| Or***- 'LJII Prosimo, poglejtena | II ' ro xjleg naslova a dan, ko II % \ xnina poteče. V teh časih || \ %* oviianja con, potrebu- I . ^ ^ sodelovanje. Skušajte | ii O. 10 vnaprej plačano. | GLAS NARODA Ost slovenskih delavceW Ameriki. ■BiaiWBi M Bee—« O— Itottw IMfc, 1K> it fti V—> Ofllo >1 New Iwt N. I, wfcr AO < Cmmgtm rf tee fcj ilH ISA NEKAJ VI« EOT ^ na dan dobivate... //C 'GLAS HAB ODA" # PO rOta NARAVNOST MA DOM CITAJTE, KAB VAS KAKIMA No- ^ \ ^-38. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 26, 1943 — PETEK, 26. FEBRUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL AMERIŠKA ZMAGA V TUNIZIJI Ponoči je ameriška artilerija neprestano obstreljevala nemško armado, ki se je umikala skozi Kasse-rine prelaz in proti jutru je bil prelaz v posesti Ametfkancev. jo drug« rešitve nego, da se branijo in uphrajo dokler jim je to fizično mogoče. Odpor bo t roba prav posebno trdno organizirati na mejah osiščnih dnžav, (katerih sovražniki ne smejo prekoračiti. "Car" Ferdinand se je vrini na Bolgarsko. Vlada to skriva narodu, da se ne tki ustrašil posledic. Ferdinand, kateremu je Nemčija plačevala visoko pen-zijo, bo dosegel v par dneh svoje 82. leto. 'Na Srednjem Vzhodu so sč nove stotine Jugoslovanov pridružile zavezniškim četam in Se udeležujejo "bojev s skupnim sovražnikom. Angleški radio Tia novo poživlja Srbe, Hrvate in Slovence, naj nehajo e svojimi prepiri in ustavijo bratomorne (boje. To pomaga le našim Sovražnikom, molti zavezniške načrte in ovira prihod naše skupne svobode. Le en sam cilj moramo imeti pred očmi: — Osvoboditev domovine! Boji v Jugoslaviji Pavefičev list TlNovaHrvat-ska" trdi dne 6. januarja, da guerikfca akcija nima vojaškega značaja, temveč da so to napadi razbojniških tolp. Pred kratkim so se drugače govorili, a partizani tod! še danes drugače mislijo. Problem tujih delavcev v Nemčiji . ONA poroča iz Londona dne 15. februarja. i Ruski ujetniki, zaposleni v nemških tovarnah so začeli v čedalje večjem številu zapu&čati svode delo in v nekaterih krajih terorizirajo prebivalstvo onih 'krajev, skozi katere gredo, ko se skušajo vrniti v roško ozemlje. V berlinskih zadnjih številkah lista "VoeBris*ftier Beo-baohter", ki so dospele v Lon-, dan, je najti nekatera priznanja , teh dogodljajev. Popotniki m (Švedske igovore o neverjetnem številu vojnih ujetnikov in tujih ! delavcev, ki se svobodno kreče-jo v rajfau. VoeTkisacher Beo-bachter sam opozarja na grozno nevarnost, ki preti Nemčiji v slučaju vojaškega poraza. ■ • London, iS. februarja. — (ONA) — Nemške m italijan- > sike oblasti so začele internirati - rezervne častnike v vseh obal- - nih predelih. Grčije ter na Egej- - dkih m Jonskih otokih. > ' • Neonski agenti v Grčiji hodijo od hiše do hiše in obetajo Ijiidstvu brano in svobodo za - ceno sodelovanja; s tem posJshi-. šajo pridobiti zase naklonje-i nosft prebivalstva za slučaj in- - vazije Balkana. : - Pocrumen jelen i Salmon, Idaho. — Šestero-) rogati jelen se je zaletel v lafcak truk, kateregla je vozil po zasneženi ,poti goadni čuvaij, Glen "Richardson, ter ga je ustavil, a To mu je dalo korajžo, da se <- je kmalu nato zaletel' z vso silo - v pettonski snežni phtar. kalte-rejg«, pa ni ustavil, ^ač ^a si - je pri naskoku »lomil vrat in --obležal mrtev. Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Jugoslavije I Z SLOVENIJE ... Izpred vojaškega sodišča (Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 14. oktobra, 1942 v izvirnem be-sedibu.) • , Vojaško sodišče vrhovnega poveljumtva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: Drobniču Ivanu, sinu pok. Ivana in Koenig Rozalije, roj. r v Omeiibadm 19. 9. 1903, bi- ' vajačemu v Salki vas 27, delav- : cu, priprtnemu obtotženu: , a) prevratne družbe po čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 2. ; 10. 1941, ker je od nedoločene dobe do 31. avgusta 1942 na ko- j čevskem ozemlju sodeloval pri prevratni družbi, fei je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi. b) sodelovanja pri oboroženi četi po čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker je v omenjenih časovnih in krajevnih okeftaennah sodeloval pri oboroženi Četi, ustanovljeni z nameriam, da vrši zločine proti notranji ureditvi države. Iz teh razlogov izreka sodi-ča DrObniča Ivana 'krivega pripisanih mu zločinov in gat kot takega obsoja v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, vključno plačila procesnih stroškov in vzdrževanja v zaporu. Odreja enkratno izjavo te sodbe v listih "Jutro" v Ljubljani in "Piccolo" v Triestu. Iz časopisja pod nemško kontrolo in iz nevtralnih virov New Zuericher Zefrung, 13. januarja, poroča iz Budimpešte, da je odredilo hrvaško mi-nisterstvo zunanjih zadev, da se izprati iz za-pora vse one člane Mačekove Hrvaške Seljacke Stranke (približno 50), ki so sej nahajali v koncentracijskem J taborišču blizu Siska. Večina iamod njih je 'bilo le začasno in-1 tern i ranih, odkar je PaveTič zadnjič * rekonstruriral svojo vlado. Ik Zagreba, 12. januarja: — Vsa dovoljenja za motorna vozila so razveljavljena od 25. januarja naprej. V Zagrebu so začeli nabirati ustaške uniforme, ki jih morajo oddati pripadniki te stranke, ako ne vr-še vojaške s'uzbe. Te uniforme bodo poslane usitašem na bojišču. Neoe Zuericher ZeHjung, 10. januarja poroča h Budimpešte, da so na Hrvaškem povišali gTobe in takse na znamke, sladkor, olje, alkohol. ca«j »surrogate. kaive začimbe in vse kozmetične -preparate. Vojna, taksa na dobiček iznosi od 10 do 60 odstotkov. Iz londonske radio oddaje V Beogradu je vlada uvedla obveznost dela, tako da bo vsakdo moral: prfeiMo vrSfi delavno službo v prid splošnosti. Virgmio Gayda piše v Gior-naiie d!*Jtadia: Srle-osisSa nima- S Hrvaškega kongresa Chicago, 24. feb. — ONA poroča, da je Hrvaški kongres, ki je izjavil, da govori v imenu en milijon Američanov hrvatskega porekla, sprejel resolucijo, v kateri je deuunciral "habsburške p retenzi je* kot nespametne ter nevarne" vsem slovanskim ljudstvom. Vzajemnost s Sri)i, Slovenci in Bulgari je bila odobravana in delegacija je izjavila, da: •—< "Vse kombinacije v Centralni Evropi in na Balkanu, ki bi skušale oddeKti Hrvate od njih ostalilh jugoslovanskih bratov, bi bile nevarne hrvatskemu ljudstvu in evropskemu miru." Kongres je tudi denunciral Paveliča in pozdravil partizane, kot popularno osvobodilno armado Hrvatske. — Delegacijo, ki je štela 900 oseb je nagovoril bivši hrvaški ban, Ivan Šuba-šič in senator Claude Pepper iz Floride ter čikaški župan Kelly. OBSOJA PROTEST PROTI ADAMIČU Jg San Francisco, suw> prejeli brzojavko, ki se glasi: xtOdločno obsojam protest proti pisatelju Adamiču. Dela mu krivico. Postavlja naš narodni svet v čuden položaj in ruši iskreno enotnost in sodelovanje. —. Vital Vodušek." Oproščen, ker ima osem sinov v armadi New York. — John F. Ban-non, star 56 let, ki ima osem sinov v siužbi strica Sama, je hotel še sam pokazati, da se ne boji ravno vsakega in se je tako zamešal v preltep z nekim možakom, s katerim sta se sporekla. Banon se je moral zaradi pretepa priti zagovarjati pred Rydnika, kateremu je povedal, kako in kaj ter mu tudi pokazal sliko najmlajšega sina, ki je tudi v armadi. Sodnik ga je oprostil in m-u naročil naj pozdravi v njegovem imenu svoje fante, ter naj njim prepusti posel bojevanja, ker bo to več zaleglo za Ameriko. Rusov ni mogoče vstaviti in Konotopu je rdeča armada osvojila več močno utrjenih krajev. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je padlo neko veliko mesto zapadno od Harko-va, da je Orel že ekoro popolnoma obkoljen in da sta zašla v past dva nemška bataljona (okoli 1600 mož) na zapadnem Kavkazu. 'Rusi poročajo, da so bili Nemci, ker se nko hoteli podati. uničeni. Rasi priznavaja zelo močne nemško napade v Donecevem bazenu in celo priznajo, da so Nemci vdrli v rusko črto pri Kramatonsku, 50 milj severno od Stalina, od kotle r vodi železnica, (po kateri se morejo Nemci umakniti. Na osrednji fronti Rusi vedno bolj obkrožajo Orel, malo dalje proti jugu pa so od Dnje-propetrovska oddaljeni samo Se 30 milj. Na jugu pa se Nemci poslužujejo tankov in aeroplane v, da nad seboj drže "streho" ob Aztfvskem morju za umik več stotisbč mož od Ro-stova. _______*- je čakal na signal, ko se je dogodila nesreča pri kateri je bilo ranjenih 57 oseb, od katerih je šest težko ranjenih. V vlaku se je vozilo največ vojakov in anoraarjev in je brio tudi med ranjenimi največ teli. Gandhi nekoliko okreval Mohandas Gandhi, indijski vodja, ki je tekom svoje gladovne stavke nevarno obolel, je adaj nekoliko boljši in zdrav niči upajo, da je krizo že prestal. Angleški .politiki in oblastniki so zaradi Gandliijevega stanja zelo v skrbeli, ker bi njegova smrt lahko kneia za posledico velike izgrede in morda celo revolto med Bindujci, katerih narodni vodja je ma-hatrna (svetnik) Gandhi. Kljufc kočljivosti položa ja, pa nočejo Angleži spustiti Gandhija na svobodo, ampak raje čakajo, da vidijo kaj bo iz tega. xvueua armaaa je zopei zaoua nove vrzeli v nemško obrambno črto zap aid no od Harkova v smeri proti Dnjepru ter je zavzela Miugrelsk na zapadnem Kavkazu 33 milj od Novorosi-ska ob Črnem morju. Navzlic silnim nemškim protinapadom, gorkemu vremenu in blatnimi tlom so Rusi dosegli precejšnje u&pethe v Donecevem bazenu, kakor tudi ob A zovskem morju proti Taganro-gn. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja. da so Rusi zavzeli zopet več obljuden ill krajev jugoza-padno od Vorošilovgrada. Včeraj so Rusi pričeli močile napade vzhodno od Gžadteka ob "Napoleonovi cesti", 100 milj jugozapadno od ^foskve in posebno je bilo povdar jeno, da so I te pridobitve dosegli z arneri-! šlrimi tanki. Rusi poročajo, da Nemci še vedno dobivajo velika' ojače-nja iz zapadne Evrope. Včerajšnjo poročilo se glasi: V svojem prodiranju na 300 milj dojgi fmnti proti Poltavi — - —. — - — — i . i Churchill ima pljučnico London, 24. feb. — Na št. 10. Downing Street so iaiali buletin, ^i obelodanja prvič izza časa obolenja prvega ministra dejstvo, da ima ta pljučnico, ter da je krizo že prestal, i-nta pa še vedno visoko temperaturo. KljiUb bolezni ki vročici je menda hotel Churchill vseskozi kaditi svoje cigare, žena, gi mu streže, je pa imela pri tem besedo, koliko sme in koliko ne sme kaditi. Pravijo, da ima ChurchiTlova žena veliki vpliv na svojega moža. Mnogo ranjenih v železniški nesreči Wilmington. Del., 24. feb. — *Tukaj se je pripetila težka železniška nesreča, ko je privozi-Ja odzadaj v natrpan osebni viak "Cavalier" lokomotiva z dvema vagonoma. Osebni vlak železnice Pennsylvania B. R. se je ustavil m UJETNIKI NEMŠKE PODMORNICE Palestina proslavila 25-letnico Sovjet. armade Jeruzalem. — Po jeruzalenv sikih ulicah so ob priliki proslave 25-letnice Sovjetske armade korakale čete in raz oken so vihrale zastave v počast hrabri rdeči armadi, ki uspešno tepe in podi pred seboj Hitlerjeve barbarske horde. Povsod drugod po Palestini so proslavljali 25-letnico sovjetske armade. Proslave so se udeležili tudi oddelki zavezniških Čet, ki so nastanjene v Palestini, dalje ženske pomožne vojaške organizacije in čete do-mačHi prostovoljcev. Civilni in vojaški voditelji so pozdravili pohodtnike in se poklonili zastavam. Newyorake CIO unije so se pridružile gibanju za obrambo delavskih pravic New York. — Greater New Yoik Industrial Union Council (OIO) ima v%e pripravljeno za mobiliziran je svojih petsto tisoč članov v lokalne odbore, ki bodo del gibanja CIO organizacije za obrambo delavskih pravic. Načrt, priprave za katerega (Ho bile začrtane že takoj po no-venfcerskih volitvah, nalaga Jokata trn organizacijam udej-stvovanje v političnih, verskih, bratskih ter drugisli skupinah. Cilj načrta je predvsem sodelovanje pri vojnem naporu; ]jodfpiranje predsednikove vna-uje in domače politike; sodelovanje pri prostovoljnih obrambnih organizacijah ter nadziranje kontrole cen in raoijoaiira- nja živil. Osttče obsoja članek Virjfinio Gayde Virgmio Gayda. ki je nekakšen itaVijanski Goebbels, je pred nekaj dnevi -napisal članek v Giornale d'ltalia, v 'katerem je izjavil, da bi Italija morda sprejela mir kompromisa z Zedinjenimi državami in Veliko BrJtanijo, nikakor pa ne z Rusijo. Ta članek je izzval precej komentarjev sirom sveta. AP poroča iz Ijondona, dne 16. februarja sledeče: — Komentarji nevtralnih in zavezniških časopisov o članku Virgi-nio Gayde so povzročili izjavo orišča, ki zdaj trdi, da je Gayda "eel nekoliko predaleč." Nemška ča«niška agentura DNB je izjavila, da Gaydov claffwfc nikakor ni bi! inapiri-ran ali odobren, ter da se v njem nikakor ne zrcali stališče vlalde ali mnenje uradnih krogov. -^JIC. kngleški vojaki vodijo mornarje nemške potopljene podmornice v neko pristanišče v severni Afriki nov vseh vrst, so največ pripomogli k Eoanmelovemu poraziu, V prvi vrsti so sicer obstreljevali in bombardirali letališča, pa tudi vojaštvo in artilerijske baterije. Francoski bombniki, ki so v teb operacijah prvič posegli v boj, so se pridružili ameriškim ki angleškim aeroplaoaom ter posebno -bombardirali ceste v o-sitJkein ozadju. Pod vrhovnim poveljstvom angleškega generala sira Ha-rolda Alexandra so zavezniki pričeli dolgo pričakovano dvoj no ofenzivo proti osisču v Tuniziji. Angleški glavni stan na MaHti naznanja, da so torpedni ae-roplanii potopili veliko zalagal-no ladjo in poškodovali neko drugo ladjo severno od Trapa-inja ob zapadni obali Sicilije. Bombardirali so tudi vlake v Italiji, na Siciliji m veKk konvoj pri rtu Alice. Hotmnel ne bo več mogel zdržati velikega ameriškega in angleSkega pritiska in se bo moral staHno umikati, ako v do-(^Wsiem WM ne xiobi- fflintne pomoči. To pa bodo skušali prepr^OTti zavezrnSki aeropla-ni, ki dan m noč letajo nad Sre-doze»m«kim morjem in preže na osiške ladje, ki dovažajo pomoč iz Italije. Z zavzetjem prelaza so prišli Amerikanci v popolno oblast celega pogorja, s katerega so se umaknili po izgiibi Gafse, HbeHle in drugih krajev po planjavah proti jugu in vzhodni, ne da bi oddati le enega strela. NemSka artilerija se je u-maknila čez noč ter pustila za iseboj z minami .posejana polja, da bi bili Amerikanci v prodiranju ovirani. Neanci so najbr-že tudi zapustili mesto Kas-serine, ki se naliaja deset milj jugovzhodno od prelaza. Umaknili so se mogoče celo do Gafse, 50 milj južno od Kasse-rine. Tekom noči so 155 inilimeter-ieki aaneriški topovi neprestano obstreljevali prellaz, infainteri-ja pa je naskočila ob pol sedmi ill zjutraj kn zadeli niso na ui-kak odpor. Nato so tanki po raZorani cesti pridrvili v pielaz. Opoldne pa so angleške čete prišle čez z miinamir posejana polja. Dalje na jugu je pričela angleška osma armada z vso silo preiskati 2Ht Mflirptii oA>rwH-j bno črt9, v sled česar se bo moral Rommel umakniti še dalje proti vzhodu, da ojači svojo črto na jugu. Zavezniški aeroplani, pogosto v skupinah po 500 aeropla- NAKOPA" — Wwr Tatfc "GLAS NARODA" _ (vnet «r m nraiu) ----.— . . , jh.... -, . ^. Owned and P»bl*t*c> |gr ator«tc F»talM40« OBttjKUiy, a Ameriko m Kanado IV-: pol lata W-—; •a flettt leu 11-50- -2a Ne« totfcja cefc Jeto u poljpto Za tnoaamairo aa celo lato fT.—; m pol lata »3.60. "Ulaa Naroda" izhaja vsaki dan laraemil sobot . nedelj In praanlkor. •HiLAS NARODA". 116 WEST IStfc BTKEBT,* NEW I0BK, N. X Telephone: CHelsea S-U4I SOBOTNE cMISJJ > Piše: T&AK BUK^VIKSKI Pittsburgh, Pa. FRIDAY, FEBRUARY 26, 1943 VBTANOYLJEN L. 1*91 . | 11 H 'I I- .. . RAZGLEDNIH Pile Asaa Krasna« UČITELJ Tisti dan, ko sem ga nenadno srečala na cesti, sem se spomnila na njegove sanje o Istri ki strašno efe mi je ittilil, ker "kar udkako ačtelo seli&ilj'-, ust. Ko sem prišla domov, sevri materi in .očetu povedala koga sem smiala, '' Usoda slovesMfcega "uri if-Ija," je rekel oče, mati pa si je dbrisala solzo. —- Kanalu za; f ti smo zvedela, da je umrl... njegova Ij'uibe Istra pa je piv-ia docela v rofce tajoeni, nje^-vn i že-na in njegovi otroci so stra dali, ko sem uazadnje sljeela o njih. Toda K. ni fori edini, ki je moral pasti kot žrtev, padel je t trdi "Požar in še drttgi -zavedni \r-čitelji, 'ki so nas uči?! slovenska -besede. In ko je poginila Avstrija, je stopila v njeno Vlo-r^ Italija. Ta je bila neprimerni •bolj (brezobzirna. In kafcor p ""m zamrzela Avstrijo, ko sem videla kako je namenoma umori"! h mojega (bivšega učitelja, tako sf-rn zasovražila Italijo, ko sem videla, učitelja iz naše oMitfe vklenjenega v verige in timne-ga v internacijo. Njegov pogl* * i je bil presunljiv, ko se je ozf* po nas mladih ljudeh, ki'smo šf? peljali na glavarstvo, da Vi ».i -,mo dovoljenje za odhod iz movine, katero nam je ngi'fc'HIl f tujec. Ne vem ali nas je pomiio-Vat ali blagrovai. Svojega občutja ni hotel kazati fn na obrazu se mu je poznlo, da je bil pretepan. Pretepali . .' . kako sitrašro je olbootje, če deli človeku tmo največji strahopetec pel so^tacem... str&hopetec, ki je na Saboitinu, Sv. Gori, na Dofber-dofbu m na goriški planoti kH-oall mamo na pomoč, kadar je ugledal Bosance, Hrvate, Dal-matinee, Slovence, Če3ie. Po-ljaike .. . In stra3w>petec taiko rad žali človeški ponos, kadar dobi moč nad svojhn nasprotnlkoir 'ali žrtvijo. Ko so naon sramnfili naše ifeiteTje in jih ponizavali z batinami, so bti v obraz v*>m in vsakemu Slovencu poseibej, pa naj se nahajamo že kjei^koli. A ktjob vsemn — ali tmaifio pred očtm te nase žrtve? Vča-sab bi mirno odgovorila, da Jfli imaimo, če pa se spomninl pogleda TJČrtelja, Iki je taval pO cesti sem od soške fronte in na onega, Id se je opoteflčel vklenjen v verige in potiskan p puškinimi-kopiti v avtobus, "kl' gH je odpeljal na pot v intern ač!jo, tedaj se mi zaadi, da spimo br^-j trdno kot kralj Matjaž 'in njamo naivne sanje o demokraciji, kraljevim, Zdnrženi Sloveniji in taSko naprej . . i medtem pa nam tu jci vsehivaž mirno naprej delijo batine m nas dražijo s. črna in rdečo marelo. ' P1M I ,1. 1— Studenec Blagoslova!. sao SVETIH ■ MAŠ LETNO, za K*»"in mrtve 6'ane Main« Zvm«. Č4sn*r)na ea vMko osebo iivo «11 umrlo 29«. (Nikdar ni potrifta tbnovift.) Upliit« Vtis skrcve vojake. DRUŽBA SV; PETRA KLAVERJA za afrlkanake mi*IJoM - Department G asa* w. no« biv^. at. L^wia. Mo, ' T-' ' ■ " 1---' BARTENDER in OSKRBNIK — dobi slua>o v Slovenskem Narodnem Domu v BroofclymL ~ Pismene ponudbe se ntfb* pošljejo .na Araerican StoverMn Anidrtoritmi, 953 Irving Ave., Broc&lyn, N. Y. 2 — 23,24,25^ V tisptiir dmeli, ko so se Hli hudi boji za Gorico, me je poslala mati nekega lepega popoldneva po opravku v bližnji trg. MM potjo sem, v svoje ve-fiko presenečenje, srečala našega bivšega učitelja. DaSi sem bila za par M starejsa, kot tedaj, ko je on zapustit našo občino, me je vseeno takoj spoznaj. Jaz pa sem njega prepoznala le s težavo, zakaj bil je ves shujšan m blediii lic in vojaška obleka je nekam nerod.no visela na njem. najmanj od vsega pa se mu je podala torni-stra, ki ga je očividno -zelo mučila, ker pretepal si jo je z rame na ramo, ko je govoril z menoj. Ker sem bila bas v tistih letih, ko Človek kar ibre-z pomisleka včasih naravnost pove svoje1 misli, sem mu takoj rekla, da se Čudim, kako da so ga vendar-mogli potrditi k vojakom, ko ni v njem prav nič vojaka, ampak samo učitelj. ^Ce je kdo preveč liberalnega mišljenja/' je dejaU "ni ravno treba, da bi bil rojen za vojaka, posebno, če je Slovenec." | Razumela sem. In kaj ne bi, saj so ljudje pod vplivom govoric, Sri so prili ajale iz kroga . o&rosr župana j.n župnika, govo-( rili, da 'bo zle>tel kamor bo pri-, šel, -ker je preveč liberalnega mišljenja. i Pri avstrijskih cft>lasti;h je pa bil najbrž Še posebe zapisan, i kot vnet narodnjak, zakaj to je > trudi bil. Narodnjaki pa so bili i vedno in vsaiki č«s ssposobni za i, fronto v stari Avstriji, ki je skilbno zasledovala aktivnosti inteligeirtov m posebno Se uČA- > teljev. Učitelja K. jim ni bilo trebfi posxAmo zasledovati, ker v svoji slovenski zavesti je bil tako požrtvovalen, da je šel zastonj ooučevat dol v sJovens&i del Mre, kjer je brio tako malo orilike za slovensko šolstvo in kjer je naša. kakor hrvatska mladee ostajala brez šolske izobrazbe. dočim je Avstrija nudila pritepenim Lahom ob meji vse prilike, da so se lahko iz-obrazovali v svojem jeziku. I V šoTi nam je učitelj K. vča-1 sih pripovedoval o naši istrski I deei in Isirijanih sploh. Zelo . je Utftal Istro in tudi ženo si je . našel nefeje dol v Istri. Njegova največja, želja je bila, da bi t bil kedaj poslan kot pravi na-, stavtjem učitelj v slovensko , Istro, o kateri je upal, d(a bo dobila nekoliko več svobode in pravic, ko si bodo Skyvenci in Hrvatje priborili ve<5 politične veljave v državi. SON AR T REKORDI Lepe Melodije) Št. M571—Na MarUance, polka Kje so moje rožice MartSca pegla—polka ------- Doquesce University Umburlca orkester St. M575—Terezinka polka Na planlncab—valček Jerry KoprivSek In orkester Za toz. cenik in cene ploSč ee obtsatte na: JOHN. MARŠICH. Inc., 463 W^42nd St^ New Yorfc omejili kajenje in pijaoo, to pa jim še na um ne pride. Ženica naj pomisli, da velike količine brane se pošilja našim "m drugim zavezniškim vojakom na fronto, razven tega pa koliko robe pogreznejo sovražni submarine na dno morja. In če bi bojevnikom na fronto poslali nameisto tečnih živil tobak in alkohol, bi se presneto malo časa držali in kaj kmalu podlegli sovražniku. Potom odirterkbv se vse blago, kar ga je na razppGagx> za civilno prebivalstvo, - enako* me-mo porazdeli, drugače pa bi premožni sloji vse vnaprej pokupili in se z vsem založili, za revnejše pa bi ne ostalo ničesar. Iz Washingtona portočajo,-da za enkrat še ni potrebno omejiti nakup /dblačilne robe, mogoče pa že na jesen. Ku, to ne bo posebno velik udarec za nežni spol, ki že tako hodi na pol oblečen in se raje kaž? v Evini nego v drugi obleki. Po zimi je malce sitno, pa tudi v mrazu in snegu iih vidiš v mre-■ žastih nogavicah in od spredaj i v preluknjanih čevljih. Pravijo, da iz ljubezni do svpžesra ^aka, 'ki ima prost dostop do kože. Sicer pa -dandanašnji prideio vedno nove iznajdbe in I ni zlomek. da ne bo nekega dne edi^n ali drueri naših učenih kimijatov izumil mamlo, ki bo obvarovalo kožo po zimi pred mrazom a p-fleti pred vročdno in volneno opeklino. JZ RUMUNUE. (JIC.) — O Bumuniji Se širijo govorice in namigovanja, da bosta maršal J>on Antonesou in njegov brat MHhael Antone-sen zopet odpotovala. Tudi v Rumuniji vlada velika nevarnost. Zagotovo pa je, da nacisti ne bodo zapwtili uiti Bolgarske niti Rumunije bree trdili boje v. Potniki, tiprihajajo itt čije, pripovedujejo kako Nemci reagirajo na polom na ruski frjcnti. Mlada generacija še veruje v nacistični sistem, toda socialno demokratična struja ž» močno pridebiva na vplivu. Baje prevladuje v NemCiji prepričanje, da bo le vojaška vlada mogla razrešiti položaj. KUHARSKA KNJIGA: B Recipes §f Ali i"1- C ^ ' RECEPTI VSEH NARODOV • ferric S Stane samo ^ ^Knjiga je trdo vezana, in ima 821 atrani^Sa Recepti bo napisa« ▼ angleškem jaziku* ponekod pa so tadi ▼ jedka naroda, kima je kaka jed pos«bno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega z& one, ki se xaxdmajo za kuhanje in m hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in "izpopolniti. — - --------------- ^^^^^Naročite pri^^«^^ KNJIGARM SLOVENIC PUBLISHING CO 118 Wart 18th Street New York. N Y \ zaaevi oKrivnostnega pisma k Argentine, ki je bilo priob-ceno v tem listu. Pravi, da poena tega človeka," namreč Rudblfovega sina pod imenom Frank Sorine, in da sta enkrat že skupaj karte igrala. On seveda ni vedel, kdo je. Ke ve sicer za njegov naslov, aH lahko izve -od njegovega pri jate lja, AŽfeo se torej dotična ženska (redovnica) zanina zanj — tako piše — kar na j^pride v Xew York in bo že poskrbel za zvezo. Tako govorjenje nima smisia kajti ona se sedaj nahaja Tie-znano kje, sicer pa kot redovnica v nobenem drugem slučaju bi ne mogla priti. Well, če se noče sam izdati zlasti Slovencem in želi ostati nepoznan, on že ve čakaj, potem bo najbolje, da ga tudi -drugi, vsaj za enkrat v miru puste. In mož, akk> je sam čital tisto pismo, (saj je posredno naročen na "Glas Naroda'*) mi bo oprostil njegovo priobčit^, saj s tem sem mu hotel le dobro. ■V današnjem času vojne se sKšijo vsakovrstne, bodisi o-1 pravičene ali neopravičene-pritoke. fakk> je rogak dejal: Odkar nam delijo gasolin ina-lodane z miferwkcpično mero, vpijejo moderni preroki: To je pravi blagoslov za ljudstvo, bc vsaj hoja prSšla spet do evojc veljave zato bbdo ljudje skr-beli za svoje noge. kar bo u godno vp^valo na celo človeško telo. — Po mojem pa se takisto blagW'ova hoje ne bomo dolgto radovali samo j tremi 1 pari čevljev na leto, dasti kei vise boljše usnje gre za ''naše fante" v armadi. Sij človek : Vendar ne more bosonog naokoli kolovrati ti kot žival ali zverina. Pa sa j Še celo konjem dajo želeano bbitev. -"Well, v starem kraju smo o-, troci bosi skakali in tekali, smo imcifi bolj zdrave noge i nego tukaj »obuti. Res je sicer, I da smo bili takrat nekolike mlajši in običajna bolezen mladega človeka je bolj zdrava, nego zdravje starega, ali Člo-Vfflfc se vsemu prilagodi. Akc ne tfo drugače, bomo poleti nosili sandale z lesenimi podplati (k sreči se jaz prilično zastopam na lesorezbo) v zimi pa bomo si gornjo stran nog s cunjami omotali. pa bo že eto. . Ampak brez Šale, vsaka rec iftia svojo dobro stran.- Mla-cEna, zlasti nedorastli in do. raščajbči fantje se bode naučili bolj paziti na obuvalo. Ta ali ona mati namreč toži: pogiej dva meseca je komaj, ko sem mu dala 4 ali 5 dolarjev ea čevlje, pa jih je še uničil. In nefei rojakinja kritrzka Vse potrebne stvari nam bode racijctoirail, da pa bd dedeetr DRŽAVLJANSKI ; BEIBOCNIK :. Izšla jfe nova knjižica : poljudna navodila, kaka ameriški državljan. Pokg vimimi, Vi itb. nd^dno ■odnttl «tarifQ pri U®ltn j« dr-! lavUwstro, Vffepuje tnitflca ta r ^p nek*} Taknlb letnic U ««lwlne Zedlnjenth drlay, V ZJ^L aem PP4 jiaaloTom Basio, pf Prf^glp^^ neodvisnosti, tT^a»a Zedl- nJenl^, drfav, Lincolnor govor r Gettysburg^ Predsedniki Zedinje-nib drtar 1» Poedlne driare. Oeoa knjffiel H . samo BO centov. In se dobi prt: 6LOVENIC PUBLISHING 00. tU Wert 1Mb St, New Xatk V zadnjem času sem prejel nekaj pisem od .rojakov. Eden imi pj^e iz srednjega zapada: Oenjeni Bukovin&ki: — Pred ae dolgim si pisal V svoji koloni, kako važno vfogo da igra številka 7. v zgodovini človeštva in vvsa^danjem življenju. Sled drugim si na primer-dejal da imamb 7 glavnih grehev. Ampak tu sr s^ malce znSotii, v sedanjem modernem času, o^c-bito tu v Ameriki, jih je% resnici in ta osmi greh |e naj-, večji, ki povzroči brez številia nesreč: šofiranje v pijanosti. Drugi, ki pa se ni podpisaJ^ (poštni pečat je Nanticoke, Pa.) mi je ploslal orumeneli iz-, lezek iz dnevnika The Philadelphia Inquirer* datiran dne 3. jiilija 1938, sledeče vsebine: "Colorado Springs, Colo. July 2. — Truplo Jamesa L. Č3eve-land, 49, iz (Providence, Mw„ ki je preminul včeraj v ttfkajšnji boln^nici, bo pripeljano jntj-i na njegov dom v svrho pokopa. On da je baje bil diroktra potomec Habsburške rodovlne in riai=il:rdnik a^strjjš}cega prestola.. Kkke piavice je imel do tega, ni bilo nikoli dokaeairo. V:žiyl^?njepisi!i Irabsbur^ke in n^rke ear&e ro<$cvrne Ifcoma-noviČev. ter v razrnt časopisna! Tiedfijskih prilogah, se je poudarjalo, da je b?l on pravi sin prestolonaslednit-a Rudolfa m eno izmed ruskih carskih princezinj. Cleveland je postal žrtev tuberkuloze in je prispel v ta Sana torij p:ed par tedni. p*tav-Ija vdovo in sina Jamesa Pro-Videnc, bivajoč v Boon County Mw j nemški'narod poraljil svoje sike, pa naj velja, kar hoče, ooino za vojnO.Ua bo šaiiflgii dobljena. Toda samo največja zverina izgovoriti naslednje Hitlerjeve besede: *'Piav nič nas ne bo pekla v et zaradi tujih življenj v rj-u, ko se od našega lastnega življenja zahtevajo tako teike žrtve." Berlinfiki radio je naznanil, da je Hitlerjevo poslanico bral tajnik n ruškega propagandnega' ministrstva Herman K^-er mesto nacijakega voditelja na Bavarskem Adolfa Wag-ki je bolan in ki navadno bere HStleijeve govwe, kadar Hit er n mt-Te priti s treme, da bi sam jpovoriii. - Hitlerjeva poslanica je bila prebrana v kleti Hofbrauhaus v Afonakovem 24. februarja ob spominu na nacijsko stranko, i je bila v isti kleti vstanovljena 24. februarja '1920. * - I "Prosil sena strankinega člana BsscTja, da v mojem ime-Tiu oznani to, česar jaz zaradi okolščin nisem mogel oznaniti,," je bilo spo«K:i6eno po radio, kot bi govoril ffitder* toda Hitler ni govoril. Nato je rekel, da je nemška armada v velikan-' "-kem boju proti svetovni nevarnosti, "ki so jo povzročile banke y New Yorku, Londonu ter zid je v Moštvi. Hitler — je rekel — da se nahaja na vzhodu in da zaradi t> ga ni mogel prjti v jVUmrakovto na sestanek ^nacijev. - "Moje misli so dnnes mnogo bolj z vami, kot kdaj poprej." j? rfkel "Hitler", "kajti kaka usoda bi zad^a nas narod in c 'lo Evropo, ako 24. febriisrja 1920 nauk narodne socijalistič-ne revolucije nebi bil ra/glaSenf" - •• > * * ' In dalje pravi, da '\e Ts/^mur znano. velike uspehe so v?xed naravnih razmer (zime)" Ru«! letvijo žimo zopet do-50trli in s tem uničili velikanske pridobitve nemške junaške aimadp r>oleti. *H;tler" ki se vedno postavlja s svojim fanatizmom, ie i da ffa tudi cedaf navdaja še vedno isti fanat^em kot ] rej in da -ga ne bo nikdar zapui®ti£. dokler bo živeL ^ - Nacijska stranka — je rekel "Hitler^' — je^poklicana, da i/polni s vejo drugo Zgodovinsko poslanstvo, da neprestano zbuja nemški narod in mu postavi pred O^i-vrliko nevarnost, da utrdi njegovo vero, da .vlije moS v slaibe in uniči saibrita^je. , Iz v«eh teh besed veje samo njttnžki stiah — Hitierjev strah — pred Rusijo . Hitlerjev strah? Kje je Hitler? " * - -v Včeraj, ko j p govoril "Hitler", in bil Hitlerjev glas. In cia j« mesto njega govoril Easer, e tem še tudi ni rečeno, da je govoril Hitlerjeve besede. Kie je Hitler? T ' " — , - ^—. ^i*™ dne^em gtauku v New York World-teTegram j« r-ianlkar William P S;mtni-?, ki je najboljši poznavalec eyetov-rih. in afasti evropskih razmer, zapisal t t r . j ; "Hitler je mogoče mrteV, mogdŽe je "bolan, mogoče je v rorifeica. je v varstvu svojih getwralw." * Hitler je govoril — pa ni govoril. Something wrong in the £UaU joi Gemiasyl_________ INVESTnUJTt V AMERIKO _ Rtirum i WOTTO 8TATK8 WAB BAVUMt* BONIM m BftAIMS ^ ^ I Vatikan no prisojava neraikSjja razkosanja Postite — - i - i London.'-4 '01?A poroča, da Vatikan ne -priznava razkosanja Poljske pod nemško administracijo itn ima stike s poljsko abežno vlado v Londonu, kakor prej, ko je Poljska se obstajala. Tozadevno izjavo je ponesel '^Catholic Armuat" Po vatfkajifjkam radigxi'je bilo v poljskem jez&u povedano, 4a Vatikan ni ^remenil evoje-ga stališča napram Pogeki vsled nemške okupacije deže>, četudi se širijo okrog take go-yonoe. Sveta ^cerkev Se vedno opožteva iste administracijske kaloMSm na Polj- Trrtjerau r^fen gotove -prede- h m m&js* ____ ■GLAS NAKOPA" New I«ft_ IVAN CANKAR: SBNČE Kratka bnerna 2godba FRIDAY, FEBRUABY 26, 1943 mANOTUKN L. IBM ■ ■ —— V PESMARICI I "AMEEIfJKA SLOVENSKA Id&A"| so vključene sledeče ' ' slovenske pesmi: I. Podoknlca — moikt rbor s bari- ton samospevom S. Pozdrav — mottd sbor S. Lahko noč — moški sbor 4. OtoSkl zvon — meSanl sbor I t. Potnladiuka — m«ftanl rbor? s bariton sainoapevom C. L-ira 1. — za. moto speve, moikl ln meSani sbor • 7. Lira TI. — sa m eSant ttbor - -I Atlantski ortrnevl _ za molki bi -ienskl zbor, s bariton «a-noipcvoni ». Kan tata Is psalroa 12« — mo*kl sbor | 10. Soči — ss samospeve, metan! sbor ln spremljevanjem Klasovi ra II. Pnalm 89 — «a samospeve, «e- Sanl sbor in spremljevante glasov ira &M Of| ©1 CENA SAJfO 50 centov KOMAD' - - * > ] To so koncertne premi q mqjly j in pm&n* ibore, katere Je j bil in v samozaložbi izda) MA- j TEJ U H O UM AR, organist in j pevorodja pri sv. Vida. Clere- j land, Ohio. 1923. Naročite to zbirk® pri: Z' 1 UNJIGAIJNI SLGVEN|€ PUKL. COMPANY 21» W. IStta St. New Yeck zavali in naglašal, da se danes nahaja v tvornicah ameriškega vojnega napora 55 odstotkov delavcev slovanskega privoljenja. ... 'Bttbin Kristan je v imenu ameriških Slovencev pozdTavfl kongres in dejal, da je sfctipifi oilj vseli Sl/cvanov v sedanjih bojih zmaga nad fdšiamom: Slovenci se bore -za svobodno', zed i nje no Slovenijo v svobodni j in demokratični JngoslaijC Ničesar ne zahtevamo. —- je dtz-ja^il Kristan — česar ne bi priznali vsakomur. Frsuio Petrovič v imenu jnžn^-afneri-ških Hrvatov, Magaeinovic ,y 'imenu jugoslovan^faih pomorščakov in bolgarski d&egat :Firihski v imeiiu Bolgarov, so tudi naslovili kongresa svtoje pozdrave. . Važen govor ^e imel iia kongresu senator dan dePepper. Razložil je glavne cClje Amerike v vojni in v num. Pteval je vse Amerik ance, kateregakoli pokoljenja, naj se zedini-jo v bojn za svobodo in neodvisnost. Ostro je obsodil politični in nazorni izolactouizem in izjavil, da je Amerika odločena, zmagati v fej vojni in doprinesti vse potrebne žrtve (Nadaljevanje na 4. str.) morajo živeti v enotni svobodni skupnosti. Opisal je v podrobnostih ogromni napor Hrvatov v Aimeriki in v«eba hrvaškega naroda v stari domovini, za zmago skupne zavezniške stvari. . Drugi referat — o Hrvatih v domovini — je prečital ban ftubašič. Napravil je globok zgodovinski pregled demokratskih tradicij hrvaškega naroda in njegovih bojev za zmago demokratičnega načina vladanja, od najstarejših časov pa do da-ues; ^Pokaaal je; da je že najstarejša organizacija rodbine, vaškega življenja, župe, banovine in kraljestva, temeljila na demokratičnih načelih. Demokracija je prirojena lastnost Hrvatov in sploh vseh Slovanov. Demokratične sile v hrvaškem narodu dosegajo zdaj velike konstruktivne rezultate, in podpirajo dr. Vladka Mače-j ka v odkritem boju proti nacizmu in fašizmu, proti kviz-lingom in njihovim pomaga-čem. Tretji referat govori o ciljih hrvaškega kongresa za bodočnost; ta referat vsebuje večje število konkretnih načrtov za bodoče defcrvanje kongresa, ki mora postati forum ameriških Hrvatov. Prečital ga je hrvaški izseljenik Ladešše. Prvi dan je pcBdravil kongres tudi minister na razpoloženju Savo Kosanovič, govoreč o idejah in smernicah sedanjih bojev Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoefaviji in o potrebi sloge v boju proti fašizmu in nacizmu. Predsednik vse-slovanskega kongresa Kr-znioki je pozdravil kongree a-meriških Hrvatov v imenu vseh Slovanov v Združenih dr-' (JIC.) — Dne 20. in 2L februarja je bil prirejen v Ghi-cagu kongres ameriških Hrvatov, katerega se je udeležijo 927 registriranih delegatov. Kongresu so prisostvovali ban Hrvaške dr. Ivan Subašiig, minister na razpoloženju, Sava Kosanovič, Zlatko Balokovdč, predsedni Slovenskega kongresa Etbin Kristan, predsednik : občine Chicago, maytor Kelly I in senator Claude Pepper iz 'Fkride. . " V svojem pozdravnem govora je predsednik kongresa But-kovič naglasil lojalnost Hrvatov napram Združenim drža-j vam, in povdaril, da je cilj kon-Igresa vseh Hrvatov zrušiti na-!oizem in fašizem ter podpirati fctorbo in odpo-r bratov v stari domovini. . Župan Kelly je v svojem go-varu hvalil lojalnost Hrvatov mesta Qiicago in dejal, da delajo sijajne napore v prid A-me: ike in so v vzgled vsem narodnim skupinam- iz katerih se sestavlja to veliko mesto. Ban Šubašič je opozarjal a-meriške Hrvate na njihovo dolžnost napram Ameriki. Vse hrvaške sile morajo biti na razpolago ameriškim Združenim državam; v drugi vrsti pa borbi S:'bov, Hrvatcv in Slovencev in Bolgarov ter njihovi Ltevofooditvi; Hrvati, ki eo po-J nosni na sodo6nost južnih Slovanov nerazdrtesljiva in da S THE NEW ENCYCLOPEDIA of § MACHINE SHOP PRACTICE g ^ Spisal mani pratmm m Stevens 7 CQ i ' ' Institute sf Teefanolocr ▼ mdaUk* - o George W. Barnwell; !Z Ne dede na to, aU'ste «eie pefrtnOf, Van ko ta knjiga ^ _ „ _Ml>totfat**to "■*&> wtto. NAROČmi JO DANES 1 C! Si- OVEN i C PUBLISHING COMPANY tie WB8T 18th 6TBRET NEW YORK Cm SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.5° »J - Pri naročbi se poslužite naslednjega'kupona J>. JI i'ia 111 Pošiljam Money. Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" sa $...... Moje ime —---i-...,_ . Št., ulica ali Box št-—___ „. , ^ 1 Mesto in država --~ - - ♦ Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI - "Glas Naroda'' 216 WEST 18th STREET NEW YORK I' mi« V I-II I.u. 1 . ■)• |> -----o----— • ^ njrgov spomdn, od groba do giridba; mriogo jih je bilo, ob malokaterem je stalo saiamenje. Obšla ga je grenka, neuismilje-no pekoča zavest, da med vsemi tistimi, ki so tiho spali, ni bilo niti enega, kateremu bi nikoli ne bil storil krivice. Z growo je pomislil: "M^ed ranami, ki so parale njih srca, je bila vselej tudi ena od mojega noža!" Okrenil se je k tovarišu, ki je ležal poleg njega na slan*, niči.. 14 Ti, veš kam se nepotim fcoj. kadar pojdem odtodT Naravnost k očetu. Star je in čisto sam. Živela bova kakor dvoje zvestih prijateljev. Če mu o-lapšam eno samo večerno uro življenja, bo obilo tolažbe za vse, kar sem kdaj storil hudega njemu in drugim. Takio bo vsaj eden med (mnogimi, n-aj eden, ki bo še v grobu smehljaje in brez očitanja mrislil name." ; ; Tovariš ga je pogledal z zamolklim očesom, pomislil ' je, nazadnje je rekel: '4 Danes dopoldne sem govoril s svojo nevesto." "Kaj je povedala?" "Nile posebnega. Zdaj, tio padajo štotispci, kakor bi travo kosil. — (Povedala je, da ti je oče umrl; že pred tednom dni.*' "Pa kaj je drugega še po-' vedalat" "Nič novega — po Vreli plavajo trupla kar od brega do brejOB. — in po Drini — "Ali je nlowia r^da, da je umri oče -čieto - "Menda «kto sam--" Vzdignil se je s elamnice te-n truden, ozrl se je po sen-J ki so «e do strotna mala le I pred ny'm, nato se je nanotr! ■na hodnik. !Kb s© vrnfl, je bil bled in star. Plejeii »mo omejeno novo zalogo knjtg v angleškem jeziku po imenu "The Garden Encyclopedia' katerim je cena poskočila ter stanejo sedaj $3.50 komad s poštnino vred. Kdor želi imeti to knjigo, naj jo naroči čimprej mogoče, ker letos Je veliko zanimanje za Strokovne knjige o, vrHh in naloge, kaj lahko hitro poteče. je izvrsten za denar. — Knjigarna Slovenic Pobliehing Co., 216 W: ISth ©t, New York CHty. Ol*fi^aiHl. Anum Botoek. Om. hi f^acato, Loati iaiiB (anfi Y«ujf«towp. Anton JpJkaU OUGOS: 0«j»0« atr. J. Ko#i*r PMBVBILVANIA: SMBpWi leten Jtwjttw — — floBwmifli. J. ^ip^pf Oorerdale to okolica. Jas. Farrell, Jerry Olntp r«f«st Olty. Binte KaHAn \ .. ' rr Bted^kar Imperial, Vence Peleich Johnstown, Jito PMnli : ^raya, T&ŠH ; Mldaraj, J^ PlMbargh ts skooca. fMNf Pnpt Turtle Greek, ft. SeWfrar West Newton. JC^pi Joru WISCONSIN. Bb>btr«ij, Inwt WYOMING: Bock Sprlnfa, Ute Tm*k DtaaMMMlTllto. J«w BoU*» Tsah sa«te»nifc i.to^rtU. .. pu fcavers Je pr^Jtl. ^'tcpiftv ffflRP* «rtivi *flui «a#M* rJkU/OWU: " ' — Baa franotorw. Ipwt u«M» OMUQUMJM; PneUo, Peter OtUlg. Walsenbnr«. M. J. Bmsmt INDIANA: Indianapolis: Fr. Markich lldilWOIS: Oblcatfv J. ltov«K . Oloero. JL raMaa UMioaa», Otaacs la nuinoia i KjHg* iiUli Ua^K^A . Masoontah, Martin Dolar tč j North Cblea«o la Wankatcaa. MMA Wavtofc MAH*LAND: rH—filer, »t v—mvtea. MICHIGAN: _ j - Detroit. M+ f||»)ir MINNESOTA: 1 f il^ wj. j. .r*m areisth, Loote Geo* .. Gilbert, LmH Veeael mttšm i<*m em* montasaT W Boondnp. M. M. Paste* NSBBA8KA: Omatoa, P. Sffiietoel Brooklyn, Ao*~r .pt^gjL j onto: ■ il ■ 1111 ■ VAŽNO ZA NAROČNIKE | eoteg jemxt ie teaman «0 kdaj plafiaao mioWd*. Prra fi IteTllka pomeni raeaec. dn^i aaa ta tretja pa leto. Da sin prlhra- J atta aepelreteesa d*U to atreikor, Wwm proateo, da atoila«« aarW H no pr#vteamo powmitati. PoWjite aane»too rrn-amt nam all to h pa Pla^aite naif*« laatopei^c -s Va^ A^n aU pa ^^n V rs^fe.^ 9 ssr* ****** - I M drB*e naaelblne, k}er to kaj nafih rojakov uw- X V pondeljek je bil rojstni 1 dan enega največjih mož Amerike George Wajshingtona in'i mnogo se povdarja o njegovih delish, pogumu in iskrenosti. Njegov duh prihaja med ljudstvo, kot je prihajal pred dobrim tednean Lincolnov in vse "ali domala vse" uklepa prazničen čut o spominu na ta dva velikana, ki sta žrtvovala toliko za to deželo. To je bil tudi • dan, ko eo amnznjeoe razproda-! je za jestvine v takoimenjoVa-1 nih .kanah, pred dobrim te-dnow pa so šli čevlji na karte. ' V teh dvEh slučajih se tudi ka-| že duh, ki pa je vse drugačnega kova in smrdi do nebes. Ne-■ kateri so si natlačiJi vse kote, : vse police in pod posteljo in 1 pograbili kodikor jim je bilo 1 največ mogoče, da bode potem ! lahko kazali svoje domoljufcet-1 vo, tf'Ob polni skledi" med tem ko bo ubogi hudič, ki ni imel ' priložnosti afi pa tisti, ki je bil toliko doBtogen, da je feetel , sprejete svoj delež trpljenja v tej vojni na evoje rame, gledal l to brozgo skW prste in zategoval pas. Ravno tako je bilo , pri čevljih. Nekateri so si jih . navlekli tolik^c, da ne vedo ; kam i njima, d asi vsak človek! . ve, da tri pare za silo vsakemu zadostuje. . tf*ri tetn nečednem delu sta , dve vrsti takoijnenovanih ljn-, di, ki pa so bolj kaj drugega , kot ljudje, kajti če bi bilo kaj! [ človeka v njih, bč jim ne do-! , volil, da se okoristijo na škodo , svojim ^'državljanom in ob ča-ko vsakdo poskuša dopri-. nesti svoj d lež k zmagi Ame- . rike in združenih narodov. ;! - Človek, ki se tako poniža, da ; izrabi ploil'ožaj- in vsak mogoč 1 položaj, ne gleda na okoliščine in evjc'jega bližnjega, mora pri-! čakovati prav malo od svojih sodržavljanov poleg grdih pogledov in prav drugega ne zasluži. Navidezno taki ponavadi najvišje vihte zastave in na skrivaj se pa požvižgajo na do-moljuibje, človečansvo in v?e ; drago, edino, kar iim vedno ZNIŽANA CENA 1 1 V . za koracmco ; SOLDIERS ON PARADE : Ker ieH, da se Hm bolj rax&iri u PIANO HARMONIKO > KiRjcm i k o ra č n te a j "MLADI VOJAKI" je Mr. Jerry W. Kopriv&eb uredil > * Mtožnlkom, da njakl lahko doto > *todbo po xniianl eenl, te Je » Sedaj 35c Ova komada an N mbIot. j Naro«te lahko tndl pri: Slovenic Publishing Co. 218 West lAth 8L, Nssr ¥ar| Žrtvovanje za dom in človeštvo Zelo fina fifoetfija, toda dokler se -«bo svet zidal na taki, kar ni pričakovati izboljšanja, ki ga človeštvo išče. Obeh na~ rad: poštenja in sodelovanja, ter požrešnosti" in Maičjaga prekanjenja za svojo korist, na račun takih, Upi si ne morejo pomagati, ne bo mogoiče spariti tako, da bi vozila skupaj. Eden bo moral iti, predno zašije solnoe, ki bo blagodejno vplivalo na vse. Ljudje se bodp naveličali igrati frtavke pre-friganeem. Eni smetano in drugi posneto mleko. Zakaj in kioliko časa? Ignac Mn^ieh, Brooklyn, N. Y. stojfi pred očmi, je jaz, moje in kar največ mogoče zame. Njih smisel se nikdar ne oddalji od njih samih tako daleč, da H se jim bilo mogoče Zasukati brez skubi, da ne bo nos zadel v črto ki so jo v samoljubju sami potegnili -eferog eeflbe. . V njih živi vera, da je vse dobi*o, dokler more odtegniti svojo mrho pred postavo, kar sami lepo odpuste, zakaj pa ne če lahko, saj me ne bodo dobili in če me, se bom pa že nekako zvnl. V Ameriki je de-TUfdkracija in v demokraciji se dela kakor hoče. ** Kongres ameriških Hrvatov tanko razložil, kje da je in če-mu, in da (bi spoznal svoje dobe strahotno veličino, kakor jo |e adatfee slutil. Ta trud pa je bi prisiljen in neodkritosrčen, ka kor da bi bral zgodovino ki tajnega cesarstva, si prigo varjal, da je iistlt zanimiva, tei hkrati zeha je občutil, da ga a* zanima čisto nič. Zalotil se jt ce)o, da mu je bilo dolgčas, ii da se mu je zadremalo ob belen: dnevu. Se te sence, ki so s« gnetle in prerivale po sobi, s< tole nerazločne sence le zate gadelj, ker jih je bil na kopicc nagrmadil zunanji vihar. Njegovo resnično življenj« je bilo v«e drugačno • bilo je ^ krajih, v upanjih, spominih, k: niso bili v prav nikakšni zvez: s tem življenjem med sencami P/ctsegel je s smehljajočo ljubez niio daleč nazaj v najmlajše svoja Jeta. DomdsJil se je svoje prve ljubice, srne, rjavookf Awke, in spreletelo ga je po te -etru kakor pritajeno ihtenje Ančka ni bila mrtva; komaj sc (bile izpregledale njene oČi, s< Že n.iTMcnilo r)n.}rio r/vtrni' ' tome, ne razloči jim oblik, ne spozna njih grozote in ogromnosti; stiahoma se skrije v tesno lupino bolečine, ki mu je bila namenjena in ki jo more premagati. 4/ežal je na Gradu, na tleh, I na nizki slamnici, v titaikn ga je bolelo, ker ni bilo vzglavja. Po sobi se je gnetlo in prerivalo mnogo ljudi; brez opravila so bili, ali vsem se je nekam mudilo, vsi so bili nagli in hlastni v svojih kretnjah, razdraženi v besedah, prisiljeni v smehu. Nekateri so ležali in t spali, glavo skrito med komolce. Nikoli poprej ni videl teh ljudi in tudi ga niso zanimali. 1 Blo mn je, kalkor da je na ple-, si»6u in da se mu je brigati za sjoplesaice le tolrtto, kolikor ga motijo. Od prve ure, ko je živel med njimi, se mu je zdelo da so vsi v nekakšni megli, v gostem, z rumenim prahom napolnjenem, komaj prozornem vzduhu — in prav tako se mu je zdelo, kadar je bil na plesišču. Stopi? je kdo časih nenadoma, tako blizu predenj, naravnost iz megle, da je bil ves kaikJor od rezke lači dbžarjien in da bi mu lahko pogledal v dt*še dno, in se je takoj v meglo povrnil. Prerekal se je z nekaterimi, smejal se je z mnogimi. razgovarjal se veselo in naglas; ali "na drugtni kraju" v srca drugem kotu je občutil, da je tako ravnal, da je bil senc« med sencami. . Vedef je, da jezdi preko vesoljne zemlje Boecklinov strašni jpzdec. nasilna smrt. Vedel je, da se pod svetopisemskega V/C-nja kopiti rušijo ia porajajo svetovi, da nosi_ ogenj v svoji grivi, kugo v svoji sapi. Tako je nadalje še vedel, da je to samo njegovo življenje na slamnici m v družbi senc podobno (mrzlemu dihu, ki ga pošlje županji vihar skozi Špranjo ob j oknu na postelj lenuha. Potrudil se je časih, da bi si na- Ali je mogoče, da »e je to zares primerilo! Primerilo se med živimi ljudmi, ob belem dnevu, pod solncem, ki jet — 0*lov^k ne verjame in ne občuti, da je resnično, kar je zanj preogiKtaino, v svoji podobi do brezdblieiiosti spaoeuo in pretirano; kae-plane predenj nenadoma. tuje, če stra&nO ali dlesno; kar ga 6fz vsako mero poniža, ali poveliča; vse, kar t?e neznano privali na njegovo pot, da mu zastane korak in 1 »ume t obmoTkne. Morda je tako, da inia otovek, vsak posebej, svoje merilo za doživljaje, ki so mu takorekoc od vsega počefka nanvenjeni po njegovi na turi in moči. Kar je onstran tega merita, ne vetja, gre mimo njega, ni resnično. In udarec ki bi junaka pOibil db tla. ne zadene slabiča. Doživljaji, ki so presegli merer, ostanejo za človeka brez pravega znamenja, brez poaebn? bolečine, brez velike škode ali koristi. Kolikor jih jt še v spominu, so megleni, nedoločni, podobni licu, ki ga ugleda človek v sanjah in ne ve, kdo da je, kje in kdaj ga je prej Se videl. ( e hoče ra«bi brez zvt)-ka; in nenadoma <=e pogreznejo v n*.. Stotisoči padajo; ali jih vidi«? Ne vidiš jih, nti ene solze še nisi prtlil zanje. Če bi te zob zabolel, bi begal brezumen po izbi. bi vzdihov®! in klel. Prevelik je ča«=, zato gre mimo t be; šele tvoj vnuk bo trepetal in bo vriskal, se bo jokal in «meial. Čez mero je vse, kar je * parfed je zastrt, srce je oto-pelia; človek irleda silne fan- -GLAS naroda- - H«W iirt FRIDAY, FEBRUARY 26, 1943 " 2 9 ft '------------------1 1 --■ _ TRANOTUB« I* UM -NOVA IZDAJA- Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMUEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA Ma RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam z—Undmi n^mu «dWr j« ix*m Ihm« ' i » , rti tM silk mm ji »j Jin kvriM Mhl dežel, provinc—navaja površino, u Mrk* j« r«>«!■■■ da > » rsaket* prebivalstvo, glavna merta in , kraj na zemljevidu. etw (d««.), •endai* tmn <* it*™- hO r.jne), Angleško rtoije, Fraodja, Nem- - Seznam mest in trgov—navaja it»«»f dri«, Hf»l*l*L»0Barm^ Kitajca, .. , , , , P««*«. P^flk Joins Amerika (wrernl M), nih barvah, vsega skupaj DO; C C- Joira Amerika (jnini del), Afrika, Sererna la vrsta narodnih barv. ^aSS^^SZ^ * ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih rado- SEDAJ vednost nima obzorja JŠ ^V T« atlas, ki sam aebe popravlja, ima namen H H ^ _ __ rešiti marsikatera nasprotujoča al vprašanja. Mi ■ M tClliOV ki nastanejo v rasnih raagovorili. Strani so JL ^^^r skladM*? miiTim saaaja In podajajo ras- sežnort zemlje, prvine sončnega sestava, pokra- P O P 0 3 T I Jtne in globoAno oceanov in jeser. dolgost najdaljših rek In prekopov, porrStno poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov in visokost svetovnih gora. Tu so od go- x »orl ns mnoga današnja rpraianja. ■BMSEMBBMBlillllll 11 n i dHMMKHaUHBCUiiaa --- 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK,. N. Y. ZANIMIVA SODNA RAZPRAVA. (JIC.) — "Nova Hrvaška" PaveHčev list iz Zagreba objavlja 23. jan. naslednji razglas notranjega ministrstva: Zagrebško pofkretno vojaškx> sodišče je obsodilo na smrt Stjepana Ejovačeca, 33 let, iz Jesenjdola, Stjepana Nezana-hena, 48 let, iz Krapine, dr. P. Bih terja, 38 let iss'Rabdoja in Ivana Božiča, 33 fet 5z Brdov-ca. Kovačec je bil Član komunistične stranke in sekretar o-k raj nega lokalnega komiteja v Djurmaou; organiziral je in načelo/val komunističnim: shodom, na katerih so sklenili, da se bo nadaljevalo organiziranje narodnega davka in orožja; kriv je sabotaže v premogoro-vn Mirna, v katerem je uničil žično železnic. Rihrter je bil komunizmu naklonjen. organiziral narodni komite in zamolčal imena in protidržavno delovanje drugih komunistov. iNeZmalhen je bil komunizmu nialklKxnjen, organiziral komite za nabiranje narodnega davka bil je v Krapini blagajnik in je t uda zamolčal protidržavno delovanje drugih komunistov. je ponovno prispeval denar za narodni davek. . Kovačec je bil ustreljen, Ne-zmahenova in Rihterjeva obsodba na smrt -pa je bila na poglavniteovo povelje spremenjena v dosmrtno prisfltao delo, d očim je bila BožiČeva smrtna olbsodba spremenjena v. 20 letno prisilno dela . 1 j L POLOŽAJ NA BALKANU ' (JIC.) — V&poredmo z na- - predovanjem račkih armad, na- ^ rašča nervoenost nacistov, na- ' s tan jenih na Balkanu. Dogod- , ki teh zadnjih dni na Romun- : skem in t Bolgariji odkrivajo - bojazen nacistov glede bodoč- : ■ notrtii na Balkanu. i r r Zanesljiva poročila iz Bolga-rije dokazujejo, da je bil ne-davni uboj generala Lukova : mnogo globljega političnega . fltmena, nego se je to v za- ' ) četku mislilo. Toda nacisti so . odločeni, držati svojo boigar- i . **ko postojanko kljub narašča-j jočemu odporu bolgarskega-, naroda, ki je ves trdno prepričan, da bodo Rusi zmagali. Niacisti pritiskajo na kralja : i Borisa, da bi pretrgal odnosa- 1 je z Moskvo, toda malo verjet- * no je, da bodo uspeli, ker kralj i dobro ve, da bi ta geeta raz-" ItjuffiJa njegov narod. ] i Verjetno postaja, da bo Bp^ 1 ris v kratkem likvidiral Pilo- 1 fovo vlado in ustanovil drugo, -stoodstotno naicristično vlado, morda s Petrom Ga5>rovs»kim 1 na čehL j ! ' 5 M>iuh nasilnosti m izgredotv ] " je zelo verjeten za najbližjo ] ; bodočnost, kajti na Bolgarskem vre. - ( < ™ ; J ' berger, istara 74 let in rojena 5 v Kapeli na Spodnjem Štajer- \ skem. V Ameriki je bila 30 < . lot in ssapošča žalujočega moča € • in sina. i V E. /Palestine, 0-. je pred dnevi umrla Apolonija Tuš ar, stara 77 let in doma iz Poljan nad Škofjo Loko. Zapušča 5 sinov. V Amerika, je bivala 51 let. . t V Chicagu, 11L, je pred nedavnim umrla v bolnišnici rojakinja Josephine Bilthaver, v Brusnicah pri Novem mestu. V Ameriki je bivala oez 40 let. t V Detroit, Miich., je pred nedavnim umrla za pljučnico Mary Tišler, stara 63 let in rojena v Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča pet sinov in tri hčere. t V Milwaukee, Wis. je dne 14. febr. umrl Joe. Komar, star 26 let in rojen v AmeriJcL t V West Allisu, Wis., je umrla Gertrude Herga, stara 72 let in doma odnekod na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bivala 38 let in zapušča tri brate in sestro. f V Hilibing, Minn je pred nedavnim umrl za pljučnioo v General bolnišnici Frank Nos an, star 64 let. Doma je bil iz Slo-dražice pri Ribnici. Na Hjfo-bingu je živel od leta 1902. Zapušča pet sinwv in tri hčere. Zena mu je umrla še pred 17 ileti. t V W. ADms, Wk., je dno 9. februarja umrla Mary Waw- Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da ae poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Mse boice za svobodno Jugoslavijo, ki s svojim junaštvvcfn pomagajo zaveznikom; predlaga, da se osnuje skupni odbor Amerikanoev jugoslovanskega porekla, v katerem naj se združijo predstavniki centralnih organizacij vseh ameriških Hrvatov, Srbov, Slovencev in Bolgarov, ki so iskreno pripravljeni odstraniti vse, kar v teh težkih dneh slaibi sile ameriškega naroda; forum hrvaškega kongresa prevzema nalog, pozvati na skupno delo vse o-micnjene jugoslovansko-ameri-ške centralne organizacije; a-meriški Hrvati ustanove stalni odbor, ki bo najvišji forum za reševanje vseh problemov citiranih v reeolUcttjah. Ta odbor : bo mogel razpustita edinole j .sklep kongresa ameriških Hr-jvatov. ,, Zaključek. Kongres se je zaključil v skladu in miru. Za častnega predsednika je bil izvoljen Ni-ko Grškovdč, ki je bil predsednik jugoslovanskega odbora za zača prve svetovne vogne. Burno ploskanje je pozdravilo to volitev.. Predsednik kongresa je postal Zlat ko Balotovič, dočim so prišli v odbor med drugimi Ivan Butkjovič, Frano Petrino-vič in Martin Bogdanovič. V Ashfand Auditorium je bil nato velik shod in manifestacija, katere se je udeležilo več tisoč ljudi, največ Hrvatov, a tudi mnogo Srbov dn Slovencev. Na shodu so sklenili kupiti pol milijona ameriških vojnih bondov. Hrvaška Bratska Zaje dnica je prevzela istega dne za 100,000 dolarjev vojnih bondov. Predstavniki washing-tonske administracije, State departmenta, War departmen-ta in Treasury departmenta »o pctadravili ta veliki prispevek ameriških Hrvatov in izjavili da bo ameriška vlada dala zgraditi bombno letalo, ki bo nosilo ime — First American Croatian Congress. Na zaključnem sestanku je kongres zopet poslušal govt Te hrvaškega bana dr. Ivana Šubašiča ministra Save Kosanoviča, župana Kelly-a Etbin Kristana in drugih. . Tako se je kongres ameriških Hrvatov zaključil uspešno kot konstruktivna manifestacija vseh hrvaških sil in kot izraz zvestdbe napram Ameriki, I napram zaveznikom in napram ideji složaosti med Srbi, Hiva-fl in Slovenci, tako v tej deželi kakor v Jugoslaviji. SMRTNA KOSA V Ohiskolm, Minn, je pred dnevi umrl rojak Michael Ark o v starosti 80 let. Bojen je bil v Jugoeafaviji in prišel v Ghie-holm pred 37 leti. Zapušča hčer in sina,, sestro Carolino Eržen v Clevelandu, pa šesti' vnukov.. , t V Duluth. Minn., je nedavno po dvoletni bolezni umrla v bolnišnici Mrs. J/channa Lipo-veto, stara 68 let Bojena je bila v Jugoslavdji in je prišla v Ghishofcn leta 1901. Zapušča esno hčer in pet sinov.. t V Clevelandu, O., je dne 10. febr. premini! na svojem domu Joseph Beruis, v starosti 63 let. Pokojni je bil doma iz fare Pečina, vas Sel je pri Novem mestu na Dolenjskem in je pri- Ameriko pred 45 -leti. Za^ pfusča žalujočo soprpgo Mary, rog. Knaris, tri sinove in dve hčeri. \ - i KONGRES AMERIŠKIH HRVATOV. (Nadaijevanje s 3. str.) in napore za zgradbo trajnega miru. Zaključil je z željo, da bi mila Hrvaška, obenem s Slovenijo in Srbijo, dosegla svobodo in v sredini svobodnih narodov, v novem svobodnem svetu, zavzela ono mesto, ki ji pristoja. Naprej na tem potu naporov in bodite uverjeni, da vam bodo piunesli bogatih sadov! »KJcngrets je poslal brzojavne pozdrave predsedniku Roose-veltu, Ohurchillu in Stalinu, dr. Vladku Mtfeeku, dr. Krnje-vičta, dr. Šuteju in drugim. Kongres ameriških Hrvatov je izrazil popoltoo zaupanje banu Šubašiču in ministru Kosa-novieu. S trenotlkom molka je kongres pozdiavil padle junake v domovini in izrazil svoje spoštovanje dvema velikima Srboma, Nikola Tesli in Rev. J. Krajnoviču, prijateljima hrvaškega naroda. . Resolucije. Komgres je nato poslušal či-tanje resolucij, v katerih &e med drugim povdarga udanostj in zvestoba Hrvatov ameriški domovini in njenim demokra-| tičnim ustanovam; ustanovljen? je stalni odbor za koordinacijo vojnega napora ameriških Hrvatov. Kongnes protestira pred Ameriko in pred vsem »vetom proti brezvestnemu ža-ljenju časti in imena ameriških Hrvatov dn hrvaškega naroda v dccnovini, nadalje obsoja kongres na najostrejši način zToglasnega izdajalca Paveliča in njegove vstaške tolpe; protestira pioti kvizlir,škemu režimu in njegovim zločinom; zahteva, da jih zadene zaslužena kazen in da s© Jugoslaviji povrnejo neokrnjena vsa njena ozemlja in vse imetje, narodno in zasebno; bangres protestira proti vsem aneflesijam na škodo Jugoslaviji, proti aneksiji Istre in Gorice; posebno tudi proti aneksi ji .Dtalmaci je in hrvaškega Primorja ter Med-murja — hrvaških ozemelj, katera je zločinski kvčzling in zločinec Pavelič na izdajalci način izročil sovražniku; hrva-ški narod želi živeta v skupnosti 12 jugofclcvanjg.kimi narodi, I j Srbi. Slbvenci in po možnosti tudi Bolgari, v svobodna in enaikopravni državi, zgrajeni na principih federacije in demokracije; kongres pozdravlja NOVA ZANIMIVA KNJIGA Kako je Hitler že nekaj let pred napadom pripravljal "li-mance, zanjke in strup" za uničenje Slovenije in ostale Jugoslavije, potom goljufivih trgovskih pogodb, političnih intrig in pete kolone,.kako se je vojna, kako rstrašna pošast bližala slovenskim mejam ter navdajala ves slovenski narod s strahom in grozo, kako je naposled pridivjala vojna vihra na slovensko in ostalo jugoslovansko aaemlje, ter takoj od začetka pričela preganjati, izganjati, tolČi in moriti naše brate in sestre v našem starem kraju, to in še mnoge druge zanimive in važne tvarine vsebuje nova-knjiga Rev. K. Za-krajšeka, ki je pred kratkim izšla.. Pisatelj je ostali še kakih deset tednov po napadu v Jugosla v i ji in je tako od blizu gledal na strahote, ki jih ie Sloveniji prinesel Hitlerjev napad. Knjiga vsebuje 207 strani ter je vezana v platno. Na njenem ovitku je slika "Tragedija slovenskega naroda" \ barvah, a na notranji strani ovitka je zemljevid Slovenije, na katerem je označena meja med "italijansko" in "nemško" Slovenijo. Knjiga stane $2.50 s poštnino vred. Naroča se pri: SLOVENIC PUBfL. CO., 216 West 18th St. New York. N.Y. 7~> 'T~"i~r~ii T~» T~T T^T '*~t HhTaskent-H Buska povest iz dni veli'ke lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEROV i«......................................... 8 Spočetka so se peljali počasi, nato vedno hitreje in hitreje. Kakor da nekdrO -rjove n?.d glavo, grmi, suje, a iskre se sip-Ijejo od nekod. Veter reže v obraz in stresa glavo. Oh, če se prevrže stroj, zdrobi se in niti en človek ne ostane oel. Serjoska je pogledal nekoliko naprej in z grozo omahnil. Nasproti dirja pošast z ognjenimi očmi. Sedaj zdrobi vse. A pošast plane mimo stroja — Razdrobila ni ničesar. Dolgo so se peljali. In ni bilo mogoče razumeti, ali beži zemlja, ali beži stroj. Zdaj kaikor da drvi naprej, potem zopet kakor da dirja nazaj Zemlja se vrti na enem mestu, a stroj drvi z ljudmi kakcr po zraku.. Na nioetičkiih preko prepadov je strašno bolbnelo pod kolesi, pupadi sami ts<; se pojavljali očem samo za sekundo s rvojimi črnimi, odprtimi žreli. Proti jutru je postadSa vožnja prijetnejša. Polja vstajajo pred očmi. Lokiomotiva dirja mimo čuvajnic. Videti je mužiike na konjih, babe, otroke, vasi. Miška utrujen radi prebite noči, je trdno spal poleg dimnika lokomotive. Baba je e ustavil. ASužiki so skočili iz v* i?onov. za njimi babe in >.e so, razvrščeni v polkrogu, ne daleč od lokomotive, opravljali "svojo potreboi". Sesjoška je pomislil "Menda je to tukaj dovoljeno. Tudi njega je zavijalo po črevah, toda bal se je, da bi ne zaostal. V očeh pa t*o se mu leskeale solze od bolečin. "Miška, pojdiva!" ".Mi ni treba." "Meni pa zelo." "Skoči, hitro!" Ze je Serjoska hotel skočiti, a ljudje so jeli vpiti: "S.dite, sedite, se že peljemo." Zapihal je stroj, zatuli'a je piščal in voriovi so se zganili, Serjoška je zajokal: "Na stran, moram!" "Potrpi neteolikA, ni mogoče sedaj." ( <'ez minuto se je Serjoška krčevito zagrabil za trebuh "Ne zdržim!" "Počakaj nekoliko, počakaj. Kjmalu bomo na postaji". Miška ni ljlotel gledati Serioški v obraz. Serjcški so se obiačale oči kot v obupu, obraz je pobledeL . 4'Kaj je s teboj?" "Ušlo mi je." "Molči, ne govori. Sem-le sedi." Sedel je poleg babe. A baba godrnja : "Tfu! Kako k> smrdi pri nas!" Tudi mužtk se jame ozirati. * "Nekomu je ušlo." "iPrav pošteno ušlo." Lažje je bilo Serjoški v trebuhu. Sedi in se ne zgane. Miška ga suje med rsbra. "Mk«lči." Komaj je vlak zavozil na postajo, so se že na vagonskih ploščadah pojavljale glave, roke in noge, konji in tekge. Sbioj ■se je ustavil daleč od postaje. Mužiki eo z babami kar po* čakali z vagonov. Skočil je tudi Miška s Serjoško. Miška je nekblikiu. šepal z B-vo nogo, a Serjoška je docela pozabil ho-d i ti po zemlji. V glavi se ntu je vrtelo, noge s«* se spodtikale in zopet, kakor na vlaku, .-e mu je zdelo, da se ndbo suče. Miška vleče Serjoško 1 "Pojdi, pojdii!" "Kamf" " . "Tu se ne sme. Videli bodo." Odšla sta na bolj oddaljen, samoten pivtetbr poleg velike ograje. Serjcška je zagledal v travi žebelj. Razveselil se je najdbe.. V glavo mu je šinila misel. "Doma mi bo že prav prišel". Miška je videl, kako sv je Serjoška sklonil in pobral žebedj% "Kaj si vfciknil v'žep?" "Žebelj." "Vrzi v stran!" "Zakaj?" "Prigledali nas bodo." Serjoska se je nakremžil. Škoda zavreči žebelj. Jeza mu vstaja v srcu in srdit opazuje Miško. Kakb zap»c«veduje! Povsod on, samo on! Ser joška se je spomnil' vseh žalitev, ki mu jih je Miška že kdaj izrekel. Kar zasrbelo ga je. Stiisnil je žebelj in pomislil. • "Naj udari!" Miška se še huji* razjezi. "Vrzi stran!" "Kaj ti to mart" Miški ni bilo za žebelj. Samo zamalo se mu je zdolio, da je Serjcška pobral dober žebelj, a on Miška, ga ni pobral in sicer zato, ker j- ves čas mislil samo na kruh. . "Kako sva se pogodila?" "Kako t" - deliva." "To velja za kmh." (Nadaljevanje prihodnjič,/