UREDNIKOV UVODNIK
Za kulturo dialoga
To ni več szdljevski časopis, tudi ne glasilo neke skupnosti, ki naj bi skozi časopis zrcalila lažno idilo svoje enot-nosti oziroma slepila svoje proslule pluralnosti interesov; noče več biti po-daljšana roka oblasti, ki je lažno enot-nost potrebovala za izkazovanje legi-timnosti. Zadnje volitve so pokazale, da smo, hvala Bogu, različni in da to različnost lahkojavno izkazujemo. Na-počilje čas nadzora javnosti nad počet-jem zakonito izvoljene oblasti, čas kon-kurence med političnimi strankami, in, še enkrat hvala Bogu, čas svobode ti-ska kot ene temeljnih izhodišč demo-kracije. Novinaiji smo se razmeroma hitro in, upam si trditi, po večini razme-roma častno prelevili iz tako imenova-nih družbenopolitičnih delavcev vsluž-bi komunistične oblasti v informatoije profesionalce, ki so v službi javnosti.
Človeški naravi, še posebno naravi Slovencaje usojeno, daje težko strpna s sočlovekom, kije drugačnega mnenja in nazora. Naš člvoek se še zmeraj po-čuti ogroženega, če nekdo misli druga-če; pogostokrat na to drugačno mnenje reagira ogroženo, se pravi nestrpno, ne-zaupljivo, tudi podcenjevalno, nasilno. Pri tem ni izvzeta niti nova oblast. Od stare se razlikuje vsaj po tem, da priz-nava dialog ali ustvaijalen konflikt kot motor napredka. V tem ji bo ta časnik stal ob strani. Prispeval bo svoje k od-pravljanju otroških bolezni demokraci-je, ki, kajpak, niso obšle grosupeljsko občino. Treba se je zavedati, da so še tiste povezave med Ijudmi, ki so jih spletli komunisti, v glavnem potrgane. Mi vsi moramo zdaj utrditi nove poti, ki nas bodo popeljale k novim načinom
upravljanja, gospodaijenja in medse-bojnega druženja; razviti kulturo dialo-ga, brez katere ni demokracije.
Ali smo preambiciozni, če obljubimo, da bomo te poti, to kulturo dialoga, pomagali utijevati tudi v tem časniku ?
Dejstvo je, da tudi nova občinska oblast potrebuje to glasilo kot medij, preko katerega bo v tem bumem ob-dobju velikih in zapletenih nalog, za-dolžitev in odgovornosti posredovala svoja sporočila, sklepe in stališča; visti meri pa potrebuje odziv javnosti na svoje ravnanje in na svoje rezultate. V tem pogledu lahko »Naša skupnost« združuje v skupnost (kakorkoli je »skupnost« kot kardeljanska kategori-ja že na smetišču zgodovine) vso pestro paleto interesov, stališča gospodarskih in socialnih slojev, politčnih strank itd., kar se nam ta hip živahno phkazuje v grosupeljski občini; združuje kot nadstrankarsko glasilo, kot Hst, ki je v službi javnosti.
Nemara boste opazili, da smo časnik - izhajal bo na začetku vsakega mese-ca, v 8000 izvodih, nekaj časa še brez-plačnih, ki naj bi pnhajali v vsako dru-žino v občini, če se bo le pošta dovolj potrudila - zasnovali vsebinsko širše, kot ste ga bili doslej vajeni. Pri tem del našega programa še ni izpolnjen, na-mreč del, ki zadeva poročanje iz krajev. Ne bi radi, da bi v časniku prevagalo pisanje o Grosuplju. V naši občinije še 205 drugih krajev. Novinar bi potrebo-val nekaj let, da bi vse obiskal. Ali ne bi morebiti vi, ki zdaj to berete, kaj poro-čali iz svojega kraja? Pomagajte nam, uveljavite svoje kraje, sokrajane, njiho-ve dejavnosti.          ŽELJKO KOZINC