ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
NEKAJ O GEODEZIJI
Kaj je geodezija? Beseda je grškega izvora in
pomeni delitev zemlje oziroma njene površine.
Teoretska podlaga ji je pravzaprav geometrija,
ki ima podoben pomen, to je merjenje zemlje.
Ta se je razvila v del matematike, ki se ukvarja
z zakonitostmi odnosov položaja, oblike in veli-
kosti dolžin, površin in prostornin. Prve prak-
tične geodetske poskuse zasledimo že pri Era-
tostenu (220. 1. pr. n. štet.); medtem ko so ji
prve teoretske geometrične osnove postavili Pla-
ton, Evklid, Pitagora, Heron, Arhimed in Apo-
lonius. Nadaljnja pomembnejša dognanja zna-
nosti na začetku novega veka (Koj)ernik, Kepler,
Descartes, Leibniz, Newton, Cassini, Clairaut,
Boškovič, Laplace, Gauss, Vega, Snellius itd.) s
področij matematike, astronomije, fizike itd. ka-
kor tudi iznajdba daljnogleda (Galileo Galilei)
in pridobitve optične ter merske tehnike sploh
so razvili geodezijo v f)omembno znanstveno-teh-
nično disciplino. _______
Zaradi delitve dela jo danes delimO' v nižjo ,
in višjo geodezijo. Prva ima v glavnem nalogo i
neposrednega merjenja in predstavljanja zemlji-
šča v horizontalnem in vertikalnem smislu,
medtem ko s pomočjo višje geodezije določamo
oblike in dimenzije zemeljske oble in ustvarjamo
podlogo za merjenje in kartiranje večjih pre-
delov njene površine. Obsežnost delovnega pod-
ročja je zahtevala in zahteva še danes rešiitev
mnogih problemov čisto znanstvenega, znanstve-
no-tehničnega, največ pa povsem praktičnega
značaja. Pri tem so posebno važne nove metode,
ki jih iščejo, da bi povečali točnost, ekonomič-
nost in hitrost dela.
Med nove metode dela pri določanju dimenzij
in oblike zemeljske oble smemo prišteti zlasti
gravimetrijo (merjenje odklona težiščnice), s po-
močjo katere se vedno bolj uvaja geofizikalna
geodezija, ki dopolnjuje in polagoma nadomešča
klasično, to je geometrično geodezijo, ki ima tii-
205
KRONIKA   ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
angulaeijsko osnovo. Praktični in ekonomski
razlogi, predvsem pa razlogi za hitrost dela so
v zadnjih desetletjih razvili fotogrametrijo (foto-
grafiranje zemljišča z zemlje ali iz zraka in
izdelava kart s pomočjo aerostereografov). Foto-
grametrija se je že krepko uveljavila dn prodrla
celo na področja, kjer doslej niti klasična geo-
dezija ni bila uporabljiva. Zahteve po veliki pre-
ciznosti in točnosti so v tehniki izdelave geo-
detskega instrumentarija dovedle do najmoder-
nejših instrumentov: nivelirjev, teodolitov, tahi-
metrov, aerostereografov, gravimetrov, radarja
in pod. Sodelovanje znanosti in tehnike z naj-
različnejših področij je privedlo človeški um
tako na primer tudi do uporabe elektronske
tehnike pri merjenju dolžin.
Bilo bi odveč govoriti o pom'OČi, ki jo je tudi
geodezija dajala v teku stoletij pri reševanju
mnogih problemov znanosti in tehnike. Njeno
sodelovanje in pomoč ter njen pomen pa so nad-
vse važni pri množici nalog državnega in voj-
nega, gospodarskega, tehničnega, kulturno-teh-
ničnega, komunalnega in proračunskega značaja.
Urbanistične in regulacijske osnove, reševanje
vodno-gospodarskih problemov, prometnih žil:
cest, železnic, rečne in obalne plovbe, kataster
zemljišč s pravno-lastniinskimi odnosi, komasa-
cije, arondacije in melioracije zemljišč, določanje
gozdne mase, turizem, itd. so danes neobhodne
naloge, ki jih posredno ali neposredno mora reše-
vati državna ali lokalna uprava. Za te naloge
so smotrne karte, načrti, pregledi in raznim po-
sebnim namenom prikrojeni zemljevidi neizbežni
in si brez njih ne moremo več zamisliti uprave,
prosvete ali propagande, niti gospodarske dejav-
nosti ali raziskovalnega in projektantskega dela
na terenu niti vojnih operacij. Vse te obilne na-
loge zahtevajo novih in hitrejših metod dela,
novih modernih pripomočkov, izmenjavo izku-
stev, posvetovanj in kongresov za poenostavlje-
nje in unificiranje načina dela geodetske stroke,
ki ji zato večina držav daje javni značaj, to je,
značaj državne službe. Tudi naša država ima
zato vojno in civilnogeodetsko službo znotraj
svoje uprave. Delovno rpodročje obeh služb,
vojne in civilne, je različno po namenu, ki jih
obe službi zasledujeta.
Stanje Ljudske republike Slovenije v pogledu
geografskih kart, geodetskih in katastrskih osnov
je razmeroma zastarelo'. Iz nekdanje avstro-ogr-
ske monarhije in bivše Jugoslavije razpolagamo
s topografskimi kartami, specialkami in general-
kami v razmerjih 1:25.000, 50.000, 75.000, 100.000
in 200.000 in splošnimi preglednimi kartami več-
jega ali manjšega merila. Novejše, povojne karte
vojnogeografskega inštituta JLA še niso v javnih
izdajah. Prav tako je tudi kataster zemljišč zelo
zastarel, saj je po večini že nad 100 let star,
kolikor ga je še ohranjenega. Ta kataster je bii
napravljen s pomočjo grafične metode v merilu
1:2880 in je v večini potreben temeljite revizije
zaradi velikih sprememb, ki so se izvršile tako
v lastninskih odnosih, kakor tudi v tehničnem,
kulturno-tehničnem in celo v morfološkem po-
menu. Znatni predeli republike so zato potrebni
popolnoma nove izmere.
Glavno področje dela
GEODETSKEGA ZAVODA LRS
je torej nova izmera republike oziroma njenih
predelov v takih merilih, ki so prikladna pred-
vsem za proračunske, gospodarske in tehnične
namene, to je 1:1000, 2000 in 2500, sicer pa še
za manjša in večja merila od 1:200 do 1:5000.
Večja merila od. 1:25.000 naprej so že topograf-
ske karte, specialke itd., ki jih ima v svojem
programu vojno-geografska služba JLA. Razum-
ljivo, da morajo zato karte, plani in načrti v
manjših merilih vsebovati vse ali vsaj čim več
podrobnosti merjenega zemljišča in objektov na
njem, da morajo biti točne in prikazovati za
tehnične in pravno-lastniške odnose potrebne po-
datke. Zato so tudi metode dela zahtevnejše, ne več
grafične, marveč numerične z vnaprej določenimi
dopustnimi napakami v točnosti, ki dopuščajo
le minimalna odstopanja. Nepoučeni bi rekel, da
je mogoče posneti plan le v enem merilu, vsa I
d.rnga merila pa pomanjševati oziroma poveče- :
vati na poljubno merilo. Toda pomanjševanje,
ali povečevanje je smiselno ter za preglednost 1
še koristno največ na polovično oziroma še en- i
krat večje merilo. Toda tudi v tem primeru šele 1
namen plana ali karte določi možnost takega i
postopka. Zato se meritve za merilo 1:200 precej \
razlikujejo od tistih za merilo 1:1000, te pa zopet I
od meritev za merila 1:5000, čeprav lahko dolo-j
čeni podatki enega merila služijo tudi za drugo i
merilo. Vs'i terenski in pisarniški grafični in nu- i
merični podatki kakršnih koli geodetskih meri-i
tev se zbirajo v arhivu in ostanejo tam shra-J
njeni kot dokumenti s podpisi izvajalca in nad-i
zornega organa. ^.^^ j^^^^    ;
206