176. številka. Ljubljana, četrtek 3. avgusta. IX. leto, 1876. '
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke m dneve po praznicib, ter velja po posti prejcman za avBtro-ogerske dežele za celo leto ltf gld., za pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste »5 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi".
OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni14 v Kolmanovej hiSL
Angleška sodba o orijentu.
Prvega tega meseca so imeli lordi in poslanci velieega angleškega naroda v obeh zbornicah sejo in so svojo sodbo izrekli. Godilo se je nekako slovesno in angleško sani o-svestno, ker so uže vet dnij prej napovedali, da bodo oni govorili o orijentalnem vpra-fianji. In tako so storili. V zgorenjej zbornici je lord Derby rekel: prihodnja politika angleške vlade je odvisna od izida vojske in od tega če bode mogoče z druzimi vladami zje-dinjeno delati. Vlada si bode trudila dosezati, da se ne bode nobena izprememba zgo dila, ki nij vse skozi potrebna ter da se bode orijentalno vprašanje na zadovoljstvo in trajno rešilo. — V spodnjej zbornici pak je Disraeli rekel: „Berlinski memorandum (ki je Turčiji diktiral reforme) je bil u timatum. Če se ne bodo pogoji njegovi izpolnili, prišle bodo druge naredbe na vrsto. Disraeli dalje prizna, da Rusija in Avstrija sta si od početka prizadevali turške nemire odpraviti. Ali mahi-nacije akrivnih(?) revolucijonarnih društev so turško vojsko prouzročile. Kadar bode čas, je Angleška pripravljena pomoči pri pomirje-vanji slovanskih provi ncij, zdaj še nij čas.
Kaj je prav za prav praktično in opri-jemno zrno tega okoliškega govora? To, da se bodo tudi Angleži udali ali udati morali dogotovljenim dejanjem. Zdaj uže javljajo, da
Čast in sramota.
(Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. Spisal Ogrinec.)
IV.
(Dalje.)
Berti srce od veselja igra po tem poročilu. Zdaj ima vse in kar najpovoljneje gradivo za svoje namero. Po soh mal le premišljuje, kako bi bolj s pridom pričela po iz-datnejim vspehom dognala svoj zadnji pritezljej. Prodno še Robert pride h kosilu ima ona načrt svojega postopanja uže odobren; zlasti jej v tem pa še ustreza denašnja Robertova dobrovoljnost,
Po obedu, kakor hitro Olga otide k svojoj pred malim najdenej prijateljici v prvem nadstropji, pripravi Berta pipo možu, kakor obično kedar imeva kako svojo težnjo mu poročiti. Podadoč mu jo prijazno pristavi:
„Pa šo nekaj važnega ti imam poročiti — če obljubiš, da mirno poslušaš."
„Povej!" ukaže on.
„Če obljubiš?"
„No, govori, kar hočeš!"
„Vidiš, ljubi moj," začne Berta „pravila
je njih politika od tega kako izide vojska, to je: Čem večji bodo vspehi srbskega, črnogorskega in eventualno grškega in rumunskega orožja, temveč bodo te dežele dobile. To smo tudi mi in Rusi in vsi Slovanje vedno nagla-šali. Pa kako je dolgo trajalo, da so tudi Angleži do tego prišli. — In dalje pravijo, da le „skozi in skozi potrebne premem-be" se bodo v orijentu zgodilo. Kje se bode ta „ skozi in skozi potrebnost" končala, pa menda tudi sama Anglija ne bodo odločila. Mnogo pa je, da isti Angleži, ki so bili vedno za „status quott in še berlinskega memoranda podpisati nijso hoteli, zdaj uže mogočnost kake „izpremembeM sploh priznavajo in so privoliti pripravljeni, — to se vd, najljubše bi jim uže bilo, ko bi pri starem ostati moglo.
Vojevitega duha, toplega zavzemanja, angleške ošabnosti, vsega tacega manjka v izjavah Derbvjevih in Disraelijevih, da si ravno so bili začeli uže s pomorsko sabljo rožljati. Ali blamirali so se z novim sultanom, ki so ga postavili, blamirali pa še najbolj, ko so mislili, da bode turška vojska v dveh dneh pred Belgradom stala, dokazavši, da imajo še životno moč. Turki so uže v zadnjih tednih vojevanja pokazali, da nijso več element, ki bi državo skupaj držal. Angleži s teškim srcem ali vendar izpoznavajo to.
sem ti uže oni dan o gospodu Česlju, da ljubi našo Olgo, da hodi za njo, da hoče snubiti jo, in kar sem pripovedovala, vse je res in vse se spolnjuje. — Le čaki, moj ljubi," poudari vide, da možu nakrat ostaje dim v votlih ustih, pa nadaljuje:
„Lo čaki, pa obljubi mi, da mi pustiš izgovoriti do konca."
„Govori!" meni mož po kratkem premisleku.
„Omenila sem tudi, zakaj bi bilo njej in nama gotovo kar najbolje ustreženo s takim, ravno s tem zetom ; lehko spoznaš sam, ko ti more njegove slovečo rodbine ime gotovo uže biti poznano — ; pa ti si protil —"
„Nu, te dni sem izvedel nekaj o teh ljudeh — zdaj — dalje, kaj imaš?"
„Prosim te, kar sani sprovidiš, da je pametno in celo dobro — da se zadovoljiš z gospodom Česeljem, da hočeš vzeti ga za zeta! Glej vendar, da njemu je res resnoba; on jo kakor uže naš: dva cela po polu dneva predvčaranjem in včeraj bil je tu pri nas na obiskanji,"
„Kaj da —no lepa mi hiša, ko nij mene doma!" zažene se Robert rastoč po konci.
„Pravim da caki, čaki, da čuješ do konca vse," sili ona vkloneč ga s tepeškajočo roko,
Jugoslovansko bojišče.
V Srbiji Še zdaj nij bilo odločilne bitke. Turki si ne upajo Srbov napasti. Lo ti pa se vedno pripravljajo in utrjujejo. Več manjših bitev, o katerih pa oficijalni telegram ne poroča, bilo je uže. Tudi Turki vedno napovedujejo veliko ofenzivo. Tako smemo skoraj pričakovati velicih bojev.
Črnogorska velikanska zmaga na Volčjem dolu je po vsem svetu naredila velik vtis. Vse se čudi moževskej hrabrosti teh naših slovanskih bratov, sovražniki Slovanstva pa so jeze.
Iz Bel g rad a se 29. jul. poroča „Pol Corr." V zgornjej belgradskej tvrdnjavi napravili so delavnico za izdelavanje patronov. Več sto delavcev dela neprenehoma noč in dan. V fabrikah za puške in topove dela tudi neprenehoma noč in dan 800 delavcev. Ravno tako pripravlja in kupuje se še vedno veliko moke, ovsa, sena, ovčjega mesa, kon-serv in drugo blago. Po zadnjih poročilih je Moravska armada v zvezi z armado ob Ti-moku. Poveljnik jej je general Černjajev, kateri je uže nekaj dnij v Zaječaru. V osmo-urnem vojnem posvetovanji, sklenil se je nov vojni plan. Smrt brigadirja šaudor Jaromira, kateri je bil poveljnik tukajšnje brigade dru-zega razreda in ki je 23. julija pri Zaječaru pal, se tu zelo obžaluje. Denes sta dva prostovoljna oddela po 650 mož močna od marširala k Ibarskej armadi. Novoimenovani poveljnik
nazaj na sedež. „Imam ti še nekaj važnejega naznaniti, pa zdaj moraš obljubiti, da počakaš, da svojo drvitostjo ne zadolžiš kaj, kar bi bilo vsem le na škodo in česar bi potlej kesati se moral. Nii, saj vem, da nijsi tak! — Glej Robert, Olga je uže v tistih letih, ko so dra-mijo čutila človeku; ona je zares mična deklica; čisto naravno je tedaj, če denes ali jutri kak mlad gospod postopi in povpraša za njo itd., in če tudi ona začenja kaj misliti in gledati: torej, ko bi ti le branil jej gospoda Česelja, obračalo se bo njeno srce brez dvoma pa k druzemu.
„Druzemu?" poprime Robort osorno.
„Da, da, kar gotovo. Olga ima čestilcev na izbiranje uže ! Ravno pred-le pred kosilom je drug tak bil tu —"
„ Tukaj?"
„Da tu, in z vso resnostjo je snubil jo!u Robertu v drugič  zastane  dim v ustni votlini.
nIn ta drugi," nadaljuje Olga „ta je Slovenec!"
„Slovence — vajet!" zarohni Robert, in skočeč po konci kakor iz parne ma šine puhne dim iz ust in pipa mu odleti, da na sredi sobe črepine zvone.
„Le nikar se vshitati po nepotrebnem,u
dati „turski list* v nemškem jeziku BN. Fr. Pr.u, ker se tako divje otepa proti temu, da bi Avstrija dobila Bosno (ali jeden del njen, ker drugi del dob: sigurno Srbija, «e zmag*). Očitajo temu listu, da je od Turkov kupljen bil, ne zastopa avstrijskih koristij. Oloj posebno „ Fremdenblatt¥ od vtorka.
„iCzaszu" se iz Dunaja piše, da bode Turčija Avstriji dala Bosno |n Hercegovino. Audrassv je proti temu, ali višji krogi so za to.
Nadvojvoda .tlhrcvht je z laj v Vragi, kjer inspicira vojsko.
Iz Pvite se javlja 1. avgusta: „Včeraj je bil tukaj rusk uhoda (Špijon) prijet in zaprt." To je zopet jedna raagjarska politična sraešnost. kaj je Uusiji treba mej ubogo magjarsko betijarstvo pošiljati ogleduhov! Najbrž je bil prijet kakov nedolžni profesor, ki zdaj ob šolskih praznikih svoje znanje primer-jajočega jezikoslovja dopolnjuje. Magjari pa v svojem Rusosovraštvo precej uhode in vrage vidijo.
Vil »trs Je «lrfet»ye. Da je Avstrija Turkom Mffrk zaprla, to še vedno njih nemške prijatelje grize in vse skušajo, da bi dokazali, da dolžnosti nij imela, ker pravice ne morejo tajiti.
O ft€»-.rk cm sultanu Muratu, gre tudi močno razširjena govorica po Štambulu, da ga je jedna izniej žen umorjenega Abdul-Aziza s takim strupom ostrupila, ki jemlje pamet, otrpeva truplo in nazadnje smrt prouzroči. Če poslednje kmalu ne bo, odstavili ga bodo.
Iz Itv»-li*»<9 kratek telegram velik razgled v temno prihodnjost odpira. Travi namreč : Tukaj se misli, da bode Rusija Turčijo zarad tega na odgovor klicala, ker je v Kavkazu vstajo podpihnila ter napovedala jej rat. Torej bi prvič moralo res biti, da je kak vstanek v Kavkazu (česar nijsmo verovali in ne verujemo še), drugjč pa, da bi Rusija iskala „casus belli" s Turčijo.
*'i«nr'«.rM' levi centrum kandidira ministra Dufaurea za dosmrtnega uda francoskega senata na mestu umrlega Periera.
Dopisi.
Iz Nt»l«»vec pri Ormužu 31. julija [Izv. dop.'J (Naš okrajni zastop.) Po hudej volilnej borbi v okrajni zastop nastala je tišina v našem okraji. Narodna stranka je vesela, da je le za nekatere glase v manjšini, ker bode ob prihodnjej volitvi, kakor se kaže
v večini; ah nasprotna himne poje, veseleč se efemerne zmage, v svet pa trobi, da je „slo ve ni sc h-klerikale partei" — propala. Pni te gospoda! In si pomnite: fMj nijsmo se strankarske volitve udeležili: bili smo vsi za jedno geslo, to je naša narodnost v volilnej borjbj, ne " vprašajoč se: pripadaš li h klerikalnej ali 1 ibe,r»)aej slovenski.'.) stranki; bili smo složni. Zakaj tedaj pisali nijste „die nationale partei?" — Mar vas je bilo s ra m svetu naznaniti, da nijste i vi „natio-nal," čeravno ste rojeni Slovenci in mej Slovenci živite? Ali ste pa pisajoč „slovenisch klerikale partei," svojo „liberalnost" dokazati lioteji. Pojdite rakom žvižgat „ričetvaroškau vzmes s tako liberalnostjo švabsko-hinavsko!
Kot volilen mož napravim se na dan volitve na pot v Orinuž, da bi s svojim glasom pripomogel k narodnoj zmagi. Prispem tja. Strašno gibanje! — Nasprotna stranka napenjala je vse moči, da v boji propala ne bi. Po izgledu Turčije vzdignila je zadnjo rezervo svojih agitacij skih mož — neke učitelje, ter samo jednega v šob' za podučevanjo pustila. Ormužani so pa pod pazduhu s pooblastili dohajali na volišče, t- tako so zmagali in mj smo dobili okrajni zastop po njihovej volji! G. nad učitelj a so pa iz hvaležnosti radi vrle agitacije v okrajni zastop volili.
Kako pa nam je koristil prejšnji okr. zastop in kako bo novi?
Prejšnji okraj, zastop s štedljivim prvo-sednikom prihranil nam je deset tisoč goldinarjev. On je prouzročil, da se je nenino-gemu kmetu živina njive ali posestvo radi visokih okr. nalog prodalo bilo. Skrbel je za lepe ceste na katerih bi človek obtikal v blatu. Pa kaj vse to in še dosta druzega, saj je v hranilnici 10.000 gl. shranjenih. — Sedanji okr. zastop, v katerem sedi večina starih udov pod svojim prejšnjim prvosednikom bode ravno tako vrlo deloval in to se uže sedaj kaže. Sklenil je navoziti cesto Središče-Ljutomer, ker je zelo sluha in sedaj se navaža z novo tvarino tri črevlje visoko z — zemljo mesto kamenja. A kaj nam pomaga tožiti saj nas nikdo ne usliši. Obče  spoštovani g. K.....
obrst (olak-Antir obseda Sjenico, kjer je turške armade poveljnik DerviS-paša. Četa 250 Rulgarov došla je iz Rumunije črez Ra-dajevac y jfjfgofo Oborožena j<e bila ta četa in odposlana v Dulgarijo. Nekaterim četam, katere so iz Klad ova in Negotjna v Bulgarijo prodrle, posrečijo se jo v sredino vijaleta splaziti se. Vsled tega primoran je bil Osman-paša uže odpo.dati šest bataljonov v Balkan. Mej NiŠem in Aleksincem vzeli so Srbi Turkom 3000 voz sena, katerega bode za artilerijo in druge konjike Moravske armade za tri mesece dosta.
„Ruski Mir" od kneza Milana objavlja sledeče brzojave: „Paračin, 23. julija:" Adju-tantu velikemu knezu Kostantinu Nikolajeviću obrstu Kirejevu. Štejem si v sveto dolžnost, naznanjati srčno sočutje, ko sem izvedel o smrti vašega hrabrega, viteško junaškega brata Nikolaja Aleksejevica, kateri je padel na bojišči kot junak za vero in resnico. Jaz čutim globoko britkost njegove družine in prijateljev. Akoprem sem ga še le pred kratkim izpoznal, čutim vendar globoke simpatije za njega in čislam njegovo čisto in visoko dušo. Bog naj mu podeli večni spomin! Mi vsi pošiljamo prisrčne molitve k bogu za mir duše, hrabrega ruskega vojnika,kateri je pal za pravično srbsko stvar, katerega smrt naj bode podloga simpatij, ki jih občutimo za svoje severne brate. Milan knez srbski." — Dalje pa: Poračin 23. julija. Adjutantu velicega kneza Kontantinu Nikolajeviću, obrstu Kirejevu. Bojišče pri Rakovici, kder je obrst Nikolaj Aleksejević komandiral nij ostalo v naših rokah. Ko smo nazaj umikali se, nam nij bilo mogoče truplo soboj vzeti, križce in brilante, ravno tako tudi žepni robec smo pak vendar vzeli mu, katere stvari je njegov ordonanc naprej oddal. Poslal sem drugi dan parlamenterja k Osman-paši, da bi truplo prinesel, Turki ga nijso pustili k njemu. Černjajev."
Politični razgled.
MotrttiiJ« dežele.
V Ljubljani 2. avgusta. it ti m* j s ki listi so sami začeli napa-
pogovarja ga ona držeč za roko nazaj „nikar, nič ne pomaga! To se mora jemati, kakor je, počasi s preudarkom! Jaz druzega ne rečem : bodi pameten, pa je vse dobro. Olgi na kratko poveš: tega, Slovenca, jedenkrat in nikoli ne — pa je! Potlej se dekle poprime in drži tega, gospoda Češlja, in mora nam vsem biti le prav. Tako zdaj pale stori —".
„Kaj hoče onega Slovenca?"
Berta mu na kratko razodene njeno srčno stanje: kako se kaže naprem temu kako pa naprem temu ljubitelju.
„Kje je dekle?" kriči Robert.
„Kje, — počaki, pomisli, preudari, te prosim, ljubi Robert* Kakor sem rekla, na kratko, v jednej besedi: tega Česlja — onega pa nikoli! jej rečeš, in ne boš se kesal."
Robert se dalj časa drvito zaganja po sobi predno se nekoliko upokoji. In tedaj vstopi Olga. Očetov grozeči pogled jo sprejame, da od bojazni skoraj omedli na mesti.
„Kaj ljubčeka imaš — Slovenca?!" zagrmi, da dekle strepeta na celem životu in hipoma obledi ko zid.
„Ko ima toliko boljega lehko", pritakne Berta mej kratki molk.
„rrav! človeka, ki je vendar človek — gospod Česelj, če uže nij drugač, da mora biti;
a prej mi bode vse v drobnih koscih in cunjah kakor pa tvoj tak — Slovenec: to si zapomni, dekle! Vajet napet!" rekoč se hitro obleče in gre.
Berta nij doživela še povoljnejega trenotja kakor tega. To jej je mož zagodil pa po srci! Pristopi k Olgi in predramivši jo iz medlevosti tolažeč pravi:
„Olga ne vznemirjaj se zavoljo tega. On je nekje izvedel o tem Svitanu, in da je zagrizen ultra-Slovenec — jaz nijsem vedela tega! Tedaj zanašati se na tega, bilo bi ti brezvspešno, ko poznaš očeta značaj. Nu, jaz pomirjujem, pa nij brez tolažbe: na vsako plat je ta, gospod Česelj, vendar še veliko bolji in priporočljiveji, in prepričana sem, da temu resnico kmalu izpoznaš tudi ti, če prav ti blišč prve ljubezni zdaj še zakriva to.
Olgi tone smrtno ranjeno srce. Vzdihuje, joka in medli od neznane biitkosti, da je milo jo pogledati. Solze jej kipo potokom, tople solze po nežnih licih nedolžne device boreče so za stvar, dekletu nnjblažjo in najdražjo, ah solze, kakor zorna rosa po cvetlicah pomladanskih, predno zjutraj zmrzne v slano in popari cvetje. Da, Olgi je prebridko in nemilo to treuotje, osodepolno, odločilno in nesrečno — vredno solz!
V tem vstopi Česelj naleteč na prelepo priložnost sočutno povpraševati, zakaj pač joka ljuba božica Olga? ter čuditi se rajskej ljubeznivosti lepe gospođici ne v solzah. V.
Preteče dan za dnevom, da S vi ta n ne dobi obetanega in tolikanj zaželjenega poročila niti nikakoršnega objava od svoje ljube, da celo več ne vidi drage Olge, čeravno jo vsak dan zapored s teškim srcem in tudi uže z bridkim dvomom pričakuje na mestu, kamor mu je za gotovo napovedala nadaljno shajanje. V mislih, da morda kaka bolebavost zadržuje ljubljenko, išče si nekaj še tolažbe; ali v ved-nej svesti si prehude nevarnosti neprestano žugajoče odvrniti mu premladega dekleta srce, no nahaja več miru in pokoja ne po dnevi ne po noči. Po celem pretečenem tednu brez-vspešnega pričakovanja in hrepenenja hoče uže kar sam na njen dom, vprašat po njenej in tudi svojej osodi, ko mu ravno na potu Olga kakor slučajno proti pride. Razveseli pa tudi takoj ustraši se o pogledu nii-njo, ki so jej dobro pozna neka zadrega in popolnem pa pogreša tista njena ugodna mu razkošna radost, s kakorsno mu je drugekrati na proti pritekala. S toliko večjo hlastnostjo sprejame jo Svitan.
velikoposestnik vložil je pri okraj, glavarstvu tožbo, v katerej terja naj bi ono okraj, zastopu ukazalo daljno navažanje s tako tvarino vstaviti, pa čujte! odlok dobil je od tod (še odprt k temu) da to okrj. glavarstvo nič ne briga.(V) — to sem slišal iz zanesljivega vira. — Potem pa uže ne vem kam se bomo s sprošnjami obračali, da bomo uslišani. Mar se bo z našim denarjem in zuami tako postopalo kot z rajo na turškem ? To pa uže ne, kakor sem slišal je g. K.....daljne korake storil. (Agitirati, agitirati! Ur.)
Jeden davkoplačalec za več druzih. Is JMiiJu 31. julija. [Izv. dop.] Čitateljem „Slov. Narod." je uže znano, da so mariborski dijaki napovedali veselico 30. julija na Ptujem. Ta veselica se je zvršila, a ne tako, kakor bi bila želela tukajšnja čitalnica, katera jo je prevzela z veseljem.
Mislili smo praznično stopati s praporom in godbo v bližnjo okolico, kakor je to storil pred nekimi dnevi tukajšnji „feuer\vehrverein." Pa načel niš t vo je nam najprej zabranilo zaradi „kaljenja javnega miru", in ko je podpredsednik ustno rekuriral po 55. §. reklo se mu je, da prepoved nij po §§. a za to, ker je dosti porednih ljudij. Pa vstrajnost tre bovatelja uzročila je, da je moral predsednik k glavarju, kateri mu je svečanost dovolil pod pogojem, da on za vse odgovornost prevzame, kar bi se moglo zgoditi. In tako je odbor pustil vse pri miru, kar je bilo gotovo bolje, kakor pa, da bi moral javnega policaja igrati.
Ob oddelnih točkah jako zanimivega pro grama ne bodem govoril. Mariborsko dijaštvo se je meni vsaj pokazalo zdravega, plamečega za narodno stvar in uniečega to svoje plame-nenje pokazati i na dan.   Če tam pa tam posebno pa v akciji na nevtralnem odru manjka Še sil, volja, iskrena volja vidna je povsod Gostov je bilo iz Maribora dovolj, niej njimi deželna poslanca dr. Dominkuš in dr. Radaj tudi iz Rusije je bil jeden profesor mej nami l£ Nlov.  fttttj4»rjfca  30. jul. [Izv dop.] Pred jednim tednom sem čital v „Slov. Narodu", da je  nek učitelj dobil povelje, da
mora meseca avgusta k orožnej vaji, kder pa še po šolski postavi šola traje. A meni pa je jeden učitelj pripovedoval, da je dobil „Kinbe-rufungs karte", da mora 15. maja t. 1. k tej vaji. Kdo li bi bil tu na jedno razrednej šoli nauk preskrboval  mej tem časom? Morebiti uže tisti, ki so to postavo skovali, „naj bode učitelj vojak"!  In ako postava neče:   da le zdravi, močni,  zato sposobni učenci se naj v pripravnico jemljo,   tadaj vsi sposobni za vojake, ergo: „Gleiches Recht fiir AUe" !  Iu ob času vojne naj se resno vsi ti učitelji k vojakom pokličejo — kdo bi neki nauk v šoli oskrboval ? Je li to napredek ? — Ako človek vse to pretehta izprevidi, da je vendar dobro jednega učitelja pri svojem poklicu pustiti, ki je morebiti  uže na stotin otrok za sposobne vojake izučil. Resen bridek in žalosten treno-tek za tako mladino, ki jej v najboljših letih, država ne privošči si svoj duh  mirno izobraževati, ter njej — kakor lačnemu detetu kos kruha, — učenike proč jemlje! In zadnjič še, ako premislimo, kako  daleč, da je resen napredek v znanosti  v U). stoletji,  tako nam itak pride  na  misel, kdo pa tu napreduje? Če dobre šolske postave dajo, ali v druzem obziru pa   ta napredek ovirajo, ki poglavitne faktorje   neče  izpoznati, ki baš na tem polji to glavno delo izvršujejo, da bi mogli dvema gospodoma služiti, to je posebno!   Učitelj je uže v novejšem  času tako preveč z delom preobložen.
Iz l*r«l44»sr» 31. jul. [Izv. dop.J Kaj vam užo hočem reči; lepo vreme je bilo včeraj in na vrtu g. Gregoriča v Krškem prav veselo; krško pevsko društvo je napravljalo besedo. Ljudij je bilo nad 2l/p sto, mej njimi č. gostje iz Kostanjevice in od drugod. Toliko ljudij, kakor pri tej besedi jih še nij bilo pri nobenej, kar jih je naše društvo snovalo. Program veselice je bil lep; škoda, da je melodrama „Trojednica" odpala. To melodramo prinesel je nekdanji Slov. jug iz peresa Gjuro Klariča; melodrame zapopadek je, da mati Jugoslavija svoje sinove : Srba, Hrvata in Slovenca (ta se je mesto  izvirnega Dal-
matina mej osobe dal) k mejusobnej ljubezni k slogi opominja in koncem tako daleč spravi, da si vsi trije  pred  njo v roke  sežejo ter mejusobnej mršnji se odpovejo. Ta melodrama izpelavala bi se po dobrih močeh, in pevski zbor, ki je bil včeraj 18 pevcev močan in ki bi se še pomnožil z onim,  ki  nas je prijateljsko obiskal iz Kostanjevicee, podpiral bi izvrstno izpeljevanje igre, mej kojo se v daljini dosti pesen poje, in kostimi trojedinih sinov dobili so se krasni in  vzamemo  še zraven umeteljni ogenj  na  konec igre, s kratka ta melodrama v prostem mej drevjem izpeljana bila bi dosti dopala.   Ali resižer misli, gospa politična oblast pa obrne;  melodramo je g. Sehomvetter prepovedal in sicer s sledečimi besedami:  Melodram „Trojednica" oziroma na njegov političen namen in na sedanje politične  čase spoznam   nedopustljiv in p repo vem njegovo predstavo iz javnih ozi-rov.   Ta prepoved se mi čudna zdi, ker isti g. glavar te melodrame, ko se je v Laškem trgu igrala iu ko je on v Celji ok. glavar bil nij prepovedal.   Se ve, da igrala se jo pred 5—t) leti, ali   pod Giskra-Ilcrbstovim vladanjem .....(Drug del dopisa o tem smo morali izbrisati iz znanih uzrokoh in izkustev Ur.)
„Ravni pot, najboljši pot," druga igra je odškodovala občinstvo za to konfiskacijo, igrali so nekateri izvrstno, posebno pa je vzbujal cerkovnik veliko smeha. Bom kratko recenziral in rekel, da naši diletanti dobro igrajo kot diletanti.
Pelo se je dobro po mnenji tudi dobro muzikalnih ljudij. Kocijančičev napev „Oblačku" je posebno dopal in Nedvodova „Domovina". Po dovršenem programu začela se je prosta veselica in tu je bilo veselo videti, ko se je mladež sukala na — skednju — da, ali ta je bil kakor salon dekoriran, po vsem zatorej v zeleno krilo oblečen. Na podu se je plesalo, zunaj na vrtu pelo, na kegljišči kegljalo, tam in tu pomenkovalo — srce kaj želiš še več v Krškem! Posebno se moramo g. pevcem iz Kostanjevice za njinovo vrlo pomoč zahvaliti; ti so marljivo popevali, in tako
„Olga — celi teden te ny bilo?" vpraša skrbno in tudi rahlo očitaje.
„Mogla nijsem, nij bilo mogoče!" odgovori ona z vidno negotovostjo.
„ Smela, menda smela nij si, hočeš reči, Olga! Kako si otožna! Gotovo, nekaj važnega se je zgodilo, le povej! Povej, kaj je bilo?" sili radovedni Svitan poprijemaje jo za roko.
„0 ne ravno posebnega." odgovarja Olga malosrčno in izogibljivo, kar mladeničevo radovednost in sumljivost toliko huje podueti.
„Olga, Olga! glej, kako se ti trese roka. Ti mi prikrivaš nekaj, ti mi nijsi s cela odkritosrčna, Olga: to nij prav! Govori, kaj tvoja mati pravijo o meni? Je-li, nijsem jim po volji? To je, uganem", povprašuje in ugiba nezaupljivi Svitan sluteč uže svoje obsojenje.
Tedaj začne Olga po nekaterih ovinkih mu poročati, kako je bilo prišlo, da je morala razkriti svojo tajno ljubezen in imenovati njega; da starši jej zdaj prigovarjajo le Češlja, branijo pa njega Svitana, češ, ker so izvedeli, da je Slovenec. „Toda,u pristavi hitro „zato pa bodi ti brez vse skrbi, ne boj se nič! Jaz morem ljubiti le tebe, hočem le tebi ostati zvesta!"
Kljubu takemu zagotovljatiju Svitan več ne nahaja pravega zaupanja v nje besede. Po
vsem njenem bojazljivem vedenji, po znatni mlačnosti napram njemu ter po očitnej ravnodušnosti njenega govorjenja, s katerim je omenjala očetovega, dozdanjim njenim in njegovim najslajšim nadam resnega nasprotja spozna le predobro, da nje ljubezni p'ain oma-guje, da Olga z osodopolnega razpotja uže zavija na krivo, njej pogubni pot. Da bi on zavoljo svojega izrecnega rodoljubja starišem ne ugajal, tega verjeti kaj ne more; marveč se mu za gotovo dozdeva, da taisti politični podtikljej je le plašč, s katerim skušajo 8e-bični starši svojo samopridnost odevati in opravičevati naprem nevini hčeri. On sodi namreč, da le zapeljivi blesek in slovito, rodovi nsko ime jo Česlju pridobilo starše, katerih nadležna sila, kakor njegovega tekmeca, prilizevanjc je potem lehko omamilo in pre-nagnilo premlado, še neizkušeno dekle. Lehko umevno, kakor je Svitanu to, prav tako jasno u/.o naprej sprevidi, da kratkovidni starši bodo bridko se kesaje še obžalovali to tako svoje ravnanje, in ona, Olga, točila grenke, grenke še solze — če se njemu ne posreči jo rešiti se spolzlega pota, na katerem uboga uže zahaja.
In v ta namen, da otme nedolžno stvar, ki je po tujej krivdi v skrajnej nevarnosti za srečo svojega celega življenja; da pogube reši
ljubljeno dekle, za katere blagor bi rad žrtvoval, kar mu je najdražjega, brez katere mu življenje ne podaje nobenega mika več: da bi dosegel le-ta blagi in sveti namen, obrne se k Olgi zdaj, v tem odločilnem trenotji.
Pred vsem jej z globoko resnostjo in živo natezivnostjo zagotovi, da le v imenu prevelike ljubezni, ki jo goji do nje, in po katerej jej želi le vse najboljše, prosi jo, naj si k srcu vzame in dobro, dobro uvaži, kar jej hoče zdaj povedati skrbeč in boječ se le za srečo njeno, s katero trdo sklenena je tudi njegova.
Po takem uvodu joj v jedrnatih besedah nariše Česlja pravo, zavrženo podobo, v ka-koršnej se skoraj tudi njej pokaže; prorokuje hudo, ncizogibljivo prevaro neznano sramoto in strašno, pa celo gotovo gorje, ki čaka njo, če se onemu uda. Končajo pristavi, da nasproti pa ljubezen, katero bi njemu zvesto hranila, stala bi jo pač precej premagovanja in niarsikake neprijetnosti za nekaj časa, potem pak bi jo pripeljala do stanovitne sreče ž njim: ker nij dvoma, da njej zdaj obliščeni starši kmalu prav uvidijo, kje je hčerina sreča in potem privolijo v to, kar zdaj v BVOjej kratkovidnosti še zabranjuje]o.
(Dalje prih.J
neplesalce z lepim petjem razveseljevali, mej tem pa so naši pevci sukali noge. Včasih smo pa vsi pevci vkup stopili in tedaj v velikem koru zagromeli kako uže pesen. To je bil lep večer, slišalo se je od vseh, in na vseh videl se je vesel obraz. Par na duši revnih boretov je nasproti agitiralo, ali brez vspeba. Krčau začne spoznavati ljudi, ki ga le hote porabiti v to, da slobodno mestjanstvo teptajo in k neumnostim komandirajo •, Krčan naš začne se emanripicati ter na lastno roko delati, v dokaz tega, vsa krška mladina in veliko starejših, ki so bili kljubu nasprotnej agitaciji pričujoči pri veselici. Škoda za podplate gospoda, duševne ničle ! Dajte vi napraviti tako veselico, kakor včeraj naši fantje, dajte če morete, veseli smo vsi radi, pridemo vsi zraven ali napravite kaj, dokler pa reveži tega ne morete, v vodo udarjate, če naše veselice grdo gledate in črnite, ter celo vašim podložnim uradnikom prepovedujete udeležiti se jih. Naše veselice so osnovane od slobodnega mestjanstva zapomnite si to, in to slobodno mestjanstvo dobivlja povsod drugod in tudi pri nas širši krog in vašemu komandiranju in psovanju s „kinezerji" odklenkujo.
Domače stvar/.
— (K Janežicevej s lav nos ti) na slovensko Koroško se napravlja, kakor čujemo od tod in z druzih krajev mnogo Slovencev.
— (Imenovanje.) Gg. Ant. Ilaič in Eni. Stauber sta imenovana za profesorja na ljubljanskej realki.
— (V Idrijo) je imenovan za rudniškega nadoskrbnika g. Adolf Plaminek.
— (V M a r i b o r u) bode septembra kakor uže znano vinska razstava. Poroča se, da se je mnogo razstavnikov oglasilo.
— (Ptujski nem skuta rji) so v svojem društvu sklenili, da se Bosna ne sme anektirati. In ravno njih mnenje je diplomacija še čakala.
Razne vesti.
* (Sklicanje vojske.) „D. Ztg.H objavlja iz Prage poročilo, da je ondotni magistrat 31. julija najel dvanajst pisarjev, katerih nalog je, da hitro spišejo pozivne liste od-pustnikom in rezervistom praškega okraja in sicer z opombo ; da morajo od 1. avgusta pripravljeni biti, ako je treba, v 24 urah priti vsak k svojemu vojskinemu oddelu. Ta poziv velja toliko časa, dokler se zopet ne odpove. Dvanajst pisarjev je vzel magistrat zaradi tega, ker uradniki nijso mogli vseh pozivov spisati, in ker so vso to stvar smatrali kot silno.
* (Dve Turkinji na Dunaji.) Dve gospodičini iz Carigrada in sicer iz „harema" umrlega Abdul-Aziza sti prišle na Dunaj, jedna Antonija Miladin iz Olomuca, druga Karlina "VViteldorf, pak je Dunajčanka. Prva, sedaj 19 let stara, je bila komaj v 17. letu od nečega Peštanskega agenta, in druga, 21 let stara, od necega Dunajskega agenta v 18. letu v Belgrad pripeljana, od tod pak kmalu v Carigrad k turškemu dvoru odšla, kder ste bili obe do '_>."). junija v haremu ranjcega sultana Abilul-Aziza. — Po umoru sultanovem, odpuščene so bile razen 25 žen vse iz harema in dobila je vsaka 600 turških grošev. Omenjeni „gospiei" ljubili sti se zelo in sklenili zapustiti orijent in odpotovati v — domovino, ter uživati v Voslauvu vse pridobljeno. — Zakaj da ravno v Voslauvu hočeta živeti V Morebiti zato, ker je tamkaj dosta nemških Turkov ?
*.(Prašič ugriznil.) Neka dekla v Mnroli na Koroškem pustila je 3Va meseca fr-taro dete brez varha v odprtej sobi v prvem nadstropji in otšla po opravilu.   Mej opravi-
lom prišel je prašič v sobo in ugriznil otroka na glavo. Vsa domača zdravna pomoč nij ko^ ristila nič in slednjič namenili so se starši odpeljati otroka v bolnico v Celovec, a mej potom umrlo je dete. To je svarilo prašičev, če so tudi domači, ne blizu otrok pustiti.
* (O stru pije vanje ) V Adi v severo-amerikanskej državi Ohio zaprli so prejšnjega blagajnika tega kraja, Izaka L. Charlesa, ker je bil obdolžen, da je trinajst ljudij ostrupil. On je skoraj jeden najstarejših naseljencev vseh ondotnih krajev in tudi soud neke cerkvene občine Metodistov. Bil jo začetkom trgovec, potem je obožal, začel menjice ponarejati in je ime svojega očeta zlorabil. Prepir mej očetom in sinom se je vsled tega pričel, pred vplačanjem menjice bila sta oče in sin pod nekim skednjem, sin je pravil potem, da sta naenkrat čutila udarec konjskih kopit in oče nij nič več po udarcu spregovoril in kmalu umrl. Malo kasneje je umrla mati, nekaj dnij pozneje žena Cbarlesova in jeden njegov otrok. Po očetovej smrti bil je Charles imenovan za oskrbnika vsega premoženja, zapravil je to premoženje in od vlade postavljen je bil za njega administrator, da bi se o tem posvetovali prišli so sorodniki vkupaj, da bi jih pogostil, kupil je v ta namen jeden žakelj moke, mej katero je namešal arzenika. Ko so tedaj sorodniki jedila iz te moke jedli, oboleli so vsi in preiskava je dokazala, da je bila moka zastrupljena, in Charlesa so zaprli, ter on je tudi obstal vsa svoja umorstva. Da se taka človeška žival še na svetu dobi!
Tržne cene
v Ljubljani 2. avgusta t. I. Pčenica bektoliter 7 gld. 84 kr.; — rož 5 gld. 44 kr.; — ječmen 3 gld. 80 kr.; — oves 4 gld. —
— kr.; ajda 6 gld. — kr.; — prosd 4 gld. 80 kr.;
— koruza 5 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 5 gld. — kr.; — fižol hektolitor 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — špeh frisen — gld. 68 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 50 kr.; — teletnine 44 kr.; — svinjsko meso 58 kr ; — sena 100 kilogramov 2 gld. 62 kr.;
— slame 3 gold. 50 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borza 2. avgusta.		
(>»viri»o fnlr^rafićno	porodno.1	kr.
Enotni dri. dolg v lai.fcovcih	.   65 gld. 60	
Enotni drž. dolg v srebru	.   69   . —	■
1860 drž. posojilo   .   . .	111    . 40	•
Akcije oarodua »ank<>	858   . —	■
Kreditne fckaij*	142   , -	•
London ....	125   , 30	•
Napol. ... C. k. cekini                    . -	9    . 94	•
	5   . 92	•
Srebro	101   . 65	•
Ad Nr. 5181.
Oznanilo.
Dne 7., 8., 9., 10., 11., 12, 14., 16., 17., 19., 21., 22., 23., 24., 25., 26, 28., 29., 30., 31. avgusta, dalje dne 1., 2., 4., 5., 6. in 7. septembra t. 1., vselej od zjutraj ob petih do dveh po polu dne se bo v Ljubljani stoječi c. kr. topniški polk vadil v streljanji na ostro (s kuglaini) na vadilišču pri V i ž-marjih, na prostoru pod kantonsko cesto mej Spodnjimi Gameljni in Černuškim m os toni.
Zavoljo nevarnosti na življenji je v gori imenovanih dneh in urah ljudem prepovedano, stopiti na vadilišče mej prostorjem gori imenovanim, katero prostorja bode, dokler se bode streljalo, zaznamovano po naznanilnih stražah;
tako je tudi ob tem času prepovedano, stopiti na kantonsko cesto mej Spodnjimi Gameljni in Oernuškiin mostom, kjer bodo na obeli konceh te ceste tudi naznanilne straže stale.
Strelivo, kar se ga najde, se mora takoj izročiti podčastniku pri c. k. topniških depo-sitorjih na Ljubljanskem polji postavljenemu, ter se bode dobilo za-nj plačilo, katero je za to odločeno od cesarskega zaklada.
Vsakteri so pa resno svaruje, da naj previdno ravna z najdenimi nabasanimi strelih, katera se še nijso raznesla, sicer utegnejo tistemu, ki jih najde, in drugim strašno nevarna biti. (241—1)
V Ljubljani, 29. julija 1876.
Od c. tor. deželne vlade.
Natečaj
za službo sluge čitalnice ljubljanske.
Oddati je služba sluge čitalnice ljubljanske s mesečno plačo 34 gld. Prošnjiki za to službo naj svoj« pismene prošnje čitalničnemu odboru izruče do 15. tiei>leiuR>r» I. 1876.
Službenu dolžnosti poizvedo se pri društvenem tajniku. (240—1)
Od odbora narodne čitalnice v Ljubljani,
dne 1. avgusta 1876.
Št. 390.__
Okr. šolski svet.
Učiteljske sli*
so za podeliti:
1. na trirazrednej ljudskej šoli v K.r-škciii z letno plačo od 500 gld.;
2. na trirazrednej ljudskej šoli v Le» skovcu pri Krškem z letno plačo od 400 gld.;
3. na enorazrednej ljudskej šoli v Voli« kej dolini z letno plačo od 500 gld. in s stanovanjem.
Čas za vložbo prošenj je do 7. septembra 197(1.
Prošnje naj se izročajo pri dotičnem kraj-nem šolskem svetu.
Prošnje tistih učiteljev, ki so užo v službi, naj se pa izročajo po predstavljenej okrajnej šolskej oblasti.
Za Leskovcc se bo na učiteljice posebno oziralo.
C. k. okrajni šolski svet v Krškem,
dne 21. julija 1876. (232—3)        Predsednik: Sch#wttvetter~
V Skofjej Loki
na Gorenjakeni,
prodaje se po nizkej coni na sredi glavnega trga stoječa IiImu. nt. 1"0 v dva nadstropja, s prostornimi sobami, kuhinjami, štacuno, dvoma hlevoma in prostornimi kleti pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Več iz prijaznosti pri gospodu Avgustu Deisin-gerju v Skofjej Loki. (226-6)
i Anatherinova ustna voda j     in zobni prašek
* izdeljuje fiiattriei I»«V«###i. lekar na dtt-m najskej centi v JJubljani. Tudi najboljši in naj-a cenejši pripomoček za čiščenjo ust.
" 1 škntlj i ca zobnega praška . . 40 kr. m 1 steklenica ustno vode    .      .      .60 kr.
I
M en ■_,
(D  (t t
0 o c
M. P S
N »C.
1 B
1 1 ri
H
ta 3
-i ~ „. 3.
ca s
F S
9 B
c: Zri
FI
1 c
3 " « *
a, a a tr ■-, "o
p   OD    i ■
H* I. 5 g S ■ H-"{S C
s y b -. s a
w ct> ** •
* W B § Z. c F
Ofl c p j_
Bi B
Praška trgovinska akademija!
IV
Prihodnji akademi&ni trat/ se prične 16. septembra t. 1. Pogoj za sprejem v ta zavod jo dokončano izšolanjo Ike, ijinindzijr ali pa realne (jinmazije. Členom tega zavoda je dovoljeno, da so je</ttoletni pro-sttiro/jet pri rojtteih. — Ako ohole, so sprejeti v noro zid ono bul-nico hupcijako brezplačno v oskrhoranje,
Natančneja naznanila in druga pojasnila daje uljudno:
Na ukaz opravilnega Bveta: Karel Ircu/.. (211—2) vodja trgovinske akademije v Pragi.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič,
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'