Okrogu do stanovanja, v katerem je bil A. G., prišla dva neznanca in ga vprašala, kdaj bo vrnil 8 tisoč mark. Občan jima je odgovoril, da bo denar vrnil, ko ga bo imel, njegovo dekle pa je vrata zaprla, jih zaklenila in nepovabljenima gostoma dejala, da naj ne hodita k njim po 22. uri. Eden od neznancev je vrata na silo odprl, udaril dekle, nato pa pretepel še A. G.-ja. Po dejanju sta neznanca zbežala, a policisti so jima že na sledi.
AUDI IZGINIL V NOC
SEVNICA - V noči na 15. marec je izpred stanovanjskega bloka v naselju heroja Maroka v Sevnici izginil audi 80 1.8E, registrske številke KK 56-20H, bele barve, letnik 1988.
Franc Škufca
Pred suhokranjskimi gasilci
pomembno leto
T\idi avtorally
ŽUŽEMBERK-Gasilska društva v Suhi krajini od Dvora, Ajdovca, Šmihela, Rebri, Žužemberka, Križev in Hinj do Žužemberka delujejo vsa leta nepretrgoma. Pomemben začetek ustanovitve prostovoljenega gasilskega društva v Suhi krajini je bil pred 110 leti prav v Žužemberku, medtem ko bodo gasilci Šmihela letos praznovali 70-letnico, v Ajdovcu pa 25 let.
Društva, ki delujejo na požarnem rajonu,'velikem preko 20 kv. kilometrov, že peto leto vodi sektorski poveljnik Franc Škufca. “V primerjavi z ostalimi sektorji v novomeški občini smo sorazmerno dobro opremljeni, kar je pomembno zaradi velike požarne ogroženosti, velikega terena in oddaljenosti od gasilsko-reševalnega centra v Novem mestu,” pravi Franc Škufca. Letos bodo poleg izobraževanj, tekmovanj, veselic in drugih aktivnosti 14. junija organizirali tudi tradicionalni avtorally za celotno Gasilsko zvezo Novo mesto s štartom na Dvoru in ciljem v Žužemberku, kjer bo tudi praznovanje visokega jubileja. Gasilsko društvo Žužemberk in Šmihel pa pripravljata bilten s kroniko delovanja društev.
S. M.
po dolenjski deželi
•	Da ni dobro biti vedno preveč ustrežljiv, sta prejšnji teden spoznali dve Novome-ščanki srednjih let, ki sta šli v večernih urah po cesti iz Ra-govske ulice proti Rogovemu. Pri gostinskem lokalu Palček
•jima je naproti pripeljal neznan voznik osebnega avta in ustavil. Sopotnik je odprl okno in vprašal, koliko je ura. Ko je ena od žensk pogledala na uro, ji je možak v avtu strgal iz rok torbico, nato pa je voznik, ki je očitno pričakoval takšno potezo prijatelja, sunkovito speljal. Zaradi močnega sunka je gospa, ki je imela v torbici dokumente, devize in tolarje za okoli 30 tisočakov, padla po tleh, avto pa je izginil v noč.
•	Prejšnjo sredo in četrtek so si štirje mladeniči iz Kanižarice dali duška. V sredo zvečer so obiskali gostinske lokale po Črnomlju. Obiski so bili očitno “uspešni”, saj so si ga fantje precej nalili, kar se je pokazalo tudi v piceriji Enka, kjer je alkohol že pokazal svojo moč. O tem je natakarica obvestila tudi policiste, a preden so ti prišli do Enke, so fantje že odšli novim dogodivščinam naproti. Da so se ustavili v Črnem baronu v Semiču, se je kmalu razvedelo, saj so tam nadlegovali goste, jih izzivali k pretepu, za nameček pa so se z lastnikom lokala in nekaterimi gosti celo stepli. Tokrat so policisti kršitelje polovili in jih odpeljali na policijsko postajo v Črnomelj. Dva kršitelja, ki sta s kraja pretepa pobegnila, policisti še iščejo. Vsi se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
GORJANSKI ROP - Pri Krvavem kamnu na Gorjancih, na dobrih 900 m nad morjem, stoji najvišji dolenjski transformator. Na ta objekt so se pred nedavnim spravili zlikovci in z njegove strehe potrgali in odpeljali bakreno pločevino. Da bi jih elektrika stresla! (Foto: A. B.)
Zaradi nakradenih cigaret leto in pol zapora
Ob vlomu v trgovino v Brusnicah je bilo zaradi ukradenih cigaret in denarja škode vsega za 117 tisočakov - Božičnika in Arha, ki sta bila sicer že kaznovana, a tokrat zanikata kakršnokoli vpletenost, je sodišče spoznalo za kriva
NOVO MESTO - TVgovina Mercatorja KZ Krke v Velikih Brusnicah je že štirikrat klonila pod rokami vlomilcev. Uidi 4. decembra lani okoli pol dveh ^jutr^j, a ker so se tokrat zaradi pogostih vlomov v trgovini ustrezno zavarovali, je bil vlom takoj odkrit, dejanja pa sta bila osumljena 27-letni Darko Božičnik iz Sevnice in 25-Ietni Franc Arh iz Mrtvic pri Krškem (ta sije pred kratkim že zaslužil medijsko pozornost, ker je v protest pripora pojužinal troje vilic). Oba sta prejšnji teden sedla na zatožno klop okrožnega sodišča v Novem mestu.
pripeljala v križišče regionalne ceste Krško - Brežice v naselju Libna. Pri prometnem znaku “Ustavi!” je ustavila, nato pa zapeljala v levo na regionalno cesto proti Krškemu. Takrat je iz krške smeri pripeljal voznik osebnega avta 61-letni L. L, ki je v trenutku, ko je pred sabo zagledal avto, začel zavirati in se umikati v levo, vendar trečnja ni mogel preprečiti. Pri trčenju se je voznica hudo poškodovala, voznik pa lažje.
Tako Franc kot Darko zanikata, da bi karkoli vedela o vlomu v trgovino, kaj šele, da bi kateri od njiju celo vlomil in odnesel cigarete. Sicer pa, kaj bi z njimi, ko sta oba nekadilca?
Darko Božičnik je v zagovoru povedal, da je bil tisto noč od pol devete do pol pete ure zjutraj v lokalu v Krškem, vlomljeno pa je bilo ob pol dveh zjutraj. Res, da je na poti domov srečal policijsko patruljo, vendar ga ni ustavila, ob 8. zjutraj pa so prišli ponj policisti in ga povabili na kratek pogovor. Darko je prepričan, da gre pri vsem skupaj za dogovor med policijo, Andrejem Rešetičem iz Ostroga in Francem Arhom. Slednjih prej sploh ni poznal. Sicer pa Darko, kot sam trdi, v Velikih Brusnicah še ni bil nikoli, Arhov zagovor, za katerega Božičnik meni, daje tajni policijski sodelavec, pa da je čista laž.
Franc Arh je namreč povedal čisto drugačno zgodbo. Tistega večera je bil tudi on v lokalu v Krškem in ko ga je Andrej Rešetič prosil, če ga zapelje domov, mu je naredil uslugo. A ker je bil sam precej pijan, je ključe svojega avta
zaupal Božičniku. “Ta je mojo naivnost izkoristil za kaznivo dejanje,” je dejal Arh, ki je takrat v avtu zaradi opitosti dremal, spominja pa se, da sta se, potem ko je Rešetič odšel, peljala naprej, Božičnik pa je enkrat ustavil in za nekaj minut izginil v temo. Ko sta se z zasneženim avtom - v Brusnicah je namreč rahlo snežilo, v Krškem pa ne - vrnila v Krško, je Božičnik, ko je zagledal policiste, pritisnil na plin, na Vidmu parkiral avto in Arhu dejal, naj zbeži domov.
Policisti so naslednjega jutra Arhov avto odpeljali na policijsko postajo in ko je Arh pred njimi odprl prtljažnik, je bilo notri v dveh vrečkah precej cigaret in vrečka z orodjem - to je bilo, kot je dejal Arh, od prijatelja, ki gaje pozabil vzeti pred dnevi. Da je bilo v Brusnicah vlomljeno, je Arh, presenečen, da je vloma osumljen prav on, izvedel šele na policijski postaji.
Na celodnevni obravnavi je bilo zaslišanih precej prič. Janez Medle, poslovodja v brusniški trgovini, je med drugim povedal, da je
bil v trgovini alarm, ki je bil sicer slišen v samem prostoru, ne pa po okolici, vezan pa je bil na firmo Protekt. Policista Drago Kovač in Dejan Klavs sta opisala, kako sta hotela z modro rotacijsko lučjo ustaviti avto Opel Kadett, v katerem sta bila Arh in Božičnik, a sta jima pobegnila, saj je voznik med vožnjo ugasnil luč, ko pa sta čakala v eni od ulic, sta videla, da sta dve osebi bežali.
Andrej Rešetič je potrdil Arhovo pričanje, da je pil v Krškem in da je Arha prosil, naj ga pelje domov. Kdo je vozil, ne ve natančno, je pa bil podoben Božičniku. V krškem lokalu sta bila tiste noči tudi Jože Ferlan in Karimani Gzim, ki se ne spominjata natančno, kdaj je lokal zapustil Božičnik, Damjan Jurečič pa je dejal, da je šel Božičnik iz lokala okrog 4. zjutraj.
Senat je zavrnil predloge Božič-nikovega odvetnika Bojana Kla-kočarja, naj bi neposredno zaslišali pričo Deharja MustaRja, naj bi policija naredila ekspertizo zavarovanih sledi obuvala, ki kažejo na to, daje bil na kraju le en storilec, predlagal pa je tudi, da bi policija naredila ekspertizo, ali so bili najdeni sledovi tako imenovane domače pasti od enega in drugega obtoženca in da bi dobili evidenco o obiskih policije v času pripora pri Arhu, predlagal pa je tudi zaslišanje priče, ki naj bi prinesla Arhovo pismo Rešetiču,
v katerem ga Arh prosi, kako naj priča.Senat je bil mnenja, da dopolnitev kazenskega postopka ni potrebna, dodatno prelaganje obravnave pa bi pomenilo nepotrebno zavlačevanje kazenskega prostopka. Predlagana priča je iz Makedonije in je vprašljivo, če je dosegljiva, ostali dokazi pa so po mnenju senata obrobni in ne morejo spremeniti dejanskega stanja. Okrožni državni tožilec je zaradi Božičnikove trditve, da ni
• Tričlanski senat, ki mu je predsedovala sodnika Ljuba Tiran, je Darka Božičnika in Franca Arha spoznal za kriva kaznivega dejanja velike tatvine, s^j sta si v noči na 4. december lani razdelila vloge, tako da je Arh stražil v avtu, Božičnik pa je skozi zunanje skladišče vlomil v trgovino in odnesel cigarete in 650 tolarjev, vse skupaj vredno 117.350 tolarjev. Sodišče je vsakemu obtožencu izreklo eno leto in pol zapora, zoper oba pa je do pravnomočnosti sodbe odpravilo pripor. Sodba še ni pravnomočna.
bil še nikoli v Velikih Brusnicah, v spis predložil strokovno mnenje z dne 18. novembra lani v zadevi Božičnik Darko, ki se sicer nanaša na drugo kazensko preiskavo, iz njega pa izhaja, da je bila na kraju dejanja najdena zavarovana prstna sled obtoženca.
T. GAZVODA
TEŽKO NA EVROPSKO
STARI TRG OB KOLPI - Kar tri Starotržanke, Tjaša Štaudohar, Sonja Mukavec in Darja Kapš, so se z uspešnim nastopom na državnih prvenstvih uvrstile na evropsko prvenstvo, kar je za malo društvo, ki je med drugi dobilo iz proračuna manj dehatja kot lani, veliko breme. Lani jim je nastop na prvenstvu omogočil Kmečki turizem Madronič iz Prelesja. (V. K.)
KAPŠEVA MOJSTRICA
STARI TRG OB KOLPI - Obetavna starotrška šahistka Darja Kapš je na minulem državnem članskem prvenstvu osvojila 5. mesto, pred tem pa z lahkoto zmagala na kvalifikacijskem turnirju. Izpolnila je tudi normo za mojstrico FIDE, resno pa trka tudi na vrata državne reprezentance. (V. K.)
MALJKOVIČ IN KASTELEC DO ČETRTFINALA
KRŠKO - Na teniškem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 18. leta, ki gaje pripravil teniški klub Krško, sta se Krkina igralca Maljkovič in Kastelec uvrstila v četrtfinale, Jožef je izpadel v drugem, Budja pa v prvem krogu. Na enakem turniiju za igralce do 14. leta se je v Ljubljani Tadej Pucelj prebil do četrtfinala, v Litiji pa je Katja Škof izpadla v prvem kolu.
SEVNIČANI DRUGI
SEVNICA - Na ekipnem šahovskem prvenstvu posavskih in zasavskih društev upokojencev so v Hrastniku Sevničani zasedli drugo mesto, Krčani so bili peti in Brežičani osmi med devetimi ekipami. (J. B.)
12 KOLAJN IN 6. MESTO V SLOVENIJI
KRANJ - Po uspešnem prvem delu zimskega plavalnega prvenstva za mlajše dečke in deklice je končan v Kranju tudi drugi del, kije prinesel kopico rekordov in dobrih uvrstitev mladih krških plavalcev. Najuspešneja plavalka je bila Sara Hojski (1988), ki je osvojila šest posameznih odličij in je krški ekipi priborila kar 2.524 točk. Takoj za njo je bila njena vrstnica Nina Andrijaševič, kije zbrala 2.395 točk. Pohvaliti gre tudi Vedrano Sember (1988), ki je dosegla 1.957 točk in je tako s 13-člansko ekipo veliko prispevala k šestem mestu Celulo-zarja( 17.601). Mlajše deklice so dosegle celo četrto mesto in so zbrale 8.104 točke. Izkazala se je tudi Krška štafeta na 4 x 50 metrov, ki je dosegla 3. mesto, plavale pa so: Vedrana Sember, Ingrid Žičkar, Sara Hojski in Nina Andrijaševič. Med fanti velja omeniti dosežek Jerneja Omerzela (1987), ki je prijetno z drugim mestom presenetil na 200 m prsno (3:14,15).
INA GOVEDARICA
Miha Žnidaršič je dosegel eno zmago
Pionirja Gradišar in Brglec igrala v finalu
Dobra organizacija
NOVO MESTO - Namiznoteniški klub Krka je ob koncu vikenda v dvorani Marof pripravil 3. odprti republiški namiznoteniški turnir za pionirje, na katerem je nastopilo blizu 90 igralcev iz dvaindvajsetih klubov. V tej pisani konkurenci bodočih namiznoteniških asov je zaigralo tudi sedem Novomeščanov (Simon Gradišar, Borut Gradišar, Jure Košir, Matej Somrak, Miha Žnidaršič, Andrej Brglec in Željko Brglec). Največ sta dosegla Simon Gradišar, kije zmagal v svoji skupini, premagal je tri tekmece, ravno tako pa tudi Željko Brglec, ki pa je moral premagati samo enega tekmeca.
Zmagal je nadarjeni Darko Malič iz Logatca, kije vse svoje tekmece gladko premagal z 2:0. Organizacija tekmovanja, ki je bila zaupana novomeškim namiznoteniškim delavcem, je bila prezhibna. kar je bilo mišljenje vseh nastopajočih.
S. DOKL
Nepričakovana zmaga Krke v Laškem
Košarkarji Krke so v Laškem presnetili Pivovarno ■ Krčani so spet izgubili v Mariboru
LAŠKO - Košarkarji novomeške Krke so v 4. krogu drugega dela I. državne košarkarske lige gostovali v Laškem, Krško pa v Mariboru pri Pošti Maribor Branik.
Malo je bilo tistih, ki bi stavili, da se obe naši ekipi z zahtevnega tekmovanja ne bosta vrnili z dvema prazoma. Vendar ni bilo tako. Prijetno so presenetili Novomeščani, ki so v dvorani Tri lilije v Laškem vzeli
Začetek na Prilipah
Start motokrosistov
PRILIPE - V nedeljo, 22. marca, ob 12. uri bodo na znani progi za motokros Prilipe pri Brežicah po dolgem zimskem premoru znova zarohneli motorji. Novo državno prvenstvo se bo pričelo tudi tokrat v organizaciji AMD Brežice, na startu pa bo kar 72 tekmovalcev v kategorijah do 80, 125 in 250 ccm. Proga bo nekoliko spremenjena, ker so prireditelji znova usposobili najbolj strm vzhodni del tekmovališča. Vrsta odličnih voznikov - tu bo gotovo najprivlačnejši dvoboj med najboljšima slovenskima voznikoma Sašom Kragljem in Boštjanom Kampušem - je zadosten razlog za množični obisk prireditve. Brez možnosti niso niti tekmovalci domačega AMD, med katerimi ima letos velike načrte na domači in mednarodni sceni zlasti Andrej Čuden, kije na lanskem prvenstvu osvojil 4. mesto, za visoka mesta pa se bodo potegovali še Primož Jazbar in Aljoša Jelovšek ter dolenjski vozniki Jaka Može, Matej Žvan in Ludvik Mežnar.
E. S.
“skalp” eni zmed vodilnih slovenskih ekip, Pivovarni Laško. Rezultat tega srečanja je bil zelo tesen 75:72 (34:37) za goste, vendar je končno važna samo zmaga. Zanimivo je,'da je favorizirane goste premagala peterica novomeških košarkarjev:
USPESEN NASTOP ALEŠE ŠANTEU
TRZIN - Slovenskega odprtega turnirja v tenisu za dekleta, stara do 18 let, seje udeležila tudi štirinajstletna Novome-ščanka Aleša Šantelj in se prek kvalifikacij prebila med 32 najboljših igralk. Aleša je bila uspešna tudi v L krogu, v drugem pa je bila boljša od nje kasnejša zmagovalka Krajčan-ka Žnidarjeva.
V. T.
TREBANJKE NEOBREMENJENE V CELJE
TREBNJE - Trebanjske kegljav-ke bodo v nedeljo gostovale pri keg-ljavkah Miropeksa v Celju. Ker končni rezultat 10. kroga druge državne lige ne odloča o ničemer, bodo Trebanjke nastopile neobremenjene.
N.	G.
OLIMP NA OLIMPU
BREŽICE - Športna zveza Brežice je priredila odprto prvenstvo Brežic v malem nogometu, ki se ga je zaradi premalo privlačnih nagrad udeležilo le pet moštev, ki sjcer nastopajo v občinski ligi. Nekoliko proti pričakovanjem je slavilo moštvo dobovskega Olimpa pred faforiz-iranim Vandrovčkom iz Pišec, ki je klonil kar dvakrat. Vrstni red: L Olimp (Dobova) 8, 2. Vandrovček (Pišece) 6,3. Rdeče strele (Čerina) 6,4. Partizan (Artiče) 5,5. Gradbena hiša Čepin (Brežice) 2.
Dolenjske odbojkarske ekipe blestele
Le pričakovan hud poraz Žužemberka na Ravnah - Bodo Novomeščanke igrale v finalu?
NOVO MESTO - Zadnji vikend so naše odbojkarske ekipe v glavnem igrale na tujem, vendar so vseeno zabeležile tri prepričljive zmage.
Novomeščanke, ki se potegujejo za letošnji finale, so prepričljivo slavile v Preboldu, Kjer so s 3:0 (1,9,8) porazile ekipo B&L Utrip Prebold. Domačinke niso bile enovredne Novomeščankam, ki se nekaj več dela imele samo v drugem nizu, vse drugo pa je šlo zelo gladko.
Odbojkarji Žužemberka, ki igrajo v konkurenci najboljših slovenskih ekip, so gostovali na Ravnah pri Fužinarju. Srečanje so izgubili gladko s 3:0 (3,3,2), kar pa ne kaže prave kakovosti ekipe, ki je prijetno presenečenje prvenstva. Vendar odbojkarji Žužemberka lahko popravijo bledi vtis s Koroške, če bodo v soboto doma premagali neposredne-
ga tekmeca Kamnin.
Odbojkarji Krke, ki so gostovali v Škofji Loki, so v srečanju s Termo Lubnikom zmagali s 3:1 (4.-11,4,5), da bi domačinom spet podarili en niz. Krka s štirimi točkami prednosti vodi v I. B ligi, zato ji ne more nihče več preprečiti, da se ne bi spet vrnila vdružbo najboljših, kjer ji je tudi mesto. Uspešni so bili ravno tako odbojkarji Kočevja, ki so s 3:0 (12,7,9) na domačem parketu porazili zadnjeuvrščeni Ljutomer. V soboto bo v Novem mestu dolenjski derbi Krka:Kočevje, kjer je Krka nesporen favorit.
MARIO PODREBARAC - Je velika okrepitev za nogometaše Elana, ki pa še ni pokazal vsega svojega talenta.
Smodiš (28), Jevtovič (7), Samar (6), S. Petrov (5) in Stevič (29).
To je še enkrat potrditev, da igra Krke sloni na teh petih igralcih, kajti Samo Plevnik, ki tudi igra v prvi peterki, je poškodovan.
Krčani so se dobro upirali Mariborčanom, ki so zmagali z 92:80 (45:33). Pri Krčanih je najbolje zaigral Mišel Krajcar, ki je dosegel 22 košev, dobra pa sta bila tudi Rozman (15) in Vukič (14).
S. D.
SENTJERNEJCANKE NAJBOUŠE V IZOLI
IZOLA - Minuli vikend so veteranke RK Šentjernej sodelovale na 7. tradicionalem turnirju rokometnih veterank v Izoli in osvojile prvo mesto. V finalu so porazile ekipo Dupelj s 7:5. Drugi rezultati šent-jernejske ekipe: Izola II.: Šentjernej 5:5 in Šentjernej: Idrija 12:3. Organizatorji turnirja so razglasili tudi najboljše igralce. Vera Mesojedec je bila najboljša vratarka.
A. N.
MARČEVSKI IZLET NA SLIVNICO (1114 m)
NOVO MESTO - Planinsko društvo “Intel servis” Novo mesto vabi svoje člane, da se udeležijo enodnevnega pohoda na Slivnico (114 m), ki bo v soboto, 28. marca, z odhodom ob 6. uri. Prijave sprejemajo do 26. marca, oziroma do zasedenosti avtobusa (54 sedežev). Informacije dobite na telefon 324-036 (Danica Štrukelj), 323-724 (Marko Rems) in 22-182 (Tone Progar).
RUSINJE PREMOČNE - Prejšnjo sredo sta se pred nabitimi tribunami športne dvorane trebanjske osnovne šole na uvrstitvenem srečanju za nastop na svetovnem prvenstvu pomerili izbrani vrsti Slovenije in Rusije. V slovenski vrsti je zaradi poškodb manjkalo kar sedem igralk prve ekipe, tako da dvomov o zmagovalkah že pred tekmo ni bilo. Kljub temu so se naše rezervistke dobro držale in poraz z 26:38 ni bil prehud. Zasluge za to ima tudi Novomeščanka Mojca Derčar, ki ji je uspelo takole ukaniti visoko rusko obrambo in doseči štiri zadetke. (Foto: I. Vidmar)
NOGOMETAŠI ELANA... so jeseni z dobro igro presenetili ljubitelje nogometa v Sloveniji. Na domačem igrišču ne poznajo poraza, upajmo da bo tako tudi v spomladanskem delu prvenstva. Na sliki: nogometaši Elana s trenerjem Sivkom (na levi), ki ima veliko zaslug, da so Novomeščani v samem vrhu II. republiške lige. (Foto: S. Dokl)
Elan se ne da presenetiti
Nogometaši novomeškega Elana nadaljujejo z zmagami
NOVO MESTO - Ljubitelji nogometa na Dolenjskem so z veliko nestrpnostjo pričakovali štart nogometašev Elana v drugem delu prvenstva v II. slovenski ligi. V prvem krogu so se Novomeščani na domačem terenu srečali z Aluminijem, ki so ga v spomladanskem delu tekmovanja z 2:0 premagali na njegovem igrišču.
Gostitelji so zmagal z 2:1 (1:1), vendar vseeno ni šlo tako tesno, kot kaže rezultat. Novomešani so povsem nadigrali goste, ki so v prvem polčasu imeli eno samo priložnost, ki sojo pretvorili v zadetek. Mlade-
mu Drkušiču, ki je v vratih zamenjal bolnega Ivico Paviča, ni uspelo ukrotiti strel Tomaža Emeršiča.
V drugem polčasu so domači imeli več od igre, veliko lepih priložnosti je šlo po vodi, končno pa je pemoč gostiteljev v 74. minuti kronal odlični Janez Gruden.
Zmaga gosteljev je zaslužena, posebno so se izkazali Šumar, Gruden in Rodič, pa tudi novinec v vrstah Novomeščanom Mario Pod-rebarac ni razočaral, čeprav se še vedno lovi.
S. DOKL
Iz Kočevja in Ribnice
•	GROSUPLJE- Rokometaši Inlesa so v 17. krogu 1. B lige proti Grosuplju še šestič zaporedoma zmagali z 28:18 in po nepričakovanem porazu Šešir-ja proti Rudarju prevzeli vodstvo na lestvici.
•	NOVA GORICA - S tekom v Novi Gorici se je začela letošnja sezona množičnih šport-norekreativnih prireditev na odprtem. Novogoriškega teka, ki šteje za severnoprimorski pokal, sta se udeležila tudi kočevska tekača Igor Martič, ki je bil na 10-kilometrski progi v skupini tekmovalcev do 30 let tretji, medtem ko je Franc Kocijančič, ki je lani zmagal v tekmah za severnoprimorski pokal, osvojil prvo mesto, prav tako na 10-kilometrski progi.
•	KOČEVJE - Sedmega mednarodnega veteranskega turnirja v počastitev 8. marca v Izoli so se med 12 ekipami udeležile tudi rokometašice Kočevja. V skupini do 30 let so zasedle 4. mesto, saj so izgubile proti Dupljam (7:2).
•	KOČEVJE - V organizaciji plesnega kluba Urška iz Ajdovščine je bilo v Vipavi zadnje kvalifikacijsko tekmovanje v standardnih in latinskoameriških plesih. Ponovno so se izkazali člani plesnega kluba Kočevje. Blaž Bižal in Jasmina Arko sta se v standardnih plesih uvrstila na 5. mesto, v latinskoameriških pa sta prvič osvojila zlato odličje. Pri starejših mladincih sta Mirko Švigelj in Maja Mihelič v standardnih plesih ponovno zmagala, v latinskoameriških pa sta bila četrta. Med člani sta Aleksej Arko in Jasna Golob v standardnih plesih zasedla 3. mesto, v latinskoameriških pa 1. mesto. Tilen Bižal in Darja Klarič sta v obeh skupinah osvojila srebrno plaketo.
•	KOČEVSKA REKA - Na fi- -nalu državne dopisne lige z zračno pištolo v Postojni je ekipa mlajših mladincev Morisa (Dejan Verejt, Andreja Kep in Alenka Muhvič) zasedla 2. mesto z 999 krogi. Med posameznicami je bila Andreja Kep tretja z 332 krogi. Na regijskem streljanju z zračnim orožjem v Ljubljani je bil med ml. mladinci Dejan Verej) z 348 krogi prvi, pri ml. mladinkah je Andreja Kepa zasedla L mesto s 338 krogi, pri članih je bil Janez Markun tretji s 554 krogi, pri članicah pa je Stanka Kep zasedla 2. mesto (341 krogov).
M. GLAVONJIČ
ZMAGA IN PORAZ KOŠARKARJEV
NOVO MESTO, KRŠKO -6. krog republiške košarkarske lige so košarkarji izjemoma odigrali v ponedeljek. Obe naši ekipi sta igrali doma. Kot je bilo pričakovati, so košarkarji Krke z 80:68 (42:35) brez večjih težav ugnali Postojno, medtem ko je Krško po pričakovanju klonilo pred Unionom Olimpijo z rezultatom 53:109 (25:53). Novomeščani so šele v drugem polčasu strli močan odpor gostov, medtem ko so Krčani s favoriziranimi Ljubljančani igrali povsem podrejeno vlogo, saj so gostje tekmo dobili kar s prednostjo 54 košev. KRKA: Jevtovič 8, Samar 10, S. Petrov 10, Smodiš 25, Grum 1, Sti-paničev 12, Stevič 14. KRŠKO: Kovačevič 3, Simič 12, Ogorevc 9, Avsenak 5, Krajcar 10, Rozman 13, Vukič 1.
MLADI SMUČARJI NA GOLTEH
GOLTE - V tem slovenskem smučarskem središču je bila v nedeljo veleslalomska tekma za cicibane in cicibanke, ki so se potegovali za Pokal Radenske. Mladi smučarji SD Krka- Rog so se spet izkazali. Ciciban Grega Plantan je bil 11., Luka Kenda 13., Marko Knafelc 27. in Marko Travnikar 30. Pri cicibankah , kjer so nastopile Tea Kos, Ema Lapajne in Lana Grandovec, je največ dosegla slednja, ki je samo za pet stotink sekunde zaostala za zmagovalko in tako osvojila drugo mesto v državi med cicibankami, ki se potegujejo za to lavoriko.
J. K.
NAJVEČ NASLOVOV BREŽIČANOM
BREŽICE - Strelski klub Kruno Brežice je pripravil prvenstvo po-savsko-dolenjske regije v streljanju z zračno pištolo, na katerem je osem tekmovalcev doseglo normo za nastop na državnem prvenstvu. Zadovoljive izide so dosegli le tekmovalci in tekmovalke v mlajših razredih, medtem ko se člani s posebno dobrimi dosežki ne morejo pohvaliti. Izidi: - mlajše mladinke: 1. Vesna Kržan 310 krogov, 2. Silvija Podvinski (obe Kruno Brežice) 292; - mlajši mladinci: 1. Gorazd Cimperšek 344, 2. Matej Kolman (oba Heroj Marok Sevnica) 321,3. Matej Krajnčič 319, 4.Miha Plut (oba Kruno Brežice) 291; - mladinke: 1. Jadranka Ajkovič (Kruno Brežice) 332; - mladinci: 1. Danijel Miškovič (Kruno Brežice) 457; - članice: 1. Ljubica Manič-Eržen (Kruno Brežice) 304; - člani: 1. Robert Ferenčak (Kruno Brežice) 551, 2. Ivan Tomše 544, 3. Anton Ajster (oba Heroj Marok) 542, 4. Zdravko Krošelj 541,5. Dejan Pavlovič (oba Kruno Brežice) 536.
Prgišče kolajn za posavske strelce
Dopisna strelska liga
POSTOJNA - V soboto in nedeljo je v Postojni potekalo 21. finalno tekmovanje slovenske dopisne lige, na katerem so tekmovalci posavskih strelskih klubov Leskovec in Kruno Brežice osvojili po dvoje L, 2. in 3. mest, petkrat pa so pristali na nehvaležnem 4. mestu. Vsi dosežki mlajših tekmovalcev so uspeh, kar posebej velja za leskovške pionirje, ki so postavili ekipni rekord lige, med posamezniki pa osvojili vsa mesta na stopničkah. Razočarali so le brežiški člani v streljanju s pištolo, ki bi po vseh pravilih morali zmagati, a jim tokrat to ni uspelo. V polfinalu so namreč postavili ekipni, posamezni in veteranski rekord slovenske dopisne lige, ki se jim v finalu ni nihče niti pribižal. Rezultati, zračna puška: - pionirji ekipno: 1. Leskovec; - posamezno: L Pavlin 186, 2. Mustar 183, 3. Pacek 178; mlajši mladinci ekipno: L Postojna, 2. Kruno Brežice, 3. Ivančna Gorica, 4. Leskovec; - posamezno^ L Zorko (Leskovec) 355, 2. Čeč (Postojna) 353,3.1. Zakovšek (Kruno Brežice) 352; -zračna pištola, mladinci: 4. Kruno Brežice 985; -posamezno: 4. Krajnčič 339, 7. Miškovič (oba Kruno Brežice) 324; - mladinke: Ajkovič (Kruno Brežice) 322; - člani: 4. Kruno Brežice 1066; -posamezno: 4. Ferenčak, 7. Sabadoš, 9. Pavlovič (vsi Kruno Brežice).
E. S.
PORTRETI RDEČEGA MORJA V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto organizira niultivizijsko projekcijo Potreti Rdečega morja, ki bo danes ob 19. uri v II. nadstropju novomeške zavarovalnice Triglav na Novem trgu. Predstavitev bo imel Borut Furlan, vstopnine ni.
Po medaljah še boj za končnico
Po treh medaljah na posamičnem državnem prvenstvu si v namiznoteniškem klubu Krka obetajo nastop v končnici ligaškega tekmovanja - Najboljša moštva izenačena
NOVO MESTO - Po izjemno uspešnem nastopu na državnem prvenstvu, kjer sta Marjan Hribar in Gregor Komac osvojila zlato v igri moških parov in je Komac bil srebrn med posamezniki, skupaj z Biljano Todorovič pa zlat še med mešanimi pari, v novomeškem namiznoteniškem klubu Krka razmišljajo prevsem o končnici državnega prvenstva, kamor se bodo uvrstili, če bodo na zadnjih treh tekmah vsaj dvakrat zmagali.
Uvrstiti se med najboljša štiri sta v igri parov tako rekoč nepre-
NOVOMEŠČANI IN KRČANI USPEŠNI
LITIJA - Novomeški kegljači so v Litiji s 5:3 dosegli minimalno zmago v srečanju z Litusom. Krčani pa so visoko (7:1) premagali drugo ekipo Litije. V vodstvu so Krčani, ki 'majo točko prednosti pred Novo-
meščani.
moštva po rednem delu državnega prvenstva in se v končnici boriti za naslov državnega prvaka je bil pred letošnjo sezono prvi cilj moštva, ki že drugo leto igra v enaki sestavi. Prvi mož posadke je vsekakor Kočevec Gregor Komac, ki za novomeško Krko nastopa že drugo sezono. Lani je bil najuspešnejši igralec prve slovenske lige, letos pa sije privoščil spodrsljaje na tekmah z Maximar-ketom Olimpijo in Preserjem.
Drugi igralec Krke je izkušeni Marjan Hribar. Skupaj s Komcem
STAROTRŽANKE PRVAKINJE - Dekleta z osnovne šole Stari trg ob Kolpi so v Velikih Blokah osvojile naslov državnih ekipnih prvakinj v šahu •2a osnovnošolke. Starotrško osnovno šolo so na tekmovanju zastopale Sonja Mukavec, Mateja Špehar. Mateja Madronič, Tjaša Staudohar in Spela Farič, vodil pa jih je mentor Vincenc Kobe, ki mu je to že 51. republiški naslov, dosežen z mladimi starotrškimi šahisti. Na sliki: Vincec Kobe z zmagovitio ekipo med analizo partij po tekmi. (Foto: novinarski krožek OŠ Stari trg ob Kolpi)
magljiva, kar sta kot rečeno dokazala tudi na minulem državnem prvenstvu. Na “tretji deski” izmenično igrata člana Krkinega zlatega rodu Matjaž Retelj in Tomaž Kralj, ki sta še kot pionirja skupaj s tovariši osvojila naslov mladinskih ekipnih
• NA OTOČCU ZA KONČNICO -Namiznotenisarji Krke v Novem mestu nikakor niso mogli najti primernih prostorov za vadbo, zato so se jeseni preselili na Otočec, Iger v telovadnici osnovne šole vadijo vsak dan po dve uri in igrajo tudi vse prvenstvene tekme. Trener Ivan Kapš Ina sliki med vadbo s Kraljem in Retljem) je pohvalil predvsem dobro sodelovanje med klubom in ravnateljico otoške šole Andrejo Grom, ki je pokazala veliko razumevanja za težave športnikov. Zanje bi bilo sicer idealno, če bi vadili po dvakrat na dan, a za kaj takega še ni možnosti.
državnih prvakov, sedaj pa se vse bolj uveljavljata tudi med člani.
Sinoči so se krkaši na Otočcu pomerili z Radgono, ki so jo v gosteh premagali s 5:2. Če so bili uspešni tudi tokrat, jim do uvrstitve
v končnico manjka le še zmaga na tekmi z Vesno ali Moravskimi toplicami iz Murske Sobote. Po končanem rednem delu prvenstva bo odmor, med katerim bo Gregor Komac nastopil na Evropskem prvenstvu.
Končnica prvenstva pa se bo začela 13. maja. Bo besedah vodje Krkinega moštva Ivana Kapša so vsi najboljši igralci zbrani v petih oziroma šestih klubih, ki so precej izenačeni in vsak med njimi je lahko bodoči državni prvak. V Krki so optimistični, saj je Komac glede na uspeh na državnem prvenstvu prišel pravi čas v vrhunsko formo, vse bolje pa igrajo tudi Hribar, pred kratkim poškodovani Retelj in Kralj, tako da bodo Novomeščani za vsako moštvo trd oreh.
FABJANOV REKORD
NOVO MESTO - Tekmovalci novomeškega lokostrelskega kluba so uspešno nastopili na prvi 3-D tekmi za CAMO pokal v Opatjem selu. Martin Fabjan, član sekcije vojašnice iz Novega mesta, je zmagal z novim državnim rekordom, v svoji kategoriji je zmagala tudi Simona Ambrož, medtem ko je bil Marjan Ilar drugi. V Opatjem selu so proglasili tudi lanske skupne zmagovalce CAMO pokala, kjer je Petra Ilar zmagala, Martin Fabjan in Simona Ambrož sta bila v svojih skupinah druga, Viktor Može in Edo Ambrož pa tretja.
Gladka zmaga Dobove v Izoli
Rokometaši so v 17. krogu republiške lige dosegli vse tri možne rezultate - Spodrsljaj Krškega
ŽENEVSKI AVTOMOBILSKI SALON S ŠTEVILNIMI NOVOSTMI -V nedeljo so na razstavišču Palexpo zaprli 68. mednarodni avtomobilski salon, na katerem se je predstavilo 280 razstavljavcev. Obiskovalci so imeli kaj videti, saj ženevske predstave ne zamudi skoraj nobena avtomobilska tovarna. Med najpomembnejšimi novostmi je treba omeniti: novi BMW Mftje 3, VW IVI2 roadster, BMW M5, porsche 911 kabriolet, novi golf kabriolet, novo Oplovo astro, ford fokus, ford cougar, citroen xantio break, Suzukijevo vitaro, Nissanovo microin še bi lahko naštevali. Renault, ki je za Dolenjce nedvomno najbolj zanimiv, je tudi v Ženevi poskrbel kar za nekaj novosti. Omenimo naj prototip Zo, v> katerem vidijo Patrick LeQuen-tttent in njegovi učenci sožitje športnega in terenskega vozila prihodnosti '/J v katerem se vrti prvi evropski bencinski motor z direktnim vbrizgom, veliko pozornost sta pritegnila tudi kangoo pampa, ki z ojačanim podvozjem omogoča vožnjo po slabših poteh, in seveda novi clio. (Foto: Majda Luzar, EPS)
KRŠKO, IZOLA, HRPELJE IN LJUBLJANA - V17. krogu republiške moške rokometne lige so Krčani na domačem igrišču imeli v gosteh slovenjgraški Prevent, ki sodi med naše najboljše rokometne ekipe. Čeprav gostitelji niso igrali slabo, niso bili kos boljšimi gostom, ki so si zmago 23:19 (12:9) dejansko priborili v prvem polčasu, ko so vodili s prednostjo treh golov. V nadaljevanju je bila igra izenačena, vendar borbeni Krčani vseeno niso mogli nadoknaditi zaostanka, v drugem polčasu so bili prekratki celo za en gol.
Kar ni uspelo Krčanon na njihovem igrišču, pa je rokometašem Dobove, ki so bili v Izoli nesporni favoriti. Ekipo z repa razpredelnice Delmar so porazili s 27:24 (15:11), kar ni večje presenečenje. Gostje so bili boljši v prvem polčasu, ko so si priigrali prednost štirih golov in so to v drugem polčasu pred napadi gostiteljev tudi obranili.
Minimalni poraz so v Hrpelju doživeli Trebanjci, ki so se srečali z domačim Andorjem. Rezultat je bil tesen 25:23 (11:14), na poraz pa ni kazalo po prvem polčasu, ko so TLe-banjci vodili s tremi goli prednosti. V drugem polčasu so gostitelji imeli več od igre, nadoknadili so prednost gostov in zasluženo zmagali.
Sevnica je gostovala na vročem terenu v Ljubljani, kjer se je srečala z MARC Škofljica. Srečanje se je končalo z delitvijo točk 24:24 (14:11),
kar je uspeh za goste, ki so v prvem polčasu tekmo že izgubljali.
S. D.
REVOZA NE BO NA AVTOMOBILSKEM SALONU
V zadnjih dneh je bilo veliko polemik in tudi člankov v zvezi z Atoniobilskim salonom v Ljubljani. Revoz, d.d, sporoča, da na letošnjem Avtomobilskem salonu v Ljubljani ne bo nastopil niti z znamko Renault, kateri pripada, niti z znamko Volvo, za katero je generalni zastopnik za Slovenijo. Vzrok za takšno odločitev je naslednji: Leta 1993 je bilo sklenjeno, da Avtomobilski salon v Ljubljani v skladu s tovrstnimi običaji v Evropi po letu 1995 preide na dvoletni ritem in sicer v lihih letih. Tako je tudi bilo, saj je bil Salon avtomobilov lansko leto, naslednji pa naj bi bil leta 1999. V Revozu planiramo dolgoročno, zato menimo, da se je treba dogovorov, ki smo jih sklenili izdelovalci avtomobilov oziroma pooblaščeni zastopniki tujih avtomobilskih znamk, držati.
REVOZ, d.d.
Direkcija za komunikacije
Zo - športni in terenski avto
Renaultov študijski prototip Zo - Trisedežni roadster l motorjem z neposrednim vbrizgom goriva in inovativnim podvozjem
V začetku tedna so v Ženevi v razstavo pa si je ogledalo okoli Švici zaprli 68. avtomobilski sa- 700.000 ljudi.
Ion. Razstavljalo je 280 razstav- Ob 100-letnici obstoja je fran-Ijalcev iz 33 držav, velikansko coski Renault na tem salonu med
PROTOTIP ZO - Ob 100-letnici obstoja so v Renaultu izdelali nenavaden študijski prototip, avto, ki se enako dobro obnese kot športno in terensko vozilo.
drugimi svojimi avtomobili pokazal tudi nov študijski prototip, ki so ga poimenovali Žo. Gre za trisedežni roadster s povsem na novo zasnovanim podvozjem, poganja pa ga prvi evropski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva z mojo 100 kW, ki bo kmalu na voljo tudi v serijskih Renaultovih modelih. V Zoju je povezan z novim “inteligentnim” samodejnim menjalnikom.
Pri Zooju gre za dosedaj nezdružljivi lastnosti avtomobila: ima prepriljivo lego športnega avtomobila in zmogljivosti terenskega vozila. To temu nenavadnemu avtomobilu omogočajo povsem na novo razvite obese. Sistem, katerega glavni del so pnevmatsko vzmetenje in hidravlična črpalka, omogoča spremembo višine vozila v nekaj sekundah. Voznik za športno vožnjo po cesti avtomobil spusti, pri čemer obese otrdijo in zagotavljajo odlično lego na cesti. Za vožnjo po slabem terenu pa se Zo dvigne, pri čemer tudi vzmetenje postane mehkejše in zagotavlja ve udobja-
V nenavadno oblikovanem
avtu - oblikovalci so pri snovanju uporabili modularnost aluminijaste šasije modela Renault Šport Spider - voznik zaradi čimboljše ergonomije in vidljivosti sedi na sredi prostora, potnika pa vsak na svoji strani voznika v sedežih, ki sta pomaknjena malo nazaj. Avto ima pred armaturno ploščo dvojno aerodinamično krilo, ki služi kot vetrobransko steklo, a ob tem zagotavlja neoviran pogled na cesto. Vrata se odpirajo navzgor in naprej, tako da v dvignjenem položaju spominjajo na krila skarabeja.
Karoserija je iz ogljikovih vlaken, v notranjosti je precej brušenega aluminija. Zadnje luči in smernika imajo obliko štirih tenkih dolgih črt in so iz snovi lu-mogen (barvasti prah, pomešan s smolo), ki je nanešena na neonske cevi.
Renaultov konceptni avtomobil vzbuja med obiskovalci ženevskega salona veliko pozornosti. Kdaj ga bomo videli tudi na sončni strani Alp, še posebej pod Gorjanci, je pa isto drugo vprašanje.
A. B.
občina krško OBČINSKI SVET Komisjja za odlikovanja in občinska priznanja Cesta krških žrtev 14,8270 Krško, Slovenija
v 0608/22-698, 22-771; fax: 0608/22-698, 22-221
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja
na podlagi 18. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 2/96) ter 15. in 16. člena pravilnika o izvajanju odloka o občinskih priznanjih objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1998
1.	Občinski svet Občine Krško podeljuje posameznikom, organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam Slovenske vojske naslednja občinska PRIZNANJA:
a)	VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO za življenjsko delo in za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine;
b)	ZNAK OBČINE KRŠKO za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine;
c)	PRIZNANJE OBČINE KRŠKO se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev ZNAKA OBČINE, pa je družbeno priznanje utemeljeno.
2.	Predloge lahko podajo:
Občinski svet in njegova delovna telesa, podjetja, krajevne skupnosti, enote slovenske vojske ter druge organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi občani.
3.	V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč neposredno ugotoviti utemeljnost predloga.
4.	Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za odlikovanja in občinska priznanja, do 21. aprila 1998, do 12. ure.
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja Marica ŽIVIČ, predsednica, l.r.
KOMUNALA TREBNJE
OBVESTILO
Občane občine Trebnje obveščamo, da bomo v času od 23.3. do 9.4.1998 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po naslednjem razporedu in pod naslednjimi pogoji;
1.
Dan odvoza:	Datum odvoza:	Krajevna skupnost:
ponedeljek	23.3.	KS Trebnje
torek	24.3.	KS Mirna
sreda	25.3.	KS Mokronog
četrtek	26.3.	KS Šentrupert
petek	27.3.	KS Dol. Nemška vas
ponedeljek	30.3.	KS Svetinje, KS Dobrnič
torek	31.3.	KS Knežja vas, KS Sela pri Šumberku
sreda	1.4.	KS Veliki Gaber
četrtek	2.4.	KS Velika Loka
petek	3.4.	KS Šentlovrenc
ponedeljek	6.4.	KS Čatež
torek	7.4.	KS Račje selo, KS Štefan
sreda	8.4.	KS Trebelno
četrtek	9.4.	KS Trebelno
2.
Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja iz vseh gospodinjstev v občini Trebnje po razporedu in na podlagi dodatnih obvestil krajevnih skupnosti.
3.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih odložiti na določen dan do 6. ure zjutraj ob poti, kjer odpadke običajno pobiramo oziroma na mestu, ki ga določita Komunala in KS.
4.
Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. Tehnološki odpadki iz dejavnosti in odsluženi avtomobili niso kosovni odpadki iz gospodinjstev.
5.
Odpadne sekundarne surovine, kot so papir, staro železo in steklo, morajo biti pripravljene na enak način kot kosovni odpadki in ločeno od gospodinjskih kosovnih odpadkov.
6.
Vse navedene dneve lahko občani tudi sami pripeljejo kosovne odpadke na komunalno deponijo Cviblje, ki obratuje od 6. do 14. ure.
mr
NOVOTEKS
tkanina , d.d., Novo mesto, vabi vse svoje cenjene kupce na
teden akcijske prodaje modnih tkanin in pletenin z 10-odst. popustom od 23. do 28. marca v NOVI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI v prostorih tekstilne tovarne v Bršljinu.
Prvi kupci v novi prodajalni bodo prijetno presenečeni.
NOV DELOVNI ČAS PRODAJALNE: od 7. — 18. ure v soboto od 7. — 12. ure
<7
POŠTA SLOVENIJE
Pošta Slovenije, Poslovna enota Novo mesto, objavlja javni oglas zbiranja ponudb za:
1. Gradbena dela (vzdrževanje pošti:
•	zidarska dela	(vrednost del	do 500.000	SIT)
•	keramičarska dela	(vrednost del	do 500.000	SIT)
•	beljenje	(vrednost del	do 500.000	SIT)
•	fasaderska dela	(vrednost del	do 500.000	SIT)
•	ključavničarska dela	(vrednost del	do 500.000	SIT)
•	steklarska dela	(vrednost del	do 500.000	SIT)
2.	Mizarska dela: (vrednost del do 500.000 SIT)
•	popravila in dodelava pohištvene opreme (pulti, omare, stoli itd.)
•	popravila stavbnega pohištva
3.	Vodovodne inštalacije: (vrednost del do 500.000 SIT)
•	popravila in dogradnja inštalacij
•	nujna popravila (intervence) ob okvarah na vodovodnih inštalacijah in odtokih
4.	Toplovodne inštalacije: (vrednost del do 500.000 SIT)
•	redno servisiranje peči
•	predelava in popravila inštalacij
•	nadzor naprav v smislu varčevanja porabe toplotne energije
•	nujna popravila (intervence) ob okvarah na pečeh oz. inštalacijah
5.	Elektroinštalaciie in naprave: (vrednost do 500.000 SIT)
•	popravila in predelava električnih napeljav
•	zamenjava in prestavitve svetil in drugih elektroelementov
•	vzdrževanje termoakumulacijskih peči
•	izvajanje meritev električnih inštalacij in strelovodnih naprav
•	nujna popravila (intervence) ob okvarah na električnih inštalacijah in napravah
6.	Dvigalne naprave: (vrednost del do 500.000 SIT)
(samo pošta Novo mesto in Črnomelj)
•	redno vzdrževanje (servisiranje) dvigalnih naprav
•	nujna popravila (intervence) ob okvarah na dvigalnih napravah
7.	Klima naprave: (vrednost del do 500.000 SIT)
•	redno vzdrževanje (servisiranje) klima naprave (postaje) na pošti Novo mesto in Črnomelj ter manjših klima naprav po poštah
•	prestavitve in montaže klima naprav po poštah
•	nujna popravila (intervence) ob okvarah na klima napravah
8.	Telekomunikacijske naprave: (vrednost del do 500.000 SIT)
•	popravila fax aparatov
•	popravila telefonskih aparatov in posrednikov
•	popravila, predelave in prestavitve TK inštalacij
•	nujna popravila (intervence) ob okvarah na TK napravah in inštalacijah
9.	Fotokopirni stroj (uprava PE>: (vrednost del do 500.000 SIT)
•	redno vzdrževanje (servisiranje) fotokopirnega stroja (Canon)
•	nujna popravila (intervenca) ob okvarah na stroju oz. možnost začasnega nadomestila
10.	Pisalni in računski stroji: (vrednost del do 500.000 SIT)
•	redno vzdrževanje (servisiranje) računskih in pisalnih strojev
•	nujna popravila (intervence) ob okvarah na strojih oz. možnost začasnega nadomestila
11.	Računalniška »prema: (vrednost del do 500.000 SIT)
•	redno vzdrževanje (servisiranje) osebnih računalnikov (DOS, Windows) po poštah in upravi PE
•	redno vzdrževanje (servisiranje) tiskalnikov
•	prestavitve in predelava računalniških inštalacij
•	nujna popravila (intervence) ob okvarah na*računalniški opremi oz. možnost začasnega nadomestila.
Vsa vzdrževalna dela in popravila na objektih, delovnih prostorih, opremi in napravah se nanašajo na 66 poštnih enot na področju Bele krajine, Dolenjske in Posavja, razen pod točko 6 in 9.
Za vse postavke prikažite v ponudbi zlasti:
•	ceno storitev za mersko enoto oziroma ceno delovne ure glede na vrsto storitve (posebej redno vzdrževanje, posebej intervenca)
•	odzivni čas na interventna popravila
•	reference
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
Pošta Slovenije, d.o.o., Poslovna enota Novo mesto, Novi trg 7, 8000 Novo mesto, z oznako PONUDBA ZA VZDRŽEVANJE,
najkasneje v 15 dneh po objavi. Nepravočasno prispelih ponudb ne bomo upoštevali. Z izbranimi ponudniki bomo sklenili pogodbe. Za dodatne informacije se obrnite na tel: (068)371-8640 (g. Lovšin) ali (068)371-8620 (g. Šterbenc).
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 20 dneh od roka za predložitev ponudb.
KO RK BLANCA POVABIL NA SREČANJE 68 STAROSTNIKOV - Preteklo nedeljo so učenci blanške osnovne šole pripravili prijeten kul-tumo-zabavni spored za najstarejše krajane v svoji krajevni skupnosti. Krajevna organizacija Rdečega križa je s pomočjo kmečkih žena pogostila starostnike, predsednica OZ RK Sevnica Simona Jakš in ravnateljica blanške šole Ana Mešiček sta izročili darilo Rdečega križa najstarejšima krajankama, 82-letni Jožefi Romih iz Selc nad Blanco (na posnetku
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica aii interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Prestavljalci
mejnikov
Dol. list št. 10,12. marca
Pod gornjim naslovom je v Dolenjskem listu 12. marca sam odgovorni urednik gospod Marjan Legan komentiral zanj sporno denacionalizacijo. Upam, da kljub temu ni tako usmerjena tudi uredniška politika. Sam je namreč prestavil kar nekaj mejnikov demokratične družbe, zato ob njegovem pisanju najostreje protestiram.
Prvi mejnik, ki ga je preprosto povozil, je objektivnost. Snov za svoj komentar je vzel v sobotnem Delu pri dveh “strokovnjakih”, ki sta bila po njegovem okusu, ni pa opazil, da je na isti strani “desno zgoraj” napisana tudi druga plat medalje. Nič ga ni motilo, da si njegova “strokovnjaka” prihajata v nasprotje, ko na eni strani želita Cerkev ne samo ločiti od države, ampak jo celo izločiti iz države, (naj ne bi bila pravni subjekt naše družbe), na drugi strani pa zahtevata, da bi država Cerkvi izbirala škofe. Kako si tako “strokovnih posegov” ni mogel privoščiti niti prejšnji sistem, nam je na TV v Odmevih 11.3. razložil predsednik ustavnega sodišča. Upam, da je gospod urednik slišal to pojasnilo.
Druga nedopustna stvar, ki si jo je gospod privoščil, je njegovo pisanje o Ustavnem sodišču. Ker ni razsodilo po njegovih željah, je zanj Ustavno sodišče samo še “transmisija dnevne politike”. Upam, da je slišal ali prebral besede predsednika vlade (11.3), kaj v demokratični družbi pomeni razsodba Ustavnega sodišča.
Tretja stvar, zaradi katere sem se sploh oglasil, pa je zadnji stavek njegovega komentarja, kjer je gospod urednik prestopil vse meje, ko Cerkev - nas kristjane - imenuje “pohlepne podgane”. Vemo, da je prav isti izraz uporabil Goebbels za Žide. Vemo tudi, kaj se je potem zgodilo z njimi. Alije ta komentar opozorilo? Smo sedaj mi na vrsti? Bomo opozorjeni, kdaj se bo začelo? V demokratični državi bi tako genocidno izjavo vzeli v roke organi pregona, in to takoj, po uradni dolžnosti. Kaj se bo zgodilo pri nas?
Kaj nam kristjanom v tej družbi sploh še ostane? Za začetek si želimo vsaj toliko demokracije, da bomo smeli povedati, kdaj se čutimo ogrožene in kdaj nas je nekdo užalil. Ali je to preveč?
FRANC MERVAR Vodiška 5 Vodice
PRIPIS - Gospoda Mervarja prosim le za kanček dobronamerne resnicoljubnosti. Nikjer namreč nisem zapisal in na kraj pameti mi ne pade, da bi kristjane imenoval “pohlepne podgane”.
MARJAN LEGAN
Prestavljalci
mejnikov
Dol. list št. 10, 12. marca
Ko dnevno spremljam tisk, domačega in tujega, se mi zdijo posebej zanimivi komentarji. Tu je na-vodno iskra, ki inteligentno pokaže problematiko dneva, tedna, politike. Tako npr. Sueddeutsche Zein-tung že kar desetletja, odkar ga pač prebiram, s svojim komentarjem pove vse, Ni zanemarljivo poznati komentar recimo pariškega Figaro-ja. Komentator zlepa ne pove, v čigav tabor sodi, ne bo se opredelil
tako, da bi pel hvalo stranki, kije na oblasti. Če je neodvisen, bo hvalil resnico in razkrinkaval laž. Prav komentarji delajo svetovne časopise velike. In tako je po komentarju velik tudi Dolenjski list štev. 10.
Kadar se komentator nasloni na svetopisemske tekste, pomeni, da bi rad svojo plemenito misel podprl z božjo resničnostjo. To pa mora pomeniti tudi, da mu je božja beseda močna avtoriteta. Vendar se je tokrat avtorju Marjanu Leganu zadeva grdo zalomila. Loviti stavke po Svetem pismu takole nekako kakor muhe, katera pač pride, je tvegano. Lahko se zgodi, da udari nazaj. Pri denacionalizaciji namreč ni problem v prestavljanju mejnikov, ampak v celih parcelah, ki jih je lastnikom treba vrniti. Dobra rešitev se pri istem Mojzesu najde tudi za “sporno denacionalizacijo”. “Štej si sedem sobotnih let, sedemkrat sedem let, tako da ti bo čas sedem sobotnih let devetinštirideset let... Posvetite petdeseto leto in razglasite svobodo po deželi vsem njenim prebivalcem: bodi vam jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini in povrne naj se k svoji rodovini...” (3 Mz 25,8 sl.). Petdeset let mineva od “sporne nacionalizacije” in čas bi že bil, da bi poleg Izraelovih sinov to spoznali še slovenski sinovi. Res je žalosten rezultat sodišča, ne 5:4, ampak 5:0 bi moral biti izid, kajti isti Mojzes je tudi zapisal: “Ne kradi!” Dalje pravi: “Postavi si sodnike in nadzornike po vseh svojih krajih, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog, po tvojih rodovih, naj sodijo ljudstvo s pravično sodbo! Ne krivi pravice, ne oziraj se na osebo in ne jemlji darila! Kajti darilo slepi oči modrih in prevrača besede pravičnih.” (5 Mz 16,18 sl.). Kar zadeva temo gozdov, je za zdaj povsem jasno le to, daje papež dobil eno samo smreko iz slovenskih gozdov, in še to mu je pripeljal naš predsednik sam. Uidi tuje naš predsednik vsaj deloma upošteval istega Mojzesa, ki govori: “Trikat v letu naj se prikažejo vsi tvoji moški pred Gospodom, svojim Bogom, na kra ju, ki ga izvoli: na praznik opresni-kov, na praznik tednov in na šotorski praznik; a naj se ne prikažejo s praznimi rokami pred Gospodom, ampak vsak z darom, ki ga zmore njegova roka, kakor te Gospod, Tvoj Bog, blagoslovi.” (5 Mz 16,16 sl.) Res pa ni bojazni, da bi naš predsednik uspel svetemu očetu speljati vse parcele skupaj z rastiščem smrek. Razmišljanje na to temo in v smeri, ki jo zastavlja komentator, lahko prihaja le z akademske ravni kumrovške (nekdanje) univerze.
Pošteno razmišljanje o cerkveni lastnini bi utegnil dati npr. preprost švicarski kristjan. Tam je namreč vzorno izoblikovana zavest, kaj je cerkveno, to je namreč: naše, last kristjanov župnije in nikogar drugega. Pri nas je od socializma ostala-le grabežljivost in izkoriščevalska drža skupnosti; prava krščanska drža je
čut za skupno blaginjo. Vprašaj Švicarja: “Čigave pa so tiste tri stanovanjske stolpnice vzdolž cerkve?” Jasno bo povedal: “Stolpnice so last naše župnije in dohodke od njih imamo mi!” Če bi mu pripomnil, da je to pač lastnina tujca (papeža!), bi te spodil nazaj v balkanski krog, kamor tudi sodiš. Lastnina namreč mora imeti gospodarja, to pa je v tem primeru župnija ali škofija. Tudi predsedniku vlade sedanja rešitev ni preveč všeč, če pa bo hotel peljati ta voz v Evropo, se mora podrejati “Mojzesovi postavi”, ki je v Evropi uveljavljena že od začetka. In da je mera polna, se sam predsednik države svetemu očetu zahvaljuje za samostojno škofovsko konferenco v Sloveniji in za napore Svetega sedeža pri osamosvojitvi. Bi si dejal: toliko naporov, za en sam božični drevešček, za hrbtom pa polne golide gnojevke po isti Cerkvi, ki jo sveti oče predstavlja. Ubogi Blatni
Dol!
Enaka usoda, kot sojo doživeli iz Mojzesove knjige iztrgani stavki, pa je zadela citat dr. Franceta Rodeta iz leta 1976. Začenjam s “če”: Če bi bilo celotno predavanje na temo . tega stavka, če bi bilo predavanje v blagor komunizma, potem dr. Rode danes ne bi bilo nadpastir. Če hočete, vam iz istega Svetega pisma pokažem stavek: “Ni Boga!”, tako tam piše (poiščite mesto!) in nadaljuje
S “ŠKRATI” ŠE V ŠMARJEŠKE TOPLICE
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Mladinska gledališka skupine KD Ivančna Gorica, ki jo vodi Uroš Hočevar, z letošnjo predstavo Ferija l.ainščka “Brat je, škrat je, tat je” pridno gostuje. V soboto, 21. marca, se bo predstavila v OŠ Šmarješke Tbplice.
se: “Tako govori neumnež v svojem srcu!” Ob vsem tem je izmed vrstic Vašega komentarja izginila - dobronamernost. Sam predsednik države poziva k strpnosti, nekateri novinarji pa raje svoje moči trošite v drugo smer. To smer odpirate v Naši anketi. Negativen prizvok morda nosi s seboj že beseda “katolik”, lepšo vsebino bi dal izraz “katoličan”. Anketiranci namreč niso “padli” v nastavljeno zanko; zadnji dve anketiranki sta povedali še tisto, česar anketa raje ne bi slišala. Che-valier-Gheerbrantov Slovar vam je prav odgovoril. Podganji pohlep je že pogoltnil ogromne posesti slovenskih kmetov, premoženje veleposestnikov, trgovcev in industrialcev, za povrh pa še mnoga življenja... Prav ste prebrali. Kaj pa vaše osebno mnenje? Bi odgovorili tudi tako?
Ob vsem tem, cenjeni Dolenjski list, menim, da ni modro z nekaj stavki,, nabranimi v Svetem pismu ali kje drugje, prilizovalsko klečeplaziti pred dnevno politiko in pri tem zametavati resnico, kije hčerka božja. Nestrpni komentarji, podtikanja in tendenciozno blatenje svete Cerkve in božje Matere je dediščina idej “kumrovške akademije”, zato se je takšnim težko pogovarjati denimo z nekom, ki ima za seboj doktorat “pariške akademije”. Dandanašnji pogovori med Cerkvijo in delom liberalistične družbe so bolj podobni bevsku v Blatnem Dolu kot pa razpravam na evropski višini, kamor bi pravkar omenjeni nadvse radi prišli. Pa najbrž ne brez iste, svete in hkrati tako zelo blatene katoliške Cerkve na Slovenskem. Veste, krščanska dolenjska duša zaradi tega ne bo žalostna, tudi trpela ne bo. Prestala je namreč že mnogo hujšega. Lahko se pa zgodi, da bo kdo le pomolil zdravamarijo za dobronamernega duha v vaši novinarski hiši. Upajmo!
p. PETER LAVRIH, komisar za Sveto deželo
Vprašanje predsedniku Ustavnega sodišča
Že pred časom sem javno zastavil vprašanje, po kateri črki prava fevdi, ki naj bi jih dobila Cerkev, niso fevdalna lastnina. O tem je odločilo Ustavno sodišče z minimalno večino, ko je razveljavilo 52 tisoč podpisov državljanov za referendum.
V petkovem Dnevniku pa g. predsednik Ustavnega sodišča z vso odločnostjo oznani, da so odločbe tega organa pravno neizpodbitne, zato jih morajo vsi - vlada in parlament - brezpogojno izvrševati. Torej 5 ustavnih sodnikov proti 4 ustavnim sodnikom in kopici priznanih pravnikov - neizpodbitna pravna odločba. Prav.
Zato ponovno vljudno prosim predsednika Ustavnega sodišča, da mi odgovori: po katerem ustavnem ali zakonskem določilu je 5 ustavnih sodnikov neizpodbitno odločilo, da veleposestva, ki jih zahteva Cerkev, niso fevdalna lastnina. Ker nisem pravnik, sem se o fevdalni lastnini poučil iz enciklopedije, pa tudi iz zgodovine vemo, da so razni vlasto-držci podarjali največ fevdov ravno Cerkvi, ki jih je za pro-tiuslugo podpirala na oblasti. Pa še to: kako da ga v pravni državi, ki naj bi bila tudi demokratična in socialna, ne moti nastajanje veleposestnikov z večdesettisoč hektarji zemlje in gozdov. In to ob dejstvu, da je celo klerikalni kapitalistični režim v stari Jugoslaviji določil zemljiški maksimum 1.000 hektarjev, kar pa v skorumpiranem režimu ni bilo v celoti izvedeno. Še več, nastalo zmedo na pragu vojne je izkoristil klerikalni minister s takojšnjim prenosom še večjih površin državnih gozdov Cerkvi, česar glede na vojne razmere ni nikoli posedovala (Pretnar, Kresal). To stanje pa je sedaj uzakonilo 5 ustavnih sodnikov.
Torej Ustavno sodišče - pravno neizpodbitne odločbe - nad njim le bog, spodaj pa množica brezpravnega ljudstva na pragu revščine, ki gotovo ni rekla svojega “da” za tako državo, ki je ne skrbi, da nimajo ne dela ne kruha.
JANKO MAVER Novo mesto
Izjava ob izidu zgoščenke Bitchcraft
Za mnoge Slovence je Marijina podoba svetinja
Podpisani študentje in študentke Teološke fakultete v zvezi s podobo Marije Pomagaj z Brezij na naslovnici zgoščenke skupine Strelnikoff izjavljamo sledeče: Svetno (profano) - za razliko od svetega - ne zbuja posebnega spoštovanja. Nad svetnim čutimo oblast, z njim lahko razpolagamo in ga porabljamo zase. Pred svetim pa čutimo spoštovanje, strah in občudovanje. Je sad določene religiozne kulture in religioznega sistema, znotraj katerega pride do delitve na sveto in svetno, sakralno in profano.
Danes mnogi ljudje, ki niso religiozni, spoštujejo določene svetinje, jih cenijo in se iz njih ne norčujejo; na primer iz spomina na svojo mater, domovino, zgodovino. Sveto je v tem smislu vse, kar je nedotakljivo in vredno vsega spoštovanja. Iz svetega se ne moremo norčevati. Tudi vsak narod ima svetinje, ki imajo podobno vlogo kot sveto.
Zato podpisani odločno odklanjamo in obsojamo dejanje skupine Strelnikoff in ga imamo za neciviliziran napad na eno izmed naših svetinj. Ta napad nima nič opraviti s svobodo in demokracijo.
Naslovnica zgoščenke mora vsakega poštenega Slovenca postaviti pred vrsto vprašanj: “Kakšen je moj odnos do svetih stvari? Ali so moji nagibi pri odločanju za dejanja v odnosu do svetega razumsko utemeljena? Alije v naši sodobni demokratični in pluralistični družbi sploh še prostor za sveto? Ali je kaj takega, kar bi v nas zbujalo spoštovanje?” Slovenci, ne sramujmo se svoje kulture in zgodovine! Ne sramujmo se tega, kar so nam predniki zapustili! To, kar so nam na srca polagali, spoštujmo in ohranjajmo!
S takim dejanjem, kakor je oskrunitev podobe Marija Pomagaj z Brezij na naslovnici zgoščenke, so njeni storilci postavili pod vprašaj našo kulturnost in samospoštovanje.
Če namreč ne bomo najprej spoštovali sebe, svoje preteklosti in svojih svetinj, jih tudi drugi ne bodo.
Za Združenje študentov Teološke fakultete v Ljubljani: BOŠTJAN GUČEK GOJM1R RUDOLF JUŽNIČ in 200 podpisanih študentov in študentk
•	Oh, kako bedno bitje je človek, če se ne dvigne nad človeško! (Seneka)
•	Napake drugih so vedno zabavne. (Gide)
Z veseljem vam sporočamo, da nam je zaradi velikega obsega poslovanja postalo pretesno in smo se
preselili na nov naslov, kjer bomo še lažje izpolnjevali vaše obljube:
DHL Slovenija___________
Poslovalnica Novo mesto
Seidlova cesta IS_______
8000 Novo mesto_________
telefon: 068 341 88S faks: 068 .141 886
Izpolnjujmo voim obljubo
J
Spominu 4. bataljona Cankarjeve brigade
JAVOROVICA - 16. marca dopoldne, ob 54. obletnici padlih in pobitih partizanov 4. bataljona Cankarjeve brigade, so tu, na kraju njihove smrti, delegacije odbora Skupnosti Cankarjeve brigade ter članov ZB iz Šentjerneja in Novega mesta počastile spomin na 113 žrtev. Skupnost brigade redno prihaja na prizorišče krvavega dogodka, kjer so domobranci iz Novega mesta in Kostanjevice skupaj z vojaki 14. SS policijskega polka iz Novega mesta zaradi izdajstva dveh partizanskih dezerterjev ponoči obkolili vasico. Poraza v neenakem spopadu je bilo krivo tudi slabo vojaško varovanje kraja in lastnega bataljona s 130 partizani. Neenak boj, ki se je začel s presenečenjem, je hkrati s spletom drugih okoliščin povzročil težak poraz bataljona in nepotrebne žrtve. Tiste borce, ki so se med prebojem proti Špilar-jevi špici nad vasjo zatekli v opuščeno cerkvico sv. Ožbolta na planini, so pobesneli domobranci že kot vojne ujetnike postrelili, hkrati pa se nad trupli padlih in pobitih partizanov divje izživljali.
Med rahlim naletavanjem snega so se člani delegacij pred spominskim hramom nad Javorovico spomnili pokojnih borcev in bork. Potek dogodkov pred 54 leti je opisal Vekoslav Jakopič, medvojni dopisnik Cankarjeve brigade. Odbor skupnosti brigade je hkrati seznanil zbrane delegate, da se je pred kratkim v Mariboru zahvalil naslovnemu škofu dr. Vekoslavu Grmiču, kije na Javorovici na ta spominski dan pred dvema letoma bral mašo v počastitev vseh vojnih žrtev. Dr. Grmič še vedno širi resnico o NOB na Slovenskem, zato so mu izročili plaketo brigade s pozdravi slovenskih partizanov.
T. GOŠNIK
OCENJEVANJE VIN NA BAJNOFU
Društvo vinogradnikov Trška gora šteje skoraj 200 članov. Vsako leto organizira vrsto predavanj, strokovne ekskurzije, svetovanja, kletarski in vinogradniški tečaj. Osrednja prireditev pa je spomladansko ocenjevanje vin, ki je bilo letos 14. marca v prostorih srednje kmetijske šole Grm na Bajnofu. 104 vinogradniki so prinesli na ocenjevanje 182 vzorcev vin, od tega je bilo največ vzorcev dolenjskega belega vina in cvička. Najboljši cviček je pridelal Jure Murn, dolenjsko rdeče Branko Staniša, modro frankinjo Jure Murn, žametno črnino Jože Potokar, rose Milan Barbo, modri pinot Miloš Munih, dolenjsko belo Mari Potočar, laški rizling Janez in Marija Pavlin, beli pinot Jože Muhič, chardonnay Stane Povše, kerner Alojz Vidmar, renski rizling Franc Smajdek, traminec Alojz Cvelbar in sauvignon Jože Prosinečki, to pa je bilo z 17.80 točke tudi najbolje ocenjeno vino.
MELITA OSOJNIK V KRŠKEM-V petek, 20. marca, bo ob 19.30 v Kulturnem domu Krško otvoritev likovne razstave slikarjev Jožice Mikek Veber in Kostje Viranta. Popestrila jo bo pevka Melita Osojnik, ki bo predstavila svoj najnovejši album Poljub višine, ki ga je posnela v studiih Kan v Ljubljani in Bar v Kranju. Besedila za deset novih pesmi so prispevala znana pesniška imena, kot so Neža Maurer, Milan Dekleva, Veno Dolenc, Kajetan Kovič in Tone Pavček. Slednji se je lotil tudi prepesnitve Jeseninove Pesmi o psici. Na plošči sta tudi dve skladbi iz obdobja Sedmine - v tej skupini je Osojnikova začela svojo pevsko kariero - gradivo pa je zaokrožila s prekmursko narodno pesmijo Zrejlo je žito. Tudi pri tem albumu je prišel do izraza njen izoblikovan stil in prepoznavna svojevrstna interpretacija, zato ji velja prisluhniti. (Rudolf Vlašič)
“BOŠ VIDEL, KAJ DELA DOLENJ’C -OMAMAH
NOVO MESTO - V sodelovanju s TV Slovenija in oddajo “Po domače” Dolenjci na čelu z Lojzetom Slakom pripravljajo že 8. prireditev “Boš videl, kaj dela Dolenj’c”. Prireditev s televizijskim snemanjem bo v soboto, 4. aprila, ob 20. uri v dvorani Teniškega centra na Otočcu. Pod naslovom Najlepša beseda je mama bi se Lojze Slak z izbranimi ansambli, pevci, humoristi, gledališkimi umetniki in drugimi rad na svojstven način zahvalil vsem materam za njihovo najpomembnejše in nesebično življenjsko poslanstvo. Orumenela fotografija Lojzetove mame Ane Slak bo zavzela osrednji del scene velikega odra. Vstopnice so na voljo v raznih dolenjskih trgovinah.
f DOLENJSKI LIST 1
Dejavni škocjanski upokojenci
8. marec počastili s kulturnim programom - Na letnem občnem zboru o delu v lanskem letu in letošnjih načrtih
V nedeljo, 8. marca, se je v škocjanski osnovni šoli zbralo 140 upokojencev na rednem letnem občnem zboru. S kratkim programom so počastili 8, marec, Dan žena. V programu so sodelovali govornik Roman Čelesnik, pevski zbor iz Šmarjete in pevci škocjanskega društva upokojencev, svojo pesem “Voščilo za praznik” je recitirala Slavka Janežič, na harmoniko pa je zaigral Lojze Lindič.
Najprej so poslušali poročilo o delu društva v lanskem letu, potem pa so sprejeli program dela in finančni načrt za letošnje leto. Izvolili so tudi nov odbor in razrešili starega. Škocjansko upokojensko društvo je zelo aktivno. Njihov pevski zbor nastopa na raznih prireditvah, tajnica Slavka Janežič piše pesmi, jih recitira na prireditvah, objavlja pa jih tudi v zborniku piscev upokojencev Slovenije. Društvo je v lanskem lčtu obiskalo in obdarilo 80 bolnih in ostarelih članov, v tej zimi pa so upokojenci prisluhnili tudi dvema predavanjema, ki ju je pripravila višja medicinska sestra Vanda Erpe. 340 od 415 vseh upokojencev v občini se je lani udeležilo treh izletov in srečanja upokojencev v Šentjerneju. V hotelu Delfin v Izoli je lani letovalo 40 članov, letos že 53, prvič pa so nji-
Z LETNE KONFERENCE TOPLIŠKIH BORCEV
V nedeljo, 15. marca, so imeli člani topliškega združenja borcev občni zbor v prostorih gostišča Rog. Kljub starosti in raznim boleznim se jih je zbralo kar precej. Tudi tokrat so bili enotni, da jim boja proti okupatorju na strani zmagovite zavezniške koalicije ne morejo razvrednotiti razne stranke, ki si na vse načine prizadevajo, da bi se to zgodilo. Pregledali so uspehe preteklega leta, čestitali jubilantom, prizadevnim podelili priznanja. Veliko pozornosti so namenili obeležju raznih spominskih prireditev, ki jih bo tudi letos kar nekaj in na katere bodo prišli tudi vojni veterani iz zavezniških držav.
IZ DEJAVNOSTI DRUŠTVA ZA ZAŠČITO SPOMENIKOV NOB
Po nekaj letni uspešni dejavnosti Društva za zaščito spomenikov NOB je razvidno, da je odbor, ki ga že od začetka uspešno vodi Jože Bučar pridobil sloves, da je znan tudi zunaj naše države. Tako so si za svoje delo zagotovili potreben denar od podjetij in raznih sponzorjev, ki imajo razumevanje, da ti spomeniki in pomniki na protifašistični boj ne bodo propadli v širnem roškem prostranstvu. Društvo ima že čez 500 članov. Zanimanje za članstvo pa je tudi med mladimi.
T. V.
hovi športniki nastopih na športnih igrah upokojencev Dolenjske in Bele krajine in med dvajsetimi društvi zasedli sedmo mesto.
V vseh osmihletih, odkar društvo obstaja, pa jim ni nihče finančno pomagal, le zadnji dve leti so od ZKO Škocjan dobili 180.000 tolarjev za pevovodjo, zato so na občnem zboru sprejeli sklep o povečanju članarine s 500 na 1000 tolarjev. Zupan Janez Povšič jih je pohvalil, vendar ni obljubil ničesar. Ivan Steblaj, predstavnik Desus-a iz Novega mesta, pa je med drugim spregovoril tudi o novi pokojninski reformi.
SLAVKA JANEŽIČ
SPONA
MIZARSKO
OKOVJE
Vabi, da jo obiščete v novih prostorih na Ressiovi 2 v Novem mestu (bivši salon Miko na Kandijski cesti)
Akcijske cene v mesecu marcu za:
•	kljuke za vrata
•	police za okna
•	pohištvene ročaje
•	kuhinjske del. plošče (16 različnih dezenov)
•	odmične spone
•	vodila predalov
•	iverne vijake Prepričajte se o popolni ponudbi mizarskega okovja ter ugodnih cenah.
Delovni čas:
pon. - pet. 8.-18. ure sobota 8.-12. ure
O 068/341-272,0609/646-242 SPONA,
PARTNER VREDEN ZAUPANJA
VKRKINOVOTERM JE GORELO
NOVO MESTO - V ponedeljek, 16. marca, okrog 10. ure je prišlo do požara v Krki Novoterm. Požarje nastal na platoju pred skladiščnim prostorom, kjer je bilo shranjenih okrog 60 palet z izolacijskim materialom. Do požara je prišlo zaradi žareče kapljice stekla. Požar so pogasili poklicni gasilci. Po nestrokovnih ocenah je škode za okrog 8 milijonov tolarjev.
Italijanska kuhinja v Rogu
Dnevi italijanske kuhinje v Dolenjskih Toplicah
DOLENJSKE TOPLICE - V okviru dnevov posebnih jedi, ki jih organizirajo v Gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah, vsako leto vsaj enkrat pripravijo dneve italijanske kuhinje. Tokrat so se začeli včeraj in bodo trajali do vključno nedelje.
“Za italijansko kuhinjo so značilne testenine na vse načine in v vseh oblikah, jedi z rižem, mesne jedi z dodatkom sira, tudi ribe, ki pa jih je v naši tokratni ponudbi manj, saj smo pred nedavnim imeli dneve morskih dobrot; značilni okus in vonjave tem jedem dajejo olivno olje, česen, paradižnik, maslo, od začimb pa origano, rožmarin, bazilika, žajbelj; omake so bolj izrazite, močnejše, pogosto so zraven jurčki, povsod je veliko zelenjave,” našteva vodja gostinstva Peter Kotar.
Ponudba je bogata. Od predjedi naj omenimo pisano solato, jajčevce v marinadi, mozzarello z origanom, od juh je znana toskanska fižolova juha. Največ je testenin: od raviolov z jurčki, oglarskih špagetov do zelenjavne lazanje in kanelonov za sladokusce. Od jedi po naročilu sta še posebej slastni piemontski tur-nedo z grajskim krompirjem in telečja zarebrnica z gorgonzolo. Menda najbolj znana italijanska
AVTORJA - Avtorja kulinaričnih dnevov v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah, glavna kuharica Berta Grmek in vodja zdraviliškega gostinstva Peter Kotar, ob s specialitetami italijanske kuhinje bogato obloženi mizi. (Foto: A. B.)
kulinarična specialiteta pa je por-cheta - to je rulada iz mladega prašička z rožamarinom, baziliko, žajbljem, vse skupaj hrustljavo zapečeno, zraven pa gre ohrovt po tržaško.
K tem jedem je moč naročiti izbrana primorska vina, tako Peršoljev sivi pinot in Sardone, koprsko malvazijo, vipavski ka-berne sovinjon.
A. B.
ŽE 20. POHOD MUČENIKOV- Več kot 50 članov stopiškega društva 40 mučenikov je v soboto krenilo na jubilejni 20. pohod na Gorjance. Pred dvema desetletjema je nekaj tamkajšnjih fantov in mož med izletom h Gospodični ugotovilo, da bo tako društvo kot nalašč za dokazovanje moškosti, češ da so nenehno zatirani od boljših polovic, pa četudi sv.ojo pokončnost potrdijo samo enkrat v letu. Za pohodnike je obvezen klobuk, poln nahrbtnik dobrot, zastava, za novince pa še simbol društva - valjar. (Foto: M. Vesel)
ODPAD Z RAZGLEDOM - Pri tem, kam bodo odvlekli nerabno in odpadno šaro, so ljudje neverjetno domiselni pa tudi izbirčni, saj ponavadi za to izberejo najlepše kraje v naravi. Zadnji lastnik tega ficka je staro kmtijo (s še dobrimi gumami) zavlekel pred vas Brezova Reber, na tako točko, da bi lahko tam za lep razgled pobirali vstopnino. (Foto: A. B.)
Sonja Nemanič
Mladenke s kolesi po Portugalski
(D
Cisterjanski samostan iz 12. stoletja v poljedelskem mestecu Alcobaci nas je prevzel ne le zaradi mogočnosti, pač pa tudi zato, ker cerkev skriva v svoji notranjosti grobova Romea in Julije -princa Pedra in Ines, hčere plemiča iz Galicije. Svojo ljubezen in skrito poroko je Ines leta 1355 plačala z življenjem, kajti kralj Afonzo, Pedrov oče, se je zbal galicijskega vpliva na Portugalskem. Pedro se je maščeval za smrt svoje žene v uporu proti svojemu očetu dve leti kasneje. Pokopana sta v čudovito izklesanih grobovih, obrnjena drug proti drugemu.
Samostan sv. Jeronima v Lizboni je eden najlepših primerov manuelinske arhitekture, zgrajen iz belega kamna in okrašen s kamnitimi klesarijami na temo portugalskih čezoceanskih odkrivanj. V tem samostanu sta pokopana dva pomembna moža iz portugalske zgodovine: raziskovalec Vasco da Gama in pesnik Luis de Camoes.
Veliko je še omembe vrednih cerkva in samostanov na Portugalskem, še več pa je gradov in trdnjav iz različnih obdobij portugalske zgodovine. V skoraj vsakem malo večjem mestu stoji bolj ali manj ohranjen, bolj ali manj zanimiv grad ali trdnjava, ki sta v preteklosti skupaj z obzidjem varovala mesto pred sovražnimi vpadi.
Med najzanimivejšimi gradovi je nedvomno grad sv. Jurija, na griču nad starim delom mesta Alfamo, v Lizboni. Začetek te gradnje sega že v 5. stoletje, mavrski teme-
lji so iz 9., današnji grad pa je iz 12. do 14. stoletja. Grad je zanimiv predvsem zaradi razgibanosti in večnivojske arhitekture. Čudoviti zeleni vrtovi, po katerih se sprehajajo pavi, goske, race in purani, ter ostanek gradu z razglednimi sprehajalnimi stezami pomenijo pravo olajšanje in počitek po hrupnem in prometnem poslovnem središču Lizbone.
Nedaleč od Lizbone, nad enim najlepših mest na Portugalskem Sintro, se sredi gostega zelenega gozda dviguje čudovit dvorec, ki je v preteklosti navdihnil mnoge evropske pesnike (Camoes, Byron), pisatelje, slikarje in glasbenike. Zgrajen je v različnih slogih, mešanici mavrskih in evropejskih, in vlivih barvah. Ko stopiš skozi vrata obzidja križarskega gradu v Tomarju - Con-vento de Crista, ki so ga postavili po vzoru jeruzalemskega svetišča v času upora proti Mavrom, in prečkaš dvorišče s pogledom na angleške vrtove, prideš do cerkve in prostorov, okrašenih tako kot mnogo prostorov in fasad na Portugalskem z modro-belo ali modro-belo-rumeno ornamentiranimi keramičnimi ploščicami.
Vpliv drugačne kulture
Mnogo mest je na Portugalskem, ki v svojem ožjem centru ne skrivajo kakšne prav posebne znamenitosti, zato pa so ta majhna mesta tako slikovta, lepo ohranjena in značilno belo obarvana, s kontrastnimi obrobami na oknih in vratih, živahna zaradi
množic turistov, pa vendar tako mirna in spokojna, polna raznih prodajalnic predvsem tradicionalnih suveniijev, da se počutiš v njih tako domače, da bi se že prihodnje leto želel tja ponovno vrniti.
Eno takih mestec je Obidos, mesto umetnikov in boemov. Prijetno za sprehod in raziskovanje pa je tudi mnogo večje mesto Coimbra, ki se ponaša z eno najstarejših
VPLIV MA VRSKE KULTURE - Poleg modro-rumeno-belih keramičnih ploščic so tudi umetelno izdelani dimniki na strehah (obvezno) belo pobarvanih hiš, še zelo razširjeni ostanki mavrske kulture.
evropskih univerz, ki še danes nudi zavetje in znanje mnogim študentom. TUdi Porto, kljub temu da je eno najpomembnejših gospodarskih središč Portugalske, ponuja svoj šarm, še posebno v starem delu na bregovih reke Douro. Nasprotni breg reke, Vila No-vade Gaio, ki je povezan s Portom z dvoni-vojskim mostom železne konstrukcije, zaznamujejo ogromne zgradbe vinskih kleti, kjer polnijo omamno portsko vino. V preteklosti so vino od gornjega toka reke do sem prevažali v sodih na znamenitih jadrnicah, ki pa so danes obnovljene zasidrane v pristanišču le še kot zanimivost.
Vplivi mavrske kulture so vidni predvsem na južnem Portugalskem, zlasti v arhitekturi. Nizke bele hiške s pisanimi obrobami okrog oken in vrat, ki so pobarvane v istih kontrastnih barvnih kombinacijah, na strehah pa v beli, izrezljanimi dimniki, se stapljajo s suho nižinsko pokrajino. Keramične ploščice na fasadah, na klopeh in vodnjakih v parkih, na stenah v arkadnih hodnikih, na oznakah za ulice, na imenih hiš in restavracij - kdo bi si mislil, da so ploščice lahko tako uporabne! Keramične ploščice, ta tako značilni element mavrske kulture, so si v Lizboni zaslužile celo muzej, v katerem je videti celoten postopek njihove izdelave in množico ornamentov v belo-modri ter belo-modro-rumeni kombinaciji.
Ilirizem, kljub temu da prinaša lepe dohodke, tudi uničuje lepote posamezne dežele. Čudovito lepa južna obala Portugalske v razvpiti pokrajini Algarve se spreminja v pravo mravljišče sonca željnih turistov, ki v naravo vnašajo neskladje s svojimi raznobarvnimi senčniki v ravnih vrstah. V zaledju obale pa rastejo stolpnice s turističnimi apartmaji, ki s svojim betonom še bolj poudarjajo svoje nasprotje naravi. Prava sreča, da je med temi najbolj znanimi plažami -
Praia da Rocha in druge - ki so že izgubile svojo “osebnost” zaradi v neskončno vrsto postavljenih ležalnikov in senčnikov ob njih, ostal še kakšen biser, ki je ohranil prvotno podobo mirnega ribiškega mesteca, npr. Alvor, kljub temu da so tudi ulice tega mesteca zlasti zvečer polne.
Bikoborba, ena najbolj temperamentnih prireditev na iberskem polotoku, mi je ostala v precej bledem spominu. Na prireditvi skorajda ni bilo slišati spontanega “Ole!”, kajti tribune so bile polne turistov iz raznih delov Evrope, ki pa smo nemo, kvečjemu le z vzdihi groze opazovali krvave dogodke v areni.
In na koncu še stara legenda o portugalskem petelinu. Nekoč je bil v Barcelosu, majhnem mestu na severu Portugalske, moški obsojen na obešenje. Dokazati je hotel svojo nedolžnost. Prosil je, naj mu izpolnijo zadnjo željo in mu dovolijo ostati v jedilnici hiše sodnika, ki ga je obsodil. Obsojeni je izjavil, da bo dokazal svojo nedolžnost, če bo pečeni petelin na sodnikovi mizi vstal in zakikirikal. In petelinje skočil pokonci in začel kikirikati. Legenda seje širila od generacije do generacije in petelin iz Barcelosa je postal simbol za boj, pravičnost in srečo.
Dnevno smo prekolesarile povprečno preko 80 kilometrov: najmanj okrog 20, največ pa tudi preko 140 km. Priporočam pa, da ne kolesarite več dni zapored po 100 in več kilometrov, ker se potem kolesarjenje sprevrže v nenehno tekmo s kilometri in izgubi čar potovanja, še posebno, če tudi teren ni posebno zanimiv za opazovanje.
Pozna pomlad in zgodnje poletje, predvsem pa zgodnja jesen so gotovo najugodnejši trenutki za kolesarska potepanja. Zato - čimprej začnite s pripravami. Srečno vožnjo!
Konec
ZAMIMIVOHI - REPORTAŽE - PRI/PEVKI DOPISNIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV
PRI GORENCEVIH V ZBURAH
Računalnik najboljši stroj na kmetiji
Napovedujejo, da bo kmetovanje postalo še bolj negotovo, kot je že zdaj, ko bomo vstopili v Evropsko unijo. Marjan Gorenc iz Zbur se tega ne boji, saj ves čas, odkar se ukvarja s pitanjem govedi, uvaja novosti in spremlja razvoj na tem področju. Pogosto obiskuje Avstrijo in Nemčijo, saj, kot pravi, pri nas primanjkuje strokovnjakov s tega področja. Tako si je Matjan že pred leti mislil, da morajo imeti v razvitih državah tudi napravo za samodejno krmljenje, ki jo nadzira računalnik. In ni se motil. Kako ta naprava deluje, je videl v Nemčiji. Lani jo je uvozil in aprila bo že eno leto, odkar se pri Gorenčevih 80 telet napaja in krmi pod vestnim nadzorom računalnika. To novost v Sloveniji si je v ponedeljek ogledal tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj s sodelavci.
Toda začetek ni bil lahek. Marjan Gorenc je sicer domačin, vendar to ni njegova rodna domačija, pri njih je na kmetiji ostal brat. To kmetijo pa je Marjan prevzel od Klemenčičevih leta 1983, ostarela možak in ženica sta bila namreč brez otrok. Čeprav je bila po vojni to ena najboljših kmetij v Zburah, je bila ob prevzemu v zelo slabem stanju, tako da je Marjan začel skoraj iz nič. Imel je zemljo, v propadajočem hlevu pa bika, kravo in kobilo, ki je bila edino delovno “orodje” na kmetiji. Naslednje leto se je poročil s Slavko in v stari hiši sta si uredila sobico in začela skupno življenje. S kmetijo sta prevzela tudi skrb za ostarela človeka; možak je umrl pred štirimi leti, medtem ko je 90-letna ženica še živa, vendar je vseh petnajst let, odkar sta tu, na postelji. “Najprej sem vzel posojilo za traktor, prikolico in plug,” pove Marjan. V hlev pa je postavil 13 zadružnih teličk. Ker je po poklicu avtokleparje nekaj časa imel tudi obrt, da si je priklepal kakšen denar. Slavica je takrat hodila še v službo, vendar dolgo ni zdržala. Delo v gostinstvu in doma na kmetiji, poleg tega pa še skrb za otroka in ostarela človeka je bilo preveč. Službo je pustila in se posvetila le družini in kmetiji. Marjan in Slavka imata dve hčerki, prva hodi v 7. razred, druga pa v malo šolo.
“Skoraj vsako leto smo delali hlev,” pravi Slavica. Najprej sta obnovila starega, potem zgradila še dva nova, tako da imata danes en hlev za vzrejo telet in dva za vzrejo pitancev. Slavka se spominja, kako sta leta 1988 naredila hlev za 19 privezov, potem pa sta priveze podrla in hlev preuredila v bokse in zgradila rešetke, tako kot je Marjan videl na Štajerskem. Tako sta v hlev spravila naenkrat kar 60 glav goveje živine. Marjan in Slavka sta nekaj časa imela tudi samopo-
strežna hranjenje bikov, kasneje, ko sta imela več glav živine različne starosti, se samopostrežno hranjenje ni več obneslo in sta zgradila bokse. Danes imata 180 glav živine; polovico telet in polovico pitancev. Že od leta 1992 pa je v Gorenčevih hlevih prostora za 220 glav goveje živine.
Marjan je začel s pitanjem govedi, sedaj pa se ukvarjata tako z vzrejo telet, ki jih 5 do 10 dni stare kupuje od domačih kmetov, kot tudi z nadaljnjim pitanjem govedi do teže 600 do 700 kilogramov. Od vsega začetka sodeluje z Mercatorjem -Kmetijsko zadrugo Krka iz Novega mesta in novomeškim oddelkom kmetijske svetovalne službe.
Računalniško nadzirano krmljenje
Gorenc kupuje samo domača teleta in načrtuje, da bo v prihodnosti meso njegovih živali označeno s posebno kodo, tako da bo mesar kupcu lahko povedal, iz katere kmetije izvira. “Vse pomebnejša je kakovost mesa, tudi zato sem razmišljal o aparaturi, ki bi nam olajšala delo, po drugi strani pa bi bila kvaliteta krmljenja boljša,” pravi Marjan. Uvoziti jo je moral sam, saj v Sloveniji ni bilo firme, ki bi uvažala take naprave. Gre za napravo za samodejno napajanje in krmljenje telet, ki ju spremlja preko računalnika. Vsako tele ima na voljo določeno količino mleka na dan, ob koncu dneva računalnik izpiše za vsako tele posebej, koliko od določene količine so popila.
Prva teleta, ki so zrastla s pomočjo računalniško podprte tehnologije, so že prodali in ocena mesarja je bila zelo dobra. Teleta vzredijo do 170 kilogramov, nekatera gredo v zakol, nekaj najlepših pa obdržijo naprej za pitance. “V svetu ne koljejo 120-kilogramskih telet kot pri nas, saj je vzreja do tu najdražja, prireja pa majhna,” pravi. Trenutno imajo nekaj zadružne živine, ki jo krmijo na prirast, in nekaj svoje. Prve izkušnje z vzrejo telet po novi tehnologiji kažejo, da bodo dosegli najboljše rezultate, če bodo naprej pitali teleta, ki jih vzredijo doma.
Gorenčeva pridelata na svoji in najeti zemlji tudi vso osnovno hrano za živino, kupujeta le beljakovine, krmno mešanico pa pripravita po nasvetih kmetijske svetovalne službe. V načrtu imata posodobitev mešal-nice krmil; hlevov sicer ne nameravata več graditi, rada pa bi povečala vzrejo telet. Z gradnjo ne bosta še povsem zaključila, na koncu bo prišla na vrsto še gradnja nove hiše.
JOŽICA DORNIŽ
POSKUS V POSAVJU
Prvi z zdravstveno kartico po zdravje
Skupščina Zaypda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je junija lani sprejela odločitev, da bodo preizkusili kartico zdravstvenega zavarovanja v območni enoti Krško. Za Nemčijo, ki je zavarovalniške kartice uvedla leta 1994, bo sočasno s Francijo, Belgijo in še nekaterimi evropskimi državami ali celo pred njimi uvedla kartico zdravstvenega zavarovanja tudi Slovenija.
Priprave na poskusno uvajanje kartice zdravstvenega zavarovanja v Posavju so nekako pri koncu. Hkrati, ko pripravljajo omrežje za samopostrežne računalniške terminale in preverjajo ustreznost nekatere računalniške opreme in programov, bodo organizirali tudi izobraževanje zdravstvenih delavcev in obveščanje zavarovancev o delovanju kartice.
Ob kartici tudi še izkaznica
Letošnji marec so že pred časom določili kot mesec, ko naj bi začeli postopno pošiljati kartice v posavski regiji. V približno mesecu dni naj bi kartico poslali vsem 71.400 zavarovancem, ki živijo v Posavju ali so zavarovani na tem območju. Za natančnejšo obveščenost zavarovancev so se odločili priložiti v pismo s kartico tudi izpisane podatke, ki so shranjeni na elektronskem dokumentu. Prav tako spadajo v ta paket navodila o delovanju sistema kartice zdravstvenega zavarovanja.
Po navedbah dr. Stanislava Čubra, vodje slovenskega projekta kartice zdravstvenega zavarovanja, bo začel sistem delovati še v tem mesecu, če bodo ugotovili, da vse poteka po načrtih. Ce bodo s strogim nadzorom odkrili pomanjkljivosti, bodo kartice začeli uporabljati pozneje. “Najpomembneje je, da bo celoten sistem deloval. Zato ne bomo od-
stopili od kakovostnih zahtev, ki smo jih zapisali že na začetku. Do dobaviteljev opreme smo časovno in vsebinsko zelo zahtevni, kar priznajo, čeprav so med njimi najuglednejši proizvajalci,” je povedal dr. Čuber.
Kot zagotavljajo v krški območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zavarovanec ne bo čutil, če bodo kartico poskusno začeli uporabljati nekoliko pozneje. “V nobenem primeru zavarovanec ne bo imel težav pri zdravniku, če bodo v Posavju začeli kartico uporabljati z zamudo. Ves čas preizkusne uporabe kartice bodo namreč enako kot doslej veljale tudi sedanje zdravstvene knjižice.
Po besedah dr. Čubra so v Zavodu za zdravstveno zavarovanje prepričani, da ne sme ostati le pri preizkušanju kartice zdravstvenega zavarovanja in ne samo pri uvajanju v Posavju. Če s projektom kartice ne bi šli v Sloveniji naprej, bomo čez 2 ali 3 leta zelo težko obvladovali sistem zdravst-
venega varstva,’ Čuber.
opozarja dr.
Do takrat, ko naj bi klasično zdravstveno izkaznico zamenjali v Sloveniji z omenjenim sodobnejšim elektronskim dokumentom,
PREDELAVA KONJSKEGA MESA
je preostalo še nekaj. Dotlej naj bi odpravili pomanjkljivosti in napake, ki jih bodo morebiti odkrili s preizkušenjem kartice v Posavju.
Potrjevanje vsaj za tri mesece
Zamisel o tem, kako naj bi delovala kartica zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji v prihodnosti, po koncu preizkušanja v Posavju, je jasna. Namesto s sedanjo zdravstveno izkaznico se bodo občani izkazovali z elektronskim dokumentom. Medtem ko izkaznice potijuje delodajalec, bo kartici podaljševal veljavnost zavarovanec sam v samostrežnih terminalih. V Posavju bodo taki terminali v zdravstvenih domovih Sevnica, Krško in Brežice, v zdravstvenih postajah na Senovem, v Kostanjevici in Krmelju, v ambulanti na Bizeljskem, zobnih šolskih ambulantah v Pišecah in Dobovi, v bolnišnici v Brežicah, dveh izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Sevnici in Brežicah in v območni enoti Zavoda v Krškem. Terminali bodo “dežurali” za občane vsak dan od 6. do 22. ure.
Veljavnost kartice bodo občani potrjevali vsake tri mesece. Upokojenske in otroške kartice za obvezno zdravstveno zavarovanje bodo potrjevali enkrat letno, za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa vsake tri mesece.
Kartico boste “napisali” sami
Potrjevanje veljavnosti kartice v samopostrežnem terminalu bo na videz domala enako telefoniranju s kartico v telefonski govorilnici. Razlika je vendarle velika, saj govorijo o kartici zdravstvenega zavarovanja kot o “pametni” kartici, ki lahko hrani vrsto podat-
kov o zavarovancu. Vseh zmogljivosti omenjenega sodobnega, računalniško berljivega zdravstvenega dokumenta vsaj v začetku sploh ne bodo izrabili. Na kartici bodo v začetnem obdobju samo administrativni podatki; vidno bodo izpisani ime, priimek in datum rojstva zavarovanca, številka zavarovanja in ime izdajatelja. V zgornjem desnem kotu bo izboklina, namenjena slepim. Na kartico bo elektronsko zapisan naslov in spol zavarovanca, podatek o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju in o veljavnosti teh zavarovanj. Elektronsko bo na njej zapisano tudi sporočilo o izbranem zdravniku. Med preizkušanjem v Posavju naj bi ugotavljali, ali na kartico sodi ime morebitnega darovalca organov.
V prihodnje bi lahko občan imel na kartici tudi podatke o krvni skupini, alergijah, cepljenjih in pomembnih kliničnih stanjih. Vendar na kartici, kot zagotavljajo pobudniki obravnavanega novega zdravstvenega zavarovalniškega sistema, ne bo nobenega medicinskega podatka, če bo zavarovanec želel tako. Zagotavljajo, da bodo podatki na kartici strogo varovana skrivnost. Veljal bo namreč sistem t. i. dvojnega varovanja, ko je na kartici elektronsko shranjeni podatek nedostopen brez sočasne uporabe profesionalne kartice zdravnika ali pooblaščenega zdravstvenega delavca.
Slovensko uvajanje kartice zdravstvenega zavarovanja je naletelo na ugodne odzive tudi v tujini. Po besedah dr. Stanislava Čubra so ga pred časom ocenili na strokovnem srečanju v Amsterdamu kot najnaprednejši tovrstni projekt v Evropi.
MARTIN LUZAR
Sočno in zdravo, toda - konjsko!?
Tik ob hrvaški meji, v vasi Jereslavec pri Kapelah, deluje trgovinsko izvozno in uvozno podjetje PAG, ki Me bolj postaja znano po predelavi konjskega mesa. Domačijo Bogovičevih so od nekdaj poznali zaradi konj, saj je oče Anton 30 let od kmetov odkupoval konje in jih prodajal v Italijo. Ko je k hiši prišel zet, so začeli razmišljati o predelavi mesa. Ivo Maričevič, po rodu z otoka Paga, je pred šestimi leti registriral firmo in tedaj se je začel njegov boj za tržišče. V prvi vrsti si je moral pridobiti naklonjenost potrošnikov, saj Slovenci ne poznamo dovolj konjskega mesa. Vztrajnost in trdo delo pa sta mnoge le prepričala.
Kot pravi Maričevič, so prve ponudbe konjskega mesa v gostilnah doživele zgražanje, ki se je le počasi omililo in se na koncu prelevilo v povpraševanje. PAG zdaj že nekaj let redno oskrbuje 7 gostincev s svežim konjskim mesom ter z izdelki svoje znamke. S pomočjo svojega podjetja v Zagrebu uvaža meso ter ga predeluje tudi za dve zagrebški mesnici, medtem ko prodajalne širom Slovenije oskrbuje s pomočjo družbe Jurmes.
“Vsa proizvodnja je pod strogim veterinarskim nadzorom, vzorce pregledujejo tedensko ali tudi mesečno. S tem imamo velike stroške, mesečno trikrat toliko kot za elektriko, ki poganja stroje in daje energijo sušilnim komoram in hladilnikom,” pravi Maričevič.
Meso že dobra štiri leta predelujejo tudi za hrvaško tržišče, saj ima Maričevič tudi podjetje v Zagrebu in dve mesnici, kijih redno oskrbuje. Zagreb je velik trg, vendar je postopek uvoza mesa in potem izvoza izdelkov zapleten in pomeni precejšnjo izgubo časa. Za predelavo in prodajo mesa v Sloveniji odkupuje meso neposredno od kmetov v Posavju (tu konji končajo v brežiški klavnici) in v okolici Celja, kjer zanje kolje Jurmes. Tako predelava teče iz stoodstotno svežega mesa.
Zdaj so v predelavi zaposleni trije delavci. Ivo Maričevič, ki je sicer končal ekonomsko šolo, je novo znanje pridobil na specializaciji v italijanski klavnici, v tehnološke postopke pa so ga uvedli poslovni partnerji. Veliko se je moral naučiti sam, za kar je na začetku porabil veliko časa, materiala in denarja.Lani so v PAG-u
prodali okrog 5 ton hrenovk, dobre 3 tone stegna brez kosti za zrezke, tono bočnika za golaž itd. Kljub bistveno povečani prodaji in novim prodajnim mestom ter razširjenemu krogu dobaviteljev večjih dobičkov še ne pričakujejo takoj. Vedo, da je edina pot za znižanje stalnih stroškov povečana prodaja.
Boj proti predsodkom
Oba delavca zdaj že obvladata tehnologijo, zato se Maričevič lahko bolj posveča prodaji. Pri tem je deklica za vse, saj gre sam okrog mesarjev, jim ponuja izdelke, spremlja prodajo in skrbi, da se stari izdelki takoj vzemejo iz prodaje ter nadomestijo z novimi.
Konjske hrenovke so precej bolj suhe od običajnih in na zraku potemnijo, zato Maričevič poskr-
JOŽE TERAŽ, lastnik gostilne Vrtovšek v Sevnici: “V ponudbo konjskega mesa smo šli s strahom, a smo zdaj zadovoljni, da smo se tako odločili. Danes konjsko meso sodi v višji cenovni razred, saj po njem najbolj povprašujejo premožnejši ljudje.
POSEBNA VREDNOST MESA - Konjsko meso ima v primerjavi z ostalimi vrstami mesa več vode in manj maščob. Zardi nizke vrednosti maščob (le 2 odst.) ima posebno dietično vrednost, zelo ugodno pa je tudi, da v sestavi maščob prevladujejo nenasičene maščobne kisline. Vsebuje tudi velik delež visokokakovostnih beljakovin in ima nizko energijsko vrednost. Poznano je po sladkastem okusu, ki mu ga dajejo ogljikovi hidrati. Zaradi večje vsebnosti železa je meso cenjeno med slabokrvnimi. Značilna je še nizka koncentracija natrija (le 21 mg na 100 g mesa), kar je tudi prednost pri nekaterih dietah. Več o vsem tem je mogoče najti na zgibanki, ki jo je pred časom izdelal Domus, plačali pa ministrstvo za kmetijstvo in Posavsko konjerejsko društvo.
bi, da kupci dobijo dobre in sveže. “Tudi ni vseeno, komu daješ blago, danes marsikdo ni več zanesljiv in ne plačuje,” pravi.
Maričeviču in njegovemu PAG-u je uspelo povečati povpraševanje po konjskem mesu in izdelkih iz njega. Tako počasi premaguje predsodke, sicer največjo oviro pri prodaji. Večje konkurence na trgu nima razen v Ljubljani, ki ostaja tudi za PAG pomembno tržišče v prihodnosti. “Lahko bi še trikrat povečali proizvodnjo, vendar nočemo delati zastonj, zato iščemo dobre kupce in ponujamo blago dobrim prodajnim mestom,
• Stroji v predelavi im^jo še vedno precej prevelike zmogljivosti, vendar PAG zdnj že dve leti posluje z dobičkom ter pokriva začetne vložke in predvidene izgube. Na začetku so namreč na stroju, ki zmore predelati 70 do 100 kilogramov mesa v hrenovke, naredili le kakih 20 kg hrenovk na teden. Zdaj naredijo tedensko po 400 kilogramov hrenovk, ob tem pa računajo še na večjo proizvodnjo. Lani so predelali ali prodali okrog 23 ton čistega mesa. Za zdaj izdelujejo poltngne izdelke: poleg hrenovk še posavsko klobaso (kot kranjska klobasa), dietno šunko iz čistega konjskega mesa brez maščobe in mesni sir.
kjer dosega ceno, ki pokriva stroške proizvodnje. Oskrbujemo že tudi nekaj šol, v velike trgovske sisteme pa kot manjši proizvajalec težko pridemo.”
In načrti? V PAG-u se bodo dolgoročno bolj usmerili v lastno prodajo in tudi v oblikovanje lastne blagovne znamke, zaradi česar zdaj pripravljajo tudi nova imena izdelkov. Poltrajne izdelke želijo še izboljšati in povečati njihovo prodajo. Če bo to šlo, bodo počasi uvedli še program trajnih mesnih izdelkov, za kar bo potrebno vložiti okrog 50.000 mark. V nekoč že narisanih načrtih pa so tudi lastna prodajalna, klavnica in hlev.
BREDA DUŠIČ GORNIK
I
ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV
SPOMINI TATJANE JAKAC
‘ Stala ob strani velikemu umetniku
T-
| “Bil je velik umetnik in tudi srčno dober človek, "je o novome-u škem rojaku, priznanem slovenske-.j mu slikarju, grafiku, ilustratorju, o fotografu in filmskem snemalcu
0	Božidarju Jakcu, povedala njegova r 87-letna žena Tatjana. Kar 55 let je a bila njegova življenjska sopotnica / in je s svojim pronicljivim duhom,
humorjem in iskrivostjo zaznamovala tudi slovensko umetnost. Zdaj i/ skrbno ureja moževo zapuščino -j skice, risbe, rokopise in korespondenco, da najdejo svoje pravo me-j sto.
J Na povabilo Knjižnice Mirana Jarca je pred kratkim skupaj s številnimi obiskovalci in z voditeljico pogovora Jadranko Matič-Zupančič rada obujala spomine na prehojeno življenjsko pot, ki je
1	bila brez dvoma zanimiva in nekaj posebnega. Od krajših utrinkov iz
i svojega otroštva, ki ga ga. Tatjana kot Ljubljančanka ni preživljala le v Ljubljani v družini Gundrum, pač pa tudi v tujini, predvsem na Hrvaškem, je največ besed našla o svojem možu. Že v Zagrebu, kjer je tudi hodila v šolo, se je začela družiti s slovenskimi umetniki, ki so tam študirali, prvo srečanje z Božidarjem Jakcem pa jo je doletelo leta 1931 v Ljubljani.
“Bila sem na njegovi razstavi v Jakopičevem pavalijonu in sem ga videla z neko žensko. No, bila je njegova sestra. Takrat se z njim še nisem seznanila, sem pa spozna-
la njegove slike. Razstavljal je Ameriko,” se točno spominja ga. Tatjana in nadaljuje. “9. novembra pa sem šla ob peti uri popoldne mimo*kreditne banke in srečam svojo sošolko. Za njo pride Miran Jarc. Predstavi mi ga in tako sem Jarca spoznala prej kot Jakca. Ker je bil Jarc z nekom dogovorjen v kavarni Union, naju je povabil na kavo ali čaj in sva šli. Sestanek je imel z Jakcem in tako sem ga prvič srečala. Klepetali smo in potem sta me oba spremila domov za Bežigrad.” Dogovorili so se, da se spet dobijo v kavarni in tako se je začelo druženje. Jakac je imel v Ljubljani svoj atelje in nekoč je v svojo družbo povabil tudi go. Tatjano. “Tam so bile same starejše ljubljanske dame njegovih let, na primer Anica Černej, Ana Levec in druge. Vse so bile kandidatke, katera ga bo dobila. Jaz pa sem bila dvanajst let mlajša od Jakca in njih,” se iskrivo nasmeje Tatjana. 27. maja 1934 sta se z Jakcem poročila. Njena priča je bil Tone Kralj, njegova pa Miran Jarc.
“Jakac je bil mehak in srčno dober človek. Nikoli ni nikomur rekel žal besede, če je le mogel, je pomagal,” je povedala žena. Pa vendarle - biti več kot pol stoletja skupaj z umetnikom, za katere mnogi pravijo, da so težki življenjski partnerji, je verjetno posebna izkušnja. “To je odvisno, kako se nekomu prilagodiš, sicer je pa
Jakac rekel, naj baba drži jezik za zobmi, pa bo vse gladko šlo,” seje nasmejala gostja in resneje nadaljevala. “Med nama ni bilo nikoli prepirov, vedno sva se usedla in pogovorila. Ali pa da bi mi kdaj kaj očital! Nikoli! Ko je kdo vprašal, kako da se tako razumeva, se je pošalil: “Dvanajst let sem starejši, pa Se boji, da bi me pustila.” Ga. Tatjana je možu sledila tudi v NOB ter z njim prenašala pomanjkanje, “ampak z ljubeznijo se vse prenese. Med vojno smo imeli veliko težav z Jakčevimi slikami in fotografijami. Moja naloga je bila, da sem jih varno skrivala in spravljala. Brez dobrih prijateljev, kot so bili na primer Lavrinovi v Beli krajini, in naša dobrotnica iz Črmošnjic, mama pisateljice Marjete Dajčman, pa bi bilo težko.” Jakac je ogromno delal in prav v vojnem obdobju je nastalo veliko njegovih risb in portretov. Žena, ki je bila največkrat njegov prvi kritik, pravi, da se je trudil z Hudmi, ki so se prišli portretirat. Želel je vzpostaviti dober stik. Če so bili bolj zaprti, togi in nesproščeni, se je z njimi pogovarjal. Takrat ji je rekel: “Tako je napet, ne vem, kako naj spravim ven ta karakter.” In ko mu je uspelo, ko je portretirančeva maska padla, je rekel: “Pa sem ga dobil!” Pogosto je ženo vprašal za mnenje. “Kaj ti praviš, je ali ni?” je rekel in včasih tudi kaj popravil. Nekdo od zunaj včasih opazi kaj drugače. Zaradi
n
Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj — vse na osnovi lastnega videnja.
090 - 40 36
JAKČEVA V NOVEM MESTU - “Čeprav bolj redko, zelo rada prihajam v Novo mesto,” je rekla Tatjana Jakac v pogovoru z Jadranko Matič-Zupančič in se zahvalila za povabilo. (Foto: L. M.)
umetnikovih slikarskih izpopolnjevanj sta Jakčeva veliko potovala po svetu in ga. Tatjana je bila vedno z njim. Ko je vneto fotografiral ali snemal s kamero, je nosila opremo, filme, bila pa je tudi njegov šofer. “Jakac ni maral voziti avta. Rekel je, da ko bi kaj lepega videl, bi pozabil na vožnjo in bi se lahko kaj zgodilo. Me je pa komandiral: “Ja, kje pa greš, ne bo prav!” Ampak ponavadi se je srečno izteklo in z družbo smo se imeli res lepo. Vedno smo se znali nasmejati.”
Jakac je bil zelo navezan na Dolenjsko in rodno Novo mesto, kjer sta z ženo nekaj časa tudi živela. Sicer pa se to vidi po njegovih delih. Kolikokrat je na platnu upodobil Novo mesto, Gorjance! Jakčeva sedaj ureja njegovo bogato zapuščino: skice, risbe, rokopise, pisma. “Še pet let moram živeti, če hočem, da mi bo uspelo. Jakac je veliko delal in vsak papirje treba pogledati in obrniti. Na vso zapuščino ne gledam kot na kapital. Srečna sem le, da je to ohranjeno doma, v Sloveniji, in na to sem vedno gledala. Je pa težko, da moram vse urejati sama in mi ni nihče pripravljen priti na pomoč, niti noben muzejski kustos. Zastonj bi pa radi vzeli,” je omenila težave ob svojem delu.
Knjižnici Mirana Jarca je ob obisku podarila Jakčevo sliko pesnika Mirana Jarca, njegovega dolgoletnega prijatelja, s katerim sta si bila duhovno zelo blizu, ter omare iz Jakčevega ateljeja. Te knjižnica že sedaj, ko je v prostorski stiski, s pridom uporablja, še bolj pa bodo prišle do izraza v novih prostorih. Jakčeva, ki je z veseljem prišla v Novo mesto, pa je knjižnici obljubila, da bo v njeno že bogato Jakčevo zapuščino še prispevala del njegove korespondence. Tako bo bodočim rodovom Novomeščanov še bolj približala človeški in umetniški lik velikega mojstra, o katerem je dr. Karel Dobida v svoji monografiji o Božidarju Jakcu zapisal: “Iskrena toplina veje iz podob sanjavo valovitih hribčkov lirične dolenjske pokrajine in skromnih kmečkih domov. Zlasti pa mu je pri srcu rojstni kraj, ljubljeno Novo mesto.”
LIDIJA MURN
največja gobarna v beli krajini
Prve gobe pojedla slovenska vojska
Na skoraj vsakem srečanju belokranjskih kmetov je slišati pripombe, da bi s svojimi pridnimi rokami lahko pridelali še veliko vei, vendar se boje, da pridelkov ne bodo mogli prodati. Tudi Pintariče-vi z Mavrlena nad Črnomljem so, koso v garaži njihove stanovanjske hiše dozorevali prvi šampinjoni, skoraj panično iskali kupce, ki bi bili pripravljeni kupiti njihov prvi Pridelek.
Bilo je namreč junija 1991 in vojna pred vrati. Bila je nevarnost, da bodo morali ljudje reševati gola življenja, in le kdo bi takrat mislil na takšno razkošje, kot so šampinjoni, ki jih - mimogrede - mnogi v Beli krajini niti Poznali niso. A so Pintaričevi hitro našli rešitev. Pri mavrlen-skem gasilskem domu so se zbrali slovenski vojaki, da bodo napadli Vražji kamen, in gospodinja •Jožica jim je spekla šampinjone z jajci in tako je njihova prva bera dobila odjemalce. Takrat so šampinjone gojili še poskusno in povsem ljubiteljsko, navdušil pa jih je tedanji kmetijski svetovalec in sedanji črnomaljski župan Andrej Fabjan. Oba Pintaričeva sta hodila še v službo: Leopold kot izme-novodja v rudniku Kanižarica, •Jožica pa je bila zaposlena v Črnomaljski Iskri.
Po letu dni, ko je pridelava Šampinjonov že dobro stekla, so Pintaričevi spoznali, da garaža, v kateri so imeli hkrati po 140 briketov z micelijem, ni primeren prostor za gojenje. Zalo so poleg hiše zgradili novo gobarno, v kateri so pridelavo podvojili. “Za službo in vzgojo gob sva že še našla čas, za prodajo pa nama ga
je začelo primanjkovati in šampinjone sva začela vlagati v slanico ali kis.”
“Dela je bilo vse več in Jožica je pustila službo ter se zaposlila v podjetju, ki smo ga poimenovali Gopi. Ime je sestavljeno iz začetnic besed gobe in Pintarič,” razlaga gospodar Leopold. Razmišljali so o večjem prostoru za gojenje in se .ozirali po opuščenem hlevu črnomaljske kmetijske zadruge tako rekoč pred svojim. Zadruga ni imela v njem živine okrog 30 let in spominjal je na hišo strahov. Leta 1994 so zanj podpisali kupoprodajno pogodbo. Seveda je bilo potrebno hlev temeljito obnoviti. “Dobili smo 55 tisoč DEM posojila za demografsko ogrožena območja, a z velikimi obrestmi. Čeprav je bil enoletni moratorij na vračanje, so obresti tekle, in preden smo vrnili prvi obrok glavnice in začeli vzgajati gobe v novi gobami, smo morali vrniti že milijon tolarjev obresti. Priznam, da sem takrat marsikatero noč prebedel, ker nisem vedel, kako se bo izšlo,” se spominja Leopold.
A izšlo se je. Čeprav posojila še niso odplačali, podjetje, ki je v pravem pomenu besede družinsko, daje kruh štirim Pintaričem. Leopold seje leta 1995 sicer upokojil, vendar ne drži križemrok. Jožici se je pred slabima dvema letoma po končani gostinski šoli pridružil sin Matjaž, medtem ko hčerko Alenko štipendirajo na šoli za podjetniško poslovanje, prihodnje leto, ko bo končala šolanje, pa bo v podjetju vodila finančne posle.
Danes Pintaričevi v gobami, ki
meri 430 kv. metrov, vzgajajo šampinjone v štirih prostorih, v katerih imajo hkrati po 40 ton komposta z micelijem. Vendar svežih gob ne prodajejo več, temveč vse predelajo. Čele ali narezane vložijo v kis ali slanico ter prodajo grosistom. Največja kupca sta Emona-diskont Ljubljana in Mercator-kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Ko so strokovnjaki poleg njihovih ocenjevali gobe še dveh slovenskih živilskopredelo-valnih tovarn, je Pintaričev izdelek dobil daleč najvišjo oceno. Leopold je izdal tako rekoč poslovno skrivnost, da od časa, ko njihovi šampinjoni še rastejo in ko se znajdejo v kozarcih, preteče le nekaj ur. Res pa je, da večino dela opravijo ročno in ne uporabljajo
konzervansov. Gobe vkuhavajo tako, kot so jih nekdaj naše babice. Vlagajo tudi manj znane okusne ostrigarje, ki jih odkupijo od drugih pridelovalcev.
Pintaričevi veljajo za največje predelovalcev gob v Beli krajini, saj so v lanskem letu z njimi napolnili okrog 50 tisoč kozarcev . različnih velikosti. A čeprav nimajo nikakršnih zalog in sploh ne potrebujejo skladišč, ne načrtujejo razširitve pridelave šampinjonov, ampak posodabljanje predelave, da si bodo olajšali ročno delo. Razmišljajo pa tudi o dodatni dejavnosti, bodisi o gostinski ponudbi ali turizmu na vasi. A za kar koli se bodo odločili, bodo osnova ponudbe ostale gobe.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
SKUPNO DELO V DRUŽINSKEM PODJETJU - Jožica, Alenka in Leopold Pintarič pri polnjenju kozarcev z gobami. Poleg šampinjonov, ki jih vzgojijo doma, jih - tako kot tudi ostrigarje - odkupujejo še od drugih gojiteljev gob. (Foto: M. B.-J.)
NASE KORENINE
Ni še konec vseh nastopov
Svet ga je spoznal pred nekaj leti na otvoritvi olimpijskih iger v Atlanti in presenetil ga je. Njegovi gibi so bili lahkotni, skoraj plaval je po odru in očaral je izbrano občinstvo, da je valovalo od navdušenja. Celo ameriškega predsednika Clintona, ki mu že položaj narekuje dobršno mero zadržanosti, je pojava tako prevzela, da je odvrgel priučeno resnost, vstal in napravil tisto zgovorno kretnjo, ki jo je razumel sleherni prebivalec tega planeta, kamor je segla televizijska slika. Kretnja je govorila: “Drži se, Leon! S tabo smo!”
Takrat je bil Leon Štukelj v poznih devetdesetih letih, ko pa sem se pred dnevi oglasil na njegovem domu v Mariboru, je bil že v stotem. Prav tako telesno in duševno čil kot takrat na oni strani oceana me je sprejel in najina beseda je stekla, o čem drugem pač kot o Novem mestu in o njegovi okolici, kjer je obema tekla mladost. In ko mu omenim, da izhajam iz Škrjanč, mu presvetlijo obličje davni spomini: “Škrjanče, ja, tam okoli sem včasih nabiral mah za jaslice.” Kakšno naključje! Tudi jaz sem ga, a mu tega ne povem. Tisti trenutek se mi zazdi, da je silna reka časa, ki je prej valovala med nama, usahnila in postala igrivi potoček. Ob njem se radostno love mladostna doživetja. Težka voda ob izlitju v zeleno Krko, deške vragolije ob njej, prvi telovadni poskusi, nastopi in sokolska srečanja.
Potem pride čas rasti, odpovedovanja in vztrajanja. Končno prvi uspehi, nova vztrajanja in nova odpovedovanja, in še večji uspehi. Zablestijo se olimpijske medalje. Leta 1934 Pariz, leta 1928 Amsterdam, leta 1936 Berlin. Na koncu ostane le še odpovedovanje in vztrajanje, ki je kronano z največjim uspehom slovenskega športa doslej: Leon Štukelj je postal najstarejši še živeči olimpijski zmagovalec na svetu. Velike besede ob tem so povsem upravičene. Dosti jih je bilo že izrečenih in jih še bo. Midva se jih izogibava. Tisti polotok ob smaragdno zeleni reki, ki je zdaj kar preveč razraščen in obremenjen, nama vedno znova prihaja na misel. Kako ne, tam so se začenjala in tam so se končevala mnoga potovanja v svet, čeprav je že v drugi polovici dvajsetih let postal njegovo bivališče Maribor, kjer je dobil službo in našel svojo življenjsko sopotnico Lidijo Plemelj.
Vsa potovanja niso bila prijetna. Gotovo ne tisto v Judenburg in na Dunaj, ko je prva svetovna vojna na številnih frontah utrinjala mlada življenje. A je tista vrnitev po končani moriji verjetno prav tako vznemirila mlado srce kot tiste poznejše, polne zanosa, zmagoslavja in ovacij. Pa vse vrnitve niso bile polne prijetnega vznemirjenja in pričakovanja. Tudi take, polne tesnobe in negotovosti, so bile. Ena teh ga je med drugo svetovno vojno spet prinesla v Novo mesto in o tej teče beseda: “Poziv sem dobil 3. aprila. Žena se je s hčerko preselila v okolico Maribora, jaz pa sem moral v Ljubljano. Potem
je prišel nemški napad, nastalo je malo panike in mi smo se umikali proti Metliki. Vrh Gorjancev sem doživel razpad jugoslovanske vojske. Vrnil sem se v Novo mesto. Tam, na Bregu, je takrat živela moja mati. Kmalu potem je prišlo do eksplozij v skladišču streliva, ki je bilo takrat v novomeški osnovni šoli. Spominjam se, kako je mestni sluga z bobnom pozival v službo vse paznike okrožnega sodišča, ker ogrožajo varnost mesta Cigani, ki so se zbirali v bližini.”
No, večjih nevšečnosti iz tistega ni bilo, je pa v glavnem obveljala delitev Slovenije med okupacijskimi vojskami. Novo mesto, kjer je bil Leon, je bilo pod italijansko oblastjo, Maribor, kjer je bila žena Lidija s hčerko Lidijo, pa pod nemško. Hišo, v kateri je prej stanovala družina, je zasedel gestapo in v njej namestil svoje urade. Sčasoma je Leonu le uspelo urediti, da je žena s hčerko prišla v Novo mesto in dobila zavetje pri njegovi materi, sam pa je preko apelacijskega sodišča v Ljubljani dobil sodniško mesto v Žužemberku. Tam je bil šest mesecev, potem še dva meseca v Črnomlju, nakar je dobil zaposlitev v Novem mestu na okrožnem sodišču, kjer je prej, še na začetku svoje pravniške kariere, opravil pripravništvo. A časi so bili burni in negotovi, oblasti so se hitro menjavale in kaj malo so se ozirale na pravne norme, ki so bile pravnikom kot, je bil Leon, tako svete. Italijanska oblast je razpadla, kratkotrajna partizanska komanda pa je bila zlomljena v naletu nemške ofenzive. Pred njo je Leon ženo, kčerko in mater dal v varstvo samostana v Šmihelu. Ko pa je peljal brata svojega svaka Emila Stefanoviča iz Novega mesta v Pod-hosto, kjer je imel strica, so na poti skupino, s katero sta bila, zajeli nemški vojaki vlasovci. Bilo je zelo napeto in puške so bile pripravljene na strel. Leon je rekel vojakom, naj ne streljajo, ker so civilisti, z roko odrinil puško in segel po dokumentih. Nato se je oglasil Johan Medic, novomeški tovarnar, in vojakom povedal, da je Leon olimpijski zmagovalec iz Berlina. To je verjetno vsem skupaj rešilo življenje. Ko so jih pozneje vojaki vodili proti cesti, je k Leonu pristopil oberlajtnant in mu dejal: “Kakšno naključje! Tudi jaz sem bil takrat v Berlinu.”
Tako je v življenju. Nekateri koraki prinašajo medalje in slavo, drugi rešujejo življenja. Prvi in drugi so dragoceni. Za Leona je dragoceno tudi to, da ima še ženo Lidijo in hčerko z istim imenom, dva že odrasla vnuka in tudi dva pravnučka, Andraža in Heleno. Kljub njegovi visoki starosti pa zanj ni konec vseh bojev in vseh nastopov. Pravniški boj, ki ga vodi sam, je bitka za hišo v Mariboru, ki jo je povojna oblast nacionalizirala. In še en nastop ga čaka v Novem mestu, kjer nameravajo njegovo stoletnico dostojno proslaviti. V Novem mestu je bil 12. novembra 1898 namreč rojen.
TONE JAKŠE
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 19. III.
SLOVENIJA 1
8.10-0.55 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE
9.45	TIŠINA, TIŠINA V BRAZILIJI
10.35	KAJ JE TVOJ STRUP?, avstral. dok. serija, 3/5
11.05	HOMOTURISTICUS
11.25	PRVAKI, amer. naniz., 3/12
12.05	NASH BRIDGES, amer. naniz., 11/14
13.00	POROČILA
13.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.40	TEDENSKI IZBOR KROG S KREDO, opera
15.00	NARAVNI PARKI SLOVENIJE
15.30	PODOBA PODOBE
15.55	OSMI DAN
16.20	PRIPRAVLJENI, oddaja o slov. vojski
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	TEDI, oddaja za mularijo
18.05	GLEJTE KAKO RASTEJO
18.20	PARADA PLESA
18.40	ZNANJE JE KUUČ
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	VRTINEC ROŽ, franc, nadalj., 8/14
21.05	TEDNIK
22.00	ODMEVI, KULTURA ŠPORT
22.50	POLNOČNI KLUB
SLOVENIJA S
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Otroški svet, naniz., 7/12 - 9.30 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz., 33/65; 10.00 Iz dobrega gnezda, nem. naniz., 6/13; 10.55 Strici so mi povedali, TV nadalj., 5/7 • 12.05 TV show-TV poper -13.05 Tedenski izbor: Veliki miti skrivnosti, 15/26;
13.55	Tretja skala od sonca, amer. naniz., 2/20 -
14.05	Pomp -16.35 Zbor, angl. nadalj., 1/5 -17.30 Trdno v sedlu, novozel. naniz., 34/65 - 18.05 Doktor Sylvestre, franc, naniz., 8/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring • 20.00 Največji kaskaderji, 2/3 - 20.45 Geltysburg, amer. nadalj., 1/6 -
21.30	Zmedena čustva, franc, film - 23.10 Opremljevalke, amer. naniz., 6/21
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Misija: nemogoče, naniz. -
15.00	Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperje-va druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00Strasti, laži in prevare, film - 21.30 Ljubimec lady Chatterley - 22.30 Tin-ta, nadalj. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. -1.00 Psi faktor
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Mala klinika cinizma -18.30 Majhni smo... -
18.40	Za uho in oko -19.00 Novice - 19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije Zduženja LTV - 21.00 Novice -
21.15	Od sobote do sobote - 21.30 Videotop
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -
12.00	Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -
13.15	New York (serija, 21/352) - 14.05 Živa resnica -14.35 Poslovni klub -15.10 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Hrvaška v ogledalu -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto - 21.05 Roosevelt, (dok. film) -
21.50	Pol ure kulture - 22.25 Opazovalnica -
22.55	Čas zarote (dok. serija) - 23.20 Poročila
HTV!
14.30TV spored -14.45 Geronimo (film) -16.25 Program za mlade -17.00 Živinorejec (serija) -
17.50	Morje -18.20 Moč denarja • 18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) - 21.40 Seinfeld (hum. serija) -22.10 Francozinja (franc, film) • 23.55 Animal Crackers (amer. film)
PETEK, 20. III.
SLOVENIJA 1
8.10-2.05 TELETEKST
9.00	TEDENSKI IZBOR GLEJTE KAKO RASTEJO
9.10	TEDI, oddaja za mularijo
9.45	PARADA PLESA
10.05	ZNANJE JE KLUČ 10.354*4
11.00	NA VRTU
11.30	MOESHA, amer. naniz., 3
12.05	VRTINEC ROŽ, fran. nadalj., 8/14
13.00	POROČILA
13.10	POLNOČNI KLUB
14.20	SCAPINOVE ZVIJAČE, posnetek predstave SNG drame L!
16.20	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE
18.20	NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 11/13
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	ZRCALO TEDNA
20.15	MED SORODNIKI, amer. film
22.10	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT
23.00	CHARLIE GRACE, amer. naniz., 3/9
23.55	SLOVENSKI JAZZ
SLOVENIJA 1
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Otroški svet, naniz., 9/21 - 9.25 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz., 34/65; 9.50 Doktor Sylves-tre, franc, naniz., 8/12; 10.40 Zlata šestdeseta;
11.35	Euronews; 13.45 Svet poroča 14.15 Največji kaskaderji, 2/3; 15.00 Lov za zakladom, franc, kviz., 10/20 - 16.35 Getyysburg, amer. nadalj., 1/6 -17.30 Pasje življenje, amer. naniz., 9/22 - 18.05 Wildbach, nem. naniz., 2/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Koncert -Zoran Predin '21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 16/26 - 22.00 What i have writ-ten, avstral. film - 23.40 V dvomu za..., nem. nadalj., 3/8
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show • 13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Misija: nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -
16.00	Nora hiša, naniz. -16.30 Coopetjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.25 Bravo, maestro -18.40 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.00	Videostrani -16.30 Presenečenje z... -
17.00	Šport - 18.3Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma - 20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija, 22/352) - 14.005Z namenom in razlogom -15.05 Pol ure za kulturo -15.40 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sedem vrhov (serija) - 20.50 Lepa naša - 22.15 Opazovalnica - 22.50 Hrvaški tednik - 23.50 Poročila - 23.55 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); 0.45 Nepomirjeni (amer. film); Sedmi elemnet; 3.40 Magija; 4.05 Koncert; Excalibur (amer. film)
HTV!
15.30Tv koledar -15.40 Odprto (ponov.) -16.25 Program za mlade.-17.05 Živinorejec (serija) -
17.55	Trenutek spoznanja -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sodišče (serija) - 21.20 Cosby show (hum. serija) - 21.50 Obraz strahu (amer. film) -23.20 Dok. film
SOBOTA, 21. III.
SLOVENIJA 1
7.40-1.15 TELETEKST
8.00	ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE
8.30	RISANKA
9.00	AN BAN PET PODGAN
9.50	OSKAR, KINA IN LASER, Špan. film
11.15	KONCERT ZA TENOR IN LUTNJO
12.05	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.25	MILJE IN VOZILI, oddaja TV Koper
13.50	LASBENA ODDAJA
15.00	DESPERATE HOURS, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.15	EUROMUZ1KA 97,2.del
17.50	O VRTU
18.15	OZARE
18.20	ČLOVEŠKA NARAVA, angl. poljudno-znan. oddaja, 3/3
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.55	UTRIP
20.15	RESJE!
21.40	TURISTIČNA ODDAJA
22.00	KAJ JE TVOJ STRUP, avstral. dok. serija, 4/5
22.35	POROČILA, VREME, ŠPORT
23.05	TICKET TO HEAVEN, kanad. film
SLOVENIJA !
8.00	Vremenska panorama - 9,00 Indaba, franc, naniz., 14/25 - 9.30 Tedenski izbor: TV show-TV poper; 10.30 Koncert - Zoran Predin -12.00 Euronews -13.00 Šport -19.30 Videoring - 20.00 Cobb, amer. film - 22.05 Končni obračun, angl. nadalj., 3/4 - 22.55 V vrtincu - 23.35 Sobotna noč
KANALA
8.00	Kaličopko, ponov. - 9.00 Risanka - 9.30 Mork in Mindy, naniz. -10.00 Divji zahod, naniz. -11.00 Srečni časi, naniz. -11.30 Bareica, film -
13.30	Dobri časi, slabi časi, ponov. -15.30 Sončni zaliv, ponov. -17.30 Oprah show, ponov. -18.30 Atlantis, ponov. -19.30 Miza za pet, naniz. - 20.00 Klule, film - 22.00 Petek trinajstega, naniz. -
23.00	Atlantis, ponov. - 0.00 Cannon, naniz,
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Videoboom -18.00 Mala klinika cinizma -18.30 Majhni smo... -
18.15	Od sobote do sobote -18.40 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije Združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot
HTV 1
8.20	Tv koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka -
9.00	Dobro jutro -11.00 Program za mlade -
12.00	Poročila -12.25 Poljedeljski svetovalec -
13.00	Gospodar zveri 2 (amer. film) -14.45 Poročila -15.00 Briljanten -15.45 Televizija o televiziji -17.15 Dr. Quinn - žena vrač III (serija) -18.00 Kanjon nevarnih iger (serija) -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.15	Amer. film - 21.55 Opazovalnica - 23.15 Nočna straža: Psihološki pristop; 1.45 Serija;
2.30	Dok. film; 2.50 Skrita kamera; Koncert; Uspehi v hrvaškem športu; Jazz pred jutrom
HTV!
11.30	Tv koledar -11.40 Animal Crackers (amer. film) -13.15 Dosjeji X (serija) -14.00 Črno belo v barvi -17.00 Planet Internet -17.30 Deset velikih svetovnih pisateljev -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.20 Elle Mc Person (dok. serija) - 22.15 Ekran brez okvirja - 23.15 Oprah Show
NEDELJA, 22. III.
SLOVENIJA 1
7.40-	1.05 TELETEKST
8.00	ŽIVŽAV FERDI, ris. serija
8.25	ZVEZDICA, lut. naniz.
8.50	ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RICHARDA SCARRYJA, 4/13
9.20	TELER1ME
9.50	OZARE
9.55	GLASBA ODRAŠČA
11.00	DIVJA RAZMERJA avstral. poljudno-znan. serija, 1/4
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	POMAGAJMO SI
13.00	POROČILA 13 45 RFS JF>
15J5 LUCKY DAY, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.15	ALPE JADRAN
17.45	PO DOMAČE
18.40	NARAVNI PARKI SLOVENIJE
19.10	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.10	ZOOM
21.35	SLIKEZAPORTRETMILANAJESIHA
22.35	POROČILA, VREME, ŠPORT
22.55	POOSE, amer. film
SLOVENIJA !
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Indaba, franc, naniz., 15/25 - 9.30 Tedenski izbor: Teater paradižnik; 10.20 V vrtincu -11.05 Sky palače, island. film -12.30 Euronews -13.00 Šport -
19.30	Videoring - 20.00 Strici so mi povedali, tv nadalj., 6/7 - 21.20 Stoletje ljudstva, angl. dok. oddaja, 10/10 - 22.15 Šport v nedeljo - 23.00 V New Orleansu, amer. naniz., 11/22
KANALA
8.00	Kaličopko - 9.00 Risanka - 9.30 Mork in Mindy, naniz. -10.00 V obljubljeni deželi, 1. del mlad. filma -11.00 Atlantis, ponov. -12.00 Adam navsezgodaj, film -14.00 Drzni in lepi, ponov. -
15.45	Bravo mestro, ponov. -16,00 Oče Dowling, naniz. -17.00 Strašilo in gospa King, naniz,-18.00 Miza za pet -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Nepremagljivi ator, film - 21.30 Odklop, ponov. - 22.30 MacGyver, naniz. - 23.30 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
13.00	Videostrani -16.30 Presenečenje z... -
17.00	Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma -
20.25	Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 23. III.
SLOVENIJA 1
8.40	- 2.05 TELETEKST
9.30	TEDENSKI IZBOR SPREHOD V NARAVO
9.45	RISANKA
10.15	NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 11/13
11.10	ČLOVEŠKA NARAVA, serija, 3/3
12.00	ALPE JADRAN
NAGRADI V GRADAC IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 9. nagradne križanke izbral Andreja Pavliniča iz Gradaca in Mar(jo Škof iz Novega mesta. Pavliniču je pripadla denarna nagrada, Škofova bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 6. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 11”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 9. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 9. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: LOGOPAT, IZOBARA, SKELETON, KINERAMA, KARAJAN, RAT, AVALA, GETO, NANA, ADONIS, ATI, SLANIK, FANATIK, ARALIJA, SA, IKAR.
12.25	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.25	LJUDJE IN ZEMLJA
14.00	SLIKEZAPORTRETMILANAJESIHA
14.50	ZOOM
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE
18.20	RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
19.05	RISANKA
19.10	ŽREBANJE3x3PLUS6
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	SAVANNAH, amer. nadalj., 12/34
21.05	GORE IN LJUDJE
22.00	ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, VREME, ŠPORT
22.50	OPUS
23.20	IZ SLOVENSKIH ATELJEJEV
SLOVENIJA !
10.05	Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Wildbach, nem. naniz., 2/13; 12.00 Šport v nedeljo; 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 16Ž/26 - 13.20 Cobb, amer. film -
15.25	Euronews -16.15 Tedenski izbor: Kaj sem napisal, avstral. film -18.05 Propad, brazil. nadalj., 1/6 19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.00 Cik cak - 22.00 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -
13.00	Dannyjeve zvezde -14.00 Nemogoče, naniz. - 15.00 Srečni časi, naniz. - 15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Dobro jutro, Vietnam, film - 22.00 Sam svoj mojster, naniz. - 22.30 Vsi županovi možje, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Plačanci, amer. film -
18.30	Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kmetijski razgledi - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
TOREK, 24. III.
SLOVENIJA 1
8.40-1.20 TELETEKST
9.30	TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK
9.45	NARAVA IN ČLOVEK, angl. dok. naniz., 2/13
10.15	RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
11.05	PO DOMAČE
12.05	SAVANNAH, amer. nadalj., 12/36
13.00	POROČILA
13.10	VREMENSKA PANORAMA
15.20	TEDENSKI IZBOR GORE IN LJUDJE
14.10	OPUS,
14.40	HALTŠTAT, gledal, predstava
16.20	PRISLUHNIMO TIŠINI
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	ODDAJA ZA OTROKE
MEJNI KI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz.
17.45	OB JEZERU, franc, nadalj., 5/7
18.20	BESEDE
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 12/26
21.05	MEDNARODNA OBZORJA
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT
22.50	GOZDNA ŽENA, franc, drama, 1/2
SLOVENIJA !
10.05	Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Propad, brazil. nadalj., 1/6; 12.00 Studio City;
13.00	Sobotna noč - 15.00 Euronews - 16.30 Tedenski izbor: Kaspar Hauser I, nem. film; 18.05 Modni atelje, nem. nadalj., 3/6 -19.00 Kolo sreče -19.30" Videoring - 20.00 Razvedrilna oddaja -
20.55	Prizadet, amer. film - 23.00 Svet poroča
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -
12.00	Oprah shovv, ponov. -13.00 Atlantis, ponov. -
14.00	Misija: nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. 16.30 Cooperjeva druščina • 17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira -
18.00	Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Odklop -21,00 Svilene sence, naniz. - 22.00 Zaznamovani, naniz. - 23.00 MacGjver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Otroška glasbena oddaja -17.25 Majhni smo... -17.35 Šport -
18.00	Osviti -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Počasna smrt, amer. film -
21.40	Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 25. III.
SLOVENIJA 1
8.40-23.45 TELETEKST
9.30	TEDENSKI IZBOR
OB JEZERU, franc, naniz., 5/7
9.55	MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. oddaja
10.15	BESEDE
11.10	MEDNARODNA OBZORJA
12.05	GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. na-
dalj., 12/26
13.00	POROČILA
14.40	LUCKY DAY, amer.film
16.20	TEDENSKI IZBOR
17.00	OBZORNIK
17.10	PO SLOVENIJI
17.30	POD KLOBUKOM
18.20	ATTEMBOROUGH V RAJU, angl. poljudnoznan. oddaja
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	NASH BRIDGES, amer. naniz, 12/14
21.05	OSMI DAN
21.30	(NE)ZNANI ODER
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT
22.55	CARMEN, balet
SLOVENIJA !
10.05	Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Modni atelje, nem. nadalj, 3/6; 12.00 Pomp; 13.05 Stoletje ljudstva, angl. dok. serija, 10/10 -14.00 Euronetvs -16.30 Pravljični grad, island. folm -18.05 Iz dobrega gnezda, nem. naniz, 7/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 22.25 Zbor, angl. nadalh, 21 5 - 23.15 Lov za zakladom, franc, kviz, 10
KANALA
9.00	Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -
13.00	Dannyjeve zvezde -14.00 Misija: nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -
18.00	Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Izgubljena nedolžnost, film - 21.45 Grehi preteklosti -
22.30	Ellen, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. -
0.00 Cannon, naniz. -1.00 Prvi odklopi, dok. oddaja
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -16.45 Počasna smrt, film -
18.30	Otroška glasbena oddaja -19.00 Novice -
19.30	24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Mala klinika cinizma
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Matiji Južniču z Drske 53 v Novem mestu Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna:
1.	(2) Pridi deklica - Matija Slak s Starimi znanci
2.	(1) Kovač še kuje - Štirje kovači
3.	(4) Kje si, očka moj - Bratje Poljanšek
4.	(7) Rozamunda - ansambel Vrisk
5.	(8) Zaljubljena - ansambel Henček
6.	(3) Slamica in sod - ansambel Vasovalci
7.	(5) Pod sivim očakom - Franc Flere in Stiski kvartet
8.	(6) Če bo šlo po sreči - ansambel Zasavci
9.	(-) Mini kikelca - Trio Jožeta Škoberneta in Fantje z Brezovske gore
10.	(9) Lunco bom vprašal - Igor in Zlati zvoki
Predlog za prihodnji teden: Veseli dolenjski fantje - ansambel Korenine
te--------------------------------------------------------------ši
KUPON ŠT. 11
Glasujem za:________________ m ____________________________________
Moj naslov:	__________________L___________________________________
.Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j
NAGRADNA KRIŽANKA											11
				DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST	ČRNA ŽOLNA	ODVZEM OROŽJA	KRALJ BOGOV PRI STARIH EGIPČANIH	ITAL MESTO OB GENOVSKEM ZALIVU	OZIMNO ŽITO	IME SL LIT KRITIKA IN ESEJISTA KERMAUNERJA	TUJE ŽENSKO IME
H| Pl			* a	fl	IZREDNA LEPOTA							
				MUSLIMANSKI POSTNI MESEC ZAČIMBNA RASTLINA		•					
			1	>		i i i					
											
OKR. ZA TONA	—v—	EGIPTOVSKI VOJAK IZ TURŠKIH SUŽNJEV	URAD EKONOMA VELETOK V BURMI								
ODPOSLA NEC							LEVI PRITOK ODRE (POLJ | NORD MIT GOSPODARI CA MORJA				
ZAREBRNICA					2 NAJVEČJE ALŽIRSKO MESTO AVSTRALSKI NOJ					KDOR ROPA	ZMRZNJENA ROSA
AVTOR; JOŽE UDIR	JAHALI 5ČE IME PEVCA LESKOVARJA							UMETNOST USEDLINA POČASI SE GIBAJOČIH VOD			
KRALJ ŽIVALI				KITAJSKA DINASTIJA ŠAHU					PIVO IME SLIKARJA ŠUBICA		
UTRDBA ASASINOV							LISTNATO DREVO KtM SIMBOL ZA RENU				
CUCEU					PRESTOL NICA ARMENIJE						
OKRASJE	)				RIMSKA BOGINJA LJUBEZNI						
KREKOVA BANKA
ZA VAS
KJER JE VOLJA,
TAM JE POT
Nič ni lepšega kot izpolnjene želje.
S TOLARSKO VARČEVALNO KNJIŽICO
vam jih pomagamo uresničevati.
DONOSNO OBRESTOVANJE,
ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI,
kijih lahko pričakujete od dobre in
zanesljive banke.
. KREKOVA BANKA
/ViV 'J O	V /A'V'J'- c(o'jJ-hc-,
,	s	proFOCUS
fCLIC
/A
Z NOVIM OBRAZOM
OBRAZ, KI GA BOSTE VZLJUBILI
Privlačne linije Škode Felicie smo naredili še bolj vabljive. Pred vami je obraz s posodobljeno prednjo masko in odbijačem ter še nekaterimi domišljenimi podrobnostmi, ki dajo avtu bolj svež videz in novo eleganco. Kar pa še ni vse! Nova Felicia prihaja med vas z dopolnjeno osnovno opremo, ki naj naredi vožnjo še udobnejšo.

Odkrijte vse spremembe za novim obrazom Felicie in Felicie Combi pri najbližjem Škodinem pooblaščenem prodajalcu.
Verjamemo, da bo to začetek dolgotrajnega partnerstva.
www.skoda-auto.com
Ni nevarnosti, da bi cene podivjale, Mi smo jih vklenili.
Med nakupi v Mercatorju bodite pozorni na oznako Trajno nizke cene. Tako je označenih več kot petdeset odličnih izdelkov priznanih blagovnih znamk iz osnovne košarice živil, ki so vam na voljo po naših trgovinah širom Slovenije. Zanje vam v Mercatorju jamčimo dostopnejšo ceno in preverjeno kakovost. Ker vemo, kaj je dobro. In ker želimo, da to ■ brez pretresov za vaš žep ■ spoznate tudi sami.
Panike nobene - Trajno nizke cene.
Mercator
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
D.O.O. CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE
TEL.061/762-622,763-620 FAX.764-621
•	INSTALACIJE	• INŽENIRING
•	TRGOVINA	• SERVIS
STORITVE
■	Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe;
■	meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate;
■	vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise;
■	izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji;
■	naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu.
TRGOVINA
■	Naša nova ponudba je urejena spe-cializirana discontna trgovina za elektro-instalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospo-dinjstvom;
■	v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje;
■	izvajamo kataloško prodajo znanih pro-izvajalcev gospodinjskih strojev in apa-ratov;
■	na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek.
MAPETROL
BREZPLAČNO do novega EURO VARNOSTNEGA TRIKOTNIKA
Spoštovani vozniki!
Ob nakupu vsaj 4-ih litrov vrhunskega motornega olja Mapetrol Sint Olimp SAE 5W-40 vam podarimo nov Euro varnostni trikotnik.
Pričakujemo vas na Poslovnih enotah AMZS po vsej Sloveniji.
Založba
išče
KOMERCIALISTE
in vodje skupin
za prodajo knjig — štirinajst naslovov poslovnih uspešnic po vseh slovenskih podjetjih, ustanovah in inštitucijah.
ZAGOTAVLJAMO:
—	stimulativen zaslužek (30% od prodanega izvoda)
—	stalne nove naslove
—	redna izplačila
—	najboljšim redno zaposlitev Kandidati, pokličite vsak delavnik med 10. in 15. uro po teletonu 061/125-81-40.
Akcija bo trajala do 30.03.1998.
I DOLENJSKI UST 1
hfcfcp‘.//www.t«Jekon>Ai/tajnka
Sem Telekomova telefonska tajnica, majhna in sposobna.
Ali veste, da me lahko kupite za 17.232 SIT in še to na 3 obroke? Pi-av imate, zelo ugodna cena!
Na Vašo željo me brezplačno prinesejo in priključijo pri Vas doma. Vse to lahko lepo uredite po telefonu na brezplačni telefonski številki 080 88 22 ali osebno v vseh Teietrgovinah Telekoma Slovenije.
Pokličite zdaj!
iilifliVB&lilMliilltiiro	Telekom^) Slovenije
ZAVAROVALNICA MARIBOR, d.d.
Predstavništvo Novo mesto 8000 Novo mesto, Zvvittrova ul. 1 tel.: 068/325-330, fax: 068/325-331
DRUGA NAJVEČJA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA želi na Dolenjskem, v Beliki krajini in Posavju razširiti svoje poslovanje.
Vabimo podjetne ljudi, pripravljene sprejeti nove izzive s področja Metlike, Črnomlja, Semiča, Novega mesta, Žužemberka, Šentjerneja, Škocjana, Trebnjega, Krškega, Brežic in Sevnice, da se nam pridružijo.
Nudimo vam strokovno izobraževanje, samostojno in dinamično delo, stimulativno plačilo, možnost napredovanja oziroma redne zaposlitve.
Pričakujemo, da imate srednješolsko izobrazbo in veselje do dela z ljudmi.
Prosimo vas, da svoje Vloge skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 10 dneh po objavi pošljete na naslov:
Zavarovalnica Maribor, d.d., Predstavništvo Novo mesto, Zvvittrova 1,
8000 Novo mesto.
Vse morebitne podrobnejše informacije lahko dobite na telefonski številki 068/325-330 ali 325-616.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Le
čevlje
sodi
naj
kopitar
•	časopisi v 24 urah • komercialni tisk • knjige
•	brošure • plakati • oblikovanje • marketing
•	trgovina • servisiranje računalnikov
068/323-611; fax: 068/321 -693
Ugodnejši kreditni pogoji!
Znižali smo realne obrestne mere in podaljšali odplačilno dobo!
odplačilna doba obrestna mera
6 mesecev 12 mesecev 24 mesecev 36 mesecev 60 mesecev
TOM + 6% TOM + 7% TOM + 8% TOM + 8,5% TOM + 9%
Obrestne mere so enake za namenske in nenamenske - gotovinske kredite!
In če še niste naš komitent?
I
Odprli vam bomo tekoči račun ali hranilno knjižico, na katero boste prejemali redne mesečne prejemke in pot do kredita vam bo odprta. Pa ne samo do kredita, odprla se vam bodo tudi nešteta poštno-bančna okenca, ugodna varčevalna ponudba in sodobni bančni instrumenti!
Poštna Banka Slovenije in pika!
PBS.
ŽUPNCA 3, NOVO MESTO tel./fax: 068/28-714
* Pooblaščen servis FIAT IN LANCIA * Prodaja vozil FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO * Originalni rezervni deli FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO * Kleparske in ličarske storitve
AVTOKLINIKA
I	® 068/ 323-035	|
! AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA !
■
■	Brezplačna menjava pri nas kupljenega olja in oljnih filtrov:
■	VALVOLINE TURBO V. — liter 698 SIT
■	VALVOLINE SINT GARD — liter 899 SIT
J CASTROL GTX 3	— liter 1.199 SIT
■ Športne vzmeti, športni zračni filtri in oprema:
'J*** El
:ibach
3B*
___
njBtCHAHGBTEOUPPED
TMOMROE¥
amortizerji	\\/
Vztrajno se trudite, da bi povečali prodajo...
Vsak dan iščete nove stranke in prepričujete stare, da ste najboljši...
resnično
pravilno
Rrijave in informacije:
""Ul:
'iSOKA STROKOVNA ŠOLA
Vabimo vos, do poiščete odgovor no dvodnevnem	“ ron',TNI*rwu
inleroklivnem seminarju MOČ DIREKTNEGA MARKETINGA	GEA College d.d.
23. • 24. moreč 1998, Smelt - Ljubljano	Dunojsko 156, Ljubljana
Izkoristile znanje RAYA 'ROCKET' JUTKINSA,	Tel.: 061 1687 002,1687 301
nosilca prve nogrode ameriškega združenja	Faks: 06I I688 213
za direktni marketing!	Inštitut za direktni marketing d.o.o.
Miklošičeva cesta 38, Ljubljana Tel : 06) I3I 22 22 Faks: 06113) 3174
Poteir boste to delali pravilno..
DA!
ZAHVALA
Srečna je bila družina, ko za nas si tako lepo skrbela, z dobrim srcem in pridnimi rokami si nam dala vse, kar si imela.
V 83. letu starosti je Gospod poklical k sebi našo drago sestro in teto
NEŽKO SIMONIČ
iz Semiča 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, za vse, kar so darovali za pokojno in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju ZD Semič, dr. Mariji Plut, Anici Bucik- Pljučnemu oddelku Novo mesto, govornici Tilki Živanovič, g. Kukarju za pogrebne storitve, cerkvenemu pevskemu zboru Semič za lepo petje in štirim duhovnikom za lepo opravljen obred.
Vsi njeni Semič, Chicago
ZAHVALA
V 86. letu starosti se je od nas poslovila draga mama in sestra
ANGELA GRAHUT
roj. Ilc
iz Šmarjete 39 pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedama Anici Zoran in Tončki Vovk za vsestransko nesebično pomoč in podporo pokojni, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu ravnatelju OS Šmarjeta in predstavniku Društva upokojencev za poslovilna govora, pevcem, Pogrebni službi Oklešen in domačim pogrebcem, delovnima kolektivoma Dijaškega doma Novo mesto in Instituta za diagnostično in intervencijsko radiologijo KC Ljubljana ter redovnicam šolskim sestram sv. Frančiška z Brezij in Repenj pri Vodicah.
Žalujoči: vsi rejeni
VEDEŽEVANJE ZDRAVJE, LJUBEZEN DENAR, KARIERA
090 43 58
24 ur v živo
090 43 59
ZAHVALA
Tiho se je od nas poslovil mož, oče, stari oče, stric in svak
JOŽE
MARKOVIČ
(1924 - 1998)
iz Šentjanža 78
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za lajšanje bolečin v najtežjih trenutkih, za podarjene svete maše, cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju Interne bolnice Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljen obred, g. Slapšaku za poslovilne besede, g. Jožetu Jamniku za nesebično pomoč, cerkvenemu pevskemu zboru ter sindikatu Inkos Krmelj. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in tašča
ANGELA
DRAŽUMERIČ
iz Črnomlja, Čardak 9
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo govornicama, pevcem in gospodu kaplanu.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
FRANC
RANGUS
upokojenec UNZ iz Družinske vasi 27
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvila Društvu Maksa Perca, delavcem UNZ, gasilcem gasilskega društva Bela Cerkev, Zvezi borcev Bela Cerkev, gospodu Gregorčiču za poslovilne besede ob odprtem grobu in Društvu upokojencev Bela Cerkev. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ateta in starega ateta
GUSTAVA
GORNIKA
iz Metlike, Cankarjeva cesta 5
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ter vsem, ki so našemu atetu v življenju kakorkoli pomagali. Iskreno se zahvaljujemo sosedi ge. Mariji Sodec za nesebično pomoč, govornikoma ge. Alenki Mežnaršič in g. Antonu Slobodniku za ganljive besede slovesa. Enaka zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, metliški godbi na pihala in pevcem.
Žalujoči: vsi njegovi
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
18. marca mineva žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, boter in stric
JOŽE
ZIDARIČ
z Dobravice 12 pri Šentjerneju
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
ob smrti našega ljubega moža, očeta in starega očeta
JANEZA DVORNIKA -ŽANA
iz Vel. Bučne vasi pri Novem mestu
Kljub preizkušnjam in trdoti življenja je med nas prinašal veselje, pesem in prizanesljivost. Še je hotel obrezati trte in z vnuki kovati načrte za jutri, pa je srce omagalo. V nedeljo smo še zadnjikrat skupaj darovali svoje molitve zanj in zase ter ga v upanju v božje usmiljenje izročili zemlji. Vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami nosili breme žalosti, se iskreno zahvaljujemo: sorodnikom, prijateljem, sosedom za pozornost in pomoč, posebno pa gospodu dekanu Miru Virantu in proštu Jožefu Lapu za lep obred, šentjernejskim pevcem za pesmi in sodelavcem z Mestne občine Novo mesto in Uprave za notranje zadeve.
Hvaležni: žena Alojzija, sinova Marjan z ženo Estero in Franci z ženo Marinko ter vnuki Boris, Uroš, Klemen, Marko in Simon
BREZ PREVOZA TEŽAVE
BREŽICE - V Brežicah se sprašujejo, kje bi vozniki opravili-tehnične preglede motornih vozil, če teh pregledov ne bi več izvajalo podjetje Prevoz Brežice, ki je pooblaščeno za tehnične pregle-
de in podaljševanje registracij motornih vozil. To podjetje je lani opravilo 12.700 tehničnih pregledov motornih vozil in 733 tehničnih pregledov traktorjev. Podaljšalo je veljavnost 7.374 prometnih dovoljenj za vozila in 733 traktorskih.
ZAHVALA
Ob slovesu od naše drage mami
REZI
MALASEK
iz Cankarjeve ulice 3 v Novem mestu
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se od nje poslovili z lepo mislijo, jo spremili na zadnji poti in ji darovali sveče in toliko lepega cvetja.
Hčerka Terika z družino Novo mesto, 12-3.1998
ZAHVALA
V 75. letu starosti je sklenil življenjsko pot naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
STEFAN
SENIČAR
Kosova ulica 3, Novo mesto
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter za tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala proštu Lapu za lepo opravljen obred, govorniku županu Francu Konciliji in g. Pezlju, pevcem in g. Brcarju za zaigrano Tišino. Hvala mestni občini, KS Novo mesto, Društvu invalidov, ZB Novo mesto, SŠGT in Labodu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angelca, hčerki Mira in Meta z družinama, brata in sestri
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in dedek
MIROSLAV
ŽUGELJ
iz Kota pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Doma počitka Metlika, Iskri iz Semiča, pevskemu zboru, govornikoma in g. kaplanu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče, stric in tast
LUDVIK
LUZAR
z Jugorja 8
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto - Žilnemu oddelku in Oddelku za intenzivno nego. Hvala proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred, Anici Korasa za poslovilne besede, šmihelskim pevcem in Pogrebni službi Oklešen. Zahvalo izrekamo novomeškima kolektivoma Krka - Biokemija in Labod - šivalnica. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
TA TEDEN ¥^S IhM
lj\ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -Z=\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 19. marca - Jožef Petek, 20. marca - Igor Sobota, 21. marca - Benedikt Nedelja, 22. marca - Lea Ponedeljek, 23. marca - Viktorij Torek, 24. marca - Gabrijel Sreda, 25. marca - Marija
LUNINE MENE
21. marca ob 8.38 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 19. do 22.3. (ob 17. uri in 20.30) romantiina drama Titanik. 25.3. (ob 18. uri in 20.15) komedija Bolje ne bo nikoli. 25.3. (ob 18. uri) akcijski filrp. Poljub za lahko noč.
ČRNOMELJ: 20.3. (ob 20. uri) ameriška drama Zlomljen glas. 22.3. (ob 20. uri) znanstvenofantastični film Peti element.
DOBREPOLJE: 20.3. (ob 19.30) znanstvenofantastični Tlim Osmi potnik 3.22.3. (ob 15. uri in 19.30) ameriški akcijski film Zbogom dekleta.
GROSUPLJE: 20.3. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Zbogom dekleta. 21.3. (ob 19. uri) zananstvenofantastični film Osmi potnik 3.
KOSTANJEVICA: 21.3. (ob 20. uri) komedija Do nagega.
KRŠKO: 19.3. (ob 18. uri in 20.30) film Vesoljski bojevniki. 20.3. (ob 20. uri) in
22.3.	(ob 18. uri) akcijski film Jutri nikoli ne umre. 24. in 25.3. (ob 18. uri) komedija Moj bivši se poroči.
METLIKA: 20.3. (ob 20. uri) znanstvenofantastični film Peti element. 22.3. (ob 20. uri) ameriška drama Zlomljen glas.
NOVO MESTO: Od 19. do 21.3. (ob 17.30 in 20. uri) komedija Bolje ne bo nikoli. 20. in 21.3. (ob 22.15) ter 22.3. (ob 17.30 in 20. uri) drama Premitje. Od 23. do
29.3.	(ob 17. uri in 20.30) romantična drama Titanik.
RIBNICA: 21.3. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Zbogom dekleta. 22.3. (ob 16. uri) znanstvenofantastični film Osmi potnik 3.
ŠENTJERNEJ: 20.3. (ob 20. uri) ko-
medija Do nagega.
A SCI
• BOLJE NE BO NIKOLI, dra-medija (As Goot As It Gets, 1997, ZDA, režija: James I. Brooks)
Po daljšem času nas je ameriška visokoproračunska produkcija osrečila s filmom, v katerem začuda ni posebnih afektov in računalniške animacije niti kakšne preširoke teme, pač pa zgolj in predvsem sočen in inteligenten tekst. Delikatna komedija nravi o majhnih ljudeh z veliko duhovno in človeško dimenzijo. Seveda se razume samo po sebi, da še tako dober scenarij klecne, če nima ustreznih igralcev. Gre za film, v katerem je beseda spet kralj in ne le bedni privesek prepotencirane vizualizacije, za zgodbo, o kateri lahko celo rečemo, da ima srce, in to ne majhno.
Jack Nicholson igra uspešnega pisatelja hitro spisanih romanov Melvina, zelo zadrtega rasističnega ljudomrzneža, ki je obseden od fobij vseh vrst. Vrata svojega stanovanja vedno zaklepa natančno petkrat, vzdržuje germansko pedanten red, ima obilne zaloge hrane in pijače, že vse življenje hodi v eno in isto restavracijo, s seboj nosi plastičen pri-
bor, in če za njegovo mizo sedi židovski par ga odžene z žaljivko: “Vajin apetit je večji od vajinih nosov. ” Seveda tip živi sam in ga nihče ne prenaša. Kdo bo pa maral človeka, ki blekne, karkoli mu pač pade na pamet, če se le da, čimbolj žaljivo, ostro in vulgarno? In ko s pripombo o zelo alergičnem in astmatičnem sinu edine natakarice, ki ga je še pripravljena postreči, češ saj bo z malim itak kmalu konec, resno ogrozi svoje kosilo in zadnji kontakt s človeštvom, je Melvinu prvič žal, da je nekoga prizadel. Toda prizadel je Helen Hunt, brihtno in lepo žensko, ki se ji odkupi tako, da za malega plača trajno oskrbo vrhunskega zdravnika. Tu je še pretepeni in finančno skrahirani sosed in ta nesrečna trojica preživi dva dni nepoz zabno ponesrečenega druženja. Ker nižje več ne gre, gre lahko le malo na bolje, res bolje pa itak ne bo nikoli. Melvin reveža po tem, ko mu najprej v smeti zabriše psa, nato pa osvoji pasjo naklonjenost, povabi živet v svoje stanovanje, Huntova, ki ne ve, ali bi ga poslala v p. m. ali se mu zahvaljevala, pa si reče. ‘Ajd, pa dejmo probat, ” in popusti pod bizarnimi čari njegovih nerodnih in infantilnih osvajanj. Ob ženski, ki jo ljubi, se bo Melvin vsaj moral neprestano gristi v jezik in postajal vedno bolj toleranten, prijazen, človeški.
TOMAŽ BRATOŽ
BELA TEHNIKA
ŠTEDILNIK na trda goriva (Kuppersbusch) in električno peč AEG, 3 KW, prodam. TJ (068)341-148.	1113
NAKLADALKO Sip 19, kot novo, ugodno prodam. TJ (068)68-515.	1141
TRAKTOR Junior Porsche diesel s kosilnico, 18 KM, starejše izvedbe, primeren za manjša kmečka opravila, ugodno prodam. TJ (041)70-71-70.	1183
KMETIJSKI STROJI
BRANE oz. predsetvenik ugodno prodam. TJ (068)78-527.	1156
KIPER PRIKOLICO in prikolico za prevoz živine prodam. Rajer, Jordankah Mirna Peč.
1185
KUPIM
NAKLADALKO, 19 m3, silokombajn, izko-palnik krompirja in 14- eolski plug prodam, tf (0609)626-177.	1206
NAJVEČ NUDIMO za delnice Krke B, Petrola B, Kolinske C ter ostale. Gorenjska borznoposredniška družba, TJ (064)380-100.
644
DO 50 gosjih jajc kupim. TI (068)50-082, zvečer.	1124

IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360tolarjev; za drulbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.000 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.000 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed L 700jolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.000 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška sluiba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega driavnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
TELEKOM in ostale delnice ugodno odkupimo. O (068)324-297.	1207
DELNICE TELEKOMA, Žita, Krke, Triglava in ostale odkupimo za gotovino! TJ (041) 669-221 ali(0608)75-420.	1210
MOTORNA VOZILA
VELIKE LAŠČE: 21.3. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Zbogom dekleta. 22.3. (ob 19. uri) znanstvenofantastični film Osmi potnik 3.
GOLF, 3,1.9 TD, letnik 1993, športno opremljen, ugodno prodam. Tel. 068/321-915
MEGAN CLASSIC RT, star 10 mesecev, prodam. TI (068)20-524.
JUGO 55, letnik 1988, CZ, radio, prodam. TJ (068)325-280, popoldan.	1173
BMW 316, črne kovinske barve, letnik 1986, prva registracija 1/87, z litimi platišči z gumami, prodam. TJ (068)341-575.	1202
BMW 316, prva registracija 1/88,129.000 km, mineralno moder, odlično ohranjen, ugodno prodam. TJ (068)22-269.	1203
R 4 in VW golf, oba dobro ohranjena, prodam. TJ (068)28-622.	1204
LADO RIVOalilado Samaro,od letnika 1989 dalje, kupim. TI (068)79-763 ali (041)680-684. JUGO 45 koral, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. TI (0608)75-405.	1192
MITSUBISHI LANCER 1.5 GLX, letnik 1991, prodam. TJ (068)83-307.	1188
DAIHATSU CHARADE, letnik 11/90, rdeč, 60.000 km, dobro ohranjen, prodam. TJ (068)73-041.	1176
FIAT UNO 1.0 i, letnik 1996, prodam. TI (068)73-815.	1150
MERCEDES 180 C, star 3 leta in pol, dobro ohranjen, prodam. « (068)73-291, po 19. uri. R5,1400 ccm,letnik 11/95,odlično ohranjen, prodam. TI (0609)628-612.	1209
R 4 GTL, letnik 1989, prodam. TI (068)76-576.	1151
POSEST
VINOGRAD v Straški gori, lep razgled, prodam. W (068)22-744, popoldan. 818
PARCELO pri Metliki prodam. tT (068)59-586.	1119
STAREJŠO HIŠO (možnost nadomestne gradnje) s kmetijskim zemljiščem na Zdolah - Pleterje pri Krškem prodam. Tt (062)777-916, dopoldan.	1125
POSLOVNO-STANOVANJSKO HIŠO, primemo za vse vrste obrti, v jedru Krškega, prodam. TJ (062)777-916, dopoldan.	1126
VIKEND na sončni legi, površine 96 m2, z garažo, 18 m2, na parceli 938 m!, lokacija Zg. Lakence pri Mokronogu, prodam za 95.000 DEM. TI (061 )322-170.	1128
GOZD ob cesti v vasi Hrušica pri Novem mestuprodam. 11(068)81-828.	1143
STAREJŠO HIŠO, 4 km iz Metlike, vseljivo takoj, oddam. TJ (068)58-318.	1109
HIŠO v Rosalnicah, 8 x 12 m, zgrajeno do tretje faze, na parceli 1000 m2, prodam. TJ (068)58-059.	1165
POLOVICO dvostanovanjske hiše v Stranski vasi 88 pri Žužemberku in eno tretjino hiše v Gotni vasi 38 prodajamo. TI (068)73-459. GOZD, 1.50 ha, travnik, 1.30 ha, in njivo, 50 a, prodam. TI (068)83-219.	1172
TRAVNIK v Dulah, 55 a, prodam. TI (068) 42-155.	,	1107
NJIVO v Rakovniku pri Šentjerneju prodam. TI (068)81-260.	1135
GOZD v okolici Vinice prodam. TJ (068)64-403.	1140
PREKLICI
FILIP MIKUŽ pozivam Alojza in Liljano Zoretič, Dol. Vrhpolje, da se mi javno opravičita v Dolenjskem listu do 9. aprila 1998 zaradi obdolžitve, da sem jima ubil psa, sicer ju bom sodno preganjal!	1121
MARJAN BOŽIČ, Gor. Suhadol 3, prepovedujem pašo kokoši po mojem dvorišču in zemlji. Za posledice odgovarjate sami! 1169
PRODAM
KONGI, novi, rdeči, ugodno naprodaj. TI 325-208.
OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7cm! TJ (063)451-082.	811
BUKOVE BRIKETE prodamo po ugodni ceni! »(068)89-315.	1112
KAMP PRIKOLICO Adria 380, locirano v kampu Konda v Dobu ob Kolpi prodam » (0601)25-770, po 19. uri.	1120
HARMONIKO 0ELICIA, klavirsko, 72-basno, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel. 068/22-361
JEDILNI KROMPIR odkupujemo. »(068) 66-665.	1167
R19 TSE chamade, letnik 12/91,72.000 km, grafitno kovinsko siv, in jugo 45, letnik 1987, moder, registriran do 31.7., prodam. » (068)324-826.	1104
WV KARAVELO, letnik 1987, prodam za 7000 DEM. »(068)24-846.	1111
ODKUP karamboliranih vozil, vozil v okvari in nujen odkup celih vozil! B (061)1263-400 ali (0609)614484.	1123
UNO 45, letnik 1990, rdeč, prodam. » (068)42-221.	1168
Z101, letnik 1986, prodam.«(068) 75-274. 126 P, 12/89,reg. do 12/98, prevoženih 50.000 km, ter AX, 1, 88, na novo reg., prevoženih 100.000 km, prodam. * (068) 75-334, (041)697-963.
JUGO 45, letnik 90, reg. do 8/98, prodam »(068)26-669.
DOLENJSKA
BANKA
Denar
za razumno znižane
obrestne mere za vse vrste posojil
ceno
Postopek pridobitve posojila je enostavnejši. Stroški, vezani
Posojila obrtnikom in kmetom
vrsta posojil	odplačilna doba	obrestna mera
kratkoročna		6,00 %-6,25 %
dolgoročna	do 2 let	6,75 %
	do 4 let	7,25 %
	do 5 let	7,75 %
	do 6 let	8,25 %
	do 7 let	8,75 %
	do 12 let	9,25 %-10,00 %
na zavarovanje posojila, so nižji.
Nenamenska posojila za občane	
kratkoročna	6,5 %-7,0 %
dolgoročna	do 2 let	7,5%
do 4 let	8,0%
do 5 let	8,5 % '
Stanovanjska posojila	
do 4 let	7,0%
do 7 let	7,5%
do 15 let	8,0 %-8,5 %
* za mlade	do 4 let	6,75 %
do 7 let	7,25 %
do 15 let	7,75 %-8,25 %
Banka zaračuna posojilojemalcem za vodenje posojila dodatno 1,2 % točke letno od vsakokratnega stanja posojila.
2 m3 desk — 3 cm za opaž, kostanjevo kolje — 300 kom., kolerabo za krmo in več prašičev (100 kg), prodam. * (068)85-880.
SEDEŽNO GARNITURO in klubsko mizico prodam. Informacije na ® (068)23-585 (zvečer).
POHORSKI KAMEN Skrilavec, različnih barv, prodajamo.»(063)762-433.	1131
BILJARD in aparat za kavo z mlinčkom prodam.»(068)75-555.	1164
SENO in hrastove deske, debeline 5 cm, prodam. »(0608)84-313.	1175
PLANIRNO DESKO prodam, kupim pa sadilec krompirja.»(068)83-640.	1212
GOSTINSKI ŠTEDILNIK, napo, mize in šank prodam. »(068)51-064.	1189
DRVA ugodno prodam. »(068)85-972. 1105
KORUZO v zrnju prodam.»(068)52-131.
1145
OPRAVLJAMO vsa krovskokleparska dela, montažo snegolovov, barvanje napuščev idr. Za večja dela možnost plačila na obroke.» (061)443-092.	1114
NUDIMO celodnevno varstvo otrofc na našem domu. Štefan 6 pri Trebnjem. 1115 ČE STE ostali sami, imate hišo ali kmetijo, vas tričlanska družina vzame v oskrbo. » (064)715-773.	1152
INOX DIMNIKI - sanacija z Inox tuljavami, vrtanje in gradnja novih dimnikov! »(068) 24-577.	1178
USPEŠNO inštruiram vse predmete za osnovno šolo. »(068)75-154.	1211
PLOŠČE za opaženje, podpore in plohe posodim.»(068)342-506.	1162
NUDIMO večletno brezplačno košnjo njiv ob glavni cesti na Hrastu. Ogled ob sobotah. Ana Kočevar, Hrast 22, »(068)50-151.	1137
Cvetličarna zaposli cvet-ličarja(ko). Nudimo stimulativen OD, strokovno izpopolnjevanje, obiske sejmov in dobro počutje., Cvetličarna CVETNIK, BTC, Novo mesto, tel. 068/323-560.
SLUŽBO IŠČE
ŠIVALNI STROJ prodam.»(068)65-420.
1122
SLUŽBO DOBI
SENO, hlevski gnoj in krožne brane prodam za 1300 DEM. »(068)66-062.	1154
KOLJE za vinograd, 2.20 m, in mlado kravo za zakol prodam.»(068)78-398.	1201
VINO in škodo favorit prodam.»(068)49-306.	1110
NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna tudi redna zaposlitev.»(0609)622-668.	724
STANOVANJA
NATAKARICE za delo za šankom zaposlimo v diskoteki Sova. » (068)28-591 ali (0609) 610-738.	1116
KOSTANJEVO KOLJE, dolžine 3 m, prodam. »(068)49-899.	1198
SUHO SENO in košnjo prodam.»(068)27-458.	1146
RABLJENO risalno desko in vzidljiv štedilnik prodam.»(068)24-307.	1132
VINO ŠMARNICO poceni prodam. » (068)89-765.	1157
BALIRANO SENO prodam.»(068)26-689.
1161
ČE ŽELITE zaslužiti do 80.000 SIT mesečno, pošljite ovojnico z znamko na naslov: Branko Mugerli, Semič 1, Semič.	1127
V KAVA BARU v Novem mestu redno ali honorarno zaposlimo natakarico.»(068)28-938.	1129
POTREBUUJEMO omejeno število resnih, ambicioznih sodelavcev. Možnost napredovanja in zelo dobrega zaslužka! V (041)712-986.	1136
AVTOPR1KOL1CO večjih dimenzij prodam ali zamenjam za manjšo. Štane Staniša, Konec 12,»(0609)634-131,popoldan. 1160
15 M bukovih drv prodam.»(068)341-681.
1208
2 TONI baliranega sena in 500 kg koruze prodam.»(0608)75-409.	1102
VEČJO KOLIČINO domačega ovsa in več ton baliranega sena prodam.»(068)81-006.
1138
KORUZOv storžih prodam po 15 SIT/kg.» (068)42-213.	1134
KALANO kostanjevo kolje prodam. » (068)44-522.	1200
RAZNO
STE OSTALI SAMI s svojo kmetijo? Smo družina, pripravljena nadaljevati vaše delo, v to vložiti tudi svoja sredstva ter vam zagotoviti pomoč in dostojno oskrbo.»(061)1689-085.	1106
PRODAJALKOv živilski stroki zaposlim.» (061)375-578.	1149
VOZNIKA C in E kategorije ali delavca s poklicno šolo zaposlimo.»(068)73-844. TELEFONSKE SVETOVALCE potrebujemo. «(068)324-017.	1158
KUHARJA in kuharico za “a la earle hrano” zaposlim. «(068)75-299 ali 75-328.	1159
V	REDNO delovno razmerje v Črnomlju
sprejmem izučeno gostinko in KV moč v kuhinji .»(061)331-671.	1163
REDNO ZAPOSLIMO monterja suhomon-tažnih elementov. Kik inlerier, d.o.o., Novo mesto, »(068)321-028.	1180
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo v kava baru. »(041)617-842.	1181
SIMPATIČNO DEKLE z veseljem do deta za šankom zaposlimo.»(068)341-871.	1182
V	DNEVNEM BARU zaposlimo natakarico,
»(068)66-081.	1190
SPLOŠNO MIZARSTVO iz okolice Črnom-
lja redno zaposli za nedoločen čas KV mizarja z izkušnjami. «(068)53-772.	1193
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
BI RADI dodatno kaj zaslužili? Ponujamo dober zaslužek z malo truda. Ponudba omejena! »(068)22-875.	1213
STAREJŠO ŽENSKO, veščo gospodinjskih del, sprejmem za 4 ure dnevno iz Črnomlja ali okolice. »(068)25-895.	1147
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu zamenjam za enosobno. Šifra: Menjava -najemniško.	1117
TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu, telefon, kuhinja, oddam. B (068)341-008.
V NOVEM MESTU kupim dvosobno stanovanje v nižjem nadstropju s takojšnjim plačilom.»(068)75-528.	1142
GARSONJERO dam v najem, predplačilo 1 leto. »(068)20-524.
TRISOBNO STANOVANJE v Črnomlju prodam. »(068)51-106.	1187
ENOINPOLSOBNO ali dvosobno stanovanje v bloku, najraje neopremljeno, v Novem mestu ali Trebnjem, najamem, tt (068)49-863.	1194
ZDRAVNIK SPECIALIST najame stanu-vanjevNovemmestu.»(068)22-715. 1196
V NOVEM MESTU, v Ul. Slavka Gruma, oddamo enosobno stanovanje v pritličju, 37 m2, s telefonom.»(068)78-030ali (0609)643-999.	1205
ZENITNE PONUDBE
61-LETNI vdovec, upokojenec, s hišo in avtom, želi spoznali dobrosrčno, pošteno prijateljico, staro do 59 let, ki bi prišla na inoj dom. Zaželjena Dolenjka iz Novega mesta ali okolice. Šifra: Samota ubija.	1144
MOŠKI, star 50 let, želi spoznati žensko za skupno življenje, staro 45 do 50 let. « (0608)67-421.	1197
^ 2. CD o-o H-.VO S oa S- S 3. < n'g-£ X «
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele pijance, rjave in grahaste jarkice. Metelko, Hudo Brezje 16, tt (0608)89-038.	148
BELE PIŠČANCE, kilogramske, rjave in grahaste (samo jarkice) naročamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, » (068)42-524.	254
VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in v ečjih piščancev. Vse informacije dobite na » (0608)71-375 .	526
BIKCA SIVCA, težkega 120 kg, prodam. ® (068)323-195.	1195
ROTWEILER PSIČKA, stara 2 leti, družinska, prijazna, prodam. 0(068)87-318.
1155
OVCE ROMANKOVKE in plemenke prodam. » (068)58-324, po 19. uri. 1130 BREJO TELICO ali teličko, staro 8 tednov, obe sivki, ter hlevski gnoj prodam.tt (068)21-512.	1148
2 KRAVI frizijki, breji 7 mesecev, prodam. » (068)89-751.	1170
VOZNO kobilo prodam, « (068)89-787.
1118
KRAVO, mlado, sivo, brejo, in obračalnik za Iraktor TV prodam. »(068)27-422.	1186
8 PRAŠIČEV, težkih 90 do 110 kg, prodam. 0(068)83-717.	1191
KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, s četrtim teletom, in mlatilnico prodam. tT (068)79-692.	1133
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugoani ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič. Otovec, Črnomelj, tT (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, IT (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, tT (068)49-711.	125
PAVA, samico in samca, prodam. tT (068)89-557, zvečer.	1108
ČRNO-BELEGA TELIČKA, starega lOdni, prodam. »(068)75-002.	1174
ČRNO—BELEGA bikca, starega lOdni, prodam. «(068)45-421.	1179
OBVESTILA
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke. tT (068)44-662 ali (041)710-963.	761
NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI
AKCIJSKI POPUSTI DO 20% UGODNI KREDITI OD TOM + 0% DALJE PLAČILO NA ČEKE BREZ OBRESTI MONTAŽA INSTALACIJ BREZPLAČNA DOSTAVA
IILI4
TRGOVINSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto tel.: 068/324-442
LUTKE V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Zveza kulturnih organizacij Črnomelj in tukajšnja osnovna šola Loka pripravljata projekt “Lutke v Črnomlju”. V petek, 20. marca, bo ob 18. uri v Špeličevi hiši otvoritev razstave lutk. Nasled-
nji dan se bo ob 9. uri pričel seminar z naslovom “Od ideje do predstave”, ki bo potekal tudi v nedeljo, ob 17. uri pa bo v osnovni šoli Loka lutkovno gledališče Zoom iz Ljubljane uprizorilo igrico “Kam pa, kam, kozle”. V četrtek, 26. marca, bo ob 17. uri lutkovna delavnica za otroke.
O MHZ
•	Biti do vseh ljudi pravičen je umetnost, ki je ne zmore nihče. (Ratskeller)
•	Kdor bere rumeni tisk, zasluži, da mu lažejo. (Eastvvood)
ZAHVALA
V 89. letu starosti je tiho odšla od nas ljubljena mama, stara mama, prababica
in teta
DARINKA FILIPIČ
roj. Schmit
iz Šentjerneja
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spoštovanje, naklonjenost in pomoč, za vse izraze sožalja, prelepo cvetje in sveče, za nešteto velikih in manjših pozornosti,ki tolažijo. Za pomirjujoče tople besede, ko je bilo najteže, iskrena hvala dr. Slavici in g. župniku Trpinu. Še posebna zahvala za spoštljivo in lepo slovo je namenjema Novakovim -pogrebne storitve, g. župniku, GD Šentjernej, glasbeniku za Tišino in vsem, ki ste pokojno spremljali.
Za njo žaluje: hčerka Mihelca Saje z družino
ZAHVALA
Naša zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti nas učila, srečna naša je bila družina.
Za nas lepo si skrbela, z dobrim srcem in pridnimi rokami si nam dala vre, kar si imela.
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in botra
ALOJZIJA VENE
iz Dul 16 pri Bučki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli
obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in
strica
JANEZA BAHORJA
iz Breznika 2 pri Dragatušu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali cvetje, vence in sveče, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo družinam Henigman, Simčič, Ivanič za vsestransko pomoč. Hvala GD Dragatuš za organizacijo pogreba, Rudniku Kanižarica, Beti Črnomelj, Pošti Slovenije d.o.o., PE Novo mesto,in Pošti Semič. Zahvala zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj in bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Jaku Ivaniču za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Doblič za zapete žalostinke, g. Matkoviču za zaigrano Tišino in g. Hitiju za opravljene pogrebne storitve. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pepca, hčerki Darinka in Anica z družinama, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo
CH
AVTOSERVIS MURN, s.p.
Resslova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
CENTER $ SUZUKI
mteoNir
OKRETEN in
VAREN
MAJHEN in_ PRAKTIČEN
ZMOGLJIV in VARČEN
promocijska cena že od
22.990 DEM
Pomagajmo Željki priti do londonske bolnišnice!
Ko je bila Željka stara tri leta in pol, se je z mamo in bratoma pred bombardiranjem Dubrovnika zatekla k babici v Novo mesto. Zaradi cerebralne paralize je bila priklenjena na invalidski voziček.
Pri Željkinih petih letih je njena babica Ivanka Mestnik o njej napisala knjigo Izlet na Modri planet, ki je med otroki zelo priljublje-na. Po knjigi je posneta tudi kaseta in otroci se ob lepi zgodbi učijo pravilnega odnosa do drugačnih, prizadetih otrok.	v
V zgodbi junakinja Živa shodi. V resničnosti pa ni čisto tako. Željki je zdaj devet let in pol. Hodi v tretji razred in z mnogo truda se je znebila invalidskega vozička, a hodi le težko in ob podpori odraslih. Zdaj ji neka londonska bolnišnica obljublja to, kar si Željka želi bolj kot karkoli drugega: s pomočjo injekcij butulin toskina in posebne terapije lahko čisto shodi.
Pot v London, štirinajstdnevno bivanje in zdravljenje pa si z eno skromno plačo petčlanska družina ne more niti zamisliti brez pomoči dobrih ljudi. Če ste ji tudi vi pripravljeni pomagati, nakažite svoj prispevek na žiro račun:
52100-620-107-05-1970119-1787683 ali pa kupite zadnjo knjigo njene babice. Vsi prihodki od knjige Korak s poti, ki je izšla pred kratkim, bodo šli za Željkino zdravljenje, ki je možno le še do dekličinega desetega leta. Izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: Ivanka Mestnik, Nad mlini 29, 8000 Novo mesto.

NAROČILNICA
Naročam__izvod(ov) knjige Korak s poti, avtorice Ivanke Mestnik.
Cena enega izvoda knjige je 2.500 tolarjev (s prometnim davkom) + stroški poštnine. Račun bom poravnal(a) po poslani položnici.
Ime in priimek:____________________________________
Naslov:____________________________________________
Podpis:

POGREBNE
IN POKOPALIŠKE
STORITVE
Leopold Oklesen
K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka
ALOJZA
ZORKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in gospodu župniku, za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Ana, hči Milena in sin Aleš z družinama

VI NAM - oglas na kratko s pošto po v 068/323-610 ali 041/623-116		MI VAM odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 TT 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.	
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APftOS, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na ® 068/321-926, g. Zdenko Potočar.	
Mercator-KZ Krka, PE OSKRBA Oskrbni Center Graben Tel./fax: 068/32-31-41
OBNAVLJAMO DOM
od 19. do 31.3.1998
V našem prodajnem centru smo razširili ponudbo stenskih in stropnih oblog na iverki ali mediapanu ter laminatov.
Obloga za suhe prostore	990,00 SIT/m3
Obloga za vlažne prostore	1.485,00 SIT/m3
Laminati Ip 10.000 obratov	2.717,00 SIT/m3
Na zalogi tudi več vrst zaključnih letev.
. Cene so s prometnim davkom In veljajo za gotovinsko plačilo.
...-........—..................^
Mercator - KZ Krka, z.o.o.. Novo mesto
RADIO MAX
88,90 Mhz 89,70 MHZ
Vi uganete - mi nagradimo!
Odgovor na peto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da uredništvo Dolenjskega lista šteje 12 članov. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Marija Škof iz Belokranjske 29 v Novem mestu.
Med naročniki s plačano naročnino za 1. polletje (ali celo leto) so bili za junijski nagradni izlet izžrebani: Peter Cigler iz Stranske vasi 43b pri Novem mestu, Božo Kuhar iz Agrokombinatske 3 v Ljubljani in Ivan Zagorc iz Dol. Stare vasi 1 pri Šentjerneju.
Izpolnite pravilno šesti nagradni kupon (odgovor kajpak lahko najdete v časopisu) in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 24. marca, ko bomo spet izžrebali tri izletnike in dobitnika
darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
§<§-------------H
NAGRADNI KUPON št. 6
Vprašanje: Kakšno številko ISSN ima Dolenjski list?
Odgovor Moj naslov:
K
H
PORTRET TECjA TEdNA
Vesela Banič
“Gluhi in naglušni ljudje so bili v življenju prevečkrat izigrani, zato slišečim ne zaupajo, ” pravi sekretarka novomeškega medobčinskega društva gluhih in naglušnih Vesela Banič. Ko je pred tremi leti sprejela to službo, problemov gluhih in naglušnih skoraj ni poznala, pa tudi njihove nezaupljivosti do slišečih ne. Toda Vesela je kmalu pridobila njihovo zaupanje, začela se je boriti za stalne prostore društva, ki so ga neštetokrat selili, in reševati njihove težave.
Za nemočnega in pomoči potrebnega človeka pa se je Vesela borila že prej, pred tem je bila zaposlena kot socialna delavka pri Adrii. In potem ko je številnim delavcem pomagala pri predčasnem upokojevanju, je na koncu kot tehnološki presežek ostala brez službe tudi sama. V tedanjem IMV-ju se je zaposlila leta 1981, po razdelitvi firme na Revoz in Adrio je pristala v slednji. Takrat je imela Adria še zelo veliko delavcev v več obratih na Dolenjskem in Beli krajini. “Delala sem predvsem s problematičnimi zaposlenimi; z zasvojenci z alkoholom in tabletami, z bolnimi in invalidi. V 15 letih sem srečala zelo veliko alkoholikov, za njimi pa so skrivale zgodbe neštetih pretepenih žensk in otrok, samo gorje brez konca, ” pripoveduje Vesela in s ponosom doda, da je trem delavcem tudi
z njeno pomočjo uspelo pozdraviti se.
Vesela živi v Novem mestu od 2. razreda osnovne šole, ko se je družina zaradi očetove službe, delal je v vojski, iz Postojne preselila v Novo mesto. Po osemletki je končala srednjo medicinsko šolo in se zaposlila na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice, na skrbi je imela otroke. Kmalu je videla, da je to zelo naporno delo in po treh letih je službo pustila in se vpisala na Višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani, kjer je 1980 leta diplomirala.
Ko je pred tremi leti ostala brez zaposlitve, bi se lahko zaposlila na neki šoli, vendar se je odločila za delo sekretarke v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Novo mesto, čeprav je bilo ponujeno delo le za določen čas. Po zadovoljstvu, ki ga izžareva in zagnanosti, ki jo je vnesla v društvo, se ji vidi, da ji ni žal. Lani je društvo končno prišlo do svojih prostorov na Glavnem trgu, k čemur je največ prispevala novomeška občina, medtem ko ostalih šest občin za svoje gluhe in naglušne občane nima posluha. “Lani smo v Dolenjskih Toplicah prvič organizirali tabor za gluhe in naglušne otroke, ki so se družiti s slišečimi, kar je bilo zelo dobro sprejeto, "pove Vesela. Po potrebi pripravijo tudi najrazličnejša predavanja o stvareh, za katere gluhi in naglušni ne dobijo dovolj informacij, npr. o novi pokojninski reformi. Lani so tudi prvič organizirali tečaj znakovnega jezika. V okviru društva pa zelo dobro deluje tudi sekcija staršev gluhih in naglušnih otrok.
Pri Veseli je v pisarni vedno veliko ljudi. Pri njej se zelo radi oglašajo starejši ljudje, da malo pokramljajo. V večni tišini so na stara leta še bolj osamljeni in sami. In tega se Vesela zaveda, zato si zanje vedno vzame čas. Zelo radi prihajajo k njej na klepet tudi ostali člani, Veselina pozitivna energija, optimizem in vedrina jih krepi, od nje pa se učijo tudi, kako se je treba v življenju boriti. Zato jo imajo radi.
JOŽICA DOČNIŽ
Padla je medvedka
TURJAK - Minuli četrtek je gospodar Lovske družine Ibrjak Janez Mestek uplenil v revirju Lovske družine Dirjak medvedko. Po lovski navadi pa je treba redek plen tudi zaliti, kar so storili v gostilni v Pijavi Gorici. Kakor je bil dan uplenitve medvedke srečen dan za lovce, pa je bil naslednji dan, petek, trinajstega (!), nesrečen. Do prepira in zapleta je prišlo že blizu vasi Laze, kjer je medvedka padla, nato pa še do prerekanj in celo groženj policistom v gostilni Čot v Pijavi Gorici. Zvedeli smo, da glavni vzrok za spor ni bila (le) uplenjena medvedka, ampak dejstvo, da nekdo (morda g. Mestek?) “ni dobil dovojjenja za nošenje lovskega orodja in so so ga zato dali iz jage ven”. Prišlo je do mahanja z nožem in še čem, bivši starešina LD 'ftiijak I. K. seje znašel na tleh in v času, ko to poročamo (ponedeljek, 16. marca), še vedno leži v ljubljanski bolnišnici zaradi pretresa možganov...
J. P.
Filmski dokumenti
Slovenski in tuji dokumentarci
Prihodnji ponedeljek, 23. marca , se bo v Cankarjevem domu začela predstavitev sodobnega mednarodnega dokumentarnega filma in retrospektiva slovenkega dokumentarca pod naslovom Filmski dokumenti, ki bo trajala do 31. marca. V devetih dnevih bodo na projekcijah v Kosovelovi dcorani ob 18. uri in 20.30 zavrteli dvanajst filmov iz nove svetovne produkcije ter štirinajst slovenskih dokumentarnih filmov. Ob tej priložnosti bodo počastili tudi tridesetletnico filmskega ustvarjanja režiserja Filipa Robarja Dorina s projekcijo štirih njegovih filmov: Posebna šola. Opre Roma, Rogenrol in Dan, ko nam je Evropa padla na glavo. Kar trije od filmov se ukvarjajo s problematiko, zajeto tudi s primeri iz dolenjskega okolja. V četrtek, 26. marca, je na sporedu razgovor o sodobnem dokumentarnem filmu, na katerem bo sodeloval ruski režiser Viktor Kossakovsky.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Asfalt se sveti od steklene volne • Denacionalizacija povzročila več krivic kot nacionalizacija -Direktor trga od plač - V Sevnici vse vedo, a nihče nič ne ukrene
Prvi se je oglasil Tone iz Novega mesta. “Že dolgo čakam, da se bo kdo od odgovornih zganil in preprečil početje firme Krka Izolacije iz Bršljina. Iz tovarne izolacijsko stekleno volno odvažajo v odprtih tovornjakih, na prikolicah ipd., tako da se asfalt okoli tovarne kar lesketa od drobcev te volne. Odpadno volno prav tako neustrezno zaščiteno vozijo v Opekarno Zalog. Seveda se drobci volne usedajo na okoliške vrtove, zanese jih v hiše in drugam. Skratka, doseči bi morali, da bi ta material iz tovarne vozili le primerno zaščiten, najbolje v zaprtih kontejnerjih. Tlijemu lastniku gre seveda le za dobiček in mu je prav malo mar za to, da se mi strupi-mo!”
Franc Kirn iz Novega mesta se
povsem strinja s stališčem dr. Cirila Ribičiča glede prisvajanja države po političnih strankah in glede vračanja gozdov Rimskokatoliški cerkvi. “Povojna nacionalizacija je naredila nekaj krivic, se-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
v	v
danja denacionalizacija jih je pa še mnogo več,” pravi bralec. “Žaradi denacionalizacije je na tisoče ljudi izgubilo delo, pa za to nikogar v vladi ne boli glava. Če bi dobil grof Villavicenzio-Mar-gheri nazaj Otočec, bi bila to največja krivica, božji rop, smrtni greh!” se huduje Kirn, ki je na Otočcu delal 30 let, 20 let pa je bil tudi predsedik tamkajšnje krajevne skupnosti.
Bralka Marcela iz Novega mesta protestira zaradi uvodnika v prejšnji številki Dolenjca. “Pogajanja Cerkve z državo o načinih financiranja cerkvene dejavnosti so njena legitimna pravica. Nekaj povsem drugega pa je tisto s podgano na naslovnici plošče skupine Strelnikoff, kar je naj večja žalitev in sramotenje boga samega in vseh kristjanov, ki predstavljamo Cerkev. Odgovorni urednik Marjan Legan bi se moral odgovorno obnašati do vseh bralcev, namesto, da še on vleče to podgano v svoj komentar,” je zaključila gospa Marcela.
Bralko Msydo z Seidlove ceste
v Novem mestu zanima, kdaj bodo končno zgradili novomeško severno obvoznico, ki jo že toliko časa obljubljajo. “Na sestanku oktobra 1996 v gasilskem domu so govorili, da je severna obvoznica tik pred izgradnjo, pa do danes ni še nič. Jo pa prebivalci blokovskega naselja tako težko čakamo, kajti hrup in trušč, ki ga povzroča promet po Seidlovi cesti, je grozno moteč. Potem bo vsaj tranzitni promet speljan mimo naselja, še vedno pa bo treba narediti kaj z mladimi motoristi, ki se prav izživljajo in povzročajo neznosen hrup."
Stane iz Črnomlja, uslužbenec črnomaljske Kmetijske zadruge, sprašuje, kako lahko direktor zadruge prodajalcem trga od plače tudi po 40 odst., češ da niso doseg-
li plana. “Je to zakonito? Tildi nadur, kijih moramo delati, nam ne plačajo. Ljudje nimajo denarja in ne kupujejo več toliko, kot so včasih, naše prodajalne so stare, plan pa postavljajo v pisarnah.” Tudi naslednji klic je prišel iz Črnomlja. Bralec Dušan S. se je odzval na članek Ne gre tako hitro, kot bi želeli. “V IMP Livar iz Ivančne Gorice se hvalijo, koliko vlagajo v ekologijo, hkrati pa je v črnomaljskem Beltu, ki tudi
filtrov, v dveh dneh ti svinjarija iz tovarne uniči avto. Kakšne so šele posledice za ljudi? Ker sem sam včasih delal v Beltu, lahko rečem, da v prejšnjih časih Belt ni tako onesnaževal okolja kot sedaj,” trdi Dušan.
Zadnji pa je klical bralec iz Sevnice. Stanuje v Cankarjevi ulici, v soseščini tamkajšnje športne dvorane, v kateri je gostinski lokal, ki sosedom že dve leti greni življenje, predvsem pa krati nočni počitek ob koncu tedna. “Za ta problem vedo vsi, od policije, župana, inšpektorjev, do ministra Gabra, a nihče nič ne ukrene, da bi temu nasilju nad nami, nemočnimi stanovalci, naredil konec. Čeprav bi smel biti lokal odprt do 1L ure zvečer, ob petkih in sobotah pijani objestneži razgrajajo do štirih, petih zjutraj. Lokal ima v najemu bivši rokometaš David Drnovšek, rokometaški lobi v Sevnici je zelo močan in vpliven, najemnik ima sorodnika na občini in vse neovirano teče naprej. V neposredni soseščini je vrtec, upokojenski blok, osnovna šola, po nočnem popivanju je soseščina polna črepinj in drugih ostankov objestnega norenja. Človeku, ki se je nad tem pritožil, pa so nahujskani pijani objestneži ob dveh zjutraj trobili pod oknom in mu grozili.”	A. B.
V Sevnici kar dobra stotnija salam
Na 37. salamiadi v Vrtovškovi gostilni spet zmagal Jože Strgar iz Globokega - Prevlada salamarjev iz brežiške občine -113 salam in 10 klobas - “Holivudarske” nezgode
SEVNICA - Pravilo zadnjih nekaj let, da imajo primat na najstarejši salamiadi na Slovenskem v sevniški trški gostilni Vrtovšek salamarji iz brežiške občine, je obveljalo tudi na letošnji že 37. salamiadi. Čast domačinov sta tokrat reševala Boštanjčan Stane Lipar na 4. mestu in takoj za njim Sevničan Andrej Kozmus, ki se je udomil na Handiji. Odlično se je spet odrezal Šentjernejčan Davorin Rangus. Toda poleg zmagovalca, že prekaljenega mesarja Jožeta Strgarja, doma iz Globokega, je med prvo deseterico še pet salamarjev iz brežiških logov: Slavko Rupar iz Artič na 3. mestu, njegov sokrajan Franc Volčanjšek na 7. mestu pa vodi falango brežiških salamarjev na spodnjem delu lestvice najboljših desetih, kajti za petami so mu Brežičan Kruno Hauver, Kapelčan Jože Krošelj in Artičan Bojan Rupar. Vsakega salamarja od Volčanjška navzdol loči od tekmeca pred njim zanemarljivih pet stotink točke, se pravi, da so to same odlične salame.
To bi lahko z gotovostjo trdili vsaj za prvo tretjino uvrščenih salamarjev letošnjega rekordnega števila 113 primerkov, v kateri so se presenetljivo znašli tudi novomeški gostinec Jože Retar ter kolega s slovenske televizije Goran Rovan in snemalec Jože Graj-žl. Ko smo zvedeli, kje sta Grajžl in Rovan dobila salami, nismo bili več presenečeni. Gotovo pa sta bila Grajžl in Rovan v rahli prednosti pred Retarjem, čigar salama je prišla na krožnika pred strogo ocenjevalno komisijo prva, od obeh “holivudaijev” pa kot predzadnja in zadnja. In sploh je Goran imel na dan 40 mučenikov svoj dan, saj mu številni gostje, ki so čakali na razglasitev rezultatov sploh niso zamerili, ker se je vsa reč močno zavlekla: v pričakovanju, da iz Krškega prispejo rezervni ključi službenega avtomobila, kamor je Rovan pomotoma zaklenil Grajžlovo kamero in ključe. Bolj so ga moški postrani pogledali, ko je s sabo pripeljal v tokratno moško “svetišče” tudi dve sodelavki z nacionalke. Še dobro, da je birt Jože Teraž uredil posebno sobo, kamor stajo sprva jadrno ucvrli Ljubljančanki, ko pa se je moški svet nekoliko opomogel ob salamah, številnih vrstah kruha in seveda krškem cvičku, je prenesel pogled na nežnejši spol celo na dvorišču Vrtovškove gostilne. Tradicija namreč veleva, da mora ženska, ki bi rada na ta dan stopila v gostilno za vstopnico in za “odpustke”, plačati Štefan vina za vsako omizje! A tradicija tudi tu ni več, kot je bila nekoč, ko sta
V ASU ZA “SALAMJE ASE”
OTOČEC - Velike salamiade so že pokazale, kdo se v kilavi zimi ni zaman trudil z izdelavo suhomesnatih dobrot, v petek, 20 marca, pa se bodo lahko izkazali vsi, ki so najboljše salame prihranili za konec. V otoškem bistroju AS bo namreč z začetkom ob 19. uri spet salamiada, ki postaja vsebolj priznana kulinarična prireditev. Ocenjevanje salam bo vodil znani kuharski mojster Peter Bevc, lastnike najboljših salam pa čakajo lepe nagrade.
JOŽEFOVANJE NA OTOČCU
OTOČEC - V četrtek, 19. marca od 19.30 dalje se bo v restavraciji Thngo predstavil glasbenik Vlado Kreslin. Za dobro voljo bodo poskrbeli liki iz filmov Spomini mame Man-ke in Milice, turistično društvo Otočec bo prikazalo starodavni običaj ramplanja, za kulinarične dobrote pa bo poskrbel Jože Jeriček.
Peter Vrtovšek in Rudi Mlinarič pričela to najodmevnejšo tovrstno prireditev v državi.
Naj še omenimo, daje med 10 klobasami Škrabčeva komisija daleč najvišje ocene prisodila izdelku Goluba Ivankoviča iz Brežic, sledita pa mu Sevničan Miran Kozmus in Toni Hotko iz Globokega. Vsi salamarji so prejeli praktična darila številnih sponzorjev, organizatorji 37. salamiade (Društvo salamarjev Sevnica, ki ga vodi Bojan Kozmus) so se posebej zahvalili glavnemu sponzorju krški M-Kmečki zadrugi - Vinski kleti Leskovec ter Cvetličarni Valentina in Črevarst-vu Trbovc Sevnica.
P.	PERC
ZMAGOVALEC - Jože Strgar
37. SALAMIADA V SEVNICI - Vodja predelave v brežiški kmečki zadrugi 45-letni Jože Strgar, letošnji zmagovalec 37. salamiade v Vrtovškovi gostilni v Sevnici, se niti ne spomni zanesljivo, ali je letos na 40 mučenikov dan zmagal že četrtič ali “šele ” tretjič. Gotovo je le, da je Strgar znova potrdil ustaljeno kakovost svojih salam. Razlike med deseterico salam, kijih je komisija pod vodstvom upokojenega tržnega inšpektorja Francija Škrab-ca ocenila, so majhne, saj znaša razlika med prvo in deseto salamo slabe 3 točke, med zmagovalno Strgarjevo in drugouvrščeno Krčana Vladimirja Dimca ali tretjeuvrščeno salamo Slavka Ruparja iz Artič pa le približno pol točke. (Foto: P. P.)
Pajek, mreža in sonce za srečo
V črnomaljskem Varstveno-delovnem centru pripravili razglednice, ki jih bodo poslali po vsej Sloveniji
ČRNOMELJ - Ko so pred 12 leti v Črnomlju otvarjali Delavnice za delo pod posebnimi pogoji, je v A-testu pisalo, da jih morajo najpozneje v dveh letih razširiti, saj je bilo premalo prostora za 12 varovancev. Danes je v delavnicah, ki so se preimenovale v Varstveno-delovni center (VDC), 20 varovancev, a nič več prostora kot v začetku. Na srečo pa je stekla akcija za ureditev novega VDC.
Lani so v vseh treh belokranjskih občinah pripravili več dobrodelnih prireditev za gradnjo VDC, lastniki Danfossa so namenili zanj
60.000	DEM, črnomaljski župan Andrej Fabjan in takratni obrambni minister Tit Turnšek pa sta podpisala pogodbo, s katero je obrambno ministrstvo predalo občini za ureditev VDC nekdanjo vojaško ambulanto na Majerju. Tudi v letos bo za VDC več dobrodelnih akcij, vendar želijo v
centru tudi sami prispevati k uspehu. Tako je Ema Šujica, ravnateljica šole sprilagojenlm programom Milke Šobar-Nataše, v okviru katere deluje VDC, je prišla na idejo, da bi izdali razglednico, izkupiček pa namenili za ureditev centra.
V VDC so pred kratkim sami natisnili 3.000 razglednic. Motiv na njih je delo Borisa Toplaka, varovanca VDC. Kot sta povedali vodja VDC Zdenka Vrlinič in likovna pedagoginja Alenka Vrlinič, so se za Borisov motiv odločili zato, ker je v njem veliko simbolike. “Na razglednici sta pajek z mrežo in sonce. Pajek simbolizira počasno pletenje mreže, ki se končno spremeni v dom, prinaša pa tudi srečo, sonce pa nam daje upanje, da bo posijalo tudi nam,” pravi Alenka.
Razglednice, s katerih je razvidno, da gre za humanitarno akcijo, bodo te dni skupaj s prošnjami za pomoč s črnomaljske občinske uprave začeli pošiljati po vsej Sloveniji. Sicer pa nameravajo dati konec pomladi razglednice tudi v prodajo po sto tolarjev. Za ureditev VDC že pripravljajo dokumentacijo, župan Fabjan pa je obljubil, da bodo jeseni začeli obnavljati nekdanjo ambulanto.
M. BEZEK-JAKŠE
Boris Toplak z razglednico za humanitarno akcijo
	ARS RAMOVŠ	(061) 125 33 66
	Visoko umetnost boste našli tudi
	v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu
	in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju...
	Z manj miljami pa je bolj prijazno...
	V Brežicah bo lepše.
	mobitel
Vsah teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Poslovnost
Sedeli smo pri običajni dopoldanski kavici pa reče gostitelj, sosed Frenk:
“Pred tremi leti sem na nagradno križanko pri nekem ljubljanskem okulisti dobil nova očala. Še sedaj mi ta za vsak moj rostni dan in ob novem letu pošlje voščilnico. To ti je poslovnost!"
“Ja, ja, skrajni čas je že..." sem mislil nekaj povedati, pa me je prekinila njegova soproga Milena: “da tudi mi njgmu pošljemo voščilnico."
“Ne, ne, temveč da Frenku padejo očala na betonska tla."