Številka 353 IZHAJA VSA'31 DAN j ii ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj IVamlcne številke se j.rodajajo po 3 nv6 (6 Btotink) v u,riOcib tofcakarnah v Trdu in okolici, Ljubljani, trona, Kranju, Petru. Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu, AjdovJiiui, Postojni, Dorntergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV ee mčunajo po vrstah (široke 73mm visoke mm)" za trcovicuke in obrtne oglase po 20 etotink ; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov »o 50 stet Za oglase v tekBtu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-dal:tiH vri-ta K '2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 ' stot. — Og'"« sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje s« izključno le upravi Edinosti". TRST, v torek 24. decembra 1907 Tečaj XXXII ditios Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA 3NA3A za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece (J K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Naročnina na neieljsKo izdanje .Edinosti' stane: celoletno l «V20, pol lera 2-60 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lina. UREDNIŠTVO: al. Giorrlo Galatti IS (Narodni doro>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it 19. ——. Poštno-hranllnični račun št. Sil'G"»2. 1 ' ===== Tolofoa »tov. 1157 — BRZOJAVNE VESTI. Pogreb grofa Sohonborna. DUNAJ 22. Pogreb grofa Scbonborna je bil impozar.ttn. Cesarja je v cerkvi sv. Petra zastopal nadvojvoda Leopold Salvator. Nadalje so ee pogreba vdeležili : nadvojvoda K^iner. baron Beck s členi kabineta, bivši rcinisterski predsednik dr. Korber, mnogo bivših ministrov, mej temi grof Goluchovrski in grof Dzieduszvcki. državni vojni minister Schonaich in grof Montecuccoli, predsednik državnega sodišča Uoger, namestnik, policijski predsednik in vtliko število aristokratov, členi gospodske zbornice in visoki ministeri jalni uradniki itd. itd. Truplo je blagoslovil posvečeni škof dr. Marscball, Ra to so je pripeljali na centralne pokopališče. Na dveh iozeh ie bilo na stotine vencev. DUNAJ 23. — Povodom smrti prvega predsednika upravnega sodišča dr. grofa Sohonborna je bila danas pri tem sodišču slovesna manifestacija sožalia, na kateri je dragi predsednik markiz Bacq'jehem imel da-jši nagovor, v katerem je shkal življenje 3Q zasluge bi\šega ministra. Tovarnar jesiha pobegnil. OSJEK 23. — Tovarnar jesiha Viljem Sdivrarz v Koprivnici, je zapustivši 300.000 t dolga pobegnil. Nad tvrdko so proglasili konkurz. Prizadeti so v prvi vr*ti sorodniki kridarja m več zagrebških denarnih zavodov. Keforme v BTacedoniji. CARIGRAD 23. — Včeraj se je vršil skupni sestanek poslanikov. Sestavljena je bila nota giede podaljšanja mandatov reformnih organov v Macedoaiji. Nota je bila danes izročena porti. K eksploziji v Palermu. PALERMO 23. V minoli noči in danes zjutraj so izvlekli izpod razvalin še n&daijna tri tiupla. Razun t .ga so našli danes zjutraj neko štiriletno deklico, ki je še živela, a je bila brez zavesti. Prenesli so jo v bolnišnico in je nade, da okreva. K umoru na brzovlaku Rim-Ankona. TERNI 23. Neki kmet je dane3 predpo-ludne prijavil poveljniku karabinerjev, da je njegov brat našel v neki hosti blizo železniške postaje površnik in pled umorjenega inženirja Arvedija. V žepu površnika da so razni poslovni papirji, dve mtnjici na 31.060 iir, železniški abonementni listek in drugi papirji s sledovi krvi, ki kažejo odtis roke. iz Rima je odpotoval policijski komesar, da pregleda najdene predmet'1. f Profesor Tobold. BEROL1N 23. — Včeraj je umrl znani iaringolog profesor Tobold. Srbeka aknpščina. BELIGRAD 23. Zbornica je nadaljevala debato o umorstvu na bratih Novakovič. Minister za notranje stvari Petrovič je izjavil, da se ni moglo navesti nikakili dokazov za težko obtožbo, češ, da je dala vlada premišljeno umoriti cba Novakoviča. Nihče ni želel tega žalostnega izida. Potem je skupščina vsprejela dnevni red vladi prijaznega Stanka Petroviča, v katerem obžaluje skupščina dogodek od 29. septembra, se zadovoljuje z odgovorom ministra ter prepušča sodišču, da določi odgovornost upravnih organov, ako so isti re3 bili zato odgovorni. Iz Perzije. LONDON 23. Kakcr poroča nek tukajšnji list iz Teherana, je šah včeraj slovesno podal na koran slovesno izjavo ter poslal to PODLISTEK izjavo parlamentu kakor znak obnovljenja svoje prisege na ustavo. TEHERAN 23. Šah je priznal vse pogoje stavljene od parlamenta, umaknil je vojake ter pregnal nepriljubljene državnike. Priznal je pa novi kab'net. V diplomatičnih krogih menijo, da so bili provzročitelji nameravanega toda izpodletelega državnega prevrata poglavitna ruski svetsvalci. TEHERAN 23. Parlament je potom svojega predseduika objavil, da je si šahom sklenil sledeči dogovor: Sah privoli, da se preženejo Sad ed Dauleh in svečeniki spletkarji ter da se kaznujejo one osebe, ki so provzročile nemire. Ala ed Daulebu in njegovemu bratu dovoli šah, da se povrneta. Na-dilje dovoljuje, da bo parlamentarno poslopje stražila telesna straža 206 mož pehote. Vse čete, vštevši kozaško brigado, ki je imela doslej neodvisno poveljstvo, podredi vojnemu miniaterstvu ter prepušča ruskim Častnikom le instrukcijo, ne pa, kakor doslej, poveljstvo te brigade. — Prodajalnice v mestu se zopet odpro. — Joria izpuščen na svobodo. CARIGRAD 23. Belgijec Joris, ki je bil pred 2 leti radi potkušanega atentata na sultana obsojen na f-mrt, potem pa od sultana pomiioščen, je bil včeraj popoludne izpuščen na svobodo. Joris je danes odpotoval v Belgijo. f Ravnatelj observatorija Janssen. PARIZ 23. Danes zjutraj je umrl ravnatelj observatorija v Mentonu, Janssen. Rusija. Dobrovoljni vojaški avtomobilni zbor. PETROGRAD 23. — Generalni štab ye odredil, da se po nemškem vzorcu osnuje dobrovoljni vojaški avtomobiini zbor. Obsojeni vojaki. SEBASTOPOL 22. Včeraj je vojno sodišče izreklo obsodbo nad onimi vojaki, ki so sodelovali na oboroženi ustaji. Pet njih je obsojeno na smrt, eden na prisilno delo, trije v kazenske kolonije, petindvajset je bilo oproščenih. Revolucijonarci aretovani. PETROGRAD 23. — Tajna policija je prišla na sled skupini revolucijonarcev, ki je nameravala izvršiti atentate na visoke urad nike. Doslej je bilo aretiranih pet oseb, ter zaplenjeno zaloga orožja, ena bomba ter materijal za bombe. Novi nemški poslanik v Petrogradu pri carju. PETROGRAD 23. Novi nemški poslanik grof Pourtales se je danes z vsemi členi poslaništva podal v Carskoje Selo, kjer je v slovesni avdijenci izročil carju Nikolaju svoje poverilno pismo. Bojkot nemškega blaga. KIJEV 22. (Petr. brz. ag.) Poljski zastopniki trgovinskih in industrijalnih zavodov so izvolili odbor sestoječ iz 16 oseb, ki bo imel nalogo, da določi program za povspeše-vanje domače industrije. Na sodelovanje bodo povabljene tudi druge narodnosti države. Odbor hoče izpodriniti blago nemške provenjence s tem. da bo dobival blago domače produkcije in drugih okrajev Rusije. Boj delavstva. List rDer Kapitalist" objavlja nastopni zanimivi in poučni članek o tem v novih dobah veleaktuvelnem vprašanju : Moderne države Btoje v znamenju in- dustrije in prometa. In v tistem razmerju, kakor se razvijata ta dva faktorja, označujoča naraščanje in padanje gospodarskega življenja, se oblikujejo tudi odnošaji med podjetji in delavci. Ako kaki velekonjekturi sledi višanje cen, se ne sme nikdo čuditi, ako delavci izvajajo iz tega posledice, ki so na dlani, da hočejo namreč z zahtevanjem večih plač pokriti povečane troške preživljenja. Ni pa vsikdar to stališče odločilno za zahteve delavcev, marveč je često pri njih akcija za dosego večih plačil vodi zahtevanje, da bi participirali na dobičku podjetja. In v resnici je tuefi v tuzemstvu, posebno pa v ino-aemstvu tcvaren, v katerih dobivajo delavci kvoto čistega dobička, dočim pa morebitne izgube zadevljejo le lastnika tovarne. Da se gibanja za povečanje plačil uveljavljajo največkrat v Časih, ko se prido-bitveno življenje povzdiga, to je umevno že iz razloga, kako so podjetniki v takih perijodah najbolj pripravljeni v takih perijodah najbolj pripravljeni za koncesije svojim delavcem, in v takih časih dosezajo ti poslednji navadno svoj namen. Industrija ne more v časih velikega konsuma zatvarjati svoje delavnice in gre raje do skrajnih mej možnosti, da si s tem zagotovi kontinuiteto proizvajanja. Le Če so zahteve delavcev take, da jim ni možno ugoditi brez globoko sezajočega oškodovanja delodajalcev, puščajo poslednji, naj se stvari razvijajo dalje, puščajo, da se delo zaustavlja. ali pa igrajo prevenire s tem, da sami zaprejo delavnice. V izdatno bolj neugodnem položaju nego industrija so železnice nasproti gibanjem za povišanje plač. Obratni personal na prometnih podjetjih je danes odnehal od popolnega zaustavljenja dela, ker ve, da se morejo v skrajnem slučaju pritegniti vojaške sile za vzdrževanje železniškega prometa. Zato po-seza po pasivni r e z i s t e n c i, ki je surogat štrajka, proti kateremu se uprave železnic ne morejo braniti, ker je po vid v videz postopanja po instrukcijah. Kako neznosna pa postaja tudi le malo časa trajajoča pasivna rezistenca, to so pokazala zaustavljanja prometa v najnovejšem času, nastavša na državni in severno-zapadui železnici po rezistenčnem gibani u. Univerzalnega sredstva proti štrajkov-skim in rezistenčnim gibanjem še niso našli in ga bržkone tudi ne najdejo. Vendar pa ne manjka izskušenj, ki kažejo na pot, po kateri bi se mogle diference radi plačil poravnavati mirnim potom in se je tudi že v mnogih slučajih došlo do poravnave. Tudi tu pa je zopet organizacija, s katere pomočjo je možno izogibati se štrajkom in za-pretjem delavnic, ali pa jih vsaj zelo omejiti. Ako se pomisli, da so boji radi plačil toliko za delojemalce kolikor za delodajalce vedno nož, ki reže na dve strani, ako postaja na obeh straneh vedno živeja želja, da bi se število bojev manjšalo in da bi prevladovala mirna poravnava. Na poti do tega zaželjenega cilja se nahajajo že delavci in podjetniki. Res je sicer v zadnjih letih število štrajkev in za-pretij delavnic narastlo. Ali še v veči meri je narastlo število tarifnih dogovorov, kakoršnih je v minolem letu navstalo v Nemčiji 5000, dečim je število delavskih bojev iznašalo 3683. Iz neke nemške oficijelne statistike, se-zajoče do leta 1905, izhaja, da je brez boja doseglo 279.497 oseb povečanje tedenskih plačil za 550.555 mark, z bojem pa Je 112.616 oseb z 252.883 mark na povišanju tedenskih plačil. In skrajšanje dela je doseglo brez boja 104.128 oseb, z bojem pa le 61.666 oseb. Tudi v Združenih državah ame- riških se kaže, da se tam, kier so delavci in delodajalci organizirani, veliko laglje poravnavajo štrajki, in sicer po zastopnikih obojestranskih zvez, nego pa tam, kjer se delavci in delodajalci neposredno pogajajo med seboj. Če bodo torej organizacije na obeh straneh bolj trdne in sklenjene, se bodo tudi množila pogajanja za sporazum in nadejati se smemo, da dospemo konečno do cija, toli zaželjenega za vse naše socijalno in gospo-darko življenje: do popolne harmonije med delavci in podjetniki. Ruski narod in alkohol. Stara legenda pripisuje svetemu Vladi-iu:rju, velikemu knezu kievskemu, izrek, da so Rusi veseli pivci. Rusi se radi sklicujejo na to besedo v opravičence ogromne množine alkohola, ki se ga povžije na Ruskem. A to je jalov izgovor, kajti človeku je treba le vzeti v roke natančne številke in potem vidi takoj, da se že ne gre več za veselo popivanje, marveč da alkohol ugonablja ruski narod, posebno kmete. V seji državne dume, v kateri je imel tinančni minister svoi proračunski govor, je pokazal oktebrist Čelišov na to kulturno vprašanje in navedel številke, ki so vzbujale naravnost grozo pri poslušalcih. V letu 1906 je izdal ruski narod za žgaoje in špirit — kmetje pijo namestu žganja češče 75-odstotni špirit — nič manje nego 700 miljonov rubljev; ako dodamo k tej svo!i še, kolikor se je porabilo piva in vina, tedaj znaša skupna svota skoro eno miljardo rubljev, ki jih je zapil narod. Ker Rus po večini rednega uživanja žganih pijač ni vajen, ampak pije samo periodično, takrat pa tudi do nezavesti, tako je tudi še naslednjega dne popolnoma nesposoben za delo, — bo pač precej odgovarjalo resnici, kar je izračunil Oelišov: da so od petero miljard delavnih dni, kolikor jih pride na celi narod, samo tri miljarde dni posvečene delu. Vsled t ga velikega števila brezdelnih dni trpi nurod škodo kakih treh miljard rubljev na leto, katere se lahko 6matra kakor zapite, ker jih je izgubil narod vsled pijanosti, ko ni mogel delati. Ako pogleda človek od teh številk v življenje narodovo, zadeva korak na korak na žive ilustracije gori rečenega. Pri kaki svatbi mora postaviti kmet svojim gostom povprečno 8 do 10 veder žganja ; staro in mlado, moški in ženske, vse pije potem, dokler je še kaka kaplja v vrču. To traja često po več dni! Na praznike se vedno popiva; ob nedeljah ne vre ljudstvo v cerkev, ampak k državni prodajalni žganja kjer se preskrbi z žganjem za celi dan. Piti žganje je vajen kmet od malega; biti pijan, ni na vasi nikaka sramota. Nasprotno : ljudje se s tem bahajo ! Neki ljud ski učitelj poroča, da je nekoč, pred božič-ničnimi prazniki, vprašal svoje učence, kako mislijo preživeti praznike. Od mnogih je dobil odgovor: „Jaz pojdem s stariši k znancem in se bom napil !u Da bi bil pijan, to je Rusu namen popivanja ; zato pa mu je dober najslabši špirit, samo če doseže dosti hitro zaželjeni uspeh. — Prav kakor pri kadilcih opija. Ni treba menda niti nagiašati, kake zle posledice ima alkohol za telo in dušo ruskega naroda, posebno mladega zaroda. Zadostuje naj, ako povemo, da je nič manje nego tri četrtine hudodelcev zdravniško bilo spoznanih za alkoholične degenerate. „Pijancu sega morje samo do kolen," pravi ruski pregovor. Vedno naraščajoče pijančevanje kaže, po kakem širnem morju žganja, v katerem izgine v enem letu že več ko miljarda rubljev, da gazi vboga Rusija. Skrajni čas, da se postavi zlorabi alkohola stroga meja — da ne prestopi to morje svojih bregov in ne preplavi temeljev ruskega življenja. Nar. delav. organizacija. Shod delavcev \ Lloydovem arsenalu. — Delavci proti štrajku. Včerajšnjega shoda v gledaiiSčni d v o« rani „Narodnega doma" se je vdeležilo okolo 600 delavcev v Lloydovem arsenalu, da se izjavijo o postopanju slovenskega delavstva glede sedanjega štrajka. Predsednik N. D. O. dr. .Tofcip Mandić je omenil, da N. D. O. ni mogla zavzeti že na včerajšnjem shodu definitivnega stališča glede štrajka, dasi so se bili vsi delavci izrazili za delo; kajti N. D. O. hoče prej vestno pretresovati vso situvacijo in vzroke, ki so privedli do štrajka, ne pa, kakor tu dela tukajšnja socijalna demokracija, ki se daje impetuozno zavajati do nepremišljenih sklepov. Predsednik je omenil o pritožbah proti L!oydu. Mi morama priznati, da socijalisti imajo v tem oziru prav. In zares, uprava Lloyda ne stoji na višini časa. Ni tam prave inicijative, ker stojijo na čelu ljudje, ki o pomorskih stvareh nimajo pojma. Nedostaje tehničnega znanja, zmisla za pravo trgovinsko politiko in socijalnega mišljenja. Dočim so velika parobrodna društva, povsod napredovala, vidimo, da se Lloyda vkljub državnim subvencije ped za pedjo izpodrinja. Njegova konservativnost se zrcali tudi v tem. da ni znal najti nikoli ravnotežja med merkautil-nim interesom in delavskim vprašanjem. Iz tega izviraje večni konflikti z delavstvom. Kar se pa tičo sedanjega konflikta v ■obliki štrajka je podal predsednik njegov historijat. Bilo je odpuščenih 27 delavcev. Chiussi je v arsenalu improviziral shod nekoliko ljudi kjer so sklenili štrajkati, v znak protesta. Večinoma niso delavci niti vedeli, zakaj se gre ; pomagal pa je deloma kriv signal, deloma teror, da so vsi delavci v soboto zapustili delo. Bil je sestanek med direktorjem arsenala in Pagninijem, ki je zahteval, naj 66 odslovljene delavce sprejme nazaj v službo. Ravnatelj Mackay je branil svoje stališče in izjavil, da smatra vprašanje stvar principa, tako da hoče odstopiti, ako upravni svet ne odobri njegovega stališča, da sme iz administrativnih ozirov odpuščati delavce. To se je poročalo na shodu socija-Ii3tov. Sklenili pa so štrajkati vkljub nasvetu g. Paneka, ki je bil za to, da se dela. Tov. predsednik je nato referiral o svojem pogovoru z direktorjem g. Mackay, ki je potrdil, da se je odslovitev 27 delavce/ zgodila iz zgolj upravnih ozirov ; isti trdi, da arsenal trpi na stagnaciji dela, tako da ima 30 odstotkov delavcev odveč in si prisvaja pravico določevati o razpolaganju z delavskim materijalom. Kako pa je stališče delavstva ? Socijalni demokrati so se izrazili za štrajk, toda njim gre le za interese stranke, ne delavstva. Ako bi res skrbeli za interese istega, bi prašaii za sodelovanje tudi one polovice delavstva v arsenalu, ki je slovenske narodnosti. Oni pa so sklenili preko njihovih glav. Sami sklepajo, potem pa delajo nasilstvo. To pa si dovoljuje peščica ljudi zato, ker se zanaša na blagoliotnost policije in mestne uprave ter strahopetnost uprave L!oyda. Njim je do trenotnega efekta, nam pa je le do blagorja delavstva. N. D. O. prepušča delavcem, naj sami sklepajo po resnem preudarku o svojem postopanju; N. D. O. pa bo vztla njihov sklep na znanje in se bo ravnala po njem. Priglasilo se je k besedi mnogo delavcev, ki so se vsi izjavili za delo in protestirali, da bi se morali možje udati terorizmu nekoliko pobalinov. Zlasti so govorili tov. Babič iu Požar. Italijanski je govoril občan Posar, nekdanji soustanovitelj tukajšnje soc. dem. stranke, ki je v ostrih besedah napadel afarizein socialističnih voditeljev. Predsednik je pozval zborovalee, naj se izrečejo za nadaljno postopanje. Vsi so se izrekli za delo. Za štrajk pa nihče. Predsednik je izjavil, da jemlje voljo delavcev na znanje. N. D, O. bo znala varovati njih svobodo proti vsakršnem terorizmu. Ne bode sicer prosila za pomoč policije ; ta ima sama dolžnost skrbeti za red. — Ako slovenski delavci pridejo delat, storijo to zato, ker ne priznavajo ni ugodnosti ni upraviče- Stran II »EDINOST« St. 353 V Trstu, dne 4. decembra ii 0< nosti tega štrajka, tem manj pa korektnosti načina, kakor je bil proglašen. Vkljub temu so naše simpatija na strani onih sotrpinov, ki so bili odpuSčeni. in se bomo sami potegnili za to, d;i se jih sprejme nazaj v službo. Vsiliti pa štrajk, je naravnost zločin na delavstvu. Po govarih tov. Jakliča, ki je pozval delavce, naj se ne ustrašijo praznih groženj teroristov, in tov. Križmančiča je tov. predsednik s končnim govorom zaključil shod. Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 23. Sejo je otvoril podpredsednik Navaj ob 1«> in pol uri dopo-ludne. Zbornica je vsprejela v tretjem čitanju kvotno predlogo in predlogo glede provizo-rične ureditve trgovinskih in prometnih odao-šajev z inozemstvom. Podpredsednik je predlagal, naj bi se prihodnja seja vršila dne 10. januvarija 1908 ob 11. uri dopoludne. Mini-sterski predsednik je naznan'1, da bo na soji dne 10. januvarija predlagal, da se na eni prihodnjih sej izvoli odsek sestoječi iz 21 členov, ki se bo posvetoval o bančnemu vprašanju. (Pohvala.) Predsednik je želel poslancem vesele praznike in srečno novo leto ter nato zaključil pejo. Dogodki na Ogrskem. Bivši ogrski državni poslanec aretiran. Budimpešta 22. Bivšega državnega poslanca in pisatelja dr. Edmunda Gyiirki, ki je lani radi več poneverjanj pobegnil iz Budimpešte, je včeraj policija v Nagyaru aretirala, _ Iz Hrvatske. Izjava Hrvatov v ogrsko hrvatski delegaciji. Z Dunaja javljajo: V plenumu delegacije je v soboto dr. Medakovič v imenu hrvatskih delegatov podal v hrvatskem jeziku sledečo izjavo : Mi smo v skupnem državnem zboru glasovali proti indemniteti, ki je obsegala tudi pokritje potrebščin skupnih ministerstev. Kakor zastopniki, Hrvatske Siavonije v tem zboru, glasovali bomo dosledno proti temu predloženemu načrtu indemnitete skupnih ministerstev. In ko bo predložen proračun teh ministeratev, zavzamemo proti vsakem istih svoje stališče in je utemeljimo. — To isto je ponovil del. Tomičič v madjarskem jeziku. Hrvatsko vprašanje. „Budimpešti Hirlap" je priobčil uvoden članek o hrvatskem vprašanju. List izvaja, da se rešitev hrvatskega vprašanja ne sme več odlašati. Pogodbe in dogovori ne vodijo k cilju : Hrvatje koncesij ne smatrajo kakor znak jakosti, marveč kakor znak slabosti madjarske države. Sestanek „narodne- stranke. Iz Zagreba javljajo: Pn banu je bila v petek konferenca voditeljev bivše „narodne" stranke, katere so se udeleži:i Tomašič, Ohau-rak in Spevec. Sklenilo se je, da skliče Tomašič, kakor predsednik kluba bivše „na rodne" stranke, člene na shod, ki se bo *.rail dne 28. t. m. Ločitev cerkve cd države na Francoskem. Pariz 22. Zbornica je po dolgi in burni debati s 354 proti 177 gla3om vsprejela zakon po katerem pripade cerkveno premoženje državi. Ta zakon je v popolnitev raznih določb, zakona, sklenjenega leta 1905 in tičočega se ločitve cerkve od države. Rusija. Kazenska razprava proti generalu Steselju. Iz Petrograda poročajo: Na kazenski razpravi proti generalu Steselju je njegov bivši pobočnik Golonov izpovedal, da ga je vrhni poveljnik general Kuropatkin brzojavno pozval po generalu Smirnovu, naj sam prevzame poveljstvo nad trdnjavo, ali Smirnov mu ni mogel uročiti tega naloga, ker SteseVj dotične brzojavke ni izročil generalu Saiir- 110VU. Drugoverci na Ruskem. Iz Petrograda javljajo, da je minister za notranje stvari predložil državni dumi zakonski načrt, s katerim se odpravijo vsa omeje-nja državljanskih pravic za drugoverce. Drobne politične vesti. Reforma [civilnega zakonika. Pravosodni minister dr. Klein je na sobotni seji boslanske zbornice uložil novelo k civilnemu zakoniku. Ruski konzulat v Zadru. Ruska vlada namerava osnovati v Zadru svoj konzulat za Dalmacijo. Nekdaj je imela Rusija svoj konzulat v Dubrovniku. Republiki Panama in Kolumbija. Iz Wasbingtona javljajo : Med zveznim državami Kolumbije in Panamo je sklenjena pogodba, po kateri [se Kolumbija odpove svojim pravicam na panamsko zemeljsko ožino, a dobi za to od Paname 80 mil. dolaijev, od Združenih držav pa pravico, da sme preko ožine s svojimi četami. Ob 1 i g a t o r i č n a pokojninska pravica privatnih uradnikov. Minister za notranje stvari baron Bienerth je imenoval bivšega poljedelskega ministra grofa Leopolda Aaersperga za dobo 5 let predsednikom penzijskega zavoda za privatne uslužbence, ki se ima ustanoviti. Izvedbene odredbe k zakonu izidejo v najkrajšem času. A1 z a c i j a - L o t a r i n g i j a dobi avtonomijo? „Eco de Pariš" poroča iz Strassburga. da je poslanec kolmarskega okraja AVetterle podal iz Berolina, da dobi Alzacija-Lotaringija v kratkem posebno ustavo. Državni tajnik Moeller je baje imel tozadevno dolg razgovor s knezom Biilovvom. Temu načrtu se le nekoliko upira zvezni svet, a nade ie, da se konečno uda. Permanentna eskadra na Fi-lipinah. Londonski listi poročajo, iz New-Jorka, da pusti flota Zveznih držav na Fili-pinah štiri oklopnice in tri križarje, ki bodo tvorile permanentno eskadro v azijskih vodah. Dnevne vesti. Tržaikim odjemalcem ,. Edinosti". Ker bodo radi jutršnjega praznika vse tobakarne zaprte, se bo jutršnja izdaja našega lista prodajala le na južnem in državnem kolodvoru ter pri vratarju „Narodnega doma". Rojaki ! Pozor ! Ona g-rešna nebodije-treba, ki ćuje na ime »Lega« oblepila je tržaške vogle z ctisko in estetiško žalećimi lepaki, da usiljuje svoj »francobollo*. Ako oni drugi znajo tako skrbeti za svoje raz-narodovalnice, koliko večja mora biti naša vnema podpirati svojo Šolsko družbo, da rešimo svoj naraščaj pred tujo grabežljivostjo. Najlepša prilika, se bliža nam sedaj, ko prigodom Božiča in novega leta vsakdo odpošlje po pošti bližnjim in dalnjim voščila in pozdrave. Pa kakor ne smemo pozabiti cesarske znamke po teh listih, tako je potrebno da vsakdo prilepi zraven še narodni kolek. Daj cesarju kar je cesarjevega, a narodu, kar je narodovega ! Velik — bedak mora biti oni „nekdo", ki pošilja iz Trsta ver. zlobne in še bolj neumne notice o plačilih slovenskik težakov za časa stavke ! Celo za 9 goldinarjev na teden, da so šli naši delavci na delo ! Prvo ni res, da so delali na teden — ker jih ni nikdo najel na teden, pač pa na dan. Drugo je res, da so vsi naši delavci (iz?zemši morda kake otročaje) služili od 5 do 7 kron na dan in da jim ,ie večina gospodajev plačala vse zamujene ure in dodali so jim še (v soboto zvečer) po 5 kron nagrade ! Kedor je delal vseh 6 dni, je zaslužil torej 30 kron in mnogi celo po 42 kron ! Da se odpuščeni delavci jeze nad našimi, je pa tako naravno, da ne traba o tem pisati posebnih obvestil — oziroma brc ! Smo pač — „Slovenci^ ! ! ! Roki za nakladanje na državnih železnicah. Z ozirom na izredno povečano potrebo vozov, pojavivšo se v toletni jesenski kampanji, se je videla uprava avstrijskih državnih železnic primorano, da je začenši s 1. novembra t. 1. po tarifu določene roke za nakladanje primerno skrčila v vsem obsežju avstrijskih državnih železnic (izključno dalmatinske črte in tržaški posta i.) Ker pa se je od tedaj situvacija z vozovi na splošno izboljšala, je bila po želji, izraženi od mnogih straui interesiranih krogov, izdana odredba, da se uvedeno skrčenje rokov za nakladanje z duem 24. t. m. razveljavi. Od tega dneva naprej bodo strankam, ki nakladajo bla^o, na vseh črtah avstrijskih državnih železnic na razpolago polni normalni roki za nakladanje. Ali je to internacijonalno ?! Ko se je enega dne za ča3a zadnjega štrajka težakov pomikal običajni sprevod, so bile ž .nske, korakojače na čelu, posebno vojevite. Pripomniti moramo namreč, da so bile ženske stalen sestaven del teh sprevodov. Omenjenega dne so grozilno dvigale svoje roke proti „Narodnemu domu", pljuvale in kričale o „š č a v i h". Grozno se je nekega dne množica razljutila, ko je došla do „Slovanske" kajigarne v ulici Vaidirivo. VrišS je bil zaglušljiv. 31-jrda proti lastniku knjigarne? Ni možno, ker vsi ti ljudje niti ne poznajo g. Gorenjca, kamo-li da bi bil ta gospod komu kaj žalega storil. Tudi v politiko in javno življenje tržaško se ta mož ni nikdar utikal, najmanje pa je prihajal na pot socijalistom. Torej : kaj je bilo v povod tem izbruhom srda in sovražtva ?! Mi ne bi vedeli drugega, nego dejstvo, da ima ta trgovina slovanske napise in da se v njej prodajajo slovanska umstvena dela. Česar ni storil doslej niti šovinistični italijanski nacijonalizem, to so zagrešili ljudje, ki jih vodi prettezno internacij o nalna demokracija. In sploh moramo reči, da med širo-kimi delavskimi sloji, v kolikor prisezajo na socijalno demokratično zastavo, že dolgo ni padalo toliko š č a v o v kakor te zaduje dni. Proslavljenje Oberdanka. Doznajemo, da so se vršile minolo nedeljo popoludne — povodom nekega predavanja — v dvorani tukajšnjega italijankega društva hrupne demon sti acij e v proslavo Oberdanka. Zabeležili smo tudi to po dolžnosti kronistov. — Poroplovstvene konference v trgovinskem ministerstvu. Te dai se ie vršila pri ministerstvu za trgovino konferenca z za* stopniki Avstrijskega Lloyda. Konferenca se je bavila s provizorično uravnavo paroplovne službe v Dalmacijo in Brazilijo za leto 1908. Zasedanja uravnava dalmatinske paroplovne službe za bodoče leto je bila določena na do- sedanji podlagi v smislu zakona od 23. IV-bruvarja 1907 drž. zakonik št. 43. Sicer pa nastopi ž§ tekom leta 1908 zboljšanje službe v Dalmacijo, nameravano s konečno uravnavo, v toliko, da bosta brzoparnika „Gautsch" in „Hohenlohe", ki se sedaj gradita, stavljena v službo dalmatinske brzovozne črte, s čemer bo ta brza služba znatno zboli *ana toliko glede pogostosti, kolikor glede hitrosti zvez. Po postavljenju v službo novih luksoznih par-nikov za dalmatinsko službo bo Lloyd v položaju, da tudi službo z Benetkami uredi na način, ki bo popolnoma zadoščal vsem zahtevam potujočega občinstva. Prirejale se bodo trikrat na teden dnevne vožnje z voznim časom kakih treh ur in štirikrat na teden nočne vožnje s parnikoma „Metković" in ,,Almissa:t. ki sta za take vožnje posebno pripravna. Tudi glede službe v Brazilijo je ustanovljen provizorij. Za zasedanje zngotovljenje te službe v letu 1908 se v obče vzdrži provizorični dogovor, sklenjeni z Lloydom za leto 1907 na podlagi zakona od 23. tebruvarja 1907, drž. zakona št. 46, a se raztegne le do konca decembra prihodnjega leta. Odkup novoletnih voščil. Gospa Te-rezina Svetčeva, soproga prvomestnikovega namestnika „Družbe sv. Cirila in Metodija;t je nabrala kakor odkup za novoletna voščila od litijskih rodoljubov in rodoljubkinj lepo svoto 53 K, ter je poslala družbi sv. Cirila in Metodija. Slava ji! — Ali bi se ne dalo tako odkupovanje povsod uvesti ? Rodoljubi, posnemajte vrlo gospo Svetčevo po vsej domovini ! Kako znaten dar bi bil odkup novoletnih voščil šolski družbi ! — Nemci so že davno pričeli z odkupom novoletnih voščil podpirati svoja, našemu narodu sovražna društva. Mi, seveda posnemamo radi ptujce v tem, kar nam škoduje, da bi pa posnemali njih gorečnost v narodnem borenju, za to smo dostikrat mlačni, ali celo mrzli. — Za novoletna voščila se izdado, kakor v?ako leto običajno, tisočaki. Kdo ima koristi ?! Mari bi ne bilo boljše in koristnejše, da se ti tisočaki naklonijo p r o -sveti! Vsaka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija naj bi pobrala odkupnino novoletnih daril za svoj okoliš. Zopet napad. Iz Padrič nam pišejo : V soboto zvečer sta hoteli dve osebi napasti Antona Grgiča iz Padrič št. 24. To se je zgodilo ob 10. uri zvečer na cesti „razklanega hriba". Eden zlikovcev je čakal zgoraj, drugi zdolaj pod ce3to. Prvi se je oglasil oni zgoraj ter dal znamenje onemu spodaj, na kar sta se oba lopova prikazala. Grgič je ube-žal, a napadalca sta vstrelila za njim iz revolverja. Veliki planiski ples v Trstu. Z veseljem se je pozdravila prireditev velikega planinskega plesa, ki se bo vršil prvič v Trstu, dne 1" januvarja 1908. Da bo pa isti tudi častno odgovarjal svojemu pravemu namenu, to nam pričajo marljive priprave raznih odsekov, ki so se ustanovili v ta namen. Mej temi nam ie omenjati reklamni odsek, deko r a c i j s k i, gospodarski, zabav ni odsek itd. Ravnokar se pa združuje tudi velik damski odbor pod vodstvom naših vrlih planink, ki prevzame del priprav za ta veliki planinski večer. Doklade k državni vžitnini v Trtu za 1907 in 1908. Cesar je z najvišim odlokom od 8. t m. odobril pobiranje občinskih doklad k državnim vžitninakim davkom v Trstu in obmestju, ki jih je mestni svet tržaški sklenil dne 27. novembra 1907. Pobiralo se bo torej od 19. decembra 1907 do 31. decembra 1908 sledeče doklade: 1. Doklado k državni redni vžitnini na vino v znesku od 200% ; 2. doklado na mošt in tropine v znesku 290°o ; 3. doklado na grozdje v znesku 3600/° ; 4. doklado k državni redni vžitnini na vpeljano pivu in doklado k državnim pivnim dokladam za pivo, katero jp v Trstu pridelano v znesku 1900/°. Ljudsko knjižnico pri sv. Ivanu je otvorilo v nedeljo slov. akad. fer. društvo „Balkan". Občinstvo se je zbralo v jako častnem številu, ki je napolnilo dvorano „Narodnega doma;'. Program je pričel s predavanjem tov. J. J. Čoka o „pomenu ljudskih knjižnic". Predavatelj je omenil najprej namen akad. društva Balkan", širiti s predavanji, v prvi vrsti pa z javnimi knjižnicami pro3veto med slovensko ljudstvo. Razjasnil je vpliv dobre knjige in izrazil upanje, da bodo Svetoivančanje pridno segali po knjigah nove knjižnice. Nato sta, vedno menjaje se, tekmovala si. tamburaški zbor iz S/. Ivana in si. Čitalnica" od Sv. Jakoba. Mnogoštevilno občinstvo je obojno burno aklamiralo ter so se morale skoro vse točke ponavljati. Posebno je ugajala „Srce" (H. O. VogriČ) za ženski zbor s spremljevanjem tamb. zbora, enako „Hrvatom" in „Oj planine", kar je izvajala „Čitalnica" jako precizno. I*ra „Bratranec" je izzvala mnogo smeha med občinstvom, ki je z dolgotrajnim ploskanjem izrazilo priznanje igralcem — članom „Čitalnice". Pozornost in navduieaje je zbudil akad. kvartet, ki je pel H. O. Vo-jičevo „Lahko noč". Po slavnosti je nazdravil gg. akademikom, g. učitelj Germek, njemu in vsem vdeležencem se je zahvalil društveni predsednik. Nato je zapelo par pesmi al. društvo „Mladina" z Frdeniča in zbor akad. fer. dr. „Balkan". Sledil je animiran ples, ki je trajal do pozne ure. Slovanska knjigarna v Trstu je obogatila svojo božično izložbo zopet z lepimi novostmi. Sedaj ima povsem novih slovenskih razglednic Trsta in okolice; primernih z h čestitke za Božič in novo leto. Razun toga H zanimiv poseben in zares originalen k a r to n. ki ima znotraj lepo in odičeno „božično drevesce" s postamentom. Ta karton Btane sam > 1 K 20 stot. A kdor ga kupi in ga po*l ■■> kakor božično čestitko svojim prijateljem zn inčem in sorodnikom, naklonil jim je eleganten in zanimiv- božični dar kakor ljubezniv spomin ljubečega srca in pravega prijateljstva. Tržaško slovensko gledališče v Gorici. V nedeljo dne 5. januarja (pred praznikom Treli kraljev) priredi .,Nar. Prosve'a-* v tukajšnjem ,,Trgovskem domu" z gostovanjem tržaškega sloven-kega gledališča pied-stavo. Uprizorita se : znamenita ruska dram i „Tuji kruh" Ivana S. T u r g e n j e v a in izvirna slovenska enodejanka ,.E g o i z e m" Zofke Kvede r-J elovškove. V obeli igrah nastopi gospa Danilova i -Ljubljane. Štrajk delavcev Lloydovega arsenala. Včeraj je štrajk trajal da'je. A ker so nekateri delavci hoteli iti na delo in so w to drugi — namreč „zavedenci" — branili redarstveni nadzornik g. Bučar, ki je ta.n služboval, zajamčil svobodno pot na delo on'-n. ki so hoteli delati. V tem je pa padlo nek r kamenjev, ki so jih zalučali štrajkovci. E J - i kamnov je zadel g.a Bučarja v glavo, v-.l<> \ česar .ie moral g. Bučar izstopiti iz služb -in iti domov. ___ Tržaška mala kronika. X Vzgleden soprog Na zahtevo las;:.m žene Marijo je bil včeraj v jutro v svo eni stanovanju v ulici Risorta aretovan 48-letni zidar Štefan S. Žena ga je dala aretovati, ker jej je grozil, da jo ubije. Ker se je bil pre -sinočiijim ou predolgo zamudil v neki krč v ulici Risorta, gi je bila šla žena klicat, a on je zalučal vanjo pollitersko steklenic« potem je pa šel po sekiro in z isto v i\ ki čakal ženo na cesti pred hišnimi vrati. X Zasedanje porotnega sodišča. Včeraj je sedela na zatožni klopi pred p •-rotniki 22-letna Rozaii.ja Milic, doma iz Bri ščekov pri Prošeku. Obsojena je bi a na 3 leta in pol težke ječe. Tožena je bila, da je dne 1. novembra 1.1. zadušila dete, ki je je malo prej rodila. X kokoši, tatovi in policijska služba. Poročajo nam — pa ne uradno, ker polici a to skrbno skriva —. da so predminolo noč neznani tatovi gospodu Zucculinu v R >janu vkradli 40 kokoši. — Tu treba da povem >, da ima gospod |Zucculin svoj dvorec koma-kakih 200 300 korakov daleč od rojan*: cerkve, pred kateio je vedno in staluo red-: na straži. Zdelo bi so lahko čudno, da so mogU tatovi vkrasti 40 kokoši komaj 200—300 l rakov daleč od onega mesta, kjer je stalno.-, straži redar. A še čudneji je dogodek, ki nam ga je povedal naš poročevalec, a ki ga do danes nismo hoteli objaviti. Bilo je ob • >. uri v noči od 14. na 15. t. m. ko je šel n»š poročevalec — ki stanuje v Škorklji za rojan-sko cerkvijo — domov. Kakih 100 korak«,"/ daleč od rojanskih bokov se nahaja kavarn < gospoda Do:ninika Vivoda. Idoči mimo te kavarne, si je hotel naš poročovalac vkupiti cigaret in je skušal odpreti vrata kavarne. A vrata so bila zaklenjena. Naš poročevalec šel dalje. Kakih 20 korakov daleč od kavarn«-je pa začul strel iz revolverja: skočil je hitreje in zavpil vprašaje: „Kdo strelja?" — „Prijatelj !" je dobil v odgovor, a obenem mu je prišel nasproti gospod Teodor Marco, kij lastnik kavarne „Trieate" v ulici del Bclv -dere in mu povedal, da so mu ravnokar tatovi vkradli 8 kokoši, petelina in purana, ; spod Marto je povedal poročevalcu, da je obvestil redarstveno strainico v ulici del Belve-dere in da so mu tam rekli, da bedo oni od svoje strani že skrbeli, da zaprejo tatom iihcd na cesto. Ou pa, da uaj gre v Rojan, kjer bo pred cerkvijo našel redarja, iu ta naj pa/i na tatove od rojauske strani. On, g. Teodor Marco, je šel k cerkvi, a redarja ni bilo tam, kjer bi moral biti. Vstreiil je z revolverjem enkra*. vstrelii je v drugič, hoteč s tem pri klicati redarje...: a redar se ni odzval. — Na to|ita šla, naš poročevalec in pa g. Teodor Murco proti rojanskiiu obokom in sta mej potjo vstrelila še štirikrat. No, slednjič se je vendar redar pr.kazal: privlekel se je — iz ka varne „Ai volti di Rojano". A redar je bil v tej kavarni najmanje 6—7 minut. In potem ni čudno, če tako streljajo in morijo kočijaže ! A ne le to! Da bi bila policijska služba bolje organizirana, ne bi bili mogli tržaški irredentorci v noči od 19. na 20. t. m. natisniti na poštne skrinjice : „XX Settembra 1882—1907 Ricordo Trieste di G. Oberdank". X Kradel je gospodarju. Na zahtevo svojega gospodarja čevljarskega mojstra Ka-rola Reslusny ja, je bil predvčerajšnjim aretovan 17 letni čevljar Josip P., doma iz Pule. Mojster ga je dal aretovati zato. ker mu je Josip vkradel par čevljev, vrednih 14 kron, ter potem iste zastavil za 4 krone. Koledar ln vreme. — Danes: Adam in Fva Vilja božična. — Jutri : Božić. Rojstvo Kristovo. Temperaturavčeraj ob 2. uri pDpoludne + H' Gels. — Vreme včeraj : mngleuo, oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: — Oblačno spremenljivo. Slabijvetrovi. Temperatura malo spre-menjeva. Vreme stanovitno. Smeinioa. Oče je prinesel domov kolač in ga je hotel začeti jesti. Ko je žena to videla, je resia Stari, daj, daj še meni košček! — Hči: Papa, daj še meni košček!— Sin: Papa, menitudi en košček ! Nečak: Ttfame tudi ne pozabite! — 06* tu imate cel holač, pa dajte raje vi meni en košček. V Trstu, dne 24. decembra 1907 »EDINOSTc štv. 353 Stran HI" X Nova odredba glede prodaje kruha. Vsprejemši tozadevni predlog komisije za uradno določanje cene kruha in po-služivši se oblasti, ki mu jo daja § 52 obrtnega reda je c. kr. namestništveni svetnik odredil, da morajo biti — počeaši z dnem 24. t. m. — v prodajalnicah kruha cene istega vidno označene. Peki morajo na dotični kruh staviti listek, na katerem bodi povedana cena istega v stotinkah. A na teh listkih mora biti obenem povedano, velja li označena cena za komad, ali za kilogram. Oni pek. ki označa ceno za kilogram, mora na zahtevo kupovalca tehtati kruh, ker dru gače zagreši prestopek. X Radi nevarnega groženja je bil včeraj predpoludne v ulici sv. Justa aretovan 23-letni kovač Ivan C., dotna iz Vidma a stanujoči tu v ulici del Rivo. Aretovan je bil pa na zahtevo Angela Coggiu, ki stanuje v ulici Chiozza št. 43. Ivan C. je namreč že več nego leto dni dolžan Coggin 26 kron. Coggio je poslal včeraj nekega človeka k njemu tirjat. A Ivan C. mu je po tem človeku sporočil, da če ga pošlje še enkrat tirjat, mu on razpara trebuh. Vsled tega ga je dal Coggio aretovati. X Preiskovala sta žepe spečemu. 22-letni njiznr Ivan B., in 24-letni kovač Ivan R., oba stanujoča v ulici della Madon-niaa, sta bila predminolo noč ob 2. uri are-tovana v starem mestu, ker &ta tam nekemu na tleh spečemu pijancu preiskovala žepe. Društvene vesti. Klub dramatičnih diletantov na Prošeku priredi na praznik sv. Stefara dne 20. t. m. v dvorani restavracije Starccna Prošeku božično veselico. Na vsporedu so: veseloigra „Jeza nad petelinom in kes, burka rKmet Herod" in božične slike : Pastirei v Betlehemu. Po predstavah svobodna zabava. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metodija v Trstu. — Na Silvestrov večer priredi klub saijivo burko: Bucek v strahu. Konsumno društvo ..Jadran' ulica S. Marco 17. priredi danes zvečer božični« o, na kateri sodeluje „Čitalniški-4 pevski zbor. Prijatelji društva in lepega petja dobro došli. Darovi. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabrala je go-spica Zora Lavrenčič v Konsumnem društvu v Rojanu v veseli družbi K 2314. V isti namen nabralo se je slaveč krst malega Rudolfa Košute K 6. Za dijaško podporno društvo je poslal g. Kari Šiškovič iz Črnikala K 5. Denar hrani uprava „Edinosti Na Miklavževem večeru „Trgovsko izbražev društva' nabrano za ..Trgovsko šolo" : g. Ulčakar K 120, vesela „družba K 4*41. Ker je neki narodni trgovec rabil Le-gine žveplenkc je podaril g. Uičakar K 1 za trgovsko šolo v spomin, da se p: i narodnih trgovcih ne zgodi več kaj takega. Mo*ki podr. družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu so darovali Mohorjani na Prošeku 5 K stot. Srčna hvala! Za božičnico je daroval g. Miloš Kuščer 2 K. Denar ima uprava „Edinosti". Za Božičnico so nadalje darovali: Pavla Vnekovie, Ante Pogorelec, Antonija dr. Sla-vikova, Mauri Cervinjan, Niče Stepančič, Koš-merlj, Jakob Perhavec. Marija Gasperčič, Petar Jeraj, Stevan Zaklan po 5 K, Martin Krže, Ivan Krže. Norberta Ružička. Ivanka ICtrsten, Jakob Sila po 4 K, dr. Pavlica, Gorica. Ante Kjuder, župnik Bark., Bidovec, tllabše. Leop. Ž^ur, Eržen Franja, Katy Zorn. J. Potočnik, Rogač, dekan Hrušica, Marija Lavrie, Omers, župnik Sežana, Mila Pruiikova, Favetti, Pula. Katica Livrenčič po ■1 K. Gregor Babič, Josip Budin Sočerga po 3 K. Ajdišek, Modricki, Živec. Ščuka po 1 K. Zinka dr. Rvbareva 9 obleke, Cukanva in Tvricbter 30 m.' blaga, Srebotnjak iz Pred-'ame 6 božičnih dreves. (Pride še.) Naše gledališče. V četrtek, na praznih sv. Štefana, se bo predstavljala na splošno željo občinstva se enkrat, in ob enem zadnjikrat v sezoni, liudska igra „Čvrček", ki je dosegla na svoji premijeri zares krasen uspeh in katero sta" pohvalila kritika in občinstvo soglasno kakor najlepšo ljudsko predstavo v tej sezoni. Sodeloval bi zopet šentjakobski čitalniški or ke3ter. Predstava se bo vršila pri navadnih cc-n^h in v abonnementu. Začetek ob osmih zvečer. _ Knjževnost in umetnost. Hrvatsko gledališče. Markovičeva družba prične dne 5. janu-var j a po novem letu svoje predstave v „Na rodnem domu '. Gostovali^ bodo hrvatski umetniki : Fijan. Strozzi in Šram. Repertoar je res izboren. Omenjamo „Domovje* od Suder-manna, „Vzgojevatelj Fiacbsmann" od Ernsta in pred vsem Sbakespeareov „Hamlet". Opozorimo še svoječasno občinstvo na ta res izborni ciklus hrvatskih predstav. S. Gregoršiča ,, Poezije" prejmejo členi Družbe sv. Mohorja že prihodnjo jesen 1908. Že danes pa moramo opozoriti rojake na to knjigo, ki bo tako lepa, kakor ni bila še nobena knjiga slovenskih pesmi. Obsegala bode 12 pol večje oblike (na pr. kakor knjiga ,Pamet in vera") io bo imela 40 lepih izvir- nih slik, večinoma na vsej strani. Zasnoval in izdelal jih je domači umetnik, akad- slikar Anton Koželj, pesmi pa je izbral naš dični pesnik Anton Medved; njegovo ime nam je porok, da je nabral na pisani livadi poezij goriškega slavca re3 najkrasnejše in najbolj duhteče cvetke, tembolj, ker je smel izbirati čisto po svojem oku3u. Knjigo bo krasila tudi podoba rajnega pesnika s posnetkom njegovega lastnoročnega podpisa io s posnetkom rokopisa krasne pesmi : „Mojo srčno kri škropite !:i — To lepo knjigo prejmejo Mohorjani z ostalimi družbenimi knjigami vred : kdor jo želi vezano, naj doda letnini za preprostejšo vezavzo z rdečo obrezo še K 1. za elegantnejšo vezavo z zlato obrezo pa še K 2. Kar še ostane izvodov te knjige v zalogi, se bodo prodajali po sledečih cenah : Navadna izdaja : Za ude : broš. K 3. v pit vez. z rdečo obrezo K, 4 ; za neude in po knjigarnah : broš. K 4, v prt vez. z rd čo obrezo K 5.20. Elegantni izdaja: za ude: broš. K 4. lepo vez. z zlato obrezo K 6 ; za neude iu po knjigarnah : bn š. K 5.40, lepo vez. z zlato obrezo K 7.SU. — Nadejamo se, d:i cd prihodnje jeseni naprej ne bo slovenskega salona, niti police v slovenskem kmetskem domu — brez ,,Poezij S. Gregorčiča'', ki 6e mora umiliti vsakemu slovenskemu srcu. — Opozarjamo pa tudi na to, da z a k a s n e 1 c e m sto knjigo z drugimi vred n 2 kroni v jeseni 1008 ne b o m o m o g l i p o s t reč i. Zato naj se vsak pravočasno oglasi za uda, kdor hoče biti deležen te knjige za navadno udnino 2 kron. TMnn s polutan BpfOf lOFff! Trgovina s pohištvom riilll feJGiUJ ulica Uincenzo Bellini 13 fer uogal ulica 5v. Kaferine Pohištvo od navadne do naiflneje vrsto do jako nizkih cenah. . . .__— ——- in Skladišče vinin likerje v Angelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir« A. RENNER di LUIGI Trst —^ulica Paduina št. 9 prodaja na d< belo in drobno. Vsprejema vsakovrstno dekoracysko, omet- Trst, ulica BelVedere Št. 40 ;,'ško delo. kakor sobe izveske in lakiranja. specijaliteta --------- I cjrema iii Rozolija, Vermontti tip Torina " ^fc Neprekostjivi Amaro d' Istria. i vič T Dr. A. BarkaROvić specijalist za notranje in živčne bolezni inm SVOJ AMBU LATO RIJ v Trstu v ulici f anita štev. 2 ORDISUJE: vsak ne 20. t m. n. pr. je vozil 2 3-letni Anton Ziberna, ki je v službi na državni železnici in stanuje pri g. Obersnelu. s koniem tega poslednjega ntke ženske v Kočišče. Na potu domov ga je pa ustavil neki njemu nepoznani človek ter zahteval, naj ga Žiherna pelje. Le-ta pa ni hotel vzeti neznane* na voz ter pognal konja. Nepoznanec je pa dal za njim 6 strelov iz samokresa, ne da bi ga bil — na srečo — zadel. Seveda je dospel Žiberna domov ves preplašen in bled, konj pa je bil ves moker in penast zbog bega, v kateri ga je bil pognal voznik. Iz Povirja. Naša vas napreduje rapidno. Vedno bolj se dviguje iz zaspanosti ter se skuša postaviti med druge sroje sovrstnice. Danes pa mi je zabeležiti dogodek, ki nd3 postavlja na stran mest že. Dnevno se čita o napadih, ulomih in tatvinah. Seveda je potem vsa policija na nogah, da brezvspešno išče storilce. Zdaj pa smo stopili tudi mi na to ne preveč častno mesto. V no noči od 20.—21. t. m. so ulomili neznani uzmoviči v hišo Ivana Masiča iz Po virja št. 12. Prebrskali eo vse po hiši ter odnesli nekaj obleke, obuvala, uro in nekoliko svinjine v skupni vrednesti do nO K. O ulomu s ponarejenimi ključi svedri in drugimi takimi rekviziti tatinske umetnosti ne more biti govora, ker je hišna gospodinja pri odhodu v Trst pozabila zakleniti vrata. Kakor druge mlekarice tako je cdšla tudi ona kmalu po poiunoči iz hiše. Ker je bila hiša odklenjena, imel je tat lahko delo. Stopil (stopili) je v hišo ter odnesel nekaj priboljška za praznike. Da bo vedel, kdaj je čas iti v cerkev k polunočnici, je vzel s seboj tudi uro. — , Svinjina se bo lepo prilegala želodcu, obleka mu bo dala par kron za pijačo. Ura pa mu bo kazala pri tem čas. O faktu je obveščena že orožoiška postaja v Sežani. Orožniki že poizvedujejo po storilcu oziroma storilcih, pa bo najbrže vse brezvspešno. ker se postopači že zaajo pravočasno skriti daleč se bliščeči vnanjosti novo- dobnih angeljev varuhov. X. Vesti iz Istre. Tujci V Opatiji. Od 1. septembra do 18. decembra 1097 je prišlo v Opatijo 7284 tujcev. Od 12. do 18. dec. 1907 je na novo došlo 148 oseb. Dne 18. dec. 1907 je bilo navzočih 1041 oseb. Iz Dekani. Otroški vrtec priredi božičnico dne 26. decembra 1907 t. j. na dan sv. Štefana v prostorih ,.kon?umnega društva"' ob 4. uri popoldne. Vesti iz Štajerske. Tajno glasovanje na občinskih volitvah na Štajerskem. Iz Gradca javljajo, da je potrjen zakon, sklenjen od deželnega zbora štajerskega, s katerim se uvede na občinskih volitvah tajno glasovanje. Proti temu zakonu so bili nemški liberalni poslanci. Gospodarstvo. Kmetijske razmere na Rusko-Poljskem so zelo neugodne. Nad milijon kmetov sploh nima posestva. Vsled tega narašča od leta do leta izseljevanje. ZeJo neugodno upliva obstoječe servitutno pravo, ki škoduje toliko posestniku, na katerega posestvo je služnost vpisana, kolikor kmetu, ki se ravno radi služnosti noče mnogo brigati za obdelovanje in zboljianje dotičnih zemljišč. To služnostno Virgilio Cisilino TKST, uliesi Bavriera vecchia 4 Velika izbera igrač, drobnarin. srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratrrc, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. U M E T N i ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ulica de&ia Sesa št. 45 Z A L O G A : Hazza Rosario št. Katalogi načrti in proračuni if&gr NA ZAHTEVO, vsatce Bcnecme v zobozdravniškem kabinetu Dr.Čermak i. g. Tuscher TRST ulica della Caserma štev 13. II. r.adst. Podpirajmo „Nar. del. organizacijo". Giacomo Peliegrina:: Zavod za niketovanje Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče) Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predmetov, svečnikov, poprave umetniških preri. metov in potrebščin za dela iz žolte medi- Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni gg ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev 9 O (nad Jadransko Sanke) jf^ Sprejema od 1*. »Io 1. in o i a in p«>l 'lo 6. iu pol pop ^^ ...... Pekarna in sladčičaraia VINKO SKERK, Trst ulica Rcquedottoi5 'i Inia 3-krar na dan svež. kruh. V«Uko izU-ro Uškotov in bombonov z« ^aj. - Moke i/ najl-.lj-ih ^ Bom bone i/ čokolade in napolnjene * najfinejiimi likeri. Sprejema naročiU » vsakoTrttne torte ir. krokaute, U,r ia »ranco. D^ertna Tina v butiljkah in raznovrstne liker-. Veliko izbero predmetov za boziin-. drevo Ik> uu.Vi ce.,. Foiružniča ulica I^iramsr št. 9 Svoji k evojim ! m Patentiran divan-postelja !HI%CHNiCH| Ok issi rsdi svoje krasne elegauce vsati -— prostor in pe ppremeui v hipu s samim premtkl a em v jako krimodno posteljo z r-^s-^ 1 lastnimi žimnicami in blazinicaui. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. SKlatiifte noJOneiesa in solidnega pohištva v modernom slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in olepševalno delo. ANTON fMflHNIRH TRST, m. s. Giovanni 10 CRE3IA MOSCATO Specijaliteta turdke di LIBERTI & TRUSIAHI Liker-vino, ki je vsled svojega izvrstnega okusa priljubljeno; toliko otrokom, kolikor odraslim, je radi sestave iz samih higijenicnih in krepilnih snovi neprekosljivo Na prodaj povsodi! Zahtevajte v vseh kavarnah! Glavna zaloga ulica Galatti št. 6. Druge priporočljive specijalite goriimenovane tvrdke : Cordial „Carducci" — Cordial „Bellini" — Cordial „Cavallotti" - Amaro „Nazlonale" - Amaro ,,Sicillano nr=iMi==-1 cSmSn ■ iT===in Stran T V »EDINOST« št v. 353 V Tr stu. dne 24. decembra 1907 pravo se !•?. da le z\eiiko težavo odpraviti.i OtiClOH? BI^CcI ker se morajo vsi pripadniki c brine strinjati z - P ' * p.o-e-sćins in nem?'ine po-poln.>;j,n ziožn-1, s tako ch- ker se morajo vsi pripadali cb ine stnnjau z !obra2bo.da more pomlati dvema otrokoma ^ri po j « dpra\o. Prebivalstvo, k: nima letnega pre- »naT|jarjU ]juOOOOIOOOOOOOOOOOC Edvard Bercsak Trat ulica Giorgio Vasaari žt. 14 (prej Androna deli' Olmo) novih Lisah v ni3;tih se to sredstvo jiovsod N^r^vni fflpH iz usnnf?a čebeljnjaka A., uporablja. Priporoča se tudi kmetom, ki "ll3U Stembereer v Dragi, prodajai Upna Upllka \()\1č\?T)h SlaDID «!aio nove stavbe. Pri starem zidovju ie pač!^-"- H™*™", uhca GePPa ID, tik „NVodue- HCVa VdlKd IVVdl lld smilili težko ga uporabljati, ker bi se moralo zid g^^f-Ll^i*1!:_______^go j in klobas po jako zmernih cenah spodaj predreti, da se zamere žHi asfal-j tove plahte. Kjer ni mogoče uporabiti tega ISmti«.«^ Irka^*-"-^ssš n 4 nmm pok. flnt. 10 cm od F^ve stene drugo ozko steno, iz k-vač-mehanik za *troje ln motorja Opeke ali pa iz lesu. V prostor, ki nastane Tovarna Štedilnih peči tSPARHERD) med obema stenama napraviti je tu pa tam : m ^ ^ ^ R TELEFON Št. 971 cd zunaj kako odprtino da zamore zr , ^^^^^^ ujrga m nastane na ta način v njem neaaK _ ___ _ . _ - prepih, ki stene suši. Lahko j Prodaja na debelo iu drobno sledeče specijalitete i Presswnrst...........po kraje. 68 kg. | .Jetrne klobase.......... n tO kos Crodeghini ..........n - 72 kg i Kranjske klobase........n « 72 „ ; Kuhani salami (brunšveski) . . . „ 76 „ Pošiljatve po vsej deželi po pošt. povzetju. m BOrISVENTI & Comp. Paziti je, da se jih : kupi samo v naših ■ prodajalnicah= _________________ se uporabi v ta namen tudi dimnik. Tu pa tam se zveže z opeko tbe steni med seboj, da stojita bolj j trdno. To optko pa je pomočiti prej v raztopljenem asfaltu, da ne more vlaga po nji j k novi steni. j Priin. gospodar. i Razne vesti. Konjeniki vojaki na volih. — V Saiat ue Mooiwayu, v neki pokrajini na_________——- t z tečni afriški obali ee nahaja eskadron r-nrl- l^aseaaagBBggBHBB^MtaEBMB nih konjenikov. Ta čtta je pod poveljstvom W generalnega guvernerja r,a Madagaskarju. Ti vojaki obavljajo svoje konjedške posle, jahajoč na volih, ki so precej suhi, ali znajo zelo hitro teči. Nove železnice na Kitajskem. — Po najnovejem uradnem izvestju kitajske vlade bo Peking glavno stečišče kitajske Železniške mre£e. Iz Pekinga pojdejo železniške proge v vse kraje prostranega cesarstva. Ta mreža ne dovede v zvezo samo osemnajst kitajskih pokrajin marveč tudi Mandžurijo, Mongolsko. Turkestan iu Tibet. Na jugu se združijo z iudokitajskimi in indijskimi železnicami. a r.a severu se na dveh krajih dotaknejo rusko-sibirske meje, S tem bo Vztočna Azija na dveh mestih spojena v Evropo. Telefon brez žice. Danec Paulsolm ima zopet beležiti sijajen vspeh. Vspelo mu je urediti telefonsko zvezo brez žic med Ber- ■ lino m in Lynbcrgom pri Kodanju, torej na — daljavo nad 370 kilometrov. Podmorska železnica. Cez leto dni se obogate Amerikauci z novo svetovno senzacijo. Sredi morskega pota med južno stra- .. njo poluotoka Florida, ki spaja Meksikanski. zaliv z Atlantskim oceanom leži mali otok, ! glasovit radi svojih prirodnih lepot. Do tu j je železnica, s katere se prehaja na painiku t \la se pride do tega čarobnega otoka. To je j za hitre Amerikance nekoliko počasna pot. In ; »edai so sklenili zgraditi do tega otoka pod- j morsko železnico. Inženirji misi jo morske pli- j tvine nasuti ter trasirati železnico preko otoka kakih 130 km., dočim bi za podmorsko železnico preostalo 45 km. Likvidacija rBalkanske Tribnne". Teh dni je likvidiral eden najuglednejih bolgarskih listov „Balkanska Tribuna", ki je bil last Ikonomov8. Ta Ikonomov je bil radi sokrivde pri atentatu na ministra Petkova, obsojen na dosmrtno ječo. List je prešel sedaj v last j novega društva. Izdajatelj je Georgij^v Mihalaki, j ki je ob enem glavni urednik. Smer in pravec j iista ostane tudi navalje isti. Časnikarstvo v Ameriki. Po naino-, vejih podatkih je daues v Združenih državah ! peveroamerišbih okolu 25.000 listov, od teh j 2500 dnevnikov. Izračunjeno je, da živi; 170.000 ljudi v Ameriki neposredno od časni- i karstva, dočim ima skoro miljon ljudi pc-1 sredno v.akdarji kiuh cd žurnalistike. Artistično - kromolito-grafični zavod I. reda TKST, ulica Tiziano Veeellio št. 4. — Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev- Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. ES2 Šivalni stroji za vse mmz notrsbe. ne samo za obrtno uporabo, ampak tudi za vsaKo mače šivanje, dobijo se izključno v naši zalogi. -v> Vse naše prodajalnice se takoj spozna po -tem le napisu SINGER & Co., Deln. družba za izdelovanje šiv. strojev. OPOMBA. Vsi šivalui ttroji, katere prodajajo Jru^i trgovci pod imenom .S I N G E R so posuete nekega naSeg* ntarega zittema, ki je m n o p o 8 1 a b § i od pasih najr-ovejS.h ziate-mov za domačo uporabo bodi-d gltde dela ali trpežnosti. " je odprla sledeče podružnice; Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunzžata) in Ulica Scorzerža štev. 14 (vogal ulice Paržni) kjer se dobi bogata izbera koroškega lesa. po konkurenčallž ti l li'pr. I fiktlisare nu sretrne urg Ziate are „ rt6 „ Z!2tur$taai.. o , Ziari piiidii 2 tis— maati „ io ., Eaiilte (sarantir.* ,. 3-.-0 ., Obrniti »«* je do no.o pr ■>;.4ic. G. KEH1AVAN CORSO 23 Svojim k svojim ? Podpisani priporoča svojo bogato 7.<)i dajalcu usaKoursfne suhe m :: prehojene kakor tudi prave kranjske in dunajske klobase kuhane in surove. — Toči se tud1 prve vrste VINO in DRE4ERJF.V0 PIVO. Za obilen ohidk se priporoča IVAN ŠIRCELJ Salumeria Via Nicolo Machiavelli 22. .\\\\\\\\\\\\\\\\\w w\v • ^iftsris Oaldevif Delalnica pohištva v modernem kroju za sobe in kuliiisj . isdelnle priprave za prolajalnise Od ma] m zaorrfai ia tieia z\ s: TRST — ulica Vaile št 3 >\\\V\\V\V\\\\\\\\\x x\ v ^ \^\> V prodajalnici jestvin in kolonijslniga blaga VekosL 5tepančič TRST, Campi San Giacoma 20. TRST dobi se VELIKA IZBERA t«3tenia, moke, olja in vinck:g-a cveta po cenah, da 83 ni bati konkurcucn. Pošilja se poštuc pošiljatve po ti i"li f I Električno vpeljavo izvršuje s • i. Balsasso TRST i • l f olica fi. Spiridzone Stav 6 Prodajalniea jestvin peter p8lernel9 t^l uiioa Giulia 76. kostanj Vsaki dan sveže blago. lil FINO bivši urar v Seiari ima h voj o novo prooajainko ur v TRSTU 12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compotc, 12 kozarcev 6 japonskih podkozarcev. 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino. G žlic z oele kovine, 6 žlićic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik, 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K IU (potom postne nakaznice) ^ ———— Bazar 33 in 49, Trst, al. 5. Nicolo 29 T KŠ&Li ORL&SS. Maji oglasi nviunaio l-o 3 stot. bf!«K!n; uiABinotiskane beaevic a^ rac'niiajo enkrat Kftjiniinj^a pristojbins -V.J «t.»tink. -- PUČfi se takoj. ' — Kier izvar Trtti »>Iiid>xo a«rae< kak SAU 03LAS Mtfj« e»nmr * naprtj. k«r drjfl«č« ee So n|«gow ob'«« •»!«!{•■ č« >1 oteba poznar.a Upravi lista. Tartf« J« natlai-lana na Min „MALIH OBLASOV" ia vsakit dtU proračuni, *c!lko mu ]• plačali a tam, e* pra«t«j» baaM* Ogla*« t raba aaalovltl ca MI«SERAT«I OODEtEK" „Edinosti", ■s vpraisnja P«t«n pis.m bc iajal ..IHSERATII ODDELEK , r forreaotje »eSr.o !t. f• t>* prllažon« znanka ia odg«v 0 Izgubila sta se Lr^Vr^fl itea^ceT stara. Dovesti j« j« v hotel \ olpich gosp. Franu Volpicbu, kjer dobi -dotičnik primemo nagrado hranjeno v Zgoniku CENE PO DOGOVORU. O priliki vsake slavnosti, naj se ne pozabi ogledati starega skladišča likerjev, žganj in dezertnih vin najboljih tu- in inozemskih tovarn. ulica Massimo d' flzeglio 1 (prej ul. Solitario) - TELEFON štev. - dobroznano Prodajaliiico buteljk „al qu1sisaham vosal In t« Ponterosso tvrdke CARLO POLLAK — TRST CENE PO DOGOVORU j. ulica Tlneenzo llelliti! >i»>- nasproti ctrk-.e »t. Autut» dm*' prodaja ob priliki božičnih in novolctaih praznikov ure, vsakovrstne verižice po pravih tov.tr-_nižkili cenah.___ Hočete se prepričati? obiščite velika skladišta sri;e vdove Salarini ^onto deila FaDra 2 5IJ ul. Poste Nuov« S (rogal Torrente). j|} .A1U OittA di Loadr«- Velik ixbor izgotovljenih oblek za moSte, •!«