632
Književne novosti.
na izgubljeno mater je toplo čuvstvo, ki greje celo knjigo — a doni mogočno silno, ko bodri za boj zoper sovražnike naroda. Narava in majka, to dvoje daje Katali-nicevi poeziji čar, ki ga občutiš, če le vzameš knjigo v roke. Pesmi prigodnice so za tako zbirko manj prikladne; neestetična se mi zdi slika pesmi na strani 16. neprimeren izraz na strani 11„ da v grobu majčino srce »gnije".
Dr. Fran Ilešič.
Adela Milčinovič: Ivka. Zagreb 1905. — Cena 2 K (po pošti 10 h več). Naroča se pri pisateljici v Zagrebu, Kačičeva ulica 9. I. —
Knjiga združuje osem daljših in krajših črtic, ki so bile izvečine že objavljene v raznih hrvaških listih. — Pisateljica razume svoj posel dokaj dobro; razvoj in beseda ji tečeta gladko v lahkotnem podlistkarskem slogu. Piše pa tem laglje, ker je videla nekaj sveta; najljubši ji je seveda notranji svet, njeno lastno domovje: žensko srce. Že prva črtica, „Ivka", po kateri je naša knjiga naslovljena, je posvečena tej snovi. Ni pa se pisateljica vkopala le v notranjost; že kraji, kjer so nastale njene črtice, so jo odvračali od tega: večini je rojstni kraj Hamburg! Zato sem radovedno prečital črtico „Uz Alsteru" — ta krasna Alstera v Hamburgu! Ako tam stojiš ob lepem dnevu ali še lepšem večeru, mora te obiti nekaj takega kakor poezija, in bodi še tako duševno oglušel, in radi verjamemo pisateljici, da je ono izgubljeno dekle, rojeno tam na jugu, res za trenotek začutilo nežen dih poezije, tako dolgo, dokler se ni zavedalo, da je — lačno . . .
Tu slika iz mednarodnega vrvenja, „Jedno nedeljno popodne" pa prizor iz hrvaškega sela i. t. d., vsaka slika brez okraska, brez okvira, nič velikega, ali tudi nič majčkenega; kurentno blago.                                        Dr. Jos. Tominšek.
Gundulič und sein Osman. Eine sudslavische Litteraturstudie von Alfred Jensen. Goteborg, 1900. Strani 442.
Poročal sem že čisto kratko o tej knjigi; naj mi bo dovoljeno, tu malo obširneje navesti vsebino te znamenite študije našega švedskega slavista Jensena. Knjiga je sicer naslovljena le „Gundulič und sein Osman", a pisatelj razpravlja tudi o drugih sodobnih pisateljih, o kulturnih in političnih odnošajih Dubrovnika. Naslanjaje se na korenite študije Jirečkove, nam podaja Jensen V prvem poglavju zgodovino mesta, omenja razne dobe benečanske in turške oblasti in se dotika tudi politične ustave. Republika sicer ni bila materijalno bogsivedi kako močna, a zato se je odlikovala duševno, kar je pripoznal že Benečan Soranzo, ki je leta 1575. potoval skozi Dubrovnik v Carigrad. Da ne omenjam drugih mož, ki so se pohvalno izrazili o teh »jugoslovanskih Atenah", naj zadostuje le odlomek iz spominov maršalaMarmonta, ki je vladal tam od 1808.—1814.1.; on piše: „Jamais ou n'a vu un pavsplus heureux, plus prospere par un louable industrie, un sage economie et un aisance bien entendue".
Drugo poglavje prinaša pregled literature pred Gunduličem. Tu razpravlja Jensen tudi o vplivu italijanske renesanse in prihaja do zaključka, da se edino pod tem vplivom da razlagati tako cvetoča književnost dubrovniška. Veliko zapreko pa vidi pisatelj v tem, da Dubrovnik ni imel svoje tiskarne. Obširneje se peča z Men-četičem, pesnikom ljubezni (1457—1527). Zanimive so Jensenu tudi pustne igre „poklade", po katerih prehaja na Maruliča in Lucica. Zadnjega „Robinjo" analizira dokaj obširno in temeljito.
Mnogo truda je pisatelja stalo naslednje poglavje. Z veliko natančnostjo je prerešetal vso genealogijo rodbine Gunduliceve in kot letnico rojstva našega pesnika navaja  1588.   Potem priobčuje  ves register  služb in  dostojanstev, ki jih je