ViT.AT)
Glasilo krščansko mislečih
učiteljev in vzgojiteljev.
~«a VERI, VZGOJI, PODUKU. e*
lietnik II.	V	Ljubljani	15.	septembra	1901.	Št.	18.
V duhu časa.
(Vp^jiidje dandanes veliko govorč o „duhu časa“, in premnogim je ta duh <||&& že do cela zmešal pamet, a nihče ne ve o njem povedati, kaj in kakšen je po svojem bistvu. Nekaterim je ta duh dober genij, ki z baklo v dvignjeni desnici razsvetljuje klete teme; drugim pa se zdi po pravici bolj podoben zlemu demonu, ki zastruplja in okužuje nedolžne duše, vešči, ki zavaja v blato, močvirje in prepad. A naj si že kdo o njem sodi dobro ali slabo, gotovo je, da je „duh časa“ nestalen, izpremenljiv stvor, ki vsako desetletje kaže drugačno lice.
Začetkom devetnajstega stoletja je bil ta „duh“ kruto reakcijonaren, a prelevil se kmalu v revolucijonarca in postal je koncem istega stoletja liberalno - napreden in brezbožen. Treznomisleči ljudje se izpodtikajo nad vednim izpreminjevanjem in si iščejo stalnih in trajnih načel, toda mnogi imajo to nestalnost za napredek in prav zaradi nje „duh časa“ visoko povzdigujejo. Ta jim je vsemogočni gospodar, kateremu se ima vse klanjati.
Tudi šola in učiteljstvo naj bi dandanes več ne služila trajnim krščanskim načelom, temuč izpremenljivemu »duhu časa“. — S tem je rečeno, da bodi šola odprta vsem težnjam, zmotam in blodnjam našega časa, in da bodi učitelj zastopnik in nositelj teh novih idej, ne gledč na to ali so te prave ali lažnjive. — In kakšen ima biti moderni učitelj v duhu časa ?
Razni liberalni in jungovski listi nam dovolj jasno slikajo njegov značaj. Vzemimo si za zgled zadnjo številko lista „Freie Lehrerstimme". Ondi nam
18
pisec slika značaj in delovanje učiteljevo z naslednjimi besedami: „Sobald der Lehrstand zum Selbstbewusstsein kommt, wird er ein Stand mit radicalen Anschauungen, der tur moderne Grundsiitze und die neuesten Ideen kampft. Uas liegt im Wesen des Standes. Man hat die Lehrer vielfach die Pioniere der Cultur genannt, wo das Wort oft nur schmeichelnde Phrase war. Sobald aber die Lehrer wirklich zum Selbstbevvusstsein und zur reiner Erkenntnis ihres Berufes kommen, dann sind sie diese Pioniere der Cultur, dann sind sie die aussersten Spitzen, aus denen der neue Geist ausstrommt, und der neue Geist ist immer radical, ist immer revolutioniir, der das Alte umstiirzt und seinen Boden einnimmt... Die Lehrer sind dieAntipoden des C1 e r u s. Der Clerus muss die Jahrhunderte alten Dogmen predigen, das Alte stiitzen und als Wahrheit preisen, der Lehrer ist der Bringer des neuen Lichtes, der stiirmenden, stossenden Wahrheiten der Wissenschaft, die kein Versteinern und Erstarren kennen, sondern in vollem Leben strotzen und Tag fiir Tag Altes entvvurzeln und neuen Gedanken frisches Leben geben... Darum sind Lehrer und Priester die entgegengesetzten Pole: der Lehrer der Vertreter des radicalen Fortschrites, der Geistliche der unverbesserliche Reactioniir. Dass ist das nattirliche Verhaltnis.“ („'Freie Lehrerstimme“, št. 17, str. 314.)
Duh časa torej zahteva, da bodi učitelj brezverec, ki podira, kar zida duhovnik, ki mu nasprotuje kjerkoli more, ki ima mesto verskih in nravnih resnic mladini vcepljati moderne znanosti in izumitve, ne glede na njih notranjo vrednost. In ta „duh časa“ se ne pojavlja morda le pri nemških učiteljih, temuč tudi pri nas na Slovenskem. Saj se skuša tudi našim učiteljem vcepiti prepričanje, da so duhovniki njih sovražniki, že po svojem stanu. To je vodilna misel vseh člankov „Učit. Tovariša" in gonilna ideja vsemu delovanju liberalnih učiteljev. Izraz tega mišljenja je bila ona brezmiselna trditev nekega „Tovariševega" člankarja, „da preje ne bode končan boj med učiteljstvom in duhovstvom, dokler eden teh dveh stanov ne izgine- raz površja zemlje".
Od iste strani se tudi kaj rado povdarja, da mora šola imeti stik z modernim življenjem. Ne tajimo, da je v tej zahtevi nekaj zdravega in pametnega. Saj mora šola pripravljati za življenje, zato mora skrbeti, da mladina že zgodaj spoznava njega pogoje in razmere. A tisti, ki zahtevajo, da bodi šola tesno združena z modernim življenjem, hočejo tudi, da bi se mladina seznanjala z modernim svetovnim naziranjem, z znanstvenimi hipotezami (evolucionizmom, materializmom), ki bi ji nadomeščale verske resnice. In h krati se povdarja, da je v sedanji šoli preveč „dogmatične navlake“ in mističnih strok, ki nimajo prave vzgojne vrednosti.
Učiteljstvo in šola imata na tak način služiti „duhu časa“. Toda je li res to njihov namen?
Trezen učitelj, ki se zaveda svoje dolžnosti, bode nasproti modernemu napredku in njega darovom vedno previden. Njegova naloga je, da vzgaja in vodi mladino. A za mladino je najboljše komaj dobro dovolj, njej je treba stalnih, jasnih načel.
V	trdnih tleh mora biti vkoreninjena mlada rastlina, da si iz njih pridobiva življenski sok. Neovržne resnice so luč mlademu razumu, in nespremenljivi zakoni krepka opora razvijajočemu se značaju. Teh pa ne nudi moderno življenje, niti duh časa s svojim vednim izpreminjevanjem. Zato zavedni učitelj ne bode begal za lažnjivimi dnevnimi gesli, niti napolnjeval glave mladini z dvomljivimi hipotezami, temuč zatekel se bode tje, kjer ima bogat zaklad vzgojnih pripomočkov — h krščanstvu. S krščansko resnico bode učitelj podal mladini trdno stališče v vedno menjajočem se veletoku življenja in najboljši pripomoček za spoznanje dobrega in hudega. In v luči krščanstva bode tudi spoznal, da ni njegov poklic biti duhovniku nasprotnik, temuč sotrudnik pri velikem delu človeške vzgoje.
Srce.
(Psihologiška študija.)
VITI. JJmetnost in srce.
<j'^M^7fealokaj tako zelo vpliva na srce kakor takozvane „lepe umetnosti“. gffflg In to je naravno, ker človek je čutno-duševno bitje in je po svojem telesu tesno navezan na tvarinski svet, po duhu pa se lahko po-vzpenja v nadzemeljske višave. Prava umetnost pa ima prelepo nalogo, da posreduje in pospešuje ta nadzemeljski vzlet.
Ako je namreč pri človeku vse v redu, gospoduje duša telesu in sicer po zakonih, katere mu je sam Bog odkazal, da bi dosegel svoj namen. Ker tu ne pišem za dvomljivce, marveč vernim olikancem, mi pač ni treba še dokazovati, da je naš poglavitni in končni namen ta, da služimo Bogu in se tako zveličamo; podrejeni namen pa je v tem, da si utrdimo in zagotovimo tudi časno srečo, saj „veselega služabnika hoče Gospod“.
Poleg tega, da duša vporablja naše telesne sile, naj nam pa v dosego tega vzvišenega namena pomaga tudi vsa narava. Po vidnih, čutnih rečeh v vesoljstvu naj bi se človek vzpenjal do nevidnega, nadčutnega sveta. To zahteva tudi v obče že metodika pri naj preprostejšem poučevanju. Zlasti ka-teheza je od nekdaj razjasnovala nadčutne resnice in pojme s pomočjo vidnih rečih ali konkretnih dogodkov. Saj že veliki mislec, sv. Tomaž pravi: „Nihil est in intellectu, quod non fuerit in sensu.“
Zares, umetnika smemo nazivati vsakega učitelja in vzgojitelja, ker zna v najlepši obliki po naših čutilih vplivati na našo dušo. Umetnik je namreč ženijalen mož, ki je zmožen jasnejših in obširnejših mislij ter globljih čustev kakor navaden človek; ki pa tudi ob enem zna svoje obširnejše obzorje, zlasti svoja intenzivnejša srčna čustva izražati v tako prikupni obliki, da vzbuja enaka čustva pri vsakomur, ki ima veselje in smisel za njegove umotvore. Dovršen umotvor zadeva ob enake strune v našem srcu, ob kakoršne je prvotno tako krepko udarjal umetnik sam.
Pomniti je še posebej, da pravi umetnik ni le tolmač navadnih pojavov, ki nam jih nudi naša solzna dolina, marveč jih zna tudi krasno poveličevati, idealizovati, navduševati za vzvišene vzore.
In glejte, ravno iz tega lahko izvajamo velikansko moč, ki jo imajo umetnosti do naše duše in zlasti še do nje čustvene strani, ali recimo naravnost: do našega srca. Oj, kako bi lahko umetniki blažili naša srca, kako bi jih lahko povzdigovali do veličastne višine, do vzorne popolnosti, ko bi
—	hoteli!
Da, ko bi hoteli! A ravno v tem, ker nočejo, so zadali tej blaženi izvoljenki, „hčerki iz nebes“, hude rane, smrtni udarec! Prav res, kakor so se prelepi angeli po svojem padcu spremenili v nagnusne potvare kraljestva teme, tako se lahko pretvori prava umetnost v pošasten nestvor, ki zemeljskemu potniku ni angel voditelj, marveč satan, ki je semtertja še našemljen z nekako angelsko obleko, a v resnici je pa le angel pogube, ki tira svoje uboge žrtve v dušno in telesno bedo, v časno in večno pogubo! Kaj delajo z umetnostjo, n. pr. premnoga gledališča, in kakšna srca morajo imeti ljudje, kateri jih obiskujejo! Kaj delajo z umetnostjo premnogi umazani pesniki, romanopisci in novelisti in kakšna srca morajo imeti oni čitateljr, ki se jim sladkost zdi tak gnoj!
Mnogim so se pojmi že tako zmedli, da niti ne ved6 več, kaj je podlaga umetnostim. Nič več jim ne gre v glavo, kar so odnekdaj učili trezni estetiki, da lepo je le to, kar je ob enem tudi resnično in dobro. Kar se ne strinja z logiko, kar nasprotuje zahtevam božjih zakonov in krščanske morale, to nikdar ne more biti lepo za človeka, ki ima še zdrav razum in plemenito srce. Zagovorniki „moderne“ umetnosti pa vkljub temu trdijo — ter se seveda s tem sami obsojajo — da lepo je to, karje naravno. Po pravici se jim očita, da bi po njih nazoru bila tudi vzor lepote — fotografija najostudnejše žabe in trohneče mrhovine. Ne samo fotografirati, marveč idealizovati naravo je poklic pravega umetnika.
S takim nazorom je v tesni zvezi tudi nauk: umetnost je sama sebi namen; torej je zoper glavno estetično pravilo, če ima umetnik namen, s svojim umotvorom človeštvo blažiti, mu gladiti trnjevo pot i. t. d. Seveda si umetniki, ki prisegajo na ta nauk, v dejanju niso dosledni, marveč si navadno volijo take predmete, jim dajejo take zasnove in jih tako obdelujejo, da si nepristranski opazovalec mora misliti, da niso delali brez namena, brez „tendence“, marveč da so imeli določno tendenco: ljudstvo pohujševati, nravno življenje zastrupljati, zlasti pa škodovati sveti veri, ker so hudi nasprotniki njenih naukov in njenih zahtev. Ko bi pri njih ne bil namen, marveč, recimo, le slučaj, bi ne brodili vedno le po blatu, marveč bi se „slu-čajno" povzpeli tudi do kaj višjega.
Da je taka zahteva: umetnost ne imej nikakoršnega namena, marveč bodi sama sebi namen, ko bi se tudi kje izpolnjevala, nesmisel, je pač lahko razvideti. Zakaj vsak moder človek mora imeti pri svojih delih tudi namen in sicer dober in pošten namen; ako pa pri svojih opravilih nima nikakoršnega namena ali pa ima celo slabe namene, ga pač ne moremo prištevati
modrim poštenjakom. Brez namena ne deluj nihče, še manj pa s slabim namenom! Ako imajo vsi modri ljudje modre namene za svoja dela, v resnici koristiti sebi in drugim, ali naj bi pa edini umetniki, katerim je Bog dal boljše darove, kakor nam navadnim ljudem, smeli delati brez namena, ali celo s slabim namenom?
V zagovor nesnažnih in pohujšljivih umotvorov se večkrat tudi bere stavek iz starodavnih časov: „Castis omnia casta — čistim je vse čisto.“ Zagovorniki nečiste umetnosti hočejo s tem reči, da nedolžnim in čistim ni nevarna, češ, da taki niti ne mislijo nič hudega ali nespodobnega ob spodtak-Ijivih rečeh.
Temu nasproti moramo zlasti omeniti, da se pregovori ne smejo zlorabiti, ali zasukavati in pretiravati. Zakaj bi se pa ta pregovor ne tolmačil v tem smislu, da pri nedolžnih ljudeh mora biti vse čisto: misli, besede, vedenje, oprava i. t. d., in da se povsod izogibljejo vsega, kar bi utegni lo škodovati njihovi nedolžnosti. O tem pa, da bi nedolžnemu spodtakljive reči ne bile nevarne, bo ravno oni srečni, kateri ima res čisto srce, vedel še najbolje razsoditi. Povedal nam bo, koliko se je moral boriti zoper nevarno strast, in da je le tako slavno zmagal, ker se je stalno izogibal sovražnika, ker se mu ni zdelo povsod vse čisto in brez nevarnosti. Ali pa naj vpraša vsak svojo vest; ta mu bo povedala dovolj jasno, da je vsled izvirnega greha človek nagnjen k hudemu, in da mu je vojska neizogibno potrebna, zlasti še gledd na šesto božjo zapoved. In če se mora poštenjak že itak boriti zoper skušnjave, ali ni največja norost, če si sam hodi iskat takih skušnjav ? —
O,	le rajše oni pregovor tolmačimo tako - le: Čistim bodi vse le čisto! Zlasti mi vzgojitelji ga tolmačimo tako, da bomo čistim odbirali samo čisto, skrbno pa odstranjali in skrivali pred njim vse kar je pohujšljivo.
Jedro našemu razgovoru je torej to-le: Kar pride od srca, sega tudi do srca. Umetniki so najbolj živo čuteči ljudje; imajo zelo ognjevito in delavno fantazijo, ki se z neko nepopisno silo polasti srca. Ako pa umetniki sami v prvi vrsti delujejo s srcem, je pač tudi naravno, da njih dela močno delujejo na srce. Naravno je pa tudi, da blagi umetniki ustvarjajo dela, ki zelo blažijo srca ter blagodejno pospešujejo vzgojo pri posameznikih in narodih, v otroških in poznejših letih; umetniki podlega srca pa proizvajajo umetniška dela, katera so silno pogubna ter ostrupljajo srca vseh, kateri se jih ne izogibljejo.
Vestnemu vzgojitelju pa tu nastane dvojna dolžnost, pozitivna in negativna. Pozitivna je v tem, da daje obilno priložnost gojencu, uživati lepoto umetniških del in si ob njih blažiti srce ter se navduševati za višje vzore.
V	to svrho uporabljaj izmed drugih posebno godbo in petje, pa poetične izdelke v raznih oblikah.
Godba sploh ima v sebi veliko moč, krotiti divjost in strasti. (Ako pa se zlorablja, pa še vzbuja in neti strasti.) Zato so misijonarji odnekdaj radi uporabljali to sredstvo, da so krotili neverne dijake, zlasti v začetku. Tudi o slavnem mladinoljubu Don Bosku, ki je v vzgojstvu dosegel čudovite uspehe, se pripoveduje, da je godbi pripisoval neko skrivno moč do člove-
• '
škega srca. Res, nekaj nenavadnega je to, kako je znal s tem pomočkom krotiti in blažiti svoje poprej tako zdivjane gojence. Tem bolj mora v navadnih razmerah godba blažilno vplivati na mlada srca gojencev. Torej naj bi se še pridnejše gojila. Velika korist je tudi v tem, ker si mladina na pošten način odpočije od napornega dela in ob vztrajnih vajah, ki jih zahteva godba, odvrača svojega duha od drugih nevarnih rečij in pogubnega pohajkovanja.
Se veliko večjega pomena v vzgojstvu je petje, ako se modro nadzoruje in vodi, ker godba sama ima le nedoločen značaj, pesem pa s tekstom in napevom nagiblje in povzdiga srca v določeni smeri. Kako lepa dota je za življenje, ako si je otrok prisvojil vsaj najlepših pesmic ne le mehanično, marveč z razumom in občutkom. Pač žalostno, če kje šola zanemarja lepo petje.
Kaj pa je mladini leposlovno berilo v vezani in nevezani besedi, o tem ni, da bi zgubljal besede. Ako se modro odbira, spretno obravnava in uporablja, se ji mora prikupiti in ji tudi trajno koristiti.
Negativna naloga pa je v tem, da vzgojitelj vestno in vztrajno odvrača od mladine vse, kar je nevarno in neprimerno, kakor smo že poprej opisovali. Ne bodi pa še s tem zadovoljen, da v šoli strogo vrši svojo nalogo v tem smislu, marveč naj vpliva tudi zunaj, kolikor mu je možno, da ne bodo mladini škodovali pogubni umetniški proizvodi. Zdi se mi, da se v tem oziru za nedolžnost mladine več stori po drugih deželah nego pri nas. Kolikrat se zgodi, da imajo prodajalnice, tudi take, katerim dajejo šole mnogo dobička, permanentno v izložbi ostudne in pohujšljive slike. Drugod se snujejo posebne družbe, ki imajo nalogo, odstranjati tako pogubno šaro izpred očij nedolžne mladine, pri nas je pa vse mirno in tiho, kakor da bi bil v tem oziru povsod najlepši red. Kaj pa naj rečem o nespameti onih starišev, kateri mladino vlačijo po gledališčih in veselicah, kateri nič ne skrivajo pred njo najgršega berila i. t. d. Uboga srca, ki se ostrupljajo in okužujejo že v zorni mladosti! Ce jim že nočete podajati dušne hrane, ki je mladini primerna, vssj strupa jim ne privoščite!	K.
Skrajšan zavisnik.
Metodiška obravnava.
Opomba: a) Lekcija se obravnava, ko so se učenci temeljito seznanili z vsemi zavi-sniki.
b) Dispozicija tvarine:
1. Skrajšani zavisniki z nedoločnikom: deklarativni osebkovi, deklarativni
dopolnilovi, deklarativni prilastkovi.
2. Skrajšani zavisniki z deležnikom: relativni prilastkovi, časovni, načinovni
vzročni.
3. Apozicijonalni stavek.
I. Pripravljavna stopinja.
1. Pojmi, ki se nanašajo na novo lekcijo, se obnovi. Tako n. pr. se učencem
osveži spomin na deležnike, na glavne in zavisne stavke.
2. Smoter: Ko so učenci našteli zavisnike, pripomni učitelj, da se bodo danes
učili krajšati zavisnike.
II.	in III. empiriška in logiška stopinja.
Učitelj razvije, oziroma poda dotične stavke ter jih zapiše na desko. (Glej obrazec.)
Učenci čitajo posamezne stavke, določijo glavni in zavisni stavek, učitelj pa na deski na kak način označi zavisnike, da so razvidni od glavnih. Kakor: Čitaj 1. stavek! Kakšen je? — Zložen. — Povej glavni stavek! Povej zavisnik! — Učitelj ga na deski zaznamuje.
Tako obravnavaj učitelj tudi ostale stavke, izvzemši zadnjega, 10. — (Glej obrazec.) Nato nadaljuj:
Citaj zavisnik prvega stavka!
Da vladamo strasti. — — —
Katero uvodno besedo ima? — Da. — Poišči v tem zavisniku dopovedek!
— vladamo. — Kateri govorni razpol je tukaj dopovedek ? — Tukaj je glagol dopovedek. Da, ta zavisnik ima glagolov dopovedek.
Zavisnik „Da vladamo strasti, — — —“pa lahko krajše izrazimo, ne da bi izgubil pomen. Morda zna kateri izmed vas sam to storiti. — Vladati strasti. — Prav! (Učitelj označi na deski potrebne izpremembe.) Skrajšaj ti na ta način zavisnik drugega stavka! Ti zavisnik tretjega! in tako do 10. — izključno.
Seveda mora učitelj semintja staviti še kakšno pomožno vprašanje, a navadno učenci brez težav pravo zadenejo, če jih le učitelj opomni, da morajo vso pozornost obračati na zavisnikov dopovedek.
Ko je vseh devet stavkov skrajšanih in so izpremembe na deski razvidne, vpraša učitelj: Katero besedo smo v vseh skrajšanih zavisnikih izpustili. — Uvodno besedo. — Katero besedo, oziroma kateri stavkov člen smo v vseh skrajšanih zavisnikih izpremenili? — Glagolov dopovedek.
— Smo li tudi izpustili vejice ? — Ne, vejice ostanejo. Kako torej v obče krajšamo zavisnike?
V	obče krajšamo zavisnike: 1. Da izpustimo uvodno besedo; 2. da izpremenimo glagolov dopovedek; 3. vejica, oziroma vejici, ki ločita zavisnik od glavnega stavka, ostaneta.
Ako si pa natančneje ogledamo skrajšane zavisnike, našli bodemo pri posameznih tudi še nekaj razlike.
Kakšen zavisnik ima prvi stavek? — Osebkov. — Katero uvodno besedo ima ? — Podredni veznik „da.“ — Kako imenujemo zavisnike, ki se začenjajo s podrednim veznikom „da?“ —Deklarativni zavisniki. — Zavisnik v prvem stavku je torej deklarativni osebkov zavisnik. (Na desko!)
— Kako smo ga krajšali? — 1. Izpustili smo uvodno besedo; — 2. glagolov dopovedelc smo izpremenili. — V katero glagolovo obliko smo pa izpremenili dopovedek ? V nedoločnik. — Torej: Deklarativne osebkove zavisnike krajšamo z nedoločnikom.
Določi zavisnik drugemu stavku! — Dopolnilov. — Kako smo ga krajšali? — Z nedoločnikom. — Zakaj? — Ker je deklarativen. — Kako torej krajšamo tudi deklarativne dopolnilove zavisnike?
Deklarativne dopolnilove zavisnike krajšamo z nedoločnikom.
Oglejmo si še zavisnik tretjega stavka! Kakšen je? — Prilastkov. — Začenja ga podredni veznik „da“, torej je? — Deklarativen. — Zato smo ga tudi krajšali z nedoločnikom.
Deklarativne prilastkove zavisnike krajšamo z nedoločnikom.
Kako torej krajšamo deklarativne osebkove, dopolnilove in prilastkove zavisnike?
Deklarativne osebkove, dopolnilove in prilastkove zavisnike krajšamo z nedoločnikom.
Ko so učenci določili zavisnik 4. stavka, vpraša učitelj, katere vrste prilastkov je zavisnik ter pripomni, da krajšamo relativne prilastkove zavisnike z deležnikom.
Ravno tako postopaj učitelj pri 5., 6., 7., 8. in 9. stavku.
Potem nadaljuj: Katere zavisnike smo krajšali z deležnikom?
Z deležnikom smo krajšali relativne prilastkove, potem časovne, načinovne in vzročne zavisnike.
S katerim deležnikom smo krajšali zavisnik 6. stavka? — S prislovnim.
— Povej dopovedek v zavisnem stavku! — Gledam. — Povej dopovedek v glavnem stavku! — Vzdišem. — Se li vrši djanje drugo za drugim, ali oboje hkrati? Oboje naenkrat. Medtem, ko gledam, vzdišem. Djanje je v obeh stavkih istodobno. Pomnite:
Časovne zavisnike z istodobnim djanjem krajšamo s prislovnim deležnikom.
Katerih stavkov zavisnik smo še krajšali s prislovnim deležnikom? — Zavisnik v 8. in 9. stavku. — Kakšna zavisnika sta? — V 8. stavku je načinovni, v 9. je vzročni. — Katere zavisnike torej krajšamo s prislovnim deležnikom ?
S prislovnim deležnikom krajšamo časovne zavisnike z istodobnim djanjem, načinovne in vzročne.
Kateri zavisnik je pa krajšan s pridevnim deležnikom? — Zavisnik v 4. stavku. — Smo še drugi zavisnik krajšali s tem deležnikom? — Ne!
—	Katere vrste zavisnik pa je? — Relativen prilastkov. — Da, a upoštevati moramo tudi še to, da se vrši djanje v zavisniku istodobno z djanjem v glavnem stavku.
Katere relativne prilastkove zavisnike tedaj krajšamo s pridevnim deležnikom?
S pridevnim deležnikom krajšamo relativne prilastkove zavisnike z istodobnim djanjem.
V	5. in 7. stavku opozori učitelj učence na časovno razmerje med glavnim in zavisnim stavkom. Ko učenci pojmijo, da se je djanje v zavisniku preje vršilo nego v glavnem stavku, jim bo lahko umevno, da zato zavisnik krajšamo s I. tvornopreteklim deležnikom.
Rezultat temu je:
Relativni prilastkovi in časovni zavisniki se krajšajo s I. tvornopreteklim deležnikom, če se je djanje v zavisniku preje vršilo nego v glavnem stavku.
Citaj zadnji stavek! Kakšen zavisnik je v tem stavku? — Relativen prilastkov. — Določi mu osebek! Je-li tudi tukaj glagolov dopovedek? —
Ne. — Kakšen pa? — Samostalniški.
Vse zavisnike smo tako krajšali, da smo izpustili uvodno besedo in iz-premenili glagolov dopovedek. Prvo velja tudi o tem zavisniku, a dopovedek ostane neizpremenjen — ker je samostalnik — pač pa izpade vezilo. Tako skrajšan stavek imenujemo a p ozic i j on al n i stavek.
Kako krajšamo relativen prilastkov zavisnik s samostalniškim dopo-vedkom?
Relativni prilastkov zavisnik s samostalniškim dopo-vedkom krajšamo, ako izpustimo uvodno besedo, oziralni zaimek in vezi 1 o.
Pomnite: Nikakor pa ne smemo izpustiti vejic, ki ločita apo-zicijonalni stavek od glavnega.
Iz navedenih stavkov sledč še nastopna pravila:
1. Krajšati se dadd le oni zavisniki, ki imajo za osebek isto osebo ali reč
kakor glavni stavek.
2. Izmed osebkovih zavisnikov krajšamo le deklarativne.
3. Dopovedkovih in krajevnih zavisnikov ne krajšamo.
4. Vejica, ki loči skrajšan zavisnik od glavnega, se izpušča le tedaj, če
ostane pri skrajšanju samo nedoločnik.
IV. Tehniška stopinja.
a) Učenci prepišejo obrazec z deske v svoje dnevnike.
b) Učitelj ponovi in utrdi razvita pravila z glavnimi vprašanji; kakor: Kako
krajšamo zavisnike? (Občno pravilo.) Na koliko načinov jih krajšamo ? Katere z nedoločnikom? Katere z deležnikom? S katerimi deležniki ? Katere s prislovnim deležnikom? Katere s pridevnim? Katere s I. tvorno-preteklim? Kako krajšamo relativne prilastkove zavisnike s samo-stalniškim dopovedkom? (Na ta vprašanja odgovarjajo učenci ustmeno.)
c) Učitelj lahko zapiše vprašanja na desko, učenci pišejo odgovore v dnevnik.
Učenci se s tem vežbajo v pismenem izraževanju, učitelj se pa zajedno prepriča, če so, in v koliko so učenci sledili njegovi razpravi.
d) Za domačo nalogo določi učitelj stavke, da jih učenci skrajšajo do dolo-
čene ure.
Obrazec na deski.
V	ti
1. (Da) (v)lada(mo) strasti, to je najvišja krepost.
osebkov 8.
i
2. Dolžni ste, (da> delat(e) svoji domovini čast.
dopolnilov s. ti
3. Navada, (da) zažiga(mo) kresni ogenj, ima korenine v paganski veri naših pradedov.
■prilastkov s. eča
4. Cerkvica, (ki) stoj(i) na gori, se vidi daleč naokrog.
prilastkov s. všemu
5. Popotniku, (ki) dospe na vrhunec, se odpre krasen razgled.
prilastkov sav.
G je
6. (Ko) (g)leda(m) sliko tvoje sreče, iz duše vzdišem koprneče.
časovni s.
2 V 1 vši
7. (Ko) se (je) (v)rni(l) v domovino, je umrl.
časvoni s.
e
8. Romarji se bližajo cerkvi (tako), (da) pobožne pesmi prepevaj(o).
načinovni s.
iskaje
9. Marsikdo zapusti domovino, (da išče) sreče na tujem.
v s ročni s.
10.	Tu izvira bistra Sava, (ki je) mati pevske umnosti.
prilastkov — aposicijonalen.
H.
Šolske vesti.
Osebne vesti. Začasni glavni učitelj na ljubljanskem učiteljišču, g. M. Pajk, je imenovan profesorjem na ljubljanski realki. — Suplent v Ljubljani g. J. Krek je imenovan profesorjem na gimnaziji v Novem mestu.
Izpremembe pri učiteljstvu. Upokojen je na lastno prošnjo nadučitelj g. Josip Čerin v Zagorju. Imenovani so: definitivnim nadučiteljem v Vel. La-šičah ondotni učitelj g. Jos. P a u č i č; definitivnimi učitelji oziroma učiteljicami pa: učitelj v Zagorju g. Emil Adamič in pom. učitelj v Ambrusu g. Ant. Vidmar; dalje prov. učiteljica na Boh. Bistrici gdčna Marija Mehle za Šmartno pod Šmarno goro, gdčna Pavlina R u s v Vel. Dolini za Strekljevec, gdčna Ivana Škerjanec v Zagorju za Sv. Križ pri Litiji, gdčna Amalija Kobau v Starem trgu pri Ložu za Vel. Dolino; učitelj na šoli „Šolski dom“ v Gorici gospod Ivan Vr š č a j pride na štirirazrednico v St. Vidu nad Ljubljano, in učiteljica na imenovani zasebni šoli gospodična Justina Eržen v Št. Vid pri Zatičini. Premeščeni so: nadučitelj g. Jak. Pretnar iz Vel. Doline v Radeče, nadučitelj g. Jos. Kostanjevec iz Litije kot definitivni učitelj na
II.	deško petrazrednico v Ljubljani, definitivni učitelj g Fran Mlakar s Trebelnega v Ribnico , definitivni učitelj g. Avg. Jensko iz Nevelj v Šmartno pri Litiji ter def. učiteljica gdčna Fran-Čiška Jankovič iz Zagorja v Toplice pri Zagorju. — V začasnem pokoju se nahajajoči učiteljici gospodični Izabeli pl. F o d r a n s p e r g je podeljeno učno mesto v Dolu, def. učiteljici gdčna Ana Kaiser na dekliški in gdčna Marija Schvveiger na deški šoli v Ribnici, sta pa zamenjali svoji službi. Imenovan je
definitivnim učiteljem na pripravnici v Ljubljani g. Ivan Kruleč.
Izpremembe pri učiteljstvu na Primorskem. Definitivno nameščeni so gg. Vilhar Franc v Kronbergu, Vodopivec Anton v Voglarjih, Urbančič Josip v Ozeljanu, M e r m o I j a P'ra n c v Podlaki Vergna Ida v Št. Andrežu, Pfeifer Marija v Opatjem selu, Komac Ljudmila v Černičah, Jug Marija v Oseku. Provizorično nameščeni so gg. Kolu n ja ti Albin v Rupi, Vuga Ivan v Žabljah, Cicero Fran c v Gabrijah pri Ajdovščini, Benko Ivan v Lokavcu, Musič Anton v Tribuši, Kumar Rudolf v Grgarju, Gregorič Vinko v Mirni, Bitežnik Josip v Batah, Prinčič Olga v Cerovem, KlančičEmilijav Podgori Bajc Marija v Renčah, Kumar Pavla v Kojskem, Komac Marija v Rihen-bergu in Strel Hedvika v Grgarju.
V	drugo plačilno vrsto sta premaknjena gg. Cenčič Davorin, nadučitel v Kojskem in Križman Ignacij, nadučitelj vDornbergu.
Nova, šola družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. — Iz Voloske prihaja vesela vest, da je družba sv. Cirila in Metoda za Istro ustanovila ondi novo hr-vatsko šolo, v katero se je upisalo takoj 80 hrvatskih otrok — dočim imajo Italijani v svoji tamošnji javni ljudski Šoli le — 25 otrok in dve učiteljski moči.
Podpore obrtnim šolam na Goriškem. Naučno ministerstvo je dovolilo iz državnih sredstev podpore tem-le obrtnim šolam: italijanski v Gorici 2800 K, slovenski 2200 K, v Foljanu 1500 K, v Nabrežini 2100 K, v Renčah 1400 K.
Tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Kakor v prejšnjih letih priredili se bodejo vsled razglasa dunajskega okraj
nega šol. sveta z dne 26. junija t. I. tudi letos v času od 1. oktobra do 5. novembra na Dunaju brezplačni tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Učitelji, kateri se hočejo udeležiti teh podučnih tečajev, tra]ajočih pet tednov, imajo to naznaniti potom šolskega vodstva okr. šol. svetu mesta Dunaja najkasneje do 16. septembra t. 1. Pripomniti je, da so dotičniki zavezani se celi čas udeleževati predavanj.
Razpisane učiteljske službe. Na
trirazrednici v Stari Loki pri Kočevju je razpisana učiteljska služba. Prošnje do 10. oktobra na c. kr. okr. šolski svet v Kočevju. — Na štirirazrednici pri Sv. Janezu na Dravskem polju, pošta Ptuj, je popolniti mesto učitelja, oziroma učiteljice. Prošnje je oddati do dne 21. t. m. na krajni šolski svet.
Drob
Zahvala. Povodom moje izvolitve deželnim poslancem mi je došlo mnogo čestitk. Za vse te dokaze naklonjenosti in prijateljstva se iskreno zahvaljujem. Neustrašeno naprej!
Fran Jaklič, učitelj in deželni poslanec.
Nova šola v Ormožu bode slovesno blagoslovljena v nedeljo r5. septembra. Ta dan bode pravi narodni praznik za ormožke okoličane.
Izboljšanje učiteljskih plač na Češkem. Deželni zbor češki je v seji dne
5.	julija sprejel zakon o izboljšanju učiteljskih plač, čegar glavne določbe so te:
1. Dosedanji učitelji postanejo učitelji I. vrste in dosedanji podučitelji pa učitelji II. vrste; podučiteljska mesta se odpravijo.
2. Učitelji II. vrste z zrelostnim izpri-čevalom dobč na leto 900 K remunera-cije; učitelji z izpričevalom učne usposobljenosti, bodisi provizorično ali definitivno, dobč 1200 K, učitelji I. vrste 1600 K, meščanski učitelji pa 2000 K plače na leto. (V Slezi ji bodo pa dobivali meščanski učitelji po 2400 K in 2200 K.) Po 10 letnemu neprestanem službovanju postanejo učitelji II. vrste učitelji I. vrste.
tine.
3. Stalno nameščeni učitelji dobč o d dneva učne usposobljenosti šest kvinkvenij po 200 K, meščanski učitelji pa po 250 K.
4. Funkcijske doklade: eno-in dvorazrednicee 200 K, trirazrednic 250 K, štirirazrednice 300 K, petrazrednice 400 K, ravnatelji meščanskih šol 400—600 K.
5. Stanarina: V krajih do 2000 prebivalcev 200 K, do 4000 prebivalcev 300 K, do 10.000 prebivalcev 400 K, predkraji Prage in večja kopališča, potem Košir, Vršovice, Pankrac, Nusle, Skorniati, Fischern, Bodenbach, Tešin in v vseh krajih z nad 10.000 prebivalci 600 K, za Prago 800 K.
6. Aktivitetne doklade: V krajih z 8000 do 16.000 prebivalcev 15%, do 30.000 prebivalcev 20%, predkraji Prage itd. in kraji z nad 30.000 prebivalcev 30% in Praga 40% temeljne plače.
7. Pomožni učitelji dobč 70 °/0 temeljne plače učitelja II. razreda.
8. Učiteljice ženskih ročnih del na meščanskih in ljudskih šolah 1000 K, samo na ljudskih šolah 900 K plače.
9. Pokojninski zakon. Pravico do pokojnine imajo veroučitelji po 35, vsi drugi učitelji po 40 službenih letih.
10. Od i. januvarja 1901 do uresničenja novega zakona dobč meščanski
učitelji sedanjega IV. in ljudski učitelji sedanjega V. in IV. plač. razreda provizorično povišanje plače na 1600 K, oziroma 1200 K, dotični podučitelji z učno usposobljenostjo ali brez te 900 K.
11. Višje temeljne plače postanejo pravomočne dne 1. januvarja 1903, povišani poviški plače pa dne 1. januvarja
i9°4- 1-
12. Svota, ki je potrebna za to regulacijo znaša 11 milijonov kron.
Regulacija učiteljskih plač v Sle-ziji. — Slezki deželni zbor je sprejel dne 17. julija naslednji načrt zakona za zboljšanje učiteljskih plač: Plače šlezkega ljudskega učiteljstva se razdele v štiri plačilne razrede, in sicer po 2000 K, 1800 K, 1600 K in 1400 K. V prvi plačilni razred pride 20 °/0 vsega učiteljstva, v drugi plačilni razred 30%, v tretji 30% in v četrti pa 20%. Začasno nastavljeno učiteljstvo z zrelostnim izpričevalom dobi adjutum 900 K. Takoj po prebitem izpitu učne usposobljenosti dobi vsak učitelj v Slezi ji 1200 K. Tri leta po prebitem izpitu učne usposobljenosti se uvrsti v status. Petletnine se štejejo v Slezi ji od dne prebitega izpita učne usposobljenosti, in znašajo 10% od tačasne plače, t. j. 140, oziroma 160, 180 in 200 K. Funkcijske doklade znašajo za enorazrednice 150 K, za dvo- in trirazredniške voditelje po 250 K, za voditelje štirirazrednic 400 K, za voditelje pet- in večrazrednic 600 K. Za vsak paralelni razred dobi v Sleziji po novem zakonu vsak voditelj po 50 K re-muneracije. Vsak učitelj dobi primerno naturalno stanovanje, ali če tega ni, pa stanarino, in sicer: nadučitelj pet- in več-razrednih šol 300—600 K, kakor so že krajevne razmere; vsak učitelj 100—500 K, tudi oziraje se na krajevne razmere. Vse to velja tudi za učiteljice.
Slavlje hrvatskega učiteljstva. Dnevi od 18.— 23. avgusta so bili slavnostni
dnevi za hrvatsko učiteljstvo. Tedaj je „Hrvatski pedagoško-književni zbor“ slavil svojo tridesetletnico; otvorjen je bil „hr-vatski šolski muzej“ v„Učiteljskem domu“; „Zaveza hrvatskih učiteljskih društev" je slavila svojo petnajstletnico in imela glavno skupščino ; „Hrvatska učiteljska hranilna in predujemna zadruga“ in „Hrvatska učiteljska pripomočna zadruga" so imele svoje shode. — Že iz tega programa je razvideti, da je hrvatsko učiteljstvo vrlo organizovano v raznih društvih, ki se trudijo dvigniti njega strokovno izobrazbo in gmotno blagostanje. A posebno moramo omenjati plemenita načela, ki vodijo hrv. organizovano učiteljstvo v njegovem delovanju. Znamenit je v tem oziru govor predsednika „Zaveze hrvatskih učiteljskih društev" g. prof. Stefana Basarička, ki je ostro šibal brezversko in brezdomovinsko gibanje med učiteljstvom. Konec njegovega govora se je glasil: „V prvi vrsti bi želel, da bi se najskrbneje varovalo naše učiteljstvo, posebno učiteljski naraščaj, nesrečne one struje, ki se je v novejši dobi pričela javljati pri večjih narodih, a se je od onih pričela usiljevati tudi k nam. Mislim ono strujo, ki zanemarja vero in domovino. Že velikim narodom more taka struja škodovati, a mali narod, kakoršen je naš, mora uprav uničiti. Brez vere v Boga ni sreče, ni blagoslova, a brez ljubezni do domovine ni požrtvovalnosti za občno dobro. V težki borbi življenja naj nas učitelje krepi in jači misel, da delamo za slavo božjo in korist mile nam domovine. Slaba naša plača ne bi nas mogla sama vzdržavati pri delu in da bi strpljivo in zanosom nosili težko breme mukotrpnega svojega zvanja. Veselega srca trpeti hočemo in delati v zavesti, da služimo veliki ideji. Uverjeni smo, da s požrtvovavnim delom bomo največ pripomogli k temu, da se
narod vzdigne na ono stopnjo prosvete, na kateri spozna, da se mora nagraditi delo onih, ki so njegovi prvi in največji dobročinitelji. — Složimo se torej in obljubimo, da hočemo mili domovini služiti z dušo in telesom in da ji hočemo vzgojiti pobožne, umne in verne sinove in hčere. Rog naj blagoslovi naše delo!“
—	Kolika razlika med besedami hrvat-skega učitelja, ki jasno spoznava svojo vzvišeno nalogo, in liberalnimi puhlicami Jelenčevimi, s katerimi pita svoje privržence! Tam zavednost, tu liberalno la-kajstvo!
Slomšek v Čehih. Spominsko knjigo, katero je lani izdala družba sv. Mohorja v Celovcu pod naslovom : »Lavantinski škof Anton Martin Slomšek, spisal dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru", prestavlja v češčino nadarjeni češki pisatelj Jan K. o-var, kooperator v Ivančičich poleg Brna. Prevod bo najprej objavljen v učiteljskem listu „Vychovatelske Listy“, potem pa skupno v posebni knjižici, z namenom, kakor pravi prelagatelj „i u nas znanost’ o Slomšekovi razšifiti, a prohlo-ubiti napsčtnim jeho životopisu a vvličenim jeho paedagogickdho vyznamu“.
Zasluženo priznanje. »Uradni list“ c. kr. okr. glavarstva celjskega, št. 34, z dne 22. avgusta t. 1. opozarja na lista za mladino „Vrtec“ in „AngeljČek“. Na-ročba taistih za šolarske knjižnice se more le najtopleje priporočati okr. šol. svetom in šol. vodstvom gledč na hvalevredno tendenco obeh slovstvenih listov, da se gojita vernost in pobožnost.
Umrl je 20. avgusta popoludne ob
3.	uri gosp. Vinko Vodopivec, nadučitelj v Grgarju v dobi še le 49 let. Bolehal je že nad 9 mesecev. Pokojnik je služboval v Cerknem, v Kamnjah, v Ročinju, v Grgarju, v Podgori, odkoder se je zopet vrnil v Grgar. — Bil je jako
spreten in povsem vesten učitelj, prijazen in miren, tako, da je povsod, kjerkoli je služboval, prav dobro shajal z vsemi in so ga radi tega vsi spoštovali. Pogreb se je vršil v četrtek ob 8. uri in pol pred-poludne; udeležba pri pogrebu je bila velika. Iz Gorice sta prišla kot zastopnika oblasti gospoda c. kr. okr. komisar Pol-ley in okr. šolski nadzornik Finžgar. Učiteljev in učiteljic pa je bilo pri pogrebu čez 40. R. I. P.
Duhovnih vaj za učiteljice, katere so se vršile od 1.— 5. t. m. pri čč. gg, uršulinkah pod vodstvom preč. gospoda o. Fr. Zehengruber-ja, se je udeleževalo 6i učiteljic in nekaj drugih dam. Udeleženke so brzojavno pozdravile presvetlega knezoškofa, kateri se je v krasnih besedah zahvalil in jim podelil svoj višje-pastirski blagoslov.
Zboljšanje učiteljskih plač v Istri. Deželni odbor za Istro je načrt zakona, vsprejet od deželnega zbora, s katerim se urejujejo plače učiteljev, odposlal c. kr. namestništvu v Trst, da ga ta oblast odpošlje na Dunaj v cesarsko potrjenje.
Šolski muzeji. Hrvatje so z vstanov-Ijenjem šolskega muzeja storili važen čin v prospeh šolstva. O priliki otvorjenja je podal učitelj g. And. Vukovič kratek pregled o razvoju teh zavodov. Prvi te vrste je bil „Educational Museum“ v To-rentu (Kanada) osnovan 1. 1853. Za tem so vstanovili Angleži leta 1857. „South Kensington Museum, Educational Divi-sion“ v Londonu. Pozneje so nastali: „Pedagoški muzej“ v Petrogradu, stalna izložba učil v Leipzigu, muzej v Wa-shingtonu, Nedelandsch Schoolmuseum v Amsterdamu, pedagoška centralna biblioteka v Leipzigu, državni šolski muzej v Budapešti, muzej v Rimu, Cassianeum v Donauworthu, Pestalozzianum v Zii-richu, dva muzeja v Berolinu, japonski pedagoški muzej v Tokio, državni šolski
muzej v Bruselju, znameniti „Musee pe-<iagogique et la bibliotheque centrale de 1’ enseignement primaire" v Parizu, (naj-dovršenejši zavod te vrste) in mnogo drugih V Avstriji imamo take zavode na Dunaju in skromen začetek tudi v Ljubljani. — Hrvatskemu šolskemu muzeju je bil postavljen temelj s šolsko zbirko, katero so osnovali Hrvatje povodom pa-rižke svetovne razstave leta 1900. To zbirko je vlada odstopila za osnovanje muzeja in h krati zagotovila obstanek z letnim prispevkom 1000 K. Vsi sloji naroda so tekmovali med seboj, da po svoji moči pospešujejo to važno kulturno podjetje. — Novi muzej je nameščen v petih sobah v prvem nadstropju „Učiteljskega doma“. Razvrščen je po posameznih šolskih disciplinah. — Na hodniku so izlo-žene razne geografske karte, ki predstavljajo razvoj hrvatske kartografije in razna učila za računstvo, pisanje in čitanje. Med njimi je zelo mnogo starinskih predmetov. Prva takozvana „pariška dvorana" {ker so bile zbirke, ki so v njej nameščene 1. 1900, na pariški razstavi) nudi mnogo zanimivosti. Poleg doprsnega kipa Njegov. Veličanstva, jo krase slike bana Khuen - Hedervarya in sekcijskega načelnika A. Paviča in slike najlepših učnih zavodov hrvatskih. A vse te slike so umotvori domačih umetnikov Medoviča, Cikoša, Ivekoviča in drugih. V zbirkah je zastopana: geografija, zgodovina, risanje, lepopis, zavodi za gluhoneme in slepe otroke i. t. d. — Druga dvorana je namenjena ženskemu in moškemu ročnemu delu. Tu so v naravni velikosti modeli opravljeni v narodno nošnjo, kakoršna je običajna po raznih krajih hrvatskih. iz-ložki ženske obrtne šole, uzorci narodnega veziva, zbirke za moška ročna dela i. t. d.
—	Tretja dvorana je namenjena prirodopisu, fiziki, kemiji in gospodarstvu. —
V	četrti sobi so izložene razne klopi, na-
črti in drugi predmeti, ki se tičejo vreditve šol, pa tudi mnoge slike, ki se nanašajo na razne dogodke med učiteljstvom. —
V	peti sobi je nameščena biblioteka. Ta del muzeja je zelo zanimiv. V enem delu, takozvani „historijski hrvatski knjižnici'1, je združena vsa literatura, ki se tiče ljudskega šolstva od najstarejših Časov do današnjega dne. Tam so dalje stare spominske medalje, učiteljska odlikovanja, pohvalnice, ena stara šolska zastava, spominski kamen samoborske šole iz 1. 1851., stari šolski predpisi, rokopisi, izpričevala in drugi materijal, ki se nanaša na razvoj šolstva. Zanimiv je stari graničarski učitelj, ki je izložen v naravni velikosti in uniformi. — Hrvatskemu učiteljstvu in vsemu narodu je lepo vrejeni muzej v čast in ponos.
Šolstvo v Italiji. Povodom budgetne razprave je poslanec C r e d a r o osvetlil tužno stanje, katero vlada še danes v Italiji na šolskem polju' Znano je, da je v Italiji, tej klasiški zemlji svetovne kulture, analfabetstvo najbolj razširjeno. Število analfabetov je že gotovo naraslo na 5o°/g . Po službeni štatistiki je bilo 1. 1896./97. blizu 2,410.365 za šolo godnih otrok. Toda v začetku šolskega leta jih je bilo v šoli le 1,803.786, a 607.579 jih je izostalo že v začetku, velik del, ki se Statistično ne da dokazati, izostane jih takoj prvi mesec in po leti, ko se začno dela na polju, se šole na kmetih skoraj popolnoma opustč. Vsled tega smemo za gotovo trditi, da v Italiji skoraj polovica otrok ne dobiva nikakega šolskega pouka. In tamkaj je vpeljana ,,svobodna” šola !
Nova šolska klop. K dosedanjim sistemom šolskih klopi, katerih je že nad 200, ne da bi ena izmed njih ne vstre-zala vsem zahtevam, se je pridružila nova šolska klop po nasvetih mestnega svetnika W. Rettiga v Monakovem, o kateri pravijo, da je dosegla vrhunec dovrše-
nosti. Klop je lesena, trdna, z dvema sedežema in ima posebno dobro vrejeno pripravo za tintnik.
Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljev na Kranjskem, Južno-Stajerskem in Primorskem za šolsko leto 1901./1902. je kot 8. letnik zopet izšel pri R. S e b e r j u v Postojini. Sestavil ga je tudi letos g. Stef. Primožič, vodja ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Cena ^Ročnemu zapisniku", ki obsega tudi koledar za šolske mesece, je i'4o K za 75, i-50 K za 100, r6o K za
125 in 170 K za (50 učencev.
Šolske razmere na Koroškem pričajo o veliki krivici, ki se godi nam Slovencem; v petrazredni šoli v Borovljah je razpisano mesto učiteljice, kateri ni
treba znati jezika otrok, ki so vsi slovenskega rodu.
Šolske kuhinje na Štajarskem. V pretečenem letu je bilo na Štajarskem 229 šolskih kuhenj, v katerih je dobivalo opoldansko hrano 13.337 °trok. Stroški za to so znašali 37.116 K. V 15 šolskih okrajih še 157 šol nima takih kuhinj.
Največja šola na svetu je v mestu Stokholm. Ona ima 48 učnih sob, štiri delalnice, eno risarsko sobo, zborovalno sobo, sobo za kopanje, prostore za šo-larsko kuhinjo, za jedilne sobe otrokom in stanovanja za učiteljstvo in šolsko služabništvo. To šolsko poslopje je stalo čez 300 000 gl d. in ima prostora za 4000 otrok.
Zaloga šolskih in pisarskih potrebščin,
v	'	.... ............
v G o p i g i
lepopisnic, spisotfnic, risank, peres, ročnikov, svinčnikov i. t. d., kar pripada taki trgovini.
Papir v pisankah in risankah je prav dober in mnogo boljši, nego je bil sploh do zdaj v navadi; vendar stane n. pr. 100 pisank le 1 K 40 drobničev; pri naročilu nad tisoč pisank odbije se še 5% cene.
Cene so sploh tako nizke, da je mogoče oddajati le proti takojšnjemu plačiluu ali s povzetjem.
HSJT Poštena postrežba se jamči. "jgO»
Uzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. m Pni napožilu Pisank tpeba naznaniti oddaljenost pik. mm
Za naročila in priporočila trgovcem takih reči priporoča se velecenjenemu učiteljstvu sploh, posebno pa svojim prijateljem in znancem
odličnim spoštovanjem udani
G. Likar,
bivši učitelj.
..Slovenski učitelj" izhaja dvakrat na mesec (1. in 15.).
Cena mu je na leto 5 K, na pol leta 2 K 50 h.
Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren: Ivan Rakovec. Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se -pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega
učitelja“ e> Ljubljani.
Tiska Katoliška Tiskarna.