51. številka. (^Jutpax\Ja Izdanje*) V Trstu, v soboto dne 28. aprila 1894. Tečaj XIX. izhaja po trikrat na teden ▼ šestih ii-danjih ob torkih, ćatrtklh in solsomnli. Zjutranj« izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, rafcrno p* ob 7. uri vofor. — Obojno izdanje stane : za jeden meneč . f. —.90, izven Avstrije f. 1.40 ■a tri mi>iec . , „ 2.00 , . 4,— za pol leta . . . V— ... H,— aa vse leto , . . 10.— ... 1B-— Na urtik« krei irllsieits naročnine a« r.a Jemlje tilr. Posamične itovilko ie dobivajo v pra-dajalnicah tobaka v 2Vrtu po a nvč., v Gorici po S avč. Sobotno večerno izdanje v Iratu S a£., v Gorici 4 ni. EDINOST Oglaii se rakune po tarifu t petitu; za natl»r>- z debelimi črkami hc plačuje prostor. kolikor obsoja i »radnih vntic. Po*lana oamrtmee in javnozahvale. dc»-niafi oglftni itd.*« rrfnnajo po pogodbi. Vsi dnpiti naj so pošiljajo uredništvu : ulica Caaerma it. 18. V »ako pinno mora biti frankoviino, k»r n o fr Rti kovnim so no sprejemajo. Rokopisi so no vrafajo. Naračnino, reklamacije in oglaso sprejema u pravnim vo ulica Casorma 13. Odprte reklamacije ao proste poštnino. OlMilo slovenskega političnega dvuitva za Primorsko. „ T iiumih J« m«i' / • Prepričali so se o — resnici. Dnevi izza konca marca in d}četka »pri U leta 1894. ostanejo aabeleieni sUtimi črkami t sgodoviai pokrajine Istrske, soaebno pa vzhodnega nje dela — divne naše Li burnije. Radoatno je odmevalo po vsej pokrajini, od aela do sela, od koče do koče, ko je izvedelo pošteno in lojalno prebivalatvo istrsko, da atopi njega cesar in kralj akoro na istr-aka tla. Ob progi ao stale ogromne množice, rat hiš in slavolokov so vihrale zastave in do* bremu vladarju ao doneli naaproti prisrčni pozdravi ii s v e a t i h hrvatskih aro. Bil je to krasen, nepozaben dan za oni narod, katerega vsa zgodovina ni druzega nego pripoved o avstrijskem čutstvovanju in dinastlllri zvestobi. Ali ne zato se spominjamo danes zepet veličastnega vsprejema, kojega je priredilo svojemu vladarja prebivalstvo siromašne ali poltene Mi« Istre, da bi nnglašali zvestobo in lojalnost natega naroda, ampak neki drugi dogodek is onih dni nam sili pero v roko. Kakor znano došel je nai cesar v Opatijo, da pozdravi avojega goata in zaveznika, nemikega cesarja, katerega obitelj si je priila krepit zdravje na avstrijske obali, v krasno Opatijo, v divno našo — hrvat-ako Ni at o. Doživeli smo sestanek dveh mogočnih vladarjev na nsiih istrskih tleh. Sestanki vladarja f so pa vaikdar znameniti dogodki — tudi če nimajo izrečno politigkega pomena —, kar privabijo v dotični kraj mnogo druge visoke in odlične gospdde. Tako je bilo tudi v Opatiji. In ravno to je za nas važno,jako važno. Vsa ta gospdda so videli na svoje oči: kdo je vsprejel in pozdravil svojega vladarja in kako gajevaprejel in pozdravil — gospdda so se lahko prepričali o resnici. Kdo ne ve, kako laiejo naii nasprotniki toliko o etnografižkih (narodopisnih) odnoiajih po Istri, kolikor o čutstvovanju alovenskega in hrvat« s k e g a naroda s ozirom na a v s t r i j-• ko državo. V narodopisnem pogledu iz* tičejo vedno tisto veliko I a i o italijanskem značaju Istre; kolikor se dostaje miiljenja našega prebivalstva, pa sumničijo nato zvestobo in naio lojalnost. Tako laiejo in sumničijo in svet jim — verjame, ker ne poznn in mu nočejo odkriti resnioe. Zato se veselimo sestanka vladarjev v Opatiji, veselimo ae, da je visok« in odlifioa gospdda mogla videti n* svoje oči in ob toli sijajni priliki, da tu biva zaveden slo- PODLISTEK. 30 Kmetakl upov« Kt/odovinika povesi i*tlHnJthya veka. — Spisal Argust Stuoa. Pretoiil 1. P. Planinski. — — Sodi, Marko, reče, razgrnivži plašč, izpod katerega se je videla široka sablja, a za pasom dvoje samokresov. Matija sede. — Ne bi rad, nadaljujo Stepko, da me tu Tahijevi ljudje vidijo. Zato tudi no prihajam čez Sosed, ampak z drugo strani. — Kaj zaukazuje, vaia milost P vpraia Gubec. — Prihajam te vpraiat, Če vam je drag novi gospodar? — A kdo nam je gospodar P — Mar nisto ie občutili njegovega biča, reče porogljivo Stepko. — Za Tahija prašate, odgovori Gubec, da, čutimo njega bič; do krvi nas je ranil. — In vi ga mislite še na dalje slušati P — Koga naj slušamo, kdo nam je po pravici gospodar P — Ti no veš, čigava je pravioa P — Kaj mi vemo P Kmetje smo. Vaš je vansk rod — da je toraj tisti ,italijanski značaj" gole izmišljotina — in da je ta rod tudi nepremično zvest ftezlu H a b s b u r ž a n o v. Pred očmi dveh vladar* jev in mnogo odlične gospdde so istrski Hrvatje se svojimi radostnimi in is kipeče duše prihajajočimi vskliki izjavili aa slovesen na* čin in dokumentovali dvojno : da ljubijo in obo ž u jej o s v ojeg a vladarja ter da se njihov narodni program giblje v okvirju nate države. Vsakdo ima pravico soditi o njih politiškem programu tako ali tako, ali nikdo nima pravice, sumničiti avstrijski patrijotizem istrskih Slovanov. Istrski Slovani so priredili pred očmi visoke gospdde patrijotiško demonstracijo v najlepšem in najplemenitijem smislu te besede. In visoka gospdda je — prisrčno ra* dostjo beležimo to — tudi razumela ta pojav in ga — p o h v a 1 i I a. O tem nam svedoči izrek nemškega cesarja Viljelms, da so Hrvatje vrli ljudje in da seje jakoradovalnatem, ker so sv o* j emu cesarju priredili toli prisrčen vsprejem. Iz teh besed je jasno, da je visoka gospdda videla in spoznala resnico. To nam je v zadoičenje za vse laži in vsa sumničenja. Istrski Slovan stopa torej lahko pred svet jasnim čelom in povzdig-neno glavo. Boj za narodno šolo. Govor posl. Ivana Nabergoja v seji poslanske zbornice s dne 21. aprila 1894. (Konec.) Smešen je izgovor, ki se nam v jedno« mer ponavlja z italijanske strani, da je namreč v okolioi Tržaški zadostno število slovenskih narodnih šol ter da naj bi Tržaški Slovenci v te šole pošiljali svoje otroke. Povsod! so vrši ravno narobe, da se namreč otroci pošiljajo v šolo z dežele v mesto in ne iz mesta na deželo; sicer pa tudi po okolici ni zadostno šol, in obstoječe šole ne morejo vsprejemati vseh učenoev, ki se oglašajo. Tako so morali n. pr. v Bazovici na ukaz magistrata odpustiti minolo leto 30 in letos 20 otrok, ker ni bilo zadosti prostora. Čudno pa j« to, da se etariši takih otrok kaznujejo, baje zato, ker nočejo pošiljati svojih otruk v Šolo. Tako postopanje je nezaslišano io provzroča med prebivalstvom najhujše ogorčenje in razburjenje. Ponavljam zahtevo slovanskega prabi-valstva po slovanskih srednjih šolah, katerih terja po vsej pravicij zahtevam, )da visoka vlada vendar enkrat odpravi krivico, da nimajo Tržaški in Goriški Slovenci niti jedne zakon, vaše je sodišče. Bomo videli, kaj poreče sodišče. — Ne hlini se, Matija, pravi nestrpno mladi gospod Gregorjanec, naslonivši se s laktjo na koleno in gledajo v tla. Ti nisi kmet kakor drugi, ti si pameten človek. Sodišče! K vragu sodišče, če je kriv. — A vi, gospoda, storite, da bo prav. — To tudi hočemo. Ti Bi odtod in to vć tukaj vsak otrok, da je Stobica posestvo moje tašče. — Vem, da je bilo. — In da je pred Bogom iu ljudmi. Veš tudi to, da ga ji je Tahi razbojniški ugrabil. — Vem, da ni bilo čisto dejanje, ker je prišel ponoči in ne pri belem dnevu. — Dobro. Ali vas je moja tašča muOila, ali smo vas mi, nje zetje, gazili P — Niste. — Toroj glej, Matija, a kaj so godi so-daj, reci sam. Tahi vas guli iu dere, *emlje vam blago, zemljo, a sedaj bo zapodi[ vašo sinove na Tnrke. Slišal sem vae. Ali vam je to prav P — Ne, odgovori mirno Gubec. javne nirodne šole z slovenskim učnim jezikom. Ako vlada ni v stanu, prisiliti občinske svetovalce teh dveh mest, da se pokore zakonom, potem jej je dolžnost, sa slovenske šole v Trstu in Gorici istotafco skrbeti M drlavne stroške, kakor skrbi za nemško. Ako ne stori tega, potem jej velja dvojna mera. Sosebno bi prosil, da ne bi se naša mladina še na dalje odvračala od vstopa v srednje šole in da se kolikor možno hHio osnujejo slovanske srednje šole na Primorskem, posebno pa v Trstu. Dokler se pa to ne zgodi in se od onih, ki so imajo vsprejeti, zahteva poznanje nemškega ali italijanskega jezika, dajte nam vsaj priložnost, da se bodo mogli priučiti nemščini tisti naši dečki, ki imajo veselje do učenja. V ta namen prosim visoko vlado, naj odpre dve ali vsaj jedno tako pripravnico, kakorina obstoji na Prošeku, in to v neposredni bližini Trsta, n. pr. v Rojanu ali pri sv. Ivanu, da bodo naši otroci vsaj na ta način deležni pouka na srednjih šolah. Predlagam torej nastopno resolucijo (čita): „Visoka o. k. vlada se poživlja, da osnuje za slovansko prebivalstvo Primorske srednjih šol v primernem številu, in da dotlej po osnovi pripravnic v najbližji bližini Trsta za to skrbi, da se slovenskim otrokom okolico omogoči ustop v državne srednje šole". Vprašanje slovensko osnovne šole v Trstu in v Gorioi so pa mora vjakako takoj rešiti. Pričakovati je to tem zaupljiveje« kor ima sedanji načelnik naučne uprave toplo srce za kulturne potrebe vseh plemen nase monarhije. Prosim Njegovo ekscelenoo, da se odločno postavi po robu dosedanji krivici dovolivši tudi Slovanom na Primorskem njih sveto pravico, v korist in blagoslov držati in v zadovoljnost nje narodov. (Dobro, dobro 1) Predsednik: Gospod posl. Nabergoj predlaga nastopno resolueijo: (Čita isto). Prosim tiste gospode, ki podpirajo to reslooijo, da vstanejo. (So zgodi.) Resolucija je podprta, isroči se torej proračnnskemu odsoku. Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska zbornioa). V seji dne 25. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu naučnega ministerstva. Prvi govornik, znani demokrat dunajski dr. Kronswetter, je zopet naglašal svoja poznana brezverska načela, potegujoč se za popolno ločitev oerkve od države. — Posl. dr. Zurkan so je potegoval za to, da so uredo dohodki — In vi molčite P — Kaj naj ? povejte vi, vpraša 'Gubec in pogleda mirno velikaši. — Poiščite si pravico. — Kdo nam jo da P Zakaj vsega tega ne poveste banu, sodišču P — To smo storili. Ali slabo zdravilo je to. — Kakov ban je to, ki se ne zmeni za pravico t Če vi, gospoda, no morote, kako bomo mi kmetje. — Lahko. Vas je dos'i. Imate pesti, kose puške. Udarite! — In vi so boste pomirili s Tahijem in nas obešali. — Prisegam ti pri živem Begu, to se ne zgodi. Ne prihajam jaz samo zase, za svojo taščo. Tudi moj oče, podban, tako misli. — Tudi vaš oče P Čast in poštenje m j. Pravičen gospod, naš človek. — Vidiš, da prihajam po pravici. — No, povejte mi, milostni gospod, kako je to, bun pravi tako, podban tako, kdo ima prav P — Ban je Tahijev zot. duhovščine grško - vztočno cerkve, posl. dr. Gregorčič, da se proosnujo postava o kongrui ter je jfehteval, da se skoro izda izvrševalo* naredba k postavi o dohodkih dignitarjev in kanonikov pri metropolnih in katedralnih ka-piteljib. Priporoča, da ne jemlje več ozira na učenje filozofije na katoliških fakultetah in škofijskih zavodih. Slednjič prosi govornik vlado, zaukazati župnikom, da krajevna, družinska in hišna imena popravijo v maticah po slovenskem narodnem pravopisu. Sekcijski načelnik dr. Rittner je odgovoril Gregorčiču, da se te dni objavi izvrševalna naredba k postavi o dohodkih kanonikov. — Posl. dr. Suess je zagovarjal sedanji šolski zakon, trdeč, da se na pedlagi tega zakona širi omika, zmanjšujo število analfabetov, vrkša zmožnost ljudstva v vsakem pogledu in se krči število hudodelstev. Govornik so jo toplo potezal za židovstvo, katero trpi bije groziu proganjanja. Zaključujoč svoj govor je posl. dr. Suess odgovoril opatu Trouinfelsu, da, kakor konservativci ne mislijo odnehati od svojih načel, tako tudi ne odneha liberalna Htranka. (In ven-dar korakajo gospoda pod jednim in istim dežnikom. Op. stavčevn). Posl. Schlesin^or se je pritoževal, da so vsa vseučilišču njpol-njona židovskim duhom. ,Neue Freie Press«" — proti najini Italijanom. Na svetu se ros dogajajo čudeži šo dandanes. Navajeni iiiio, da so nemški .liberalci" popolnoma soglasni z našimi witn-lianissmi", kadar gro proti Slovencem na Primorskem, du pa se postavi Dunajska „N. Fr. Presse" po robu našim Italijanom, to jo zares nokaj popolnoma novega in zatorej jo vredno, da zabeležimo tudi mi ta znameniti preokret. V svoji številki z dno 26. t. m. razpravlja namreč „N. Fr. Presso" o govoru poslanca Campija v dižavnozborski seji dne 2G. t. m. (Glej „Najnovejše vesti* v večernem izdanju „E'linosti" št. 50 z dne 2C>. t. m.) in prido v svojem razmišljevanju do znamenite izjavo, da je t r o b a šolo dokazati, da-li je res potrebno avstrijskim Italijanom italijansko vseučilišče. Kar pa ae dostaje razširjenja italijanskih stolio na vseučiliščih v Inomostu in v Gradcu, treba je pristnati, da je tako raz&irjonje že v državnem interesu. Gotovo se ne moro priporočati, da obiskuje italijanska mladež ii Pri« utorke, Trenta in Dulmacije(P) vseučilišča in druge visoke šolo v Italiji, kajti ista mladež ne uči so samo tega, kar bi se morala ucill, ampak ,o svoji vrnitvi v Avstrijo prinaša so seboj neko mišljenje, kojo nikakor ni avstrijsko. — To jo vendar resnica, gola' resnica, katero v „N. Fr. Presne" o huh.1i Italijanih slišati ninmo vajeni. — Res je, prav ste povedali, nasm^hno se Gubec. Tudi gospoda jo časi zavozijn. To kaj dobro ve naS hrbet in žo dostikiat uii je vzkipela kri, ker mi kmetje tudi nismo nema živina. Ali zakaj prihajate ravno k meni, k Matiji Gubcu, milostni gospod P — In šo prašaS! To ti loljn veš. Kmet si, ali v c* lom okraji te poslušajo kmetje bolj, kakor upravitelja in kaštelana, kakor samega deželnega gospodarja. Kakor ti roiVš, tako je. Kadar se kmetje spro, pridejo k tebi, da razsodiš, ker si pameten, ker veš ve<\ kakor drugi ljudje. Ali se niso pri tebi šo pritožili P — So. — Pomisli, da so ti stara gospoda bili dobri, da so te spoštovali kot človeka, — Kaj nuj storim ? vpraša kmet in vstane. — Govori s svojim botrom Ilijom iu z ljudmi [io drugih vaneh. Talij odide to dni v Kanižo s svojo ento. Grud bo prazen, ker žena pri tem itak ne šteje. Ne dajte se, Uog vam je dal mišice, in vse bo dobro. (Daljo, prili) Socijalni tlenokra^je na Dunaja. Duznajeuio, da namerujejo Dunajski socijalni demokratje zborovati dne 1. maja ▼ 24 raz-ličnih krnjih. Vsa zborovanj* stavila ao na dnevni red : 8urno delu in splošno, jednako ter neposredno volilno pravo. Obsojen urednik. Dne 26. t. a. obsodilo je izjtaino sodUć'j v Pragi urednika lUta „Lidovo Noviny*, Emila Oermaka, na 8 dnij zapora, ker je razpravljal v svojem lista o zapleni dotično Številke „LiJ. Nov.", v kateri je bil prijavil obtožni spis v raspravi proti .Omladini', prodno je bil spis ie preči t mi v razpravi. Ogrska poslanska zbornica vspre- jrla je v svoji seji dne 26, t. m. trgovin iko pogodlio z Romunsko v drugem čitanju. Nevesta ruskega cesarjeviča principa Alico obižčo baje v kratkem Petrogrsd, kjer ostane nekoliko dni. Is Petrograda se poda v Moskvo k veliki kneginji Elizabeti, da se pripravi sa prestop k pravoslavni veri. Poroka se bode vršila najbrže v jeseni. Kralj Aleksander na Dunaja P Na Dunaju širi se govorica, da obišćo srbski kralj Aleksander tekom maja mcseca Dunajsko mednarodno razstavo, ker se živo zanima ca tehniški odsek te razstave. Romuni. Dne 7. maja se prične v Ko-loiu velika rasprava radi apomenice, katero so predložili erdeljski Romuni — vsej Ev* ropi. Ta spomenica je tako razjarila srdite Madjaro, da so kar ruiili hiše posnanih romunskih rodoljubov. V očigled taki brutalnosti je povsem naravno, da izražajo Romuni v sosednjem kraljestvu tople simpatije do svojih soplemenikov na Ogrskem. Povodom omenjene pravde hočejo prirediti shode, moliti po cerkvah za ogrske Romune ter od-poslati množico braojavk vodju poslednjih, dru. Ratiu. Italija. V seji poslanske komore dne 26. t. 3j. odgovoril je miniater zunanjih poslov na interpelacijo glede izgona generala Goggia iz Francoske. (Glej „Pol. vesti" v 48. ttev. „Edinosti" z dne 21. t. m. Ur.) Minister je rekel, da ima Francoska vlada baš tako pvavico isguati inozemce, ne da bi mo* rala navesti vzroke, kakor ima isto pravico tudi Ilalija. Poizvedovanja pa so dokazala, da Goggia nikakor ni ogleduh. V senatu prisegel jo dne 26, t. m, vojvoda Abruški po doseženi postavni starosti kot senator. Predsednik je izjavil, da je to prvi« krat, da prisustvuje soji kraljevsk princ. Za-gotuvii jo udanost senata slavni 8avojsk i dinastiji. V proračunskem odseku predlagal je posl. Cadolini resolucijo, da se snižajo voji itali« janske stalno vojske cd 12 na 10. Različne vesti. Coo. namestnik vitez Rinaldlnl odpotoval jo dno 20. t. m. s svojo soprogo v Opatijo, da prisustvuje odhodu nemške cesarice. Nezailiiano razžaljen]«. Poročali smo nedavno, da so v Celji zaprli nokega Wind-bichlerja, lastnika vzgajaliiČa. Ta nesnaga je živel ločen od svoje ženo in si vzdržaval pri-ležnico — a vrhu tega jo baje akrunil nedolžne otroke, izročene mu v varstvo. Drugi listi so poročali zajedno, da je bil Windbichler po-aoben ljubljenec gimnazijskega ravnatelja Končnika. Sedaj pa smo prepričani, da mora biti nekaj resnice na tem, kajti „Siidsteieri-scho Post* poroča, du so je gospod vodja na konferenciji učiteljskega osobja izjavil, „da saj tudi duhovniki tako žive ho svojimi kuharicami*. — Ne do-htiijo nam besed, da bi primerno ožigosali tako nezaslišano žaljenje vsega svečeniškega stanu. Wmdbichler in katoliška duhovščina v jodni vrsti — tako v^porojatije zahteva populuega zadoščenja. Ali je zadobi žaljena duhovščina P Iz Koroike. Predvčeranjim so blagoslo-vili uovi dom družbe sv. Mohorja v Celovcu, kakor smo bili že omeuili v večernem izdanju od četrtka. Hlovesno sv. mašo je pel g. stolni kanonik Lnmbert Einspieler, hišo pa jo blagoslovil stolni profit dr. Milller. Pri slovesnosti so krasno peli čestiti bogoslovci. — Istega dno se je vršil shod „Političnega in gospodarskega dru&tva". Zborovanje se je vršilo ob veliki udekžbi in v najlepšem n-du. Nastopilo jo devet govornikov. Pevsko društvo „Slava* od sv. Marije Magdaleno iipodnje priredi v nedeljo dno 29. t. m. oii 4. uri popoludne izlet v Boool, kjer se ustavi v krčmi „Obrtnijskega društva*. Tm izlet se je imel vršni ie minulo nedeljo, a se je odložil radi neugodnega vremena. Zabavni vlaki. Od 3. maja naprej pričn6 odhajati vsako nedelje po južni želesnioi zabavni vlaki po zaižaai ceni ia- Trsta v Mor* min in naaaj. Vlak m odpelje it Tnta ob 2. pop. ia se ustavi na Bivijih, v Tržila, Ronku, Žagradu, Gradiški, Rabiji, Gorici ia iospi v Kormiu ob 4.39. Iz Komina vrne.ee ob 9. uri zvečer in pride v Trst ob U. Uli 48 m. Istotako odpotuje od 3. maja de 30. septea^ bra vsako nedeljo o lepem vremenu tabavni vlak is Trsta v Nabrežino po jako znižani ceni. Ta vlak odpotuje iz Trsta ob 4.95 pop., v Nabrežino pride ob 5. uri 8 min., od tam se vrne ob 10.10 in dospć v Trat ob 10. ari 50 min. Izletniki v Miramaru mogli se bodo vračati v Trst tudi z navadnimi vlaki. Pomanjkanje učiteljev na Kranjekem. Na raznih krajih na Kranjskem ni učiteljev, vslod česar silno trpi javni pouk. Tako o. pr. bila je nedavno dvakrat razpisana služba za učitelja v Črnomaljskem okraju, toda nihče ae ni prijavil za to mosto. Da ne bi se morala dotična šola zapreti, odredil je dež. šolski svet, da mora lahajati učitelj is Podzemlja poučevat otroke. Statistika trlaftka. Od 15. do 21. t. m. rodilo se je v tržaški občini 77 otrok (40 možkih in 37 ženskih), 5 bilo je mrtvorojenih. Umrlo je 90 o^eb (54 možkih in 36 ženskih). Z ozirom na itovilo prebivalstva pride 29*17 mriičev na vsakih 1000 dni. Za družbo ev. Cirila In Metoda se je nabralo v veseli družbi „pri Martinu" v Pa-dričah gld. 3.79. — Mladi Bazoviški fantje, pod naslovom „fantje ii Nakelna" nabrali so v Divači v nedeljo 22. t. m. v družbi vrlih fantičev, fantov in vitih fantov 5 kron in 2 stotinki. — Oba imenovana zneska se pri-štejeta uabirajočej ae pokroviteljini sa Bar-kovljansko župnijo. Nenadna emrt. Dno 26. t. m. zgrudila se je v ulici Miramare 12letna Teresa Vičič, hči paznika pri južni železnici, vračajoča se is iole v Rojanu, mrtva na tla. Prihitevii ljudje pozvali so zdravnika iz zdraviike postaje, toda mrtvemu otroku ni mogel več pomagati. Truplo odpeljali so na razparanje v mrtvašnico pri sv. Justu. Deklico jo baje sedela srčna kap vsled tega, ker je srečala na potu proti domu dva orožnika, ki sta spremljala nekega postopača, kateri pa se je silno upiral orožnikoma in preklinjal. Otrok se je tega prizora silno prestrašil. Nesrečnemu Vi-čiču zgrudil ae je lani avgusta meseca 11 letni sin nenadoma mrtev na tla. Poikuien eamomor. Po noči na včeraj zastrupil se je v ulici Torrente — is nesrečne ljubezni — 201etni dijak navtiške akademije Rikard G. iz Trata. Stražarji, ki so ga naftli ležečega nit tlaku, odpoljali so ga na zdravniško postajo, kjer so mu izprati želodec in ga odpravili v bolnišnico. Mlnletorok uradnik — anarhiit. V Parizu zaprli so anarhista Fenona, uradnika pri vojnem ministerstvu. De je Fonon anaihiet, zasledile se oblasti slučajno vsled preiskave proti anarhistu Mathi. O hišui preiskavi na stanovanju Fenonovem našli so mnogo se!6 kompromitujočih spisov, dele bomb in ras-streljiva. Fenon je italijanskega plemena, 33 let star in je bil sotruduik anarhistiikega lista „En dehors*. Žensko 6udo. „Narodni list« pile: V selu Medvidje, občiue Obrovačke (v Dalmaciji) porodila je neka siromašna seljakinja pred uukoliko leti — poleg že dtugih otrok — dvojčke; pred dvemi leti je zopet porodila dvojčke, pred mesecem dn; pa trojčko, dva sina in jedno hčer. Vsi otroci so zdravi in čili. Pogreb po eedemnajetih letih. Te dni so našli v gorah okolice Sarajevske človeških kosti, zarjavelo bodalo in gumb vojaške uui-formo. Preiskava je dognala, da je za dobe okupacije tam obležal ubit vojak, ne da bi ga bili pokopali. Na povtilje vojnega poveljnika so pobrali kosti io jih pokopali na slovesen način. Vsa garnisija se je morala udeležiti pogreba, topovi so gromoli, K požarju v Novem Sandecu. Poslednji velikanski požar v Novem Sandecu provsrućil je za 4 milijone goldinarjev škode! Od te ogromne svote zavarovanih je bilo pogorelih poslopij : pri Krakovski zavarovalni družbi ca 500.000 gld., pri družbi „Phiinix" sa 600.000 gld., pri „Donau* za 250.000 gld. in pri „Union" za 100.000 gld. Bfida v mestu je •tratna; okolo 5000 ljudij je brez strehe. Pojavila se je tudi lakota. Da se pomaga bednikom, pričelo «<■ je nabirati dt-nar za nje. Deželni odbor podaril je tisoč gld., poljaki klub 500 gld. Ker j« tamošnji mestni svćt jake sMlomarea* n s mer u je v leda imeaevati svojega komisarja za Novi Sandno. Poletni uraik pottaih fiUJalk O J i. maja rntprej bodo aradne are s a p i a m a pri tržaških filijalnih peštnik in brsejavnih uradih „Gierdino Publieo*, „Piazza Giu^eppina" ia „Bavriera Vechia« ob nrieljih od 8. are zjutraj nepretrgoma do 4. pop. Uradne ure za ostala poštna opravila pri omenjenih fili-jalkab, posebno kar se dostaje brzojava, ostanejo nespremenjene. Finančni ravnatetl — eamonorltoc. Nedavno bil je imenovan finančnem ravnateljem za Kološ na Erdeljskem Fran Sooviry, kateri je prišel roiuolo soboto na svoje novo mesto. Dne 24. t. m. pa je novoimenovani ravnatelj menda zblaznel, kajti skušal ai je prerezati grlo z britvijo. Ker se mu pa to ni posrečilo, obvezal si je rano in se ustrelil iz revolverja. OdpuiCen vliji meetnl glavar In neredi V Vdarheliju. Dne 25. t. m. zbral se je mestni svćt v Hodmez5-Vaiarheliju v izredno •ejo in se pritožil proti višjemu mestnemu glavarju Nagyja zaradi njegovega postopanja o poslednjih isgredih. Mestni svdt sklenil je s 113 glasovi proti 26, da predloži, naj se Nsgy odpusti iz službe. Prisotni glavar je izjavil, da mirno pričakuje preiskavo, katero je hotel že sa« zahtevati. Med sejo nastali so isgredi v mestu. Nek dalsvee bil je nam-roč posvan na sodišče, toda isjavil je, da ne pozna sodišča. Podpirali so ga drugi delavci in pričeli razsajati. Prihitivii orožniki so že-le razgnali izgrednike, katerih so vei posaprli. Sodnjieko. 25letna g.a Olga L. F., ločena od avojega soproga in v tukajšnjih lehko-živnih krogih dobro znana krasotioa, obsojena jo bila dne 26. t. m. zaredi prestopka proti varnosti življenja na 5 dnij strogega zapora. Obsojena podala je namreč dne 18. novembra min. leta svojemu 4 tedne staremu sinčku po pomoti mdrfija namesto nekega sirupa. Otrok umrl je sastrupljen, kljubu sdravniški pomoći. — 27letna šivilja Rosa Materazzi is Splita dobila je 7 mesecev težke ječe zaradi tatvine. Ista okradla je meseca avgustu min. leta Domeniki Popovič rasno obleko in perilo vredno 60 gld. 40 nč., katero je tastavila in denar porabila. Pred sodiščem je sioer tajila, kar se je dalo, toda razne priče dokazale so nje krivnjo. Ker je bila Materazzi obujena zaradi tatvine že v prejšnjih letih, odredilo je sodišče, da pride po {.restani kazni pod policijsko nadsorstvo. Policijsko- Včeraj dopoludoe prijeli so 321etnega bresposelnega Jakoba Bobiča ia Tržiča, stanujočega v ulici Madonnina hit. 10 ter ga odvedli v zapor aaradi postopanja. Koledar. Danes (28.): Vital, m.; Pavel od križa, sp. — Jutri (99.): 5. po velikonočna nedelja. Peter, muč. — V pondeljek (30.): Katerina Sienska. (Križevo). — Zadnji krajec. — Solnoe izide ob 5. uri, aatoni ob 6. uri 68 min. — Toplota včeraj: ob 7 uri zjutraj 14 5 stop., ob 2 pop. 18 stop. Najnovejše vesti. Dunaj 27. (Poalauska abornioa.) Predsednik baron Chlumcoky obžaloval je, da je včeraj objavil nek dunajak list načrt poročila odreka sa vravnavo valute. Dotičnemu poslancu, ki se je sam prijavil, izrekel je svoje obialovanjo. Zbornica nadaljuje razpravo o obrtnem isobraievanju. Dlinaj 27. V poslanikih krogih bo govori, da je finančni miniater Plener isjavil v današnji noji odseka za vravnavo valute, da predlogov banke ni možno veprejeti, ter da misli iste odkloniti, Miniater se nadeja, da ta izjava vlade pomiri javnoat, vznemirjeno po prodlogih banke. Finančni minister je utemeljeval na to potrebo, da se umaknejo bankovci po 1 gld. iz prometa. Tega vprašanja ni mogoče več odlašati. Opatija 27. Nemflka cesarica odpotovala je dane* zjutraj ob 9. uri. Poklonili so si jej pred odhodom ces. namestnik Rinaldiui, okr. glavar Fubiani in drugi gospodje. V Opatiji, na Voloskem in v Matuljah pozdravljalo jo je ljudstvo z „živio"-klioi. Opatija 27. Nomška vojna ladija ,Moltke* ostavila je med streljanjem Opatijo ob '/J pop. Godba na krovu igrala je cesarsko posuti), knpališčtia godbp na obali odgovarjala je z nemško narodno. „Moltke* podA se v Pa-formo. Trgovinski bvmejevt. Budlmptšta. Pienln« ia - 680 Ham. Kara Snntoa 119%5 . . , »T-85 »T Bft . . . 351-40 35895 . . . 124.80 1*4-80 . . . 9 93 • 99 . . . 61-15 «1 10 . . . 4410 44*16 Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solitario 12, (po domale pri , Prvačkovcu*), prodaja trna in btla rina prve trti* iz prvaikih in dornberikik vinogradov, in sicer: domače črno po 32, belo po 3St modra frankinja po 40 in črno kratko po 40 nč. liter. Izer*tna kuhinja. — Driei »e gttlm: . Rojak k rojaku*, priporoča m podpiaani wa obit obisk. Anton Vodopivec, gostilničar. Sluvno občinstvo opozarjam na mojo novonrejeno pakarijo v ulici Ohega it. 4, v kateri s« dobiva sleherni dan sv«ie pecivo viake vrsti. Ob jed nem naznanjam, da sprejemam nsroibe na izvrstne KOLAČE »a birmance Priporočam se vsem botrom ia botram s manta in delale ta obilen obisk, Edvard Lampe, Zagrebške delniške pivovarne in tovarne slada priporoča in sprajemlje naročila toliko ▼ sodih kolikor v steklenicah. Glavni uutop Is skladišče ULICA DEBLI ARTISTI A«. 8. To pivo je livrotno kokovootl in po niskih conah Gostilna „Stoka", r^Mi^t poleg kavarne „Pabria", priporoča s« Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se Isboraa vin* istotako je kuhinja isvrataa. Prodaja tudi vino >•« debelo, tako melSanom, kakor na deielo. Cl. Mlekarna Frana Griine Patra na Votranjskom (Via Gampanlll« v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (IMaisa Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opreano mleko po 14 kr. liter n«-dosredno ia Št. Petra, sveia (rrišna) smetana. Martin lfr¥o Pi"" 8- °ioT*nni IVIai llll IVl aO, ima trgovino s mnogovrstnim lesenim, ioleznim in lonfienim kahinjiki« orodjorn, pletenino itd. Cl. jedilnih stvari pojakoniikieenl. Prodaja Jotof Omana« Plana detla Csssnaa it 1 (uhod Via Ghega). Cl. ,Comm«wi!o* -----------In ^adasoo* v ulici Casermn, glavni shajališči trlaikih Slo* vencev vseh stanov. Na razpolago so čaaopisi v raznih si ivanukih juzikih. Datira p.ntreiba. — Za obilen obisk ie priporoča Anton ftorll, Cl kavaruar. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dv»najatih mupy«h", priporoča so slavnemu abivonskeinu občinstvu sa obilon oblak. — Točila se bodo •flbiaao do-IuvmIim vin«. 104 SM vpisana M4jr>V» a amaJenlss p«roltv«a v Trstu priporoča slavnemu občinstva avojo bogato pre. •arbljeno (v ulici Bolvedere it. 8> pristopno zadružnikom iu neiadruinikom, koji prvi so deleini letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotoro) 10 minut oddaljeno od mosta, i obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer sa tu&yo isborna domača vlnst, tavan, pivo v Stakl«nlo«h itd. Točna postrežba s gorkim i in mrslimi jedili. Priporoča tudi svojo mesnico v Rojanu (poprej Pertotova) kjer se prodaja govejo In telečje moio, po najnižjih tržnih conah Priporoča so slavnemu ob' čiustvu iu udom. ae Novi člani se vodno sprejemajo ob uradnih urah vaak četrtek od ti—7 uro evočer in ob nude'jah od 9—10 ure predp. 104—5 Lastnik politično druStvo .Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.