ITRA107 LET Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN ^ ^ 2008 Hajdino §r t. 4, december 2008 - GLASILO OBČINE HAJDINA Leto X, št. 4, december 2008 COBISS 0 KNJIŽNICA IVANA Kulturno društvo Skorba vabi na tradicionalni Božično-novoletni koncert v soboto, 27. 12. 2008, ob 18. uri, v domu krajanov Skorba. Sodelujejo: - pihalni orkester Talum Kidričevo - kvintete Ajda s Prevalj - plesni par Tibor in Laura - Ula Šegula - Ljudske pevke KD Skorba Vljudno vabljeni! Praznični večer v Martinovi cerkvi s triom Eroika Moški tercet Eroika je v soboto, 20. decembra, nastopil v cerkvi svetega Martina na božično-novoletnem koncertu in navdušil številne obiskovalce. Baritonist Matjaž Robavs in tenorista Aljaž Farasin in Metod Zunec so nas s čudovitimi pesmimi popeljali v najlepši praznični čas. Zbrane v polni Martinovi cerkvi je v praznični poslanici nagovoril Radoslav Simonič. Koncert je pripravila Zveza kulturnih društev občine Hajdina v sodelovanju z Občino Hajdina in župnijo sv. Martina. TM Čestitamo naši sodelavki Silvi Hajšek, lektorici v uredniškem odboru Hajdinč-ana, ob njenem osebnem prazniku. Želimo ji predvsem zdravja in sreče ter veliko veselih trenutkov v življenju. Sodelavci iz uredništva! Čarobne praznike in srečno v 2009! Poslovili se bomo še od enega leta. Leta, ki bo mnogim v občini Hajdina v spominu ostalo z grenkim priokusom. Spomnili se ga bomo namreč po hudem neurju in toči, ki je po vsej občini naredila pravo razdejanje. Narava si je že opomogla, ljudje si bodo opomogli počasi, a spomin na 15. avgust bo ostal zapisan v kroniko občine. V letu 2008 se je zgodilo še veliko drugega, česar se bo vredno spomniti, še posebej tistih lepih, veselih trenutkov, obarvanih s srečo. In v dneh, ko se veselimo, načrtujemo, pričakujemo, je december še lepši, pa čeprav bo letošnji za marsikoga drugačen, bolj skromen. A tudi to bomo morali sprejeti, in ko boste že v evforiji prazničnih nakupov, polni veselja, se spomnite še na tiste, ki bodo praznike preživeli drugače, so bolni, osamljeni ... Spomnimo se jih vsaj s kako lepo mislijo, obiskom, pozornostjo. Za drugačne dni, za nove ideje in priložnosti pa bo poskrbelo novo leto. Vse bliže je in bliže. Naj vam prinese sreče, zdravja in miru, veliko dobrega in predvsem tisto, kar si vsak od vas najbolj želi. V imenu uredništva vam želim lepe praznične dni, vesel božič in naj se vam zgodi srečno 2009. Hvala, če ste v tem letu spremljali naše delo, prelistali Hajdinčana in nam kdaj pomagali s kakim nasvetom, koristno idejo. Kakšen bo Hajdin-čan v novem letu, težko napovemo, bomo pa se potrudili, da bo še boljši, bolj zanimiv in v ponos občini. Vse dobro želimo tudi županu, občinskemu svetu, občinski upravi ter prav vsem občankam in občanom. Tatjana Mohorko in člani uredništva Hajdinčan »to: ČG Zupanov uvodnik ODHAJA 2008, KI ZA SEBOJ PUŠČA SVOJE SLEDI Novembra tega leta smo na Hajdini praznouali 10. praznik Občine Hajdina. Kje smo bili konec 1998, kje smo danes in kam gremo? To niso vprašanja, ki bi si jih zastavljal ob okroglih ali drugih obletnicah. To so vprašanja za skoraj vsakdanje usmeritve in ne na koncu za vsakdanje odločitve. Odločitve? Kje pa! Le za razprave, analize, simulacije in drugo, kar lahko pripelje do odločitve. V tem letu smo sprejeli na OS srednjeročni program razvoja in dolgoročno strategijo - tja do leta 2020. Že v sami razpravi osnutka sem poudarjal, da bo v prihodnjih letih prišlo do veliko sprememb. Vendar rdeče niti - varnosti občanov, prometne varnosti, ekološke usmeritve, vzdrževanja šolstva, zdravstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kulture, športa in drugih družbenih dejavnosti ne smemo pretrgati. To so namreč usmeritve, ki so imele svoje vrednote včeraj (ne vedno), jih imajo danes (pogosteje) in šele jutri (sem prepričan) bodo na pediestalu. Leto 2008 odhaja, za seboj pa pušča specifične sledi, kot vsako leto obstoja in delovanja občine Hajdina do sedaj. 2008je leto, ko smo dokončali obkanalsko cesto od Hajdoš do Slovenje vasi s kolesarsko cesto. V zadnjem času je urejena tudi nekaj stometrska ograja na kolesarski cesti v Slovenji vasi, obnovljena - asfaltirana je bila javna pot od »Sabine do obkanalske«, preplastitev pločnika z ograjo od »Križne ceste do Drevenška« ob cesti Ptuj -Maribor, sekundarna kanalizacija v naselju Zg. Hajdina od »PSC - Žagar - Tkalec«, v Dražencih »križišče - križ«, v Zg. Hajdini od »Podhostnika do železniškega prehoda« proti naselju Zg. Hajdine preko železniške proge, v delu je primarna kanalizacija na Zg. Hajdini od »PSC do gostišča Maja«, od Skorbe - Gerečje vasi - Kaludre - do Kungote«, v zemljo je bilo položenih velik del nizko napetostnih vodov v Dražencih in Skorbi, javna razsvetljava v Dražencih, zamenjano stavbno pohištvo na »starem« delu OŠ Hajdina, dokončana izgradnja žarnih grobov na pokopališču Hajdina, nenazadnje v čas in prostor postavljena skulptura na trgu pred občino Hajdina z vodometom (ni še popolnoma dokončana), imamo gradbeno dovoljenje za izgradnjo otroš- kega vrtca pri OŠ Hajdina in smo (Občina Hajdina) na 1. mestu javnega razpisa za sofinanciranje otroškega vrtca v Sloveniji v naslednjih letih in drugo. Ko začneš naštevati, se skratka ne moreš ustaviti, pa vendarle vse, kar je bilo zgrajeno včeraj, danes - jutri, že vzamemo za popolnoma vsakdanje. Mogoče je tako tudi prav, in to je tisto, kar nas sili po spremembah tudi jutri. O naravni nesreči - toči 15. avgusta - danes ne bom pisal. Na kratko samo toliko, da je bilo opravljeno veliko delo gasilcev, znancev, sorodnikov in prijateljev na medsebojni pomoči. Škoda, da ljudi, ki niso med seboj v najboljših medsebojnih odnosih, velikokrat združi nesreča namesto, da bi jih združevala sreča in vsakdanje življenje. Hvala vsem, ki ste sodelovali (in še boste) pri odpravi posledic te ujme. Hvala Komisiji za oceno škode in njenemu predsedniku Ivanu Brodnjaku za veliko vloženega časa in truda. Pred nekaj dnevi smo na sestanku odgovornih za delitev sredstev na MOP-u dobili potrditev, da smo v vseh postopkih delitve teh sredstev v Občini Hajdina ravnali odgovorno, pravilno in socialno. Hvala »partnerjem« Karitasu in Rdečemu križu. Žal pa so se v občini našli nekateri (samo trije), ki niso bili obveščeni o dejavnosti ukrepanja občine, Karitasa, Rdečega križa, Socialnega skrbstva, gasilcev in še koga po neurju 15. avgusta tega leta. Z vsem spoštovanjem do vsakega občana ne glede na karkoli - saj vendar moramo biti različni, ali so od 15. avgusta do decembra imeli »zimsko spanje« ali kaj? Biti od 15. avgusta do decembra neobveščen, da ti je 15. avgusta toča »razbila« streho? Halo?? No, posledice neurja se še vedno odpravljajo in se bodo še v prihodnjem letu. Nekateri, ki svojega premoženja niso imeli primerno zavarovanega, pa bodo kredite za obnovo streh in drugih poškodb odplačevali še veliko let. Apeliram na vse občane, da svoje premoženje primerno zavarujejo - ponudb in število zavarovalnic je veliko. Ne glede na številna dogajanja v iztekajočem se letu pa si ne smemo dovoliti odvzeti časa in čara prazničnega decembra. Nekdo bo rekel - lahko je tako govoriti in pisati. Sam najbolje vem, koliko dela in skrbi je še postoriti na najrazličnejših področjih, pa vendarle kljub obilici nedokončanih del in skrbi ostanimo optimisti in vlivajmo upanja in moči drug drugemu. Dobri decembrski možje Miklavž, dedek Mraz in Božiček tudi imajo skrbi. Vsi trije dobrotniki so praznik za otroke, marsikaterim staršem pa skrb in ... Pred nami so božič, dan samostojnosti in novo leto. Tudi »tepe-šnica« je tukaj! Praznik otrok, ko tepeškajo odrasle in še zato dobijo plačano. Pravilno, če si zaslužimo. V decembru je veliko najrazličnejših prireditev, koncertov in zabav. Verjamem, da bodo vesele in dobronamerne. Ne pozabimo pa na lastno varnost in varnost drugih - posebno otrok! Želim vam prijetna praznovanja. Mogoče bomo prihod 2010 pričakali tudi na občinskem trgu? Lepe božične praznike. Zdravje, sreča in veselje pa vas naj vodijo skozi leto 2009. Radoslav Simonič župan Občine Hajdina HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (urednica), Silva Hajšek, Jožica Lešnik, Jože Mohorič, Valerija Šamprl, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Klavdija Beber in Uroš Gojkovič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Vejica, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko december 2008 HAJDINČAN Z zasedanja občinskega sveta občine Hajdina 15. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina V mesecu decembru se je Občinski svet sestal na 15. redni seji, ki je bila 9. decembra 2008, ob 17. uri, v prostorih Občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: 1. Zapisnik 14. redne seje. 2. Odlok o rebalansu III proračuna Občine Hajdina za leto 2008. 3. Predlog Sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra, s katerim se ukine status javnega dobra nepremičnini pare. št. 476/4 k.o. Gerečja vas, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro in se vpiše v nov zemljiškoknjižni vložek iste k.o. kot lastnina Prostovoljnega gasilskega društva Gerečja vas. 4. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008, ki v letu 2009 znaša 0,0049 EUR. 5. Predlog Sklepa o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina za leto 2009, katera v letu 2009 znaša 2,70 EUR. 6. Predlog Sklepa o višini najemnine in kupnine za žarni pokop na pokopališču Hajdina za leto 2009, v katerem so cene za občane Občine Hajdina in občane Občine Kidričevo ostale enake, za vse ostale so povišane za 8 %, in sicer: - za občane občin Hajdina in Kidričevo znaša enoletna najemnina: - na starem delu za enojni grob 15,90 EUR - na starem delu za družinski grob 25,00 EUR - na novem delu za družinski grob 33,10 EUR - za žarni grob 9,50 EUR - grobnica 42,30 EUR Višina o enkratnem nadomestilu za najem groba na pokopališču - enojni grob 108,20 EUR - družinski grob 177,50 EUR - žarni grob 64,90 EUR Uporaba mrliške vežice 18,20 EUR/dan Čiščenje mrliške veže 10,00 EUR Uporaba hladilne komore 9,10 EUR/dan Za občane ostalih občin znaša enoletna najemnina: - na starem delu za enojni grob 19,70 EUR - na starem delu za družinski grob 31,60 EUR - na novem delu za družinski grob 41,30 EUR - za žarni grob 11,80 EUR - grobnica 52,70 EUR Višina o enkratnem nadomestilu za najem groba na pokopališču Hajdina znaša za: - enojni grob 132,00 EUR - družinski grob 211,50 EUR - žarni grob 79,20 EUR Uporaba mrliške vežice 22,80 EUR/dan Čiščenje mrliške veže 10,80 EUR Uporaba hladilne komore 11,40 EUR/dan Višina kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina znaša za grob, katerega mere so: - dolžine 2,40 m in širine 0,80 m 625,00 EUR in - dolžine 1,60 m in širine 0,80 m 500,00 EUR. Kupnina zajema nakup temelja nagrobnika, obloženega v kamnu, in prostor za pokope. Nagrobnik ni zajet v kupnini. Cene so z davkom na dodano vrednost. 7. Izvajanje storitve - pomoč družini na domu v letu 2009, - Predlog Sklepa o soglasju občine k ceni storitve pomoči družini na domu za leto 2009 izvajalcu - Centru za socialno delo Ptuj, in sicer: Občinski svet Občine Hajdina daje izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ul. 5/a, soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu v višini 3,63 EUR za opravljeno efektivno uro od 1. 1. 2009 dalje. - Predlog Sklepa o določitvi subvencije iz proračuna Občine Hajdina za pokritje stroškov storitev pomoči družini na domu izvajalcu - Centru za socialno delo Ptuj, in sicer: Iz proračuna Občine Hajdina za leto 2009 Občinski svet Občine Hajdina določa subvencijo v višini 50 % za pokritje celotnih stroškov storitev pomoči družini na domu izvajalcu Centru za socialno delo Ptuj. - Predlog Sklepa o normativu števila opravljenih efektivnih ur izvajalcu storitve pomoči družini na domu -Centru za socialno delo Ptuj, in sicer: Občina Hajdina daje soglasje izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj za normativ 90 efektivnih ur za neposredno socialno oskrbo pri uporabnikih mesečno na eno oskrbovalko. Člani Občinskega sveta: - so se seznanili s Sklepom o začasnem financiranju iz proračuna Občine Hajdina v obdobju januar - marec 2009. - obravnavali pa so še Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina - spremembe in dopolnitve 2007 Podana je bila informacija podjetja Gross d.o.o. o projektu Megalaxija. Občinska uprava Odgovori na pobude in vprašanja člana občinskega sveta, podana na 14. redni seji dne 20. 10. 2008 1/14 Franc KRAJNC Glede ukrepov sanacije po neurju s točo dne 15. in 16. avgusta 2008 se naj do naslednje seje občinskega sveta pripravi, kdo so člani komisije za oceno škode, kakšna je bila nastala škoda, kolikšna je ocena škode, kdo so izvajalci, ki prekrivajo vaške domove in s kakšnimi ponudbami. Odgovor: Neurje s točo, ki je pustošilo tudi po naši občini 15. in 16. avgusta 2008 je povzročilo pravo razdejanje. Takoj oz. že naslednje jutro se je sestal štab CZ in Občinsko gasilsko poveljstvo, ki je pričelo z izvajanjem prvih najnujnejših ukrepov. Že naslednji dan so lahko občani Občine Hajdina v treh trgovinah z gradbenim materialom dvignili folijo za pokritje stanovanjskih objek- HAJDINČAN december 2008 tov. V pomoč so jim bili tudi gasilci, ki so opravili veliko prostovoljnih ur pri pomoči pokrivanja streh. Vse občane Občine Hajdina smo o poteku sanacije sproti obveščali tako, da smo skupaj poslali 10. obvestil z obrazložitvijo ukrepov. Občina Hajdina je po sklepu Vlade RS dne 21.8.2008 prejela 380.814,00 evrov sredstev pomoči. Na 1. izredni seji, kije bila 19. avgusta 2008 je Občinski svet Občine Hajdina sprejel sklep, da se poraba sredstev iz rezerv občinskega proračuna in sredstev ukrepov Vlade RS za odpravo posledic neurja s točo dne 15. avgusta 2008 naj izvede po stališču Komisije za oceno škode na tekoči kmetijski proizvodnji in elementarnih nesrečah. Komisija za oceno škode na tekoči kmetijski proizvodnji in elementarnih nesrečah, ki jo sestavljajo predstavniki posamezne vasi (Ivan Brodnjak -Hajdoše predsednik in člani Damijan Ple-teršek - Slovenja vas, Jože Meglič - Skorba, Franc Kancler - Sp. Hajdina, Jože Kmetec - Zg. Hajdina, Franc Peršoh - Draženci, Martin Drevenšek - Gerečja vas, Anica Drevenšek - gradbenik in Marija Rozman -občinska uprava), se je od meseca avgusta, pa do meseca oktobra sestala sedemkrat. Imenovana je bila tudi Komisija za oceno škode javnih objektov v Občini Hajdina, ki je popisala vse objekte v Občini Hajdina (Janko Merc - predsednik, ter člana Anica Drevenšek in Milan Pavlica). Komisija je sprejela stališče, da se pri delitvi sredstev najprej upoštevajo intervencijska sredstva (folija, stroški gasilcev, odvoz in deponiranje odpadkov ...), nato javni interes (objekti v lasti občine, kulturni, gasilski, športni domovi...) in nato socialni interes. Sklican je bil tudi skupni sestanek s predstavniki RK, Karitasa in Centra za socialno delo, saj so se po sklepu komisije sredstva namenila tudi tistim najbolj ogroženim v naši občini, za katere smo presodili, da si ne bodo mogli prekriti stanovanjskih ostrešij. Sedem najbolj ogroženih smo individualno povabili pred Komisijo, kjer smo NAMENSKI PRIHODKI ZA ODPRAVO POSLEDIC NEURJA S TOČO Zap. št. Znesek Namen 1. 380.814,00 SREDSTVA IZ REZERV RS PO SKLEPU VLADE 2. 30.645,00 SREDSTVA REZERVNEGA SKLADA OBČINE HAJDINA 3. 13.000,00 PREJETA SREDSTVA OD ZAVAROVALNIC 4. 10.150,00 SREDSTVA RK IN KARITASA 5. 2.000,00 SREDSTVA DONACIJE SKUPAJ 436.645,00 OCENA PORABE NAMENSKIH SREDSTEV Zap. št. Znesek Namen 1. 69.950,00 FIZIČNE OSEBE 2. 53.520,94 PGD GEREČJA VAS - gasilski dom 3. 44.861,08 PGD HAJDOŠE- gasilski dom 4. 47.573,20 DOM KRAJANOV SKORBA 5. 56.701,84 PGD HAJDINA 6. 56.397,09 DOM VAŠČANOV DRAŽENCI 7. 35.312,00 ŠD SLOVENJA VAS 8. 10.458,30 LOVSKI DOM HAJDINA 9. 49.478,68 FOLIJA 10. 54.762,76 ODVOZ SALONITK 11. 9.128,53 SOCIALA 12. 2.157,69 gasilska oprema 13. 1.635,22 Hrana - gasilci 14. 1.395,76 ŠTUDENTSKI SERVIS (pomoč pri vnašanju v AJDO) SKUPAJ 493.333,09 sredstvom Karitasa in Rdečega križa dodali še občinska sredstva intervencij ter na ta način našli primerno rešitev za vsakogar. V Občini Hajdina imamo 8 poškodovanih objektov, in sicer: - Dom krajanov Skorba - izbran izvajalec GAJEC d.o.o. v vrednosti 47.573,20 € - Dom vaščanov Draženci - izbran izvajalec GAJEC d.o.o. v vrednosti 56.397,09 € - PGD Hajdoše - izbran izvajalec GAJEC d.o.o. v vrednosti 44.861,08 € - PGD Gerečja vas - izbran izvajalec GP Project Ing d.o.o. v vrednosti 53.520,94 € - Lovski dom Hajdina - izbran izvajalec KLEPARSTVO in KROVSTVO Vidovič Stanislav s.p. v vrednosti 10.458,30 - PGD Hajdina - - izbran izvajalec BP -tim d.o.o. v vrednost 56.701,84 € - ŠD Slovenja vas - še ni izbran izvajalec - predračunska vrednost 35.312,00 € - Sp. Hajdini 29 - se opravi zamenjava opeke s sredstvi od zavarovalnice 964,40 € Za ostanek sredstev pa je Komisija sprejela naslednje stališče: - 278 oškodovancev, ki imajo ocenjeno škodo v programu AJDA od 500,00 € do 2.999,00 € bodo prejeli 100 €. - 281 oškodovancev, ki imajo ocenjeno škodo v programu AJDA nad 3.000,00 €, pa bodo prejeli 150,00 €. Vseh oškodovancev je 765, vendar se odštejejo oškodovanci, ki so prejeli humanitarno pomoč in gospodarski objekti (teh je 154). Tistih oškodovancev, ki so imeli ocenjeno škodo v AJDI do 500,00 € pa je 52 in po sklepu Komisije niso upravičeni do sredstev. Razlika se bo pokrila iz proračuna za leto 2009 in sredstev, ki si jih bo občina pridobila na podlagi zahtevka za povračilo stroškov odlaganja odpadnih azbestnih kritin iz Ministrstva za okolje in prostor. Pripravila: Predsednik komisije za ocenitev škode Ivan Brodnjak in Marija Rozman 2/14 Stanislav Glažar sprašuje: Kdaj bo podano poročilo Komisije za Megalaxijo? Odgovor: Na naslednjo sejo občinskega sveta se bo povabilo predstavnike podjetja Cross d.o.o. Pripravil: Janko Merc, predsednik Komisije za projekt Megalcvdje HAJDINCAN Z novinarske konference o varovanju vodnih virov na Hajdini POSLANSKI KOTIČEK Skupaj zmoremo veliko Spoštovane občanke in občani. Poslansko mesto vidim kot priložnost, da skupaj, neglede na našo politično pripadnost, delamo v dobro vseh. Izvoljeni poslanci tako predstavljamo vse volivke in volivce z željo, da v nacionalno politiko prenesemo čim več dobrih pobud in idej iz naših krajev s ciljem, doseči boljšo prihodnost za vse generacije. V časih, ki prihajajo, bo potrebno veliko medsebojnega sodelovanja, predvsem pa povezovanja tistih strokovnjakov, ki bodo znali ob izzivih današnjega časa peljati Slovenijo naprej. Ni čas, da se politika še naprej ukvarja sama s seboj, ravno nasprotno, čas je, da združi moči in preseže politične delitve na naše in vaše. Poslanska pisarna, v kateri vas z veseljem pričakujem, je v prostorih Mestne občine Ptuj odprta vsak prvi in drugi delovni ponedeljek v mesecu dopoldan med 10.00 in 12.00 ter popoldan med 15.00 in 17.00 uro. Pišete mi lahko tudi na dejan.levani-c@dz-rs.si. Znotraj Državnega zbora RS delujem v odboru za šolstvo, kulturo, šport in mladino, odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter odboru za zunanjo politiko. Prav zaradi raznolikosti in velikosti vseh področij, ki jih želimo urediti, je pomembno, da delamo skupaj kot ekipa. En sam veliko ne more spremeniti. Vsi ne poznamo vsega. Zato je povezovanje med nami ne samo nujno ampak pametno. Vam in vašim najbližjim želim vesele božične praznike, v novem letu 2009 pa veliko zdravja, sreče, veselja in uspehov na vseh področjih. Dejan Levanič poslanec DZ RS 3. novembra je bila v prosto--I. rib občine Hajdina novinarska konferenca, na kateri so predstavili aktualne zadeve, povezane s projektom Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja 1. faza. V tako imenovani konzorcij je vključenih 5 občin; poleg Hajdine, MO Ptuj, Kidričevega in Gorišnice je zraven tudi občina Starše, kjer naj bi še konec tega leta pričeli z izgradnjo primernega sistema kanalizacije. Na novinarski konferenci so sodelovali župan občine Hajdina Radoslav Simonič, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan kot predstavnik investitorja, mag. Andrej Šomen iz Komunalnega podjetja, župan občine Starše Vili Ducman in Uroš Gramc iz podjetja Altius, ki skrbi za komuniciranje z javnostmi. Posamezna dela že dobro leto potekajo v nekaterih občinah, tudi v občini Hajdina, denar za projekt pa je zagotovljen iz Evropske unije. Projektna vrednost del v 1. fazi znaša 35 milijonov evrov, II. faza del pa je trenutno ocenjena na 17 milijonov evrov. Kot je poudaril župan dr. Štefan Čelan, so v MO Ptuj v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo centralne čistilne naprave. Konec novembra so še bili v nekih terminskih rokih. Podaljšanje ne bo mogoče, saj je prisoten evropski denar in to nikakor ne bo izvedljivo. Ter- mini so zelo na tesno, opozoril pa je tudi, da projekt zagotavljanja celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja že preveč dolgo čaka na revizijo na Ministrstvu za okolje in prostor in samo vprašanje čas je, kdaj bo končno potrjen. To pa tudi pomeni, da do 31. decembra ne bomo mogli izbrati izvajalca za II. fazo del, ker je to enostavno nemogoče tako na hitro. Čelan pa je na drugi strani prepričan, da bodo to zgodbo uspeli pripeljati do konca. Zupan Radoslav Simonič o delih v občini Hajdina: »Dela v naši občini tečejo po terminskem planu na kanalu, dolgem 4,1 kilometra med Skorbo, Gerečjo vasjo, »Kaludro« in Kungoto, zaključena so že dela na zamenjavi salonitnih vodovodnih cevi od vodohrana v Skorbi do glaven ceste v Skorbi, odpiramo pa dela na Zg. Hajdini na slabem kilometru od občinske zgradbe do gostišča Maja. Ostala načrtovana dela bomo začeli še letos in zaključili v 2009. Na glavnem kanalu Sp. Hajdina, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas do mostu v Zlatoličju pa so arheološka dela že zaključena.« Mag.Andrej Šomen iz Komunalnega podjetja je predstavil dosedanja dela na projektu in trenutno stanje na terenu, ob tem pa posebej poudaril, da so bila sedaj pridobljena vsa gradbena dovoljenja v občini Hajdina ter občini Kidričevo, v občini Gorišnica so bila pridobljena vsa gradbena Z novinarske konference o varovanju vodnih virov na Hajdini in nasploh o poteku projekta. Foto: TM Dela, povezana z varovanjem vodnih virov, trenutno potekajo na Sp. Hajdini na odseku do Maje. dovoljenja razen za čistilno napravo. Prav do okolja, tako je v teku še pridobitev gradbenega dovoljenja za čistilno napravo Ptuj. Tekoče aktivnosti v občini Starše je predstavil Vili Ducman, župan občine Starše. Za kanalizacijo še ni gradbenih dovoljenj, ostajajo pa še nerešena vprašanja na služnostnih pravicah. Del projekta je tudi informiranje in osveščanje javnosti, kar je predstavil Uroš Gramc iz podjetja Altius. Predvsem pa gre za obveščanje o projektnih aktivnostih, za predstavitev transparentnosti delovanja, zelo pomemben pa je tudi segment izobraževanja v širšem pomenu, da se ljudje začnejo zavedati svojih dejanj in odgovornosti In še investicija v Gerečji vasi ... podpisal aneks k pogodbi o sofinanciranju projekta. Skupna vrednost investicije znaša 34.509.332, 40 EUR. Z aneksom pa bo Ministrstvo za okolje in prostor Mestni občini Ptuj iz proračuna Republike Slovenije zagotovilo dodatnih 5. milijonov evrov za financiranje presežnih upravičenih stroškov, ki bodo nastali v prvi fazi realizacije projekta. Investicija je zaradi celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja in Dravskega polja kot tudi samega odvodnika reke Drave oziroma Ptujskega jezera, izjemno pomembna tako z lokalnega kot tudi nacionalnega vidika. TM VLADA V ODHODU VENDARLE ZAGOTOVILA DODATNIH 5 MILIJONOV EVROV In vendarle je 18. novembra MOP zagotovilo MO Ptuj še dodatnih 5 milijonov za izvedbo I. faze varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja. Zdaj že minister iz prejšnje vlade minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa je le nekaj ni pred iztekom ministrovanja Janez ima Mirka, kdo informira vas? T"Xolg, naporen služben dan je za .L/vami. Na cesti je polno pločevine, stojite v vsakem križišču, pomikate se po polžje. Dan se bliža koncu, temni se, oglaša se vam želodec, vi pa si še najbolj želite počitka in sproščanja v objemu družine. Ko že zavijete v domačo ulico sledi šok. Okolja ne prepoznate več, cesta je prekopana, delavci brezglavo tekajo naokrog, vi pa pazite, da ne zbijete koga izmed njih. Stroji brnijo, ne slišite ne motorja ne glasbe iz avtoradia, če se ne bi ravnokar peljali mimo znane vaške gostilne, bi morali pošteno pogledati okrog sebe in preveriti, da niste slučajno zašli. Po petsto metrih slalomske vožnje vendarle zavijete na lastno dvorišče, kjer se hrup navsezadnje poleže. Se zmeraj pa razmišljate, kaj hudiča se je zgodilo, ko pa je bilo zjutraj še vse enako kot zadnjih deset let. Še vedno zamišljeni odklenete vrata, prižgete luč, a je še vedno temno. Stopite za skromnim odmerkom svetlobe proti dnevni sobi, kjer zagledate ženo, ki v soju sveče z otroci prebira slikanico. Nič kaj vsakdanji, a prijeten prizor. Zena se vam nasmehne, vi pa le presenečeno strmite. Ko le za trenutek posveti luč, še izveste, da iz pipe teče rjava brozga, tekočina niti malo podobna pitni vodi. In takrat se tudi vam zabliska, pričela se je vaška obnova vodovodnega omrežja in gradnja dolgo pričakovane kanalizacije. Bolj ko tuhtate, bolj se ne morete spomniti, kdo vam je povedal, da se bo pričelo prav danes. Ste zvedeli preko radia, prebrali v časopisu ali gledali po televiziji? Tudi z brskanjem po internetu včasih najdete kakšne zanimive informacije, vendar se vam vseeno zdi najbolj verjetno, da vam je o tem govoril sosed Mirko, ko sta zadnjič pila špricar pri Jožici. On je tisti, ki vozi tovornjak pri gradbenem podjetju in vas včasih že mesece vnaprej seznani s tem, kje in kaj se bo gradilo. On je vaš prvi informator. Pojasnilo Obveščanje in osveščanje javnosti je pomemben segment vsakega projekta, »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza« ni nobena izjema. Podjetje Altius d.o.o. je po pogodbi zadolženo za tekoče in transparentno obveščanje ciljnih skupin o tekočih projektnih aktivnostih. Vsaj toliko, ali še bolj, kot obveščanje je pomembno osveščanje javnosti. Najbolj primerno je začeti pri najmlajših prebivalcih našega planeta, kjer se vrednostni sistem šele oblikuje. Znani rek ni iz trte izvit, Janezki nekoč postanejo Janezi in znajo to, kar so se naučili. Dosedanji rezultati obveščanja in osveščanja javnosti obsegajo številne prispevke v medijih, gostovanja v radijskih oddajah, izdelavo in distribucijo promocijske tiskovine, delujočo spletno stran in aktivno delo s šolsko mladino. V osnovnih šolah vseh petih občin so se doslej izvedla številna predavanja na temo varovanja okolja, izveden je bil natečaj za najboljši plakat, v sodelovanju s srednjo ekonomsko šolo Ptuj posnet predstavitveni film in video spot, organizirani so bili ogledi čistilne naprave Ptuj in vodovodnih sistemov, strokovni simpozij za srednješolce ter delavnice in strokovne ekskurzije na temo okoljevarstva. V prvem sklopu so se ciljne skupine seznanile s projektom, izdelanih je bilo 10.000 letakov ter enako število brošur in zloženk. Slednje so se razdelile po šolah, ostalo pa se je dostavilo v nabiralnik vsakega gospodinjstva na tem območju. Trenutno se zaključuje drugi od štirih sklopov, ko pridejo na vrsto predstavitve čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov. Načrtov za prihodnost ne manjka. V tekočem šolskem letu je razpisan natečaj za osnovnošolce, ki se bodo o okolju izražali preko poezije. Pripravlja se tretji sklop izdelave promocijskega materiala, nove vsebine predavanj za osnovnošolce, strokovni simpozij... Več o samem projektu preberite na spletnem naslovu www.voda-ptuj.si. Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. Projekt delno financira Evropska unija. pozdravimo CELOVITO VAROVANJE VODNIH VIROV IN OSKRBA PREBIVALSTVA S PITNO VODO PTUJSKEGA POLJA odpadne vode odvajanje in čiščenje sr Nova brošura prinaša veliko zanimivega in poučnega o projektu varovanja vodnih virov. Foto: Altius Seznam zbiralnic za ločeno zbiranje frakcij na območju Občine Hajdina: Draženci - Dom vaščanov Draženci Gerečja vas - pri tehtnici Hajdoše - pri mostu Skorba - pri igrišču Sp. Hajdina - nogometno igrišče Sp. Hajdina - Osnovna šola Hajdina Slovenja vas - Gostilna Čelan Slovenja vas - Gasilski dom Slovenja vas Zg. Hajdina - Lovski dom Zg. Hajdina - preko proge Zg. Hajdina -trgovina Mercator Wj/ A i Foto: TM HAJDINČAN december 2008 Povzetek aktivnosti na AC na odcepu Slivnica-Draienci IV Ta redni mesečni decembr- X liski koordinaciji, ki je bila na Občini Hajdina 11. decembra 2008 in na kateri so bili prisotni predstavniki izvajalcev, nadzora in Franc MLAKAR - predsednika komisije za stike z DARS-om ter Ivo RAJH, član komisije in predsednik odbora za komunalno infrastrukturo v Občini Hajdina so predstavniki izvajalcev potrdili, da so dela na trasi AC Sliv-nica-Draženci na območju občine Hajdina izvedena v skladu z zadanim terminskim planom. To pomeni, da so dela na sami trasi AC izvedena v kompletnem spodnjem ustroju, na določenih delih pa je že izvedena spodnja bitumenska plast. Na samih premostitvenih objektih se zaključujejo dela na nadvozih, katerih večina ima že izvedeno asfaltno prevleko, postavljeno zaščitno ograjo in prižgano javno razsvetljavo (nadvoz na Selški cesti). Ostali nadvozi, na katerih je predvidena javna razsvetljava, pa bodo imeli prižgano javno razsvetljavo takoj, ko bo končan postopek pridobitve soglasij za priklop. Na vseh nadvozi poteka promet pod režimom, ki velja za gradbišča, saj še niso opravljeni tehnični pregledi nadvozov. Tik pred koncem leta bo dan v uporabo tudi nadvoz pri »vojašnici Gerečja vas«, ki pa bo imel izvedeno le grobo asfaltno plast. Ob samem nadvozu so že izvedena pripravljalna dela za gospodarsko ploščad, kjer bo imela sedež izpostava AVTO CESTNA BAZA PTUJ. V fazi projektiranja je tudi oskrbni center Dravsko polje, v sklopu katerega bo postavljen bencinski servis ob naselju Gerečja vas in ob katerem se bo zgradil dodaten protihrupen nasip. Na največjem objektu, to je viaduktu v naselju Zgornja Hajdina, pa je prišlo do njegovega podaljšanja, saj so se le tako izognili velikim stroškom prestavitve regionalnega plinovoda. Po danih zagotovilih je predviden skrajni rok dokončanja AC na odcepu Slivnica-Draženci 17. julij 2009. Predstavnika komisije za stike z DARS-om sta nadzor in izvajalce opozorila, da se na osnovi podpisanega sporazuma o vzdrževanju in obnovitvi občinskih cest, ki so se uporabljale kot transportne poti za čas gradnje, do pričetka fizičnih del (konec januarja 2009) pripravijo terminski plani obnove občinskih cest. Seveda se pričakuje od investitorja in izvajalcev, da se bodo vse zahteve lokalne skupnosti izvedle še pred otvoritvijo tega odcepa in se s tem še samo potrdilo dobro sodelovanje vseh pri izgradnji AC. Tako da se ne bi ponovila predhodna praksa, ko so izvajalci del odšli, občinske ceste pa so ostale v razsulu. Na sami trasi AC se bodo dela prekinila za določen čas od 20. decembra 2008 do 15. januarja 2009 oz. odvisno od vremenskih razmer. Pred tem odmorom morajo izvajalci del poskrbeti za čim večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. V tem času je potrebno s strani komisije in same občine še ogromno postoriti, kot na primer preverit predvideno turistično signalizacijo, na kateri ne smejo manjkati obvestila o naših turističnih biserih v neposredni bližini (Ptujska Gora, Terme Ptuj, staro mestno jedro Ptuja). Za gotovo pa sem spada še igrišče za GOLE Dogovorit se je potrebno o detajlni izvedbi prečkanja AC s kanalizacijskim sistemom v naselju Zgornja Hajdina in Gerečja vas. Pripravil Franc Jelen december 2008 HAJDINČAN Megalaxia bo Kljub izjemno napornemu letu so v podjetju Cross d.o.o., ki je nosilec projekta Megalaxia, prepričani, da bodo tematizirani družinski zabaviščni park na Hajdini uresničili in da projekta ne bo spodnesla niti svetovna finančna kriza. Direktor projekta Iztok Smaka pojasnjuje: „Zadnji dve leti sta bili vse prej kot lahki. Reševanje problemov za pridobitev potrebnih soglasij, ki so jih povzročile različne zakonske spremembe in nove uredbe, je zahtevalo bistveno več časa in sredstev, kot je bilo prvotno načrtovano. Ob številnih usklajevanjih, administrativnih in upravnih postopkih smo morali preskočiti tudi kar nekaj polen, ki so se znašla pod našimi nogami. Za izvedbo vseh teh aktivnosti smo v pripravo projekta do sedaj vložili že več kot 15 milijonov eurov, od tega 2 milijona posojila, ki ga moramo vrniti, da bomo lahko pridobili gradbeno dovoljenje. Tako smo bili prisiljeni, da v najbolj neugodnem času - sredi svetovne finančne krize, poiščemo dodatna - premostitvena sredstva. Pot od „Poncija do Pilata" se nam je končno obrestovala in našli smo vlagatelja, ki je prepoznal poslovno priložnost in nam bo omogočil financiranje za vmesno obdobje oz. do izpolnitve pogojev za zagotovitev celotnih investicijskih sredstev. Verjamemo, da bodo ves vložen napor, vztrajnost in predanost projektu v letu 2009 poplačani in vas bomo lahko že v kratkem razveselili s pričetkom gradbenih del." Ob bližajočih se praznikih želi kolektiv podjetja Cross tudi vsem občankam in občanom Hajdine veliko medsebojnega razumevanja, uresničitev osebnih želja in izpolnitev ciljev. ¥ SDS 10 SDS Hajdina vabi vse člane 00 SDS Hajdina, simpatizerje ter bodoče člane na 8. letno konferenco, ki bo v PETEK, 16. januarja 2009 ob 18:00 uri v gostišču KOŠTOMAJ v Skorbi. Pridružite se nam pri uresničevanju zastavljenih ciljev in se z dobro voljo udeležite srečanja! OO SDS Hajdina vabi občanke in občane' občine Hajdina k razpravi na okrogli mizi, ki bo v petek, 9. januarja 2009 ob 17:00 uri v prostorih društva upokojencev Hajdina. Tema srečanja bo: Kako naše otroke ubraniti pred vplivi in posledicami uživanja drog? Z nami bodo priznani strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko tega pojava v našem okolju in bodo podali odgovore na številna vprašanja. Na srečanje ste vljudno vabljeni! Občankam in občanom Občine Hajdina želimo blagoslovljen ter srečen božič ob toplem domačem ognjišču, v novem letu 2009 pa veliko zdravja ter lepih trenutkov. OO SDS HAJDINA HAJDINČAN december 2008 10. rojstni dan Občine Hajdina \ Tprazničnem in veselem vzdušju V je minil tudi letošnji že 10. praznik Občine Hajdina. Osrednji praznični dan je bil v soboto, 8. novembra, ko je bila v občini, v prireditvenem šotoru tudi osrednja proslava z nagovorom župana in podelitvijo najvišjih občinskih priznanj. Se pred osrednjo prireditvijo pa je bila na Hajdini v Martinovi cerkvi že tradicionalna 13. kulturna prireditev »Iz mošta vino -pridi na Hajdino!«, kjer je bil za kletarja letnika 2008 imenovan Janko Žumer iz Hajdoš. V prireditvenem šotoru se je tudi letos zbrala množica občanov in obiskovalcev iz okoliških krajev, podžupana Hajdine Janko Merc in Karl Svenšek, častni občan Viktor Gojkovič, med gosti pa so bili tudi župani okoliških občin, poslanec DZ Franc Pukšič, ter mnogi vidnejši gostje iz gospodarstva, kulture in izobraževanja. Slavnostni govornik je bil župan Radoslav Simonič, v imenu županov s Ptujskega pa je na slovesnosti spregovoril tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. »OBČINA IMA PROJEKTE, KI BODO ZDRUŽEVALI IN PONUDII BOLJŠI JUTRI« Župan Radoslav Simonič je v slavnostnem nagovoru med drugim povedal: »Spoštovani občani, skupaj z vami vsemi pozdravljenimi in naštetimi se nahajamo na sredini 3. mandata obstoja naše lokalne skupnosti. V minulih 10 letih, je bil na najrazličnejših področjih dela in ustvarjalnega življenja narejen takšen preskok, da danes z veseljem praznujemo 10. rojstni dan. Glede na zastavljene cilje pa nam dela in skrbi ne bo primanjkovalo tudi v naslednjem desetletju. Dela voljni ljudje bodo v naši lokalni skupnosti, vedno dobrodošli za pomoč pri izvedbi najrazličnejših projektov, ki bodo koristili našim občanom, kaj dodali k izboljšanju varnosti in okolju. Skratka gre za projekte, ki nas bodo še vnaprej združevali in nam ponudili boljši jutri - kot radi rečemo. Običajno se ob priliki takšnih jubilejev, proslav ali praznikov povrnemo z mislimi nazaj v preteklo leto ali v preteklih deset let. Najbolj si zapomnimo pridobitve v zadnjem času, vidimo pa predvsem tiste, ki so v naši bližini ali jih pogosteje uporabljamo. Infrastrukturne pridobitve, športni, kulturni in drugi veliki dogodki iz lanskega »Nesebična pomoč, medsebojno razumevanje, volja in sodelovanje nam vlivajo optimizem, da bomo tudi v bodoče morebitne težave uspešno skupno reševali in premagovali,« je med drugim poudaril slavnostni govornik župan Radoslav Simonič. ali preteklih let, pa so letos že zgodovina. Na teritoriju naše občine potekata trenutno dva velika državna projekta. To je širjenje in ureditev odvodnega kanala HE -Zlatoličje - projekt bi naj bil zaključen leta 2011. V sklopu tega projekta bo prestavljen kartodrom iz Hajdoš v Slovenjo vas. Slednji bo urejen po vseh športnih in okoljsko varstvenih predpisih. Generalno bosta obnovljena prostora čez kanal v Hajdošah in Slovenje vasi. Izgradnja AC odseka Slivnica - Draženci napreduje po terminskem planu in bo dokončana predvidoma v sredini prihodnjega leta. Na obzorju so težave s finančnimi viri Evropske skupnosti v povezavi s polletnimi in letnimi vinjetami Republike Slovenije. Na celotni trasi bodoče elektrifikacije železniške proge Pragersko - Hodoš, nastajajo težave v vseh lokalnih skupnostih z ukinitvijo nekaterih nivojskih prehodov in še bi lahko našteval. Finančna luknja v velikih bančnih sistemih povzroča gospodarsko recesijo. Prihajajo težji časi za gospodarstvo in nasploh za življenje. Sistem padanja domin lahko ob nepravočasnem ukrepanju države ustvari spiralo hude gospodarske krize, kateri sledijo brezposelnost in druge težave v posameznih gospodarskih agregatih. V Občini Hajdina ostajamo optimisti. Zraven naštetih dveh velikih državnih investicij se izvajajo tudi investicije, sofinancirane iz evropskih sredstev. Ta sredstva pridobivamo v občin- ski proračun preko RRP in jih koristimo za izgradnjo sekundarne kanalizacije letos v Zg. Hajdini in Dražencih, prihodnje leto in 2010 v Slovenji vasi. Trenutno po zastavljenem terminskem planu potekajo dela na primarnem kanalizacijskem kanalu 9.2.0. Skorba - Gerečja vas - Kaludra - Kungota v skupni dolžini nad 4 km, ki se izgrajuje v sklopu 1. faze Konzorcija za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, prav tako s sredstvi Kohezije EU, Republike Slovenije in lastnimi proračunskimi sredstvi. Spomladi tega leta smo dokončali II. fazo obkanalske ceste s kolesarsko potjo od Hajdoš do Slovenje vasi. Letos je MO Ptuj izgradila in lepo opremila tudi povezovalno cesto od Ptujskih Toplic do meje z občino Hajdina. Na stari stavbi OŠ Hajdina je bilo zamenjano stavbno pohištvo, na pokopališču je urejen del za žarne pokope, skupno v sodelovanju z Elektro Ptuj dajemo v zemljo kar velik del nizkonapetostnih vodov. Sredi leta smo svojemu namenu predali skulpturo z vodometom tukaj na občinskem trgu, kateri tki. pisni del še manjka. Med letom je bilo odprtih kar nekaj prenovljenih ali na novo postavljenih gospodarskih storitvenih subjektov v občini (Pomlad d.o.o. Gerečja vas, Veterinarska ambulanta za male živali v Slovenji vasi, Felnar na Sp. Hajdini in drugi). Okrog novega leta bomo na Hajdini tukaj v PSC odprli tudi Lekarno in s tem zaključili s ponudbo osnovnega primarnega zdravstva v občini. december 2008 HAJDINČAN V občino naj bi v bodočnosti prišli še dve veliki investiciji zabaviščni park Megalaxija na Zg. Hajdini in Košaki v Slovenjo vas. Tudi ti dve firmi se pred začetkom investicije srečujeta s težavami. Največja in občini najbolj nepotrebna težava pa je bilo veliko neurje s točo v nočnih urah 15. avgusta. Velika materialna škoda je združila naše ljudi v nesebični pomoči poškodovancem. Gasilci so opravili svojo humano poslanstvo z odliko, zato so tudi prejeli zahvalo Občine Hajdina. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem dobrim ljudem, ki so priskočili na pomoč sosedom, sorodnikom in drugim. Iskrena hvala in vse priznanje. Nesebična pomoč, medsebojno razumevanje, volja in sodelovanje pa nam daje optimizem, da bomo tudi v bodoče morebitne težave uspešno skupno reševali in premagovali.« Dobitniki najvišjih občinskih priznanj v družbi podeljevalcev župana Radoslava Simoniča in predsednika komisije Slavka Burjana. PODELJENA NAJVIŠJA OBČINSKA PRIZNANJA IN ZAHVALE, ŽUPAN PODELIL PRIZNANJI VOJKU ŠOHARJU IN DRAGU ŠTRAFELI Občinski praznik pa je bil tudi priložnost za zahvalo tistim, ki so v preteklosti dali svoj prispevek k napredku občine, ki so se izkazali na humanitarnem področju in tistim, ki so ime Občine Hajdina ponesli tudi v širši slovenski prostor. Priznanja sta podelila predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Slavko Bur jan in župan Občine Hajdina Radoslav Simonič. PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA DRAŽENCI, GEREČJA VAS, HAJDINA, HAJDOŠE IN SLOVENJA VAS - DOBITNIKI ZAHVALNE LISTINE OBČINE V obrazložitvi je pisalo: »15. avgusta 2008 je v poznih večernih urah Občino Hajdina opustošilo močno neurje s točo. V neurju s točo je bilo močno poškodovanih veliko število stavb. Poškodovanih je bilo preko 700 najrazličnejših objektov. Strehe in tudi ostrešja so bila uničena in neprimerna za bivanje. Potrebno je bilo takojšnje ukrepa- nje. Občinsko gasilsko poveljstvo in Civilna zaščita Občine Hajdina sta takoj aktivirala vseh 5 naših gasilskih društev. Se v tej noči je bil zastavljen program reševanja in pomoči. Gasilci so takoj zjutraj polnoštevilno prihiteli na pomoč. Pričeli so s prekrivanjem streh z zaščitno folijo in na tak način preprečili nastanke še veliko večje škode. To so počeli še cel naslednji teden in tudi pozneje, kjer je bilo potrebno. Njihova srčnost, pomagati pomoči potrebnim, je pokazala vso humanost gasilske organizacije v primeru naravnih nesreč. Člani vseh 5 prostovoljnih gasilskih društev so opravili več kot 2000 prostovoljnih ur. V več primerih so lastne strehe s folijo prekrivali nazadnje. Za njihov trud in nesebično pomoč jim je vodstvo občine Hajdina podelilo zahvalno listino za leto 2008.« PRIZNANJE OBČINE ZA POSEBNE ZASLUGE PRI RAZVOJU ŠPORTA MAG. STANISLAVU GLAŽARJU - MLAJŠEMU Stanislav Glažar - mlajši je rojen v letu 1963. Po zaključeni osnovni šoli in Gimnaziji na Ptuju je uspešno zaključil študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer matematika - fizika. Univerzitetni in magistrski študij je zaključil na področju kadrovsko izobraževalnega managementa ter si tako pridobil akademski naziv magister znanosti. Prosti čas, ki ga ima sicer bolj malo, posveča družini, kjer ga razveseljujejo hčere Tjaša, Larisa in Taja. Mag. Stanislav Glažar si vsekakor zasluži Priznanje Občine Hajdine, saj je s svojim pristopom in vloženim trudom pomembno prispeval k razvoju športa v Občini Hajdina in njeni okolici. Bil je prvi predsed- Prireditveni šotor je tudi letos sprejel množico obiskovalcev, spredaj pa smo lahko srečali mnoge znane goste, med njimi tudi župane okoliških občin. HAJDINCAN december 2008 Nagrajenci - dobitniki priznanj za vzorno urejenost svojih domov in ostalih objektov. Priznanja sta jim podelila župan Radoslav Simonič in predsednica komisije Danica Hernec. nik Športne zveze Občine Hajdina, ki je nastala 27. avgusta 1999. Dva mandata je bil predsednik tega združenja, ki je pod njegovim vodstvom doseglo številne pozitivne rezultate. Njegove organizatorske sposobnosti vodenja določenih športnih združenj niso ostale neopazne mnogim lokalnim medijem. Marsikateri občini pa je bila organiziranost Športne zveze Hajdina tudi kot vzorčen primer organiziranosti športa na lokalni ravni. ŽUPANOVO PRIZNANJE ČLOVEKU Z VELIKIM SRCEM, KRVODAJALCU VOJKU ŠOHARJU Vojko Šohar je doma na Zg. Hajdini, zaposlen v Talumu Kidričevo. 2. septembra letos je na oddelku za transfuziologijo Ptujske bolnišnice stotič daroval kri. Letos je najmlajši stokratni darovalec krvi v ptujski bolnišnici. Vojko se dobro zaveda, da je kri tekočina, ki rešuje življenja in brez nje ni življenja. »Gospod Vojko Šohar, s tem priznanjem ti iskreno čestitam in se ti zahvaljujem tudi v imenu tistih - tebi nepoznanih ljudi, ki so v preteklosti prejeli tvojo kri in na tak način tudi morda preživeli. Hvala ti!« je ob podelitvi priznanja zaključil župan Simonič. ŽUPANOVO PRIZNANJE DRAGU ŠTRAFELI, DIREKTORJU USPEŠNEGA PODJETJA Drago Štrafela je solastnik in direktor firme Gratel d.o.o. Podjetje Gratel d.o.o. s sedežem v Skorbi 40/a praznuje letos 10. obletnico obstoja. Njihova osnovna dejavnost so gradnje in telekomunikacije. Danes svoj uspeh pripisujejo razvoju lastnega produkta. Družba zaposluje skoraj 50 zaposlenih, v poslovnem združenju, v katerem so pod Gratel vključeni gradbeniki in izvajalci del, pa več 100. Večino prihodkov ustvarijo z gradnjo sodobnih telekomunikacijskih vodov, manjši del z gradnjo kanalizacijskih omrežij in nizkimi gradnjami. Kot najhitrejše rastoče podjetje v Podravsko - Pomurski regiji je bil Gratel d.o.o. eno izmed 5 v Sloveniji, nominirano za naziv Zlata gazela 2008, ki ga vsako lete KULTURNI UTRINEK SO DODALI Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku so se Godbi na pihala Talum Kidričevo v pesmi pridružili še mladi gasilci PGD Hajdoše in pesnica Ogla Vidovič iz Hajdoš. Za odlično zabavo v prireditvenem šotoru so skrbeli Modrijani s prijatelji. organizira in podeljuje časopisna družba Dnevnik. Na podelitvi v Cankarjevem domu v Ljubljani je minister za gospodarstvo pred razglasitvijo dejal, da je vseh 5 nominirancev zmagovalcev. »Spoštovani g. Drago Štrafela, k osvojitvi Gazele Dravsko - Pomurske regije in k nominaciji za Gazelo leta 2008, iskreno čestitam, zahvaljujem se ti za zaposlitev številnih ljudi in želim tvojemu podjetju še veliko poslovnih uspehov. Tebi osebno pa veliko zdravja in osebne sreče,« je ob podelitvi priznanja posebej poudaril župan Simonič. V LETU 2008 NAGRAJENCI ZA NAJBOLJ VZORNO IN VŠEČNO UREJENE DOMOVE IN VAŠKO SKUPNOST Na Hajdini so tudi letos razglasili dobitnike priznanj za najbolj urejene domove, kmetijo, poslovni objekt in vaško skupnost. Priznanja sta podelila predsednica komisije za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejen objekte v Občini Hajdina Danica HERNEC in župan Radoslav Simonič. ZLATO VRTNICO je prejela družina Kiseljak iz Gerečje vasi Enostanovanjska hiša s hišno številko 20/ d v Gerečji vasi je dom družine Kiseljak; Eme, Ivana in Aleša, v njej pa stanujejo že 22. leto. Vsi družinski člani, seveda vsak po svoji moči in na svoj način prispevajo k urejenosti svojega doma. Rezultat nji- hovega dela je usklajena harmonija bivanja in narave. Sama stanovanjska hiša in urejenost okolice, tako ribnika kot ostalih zasaditev, pa dajejo vtis skladnosti in sožitja z okoljem. Za takšen rezultat pa sta predvsem Ema in Ivo pripravljena žrtvovati tudi marsikatero svojo prosto uro. SREBRNO VRTNICO je prejela družina Galun - Baier iz Skorbe Skrbno urejen sadni vrt, s cvetjem bogato okrašeni balkoni in okna, ribnik, zelenica in še kaj bi se našlo. Vse to sta z ljubeznijo do narave in pridnimi rokami uspela narediti Ivan Galun in Darinka Baier iz Skorbe 36, zato si tudi zaslužita srebrno vrtnico za urejeno stanovanjsko hišo. BRONASTO VRTNICO je prejela družina Šijanec iz Slovenje vasi Na regionalni cesti Ptuj-Maribor v Slovenji vasi zavijemo desno in se pripeljemo na posestvo Šijanec. Posestvo v pravem pomenu besede, saj se na dvorišče pripelješ mimo krasnega sadnega drevoreda, v katerem ne manjka noben sadež, ki si ga gospod Šijanec ne bi vzgojil in posadil. Uspeva dejansko vse, kar vzgoji. Na vedno urejenem dvorišču se ozremo na veliko stanovanjsko hišo, kjer živita samo Jožica in Alojz, vendar se družina vsak dan pri kosilu poveča na 9 članov. Hišo in prizidek krasijo številne lončnice in cvetlične gredice. Kljub velikosti posesti in številnim funkcijam, ki jih imata Jožica in Alojz, pa je vse skrbno urejeno, kar odraža delo in skrb pridnih rok. Zaslužita si bronasto vrtnico. december 2008 HAJDINČAN VZORNO UREJEN POSLOVNI OBJEKT v letu 2008 je objekt podjetja POMLAD d.o.o. iz Gerečje vasi Družinsko podjetje POMLAD d.o.o. iz Gerečje vasi je podjetje s 15-letno tradi- cijo poslovanja in trgovanja na področju kmetijske ter gradbene dejavnosti. Majhno družinsko podjetje je s svojo začrtano strategijo preraslo v podjetje, ki ima danes 12 zaposlenih, svojo dejavnost pa je pred slabim letom, prav ob praznovanju 15-let-nice svojega obstoja in delovanja preselilo v nov poslovni objekt na bližnji lokaciji. Prav ta objekt se danes ponaša ne samo s svojo veličino, pač pa tudi s svojo zunanjo in notranjo urejenostjo in je razpoznavni znak tako za samo podjetje kakor tudi za celotno vaško skupnost Gerečja vas. PRIZNANJE ZA NAJBOLJ Zlata vrtnica - družina Kiseljak iz Gerečje vasi Srebrna vrtnica - družina Galun - Baier iz Skorbe Vzorno urejen poslovni objekt - Pomlad d. o. o. Najlepše urejena vaška skupnost - Hajdoše HAJDINČAN december 2008 UREJENO KMETIJO podeljeno kmetiji Šešerko iz Dražencev V Dražencih št. 11 stoji lepo in vzorno urejena kmetija ŠEŠERKO, kjer se ukvarjajo s poljedelstvom in prašičerejo. Že od daleč je opazna njihova skrb za urejeno dvorišče, kjer so vsi stroji in mehanizacija na svojem mestu. S kmetijo Šešerko se ohranja naša kulturna dediščina in z njo Pihalni orkester prava kmečka idila na vasi. V veselje in ponos so jim cvetoča okna stanovanjskega in gospodarskega poslopja ter balkoni, polnih rož. Ob hiši stojijo brajde, pod njimi pa kmečka miza, ki domačinom po napornem delu nudi senco in počitek. Da je na polju in doma vse urejeno skozi celo leto, pa si prizadevajo in se trdijo vsi, ki na kmetiji živijo. HAJDOŠE - NAJLEPŠA VAŠKA SKUPNOST V LETU 2008 Hajdoše je dolga, razpotegnjena vas ob magistralni cest. Zahodno od vasi so rodovitna polja, vzhodno pa sega do kanala, kjer je nova asfaltirana cesta od Slovenje vasi pa do Term Ptuj. Ob cesti je kolesarska in sprehajalna pot. V začetku leta so člani Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora ter gasilke in gasilci uredili pot v »Berlu« ob stari strugi reke Drave. V središču vasi raste mlada lipa, ob njej pa stoji prenovljena kapela. Okolica je lepo ure- Pesnica Olga Vidovič je obiskovalce predstave s svojo poezijo in izbranim besedilom popeljala po svojih Hajdo-šah, občini ... jena. Obnovljen in lepo urejen je tudi gasilski dom, v katerem se pogosto kaj dogaja. Pripravila: Tatjana Mohorko Fotografije: Foto Langerholc, TM Nastopili so tudi mladi gasilci ČPGD Hajdoše. . 10.1 RAZNIH OBČINE HAJDINA Praznično vzdušje so s petjem in igranjem več kot odlično popestrili popularni Modrijani. V šotoru so za dobro počutje vseh ob gospodih skrbele še ... in druge na nasprotni strani. Takole pa so oba dneva pridne gospodinje na eni ... sprejemale goste v šotor. december 2008 HAJDINČAN Najlepša je hajdinska fara ... rE'ako je v cerkvi svetega Martina M. na Hajdini bilo slišati tudi na letošnjo Martinovo soboto, ko je bilo v občini Hajdina zelo praznično. V Martinovi cerkvi je bila že 13. kulturna prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!«, na njej pa ob gospodih kletarjih še mnogi gostje, župani sosednjih občin, nastopajoči, domačini in gostje ter številni častilci in ljubitelje vinske kapljice. Občina in fara Hajdina pa sta tistega dne dobili že 13. kletarja letnika 2008 in ta čast je letos pripadla Janku Žumru iz Hajdoš. In še preden je sveti Martin odprl pipice na sodih in farni župnik naddekan Marijan Fesel blagoslovil mlado vino, je zbrane nagovoril podžupan občine Hajdina Janko Merc. Novi kletar Janko Žumer je prisegel pred županom Radoslavom Simoničem, Ivan Peklar, kletar lanskega letnika mu je nadel lento, novi kletarje udari sod na pipo Svečani sprejem je bil že pred Martinovo cerkvijo Svečana prisega novega kletarja županu Gmajnarice, pevke KD Valentin Žumer Hajdoše, so zapele pesem Ej majolka, ki jo je napisala Olga Vidovič Mlado vino je blagoslovil naddekan Marijan Fesel Med nastopajočimi je bil tudi komorni zbor KUD Musiča HAJDINČAN december 2008 in natočil vina ter nazdravil, ob tem pa izrekel že znane besede po kletarski prisegi: »S tem kozarcem nazdravljam vinskemu senatu, kateri je s svojo sodbo spremenil mošt v vino, g. župniku, kateri ga je blagoslovil, županu pred katerim sem se zaobljubil v kletarja letnika 2007, vam kletarji, kateri ste me sprejeli med sebe in vsem vam tukaj prisotnim.« Kletarju in vsem zbranim v Martinovi cerkvi so letos peli in igrali: Štajerski fraj-tonarji, zmagovalec letošnje Štajerske frajtonarice Sandi Zajc, Pevci - Prekmurci iz Tišine, ženski gasilski pevski zbor GZ Gorišnica, Komorni zbor KUD Musiča, Katja Bedrač, učenka OŠ Hajdina, Gmajnarice, pevke KD Hajdoše, cerkveni pevski zbor župnije sv. Martina, na orglah jih je spremljal Danilo Jeza. Pesem Oče nebeški pa je letos zapel Primož Vidovič iz Hajdoš. TM Foto: Langerholc Na zdravje! V Martinovi cerkvi je zbrane pozdravil podžupan Janko Tudi vinski senat v sestavi: Uroš Krajnc, Sebastijan Dobnik, Merc David Veronek in Boštjan Zelenko je v družbi ptujske Oče nebeški ... pa je letos v čast novemu kletarju zapel Zapele so gasilke ženskega pevskega zbora GZ Gorišnica. Primož Vidovič iz Hajdoš Fotografije: Foto Langerholc december 2008 H AJDI NČAN Kletar letnika 2008je iz Hajdoš T^rireditev »Iz mošta v vino - pridi ST na Hajdino!«, ki je bila letos že 13. po vrsti, je bila v znamenju vasi Hajdoše. Vaški odbor, ki se je večkrat sestal prav zaradi prireditve in izbora kletarja letnika 2008, je imel veliko dela. Najprej je bilo potrebno izbrati kletarja. V izboru so sodelovali vinogradniki, ki imajo vinograd, so starejši od 45 let, aktivno delujejo v vasi in društvih ter so med vaščani spoštovani. V ožji izbor so po teh kriterijih prišli trije vinogradniki. To so bili Janez Žumer, Slavko Burjan in Alfonz Strnad. Izbrati je bilo potrebno le enega. Po temeljitem pogovoru in analizi je vaški odbor predlagal županu in občinskemu svetu za kletarja letnika 2008 Janeza Žumra. Predlog VO je bil sprejet in tako je postal kletar Janez Žumer. Stekli so dogovori, razdelile so se posamezne naloge. Ženske iz vasi so spekle veliko peciva in pripravile pogostitev v gasilskem domu ter v šotoru v soboto in nedeljo. Vsi so svoje naloge odlično opravili in pripravili kletarju prireditev, na katero je opravičeno ponosen. Člani vaškega odbora so pripravili sceno »pušlšanka«, ki je bil rdeča nit vse prireditve. Pod brajdo sta Franc in Tone pletla košare iz šibja, ki so skorajda zaščitni znak vasi Hajdoše. Avtorica programa je vključila v scenarij prireditve dogajanje v »PUŠLŠANKU«, kjer sta se ob kavi in dobri kapljici srečala Frenk in Franci, ki sta vsak po svoje modrovala o vinski trti, vinu, kletarjenju ... in ugotovila, da so z njima tudi pevci MoPZ PGD Hajdoše, Gmajnarice in Štajerski frajtonarji. Naprosila sta jih, da bi nastopili v čast novemu kletarju. V dvorani so bili prisotni tudi kletarji preteklih letnikov. V Kletar s fanti in dekleti njihovem imenu je novega kletarja in vse vaščane pozdravil kletar Franci Vogrinec. V imenu župana pa je prisotne nagovoril Ivan Brodnjak. Za kletarja so vaščani pripravili tudi darilo, ki so mu ga izročili predsednik VO Mirko Abraham ter Davorin in Katja. Kletarja s sodom mošta so na pot do cerkve pospremili fantje in dekleta iz vasi, oblečeni v narodne noše. V cerkvi se je kletar zaobljubil, da bo dobro skrbel za vino letnika 2008. Hajdošani smo ponosni na svojega kletarja. Zopet smo dokazali, da znamo in zmoremo pripraviti prireditve kot se spodobi in dokazati, da ob takšnih akcijah sode- luje vsa vas. Vaški odbor pa je trdo delal in dobro koordiniral delo vseh. Hilda Bedrač ŽUMER JANEZ KLETAR LETNIKA 2008 PRAZNIK VAŠČANI HAJDOŠ 8.11.2008 tHlJBTOiN 9 ^^1 1 Mr '*r J | - \ •; : Že v domači vasi je bila nepozabna slovesnost. Natoči do roba! Foto: Langerholc december 2008 HAJDINCAN Na praznik župnije blagoslovili Martinovo stopinjo rVan po osrednji slovesnosti na Hajdini je bilo mJsvečano tudi v farni cerkvi sv. Martina na Hajdini, kjer je bila maša posvečena farnemu zavetniku svetemu Martinu. Na Martinovo nedeljo so se pri maši ob vodstvu občine Hajdina in županu Radoslavu Simoniču zbrali še drugi gostje, pa tudi hajdin-ski kletarji v družbi novoizvoljenega Janka Žumra. Praznično mašo je vodil kanonik Janez Lesnika, nadškofijski kancler ob somaševanju domačega župnika naddekana Marijana Fesla, Ivana in Pavla Pucka ter še nekaterih drugih duhovnikov. Mašo je spremljalo tudi ubrano petje cerkvenega mešanega pevskega zbora župnije sv. Martina pod vodstvom Danila Jeze. Letošnja Martinova nedelja pa je bila tudi priložnost za blagoslov znamenite Martinove stopinje - osrednjega simbola Evropske kulturne poti sv. Martina Tourskega, ki od Madžarske do Francije vodi tudi skozi Slovenijo, Hajdina pa je ena od postaj te poti. Martinova stopinja, ki jo je svečano blagoslovil nadškofijski kancler kanonik Janez Lesnika, je vzidana na pročelju cerkve, desno pri vhodnih vratih v cerkev. V Martinovi cerkvi je Evropsko kulturno pot sv. Martina in Martinovo stopnjo posebej predstavil Tine Jenko iz KD Poslanstvo sv. Martina, sicer pa vodja projektov pri Centru katoliške cerkve na Slovenskem. Korak za korakom po Martinovih stopinjah ... Martinova stopinja je poleg smernega kamna enoten simbol Evropske kulturne poti, podobno kot je Jakobova školjka za Camino. S stopinjo so označeni spomeniki povezani z „Marti-novo“ dediščino. Z Martinovo stopinjo so v Sloveniji do sedaj označeni trije spomeniki in en objekt: Etnografski muzej v Ljubljani, romanska cerkev v Domanjševcih, župnijska cerkev sv. Martina v Šmartnem na Pohorju ter cerkev župnijska cerkev sv. Martina v Zg. Hajdini. Stopinjo je izdelal francoski kipar Michel Audiard in o njej zapisal: „To je odtis stopinje bose noge, diskretno označen z znakom razdeljenega plašča. Stopinja nas korak za korakom vodi po Martinovih stopinjah in nam kaže pot. “ (Vir: www.rkc.si). Tekst Tine Jenko TM Na Martinovo nedeljo je praznično mašo vodil kanonik Janez Lesnika, nadškofijski kancler, ob somaševanju domačega župnika naddekana Marijana Fesla, Ivana in Pavla Pucka ter še nekaterih drugih duhovnikov. Na Martinovo nedeljo je bila cerkve na Hajdini spet polna. Prvo leto spletne strani župnije Hajdina Spletna stran Župnije Hajdina je v nedeljo, 7. decembra dopolnila leto dni, odkar je aktivna. Spletna -stran je nastala na pobudo farnega župnika Marijana Fesla in ob pomoči Janka Veglja, skupaj pa sta s pomočjo VRNET-a postavila spletno stran, ki jo je do danes obiskalo več kot 45.000 obiskovalcev. Vse to je dober dokaz, da je aktualna, hitra in lahko dostopna informacija dandanes še kako pomembna. Vse čestitke in uspešno delo tudi v prihodnje! Tine Jenko, KD Poslanstvo sv. Martina, je v hajdinski cerkvi povedal nekaj zanimivosti o Martinovi kulturni poti. Zbornik o svetem Martinu Tourskem pa je med drugim podaril tudi hajdin-skemu župniku Marijanu Feslu. V Martinovi fari na Hajdini so se slovesnosti ob blagoslovu Martinove stopinje udeležili tudi verniki iz župnije Zreče, kjer so stopinjo blagoslovili le nekaj dni kasneje. Foto: T. Mohorko december 2008 HAJDINČAN Velika evropska kulturna pot sr. Martina Tourskega Sr. Martin - veliko več kot le „svetnik vina” Cv. Martin je eden izmed naj- ^5boIj priljubljenih svetnikov, ki jih častimo v Sloveniji. Več kot 80 slovenskih cerkva je posvečenih njegovemu imenu. Martinov god 11. novembra in njegovo praznovanje pa se po vsej Sloveniji največkrat povezuje z dogodkom, ki ga imenujemo martinovanje in ki označuje trenutek, ko iz mošta nastane vino. Pa vendar je lik sv. Martina prevelik, da bi ga mogli povezovati le s praznikom vina. „Tam, kjer je hodil sv. Martin, ni iz mošta nastalo vino,” je v svoji pridigi ob prazniku sv. Martina, 16. novembra 2008 v Zlakovi, dejal župnik Simon Potnik in pomenljivo nadaljeval: „Predragoceno je, da bi se zapletali v razne verze in se šli razno perutnino z goskami in vino-rejo”. Ce bomo lik sv. Martina povezovali zgolj z vinom, smo v nevarnosti, da v njem ne bomo zmogli več prepoznati veliko večje vrednote, ki je vrednota vzajemne delitve. Ta vrednota je utemeljena v Martinovem življenju, in sicer v tistem dogodku, ko je sv. Martin razdelil svoj vojaški plašč z ubogim revežem, ki ga je srečal pred vrati mesta Amiensa, 120 km severno od Pariza. Ideal vrednote vzajemne delitve je sporočilo, ki ga današnji Evropi želi posredovati Evropska kulturna pot sv. Martina. Sv. Martin - velika evropska osebnost Vse se je začelo leta 2005, ko je bil v Franciji ustanovljen Evropski kulturni center sv. Martina Tourski, katerega glavna naloga je predvsem postaviti in označiti Evropsko kulturno pot sv. Martina Tourskega. Poleg tega si je zadal tudi druge pomembne naloge, med katerimi vsekakor izstopata čut za kulturno dediščino evropskih narodov in medkulturni dialog. Poleg vzpostavitve poti sta zato prav tako pomembna znanstveno podprta oživitev evropske kulturne dediščine, povezane s sv. Martinom, ter spodbujanje dialoga v smislu temeljnih evropskih vrednot, posebej vrednote vzajemne delitve. Istega leta 24. septembra je Svet Evrope dodelil kulturni poti sv. Martina Tourskega naziv Velika evropska kulturna pot, sv. Martina pa je poimenoval za veliko evropsko osebnost. Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega Uradno je v Evropi 38 evropskih kulturnih poti, ki so vsebinsko precej raznovrstne. Mednje sodijo tudi evropske romarske poti, ki so zaenkrat tri: pot sv. Jakoba, Via Fran-cigena in pot sv. Mihaela. Proces ustanavljanja evropskih kulturnih poti se je pričel pred dvajsetimi leti z Jakobovo potjo. Martinova pot spada med poti, katerih osrednja tema so zgodovinske in legendarne evropske osebnosti. Temeljho sporočilo poti sv. Martina je vzajemna delitev. Evropski kulturni center sv. Martin Tourski, ki je vodja in pobudnik projekta, poudarja univerzalnost te človeške geste dobrohotnosti, ki predstavlja temelj, s katerim želimo nagovarjati tako kristjane kot nekristjane, hkrati pa poglobiti njihovo vedenje o skupnem evropskem izročilu in duhovno-kulturni dediščini. V ta namen je bil oktobra leta 2007 na gradu Slovenska Bistrica organiziran prvi mednarodni znanstveni simpozij o sv. Martinu pri nas, novembra letos pa je pri Celovški Mohorjevi izšel tudi zbornik tega simpozija, čeprav Evropska kulturna pot sv. Martina uradno ne sodi med romarske poti, pa tega vidika nikakor ne želimo izključiti. Romanje razumemo tudi kot visoko kulturno dejanje, ki se kot tako tesno prepleta z vidikom čaščenja sv. Martina. Naše cerkve so polne umetniških del, ki upodabljajo svetnike in njihovo življenje. Vere si brez kulture ne znamo in ne moremo predstavljati. Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega najprej povezuje kraje Martinovega življenja in nato tudi kraje Martinovega čaeščenja. Martinova stopinja Martinova stopinja je poleg smernega kamna enoten in uradni simbol Evropske kulturne poti, podobno kot je Jakobova školjka za Camino de Santiago in označuje vse tiste kulturne in sakralne objekte, ki so povezani s sv. Martinom in njegovo dediščino. Do sedaj je bilo v Sloveniji odkritih pet Martinovih stopinj, in sicer na Etnografskem muzeju v Ljubljani, na pokopališki cerkvi v Domanjševcih, na župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem na Pohorju, na župnijski cerkvi sv. Martina v Hajdini ter na podružnični cerkvi sv. Martina v Zlakovi nad Zrečami. Stopinjo je izdelal francoski kipar Michel Audiard in o njej zapisal: „To je odtis stopinje bose noge, diskretno označen z znakom razdeljenega plašča. HAJDINČAN december 2008 Hajdinski kletar, ki je zdaj tudi princ ptujskega karnevala Stopinja nas korak za korakom vodi po Martinovih stopinjah in nam kaže pot”. Da pa bo stopinja dobro usmerjala korak, je potrebno urediti še veliko delov poti. Potek poti Martinova pot se začne v Sombhoatelu na Madžarskem, kraju, kjer je bil sv. Martin rojen, in se konča v Franciji, v mestu Tours, kjer je pokopan. Tako med seboj povezuje kar štiri evropske narode: madžarskega, slovenskega, italijanskega in francoskega. Celotna trasa poti je dolga okoli 1800 km. Do sedaj je bilo v Franciji postavljenih 457 km poti, na Madžarskem pa okoli 100. V prihodnosti tudi Slovenijo čaka ta naloga, ki jo je skupaj s partnerji prevzelo KD Poslanstvo sv. Martina iz Ljubljane (v prihodnje se bo društvo imenovalo Evropski kulturni center sv. Martina - Slovenija), ki je v Sloveniji uradni zastopnik Evropskega kulturnega centra sv. Martin Tourski. Deloma je bila ta velika naloga že uresničena, saj je bil od aprila do julija leta 2008 organiziran projekt simboličnega odprtja Martinove poti. Dva mlada fanta, Nicolas Francois iz Francije in Daniel Marky iz Madžarske, sta v 70 dneh prehodila in prekolesarila celotno pot od Sombotela do Toursa. Kraji, ki sta jih obiskala v Sloveniji, so: Kobilje, Martjanci, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Šmartno na Pohorju, Zlakova, Velenje, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Dreti, Motnik, Šmartno v Tuhinju, Šmartno ob Savi, Ljubljana, Podsmreka, Setnik, Zlakova, Martinj hrib, Žapuže, Brje, Kostanjevica na Krasu, ter Doberdob v Italiji. Sv. Martin - simbol dobrote in vzajemne delitve Martinova gesta delitve plašča je vsem dobro znana. Predstavlja tisto gesto, v kateri lahko zaslutimo nekaj osnovno človeškega: videti stisko drugega in mu pomagati, ga na nek način obdarovati. Vendar pa je to obdarovanje obojestransko. Prof. Edvard Kovač lepo zapiše v svojem predavanju na simpoziju o sv. Martinu: „Ob nasmehu ubožca, ki ga odslej greje njegov plašč, se mu odpre nebo. Berač mu podari tolikšno radost, kot mu je ne more dati nobena izbojevana vojaška zmaga. Lahko bi rekli, da gre za resnično vzajemno delitev”. Ko se v teh dneh pripravljamo na praznovanje božiča in novega leta, nam je lahko sv. Martin za zgled, da obdarovanje drugega pomeni najprej odkritje tistega, kar drugi resnično potrebuje: človeško bližino, razumevanje, sprejemanje. Vse ostalo lahko le v tej luči dobi svoj smisel. Tine Jenko KD Poslanstvo sv. Martina T^Ta god svetega Martina, 11. .1 novembra ob 11. uri 11 minut so na Mestnem trgu pred Magistratom na Ptuju nadvse slovesno izpeljali invaguracijo že 10. princa ptujskega karnevala. Letos je ta čast pripadla princu Veganu Turniškemu - plemenitemu Thurnu in Valsassine, bolj znanemu Stanku Veganu iz Turnišč pri Ptuju, tudi enemu izmed kletarjev v občini in fari Hajdina. Na Ptuj so ga prišli pozdravit tudi gospodje kletarji iz Občine Hajdina, princu karnevala pa je čestital tudi župan Radoslav Simonič. Stanko Vegan že vrsto let deluje v društvu TD koranti Turnišče -Draženci, hkrati je aktivni član KTD Klopotec Soviče-Dravci v občini Videm. Njegova družina že več kot 30 let sodeluje na pustni povorki na Ptuju, Stanko Vegan pa je tudi eden od kletarjev v občini Ffajdina. Poiskali so mu zgodovinsko osebnost, ki jo predstavlja in najprimernejši je bil Maximilian Thum in Valsassina, ki je dal zgraditi graščino Turnišče (okoli leta 1680) in je imel posesti na Dravskem polju in v Halozah, torej povsod tam, kjer je aktiven tudi Stanko Vegan. »Čast, ki verjetno ne doleti vsakogar...« 10. princ ptujskega karnevala Vegan Turniški - plemeniti Thum in Valsassina: »To je zame eno veliko presenečenje. Pomeni mi veliko, kajti že od malega sem vpet v pustno dogajanje in skozi vse življenje s tem na nek način tudi živim. In da sem postal princ, je to ena čast, ki verjetno doleti lahko samo posameznike in med temi sem to lahko tudi sam doživel. Kot princ karnevala bom poskušal naše prelepo mesto ponesti povsod, kamor me bodo povabili, v kraje, kjer nas še posebej poznajo po kurentu. Oblast na Ptuju bom prevzel v času kurentovanja, torej v letu 2009, ko bo v najstarejšem slovenskem mestu spet veselo in norčavo, takrat torej, ko se bo naš župan odločil za to. Veselim se že, da bom lahko Ptuj vodil nekaj dni v času pusta. Poskušal bom biti čim boljši, tako dober, kot je naš župan, pa bo verjetno težko biti ... Martinovo mi pa tudi veliko pomeni. Že več kot 20 let delam v goricah, tam je tudi moj drugi dom. Vino spoštujem, rad december 2008 HAJDINČAN imam vsa dobra vina in v mojem vinogradu boste našli laški rizling, ki je kot kralj Haloz, zato mi je to vino še posebej pri srcu. Z vinom in kletarjenjem je povezano tudi moje imenovanje za kletarja letnika 2004 v občini Hajdina in fari sv. Martina. To častno funkcijo sem opravljal z velikim veseljem in na to sem tudi ponosen.« V DraŽencih srečanje princa s prijatelji Princ ptujskega karnevala Vegan Turni-ški - plemeniti Thurn in Valsassina je konec novembra v domu vaščanov v DraŽencih pripravil druženje za vse, ki so mu pomagali in ga spodbujajo na tej novi poti. Družabno srečanje so mu pomagali pripraviti njegovi prijatelji iz TD Korant Turnišče - Draženci in KTD Klopotec Soviče Dravci, ki mu bodo v prihodnje še pomagali na njegovi prinčevski poti, še najbolj pa v času pusta prihodnje leto, ko ga čaka največ dela in zadolžitev v karnevalskem Ptuju. TM Hajdinskega župana Radoslava Simoniča je pozdravil tudi Branko Brumen, predsednik F.C.C.E v Sloveniji. Foto: TM Utrinek s prinčevega družabnega srečanja v DraŽencih. V Lancovi vasi so 21. novembra vsi princi ptujskega karnevala ob navzočnosti župana MO Ptuj dr. Stefana Čelana ter županov Hajdine in Vidma; Radoslava Simoniča in Friderika Bračiča, obeh hajdinskih podžupanov Janka Merca in Karla Svenška, posadili lipo, ki jo je Plemenitemu Moschkonu Rajhu iz Lančjega dvora podaril princ Miran Urih, Majer Cirkovški. Foto: Rado Škrjanec Letošnjega princa spremlja »njegova mati« Suzana Elizabeta Thurn, v spremstvu je tudi garda ... Pozdrav dveh ptujskih princev in hajdinskih kletarjev; plemeniti Moschkon Rajh iz Lančjega dvora. HAJDINČAN december 2008 Občudovali mojstrovine francoskih slikarjev "Wjr PD Stane Petrovič Hajdina in občina Hajdina sta ob ZX.letošnjem občinskem prazniku priredila prav poseben kulturni dogodek s francoskim pridihom. V dvorani DU Hajdina so prav v dneh praznovanja odprli slikarsko razstavo dveh francoskih slikarjev Stephana Beau in Cireja Dimea. Na otvoritveni slovesnosti, na kateri je bil tudi Čire Dime, je razstavo in umetnika posebej pozdravil župan občine Hajdina, ki je ob tem spomnil, da je v tem dogodku združenega marsikaj, tudi prijateljska naveza z likovnim kritikom Marinom Berdičem, Mariborčanom, ki že vrsto let živi in ustvarja Franciji. Razstava, zanimivo, pa je nastala tudi v času, ko je na vrhu EU Slovenijo nasledila prav Francija. Razstava je bil povsem drugačna, moderna, takih vsaj v tem koncu doslej nismo bili vajeni, zelo pa je obogatila praznično dogajanje na Hajdini. Oba umetnika živita in ustvarjata v francoski prestolnici, v Parizu. Stephane Beau se ukvarja s slikarstvom, risbo, grafiko in plastiko. Kot ilustrator je sodeloval pri različnih založbah, hkrati pa je ustvarjal story boarde za številne animirane filme. Čire Dime je uslužbenec francoskega ministrstva, obenem pa slika in kipari. Likovno znanje si je nabiral pri velikih francoskih mojstrih slikarstva, fotografije in skulptur. Iz otroških let je ohranil stik z različnimi obrtniškimi deli. Zlasti so mu zanimivi les, železo in različni gradbeni materiali. Ljubi moderno umetnost. Zlasti cenjene so njegove skulpture v različnih salonih francoskih ministrstev. TM Z otvoritve razstave, ki sta jo v pesmi obogatila Tom Hajšek in Teja Letonja. Pogled na delček francoske razstave. Foto: TM Umetnika Cireja Dimea smo imeli priložnost osebno spoznati tudi ob odprtju razstave, kjer je bil deležen mnogih pohval, na fotografiji v družbi župana Simoniča in kritika Maria Berdiča Štajerska frajtonarica 2008 1 Tpetek, 7. novembra je bila v šotoru na občin-V skem trgu prireditev Štajerska frajtonarica, ki se je v našem okolju dobro prijela, saj si jo ogleda vsako leto več gledalcev. Letos je bila že deveta po vrsti, že po tradiciji pa poteka v okviru praznika Občine Hajdina. Štajerska frajtonarica je revija mladih harmonikarjev -frajtonarjev, ki se pomerijo v kategoriji mlajših in starejših. Za doseženo 1., 2. in 3. mesto se podelijo denarne nagrade. Zmagovalec dobi 130 evrov, druga nagrada je 90 evrov in tretja nagrada 40 evrov. Občinstvo izbere zmagovalca občinstva, ki dobi nagrado v višini 40 evrov. Vsak glasbenik zaigra eno skladbo. Strokovna komisija izvajalce ocenjuje in na koncu razglasi najboljše. V mlajši kategoriji je osvojil 1. nagrado Primož Krajnc. Med starejšimi je bil najboljši Sandi Zajc. Nagrado občinstva pa je dobil Primož Krajnc, ki je bil tudi najboljši v kategoriji mlajših. Denarne nagrade sta podelila župan Občine Hajdina g. Radoslav Simonič in predsednik KD Valentin Žumer Haj-doše g. Alfonz Strnad. Frajtonarica je pravi slovenski ljudski instrument, za katerega igranje je vedno večje zanimanje mladih. Za to dobro skrbijo v KD Valentin Žumer Hajdoše, v sklopu katerega so Štajerski frajtonarji, ki pod umetniškim vodstvom Primoža Kelenca predstavljajo vas Hajdoše, Občino Hajdina in tudi državo Slovenijo doma in tudi preko meja. Da so Štajerski frajtonarji znani marsikje, je prav gotovo zaslužen g. Alfonz Strnad, ki ga po pravici lahko imenujemo duša in srce frajtonarjev in tudi oče Štajerske frajtonarice. Hilda Bedrač december 2008 HAJDINČAN Praznovanje s pesmijo, spomin na Primoža Trubarja T^rireditev »Praznujmo s pesmijo« je stara toliko K kot Občina Hajdina. Letos je bila že deseta po vrsti in je bila posvečena 10. prazniku Občine Hajdina in 500-letnici smrti Primoža Trubarja. Potekala je 30. novembra v dvorani gasilskega doma v Hajdošah. Nastopile so glasbene in pevske skupine, ki delujejo v naši občini. Kot prvi so nastopili domačini MoPZ PGD Hajdoše, nato so sledili pevci MePZ župnije Hajdina, pevke Gmajnarice, ljudski pevci in pevke KD Stane Petrovič Hajdina, Štajerski frajtonarji, ljudske pevke iz Skorbe, MePZ iz Gerečje vasi in recitatorka Katja Bedrač. Program je povezovala Tanja Furek, ki je prisotne v veznem tekstu med posameznimi glasbenimi točkami popeljala skozi življenje in delo Primoža Trubarja, ki velja za začetnika slovenske literature. Marsikdo v dvorani je spoznal Trubarja kot velikega Slovenca prav ta večer, drugi pa so osvežili svoje znanje o njem. Prireditev je bila prav na predvečer dneva reformacije. Po prireditvi so se nastopajoči zbrali na pogostitvi, kjer so nadaljevali prijetno druženje. HB Na prireditvi v počastitev praznika občine so nastopili haj doški pevci, na fotografiji v družbi z županom Simoničem V Hajdošah tradicionalni praznični koncert \ Tsoboto, 13. decembra je bil V v gasilskem domu v Hajdošah tradicionalni koncert v spomin na prvega zborovodja Mo PZ PGD Hajdoše Valentina Žumra. Domači pevci so povabili v goste Štajerske frajto-narje, mešani pevski zbor iz Cirkovc, mešani pevski zbor iz Rač in pevke DU Ptuj. Najprej sta prisotne in nastopajoče nagovorila predsednik PGD Hajdoše Drago Furek in župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, ki je bil tudi pokrovitelj koncerta. Vse skupine so izvedle program, ki ga je povezoval moderator, domačin Ivan Brodnjak, ki v domačem zboru poje že od ustanovitve. Z zanimivimi mislimi in življenjskimi zgodbami je popestril večer. Ob koncu koncerta so vsi pevci zapeli pesem vseh pesmi Sveto noč. Vsi, ki so bili na koncertu, so preživeli prijeten zimski večer ob lepi pesmi in počastili spomin na prvega zborovodja domačega zbora Valentina Žumra, ki je ljubil lepo pesem. Za zbor je pripravljal tudi priredbe pesmi, ki jih danes pojejo tudi drugi zbori. Njegovo pevsko izročilo nadaljujejo sin in vnuki, ki pojejo v zboru. V svojem domačem kraju je pričel s kulturnim delovanjem, ki se je danes zelo razmahnilo. Lahko zanesljivo trdimo, da se je kulturno življenje v Hajdošah začelo z Valentinom Žumrom in se do danes razvilo do visokega nivoja. Hilda Bedrač kil M 'TrpBri ITT': t Koncert v spomin na prvega zborovodja Valentina Žumra so začeli domači pevci. Foto: H. Bedrač HAJDINČAN december 2008 V Skorbi srečanje starejših občanov /^Vbčina Hajdina je tudi letos organizirala srečanje starejših občanov, starih nad 70 let. Zbrali so se 28. novembra v Domu krajanov Skorba. V skoraj polni dvorani so obujali spomine in klepetali s prijatelji. Otroci Osnovne šole Hajdina so jim pripravili kratek kulturni program, ki gaje povezovala Tanja Furek. Slavnosti govornik pa je bil župan Radoslav Simonič. Po kulturnem delu je sledila pogostitev. EK V kulturnem utrinku so nastopili učenci OŠ Hajdina Starejši na 70 let so tudi letos delili prijetne trenutke na skupnem srečanju, na katerega jih vsako leto znova povabi župan Radoslav Simonič. Foto: EK Z delom pričela folklorna skupina Že nekaj let si na Hajdini prizadevamo, da bi v katerem izmed naših kulturnih društev pričela z delom folklorna skupina. Nikakor ni prišlo do realizacije, ker ni bilo možno dobiti vodja oziroma so bile cene tako visoke, da tega ni bilo možno izvesti. V letu 2008 se je zopet izrazila želja po folklorni skupini, ki pa že postaja resničnost. V Hajdoše se je priselil Albin Dobnik, ki je nekaj let že plesal v folklorni skupini, sedaj pa skupaj z življenjsko sopotnico Mojco Žunkovič, domačinko, opravljata potrebno izobraževanje za vodje folklornih skupin. Folklorna skupina, ki je sedaj v okviru ZKD, je že pričela z delom. Srečujemo se vsaki petek ob 18. uri v gasilskem domu v Hajdo-šah. Vljudno vabimo vse, ki jih ljudski plesi zanimajo, da se nam pridružijo. Za informacije lahko pokličete na GSM: 041 526 973. Hilda Bedrač ČUDEŽNI ŠOPEK Gospodinje dmženske, starejše in mlajše članice, obiskale smo hribe in doline, travnike, polja in ravnine. Nabrale mnogo smo cvetic, za zdravje hočemo jih častit. Z ljubeznijo jih nabiramo, zraven tudi zapojemo. Prvo rumeno pšeničko utrgamo, za kruh jo namenimo. Lepo se sveti, kot čisto zlato, pri hiši odžene vsem lakoto. Druga je trta, vinski naš cvet, prijetno diši, ne moreš verjet. Vino nam daje, zdravje in moč, pri maši ga pije še sam naš gospod. Tretja je sončnica rumena, zmeraj za soncem se ozira. Po njej čebelice letajo, za zdravje med nabirajo. Četrte so šmarnice bele, dišeče, v njih je zapisano mnogo sreče. S trakom hočemo ta šopek zaplest, šopek miru, sožitja in zdravja vam prinest. Terezija Golob december 2008 HAJDINČAN 500 let od rojstva Primoža Trubarja - začetnika slovenske književnosti Primož Trubar velja za začetnika slovenskega knjižnega jezika in našega prvega pisatelja. Rodil se je leta 1508 na Raščici. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, pri škofu Bonomu v Trstu in na Dunaju. Leta 1530 je bil posvečen za duhovnika. Služboval je v več slovenskih krajih in navdušeno ter preprečevalno deloval v smislu verske reformacije. Leta 1547 je moral v izgnanstvo v Nemčijo. Najprej je živel v Nurnbergu, nato kot pridigar v Rothenburgu ob Tauberi, kjer je leta 1550 nastalo prvo Trubarjevo delo in prva slovenska knjiga Katekizem. Sočasno z njim je izšel še Abecedarij. Če so se ljudje želeli naučiti brati, so morali poznati črke. S tema knjigama se začenja zgodovina slovenskega slovstva; vse, kar je bilo prej, so bili le redki rokopisi. Protestanti so razmahnili pravo proizvodnjo slovenskega tiska, ki je bil pretežno nabožen, vendar za širitev jezikovne izrazitosti pa tudi duhovne razgledanosti izrednega pomena. Protestantske verske reforme so se dvignile zoper srednjeveški duhovni ozkosti. Leta 1553 je postal pastor v Kemptenu. Pomembno je leto 1555, ko je uvedel latinsko pisavo in vpeljal posebna znamenja za šumnike. Leta 1561 so ga kranjski deželni stanovi poklicali v Ljubljano, vendar se je vrnil v Nemčijo. Leta 1564 je uredil protestantsko cerkev in napisal Slovensko cer-kovno ordningo. Leta 1565 so ga ponovno izgnali v Nemčijo, kjer je nekaj časa župni-koval v Lauffenu na Wurtemberškem in nato do smrti v Derendingenu. Primož Trubarje s svojim delom dokazal, da je naš narod sposoben enakopravno živeti v družbi kulturnih narodov Evrope. Objavil je 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Za osnovo slovenskega knjižnega jezika je po nekaterih ugotovitvah izbral ljubljanski mestni govor, nekateri pa so mnenja, da je to dolensko staro narečje. Njegov slog je krepak, nazoren, včasih šegav in retoričen. Vsekakor lahko trdimo, da predstavlja Trubar očeta slovenskega naroda, ki je zaradi nenaklonjenosti tedanjega časa delal za Slovence v tujini, kjer je tudi daleč od doma končal svojo življenjsko pot. Pripravila: Hilda Bedrač Ob dnevu šole razvili ekozastavo /''VŠ Hajdina je ena izmed 420 slovenskih ekošol in vrtcev, ki se odlično znajde v tej družini in uspešno nadgrajuje osnovno poslanstvo ekošole. Potem ko ima šola že svojo ekohimno in ekolistino, je zdaj še ponosna lastnica ekozastave. Na prireditvi ob prazniku šole 7. novembra so jo ponosno razvili Neli Cebek, predsednica šolske skupnosti, ravnatelj Jože Lah in predsednik odbora za okolje in prostor v občini Hajdina Ivan Brodnjak. Ta je ob tej priložnosti posebej poudaril, da ves trud, ki ga šola daje v osveščanje mladih in nasploh vseh ljudi v svojem okolju, je velik doprinos k temu, da bomo tudi v prihodnje lahko živeli v zdravem okolju. Ravnatelj Jože Lah je ob prazniku OŠ Hajdina povedal: »Letošnji dan šole smo povezali z našo posebej lepo pridobitvijo, Čebelice in prijatelji na odru Foto: TM šola je namreč ob koncu minulega šolskega leta pridobila v sklopu programskega dela ekošol Slovenije evropsko ekozastavo. In glede na to, da smo že tretje leto v projektu Ekošol, smo potem tudi temo dneva šole namenili posebnemu projektu ekošol in izbrali temo živali in mi. Izmed živali smo izbrali čebelico, naš moto pa je bil: Priden kot čebela. Pridobiti ekozastavo ni enostavno, kriteriji so kar zahtevni in glede na to, da smo jih izpolnjevali, smo zastavo brez težav tudi pridobili. Letošnji dan šole je bil nekoliko bogatejši, povezali smo ga še z naravoslovnim dnevom ter tehniškim in športnim dnevom, skratka vključili smo kar štiri dneve dejavnosti. Vsebine so bile zanimive, bogate, učenci so lahko pridno delali in ustvarjali, rezultat vsega tega pa je bila zaključna prireditev, ki so jo pripravili z učitelji, mentorji in tudi zunanjimi sodelavci.« TM Za konec pa še sladka torta v obliki čebele ... Nadvse ponosno so ekozastavo OŠ Hajdina razvili Neli Cebek, predsednica šolske skupnosti, ravnatelj Jože Lah, in predsednik odbora za okolje in prostor v občini Hajdina Ivan Brodnjak. OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-ZLS-UPB2, 76/08) in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00,79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 127/06 - ZJZR 14/07 -ZSPDPO, 109/08) ter 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 15. redni seji dne 9. 12. 2008 sprejel ODLOK O REBALANSU III PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2008 I. člen V Odloku o Rebalansu II proračuna Občine Hajdina za leto 2008 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. I 1/2008) se I. člen spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zne- skih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2008 I. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71+72 + 73 + 74 + 78) 3.404.900 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.637.806 70 DAVČNI PRIHODKI 2.297.696 700 Davki na dohodek in dobiček 1.682.200 703 Davki na premoženje 516.486 704 Domači davki na blago in storitve 99.010 71 NEDAVČNI PRIHODKI 340.110 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 226.240 71 I Takse in pristojbine I -500 712 Denarne kazni 860 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 250 714 Drugi nedavčni prihodki I I 1.260 72 KAPITALSKI PRIHODKI 9.970 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 9.970 73 PREJETE DONACIJE 52.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 52.000 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 705.124 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 389.61 I 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 315.513 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.423.614 40 TEKOČI ODHODKI 1.424.229 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim ► 227.324 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 37.601 402 Izdatki za blago in storitve 769.410 403 Plačila domačih obresti 28.696 409 Rezerve 361.198 41 TEKOČI TRANSFERI 886.062 410 Subvencije 38.764 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 444.247 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 160.639 413 Drugi tekoči domači transferi 242.412 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.748.497 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.748.497 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 364.826 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam I 12.539 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 252.287 lil. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -1.018.714 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2008 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440 + 441 +442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA EUR Skupina/Podskupina kontov leto 2008 VII. ZADOLŽEVANJE (500 + 501) 966.509 50 ZADOLŽEVANJE 966.509 500 Domače zadolževanje 966.509 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550 + 551) 52.579 55 ODPLAČILA DOLGA 52.579 550 Odplačila domačega dolga 52.579 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -104.784 (l.+IV+VII.-ll.-V-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 913.930 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 1.018.714 2. člen V 2. členu Odloka o Rebalansu I proračuna občine Hajdina za leto 2008 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/08) se znesek »859.755 EUR« nadomesti z zneskom 966.509 EUR«. 3. člen V 7. členu Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2008 (Uradni list RS, št. 31/07) se znesek »4.273 EUR« nadomesti z zneskom 352.652 EUR«. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-1 /2008-3 Hajdina, dne 9. decembra 2008 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list FtS, št. 63/07) in je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 9. 12. 2008 sprejel SKLEP o potrditvi Odloka o rebalansu proračuna lil proračuna Občine Hajdina za leto 2008 1. Občinski svet Občine Hajdina sprejme Odlok o rebalansu lil proračuna Občine Hajdina za leto 2008 v predlagani vsebini. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Št. 410-1/2008-3 Hajdina, dne 9. decembra 2008 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 12. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/2006, 127/2006 in 8/2007) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 9. 12. 2008 sprejel SKLEP o normativu števila opravljenih efektivnih ur izvajalcu storitve pomoči družini na domu - Centru za socialno delo Ptuj Občina Hajdina daje soglasje izvajalcu storitve pomoči družini na domu, Centru za socialno delo Ptuj, za normativ 90 efektivnih ur za neposredno socialno oskrbo pri uporabnikih mesečno na eno oskrbovalko. 2. "la sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Na podlagi 38. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 9. 12. 2008 sprejel SKLEP o soglasju občine k ceni storitve pomoči družini na domu za leto 2009 izvajalcu - Centru za socialno delo Ptuj Občinski svet Občine Hajdina daje izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ul. 5/a, soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu v višini 3,63 EUR za opravljeno efektivno uro od I. 1.2009 dalje. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Št. 122-13/2008-1 Hajdina, dne 9. decembra 2008 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ I. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 9. 12.2008 sprejel SKLEP o določitvi subvencije iz proračuna Občine Hajdina za pokritje stroškov storitev pomoči družini na domu izvajalcu - Centru za socialno delo Ptuj Iz proračuna Občine Hajdina za leto 2009 Občinski svet Občine Hajdina določa subvencijo v višini 50 % za pokritje celotnih stroškov storitev pomoči družini na domu izvajalcu, Centru za socialno delo Ptuj. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. 2 Št. 122-13/2008-2 pi Hajdina, dne 9. decembra 2008 tm Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Št. 122-13/2008-3 Hajdina, dne 9. decembra 2008 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi določb Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) in določb Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/07) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 15. redni seji dne 9. 12. 2008 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra I. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro in se vpiše v nov zemljiškoknjižni vložek iste k.o. kot lastnina Prostovoljnega gasilskega društva Gerečja vas: Pare. št. 476/4 Vrsta rabe Površina v m2 ZKV poslovna stavba 158 1373 Katastrska občina Gerečja vas 2. člen Po veljavnosti sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra se nepremičnina navedena v I. členu tega sklepa na podlagi 23. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin z neodplačno pogodbo odstopi in izroči Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gerečja vas. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-2-8/2008 Hajdina, dne 9. decembra 2008 Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91 /01) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 9. 12. 2008 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun komunalne takse v Občini Hajdina za leto 2009 I. Vrednost točke, za izračun komunalne takse v Občini Hajdina v letu 2009 znaša 2,70 EUR. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od I. januarja 2009. Št. 423-1/2009 Hajdina, dne 9. decembra 2008 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet Občine Hajdina na 15. redni seji dne 9. 12. 2008 sprejel SKLEP o višini najemnine in kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina I. Za občane občin Hajdina in Kidričevo znaša letna najemnina: na starem delu za enojni grob 15,90 EUR na starem delu za družinski grob 25,00 EUR - na novem delu za družinski grob 33,10 EUR - za žarni grob 9,50 EUR - grobnica 42,30 EUR Višina o enkratnem nadomestilu za najem groba - enojni grob - družinski grob - žarni grob na pokopališču 108,20 EUR 177,50 EUR 64,90 EUR Uporaba mrliške vežice Čiščenje mrliške veže Uporaba hladilne komore 18,20 EUR/dan 10,00 EUR 9,10 EUR/dan 2. Za občane ostalih občin znaša letna najemnina: - na starem delu za enojni grob 19,70 EUR na starem delu za družinski grob 3 1,60 EUR na novem delu za družinski grob K 41,30 EUR - za žarni grob I 1,80 EUR - grobnica 52,70 EUR Višina o enkratnem nadomestilu za najem groba na pokopališču Hajdina znaša za: - enojni grob - družinski grob - žarni grob 132,00 EUR 21 1,50 EUR 79,20 EUR Uporaba mrliške vežice Čiščenje mrliške veže Uporaba hladilne komore 22,80 EUR/dan 10,80 EUR I 1,40 EUR/dan Višina kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina znaša za grob, katerega mere so: - dolžine 2,40 m in širine 0,80 m 625,00 EUR in - dolžine 1,60 m in širine 0,80 m 500,00 EUR. 4. Kupnina zajema nakup temelja nagrobnika obloženega v kamnu in prostor za pokope. Nagrobnik ni zajet v kupnini. 5. Cene so z davkom na dodano vrednost. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od I. januarja 2009 dalje. Številka: 357-1/2009 Hajdina, dne 9. decembra 2008 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 135/2003, 69/04, 136/04 in I I 1/05) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 15. redni seji dne 9. 12.2008 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Hajdina v letu 2009 znaša 0,0049 EUR. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. januarja 2009. Št. 422-1/2009 Hajdina, dne 9. decembra 2008 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 127/06 - ZJZR 14/07 - ZSPDPO, 109/08) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je župan Občine Hajdina sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE HAJDINA V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2009 I. SPLOŠNA DOLOČBA I. člen (vsebina sklepa) 3 S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Hajdina (v nadaljevanju: občina) v obdobju od I. januarja do 3 I. marca 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2008. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZR 14/07-ZSPDPO, 109/08; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Hajdina za leto 2008 (Uradni list RS, št. 3 1/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/08 in I 1/08; v nadaljevanju: odlok o proračunu). 2. VIŠINA IN STRUKTURA ZAČASNEGA FINANCIRANJA 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV EUR KTAI. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71+72 + 73 + 74) 575.937 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 568.681 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 507.185 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 456.782 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 31.824 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 18.579 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+71 1 +712+713+714) 61.496 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 48.901 71 1 TAKSE IN PRISTOJBINE 799 712 DENARNE KAZNI 205 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STROITEV 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1 1.591 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 0 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 7.256 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 7.256 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40 + 41+42 + 43) 503.477 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 225.229 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 49.399 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 8.122 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 158.258 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 9.450 409 REZERVE 0 41 TEKOČI TRANSFERI (410+41 1+412+413) 170.419 410 SUBVENCIJE 0 41 1 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 108.636 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 7.693 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 54.090 4 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 fi S 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 105.547 J 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 105.547 ’ 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.282 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PU 0 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 2.282 lil. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 72.460 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751 +752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 55 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550) 34.474 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 34.474 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (l. + IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) 37.986 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -34.474 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -72.460 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2008 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. Za investicijske projekte se zagotovijo sredstva, če so bila za njihovo realizacijo že predvidena v proračunu leta 2008 in gre pri tem za plačevanje obveznosti po že sklenjenih pogodbah. 4. člen (posebni del proračuna) finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani občine. 3. IZVRŠEVANJE ZAČASNEGA FINANCIRANJA 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF 4. KONČNA DOLOČBA 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilo slovenskih občin, uporablja pa se od I. januarja 2009 dalje. Številka: 410-2/2008 Hajdina, 2.12.2008 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ LOČUJMO ODPADKE - ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE ! Namen navodil, »LOČUJMO ODPADKE - ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE«, je seznaniti občane, kako pravilno ravnati z odpadki. Urejeno in čisto okolje je ogledalo vsake občine in njenih prebivalcev. V kakšnem okolju bomo živeli, je odvisno od nas samih. Potrebno bo veliko skupnega truda in dobre volje, da bomo živeli v bolj prijaznem in zdravem okolju, zato naj to navodilo služi vsakemu posamezniku kot pomoč k pravilnemu in odgovornemu ravnanju z odpadki. Vrste namenskih posod Skoraj vsak odpadek lahko postane v drugačni obliki spet uporaben. Na zbiralnicah ločenih frakcij »ekoloških otokih« so nameščeni ustrezni zabojniki: V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE PAPIRJA ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: s časopis, v revije, v" prospekte, v kataloge, v zvezke, v »knjige«, v brošure, v pisarniški in računalniški papir, v pisemske ovojnice, / papirnate nakupovalne vrečke, v' embalažni papir in kartonsko embalažo in lepenko vseh vrst in velikosti - ki jih je pred odlaganjem potrebno raztrgati, v druge izdelke iz papirja in kartona. I I X embalaže za tekoča živila (npr. mleka, smetane, sokov, čajev, vode in drugih brezalkoholnih pijač, paradižnikove mezge, mehčalca za perilo ipd.), X z živili pomazanega ali prepojenega papirja (jedilnega olja, drugih tekočin in ostankov živil) papirnata in kartonska embalaža (pladnji, kozarcev in skodelic za enkratno uporabo, embalaže globoko zamrznjenih živilterjedi ipd.), X ovitkov od čokolade, X samokopirnega, povoščenega in plastificiranega papirja, celofana, X natronske vreče lepila, cementa, apna, krmil ipd. sipkih izdelkov, X tapet, higienskega papirja (papirnatih brisač, prtičkov, robčkov ipd.) 5 Iz 1000 KG ODPADNEGA PAPIRJA DOBIMO 900 KG NOVEGA PAPIRJA. ZA 1000 KG PAPIRJA JE TREBA POSEKATI 17 MAJHNIH OZIROMA DVE VELIKI DREVESI! V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE STEKLA ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: •S vse vrste steklenic, z steklenice živil, z pijač, Z kozmetike in zdravil, s kozarcev za vlaganje in druge v' steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele, ■s druga steklena embalaža. Steklo mora biti čisto. I I x okenskega stekla, X avtomobilskega in drugega ravnega stekla, x stekla svetil (stekla neonskih halogenskih in žarilnih žarnic, steklenih senčnikov svetil), pleksi stekla, X karbonskega stekla in drugih vrst stekla iz umetnih mas, X laboratorijskega in drugega ognjevarnega stekla, keramike, kamenja ipd. Steklo se razkraja več kot1000 let! V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE PLASTIKE IN TETRAPAK EMBALAŽE ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: •s plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač in živil, ■s plastične kozarčke in lončke, v' plastične vrečke in folije, v' embalažo za tekoča živila, v' tetrapak vseh vrst (potrebno stisniti, saj tako pridobimo 50 % več prostora v zabojniku). Eli |*1 X plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov (motornih in drugih vrst mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin - pesticidov, barv, lakov, redčil ipd.), x kosovnih plastičnih predmetov (otroških igrač, polomljenih plastičnih stolov ipd.). Plastična embalaža se razkraja 100 let. Lahko pa iz 50 plastenk odpadne plastične embalaže izdelamo vrtni sončnik. V ZABOJNIKZA PLOČEVINKE ODLAGAMO: ■s pločevinke vseh vrst živil in pijač, v' konzerve. Pločevinke in konzerve morajo biti čiste. 6 nji m]\ =t KOVINE PLOČEVINKE KONZERVE NE ODLAGAMO: X pločevinkin konzerv z vsebino, X večjih kovinskih odpadkov, X kovinskih dozz razpršili. JU Pločevina se razkraja 200 let. Iz predelane embalaže 150 pločevink lahko IZDELAMO ROČNO KOSILNICO. IZ 350 PLOČEVINK PA VRTNI ŽAR. Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku. Sicer pa jih smemo odlagati edino in le v dodatno posodo BIOLOŠKI ODPADKI, ki jo naročimo na Čistem mestu Ptuj. VZABOJNIKZA BIOLOŠKE ODPADKE ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: v' ostanki hrane, kruh, v ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin, v' ostanki od priprave hrane: zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov..., v' jajčne lupine, ✓ ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambeni proizvodi, v- kavna gošča in kavni filtri, ✓ čaj in čajne vrečke, ✓ volneni in bombažni ostanki, v' lasje, perje, ^ serviete, papirnati robčki, ✓ odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, v obrezano vejevje dreves, žive meje, grmičevja, žagovina. (vejevje mora biti pred odlaganjem zrezano na manjše kose). X pepela, X vseh vrst tekočin, X olj in masti, X sanitarnih izdelkov, X kosti, X plenic, X vsebine sesalnikov, X drugih sestavljenih bioloških odpadkov. V zadnjem času so se na tržišču pojavile namenske vrečke za biološke odpadke. Izdelane so iz koruznega škroba, v katerih lahko v gospodinjstvu zbiramo biološke odpadke, ki jih nato skupaj z odpadki odložimo v posodo za biološke odpadke ali na domači kompostnik. Namenske vrečke so izdelane iz organskega materiala, zato se skupaj z odpadki predelajo v kompost. V posodo z nalepko »ostali odpadki«, ki jo mora imeti vsako gospodinjstvo, pa odlagamo OSTALE ali mešanZ odpadke, (to so odpadki, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, ki ne sodijo med nevarr kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek). Ti odpadki končajo na odlagališču. Zbirni center za individualni dovoz odpadkov CERO Gajke Obratovalni čas: © vsak delovnik od 8. do 20. ure (letni), © vsak delovnik od 8. do 17. ure. (zimski), © v soboto od 8. do 14. ure. MH J n 1 ijb g >1 gg Na zbirni center lahko občani, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, pripeljejo brezplačno vse vrste komunalnih odpadkov ( kosovne odpadke, manjše količine gradbenih odpadkov - do 0,5 m3, folijo,...), razen ostalih odpadkov, za katere imajo posodo doma. V kolikor pa ni možen lastni prevoz, ga lahko občani posebej naročijo na Čistem mestu Ptuj na telefonsko številko 780 90 20. V tem primeru je potrebno poravnati le stroške prevoza. Čisto mesto Ptuj izvede vsaj enkrat letno tudi posebej pripravljeno akcijo zbiranja odpadkov, kot so: NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI (odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, hladilne tekočine, kozmetični izdelki, akumulatorji, živosrebrni termometri, baterijski vložki, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva...), KOSOVNI ODPADKI (bela tehnika, pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa,...). O akciji so gospodinjstva pravočasno obveščena. Nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki vrši komunalna inšpekcija. Zoper povzročitelja, ki nepravilno ravna s komunalnimi odpadki, je zagrožena kazen, in sicer: ^ globa 400,00 eurov za fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika. globa 1.400,OOeurovza pravnoosebo. V ZAVESTI SODOBNEGA ČLOVEKA JE VSE BOLJ PRISOTNO SPOZNANJE, DA VAROVANJE OKOLJA NI LE MODNA MUHA AMPAK NUJA. POSLEDICE ČLOVEKOVEGA DEJANJA SE VEDNO BOLJ KAŽEJO NA OKOLJU IN ŽE VPLIVAJO NA KAKOVOST NAŠEGA ŽIVLJENJA. Z LOČEVANJEM ODPADKOV BOMO INDUSTRIJI ZAGOTAVLJALI STALEN VIR DRAGOCENIH SUROVIN IN ENERGIJE, ® ODLAGALIŠČE PA BO MANJ OBREMENJENO IN TAKO LAHKO DALJ ČASA NUDI PROSTOR OSTANKOM ODPADKOV. Skupna občinska uprava Komunalna inšpekcija HAJDINČAN december 2008 V praznični december tudi na OS Hajdina Iz mnogih drobnih stvari sestavljamo svoje življenje v doživljaje, ki dajejo bivanju svoj čar. V predprazničnih dneh, ko naše misli hitijo k ljudem, toplina v naših srcih še močneje zažari. Tako so čutili tudi naši otroci, saj so se jih dotaknila podarjena srca na panojih, ki so jih pozdravljali na poti v šolo. Želeli so, da bi tudi njihovi medvedki, barbike, vlakci, avtomobilčki ... potovali k otrokom, ki igrač nimajo. Skupaj s Petrolom in Rdečim križem smo izvedli akcijo zbiranja igrač in verjamemo, da bomo s tem razveselili veliko tistih nežnih ročic iz vseh koncev sveta. Prav tako smo tudi v pesmih in sestavkih podoživljali ta predpraznični čas, opisovali svoje hišne ljubljenčke ali se poizkušali v domišljiji, zato nekaj sestavkov na to temo. Že nekaj let zapored pripravljamo tržnico poklicev na naši šoli. Letos je to bilo 9. decembra, ko se je odzvalo od vabljenih 20 predstavnikov srednjih šol, policije in vojske 15 predstavnikov. Raznolikost zanimanja za strokovne šole se čuti tudi na naši šoli, saj so programe posameznih šol posredovali prav naši nekdanji učenci. Poleg spodaj navedenih so sodelovali še Peter Pernat, Simon Brodnjak in Monika Vidovič. Sicer smo zvesti tudi športu. Starejši dečki so se udeležili medobčinskega tekmovanja v nogometu v Destrniku in se uvrstili v polfinale, ki je potekalo v Majšperku. V predprazničnem času pa poskrbimo tudi za najmlajše, saj jim pod pokroviteljstvom občine pripravimo igrico, ko jo zaigrajo naši otroci. S. H. Kaja in božiček Nekega dne je med počitnicami Kaja prosila mamo in očeta, da bi naredili božično drevo. A vsi so se dogovorili, da bodo božično drevo naredili naslednji dan.. Kaja je bila žalostna, saj je hotela božično drevo postaviti že tisti dan. Nato je začela jokati. Ker pa mami in ati tega nista hotela, sta ji izpolnila željo. Iz podstrešja sta prinesla božično drevo in ji povedala, da jo lahko okrasi. Kaja je nehala jokati. Bila je bolj srečna kot kdajkoli prej. Čez nekaj dni pa je bil božič in okoli je hodil božiček. Kaja mu je hotela speči piškote, ker je mama vedela, da jih ima božiček rad in zraven kozarec mleka. Zato sta spekli piškote in v kozarec sta natočili mleko. Piškoti so se spekli in mleko je bilo natočeno. Takoj sta dali mleko in piškote pod smrekico. Pogledali sta na uro. Bila je 21.00 in čas je bil, da gresta spat. Ponoči se je Kaja zbudila in šla pogledat, če je božiček že bil pri njih in če je že prinesel darilo. Ko je prišla v sobo, kjer so imeli postavljeno božično drevo, ni bilo darila. Malo je počakala in ... božiček je prišel. Tako je bila vesela, saj božička še ni videla nikdar. Božiček ji je naročil, da ne sme odpirati daril, saj se odpirajo naslednji dan. Zato ker je Kaja ubogala božička, ji je naslednji dan prinesel še eno darilo in ji tudi obljubil, Podari igračo revnim Na naši šoli smo skupaj z dobrodelnimi organizacijami zbirali igrače za tise otroke, kijih nimajo. Novica o zbiranju nas je zelo razveselila. Že doma sem velikokrat premišljevala o otrocih, ki jim ni dano, da bi otroška leta preživeli skupaj s svojimi igračami, ljubljenčki in igrali. Zelo težko se je sprijazniti s tem, da je to sploh mogoče. Opažam, da nekateri sploh ne vedo ceniti stvari, ki jih imajo. Pa ne samo to. Imajo vsega na pretek, pa niso zadovoljni in srečni. Prepričana sem, da bo otrokom, ki živijo v pomanjkanju, še tako drobna igrača lahko polepša dan ali celo otroštvo. V upanju, da bodo moje želje uresničene, sem vesela in ponosna, ker jim lahko pomagamo. Spela Kolarič, 4. a r. da se bosta naslednje leto videla, če ga bo počakala ob smrekici. Naslednji dan, takoj ko se je zbudila, je Kaja odprla darila. Mama ji je rekla, da je božiček pojedel vse piškote in spil vse mleko. Kaja pa ni hotela povedati mami in atiju, da je videla božička. Na koncu pa je le priznala, da se je z njim pogovarjala in da ga bo pred božičnim drevesom počakala tudi drugo leto. Anja Drevenšek, 5. b Zdravstvena šola MB se tokrat predstavlja s prepričljivimi preizkusi. Naši nekdanji učenci Marko Vidovič, Sašo Ljubeč in Sandi Koželj svoje izkušnje prenašajo na obiskovalce. Tokrat so se posvetili socialni delavki ge. Ireni Vodušek, ki je tudi zaslužna, da je ta projekt vsako leto uspešno izveden. Steklarska šola v Rogaški Slatini se prav tako uveljavlja v našem prostoru. Naša nekdanja učenca Katja Furek in Rok Stumberger že delita svoje izkušnje z nami. Foto: Damjan Kobale december 2008 HAJDINČAN Praznični december v 1. triadi V pričakovanju prazničnih dni in prihoda božička ter dedka Mraza, smo se odločili, da si bomo izdelali novoletne okraske. Skupaj z otroci in njihovimi starši smo preživeli lep delovni popoldan. Nastali so čudoviti okraski, s katerimi smo si okrasili naše učilnice, nekaj pa so jih učenci odnesli tudi domov, kjer bodo polepšali praznične dni. Druženje otrok, staršev in učiteljic je potekalo v sproščenem in prijetnem vzdušju, zato smo se odločili, da bomo tudi v prihodnjem letu nadaljevali s podobnimi srečanji. Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se Vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja! Učiteljice 1. triade 2. a l.a 2. b I. b Jaslice učencev 3. razreda HAJDINČAN december 2008 Miha išče ključ Bilo je lepo sončno popoldne, ko je detektiv Miha dobil nujen klic. Klicala ga je gospa Novak, ki potrebuje pomoč. Odpravil se je k njej. Povedala mu je, da pogreša zlati ključ. Ta ključ odpira skrinjico, v kateri hrani dragocene stvari. Gospa Novak je bila zelo vznemirjena in razburjena. Miha ji je rekel, naj ne skrbi zaradi ključa, da ga bo že našel. Gospa je vedela, da je Miha dober raziskovalec, zato gaje tudi poklicala. Miha je zapisal podatke o izgubljenem ključu. Skupaj z gospo Novak sta preiskala celo stanovanje, vendar ključa nista našla. Miha je vprašal gospo Novak, če ima ključ mogoče v torbici ali v žepu njene lepe obleke. Gospa je pogledala, vendar ključa ni našla. Nato se je spomnila, da jo je prejšnji dan obiskal serviser, ki ji je popravil stroj. Možak se ji je zdel čuden, ker se je kar naprej sprehajal sem in tja. Natančno mu ga je opisala. To je bil za detektiva pomemben podatek. Poslovil se je od gospe in obljubil, da bo ta primer raziskal. Pri njegovem delu ga je vedno spremljal ptič Flič. Klicali so ga tudi Zlatko, ker je imel zlato-rumeno barvo. Velikokrat mu je pomagal pri delu. Ko se je Miha vrnil v pisarno, je za njim vstopila njegova tajnica. Zanimalo jo je, kaj tokrat raziskuje. Povedal ji je , da izginotje ključa gospe Novak in možakarja, ki je pri njej popravljal stroj. Tajnica je preko računalnika poiskala podatke o tem serviserju. Ko je videla njegovo sliko, se je spomnila, da ga je videla v stari hiši, ki stoji v bližini hiše gospe Novak. Detektiv Miha se je odločil, da bo preveril kraj, kjer se je sprehajal ta možak. Hitro je našel sledi, ki so vodile natančno do hiše, ki mu jo je pokazala tajnica. Šel je po stopinjah in prišel do vrat stare hiše. Odkril je, da te stopinje izginejo za temi vrati in takoj pomislil, da mora tukaj nekdo stanovati. Za vrati te stare hiše je bil hodnik. Vodil je do vrat, kjer je na starem fotelju sedel možakar. Pil je čaj in gledal skozi okno. Miha je potrkal. Možak je odprl vrata in jih takoj spet zaprl, ker se je detektiva ustrašil. Kljub temu je Miha vdrl, vendar je bil prepozen, ker je možak že splezal skozi okno na ulico in pobegnil. Detektiv Miha je stekel za njim, vendar ga ni mogel ujeti. Na pomoč je poklical še druge kriminaliste, ki so mu takoj prihiteli na pomoč. Lovili so možaka med hišami in ulicami. Vse to je opazoval ptič Flič. Ko je zagledal možaka, kako beži po ulici, mu je poletel naproti in se mu zaletel v glavo. S tem ga je zmedel. Možak je postal in Miha gaje prijel. Nataknil mu je lisice in odpeljali so ga na policijsko postajo. Povprašal gaje o obisku pri gospe Novak in o njenem ključu, vendar je možak zatrjeval, da o tem nič ne ve. Miha je možakarja priprl, sam pa odšel iskat dokaze v njegovo hišo. Med stvarmi je našel načrt, ki je prikazoval rop pri gospe Novak. Ključa pa ni našel. Vrnil se je na policijsko postajo. Svojim kolegom je naročil, naj pripeljejo vse osumljence, ki imajo odprte kartoteke. Sam pa je poklical gospo Novak. Med vsemi je takoj prepoznala moškega, ki je bil tistega dne, ko je izginil ključ, pri njej. Osumljenca so pridržali, druge pa izpustili. Podrobno so ga izprašali, vendar ni hotel nič priznati. Ptič Flič se je smukal okrog možaka in v njegovem žepu opazil nekaj lesketajočega. S kljunom je iz žepa potegnil zlati ključek. Tako so dobili trden dokaz, daje bil ta moški res pri gospe Novak in ji ukradel ključ. Zaprli so ga, saj ni mogel ničesar več tajiti. Gospa Novak se je s ključem srečna vrnila domov. Miha je bil vesel, da je detektivsko nalogo uspešno opravil in da so našli ključ, preden bi gospo Novak serviser oropal. Manja Gabrovec, 4. r. Zlati ključ V neki hiši sredi mesta je živel slaven detektiv. Ta detektiv ni bil navaden slaven detektiv, bil je čisto drugačen. Vsi drugi se samo MOJ DOM Moj dom je hiša tam na vasi kjer se vedno rad kdo oglasi. Ati z nami se igra, mamica pa dobro kuhati nam zna. Bratca zelo sta ljubezniva, vendar včasih tudi nagajiva. Dom ni tam, kjer bogastvo je doma, dom je tam, kjer srečna naša je družinica. Hana Petek, 4. r. MUCA MIKA Naša muca Mika zrasla je velika. Miške rada zdaj lovi, saj ima mladiče tri. Vsako jutro se na lov odpravi, da jim zajtrk lahko pripravi. Mucki mišk se veselijo in z njimi se gostijo. Blaž Petek, 5. b Božiček je en zimski mož, ki daril ima zvrhan koš. Vsako leto se pri nas ustavi, da nam pod smreko kaj nastavi. To so copati za našega ata, za mamico prstan iz čistega zlata, za nas otroke pa igrače in tople dolge zimske hlače. Blaž Petek, 5. b bahajo, ampak ta je med tem delal. No torej, nekega dne je tako sedel v počivalniku in gledal televizijo, ko je nenadoma zazvonil telefon. Bila je gospa Margareta. Detektiv se je torej usedel v avto. Do gospe Margarete je bilo daleč, ampak ker je vozil hitro, je tja prispel v petih minutah. Ko je prišel do nje, je pozvonil, ampak zvonec ni deloval, zato je potrkal, vendar ga nihče ni slišal. Zato je vzel vrata s tečajev in šel noter. »Oprostite za vrata.« »Ah, saj ni nič.« »Zakaj ste klicali?« »Stvar je takšna.« »Aha.« »Pred dvajsetimi leti sem od moje mame dobila zlati ključ, ki se prenaša iz generacije v generacijo in odpira vrata zakladnice.« »Aha.« »Ampak zdaj je izginil!« »Mislite reči, da ga je nekdo ukradel?« »Seveda! Ali bi želeli še malo govoriti z mojo hčerko Simono?« »Seveda!« Simona je dala detektivu vse dokaze, na primer stopinje in prstne odtise. Detektiv je s Simono še malce poklepetal, ji dal svoje podatke in odšel raziskovat dokaze. Sledi so bile zelo čudne. Detektivu se niso zdele znane. Zato je mislil, da je bil tat že znan, samo da se je preoblekel. Samo kateri tat? Katera preobleka? To sta bili vprašanji, na kateri je detektiv moral poiskati odgovor. Naj stane, kar hoče. Da bi detektiv poiskal odgovor na vprašanji, je skupaj poklical vse tatove, ki jih je kdaj ulovil. Potem je primerjal njihove odtise s tistimi iz Margaretine hiše. Toda nobeden ni bil pravi. »Ali je napačen tat, ali napačna preobleka?« si je mislil detektiv. »Bomo že videli, kdo je tisti tat,« si je rekel detektiv sam pri sebi in si izmislil načrt. Detektiv si je izmislil takšen načrt: najprej si je narisal, kje bo postavil pasti, potem jih je postavil in jih preveril. Ko so delovale, je nanje postavil nekaj plastičnih stvari. Na primer: kovance, prstane in ogrlice. Potem se je potuhnil v grmovje in počakal. Ni čakal dolgo. Čez nekaj časa je prišel prvi tat, pobral je denar, ker ni slutil, da je iz plastike. S tem je tudi sprožil past, ki pa ni delovala, ker jo je detektiv pozabil preveriti. Zato je moral detektiv stvar vzeti sam v roke. Pognal se je za tatom in ga pregnal do naslednje pasti. Detektiv je poklical policijo in pobral ključ iz plastike, ker je mislil, da je pravi. Potem ga je dal Margareti. Ampak Margareta je čez pet minut poklicala, da se je ključ zlomil. Tisti trenutek je pred detektivom stala postava. Bila je Simona. Detektiv se ni obotavljal, poklical je policijo. Čez pet minut je bila že tam in Simono odpeljala v zapor. Detektiv pa je na tleh našel pravi zlati ključ. Detektiv se je vesel odpravil k Margareti. Pot pa je vodila čez most in tako neroden kot je bil detektiv, mu je ključ padel iz rok. Dobro, da je za njim prišel ptiček Debelušček, ki je zgrabil ključ in ga dal detektivu. Takšen je bil konec: Margareta je dobila ključ, Debelušček je dobil več zrnja, detektiv je dobil enega sovražnika več in Simona je pristala v zaporu. Nina Štumberger, 3. r. december 2008 HAJDINČAN Matematiko zaključi navzgor (domišljijski spis) Hodim v 5. a razred. In prišel je dan, ko smo pisali matematiko, pa še za oceno. Učiteljica nam je to povedala pred enim tednom. Vem, da se nisem učila, ker sem rajši bila na računalniku in gledala televizijo. Ko je bilo konec pisanja, sem spoznala, da nisem skoraj nič vedela. Zelo sem se bala, da bom dobila dvojko. Drugi dan zadnjo uro smo dobili teste nazaj. Ko sem pogledala oceno, sem skoraj padla iz stola. Bila je med dve in tri. Učiteljica je rekla, da tisti, ki smo bili med oceno, bomo jutri vpisali oceno, ker smo najprej morali nesti staršem teste za podpisat. Ko sem prišla domov, sem se najprej najedla potem pa sem pokazala test mamici. Med tem sem šla v sobo. Ko sem prišla ven, sem videla, da je mamica postala slabe volje. Vprašala sem jo, če me bo jutri peljala v šolo, imam namreč nulto uro. Rekla je: »Ne, na avtobus boš šla.« Takoj sem vedela, da jo zdaj moram pustiti pri miru. Zjutraj sem šla na avtobus in ko sem se odpravljala, sem videla, da je mamica še zmeraj jezna. Ko sem prišla, sem videla, da učiteljice ni bilo v telovadnici, zato sem drugo učiteljico vprašala, če lahko grem na stranišče. Rekla mi je, da lahko. Ampak se moram hitro vrniti. V bistvo sem šla pogledat, kje je učiteljica. Ko sem prišla do našega razreda, sem videla, da so vrata malo pri prta. Poškilila sem noter. Videla sem mamico in učiteljico, ki je bila kar precej jezna. Prisluhnila sem in slišala nekaj groznega. Mamica je učiteljico prosjačila, da mi da vsaj trojko pri matematičnem testu. Ko sem šla nazaj v učilnico, sem se počutila grozno. Sram me je bilo, saj učiteljica tega nikoli ni prenesla. Tisti dan mi je šlo vse narobe in to samo zato, ker mi pogovor med mamico in učiteljico ni in ni šel iz glave. Le kako je mami lahko to naredila, ko pa sem ji že stokrat povedala, da učiteljica tega ne mara, še posebej ne pri njeni najljubši uri. Ko je bilo telovadbe konec, sem se šla preoblečt in sem šla v razred. Učiteljica je bila še zmeraj jezna. In to samo zato, ker je moja mami šla prosjačiti za oceno tri. Kako mi je lahko to naredila, ko pa je ona meni zmeraj pravila, da se učim za sebe in da nikoli ne bo jezna, tudi če bom dobila dvojko. Učiteljica je zdaj začela razpravljati, da ne mara, ko ji pridejo mame prosjačiti za boljšo oceno, kot si jo zaslužimo. Bila pa je jezna tudi zato, ker ji mame pridejo prav pri njeni najljubši uri: športni učni uri. In to nam je tudi povedala. Počutila sem se grozno vse do zadnje ure. Ko sem prišla domov, sem se takoj zaprla v svojo sobo in si predstavljala, da se to ni zgodilo. Najbolj pa sem si želela, da se to ne bo več nikoli ponovilo! Larisa Verdenik, 5. a ČAKAMO BOŽIČKA Se čas božični približuje, k nam kmalu Božiček pripotuje. Se zelo ga veselimo mi, ker nas z darili obdari. Celo leto smo se trudili ter pridno se učili, da zdaj, ko prišel bo v našo vas, bomo mu vsi zapeli v en glas. Zimski čas Spet je tu težko pričakovani zimski čas, ki nam bo (upamo) ponudil bele radosti in praznično ozračje. Ob hitrem življenjskem tempu vedno bolj pogrešamo skupne trenutke, zato smo se učenci 4. razreda odločili, da skupaj s starši preživimo delovno in ustvarjalno popoldne, saj je tudi to priložnost, da osrečimo sebe in druge. Pridne in spretne roke mamic, babic in očkov, ki so se z veseljem odzvali vabilu svojih otrok, pomoč učiteljice Majde Ber in ideja razredničarke Nataše nam je polepšala našo učilnico. Izdelki, ki smo jih skupaj ustvarili, pa krasijo naše domove , prav gotovo pa bodo tudi dobrodošlo darilo našim najbližjim, ustvarjali pa nismo sami mi, pač pa tudi učenci 5. a in 5. b razreda z razredničar- Naučili smo se pesmic obilo in še kakšen ples za popestrilo. Majhnim palčkom in belim snežinkam smo naročili, da pokažejo mu pot, kje ga čakali bomo mi, ko pripelje se s svojimi sanmi. kama Mojco in Jožico. Njihovi izdelki bodo krasili novoletno jelko v šolski jedilnici. Naj bodo okrašeni tudi vaši domovi z okraski in našimi željami: V večeru tihem pridna roka nežno gladko nit prepleta, čudovite vzorce spleta, polne sanj in domišljije, kot da nit življenja vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa robu bele čipke, cvetove upanja nasuje. Tako ljubeče naj usoda stke Vam dneve v Novem letu. Skrbno trenutke naj izbira previdno naj poti ubira. Nataša Stumberger Učenci z mentoricami Dragico R., Mojco O. in Barbaro G. HAJDINČAN december 2008 Osnovnošolci spoznavali pomen kresničke v prometu ¥ Torganizaciji republiškega sveta za preventivo in V vzgojo v cestnem prometu ter v sodelovanju s SPVCP Občine Hajdina in OS Hajdina je nastal zanimiv poučni dogodek za učence na hajdinski šoli. Ti so imeli namreč priložnost slišati marsikaj zanimivega o pomenu kresničke in nasploh o tem, zakaj so odsevni predmeti tako zelo pomembni za pešce, ko se ti ob mraku in večernih urah gibljejo v prometu. Na kraju dogodka smo izvedeli nekaj zanimivosti. Ajda Obermajer iz ministrstva za promet, direkcije RS za ceste, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je povedala: »Osnovni namen našega obiska je bil, da otrokom na kar najbolj zanimiv način pokažemo, kakšen pomen ima kresnička, oziroma odsevni trak v prometu. Posebej zanimiv je tudi šotor, kjer kresničke predstavimo v temi, vsak otrok pa si kresničko vzame še s seboj domov. Hodimo po vsej Sloveniji; po šolah, vrtcih, po prireditvah, skratka smo tam, kjer nas najamejo. Ni pa to namenjeno samo otrokom, ampak tudi starejšim, saj so prav otroci in starejši najbolj ogrožene skupine med pešci. Izkušnje so zelo dobre, posebej dobro se odzivajo starejši, predvsem na podeželju, in za večjo varnost v prometu jim z veseljem podarimo kresničke. Ob tem jih seveda poučimo, kako se kres- Rred šotorom Vidko, kjer so v temi predstavili kresničke. Foto: TM nička pravilno uporablja, na katerih mestih jo moramo imeti, da nas bodo vozniki opazili. In velja si zapomniti, da si kresničko damo na vrh roke, blizu rame, da smo opazni od spredaj in zadaj. Ko hodimo po levi strani vozišča imamo kresničko vedno v desni roki. Tudi na kolesu jo lahko uporabimo in najbolje, da jo namestimo spredaj in zadaj.« TM Alina je o kresnički dejala: »Kresničko uporabljamo, da nas vozniki v temi lažje vidijo. Nosim jo v desni roki.« Jure: »Kresnička se blešči. Je okrogla, različnih oblik. Uporabim, jo, ko je mrak ali pa ko tema. Ko pa je sonček, takrat pa je ne uporabljam. Uporabljam pa jo zato, da nas vidijo v avtomobilih, tovornjakih ...« Žiga: »Uporabljamo jo, ko hodimo naokrog v temi, da smo vidni in varni. Jaz jo uporabljam. Kresnička je okrogla in se sveti, kot neka lučka.« Elektronska prijava rojstev tudi v Porodnišnici Ptuj Najbolj vesel dogodek v življenju vsakega starša rojstvo otroka je v Sloveniji v nekaterih bolnišnicah že nekaj časa mogoče uradno registrirati v elektronski obliki. Potem ko so doslej takšen način že uvedli v Mariboru, Novem mestu, Postojni, Kranju, Brežicah in Slovenj Gradcu, bo to zdaj omogočeno še novopečenim staršem v porodnišnici na Ptuju. Kot poudarjajo na ministrstvu za notranje zadeve, je prav elektronska prijava rojstva eden od izstopajočih medresorskih projektov, ki povezuje vir podatkov o rojstvih oz. porodnišnice z matičnim registrom in je prinesel pomembno izboljšavo pri vseh udeleženih. Takšna prijava vključuje določitev enotne matične številke občana v centralnem registru prebivalstva, prijavo rojstva v matični register in prijavo prebivališča za novorojenčka v register prebivalstva. Elektronska prijava rojstva prinaša vrsto prednosti pri delu v porodnišnicah, na upravnih enotah in drugih organih javne uprave, ki pridobijo podatke o novorojenčkih v krajšem času kot doslej. Prednost prinaša tudi staršem in zato predstavlja korak bliže k prijazni javni upravi, saj je staršem prihranjena pot na upravno enoto, skrajšan čas pridobitve izpiskov iz matičnega registra, zdravstvene izkaznice, določitve davčne številke ter ostalih dokumentov za novorojenčka. Z uvedbo elektronske prijave rojstev je izboljšana kakovost in ažurnost podatkov za zdravstvene statistike in analize, upravne notranje zadeve, centre za socialno delo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma na vseh področjih, kjer so podatki o novorojenčku potrebni čimprej po rojstvu, še dodajajo na ministrstvu za notranje zadeve. (Vir: STA) december 2008 HAJDINČAN VRTEC ZVONČEK Čebelica - moja prijateljica V petek, 21. novembra 2008 sta nas v medu, pri nas pa so najpogostejši: gozdni, Vrtcu Ptuj, enoti Zvonček obiskala čebe- kostanjev in cvetlični med. Predstavila sta larja. Čebelarja sta nam prinesla med za nam zdravilne učinke medu, matičnega medeni zajtrk in nam pojasnila, da je med mlečka, propolisa, voska in cvetličnega hrana, poživilo in zdravilo. Seznanila sta prahu. Čebelarja sta s seboj prinesla sato-nas, da je na svetu preko 20.000 vrst vje in zaščitno pokrivalo, ki varuje čebe- Čebelica leta od cveta do cveta in v čašicah sladkih nabira si med. (J. Bitenc) larja pred čebeljim pikom. Otroci so lahko pomerili zaščitno pokrivalo. Otrokom sta podarila zgibanko Čebelica - moja prijateljica. Kolektiv vrtca Zvonček Mm, kako diši po medu ... Čebelarji so na otroke naredili velik vtis. HAJDINČAN december 2008 Vzgojiteljice vrtca Zvonček ustvarjale z najmlajšimi Radio Grom in vzgojiteljice Vrtca Ptuj, enote Zvonček so na god svetega Miklavža v NC Marcator na Sindlerjevi na Ptuju poskrbeli za zanimivo, predvsem pa ustvarjalno druženje. Najmlajši so ustvarjali v delavnici, kjer so izdelovali okraske za božično drevo, spet drugi so krasili medenjake in risali. Pridne male in velike otroke pa je obiskal še sv. Miklavž s parkljem in vse tudi obdaril. TM V delavnici so nastajali prav zanimivi okraski. Živa Antonič je narisala najlepšo risbico in prejela nagrado. Foto: TM Vadba v vodi za dojenčke in malčke Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termalnem parku na Ptuju. Vadba se bo pričela januarja. Uvodno predavanje bo v ponedeljek, 5.1.2009 ob 17. uri v sejni sobi Termalnega parka. Informacije in prijave na telefon 051 220 984. Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! Obiščite našo spletnostran www.plavanje-dojenckov.com. Nežni skupni utrinek v vodi. Foto arhiv PZS SIP TV se vam zahvaljuje za sodelovanje v letu 2008. Za kvaliteten interni program bomo skrbeli tudi v prihajajočem letu. Doživite praznike, srečen božič in vse dobro v letu 2009. Ekipa SIP TV TV december 2008 HAJDINČAN Kulturni napovednik KD SKORBA Premiera komedije NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI bo 14.12.2008, ponovitve sledijo 19.12. in 21.12. 2008. Vse predstave bodo v Domu krajanov Skorba ob 18.00 uri. V januarju in februarju bodo s to predstavo gostovali tudi izven hajdinske občine. Vabijo Vas na tradicionalni Božično-novoletni koncert s Pihalnim orkestrom Talum Kidričevo, ki bo 27.12. ob 18.00 uri. V novem letu bo otroška gledališka skupina pričela z rednimi vajami nove igrice, ljudske pevke bodo januarja nastopile na Območni reviji ljudskih pesmi, februarja pa bodo sodelovale na proslavi ob kulturnem prazniku. Marca bosta odrasla in otroška gledališka skupina nastopili na Območni reviji gledaliških skupin, isti mesec pa bo KD pripravilo proslavo ob Materinskem dnevu. KD »VALENTIN ŽUMER« HAJDOŠE V novem letu načrtujejo delavnico izdelovanja velikonočnih presenečenj pod vodstvom Valerije Tekmec. Občni zbor društva bodo sklicali konec februarja ali v začetku marca. V mesecu marcu želijo prirediti Večer Štajerskih frajtonarjev v hotelu Primus v Termah Ptuj. Leto 2009 bo za KD Valentin Žumer zelo pestro, saj praznujejo 10 obletnico, enako okroglo obletnico praznuje tudi pevska skupina Gmajnarice, v jeseni pa prirejajo 10. nagradno revijo Štajerska frajtonarica. Vse sekcije bodo delovale in nastopale na prireditvah v naši občini kakor tudi izven nje. ZKD Občine Hajdina V organizaciji ZKD bo proslava ob slovenskem kulturnem prazniku predvidoma 6.2.2008. Kulturna društva pa organizirajo naslednje prireditve: KD Hajdina: S pesmijo v novo leto (začetek januarja) KD Hajdoše: koncert na ptujskem gradu (januar) KPD »STANE PETROVIČ« HAJDINA Dramska sekcija bo v 12., 13., in 14. decembra 2008 izvedla ponovitve monokomedije Čistilka Marija, v januarju pa sledi premiera nove, ljudske komedije Oj, ti šmentana ljubezen. Ponovitve komedije Oj, ti šmentana ljubezen bodo na Hajdini, z obema komedijama pa se bodo januarja že podali na gostovanja, s katerimi bodo nadaljevali vse do aprila. Obe komediji sta uvrščeni na tekmovanja: Oj,ti šmentana ljubezen na regijsko tekmovanje JSRS v februarju, Čistilka Marija pa na tekmovanje na festivalu komedije Pekre 2009, ki se bo odvijalo marca. Ljudske pevke bodo februarja nastopile na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, pevci pa na decembrskem dnevu starostnikov Občine Hajdina. Skupaj bodo nastopili januarja na prireditvi S pesmijo v novo leto, ki jo tudi organizirajo. Nastopili bodo tudi na območnem srečanju Pozdrav sosedu, marca bodo nastopali na občnih zborih (GD Hajdina, društva deklet in žena Hajdina, prosvetnega društva), aprila pa bodo gostovali na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Podlehniku. Lutkovna sekcija bo februarja izvedla premiero nove lutkovne igrice, sledijo ponovitve in gostovanja po osnovnih šolah. Marca bodo sodelovali na regijskem srečanju lutkovnih skupin. Klaudija Beber V Prvencih srečanje gasilk OGZ Ptuj ¥ TOGZ Ptuj deluje tudi komisija za delo s člani-V cami. Komisijo sestavljajo vodje članic iz OP Hajdina in OP Markovci in OP Ptuj. Skozi vse leto potekajo aktivnosti, v katere se vključujejo članice. Proti koncu leta komisija organizira srečanje članic, ki poteka vsako leto v drugem kraju. Letos so se gasilke zbrale v soboto, 15. novembra v Prvencih. Zbralo se je preko 100 članic, ki so se pomerile v šaljivih igrah, kot so nošenje jajca v žlici z usti, zadevanje tulcev in tro-delni napad od trojaka naprej. Med tekmovanjem je bilo pravo tekmovalno vzdušje. Ni šlo toliko za zmago in pokal, ampak za sproščeno zabavo. Bilo je prijetno druženje, prava zabava s plesom v prečudovitem ambientu dvorane gasilskega doma v Prvencih. Gostiteljice, gasilke iz Prvenc, so spekle pecivo. Domači kuhar Janez pa je skuhal odličen srnin golaž, ki je vsem odlično teknil. Iz OP Hajdina so se udeležile srečanja samo gasilke iz Hajdoš in Hajdine. Prav je, da se srečanj udeležujejo tudi članice, ki aktivno delajo v društvih in opravijo marsikatero delo doma, ko so možje v gasilskem domu. Hilda Bedrač Hajdošanke na srečanju članic. Foto. H. Bedrač Gasilke so se pomerile tudi v šaljivih igrah. HAJDINČAN december 2008 B Izobražujejo se tudi mladi gasilci Mladi gasilci in gasilke ustvarjali ¥ TPGD se vključujejo tudi najmlajši, ki se skozi različne V oblike dela tudi izobražujejo. Ena izmed takšnih oblik je tudi kviz gasilske mladine. Vsako leto razpiše Gasilska zveza Slovenije državni kviz in teme, ki jih morajo mladi obvladati. Kvizi se organizirajo najprej v okviru Območnih gasilskih zvez, nato v regiji in na koncu državni kviz, ki se ga udeležijo tisti, ki so dosegli na regijskem 1. in 2. mesto. Mladi so glede na starost razdeljeni v tri kategorije in sicer mlajši pionirji, starejši pionirji in mladinci. Vsi si morajo pridobiti teoretična znanja iz gasilstva in splošna znanja. Opraviti morajo tudi praktične vaje, kot so vozli, spoznavanje orodja in praktična vaja za mladince. Kviz gasilske mladine je tudi letos organizirala OGZ Ptuj v torek, 28. 10. 2008. V znanju so se preizkusile ekipe iz PGD Ptuj, PGD Podvinci, PGD Bukovci in PGD Hajdoše. V kategoriji mlajših pionirjev sta si 1. mesto delili ekipa Hajdoše 1 v sestavi Žiga Glažar, Miha Bedrač in Urban Lenart in ekipa Hajdoše 2, ki so jo sestavljali Zala Lipavšek, Taja Glažar in Katarina Ornik. Pri starejših pionirjih so slavili Hajdošani v postavi Tilen Abraham, Katja in Nina Bedrač, drugo mesto so dosegli Ptujčani. Med mladinci so dosegli prvo mesto mladinci iz Ptuja, drugo pa Hajdošani, v sestavi Polona Glažar, Kaja Abraham in Monika Vidovič. Vse naštete ekipe so se uvrstile na kviz Podravske regije, ki je bil 15. 11. 2008 v Ivanjkovcih. Ekipe v PGD Hajdoše so pripravljale mentorice Zdenka Brodnjak, Tjaša Glažar in Hilda Bedrač. Na regijskem kvizu so se na državni kviz uvrstili mladinci iz Ptuja, ki so bili v svoji kategoriji prvi, in so se udeležili državnega kviza, ki je bil v soboto, 22. novembra 2008 v Puconcih ter tam osvojili drugo mesto. Kviz gasilske mladine je zelo zanimiva oblika dela z mladimi, ki je med mladimi zelo priljubljena. Mladi si s tem širijo svoje obzorje in si pridobijo tudi veliko znanj iz področja gasilstva. Res je, da potrebujejo mentorje, ki poiščejo gradiva in z njimi delajo. Vsi se moramo zavedati, da gasilska organizacija potrebuje za svoj obstoj podmladek. Če bomo hoteli mlade pridobiti in tudi obdržati med gasilci, jim je potrebno ponuditi nekaj, kar jih bo pritegnilo. Samo tekmovanja so premalo. Velikokrat se zgodi, da v vasi ni dovolj otrok za desetino. Ekipo za kviz pa sestavljajo trije člani, ki pa se zagotovo najdejo. Mislim, da bi bilo dobro, da bi tudi ostala društva v občini pričela razmišljati o kvizu. Hilda Bedrač Mladi Hajdošani na regijskem kvizu. Foto: HB TXa mladi gasilci ne tekmujejo le ali se srečujejo L#na taborih in kvizih, smo se lahko prepričali v soboto, 13. decembra v gasilskem domu v Hajdošah. Mladi iz Bukove, Stojncev, Hajdine in Hajdoš so se zbrali na ustvarjalni delavnici in izdelovali novoletne voščilnice pod vodstvom mentorice Hilde Bedrač. Iz razpoložljivega materiala so nastajale izvirne voščilnice. Izdelane so v različnih tehnikah. Mladi so bili zelo ustvarjalni in delovni. Med delom jih je obiskal tudi poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, ki se je pridružil pri delu. Mladi so preživeli sobotno dopoldne ob prijetnem in ustvarjalnem druženju. Sklenili so, da se naslednje leto zopet srečajo. Upajo, da se jim bodo pridružili še mladi iz ostalih društev. Za mlade je vsekakor pomembno druženje. Sobotno druženje je bilo hkrati prijetno in koristno. H. B. Mladi gasilci so združili moči in v decembru skupaj ustvarjali. Foto: Bedrač Nastale izvirne voščilnice december 2008 V Hajdošah izdelovali adventne venčke HAJDINČAN Hajdinčanke zdaj založene z ramo V organizaciji KD Valentin Žumer iz Hajdoš so potekale ustvarjalne praznične delavnice, kjer so 15. novembra izdelovali božično-novoletne voščilnice. Druga delavnica je bila 27. 11. 2008, ko so izdelovali adventne venčke. Takšna oblika dela se je v Hajdošah dobro prijela in poteka že nekaj let. Vsako leto se delavnic udeležuje več ljudi različnih starosti. Prav s takšnimi delavnicami se z izdelovanjem prazničnih simbolov in okraskov da prazniku poseben pomen, saj izdelki, ki jih naredimo sami, vzbujajo v nas posebna čustva. HB Za praznično obarvane delavnice v Hajdošah je vedno več zanimanja. Foto: HB Recepti naših babic - potica in sadni kruh V predprazničnem času svoj čas namenjamo tudi peki najrazličnejših dobrot. Med njimi je seveda najbolj popularna potica, pa tudi sadni kruh. Vsaka gospodinja ima svoj recept in način, kako se loti peke. Možnosti je več, med njimi tudi ta. 1. POTICA Sestavine: 1 kg bele moke, 1 kvas, 1 dc mleka, 2 jajci, malo margarine Za nadev potrebujemo: zmlete orehe, cimet, sladkor po okusu, žličko ruma, eno stepeno jajce, žlička vanili sladkorja Najprej si pripravimo kvas, ki ga zmešamo v manjši količini toplega mleka. Mešanico vlijemo v skledo z moko in pustimo, da vzhaja. Potem dodamo vse sestavine, dobro premesimo (po potrebi dodajamo mleko) in znova pustimo vzhajati. Testo razvaljamo in namažemo z nadevom (sestavine za nadev le dobro zmešamo), zvijemo in položimo v pekač ter pečemo v pečici okrog eno uro pri 180 stopinjah Celzija. 2. SADNI KRUH Sestavine; V2 kg moke tipa 800, 'h kg ržene moke, 1 kvas, mleko, suho sadje (hruške, jabolka, rozine, slive, marelice, fige, orehe) Najprej si pripravimo kvas, ki ga zmešamo v manjši količini toplega mleka. Mešanico vlijemo v skledo z moko in pustimo, da vzhaja. Dobro premesimo (vmes po potrebi dodajamo vodo) in dodamo narezano sadje, ki ga lahko prej malo pokapljamo z vodo ali rumom. Pustimo, da vzhaja, oblikujemo in damo v pekač. Pečemo v pečici pri 200 stopinjah Celzija okrog eno uro in pol. Estera Korošec Članice društva žena in deklet občine Hajdina so se tudi letos prijavile na razpis za »Rama stojnico«. Poslale so fotografijo peciva, ki so ga lansko leto spekle za občinski praznik in zanjo dobile 2. nagrado. In kakšna je ta nagrada? Za nagrado so dobile 24 kg margarine. To se bo še peklo! Čestitamo in ko bo dišalo po pecivu, se spomnite tudi nas. Jožica Lešnik Predlagamo v zimsko branje ... Mirni in dolgi večeri so kot nalašč za zimsko branje. Tukaj je nekaj idej, kakšnemu čtivu bi se lahko posvetili: Najbolje je, da se posvetite svojim hobijem. Preberite Prleško kuharico, če želite na novo odkriti stare, že pozabljene recepte. Lahko se lotite tudi zeliščarskih znanj in preberete Padarske bukve, če vam zmanjka idej vas v knjižnici Ivana Potrča čaka polica zanimivih knjig (knjige so na isti polici, kjer je poleti poletno branje). Na tej polici najdete zgodbe, ki pritegnejo s svojo detektivsko vsebino. Takšne knjige so telovadba za možgane, najdete pa lahko tudi knjige, ki se ukvarjajo s čisto pravo telovadbo. Samo ob branju teh knjig vam švic še ne bo tekel! V branje priporočam tudi svetovno uspešnico Izgubljena vrtnica. To je knjiga o samoiskanju, o drugačnem pristopu k zaznavanju sveta. Seveda je to pogosta tema poljudnoznanstvenih psiholoških priročnikov. Avtor pa se tega podviga loteva skozi zgodbo. Konec zgodbe razkrije, da je projekt zastavljen na zelo nenavaden način. Več knjig na temo osebnosti najdete na polici 159. Vse kaže, da smo v obdobju sprememb tako na nivoju družbe kot na nivoju posameznika. Pridobivanje novih znanj je v takšnem prehodu zelo dobrodošlo, zato si privoščite razširjanje svojega obzorja. Zavijte se v mehko odejo, skuhajte topel čaj in pustite, da vas knjige popeljejo v nov svet. Najprej pa zavijte v Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju, kjer najdete vse navedene knjige. Seveda pa najdete zanimiva literarna presenečenja tudi v drugih knjižnicah. Kdaj ste nazadnje prebrali kakšno slovensko črtico, o katerih smo govorili v osnovni šoli? Klavdija Beber HAJDINČAN december 2008 Tretje srečanje predsednic društev kmetic, žena, deklet in gospodinj na Hajdini ¥£ metijska svetovalna služba kjer jih je sprejel župnik naddekan Marijan druženje pa zaključile ob prigrizku in imPtuj pri Kmetijsko gozdarskem Fesel, ogledale so si tudi razstavni prostor zdravici, zavodu Ptuj je skupaj s predseduj- v pgc Hajdina in mitrej na Sp. Hajdini, TM cami vseh štirih društev, ki delujejo v občini Hajdina; Društva žena in deklet občine Hajdina, Društva gospodinj Draženci, Društva žena in deklet Gerečja vas in Društva žensk Hajdoše v novembru organizirala 3. srečanje predsednic društev kmetic, žena, deklet in gospodinj, ki delujejo na območju Upravne enote Ptuj. Po zadnjih podatkih jih je 28, na druženju na Hajdini pa je manjkala le ena predstavnica društev, tako da je bila udeležba tudi letos več kot odlična. Druženje, ki ga predsednice in predstavnice društev ponavadi izkoristijo za prijateljsko srečanje in izmenjavo izkušenj, ki še kako pridejo prav pri vodenju aktivnih in nadvse ustvarjalnih društev, je tudi letos na Hajdini potekalo v sproščenem vzdušju. Udeleženke so obiskale Martinovo klet, kjer so nazdravile z županom Radoslavom Simoničem, kasneje Martinovo cerkev, V Martinovi kleti je žene sprejel župan Radoslav Simonič, tam pa so tudi nazdravili. Foto: Marijan Fesel, župnik pri sv. Martinu V župnijski cerkvi na Hajdini je nastal še skupni posnetek vseh udeleženk »ženskega« srečanja. december 2008 HAJDINČAN Zenski večer v družbi Miklavža in parklja TXruštvo žena in deklet Občine Hajdina je na god svetega Miklavža poskrbelo za že tradicionalno Miklavževo večerjo, žene in dekleta pa so v svojo družbo povabile še župana Radoslava Simoniča, predsednika PGD Hajdina Frenka Vrbjaka in gospodarja gasilskega doma Branka Milošiča. Tudi letos je obveljat rek, da gre ljubezen skozi želodec, kajti večerja je bila odlična, jedi okusne, kuharice pa zelo dobro razpoložene. Večer je odlično uspel, tudi ob pomoči Miklavža in parklja, ki sta se zelo potrudila in s seboj prinesla nekaj darov. Hajdinčankam sta se na Miklavževi večerji pridružili še Angelca Rakuša, članica upravnega odbora Zveze kmetic Slovenije za Pomurje, in Marta Kraner, prav tako članica upravnega odbora, zastopa pa Podravje, in s seboj prinesla še nekaj odlične vinske kapljice. Čas obdarovanj Že decembrski je čas, zunaj mraz nagaja, za prijetna druženja pa čas prihaja. S svetim Miklavžem veseli december se začne, hiše, smreke in mesto okrašeno je vse. V svetu in pri nas recesija se pozna, blagajna, naša denarnica se bo izpraznila. Veliko zanimivega nas mika, dovolj malo bo pozornosti in pika. Brez Miklavža miklavževanja ni, brez parklja tudi ni verige slišati. Parkelj velik, močan je mož, pazite se, da koga ne stlači v koš! Vse prihranke bomo skupaj zbrali, najbližji se med seboj obdarovali. Sveti Miklavž raznosil je darila, druge želje bosta božiček in dedek Mraz nadomestila. Marija MARKOVIČ Miklavž in parkelj med obdarovanjem Kuharska ekipa v sestavi: Marta Sitar, Veronika Bušljeta, Marjana Veronek, Marija Ambrož, Marija Markovič in Angela Sagadin, ki je pripravila okusno praznično večerjo. Zupan Simonič je gostjam na Miklavževi večerji zaželel prijeten praznični mesec, ki bo tudi v občini poln prireditev, zaželel pa jim je vse dobro tudi v novem letu. Marija Pulko, predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina: “Dela je bilo veliko; od priprave jedilnika, potem vse tudi skuhat, pripravile smo majhna darilca, aranžmaje, pa še kratek kulturni program. In na koncu smo uredile tako, da nas je obiskal Miklavž s parkljem, kajti brez tega seveda ni miklavževanja. Jedilnik smo predstavile šele na večerji, ko smo ženam postregle z večerjo, saj kuharice niso želel prej razkriti, kaj bodo pripravile. Postregle smo s kokošjo obaro, kot glavna jed je sledila nadevana svinjska pečenka, z ajdovo kašo in matevžem kot prilogo, dodale smo še solato in na koncu postregle s sladico. Tokrat smo pripravile sadje z jogurtovo kremo, postregle pa smo še s pecivom. Izbrale smo nekaj vsakdanjega iz tradicije, nekaj pa smo dodale lažjega, kar smo upoštevale pri sladici, ki je bila lahka, osvežilna. S tradicijo priprave Miklavževe večerje bomo v društvu prav gotovo nadaljevale, saj nas je vsako leto veliko skupaj, zato že za prihodnje leto razmišljamo, da se bomo preselile v večji prostor.” TM Za pesem, ki je polepšala miklavžev večer so poskrbele haj-dinske ljudske pevke. Foto: TM HAJDINČAN december 2008 8. gospodinjski večer v Dražencih ospodinje iz Dražencev so v VJ soboto, 13. decembra, pripravile že 8. gospodinjski večer s tradicionalnim tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev. Pred samim začetkom tekmovanja sta vse prisotne pozdravila predsednica gospodinj Draženci Zdenka Godec in župan občine Hajdina Radoslav Simonič ter vsem tekmovalkam zaželela veliko uspeha pri izdelavi rezancev. Po kratkem kulturnem programu je besedo prevzela predsednica strokovne ocenjevalne komisije ga. Terezija Meško. Tekmovalke je seznanila s potekom izdelave rezancev in še posebej poudarila, da pri izdelavi ni pomemben čas. Letos je rezance izdelovalo 14 ekip, ki so jih sestavljale članice in člani iz naslednjih društev: - Društvo žena in deklet občine Hajdina - Društvo žena in deklet Gerečja vas, - Društvo aktiva žena Sela, - Društvo kmečkih žena Dornava, - Društvo gospodinj Juršinci, - Društvo kmetic občine Videm, - Društvo kmetic Mestne občine Ptuj, - Društvo podeželskih žena občine Markovci, - Društvo gospodinj Draženci, - Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas in - Aktiv žena Dolena, - Društvo žena občine Rogatec, - Valek mojstri iz Hajdine in letos prvič tudi nova moška ekipa iz Dražencev - Društvo »Žejne ribice«. Vse ekipe so morale izdelat jušne in široke rezance ter krpice. Potek dela je nadzorovala in ocenjevala strokovna komisija, ki sta jo poleg Terezije Meško sestavljala še Marta Simonič in Janko Vegelj. Komisija je imela zelo težko delo, saj so se ženske zelo potrudile in rezanci so bili eni lepši od drugih, a vseeno je bilo potrebno izbrati »naj« rezance večera. Letos so bili to rezanci, ki so jih izdelale gospodinje iz Društva žena in deklet občine Hajdina. Predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec jih je zato tudi nagradila z veliko polno košaro dobrot, izročila manjša darila tudi vsem ostalim sodelujočim Udeleženci gospodinjskega večera v Dražencih Ekipa iz Gerečje vasi Prvič je tekmovala ekipa Žejne ribice ekipam, se jim zahvalila za sodelovanje in jih povabila na ponovno snidenje v naslednjem letu. Domači rezanci zahtevajo veliko potrpežljivosti in spretne roke, a končni izdelek je nagrada in pol. Vse te izdelke - rezance, so gospodinje iz Dražencev hitro zakuhale v govejo juho in nam postregle z okusno večerjo, ki jo vsako leto pripravijo same. »Dobre jedi se iz repe naredi« Ob svojem 8. gospodinjskem prazniku so gospodinje iz Dražencev pripravile tudi razstavo na temo »Razstava iz repe in ličja«, ki je bila na ogled v nedeljo, 14. decembra v domu vaščanov v Dražencih. Draženčanke nam svoje vsakoletne projekte predstavijo na zelo zanimiv in poučen način. Tako je bilo tudi letos. Repo, ki so si jo izbrale letos za svoj projekt, so predstavile od semena do konzerviranja - kisla repa - pa vse do pripravljenih jedi s priloženimi recepti: enolončnica iz kisle repe, narastek iz repe, nadevana repa, pire iz krompirja in repe, bujta repa, kisla repa s fižolom, dušena kisla repa z ajdovimi žganci, repa s kašnato klobaso, solata iz repe, zavitek z repo, sirom in makom. Po vseh naštetih jedeh ne moremo reči, da star pregovor »Vrag naj vzame taki hram, ki samo repo ham« velja tudi za današnji čas, ko lahko repo pripravimo na več različnih načinov. Ker pa so Draženčanke tudi zelo varčne, si raje kot bi kupile v trgovini, marsikaj naredijo same. Doma so nabrale ličje in na delavnicah pod vodstvom gospe Anice Ratek iz Huma pri Ormožu izdelovale najrazličnejše izdelke: podstavke, košarice, cekarje, natikače, predpražnike, ptičke, rožice, adventne venčke in z njimi popestrile svojo razstavo. Iz ličja so izdelale tudi darila za vse ekipe, ki so sodelovale v ročni izdelavi domačih rezancev. Seveda imamo darilo tudi za vas. Zapisali vam bomo recept za sladico iz repe, vi pa jo pripravite za praznične dni. Pa dober tek! JL Zavitek z repo, sirom in makom 8 listov listnatega testa Nadev: 600 g sveže naribane repe 250 g skute 100 g mletega maka 100 g sladkorja 1 vanilji sladkor 200 ml kisle smetane 1 jajca 80 g masla olje, sol Naribano repo posolite in pustite stati nekaj časa. Odcejeno repo malo popražite na olju, jo ohladite in dodajte skuto, mak in 70 g sladkorja - nadev. Listnato testo premažite z raztopljenim maslom, naložite drugi list testa in na to porazdelite del nadeva. Trdno zavijte in položite v nameščen pekač. Nadaljujte, dokler ne porabite testa in nadeva. Po zavitkih premažite s stepenim jajcem, smetano in sladkorjem. Pecite pri 190°C 30 minut. HAJDINČAN december 2008 Tudi 6. ženski turnir v kartanju uspel TVruštvo žena in deklet Gerečja vas je v soboto, 29. •L/novembra organiziralo že 6. tradicionalni ženski turnir v kartanju. Turnir je zaradi obnove gasilskega doma v Gerečji vasi potekal v domu krajanov v Kungoti pri Ptuju. Udeležile so se ga predstavnice društev žena in deklet občine Hajdine, vedno več pa je tudi predstavnic iz sosednjih občin. Prijavljenih je bilo 22 ekip (parov), ki so svoje nasprotnice naključno izbrale z žrebom. Tekmovalke in vse prisotne sta pozdravila predsednica društva žena in deklet Gerečja vas ga. Anica Drevenšek in župan občine Hajdina g. Radoslav Simonič. Sam žreb in tekmovanje je vodila štiričlanska komisija, ki so jo sestavljali Janko Gojkošek, Franc Drevenšek, Branko Lešnik in predsednica društva žena Kidričevo. Komisija je tekmovalke pred igro seznanila s pravili igranja s kartami PAVER ŠNOPS, saj je bilo letos kar nekaj novih tekmovalk in skrbela, da je igra po pravilih tudi potekala. Igralo se je na izpadanje, vse ekipe so bile zelo »dobre« in po večurnem igranju smo dobili najboljše ekipe. Komisija je razglasila najboljše, pokale pa je ekipam podelil predsednik komisije Janko Gojkošek in svetnik občine Hajdine Karel Svenšek. Tudi letos je en pokal ostal v domačem društvu. Ekipi, ki so jo zastopale Štefka Gojkošek in Jožica Lešnik je pripadlo prvo mesto, drugo ekipi iz Hajdoš v sestavi Marije Žunkovič in Cvetke Majerhofer in tretje mesto ekipi iz Kidričevega - Kungote v sestavi Zmagovalne ekipe Marije Vindiš in Majde Kirbiš. Na tekmovanjih je pač tako, da je nekdo prvi in nekdo zadnji, nikoli pa ni najslabših, saj se tekmovanj udeležujejo le najboljši. Jožica Lešnik Veseli, ker sva osvojili pokal v kartanju Sva vsestranski mami, saj sva osvojili pokal v kartanju za naše društvo žensk v Hajdošah. Zelo sva ponosni, veseli in srečni, kajti novi navdihi v novem letu se približujejo. Spet bodo na poti nova druženja in srečanja med ostalimi društvi. Marija Žunkovič in Cvetka Majerhofer december 2008 HAJDINČAN Slovenjevaščani na skupen izlet ¥Jo letu dni, odkar je bil za kletarja K imenovan Ivan Perkar iz Slovenje vasi, so se vaščani in njegovi prijatelji že večkrat dobili skupaj, zadnje vsevaško druženje pa je bilo le nekaj dni po Martinovem. Vaški predsednik Franc Škrinjar in kletar Ivan Peklar sta organizirala izlet na Primorsko, v Novo Gorico in okolico, na druženje z avtobusom pa s seboj »vzela« svoje prijatelje, vaščane, predsednike društev, skratka vse ljudi dobre volje. Dobre volje in pristnosti tistega dne Slo-venjevaščanom zares ni manjkalo, na poti pa so se jima pridružili še nekateri prijatelji in sodelavci, tudi kletar Franc Vogrinec, direktorica občinske uprave Hajdina Valerija Samperl in še nekateri drugi. Prva postaja je bil obisk na turistični kmetiji Malovščevo v Vitovljah pri Šempasu, kjer so nam postregli z okusno, domačo hrano, med katero so še posebej teknili suho- iP«* Whl KšMk |Gggi Med obiskom frančiškanskega samostana in cerkve. V kleti na kmetiji Malovščevo smo srečali tudi preizkuševalce dobre vinske kapljice mesni izdelki, ob teh pa odlična vina, ki jih pridelujejo na kmetiji. Od tam nas je pot vodila še v frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, kjer je bilo kaj videti, še posebej zanimiva pa je bila grobnica Bourbonov in zadnjega francoskega kralja, ki je pokopan prav na tem mestu. Čeprav so nekateri samostan in okolico že videli, pa je bil vseeno zanimiv s svojo bogato zgodovino, v njem pa še posebej izstopa obnovljena knjižnica. Iz Nove Gorice pa nas je pot vodila nazaj na kmetijo Malovščevo, kjer nas je čakala še odlična Martinova pojedina, privoščili smo si še njihova vina, vesela, razpoložena družba pa se je dobro znašla še na plesišču. V večernih urah, ko smo se vračali proti domu, pa je bilo smeha in dobrega razpoloženja v obilju. In ker je bilo že na prvem izletu Slo-venjevaščanov tako odlično, so se vaščani že odločili, da si podobnega druženja želijo tudi v prihodnjem letu. Vaškega predsednika Škrinjarja in kletarja Peklarja torej čaka že nova naloga, in ni dvoma, da ne bi do jeseni prihodnje leto pripravila ideje za novo, skupno druženje krajanov. Pri organizaciji pa naj bi jima pomagale tudi vašč-anke, tako se je vesela družba odločila na poti domov. TM V spomin na prijetno druženje ... Foto: TM HAJDINČAN december 2008 Stojni krožek »Posestnik« v Italiji IMA (Esposizione Internazionale jL«di Macchine per VAgricoltura) je tradicionalni sejem kmetijske mehanizacije, katerega vsebina se odraža kot posledica močne mednarodne rasti kmetijskih trgov prav do nedavne preteklosti. S tega vidika bodo organizatorji ob tem sejmu organizirali še vzporedne sejme, naslednje leto npr. v Abu Dhabiju (Združeni arabski emirati) in v Indiji. UO SK »Posestnik«, ki mu predseduje Anton Zemljak, je pred časom na svoji seji potrdil udeležbo na omenjenem sejmu tudi zaradi tega, ker je na sejmu sodelovalo podjetje MaterMacc, katerega predstavnik za Slovenijo je na lanski letni konferenci strojnega krožka predstavil program specialnih sejalnic v kmetijstvu. Kasnejša demonstracija mehanizacije pa je na šolskem posestvu v Turnišču kot prikaz štela tudi v petletno obveznost izvajalcev ukrepov SKOR Člani krožka so na pot odrinili zgodaj zjutraj v petek, 14. 11. 2008 ter na prizorišče prispeli v dopoldnevu istega dne. Po uradnih podatkih je sejem v petih dneh obiskalo 140.682 obiskovalcev. V sklopu spremljevalnega programa so bile organizirane delavnice, seminarji, forumi in konference z demonstracijami, npr. tudi spretnostne vožnje s traktorji, katerim so zadnja pogonska kolesa privzdignili in jih nadomestili s prosto vrtečimi transportnimi koleščki na posebnem hidravlično vodenem kovinskem okvirju. S tem so simulirali nepredvidljive razmere pri upravljanju traktorjev kot transportnih agregatov. Da je bilo veliko stožcev zmaličenih skoraj do nerazpoznavnosti, ni potrebno posebej poudarjati. Razstavišče, ki je bilo v ogromnih pokritih halah, je služilo kot razstavni prostor za preko 1600 razstavljavcev iz 40 držav sveta, tokratni sejemski dogodek pa je bil še posebno svečan, saj so praznovali 90. obletnico traktorjev Fiat in 75. obletnico motorjev, znamke Lamborghini. Poleg vodilne sejemske teme, name- Pršilniki različnih izvedb Skupina udeležencev strokovne ekskurzije pred tovarno Ferrari njene področju biogoriva in obnovljivih virov energije (kar se mimogrede sklada tudi s konceptualno miselnostjo in prizadevanjem Evropske komisije ter ukrepov skupne kmetijske politike) so veliko pozornost namenili tudi področju tehnoloških inovacij v povezavi z laboratorijskimi znanstvenimi raziskavami novih materialov ter mehatronike. Iz tega naslova so najboljšim dosežkom na gala spremljevalni prireditvi v Bologni (Re Enzo Palače) podelili nagrade Tehnical Novelties award. Prireditev so s svojim obiskom počastili še eminentni gostje iz politične srenje, ki imajo kar veliko besede v razvojnih usmeritvah, seveda v smislu podpore razvojnih projektov, kjer pa brez finančnih inputov te vedno dražje zgodbe nikoli ne bi doživele svojih ugodnih razpletov. Priznati pa je potrebno, da so lovke recesije prodrle tudi do tega segmenta kmetijstva, zato so mnogi poslovni partnerji svoje namere in ambicije opazno zavijali v tančico tovrstne negotovosti. Na forumu je sodelovala še ena slavljenka, namreč CEJA (Conseil europeen des jeunes agriculteurs, Euro-pean Council of young farmers), ki je 6. novembra 2008 v Rimu praznovala svojo 50. obletnico. Organizacija na evropski ravni združuje nacionalna združenja mladih kmetov, v Sloveniji je to ZSPM. Zveza slovenske podeželske mladine, leto pa sestavljajo pravne osebe Društva podeželske mladine širom Slovenije. CEJA je ob koncu lanskega leta gostovala tudi v Sloveniji, ko so v Dobrni izvedli Evrop- sko konferenco mladih kmetov ter izbrali Inovativnega mladega kmeta, kateremu je mikavno nagrado podelila sama Mariann Fischer Boel, evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja. Imenovanje Inovativnega mladega kmeta 2008 je bilo 6. decembra v Žalcu. Sicer pa je na ogled bila postavljena široka paleta kmetijske mehanizacije za poljedelstvo, vrtnarstvo, travništvo, vinogradništvo, gozdarstvo ... Videti je bilo mogoče celo kitajske traktorje, s katerimi Kitajci želijo na evropski trg, a hkrati opaziti nek čuden pridih optičnih in tehničnih kitajskih rešitev. ZA KONEC ŠE VBENETKE IN TOVARNO FERRARI Po zaključku impozantne prireditve so se udeleženci ustavili še v nepozabnih Benetkah, obiskali pa so tudi tovarno leta 2008 zmagovite ekipe konstruktorjev formule 1 Ferrari. Že na zunaj pred tovarno je viden ogromen vetrovnik, ki služi aerodinamičnim izboljšavam teh kot strela hitrih cestnih, športnih bolidov. Žal v proizvodne prostore obiskovalci ne smejo, obiščejo pa lahko Gallerio Ferrari, kjer se lahko človek za 12 vstopnine do sita nagleda tega rdečega, preteklega in sedanjega hitrostnega čudeža na štirih kolesih. Besedilo in foto: Jože Murko, dipl. ing. kmet. KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba december 2008 HAJDINČAN Športne prireditve ob prazniku občine Hajdina v ^^portna zveza občine Hajdina t^v sodelovanju s tamkajšnjimi klubi vsako leto ob prazniku občine izpelje vrsto športnih prireditev. Ljubitelji športa in rekreacije se lahko pomerijo v golfu, ribolovu, namiznem tenisu, tenisu, šahu in nogometu, uspešno pa je bil izpeljan tudi rekreativni kolesarski maraton. Največja udeležba je bila že tradicionalno na nogometnih turnirjih članov in veteranov, kjer so letos v obeh konkurencah slavili igralci Gerečje vasi. Rezultati: Golf - moški (9. 10.): 1. Boštjan Vrabl, 2. Janez Kelc, 3. Branko Kamenšek; ženske: 1. Silva Gerečnik, 2. Angela Cartl, 3. Mira Kampi. Ribolov - pari naselij (11. 10.): 1. Spodnja Hajdina (Miran Rozman -Aleš Kokol), 2. Zgornja Hajdina 1 (Jože Kosar -Dejan Šešerko), 3. Zgornja Hajdina 2 (Jože Kampi -Dalibor Kalik). Tenis posamezno - mlajše deklice (18. 10.): 1. Katja Bedrač - Hajdoše, 2. Eva Intihar - Gerečja vas, 3. Larisa Glažar - Hajdoše. Pari - člani (30. 10.) 1. Tomaž Š trate la - Gregor Tkalec, 2. Nejc Ogrinc -Marko Drobnič, 3. Franc Hazimali -Miran Ules. Strelstvo (25. 10.): 1. Milan Kirbiš, 2. Franc Vogrinec, 3. Milan Vrabl. Namizni tenis (25. 10.): 1. Boštjan Sagadin, 2. Tomaž Petek, 3. Rado Kaisers-berger. Šah (28. 10.): 1. Jože Verdenik, 2. Stane Požgan, 3. Marjan Drevenšek. Mali nogomet - veterani (29. 10.): 1. Gerečja vas, 2. Skorba, 3. Hajdina (najboljši strelec: Roman Kaisersberger, Gerečja vas - 5 zadetkov). Člani (6. 11.): 1. Gerečja vas, 2. Skorba, 3. Hajdina (najboljši strelec: Uroš Krajnc, Skorba - 9 zadetkov). Jože Mohorič, Štajerski tednik H 1 1 Udeleženci tekmovanja v namiznem tenisu Predstavniki najboljših ekip na veteranskem turnirju v malem nogometu. Najboljši strelec je bil Roman Kaisersberger (drugi z leve). Utrinek s šahovskega tekmovanja: najboljši trije so prejeli pokale. Predstavniki najboljših ekip na članskem turnirju v malem nogometu. Najboljši strelec je bil Uroš Krajnc (drugi z leve). H AJDI N C AN december 2008 Veterani NK Gerečja vas so letos slavili prvič. Ob dnevu ONŠ Golgeter Hajdina 2008 so organizatorji poskrbeli za animacijo najmljaših. Člani NK Gerečja vas - prvaki 2008 Mladi člani nogometne šole Golgeter so si ogledali tekmo med Slovenijo in Severno Irsko v Mariboru. Po jesenskem delu nogometnih prvenstev V jesenskem delu nogometnih prvenstev so ekipe iz občine Hajdina dosegle naslednje uvrstitve: Štajerska liga (14 ekip): 1. Tehnotim Pesnica (28, 5. LKVV Gerečja vas (22). 1. liga MNZ Ptuj (12 ekip): 1. Boč (32 točk), 8. Skorba (12), 10. Hajdina (11). 2. liga MNZ Ptuj (12 ekip): 1. Zavrč (36), 4. Slovenja vas (22), 10. Hajdoše (12). Mladina - zahod (8 ekip): 1. Hajdoše (15), 2. Slovenja vas (15), 7. Skorba-Hajdina (8). Kadeti - zahod (5 ekip): 1. Gerečja vas (18). Starejši dečki (9 ekip): 1. Podvinci (22), 7. Hajdina (4). Mlajši dečki - zahod (10 ekip): 1. Aluminij (27), 4. Gerečja vas (14), 6. Hajdina (13). Veterani - zahod (10 ekip): 1. Hajdina Ekipa Hajdine je v jesenskem delu tekmovanja zahodne skupine veteranske lige (23), 2. Skorba (20). MNZ Ptuj brez poraza na I. mestu. december 2008 HAJDINČAN Svetovni prvak iz Dražencev pri županu Župan Radoslav Simonič (tretji z leve) je na sprejem poleg Petra Lovenjaka (v sredini) povabil še njegovega trenerja Boštjana Renka (drugi z leve), njegove starše in Ljuba Javorška. Desno je direktorica občinske uprave Valerija Samprl. ¥ Tsredo, 10. 12., je hajdinski V župan Radoslav Simonič priredil sprejem za svetovnega mladinskega prvaka v bodybuildingu Petra Lovenjaka. Le-ta je pred dobrim mesecem dni v Nemčiji ubranil naslov iz lanskega leta in še enkrat več potrdil nadarjenost in odlično pripravljenost. Mladi Draženčan je najboljši mladi slovenski tekmovalec v tej disciplini, ki zaenkrat še nima veliko podpornikov. Hajdinski župan se je v uvodu zahvalil vsem, ki so Petru pomagali do tega uspeha. “Vem, da je za takšen uspeh potrebno veliko garanja in odpovedovanja, zato ti iskreno čestitam, obenem pa ti želim še veliko uspehov v nadaljnji karieri,” je povedal Simonič, ki je na sprejem povabil tudi Petrove starše in trenerja Boštjana Renka ter mojstra karateja Ljuba Javorška, ki ima za mlade športnike vedno veliko razumevanja. “V primeru Boštjana gre očitno za načrtno delo, saj se njegovi rezultati stopnjujejo, kar je še posebej pohvalno,” je strnil Javoršek. Peter in njegov trener Boštjan sta nam po uradnem delu pojasnila še nekatere zanimivosti iz sveta bodybuildinga in fitnesa ter s samega svetovnega prvenstva v Nemčiji. “Bodybuilding ni samo šport, ampak kar način življenja. Konkurenca v Sloveniji v tej kategoriji ni velika, zato pa je na svetovnih prvenstvih različnih verzij (po vzoru boksa) že precej drugače. V Nemčiji je nastopilo v mladinski konkurenci 15 tekmovalcev, na celotnem tekmovanju pa okoli 200.” Kako potekajo same priprave na takšno tekmovanje? “Najprej narediva načrt, katerih tekem se bova udeležila. Časovno traja priprava na tekmovanje približno 4 mesece. V začetni fazi je potrebno pridobiti mišično maso, nato pa se približno dva do tri mesece pred tekmovanjem treningi in tudi prehrana bistveno spremenita. Trenira se tudi trikrat na dan, pri prehrani pa velja stroga dieta. Tukaj nastopi težki čas, ki se proti koncu še stopnjuje z beljakovin- sko dieto (meso in jajca). To je izključno hrana za mišice, s treningi pa se pokurijo še zadnje maščobe v telesu. Samo s tem in trdim delom lahko na velikih tekmovanjih računaš na uspeh,” skrivnosti uspeha razkrivata Peter Lovenjak, Boštjan Renko pa dodaja: “Peter ima odlično gensko zasnovo za bodybuilding, obenem pa je izredno delaven. To sta odločilna pogoja za napredek, zato je z njim veselje delati.” Jože Mohorič, Štajerski tednik Peter Lovenjak in njegov trener Boštjan Renko na tekmovanju v Nemčiji Letošnji nastopi in uvrstitve Petra Lovenjaka: - 1. mesto med juniorji na 9. mednarodnem prvenstvu v bodybuildingu - fitnesu IFBB (Bihač open 2008, 17. 5.) -1. mesto v kategoriji juniorji Superbody na tekmovanju Universe 2008 (v nemškem Petersbergu) po verziji WFF (7. 6.) - 1. mesto med juniorji na 25. svetovnem prvenstvu verzije NABBA v Grčiji (21.6.) - 1. mesto na svetovnem prvenstvu verzije WFF v Nemčiji v kategoriji Extremebody (8. 11.) - 2. mesto med juniorji in 3. mesto med člani na mednarodnem 1BFA tekmovanju v Kopru (15. 11) in obenem 1. mesto med juniorji in 3. med člani na IBFA državnem prvenstvu. HAJDINČAN december 2008 Hajdinski planinci letos na 34 pohodih | jliža se konec leta zato bom Dpodal kratek potek dela društva v iztekajočem se letu. V planu smo imeli 48 planinskih izletov, od tega smo jih uresničili že 34. Do konca leta pa so v planu še pot v neznano, zaključek leta pri Jakecu ter vzpon na Donačko goro skupaj z PD Ptuj. Vseh pohodov se je letos udeležilo 202 različnih pohodnikov, ki so bili z nami vsaj enkrat. Drugače pa je bila skupna udeležba na 34 pohodih 448 pohodnikov. Plan pohodov za leto 2009 imamo še v delu in ga bomo predstavili na občnem zboru društva, ki bo v soboto, 27.02.2009 v dvorani Društva Upokojencev Hajdina ob 18.00 uri. V naslednjem letu je pred občnim zborom že v planu Potrčeva Kulturna Pot na Ptuju, ki bo dne 02.01.2009. Nato bo 10.01.2009 pohod po Poteh Pohorskega Bataljona - Rogla - Osanka-rica. V planu bo tudi Vincekov pohod ter Zimski vzpon na Peco in morda še kaj. Za podrobnejše informacije izletov do občnega zbora lahko pokličete predsednika društva na telefon - 041/326/915. Seveda moram še omeniti Nočni pohod na Donačko goro ob občinskem prazniku občine Hajdina, katerega smo zaradi slabega vremena prestavili iz 07.11. na 14.11.2008. Udeležilo se ga je 28 članov, pa čeprav tudi tokrat ni bilo najbolj idealno vreme za vzpon. Zahvala za soorganizacijo ter finančno pomoč izleta gre Občini Hajdina in županu Radoslavu Simonič, kakor tudi podžupanu Janku Merc, ki nas je vse pozdravil pred Občino in nam zaželel srečen pohod ter povratek domov. To bi bilo v kratkem vse. Podrobnejše delo v društvu bo predstavljeno na občnem zboru. Vsem občanom Občine Hajdina, še posebej vsem udeležencem izletov, pa želim vesel božič ter srečno in zdravo novo leto ter varen korak, kamor koli se boste podali v letu 2009. Tajnik: Rajko Majerhofer UO PD HAJDINA Predsednik: Jože Majerhofer Cl (ti :=? u il s |l I i 1 1 Slovenska ljudska stranka Url# Drage občanke in občani! Vesele božične praznike in Mineva še eno leto in zapomnili si ga bomo predvsem srečno novo leto 2009, po prijetnih in uspešnih dogodkih. Veliko sreče naj vam prinese božični dan veliko notranjega miru in osebnega innovo leto naj zaživi radosti polno in brez skrbi. zadovoljstva v krogu svojih najbližjih želimo Naj vam novi časi prinese ljubezen, srečo, zdravje in veselje. vsem občankam in občanom Blagoslovljen božič in SREČNO 2009. OO SLS Hajdina občine Hajdina. % M december 2008 HAJDINČAN -35] t ^ Bodi zvezda - ne meči petard SPOŠTOVANI! Ponovno so pred vrati BOŽIČNO NOVOLETNI PRAZNIKI, ki jih bomo eni praznovali brez hrupa, drugi pa se teh praznikov ponovno ne bodo mogli veseliti, ne da bi se od starega leta poslovili brez pokanja raznih petard in spuščanja raket. Naj vas le opozorimo na nevarnosti, ki pretijo ob tem. Ne meči petard, obdrži vse prste! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža! Medtem ko je uporaba teh izdelkov posameznikom v zabavo, je mnogim državljanom takšno početje neprijetno in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti. Želimo Vas opozoriti, da je bil letos uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS 35/2008). Najpomembnejša novost na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjeme-tnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Opozoriti je potrebno tudi, da pirotehničnih izdelkov kategorije 1 (ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevar- 'aJ2. ‘A ?2©j • i) nost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, konfeti - bombice, pokajoče žabice, male petarde itd) ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2 (ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije itd.) ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let, izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do lOOOg neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750g neto mase eksplozivnih snovi pa ne osebam, mlajšim od 18 let. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policija ugotavlja, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raz- trganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je od letos prepovedana. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. PREVIDNO PRI NAKUPU IN UPORABI! Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite: • če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne “obnaša” tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni. SAMO POD NADZOROM! Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic? UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega HAJDINČAN december 2008 Vsem občankam in občanom občine Hajdina se zahvaljujem za dobro sodelovanje v letu, ki se izteka. Želim mirne in doživete božične praznike, v novem letu 2009 pa naj bo veliko sreče, uspehov in zdravja. Igor Levstik, vodja policijskega okoliša izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno “iznajdljivostjo” lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne “inovativnosti”, saj so posledice lahko usodne! Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? DOVOLJ IMAM POKANJA! Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. PRI DELU Z EKSPLOZIVI SE BOSTE MORDA ZMOTILI LE ENKRAT! ZAKAJ BI SE MORALA ZGODITI NESREČA, DA BI TO VERJELI! Vir: policija.si DU Hajdina z novimi načrti v leto 2009 Po slabem letu dni, odkar DU Hajdina vodi Rudi Menhart, se je nabralo veliko dogodkov, društvo pa je v nekaj mesecih tudi uspešno izpeljalo zadane naloge. Letošnje leto je morda bolj izstopalo po projektu »Starejši za starejše« h kateremu je društvo tudi pristopilo, vodila ga bo Marija Kaučevič, je povedal Menhart in dodal, da pa se bodo projektnemu delu bolj posvetili že prihodnje leto, ko jih čaka veliko dela. Letos so v okviru društva ustanovili še odbor za kulturo, ki ga vodi Anica Drevenšek, na Hajdini pa so v drugi polovici leta začeli tudi s plesnim tečajem. Skratka prvo leto vodenja DU Hajdina je bilo zanimivo in hkrati delavno, nam je zaupal Menhart, pogrešal je le več pobud in predlogov članov. V prazničnem decembru bodo člani društva obiskali starejše in bolne, na obisk se bodo podali tudi v Dom upokojencev Ptuj, leto pa bodo zaključili z že novimi načrti, ki jih bodo uresničevali v letu 2009. »Vsem članom DU Hajdina, vsem občankam in občanom, pa bi zaželel mirne praznike, vesel božič, v novem letu pa veliko zdravja, sreče in razumevanja. Naj bo veselo tudi v letu 2009,« je ob koncu povedal Rudi Menhart, predsednik DU Hajdina. TM V SPOMIN ANTONU GASENBURGERJU 9. novembra mineva leto žalosti in spominov na dragega Tonija, kot so ga imenovali prijatelji. Bil je človek, ki je svoje življenje posvečal domu, domačim, sosedom, prijateljem in vsem, ki so ga kadarkoli potrebovali. Že kot otrok se je mnogo posvečal športu, predvsem nogometu. Pozneje je s svojimi ožjimi prijatelji prekolesaril kilometre in kilometre po naši lepi domovini ter izven meja. Nikoli mu nobena pot ni bila predolga ali prestrma, da bi omagal. Pomagal je pri izgradnji igrišč, športnega objekta, gasilskega doma ter vsakemu, ki mu je bil zmožen ustreči. Kot vedno so se s prijatelji zbrali ob kavi kovali načrte o izpeljavi martinovanja, kajti naloge so bile zaupane Slovenjevaščanom. Nihče ni takrat niti slutil, da je to slovo prijateljem. Bil je vez njihovega druženja. Toda prav na dan, ko so najbolj opravljali svoje naloge, je odjeknila vest, daje nehalo biti dobro srce Tonija. Hvala vam, prijatelji, sosedje, znanci in vaščani, ki obujate lepe spomine nanj in mu prižigate svečke. Njegovi najdražji, ki ga neizmerno pogrešajo ZAHVALA Že leto dni v grobu spiš v mislih naših še živiš. Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi od dela tvojih rok ostale so povsod. Le solze jih zalivajo, ko lučko večno ti prižigajo. Zahvaljujemo se vsem kolesarjem Občine Hajdina, ŠD Slovenja vas, posebno Franciju Škrinjarju za organizacijo v spomin Toniju. Hvala vsem in vsakemu posebej za dobre misli, svečke in cvetje. NJEGOVI NAJDRAŽJI V hvaležen spomin UMRLI OD 1. 10. 2008 1. Marija KLANEČEK, Gerečja vas 9, roj. 4. 5. 1944, umrla 25. 10. 2008 2. Antonija ZAJŠEK, Hajdoše 43/a, roj. 25. 2. 1919, umrla 15. 11. 2008 3. Anton KMETEC, Slovenja vas 22, roj. 4. 1. 1948, umrl 20. 11. 2008 4. Stanislav GAŠLJEV1Č, Skorba 40/a, roj 18. 11. 1931, umrl 9. 12. 2008 5. Mirko ŽURAN, Zg. Hajdina 200, roj. 13. 12. 1924, umrl 15. 12. 2008 december 2008 HAJDINČAN Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 72/02, 110/02, 15/03), in 11. člena Pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Hajdina, objavlja Občina Hajdina JAVNI RAZPIS ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2009 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov s področja športa v občini Hajdina za leto 2009. II. Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva in klubi, registrirani po Zakonu o športu, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva in klubi, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in so neprofitne, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju športnih programov v občini Hajdina. III. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki na javni razpis: - da imajo sedež v občini Hajdina, - da so najmanj eno leto registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, - da športni program ali njegov posamezni del, s katerim predlagatelj kandidira za sofinanciranje po tem pravilniku, ni sofinanciran iz katerekoli druge postavke proračuna občine Hajdina, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini, - da se pravočasno prijavijo na javni razpis za tekoče leto. IV. V LETU 2009 BOMO SOFINANCIRALI NASLEDNJE PROGRAME: Športna dejavnost otrok in mladine - športna dejavnost predšolskih otrok, - športna dejavnost šoloobveznih otrok, Športna dejavnost otrok in mladine v športnih društvih - šport mladih (osnovna dejavnost - redna vadba), - šport mladih (šport za dosežek - selektivni), Tekmovalni (kakovostni) šport (registrirani športniki pri nacionalni panožni zvezi, ki tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu nacionalnih panožnih zvez), Vrhunski šport Šport invalidov in upokojencev Športno rekreativna dejavnost odraslih Razvojne in strokovne naloge v športu - delovanje zveze športnih društev na nivoju lokalne skupnosti, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, - športne prireditve. V. POGOJI, MERILA IN NORMATIVI ŠPORTNIH PROGRAMOV Pogoji, merila in normativi, na podlagi katerih bodo izbrani izvajalci letnega programa športa v občini Hajdina za leto 2009, so podrobneje določeni s Pravilnikom o vrednotenju športnih programov v občini Hajdina. VI. ROK IN NAČIN PRIJAVE, RAZPISNA DOKUMENTACIJA Prijavitelji lahko razpisno dokumentacijo dvignejo v tajništvu Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani občine www.hajdina.si, dodatne informacije pa so na voljo tudi na GSM: 041 353 247 (Sandi Mertelj - predsednik ŠZ Hajdina). Vloge za sofinanciranje programov športa za leto 2009 morajo biti oddane izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije in morajo vsebovati vsa potrebna dokazila. Kandidati morajo vloge za sofinanciranje programov športa poslati ali oddati osebno na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina - s pripisom ŠPORT 2009, najpozneje do 30.01.2009. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošto s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v prostorih občine Hajdina. Upoštevane bodo samo prijave, ki bodo poslane v zahtevanem roku. Po preteku roka za prijavo, se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju. VIL POGODBA O SOFINANCIRANJU Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa bo podpisana pogodba o sofinanciranju programov športa v občini Hajdina za leto 2009. Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič HAJDINČAN december 2008 Zlati poročni dan zakoncev Koštomaj ¥ Tcerkvi sv. Martina na Hajdini je bilo 5. decembra V zelo slovesno. Silvo in Antonija Koštomaj iz Sovretove ul. na Ptuju sta postala zlatoporočenca in obudila obljube izpred 50-ih let, ko sta se vsa mlada in polna pričakovanja poročila v Lovrencu na Dravskem polju. Civilni obred zlate poroke je vodil župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Zlati ženin Silvo se je rodil 19. decembra 1935 v Skorbi, nevesta Antonija, z dekliškim priimkom Horvat, pa je rojena 17. januarja 1939 v Lovrencu na Dravskem polju. Koštomajeva sta si skupen dom ustvarila na Sovretovi na Ptuju, kjer najlepše skupne trenutke jeseni življenja preživljata še danes. V zakonu imata hčerko Brigito in sina Ervina, Koštomajeva pa sta ponosna dedek in babica vnukom Sari, Jani, Davorju, Vesni, Kristijanu in Sebastijanu. »Težka in odgovorna je bila vajina skupna življenjska pot, v tem nemirnem, pa navkljub vsemu lepem polpreteklem obdobju. Trdna volja, vera in povezanost so vama zagotovili ohraniti življenjsko moč in trdnost v vajinih 50-ih letih skupnega življenja. Uspelo vama je izpolniti obljube, ki sta jih kot mladoporočenca izrekla, ko sta stopila na skupno življenjsko pot. Bodita ponosna na ta uspeh, na to pot in na vajino srečo,« je v svojem nagovoru med drugim povedal župan Simonič, ki je zakonca Koštomaj tudi svečano razglasil za zlatoporočenca, ob tem pa jima zaželel veliko zdravih in srečnih let na skupni poti. Prstana kot simbol njune dolge in srečne zakonske zveze sta si zlatoporočenca nadela pri cerkvenem obredu zlate poroke, ki ga je vodil naddekan Marijan Fesel, župnik fare sv. Martina. Zlatoporočenca je v imenu Občine Hajdina nagovoril še Andrej Tkalec in Zlati ženin in nevesta v krogu svoje družine na dan zlatega poročnega slavja. Foto: Arhiv slavljencev jima izročil posebno darilo občine - sliko skulpture na trgu PSC Hajdina. Slavljencema pa je ob tej priložnosti zapel še Uroš Sagadin in zlati poročni dan je bil še lepši, bolj svečan. Zlatemu paru Koštomaj iskrena čestitka tudi iz uredništva Haj-dinčana. TM Zlata poroka zakoncev Rozman iz Sp. Hajdine 5. novembra je minilo 50 let, ko sta vsa mlada in A polna življenja ter velikih pričakovanj izrekla svoj življenjski »DA« na Hajdini mladoporočenca Avguštin Rozman in Marija, z dekliškim priimkom Artenjak. 22. novembra sta v cerkvi sv. Martina na Hajdina obnovila poroko in zlati jubilej proslavila v krogu družine, sorodnikov in prijateljev. Zlati ženin Avguštin se je rodil 27. maja 1932 na Hajdini, zlata nevesta Marija pa je rojena 8. junija 1934 na Hajdini. Skupen dom sta si ustvarila na Sp. Hajdini, kje jesen življenja preživljata še danes. V zakonu so se jima rodili otroci Cvetka, Dragica in Miran. Danes pa sta ponosna dedek in babica vnukinj Nine, Saše in Anje, in prav skrb za otroke jima je zapolnila njuno dolgo in srečno skupno življenje. Ob tej posebni in slovesni priložnosti je zakonsko zvezo, ki sta jo pred 50. leti sklenila na Hajdini, slavnostno potrdil župan Radoslav Simonič, po petih desetletjih skupnega življenja pa je zakonca Rozman razglasil za zlatoporočenca. Ob tem je povedal, da jima je uspelo izpolniti obljube, ki sta jih kot mladoporočenca izrekla, ko sta stopila na skupno življenjsko pot. »Bodita ponosna na ta uspeh, na to pot in na vajino srečo,« je še dodal župan Simonič. Na slovesnosti se mu je pridružil tudi Andrej Tkalec, ki je zlatoporočencema ob dobrih željah v prijeten spomin na zlato poročno slovesnost v imenu občine Hajdina poklonil sliko farne cerkve Sv. Martina. Cerkveni obred zlate poroke je nadaljeval župnik naddekan Marijan Fesel, slavljencema pa je zapel še Uroš Sagadin. Pred 50. leti je pri sklepanju vajinega zakona bil priča ženinu Franc Prelog in nevesti Franc Turnšek. Danes kot zlatoporočencema, sta vajini priči, zlatemu ženinu, vnukinja Nina Kokol in zlati nevesti, vnukinja Saša Kokol. Zlatoporočencema Rozman iskrene čestitke! TM Hajdinčanke - prve gostiteljice na Štajerskem večeru v Grand hotelu Primus T"Xruštvo žena in deklet občine •L^Hajdina je sodelovalo na prvem tematskem večeru, ki jih bodo v prihodnje organizirali v Termah Ptuj. Hajdinčanke so pripravile domačo kulinarično dobrodošlico ob vhodu gostov v Klub Gemina XIII, ki je znan kot prireditveni prostor v novem ptujskem hotelu. Poleg Hajdinčank so se občinstvu predstavili še Tadej Toš, Rudi Šantl, Ptujski kvintet, Svetlana Širec - slovenska vinska kraljica, folklorna skupina Rožmarin iz Dolene in Štajerski frajtonarji... Posebna gostja večera je bila Jasna Kuljaj, ki je Najbolj izvirno oblečena Štajerca sodelovala tudi v luščenju koruze, ki so jo pripravile prav Hajdinčanke, ki so kasneje še zapele skupaj z njihovim spremljevalcem Slavkom. Nagradna igra: kdo prej olušči koruzo Zanimivost večera je bila, da je večina izmed obiskovalcev in nastopajočih bila oblečena v domačo opravo. Prav zanimivo je bilo videti ljudi v predpasnikih, šurcih, rutah in klobukih. Podeljenih je bilo tudi nekaj zanimivih nagrad. Zelo zanimiv je bil izbor najbolj izvirno oblečene Štajerke in Štajerca. Prvi naslov je pripadel prav Hajdinčanki Cvetki Papst, najbolj izviren štajerc pa je bil Ivo Klarič. Vsi so se na koncu strinjali, da je podobne tematske večere potrebno podpreti, saj bodo na tak način tudi tujci videli kako lepo je na štajerskem koncu. Tatjana Mohorko Foto: Stanko Kozel, Matija Brodnjak