Dom uilteUic v Uubljani Namesto občnega zbora, ki je bil sklican na petek po Veliki noči in pozneje preložen na velikcmočni torek, je imela zadruga »Dom učiteljic« samo širši sestanek, ker radi odloka glede letošnjih velikonočnih počitnic ni bilo pričakovati večje udeležbe tovarišic iz oddaljeoejših. krajev. Obaad zbor &e bo vršil o binkošfcih. Natančnejši datum bo pravočasmo objavljen. Na sestanku je poročala načelnica tov. Sodnikova o delovanju zadruge od' božičnega sestanka dalje. Takratni skle/p glede tesnejših stikov s poverjenicami se izvaja z znatnim uispehom. Večina poverjenic nais obvešča o svojem delovainju in uspehih, ki so ponekod še mmimalni, a drugod tem bolj razveseljivi. Vse pa se zavedajo, da bodo dosegle uspehe le z 'neprestanim delom. Na božičnem sestanku so izrekle tov. članice željo, da bi se v »Učit. tovarišu« obnovila rubrika »Pokret učiteljic«. Na asebno intervenjcijo načelnice se je uredništvo »Učit. tovariSa« izrelklo-, da je pripravljeno zadrugi koit gospodarski ustanovi dati prostora za krajše in daljše objave v rubriki »Naša gospodarska OTganizacija«. Tov. poverjenice so iponovno naveldile kot najbolj učinkovito proipagandiio sredstvo za naš dom predavanja članic na zborovanjih sr. učit. društev. Poročale so, da je predavanje tov. Angele Vodetove na zborovanju v Kočevju zelo lepo uspelo. Zapuščmska zadeva iglede zavetišča Marije Mehletove, ki ga oskrbuje naša zadruga, se je sedaj končnovel.javno ureidila. Zavetišče se bo z novim šolskim letom preselilo iz dosedanjih prostorov v sosednje poslopje, kjer 60 se mu ipravno zagotovili prostri, ki bodo v isti meri služili isvojemu namenu. Tov. načekiica je poročala nato o uspehu nabiralne akcije podpisov za kamne po 1000 Din potom mesečnih odtegljajev. Skoro vse poverjenice so se odzvale pozivu in vrnile pole s podpisi, inekatere z večjim, druge z manjšim uspehom. Vseh ipodpisov aktivnih in upokojenih tovarišic je 90. •Posebno so se izkazale tovarišice iz Prdkrrmrja, vse so pa prekosile tovarišice kočevskega okraja, med katerirni je zbrala tov. Slavka Zupančeva 27 kamnov. Če primerjamo to število s celokupniim številom naših tovarišic, se vidi na prvi pogled skromen uspeh. Če pa uipoštevamo današnje raizmere, nam je ta uspeh kljub temu v vzpodbudo za nadaljnje delo, saj inam dokazuje, da še obstoja smisel za skupnosit v naiših vrstah. Da se darovalkaim kamnov olajša pristop v zadrugo, se je sprejel predlog, da se jim na željo delež 100 Din upošteva že pri darovanem kamnu, ,pač pa bi morale redno plačevati članarino 17 Din letno. Sprejet je bil tudi predlog, po katercm ise zadruga zaveže, da bo na željo vrnila po preteku 10 lct vplačaini kamen, če se izkaže, da ne bo mogoče v doglednem času uresničiti načrtov. Ker smatramo naš dom kot skupno zadeto vseh učiteljic, smo sklenile, da omogočimo vsaki po njanih močeh prispevati za naš skup- ni »moter. Zato abdiržitao poleg kamnov po 1000 Ddn tudi še: a) kamne po 100 Dki, ki se iz-plačajo lahko v obrokih po položnicah; b) bloke po 1 Din in 5 Din; c) letni prisipevek 10 Din, ki naj bi ga vplačale one tovarišice, ki ne zmorejo večjih pfisipeVkov. Nekatere člatnice so že večkrat izrazile željo, da bi si pfidotoile dosmrtno pravioo do stanovanja, druge bi si pa želele zagotovtti ptavico do Uiporabe postelje v domu. Da bi se jim olajšalo plačevanje po manjših zneskih, smo na podlagi informacij sestavile sledeče predloge ter prosimo, naj jih tovarišice prouče ter nam srporočijo »voje mnenje: Po sedanjih cenah bi stalo stanovanje, obstoječe iz 1 iprostome sobe ift male prefcfeabe s ipliniskim štedilnikom približno 35.000 Din. Ta vsota bi se izplačala v mesečnih obrokih po 400 Dm v 7—8 lefcih. Večja sttba s pritiklinami za 2 osetoi bi stala priibližno 50.000 Din, Večja soba s pritiklinami za 3 osebe pa ,približno 60.000 Diin. — Za doiamrtno pravico do uporabe 1 postelje v skmpni sobi >bi se vplačalo 5 do 10.000 Din v meisečinih obrokih od 50—100 Din. Višina zneska bi se določila po predvidenem obsegu uporabe. Za Čas, ko bi dotična članica ne uporabljala sobe, bi bila zadruffi na ražJJolaBo sa druge članice. Višina zmeska za dasmrtfto uporabo stanovamja ali postelje se bo koTtčno dolo-čila tudi z ozifom fla starost člftfiic. Ob valutnih izipremembah v večjem obsegu, t. j. nad 30% izrpremembami, bi se določeni zmeski sotazmerno zvišali ali zmižali. Merilo za te vsakokratfte izprememibe llaj bo zlata valuta. Ako bi članica db opravičljivem vzroku ne mogla ali ne hotela nadaljevaitt iplačevamja, jl zadruga vfne v teku 1 leta vplačano vsoto brezobreStno; lahko pa se prenese članstvo na drugo osebo, ki bi imela sicer pravioo do članstva v zadrugi, Pri starostni razliki nad 5 let med iprejsnjo tn novo članico se določi mlajši člamlci sorazmerno novo doplačilo. Ako bi čl*nica nerodno plačevala ali bj_ brez zadostnega vzroka prenehala z vplačevaniem, se jo 6 mesecev po zadnjem oforoku izključi. (Prim. § 4 pravil zadr. D. u.) Ztdrua* ji vrne v teku 1 leta polovico vplačanega zneska brezoferestno. V slučaju predčasne smrti izplaČa zadruga vplačanl znesek tekotn 1 le-ta brezoibrestno dedičem umrle. O vseh izpremembah v izrednih primerih odloča načelstvo, končno odabrenje tizdaja dbčtti zbot. Z vplačanim zineskom bi pridobila članica pravico samo do svojega stanovanja, vse druge pravice v domu bi imela enake z drugimi članicami. Viplačana vsota bi otproistila članico plačevanja sftanarine. prispevati ibi pa morala poleg tega k splošnemu vzidrževanju posloipja. Ako bi se ipo preteku 10 let izkazalo, da zadtuga v doglednem času ne bo mogla realizirati svojih načrtov, ®e zavezuje .laiidcam, ki so vplaičale določene vsate za do&mrtno uporabo stanovanja ali postelje, vrniti celo vsoto z zaračunanimi ipolovičnimi obrestmi, ki jih je prejela v toku let zadruaa. Dom bi foil namenjen predvsem samskim ali poročenitn učiteljicam, ne izključujejo se pa poročeni učiteljski pari brez otrok. Tovartšice, ki bi se odločile za redno vplačevamje večjih mesečnih zneskov, bi si svojeipravice z zadrugo ipogodbeno zagotovile. Pozivamo 'tovarišice, naj nam sporoče do konca maja, alt se strinjajo z našimi načrti, oz. nam javijo svoje pomisleke. Še bolj bi pa služilc naši stvaTi, če bi izmesle svoje mnenje in želje v »Učit. tovarišu«, da s tem zainteresirajo druge tovarišice. VelKastna slovesnost naJe mladlne V nedeljo 12. maja bo Jadraaska straža v območju Oblastnega odbora Ljubljane na svoji redni letni skupščini polagala račune o svojem delu in uspehih. Polagala jih bo istočasno o delu svojih 735 Pomladkov iz območja vse drav^ke banovine. ker po Sdkciji PJS pripadajo njej. Blizu 70.000 šteje dafies vojska mladih stražarjev in čuvaric našega morja v banovini. In kakor odrasli .latii JS, se tudi članstvo PJS vneto pripravlja na svoj veliki praznik, na jesenski vsedržavni kongres JS v beli Ljubljahi. Naročajo se prapori PJS in rokavni znaki in drugo, da bo jesenska slovesnost čim sijajnejša. Tudi obsežna bo, saj se pfijavljajo PJS iz vseh ikrajev. Zaprošeno je za največ.je vozne ugodnosti. Tudi za prehrano in eventualno potrebno prenočišče bo poskrbljeno, da bo naša mladina v brez^krbju in ob neznatnih stroških deležna vseh manifestacij. Skoro pol velesejtna bo tvorila »Jadranska razstava«. Pomrladki Velike Liubljane se pripravIjajo te dni na svoj uvodni kongresni praznik, ki ga bodo slavili skupno s skupščino JS v Ljubljani v dneh 11. in 12. t. m. Sodelujejo vse narodne, meščanslke, srednje, strokovne in učiteljske šole v Ljubljani, v Mostah, Zgornji Šišflci, Št. Vidu nad Ljubljano in na Viču. V soboto 11. maja ob 20. uri prirede združetii ljubljanski pomladki v veliki dvorani hotela »Unioti« alovesno akademijo z izbranim pomorsktm sporedom. Nastopi nad 800 učencev in uoenk. Naslednji dan, na dan skupščine Oblastnega odbora JS Ljubljana. pa bo doživela naša prestolna Ljubljana lep praznik. Ob 11. uri dopoldne bodo zasedle prostrani Kongresni trg vse ljubljanske in najbližje okolišflce šole. Nad deset tisoč mladine! Nagovoril jih bo prodaednik Obl. odbora JS g. pomočnik bana dlr. Otmar Pirkmajer, ob zvokih godbe bodo zapeli državno himno, nato pa bo stolni kanonik g. dr. M. Opeka blagoslovil 41 praporov PJS imenovanih šol in predsednik OOJS jim jih bo slovesno izročil. Po fiagovoru načelnika Sekcije PJS. g. prosv. Šefa Josipa Breznika bo ob spremljevanju godbe »Sloge« deset tisoč grl zapelo himno Pomladlka JS, na kar se bo razvila slavnostna povorka skozi Šelenburgovo ulico na Aldksandrovo in Bleiweisovo cesto. Pred bansko palačo bo slovesen mimohod vseh .naštetih šol mimo novih praporov PJS in nato razhod. Vso slavnost bo prenašala ljubljanska radio postaja. V primeru slabega vremena bo razvitje zastav v Trgovskem domu, kjer se vrši tudi skupščina OOJS. Opozarjamo učiteljstvo na te slavnosti z vabilom na udeležbo in na čim večje naročanje zastav za svoje PJS, da bo jesenska kongresna svečanost še presegla sijaj majskega slavja naših pomladkov JS. Splošne vesti UCITELJSTVU OBRTNO NADALJEVALNIH ŠOL. Izvršna uredba k uredbi o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi in uporabljavnju učnih knjig na strokovnih nadaljevalnih šolah, predpisuje tudi naslednje: Kdor želi od šobkega leta 1935./36. dalje biti nune. ščen na kaki strokovni nadaljevalni šoli1 bodisl iko* upTavitelj ali učiitelj, mora najkasneje do 30. junija vsakega leta predložiti preko krajevnega šolskega odbora dotične strokovno nadaljevalne šole VIII. oddelku kr. banske uprave pravilno kolkovane prošnje z nasl&dnjimi podatki in prilogami. A. Prosilci iz vrst učitel jstva osnovnih in meščanskih šol. 1. O_načba službenega kraja in šole, na kateri že4i biti upravitelj, odnosno na kateri želi poučevaiti, s točno navedbo predtnetov. ki jih prosilec želi poučevati. 2. Navesti je število službenih let, ttci iih ima proailec sploh in število let pouka na stro« kovnih nadaljevalnih šolah. 3. Prošnji se morajo priložiti: a) overovljeni prepisi izpričeval o kvalifikaciji za pouk na strokovnih oa:dal,jevalnih šolah; b) dekret, s kateritn dovoljuje ministrstvo prosvete prosilcu za dotično šolsko leto zaprošeno izvenšolsko zaposlitev (§ 74. U. Z.); c) katerakoli uradna listina ali potrdilo o zalkonskem in premoženjslkem (socialnem) stanju prosilca. B. Prosilci iz vrst profesorjev in nastavnikov srednjih šol morajo opremiti svoje prošnje kakor prosilci pod A. Psro&nje za ddkret naveden pod točko b) je treba vložiti ttakoj na ministrstvo prosvete. — Tiskovine za vlaganje prošenj za poučevanje na obrtno-nadaljevalnih Solah je založila Očiteljska tiekama. Naročite si tiskoviti© v knjiffarnah U^iteljslke ti&karne v Ljubljani in Mariboru. — Naznanilo in poziv. Načelstvo Učit. doma v Ljubljani obvešča učitelje-starše, ki študirajo svoje otroke v Ljubljani, da. bo s 1. septembrom 1935. otvorilo v svojem domu penzionalt. Vanj bo sprejemalo dijake in dijakinje. Uprava bo skrbela za strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Cene zmerne. Načelstvo vabi ponovno vse one učitelje-starše, ki še niso priglasili svojih otrok, da to store db 31. maja t. 1. Po tem terminu bo na.elstvo inscriralo sprejem gojencev v dnevnikih. Podrobna pojasnila daje načelstvo Učit. doma v Ljubljani, Fran-čiškanska ulica 6. — Ročni remlj«vid dravske banovine izide tekom prihodnjeHa tedna v novi izdaji. Dosedanja naklada je docela pošla. — Počitnttki učiteljski tečaji v Zagrebu, Crikvenlci in Novem Vinodolskem. Zagrebska sdkcija JUU priredi štiri 'počitnišlce tečaje in to: 1. Tečaj pedagogike, modeliranja in relkfiramja ter drugega ročnega dela bo v Zagrebu od 4. do 31. julija 1935. Voditelj tečaja Marijan Mankovd,c, nastavnik meščanske iin učiteljnke šole. — 2. Glasbeni tečaj za vokalno Ln inistr4MnentaliK> glasbo v šoli in izven nje bo v Zagrebu o(d'4. do 31. julija. Vodja tečaja prof. Dragan Andres. — 3. Tečaji »okolske telovadbe m. ostalih ipredmetov telesne vzgoje in sporta bodo v Crikvenici od 28. julija do 25. avgusta. Vodja tečaja Dušan Bogunovič, banski šolski nadzonnik. — 4. Pedagoški tečaj v Novem Vinodolskem od 22. julija do 17. avgusta z istim programom kot prvi tečaj. — Proišnje za sprejem v tdčaje je pošiljati na Jugoslovensko učlteljsko udruženje, Sekcija za savsko banovino, Zagreb, Trg kralja Aleksandra 4. Tu se dobijo tudi 'podrobnejša navodila. — Horjul. Poverjeništvo za i»Slovensko Matico« ^a Horjul in okolico ima France Eržen, učitelj narodne šole v Horjulu. V letu 1935. izda S. M. štid knjige in sicer: 1. Kidrič: »Zgodovina slov. slovsltva«. 2. Žigon: »Veliko pismo slov. duhovne združitve«. 3. Kranjec: »Tri novele«. 4. Cervantes: »Don Kišot«, I. del (sloviti španski roman). Skupno bodo obsegale vse knjige okrog 900 strani. — Člani dobe nnenovane knjige za letno članarino 50 dinarjev. BINKOSTNI IZLET JADRANSKE STRAŽE Kakor smo že poročali, priredi Krajevni odbor Jadranske straže letos svo.j tradicionalni izlet v najlepše kraje našega Jadrana in sicer v Split, Šibenik, Končulo in Dubrovni'k. Ker so cene za vožnjo izredino nizke, se je že sedaj prijavilo precejšnje število udeležemcev, toda ne toliko, da bi že sedaj mogli računati na posebni vlak. Zato odbor prosi vse one, ki se mislijo pridružrti temu izletu naj nemudoma prijavijo svojo udeležbo Krajevnemu odboru zaradi osiguranja vlaka, prehrane in prenočišč. Da se omccgoči udeležba tudi onim osebam, ki niso člani Jadranske straže, je sklenil izletni odbor sprejeti omejeno število nečlanov, ki naj se prijavijo v že dbjavljenem roku, ker se po poteku tega roka ne bodo mosli sprejeti. Zaradi pomanjkanja prenočišč VIII. skupina odpade in se zato poveča število udeležencev IV. skupiine na 80 članov. Bratske Krajevne odbore izven Ljubljane proisimo, naj prijavijo pravočalsno svoje člane, ker je rok za preskrbo posebnega vlaka zelo kratek. Ako se do 25, maja ne prijavi dpvolj izktnilkov, bo moral izlet odpasti. Izletniki dobe tudi brezplačen vodič tako, da se ni treba truditi pri ogledovanju znamenitositi psosaineznih mest. Prijave aprejema Krajevni odbor v Ljubljani. Pri v-pisu >plačajo udeleženci polovico znetska, ostanek pa do konca maja t. 1. Prosimo naj se ta naiša iprošnja vzame v ipoštcv, ker naknadnih iprijav ne bomo sprejemali. Program izleta je na razjpolago v pisarni Jadranske straže, Ljubljana, Tyrševa cesta la/IV. VčitGlfsJcl pravniR —§ Prosilci za napredovanje v položajni skupini se često obračajo na organizacijo in prihajajo tudi na prosvetni oddelek banske uprave s prošnjo, naj se pospeši predložitev prošenj na pristojno mesto. Da si talki tovariši prihranijo nepotrebno delo s pisanjem in pota, izjavljam, da se take prošnje rešujejo pri banski upravi še isti dan. ko dbspejo tja, odnosno v roke referenta v izdelavo. V. G. Naša pot po Bolgariji (Konec.) Plovdiv — Stara Zagora 108 kttt. Po sedmem kilometru se cepi železniška proga na tri dele: vzhodno proti St. Zagori, severno V Karlovo in zapadno do Panagjurišta. Iz PIovdiva pelje 17 km dolga proga tudi v zelo zaninlivo mestece Stanimaka. Večja postaja na progi Plovdiv-St.Zagora je čirpanj (60 km). Mesto je Itnano zaradi svojih velikih jesenskih sejmov, tehjeno je žaradi švojih odličnih vin, a boje se ga zaradi pogostih potresov. 46 km od Čifpanja je Stara Zagora, ki je važno železniško križišče. St. Zagora leži v rodovitni, bogato obdelatii ravnini, naslonjeni na pobočja Srednje Zagore. Bujna, južna vegetacija priča o izredno toplem podnebju. Katastrofalni cikloni niso redkost. Stari Zagori je pripadala že v rimski dobi, zlasti pa pod bizantinskim gospodstvom važna vloga. saj leži tako rekoč v podnožju prelaza gipka. Tu se odcepi tratisbalkanska železniška linija proti sevenli Bolgariji in spominja zaradi svojih smelih vzponov na Gothardsko železnico. Za časa Rimljanov se je St. Zagora nekaj časa imenovala »Augusta Tfajana«, nato je privzela zopet svoje staro ime »Berhoe«, Turki pa so jo prekrstili v »Eski Zagra«. Že v davnini je ležala ob križišču rimske vojne ceste Plovdiv—Kabyle— Anhialo (Črno morje) ter Adrianopel—Nikopolis ad Istrum blizu sedanjega Vel. Trnovega. Vsled svoje geografske lege je bila St. Zagora skozi stoletja poleg Plovdiva prvo trakijsko mesto. V ruskoturški vojni, 1877, so Turki mesto do tal razdrli in pobili vse, kar ni zbežalo. Mesto, ki je, kakor skoro vsa bolgarska provincijalna mesta, od postaje nekoliko oddaljeno, ima tako rekoč eno samo raztegnjeno glavno ulico, ki jo obrobljajo li-čne hiše z lepimi vrtovi in ki pelje mimo mestnega vrta na razgledni grič s parkom. Ogledati si velja mestni tnuzej, spomenik s sarkofagom v mestni četrti Akardža, mavzolej, kjer so pokopani od Turkov pobiti meščani, spomenik osvobojenja v mestnetn vrtu. Gledališki ljubitelji St. Zagore, ki je na glasu kot izrecno muzikalno mesto, vzdržujejo privatno opero. Izplača se izlet v 14 km oddaljetie mineralne toplice (46'58). St. Zagora — Kazanlik 42 km. Transbalkanska železnica nas pelje do postaje Tulovo, kjer se odcepi še nedokončani zapadni del subbalkanske proge do Kazanlika. Subbalkanska železnica bo v bližnjem času zvezala Črno morje preko Kazanlika, Kaloferja, Karlova itd. s Sofijo. Med vrhovi Srednje Gore in Balkana je široka ravnina, slavnoznana »dolina rož«. Ta ravan je brez dvoma najlepša v Bolgariji. Milijoni rož (Gjul) na obširnih vrtnih nasadih napajajo pomladi, zlasti v maju, zrak z opojnim vonjem. Rožna polja se menjavajo z vinogradi in drugimi kulturami, med katerimi rastejo znatnenita stoletna orehova drevesa. Kazanlik leži skoro v sredini te ravnine. Mesto je sorazmerno mlado in se pojavi prvikrat v zgodovini v 17. stoletju. V prvi vrsti je trgovsko središče za rožno olje in je kot tako svetovno znano. Sredi meSteca je širok trg z vodnjakom. Tu je vsako- večerna promenada mladine. Kazanlik ima lep gledališki prostor, vzorno urejene osnovne, progimnazijalne in srednje šole. V sezoni rož prihaja tja mnogo tujcev. Nedaleč severno od Kazanlika stoji na Šipka prelazu ruski samostan. Iz njegovih kupol je krasen razgled po dolini. Samostan je bil zgrajen v spomin na strahovite boje 1. 1877., vsled katerih je postalo slovito tudi ime Šipke. Z avtom pridemo v kratkem času čez prelaz v Gabrovo, ki je eno izmed prvih industrij-skih bolgarskih mest in se zato tudi imenuje »bolgarski Manchester«. Kazanlik — Sliven 77 km. Vlak nas pelje iz Kazanlika zopet nazaj h glavni progi do postaje Tulovo. Pri prihodnji postaji Dabovo se odcepi proti Črnemu morju vzhodni del subbalkanske železnice. Ob vznožju velikanov Balkana, na levi v vozni smeri, leži edina večja postaja Tvardica z velikim premogovnikom v ozadju. Južno že od daleč zagledamo skalne vrhove »Sinitje kameni«, ob katerih vznožju leži kakor v kotlu Sliven. »Sinitje kameni« imajo svoje ime od menjajočih se sinjih barv skal, ki jih povzroča različna dnevna svetloba. Sliven — tudi to mesto je nekoliko streljajev od postaje — je zibel bolgarske tekstilne industrije in ob enetn center vinogradaištva (Ševka). Mesto obdajajo nepregledni trtni nasadi. Sliven ima nekoliko obširnih trgov, zanimivo starinsko krščansko cerkev, krepko razvito trgovino, celo vrsto šol, lepo gledališko poslopje, krepko razvito družabno življenje, zanimive domače semnje ter lepe izlete. Na mnogih krajih so vidni ostanki starih trdnjav. Mesto Sliven je pod tem imenom poznano iz 1. 1153. Tu cvete tudi fabrikacija preprog, doma pa žene in dekleta izdelujejo tako zvane »ševice«, specijalno bolgarske oraamentalne vezenine. Zapadno od Slivena je razgledni vrh »Čumerna« (1592 m), ki ga nekateri imenujejo »Rigi Balkana«. Pot vodi skozi krasne bukove gozdove do premogovnika »Svinska glava«, ki je vezan z vrhom po odvodnem kaminu. Razgled sega od Donave na severu do Adrianopla na jugu. Na vzhodu je ob ugodni svetlobi vidno celo Crno morje. Tudi Sliven ima v oddaljenosti 12 km (avto) južnovzhodno v lepi dolini Tundže mineralno kopališce (41°). Sliven — Burgas okoli 110 km. Po kratki vožnji, ki vodi skozi nq)regledne vinograde v ravnini, se spoji subbalkanska železnica pri Zimnici z glavno progo. Ob nji leže dve večji mesteci: starinski Karnobat (volneni trg) in Aitos, kjer je važna prelazna cesta do Provadije v sev. Bolgariji. Preko enoličnih ravnin se bližamo Črnemu morju. Vlak zavozi mimo nekdanje mestne postaje k pristaniški, sedaj glavni postaji Burgas. Mesto leži ob zalivu istega imena. To je največji zaliv ob zapadnem bregu Čraega morja. Širok je 12 km in sega 15 km daleč v breg. Burgas je sicer drugo bolgarsko pristanišče, no, s prometom nadkriljuje vsa ostala. Severno od pristanišča, ki ima krepko zgrajen pomol, sta mestni park in morsko kopališče. Tik ob pristanišču se začne mesto, ki ima zopet le eno samo, za bolgarska provinci- jalna mesta tipično glavno široko ulico, obrobljeno z mešanico modernih in starejših, tudi turških trgovinskih poslopij. Mesto datira iz 19. stoletja. Nastalo je okoli trdnjavskega stolpa (Pirgos) iz 14. stoletja. Glavno ulico vežejo s predmestji mnoge stranske ulice, od katerih naletimo semtertja na arhitektonsko zanimive stavbe. Mesto se širi, kajti naraščajoči promet Burgasa, ki obslužuje razen Trakije tudi glavno mesto Soiijo, rapidno vpliva na porast prebivalstva. Burgas se ponaša z velikim številom šol vseh kategorij, ima krasno stolno cerkev, obsežen kolodvor, modemo borzno poslopje, lastno filharmonijo, ugodne koncertire prostore itd. Priporočljivi pomorski izleti so v starinski Sozopol (ustanovljen 610. 1. pred Kristom), Vasiliko, Ahtopol. Z ozkotirno železnico je v kratkem času mogoče ob bregu doseči zanimivo Anhialo in do 2500 let staro Mesemvrijo. Burgas — Jambol 110 km. Iz Burgasa se pripeljemo na obratni poti do Zimnice in krenemo od tod po glavni progi do Jambola. Mesto je dokaj oddaljeno od kolodvora in leži ob reki Tundži. Lega je zanimiva, ker se pod mestom kopiči Veliki Bakadžik (150 m), južnovzhodno pa Mali Bakadžik. Stara Akropola se je dvigala ob vijugi Tundže na levem bregu, kjer so še ruine mošeje Suflu-Džamije. Pokriti bazar, Bezisten, je edini, ki je po osvoboditvi Bolgarije ostal še popolnoma ohranjen. Prikazuje nam tipično sliko starih turških stavb. Mesto Jambol se pojavlja v zgodovini od 11. do 14. stoletja pod imenora Diampolis. Močno utr- jena točka je varovala cesto, ki je vodila iz Adrianopola čez balkanski prelaz k Dunavu in v Valahijo. Blizu sedanjega mesta, kakih 10 km severnovzfaodno, je stalo vdiko historično mesto Kabyle. Filip II. Makedonski, oče Aleksandra Velikega, je tu okoli 1. 342. pred Kristom osnoval fnakedonsko kolonijo. Mesto so najbrž razdrli okoli 1. 378. Ooti. V okolici Jarabola, zlasti ob Srednji Gori, vidioro lahko ostante velike trdnjave in mnogoštevilne grobne gotnile. Tu sem so sultanu Muradu I. 1. 1388. naznanili, da » njegove armade carja Šišmana premagale, vsled česar je moral ta priznati sultanovo suvereniteto. Južno Jambola je mogoče zasledovati pet vatlov širok in ravno toliko globok jarek, znamenito Erkesijo, ki je vezal Črno morje (južno Burgasa) in Marico. Izkopali so ga bolgarski carji v 8. do 9. stoletju ob bolgarsko-bizantinski meji. Vzdolž jarka je bil močan in zastražen lesen plot, ki naj bi varoval carstvo pred sovražnimi vpadi. Danes je Jambol mesto polno kontrastov. Moderne stavbe (nedozidano gledališče, termalne toplice, šolske stavbe, tržnica itd.) se menjajo z nizkimi stavbami in turškimi hišami. Promet po ulicah je zelo živahen. Zanimive so trgovine z domačimi keramičnimi, mesnimi, čevljarskitni, tekstilnimi itd. izdelki. Močno je razvito v Jambolu družabno življenje. Od Jambola je zgrajena železniška proga do historično znamenitega Elhova (43 km) blizu turške meje. Iz Jambola nas popelje vlak mimo Nove in Stare Zagore po že znani progi nazaj do Sofije in od tam domov. Vsa pot je dolga 2800 km. Mladinska matica —mm Zadnja letošnja številka »Našega roda« izide v mekaj dneh s prav pestro vseibino. Naslovno stran je izdelal Allbet Sirk. Poleg naših že zmanih ihistratorjev je zastopan v tej številki tudi Fr. Zupan z morskimi motivi. Majmlajši bodo itneli mnogo veselja s ipravljico, 'ki ji je naipravil Makis Sedej 16 ilustracij. Pa ni samo ilus/traitivni del litsta zanimiv, tudi beletrija in realistični sestaviki so ibogati. Opozarjamo posebno na lepo pesem Alojzija Gradnika. —mm Mnogo šol ni naročilo 6. številke »NaSega roda«, ki je izšla pred prazniki. Gpozarjamo ipoverjenike, da izgubijo naročniki, ki niiso plačali vseh številk »N. R.« pravico do knjig. —mm Ponatise in prevode iz »Našega ro- da« tso prineisli v zadnjem času naslednji listi: »Male crikvene i školske novine«, ki izhajajo v 'Avsrtriji in jih izdajajo graddščanski Hrvati, so prevedle članek »Bridge delo« od Grumove, »Jugoslovenče« je prineslo iprevod člantka o pdtapljačih, v mladinski prilogi »Duhovnega življenja«, ki izhaja v Buenos Airesu, pa je začela izhajati v iponatisku poves<t Kristine Hafnerjeve »Šimnov Lipe«. —mtn Letošnje publikacije Mladinske matice. 1. »Kresnjce«, ki bodo mladinska reportaža raznih zanimivasti po svetu iz kraljestva prirode. tehnike itd. 2. Bambičeva slikanica »Kralj Honolulu«, ki ji je tekst prireidiil Josip Ribičič. Slikanka i_ide v štiribarvnem tisku in bo za tiaše najmlajše res nekaj izrednega. 3. Bevkovi »Pastirci«, ki so pri letošnjem nagradnem tekmovamju v ostri borbi odmesli prvo nagrado in je ena tnaših najlepših mkdinskih iknjig. Povest izide s 17 celostransfkimi Uustracijami Nika Pirnata. 4. Dr. R. Andrejke »Po lepi Sloveniji«, ki nas sezmani z lepotami naše ožje domovine. Vse knjige bodo bogato ilustrirane in tiskane na fmejšem patpirju kot sicer in bodo predstavljale izredbo lep knjižni dar. UčiželfsUl pevslcl scbar JVV —p Pevski tečaj. Generalna pevska vaja, pred odhodom v Bolgarijo. se prične v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri v Glasbeni Matici. Pevski tečaj.bo še v ponedeljek in tordk v zgodnjih jutranjih urah. — V torek 14. maja ob 20. odhod v Bolgarijo. Mali moški zbor en dan preje. — Prenočišča za tovariše so v vajeniškem domu. ŠolsKi radia —r XXIX. teden. V torek 14. maja bo pralaval g. Viljern. Kus: »Iz ptičjih gnezd«. Razpored: 1. Crni kos. 2. Pri čižku. 3. Žolna. 4. Vrabec. — V petek 17. maja bo govoril _• Mirko Kugler: »O belokrajinski vraži«. Vsebina: kaj so vraie, kako so nastaie, iut kaj se nanašajo, ali še nastajajo. —r V kmetijskem radlu bo ob 7.30 v nedeljo 12. maja predaval g. prof. Josip Verbič: Tohnačenje uredbe o prevažanju čebel na pašo. StanovsUa organisacifa JVV Iz druStev: Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA. Tovariši (-ice). ki se niso prijavili na zborovanju v Turnišču za skupno zborovanje v Ormožu, ki bo 25. maja 1935., naj se pismeno prijavijo radi kosila tajniku tov. Skočirju v Bogojini — Tovariši (-ice), ki niso plačali članarine oz. so že več mesecev zaostali na plačevanju, naj to nemudoma store, da s tem olajšajo delo tov. blagajniku, ki mora pc- pravilih vršiti svoje obveznosti napram sekciji. Odibor. = JUU SRESKO DRUSTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto 18. maja 1935 v Narodtiem domu v Mariboru. Ob 8. uri je seja upravnega in "nadzomesa diruštveaega -odbora, ob %9. uri seje odsekov, z& Ocatere n&j pripr*vijo sJdicateiji delovne načrte. Ob HIO. uri -borovanje. Razen običajnih točk je na dmevnem redu Kborovatnja še: a) Važna pogJavja iz vaškotšokkega in kulturnega dela ^predava tov. Vauda M.); b) volitev skupščinskih delegatov; c) predlogi za banovinsko skupščino; d) predavanje g. dr. Ozvakla »Kako se da uspešno spoznavati duševna struktura otrok?« — Članarinski zaostankar.ji, storite svojo dolžnost. — Za točno udeležbo prosi odbor. = JUU SRESKO UČITELJSKO DRUSTVO KRSKO bo zibarovalo dne 11. maja ob pol deseti uri na ostnovjii šoll v Mokronogu s adedečim dnevnkn redlom: 1. Dopisi. 2. Jadransko vpraišaaije (predava tov. Framjo Čuk). 3. Referat gospodarskega odseka (poroča tov. Janko Vanič). 4. Volitev potrabnih odsekov. 5. Slučajnosti. — Ker je aborovamje jako važno m pomedbno, aspeliramo na tovairiško zavednost in s tem na gotovo in točno ter na polno»tevikx) udeležbo. — Odbor. = JUU — SRjESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto 18. maja 1935. na Polževem pri Višnji jjori. Prijave za skupno kosilo šolskemu upTaviteljstvu v Višnjt gori. Dnevni red: 1. Polževo in Dolenjska v tujsko prometnem oziru in v naši literaturi. Predava za&topnfflc Polža. — 2. Stanovske zadeve: poročila odbora. — 3. Iz prakse za prakso. Predavanje banskega šol. nadz. g. Andreja Sfculja. — 4. Slučajnosti. — Zborovanje se prične takoj po piihodu jutranjih vlakov. Vrši se ob vsakem vremenu. Udeležili se ga bodo razen tov. Skulja še sreski naoelnik g. Podboj, nadzornik g. Beseljak, predsednik Polža gosp. ing. Šuklje, odborniki Polža i. dr. Vabimo vse naše člaTie, da se polnoštevilno udeleže raajslkega zborovanja na idiličnem Polževem. Kdor ž&li, mu dostavimo bTeEplačno -propagandno brošuro o Polževem. Odfcor. + JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ- GRADEC je zborovalo v sobato 8. IV. 1935. v Slovenjgradcu. Radi slabega vremena je bil obisk tega zborovanja koma.j 60 procenten. Predsednik tov. Kopač Leopold je pozdravil navzoče. Zapisnik zadnjega zborovanja se je po prečitanju odobril. Tajnik tov. Iglar Rajko je poročal o došlih dopisih in so se z ozirom na te iznesli sledeči predlogi, ki so bili soglasno sprejeti: 1. da prispeva društvo Din 100.— Sokolskemu društvu Slovenjgradec za spM>menik Viteškemu kralju Zedinitelju. — za Sokolski dom, ki bo nosil Njegovo imo; 2. da naprosi društvo tukajšnjega zdravnika g. dr. Radšela za zdiravsftveno predavanje (o ituberkulozi); 3. da društvo ni za uvedbo obveznega bolniškega zavarovanja. 4. Zborovanja naj se vrše tudi v bodoče po dosedanjem načinu, ker je rad;i malega števila članov dvomljivo, da bi se obnesel ad seikcije predlagani način. Sledil je referat tovariia Khiglerja, šolskega upravitelja v Podgorju o »Učiteljskem gospodarskem dnevu«, v katerem nam je orisal razvoj in stanje naših stanovskih gospodarskih ustanov. Svojemu referatu je dodal še zanimivo poročilo o gospodarskih in kulturnih razmerah našega podeželja v Mislinjski in gormji Dravski dolini. Prihodnje zborovanje bo v sobabo 15. junija 1935. Predsednik: Tajnik: Kopač Leopold, s. r. Iglar Rajko, s. r. + JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo skupno s šmarsko-rogaškim društvom dne 6. aprila 1935. v Celju. Zborovanja se je udeležilo 240 članov. Po otvoritvi pozdravlja tov. predsednik predavatelja tov. Hrena, tov. nadzornika Pestevška, tov. predsednika Verka ter navzoče članstvo, zlasti še ono šmarskega društva. Spominja se polletnice smrti pok. kralja z željo, da bi vodile članstvo v delu za narod intencije velikega pokojnika. Nato omenja 85 letnico Masaryka, velikega filozofa, človeka, idealista in realista, Slovana ter državnika. Za tem je prevzel predsedstvo zborovanja tovariš predsednik šmarsko - rogaškega društva. Sledil je izčrpno sestavljen referat našega gospodarskega strokovnjaika itov. A. Hrena — Gospodarski učiteljski dan. Po končanem referatu se je ra_vila živahna debata. O potsameznih gospodarskih ustanovah so podali debaterji svoje misli s kritičnega stališča, ki -naj bi dale pobudo k izboljšanju morebitnih nedostatkov, fcair naj bi omogočilo lepši procvit stanovskih gospodarskih ustanov. Glanstvo je siedilo z vedikim zanimanjem temeljitim izvajanjem tov. Volavška, ki je omal razne vzroke. ki povzročajo v zvezi drug z drugim, da je uspevanje teh ustanov otežkočeno. ter stavil predloge. kaiko naj bi se izvedla sanacija. zlasti pri Učiteljski tiskami. Predlogi in resolucije: 1. Poročilo tov. Valavška naj se razmnoži ia pošlje Učiteljski tiskarni tter potom sekcije JUU učiteljskim društvom v razmišljanje. 2. Nadaljnji obstoj učiteljišča v Mariboru je nujno potrdben. 3. Centrala JUU iiaj v zadevi novih učnih knjig za nar. šole uveljavi naslednje stališče kot svoje: a) Potrebno je, da se najprej uvedejo novi učni naorti, sestavljeni ob sodelovanju učiteljstva nar. šol. Ti načrti veljavni za vso državo, naj bodo le okvirni. veodar enotni v svoji težnji, da razvijajo v mladini poi.no narodno in državno zavest. V podrobnostih pa naj bo njihova izdelava prepuščena banovitiam, da se bo tako kakor v smislu snovne koncentracije in samodelavnosti otroka tudi v smislu domostalnosti sodobnega pouka upoštevajoč Tazlične prilike in potrebe posameznih banovin sttvorila živa in uspešna zveza med potrebami naroda in dek>m naiodne šole. b) Šele na podlagi tako izdelanih in preizkušenih učnih načrtov za nar. sole naj se na ¦temelju njih zahtev ob sodelovanju učiteljstva izdelajo učne knjige. Te -n-a.i v dravski banovini dajejo slovenščini k-ot materinščini polno veljavo, nai bodo cenene in veljavne za daljšo dobo. Enotne naj bodo v vsej državi v tem glavn.em pogledu, da povsod služijo istočasno življenjskim potrebam in najvišjim ciljem naroda in države. c) Z ozirom na izkušnje z monopoilskimi zvezki smatramo, da bi monopolizacija utegnila dati učnim knjigam slabšo kvaliteto in višje cene. kar bi ne bilo v interesu naroda in njegovega šolstva. Pred prihodnjim zborovanjem bodo zborovali nasledaji odseki ob prostovoljni udeležbi: 1. Za kmetijsko in gospodinjako nadaljevalno šoilstvo ter povz.digo kulture vasi. 2. Solsko upravni in stanovsko polittični odsek. 3. Odsek za učiteljske gospodarske ustanove. 4. Pedagoški odsek. Milena Žagar, Fron Roš, t. č tajnica. t. 6. predsednik. Rataj Oskar, Verk Milq&, t. č. tajnik. t.č. predsednik. + JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo 13. aprila v Peearovcih. Tov. predsednik je ob otvoritvi posvetil svoje uvodne misli dvema dnevoma, ki jih je imel tiste dni v mislih ves slovanski svef: polletaici marseillske tragedije in jubileju državnika in modrosiovca Tomaža G. Masairyka. Tov. Jerovškova ie v lepo uspelem predavanju obravnavala vpraišanje uČiteljic - nater, ki bi jih naše tesne razmer« hotele napraviti odgovorne rn krive brezposelnosti in ktriz v učiteljskih vrstah. Podčrtala je, da je takšna rešitev tega dela socialnega vprašanja na račun žene - matere nesocialna. V podrobnostih je utemeljila osrednjo misel referata, da materinstvo ni ovira v poklicnem udejstvovanju učiteljice, marveč da gleda baš učiteljica kot mati na otroka, vzgojo in šolsko deJo še prav iz specialnih vidiikov, kar kvalitativno visoko dviga njeno vzgojiiteljsko sposobnost. Za predavanje je bila tovarišica nagrajena s priznanjem. Sledila je defcata, v kateto so posegli tov. Hribar, Weit, Kosova, Sosič in Lapajne. Zborovanje ie toplo pozdtavilo spomenico. ki io ie v zadevi poroičeiiih učiteljic predložilo Udruženje g. fnin. za socialno politiko in nair. zidravje dr. Marušiču. Glede pravic poročetiih učiteljic sploh je zborovanjc poudarilo sledeče stališče: 1. Za enako delo enako plačilo. zato je poitrebna ukinitev omenjene naredbe o drag. dokladah. 2. Enakopravnost v stanu. 3. Odklonilo je pa tudi protekcionizem poročenih tovarišic pri podeljevanju mest »pod roko«. Pri premestitvah naj bi bila merodajna predvsem službena doba, kvalifikacija, družinski in socialni razlogi. Dalje so se zborovalci bavili z zaščitnimi primeri članstva, z zadnjimi premestitvamii in z izzivanjem madžarske revizionistične lige, ki zahteva Prekmurje in Medmurje za Madžarsko. 18. maja bo v Onnožu zborovanje štirih sreskih društev. Vsi udeleženci iz naišega sreza, ki bi ne mogili doseči jutranjega vlaka, ki gre iz M. Sobote proti Ormožu, naj se pravočasno prijavijo upravi, da poskrbi za primerno poznejšo avtobusno zvezo M. Sabota — Ormož. Sledila so poročila kmjižničneiga odsaka (tov. Horvat), ženskega (tov. Kosova) in odseka za gospodarsko delo. pedagoška vprašanja in izveniolsko delo (tov. Hribar). Vsi odseki so se od zadnjega zborovmja sestali, konstkuirali, premotrili podrobne delovae programe in izdelali pravilnike, ki so bili sprejeti. Pre^itani so bili dopisi. Drnitvo vztraja na svojem stališču glede statistike izvenšolskega dela in aokete o šol. čitankah in šol. listu, ki je .posebno z ozirom na višjo nftrodno šolo aktualna. Predlog tov. Slokana je zborovanje odklonilo. Priznava koristnost bolniSkega zavarovanja, ne vidi pa nujnosti, da bi se organizacija iste ceprla. Mnogi učitelji so n. pr. že člani Podpornega društva drž. uslužbencev dravske bamovine. Poleg tega se pojavlja bojazen, da bi ob prevelikem poudarjanju privatne iniciative v tem pogledu dali držarvi priliko, da nam odtegne že priznane nam iobrine. Tov. Jos, Titan je podal izčnrpna sadjarska navodila o negi saidnega drevja, vzgoji sadik in zatiranju sadnih Skodljivcev. Referat o gospodarskem dnevu učiteljsitva se je radi pozne ure prenesel na poznejši čas. Ob koncu zborovanja se je ugotovila še potreba, da se oblasti predoči neprimemost sedanje ureditve šolskih okolišev meščanskib. š<A za tukaijšnji srez, ki t>i moral radi terenskih prilik, kakor tudi še \i drugih važnih ozirov priti v poclročje meščanake šole v Ljutomera. Miro A. Štubel, SavH Andrej, predsednik. "tajnik. + JUU SRESKO DRUSTVO MARIBOR DESNI BREG je ztborovalo dne 15. aprila ob 9. uri v Marft>oru. Tov. predsedmflc je ax> pozdravu ipodal izčnpno situacijsko iporooilo in poročilo o zadnjem predsedniskeim zborovanju. Formiralo se je 5 delovnih zajednic: a) pedaigoški odsek — sklkatelj tov. Viranc; b) stanovsko poliiiški — skllicatelj tov. Petrovič; c) izvenšolski — tskJica^telj tov. Ivanuš; d) gospodarski — sklicatelj tov. Hren; e) šokko upravni — sklicatelj tov. Zeilhofer. Članstvo se je v odseke raizdelilo deloma takoj, deloma pa se bo (do prih. zborovanja. Zaščitni odbor je -bil sestavljen taiko, da. ga tvorijo zastoiptnSki vseh krajev sreza, radi boljšega spoznanja razmer. Tvorijo ga fcov.: Ivamuš, Ledmek, Šeško, VizjAkova, Gnusova i<n Kovačič. Pri dopisu, zadevajoč stanarhio, je bil aprejet predlog, da. -naj udruženje skuša pri ministnstvu prosvete doseči, da se vnese v novi drž. proračun 1935/36 dodatno k § o narodnih šoiah pasus: »V slučaju smrti odnosno uipokojitve učitelja, ki uživa tnaturalno stanovanje, ima njegova družina pravico do tega stanova,nja, dokler si ee najde novega stanovanja, a najdalje pa tri mesece, račumajoč o«d doeva smrti, odnotscao upokojitve.« Pridružujemo se resol^uciji drruštva Maribor-mesto, glede neokrnjenega obstoja učiteljišča, z dodatkom, da se naj xviša dotacija za kurjavo v toliko, da ne bo mladina sedela v mirzlili učilnicah. Radi :pristoipa k bolniškemu zavarovanju bodo zbrali šol. upravitelji potretmo statisti-fco o bolovanju in stroških zdravljenja učiteljstva na tujih .šolab, 'ki znašajo v ddbi eiaega leta in bomo na tej osnovi .ptrtem ^depali o pristopu. Ker je radi odsotnosti predavateljev odpadlo napovedamo abligatno gospodarsko predavanje, bo to na prihodnjem zborovanju, na katerem bo tudi tov. Lavrič nadaljeval svoje lepo i-n zanimivo predavanje o »Življenjski šoli«. katerega prvi del va.m je podal ipri zadnjem zborovamiu, a v juiniju bo izletno zborovanje v Sv. Lovrenc, kjer bomo tudi hospitirali na šoli tov. ipredavalelja. Petrovič Simon, preds. t5eško Ivaa, tajnik. + JUU SRESKO DRU5TVO DOL. LENDAVA je zborovalo v Turnišču dne 6. aprila 1*935. ob tO. uri. Navzočih 60 članov ali 75%. Predsednik tov. Peternel je *po»dravil članstvo in se uvodoma spominjal polletnioe mučeniške smrti. Viteškega kralja Aleksaadra. Nadalje je poročal, da se situacija v JUU od zadnjega zborovanja bistveno ni sprem&nila. Zapisnik zadnjega žborovanja se je vzel na znanje s pripombo, da je nabiratej.j tov. Križanič zbral za Majstrov spomenik 130 Din. Tov. Hvala je prečital referat: gospodatski dan učiteljstva, ki ga je sestavil tov. Hren. Tov. Prešernova pa je prečitala skrbno izdelan referat tov. Vodetove: Naš položaj: Nekaj bilance o ženskem zadržanju, ob napadih na njihove pravice v prefrek. letu. Po referatih se je razvila debata. Tozadevni predlogi se bodo obravnavali pti odsckih. Po daljši debati so se formirali sledeči odseki v katerih je zainteiresiraTio večje število članstva: Odrsek za nadaljevalno šolstvo: Gumilar, Pečnikova. Pečnik, Tratnjck, Erker, Luci — sklicatelj Gumilar. Odsek za kulturno skrb in povzdigo vasi ter javno udejstvovanje — gospodarski odsek: Presiniger, Hvala, Bobič, Prinčič, Ravbar, Kolnikova, Tavzesova — sklic: Predninger. Šolsko upravni in pedagoški odsek: Drekonja, Šprager, Čehovin, Križanič, Petričeva, Majhen — sklic: Drdkonja. Stanovjko-politični odsek: Peternel, Skočir, Pupis, Lavričeva, Kraljeva — sklic: Petemel. Zenski odsek: Prešernova, Rojkova, Grudnova, Serajnikova, Kunaverjeva — sklic: Prešernova. Predlogi: 1. Sekcija na.j posreduje, da se vnese v finančni proračun za 1. 1935./36. uredba, da izplačujejo dav. uprave denar neposredno šol. občinam. 2. Izposluje naj se, da se drž. uradnike oprosti plačevanja kuluka. 3. »Učiteljski dom« naj izda po možnosti zemljevid obstoječ iz 5 listov: dravska banovina, Jugoslavija, Balkan, Evropa in obe poluti po primerno znižani ceni. 4. Izposluje naj se, da se učit. priprav. vrne neupravičeno odtegnjeno stanarino, za katero je učiteljstvo podpisalo priznanice v aprilu 1. 1932. 5. Sekci.ja naj izposluje, da se končnoveljavno reši dopis o lastnini nepremičnin rim. kat. osn. šol v Prekmurju. 6. Naše društvo pristopa z 1 deležem kot član Učiteljske tiskarne v L.jubljani. Prihodnie skupno zborovanje 4. obmejnih društev bo v Ormožu 18. maja, za kar bodo članom daoa natančnejša pojasnila. Peternel L., preds. Skočir S., tajnik.