VPLIV RECESIJE NA IZOBRAZBENO STRUKTURO BREZPOSELNIH IN PREDLAGANI UKREPI Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje Ljubljana, januar 2010 Avtorici: Marjana Komprej in mag. Tanja Čelebič Sodelovanje zunanjih ustanov: Zavod RS za zaposlovanje in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Jezikovni pregled: Marjana Komprej Raziskava je bila opravljena v okviru Centra RS za poklicno izobraževanje, Središča za povezovanje izobraževanja in trga dela Odgovornost za vsebino nosita avtorici. Ključne besede: gospodarska recesija, izobrazbena struktura brezposelnih, ukrepi za zniževanje ravni brezposelnosti, ohranjanje zaposlenosti. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 331.56:338.124.2(0.034.2) KOMPREJ, Marjana Vpliv recesije na izobrazbeno strukturo brezposelnih in predlagani ukrepi [Elektronski vir] / avtorici Marjana Komprej, Tanja Čelebič. - El. knjiga. - Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje, 2010 Način dostopa (URL): http://www.cpi.si/razvojno-in-raziskovalno-delo/evalvacije-in- spremljanje/povezovanje-izobrazevanja-in-trga-dela/raziskave-in-strokovni- clanki.aspx ISBN 978-961-6246-77-4 1. Gl. stv. nasl. 2. Čelebič, Tanja, 1976-250730496 POVZETEK Vpliv recesije na izobrazbeno strukturo brezposelnih in predlagani ukrepi osvetljuje razmere na trgu dela v času gospodarske recesije z vidika povečanja števila brezposelnih glede na njihovo izobrazbeno strukturo; izpostavlja nekatere premisleke o ukrepih, ki bi v danih razmerah lahko izboljšali stanje na trgu dela, pri tem poskuša ohranjati celostno podobo razmer in upoštevati temeljne strateške cilje države in Evropske skupnosti. V poglavju dve so predstavljeni podatki o številski in izobrazbeni strukturi registrirano brezposelnih oseb za zadnji deset let za vsako stopnjo izobrazbe posebej in opazovani z različnih zornih kotov. Tretje poglavje zgolj informativno ponuja podatke o ukrepih aktivne politike zaposlovanja, s katerimi država pomaga omiliti posledice, ki jih je gospodarska recesija povzročila na trgu dela. V poglavju štiri izpostavlja pomen dosežene izobrazbe in izobraževanja, izobrazbeno strukturo odraslega prebivalstva Slovenije, predstavlja podatke o vključenosti odraslih v izobraževanje in izsledke mednarodne raziskave o vključenosti ter premisleke s predlogi za spodbude odraslim za izobraževanje. Poglavje pet je premislek o izobrazbeni strukturi aktivnega prebivalstva Slovenije in brezposelnih, ki je postavljena v razmerje z ravnjo razvitosti slovenskega gospodarstva, pri tem pa upošteva nekatera priporočila Evropske skupnosti in njene napovedi za prihodnost glede strukture delovnih mest, zaposlenosti in izobrazbene strukture prebivalstva; temu sledijo rezultati analize s predlaganimi ukrepi, ki izhajajo iz teze, da ukrepov za zniževanje ravni brezposelnosti v času začetka gospodarske rasti ne moremo več reševati ločeno od reševanja težav, s katerimi se država in delodajalci srečujejo pri zaposlenih. Ključne besede: gospodarska recesija, izobrazbena struktura brezposelnih, zniževanje ravni brezposelnosti, ohranjanje zaposlenosti, izobrazbena struktura prebivalstva, predlogi ukrepov. KAZALO VSEBINE 1 UVOD.................................................................................................................................9 2 IZOBRAZBENA STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB PO RAZLIČNIH KAZALNIKIH 11 2.1 Izobrazbena struktura brezposelnih oseb po stopnji strokovne izobrazbe...................11 2.2 Brezposelne osebe po stopnji izobrazbe, spolu in starosti..........................................21 2.3 Brezposelni po vrsti brezposelnosti in stopnji izobrazbe............................................25 2.4 Brezposelni po stopnji izobrazbe in posameznih kategorijah po območnih službah.........26 2.5 Mesečni prikaz števila in deleža registrirano brezposelnih po stopnji izobrazbe in DELEŽIH ..............................................................................................................28 2.6 Brezposelne osebe po poklicnem sklopu....................................................................29 2.7 Domače in tuje zaposlene osebe po dejavnosti...........................................................29 3 UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA............................................................31 4 VKLJUČENOST ODRASLIH V IZOBRAŽEVANJE (mag. Tanja Čelebič).........................34 4.1 Pomen dosežene izobrazbe in izobraževanje................................................................34 4.2 Izobrazbena struktura odraslega prebivalstva..........................................................34 4.3 Vključenost odraslih v izobraževanje, trajanje izobraževanja, izdatki za izobraževanje na U DELEŽENCA IN OVIRE V IZOBRAŽEVANJU......................................................................35 4.4 Spodbude odraslim za izobraževanje.........................................................................40 5 ZAKLJUČKI VPLIVA RECESIJE NA IZOBRAZBENO STRUKTURO BREZPOSELNIH IN PREDLAGANI UKREPI..........................................................41 5.1 Premislek o ravni gospodarskega razvoja in usposobljenosti aktivnega prebivalstva D RŽAVE............................................................................................................... 41 5.2 Evropa o skupni prihodnosti.....................................................................................43 5.2.1 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko- S OCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ........................................................... 44 5.2.2 Potrebnih je več ukrepov za višjo pismenost..............................................47 5.3 Predlogi raziskave..................................................................................................48 5.3.1 Brezposelni in zaposleni na I., II. In III. stopnji............................................48 5.3.2 Brezposelni na drugih stopnjah................................................................49 5.4 Še nekateri drugi premisleki:....................................................................................59 6 LITERATURA IN VIRI..................................................................................................62 KAZALO TABEL TABELA 1: STRUKTURA REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STOPNJAH IZOBRAZBE........11 TABELA 2: ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH V LETIH 1997-2009 (STANJE 31. DECEMBRA). BREZPOSELNI S I. ST. IZOBRAZBE................................................................13 TABELA 3: ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH V LETIH 1997-2009 (STANJE 31. DECEMBRA). BREZPOSELNI Z II. ST. IZOBRAZBE...............................................................13 TABELA 4: ŠTEVILO IN STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB GLEDE NA STOPNJO DOSEŽENE IZOBRAZBE (1998, 2008 IN 2009) TER RAST ŠTEVILA BREZPOSELNIH V OBDOBJU 1998-2008 ...... 14 TABELA 5: IZOBRAZBENA STRUKTURA BREZPOSELNIH S STANJEM 31. 12. ZA LETI 2008 IN 2009 ..........................................................................................................................................15 TABELA 6: PRIMERJAVA IZOBRAZBENE STRUKTURE BREZPOSELNIH, 2007-2009 ..........................15 TABELA 7: POVPREČNA REGISTRIRANA BREZPOSELNOST V OBDOBJU 2000-2009 PO STOPNJAH IZOBRAZBE...............................................................................................................................16 TABELA 8: POVPREČNI DELEŽI POSAMEZNIH KATEGORIJ V LETIH OD 1998 DO 2009.....................17 TABELA 9: ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH V LETIH 1997-2009 (STANJE 31. DECEMBRA). BREZPOSELNI Z 2-LETNO POKLICNO IZOBRAZBO....................................17 TABELA 10: ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH V LETIH 1997-2009 (STANJE 31. DECEMBRA). BREZPOSELNI S 3-LETNO SREDNJO POKLICNO IZOBRAZBO.................18 TABELA 11: ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH V LETIH 1997-2009 (STANJE 31. DECEMBRA). BREZPOSELNI S 4-LETNO SREDNJO SPLOŠNO IN STROKOVNO IZOBRAZBO...........19 TABELA 12: ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH V LETIH 1997-2009 (STANJE 31. DECEMBRA). BREZPOSELNI Z VIŠJO (STROKOVNO) IZOBRAZBO........................................................20 TABELA 13: ŠTEVILO REGISTRIRANO BREZPOSELNIH V LETIH 1997-2009 (STANJE 31. DECEMBRA). BREZPOSELNI Z VISOKO IN UNIVERZITETNO IZOBR., SPECIALIZACIJO IN MAGISTERIJEM ZNANOSTI..............................................................................................................................20 TABELA 14: ŠTEVILO BREZPOSELNIH OSEB PO STOPNJI IZOBRAZBE SPOLU IN STAROSTI..........22 TABELA 15: BREZPOSELNI, PRIJAVLJENI NA ZRSZ V OBDOBJU OD OKTOBRA 2008 DO SEPTEMBRA 2009..........................................................................................................................................25 TABELA 16: BREZPOSELNI, PRIJAVLJENI V OBDOBJU OD OKTOBRA 2008 DO SEPTEMBRA 2009. 25 TABELA 17: REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE PO IZOBRAZBI PO OS, DECEMBER 2009.........26 TABELA 18: REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH PO OS, DECEMBER 2009..................................................................................................................................................26 TABELA 19: ŠTEVILO BREZPOSELNIH PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH, DECEMBER 2009...........27 TABELA 20: MESEČNI PODATKI REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB PO STOPNJAH IZOBRAZBE...............................................................................................................................28 TABELA 21: REGISTRIRANA BREZPOSELNOST PO POKLICNEM SKLOPU BREZPOSELNIH, PODATKI SO ZA DECEMBER 2009...................................................................................................................29 TABELA 22: IZDANA DELOVNA DOVOLJENJA PO DEJAVNOSTI, OD 1. DO 31. JANUAR IN OD 1. DO 31. DECEMBER 2009...........................................................................................................................30 TABELA 23: ZAPOSLENE OSEBE PRI PRAVNIH OSEBAH PO STOPNJAH STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI IN SPOLU, 31. 12. 2008....................................................................................................30 TABELA 24: ŠTEVILO NOVO SKLENJENIH POGODB Z OSEBO (OD 1. 1. 2009 DO 31. 1. 2009)............32 TABELA 25: IZOBRAZBENA STRUKTURA PREBIVALSTVA, STAREGA 25-64 LET, SLOVENIJA, 2000-2008, V %.............................................................................................................................35 TABELA 26: DELEŽ PREBIVALSTVA Z NIZKO IZOBRAZBO, 2000-2008, V %.......................................35 TABELA 27: VKLJUČENOST ODRASLIH, STARIH 25-64 LET V FORMALNO IN NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE, PO STAROSTI, IZOBRAZBI IN STATUSU AKTIVNOSTI, 2007, V %.........................37 TABELA 28: POVPREČNI IZDATKI ZA IZOBRAŽEVANJE NA UDELEŽENCA V FORMALNEM IN NEFORMALNEM IZOBRAŽEVANJU, 2007, V EVRIH..............................................................................39 TABELA 29: PREBIVALSTVO, STARO 15 LET IN VEČ, PO STOPNJI DOSEŽENE IZOBRAZBE.............41 TABELA 30: IZOBRAZBENA STRUKTURA PREBIVALSTVA, STAREGA 25-64 LET, SLOVENIJA, 2000-2008, V %.....................................................................................................................................................42 KAZALO VIROV VIR 1 PODATKI PRIDOBLJENI NA ZRSZ, 2009...............................................................................................11 VIR 2 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbirnik.pl. (28. 1. 2010)....................13 VIR 3 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbirnik.pl. (28. 1. 2010).....................13 VIR 4 PODATKI PRIDOBLJENI NA ZRSZ, 2010...............................................................................................15 VIR 5 HTTP://WWW.ESS.GOV.SI/SLO/DEJAVNOST/STATISTICNIPODATKI/KAZALa/STRUKTURNEZNACI LNOSTIREGBP.HTM. (28. 1. 2010)..................................................................................................................... 16 VIR 6 HTTP://WWW.ESS.GOV.SI/SLO/DEJAVNOST/STATISTICNIPODATKI/KAZALa/STRUKTURNEZNACI LNOSTIREGBP.HTM. (28. 1. 2010)..................................................................................................................... 17 VIR 7 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbirnik.pl. (28. 1. 2010).....................17 VIR 8 HTTP://WWW.ZIZMOND.INFO/CGI-BIN/BREZPOSELNI_ZBIRNIK.P L. (28. 1. 2010)....................18 VIR 9 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbirnik.pl. (28. 1. 2010).....................19 VIR 10 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbirnik.pl. (28. 1. 2010)...................20 VIR 11 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbirnik.pl. (28. 1. 2010)...................20 VIR 12 PODATKI O ŠTEVILU BREZPOSELNIH PO STOPNJI IZOBRAZBE, STAROSTI IN SPOLU PRIDOBLJENI NA ZRSZ, 2009............................................................................................................................24 VIR 13 PODATKI PRIDOBLJENI NA ZRSZ, 2009. PRILIV BREZPOSELNIH PO VRSTI BREZPOSELNOSTI...............................................................................................................................................25 VIR 14 PODATKI PRIDOBLJENI NA ZRSZ, 2009. PRILIV BREZPOSELNI PO STAROSTI........................25 VIR 15 http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/statisticnipodatki/mesecneinformacije/mese CNEINFORMACIJE2009.htm. (10. 12. 2009)..................................................................................................26 VIR 16 http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/statisticnipodatki/mesecneinformacije/mese CNEINF0rmacije2009.htm. (10. 12. 2009)....................................................................................................26 VIR 17 http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/statisticnipodatki/mesecneinformacue/mese cneinf0rmacue2009.htm. (10. 12. 2009)....................................................................................................27 VIR 18 PODATKI PRIDOBLJENI NA ZRSZ, 2009. STANJE OB KONCU LETA ALI TEKOČEGA MESECA.................................................................................................................................................................28 VIR 19 HTTP://E-UPRAVA.GOV.SI/ISPO/BREZPOSELNOST/ZACETNA.ISPO. (28. 1. 2010)...................29 VIR 20 HTTP://WWW.ESS.GOV.SI/SLO/DEJAVNOST/STATISTICNIPODATKI/MESECNEINFORMAaJE/MESE CNEINFORMAajE2009.HTM. (10. 12. 2009)....................................................................................................30 VIR 21 http://www.stat.si/let0pis/2009/12_09/12-06-09.htm. OBLIKOVNO PRIREJENO (10. 12. 2009)........................................................................................................................................................................30 VIR 22 MATEJA GRAJZAR, ZRSZ, 2010..........................................................................................................31 VIR 23 http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/statisticnipodatki/apz/apzsklenjenepogodbe .HTM. (10. 12. 2009)...........32VIR 24 EUROSTAT - POPULATION AND SOCIAL CONDITIONS - LIVING CONDITIONS AND SOCIAL PROTECTION, 2010...........................................................................................34 VIR 25 IZOBRAZBENA STRUKTURA PREBIVALSTVA MED 25 IN 64 LET SURS, ADS; PRERAČUNI UMAR.............................................................................................................................................35 VIR 26 EUROSTAT, ADS; PRERAČUNI UMAR...............................................................................................35 VIR 27 EUROSTAT - POPULATION AND SOCIAL CONDITIONS - EDUCATION AND TRAINING, 2009....................................................................................................................................................37 VIR 28 EUROSTAT - POPULATION AND SOCIAL CONDITIONS - EDUCATION AND TRAINING, 2009...................................................................................................................................................37 VIR 29 EUROSTAT - POPULATION AND SOCIAL CONDITIONS - EDUCATION AND TRAINING, 2009...................................................................................................................................................38 VIR 30 EUROSTAT - POPULATION AND SOCIAL CONDITIONS - EDUCATION AND TRAINING, 2009...................................................................................................................................................39 VIR 31 SURS..........................................................................................................................................................40 VIR 32 POPIS 2002. SURS. STATISTIČNI LETOPIS. SURS, 2008..................................................................41 VIR 33 SURS, ADS; PRERAČUNI UMAR. KOPIJA TABELE IZ POGLAVJA T. ČELEBIČ, PRIREJENA Z DODATNIM STOLPCEM............................................................................................................42 VIR 34 EVROPSKI PARLAMENT EVROPSKI KOMISIJI, 2009......................................................................43 VIR 35 CEDEFOP, 2008........................................................................................................................................45 VIR 36 CEDEFOP, 2008........................................................................................................................................46 VIR 37 CEDEFOP, 2008.......................................................................................................................................46 KAZALO SLIK slika 1: STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE PREBIVALSTVA, STAREGA 18 LET IN VEČ, SLOVENIJA, 2008, V %.......................................................................................................................................34 slika 2: VKLJUČENOST ODRASLIH, STARIH 25-64 LET V FORMALNO ALI NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE, PO STAROSTI, IZOBRAZBI IN STATUSU AKTIVNOSTI, 2007, V %........................37 slika 3: POVPREČNI IZDATKI ZA IZOBRAŽEVANJE NA UDELEŽENCA, 2007, V EVRIH..................38 slika 4: Število odraslih, vpisanih v srednje šole, 2000/2001-2007/2008..............................40 slika 5: GIBANJA STOPNJE ZAPOSLENOSTI V STORITVENEM SEKTORJU DO leta 2015 ZA EU-25.....................................................................................................................................45 slika 6: pretekla IN PRIHODNJA STRUKTURA DELOVNIH MEST PO RAVNI IZOBRAZBE ZA EU-25........................................................................................................................................46 slika 7: PREDVIDENA STOPNJA ZAPOSLENOSTI LETA 2020 PO GLAVNIH SKUPINAH poklicev IN RAVNI IZOBRAZBE ZA EU-25...........................................................................46 Seznam kratic: ACS - Andragoški center Republike Slovenije ADS - anketa o delovni sili CPI - Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje CSD - center za socialno delo NPK - nacionalne poklicne kvalifikacije MIC - medpodjetniški izobraževalni center ZRSZ - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 1 UVOD Lizbonska strategija za rast delovnih mest in ustvarjanje na znanju temelječe družbe države članice spodbuja k zagotavljanju sistemskih in drugih podlag za uresničevanje zastavljenih ciljev. Ne samo to, za njo Bordojski sporazum prinaša spoznanje, da je nujno bolje povezati izobraževanje in delovna mesta. Sporazum državam nalaga, da opravijo premislek o tem, kako se bodo gospodarsko razvijale in s tem, katera delovna mesta bodo v bodoče aktualna in kakšne bodo zahteve po izobrazbi in usposobljenosti za uspešno opravljanje nalog. Preprosto povedano: vedeti moramo, kaj imamo, s čim lahko računamo in kaj z materialnimi kot tudi človeškimi viri lahko načrtujemo in dosežemo. Za vsako strateško načrtovanje je potrebno razpolagati s podatki o tem, kaj od prebivalcev oz. od države pričakuje industrijski razvoj in kakšno imamo dano ponudbo delovne sile glede na izobrazbo in usposobljenost, ki nastaja na osnovi osebnih opredelitev, neodvisno od zahtev gospodarstva. Poklicno izobraževanje in usposabljanje je najdaljši del vseživljenjskosti učenja. Pomeni nenehno izpopolnjevanje v stroki, za uspešnost posameznika v življenju pa se je poleg te vrste izobraževanja in usposabljanja treba učiti tudi drugih veščin, za osebno rast in družbeno vključenost. V poklicno izobraževanje in usposabljanje se vključujejo zaposleni in brezposelni. Uspešnost zaposlenega pri prenosu pridobljenih znanj in spretnosti ter izgrajenih sposobnosti v proces dela je pogoj za uspešnost obeh - podjetja in delavca. Ko pripravljamo ukrepe za izobraževanje in usposabljanje brezposelnih za povečanje njihove zaposljivosti, moramo s kar največjo gotovostjo vedeti, v katerih dejavnostih in na kako zahtevnih delih se bodo ti brezposelni zaposlovali. Za kar se da učinkovito izobraževanje in usposabljanje pa je potrebno vedeti, katera dela in naloge bo posameznik opravljal. Recesija kot termin pomeni znižanje BDP ali negativno gospodarsko rast v dveh zaporednih četrtletjih. Z drugimi besedami bi recesiji lahko rekli tudi nazadovanje oz. upadanje gospodarske aktivnosti, kar pripelje do splošne krize v določeni državi ali svetu. Kadar je takšen gospodarski zastoj izrazito dolgotrajen in močan, govorimo o depresiji kot hujši različici recesije. Z recesijo pride tudi do povečane brezposelnosti, kar pripelje do manjše proizvodnje in posledično tudi do zaviranja gospodarske rasti. V mnogih primerih vidimo, da se v času recesije težave v podjetjih še pogosto izidejo s stečajem. Cilji, ki smo jih v nalogi zasledovali, so bili: opredeliti, kako je gospodarska recesija vplivala na izobrazbeno strukturo brezposelnih v Sloveniji, na osnovi tega pa oblikovati predloge ukrepov za zmanjševanje te vrste brezposelnosti, ki izhaja iz težav zaradi recesije, pri predlogih ukrepov pa naj bo poudarek na formalnem izobraževanju. Opredelili smo čas, ko so se v Sloveniji na trgu dela v brezposelnosti pojavili opazni znaki gospodarske recesije. V ta namen smo opazovali gibanje brezposelnosti v obdobju zadnjih deset let (1998-2008), nato pa še mesečni pregled podatkov za čas od oktobra 2008 do oktobra 2009. Brezposelnost kot posledica gospodarske recesije je nastopila nekoliko kasneje, kakor se je le-ta pokazala pri poslovanju podjetij, zato smo za naš namen opredelili čas, ko so se posledice gospodarske recesije pojavile na trgu dela s povečanim dotokom brezposelnih oseb. Osrednji kazalnik, ki smo ga opazovali, je izobrazbena struktura brezposelnih in spremembe, ki so se kazale na trgu dela v zvezi z izobrazbeno strukturo brezposelnih oseb, tudi glede na starost in spol. Odločili smo se opazovati podatke registrirane brezposelnosti, ki nam jih je za ta namen pripravil Zavod RS za zaposlovanje. Uporabili pa smo tudi druge vire - podatke s spletnih strani ZRSZ in SURS ter UMAR. Ugotovitve tega dela raziskave so narekovale nekoliko natančnejšo opredelitev značilnosti skupin brezposelnih, saj upoštevanje teh značilnosti z večjo gotovostjo predvideva uspeh predlaganih ukrepov. V raziskavo smo vključili kot samostojni del poglavje mag. Tanje Čelebič z Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom Vključenost odraslih v izobraževanje, v katerem so med drugim zajeti tudi rezultati mednarodne ankete o vključenosti odraslih v izobraževanje, ki jo je za Slovenijo vodil Statistični urad RS. Tudi ta del potrjuje nekatere ugotovitve, ki smo jih izpostavili na osnovi opazovanih podatkov, hkrati pa že sam predlaga ukrepe in predvideva možne rešitve. Pri primerjavi podatkov in informacij smo upoštevali ugotovitve mednarodne raziskave o funkcionalni pismenosti iz leta 2000, ki jo je za Slovenijo vodil Andragoški center RS in katere rezultati so v preveliki meri aktualni tudi danes, še posebej pri manj izobraženih odraslih, ki so tudi številsko pomembna skupina brezposelnih. Pregledali smo tudi dosedanje ukrepe aktivne politike zaposlovanja in pridobili podatke o realizaciji teh. Pri premisleku smo se omejili na vrsto ukrepov in podatke o vključenosti. Pri tem pa smo opazovali skladnost ukrepov s predlogi, ki smo jih oblikovali v tej analizi. V nalogi smo s pomočjo pregleda pridobljenih podatkov izpostavili nekatere značilnosti pri gibanju brezposelnosti v času recesije. Informacije, ki smo jo pridobili, pa so osnova za premislek o tem, kateri ukrepi bi bili potrebni za izboljšanje stanja na trgu dela. Pri tem smo zasledovali cilje Lizbonske strategije (Strategija za rast in delovna mesta) in Kopenhagenskega sporazuma ter Bordojskega komunikeja, v smislu izboljšanja povezav med poklicnim izobraževanjem in trgom dela, ter Strategije razvoja Slovenije (UMAR 2005) in Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Zavedali smo se, da brezposelnosti ne moremo reševati ločeno od drugih dejavnikov družbenega dogajanja. Ko nam namreč grozijo nova in nova odpuščanja zaradi posledic gospodarske recesije, ni smiselno pričakovati, da bomo z zunanjimi ukrepi zmogli bistveno povečati zaposlovanje. Naš premislek v predlogih je zato zasnovan na nekaterih kratkoročno ukrepih, nekateri ukrepi pa temeljijo na doseganju srednjeročnih in dolgoročnih ciljev in zahtevajo tehten družbeni dogovor o nameri za ureditev sedanjega stanja. za to obravnavo smo pregledali ponudbe javno spletno dostopnih podatkov o izobrazbeni strukturi brezposelnih. Opravljen je bil premislek sodelujočih o tem, katere podatke uporabiti za osvetlitev problema - anketna brezposelnost ali registrirana brezposelnost. Izbrana je bila podatkovna baza ZRSZ, in sicer za registrirano brezposelne osebe po različnih kazalnikih, ki pa smo jih zaradi osvetlitve ponekod primerjali tudi s podatki anketne brezposelnosti SURS. Problematiko brezposelnosti smo s podatki poskušali osvetliti z različnih vidikov in pri tem uporabili tudi podatke, pridobljene po različnih metodah, da bi jih soočili tudi na tak način. Pri tem smo potrdili, da je podoba, ki jo ti podatki kažejo, pričakovana tudi po holistični oceni iz lastnih izkušenj, ki smo jo uporabili v oblikovanju ukrepov. Za načrtovanje ukrepov zmanjševanja brezposelnosti kot posledice recesije je pomembna tudi informacija o tem, kako so odrasli motivirani za vključevanje v izobraževanje oz. podatki o njihovi vključenosti. To je pokazatelj, koliko pripravljenosti za vključevanje v izobraževanje in usposabljanje lahko predvidevamo tudi v prihodnje. In ne samo to - pove nam tudi, kakšne so razmere v podjetjih glede na zahtevnost del, ki jih opravljajo zaposleni, saj ta informacija pri načrtovanju ukrepov nudi osnovo za poglobljeni, širši premislek o stopnji razvitosti slovenskega gospodarstva. Pri načrtovanju ukrepov je potrebno povezovanje različnih resorjev za uspešnost izvajanja le-teh. Kaže nam, koliko so bili odrasli doslej vključeni v izobraževanje in usposabljanje in kaj lahko ob nespremenjenih razmerah pričakujemo tudi v prihodnje. Namen izvajanja ukrepov pa je zagotovo čim večja vključenost brezposelnih v izobraževanje in usposabljanje. Zaključki in predlagani ukrepi povzemajo celostno podobo predstavljenih podatkov, upoštevajo vedenje o stanju slovenskega gospodarstva in razvite infrastrukturne možnosti države. Cilje, ki smo jih pri opredeljevanju zasledovali, smo pridobili iz aktualnih strategij razvoja države in Evropske skupnosti. 2 IZOBRAZBENA STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB PO RAZLIČNIH KAZALNIKIH 2.1 Izobrazbena struktura brezposelnih oseb po stopnji strokovne izobrazbe Za opazovanje gibanja izobrazbene strukture brezposelnih smo izbrali obdobje 1998-2008. V času priprave podatkov, so bili ti na voljo le do novembra 2009, zato smo ilustrativno v tej tabeli uporabili tudi te. V nadaljevanju prikazujemo tudi podatke stanja na dan 31. 12. 2009. Tabela 1: Struktura registrirano brezposelnih oseb po stopnjah izobrazbe* Stopnja izobrazbe 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Nov. 2009 I. 51.069 46.371 42.631 42.048 39.130 35.531 32.262 32.184 26.957 23.662 23.478 31.262 II. 8.532 7.621 6.755 6.774 6.324 5.533 4.936 4.997 3.822 3.395 3.482 5.170 III. 2.168 1.865 1.625 1.518 1.393 1.185 1.037 1.061 768 643 642 870 IV. 32.594 29.316 26.520 25.987 24.810 22.471 20.995 21.504 17.637 15.138 15.307 23.186 V. 26.665 24.125 22.389 23.129 22.668 24.840 24.846 25.411 21.728 18.610 16.895 25.139 VI. 3.266 2.811 2.376 2.212 2.049 2.083 2.078 2.232 2.161 2.088 1.927 2.889 VII.+VIII. 2.331 2.239 2.287 2.648 3.233 4.350 4.574 5.186 5.230 4.875 4.479 6.819 bolonjski programi 1., 2. in 3. st. - - - - - - - - - - 29 111 Skupaj 126.625 114.348 104.583 104.316 99.607 95.993 90.728 92.575 78.303 68.411 66.239 95.446 Struktura (v %) I. 40,3 40,6 40,8 40,3 39,3 37,0 35,6 34,8 34,4 34,6 35,4 32,8 II. 6,7 6,7 6,5 6,5 6,3 5,8 5,4 5,4 4,9 5,0 5,3 5,4 III. 1,7 1,6 1,6 1,5 1,4 1,2 1,1 1,1 1,0 0,9 1,0 0,9 IV. 25,7 25,6 25,4 24,9 24,9 23,4 23,1 23,2 22,5 22,1 23,1 24,3 V. 21,1 21,1 21,4 22,2 22,8 25,9 27,4 27,4 27,7 27,2 25,5 26,3 VI. 2,6 2,5 2,3 2,1 2,1 2,2 2,3 2,4 2,8 3,1 2,9 3,0 VII.+VIII. 1,8 2,0 2,2 2,5 3,2 4,5 5,0 5,6 6,7 7,1 6,8 7,1 bolonjski programi 1., 2. in 3. st. - - - - - - - - - - 0,0 0,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir 1 Podatki pridobljeni na ZRSZ, 2009. * Stanje ob koncu leta ali tekočega meseca. Prva splošna ugotovitev, ki jo predstavljajo podatki v tabeli, je, da je bila leta 1998 brezposelnost izredno visoka, veliko višja kot ob koncu opazovanega obdobja (november 2009). V letu 2009 se je brezposelnost kot posledica gospodarske krize močno povečala. Od leta 1998 se je število brezposelnih vsako leto zmanjševalo, vključno z letom 2008, čeprav je oktober tega leta opredeljen kot začetek gospodarske recesije tudi v Sloveniji, in sicer je število brezposelnih od leta 1998 s 126.625 upadlo do leta 2008 na 66.239, nato pa leta 2009 ponovno naraslo na 95.445. Če spremljamo gibanje brezposelnosti po stopnji strokovne izobrazbe v zadnjih deset letih, ugotovimo naslednje: 1. Število brezposelnih na I. st. se je nenehno zmanjševalo. Iz 51.096 leta 1998, kar je pomenilo 40,3 % vseh brezposelnih, se je število znižalo na 23.478 brezposelnih, kar je pomenilo 35,4 % vseh brezposelnih v letu 2008. To leto je v strukturi brezposelnih že opazen rahel porast števila brezposelnih s I. st. v strukturi brezposelnih. Odstotni delež v strukturi brezposelnih pa kaže drugačno sliko. V letih 2005, 2006 in 2007 je ta delež približno za odstotek nižji (34,8 %, 34,4 % in 34,6 %) kot leta 2008. V letu 2009 pa se je število brezposelnih na tej stopnji številčno povečalo na 31.262, vendar je bil delež v celotni strukturi brezposelnih manjši kot leto poprej, 32,8 %. 2. Število brezposelni na II. st. se je praviloma zmanjševalo z rahlimi medletnimi nihanji, vendar delež brezposelnih v strukturi brezposelnih niha zgolj za odstotek. V letih 2008 se je ta delež s 5 % iz leta 2007 povzpel na 5,3 % v letu 2009 pa na 5,4 %. 3. Število brezposelnih s III. st. se je od leta 1998 nenehno zmanjševalo, in sicer je z 2.168 padlo na 642 v letu 2008, nato pa se je leta 2009 ponovno povečalo na 870, čeprav pa se je leta 2009 v deležu brezposelnih odstotek teh brezposelnih zmanjšal z 1,7 % na 0,9 %. 4. Število brezposelnih na IV. st. se je prav tako kot pri prejšnjih iz leta v leto konstantno zmanjševalo, in sicer z 32.594 (leta 1998) na 15.138 (leta 2007) in poraslo na 15.307 (leta 2008), leta 2009 pa se je število brezposelni na tej stopnji bistveno povečalo, in sicer s 15.307 na 23.186. Delež v številu brezposelnih se je v letu 2008 povečal za 1 %, v letu 2009 pa še dodatno za 1,2 %. 5. Število brezposelnih s V. st. kaže nekoliko drugačno dinamiko. S 26.665 brezposelnih v letu 1998 se je število do leta 2002 večinoma zmanjševalo, in sicer do 22.668, delež v številu brezposelnih pa se je ta leta gibal od 21,1 % do 22,8 %. Leto 2003 pomeni pričetek zviševanja števila brezposelnih te stopnje do leta 2005 (tudi deleža: 25,9 %, 27,4 %, in 27,7 %), delež brezposelnih v skupnem številu brezposelni pa tudi v naslednjih letih ostaja dokaj visok - leta 2007 je ta 27,2 %, 2008 je 25,5 %, 2009 pa že 26,3 %, čeprav pa število brezposelnih razen leta 2005, 2008 in 2009, nenehno pada. 6. Število brezposelnih s VI. st. se od leta 1998 (3.266) znižuje do leta 2004 (2.078), od leta 2005 (2.232) kaže nadaljnje upadanje števila brezposelnih do 2008 (1.927). Ponovno to število naraste leta 2009, in sicer na 2.889. V skupnem številu brezposelnih pa se odstotek praviloma zvišuje od leta 2002, in sicer z 2,1 % na 3,1 %, nato leta 2008 upade na 2,9 % in leta 2009 na 3 %. 7. Število brezposelnih s VII.st. in več se od začetnega nihanja števila brezposelnih od 1998 do 2001 konstantno zvišuje do leta 2006, nato dve leti upada in se leta 2009 ponovno povzpne na najvišje število vseh let, to je 6.819. Razen te stopnje nobena druga stopnja strokovne izobrazbe z letom 2009 ne preseže števila brezposelni iz leta 1998. Tudi odstotni delež brezposelnih se nenehno viša med leti 1998 in 2007 (1,8 % do 7,1 %), nato se v letu 2008 nekoliko zmanjša (6,8 %) in leta 2009 ponovno doseže 7,1 % (kot leta 2007). Vseh enajst let se je število brezposelnih zmanjševalo, z rahlimi medletnimi nihanji pri posameznih stopnjah strokovne izobrazbe. Razpon zmanjševanja števila brezposelnih se je v opazovanih dveh letih 1998 in 2008 gibal od 29,6 % zmanjšanja števila na III. stopnji strokovne izobrazbe do 63,4 % na V.st. (Tabela 2). Zmanjševanje števila brezposelnih je vidno na vseh stopnjah, razen na VII. st. in več. Samo na teh stopnjah se je število brezposelni vseh deset let nenehno zviševalo, in sicer z začetnih 2.331 se je številka v 2008 povzpela na 4.479, kar pomeni skoraj dvakratno povečanje števila brezposelni, decembra 2009 pa se je ta številka povzpela na 6.949, kar pomeni domala trikratno povečanje števila brezposelnih v primerjavi z letom 1998. Gotovo bi bilo dobro na tem mestu poglobljeno proučiti vrsto poklicne izobrazbe na posamezni stopnji. Ta je bila zelo pregledno in podrobno prikazana na nedavno še stalni in javno objavljeni analizi brezposelni po posameznih poklicih za obdobje deset let, ki je bila dosegljiva na spletni strani MŠŠ, danes pa je na tem mestu ni več, sedanja dosegljivost je navedena pri navedbi vira pod tabelami, ki predstavljajo število registrirano brezposelnih (na primer tabeli 1 in 2). Tabela 2: Število registrirano brezposelnih v letih 1997-2009 (stanje 31. decembra). Brezposelni s I. st. izobrazbe Leto SKUPAJ do 18 let nad 18-25 nad 25-30 nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. 1997 51245 26150 873 330 10176 4763 4846 2591 10177 5475 15360 8738 9352 4216 461 37 1998 51069 26343 842 322 9746 4516 4426 2358 9118 4912 15446 8864 10972 5334 519 37 1999 46371 24323 548 200 8007 3554 3635 1974 7531 4178 14064 8155 11981 6204 605 58 2000 42631 21941 456 166 7002 3067 3306 1699 6824 3714 12356 6843 12020 6388 667 64 2001 42048 21340 475 187 7031 2970 3329 1689 6706 3662 12151 6748 11641 5999 715 85 2002 39130 19826 320 124 6668 2800 3277 1647 6668 3662 11481 6461 10089 5038 627 94 2003 35531 18038 260 117 6468 2720 3138 1540 6346 3442 10076 5797 8856 4369 387 53 2004 32262 16120 239 109 6098 2499 2865 1353 5830 3163 8736 5037 8145 3906 349 53 2005 32175 16235 257 111 5759 2365 2949 1383 5787 3115 8174 4717 8894 4488 355 56 2006 26942 13783 169 70 3900 1678 2223 1060 4619 2568 6775 3848 8838 4489 418 70 2007 23652 11832 89 33 2686 1162 1782 807 3814 2013 5774 3134 9002 4605 505 78 2008 23463 11171 108 45 2630 1018 1800 795 3811 1839 5780 3017 8743 4360 591 97 2009 31848 14348 120 40 3577 1265 2666 984 5403 2369 8102 4129 11304 5441 676 120 Vir 2 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbimik.pl. (28. 1. 2010). Tabela 3: Število registrirano brezposelnih v letih 1997-2009 (stanje 31. decembra). Brezposelni z II. st. izobrazbe Leto SKUPAJ do 18 let nad 18-25 nad 25-30 nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. 1997 8985 3290 176 72 2626 1158 1101 463 1438 576 2068 710 1527 311 49 - 1998 8532 3181 155 53 2376 1051 1000 432 1261 525 1962 728 1703 390 75 2 1999 7621 2861 117 36 1922 852 857 401 1128 472 1722 627 1792 472 83 1 2000 6755 2472 10 6 1562 675 843 377 1049 446 1449 477 1742 487 100 4 2001 6774 2544 6 3 1612 696 915 451 1126 497 1389 461 1626 432 100 4 2002 6324 2436 6 2 1479 672 975 480 1168 487 1255 460 1356 329 85 6 2003 5533 2219 4 2 1239 527 921 442 1111 495 1084 478 1125 274 49 1 2004 4936 1988 1 - 1086 479 780 381 1112 494 889 371 1027 262 41 1 2005 4997 2065 - - 987 439 852 419 1207 556 836 369 1077 281 38 1 2006 3822 1557 1 - 619 286 574 282 969 458 670 282 941 248 48 1 2007 3395 1326 1 - 486 228 475 231 838 378 630 242 910 240 55 7 2008 3482 1235 3 1 501 182 475 209 891 364 654 243 900 232 58 4 2009 5334 1828 2 1 744 219 744 264 1562 625 1060 424 1145 288 77 7 Vir 3 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbimik.pl. (28. 1. 2010). Tabela 2 nam prikazuje številsko stanje prebivalstva z nedokončano osnovno šolo. Skupno število brezposelnih z nedokončano osnovno šolo je leta 2009 močno poraslo, in sicer na 5334 (v letu 2008 pa 3482). Trend gibanja je glede na starostno strukturo dokaj ugoden - kar pomeni, da večina mladih osnovno šolo zaključi uspešno in da se število brezposelnih s to stopnjo s starostjo povečuje. To pa pomeni tudi, da se številsko stanje brezposelnih večina zmanjšuje z upokojevanjem. Število registrirano brezposelnih na I. stopnji je konec 2009 še vedno izjemno visoko. Brez končane OŠ je še vedno 31.848 odraslih prebivalcev Slovenije. Spodbudno pri tem pa je, da je med mladimi do 18 let le še 120 brezposelnih iz te skupine. Vendar je že naslednje starostno obdobje (18-24 let) po številu izredno visoko, kar 3.577. v primeru, da bi se država odločila spodbujati vključitev v programe za pridobitev osnovnošolske izobrazbe, bi bilo po naši oceni smiselno te spodbude načrtovati do starosti 50 let. Številsko to pomeni spodbude za 19.868 registrirano brezposelnih. Seveda pa bi temu številu morali prišteti še vse tiste, ki so danes zaposleni, vendar so z vidika potencialne brezposelnosti ogrožena skupina zaposlenih. To pa pomeni po podatkih za leto 2008 76.000 prebivalcev Slovenije v starosti od 15 let in več. Tudi II. stopnja (tabela 3) pomeni slabo napoved za to, da bo lahko delavec imel stalno zaposlitev. Pri tem moramo upoštevati, da se zanje z leti zmanjšuje in tudi zastara. Da sodijo tisti, ki končajo zgolj osnovno šolo med manj izobražene odrasle in da so zanje značilna vsa tveganja za večjo izpostavljenost brezposelnosti. Zgolj s končano osnovno šolo je po podatkih iz leta 2008 še 378.000 prebivalcev Slovenije, starih 15 let in več, število registriranih brezposelnih na tej stopnji pa je v letu 2008 še 23.463, v letu 2009 pa že 31.848. Največ brezposelnih na tej stopnji sodi v starostno obdobje od 30. do 60. leta, v času do 18. leta sta takšna le dva (leta 2008 pa trije od skupnega števila aktivnih prebivalcev). Delež brezposelnih oseb s I. stopnjo (nedokončana osnovna šola) med vsemi brezposelnimi je konec leta 2009 znašal 33,9 %, z II. stopnjo (uspešno končana osnovna šola) pa 5,5 %. Tabela 4: Število in struktura brezposelnih oseb glede na stopnjo dosežene izobrazbe (1998, 2008 in 2009) ter rast števila brezposelnih v obdobju 1998-2008 St. izobrazbe 1998 2008 Delež %, 1998 : 2008 31. 12. 2009 I. 51.069 23.478 - 54,1 37.208 II. 8.532 3.482 - 59,2 III. 2.168 642 - 70,4 24.318 IV. 32.594 15.307 - 53,1 V. 26.665 16.895 - 36,6 25.116 VI. 3.266 1.927 - 41,0 2.953 VII.+VIII. 2.331 4.479 + 48,0 6.949 bolonjski programi 1., 2. in 3. st. - 29 128 Skupaj 126.625 66.239 - 47,7 99.672 Struktura (v %) I. 40,3 35,4 38,5 II. 6,7 5,3 III. 1,7 1,0 25,2 IV. 25,7 23,1 V. 21,1 25,5 26,0 VI. 2,6 2,9 3,1 VII.+VIII. 1,8 6,8 7,2 bolonjski programi 1., 2. in 3. st. - 0,0 0,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 Primerjava stanj iz tabele 1 z dodanim stanjem na dan 31. 12. 2009. Prilagojeno po podatkih ZRSZ, 2009. V tabeli 4 smo za lažjo primerjavo začetnega in zaključnega opazovanega leta iz tabele 1 vzeli podatke za leti 1998 in 2008 in jim dodali še stanje brezposelnosti 31. 12. 2009. Tabela v tretjem stolpcu prikazuje, za kakšen odstotek se je med letoma 1998 in 2008 zmanjšalo število brezposelnih na posamezni stopnji strokovne izobrazbe. Leta 1998 je bilo skupno število brezposelnih 126.625, leta 2008 je bilo to število 66.239, kar pomeni zmanjšanje za 47,7 %, leta 2009 pa je bilo po podatkih ZRSZ brezposelnih skupaj 99.692, kar pomeni za 21,3 % manj kot leta 1998 in za 33,5 % več kot leta 2008. Pri teh podatkih posebej izstopa skoraj dvakratno povečanje števila brezposelnih na VII. st. in več do leta 2008 in skoraj trikratno povečanje tega števila do leta 2009. Pri vseh drugih stopnjah se je do leta 2008 zmanjševalo število brezposelnih, kot kaže tabela, leta 2009 se je na vseh stopnjah sicer povečalo, a pri nobeni stopnji ni doseglo stanja iz leta 1998, le pri stopnji VII in več je bil porast brezposelnosti v obeh letih (2008 in 2009) neprimerljivo visok. Za osvetlitev tega stanja bi bilo treba napraviti poglobljeno analizo in ugotoviti vzroke. Menimo, da bi bila preenostavna trditev, da je večina teh brezposelnih zaključila študij v stroki, v kateri je težje najti zaposlitev. O razlogih, o katerih lahko utemeljeno sklepamo brez nadaljnje analize pa bomo razmišljali tudi v zaključnem delu tega besedila. Tabela 5: Izobrazbena struktura brezposelnih s stanjem 31. 12. za leti 2008 in 2009 I.-II I.-IV. V. VI. VII.-VIII. B. S. Število brezposelnih dec. 09 37.208 24.318 25.116 2.953 6.949 128 96.672 Število brezposelnih dec. 08 26.960 15.949 16.895 1.927 4.479 29 66.239 St. strok. izobrazbe, odstotek I.-II. III.-IV. V. VI. VII.-VIII. B. Š. Delež brezposelnih dec. 09 38,5 25,2 26,0 3,1 7,2 0,1 100,0 Delež brezposelnih dec. 08 40,7 24,1 25,5 2,9 6,8 0,0 100,0 Vir 4 Podatki pridobljeni na ZRSZ, 2010. Če primerjamo samo leti 2008 in 2009 (stanje 31. 12.), se je delež brezposelnih: 1. na I. in II. st. zmanjšal s 40,7 % na 38, 5 % , 2. na III. in IV. st. se odstotek brezposelnih povečal s 24,1 % na 25,2 %, 3. na V. st. se je delež v skupnem številu brezposelnih povečal s 25,5 % na 26,0 %, 4. na VI. st. se je delež prav tako povečal, in to z 2,9 % na 3,1 %, 5. na VII. st. in več pa s 6,8 % na 7,2 %. Tabela 6: Primerjava izobrazbene strukl^ure brezposelnih, 2007-2009 Stopnja izobr. 2007 2008 2009 I. II. 23.662 3.395 23.478 3.482 37.208 III. IV. 643 15.138 642 15.307 24.318 V. 18.610 16.895 25.116 VI. 2.088 1.927 2.953 VII.+VIII. 4.875 4.479 6.94 bolonjski programi 1., 2. in 3. stopnja - 29 128 Skupaj 68.411 66.239 99.672 Struktura (v %) I. II. 34,6 5,0 35,4 5,3 38,5 III. IV. 0,9 22,1 1,0 23,1 25,2 V. 27,2 25,5 26,0 VI. 3,1 2,9 3,1 VII.+VIII. 7,1 6,8 7,2 bolonjski programi 1., 2. in 3. stopnja 0,0 0,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 Prirejeno po podatkih ZRSZ iz tabel 1 in 5, 2010. Natančnejše opazovanje tabele 6 nam nudi naslednje informacije. Leta se je 2009 število brezposelnih na vseh stopnjah povečalo v primerjavi z letom 2008. Leta 2008 pa se je število brezposelnih povečevalo na II. in IV. st., na vseh drugih pa se je število brezposelnih zmanjševalo, največ na I., IV. in V. stopnji. Skupaj Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII.+VIII. B.Š. 2000 št. 106.601 43.454 6.903 1.705 27.328 22.421 2.592 2.199 % 100,0 40,8 6,5 1,6 25,6 21,0 2,4 2,1 ■ 2001 št. 101.857 41.286 6.637 1.536 25.742 21.947 2.238 2.471 % 100,0 40,5 6,5 1,5 25,3 21,5 2,2 2,4 2002 št. 102.635 41.542 6.679 1.482 25.533 22.424 2.118 2.858 % 100,0 40,5 6,5 1,4 24,9 21,8 2,1 2,8 2003 št. 97.674 37.245 5.917 1.301 23.659 23.627 2.086 3.839 % 100,0 38,1 6,1 1,3 24,2 24,2 2,1 3,9 2004 št. 92.826 33.493 5.127 1.076 21.817 24.598 2.134 4.582 % 100,0 36,1 5,5 1,2 23,5 26,5 2,3 4,9 2005 št. 91.889 32.485 4.968 1.033 21.561 24.816 2.178 4.849 % 100,0 35,4 5,4 1,1 23,5 27,0 2,4 5,3 2006 št. 85.836 29.375 4.337 888 19.932 23.743 2.278 5.283 % 100,0 32,0 4,7 1,0 21,7 25,8 2,5 5,7 2007 št. 71.336 24.573 3.429 696 15.884 19.562 2.145 5.046 % 100,0 26,7 3,7 0,8 17,3 21,3 2,3 5,5 2008 št. 63.216 22.213 3.155 631 14.295 16.444 1.957 4.502 18 % 100,0 35,1 5,0 1,0 22,6 26,0 3,1 7,1 0,0 2009 št. 86.354 29.310 4.744 818 20.973 21.831 2.563 6.037 79 % 100,0 33,9 5,5 0,9 24,3 25,3 3,0 7,0 0,1 Vir 5 http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/Kazalci/StruktumeZnacilnostiRegBP.htm. (28. 1. 2010). V tabeli 7 smo osenčili opazovane dele. Povprečna registrirana brezposelnost za obdobje od 2000 do 2009 kaže, da se je delež brezposelnih na I. stopnji nenehno nižal do vključno leta 2007. Leta 2008 se je število brezposelnih še vedno zmanjševalo, delež v strukturi pa se je močno povečal, močno pa se je to leto povečal delež brezposelnih na IV., V. in VII. stopnji in več. Leta 2009 se je število brezposelnih na I. stopnji ponovno močno povečalo, delež v strukturi brezposelnih pa se je celo zmanjšal glede na preteklo leto. Ti podatki za naš namen predstavljajo zunanjo podobo. Pri tem bi bil dragocen podatek, za koliko se je znižal delež aktivnega prebivalstva Slovenije na I. stopnji. O tem bomo razmišljali tudi v nadaljevanju. Leto/ obd. Povprečno št. registrirano brezposelnih Stari do 26 let Iščejo prvo zaposlitev ^enske Brezposelni nad 1 leto Brez strok. izobr. Stari 50 let in več Invalidi 1998 126.080 26,3 18,1 49,9 61,7 46,9 21,8 9,9 1999 118.951 25,8 18,7 50,6 63,7 47,5 18,2 12,5 2000 106.601 23,4 17,9 50,7 62,9 47,2 27,5 16,1 2001 101.857 24,1 18,8 50,8 58,9 47,0 27,0 18,3 2002 102.635 24,0 19,6 51,2 54,4 47,0 25,4 18,3 2003 97.674 26,1 23,2 52,8 48,6 44,2 21,4 10,7 2004 92.826 26,2 25,2 53,1 46,2 41,6 21,0 9,2 2005 91.889 24,2 24,3 53,8 47,3 40,8 22,7 9,9 2006 85.836 21,2 22,3 54,8 48,8 39,3 25,4 10,9 2007 71.336 16,7 19,4 54,9 51,2 39,3 31,1 13,8 2008 63.216 14,4 16,9 52,8 51,1 40,1 30,6 16,8 2009 86.354 15,4 14,3 49,1 36,5 39,4 30,3 14,1 Vir 6 http://www.ess.gov.si/slo/Deiavnost/StatisticniPodatki/Kazalci/StruktumeZnacilnostiRegBP.htm. (28. 1. 2010). V tabeli 8 smo z osenčenjem želeli poudariti številčno izredno obsežno kategorijo brezposelnih, ki ima zgolj nedokončano ali pa končano osnovno šolo. Odstotek te kategorije brezposelnih v strukturi brezposelnih je celotno opazovano obdobje izredno visok, večinoma nad 40 %, v letu 2009 pa pade na 39,4 %. To smo želeli še posebej izpostaviti zato, ker tudi delež aktivnega prebivalstva brez izobrazbe dosega visok odstotek. Zato bi bilo tej kategoriji brezposelnih treba posvetiti posebno pozornost še posebej glede na zastavljene cilje Izhodne strategije Slovenije in Lizbonske pogodbe. Tabela 9: Število registrirano brezposelnih v letih 1997-2009 (stanje 31. decembra). Brezposelni z 2-letno poklicno izobrazbo Leto SKUPAJ do 18 let nad 18-25 nad 25-30 nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. 1997 2304 1414 12 2 426 132 349 171 528 369 594 482 389 258 6 - 1998 2168 1348 9 - 338 93 280 134 492 332 564 452 478 336 7 1 1999 1865 1174 1 - 224 67 235 98 409 262 456 346 537 401 3 - 2000 1625 1033 - - 162 50 176 81 405 254 365 262 512 386 5 - 2001 1518 944 2 2 200 102 180 79 401 244 330 222 400 295 5 - 2002 1393 850 2 2 174 90 150 63 452 274 331 229 277 192 7 - 2003 1185 734 1 1 127 71 117 45 426 260 301 223 206 131 7 3 2004 1037 656 - - 89 53 84 31 368 217 316 238 172 115 8 2 2005 1061 682 - - 67 43 77 27 340 198 359 265 213 149 5 - 2006 768 476 - - 32 23 47 20 233 116 267 187 182 130 7 - 2007 643 396 - - 22 11 32 14 152 78 220 151 209 140 8 2 2008 642 369 - - 14 5 23 9 148 62 239 152 210 138 8 3 2009 868 479 - - 8 3 38 9 226 72 352 228 237 166 7 1 Vir 7 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbimik.pl. (28. 1. 2010). Število brezposelnih je s III. stopnjo izobrazbe v primerjavi z drugimi zelo nizko, saj je tudi delež aktivnega prebivalstva s to stopnjo zelo nizek. Programi formalnega izobraževanja za to stopnjo so v iztekanju. Število brezposelnih s tretjo stopnjo izobrazbe se je v obdobju 1997-2009 zmanjšalo v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Najbolj se je zmanjšalo v starostni skupini 18-25 let, kar je posledica zmanjševanja števila vpisanih v programe nižjega poklicnega izobraževanja. Delež brezposelnih oseb z dveletno poklicno izobrazbo med vsemi brezposelnimi je konec leta 2009 znašal 0,9 %. Tabela 10: Število registrirano brezposelnih v letih 1997-2009 (stanje 31. decembra). Brezposelni s 3-letno srednjo poklicno izobrazbo Leto SKUPAJ do 18 let nad 18-25 nad 25-30 nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. 1997 33678 13916 134 61 9538 4406 3204 1641 6815 3018 7629 3323 6254 1465 104 2 1998 32594 14024 99 54 8606 4170 2962 1562 5948 2785 7677 3523 7173 1927 129 3 1999 29316 13107 51 26 7254 3803 2472 1357 4977 2426 6784 3147 7601 2343 177 5 2000 26520 11898 39 26 6444 3356 2411 1331 4301 2167 6015 2675 7084 2339 226 4 2001 25987 12050 40 24 6369 3460 2601 1477 4124 2142 6076 2755 6505 2183 272 9 2002 24810 11873 31 19 6124 3393 2705 1577 4197 2290 6003 2788 5451 1796 299 10 2003 22471 10977 20 15 5688 3072 2591 1516 3905 2167 5368 2634 4681 1567 218 6 2004 20995 10533 30 20 4990 2800 2628 1531 3600 2076 4957 2519 4586 1582 204 5 2005 21504 11130 16 10 4629 2624 2634 1590 3733 2253 5063 2678 5210 1967 219 8 2006 17637 9098 8 5 2723 1567 2102 1341 2944 1800 4259 2291 5330 2080 271 14 2007 15138 7595 6 3 1802 1010 1550 982 2358 1384 3541 1845 5545 2358 336 13 2008 15307 7113 6 3 1804 867 1629 939 2512 1411 3425 1673 5557 2207 374 13 2009 23450 9956 7 3 2845 1104 2571 1248 4445 2255 5701 2594 7391 2730 490 22 Vir 8 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbimik.p l. (28. 1. 2010). Brezposelnost na IV. stopnji je od vseh doslej najvišja, hkrati pa je oseb z nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo v skupnem številu prebivalstva manj kot oseb s 4-letno srednjo splošno in strokovno izobrazbo. V skupnem številu brezposelnih brezposelnost na IV. stopnji kaže enak trend zniževanja števila brezposelnih od začetega leta 1997 pa vse do leta 2007. V letu 2008 se trend padanj tega števila ustavi in obrne nekoliko v porast števila brezposelnih, in sicer s 15.138 brezposelnih na 15.307 brezposelnih, v letu 2009 pa število brezposelnih poskoči kar na 23.450, kar je podobno stanju v letih 2002 in 2003. Natančnejši podatki znotraj tabele nudijo informacijo, da je bilo leta 1997 izredno veliko število brezposelnih mladih, ki so končali šolanje (med 18 in 25 letom). Trend zelo opaznega zaposlovanja je trajal vsa leta do 2007. V tem času se je največ zaposlovalo brezposelnih te starostne kategorije, medtem ko pri drugih starostnih kategorijah zmanjševanje števila brezposelnih ni tako veliko. Ta kategorija brezposelnih je številsko izredno močna. Pred njo so po številu brezposelnih samo še brezposelni na I. stopnji in na V. stopnji. Pri nadaljnji primerjavi teh dveh stopenj se lepo vidi, da so povečanja števila brezposelnih po starosti razporejena zelo podobno. Lahko bi rekli preprosto, da se načeloma zmanjšuje število mladih brezposelnih, izrazito pa se število brezposelnih poveča v starostnem obdobju po 40. letu, še bolj pa po 50. letu. Ob opazovanju teh rezultatov se nam ponuja vprašanje, zakaj je toliko brezposelnosti na IV. stopnji, saj vendar tukaj ne moremo govoriti o t. i. preizobraženosti, poleg tega poklicno svetovanje mladim poteka v smeri čim večjega vključevanja v izobraževanje za poklic. Glede na to, da se vrsta proizvodnih dejavnosti v naši državi ni bistveno spremenila, ne moremo zaključiti, da gre za neustreznost smeri poklicne izobrazbe brezposelnih, seveda, če poklicno svetovanje in ne nazadnje tudi štipendiranje sledita realnim potrebam trga dela. Morda bi morali razmišljati tudi v tej smeri, da trg dela potrebuje drugačne vrste poklicno oz. strokovno izobrazbo. Se zapirajo stara, neperspektivna delovna mesta, se odpirajo nova, za katere nimamo ustrezno izobraženega kadra? O potrebi po tovrstnih raziskavah v našem prostoru bomo razmišljali še na koncu tega besedila. Delež brezposelnih oseb s triletno srednjo poklicno izobrazbo med vsemi brezposelnimi je konec leta 2009 znašal 24,3 %. Tabela 11: Število registrirano brezposelnih v letih 1997-2009 (spanje 31. decembra). Brezposelni s 4-letno srednjo splošno in strokovno izobrazbo Leto SKUPAJ do 18 let nad 18-25 nad 25-30 nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. 1997 26677 15217 1 1 8469 5285 4152 2543 5166 3196 4767 2675 4069 1516 53 1 1998 26665 15471 - - 7938 5047 4019 2454 4972 3161 4856 2852 4812 1955 68 2 1999 24125 13937 - - 7049 4433 3737 2312 4112 2598 4056 2315 5103 2277 68 2 2000 22389 12892 - - 6721 4113 3610 2228 3847 2477 3405 1857 4721 2216 85 1 2001 23129 13422 - - 7339 4401 4201 2614 3957 2578 3440 1936 4095 1889 97 4 2002 22668 13360 - - 7008 4344 4617 2878 4009 2651 3557 2044 3352 1438 125 5 2003 24840 14494 - - 8167 4787 5421 3306 4412 2949 3552 2110 3143 1338 145 4 2004 24846 14523 - - 7700 4510 5934 3555 4421 2934 3562 2213 3058 1309 171 2 2005 25411 14982 - - 7070 4095 6411 3922 4681 3124 3629 2307 3428 1526 192 8 2006 21728 13029 - - 4720 2803 5611 3511 4187 2832 3295 2163 3662 1709 253 11 2007 18610 11188 - - 3707 2172 4494 2844 3380 2292 2829 1832 3879 2028 321 20 2008 16895 9799 - - 3068 1737 3983 2473 3213 2066 2624 1633 3637 1859 370 31 2009 25116 13693 - - 4287 2150 6210 3539 5255 3203 4028 2447 4892 2324 444 30 Vir 9 http://www.zizmond.info/cai-bin/brezposelni zbirnik.pl. (28. 1. 2010). Leta 2008 je število brezposelnih na V. stopnji doseglo najnižjo vrednost v zadnji desetih letih, in to je 16.895 brezposelnih. Leta 2009 pa število brezposelnih skokovito naraste, in to na 25.116. najbolj izpostavljene starostne skupine pri tem povečanju sodijo me dleta 25 in 40, čeprav je porast kar pri vseh starostnih skupinah zelo velik. Nekatere značilnosti brezposelnosti na V. stopnji se kažejo podobno kot na IV. stopnji. Leta 2008 je število brezposelnih na V. stopnji doseglo najnižjo vrednost v zadnji desetih letih, in to je 16.895 brezposelnih. Leta 2009 pa je število brezposelnih skokovito naraslo, in to na 25.116, pri tem pa še vedno ne doseže stanja iz let 1997 in 1998. Najbolj izpostavljene starostne skupine pri povečanju brezposelnosti leta 2009 sodijo med leta od 25 do 40, nato nad 50. Najnižje število brezposelni te stopnje sodi v starostno obdobje med leta 40 in 50, če seveda ne upoštevamo tudi sicer številsko manjše kategorije nad 60 let starosti. Število brezposelnih v starosti od 1 do 25 let kaže na izrazita medletna nihanja, česar pri drugih starostnih kategorijah na tej stopnji ne opažamo v toliki meri. Delež brezposelnih oseb s štiriletno srednjo splošno in strokovno izobrazbo med vsemi brezposelnimi je konec leta 2009 znašal 25,3 %. Tabela 12: Število registrirano brezposelnih v letih 1997-2009 (spanje 31. decembra). Brezposelni z višjo (strokovno) izobrazbo Leto SKUPAJ do 18 let nad 18-25 nad 25-30 nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. 1997 3389 1758 - - 343 252 666 463 690 441 797 352 876 250 17 - 1998 3266 1696 - - 256 183 559 389 674 438 766 392 991 294 20 - 1999 2811 1336 - - 154 101 430 268 486 309 648 318 1064 340 29 - 2000 2376 1123 - - 105 71 358 211 439 278 514 258 928 305 32 - 2001 2212 1106 - - 47 31 370 241 450 312 497 261 819 260 29 1 2002 2049 1032 - - 73 50 308 206 453 306 477 247 708 223 30 - 2003 2083 1095 - - 120 91 228 167 519 353 521 272 654 211 41 1 2004 2078 1087 - - 135 105 227 166 498 341 518 263 643 212 57 - 2005 2232 1238 - - 152 112 267 206 484 358 563 321 702 239 64 - 2006 2161 1149 - - 126 99 246 180 456 323 511 289 728 256 94 2 2007 2088 1116 - - 114 77 268 205 364 257 471 271 760 301 111 5 2008 1927 1040 - - 90 60 272 210 332 221 424 253 692 291 117 5 2009 2953 1607 - - 165 97 494 345 580 389 626 351 943 417 145 8 Vir 10 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbirnik.pl. (28. 1. 2010). Brezposelnost na VI. stopnji je številsko manjša. Tudi na tej stopnji je trend v gibanju brezposelnosti podoben doslej obravnavanim stopnjam: izrazito padanje tega števila od leta 1997 do 2008 (z vmesnimi nihanji), najbolj izpostavljena je starostna skupina med leti od 50 do 60 (943), nato pa še od 40 do 50 (626). Delež brezposelnih oseb z višjo strokovno izobrazbo med vsemi brezposelnimi je konec leta 2009 znašal 3 %. Tabela 13: Število registrirano brezposelnih v letih 1997-2009 (stanje 31. decembra). Brezposelni z visoko in univerzitetno izobr., specializacijo in magisterijem znanosti Leto SKUPAJ do 18 let nad 18-25 nad 25-30 VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. nad 30-40 nad 40-50 nad 50-60 nad 60 let VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. VSI Žen. 1997 2277 1159 - - 125 97 641 467 558 329 437 164 495 102 21 - 1998 2315 1196 - - 109 92 717 494 536 305 412 176 509 129 32 - 1999 2222 1159 - - 149 131 655 438 487 287 384 164 508 139 39 - 2000 2269 1215 - - 197 149 756 503 487 292 346 138 439 132 44 1 2001 2615 1538 - - 326 256 979 676 510 309 361 161 406 134 33 2 2002 3204 1990 - - 302 245 1429 995 684 457 346 164 395 126 48 3 2003 4327 2762 - - 397 329 2102 1502 972 625 419 183 385 119 52 4 2004 4535 2890 - - 339 259 2220 1611 1074 694 425 201 422 124 55 1 2005 5140 3343 - - 335 265 2549 1848 1267 841 466 243 469 145 54 1 2006 5192 3474 - - 257 209 2365 1748 1430 1004 536 314 530 192 74 7 2007 4830 3228 - - 227 204 1973 1495 1422 988 559 335 547 195 102 11 2008 4429 2895 - - 161 133 1622 1217 1453 1008 541 319 522 199 130 19 2009 7003 4506 1 - 296 233 2622 1935 2389 1601 778 445 761 276 156 16 Vir 11 http://www.zizmond.info/cgi-bin/brezposelni_zbirnik.pl. (28. 1. 2010). Dinamika brezposelnosti na VII. stopnji kaže povsem drugačno podobo od drugih. Vsa opazovana leta od 1997 do 2006 je število brezposelnih nenehno naraščalo. In sicer z 2.277 (1997) na 5.192 (2006) v letih 2007 in 2008 se je to število znižalo na 4.830 in celo na 4.429, vendar je leta 2009 ponovno skokovito naraslo, in sicer na 7.003. Če se pri tem ozremo na tabelo 22 in 22a, lahko vidimo, da je bilo leta 2008 zaposlenih oseb pri pravnih osebah s to stopnjo izobrazbe 49.949, brezposelnih pa 4.429, kar pomeni razmerje 1 : 11,3. to razmerje se leta 2009 spremeni na slabše. Če bi lahko upoštevali razpoložljivi podatek za leto 2008, bi bilo razmerje 1 : 7,1. Delež brezposelnih oseb z visoko in univerzitetno izobrazbo med vsemi brezposelnimi je konec leta 2009 znašal 7 %. 2.2 Brezposelne osebe po stopnji izobrazbe, spolu in starosti Tabela 14 prikazuje mesečne podatke o gibanju brezposelnosti po stopnjah strokovne izobrazbe, starosti in spolu za čas od oktobra 2008, ko ugotavljamo pojav gospodarske recesije tudi pri nas, pa do oktobra 2009. Kljub temu da ne bomo opravili podrobnega opisa značilnosti, smo tabelo vključili v to besedilo, saj je dokument o gibanju brezposelnosti kriznega časa in je kot tak na voljo bralcu za njegove analize, primerjave ali zgolj podatke. Tabela 14: Število brezposelnih oseb po stopnji izobrazbe spolu in starosti Stop. Izobr. Starost okt. 08 nov. 08 dec. 08 jan. 09 feb. 09 mar. 09 apr. 09 maj. 09 jun. 09 jul. 09 avg.09 sep. 09 okt. 09 Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Vsi ženski Skupaj do 18 132 65 122 61 117 49 127 50 116 46 133 52 130 48 119 47 111 44 120 42 121 44 153 58 166 59 18 do 25 7915 4015 7990 3976 8282 4012 9469 4380 9970 4481 10257 4532 10595 4669 10507 4623 10423 4576 10396 4611 9987 4421 9794 4263 12547 5475 25 do 30 9349 5800 9340 5705 9824 5869 11284 6608 11918 6854 12390 6959 13020 7230 13184 7282 13561 7508 14001 7749 13841 7631 13712 7542 15143 8390 30 do 40 11266 6588 11527 6632 12388 6985 14216 7905 15086 8254 15908 8606 16777 8995 17314 9264 18078 9718 18660 10103 18693 10151 18778 10180 19181 10413 40 do 50 12557 6878 12862 6974 13705 7299 15263 8104 15962 8444 16445 8714 17213 9113 17726 9369 18221 9619 18655 9830 18669 9794 18792 9746 19753 10399 50 do 60 19739 9174 19847 9127 20274 9289 21843 9993 22385 10245 22786 10440 23337 10609 23879 10786 24264 10857 24739 11022 24855 10952 25161 11061 25819 11373 60 in več 1663 180 1675 172 1649 172 1709 180 1745 182 1763 188 1760 170 1790 166 1823 163 1886 169 1940 180 1976 184 1982 190 I do 18 115 55 108 52 108 45 123 50 113 46 125 48 122 44 113 43 106 41 113 38 115 41 144 53 137 48 18 do 25 2494 1018 2527 1018 2636 1020 3080 1129 3320 1206 3417 1210 3505 1223 3495 1245 3507 1257 3570 1294 3484 1264 3586 1291 3741 1347 25 do 30 1656 771 1653 756 1801 795 2082 865 2230 911 2334 924 2454 966 2450 958 2530 995 2568 992 2593 997 2629 1028 2638 1035 30 do 40 3344 1696 3485 1726 3814 1841 4337 2055 4588 2148 4737 2193 4882 2254 4969 2299 5076 2309 5173 2363 5165 2383 5166 2381 5210 2412 40 do 50 5165 2770 5365 2858 5783 3018 6433 3350 6632 3438 6738 3525 6939 3655 7071 3752 7207 3820 7315 3891 7280 3839 7304 3791 7709 4055 50 do 60 8483 4310 8557 4289 8745 4361 9436 4684 9691 4806 9792 4858 9927 4935 10166 5031 10310 5066 10482 5176 10559 5207 10654 5242 10942 5393 60 in več 608 105 601 100 591 97 609 103 610 103 624 111 608 102 607 94 609 93 641 102 646 109 664 114 654 114 II do 18 3 1 2 1 3 1 3 3 8 4 8 4 5 3 5 3 6 4 5 3 4 1 2 1 18 do 25 415 164 461 178 501 182 602 202 652 212 666 225 701 242 713 235 714 225 703 225 682 222 706 228 734 234 25 do 30 393 194 424 194 475 209 583 241 626 260 663 271 687 281 699 277 710 280 737 286 722 279 723 274 710 270 30 do 40 759 331 794 348 891 364 1068 417 1150 446 1207 494 1269 511 1295 507 1384 546 1363 549 1338 536 1337 542 1441 606 40 do 50 560 222 591 223 654 243 734 274 771 292 810 310 848 336 852 332 891 347 922 371 929 376 948 371 1004 422 50 do 60 864 237 885 232 900 232 968 238 1002 252 1004 258 1024 258 1046 263 1060 265 1072 272 1069 263 1089 265 1117 280 60 in več 55 3 60 3 58 4 61 4 57 4 60 5 60 3 61 4 58 5 62 6 69 7 67 7 70 6 III do 18 18 do 25 15 7 16 6 14 5 15 5 14 3 13 2 12 2 12 2 11 2 8 1 9 2 7 2 6 2 25 do 30 22 11 21 10 23 9 26 10 34 12 35 13 35 11 31 9 31 7 33 9 32 11 36 14 32 10 30 do 40 137 70 143 67 148 62 170 71 182 73 192 78 208 84 210 81 207 84 214 86 217 84 218 77 223 72 40 do 50 212 139 223 144 239 152 260 168 274 180 298 189 302 196 312 203 331 219 349 227 347 227 352 231 354 233 50 do 60 208 142 214 144 210 138 228 149 235 158 242 162 241 164 242 166 240 162 233 159 232 158 228 155 233 162 60 in več 6 2 7 2 8 3 7 2 6 2 6 2 7 2 8 3 8 3 7 3 7 2 7 2 7 2 IV do 18 14 9 12 8 6 3 1 1 1 1 1 5 4 27 10 18 do 25 1583 821 1644 822 1804 867 2188 982 2381 1033 2437 1035 2498 1054 2459 1026 2445 1016 2385 1003 2326 981 2366 1001 2978 1216 25 do 30 1407 841 1453 876 1629 939 1996 1127 2171 1204 2330 1252 2475 1297 2548 1327 2580 1329 2610 1319 2579 1316 2565 1307 2550 1263 30 do 40 2156 1223 2268 1285 2512 1411 2969 1643 3236 1757 3496 1843 3759 1939 3908 2012 4076 2112 4157 2159 4160 2145 4191 2142 4298 2227 40 do 50 3093 1555 3176 1588 3425 1673 3875 1874 4166 2012 4344 2093 4593 2172 4744 2227 4878 2289 4994 2311 5032 2312 5046 2294 5403 2538 50 do 60 5373 2187 5403 2169 5557 2207 5943 2365 6127 2448 6283 2517 6500 2554 6674 2588 6798 2591 6917 2605 6951 2574 7009 2600 7166 2673 60 in več 370 15 373 13 374 13 387 15 411 17 415 15 421 15 436 13 452 13 459 13 484 15 489 16 493 16 V do 18 18 do 25 3158 1816 3075 1749 3068 1737 3299 1836 3313 1804 3413 1824 3550 1904 3487 1860 3358 1790 3275 1746 3095 1657 2746 1454 4639 2340 25 do 30 4015 2578 3974 2497 3983 2473 4448 2755 4628 2813 4721 2805 5013 2953 5028 2947 5077 2990 5110 2986 5053 2949 4967 2901 6222 3645 30 do 40 3137 2079 3080 2012 3213 2066 3644 2338 3852 2443 4075 2540 4302 2646 4454 2721 4651 2850 4857 2969 4939 3019 5025 3091 5093 3122 40 do 50 2531 1593 2535 1581 2624 1633 2890 1812 3023 1881 3129 1934 3340 2065 3508 2140 3634 2208 3741 2276 3747 2289 3801 2306 3912 2384 50 do 60 3583 1803 3566 1807 3637 1859 3962 2022 4018 2048 4124 2094 4250 2136 4341 2163 4390 2174 4512 2186 4507 2141 4614 2179 4741 2221 60 in več 376 30 385 30 370 31 394 30 399 29 396 28 401 26 410 27 418 25 431 22 441 23 450 24 455 29 VI do 18 18 do 25 83 58 88 55 90 60 97 65 97 63 102 65 116 75 120 74 124 74 145 88 140 89 142 95 156 101 25 do 30 248 204 259 209 272 210 338 258 352 265 359 265 378 269 402 291 420 299 432 314 420 300 437 319 473 343 30 do 40 314 213 332 220 332 221 384 261 396 268 421 281 442 298 478 317 517 350 529 363 538 386 537 383 569 394 40 do 50 442 267 428 256 424 253 475 272 483 278 499 293 522 302 544 316 555 325 574 338 573 336 581 330 587 322 50 do 60 688 292 679 285 692 291 745 317 748 322 764 334 791 341 802 353 832 365 859 379 868 369 867 370 895 382 60 in več 123 5 121 5 117 5 110 4 113 4 113 4 121 4 127 6 131 5 138 6 141 7 145 7 144 9 VII. In VIII. do 18 18 do 25 164 128 172 141 161 133 180 153 184 152 198 161 201 159 207 170 249 200 289 236 228 186 221 174 267 212 25 do 30 1595 1188 1544 1151 1631 1224 1796 1337 1859 1371 1924 1407 1954 1432 2002 1452 2183 1587 2478 1819 2402 1751 2314 1668 2482 1797 30 do 40 1416 974 1421 972 1475 1019 1638 1118 1677 1117 1773 1173 1905 1257 1988 1320 2152 1458 2351 1604 2321 1589 2287 1555 2327 1569 40 do 50 552 332 542 324 552 327 592 354 609 363 622 369 664 386 686 396 716 408 749 412 751 412 749 418 770 438 50 do 60 536 202 539 200 529 200 556 216 559 209 572 215 599 219 604 221 629 233 659 244 663 239 693 249 718 262 60 in več 125 20 128 19 131 19 140 22 149 23 149 23 142 18 141 19 147 19 148 17 152 17 154 14 159 14 b.A. do 18 18 do 25 3 3 7 7 8 8 8 8 9 8 11 10 12 10 14 11 15 12 21 18 23 20 20 18 26 23 25 do 30 13 13 12 12 10 10 15 15 18 18 24 22 24 21 24 21 30 21 33 24 40 28 41 31 36 27 30 do 40 3 2 4 2 3 1 6 2 5 2 7 4 10 6 12 7 15 9 16 10 15 9 17 9 20 11 40 do 50 2 2 4 4 4 5 1 5 1 9 3 9 3 11 4 10 3 11 5 14 7 50 do 60 4 1 4 1 4 1 5 2 5 2 5 2 5 2 4 1 5 1 5 1 6 1 7 1 7 60 in več 1 Vir 12 Podatki o številu brezposelnih po stopnji izobrazbe, starosti in spolu pridobljeni na ZRSZ, 2009. 2.3 Brezposelni po vrsti brezposelnosti in stopnji izobrazbe Tabela 15: Brezposelni, prijavljeni na ZRSZ v obdobju od oktobra 2008 do septembra 2009 I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII. + Stop. VIII. Bolonjski programi Žens V V V Vsi ki Vsi Ž Vsi Ž si Ž si Ž si Ž Vsi Ž Vsi Ž Iskalci prve zaposlitve 4247 1961 375 162 15 7 1846 804 6487 3647 262 165 2153 1509 65 48 Iztek zaposlitve za določen čas 11786 5036 2797 938 356 189 12042 5735 11471 6819 1184 736 4478 3364 37 24 Stečaj podjetja 2080 1051 324 131 77 43 1902 746 1367 627 209 89 291 133 3 2 Trajni presežki 5726 2396 1005 264 215 108 5872 1957 5075 2424 782 384 1445 764 12 7 Vir 13 Podatki pridobljeni na ZRSZ, 2009. Priliv brezposelnih po vrsti brezposelnosti. Tabela 16: Brezposelni, prijavljeni v obdobju od oktobra 2008 do septembra 2009 do 18 18 do 25 25 do 30 30 do 40 40 do 50 50 do 60 60 in več V Žens V V V V V V si ki si Ž si Ž si Ž si Z si Ž si Ž Iskalci prve zaposlitve 303 119 8391 4082 4969 3046 1246 743 326 200 192 104 23 9 Iztek zaposlitve za določen čas 23 7 8198 3392 10594 6208 11992 6886 7897 4214 5213 2119 234 15 Stečaj podjetja 136 34 388 166 1425 710 2182 1144 2037 757 85 11 Trajni presežki 1 997 229 2372 936 5302 2469 5061 2343 6014 2315 385 12 Vir 14 Podatki pridobljeni na ZRSZ, 2009. Priliv brezposelni po starosti. Tabeli 15 in 16 prikazujeta podatke o brezposelnosti po posameznih kategorijah, stopnji strokovne izobrazbe, starosti in spolu. a) Največ iskalcev prve zaposlitve ima I. st. izobrazbe oz. je brez nje, v tej kategoriji pa je največ starih me 18 in 25 let (8.198) in med 25 do 30 let (4.969). b) Zaradi stečajev podjetij je največ brezposelnih ponovno s I. stopnjo (2.080), nato pa še s IV. (1.902) in V. stopnjo (1.367). Največje število teh sodi v starostno skupino od 50 do 60 let (2.037) in v skupino 40 do 50 let (2.184). c) Trajno presežnih delavcev je največ na IV. (5872), na I. (5.726) in na V. (5.075) stopnji. Največje štiri stopnje pa dosegajo starostne skupine med 50 in 60 leti (6.014), med 30 in 40 leti (5.302) in med 40 in 50 leti (5.061) ter med 25 in 30 leti (2.372). č) Izredno visoko je število brezposelnih zardi prenehanja zaposlitve za določen čas, še posebej na I., IV. In V. stopnji. Po starostni kategoriji jih največ sodi v leta med 30 in 40 (11.992), nato med 25 in 30 leti (10.594), sledijo leta med 18 in 25 (8.198), nato med 40 in 50 (7.897) ter med 50 in 60 (5.213). Ker sodi ta kategorija brezposelnih k posebnim zakonitostim na trgu dela, jo je težko obravnavati kot celoto, saj pogosto to prenehanje pomeni tudi nadaljevanje v nekem določenem času. Zato smo menili, da to sicer so osebe na prepihu, vendar jih njihova specifika sili v izredno aktivnost pri razreševanju svojega zaposlitvenega statusa. Znano je tudi dejstvo, da višja izobrazba pomeni tudi večjo fleksibilnost v zaposlovanju in usvojene višje ravni prečnih kompetenc pomenijo boljšo podlago za lažje doseganje življenjske uspešnosti - pri zaposlovanju in na delovnem mestu, v družini in družbi. 2.4 Brezposelni po stopnji izobrazbe in posameznih kategorijah po območnih službah Tabele 17, 18 in 19 so s spletne podatkovne baze ZRSZ Kategorije registriranih brezposelnih oseb, december 2009. Podatki iz tabele sodijo v ugotovljeno obdobje gospodarske recesije in gibanje brezposelnosti zato upravičeno lahko pripisujemo posledicam recesije. Tabela 17: Registrirane brezposelne osebe po izobrazbi po OS, december 2009 Stopnja izobrazbe Območna sl. SKUPAJ I.-II. III.-IV. V. VI. VII.-VIII. B. Š. Št. % Št. % Št. % Št. % Št. % Št. % SLOVENIJA 96.672 37.208 38,5 24.318 25,2 25.116 26,0 2.953 3,1 6.949 7,2 128 0,1 OS Celje 10.518 3.708 35,3 2.739 26,0 3.007 28,6 346 3,3 697 6,6 21 0,2 OS Koper 5.157 1.900 36,8 1.286 24,9 1.354 26,3 173 3,4 434 8,4 10 0,2 OS Kranj 6.818 2.632 38,6 1.671 24,5 1.767 25,9 202 3,0 537 7,9 9 0,1 OS Ljubljana 21.142 7.406 35,0 4.911 23,2 5.758 27,2 764 3,6 2.276 10,8 27 0,1 OS Maribor 14.438 4.780 33,1 3.983 27,6 4.227 29,3 494 3,4 932 6,5 22 0,2 OS Mur. Sob. 11.094 5.668 51,1 2.750 24,8 2.079 18,7 207 1,9 386 3,5 4 0,0 OS Nova Gor. 3.850 1.438 37,4 987 25,6 944 24,5 126 3,3 353 9,2 2 0,1 OS Novo m. 4.486 2.376 53,0 875 19,5 860 19,2 111 2,5 257 5,7 7 0,2 OS Ptuj 4.845 1.742 36,0 1.303 26,9 1.430 29,5 96 2,0 268 5,5 6 0,1 OS Sevnica 3.830 1.652 43,1 987 25,8 857 22,4 108 2,8 222 5,8 4 0,1 OS Trbovlje 3.267 1.326 40,6 876 26,8 831 25,4 83 2,5 144 4,4 7 0,2 OS Velenje 7.227 2.580 35,7 1.950 27,0 2.002 27,7 243 3,4 443 6,1 9 0,1 Vir 15 http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformacije/MesecneInformacije2009.h tm. (10. 12. 2009). Tabela 18: Registrirane brezposelne osebe po posameznih kategorijah po OS, december 2009 Območna služba Vsi Ženske Iščejo prvo Stari do 26 let Stari 50 let in Dolgotrajno Trajnopresežni Invalidi zaposlitev % več % brezposelni delavci in stečaj št. št. % š. % št. št. št. % št. % št. % SLOVENIJA 96.672 46.468 48,1 14.778 15,3 14.846 15,4 28.687 29,7 34.445 35,6 28.122 29,1 13.132 13,6 OS Celje 10.518 5.257 50,0 1.713 16,3 1.862 17,7 2.772 26,4 3.937 37,4 2.805 26,7 1.130 10,7 OS Koper 5.157 2.358 45,7 609 11,8 678 13,1 1.753 34,0 1.632 31,6 1.542 29,9 772 15,0 OS Kranj 6.818 3.252 47,7 714 10,5 841 12,3 2.456 36,0 1.735 25,4 2.241 32,9 791 11,6 OS Ljubljana 21.142 9.525 45,1 3.194 15,1 2.575 12,2 6.607 31,3 7.223 34,2 6.768 32,0 2.733 12,9 OS Maribor 14.438 7.028 48,7 2.507 17,4 2.400 16,6 4.068 28,2 5.619 38,9 3.395 23,5 1.671 11,6 OS Murska S. 11.094 5.713 51,5 1.619 14,6 1.614 14,5 3.409 30,7 4.184 37,7 3.565 32,1 1.990 17,9 OS Nova G. 3.850 1.747 45,4 469 12,2 458 11,9 1.226 31,8 1.241 32,2 1.397 36,3 497 12,9 OS Novo m. 4.486 2.207 49,2 900 20,1 734 16,4 1.360 30,3 1.909 42,6 1.301 29,0 741 16,5 OS Ptuj 4.845 2.361 48,7 809 16,7 980 20,2 1.221 25,2 1.483 30,6 1.102 22,7 679 14,0 OS Sevnica 3.830 1.888 49,3 560 14,6 561 14,6 1.219 31,8 1.659 43,3 1.097 28,6 694 18,1 OS Trbovlje 3.267 1.591 48,7 485 14,8 593 18,2 831 25,4 1.167 35,7 981 30,0 325 9,9 OS Velenje 7.227 3.541 49,0 1.199 16,6 1.550 21,4 1.765 24,4 2.656 36,8 1.928 26,7 1.109 15,3 Vir 16 http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformacije/MesecneInformacije2009.h tm. (10. 12. 2009). Tabela 19: Število brezposelnih po posameznih kategorijah, december 2009 Invalidi Trajno presežni Dolgotrajno Stari 50 let Stari do 26 Iščejo prvo Ženske delavci in stečajniki brezposelni in več let zaposlitev Dec. 08 11.025 14.979 30.751 21.923 10.245 10.945 33.675 Dec. 09 13.132 28.122 34.445 28.687 14.846 14.778 46.468 Vir 17 http://www.ess.gov.si/slo/Deiavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformaciie/MesecneInformaciie2009.h tm. (10. 12. 2009). Skupne značilnosti prikazanih podatkov: a) V skupnem številu brezposelnih je delež žensk kar 48,1 %, in je od leta 2008 do 2009 narasel za 27,6 %. Najvišji delež brezposelnih žensk ima OS Murska Sobota (51,5 %), nato OS Celje (50,0 %), sledijo pa ji druge in vse presegajo 45 % delež. b) Tudi število trajno presežnih delavcev je zelo visoko in v skupnem deležu brezposelnih predstavlja 29,1 %, kar je približno enako kot pri starih 50 in več let, pri katerih je 29,7 %. V zadnjih dveh letih se je tudi delež trajnopresežnih brezposelnih zelo povišal, in sicer za 46,7 %, delež starih 50 let in več pa za 23,6 %. c) Iskalci prve zaposlitve in stari do 26 let sta kategoriji, ki imata precej enake deleže (15,3 % in 15, 4 %) tako na ravni države kot tudi na ravni OS, z redkimi izjemami. d) Dolgotrajno brezposelni imajo zelo visok delež v strukturi brezposelnih, in sicer 35.6 %. Samo v OS Kranj ta delež pade pod 30 % (25,4 %), povsod drugod je nad to mejo. V opazovanih dveh letih se je delež te kategorije brezposelnih dvignil za 10.7 %. e) Invalidi so posebno občutljiva kategorija brezposelnih. Čeprav v deležu brezposelnih obsegajo najnižji odstotek (13,6 %), je reševanje njihove brezposelnosti še posebej oteženo, ker imajo običajno določene omejitve za opravljanje del. Njihov delež je v zadnjih dveh letih narasel za 16 %. 2.5 Mesečni prikaz števila in deleža registrirano brezposelnih po stopnji izobrazbe in deležih Tabela 20: Mesečni podatki registrirano brezposelnih oseb po stopnjah izobrazbe* Stopnja izobrazbe okt. 08 nov. 08 dec.08 jan. 09 feb. 09 mar. 09 apr. 09 maj. 09 jun. 09 jul. 09 avg. 09 sep. 09 okt. 09 nov. 09 dec. 09 I. 21.865 22.296 23.478 26.100 27.184 27.767 28.437 28.871 29.345 29.862 29.842 30.147 31.031 31.262 37.208 II. 3.049 3.217 3.482 4.019 4.261 4.418 4.597 4.671 4.822 4.865 4.814 4.874 5.078 5.170 III. 600 624 642 706 745 786 805 815 828 844 844 848 855 870 24.318 IV. 13.996 14.329 15.307 17.359 18.492 19.305 20.246 20.770 21.229 21.523 21.533 21.671 22.915 23.186 V. 16.800 16.615 16.895 18.637 19.233 19.858 20.856 21.228 21.528 21.926 21.782 21.603 25.062 25.139 25.116 VI. 1.898 1.907 1.927 2.149 2.189 2.258 2.370 2.473 2.579 2.677 2.680 2.709 2.824 2.889 2.953 VII.+VIII. 4.388 4.346 4.479 4.902 5.037 5.238 5.465 5.628 6.076 6.674 6.517 6.418 6.723 6.819 6.949 bolonjski programi 1., 2. in 3. st. 25 29 29 39 41 52 56 63 74 86 94 96 103 111 128 Skupaj 62.621 63.363 66.239 73.911 77.182 79.682 82.832 84.519 86.481 88.457 88.106 88.366 94.591 95.446 99.672 Skupaj % I. 34,9 35,2 35,4 35,3 35,2 34,8 34,3 34,2 33,9 33,8 33,9 34,1 32,8 32,8 38,5 II. 4,9 5,1 5,3 5,4 5,5 5,5 5,5 5,5 5,6 5,5 5,5 5,5 5,4 5,4 III. 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 0,9 0,9 25,2 IV. 22,4 22,6 23,1 23,5 24,0 24,2 24,4 24,6 24,5 24,3 24,4 24,5 24,2 24,3 V. 26,8 26,2 25,5 25,2 24,9 24,9 25,2 25,1 24,9 24,8 24,7 24,4 26,5 26,3 26,0 VI. 3,0 3,0 2,9 2,9 2,8 2,8 2,9 2,9 3,0 3,0 3,0 3,1 3,0 3,0 3,1 VII.+VIII. 7,0 6,9 6,8 6,6 6,5 6,6 6,6 6,7 7,0 7,5 7,4 7,3 7,1 7,1 7,2 bolonjski pr. 1., 2. in 3. st. 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir 18 Podatki pridobljeni na ZRSZ, 2009. * Stanje ob koncu leta ali tekočega meseca. V tabeli 20 so predstavljeni mesečni podatki o brezposelnosti po stopnji strokovne izobrazbe in strukturi v odstotkih. Pregledati smo želeli,kako se mesečno s povečanjem brezposelnosti kažejo sprememb v obdobju recesije. Pri tem smo bili posebej pozorni na stečaje večjih podjetij, ki bi nedvomno pomenili večji dotok brezposelnih. Pri tem smo bili pozorni predvsem na dve podjetji - IUV in Mura. 29. 12. 2008 je bil stečaj IUV. V januarju 2009 se je število brezposelnih izredno povečalo, kar za ca. 7.500. Pri tem vsi brezposelni niso iz IUV, kaže pa se val odpuščanja iz decembra 2008 s prilivom na ZRSZ v januarju. Februarja 2008 se je brezposelnost povečala za naslednjih ca. 3.500 brezposelnih. Nato do julija vsak mesec za dodatnih ca. 2.000, iz septembra na oktober za ca. 6.000, novembra znova za ca. 1.000, decembra 2009 pa za nadaljnjih ca. 4.000, kar gotovo vključuje tudi povečano brezposelnost zaradi stečaja Mure, objavljenega 7. 10. 2009. 2.6 Brezposelne osebe po poklicnem sklopu Tabela 21: Registrirana brezposelnost po poklicnem sklopu brezposelnih, podatki so za december 2009 Poklicni sklop Število Število pr. mesec Mesečni indeks Število pr. leto Letni indeks Skupaj 96.672 95.446 101,28 66.239 145,94 Pridobivanje in predelava hrane 3.968 3.878 102,32 2.736 145,03 Pridobivanje, obdelava in predelava lesa 2.390 2.363 101,14 1.451 164,71 Geologija, rudarstvo in predel. Rud 446 445 100,22 323 138,08 Kovinarstvo in strojništvo 9.508 9.323 101,98 5.501 172,84 Elektrotehnika 3.561 3.470 102,62 2.134 166,87 Kemija in nekovine 975 978 99,69 682 142,96 Predel. Tekst., kož, usnja in krzna 4.888 4.989 97,98 3.003 162,77 Druga proizvodnja in storitve 2.473 2.459 100,57 1.638 150,98 Geodezija, gradbeništvo in komunala 2.889 2.638 109,51 1.853 155,91 Promet 2.056 2.050 100,29 1.473 139,58 Trgovina, gostinstvo in turizem 10.400 10.411 99,89 7.519 138,32 Ekonomija, organizac. In administr. 12.171 11.986 101,54 8.152 149,30 Izobraževanje in znanost 2.726 2.709 100,63 2.108 129,32 Kultura in umetnost 833 826 100,85 585 142,39 Zdravstvo in sociala 1.823 1.809 100,77 1.266 144,00 Ostalo 35.565 35.112 101,29 25.815 137,77 Vir 19 httpJ/e-uprava.gov.siiispo/brezposelnost/zacetna.ispo. (28. 1. 2010). 2.7 Domače in tuje zaposlene osebe po dejavnosti Kljub težavam zaradi gospodarske recesije in posledično povečane brezposelnosti je še vedno podeljenih ogromno delovnih dovoljenj tujcem. Zelo čudne so okoliščine, da 29.554 tujcev v gradbeništvu ne more zamenjati domača brezposelna delovna sila, ki je je, če gre predvidoma za zaposlitev nekvalificirane delovne sile, pri nas toliko, da bi številsko lahko pokrili ves primanjkljaj. Tudi geografske razmere pri tem ne bi smele biti ovira, saj je s tujci glede bivanja še veliko več neugodnosti. Pri term se sprašujemo, če so sankcije za odklonitev ponujenega dela, morda premalo stroge. To je samo naše razmišljanje glede na gole podatke, problem v gradbeništvu je gotovo večplasten in tukaj predstavljen preveč enostavno. Če opazujemo zgolj podatke v tabeli 22 in jih primerjamo s podatki iz drugih tabel, je število izdanih delovnih dovoljej tujcem večje od polovice števila vseh brezposelnih aktivnih državljanov Slovenije. Ta podatek bi resno potreboval natančnejšo obravnavo in utemeljitev razlogov za takšne okoliščine. Veliko dodatnih vprašanj, se nam pojavi, če ta podatek primerjamo s podatki o zaposlenosti oseb pri pravnih osebah (podatki pod Skupaj), vendar ta raziskava ni usmerjena v obravnavo tega problema. Podatki so nas pa presenetili. Če analize te problematike ne obstajajo, predlagamo njihovo pripravo. Tabela 22: Izdana delovna dovoljenja po dejavnosti, od 1. do 31. januar in od 1. do 31. december 2009 Jan.2009 Skupaj Jan.-dec. 2009 Skupaj SLOVENIJA 5.821 58.750 00.000 neznana dejavnost 483 6.041 A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 40 1.372 B rudarstvo 1 37 C predelovalne dejavnosti 512 5.521 D oskrba z električno energijo, plinom in paro 0 38 E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 7 94 F gradbeništvo 3.418 29.554 G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 291 2.240 H promet in skladiščenje 389 4.516 I gostinstvo 286 3.785 J informacijske in komunikacijske dejavnosti 17 333 K finančne in zavarovalniške dejavnosti 2 16 L poslovanje z nepremičninami 14 190 M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 128 1.805 N druge raznovrstne poslovne dejavnosti 173 1.963 O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 0 8 P izobraževanje 5 171 Q zdravstvo in socialno varstvo 21 185 R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 20 652 S druge dejavnosti 13 222 T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo 0 3 U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 1 4 Vir 20 http://www.ess.gov.si/slo/deiavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformaciie/MesecneInformaciie2009.ht m. (10. 12. 2009). Tabela 23: Zaposlene osebe pri pravnih osebah po stopnjah strokovne usposobljenosti in spolu, 31. 12. 2008 Leto Stopnja strokovne usposobljenosti Skupaj Visoka Višja Srednja Nižja VKV KV PKV NKV Drugo Dr. Mag. Drugi 2004 659344 2845 3336 106570 50221 185077 6682 6186 180836 34556 80803 2232 2005 666706 28891; I2;3SI;3^32 113214 48184 188855 7109 5922 180808 32444 81658 2091 2006 681746 3104 3781 116962 47968 195199 7210 5830 188449 31403 79985 1855 2007 705884 3226 3991 122807 48630 202892 7644 5739 192469 31089 85797 1600 2008 718060 3449 4299 128083 49949 208683 7924 5485 191112 29230 88382 1464 SKUPAJ 718060 3449 4299 128083 49949 208683 7924 5485 191112 29230 88382 1464 moški 387250 2273 2288 52928 23610 99894 4498 4083 131943 15617 49382 734 ženske 330810 1176 2011 75155 26339 108789 3426 1402 59169 13613 39000 730 Vir 21 http://www.stat.si/letopis/2009/12 09/12-06-09.htm. Oblikovno prirejeno (10. 12. 2009). 3 UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA Štirje ukrepi Vladnega programa APZ: 1. Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve: - Poklicno in zaposlitveno informiranje, svetovanje, motiviranje - Pomoč pri iskanju zaposlitve (klub za iskanje zaposlitve, delavnice, drugače o poklicih itd). 2. Usposabljanje in izobraževanje: - Programi praktičnega usposabljanja: usposabljanje na delovnem mestu, Absolvent -aktiviraj se, delovni preizkus, - Programi izobraževanja: formalno izobraževanje, Projektno učenje za mlade (PUM), - Programi institucionalnega usposabljanja in priprave na postopke ugotavljanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). 3. Spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja: - Spodbujanje samozaposlovanja (delavnica in subvencija), - Subvencije za zaposlitev težje zaposljivih skupin, - Povračilo stroškov dela (prispevkov delodajalca). 4. Programi za povečevanje socialne vključenosti: - Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebna asistenca, - Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih, - Javna dela, - Socialno podjetništvo. Vir 22 Mateja Grajzar, ZRSZ, 2010. UAPA Leta starosti Vsi j Žen. do 18 Vsi Ž. 18 do 25 Vsi Ž. 25 do 30 Vsi Ž. 30 do 40 Vsi Ž. 40 do 50 Vsi Ž. 50 do 60 Vsi Ž. 60 + Vsi Ž. CIPS - centri za informiranje in poklicno svetovanje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ugotavljanje sposobnosti učencev z multifaktorsko baterijo testov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tabori za Zoisove štipendiste 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugače o poklicih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zdravstveno-zaposlitveno svetovanje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve - delavnice 58 37 0 0 18 11 25 17 10 6 2 1 3 2 0 0 UŽU 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Klubi za iskanje zaposlitve 40 31 0 0 7 5 16 14 4 2 9 8 4 2 0 0 Razvoj in testiranje nove delavnice -Svetovalnica za uspešen nastop na trgu dela 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zaposlitveni sejmi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vključitev brezposelnih oseb v nove in razvojne projekte 25 13 0 0 3 3 3 2 6 0 10 8 3 0 0 0 Promocija poklicev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Promocija aktivnosti APZ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ UKREP 1 124 82 0 0 29 20 44 33 20 8 21 17 10 4 0 0 Programi institucionalnega usposablj. 462 242 0 0 67 21 93 54 161 96 93 51 47 20 1 0 Priprava za potrjevanje NPK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Potrjevanje NPK 20 5 0 0 6 1 2 1 2 0 4 3 5 0 1 0 Delovni preizkus 56 36 0 0 14 7 19 17 11 8 8 3 4 1 0 0 Usposabljanje na delovnem mestu 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Usposabljanje na delovnem mestu 2007/2008 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Usposabljanje na delovnem mestu za leto 2008 9 6 0 0 0 0 3 2 3 1 2 2 1 1 0 0 Formalno izobraževanje 157 108 2 1 51 26 48 38 36 28 18 13 2 2 0 0 PUM 38 16 4 1 33 14 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 Sofinanciranje izobraž. in usposablj. za konkurenčnost in zaposljivost 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ UKREP 2 742 413 6 2 171 69 166 113 213 133 125 72 59 24 2 0 Pomoč pri samozaposlitvi 127 60 0 0 12 4 25 16 60 24 21 13 9 3 0 0 Subvencije za samozaposlitev 169 68 0 0 7 0 46 17 61 26 40 17 15 8 0 0 Spodbujanje novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb -prejemnikov DSP 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spodbujanje novega zaposlovanja starejših v l. 2007 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb 28 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 28 13 0 0 Spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb 12 6 1 0 8 4 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb -prejemnikov DSP za leto 2008 26 14 0 0 4 3 7 3 9 5 4 2 2 1 0 0 Pomoč pri zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih žensk 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Povračila prispevkov delodajalca 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ UKREP 3 362 161 1 0 31 11 81 38 130 55 65 32 54 25 0 0 Javna dela 1789 1 150 0 0 70 58 338 269 383 274 299 211 627 335 72 3 Projekti zaposlitvenih programov pri neprofitnih delodajalcih 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 22 12 1 0 0 0 5 5 8 5 3 1 4 1 1 0 Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence 15 12 0 0 0 0 2 1 3 2 6 6 4 3 0 0 SKUPAJ UKREP 4 1826 1 174 1 0 70 58 345 275 394 281 308 218 635 339 73 3 SKUPAJ UKREPI 1 - 4 3054 1 830 8 2 301 158 636 459 757 477 519 339 758 392 75 3 Vir 23 http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/APZ/APZSklenjenePogodbe.htm. (10. 12. 2009). Podatki v zgornji tabeli kažejo pregled ukrepov aktivne politike zaposlovanja in število na novo sklenjenih pogodb v letu 2009 (od 1. januarja do 31. decembra). V ukrep 1 - Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve je bilo vključenih 124 brezposelnih, od tega največ v programe Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve -delavnice: 58 brezposelnih, v Klube za iskanje zaposlitve 40 in v Vključitev brezposelnih oseb v nove in razvojne projekte 25 ter v program Usposabljanje za življenjsko uspešnost ena brezposelna oseba. Največ vključenih v skupnem številu je v starostni skupini od 25 do 30 let. V ukrep 2 je bilo vključenih 742 brezposelnih, največ v starosti od 30 do 40 let, veliko pa tudi že kar od nad 18 let naprej. Največje število brezposelnih je bilo vključenih v Programe institucionalnega usposabljanja, in sicer 462 oseb, sledijo pa Formalno izobraževanje, Delovni preizkus (največ od 25 do 50 let) in program Projektno učenje mladih (največ od 18 do 25 let) ter Potrjevanje NPK. V ukrep 3 je bilo vključenih 362 brezposelnih oseb. Največ se jih je vključilo v ukrep Subvencioniranje za samozaposlitev (169, največ v letih od 25 do 50 let) in v Pomoč za samozaposlitev (127 tudi največ v obdobju od 25 do 50 let), nato še v Spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb (28), Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov DSP (denarne socialne pomoči) za leto 2008 (26) in Spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb (12). Največ brezposelnih je bilo v okviru UAPZ vključenih ukrep 4 - Programi za povečevanje socialne vključenosti, od tega zdaleč največ v javna dela. Od 1826 vključenih brezposelnih jih je bilo kar 1789 vključenih v javna dela, in sicer iz starostne skupine od 50 do 60 let, nato od 30 do 40 let, najmanj pa v skupini od 18 do 25 let in nad 60 let. Drugi ukrep je Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb, vključenih 22 oseb in Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence, vključenih 15 brezposelnih oseb. 4 VKLJUČENOST ODRASLIH V IZOBRAŽEVANJE (mag. Tanja Čelebič) 4.1 Pomen dosežene izobrazbe in izobraževanje Vključenost odraslih v izobraževanje in dosežena formalna izobrazba lahko na ravni posameznika pomembno vplivajo na verjetnost brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti je pri terciarno in srednješolsko izobraženih v povprečju nižja kot pri nizko izobraženih, bolje izobraženi imajo v povprečju tudi višje dohodke. Višja dosežena izobrazba posredno vpliva na stopnjo tveganja revščine, ki je najvišja pri nizko izobraženih. Kaže se tudi povezanost med doseženo izobrazbo in zdravstvenim stanjem prebivalstva, delovnimi pogoji (Temple, 2001, str. 63; Woessmann in Schultz, 2006, str. 1, 3; Vossensteyn, 2007), življenjsko dobo, stopnjo kriminalitete (Santiago, Tremblay, Basri, Arnal, 2008, str. 36). Vključenost v izobraževanje in dosežena izobrazba pozitivno vplivata na socialno vključenost in družbeno kohezijo. Poleg vključenosti v formalnega izobraževanja je pomembna tudi vključenost v neformalno izobraževanje, vendar pa se dosedanje empirične analize večinoma osredotočajo na formalno izobraževanje. Slika 1: Stopnja tveganja revščine prebivalstva, starega 18 let in več, Slovenija, 2008, v % Vir 24 Eurostat - Population and social conditions - Living conditions and social protection, 2010. Opomba: Prikazana je stopnja tveganja revščine za 60 % mediane ekvivalentnega dohodka, po socialnih transferih. 4.2 Izobrazbena struktura odraslega prebivalstva Izobrazbena struktura odraslih v Sloveniji se postopoma izboljšuje. Delež prebivalstva, starega 25-64 let, z nizko izobrazbo (največ končano osnovno šolo)1 je v letu 2008 znašal 17,9 % in se je v primerjavi z letom 2000 zmanjšal za 7,0 o.t. delež prebivalstva s srednješolsko izobrazbo2 je znašal 59,4 % in se je ohranil na približno enaki ravni. Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo3 je znašal 22,7 % in se je povečal za 6,7 o.t. 1 Brez šolske izobrazbe,nepopolna osnovna izobrazba (1-3 razrede), nepopolna osnovna izobrazba (4-7 razredov) in osnovna izobrazba. 2 Nižja ali srednja poklicna izobrazba, srednja strokovna izobrazba in srednja splošna izobrazba. 3 Višja strokovna, višješolska izobrazba, specialistična povišješolska izobrazba, visoka strokovna izobrazba, visoka univerzitetna izobrazba in specialistična povisokošolska izobrazba, magisterij, doktorat. Tabela 25: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 25-64 let, Slovenija, 2000-2008, v % 2000 2005 2006 2007 2008 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Brez šolske izobrazbe,nepopolna osnovna izobrazba (1-3 razrede) 0,7 0,4 0,4 0,5 0,5 Nepopolna osnovna izobrazba (4-7 razredov) 3,3 2,1 2,0 1,7 1,8 Osnovna izobrazba 20,8 17,2 16,0 16,0 15,7 Nižja ali srednja poklicna izobrazba 28,2 28,3 28,2 28,2 27,9 Srednja strokovna izobrazba 25,5 27,9 27,8 27,6 27,5 Srednja splošna izobrazba 5,5 4,0 4,1 3,7 4,1 Višja strokovna, višješolska izobrazba, specialistična povišješolska izobrazba 7,3 6,4 6,5 6,4 6,4 Visoka strokovna izobrazba 2,1 3,2 3,9 4,1 4,4 Visoka univerzitetna izobrazba 5,6 9,1 9,4 10,0 10,2 Specialistična povisokošolska izobrazba, magisterij, doktorat 0,9 1,4 1,6 1,6 1,6 Vir 25 Izobrazbena struktura prebivalstva med 25 in 64 let SURS, ADS; preračuni UMAR. Delež prebivalstva z nizko izobrazbo se je v obdobju 2000-2008 zmanjšal pri vseh starostnih skupinah, vendar je v starejših starostnih skupinah še precej visok. Izobrazbena struktura odraslega prebivalstva se izboljšuje pri mlajših in starejših starostnih skupinah prebivalstva. V obdobju 2000-2008 se je najbolj zmanjšal delež prebivalstva z nizko izobrazbo v najstarejši obravnavani starostni skupini (55-64 let), razlika v deležu prebivalstva z nizko izobrazbo med to starostno skupino in najmlajšo starostno skupino (25-34 let) pa se je zmanjšala. V letu 2000 je znašala 24,4 o.t., v letu 2008 20,9 o.t. Vendar pa je v višjih starostnih skupinah delež prebivalstva z nizko izobrazbo še vedno precej visok. Tabela 26: Delež prebivalstva z nizko izobrazbo, 2000-2008, v % 2000 2005 2006 2007 2008 25-64 25,2 19,7 18,4 18,2 18,0 25-34 14,6 8,8 8,6 7,7 7,6 35-44 21,7 16,4 15,1 15,5 15,2 45-54 29,3 25,2 22,9 22,4 22,1 55-64 39,0 30,7 29,0 28,9 28,5 Vir 26 Eurostat, ADS; preračuni UMAR. 4.3 Vključenost odraslih v izobraževanje, trajanje izobraževanja, izobraževanje na udeleženca in ovire v izobraževanju izdatki za V nadaljevanju prikazujemo na osnovi podatkov Ankete o izobraževanju odraslih (Adult education survey) za leto 2007 vključenost brezposelnih, starejših, nizko izobraženih v izobraževanje. Poleg vključenosti v izobraževanje dodatno informacijo nudijo podatki o povprečnem trajanju (ur) izobraževanja na udeleženca in izdatkih za izobraževanje na udeleženca. Z vidika predlaganja ukrepov je pomembno tudi poznavanje ovir v izobraževanju. Ker so na osnovi podatkov Ankete o izobraževanju odraslih podatki na voljo le za leto 2007, jih dopolnjujemo s podatki o vključenosti odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje na podlagi Ankete o delovni sili. Podatki na osnovi obeh ankete med seboj niso metodološko primerljivi. Metodološke značilnosti Ankete o izobraževanju odraslih Glavni namen Ankete o izobraževanju odraslih (ang. Adult education survey) je pridobiti podatke o izbranih spremenljivkah vseživljenjskega učenja. V Anketo o izobraževanju odraslih je bila zajeta populacija v starosti 25-64 let. Anketiranci so poročali o izobraževalnih dejavnostih v obdobju v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjem koledarskem letu. V Sloveniji so anketiranci poročali o izobraževalnih dejavnosti v obdobju zadnjih 12 mesecev pred anketiranjem. V anketo so bile zajete posamezne osebe, ki živijo v individualnih gospodinjstvih in so stare 25-64 let, v vzorec je bilo izbranih 7200 oseb. V okviru Ankete o izobraževanju odraslih so posameznike spraševali po vključenosti v formalno in neformalno izobraževanje ter priložnostno učenje. Formalno izobraževanje je namensko, organizirano in institucionalizirano izobraževanje. Odvija se v izobraževalnih institucijah (šole, fakultete), ki sestavljajo izobraževalni sistem neke države. S programi formalnega izobraževanja se pridobi višja stopnja izobrazbe. Zajema osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobraževanje odraslih. Neformalno izobraževanje so namenske in organizirane učne aktivnosti, ki se odvijajo v institucijah ali izven njih. Sem spadajo programi za pridobivanje, obnavljanje, razširjanje, posodabljanje ali poglabljanje znanja, s katerimi pa javno veljavne izobrazbe ni mogoče pridobiti. Priložnostno učenje so učne aktivnosti, ki niso organizirane a še vedno namenske. Sami si izberemo način in sredstvo s katerim si pridobimo določeno znanje (Anketa o izobraževanju odraslih, Slovenija, metodološka pojasnila, 2009). Indikator vključenost v vseživljenjsko učenje - metodološke značilnosti Vir podatkov je Anketa o delovni sili. Indikator meri vključenost prebivalstva, starega 25-64 let v izobraževanje in usposabljanje v obdobju štirih tednov pred izvajanjem ankete o delovni sili. Izračunan je na osnovi podatkov za drugo četrtletje v letu, ker v času priprave poročila podatki na letni ravni (letno povprečje) še niso bili dosegljivi. Strokovnjaki Evropske komisije opozarjajo, da je indikator metodološko pomanjkljiv. Problematično je predvsem merjenje udeležbe v izobraževanju in usposabljanju v zadnjih tednih pred izvajanjem ankete, saj tako čas anketiranja vpliva na rezultat. V letu 2003 je prišlo do spremembe metodologije izračunavanja indikatorja, zato so vrednosti za Slovenijo primerljive od tega leta._ Vključenost brezposelnih v formalno ali neformalno izobraževanje močno zaostaja za vključenostjo zaposlenih v izobraževanje, povprečno trajanje izobraževanja na udeleženca pa je daljše kot pri zaposlenih. V letu 2007 je bilo po podatkih Ankete o izobraževanju odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje vključenih 27,5% brezposelnih, starih 25-64 let, vključenost brezposelnih pa je veliko manjša od vključenosti zaposlenih v izobraževanje (glej Sliko). Vključenost brezposelnih v formalno izobraževanje rahlo zaostaja za vključenostjo zaposlenih, medtem ko je zaostanek pri vključenosti v neformalno izobraževanje veliko večji. Vključenost brezposelnih v neformalno izobraževanje je približno dvakrat manjša kot pri zaposlenih (glej Tabelo). Povprečno trajanje izobraževanja (v urah) na udeleženca izobraževanja pri brezposelnih precej daljše kot pri zaposlenih (brezposelni: 175 ur; zaposleni: 85 ur). Povprečno trajanje formalnega izobraževanja pri brezposelnih precej odstopa od povprečnega trajanja izobraževanja pri zaposlenih (385 ur; zaposleni: 260 ur), kar pa je predvsem posledica razlik v vključenosti v izobraževanje glede na vrsto izobraževalnega programa. Pri brezposelnih je za približno dvakrat daljše povprečno trajanje neformalnega izobraževanja (brezposelni: 85 ur; zaposleni: 44 ur). Tudi povprečni izdatki za formalno ali neformalno izobraževanje na udeleženca so pri brezposelnih višji kot pri zaposlenih. Pri brezposelnih so na ravni neformalnega izobraževanja veliko višji kot pri zaposlenih, kar pa je povezano predvsem z daljšim povprečnim trajanjem izobraževanja na udeleženca. Skupaj 25-34 let 52.1 35 - 43 let 45 50 -64 let 27.1 Osnovnošolska alitnanj 12,7 Srednješolska 33 Višješolska, visokošolska 67,e Zaposleni Brezposelni Neaktivni 21,5 0 10 20 30 40 50 60 70 SO Slika 2: Vključenost odraslih, starih 25-64 let v formalno ali neformalno izobraževanje, po starosti, izobrazbi in statusu aktivnostmi, 2007, v % Vir 27 Eurostat - Population and social conditions - Education and training, 2009. Tabela 27: Vključenost odraslih, starih 25-64 let v formalno in neformalno izobraževanje, po starosti, izobrazbi in statusu aktivnostmi, 2007, v % Formalno izobraževanje Neformalno izobraževanje Skupaj 8,7 36,2 Po starosti: 25-34 22,3 40 35-54 5,5 40,2 55-64 0,5 22 Po izobrazbi: Nizka 2,1 10,9 Srednja 8,9 33,7 Terciarna 13,6 63,4 Po statusu aktivnosti: Zaposleni 9,1 43,6 Brezposelni 8,7 22,1 Neaktivni 7,2 16,5 Vir 28 Eurostat - Population and social conditions - Education and training, 2009. Vključenost starejših v izobraževanje je nizka, pomembna ovira pri izobraževanju starejših pa je starost ali zdravstveni razlogi. Vključenost starejših v izobraževanje je lahko pomemben dejavnik zaposljivosti starejših. V letu 2007 je bilo po podatkih Ankete o izobraževanju odraslih vključenost odraslih, starih 55-64 let v formalno ali neformalno izobraževanje znašala 22,2 % in je močno zaostajala za vključenostjo starostne skupine 3554 let in starostne skupine 25-34 let (glej Sliko). V formalno izobraževanje se po pričakovanju starejši praktično ne vključujejo. Vključenost starejših v neformalno izobraževanje pa je približno dvakrat nižja od vključenosti starostne skupine 25-34 let in 35- 54 let. S starostjo se zmanjšuje tudi povprečno število ur izobraževanja na udeleženca (2534 let: 179 ur; 35-54 let: 72 ur; 55-64 let: 56 ur), kar je posledica manjšega povprečnega števila ur izobraževanja v formalnem izobraževanju, ki s starostjo upada, medtem ko je povprečno število ur neformalnega izobraževanja pri starostni skupini s 54-i urami največje. Tudi povprečni izdatki za neformalno izobraževanje na udeleženca so pri starejših višji kot pri srednji in mlajši starostni skupini. Pri izobraževanju starejših so prisotne tudi določene ovire. Pri starejših, ki se niso izobraževali, pa so si to želeli, je pomembna ovira pri izobraževanju starost ali zdravstveni razlogi. To oviro je navedlo 20,6 % anketirancev, najpomembnejša ovira je izobraževanje se ni ujemalo z urnikom dela (21,3 %). Pomembna ovira so tudi družinske obveznosti (18,4 %). Vključenost odraslih, starih 55-64 let v vseživljenjsko učenje se je v letu 2009 povečala, vendar je nizka. V drugem kvartalu leta 2009 je bilo po podatkih Ankete o delovni sili v formalno ali neformalno izobraževanje vključenih 8,2 % prebivalcev, starih 55-64 let, kar je za 1,7 o.t. več kot v predhodnem letu. V obdobju 2003-2008 se je vključenost prebivalcev, starih 55-64 let, v vseživljenjsko učenje povečala za 4,1 o.t. Zaostanek za starostnima skupinama 25-39 let in 40-54 let se je zmanjšal, vendar je bil v letu 2009 še sorazmerno visok. skupaj 1 329 25-34 512 35-54 252 55-54 179 lsœdO-2 126 lsced3-4 326 Isced5-Đ 365 Zaposleni 1 335 Brezposelni Neaiítiuni 0 100 200 300 400 500 600 Slika 3: Povprečni izdatki za izobraževanje na udeleženca, 2007, v evrih Vir 29 Eurostat - Population and social conditions - Education and training, 2009. Tabela 28: Povprečni izdatki za izobraževanje na udeleženca v formalnem in neformalnem izobraževanju, 2007, v evrih Formalno izobraževanje Neformalno izobraževanje Skupaj 329 1.015 Po starosti: 25-34 512 972 35-54 252 1.130 55-64 179 258 Po izobrazbi: Nizka 126 397 Srednješolska 326 948 Terciarna 365 1.209 Po statusu aktivnosti: Zaposleni 335 1.207 Brezposelni 340 459 Neaktivni 275 459 Vir 30 Eurostat - Population and social conditions - Education and training, 2009. Vključenost nizko izobraženih v formalno ali neformalno izobraževanje je nizka, pomembna ovira pri izobraževanju je predrago izobraževanje ali posameznik si izobraževanja ni mogel privoščiti. Vključenost nizko izobraženih (z največ končano osnovno šolo) je v letu 2007 znašala 12,7 % in je močno zaostajala za vključenostjo srednješolsko in terciarno izobraženih v izobraževanje. Vključenost nizko izobraženih v izobraževanje je nizka tako na ravni formalnega kot na ravni neformalnega izobraževanja. Tudi povprečno trajanje izobraževanja na udeleženca je pri nizko izobraženih krajše (76 ur; srednješolsko izobraženi: 115 ur; terciarno izobraženi: 94 ur). Povprečno trajanje izobraževanja na udeleženca v neformalnem izobraževanju je pri nizko izobraženih krajše kot pri srednješolsko in terciarno izobraženih. Tudi povprečni izdatki na udeleženca so tako na ravni formalnega kot neformalnega izobraževanja pri nizko izobraženih veliko nižji kot pri srednješolsko in terciarno izobraženih. Pri nizko izobraženih, ki se niso izobraževali, pa so si to želeli, je pomembna ovira pri izobraževanju izobraževanje je bilo predrago ali posameznik si izobraževanja ni mogel privoščiti. To oviro je navedlo 68,1 % anketirancev, medtem ko je pri srednješolsko in terciarno izobraženih ta delež nižji, čeprav še vedno precej visok (srednješolsko izobraženi: 48,9 %; terciarno izobraženi: 33,2 %). Pri nizko izobraženih je med ovirami na drugem mestu izobraževanje se ni ujemalo z urnikom (44,5 %) in na tretjem mestu starost ali zdravstveni razlogi (36,8 %). Vključenost nizko izobraženih v vseživljenjsko učenje se je v letu 2008 zmanjšala. Vključenost nizko izobraženih v vseživljenjsko učenje je v letu 2008 znašala 2,9 %, kar je za 0,9 o.t. manj kot v predhodnem letu in enako kot v letu 2003. Vključenost nizko izobraženih močno zaostaja za vključenostjo srednješolsko (13,1 %) in terciarno izobraženih (24,6 %) v izobraževanje. Zaostanek v vključenosti nizko izobraženih za terciarno izobraženimi se je v obdobju 2003-2008 zmanjšal zaradi zmanjšanja vključenosti terciarno izobraževanih v izobraževanje, zaostanek za srednješolsko izobraženimi pa se je povečal. Število odraslih, vpisanih v srednje šole se zmanjšuje, v strukturi vpisanih v srednje šole se povečuje delež oseb, ki si sami plačujejo izobraževanje. V letu 2007/2008 je bilo v srednje šole vpisanih 14.568 odraslih, v primerjavi z letom 2000/2001 pa se je njihovo število zmanjšalo za 30,2 %. Ob tem pa je bilo, kot smo že omenili, v letu 2008 še 17,9 % oseb v starosti 25-64 let z nizko izobrazbo. V strukturi vpisanih v srednje šole se je v obdobju 2000/2001-2007/2008 močno povečal delež oseb, ki si same plačujejo izobraževanje. V letu 2007/2008 je znašal 80,8 %, kar je 23,7 o.t. več kot leta 2000/2001. Delež brezposelnih se je zmanjšal za 6,2 o.t. in v letu 2007/2008 znašal 7,0 %. Slika 4: Število odraslih, vpisanih v srednje šole, 2000/2001-2007/2008 Vir 31 SURS. 4.4 Spodbude odraslim za izobraževanje Država lahko z raznimi spodbudami pomembno prispeva k povečanju vključenosti odraslih v izobraževanje. Te spodbude so praviloma namenjene izbranim ciljnim skupinam prebivalcev, praviloma ranljivim skupinam prebivalstva (starejši zaposleni, nizko izobraženi, upokojenci in drugi), ki se redkeje vključujejo v izobraževanje. V ta namen obstajajo različne oblike spodbud (vavčerji za izobraževanje, individualni izobraževalni računi, štipendije, razne podpore in dodatki k izobraževanju). Vavčerji se lahko neposredno izplačuje posamezniku, ki se namerava vključiti v izobraževanje, lahko pa posameznik izbere izobraževalni program, v katerega se bo vključil in finančna sredstva v vrednosti vavčerja prejme neposredno izvajalec izobraževalnega programa (Fretwell, Columbano, 2000, str. 16). V Sloveniji so vavčerje kot ukrep politike zaposlovanja predvideni v okviru Ukrepov države za zaposlovanje ter transferji in subvencije posameznikom in družinam (2009), vendar na način, da bi z zaposlenim povrnili sredstva, porabljena za krajše usposabljanje na področjih, ki prispevajo k večji zaposljivosti. V Sloveniji je bilo v letu 2009 objavljeno Javno povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010. Cilj je s sofinanciranjem šolnin spodbuditi najmanj 5000 odraslih oseb k dokončanju programov formalnega izobraževanja do srednješolske ravni izobrazbe (do 5. stopnje izobrazbe in s tem k dvigu njihovega izobrazbenega nivoja). Razpis med pogoji za kandidiranje med drugim določa, da mora fizična oseba, ki se prijavi na razpis, iz lastnih sredstev plačati šolnino za izobraževanje, sredstva pa bodo vlagateljem izplačana na podlagi dokazil o upravičenih stroških. Vendar pa, kot smo že omenili, je bilo pri nizko izobraženih pomembna ovira izobraževanje predrago ali posameznik si izobraževanja ni mogel privoščiti. Način sofinanciranja na način povrnitve stroškov izobraževanja lahko predstavlja za posameznika pomembno oviro pri vključevanju v izobraževanje. 5 ZAKLJUČKI VPLIVA RECESIJE NA IZOBRAZBENO STRUKTURO BREZPOSELNIH IN PREDLAGANI UKREPI 5.1 Premislek o ravni gospodarskega razvoja in usposobljenosti aktivnega prebivalstva države Brezposelnost je bila v začetnem opazovanem letu (1998) veliko višja kakor v letih 2008 in 2009. Kljub tej ugotovitvi moramo poudariti, da pomena povečane brezposelnosti zaradi gospodarske recesije ne moremo zmanjševati, saj brezposelnost v družbo vnaša velike osebne in družbene travme. Cilj vsake družbe je čim večja zaposlenost in zaposljivost, zato je negativni trend znak za alarm in načrtovanje ukrepov zmanjševanja brezposelnosti. Analize gospodarske razvitosti družbe kažejo na dokaj neugodno sliko stopnje razvitosti slovenskega gospodarstva, ki v svoje izdelke in storitve kar praviloma vgrajuje premalo dodane vrednosti, temelječe na več znanju in višji usposobljenosti zaposlenih. Število brezposelnih in delež brezposelnih v strukturi brezposelnih od I. do IV. stopnje od 1998 do 2008 nenehno pada. To lahko pomeni vsaj dvoje: - da je slovensko gospodarstvo zaposlovalo več manj izobražene delovne sile, kar je utemeljeno v prejšnjem odstavku o slabši razvitosti slovenskega gospodarstva; - da je do te stopnje izobražene delovne sile v skupnem deležu prebivalstva vedno manj zaradi višanja izobrazbene strukture prebivalstva in tudi staranja le-tega. Primerjava podatkov o stopnji izobrazbe aktivnega dela prebivalstva iz Popisa 2002 in podatkov iz Statističnega letopisa iz leta 2008 iz podatkov po anketi o delovni sili, dobimo naslednjo sliko: Tabela 29: Prebivalstvo, staro 15 let in več, po stopnji dosežene izobrazbe Leto_2002 2008 1. Brez izobrazbe, nepopolna OŠ....................... 115.488 76.000 2. Osnovnošolska .......................................... 433.910 378.000 3. Nižja, srednja poklicna..................................................................435.000 4. Srednja strokovna, splošna.................. (3+4) 899.341 546.000 5. Višješolska, visokošolska............................. 215.062 306.000 Skupaj_1,663.869 1,751.000 Vir 32 Popis 2002. SURS. Statistični letopis. SURS, 2008. Metodološko so podatki pridobljeni na različne načine. Statistični letopis izhaja iz ankete o delovni sili, Popis 2002 pa podatke črpa iz registrov RS, zato je to število večje za vse starejše nad 64 let, kar številčno pomeni tudi do 100.000 razlike. O podatkih bomo razmišljali v nadaljevanju. Tabela 30: Izobrazbena struktura prebivalstva, starega 25-64 let, Slovenija, 2000-2008, v % 2000 2005 2006 2007 2008 2008 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Brez šolske izobrazbe,nepopolna osnovna izobrazba (1-3 razrede) 0,7 0,4 0,4 0,5 0,5 45,9 Nepopolna osnovna izobrazba (4-7 razredov) 3,3 2,1 2,0 1,7 1,8 Osnovna izobrazba 20,8 17,2 16,0 16,0 15,7 Nižja ali srednja poklicna izobrazba 28,2 28,3 28,2 28,2 27,9 Srednja strokovna izobrazba 25,5 27,9 27,8 27,6 27,5 31,6 Srednja splošna izobrazba 5,5 4,0 4,1 3,7 4,1 Višja strokovna, višješolska izobrazba, specialistična povišješolska izobrazba 7,3 6,4 6,5 6,4 6,4 6,4 Visoka strokovna izobrazba 2,1 3,2 3,9 4,1 4,4 4,4 Visoka univerzitetna izobrazba 5,6 9,1 9,4 10,0 10,2 10,2 Specialistična povisokošolska izobrazba, magisterij, doktorat 0,9 1,4 1,6 1,6 1,6 1,6 Vir 33 SURS, ADS; preračuni UMAR. Kopija tabele iz poglavja T. Čelebič, prirejena z dodatnim stolpcem. Če upoštevamo opombo pod tabelo, nam tudi ti podatki povedo, da se je izobrazbena struktura zaposlenih v opazovanih letih spreminjala na bolje, vendar je slika še vedno izredno neugodna za ustvarjalni in inovativni preboj slovenskega gospodarstva. Za natančnejše opredelitve bi morali pridobiti neposredno primerljive podatke (pridobljene po isti metodi). Pri tem pa moramo vedeti, da je odraslih z manj kot štiriletno srednješolsko izobrazbo še vedno skoraj polovica prebivalstva - 45,9 %. To pa je izredno veliko. Še posebej če vemo, da slovensko gospodarstvo dodatno praviloma uvaža manj izobraženo delovno silo. Delovno aktivno prebivalstvo (zaposleni in brezposelni) s I., II. In III. stopnjo, ki jih je bilo v letu 2008 še 18 %, so izjemno ozko usposobljeni - za opravljanje najenostavnejših del v podjetjih. Ker so ozko usposobljeni, so znotraj podjetja težko mobilni, zato so ob prvem pojavu krize najbolj izpostavljeni nevarnosti prehoda v brezposelnost. Kot brezposelni imajo manjše možnosti za zaposlitev od tistih, ki so bolje usposobljeni. Zaradi težje zaposljivosti od tistih z višjo izobrazbo, prehajajo v daljšo ali celo dolgotrajno brezposelnost. Ko pa preidejo v zaposlenost, je stopnja tveganja za to, da bodo ponovno izgubili delo, veliko večja kot pri višje izobraženih, meja velikega tveganja po mednarodnih kriterijih pomeni V. stopnja izobrazbe. Brezposelni z izobraževanjem, usposabljanjem, izpopolnjevanjem vzdržujejo ali celo povečujejo svojo zaposljivost. Tudi naša razmišljanja vodijo v smer, ki jo v svojih priporočilih za reševanje sedanjega neugodnega stanja v državah Evropske unije Evropski parlament naroča Evropski komisiji. Ker jih sami ne bi mogli zapisati jasneje in tako celovito, jih v odlomku navajamo v celoti. Če država resnično želi prestrukturiranje gospodarstva, potem mora nemudoma začeti vlagati v zaposlene. Za določen čas bi morala selektivno ohraniti tudi predvidene oblike pomoči podjetjem. Pri tem so še posebej na udaru samostojni podjetniki ter mala in srednje velika podjetja. Evropska komisija naj zato: 1) v okviru Kopenhagenskega procesa in sodelovanja v visokošolskem izobraževanju analizira potrebo po svetovalnem mehanizmu dodane vrednosti, da bi spodbudili prepoznavanje novih delovnih mest in potreb po strokovni usposobljenosti na evropski ravni ter v politikah vseživljenjskega učenja, podjetništva in socialnega dialoga uporabili obstoječe dejavnosti in projekte za razvoj usposobljenosti v posameznih sektorjih. Cilj teh mehanizmov bi moral biti razvoj sistema za redno predvidevanje srednjeročnih potreb po strokovni usposobljenosti in prepoznavanje kratkoročnih vrzeli pri poklicih, opredeljenih v smislu poklicnih nalog, referenčni ravni evropskega okvira kvalifikacij (EOK) in ključne usposobljenosti. Mehanizmi bi morali nadgrajevati: — strokovno znanje, med drugim v podjetjih, izobraževalnih ustanovah in institucijah za usposabljanje, službah za zaposlovanje in pri raziskovalcih; in — obstoječe napovedi za trg dela in rezultate sektorskih strategij za usposabljanje na regionalni, nacionalni in evropski ravni ter rezultate obširnih študij o prihodnjih potrebah po strokovni usposobljenosti na nacionalni in evropski ravni; in 2) okrepi evropsko mrežo za zgodnje prepoznavanje in napovedovanje potreb po strokovni usposobljenosti (Skillsnet v okviru Cedefop) in evropskih sistemov za napovedovanje trendov v zaposlovanju; 3) poroča o nadaljnjih ukrepih na podlagi te resolucije na evropski in nacionalni ravni v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje, ob upoštevanju dvoletnih nacionalnih poročil držav članic. Vir 34 Evropski parlament Evropski komisiji, 2009. Dejstvo je, da se z manj izobraženimi iskalci zaposlitve in zaposlenimi laže manipulira. Narava kapitala teži k izkoriščanju. Zoperstavi se ji lahko samo širša razgledanost in izobraženost širših slojev prebivalstva. Te ljudi je treba naučiti, kako si bodo najlažje pomagali sami, se znašli v novih, nepredvidljivih situacijah tako, da bodo znali oceniti te okoliščine, nanje reagirati, jih obrniti sebi v prid. Takih ljudi delodajalci ne morejo kar tako izkoriščati. In tak človeški kapital sili lastnike proizvodnih sredstev, da svojo dejavnost širijo, razvijajo in omogočijo zaposlenim uživati pravice, ki jim gredo iz dela, saj se jih le-ti dobro zavedajo. Neuko prebivalstvo je potencialna baza za izkoriščanje in za bogatenje kapitala, ne doprinese pa k razvoju. 5.2 Evropa o skupni prihodnosti Na državni ravni bi moral biti sprejet dogovor o minimalno potrebnem osnovnem znanju, spretnostih in razvitih sposobnostih, ki bi jih morali dosegati vsi aktivni prebivalci Slovenije za dejavno vključevanje v vse pore osebnega, poklicnega in družbenega življenja. Ta dogovor naj upošteva že sprejete ukrepe v okviru Nacionalne strategije za razvoj pismenosti in Strategije vseživljenjskosti učenja po doseganju minimalne štiriletne srednješolske izobrazbe, ki tudi po mednarodnih ugotovitvah šele zagotavlja posamezniku dovolj visoko raven funkcionalne pismenosti in pogojev za življenjsko uspešnost, da je samostojen, inovativen, aktiven na vseh področjih življenja - pri iskanju zaposlitve in v procesu dela, v družini in v prostočasnih ter/ali družbenih aktivnostih. Raziskava o funkcionalni pismenosti Slovencev in raziskava o vključenosti odraslih v izobraževanje sta prav tako pokazali, da se manj izobraženi manj ali sploh ne vključujejo v izobraževanje. Najpogostejši razlog, ki ga za to neaktivnost navajajo, pa je, da tega za opravljanje svojega dela ne potrebujejo. Pridnost v rokah kot tradicionalna vrednota Slovencev danes ni in tudi v prihodnje ne sme biti več edina vrednota. Vrednota za napredek je znanje in splošna usposobljenost za samostojno reševanje življenjskih težav. (Kranjc, 2009). 5.2.1 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta Napovedovanje in usklajevanje potreb trga dela ter znanja in spretnosti »Cedefopova analiza kaže, da bi se v letih od 2006 do 2020 v EU-25 lahko odprlo približno 100 milijonov delovnih mest4. Poleg 19,6 milijona dodatnih delovnih mest bi bilo na voljo še 80,4 milijona nadomestnih delovnih mest zaradi upokojitve ali umika delavcev s trga dela. Počasen, vendar stalen premik v sektorski porazdelitvi zaposlovanja v EU od kmetijstva in tradicionalnih proizvodnih panog k storitvam se bo verjetno nadaljeval ne glede na nedaven upad. Leta 2020 bo skoraj tri četrtine delovnih mest v sektorju storitev. Do leta 2020 bo v storitvenem sektorju, zlasti v poslovnih storitvah, verjetno odprtih veliko novih delovnih mest. Primarni sektor bi lahko izgubil 2,9 milijona delovnih mest, gradbeništvo pa naj bi se ustalilo. V proizvodnih panogah naj bi neto zmanjšanje znašalo 800 000 delovnih mest kljub porastu v strojni industriji, vendar pa se bo zaradi velikega povpraševanja po nadomestnih delavcih v proizvodnih panogah še vedno odpiralo veliko delovnih mest, tako da bodo te še naprej bistven sektor v gospodarstvih EU. Za krajše obdobje je mogoče pripraviti podrobnejše napovedi gibanj v storitvenem sektorju. Pričakuje se, da bodo do leta 2015 najboljše možnosti za odpiranje delovnih mest v sektorju poslovnih storitev (kot so IT, zavarovanje in svetovalne storitve), zdravstvenem varstvu in socialnem delu, distribuciji, osebnih storitvah, hotelirstvu in gostinstvu ter v manjšem obsegu izobraževanju (slika 5). Pričakovanja za poslovne storitve in druge sektorje pa bo morda treba prilagoditi glede na finančno krizo. Prehod na gospodarstvo z nizko emisijo ogljika bo prav tako pomembno vplival na zaposlovanje, zlasti v energetiki, čiščenju voda in predelavi odpadkov, gradbeništvu, transportu, industriji, kmetijstvu in gozdarstvu. Po napovedih Mednarodne organizacije dela se bo svetovni trg za ekološke storitve in izdelke podvojil in leta 2020 znašal 2. 740 milijard evrov5.« Višje zahteve glede znanja in spretnosti v vseh poklicih Povpraševanje po boljšem in prilagojenem znanju in spretnostih bo spodbudilo več soodnosnih dejavnikov: globalizacija in večja mednarodna trgovina, prehod v gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, uporaba tehnologije, zlasti IKT, ter spremembe v organizaciji dela, ki so same delno posledica tehnoloških sprememb in izpopolnjevanja znanja in spretnosti6. Naslednje desetletje bo priča povečanemu povpraševanju po visoko usposobljeni in prilagodljivi delovni sili ter večjem številu delovnih mest, odvisnih od znanja in spretnosti. Splošno težnjo po večjem povpraševanju po znanju in spretnostih je mogoče ponazoriti z zahtevanimi ravnmi izobrazbe, čeprav so te le zelo približna spremenljivka ravni znanja in spretnosti. Od leta 2006 do 2020 naj bi se delež delovnih mest v EU-25. za katera se bo zahtevala visoka raven izobrazbe, zvišal s 25,1 % na 31,3 % vseh delovnih mest, število delovnih mest, za katera se zahteva srednja izobrazba, pa se bo prav tako nekoliko zvišalo, in sicer z 48,3 % na 50,1 %. To bi pomenilo 38,8 oziroma 52,4 milijona prostih delovnih mest za srednjo in visoko izobrazbo. Obenem pa naj bi delež delovnih mest, za katera se zahtevajo nižje stopnje izobrazbe, kljub 10 milijonom novih delovnih mest zmanjšal s 26,2 % na 18,5 % (slika 6). (Podčrtano- pisec). 4Ta predhodna ocena ne vključuje Bolgarije in Romunije, ki bosta vključeni v prvo posodobitev projekcij. 5ILO, Zelena delovna mesta: dejstva in številke, 2008. 6SWD, stran 18. Za večino nefizičnih poklicev, za katere se zahteva kvalifikacija, bodo potrebni visoko kvalificirani delavci. V teh poklicih se bodo vse pogosteje zaposlovali delavci s srednjo izobrazbo. Ker se splošna raven izobrazbe zvišuje hitreje, kot se spreminja trg dela, bodo samo polovico najnižjih delovnih mest zasedali delavci z nizko izobrazbo (slika 7). (Podčrtano - pisec). V storitvenem sektorju obstaja nedvomna težnja po širitvi zahtevanega svežnja znanja in spretnosti, povezanih z nerutinskimi nalogami, na vseh poklicnih ravneh. Tako morajo na primer strokovnjaki za IKT razviti znanje in spretnosti iz trženja ali poslovodenja, delavci v storitvenih dejavnostih pa spretnosti za usmerjanje strank in digitalno pismenost. V mnogih sektorjih z intenzivno uporabo znanja je potrebno menedžersko znanje in spretnosti ter znanstveno vedenje. Tudi v socialnem delu in izobraževanju je potrebna nadaljnja izpopolnitev znanja in spretnosti za izboljšanje kakovosti storitev. To je posledica vse večjega povpraševanja delodajalcev po delavcih s prečnimi ključnimi kompetencami, kot so sposobnost za reševanje problemov in analitične sposobnosti, samoorganiziranost, sposobnost sporazumevanja in izražanja ter nasploh nerutinske sposobnosti. (Komisija evropskih skupnosti. Bruselj: 16. 12. 2008.) Veliko novih delovnih mest, za katera se zahteva visoka usposobljenost in tveganje polarizacije trga dela Distribucija Druge poslovne storitve Zdravstvo in socialno delo Javna uprava in obramba Izobraževanje Transport in telekommunikacije Razne storitve Hotelirstvo in gostinstvo Bančništvo in zavarovalnice Slika 5: Gibanja stopnje zaposlenosti v storitvenem sektorju do leta 2015 za EU-25 Vir 35 Cedefop, 2008. 80% 60% 40% 20% 0% ■ ■ M y^ □ Visoka □ Srednja ■ Nizka 1996 2001 2006 2015 2020 Slika 6: Pretekla in prihodnja struktura delovnih mest po ravni izobrazbe za EU-25 Vir 36 Cedefop, 2008. I Nizka izobrazba □ Srednja izobrazba □ Visoka izobrazba Poklici za preprosta dela Poklic za kvalificirani fizično delo Pisarniški poklici, za katere se zahteva kvalifikacija Pisarniški poklici, za katere se zahteva visoka usposobljenost B 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Delovna mesta v mio Slika 7: Predvidena stopnja zaposlenosti leta 2020 po glavnih skupinah poklicev in ravni izobrazbe za EU-25 Vir 37 Cedefop, 2008. Glede na napovedi razvoja v EU, bi morali načrtovati ukrepe za izobraževanje in usposabljanje za hitrejši in skladnejši razvoj gospodarstva in družbe kot celote. Po teh napovedih sodeč in po že dosedanjih trendih rasti oz. zviševanja izobrazbene strukture prebivalcev v naši državi lahko utemeljeno pritrdimo napovedim, ki so izražene v citiranem besedilu. Zato tudi predlogi ukrepov v nadaljevanju poleg iz podatkov in informacij iz prvega dela besedila temeljijo na teh napovedih. Tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja bi bilo treba načrtovati na osnovi vizije razvoja družbe in gospodarstva, pri tem pa seveda ne bi smeli popolnoma opustiti že obstoječih in načrtovanih novih ukrepov. Menimo, da je APZ doslej zelo dobro odigrala svojo vlogo in z izvedenimi ukrepi nedvomno prispevala velik delež pri reševanju problema brezposelnosti. 0 Sedaj je čas za nov premislek in nadaljevanje z novimi, strateškimi ukrepi. Ukrepi naj bodo sistemski in zastavljeni dolgoročno vsaj za tiste izobrazbene strukture brezposelnih in tudi zaposlenih, ki imajo v znanju spretnostih in razvitih sposobnostih največje primanjkljaje. 5.2.2 Potrebnih je več ukrepov za višjo pismenost V tej točki predstavljamo izsek besedila, ki ga je sprejel Svet Evropske unije na osnovi Skupnega poročila Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa »Izobraževanje in usposabljanje 2010«. Namenjen je utemeljitvi našega razmišljanja v nadaljevanju o potrebi po zviševanju ravni pismenosti, ki naj bo del vseh programov izobraževanja in usposabljanja mladine in odraslih, vendar ne sama sebi namen, ampak vključena v pridobivanje t. i. generičnih kompetenc in v funkciji kvalitete izobraževanja in usposabljanja v poklicnem in splošnem izobraževanju kot ključni del vseživljenjskosti učenja. Visoka raven pismenosti je osnova za usvajanje ključnih kompetenc in za vseživljenjsko učenje in jo je treba zagotoviti že v rani mladosti. Zato je vse slabši uspeh pri branju glede na merilo uspešnosti EU za leto 2010 eden najpomembnejših stalnih razlogov za zaskrbljenost. Neustrezne ravni pismenosti, zlasti pri fantih in migrantih, so huda ovira za zaposlitev in doseganje blaginje. Večina držav je sicer uvedla posebne ukrepe za podporo opismenjevanju, vendar pa je nedvomno potrebnih več učinkovitih nacionalnih ukrepov. Programi za zgodnje usvajanje temeljnih spretnosti, zlasti pismenosti in računstva, postajajo del strategije v večini držav. V nekaterih primerih jih dopolnjujejo s sistematičnim zgodnjim odkrivanjem učnih problemov in naknadno podporo, da učenci ne bi zaostajali, ali s programi za povečanje zanimanja na področjih, kot so tuji jeziki ali matematika in naravoslovje. Medtem ko so posebni ukrepi za obravnavanje potreb prikrajšanih skupin običajni, pa so nekatere države uvedle splošne zakonodajne okvire za učence v rednem izobraževanju in posebne ciljne skupine, ki vključujejo zakonodajo za varstvo pravic vseh državljanov. Poklicno izobraževanje in usposabljanje že po tradiciji bolj poudarja kompetence kot splošno izobraževanje. Vendar pa v sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja večine držav manj sistematično obravnavajo vse ključne kompetence, opredeljene v evropskem okviru, kot v splošnem izobraževanju. Več pozornosti bi bilo treba posvečati zlasti sporazumevanju v tujih jezikih in vsem medpredmetnim kompetencam, ki so vse pomembnejše zaradi razvijajočega se trga dela in družbenih potreb. Izziv se nanaša na izobraževalne programe, metode poučevanja in učenja ter izobraževanje učiteljev in vodij izobraževanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. (Podčrtano - pisec.) Večina držav poudarja pomen učinkovitih sistemov učenja odraslih. Cilj je zagotoviti odraslim boljše spretnosti za trg dela, socialno vključenost in pripravo na aktivno staranje. (Podčrtano - pisec.) Ukrepi za podporo zagotavljanju usvajanja ključnih kompetenc za odrasle vključujejo novo in spremenjeno zakonodajo, izboljšano izvajanje in upravljanje ter posebne ukrepe financiranja. V skladu z Akcijskim načrtom za učenje odraslih se zlasti posveča pozornost opismenjevanju, učenju jezikov in usvajanju digitalnih kompetenc med nizkokvalificiranimi in/ali brezposelnimi odraslimi in priseljenci. Pogosti so programi, ki odraslim ponujajo še eno možnost za pridobitev srednješolske izobrazbe. Prav tako je opismenjevanje in računstvo včasih vključeno v poklicne programe. Kombiniranje teh ukrepov z usmerjanjem in priznavanjem formalnega in neformalnega ter priložnostnega učenja štejejo za ključ do uspeha. Vendar pa je za učenje odraslih pomembno tudi, da izvajanje vključuje cel spekter ključnih kompetenc, ne pa da se osredotoča na posamezne kompetence, kot so pismenost ali posebne poklicne spretnosti. Poleg tega bi moralo biti namenjeno odraslim z vsemi stopnjami kvalifikacij, vključno z nizkokvalificiranimi posamezniki, odraslimi s posebnimi učnimi potrebami in ostarelimi. Ustrezno bi bilo treba izboljšati kompetence delavcev v izobraževanju odraslih. (Svet Evropske unije, 18. januar 2010). „Človeški kapital, ustvarjen z izobrazbo, usposobljenostjo, izkušnjami in neformalnim učenjem, ima pomemben pozitiven vpliv na ekonomski razvoj. Poleg materialnih vplivov kot so pospeševanje trajne gospodarske rasti, produktivnosti in dohodkov, so še nematerialni vplivi kot na primer večja socialna vključenost, zmanjšanje kriminalitete, izboljšanje zdravja. Pogosto se teh pridobitev ne zavedamo v dovolj veliki meri. Wilson (2004) povzema raziskavo o vplivu pridobljenih znanj spretnosti in razvitih sposobnosti ter kvalifikacij na gospodarsko rast: investicije v zviševanje ravni izobrazbe so imele doslej velik vpliv na ustvarjeno raven rasti narodnega dohodka. Podatki kažejo, da en odstotek porasta ravni vključenosti v šole vodi do povečanja letne ravni BDP za od 1 do 3 odstotke. Dodatno leto nadaljnjega izobraževanja, ki poveča raven vrednosti človeškega kapitala, vodi k več kot enemu odstotku gospodarske rasti na leto. Študija (Columbe et. al., 2004), ki temelji na podatkih IALS, zaključuje, da 1 % rasti v pismenosti doprinese k 2,5 % rasti produktivnosti in 1,5 % rast BDP na prebivalca. Te ugotovitve kažejo, da gospodarske rasti ne moremo učinkovito pospešiti, če investiramo zgolj v privilegirane skupine." (CEDEFOP 2004) 5.3 Predlogi raziskave 5.3.1 Brezposelni in zaposleni na I., II. In III. stopnji Velik odstotek manj izobraženih v strukturi aktivnega prebivalstva je zelo zaskrbljujoč. Še bolj skrb zbujajoči pa so primerjalni podatki o registrirani brezposelnosti, ki nam kažejo na ekstenzivno zaposlovanje velikega števila manj izobraženih v času od 1998 do vključno 2007. Vzporejanje teh podatkov kaže na nizko raven razvitosti slovenskega gospodarstva. To so brezposelni, ki jim tudi na osnovi raznih raziskav utemeljeno pripisujemo najmanj znanj, pridobljenih spretnosti in razvitih sposobnosti. Ti brezposelni • bi se morali vključiti v zanje brezplačne programe za pridobitev izobrazbe, sicer bi na primer lahko izgubili ugodnosti iz določenih socialnih transferov (opredeliti je treba izjeme) ali pa jim nuditi toliko ugodnosti, da bi jih to pritegnilo, in sicer za pridobitev od osnovnošolske do srednješolske (do vključno V. stopnja) izobrazbe vsakdo najmanj za eno stopnjo, seveda v določenem nekajletnem časovnem obdobju kot roku za vključitev; s pridobljeno izobrazbo bi sebi zvišali samopodobo, ki bi jih motivirala za aktivnejše iskanje vseh življenjskih priložnosti in zanje ugodnejše odločitve pri tem, tudi zaposlitve, in za razreševanje življenjskih težav; pridobili bi višjo raven pismenosti prebivalstva in s tem tudi višjo raven splošne življenjske uspešnosti prebivalstva; • bi, če so Neslovenci, morali imeti možnost brezplačne vključitve v njim namenjene programe, ki bi obsegali znanje slovenskega jezika na osnovni ravni in znanje iz slovenske tradicionalne in sodobne kulture; • enako kot je predlagano v prejšnjih alinejah, bi moralo veljati tudi za zaposlene, kar smo izrazili že v tem naslovu, le pogoje odsotnosti z dela bi bilo treba natančneje definirati. Navedeni ukrepi so vsebinsko skladi s cilji in ukrepi Izhodne strategije Slovenije 2010-2013, katere temeljni cilj je prestukturiranje gospodarstva na raven, na kateri bodo v izdelke in storitve vgrajeni visokotehnološko znanje ter razvite spretnosti in sposobnosti delovne sile, kakor to z vizijo družbe znanja in razvoja opredeljuje tudi Lizbonska strategija. Veljali pa naj bi tako za brezposelne kot tudi zaposlene, ki so na teh stopnjah izobrazbe pravzaprav potencialno brezposelne osebe. V tej situaciji bi prebivalci ob prepričljivi in dobro vodeni družbeni aktivnosti za dvig izobrazbene strukture prebivalcev bili pripravljeni sodelovati v veliko večji meri kot v času blaginje. V tem družbenem prizadevanju bi si izoblikovali tudi svoj cilj in našli svoje mesto. In to prinaša uspeh načrtovanega ukrepa, ki seveda odločno ne sme izzveneti kot prisila. Predlagani ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja zasledujejo isti cilj in so po pričakovanih učinkih primerljivi z ukrepom, ki uzakonja višino minimalne plače. Oboje bo/bi nedvomno na strani delodajalcev zahtevalo temeljit premislek, kakšne izdelke in storitve bodo v prihodnje razvijali, da bodo v novih razmerah ustvarili dobiček. Država pa naj bi v času gospodarske obnove denarna sredstva, namenjena APZ (vsaj delno) in iz drugih virov (osnovnošolsko izobraževanje je brezplačno) vložila v dolgoročne rešitve, in sicer za spodbujanje razvoja gospodarstva in reševanje širše problematike manj izobraženih odraslih. Zdaj ali nikoli! Takšno priložnost, orodja in sredstva ima država samo zdaj, v času krize in načrtovanja izhoda iz nje, krize kot nove možnosti in nove priložnosti. V takšni meri in s takšno predvideno družbeno sprejemljivostjo morda nikoli več. 5.3.2 Brezposelni na drugih stopnjah Nedvomno je z vidika splošne življenjske usposobljenosti izobrazba, pridobljena na teh stopnjah, ustrezna podlaga za uspešnost posameznika ne glede na status zaposlitve. Znano je dejstvo, da se višje izobraženi, tudi če postanejo brezposelni, lažje znajdejo na trgu dela in si tudi sami hitreje najdejo zaposlitev. Med drugimi je tudi to dejstvo politikom in načrtovalcem izobraževanja vodilo za vlaganje družbenih sredstev v zviševanje izobrazbene ravni prebivalcev. Na V. stopnji smo leta 2008 imeli 31,6 % aktivnega prebivalstva (od tega je zgolj 4,1 % prebivalcev s splošno izobrazbo), na stopnji VI 6,4 %, na stopnji VII 10,2 %, magisterij in doktorat pa 1,6 % prebivalcev v starosti med 25 in 64 let. Primerjava brezposelnosti po ravneh izobrazbe kaže, da je bila leta 2008 na stopnji V brezposelnost 25,5 %, 2009 pa že 26,0 %. Stopnja V (pet) pomeni naslednji najvišji odstotek brezposelnosti v strukturi brezposelnih (na prvem mesu so brezposelni brez izobrazbe). Za poglobljeno analizo vzrokov takšnega stanja bi morali imeti vsaj podatke o poklicni izobrazbi brezposelnih in o tem, kakšne so zahteve delodajalcev po poklicni izobrazbi na V. stopnji (seveda tudi na drugih). Teh zadnji podatkov Slovenija nima za nobeno stopnjo izobrazbe. Za načrtovanje programov izobraževanja in ustreznega poklicnega svetovanja tem brezposelnim, in tudi zaposlenim, za nadaljevanje študija na strokovnih in univezitetnih programih nam manjka prav ta podatek - o sedanjih in bodočih potrebah delodajalcev. Če tega ni, je vsako načrtovanje in svetovanje zgolj približek, ki nima trdnih temeljev. Ta podatek potrebujemo tudi za vodenje ustrezne štipendijske politike, ki poleg potreb delodajalcev upošteva tudi predvidene zahtevane kadrovske potrebe gospodarstva. Izredno visok odstotek povečanja brezposelnosti na VII. stopnji v primerjalnem času (19982009), torej tudi v času recesije, kaže na več možnih razlogov. Iz splošnega gospodarskega stanja, ki ga označujemo kot recesija, zagotovo izhaja, da gospodarstvo v tem času ni uspelo sprejeti novih izzivov in ni bilo pripravljeno sprejemati odločitev za nov zagon razvoja. Dokončujejo se večinoma že sprejete naloge, novih je malo ali nič, in še pri realizaciji teh so težave. Visoko izobraženi delavci so za delodajalce finančno zahtevna delovna sila. Ob vedno širše sprejetem spoznanju, da so delodajalci sami odgovorni za uspešnost dejavnosti, so zanje nove zaposlitve veliko tveganje, za katerega se bodo odločili, ko bodo sami ocenili, da je razvoj dejavnosti spet v porastu, preprosto - ko si bodo to spet lahko privoščili. Kot tretji premislek o vzrokih za tako visok porast brezposelnosti na VII. stopnji izpostavljamo trditev, da so visoko izobraženi iskalci zaposlitve dosegli smeri in stopnje, ki jih velik del gospodarstva ne potrebuje (družboslovne usmeritve, mladi raziskovalci in bodo morebiti iskani šele v času gospodarske obnove. Zadnji in ne najmanj pomemben premislek, ki ga v želim izpostaviti, pa je trditev, da je porast števila brezposelnih na VII. stopnji rezultat težav slovenskega gospodarstva, ki sega še v čas osamosvojitve, zdaj pa ga je aktualna globalna gospodarska kriza dodatno poglobila. V negotovih časih se pogosto kaže rezultat gospodarske krize tudi v tem, da ljudje zaradi negotovosti zaposlitve in s tem v boju za eksistenco bežijo v študij, katerega diplomantov pa potem gospodarstvo ni sposobno sprejeti, ker jih na tej stopnji razvoja ne potrebuje, če bi jih pa (moralo) sprejelo(-ti), bi mu bili v pretežko breme. Preizobraženost (kot eden od vzrokov za povečano brezposelnost), ki je za naše slabše razvito gospodarstvo pomembna težava, se po sedanjih podatkih kaže predvsem na V. ter VII. stopnji in več, bi lahko reševali z različnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki so krajše oblike izobraževanja in usposabljanja ter izpopolnjevanja in so vezane na posamezna delovna mesta, za nova delovna mesta, za zahtevnejša dela, za razvojne naloge _ Zanimiv je podatek, da je brezposelnost manjša na VI. stopnji, kar je po drugi strani tudi razumljivo, če vemo, da so to stopnjo delavci najpogosteje dosegli z izobraževanjem v času zaposlitve in je običajno vezana na delo, ki ga že ali ga bodo delavci opravljali v podjetju. Na teh ravneh izobrazbe bi morali načrtovati izobraževanje za večjo fleksibilnost zaposlenih in brezposelnih in za njihovo čim večjo samoiniciativnost. Na osnovi sprejetih ukrepov države bi to vlogo morale prevzeti razvojne inštitucije za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih in organizacije za izobraževanje in usposabljanje odraslih. Te zadnje lahko vlogo za ponudbo ustreznih programov prevzamejo samo, če bodo imele možnost pridobiti kvalitetne informacije o tem, po katerih znanjih, spretnostih in sposobnostih delodajalci povprašujejo, katera so znanja ki nas bodo popeljala v razvoj gospodarskih dejavnosti in v družbo blaginje, kakšen je razkorak v znanjih spretnostih in usposobljenosti slovenskega človeškega kapitala v primerjavi s povpraševanjem gospodarstva po teh znanjih, spretnostih in razvitih sposobnostih. Za načrtovanje kvalitetnega izobraževanja in usposabljanja v posameznih strokah in izobraževalnih organizacijah potrebujejo kakovostno bazo podatkov o načrtih delodajalcev za razvoj podjetij in ustanov, kako se bodo v prihodnjih letih razvijale posamezne panoge in podjetja, kakšne so potrebe po znanjih iz novih znanosti za nove tehnologije. Prav tako potrebujemo prave informacije o tem, kakšen je že danes razkorak med znanji ki obstajajo kot ponudba na trgu dela in po katerih znanjih _ obstaja povpraševanje s strani delodajalcev. Vedenje o tem, kakšen je razkorak, s kakšnimi človeškimi viri razpolagamo in kakšne so v resnici potrebe dela, je tista kvalitetna informacija, ki jo potrebujejo politiki za odločanje, snovalci izobraževalnih programov, svetovalci za zaposlovanje in izbiro izobraževanja, snovalci ukrepov APZ, in nenazadnje tudi podjetja sama za uvid lastne umestitve v dane širše okoliščine in spodbujanje njihove zdrave tekmovalnosti za hitrejši razvoj in s tem rast delovnih mest. Delodajalci kakršnega koli porasta izobraženosti svojih zaposlenih ne sprejemajo, če ni nujno potrebno, tudi zaradi sedaj veljavne zakonodaje na področju plač, ki predvideva dodatek na izobrazbo. V rastočem gospodarstvu bi sicer tudi plačilo za delo kmalu doseglo raven, ko to zanje morda spet ne bo več težava. Da bo delodajalec zaposlil za določeno delovno mesto tudi preizobraženo osebo, mu mora zakonodaja dovoljevati, da bo temu svojemu zaposlenemu zagotovil plačo, ki ustreza zahtevnosti nalog delovnega mesta in ne stopnji izobrazbe zaposlenega (z v zakonu vgrajenimi varovalkami zaradi možnega izkoriščanja). Magister ali doktor ekonomije, ki je zaposlen kot računovodja, naj bo tudi plačan kot računovodja, brez dodatkov za (pre)izobraženost. Delo mladih raziskovalcev, ki so vključeni v podiplomski študij, bi moralo biti pogojeno z delom za podjetja in ustanove, za razvoj posamezne dejavnosti. To naj bi bil kriterij za dodelitev statusa mladega raziskovalca. Povezavo s prakso naj vzpostavi diplomant sam ali pa njegov mentor, seveda pa lahko tudi podjetje samo. Raziskava mladega raziskovalca naj bi prinesla pozitiven rezultat v npr. proizvodni program ali zgolj proces dela, posodobitve, predloge razvojnih načrtov _ Ni namreč nerazumljivo, da podjetja in ustanove težko sprejmejo mlade magistre v zaposlitev, saj jim očitajo zgolj znanje teorije. S tako zasnovanimi raziskavami bi omogočili povezavo izobraževanja z delom. Vsi navedeni sklopi ukrepov in aktivnosti bi poleg dviga ravni izobrazbene strukture prebivalcev zagotavljali tudi možnosti za večjo fleksibilnost delovne sile, z višanjem izobrazbe bi se povečala samoiniciativnost posameznikov in njihova motivacija za nadaljnje vključevanje v proces vseživljenjskega učenja in izobraževanja, povečala bi se ustvarjalnost in inovativnost v podjetjih, kar bi pripomoglo k hitrejšemu razvoju le-teh. Hkrati bi z večanjem števila vključenih v izobraževanje ohranili tudi veliko število delovnih mest v šolstvu. Pomemben pogoj za uspeh takšnega sklopa ukrepov in aktivnosti je prepoved zaposlovanja tujcev, če je doma dovolj povpraševanju ustrezne delovne sile. Če pa že moramo zaposliti tujce, pa mora zanje veljati vse enako kot za prebivalce Slovenije in še obvezno dodatno usposabljanje za znanje jezika ter kulture naše države. Neselektivno zaposlovanje tujcev pomeni tiho podporo delodajalcem za nadaljevanje proizvodne dejavnosti na sedanji ravni razvitosti, to pa bi še upočasnilo nerazvojno naravnanost tistih podjetij, ki so že sedaj bolj naravnana k doseganju količine kot pa kvalitete. Takšne strateške določitve so sistemsko zelo široke in posegajo na različna sektorska področja in prizadenejo celotno prebivalstvo, zato je treba ustvariti prepričljive podlage za njihov uspeh, pri čemer je izredno pomembno ustrezno pozitivno družbeno ozračje. Nenehno moramo sporočati vsem državljanom, da je znanje pogoj za vsak nadaljnji razvoj in blaginjo, načrtno uzaveščati prepričanje, da je znanje največja vrednota za vse starostne skupine. To prepričanje mora poleg dobrih zgledov soustvarjati ustrezno medijsko in drugače podprta propagandna aktivnost, ki bi prebivalcem nenehno (TV, radio, časopisi, video filmi v skrbno izbranih in dobro obiskanih ustanovah, kratko pisno in slikovno propagandno gradivo predstavljala/prikazovala pomen znanja za njihov osebni in tudi za družbeni razvoj, jih prijazno vabila, da izkoristijo vse obstoječe infrastukturne, institucionalne, finančne in druge možnosti (CVŽU, CIPS, ISSIO, LU ki se jih prav manj izobraženi danes tudi najmanj poslužujejo, pa naj bodo brezposelni ali pa drugi. Pomemben del celotne akcije mora biti tudi ta, da ljudje spoznajo, da država vlaga v njihov razvoj, da njihov razvoj pomeni družbeni razvoj in vsesplošno boljšo prihodnost, še posebej pa boljšo prihodnost njihovih otrok. Država za svoje ljudi! Brezposelni in zaposleni na teh stopnjah bi morali imeti možnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje, spretnosti in sposobnosti za večjo inovativnost, fleksibilnost za nove zaposlitve in za osebnostno rast ter razvoj. Samo zadovoljen delavec je dober delavec! Pri pregledu ponudbe izobraževanja in usposabljanja prek spleta in po objavljenih katalogih se nedvomno kaže, da imajo izobraževalne organizacije večino svoje izobraževalne ponudbe zasnovane na t. i. mehkih vsebinah, ki pomenijo predvsem pridobivanje znanj in spretnosti ter razvijanje sposobnosti za osebni razvoj in izpopolnjevanje znanj za pridobivanje nekaterih prečnih kompetenc (znanje jezikov, komunikacija, IKT, podjetništvo medkulturne kompetence, učenje učiti se To je vsekakor dobro in nujno potrebno, vendar še zdaleč ne pokriva vseh potreb, ki jih zahteva usposobljenost za uspešno opravljanje dela pri delodajalcih. 1. Da bi zapolnili vrzel, ki jo predstavljajo dosedanje podlage in možnosti za strokovno načrtovanje in izvajanje izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja v strokah, predlagamo: • Odločitev, katero izobraževanje in usposabljanje potrebujemo, bomo lahko ustrezno sprejeli in le-to načrtovali ter izvajali šele, ko bomo vedeli, katera znanja potrebujejo delodajalci za svoje zaposlene. To vedenje je potrebno tako za načrtovanje ustreznega formalnega kakor tudi neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Te informacije potrebujejo tako politika za odločanje, izobraževalne ustanove za izdelavo in izpeljavo potrebam dela ustreznih programov (formalnih in neformalnih) kot tudi podjetja, zbornice, sindikati in različna združenja. Načeloma to vedenje nekako obstaja kot splošno vedenje, ni pa podprto s podatki, na katere bi se suvereno lahko oprli pri svojih odločitvah. Pri preprosti oceni tega stanja obstaja bojazen za neselektivno sprejemanje nekaterih stereotipov, ki bi jih spretno lahko izkoristili za pridobitne namene. Tudi ta raziskava Vpliv recesije _ bi morala za predloge ukrepov za reševanje brezposelnosti natančneje poznati podatke o navedenih potrebah in strategiji razvoja. Raziskava potreb po znanjih, spretnostih in razvitih sposobnostih bi pokazala aktualne potrebe delodajalcev. Te bi v nadaljevanju soočili z načrti razvoja podjetij in s strategijo razvoja dejavnosti tako v državi kot tudi primerjalno v skupnem evropskem prostoru. Upoštevati bi morali vsekakor tudi podatke o današnji razpoložljivosti človeških virov. Takšna so tudi priporočila Evropske komisije in izsledki projektov njihovega centra za razvoj poklicnega izobraževanja - CEDEFOP, saj v večini drugih držav Evropske unije tovrstni projekti potekajo že od leta 2000. Zagotovo se bomo morali v te procese dejavno vključiti tudi Slovenci. Željo in potrebo po tem so tudi pri nas že izrazili predstavniki posameznih panog. • Predlagamo, da se pristopi k izdelavi strokovnih podlag, ki naj bodo nadaljevanje te raziskave (Vpliv recesije in naj temeljijo na strokovnih podlagah CEDEFOP, ki so nam že dosegljive, nenazadnje tudi zato, da se zagotovi primerljivost podatkov v EU, ki jo bo EU v prihodnje tudi pričakovala, hkrati pa v Sloveniji zagotovi podlaga za načrtovanje premoščanja primanjkljajev v znanju, spretnostih in razvitih sposobnostih med zahtevami trga dela in ponudbo izobrazbene in druge strokovne usposobljenosti vsega človeškega kapitala ter za potrebam ustrezno načrtovanje izobraževanja in usposabljanja tako brezposelnih kakor tudi zaposlenih. Izboljšalo bi se tudi načrtovanje štipendijske politike. Takšna raziskava pa bi pomenila tudi zunanjo spodbudo delodajalcem za premislek o njih samih, kje so v svojih prizadevanjih danes in kam želijo v prihodnje, saj mnogo podjetij nima niti srednjeročnih kaj šele dolgoročnih načrtov razvoja. • Dosedanje vlaganje v materialne pogoje za izobraževanje je ustvarilo dobre temelje tudi za prihodnost. Za namene zviševanja izobrazbene ravni prebivalcev ter usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih in brezposelnih bi lahko izkoristili obstoječo infrastrukturo. Medpodjetniški izobraževalni centri (MIC), ki imajo sedaj večinoma nalogo izobraževanja mladine za poklic, naj v prihodnje postanejo poleg tega tudi po strokah dobro razporejena mreža ustanov za izobraževanje in središča za izobraževanje in usposabljanje ter izpopolnjevanje delavcev, tudi medpodjetniški inkubatorji za izboljšanje proizvodnje in inovacije v stroki. Te naloge bi morali ohraniti trajno, ne samo v času sedanje gospodarske krize - skratka, postati bi morali regijska razvojna središča za podjetja, saj bi v njih in z njimi lahko vzpostavili neposreden prenos znanja s fakultet na šole in v podjetja. Nekateri premisleki o utemeljenosti MIC: - V MIC bi lahko zagotovili izobraževanje z najnovejšo tehnologijo glede na strategijo razvoja Slovenije, panog in podjetij, zato bi bilo treba vlagati v nenehno posodabljanje opreme MIC-ev (že sprejet vladni sklep); - Že dijaki, ko končajo šolanje, so usposobljeni za delo s pogosto zastarelimi stroji in napravami, ki so sedaj na voljo na šolah in še posebej pri veliko delodajalcih, in nikoli ne pridejo v stik z novo tehnologijo - vsaj v tem delu nimajo osnove za razvojno usmerjeno in inovativno razmišljanje, kot to zahtevajo oz. predvidevajo programi SSI, PTI zato se tudi kasneje, ko postanejo delavci, poklicno oz. strokovno ne morejo razvijati v dovolj veliki meri, saj nikoli niso imeli možnosti in priložnosti; v MIC-ih bi jih lahko skozi ves izobraževalni proces in kasneje v izpopolnjevanju znanja v stroki kot delavce izobraževali in usposabljali s tem ciljem. - Podjetja bi v primeru nabave novih strojev lahko usposabljanje izvajala izven proizvodnje. - V primeru, ko so delavci v podjetju t. i. viški, bi jih lahko izobraževali, usposabljali za nova delovna mesta v MIC-ih, saj bi tako ne motili procesa proizvodnje v podjetjih. - Usposabljanje za večjo fleksibilnost zaposlenih bi lahko vsaj nekaj časa (v začetni fazi) potekalo v MIC-ih. - Usposabljanje na delovnem mestu bi v velikem delu lahko potekalo v MIC-ih. - Izobraževanje in usposabljanje za nova delovna meta bi lahko potekalo v MIC-ih. - Učitelji praktičnega pouka in strokovno-teoretičnih predmetov v MIC bi del delovne obveznosti po programu morali neposredno sodelovati s podjetji - tako bi zagotovili tudi del strokovnega usposabljanja učiteljev v MIC, da ne bi postali za podjetja neuporabni, kot ti rada rečejo - »pošolani«. Po drugi strani pa bi morali biti nenehno v stiku z novostmi v stroki, to znanje pa bi pridobili v sodelovanju s fakultetami. Vsak učitelj mora nenehno posodabljati svoje znanje iz svoje stroke in mora biti vedno sposoben znanje posredovati slušateljem. - Tudi sicer je treba nujno pristopiti k načrtnemu izpopolnjevanju učiteljev vseh predmetov za to, da bodo bolj seznanjeni s potrebami dela in da bodo svoje delo s slušatelji (mladina in odrasli) lažje približali temu cilju izobraževalnih programov, kar je tudi priporočilo Evropske komisije. Delo učiteljskega tima je treba zasnovati po projektni in drugih sodobnih metodah, kajti le tako lahko uresničujejo cilje, ki zahtevajo poleg temeljnih znanj in spretnosti ter razvitih sposobnosti tudi usvajanje t. i. prečnih kompetenc in zagotavljanja višje ravni funkcionalne pismenosti slušateljev v vseh programih izobraževanja in usposabljanja. - MIC-e bi kadrovsko okrepili s strokovnjaki različnih strok - morebiti bi lahko bila delovna obveznost univerzitetnih predavateljev v enem delu vezana na delo v MIC-ih (predavanja, delavnice, reševanje konkretnih problemov v tehnologiji _); MIC-i bi morali biti v stalni povezavi s stroko na fakultetah in tako s pomočjo strokovnjakov in strokovne literature slediti razvoju posamezne stroke. - MIC-i bi lahko dobili tudi vlogo medpodjetniških inkubatorjev za razvoj (tudi v povezavi s fakultetami), in za predloge za izboljšanje proizvodnje ter inovacije. Njihova prva dolžnost bi morala biti: biti vedno v korak z razvitostjo posameznih strok po znanju in po opremljenosti, da bi podjetja črpala informacije in znanje iz stroke na MIC-ih in da bi v njih izobraževala in izpopolnjevala svoje zaposlene. - V MIC-ih bi lahko izvajali kompetenčno zasnovane nove programe izobraževanja in usposabljanja težje zaposljivih skupin brezposelnih, kot so ženske, osipniki, starejši, invalidi, dalj časa brezposelni z že doseženo stopnjo izobrazbe ali brez nje _ Izvajanje UAPZ bi lahko potekalo prav v MIC. - MIC-i morajo postati centri za razvoj strok za poklicno izobraževanje in usposabljanje prihodnjih rodov. Pri tem se ne bi smeli ozirati na to, kako iz krize v izobraževalnem sistemu načrtujejo druge države, ampak bi morali v ta ukrep samozavestno in inovativno, morda tudi kot zgled drugim. Kako do novih znanj za nova delovna mesta? Poklicno izobraževanje in usposabljanje je potrebno potegniti iz neperspektivnih podjetij. Učitelje strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka pa ustrezno strokovno usposabljati, saj je bilo to doslej zelo prepuščeno njim samim, kar so pokazale tudi nekatere evalvacije izobraževanja v sedanjih programih formalnega izobraževanja. • Materialni in kadrovski pogoji tako v šolah še bolj pa v podjetjih so prepogosto pod ravnjo zahtev, ki jih od kakovostnega izobraževanja in usposabljanja zahteva že sedanje stanje razvoja stroke, kaj šele napredek in razvoj stroke. Poklicno izobraževanje je v novih in prenovljenih programih naravnano k temu, da se dijaki čim bolj povezujejo s podjetji, kar je načeloma pravilen pristop, vendar je današnjem razvojnem stadiju podjetij ta pristop kot načelo manj ustrezen, seveda pa kljub temu dijaki morajo spoznati delo v podjetju, kar pa ponovno sili v premislek o spremembi programov poklicnega izobraževanja: s programom uvesti vsaj obvezne prakse za štipendiste pri štipenditorju, za vse dijake pa praktično delo izvajati po dogovoru, in sicer v MIC ali v perspektivnih podjetjih, ki lahko zagotavljajo ustrezno strokovno znanje. 2. Predlagamo ustanovitev regijskih izobraževalnih in razvojnih skupin, partnerstev. V te naj bi bili vključeni strokovnjaki posameznih, za regijo pomembnih strok, predstavniki lokalnih oblasti, socialnih partnerjev, zbornic, sindikatov, izobraževalcev in drugih zainteresiranih. Njihov namen bi bil: - spremljanje stanja gospodarstva v regiji in obravnava načrtov za razvoj regije, občin, podjetij, ustanov - primeru težav posameznega podjetja obravnava nastalega stanja in načrtovanje ukrepov, ki bi takšno stanje poslovodnim strukturam pomagale reševati na različnih ravneh; - v primerih odpustov delavcev v posebej imenovani sestavi (pooblaščena skupina) le-tem razložiti nastalo situacijo in možnosti za njeno reševanje - takoj (ne jutri ali še kasneje) je delavcem treba predstaviti možnosti za reševanje stiske in jih motivirati za vključevanje v aktivnosti, negotovost in neinformiranost namreč stisko samo še povečujeta; - predlagati ukrepe, povezane z razvojem izobraževanja in usposabljanja delavcev v regiji - načrti, programi, izvedba, spremljanje, poročila - koordinacija izpeljave ukrepov na državni ravni (zadolženi člani skupine), v podjetjih, ustanovah, MIC-ih, na šolah, ljudskih univerzah _ in poročanje o tem; - spodbujale udejanjanja predlogov tehnoloških izboljšav in inovacij; - stalno spremljanje sodelovanja med podjetji in MIC-i; - načrtovanje razvoja MIC-ev glede na razvojne načrte države, regije, podjetij za potrebe po usposabljanju in izobraževanju zaposlenih; - koordiniranje razvojne in izobraževalne dejavnost v regiji _ ter organizacijsko, strokovno in funkcionalno povezovanje z razvojnimi izobraževalnimi zavodi (CPI, ACS, ZRSŠ ter preko njih z ministrstvi. 3. Statistični viri nas opominjajo, da je izobrazbena struktura slovenskega prebivalstva zelo neugodna za čas, ki ga živimo. Gospodarska recesija je še posebej izpostavila potrebo po več znanja in po novih delovnih mestih, ki bodo izhajala iz razvojno naravnanega gospodarstva. Na eni strani imamo pomanjkanje poklicno bolje usposobljene delovne sile, po raziskavi o funkcionalni pismenosti tudi zastrašujoče dosežke na tem področju, saj je kar tri četrtine prebivalcev Slovenije v nacionalni raziskavi mednarodnih razsežnosti izkazalo slabšo oz. neustrezno raven funkcionalne pismenosti že leta 2000, po drugi strani pa se srečujemo s »preizobraženostjo«. To je hud razkorak, ki ga bo težko premostiti. Res je, da trend vpisa današnjih mladih v srednje šole s splošnoizobraževalno vsebino (gimnazije) že leta narašča, po pričakovanjih se bo še povečeval. To bi lahko zmanjšalo težave zaradi ugotovljene slabše pismenosti, vendar raziskave ugotavljajo, da tudi diplomanti višjih stopenj izobrazbe pogosto dosegajo slabe rezultate pri merjenju funkcionalne pismenosti. Tradicionalna »pridnost rok« se umika okretnosti miselnih procesov in ustvarjalnosti kot zahtev sodobnega časa. Želja mladine in tudi odraslih po doseganju višje ravni izobrazbe je stalna in vedno večja. Sposobni mladi želijo vedeti, znati več in se želijo uveljaviti. To v prihodnje zahteva mnogo več bolj zahtevnih delovnih mestih, ki pa jih naša razvitost gospodarstva ne ponuja v obilici. Danes se preizobraženost v podjetjih odraža tudi v prepogosto previsoko ocenjenih izobrazbenih zahtevah za zasedbo delovnih mest v podjetjih in ustanovah, kar v »boljših časih« ni bila posebna težava. Tudi to je en element, ki prispeva k preplačanost dela oz. prenizki dodani vrednosti. Posledice stanja visoke nezaposljivosti mladih izobražencev za prihodnost našega razvoja niso obetavne. Odprta možnost za mobilnost v širšem evropskem prostoru v nobenem smislu ne bo več omejevala odliva strokovnjakov v druge države. Z nadaljevanjem takšnega trenda ohranjanja ravni razvoja gospodarskih dejavnosti pa nas čaka možen razplet, da bodo doma ostali manj strokovno usposobljeni in manj motivirani delavci, s katerimi ne bomo mogli v korak z razvojem novih znanosti ne glede na to, koliko vrhunskega znanja imamo na naših ustanovah. Dolgoročno naši državi lahko to zagotavlja zgolj uvrstitev gospodarstva na raven tretjerazrednih držav z nizko razvito zahtevnostjo proizvodnje, kamor bodo druge države investirale tako kot sedaj na vzhod. Samo visoko razvito gospodarstvo lahko zadrži strokovnjake doma tako, za to jim moramo ponuditi dovolj zahtevno delo za možen strokovni in osebni razvoj. Država mora v okviru zaposlitvene politike poskrbeti za to, da bodo mladi diplomanti lahko opravljali pripravništvo v izbranem podjetju tako, da poskrbi za subvencijo plač pripravnikov in nagrad mentorjev, hkrati pa da pripravnike s pogodbo zaveže, da se bodo za določeno obdobje prejemanje subvencije zaposlili v katerem koli slovenskem podjetju v Sloveniji. Takšno varovalko zadrževanja strokovnjakov v podjetju je imela tudi pogodba o štipendiranju. Navsezadnje pa bi temu institutu zaposlovanja lahko tudi rekli kreditiranje zaposlovanja mladih strokovnjakov. Vsi mladi diplomanti bi tako dobili vsaj minimalne vstopne zaposlitvene pogoje, po študiju bi njihova strokovnost rasla, motivacija za vstop v delo bi se povečala, mnogo izmed njih bi gotovo ostalo dalj časa v podjetju, kjer so opravili pripravništvo, ali pa celo stalno, morda bi tudi za stalno sprejeli delo, ki ni ravno eksplicitno povezano z njihovo temeljno izobrazbo. Takšna rešitev je gotovo priložnost za državo, da v veliki meri prepreči beg možganov. Ne glede na to, ali je smer izobrazbe diplomantov popolnoma ustrezna zahtevam dela, se moramo pri premisleku o tem problemu zavedati dejstva, da je lahko širša izobrazba (ne ozko strokovna) tudi prednost, če diplomanta vključimo v delovna področja, ki so jim zanimiva, jim pomenijo izziv, zato se jim lahko dovolj hitro tudi prilagodijo, naloge pa vidijo širše, iz drugačnih zornih kotov, kar je ta prednost. Načrtovanje vseživljenjskosti učenja in kariernega razvoja zaposlenih je orodje, ki lahko premosti morebitne vrzeli v strokovnih znanjih. 4. Sedanji vladni ukrepi so usmerjeni v npr. razbremenitev gospodarstva visokih stroškov dela, povečanje vlaganja v razvoj hkrati bi bilo nujno spodbujati razvoj v smereh od znotraj navzven in od spodaj navzgor (from bottom to top), tako da razvijamo ustvarjalnost in inovativnost na vseh ravneh zahtevnosti del znotraj podjetij. Samo z ustvarjalno klimo v podjetjih in s spodbujanjem izobraževanja in usposabljanja, ustvarjalnosti, inovativnosti, podjetniškega načina razmišljanja _ bomo v podjetja vnesli nov zagon. Današnje upravljavske strukture se pogosto ukvarjajo zgolj z upravljanjem, premalo pa se v tem času dela na razvoju dejavnosti. Prav v tako kriznih časih, kot so današnji, je treba prizadevanja usmeriti ne samo v skrb za preživetje in obstoj podjetij (najprej seveda v to), ampak tudi in predvsem v njihov nadaljnji razvoj v nekriznih časih. Predlagamo nov vseživljenjski pristop k ustvarjanju takšnega vzdušja v podjetjih, ki bo v ustvarjalnost pritegnila vse zaposlene, ne zgolj kadrov z visoko ali višjo izobrazbo: krožke za izboljšanje proizvodnje in krožke za izboljšanje kvalitete ali time za inovativnost _ to bi morala biti spodbuda v sistemu ukrepov aktivne politike zaposlovanja v smislu ohranjanja zaposlenosti in večje zaposljivosti za primer morebitne brezposelnosti. Predvidevamo, da seveda to povsod ni mogoče, kjer pa bi se timi oz. krožki »prijeli«, bi v podjetja zagotovo vnesli in trajno vzpostavili ustvarjalno klimo, občutek pripadnosti podjetju in čut odgovornosti za njegov razvoj, uveljavitev sposobnih posameznikov in njihovo napredovanje ... CPI naj pripravi strokovne podlage za pripravo te vrste krožkov, ki naj metodično temeljijo na že dobro uveljavljenih študijskih krožkih, ki jih je za namene vseživljenjskosti učenja vodil ACS in so bili financirani iz proračunskih sredstev. Nadalje predlagamo: - Imamo odličen verificiran izobraževalni programa - UŽU-MDM (Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Moje delovno mesto) in Splošnoizobraževalni modul, ki sta vezana na vsebine iz podjetij in ki udeležencem nudita možnost pridobiti splošna znanja na ravneh od osnovne šole do IV. stopnje izobrazbe splošnoizobraževalnih predmetov, lahko pa ga uporabimo zgolj za dvig ravni znanja in življenjske usposobljenosti delavcev z že doseženo stopnjo izobrazbe, ki je nižja od štiriletne srednje šole - ta programa bi bilo zaželeno izpeljati v vseh podjetjih in za vse delavce na čakanju zaradi razlogov, ki smo jih za zviševanje ravni pismenosti, fleksibilnosti delovne sile in motivacije za vključevanje v procese vseživljenjskega izobraževanja in učenja za manj izobražene delavce in brezposelne predlagali že v prejšnjih točkah. - Imamo razvit sistem certificiranja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja z možnostjo pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki bi ga zelo učinkovito lahko izvajali v tem času; ta sistem je za posameznega udeleženca lahko samostojna rešitev, lahko pa se izpelje kot nadaljevanje UŽU-MDM ali Splošnoizobraževalnega modula, ki ju je razvil ACS, in v pridobivanje poklicne izobrazbe po modulih ali drugih delih. (X poklicnih kvalifikacij/NPK/modulov izobraževalnih programov + Splošnoizobraževalni modul = poklicna izobrazba). NPK ima dobre sistemske temelje. Dobro je, da je kompatibilen tudi s formalnim izobraževanjem za pridobitev poklicne izobrazbe. Potrebe po certificiranju znanj so velike, še posebej se je to pokazalo v času recesije, tudi s spodbujanjem ZRSZ za vključevanje brezposelnih v sistem pridobivanja NPK. Odzivnost sistema pa je slaba. Njegova pomanjkljivost je, da je zaradi zapletenosti postopkov v praksi premalo živ. Doslej se CPI ni ukvarjal s spodbujanjem izvajanja usposabljanj za ugotavljanje in potrjevanje znanj v sistemu NPK. Predlagamo, da se pristopi k analizi, koliko NPK se v praksi izvaja. Koliko je potreb poleg neposredno izraženih v pobudah, bi lahko vsaj v enem delu ugotovili iz raziskave o potrebah po izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, velike potrebe pa je že izrazil tudi ZRSZ v okviru aktivne politike zaposlovanja. Predlagamo, da CPI vzpostavi sistem vodenja mreže izvajalcev NPK v okviru nacionalno dogovorjenih pristojnosti in zase in za naročnika opravlja tudi evalvacije izpeljanih NPK. Potrebno je vzpostaviti pregledno mrežo izvajalcev NPK za vse deležnike. Poleg programa usposabljanja za svetovalce NPK predlagamo tudi pripravo programa usposabljanja za izvajalce NPK, svetovalne delavce na enotah ZRSZ, CSD, CIPS, MIC saj je ta sistem premalo poznan v nekaterih delih strokovne javnosti, ki bi lahko spodbudila kandidate za pridobitev certifikatov. Tako bi sistem odprli, ga naredili preglednejšega, dostopnejšega in mu pomagali do boljše uveljavitve v praksi. Skrb za mrežo izvajalcev bi moral prevzeti CPI in voditi tudi aktivnosti za razpise v letnem programu izobraževanja in usposabljanja prebivalcev tako na Ministrstvu za šolstvo in šport in na ministrstvu za delo, na katerem bi lahko kandidirali izvajalci usposabljanj udeležencev za NPK. Če bi bil urejen dostop do družbenih sredstev v ta namen, bi bilo za ta institut tudi več zanimanja. Analiza potreb po znanjih in strokovni usposobljenosti za opravljanje del pri delodajalcih (predlagana v prejšnjih točkah), je tudi v tej povezavi temeljni dokument, izhodišče za ugotovitev potreb tudi po NPK. Poleg tega, da bi analiza zagotovila večjo preglednost potreb pri delodajalcih, je verodostojni temelj za dopolnjevanje kvalifikacijske strukture posameznih dejavnosti (sedanje in predvidene bodoče) ter je podlaga utemeljevanju potreb po izdelavi standardov in katalogov znanj in spretnosti v sistemu pridobivanja NPK. - Vizija CPI je tudi razvoj sistema strokovnega doizobraževanja, usposabljanja, dousposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih. predlagamo, da se pristopi k uresničevanju tega dela vizije, ki naj zajema tudi implementacijo sistema ter stalno zagotavlja pomoč delodajalcem in njihovih zaposlenim, nudi baze podatkov in informacij politiki za odločanje, ustanovam za izobraževanje odraslih, združenjem, zbornicam, sindikatom pa v strokovno pomoč. Dobra osnova za takšno dejavnost v Sloveniji je že do sedaj izgrajena izobraževalna infrastruktura, ki pa bi jo bilo možno funkcionalno uporabiti za nove naloge. Cilj teh nalog ne bi smel biti ustanavljanje novih inštitucij, ampak najprej prepoznava potreb po tovrstni delavnosti, v nadaljevanju pa bi morali izkoristiti in funkcionalno uporabiti vse institucionalne, infrastrukturne in finančne možnosti, ki že delujejo, pogosto nepovezano in neusklajeno; in ker so pogosto tržne narave, je ponudba usmerjena preveč v smer zagotavljanja finančne uspešnosti ponudnikov storitev, pri čemer pogosto trpi vsebinska ustreznost glede na potrebe dela (morebiti manj pedagoško strokovna plat). Center za poklicno izobraževanje je tudi edina razvojna inštitucija za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji, ki ima dovolj znanja in podatkov, informacij in pristojnosti, mrež izobraževalnih organizacij, zbornic, sindikatov in mednarodnih referenc, ki bi jih lahko takoj uporabila tudi za nove naloge. 5. V okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ) bi morali omogočiti posameznikom, ki so podjetni in imajo razvit socialni čut ter etični odnos do drugih in drugačnih, za samostojno življenje manj sposobnih ali celo nesposobnih ljudi (bolniki, invalidi, starejši, otroci da postanejo t. i. »etični podjetniki« v sistemu socialnega podjetništva. To področje storitev je v naši državi, razen institucionalne rešitve v domovih za starejše občane in pomoči, ki jo CSD izvajajo na domovih, preveč nepokrito, potrebe pa so izjemne, saj se sedaj s temi storitvami ukvarjajo posamezniki na tržni osnovi, kar veliki večini pomoči potrebnim onemogoča dostop do storitev pod njim dosegljivimi pogoji. Z vzpostavitvijo etičnega podjetništva bi država ponudila roko dvakrat - za zmanjšanje števila brezposelnih, saj bi nabor podjetnikov lahko opravili med brezposelnimi (še posebej bi bila ta dejavnost zanimiva za nekatere kategorije težje zaposljivih oseb, pri tem pa mislim predvsem na starejše brezposelne, na ženske in tudi druge, ter pomagala bi reševati socialne stiske mnogih državljanov). Pogoje za pridobitev dovoljenja za odprtje dejavnosti etičnega podjetnika bi morali natančneje določiti v okviru programa izobraževanja in usposabljanja, ki naj bi poleg stopnje izobrazbe opredeljeval tudi zahteve po izobrazbi za vodenje tovrstne dejavnosti. Poleg izobrazbenih zahtev bi morali oceniti tudi njihove osebnostne lastnosti, ki bi bile ustrezen pogoj za vodenje tako zahtevne in specifične dejavnosti. To bi v ceni storitev morala vsaj v določenem delu subvencionirati tudi država, saj bi jo to razbremenilo na drug način. Ti podjetniki bi zaposlili sami sebe in še koga ter ponujali storitve, ki bi: - razbremenile čakalne vrste za domove za starejše, saj bi podaljšalo bivanje starejših na njihovih domovih, - omogočile družinam, ki imajo sedaj težave zaradi organizacije oskrbe svojih sorodnikov, da zaživijo normalno, sproščeno družinsko in delovno življenje; - bolnim omogočile oskrbo in stik z realnim svetom, - invalidom omogočile preskrbo in oskrbo, - ljudem, ki so sami, pomenile druženje in pomoč v stiski, - bolnikom, ki morajo zelo zgodaj po raznih posegih in zdravljenjih zapustiti bolnišnice, pomagale pri negi, oskrbi in okrevanju, - staršem ponudile varstvo otrok pri podaljšanju njihovih službenih obveznostih, - omogočile vodenje otrok v šole, vrtce in nazaj domov, - pomagale pri učenju otrok in vodenju na prostočasne aktivnosti, - pomagale morda tudi pri organiziranju prostovoljstva za dejavnosti v svojih prostorih ali v prostorih odprtih, okolju dostopnih šol, - namesto zaposlenih staršev vodile otroka k zdravniku, da staršem ni treba v bolniško odsotnost z dela, - marsikdo pa bi si lahko privoščil tudi plačilo zgolj družbe, bližine sočloveka, skupnega branja, pogovora _ Pri vzpostavitvi sistema bi se za usposabljanje podjetnikov in njihovih morebitnih zaposlenih lahko oprli na usposabljanje v sistemu pridobivanja NPK. Z etičnim podjetništvom bi lahko aktivirali tudi nekatere v APZ nepokrite ukrepe, kot na primer: Spodbujanje novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov DSP, Pomoč pri zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih žensk 2, Projekti zaposlitvenih programov pri neprofitnih delodajalcih, Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence. Predlog je pripravljen na osnovi našega razumevanja ukrepov glede na njihovo poimenovanje, pri tem pa predvidevamo, da je lahko vsebinsko zasnovan tudi tako, da morebiti ne sodi prav v ta sklop. Ukrepi APZ so nedvomno veliko pripomogli k premoščanju težav, ki jih je na področje brezposelnosti prinesla recesija. Pri tem pa bi bilo morebiti treba premisliti o nadaljnjih korakih: - Zelo pomembno je, da vemo, za kaj, katero delo želimo izobraževati in usposabljati, da bodo ukrepi tudi dolgoročno učinkoviti. - Za dolgoročne rešitve z vidika načrtovanja razvoja gospodarstva v smislu Izhodne strategije Slovenije je neperspektivno usposabljanje na delovnem mestu za podjetja, katerih raven proizvodnje je z zelo nizko dodano vrednostjo, morda tudi že za npr. IV. stopnjo strokovne izobrazbe (po sedanjih zahtevnostih programov). - Organizacije za izobraževanje odraslih so pogosto profitne organizacije, tudi javni zavodi pogosto delujejo tako. Z namenom zagotavljanja ustreznosti in kvalitete izvedenih izobraževanj in usposabljanj bi bilo treba sprejeti kriterije in merila za izbor organizacij, ki lahko izvajajo izobraževanje in usposabljanje odraslih s pomočjo državnih proračunskih sredstev za APZ. Danes je ponudba izobraževalnih vsebin praviloma zelo ozka, in sicer je poudarek na mehkih vsebinah, ki so namenjene osebnostni rasti (učenju tujih jezikov, komunikacijske veščine, IKT Evalvacije učinkov izvedb ni, so le tiste, ki jih posredujejo vključeni v izobraževanje, kar pa je le pogojno ustrezno. Evalvacije izobraževanja in učenja bi morale izpeljati službe za izobraževanje pri ZRSZ, CPI, CSD in o tem poročati financerju ter predlagati novosti, spremembe, nadgrajevanje _ - Ukrepov v okviru izobraževanja in usposabljanja za večje zaposlovanje ne bi več smeli ločevati od ukrepov za vzdrževanje zaposlenosti in razvoj podjetij. - Dobro so zastavljeni ukrepi APZ, saj pokrivajo široko paleto možnosti za pomoč brezposelnim. Predlagamo, da se pristopi k načrtovanju, izdelavi in organizaciji programov usposabljanja za konkurenčnost in zaposljivost. Tukaj ne razumemo zgolj usvajanje mehkih vsebin, ampak tudi usposabljanje za delo v delovnem procesu, ki pa bi se lahko izvajal v okviru sprejetih predlaganih programskih usmeritev delovanja MIC-ev. CPI bi pri tem lahko odigral pomembno vlogo. - Pa da ne bomo kot tista mala ribica, ki sredi oceana sprašuje: »Oprostite, ali mi lahko poveste, kje je ocean, prosim?« Vse, kar imamo izdelano, je dovršeno. V ničemer nismo slabši kot druge evropske države - naša infrastruktura in naša pamet sta enako razviti kot drugod, kar manjka vsem, ne samo nam, je, da je potrebno vse to, kar že imamo znati združevati in smiselno uporabiti v novih okoliščinah. Včasih je potrebno samo malo odpreti vrata teritorijev drugih ministrstev in sešteti ena in ena. (Povzeto po Ana Kranjc, 2010). 6. Lizbonska strategija za rast delovnih mest in ustvarjanje na znanju temelječe družbe države članice spodbuja k zagotavljanju sistemskih in drugih podlag za uresničevanje zastavljenih ciljev. Ne samo to, za njo Bordojski sporazum prinaša spoznanje, da je nujno bolje povezati izobraževanje in delovna mesta. Sporazum državam nalaga, da opravijo premislek o tem, kako se bodo gospodarsko razvijale in s tem, katera delovna mesta bodo v bodoče aktualna in kakšne bodo zahteve po izobrazbi in usposobljenosti za uspešno opravljanje nalog. Preprosto povedano: vedeti moramo, kaj imamo, s čim lahko računamo in kaj s temi tako materialnimi kot tudi človeškimi viri lahko storimo, Za vsako strateško načrtovanje je potrebno razpolagati s podatki o tem, kaj od prebivalcev oz. od države pričakuje gospodarski razvoj in kakšno imamo dano ponudbo delovne sile glede na izobrazbo in usposobljenost, ki nastaja neodvisno od zahtev gospodarstva. Podobnega premisleka v Sloveniji še nismo opravili. Podatke in informacije, ki bi jih s takšnim raziskovanjem pridobili, pa nujno potrebujejo: - snovalci politike, - socialni partnerji, - upravljavske in nadzorne strukture ter lastniki podjetij, - načrtovalci razvoja šolstva in zaposlovanja, - načrtovalci in izvajalci izobraževanja odraslih in mladine, - razvojne agencije _ Predlagam, da v letu 2010 pričnemo z aktivnostmi o ugotavljanju potreb po izobraževanju in usposabljanju v podjetjih v dogovorjenem obsegu (pilotno) - aplikativno raziskavo za izdelavo strokovnih podlag, ki bo podlaga za nadaljnje odločitve. Ugotovitve raziskave (metodologija, orodja, rezultati, informacije, predlogi ukrepov in izdelani in izpeljani programi) bi bile uporabne za nadaljnje raziskovanje - nacionalno raziskavo, hkrati pa bi bile nepogrešljiva podlaga politiki za načrtovanje ustreznih podpor in ukrepov za pomoč razvoju. 5.4 Še nekateri drugi premisleki: - Vladni ukrepi so razvojno usmerjeni in kot celostni ukrep za gospodarstvo nedvomno pomenijo razmišljanje v pravo smer, namreč: dopuščajo razvoj zdravih jeder in silijo v prestrukturiranje tista podjetja, katerih proizvodnja temelji zgolj na delih z nizko dodano vrednostjo, ki je namenjena pridobitništvu upravljavske strukture na kratek rok. Predlagam, da se CPI vključi kot svetovala služba pri načrtovanju konkretnih izvedbenih načrtov za izpeljavo strategije, saj se je pri predlogih ukrepov lU treba opreti neposredno na načrte izvedbe strategije. - Brezposelnim iz preteklih dveh let se bodo pridružili še tisti iz letošnjega leta, ker država ne bo več podpirala ohranjanja delovnih mest, ki so neperspektivna. Za vse te brezposelne bo treba nameniti veliko podpore za pridobivanje novega ali dodatnega strokovnega znanja, prizadevanj in sredstev, da jim bomo omogočili zaposlitev v nanovo razvijajočem se gospodarstvu. Prav tako se bo v še večji meri pokazala potreba po razvoju in nadgrajevanju znanj za tiste, ki bodo ostali zaposleni in se bodo morali usposabljati zaradi potreb, izhajajočih iz razvojnih načrtov podjetij. Temeljni cilj Lizbonske strategije se bo tako začel uresničevati. Tukaj mora CpI v sodelovanju z drugimi inštitucijami odigrati ključno vlogo. Nimamo spremljanja razvoja novih zahtev po znanjih spretnostih in razvitih sposobnostih za kakovostno delo v razvijajoči se dejavnosti podjetij. Poklicno izobraževanje in usposabljanje bo moralo prevzeti vodilno vlogo in odgovornost za razvoj, načrtovanje in vodenje prenovljenega strokovnega izobraževanja in usposabljanja za potrebe razvoja gospodarstva. Poklicno izobraževanje, ki temelji zgolj na obstoječih programih, pri tem pa v okviru praktičnega izobraževanja deluje v slabo tehnološko opremljenih pogojih tako v šolah kot v podjetjih, ne bo več zagotavljalo znanj in veščin, ki jih bo zahteval razvoj stroke. Zahtevana bodo nova znanja, pojavljala se bodo nova delovna mesta! Če hočemo slediti trendom Evropske unije, v kar ne moremo dvomiti, se moramo vključiti v prizadevanja Evropske komisije z namenom slediti izsledkom novih prizadevanj stroke na področju razvoja poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotavljanju prenosa znanja in implementacije dobrih praks v našo državo v pomoč sedanjim in bodočim zaposlenim za ustrezna znanja, spretnosti in kompetence. S temi prizadevanji bomo pomagali zviševati raven zaposlenosti ter zaposljivosti aktivnega dela prebivalcev. Ko sem pri pregledovanju strateških razvojnih dokumentov Slovenije poskušala najti zagotavljanje kadrovskih pogojev za uresničevanje razvojnih prioritet, tega dela nisem našla. Uspeh načrtovanja razvoja pa ne more brez osnove gonilne sile tega načrta - to je ljudi. Kakšno potico bomo spekli (proizvodnja, projekt, infrastruktura je odvisno od sestavin, ki jih bomo vanjo »vgradili« - vedno pa imamo možnost izbire, kajti ljudje smo tisti, ki sestavine gojimo in vzgajamo, zamesimo in spečemo. Osnovni pristop k načrtovanju kadrovskega preboja za uresničevanje strateških ciljev pa so kadri in njihov razvoj je treba načrtovati vzporedno z drugimi načrti, kamor vstopajo ljudje kot bistveni del uresničevanja procesa. Vlaganje v ljudi za strateški kadrovski preboj je nujno. Načrtovanje bi moralo potekati na medvladni in ne na ministrskih ravneh, kjer se že prilagajajo načrti posameznim pogledom in interesom. CSD in ZRSZ vsak za svoje področje delovanja potrebujejo močne in usposobljene službe za izobraževanje. Ljudje, ki potrebujejo pomoč teh ustanov, bi morali biti vključeni v izobraževanje za namen, ki ga država zanje nudi v okviru načrtov VŽU, zviševanja ravni pismenosti in APZ. Morda je res, da s tem ne bomo dosegli dviga izobrazbene ravni prebivalcev, čeprav lahko tudi, bomo pa tudi s tem korakom soustvarjali pozitivno družbeno klimo, ki bo poudarjala pomen izobraževanja in vseživljenjskega učenja in napredka tako družbe kot tudi posameznika, ki se mora učiti za vsako svojo novo vlogo v življenju (rejništvo, prostovoljstvo, terapevtske skupine Pogosto uporabnikov teh storitev ne uspemo pritegniti v nobeno obliko izobraževanja. Ko bodo ljudje sprejeli dejstvo, da potrebujejo izobraževanje za svoje lastno vedenje in prepričanje in ravnanje, bo šele nastala podlaga za ustvarjanje vseučeče se družbe in družbe, katere razvoj temelji na znanju, kar je temeljni cilj Lizbonske pogodbe. Kolektivne pogodbe bi morale za vse zaposlene od delodajalca zahtevati določeno število dni plačanega dopusta na leto za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje vseh delavcev, ne samo vodilnih, vodstvenih in strokovnih kadrov, ki bi ga moral zahtevati delodajalec. Če ta ne vidi potrebe po tem, pa bi le-to naj predlagal oz. zahteval posameznik ali sindikat podjetja, saj morajo zaposleni imeti možnost skrbeti za svoj razvoj ne glede na potrebe dela - kot je zapisano že v prejšnjih točkah (zviševanje ravni življenjske uspešnosti, mobilnost, fleksibilnost, poklicno izobraževanje - Država naj bi zagotovila davčne olajšave za investiranje v izobraževanje in usposabljanje brezposelnim (olajšave za posameznike), v primeru investicij v IU zaposlenih pa tudi delodajalcem. Sistem celotnega svetovnega gospodarstva temelji na teoriji kapitala, ne samo to, na konceptu mrežnega marketinga, ki živi tako dolgo, dokler kapital lahko bogati kapital - kaj pa zdaj, ko se fiktivni sistem ruši? Postavimo se na svoje noge in uživajmo le tisto, kar ustvarimo. Kriza nam je pokazala, da je dolgoročno prava samo ta pot. Zato je nujno vlaganje v zdrave temelje dejavnosti, ki pomenijo za ljudi »kruh«, zdravje, socialno varnost, srečo in napredek _ Pri tem pa nikakor ne moremo začeti drugje, kot pri podjetjih, ki delujejo, ki so se obdržala in se razvijajo ter prisluhniti novim potrebam razvoja, jih raziskati in jih spodbujati. Bančništvo je lahko samo v funkciji podpore razvoju gospodarstva, ne more in ne sme pa ga krojiti. Razvoj smo ljudje. 6 LITERATURA IN VIRI Eurostat - Population and social conditions - Education and training, 2009. Luxembourg: Eurostat. Dosegljivo na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurostat - Population and social conditions - Living conditions and social protection, 2010. Luxembourg: Eurostat. Dosegljivo na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Eurostat - Population and social conditions - Labour market, 2009. Luxembourg: Eurostat. Dosegljivo na http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Fretwell, D. H., Colombano, J., E. (2000). Adult continuing education: an integral part of lifelong learning. World bank discussion paper No. 22062. Washington: Human development network education department, The World bank. Dosegljivo na: http://siteresources.worldbank.org/EDUCATI0N/Resources/278200-1099079877269/547664-1099079911871/Adult Continuing Edu.pdf. Slovenska izhodna strategija (2010-2013). (Februar 2010). Dosegljivo na: http://www.svrez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/za_novinarje/IZH0DNA_ST RATEGIJA.pdf. Javno povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010. (2009). Ljubljana: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje. Dosegljivo na: http://www.sklad-kadri.si/datoteke/Razpisi/75-javno-povabilo/besedilo_javnega_povabila.pdf. Kajzer, Alenka. (2009). Odziv trga dela na recesijo v Sloveniji. IB Revija 3-4/2009 [online]. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. Dosegljivo na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/ib/2009/IB3-4-09.pdf#6. Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. (2007). Ljubljana: Vlada R Slovenije. Dosegljivo na: http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/K0HEZIJA/kohezija-200207/op-ess_vlada- 150207_koncno.pdf. Poročilo o razvoju 2009. (maj 2009). Ljubljana: Urad za makroekonomska gibanja in razvoj. Dosegljivo na:http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2009/por2009.pdf. Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010. (2004). Dosegljivo na: http://www.uradnilist.si/1/obiava.isp?urlid=200470&stevilka=3149. Santiago, P., Tremblay, K., Basri, E., Arnal, E. (2008). Tertiary education for the knowledge society. Paris: OECD. Smernice strategije razvoja temeljnih spretnosti zaposlenih. (2007). Ljubljana, Andragoški center Slovenije. Dosegljivo na: http://arhiv.acs.si/publikacije/Smernice_strategije_razvoja_temeljnih_spretnosti_zaposlenih.p df. in http://www.acs.si/pismenost. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij. (Bruselj, 16. 12. 2008). Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta napovedovanje in usklajevanje potreb trga dela ter znanja in spretnosti. Komisija evropskih skupnosti [com(2008) 868 konč.]. Dosegljivo na: http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc/com868_sl.pdf. Srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih, Slovenija, konec šolskega leta 2007/2008 in začetek šolskega leta 2008/2009. (2009). Prva objava 29. 4. 2009. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dosegljivo na http://www.stat.si. Srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih, Slovenija, konec šolskega leta 2006/2007 in začetek šolskega leta 2007/2008. (2008). Prva objava 24. 4. 2008. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dosegljivo na http://www.stat.si. Statistične informacije: Srednje izobraževanje. (2001). Ljubljana: Statistični urad RS. Statistične informacije: Srednje izobraževanje. (2002). Ljubljana: Statistični urad RS. Statistične informacije: Srednješolsko izobraževanje. (2006). Ljubljana: Statistični urad RS. Statistične informacije: Srednješolsko izobraževanje. (2007). Ljubljana: Statistični urad RS. Skupno poročilo Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa »Izobraževanje in usposabljanje 2010« - sprejetje sporočila. (Bruselj, 18. januar 2010). Svet Evropske unije[5394/10]. Dosegljivo na: http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/10/st05/st05394.sl10.pdf. Temple J. (2001). Growth effects of education and social capital in the OECD countries. Pariz: OECD. Dostopno tudi na: http://www.oecd.org/dataoecd/26/45/18452154.pdf. Ukrepi države za zaposlovanje ter transferji in subvencije posameznikom in družinam. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dosegljivo na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti_pdf/ukrepi_zaposl _transferji_200309.pdf. Vocational education and training - key to the future. Lisbon-Copenhagen-Mastricht: mobilising for 2010. Cedefop: 2004. Vossensteyn, H. (2007). Challenges in student financing: State financial support to students - a worldwide perspective. Prispevek na konferenci «Funding, equity and efficiency«, 21.24. 11. 2007, Portorož. Woessmann L. in Schultz, G. (2006). Efficiency and equity in European education and training systems. Analytical report for the European Commission. Evropska komisija, European expert network on economics of education (EENEE). Dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/education/policies/2010/doc/eene.pdf.