Foitnina plačan* ? gotovini.
II. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih In dnevih po
praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80-—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70. 80-89 fn 30-71
Jugoslovan
Rokopisov ne Tratam*.
Oglasi po tarifi (n dogovoru. Oprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Po5t. Jek. ra S.: Ljubljana 1R.B2I.
St. 23 a
Ljubljana, četrtek, dne 29. januarja 1931
Leto II.
Bivanje kraljevske dvojice v Zagrebu
Najvišjje odlikovanje zagrebškega nadškofa dr. Bauerja - Predstavnice Jugoslovanske ženske zveze pri N j. Vel. kraljici - Prvi kr. ukazi v Zagrebu - Zagrebško mestno zastopstvo v avdijenci
lllflifiilf
•V
"v,	'';-
nerre Laval predsednik nove francoske vlade.
Nova francoska vlada se jutri predstavi parlamentu
Pariz, 28. januarja. AA. Včeraj se je sestalo :nistrstvo Laval na prvo sejo. Kakor poroča-»	• bo predstavilo zlbornici v petek popoldne.
.z. 28. januarja. AA. Veliki časopisi v p n>m pozdravljajo novo ministrstvo Laval ,iaglašajo potrebo čim prejšnjega sprejema ’ ^računa in zahtevajo, naj prenehajo politične orbe. Časopisi končno menijo, da bo imelo ministrstvo Laval močno večino.
Pariz 28. januarja. AA. Bivši državni podtajnik Ossala je izstopil iz radikalno - socialistične stranke zaradi nasprotij v vprašanju parlamentarne taktike.
Dvajsetletnica pastirovanja nadškofa dr. Bauerja
Zagreb, 28. januarja, k. Jutri 29. januarja se
bo v Zagrebu na slovesen način proslavila 20-letnica nadškofovskega pastirovanja dr. Ante Bauerja. Glede na to je nadškof dr. Bauer nocoj ob 8. priredil rout, na katerega so bili povabljeni minister dvora Jeftič, maršal dvora general Dimitrijevič, upravnik dvora general Vukovič, vsi v Zagrebu navzoči ministri, mestni župan’ dr. Srkulj, armijski komandant general Markovič, in še drugi odličniki, vsega skupaj 40 po številu. Nocoj bo dr Bauerju izročil mestni župan diplomo o njegovem sprejemu za častnega meščana zagrebškega.
Dr. Korošec v Zagrebu
Zagreb, 28. jnuarja. k. V Zagreb je dospel dr. Anton Korošec, da se udeleži proslave 20-letnega jubileja nadškofa dr. A. Bauerja. Dr. Korošec je bil danes popoldne v maršalatu dvora in se je tam vpisal v dvorno knjigo.
Nemci zadovoljni z uspehi dr. Curtiusa
Berlin, 28. januarja. A A. Nemški zunanji minister dr. Curtius je poročal državnemu predsedniku Hindenburgu o rezultatih zasedanja Sveta Društva narodov. Hindenburg se je Cur-tiuau zahvalil za uspeh, ki ga je dosegel v interesu Nemčije v Ženevi.
Nemško časopisje se skoraj izključno bavi z ženevskim zasedanjem in izreka zadovoljstvo, da se je zunanji minister vrnil s pozitivnim uspehom v domovino. V torek bo razpravljal
o	zasedanju Sveta Društva narodov zunanje -politični odbor nemške zbornice.
Brezposelnost pred Društvom narodov
Ženeva, 28 januarja. AA. V mednarodnem uradu dela je komisija za brezposelnost nadaljevala svoja posvetovanja. Na zborovanju sta govorila italijanska delegata DeUcelis in Ollvet-ki sta se izjavila za izrabo neobdelanega ozemlja in za mednarodno gospodarsko sodelovanje.
Berlin, 28. Januarja. AA. V Nemčiji bo ▼ kratkem brezposelnih 5 milijonov. Najbolje stoji v tem pogledu Francija, kjer Je bilo v tretjem tednu januarja brezposelnih le 22.464.
Albanski kralj na Dunaju
, ianuaria* A A. Semkaj je prispela . i. ^a izvidnica »Quarto«. Albanskega kralja Ahmeda Zopra so pozdravile oblasti in veli-ka množica. Kralj se je odpeljal z motornim čolnom do postaje, nakar Je odpotoval s posebnim vlakom na Dunaj.	™
Dunaj, 28. januarja. AA. Albanski kralj Zo-gu je dospel danes ob 7.84 na Dunaj, kjer biva v največjem inkognitu.
Huda hripa na Grškem
Atene, 28. januarja. AA. Ker se hripa zelo Siri, je vlada sklenila zapreti vse šole, kinematografe, gledališča, koncertne dvorane itd. za 10 dni. Prepovedani so vsi javni shodi. Na hripi so oboleli štirje ministri. Stanje Venize-losa je zadovoljivo.
Zagreb, 28. januarja. AA. V toki* današnjega dopoldneva se je zbrala na Markovem trgu velika množica ljudstva v pričakovanju, da vidi N j. Vel. kralja in kraljico. Za časa spremembe dvorne straže je koncertirala pred dvorom vojaška godba. Nj. Vel. kralj je šel iz dvora ob 11. v spremstvu pravosodnega ministra Srskiča, prvega adjutanta generala Stojanoviča in maršala dvora gen. A. Dimitrijeviča. Nj. Vel. kralj se je napotil v nadškofijski dvor, da obišče nadškofa dr. Antona Bauerja.
Nj. Vel. kralj pri nadškofu dr. Bauerju
V nadškofijskem dvoru je Nj. Vel. kralja sprejel nadškof Bauer, s katerim se je Nj. Vel. kralj prisrčno pozdravil. Ob tej priliki je Nj. Vel. kralj predal zagrebškemu nadškofu najvišje odlikovanje red Ka-radjordjeve zvezde I. reda s sledečimi besedami:
»Drago mi je, da pride proslava 20. obletnice Vaše prosvetitve za škofa t dobo našega bivanja v Zagrebu. To mi daje zadovoljstvo, da Vam tudi osebno čestitam.
V	znak priznanja za Vaše dolgoletno narodno in prosvetno delo za blaginjo cerkve in naroda Vas odlikujem z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnje.«
Po teh besedah je Nj. Vel. kralj predal osebno red nadškofu, ki je bil globoko ganjen ter se z radostjo in srečen zahvalil Nj. Vel. kralju za izkazano čast. Nato je nadškof razkazal Nj. Vel. nadškofijski dvorec. Nj. Vel. kralj se je divil notranji ureditvi dvorca. Ves čas se je zelo prisrčno razgovarjal 7. nadškofom. Kakor pred dvorom na Markovem trgu, tako je tudi pred nadškofijskim dvorcem, ko se je pojavil, pozdravila kralja množica s prisrčnimi in navdušenimi klici. Kralj je nato odšel na kratek izprehod v okolico. Ob 12. se je Nj. Vel. kralj vrnil v svoj dvor. Predstavništvo Jugoslovansko ženske zveze v avdijenci pri Nj. Vel. kraljici
Zagreb, 28. januarja. AA. Medtem ko je bil Nj. Vel. kralj v nadškofijskem dvorcu,
je Nj. Vel. kraljica sprejela v avdijenco predstavništvo Jugoslovanske narodne ženske zveze, go. Zlato Kovačevič-Lopašič, Olgo Krnjič-Peleš. go. Danico Bedekovič in predstavnice vseh ženskih društev včlanjenih v Jugoslovanski narodni ženski zvezi. Zbranih je bilo predstavnic 27 ženskih društev, in sicer za %rsako društvo dve predstavnici.
Nj. Vel. kraljico je pozdravila z lepimi besedami gospa Zlata Kovačevič-Lopašič, nato so bile predstavljene Nj. Vel. kraljici vse prisotne dame. Nj. Vel. kraljica se je zanimala v prisrčnem razgovoru z damami za delovanje in cilje društev, ki jih predstavljajo, posebno zanimanje pa je pokazala za delo društev, ki se brigajo za deco.
Prvi kr. ukazi t Zagrebu Zagreb, 28. januarja. AA. Včeraj in danes je podpisal Nj. Vel. kralj prve ukaze v Zagrebu, med drugim nekaj ukazov osebnega značaja in en ukaz mednarodnega značaja. To je ukaz, s katerim se našemu poslaniku v Haagu Bošku Hrističu daje pooblastilo, da podpiše protokol o našem priznanju kompetence stalnega mednarodnega razsodišča za tolmačenje haaške konvencije za mednarodno pravo. Ukazi so podpisani s temi besedami: »Dano v kraljevskem mestu Zagrebu, dne 27. januarja 1931.«
Mestno zastopstvo v avdijenci pri Nj. Vel. kralju Zagreb, 28. januarja. AA. Danes popoldne ob 6. je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenco zagrebško mestno zastopstvo pod vodstvom mestnega načelnika dr. Srkulja.
V	imenu mestnega zastopstva je pozdravil Nj. Vel. kralja dr. Srkulj s temi le besedami:
»Veličanstvo! Vaš sklep, da prebijete nekaj časa v svojem Zagrebu sredi hrvat-skega dela našega naroda, je naletel na burno navdušenje v vseh slojih meščanstva, zlasti pa na njegovem mestnem zastopstvu. Vsi zastopniki so srečni in pre-
srečni nad tem sklepom Vašega Veličanstva in so imeli edino željo, da se Vam osebno zahvalijo. Zahvaljujoč se Vašemu Veličanstvu za ta sklep, ^vzkliknemu is dna duše: Živelo Vaše Veličanstvo na$ vladar Aleksander I.! Živela kraljica Marija! Živel visoki kraljevski dom!«
Vsi zastopniki so vzkliknili za mestnim načelnikom.
Nj. Vel. kralj se je za ta govor zahvalil s temi le besedami:
»Želim tudi pri tej priliki, gospod mestni načelnik in gospoda, izraziti Vam r imenu kraljice in v svojem imenu radost, da se tako ugodno in prijetno počutiva med vami, med vašimi dragimi Zagrebčani. To je bila naša srčna želja, da se ▼ vaši sredi češče mudimo. Zahvaljujemo se Vam, ker je zdaj omogočeno, da moremo v bodoče češče prihajati in delj časa ostajati in ii tega našega zgodovinskega in slavnega mesta voditi tudi tekoče posle. Razvoj in napredek Zagreba v teh nekaj letih sta izzvala občudovanje in naš ponos. Mestni zastopniki morajo šo dalje z vso silo delati v tej smeri s prepričanjem, da jih bo pri tem delu spremljala in jim pomagala moja največja pa ž n ja.«
Nato je Nj. Vel. kralj imel cercle z mestnimi zastopniki in se razgovarjal z njimi.
Nj. Vel. kraljica v zagrebški okolici . Zagreb, 28. januarja. AA. Nj. Vel. kraljica se je danes okoli 2. ure v spremstvu dvorne dame Eleonore Švrljugove in adjutanta odpeljala z avtomobilom na izlet v zagrebško okolico. Peljala se je skozi Pod-sused, Samobor do Mokric. Tu se je Nj. Vd kraljica ogledala dvorec. Ob 4*50 se je Nj. Vel. kraljica vrnila v dvor.
Zagreb, 28. januarja, k. Povodom bivanja Nj. Vel. kralja v Zagrebu je prejel mestni župan dr. Srkulj iz Bakra navdušen telegram, v katerem se izraža veselje in iskreno zadovoljstvo zaradi tega po-seta. V telegramu Zagrebu čestitajo, da imajo v svoji sredini branitelja Jugoslavije proti našim narodnim sovražnikom.
Po kaj je šel grof Bethlen na Dunaj
»Temps« o pomenu njegovega obiska - Nova madjarska politika v zvezi s prizadevanji za ustanovitev bloka revizionističnih držav - Upi, ki se ne bodo izpolnili
Pariz, 28. januarja, p. V članku, posvečenem sedanjemu obisku grofa Bethlena na Dunaju, ugotavlja »Temps«, da so se bili odnošaji med Budimpešto in Dunajem po vojni močno ohladili. K temu je mnogo doprinesla afera Burgenlanda. Budimpešta ni mogla preboleti zgube te pokrajine, a na drugi strani je z nezaupanjem gledala tudi na propagando za priključitev Avstrije k Nemčiji. Iz teh in raznih drugih razlogov so bili odnošaji med Avstrijo in Madjarsko ves čas po vojni samo normalni in nič več.
Ali so se ti odnošaji — se vprašuje list — sedaj spremenili pod vplivom novih okoliščin? Madjarska se je izkopala iz položaja osamljenosti, v katerem se je znašla po koncu vojne. Z Italijo je sklenila razne pogodbe. O vrednosti teh pogodb se da sicer razpravljati; toda večkrat se *di, da igra Madjarska nalašč igro fašistovske politike, ker upa, da najde v Rimu podporo, ki ji je pri njenih prizadevanjih za dosego revizije trianonske mirovne pogodbe neobhodno potrebna. Rim sam se s svoje strani trudi, da bi zboljšal svoje odno-šaje z Avstrijo z namenom, da bi ustvaril čim več ugodnosti za fašistovsko politiko v srednji Evropi.
Na drugi strani se je mnogo naglašalo, da je imel lanski Bethlenov obisk v Berlinu veliko važnost. Obisk se je izvršil sicer pod pretvezo urejevanja gospodarskih vprašanj med Berlinom in Budimpešto, toda pogovori se niso nanašali le na predmete gospodarskega značaja. Na podlagi vsega tega se da sklepati, da nastopa Budimpešta s svojo vlogo v okviru nekako
nove politike, kateri se skuša položiti temelje v srednji Evropi in ki gre za tem, da bi se grupirali vsi nezadovoljni elementi proti sedanjemu redu, kot ga določajo mirovne pogodbe.
List zaključuje, da imajo v Avstriji pretenak čut za neposredno realnost, da bi se hoteli spuščati v tako politiko. Zato bodo ostala Bethlenova prizadevanja brez uspeha in njegova akcija ne bo prišla dlje nego do sklenitve navadne prijateljske pogodbe.
Dunaj, 28. januarja. A A. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen se je vrnil davi ob 8-35 z Dunaja nazaj v Budimpešto.
Dunaj, 28. januarja, d. »Der Abend« piše o dunajskem posetu madjarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena, da so Bethlena na Dunaju presenetljivo hladno sprejeli. Samo ob sebi je umevno, da socijalistični tisk Bethlena ostro odklanja, kakor tudi namene njegovega poseta. Toda tudi meščanski tisk ni pripisoval posetu grofa Bethlena nobenega posebnega pomena. Povedal mu tudi ni nič drugega kakor vljudnosti. Isti list poroča iz meščanskih parlamentarnih krogov, ki so o avstrijski zunanji politiki in posebej o nazorih dr. Schobra natančno poučeni, to-le: Grof Bethlen je bil na Dunaju sprejet z vsemi častmi, ki mu gredo, in se tudi ni vrnil v Budimpešto s praznimi rokami. Kajti prijateljska pogodba, ki je bila pod pisana na Dunaju, pomeni vendar uspeh. Vkljub temu nima Krof Bethlen nobenega vzroka za kake velike nade. Kar so mu tu rekli, to so bile vljudnosti, kar so mu
tukaj podpisali, so bile samoobsebi umevne stvari. V resnici je imel grof Bethlen s posetom na Dunaju čisto druge cilje pred očmi. Toda ti se mu ne bodo izpolnili.
»Die Stunde« piše: Skupni interesi, ki jih posebno naglaša grof Bethlen, so zelo dvomljivi. Avstrija nima nobenega interesa na ohranitvi madjarskega veleposestva. Tudi nima nobenega interesa na vrnitvi Habsburžanov kakor prav tako ne na hegemoniji madjarskega naroda. Ti interesi so zelo daleč. Naši interesi so usmerjeni proti zapadu. Proti vzhodu imamo odprta vrata, toda za vsakogar.
Zanimiv incident med ameriškim generalom in Mussolinijem
Washington, 28. januarja. 1. V ameriški javnosti je zbudil veliko zanimanje spor, ki je nastal med ameriškim generalom Butlerjem in fašistično vlado. Oeneral Butler, ki je poveljnik važne pomorske strategične točke v državi Ma-ryland, je imel pred nedavnim govor, v katerem se je zelo neugodno izrazil o osebi gosp. Mussolinija. Trdil je, da je Mussolini s svojim avtomobilom povozil nekega otroka. Po nesreči pa ni hotel ustaviti avtomobila, češ da so važnejši državni posli kakor življenje posameznika. Trdi se, da je Butler imenoval Mussolinija »pobesnelega psa«, ki samo popada, da bi izzval vojno«. Zaradi tega govora je italijanski poslanik v Washingtonu vložil protest pri ameriškem zunanjem ministrstvu, kjer je izjavil, da so Butlerjeve trditve popolnoma izmišljene. Ameriška vlada je zahtevala od Butlerja pojasnilo o tem njegovem govoru Od tega pojasnila bo odvisno, kako se bo ta čudna afera naprej razvijala.
Prestolni Zagreb
Vso drugačne dolžnosti ko druga mesta ima prestolnica. Kajti v prestolnici Be zbirajo vse sile naroda in zato mora tudi iz prestolnice izhajati vedno nova pobuda narodu za napredek. Soke, ki jih črpa prestolnica iz naroda, mora obogačene vrniti v narod, ne pa jih samo uporabljati za pomnožite v lastnega ‘bogastva. Ce namreč prestolica te svoje nujne dolžnosti ne vrši, potem bo pač dosegla, da bo sama za nekaj časa silno narasla in se dvignila, usahnil pa bo dotok sil iz dežele, kar bo nujno povzročilo tudi krizo v prestolnici sami, ki se brez tega dotoka sploh ne more pravilno razvijati.
Priznati treba, da se naša tri glavna mesta te svoje velike naloge tudi zavedajo in tako je bil Beograd vedno središče vseh srbskih sil, Zagreb vseh hrvatskih in Ljubljana vseh slovenskih. Tudi so bile vse te tri prestolice vedno inicijativne in iz njih je prihajala med narod vedno nova pobuda sa razvoj nacijonalnega življenja.
Z nastankom Jugoslavije pa so se naloge vseh teh treh mest znatno razširile, ker vsako od teh mest je bilo vsaj za krajši čas tudi prestolica vse države. To se pa pravi, da ta mesta niso bila takrat samo središče slovenstva, srbstva ali hrvatstva, temveč središče vsega jugoslovanstva in bi morala zato tudi gledati, da dajo vsemu jugoslovanstvu nove pobude. Z veseljem moramo konstatirati, da so to nalogo ta mesta tudi vršila in med njimi na najodličnejši način tudi Zagreb, ki je danes naša jugoslovanska prestolica.
A tudi že preje, ko še ni bilo Jugoslavije, je Zagreb že zvesto izpolnjeval svojo jugoslovansko misijo. Pred sto leti se je začel v Zagrebu Gajev ilirski pokret, pozneje je škof Strossmayer povzdignil jugoslovansko misel z ustanovitvijo Jugoslovanske akademije na najvišje mesto. Ravno tako je storil Zagreb svojo dolžnost med vojno in enako tudi po vojni, pa čeprav so včasih skušali zlasti nekateri naši narodni nasprot. niki že zlohotno pripominjati, da Zagreb na to svojo dolžnost pozablja. Ali ti ljudje 6e niso zavedali, da je zdrava tekma med Zagrebom in Beogradom gospodarsko dvignila obe prestolnici, da pa ta tekma ni segala nikdar tako daleč, da bi se zadela ob jugoslovansko misel. Tej je ostal Zagreb slej ko prej udan in zvest in to je Zagreb opetovano dokazal, najbolj pa ob času obiskov Nj. Vel. kralja. A tudi pri Orugih prilikah. Tako gotovo ni nobeno drugo mesto s takšnim navdušenjem pozdravilo 6. januar ko Zagreb. Ni pa bilo to navdušenje le hipno, temveč je ostalo vedno živo, kakor je pokazalo velikansko zborovanje kmetov prejšnji mesec in kakor je še sijajneje dokazal sprejem Nj. Vel. kralja. Iz Zagreba je tudi izšla pobuda za pomembne poklonitvene deputacije, Zagreb je dal tudi ono silno incijativo, da se združi vse seljaštvo države v skupnem delu za Jugoslavijo. Svojo nacijonalno in jugoslovansko dolžnost je zato Zagreb v polni meri izvršil in zato tudi docela zaslužil priznanje, ki mu ga je izrekel kralj Aleksander, ko je pozdravil Zagrebčanom z balkona banske palače z besedami:
> Kralji ca in jaz sva globoko ganjena nad tem navdušenim sprejemom našega dragega Zagreba, ki ie od nekdaj goji svetle hrvatske tradicije in veliko jugoslovansko narodno idejo.<
To je dragoceno priznanje kralja in tem bolj dragoceno, ker povdarja oni dve veliki nalogi, katerima je bil Zagreb vedno zvest, da je gojil svetlo hrvatsko tradicijo in veliko jugoslovansko narodno idejo. Spojitev hrvatske tradicije z jugoslovansko idejo pa je baš ono, kar je danes najvišja naloga, ker iz nje izvira ona harmonija jugoslovanskega razvoja, ki je pogoj za napredek vsega jugoslovanskega naroda. Ta harmonija je bila tudi namen 6. januarja in ko Zagreb ustvarja to harmonijo, tedaj tudi vrši najkoristnejše in najlepše nacijonalno delo.
Zagreb, ki je vedno razumel to svojo najvišjo nalogo, bo sedaj, ko je res jugoslovanski prestolni Zagreb, vršil gotovo v še vzglednejši meri, kakor je to povdaril tudi Nj. Vel. kralj, ko je v svojem pozdravu na Zagrebčane povdaril, svojo nezlomljeno vero, da stoji Zagreb JSvrsto ob svojem kralju in da mu zvesto sledi v veliko bodožnost naše kraljevine Jugoslavije.<
In ker Zagreb to svojo nalogo vrši, zato Že davno ni več samo ponos Hrvatov, temveč tudi ponos vseh Jugoslovanov. Te dni ko preživlja Zagreb slavnostne dni, je ta ponos še zlasti živ in viden in zato se da-
Zasedanje banskega sveta Dravske banovine
Velika inici jati vnosi banskih svetnikov - Složno in solidarno delo za napredek banovine
Ljubljana, 27. januarja. AA. Na peti aeji banskega sveta 8e je razpravljalo o proračunu
zdravstvenih zavodov.
Načelnik dr. Dolšak Fran je dal pojasnila k teinu proračunu ter omenil, da se je pri določitvi staleža osobja upoštevalo sedanje stanje in nujno potrebno povečanje zaradi razširitve bolnic. Zaradi padca cen življenjskih potrebščin se bo pri nmterijelnih izdatkih moglo prihraniti približno 15%. Omenja dalje razne ie izvršene in nameravane razširitve, novogradnje in povečanja zdravstvenih ustanov. V te svrbe so bolnice bile primorane najeti posojila. V delno kritje anuitet in obresti so se oskrbnine zvišale za Din 2 50. Ta povišica ne bo zadela revnih slojev, ker se prošnje za znižanje oskrbnin zelo širokogrudno rešujejo. Zaradi lažjega odplačila najetih dolgov je pri vseh večjih bolnicah ustanovljen s posebnim pravilnikom gradbeni fond.
Dr. Režek Josip je mnenja, da bi ee za zdravstvo dalo doseči mnogo več uspehov lokalnih faktorjev. Zato bi bila potrebna primerna dekoncentracija z razširitvijo občinskega delokroga. Poudarjal je važnost in pomen Dolenjskih toplic in je mnenja, da bi se te toplice morale preurediti v ljudsko zdravilišče. To akcijo naj izvede banska uprava s tem, da prevzame te toplice.
Ban dr. Marušič je pojasnil, da je na dnevnem redu sedanjega zasedanja banskega sveta tudi predlog glede nakupa Dolenjskih toplic.
Pirc Ciril je naglašal, da so zaradi težkih finančnih prilik, v katerih je uprava zdravilišča Golnika, oskrbnine v tem zdravilišču razmeroma zelo visoke in jih zmorejo le boljši in premožnejši krogi. Morala bi se pa najti pot, da tudi to zdravilišče postane ljudsko zdravilišče. To bi se dalo doseči s tem, da banska uprava prevzame amortizacijo in obresti dolga, ki ga ima Golnik, ali pa da mu dodeli vsako leto večjo podporo. Treba bi bilo tudi zgraditi otroško zdravilišče za tuberkulozne otroke.
Načelnik dr. Dolšak konstatira, da je postal Golnik res sanatorij za imovitejše sloje, poroča pa, da uživa na Golniku stalno 14 bolnikov 45*/» popust. Banska uprava je nadalje določila tudi prispevek Din 150.000, ki služi za zdravljenje siromašnih na Golniku. Zdravstvena u-prava bi z največjim veseljem pozdravila, če bi se našla pot, da se ta zavod socijalizira.
Priznava potrebo zgraditve otroškega zdravilišča za tuberkulozno deco. Banska uprava je v ta namen pošiljala bolne otroke na otok Krk, kjer ima svojo ferijalno kolonijo, ki se je zelo dobro obnesla. Občina Vrbnik na Krku je ponudila banski upravi brezplačno na razpolago stavbišče, da se tamkaj zgradi otroško zdravilišče. Zadevna akcija je v teku.
Robič Srečko predlaga, da se vzame v resni pretres povečanje in 'razširitev mariborske bolnice, ki je prenapolnjena z bolniki.
Načelnik dr. Dolšak je pojasnil, da je razširjanje mariborske bolnice v zvezi z zamenjavo sveta, ki meji na bolnico in ki je last kaznilnice. Dokler se to vprašanje ne reši, se. ne more pričeti z deli. Pogajanja z ministrstvom pravde so v teku. Finansiranje je že urejeno. Načrti se izdelujejo,
n ju in o mučnih utisib, ker to ne odgovarja faktičnemu stanju, zlasti ne glede bolniških o-skrbnin, katero vprašanje se je reševalo j)0 temeljitem preudarku in imajoč pred očmi kakor vedno le dobrobit širokih plasti naroda.
Pfeifer Jožko je z zadovoljstvom vzel na znanje povišanje oskrbnin, ker bo ravno povišanje pripomoglo, da se da bolnikom, katerim gre, posebno boljšo brano oz. boljšo oskrbo.
Dr. Roš Franjo izraža bojazen, da bo povišanje oskrbnin uplivalo tudi na privatne sanatorije. Prosi za izdatno podporo za celjsko bolnišnico.
Lipej Franjo je predlagal, da bi bila bolnica v Brežicah nujno potrebna adaptacije in da bi se tam ustanovil porodniški oddelek. Priporoča nakup posestva grofa Attemsa v Brežicah za hiraluico. Ta hiralnica bi lahko služila tudi za krški srez. S tem posestvom je zvezan tudi večji kompleks zemljišča in bi se mogla hiralnica vzdrževati iz lastnih sredstev.
Košir Anton je predlagal, naj se poveča bolnica Rdečega križa v Konjicah.
Ban dr. Marušič je pojasnil, da je povečanje te bolnice sedaj nemogoče, obljubil pa je primerno podporo.
Lebinger Hinko je * zadovoljstvom vzel na inanje razloge, ki so dovedli bansko upravo do tega, da je povečala oskrbnino. Prosi, da bi se tudi prošnje kmetskega prebivalstva za znižanje oskrbnine v prvi vrsti vpoštevale.
Benko Josip je prosil, naj se ozira tudi na bolnico v Murski Soboti. Zgradi naj se čimprej nova bolnica. Občina Murska Sobota je pripravljena odkupiti staro zgradbo, dati na razpolago zemljišče za novo zgradbo ter brezplačno napeljati električno razsvetljavo. Tudi druge občine so izjavile, da so pripravljene z dovozom materijala pripomoči k pocenitvi stroškov za gradbo. Prosil je dalje, da se ljudstvu v obeh prekmurskih srezih in v ljutomerskem srezu priskoči s primernimi podporami na pomoč.
Ban dr. Marušič je izjavil, da se bo zgradba nove bolnice v Murski Soboti z ozirom na izjave g. Benka že letos vzela v resen pretres.
Mihelčič Alojz je priporočal, naj se da privatnim bolnicam primerne podpore. Predlaga tudi razširitev bolnice v Celju.
Ban dr. Marušič je pojasnil, da je razširitev bolnice v Celju že v teku. Zgradil se bo porodniški oddelek in se bo razširitev bolnice nadaljevala.
Šerbinek Ivan je predlagal razširitev bolnice v Mariboru. Omenja, da v bivši mariborski oblasti ni nobenega zavoda za bebce ter poudarja potrebo ustanovitve takega zavoda.
Steblovnik Martin se je glede povišanja o-skrbnine pridružil izvajanjem g. Lebingerja ter vzel tozadevna pojasnila i zadovoljstvom na znanje. Izjavlja, da so prišle pritožbe, da je hrana v bolnici v Celju slaba. Predlaga, naj se primerno podpirajo bolnice v Slovenjgradcu in v Celju.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je izjavil, da je celjska bolnica po nadzorovalnih poročilih o-značena kot ona, ki vzorno gospodari. Glede kvalitete prehrane je treba biti na jasnem, da
Na Lebingerja Hinka je napravilo mučen vtis	V	^	lahko	nudi
zvišanje bolničmh oskrbnin, rudi to sicer maj 1 |30ijg0 hrano. Vse bolnice, ki zdravijo telje slu-hno povišanje bo povzročilo med kmečkim pre- I g. jn to s0 ravno večje bolnice, so dratje, bivalstvom mnogo razburjenja. V dosedanjem I , mnogo več odpade na zdravniško tehnično trenutku povišanje ni bilo na mestu. V prora- * K	K	^	........................
čunu pogreša podpore za bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da sloni ureditev vprašanja naših bolnic na principu gospodarnosti na teh zavodih. Temu cilju služi uvedba gradbenih fondov. V te se steka del oskrbnine. Ravno zato so se tudi zvišale oskrbnine. Dosedanje oskrbnine so bile tako nizke, da niso krile niti strogo materijelnih izdatkov kliub temu, da r njih niso zapopadeni osebni pn jeniki bolničnega osobja, niti stroški lokalov in bolniških naprav. Oskrbnine je bilo torej treba prilagoditi taktični potrebi. Povišanje se mu ne zdi nesocijalno, ker bodo k plačilu pritegnjeni predvsem imovitejši sloji ter ustanove in faktorji, ki iz svojih fondov plačujejo oskrbnino, kakor n. pr. OUZD. Neizterljive bolniške stroške plača itak banska uprava, raz-ven tega pa prispeva k stroškom za revne, odnosno ima možnost, da jim oskrbnine zniža. Zvišanje oskrbnin bo imelo za posledico, da bo banovina plačevala za plačila nezmožne bolnike tudi drugim privatnim bolnicam večje oskrbnine, s čemer je tem indirektno naklonjena prav znatna podpora, n. pr. bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji.
Ban dr. Marušič je smatral za potrebno poudariti, da je neprimerno govoriti o razburje-
Konferenca o delavskem zavarovanju
Beograd, 28. januarja. AA. V prostorih beograjske Inouatrijske zbornice bo 2. februarja širša konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij. Razpravljalo se bo o vprašanju definitivne izdelave predloga zakona o delavskem zavarovanju.
Prepoved priseljencev v Argentino
Beograd, 28. januarja. A A. Po obvestilu argentinske vlade se prepoved priseljevanja v Argentino ne tiče teh-le kategorij ljudi: 1. najožjih sorodnikov (moža, žene, mladoletne dece, ki gre k staršem, in staršev, ki gredo k sinovom in hčerkam); 2. oseb, ki jim je dovolila priseljevanje .argentinska vlada; 3. osebam, ki imajo vizum za povratek, ali pa se po kratkem bivanju v domovini vračajo v Argentino,
nes vsi Jugoslovani z radostjo in zanosom spominjamo naše prestolnioe, lepega iu krepko razvijajočega se Zagreba.
Naj živi naš prestolni Zagreb!
stran, na zdravila, specijalitete, obveze itd., in ne more toliko dati za hrano, kot manjše bolnice. Tudi prenapolnjenost bolnic igra pri tem svojo vlogo. Dokler je bolnik v akutnem sta nju, potrebuje najintenzivnejše nege in naj dražje oskrbe. Kot rekonvalescent te intenzivne nege več ne potrebuje in se stroški za njega glede zdravniške pomoči in zdravil znižajo. Ker pa so večje bolnice sedaj prenapolnjene, mora bolnik, ako je že v rekonvalescentnem stanju, kadar bi se ga moglo ceneje oskrbovati, zapu stiti bolnico. Iz teh razlogov je razširitev bol nic tudi z ekonomskega stališča priporočljiva
Oblak Gabrijel je predlagal ustanovitev bolniških postaj na deželi, kjer bi dobivali bolniki prvo pomoč.
Dr. Juvan Alojz je predlagal, naj se intervenira pri vodstvu umobolnice v Ljubljani, da se pri sprejemu bolnikov ozira tudi na umo-bolne iz bivše mariborske oblasti.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je govoril o vprašanju umobolnih v naši banovini. Umobolnica v Ljubljani - Studencc je prenapolnjena. Zaradi tega mnogo umobolnih ni moglo biti sprejetih. Več umobolnih je trenutno v občinskih zaporih, mnogi pa hodijo prosto okoli in povzročajo neprilike. Tako stanje je nevzdržno. To je dalo povod, da se je revidiral program obeh bivših oblastnih samouprav glede zgraditve umobolnice na posestvu Hoteuiežu, ki bi stala približno 65^000.000 Din. Vpoštevati je
«	■	l__: „« Q fina uari.llnu 7n uma.
nja revnih ter znižala oskrbnino v konkretnih primerih po potrebi.
Nato se je pričela
razprava o izdatkih za zdravstveno službo v zdravstvenih občinah
Načelnik dr. Dolšak je pojasnil posamezne postavke ter navedel, da so mnogi zneski posledica odredb zakona o zdravstvenih občinah, ki je zdravstvena okrožja razbremenil, radi česar da se morajo tozadevni zneski vstaviti v banovinski proračun. Omenja, da so zdravniki združenih zdravstvenih občin postali banovinski uradniki, ki prejemajo plače banovinskih uradnikov I. kategorije 9. do 6. grupe brez doklad na službo. Z zvišanjem prejemkov zdravnikom pa je tudi združena od njih strani precejšnja protidajatev. Izdeluje se tarifa za zdravniške posle, ki bo odgovarjala potrebam prebivalstva.
Lebinger Hinko je pozdravil tarifo za zdravniške posle, ki se namerava izdelati ter navaja primer pretiranih zahtev od strani zdravnikov, ki lahko dovedejo kmeta do gospodarskega poloma.
Dr. Juvan Alojz je prosil, naj se mestu Mariboru čimpreje povrnejo bolniški stroški, ki jih je plačalo bolnicam za osebe, ki niso pripadniki mesta Maribora.
Dr. Rošu Franju se ne zdi primerna uvedba potnih povprečnin za zdravnike, ker bi to lahko kvarno vplivalo na vršenje zdravniške službe.
Steblovnik Martin je predlagal, naj se dolgovi bivših okrajnih zastopov giede zdravniških stroškov čim preje izplačajo, nakar mu pojasni pomočnik dr. Pirkmajer, da se je to že izvršilo.
Detela Oton pozdravlja novi zakon o združenih zdravstvenih občinah in tarifo za zdravnike. Izraža pa bojazen, da bodo potne povprečnine kvarno vplivale na vršenje zdravniške službe.
Mihelčič Alojzij je predlagal, naj se izda o-krožnica, v kateri naj bodo navodila in pojasnila o dolžnostih, ki jih prevzmejo združene zdravstvene občine po zakonu o združenih zdravstvenih občinah.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato obrazložil na splošno zakon o združenih zdravstvenih občinah in finančno stran tega zakona. Močnejšim občinam nalaga ta zakon večja bremena. Zato predvideva samostojne in združene zdravstvene občine. Združene zdravstvene občine so pa razbremenjene, ker prevzame tozadevne stroške banovina, samostojne občine pa morajo same nositi breme lokalne zdravstvene službe. Na ta način se je dosegla razbremenitev v združenih zdravstvenih občinah in to je pretežni del naših podeželskih občin za 10 do 15V. občih doklad, ki s 1. IV. 1931. odpadejo kot posebne zdravstvene doklade. Sa-mostalne občine so take, ki že obstojajo, kot Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj in take, ki se morajo po zakonu šele ustanoviti. Za te poslednje prevzame banovina vsa bremena za dobo enega leta, dosedanje samostojne zdravstvene občine pa so morale ta bremena prevzeti ie s 1. junijem 1930. Združene zdravstvene obEine niso juridiine osebe, temveč SO zdravstveno upravno področje brez posebnega upravnega aparata, na katerem sme po zakonu banovina pobirati posebne doklade, katere pravice se pa banska uprava po predloženem proračunu ne namerava poslužiti.
Glede iznešenih pripomb, da občine ne morejo graditi hiralnic in kako naj se vzdržujejo posebne zdravstvene naprave zdravstvenih občin, opozarja, da je po občinskem redu in po zakonu o banski upravi dana možnost, da se več občin za gotove potrebe združi v interesno skupino in da se nato izdatki za dotično ustanovo po dogovorjenem ključu vnesejo v posamezne občinske proračune.
Glede zdravnikov v združenih zdravstvenih občinah pripominja, da znabiti damo tem zdravnikom več, kakor bo znašal njihov ekvivalent, če jih pragmatiziramo, ali to se bo videlo šele v bodočnosti. Z ozirom na to pa, da so ostale banovine občinske zdravnike pragma-tizirale, je morala to izvesti tudi Dravska banovina, vendar se jim ni priznala posebna doklada na službo, ker se je smatralo, da najdejo ti zdravniki za to nadomestilo v dohodkih izrševanja privatne prakse. Potne povprečnine se bodo zdravnikom določile po krajevnih terenskih in distančnih prilikah.
Način povračila stroškov za zdravljenje bo urejen s posebnim pravilnikom.
Nato se je razpravljalo o poglavju: pospeševanje in čuvanje narodnega zdravja. Načelnik dr. Dolšak je obrazložil posamezne postavke. Župnik Faflik Stefan je povdarjal potrebo
treba	da	potrebujemo	3 tipe	zavodov za	urno- . ZupniK	“le,an	F	povua.jai puueuo
holne’	ki	sicer	hiralnico	z	umobolne, zdr	vi-	sis emahčnega	zatiranja	in	pobijanja tral.oma
v Prekmurju. Na sedežih okrožnih zdravnikov bi bilo potrebno ustanoviti posebne postaje za zatiranje te bolezni.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da je trahom v Prekmurju endemičen. Potrebno je, da se za Prekmurje spopolni trahomska postaja v Murski	Soboti, ki	jo	vodi zdravnik spe-
bolne, in sicer ------------
lišče za umobolne in opazovalnico. Le za V -te umobolne, pri katerih je pričakovati ozdravljanje, je na mestu nova moderna zgradba, ki je tudi v načrtu. Hiralnica pa ima namen, da omogoči tem revežem, da na dostojen in člove&ki način prežive svoje bedno stanje. Kot hiralni-
*	i	•	i	i ,1!/>nA nACOCTim Mmr/
I	b.	raV.tegnila	..oje	p«lo-
da se bo tam že v najkrajšem času lahko na- vanje po vsem Prekmurju ter jo bodo podpi-mestflo 100 umobolnih, v teku časa pa, ko bodo	rali v tej službi občinski zdravnik, in sestr.
vsi objekti dograjeni, okoli 300 bolnikov. Za prvo silo se bodo za umobolne hiralce uporabili prostori dečjega vzgajališča, kjer je bila prisilna delavnica, ker se dečje vzgajališče že prihodnji mesec prenese v Ponoviče.
Štrcina Ivanu se povišanje oskrbnine z ozirom na sedanje prilike ne zdi umestno. Dohodki kmeta so se znižali za polovico, za oskrbnino pa mora sedaj plačati več kot preje.
G. pomočnik bana je pojasnil, da mali človek s povišnjem oskrbnine ni prizadet, ker plačujejo polno oskrbnino le oni, ki 80 po premoženjskih prilikah brez kakega oproščenja v stanu isto plačati, dalje za zavode in fonde. Banska uprava bo seveda sedaj pri zvišani oskrbnini Se češče prispevala k stroškom zdravlje-
_______________________   sestre
^Rajh"Jakob je priporočal zgraditev bolnic* v Ljutomeru. V tem oziru že obstoja neka ustanova z zneskom 250.000 Din, ki bi se mogla uporabiti za zgradbo bolnice odnosno zdravstvenega	doma.	,,
Dr Senčar Matej je * veseljem pozdravil skrb ki	jo posveča	banska	uprava	narodnemu
zdravju.	Pozdravlja	postavko	za	asanacije, ki
pospešuje preventivno higijeno. Poudarja potrebo banovinske bolnice ▼ Ptuju. Posebno važna se mu zdi takojšnja kanalizacija.
Oblak Gabrijel je prosil, naj se da primeren prispevek k stroškom za gradnjo javnega kopališča v Logatcu.
Nato je bila seja zaključena.
Torkova seja banskega svcia
Ljubljana, 28. januarja. AA. Na lesti seji banskega sveta, ki se je vršila 27. januarja, je pred prehodom na dnevni red povzel besedo g. Prepeluh Mbin, ki je izvajal:
Vprašanje g. Prepeluha zaradi časopisnih poročil
O	debati, ki se je vršila pretekli teden, poročajo časopisi precej različno. Ne vem, kdo Je avtor teh poročil in kdo jih daje časopisom na razpolagq Mislim, da je to »Avala«. Poročila bi se smela izdajati samo na podlagi stenografskih a vpisnikov. Opaziti pa je, da se poroča včasih o stvareh, ki niso bistvenega pomena, na dolgo in široko, da se pa o stvareh bistvenega pomena ne poroča. Nekateri časopisi očividno ta poročila po prejšnjih strankarskih vidikih prikrojujejo po svoje ali jih pa sploh ne priobčujejo. Tako se je zgodilo, da se celo govdri g. pomočnika bana konfiscirajo. Prosi g. bana, naj v tem oziru napravi red.
Pojasnilo bana dr. Marušiča
Bau dr. Marušič je pojasnil, da daje poročila, ki so i časopisih, edino le Avala. Poročila Avale pa niso službena. Ta poročila časopisi lahko priobčijo ali pa tudi ne. Kavno tako ne more prisiliti časopisov, da bi poročila pri-
občevala celotno. Zdi se mu, da bi tukaj težko kaj ukrenil, mora pa reči, da je tudi sam opazil, da se poročila, ki jih daje Avala, v nekaterih listih ne priobčujejo celotno, čemur se lahko omogoči, da se dobi o delovanju in poslovanju banskega sveta drugačen vtis, kakor bi se moral. Pri tej priliki moram poudarjati, je dejal g. ban, da sem ne samo jaz, ampak da je vsa javnost z delom in poslovanjem banskega sveta popolnoma zadovoljna, da se tu v vsakem oziru stvarno debatira, da se tukaj pri delu ne diferenciramo po nobenih prejšnjih Irakcijah, po nobenih strankarskih vidikih, ampak da ima vsak član na srcu dobrobit naroda in da dela vsak član samo v interesu naroda, ki ga tukaj zastopa.
Hotel sem to povedati zaradi tega, ker bi bilo žalostno, če bi hoteli to lepo harmonijo, to lepo skladje, ki vlada tu, motiti poročevalci, ki po zakonu in sklepu kraljevske vlade ne morejo biti prisotni, da bi na lastne oči mogli videti naše delo in zasledovati složno poslovanje. Gospodje naj bodo prepričani, da bo, kadar bomo mi svoje delo končali in kadar bo proračun v detajlih dovršen, tudi narod lahko uvidel, da se tukaj dela z ljubeznijo do naroda. (Splošno odobravanje in ploskanje.)
Nato se je pričela
razprava o proračunu izdatkov oddelka za trgovino, obrt in industrijo
Načelnik dr. Marn je dal pojasnila posameznim postavkam tega dela proračuna.
Prepeluh Albin je ugotovil, da je Osrednji zavod za iensko domačo obrt premalo dotiran.
tako da ne more izdati kataloga za čipke. Sedaj mora poslati čipke kot take za vzorec Temu zavodu naj se da, če ni mogoče doseči državne podpore z izdelavo takega kataloun Din 15.000 in nadaljnjih Din 10.000 za stalne razstave na Bledu, Rogaški Slatini itd.
Podpora z« učence srednje tehniške šole v Ljubljani na( se zviša vsaj na Din 100.000. To je potrebno, da se naš naraščaj, in sicer revnejši, izobrazi v posebno važnih oddelkih na Tehnični srednji šoli, kot so strojni oddelek, elektrotehnični oddelek itd. Mi moramo našo niladino usmeriti v realne poklice, ki jih svet danes potrebuje in kojih študij se tudi izplača. Da se doseže ta svota, naj se zaenkrat črta prispevek za ustanovitev obrtno-trgovinskega muzeja. Eventuelno naj se ta povišek vzame iz postavke za pospeševanje umetnega obrta. Črta naj se postavka Din 70.000 kot prispevek za obrtne in druge gospodarske razstave, predvsem ker jt» v tej zapopadena podpora za Ljubljanski velesejem, ki pa take podpore ne potrebuje.
Želje obrtnikov Kregar Anton je predlagal, naj se za pospeši« obrti in trgovine v Ljubljani ustanovi sličen kuratorij, kakor ga • je imel svojčas v letu 1910 od bivšega kranjskega deželnega odbora ustanovljeni obrtno-pospeševalni zavod. Konstatira, da je v predloženem proračunu za-popaden velik del obrtnega programa. Tehnična srednja šola bi se morala izpopolniti s tem, da se še nekatere stroke, ki so v zadnjem času posebno važne, priklopijo. Tudi obrtno-nadalj-svalne šole bi bilo treba reformirati, in sicer tako, da bi se učenci na teh šolah poleg v teoretičnem znanju izobraževali tudi praktično.
Podpora za obrtni muzej naj se ne črta. To Je stara zahteva obrtništva. Potrebno bi bilo, se ustanovi tudi tehnološki muzej. V tem oziru bi se vršile permanentne obrtniške razstave, kar bi dalo našemu obrtništvu velikansko pobudo za napredek. Zato predvidena postavka naj se po možnosti zviša.
Din 70.000 za obrtne in gospodarske razstave naj se črta. Iz postavke za pospeševanje umetnega obrta naj se dajo podpore raznim vajencem in pomočnikom, da se morejo dalje izobraziti. Vendar bi bilo potrebno pri podelitvi teh podpor, in to v sporazumu z inozemskimi merodajnimi faktorji, da se tem štipendistom že naprej zasigura mesto v šoli in najde stanovanje pri pošteni družini. Pozdravlja [;;)8‘«vko za vajeniške domove, v katerih naj dobili revni vajenci prenočišče In hrano.
°*em proračunu naj se za to postavko 1 n°iV* v’r*'	6	predlaga:
x: ' ifn . nprava naj se obme na večje ob-»pevke-6	n,no® 0,5rtn'*f0v> za primerne pri-
nai.se obrne banska uprava na državo za večji prispevek;
3. enako naj se obrtne tudi na Zbornico za
trgovino, obrt in industrijo, in
4) naj se event. posebna doklada na obrt in
trgovino.
Poslednje doklade so potrebne, če hočemo za naše obrtništvo nekaj žrtvovati in ga dvigniti. reni?.ni^i0 govori še o šušmarstvu in krošuja-meli zeinSt Je v,7adniem času zlasti na severni
SU	r-iotK	E
etroSje postopa™''	takim	SuSmarjem naj-
Dr. Juvan Aloj* je prosit ,i„ ..j Sanje meščanske gospodinj W m T®' definitivno rešilo, zlasti, dabi°£ ^ M*£bn°aE pravica javnosti. Ta šola naj se rif P smislu novih šolskih zakonov. Tudi mZTnToh čina bo storila vse potrebno, da se šola d vi a,?« na čim večjo višino. Dalje opozarja na to dl m bil vajeniški dom potreben zlasti v Mariboru ker je bil mnogo večje važnosti kot pa v Ljubljani. Potreba zgraditve takega doma je dana že iz nacijonalnili ozirov.
O. Litrop Stefan je ugotovil, da je znesek *a obrtno nadaljevalne šole z ozirom na Število teh šol v naši banovini premajhen. Prosi, da bi se pri podelitvi teh podpor upoštevali predvsem siromašni obrtniki na deželi. Predlaga večjo podporo za obrtno nadaljevalno šolo v Turnišču, m. obisk strokovnih tečajev se zahteva taksa v znesku Din 120. Da se omogoči tudi revnim slojem obisk teh tečajev, naj banska uprava h slojev sredstev nosi stroške teh tečajev.
Opozarja na propadanje čevljarske obrti, ki
bo zaradi veleindustrije, ki namerava naseliti v Mariboru po tvrdki Bat'a, v svojem obstanku še bolj ogrožen. Prosimo odpomoči.
Cižek Alojzij prosi, da bi banska uprava podpirala tudi privatne gospodinjske tečaje, zlasti v krajih, kjer ljudje dosedaj niso imeli smisla za take tečaje.
Dr. Sajovcu Ivanu se zdi proračun za obrt premajhen in zato predlaga, naj se v bodočem proračunskem letu vnese za-to primerno višja postojanka, zlasti ako se upošteva, da živi 30°/» našega prebivalstva od obrti in 60"/o od kmetijstva, da sta pa obe stroki v ozki medsebojni zvezi. Naš obrt uživa po vsej državi jako dober glas. Ta glas je treba še povečati. Za čim-večji povzdig naših izdelkov naj banska uprava da o priliki velesejma vsaj 3 nagrade za okusno in precizno izdelavo. Treba je, da se naši obrtniki čimbolj spopolnijo v okusu in preciznosti. Ker so obrtni muzeji važen fuktor v nacijonalnem življenju vsakega naroda, naj ostane tudi postavka za propagando. Ravnotako naj ostane tudi postavka za obrtne in druge razstave. Banska uprava mora dati včasih inicija-tivo, da se ta ali ona stvar razstavi. Podpirajo nj se tudi mlade ter talentirani ljuje s tem, da se dajo izkušenemu mojstru v poduk. Na ta način in s primernimi podporami naj se omogoči, da se nadalje izobražujejo in spopolnuje-jo.
Da dobimo čimpreje zadostno število strokovno kvalificiranih oseb v industriji, predlaga, da se Tehnična srednja šola v Ljubljani, katere za tehnični obrt ne smatra za manj važno kot univerzo, čim izdatneje podpre. Podpirajo pa naj se tudi učenci strokovnih šol, ki študirajo v inozemstvu. Z ozirom na težvne socijalne razmere v kočevskem srezu prosi, da se domači industriji in ženskemu domačemu obrtu v teh krajih posveti posebna pažnja. Poslopje industrijske šole v Kočevju naj se po event. preselitvi slepe dece vrne zopet svojemu prvotnemu namenu.
Dr. Koritnik Bogdan je slikal razmeje v ča-barskem srezu. V tem srezu obrt, trgovina in industrija v obče ni razvita. Na drugi strani pa ee ljudstvo zaradi hribovitega terena ne more baviti s kmetijstvom. Zato pa so prebivalci širom sveta poslani kot gozdni delavci. Največ jih je zaposlenih v Franciji. Ali tudi tain kmalu ne bo več zaposlenja zanje. Treba je torej posvetiti posebno skrb in pozornost, da se prebivalstvo čabarskega sreza primerno zaposli.
V prvi vrsti pride tu v poštev domača industrija in industrija izdelovanja otroških igrač. Vsi pogoji za to so dani. Priporoča banski upravi, naj v čabarskein srezu na primernem kraju otvori tečaj za ti dve stroki.
Dr. Roš Franjo je predlagal, naj se skliče anketa, h kateri bodo pritegnjeni tudi zastopniki trgovine, obrti in industrije, da se s primerno novo uredbo nanovo in kolikor mogoče enotno uredi vprašanje odpiranja in zapiranja trgovinskih in obrtnih obratov.
Na pletarski šoli v Ptuju naj bi se s primernimi podporami dala tudi revnim kmečkim fantom prilika, da jo posečajo. Primerne podpore nj se dajejo tudi gremijalni in obrtnona-daljevalnim šolam v Trbovljah, Hrastniku in v Laškem. V Radečah pri Zidanem mostu naj se ustanovi obrtno-nadaljevalna šola, katero bodo mogli posečati tudi vajenci iz Zidanega mosta.
Babnik Valentin je prosil, naj se z postavke za obrtne in trgovske nadaljevalne šole v prvi vrsti upoštevajo obrtno-nadaljevalne šole. Postavka za obrtne in obrtno gospodarske razstave naj se ukine, ker se iz te postavke z uspehom podpirajo večinoma obrtniške razstave in se s tem daje v prvi vrsti pobuda našim obrtnikom.
Ramovš Jakob je predlagal, naj se izposluje, da bodo tuji trgovci, ki prihajajo v našo državo, plačevali ste davke, kkor naši. Krošnjarenje z nemoralnimi predmeti naj se sploh prepove. Prepove se tudi, da bi se vršile na deželi veselice v prevelikem obsegu; naj se da dovoljenje kvečjemu do polnoči. Policijske ure naj se strogo kontrolirajo.
Dr. Pivko Ljudevit Je sliki stanje obrtniškega življenja v Mariboru. Tam je še mnogo nemških zadrug, pri katerih ser nemško zboruje. Obrtniški stan je Mariboru oni, ki se še ni uklonil. Zato gre tudi velik odstotek naraščaja v nacijonalnem oziru v izgubo. Zadružništvo je sicer jako lepo razvito, mnogo se je storilo v stanovskem oziru, manj pa v nacijonalnem. Za nas pa je važen naraščaj v obrti in trgovini.
V tem pogledu pa nt pravilnega poslovanja.
Z ozirom na te prav posebne razmere, ki so
v Mariboru in okolici, bi bilo potrebno, da se tam ustanovi samostojen urad zadružnega inštruktorja. Nakloni naj se izdatna podpora Slovenskemu ženskemu društvu v Mariboru, ki s primernimi tečaji in predavanji podpira in širi domačo obrt.
Dr. Juvan Alojz je povdarjal, da je v proračunu mariborske občine vnešen znesek Din
200.000, za urad za pospeševanje obrti.
Vprašanje obrtnih vajencev
Golouh Rudolf je poudarjal, da so učni uspehi naših obrtno-nadaljevalnih šol večkrat ogroženi, ker morajo vajenci svojini mojstrom nadoknaditi čas, ki ga prebijejo v šoli. Učiteljem naj bi se izdalo navodilo, da prijavijo obla-stvom vse one mojstre, ki izrabljajo svoje vajence. Pri podeljevanju podpor naj se v prvi vrsti ozira na one, ki študirajo tekstilno stroko. Naui namreč primanjkuje mojstrov v tej stroki in smo prisiljeni nastavljati tuje strokovnjake. S primernimi podporami naj se omogoči, da se absolventi tekstilne šole v Kranju s študijem v inozemstvu izpopolnijo v svoji stroki. Vajeniškim domovom naj se posveča večja pozornost. Ustanovijo naj se poklicne posvetovalnice za vajence. Te posvetovalnice bi imele nalogo, da zberejo glede vsakega posameznega vajenca podatke glede njegovih učnih uspehov, da vajenca zdravniško preiščejo in ga preizkusijo, zakaj ima veselje, in ga na podlagi teh podatkov dovedejo do tega, da si izbere poklic, za katerega ima sposobnost in veselje. Seveda morajo pri tem te posvetovalnice upoštevati potrebe naše obrti in industrije v tej ali oni panogi. Treba je torej vajeniški naraščaj organizirati in ga speljati tja, kamor po svojih sposobnostih spada in kjer je možnost, da dobi svoj obstanek.
Potrebe Prekmurja
Benko Josip se je v splošnem pridružil izvajanjem dr. Sajovica. Predlagal je, naj bi se v Prekmurju vršili tudi pletarski tečaji, predvsem ob Muri. V Prekmurju je razvito lončarstvo kot domača obrt. To pa ni praktično in strokovno izvedeno. Zato prosi bansko upravo, da bi dala na razpolago strokovnjaka, ki bi potom lončarske zadruge imel predavanja o tem, kako bi bilo treba izpopolniti in modernizirati to stroko. Ta strokovnjak naj bi poučeval tudi v pečarstvu. V Prekmurju je domača obrt tudi pridelavanje domačega platna iz lanenega prediva. Naproša bansko upravo, naj bi potom potovalnih učiteljev dala spodbudo. da bi se zopet gojil lan in da bi se ta domača obrt zopet bolj razvila. Nadalje prosi, naj bi se podpore za obrtno-nadaljevalne šole v Prekmurju povečale. Te podpore so potrebne iz nacijonalnili, kakor tudi socijalnih ozirov. Nadalje slika žalostni položaj vajencev, ki imajo navadno poleg slabe hrane tudi se zelo slaba stanovanja. Izkoriščajo jih do skrajnosti. Potrebno bi bilo, da bi se stanovanja teh vajencev uradno pregledala, ker mnogo vajencev zhrl* na tuberkulozi.
Dalje je govornik [-rosil naj 8e v Murski Soboti po možnosti ustanovi vajeniški dom.
Opozarjal je dalje na ugodnosti, ki Jih imajo tujci pri izvozu, ker ne plačujejo nobenih davščin, dočim je naš izvozničar silno obdačen. Pri sklepanju mednarodnih trgovinskih pogodb' naj bi se gledalo na to, da se naš izvoz čimbolj razširi. Kontingent, ki bi se eventuelno določil zaizvoz, naj bi se pravilno porazdelil na vso državo. V to svrho bi bilo potrebno sklicati anketo vseh zainteresiranih krogov.
Mihelčič Alojz je predlagal, naj se trgovski in obrtni domovi podpro s primernimi podporami. Pri raznih oddajah, dobavah in preureditvah naj oblastva upoštevajo tudi srednjega in malega obrtnika.
Dr. Senčar Matej je prosil, naj se upoštevajo predlogi, ki jih je stavil glede pletarslie šole v Ptuju njen upravitelj. Ta šola naj se izpopolni še z enoletno mojstrsko šolo.
Tudi pletarna kot taka naj se pri podporah širokogrudno upošteva. S posebnim ozirom na Haloze naj se s primernimi podporami omogoči obisk te šole. Splošno pa je treba posvetiti posebno pažnjo našemu obrtniškemu naraščaju, zlasti v Ptuju, kjer je bilo leglo raznarodovanje. Obrtništvo in trgovstvo v Ptuju je v ogromni večini še vedno narodno hladno čuteče. Zato je baŠ treba skrbeti, da bo naš naraščaj nacijonalno zaveden. Pri obrtno-nadaljevalnih šolah je treba posebno važnost polagati na nacijonalno zavest.
Seja je bila nato odgodena na popoldne.
Na popoldanski seji je Pirc Ciril slikal zgodovino ustanovitve
tekstilne Sole v Kranju, ki se je otvorila 1. novembra 1030. Da je bila potreba po tej šoli velika, je razvidno iz tega, ker se je moralo veliko število učencev odkloniti. Večerni tečaji so naravnost v ogromnem številu posečeni. Ta šola, ki je državna, je premalo dotirana. Prejema le male vsote za opremo in učila. Država plačuje tudi 3 učiteljska mesta za strokovni pouk. Nezasedeno pa je mesto za nestrokovne predmete. Prosi bansko upravo, da ukrene vse potrebno, da se to mesto čimpreje zasede. Nadalje prosi, naj bi banska uprava prispevek za najemnino v znesku Din 64.000'— tudi stavila v proračun in da ga ne bi krila iz postavke Din 100.000-—, namenjene za opremo tekstilne šole v Kranju. Za dosedanjo podporo, ki jo Je banska uprava izkazala tej šoli, se toplo zahvaljuje.
Gajšek^ Florijan jo predlagal, naj se odpravi obrt krošnjarenja, ker je ta obrt le v škodo našim trgovcem in obrtnikom. Da prodajajo krošnjarji blago po tako nizki ceni, je moso-če le na ta način, da prodajajo staro blago ali pa blago sumljivega izvora.
Proti krošnjarcnju
Lebingcrju Hinku se zdi proračun tega poglavja prenizek že iz tega ozira, ker zuašajo samo banovinske doklade na pridobnino preko
8.000.000 Din. Prosi za pojasnila, ztikaj »o se podpore za obrtno nadaljevalne šole v primeri s tekočim proračunom znižale za 200.000 Din, dalje o tem, kako se postopa pri podelitvi teh
podpor, če se iz postavke 70.000 Din za obrtne in druge gospodarske razstave dajo podpore raznim za< rugam, se strinja s to postavko, če se pa da;o ' elesejmu, pa ne. lzpremeni naj se tudi naiedba za odpiranje in zapiranje trgovskih lokalov. Odpiranje teh lokalov ob nedeljah samo za dve uri je premalo. Prosi več širokogrud-nosti glede tega. Dalje je predlagal, naj se prepove krošnjarenje vsaj v industrijskih krajih, kjer vsled lega trpijo predvsem legalne trgovine
Košir ,‘iAton se je glede odpiranja lokalov pridružil predgovorniku ne samo iz stališča obrt" nika, temveč tudi kmeta. Dve uri na nedeljo je vsakomur premalo. Tudi glede prepovedi krošnjarenja se pridružuje predgovorniku.
Ramovš .Jakob je predlaga), da bi se krošnjarjem izdajale dopustnice in potni listi, kot je bilo to preje
Steblovniku Martinu se zdi znesek za obrtne in trgovsko-nadaljevalne šole prenizek. Posebno za obrtno nadaljevalne šole na deželi je treba dati večje podpore. Priporoča izdatnejšo podporo obrtno nadaljevalni šoli v Šmartnem ob Paki. Ponovno povdarja, da s svojo svojčas podano izjavo nikakor ni hotel žaliti učiteljstva, temveč je bil in je vedno zato, da se učiteljstvo, ki se zaveda svojih nalog in jih tudi vrši, izdatno podpira.
šerbinek Ivan se glede odpiranja obratov ob nedeljah pridruži predgovornikoma Lebinger-ju in Koširju.
Dr. Sajovic Ivan priznava, da so med krošnjarji gotovi izrastki, svari pa, da bi se izdala prepoved krošnjarenja, ker bi bili s tem občutno prizadeti tudi gotovi kraji uaše banovine. Za aaščito vajencev predlaga, da bi se na osnovi oVbiega reda izdala uredba ali pravilnik s kr>erim bi se postavili vajeniški varuhi. Ti varuhi naj bi se vzeli ne iz vrst obrtnikov, temveč iz vrst drugih uglednih visoko-moralnih in nacijonalnili mož. Ti varuhi bi imeli nalogo, da se prepričajo o tem, kako se ravna z vajenci, kakšno hrano in stanovanje imajo, kakšno je nji.S zdravstveno stanje itd. Kjer bi opazili kaki. nedostatke, naj bi jih skušali najprej dobrohotno odpraviti. Ce to ne bi pomagalo, naj bi dotične mojstre prijavili oblastvu
Lončar Ivan govori o stanju čevljarske obrti in industrije v Tržiču in okolici. Čevljarska obrt je še zelo primitivna. Industrija pa tudi še nima pravih mojstrov. Prosi, da bi se s primernimi knjigovodstvenimi in čevljarskimi tečaji podprla ta obrt in industrija. Ta obrt odnosno industrija je v svojem obstoju že sedaj ogrožena zaradi hude zunanje konkurence. Omenja tvrdko Bat’a in prosi, naj bi hauska uprava ukrenila vse potrebno, naj se podprejo protesti, ki so jib vložili zastopniki čevljarskih zadrug proti tej inozemski tvrdki.
Ban dr. Marušič je ugotovil razveseljivo dejstvo, da so vsi gg. člani brez ozira na svojo interesno zastopstvo, ki jim je sicer na srcu, poudarjali, da se tsi čutimo vezani s trgovino, obrtjo in industrijo in da vlada med vsemi gospodarskimi panogami interesna solidarnost. Ako govorimo o posameznih poglavjih proračuna, moramo vedno imeti pred očmi ves proračun kot celoto. Zaradi tega ni pravilno ocenjevati izdatke posameznih poglavij le po odstotkih celotnega proračuna aii pa ga primerjati z davčno močjo dotične panoge. Iz solidarnosti, ki jo je jioprej poudarjal, ima kmetski stan ravno tako interes, da proračun tega poglavja velik. V predloženem proračunu je hotela banska uprava vsaj nakazati, v kateri programatlčni smeri namerava udejstvovati svojo skrb za povzdigo obrti, trgovine in industrije Mogoče se bo la ali druga postavka z ozirom na izražene želje pojačila. Tako se bo našla tudi možnost plačila najemnino za tekstilno šolo v Kranju. Prosi, naj vzamejo gg. člani na znanje, da bo banska uprava nepristransko podpirala eno kot drugo gospodarsko panogo, ker tvori naša banovina eno skupno gospodarsko enoto.
Golouh Rudolf je poudarjal, da je uredba glede odpiranja in zapiranja obrtnih in trgovskih lokalov »ocijalna politična norma, ki je bila izdana v korist trgovskih in obrtnih na-stavljencev. Uredba naj se nikar ne spreminja. Ona tvori v socijalnem pogledu korak naprej, dasiravno za nastavljence ni posebno dobra.
Glede krošnjarjev pripominja, da daje tudi naša banovin« precejšen kontingent krošnjarjev, ki bi bili s to prepovedjo težko oškodovani. S predlogom glede postavitve varuhov za gojence se strinja in ga toplo podpira, ker jo nujno potrebno, da se nekaj ukrene za vajeniški naraščaj.
Nato je načelnik dr. Marn dal gotova pojasnila na stavljena vprašanja, in sicer glede urada za ženski domači obrt, glede podpore za obrtne in druge gospodarske razstave, glede šuš-marstva, glede podpiranja domače obrti, elede uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih lokalov, kakor tudi glede krošnjarstva.
Nato se je pričela
razprava o proračunu za tujski promet
Načebiik dr. Marn je dal načelna pojasnila, po katerih vidikih je zamišleno od strani banske upravo pospeševanje tujskega prometa.
Prepeluh Albin je poudarjal veliko važnost tujskega prometa za Dravsko banovino, vendar pa je tudi tukaj priporočal štednjo. Ako bo banska uprava izvršila svoj gradbeni program, kakor ga je iznesla pri razpravi preračuna tehničnega oddelka, bo že s tem izvršila velik del svojega tajsko - prometnega programa. Sploh so dobre ceste in zveze pogoj za uspešen razvoj tujskega prometa Podpore turističnim društvom se mu zdijo prevelike Hotelirska šola še ne bo imela pravega pomena, dokler se ne izpolni važen pogoj, to je izpopolnitev vrtnarske obrti. Zato je mnenja, da bi bila šola za vrtnarsko obrt bolj na mestu Vrtnarski pridelki so tudi v pogledu naše socijalne strukture veUkega jomena. Hotelirsko šolo naj ustanovi država, banovina pa naj jo podpira, odnosno naj prispeva h gradnji te šole.
Bau dr. Marušič
je poudarjal, da je banska uprava vse, kar je g. predgt vornik označil kot pogoj za razvoj tujskega prometa, že predvidela Niso samo dobre cen* pogoj za tujski promet, ampak kraji moraji biti taki, da ljudi privabijo. Zato j«
treba' gledati na to, da se nudi tujcem v teh krajih Sim večje ugodnosti. Veliko teh krajev pa je dostopnih tudi direktno potom železnic.
Za povzdigo vrtnarstva je preskrbljeno deloma že v proračunu za kmetijstvo, deloma pa vzorno gojijo vrtnarstvo tudi banovinska zdravilišča v Rogaški Slatini in Dobrni ter šolski vrtovi. Ne more se očitati banski upravi, da je zanemarjala komponente, ki prihajajo v poštev za povzdigo tujskega prometa. Gledati moramo nato, da privabimo zlasti tujce iz inozemstva, ker se z njimi obogati naše narodno gospodarstvo. Zato je treba naše kraje, zlasti banovinska zdravilišča in naša letovišča adaptirati predvsem za Inozemski tujski promet.
Prepeluh Ivan je izjavil, da je s svojim predlogom hotel dati samo inicijativo glede vrtnarskega obrta, ki ga še nimamo.
Dr. Roš Franjo pogreša nadzorstvo nad tujskim prometom, ki bi moralo biti izvedeno do zadnje vasi. Naročiti bi bilo treba vsem količkaj v poštev prihajajočim občinam, da sestavijo komisije iz treh oseb, ki pa ne smejo imeti koristi od tujskega prometa. Te komisije bi morale kontrolirati sobe za tujce glede snažnosti in udobnosti, kakor tudi cene in krajevne organizacije za tujski promet. Te komisije bi bile podrejene banovini m bi morale voditi knjige, v katerih bi zabeleževale svoje utise in opazovanja. Naloga banovine bi bila, da izda na podlagi predloženih poročil primerne ukrepe.
Predlaga, naj se tujsko - prometnemu društvu v Laškem nakloni primerna podpora, ker vzdržuje tudj lokalni muzej.
Sumarskemu odseku banske uprave naj bi se naročilo, da strogo nadzoruje sečnjo gozdov v bližini naših letovišč in zdravilišč. V okolici zdravilišč in kopališč naj bi se v gotovem obsegu proglasili gozdovi za zaščitene.
Kregar Anton je predlagal, naj se čimpreje prične s poukom na gostilničarski šoli v Ljubljani. Banska uprava naj nadzoruje ta pouk in naj Šolo tudi primerno podpre.
Dr. Pivko Ljudevit je predlagal, naj se tudi organizacijam, ki se samo prehodno bavijo s pospeševanjem tujskega prometa (reprezentančni sprejemi tujih gostov itd.), kadarkoli kaj večjega prirede v ta namen, da primerna podpora.
Golouh Rudolf je predlagal, naj se organizira
▼	banovini v letošnjem letu večja šahovska prireditev in naj se nanjo povabijo internacijonal-ni svetovni šahovski mojstri. Taka prireditev bo mnogo pripomogla k povzdigi tujskega prometa, obenem pa je tudi s kulturnega stališča za nas važna. Organizacija te prireditve naj bi se poverila šahovskemu klubu v Mariboru.
Dalje je potrebno, da se strogo kontrolirajo cene v hotelih, letoviščih in zdraviliščih in da se predvsem gleda na solidnost in poštenost naših hotelirjev in gostilničarjev.
Dr. Juvan Alojz je poudarjal, da je neobhod-no potrebno, da se v Mariboru ustanovi hotelirska šola. Občina je pripravljena prevzeti nase del stroškov.
Mihelčič Alojz je prosil, naj se da celjskemu olepševalnemu društvu in prometni pisarni v Celju, ki daje razna pojasnila glede zdravilišč, letovišč itd., primerna nagrada.
Šerhinek Ivan Je poudarjal, da je z ozirom na veliki tujski promet v Mariboru potrebno, da se tjakaj dodelijo carinski uradniki, ki niso samo uljudni in uslužni napram tujcem, temveč ki po možnosti govorijo tudi nemški jezik.
Pfeifer Joško je naglasil, da je tujski promet t Posavju v primeri s predvojno dobo padel skoraj za 80 odstotkov. Temu je krivo onesna ienje Save po Trboveljski premogokopni družbi, ki spušča dnevno 20 do 30 vagonov -v Savo. Odpravi naj se to neracijonelno izkoriščanje premoga, ki naj se uporabi v druge splošne namene. Trboveljska premogokopna družba pa naj se končno prisili, da izvrši tozadevno razsodbo okrajnega sodišča in izvede mehanično čiščenje vode.
Babnik Valentin je predlagal, naj so da dru-Stvu v Sv. Juriju pri Grosupljem, ki oskrbuje tako zvano Zupanovo jamo, primerna podpora.
Dr. Koritnik Bogdan je predlagal, naj se da iabarskemu srezu, ki je zaprt od vseh strani, primerna železniška zveza in tako ustvari prvi pogoj za povzdigo tujskega prometa v teh krajih. Ako pa bi se zgradila železnica, ki bi vezala našo banovino z morjem, naj se čabarski srez priključi na to železnico.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer
je nato izvajal med drugim naslednje: Proračuna tujskega prometa ne smemo motriti ločeno zase temveč v zvezi celotnega proračuna. Saj služi gotovo 50% ostalega proračuna tudi razvoju tujskega prometa. Temu namenu služijo cestni fond, podpore za asanacijc in pospeševanje intenzivne in kvalitetne kmetijske produk-cijc.
Pospeševanje tujskega prometa pa ne obstoja le v propagandi temveč je potrebno tudi to, da se vsi važnejSi kraji usposabljajo zato, da bodo omogočili tujcem prijetno bivanje. Zato se dajejo večje podpore tujsko-promelnim zvezam, ki naj razpredejo po vsej banovini svoje podorgani-zacije:	olepševalna	in tujskoprometna društva.
L*odpore se dajejo tudi lokalnim društvom za olepšvanje domačga kraja in za očuvanje donia-činstva in krajevnih posebnosti.
Podpore za planinska društva so umestna, ker vzdržujejo dohode na hribe in gore, kar j c zvezano z velikimi stroški. Banska uprava daje še posebno podporo planinskim dx*uštvom tudi v onih primerih, kjer nameravajo napraviti razne ustanove in naprave za povzdigo tujskega prometa (planinske koče in planinski hoteli).
Spodbuda, da se posveti nadzorovanju tujske-;a prometa večja pažnja, je hvalevredna. Banska ■prava je že lani izdala primerne ukrepe občinam, da izvršijo revizije hotelov, gostiln itd. Nameravalo se je zato nastaviti celo poseben nadzorovalni organ. Glede hotelirske šole pripominja da sc namerava eventualno otvoriti v Rogaški" Slatini, ako se do jeseni ne bo mogla ustanoviti v Mariboru.
Novi zakon o gozdovih daje zdraviliščem in letoviščem pravico zahtevati v svojem okolišu zaščitni rajon za gozdove.
Zdi se, da bo dana možnost, da se realizira načrt glede prireditve svetovnega šahovskega tur nitja v naši banovini.
Ne sme se pavšalno trditi, da je uradništvo na meji neuljudno. Mogoče so se preje dogajali taki slučaji toda prilike so ie izboljšale in v preteklem letu ni bilo v tem pogledu nobenih pritožb.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato dal obširno poročilo o investicijah v banovinskih zdraviliščih Dobrna in Rogaška Slatina.
Ban dr. Marušič
je povdarjal, da je bil početkom skeptičen glede tega, ali se bodo stroški za predvidene investicije v teh zdraviliščih krili iz dohodkov zdra-višč samih. Po natančnem študiju in zaslišanju strokovnjakov se je uveril, da bodeta stroške krili obe zdravilišči sami. Ker vidi potrebo takih investicij in preureditev teh naših zdravilišč in ker so take investicije tudi s stališča tujskega prometa velikega pomena, smatra te investicije za umestne potrebne.
Dr. Sajovic izjavlja, da se strinja s temi investicijami.
Rajh Jakob je izrazil pomisleke, ali ne bi povišanje cen sobam imelo za posledico, da se bo zmanjšalo število gostov in da zaradi tega zdravilišči ne bosta mogli amortizirati investicijam.
lian dr. Marušič je izrazil mnenje, da bo pomenila moderna oprema bot. in drugih obratov v teh zdraviliščih za tujce samo še večjo privlačnost. Razen tega povišanje cen ni toliko, da bi se bilo bati, da bi bil zaradi tega dotok tujcev manjši.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer računa s tem, da bo tujski promet v obeh zdraviliščih ostal vsaj na isti višini, kakor ga kaže sedanji razvoj. Investicijski program je sestavljen po sedanji faktični potrebi, vendar pa se bo izvedel po eta-
Trst, 28. januarja, v. Ni se še poleglo razburjenje med prebivalstvom v Vipavski dolini zaradi aretacije ajdovskega župnika Ivana Rejca, ki bi naj bil delil med slovensko mladino slovenske molitvenike in se s tem zagrešil proti italijanski državi, zaradi česar ga nameravajo postaviti pred sodišče, že je nastal v Pazinščini nov nemir med pokojnim ljudstvom. Iznenada so fašistovski agentje iztrgali iz njega srede 621etnega župnika Simona Fruiiča.
Župnika Fruiiča, ki je med Pazinci In okoličani zelo priljubljen, še posebej, ker je njihov ožji sorojak, so obtožili, da je kršil 112. člen zakona o javni varnosti in zaščiti države, ker bi naj bil širil proti-nacionalne in protidržavne publikacije. Karabinerski brigadir Mamone, ki je vodil preiskavo, je baje dognal, da je župnik Frulič naročil 40 izvodov hrvatskega koledarja »Danice«, ki so ga izdali v Gorici. Karabinerji so preiskali vso Pazinščino in res iztaknili 33 izvodov »Danice«.
V	»Danici« so zbrani vsi mogoči nasveti o poljedelstvu in vsem, kar zanima kmeta, nadalje je v njej nekaj člankov, ki
Madrid, 28. januarja. A A. Dijaška stavka se je razširila na pokrajinske univerze. Univerzi v Saragossi in v Valladolidu sta zaprti. V Granadi in v Sevilli je prišlo do krvavih nemirov, pri katerih je morala nastopiti civilna garda, ki je v stalni pripravljenosti.
V	Madridu so oblasti izdale izredne varnostne odredbe. V središču mesta je zbrana policija na konjih s strojnicami,
»Zasluge« italijanskega
Rim, 28. januarja, n. Italijanski zunanji minister Grandi se je včeraj vrnil s svojim spremstvom iz Ženeve v Rim. Davi ga je sprejel ministrski predsednik, kateremu je Grandi poročal o delovanju italijanske delegacije v Ženevi.
»Giornale d’Italia« pravi, da je Grandi dosegel v Ženevi silne uspehe. Panevropska ideja, ki so jo lansirali v svet iz Pariza, je imela pred vsem namen, da zagotovi Franciji hegemonijo nad Evropo in da ustvari protisovjetsko fronto. Razen tega je imel Briandov načrt namen, ustvariti v Evropi blok, ki bi se uprl gospodarski ekspanziji Amerike. Vsa ta več ali manj prikrita stremljenja Francije so sedaj odkrili v Ženevi in to baš po zaslugi italijanskega zunanjega ministra, ki je nastopal energično in pravilno pojasnil zakulisne namene Briandovega panevropskega pokreta.
S povabilom, ki so ga iz Ženeve poslali Rusiji in Turčiji, da sodelujeta pri ustvaritvi' Panevropske unije, se je izključila možnost ustanovitve kakih novih front. Rimski list pravi, da bi bilo smešno, če bi Kemalovo Turčijo baš sedaj, ko postaja evropska, ko je snela fes in odpravila arabsko pisavo, izključili iz te unije. Prav tako bi bilo zgrešeno, če bi sovjetske Rusije, ki šteje 160,000.000 prebivalcev, ne pripustili k evropski uniji. l)a so iz Ženeve odposlali tako vabilo Rusiji in Turčiji, je vsekakor največja Grandijeva zasluga. Ker č'' bi ne bil on tako energično nastopil, Moskvi ' Ankari bi nikakor ne bili po-
pah. Prva etapa ne bo zadostila vsem tem potrebam. Ako bi se v toku časa pokazalo, da se nadaljnje investicije ne bi rentirale, Be ostali investicijski program ne bo izvedel. K amortizaciji teh investicij pa ne bodo pritegnjene samo nove zgradbe, temveč tudi že sedaj obstoječe ki se bodo modernizirale, ter tako njih dohodek povečale. Ker sobe v sedanjih hotelih zdravilišča niso bile glede komforta sodobne, so bile tudi cene primeroma nizke. Za večji koinfort zahtevamo lahko tudi večje cene, modernizirati pa moramo, da bomo iz teh del dobili amortizacijo za nove zgradbe.
Mihelčič Alojz je povdarjal, da zdravilišče Dobrna ne zadošča več sedanjim potrebam. V seziji ima to zdravilišče toliko gostov, da se lahko samo dvakrat do trikrat na teden kopljejo. Tudi sob ima mnogo premalo. Pozdravlja, da se bodo nekatere zdraviliške naprave preuredile tako, da se bodo mogle uporabljati tudi v zimskem času. Končno predlaga, naj se uprava vrelcev v Rogaški Slatini loči od uprave hotelskega obrata.
Lebinger Hinko se pridružuje predlogu predgovornika ter izjavlja, da je potvrebno, da se uporaba vrelcev postavi na čisto trgovsko stališče. Opozarja tudi na konkurenco mineralne vode iz Slatine-Radenci, ki se sedaj splošno smatra kot boljša od vode v Rogaški Slatini.
Referent Božič je pojasnil, da je knjigovodstvo uprave vrelcev popolnoma ločeno od knjigovodstva hotelskega obrata in da se vodi razpečavanje mineralne vode čisto po trgovskih načelih.
Lipej Franc je priporočal, naj bi se posvečala mineralni vodi v Rogaški Slatini večja pozornost. Sedaj se dela povsod reklama za Radensko vodo.
Seja je bila nato zaključena.
bi naj bili jugoslovanskega iredentističnega značaja, ki so pa bili v resnici najbolj nedolžno čtivo. Notranje ministrstvo je na pritisk goriških fašistov z okrožnico št. 37789 z dne 21. decembra prepovedalo širiti ta koledar. Med tem pa je bil koledar že v več tisoč izvodih razpečan.
Karabinerji so v okolici Pazina pozaprli maso ljudi, ki so bili le količkaj v zvezi 8 prekasno prepovedanimi koledarji. Ko so prijeli župnika in ga začeli izpraševati, je duhovnik spočetka molčal, toda najeti in prisiljeni so nekateri kmetje pričali proti njemu. Karabinerjem se je župnik strašno zameril tudi zaradi tega, ker se je v župnijskih aktih vedno podpisoval po hrvatsko — z znakom na zadnji črki svojega imena.
Razburjenje v Pazinščini je veliko in celo italijansko prebivalstvo je ogorčeno, ker so vsi ljubili Fruiiča zaradi njegove spravljivosti in miroljubnosti, s katero se je izkazal vedno in povsod napram vsem ljudem neglede na njihovo narodnost in prepričanje.
Španskem se širi
Madrid, 28. januarja. AA. Španski dijaki so priredili velik shod proti aretacijam svojih tovarišev. Policija je dijake razpršila, pri čemer je prišlo do večjih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več oseb. Dijaška stavka traja dalje.
V	Saragossi je prišlo med monarhističnimi in republikanskimi (lijaki do krvavih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več oseb.
znn. ministra v Ženevi
slali omenjenega vabila.
Po italijanskih intencijah bo treba pri ustvaritvi Panevropske unije, kolikor je ta ustvaritev sploh mogoča, pustiti proste roke poedinim državam v Evropi in prav tako se ne bo smela kratiti svoboda inici-jative in političnih akcij teh držav. V ostalem je Panevropska unija po poslednji evropski konferenci v Ženevi mnogo bolj oddaljena od svoje ustvaritve nego kdaj prej. Panevropska unija je pravzaprav le samo mednarodna komisija, ki zavisi od Društva narodov in ki sme uveljaviti svoje sklepe le, če jih potrdi Društvo narodov.
Navsezadnje pa rimski list vendarle priznava, da se Francija še ni odrekla svojim težnjam in da ni izključeno, da so bomo še dolgo borili, da se prepreči izvršitev Briandovih načrtov.
Nesreča ob Gandhijevem prihodu v Bombay
Bombay, 28. januarja. AA. Včeraj se je zgodila pri prihodu Gandliija velika nesreča. Ko je pričel Gandhi govoriti, se ie vdrla tribuna, polna ljudi. Pri tem je bilo ranjenih 31 oseb, ki so jih odpeljali v bolnic«. Neka žena je umrla. Gandhi je odpotoval v spremstvu nekaterih voditeljev kongresa v Allahabad.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 28. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Južne Alpe: Sc naprej vedno bolj oblačno in vedno večje nagnenjc k padavinam. Temperatura se skraja ne bo veliko sprmcnila, kasneje »e pa bo zvišala.
Zboljšan položaj H3acDonal-cflove vlade
London, 28. januarja. AA. Snočd se je nadaljevala debata o zakonskem načrtu glede industrijskih sporov in delavskih organizacij. Baldwin je predlagal, naj se zakonski načrt odkloni. Glasovanje o tej važni zadevi bo jutri ob 23. uri.
London 28. januarja. AA. Debata o zakonu glede trgovinskih sporov se je snoči izpremenila v borbo med pravniki.
Po siru Boydu Merrimanu, ki je ostro kritiziral zakon, je govoril v imenu vlade nad eno uro in pol Graigie Aitcheson. Govornik je v svojih izvajanjih naglasil, da ;e težko potegniti črto med gospodarskim in političnim ciljem stavke. Zato je bila določba v zakonu z leta 1927, ki govori o nezakonitih prisilnih stavkah, nepravilna.
Sir John Simon je ostro napadel zakonski načrt. Noooj bo debata o tej zadevi jončana. Kakor pričakujejo, bo imela vlada v drugem čitanju majhno večino.
Poročilo ministrskega predsednika Mac Ronalda o vprašanju brezposelnosti pričakujejo z velikim zanimanjem posebno z ozirom na govorice, da bo vlada sprejela predlog liberalne stranke, naj se najame za omiljenje brezposelnosti posojilo za javna dela. Vlada bo pod nekimi pogoji tudi najela to posojilo in skušala omiliti brezposelnost.
Sneg zasul trinajst italij. alpincev
Nica, 28. januarja. AA. Pri Bardonechiu je sneženi plaz zasul 13 italijanskih alpi-nov vštevši nekega kapetana.
Alpinci so iskali neko italijansko patro-lo, ki jo je zalotil vihar. Iskana patrola se ;e zatekla v francosko kočo pri Plenariju. Italijanske in francoske oblasti so organizirale rešilno odpravo, da rešijo zasute alpince.
Rim, 28. januarja. AA. Iz Modene poročajo: Oddelek italijanskih vojakov, ki je šel iskat smučarsko patruljo treh ljudi, katera je pred nekaj dnevi brez sledu izginila iz Bordovecchija, je našel emrt pod avino. Dozdaj so odkopali samo tri trupla, od njih truplo kapetana, ki je vodil reševalno akcijo. O usodi ostalih članov oddelka ni nič znanega. Mogoče je, da so se čez alpske vrhove rešili na francoska tla.
Pariz, 28. januarja. AA. Z italijansko-francoske meje poročajo:	Smučarska pa-
trulja treh al pinov, ki eo jo pred nekaj dnevi pogrešili, se je nepoškodovana vrnila v Bordovecchio. Potrjuje se vest, da Je vseli IB mož, ki so šli to patruljo reševat, poginilo pod lavino.
Banska uprava za dvig kokošereje
Ljubljana, 28. januarja. AA. Kr. Lanska uprava je poslala vsem ercskiin načelstvom sledečo okrožnico:
Zelo važna pridobitna panoga našega kmetijstva je kokošjereja. Zato je potrebno čim intenzivnejše delo, da to panogo razvijemo do čimvečje popolnosti in 6 tem tudi dobičkanosnosti. Namen kraljevske banske uprave je, razširiti v Drav. ski banovini čimbolj rjavo štajersko kokoš, ki je dobila svoj končni standard na anketi dne 20. novembra 1930 v Celju.
V spomladi 1931 bo- način pospeSevanja ko-košjereje sledeči:
Nabavo jajc za valjenje in razdelitev enodnevnih piščet prevzamejo sreska načelstva s pomočjo pristojnih kmetijskih referentov. Sreska načelstva zbirajo naročila za jajca za valjenje 111 za enodnevna piščeta. Pri tem pa vpoštevajo samo resno naročnike, kjer je pričakovati, da bodo piščeta v resnici obdržali za pleme. Tudi jajca za valjenje preskrbijo sreska načelstva sama. Pri tern pa morajo vpoštevati samo priznano dobra kokošjerejce in samo pri teh smejo jajca naročati. Sreska načelstva bodo oddajala jajca za valjenje po 1 Din komad, enodnevna piščeta pa po 3 Din za komad.
Drobiž z vsega sveta
Beograd, 28. januarja. AA. Snoči ob 21.19,55 eo zabeležili potresni aparati na Tašmajdamu začetek katastrofalnega potresa v daljavi 6200 km od Beograda. Največje nihanje je bilo ob 21.51 z 254 mikroni. Konec potresa je bilo ob 13.15.
Beograd, 28. januarja. AA. Davi ob 6.55,15 eo zabeležili sezmografski aparati na Tašmajdanu začetek potresa v daljavi 510 km od Beograda. Maksimalno gibanje tal je bilo ob 6.57.37 s 66 mikroni. Konec potresa je bil ob 7.40.
Stockholm, 28. januarja. AA. Tukajšnji časopisi objavljajo obširne nekrologe o znamenitem švedskem letalcu Lundborgu, ki se je smrtno penesrečil na malmslaettskem letališču, ko je poizkušal neko novo letalo.
Curih, 28. januarja. AA. Potresna postaja je zabeležila snoči ob 21'20 močan potres v daljavi 7800 km.
Marseille, 28. januarja. AA. Neki tramvaj je zadel ob neki tovorni voz. Ubiti sta bili dve osebi in več OBeb je bilo ranjenih.
Newyork, 28. januarja. AA. Ameriška industrija jekla je imela do septembra 1930 104.465.000 do. larjev dobička napram 197.592.000 v letu 1929.
Toronto, 28. januarja. AA. Kakor poročajo, «e pogajanja za ustanovitev velikega trn sta tvor-nic papirja nadaljujejo.
Trust bo razpolagal B 600 milijoni dolarji kapitala.
Pariz, 28. januarja. AA. Pri Angoulemu Je skočil iz tira brzovlak Bordeaux—Pariz, ker so nekateri neznanci odvili vijake pri tračnicah. Vež oseb je bilo ranjenih. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, da najdejo krivce.
Preganjanje slovanske duhovščine v Italiji
župnika Rejec in Frulič obtožena protidržavne agitacije
in aretirana
Dijaška stavka na
Krvavi spopadi s policijo — Izredne varnostne mere v Madridu
Slavospevi rimskega »Giornale d’Italia« ~ Grandi je razbil francoski načrt za ustanovitev protisovjetske in protiameriške fronte v obliki Brian dove Panevrope
Spomini na šolo
Te dni so razpravljali v našem banskem svetu precej obširno tudi o našem šolstvu. Kaj so gospodje banski svetniki povedali, tega res ne vem, ker sem prebral samo naslov in pa pogledal sem, kako dolgo je poročilo. Bral sem pa z velikim zanimanjem v nedeljo zvečer dunajsko >N. Fr. Presse«, kjer pripoveduje znameniti angleški državnik nekaj svojih spominov na svoja šolska leta. In ker se mi zdi, da ta mož ni na prežganki priplaval na ta čudni naš svet, mislim, da ne bo napačno, če tudi naš svet izve, kaj pravi ta mož o šoli. Tako-le piše:
»Moje bivanje v »Royal Military College« Je žalostna postaja v mojem življenju. Dvanajst let je trajala tista doba, ko so red-kokedaj od mene zahtevali, naj se naučim nekaj, kar bi se mi zdelo koristno ali vsaj zanimivo. Če se spominjam na ta leta, se mi zde vedno kot nesrečen in brezsmiselni odlomek svojega življenja. Srečen sem bil kot otrok v otroški dobi pri svojih igračah tn vsako leto sem bil bolj srečen, dokler nisem postal fant. Toda tista šolska leta bo temna in težka senca nad mojim življenjem, kajti to je bila ena sama, nepretrgana vrsta bridkosti. To je bil čas truda, ki ni rodil nobenega plodu, bila so to leta nejevolje in brezsmiselnega dolgočasja.«
Potem pa pravi še to:
»Dolga šolska doba, ki je za socialni napredek neobhodno potrebna, je za človeštvo prav gotovo nekaj nenaravnega. Vsak normalen deček želi očetu pomagati pri njegovem delu, da mu nomaga zaslužiti, da mu koristi, kolikor mu to dopuščajo njegove moči. Deček bi rad zaslužil denar, da bi pomagal doma. Tudi nekaj prostosti hoče imeti. On zahteva pravico, da dela, ali pa da strada. Šele take dečke bo mogoče zvečer res prijela prava ljubezen do učenja, ki to ljubezen res zaslužijo in jo sami nosijo v svojem srcu.«
Pri nas se je zadnje leto razpasla navada, da moramo kar navprek vse hvaliti, kar imamo. Winston Churchil pa, ki je brez dvoma velik Anglež, je v tem oziru drugačen: ni namreč nič hudega, nekaj neprijetnega povedati, če poveš kakšno neprijetnost z namenom, da bi bilo bolje. Ta namen se vidi navadno že iz načina, kako poveš svoje težave in bolečine.
— Parnik Kraljiee Marije bo skoro dogotov-ljen. Dela na parniku »Kraljica Marija« so v polnem razmahu. Vendar pa parnik ne bo še gotov do 3. februarja, kakor je bilo določeno, da bi ga mogli krstiti v Dubrovniku, temveč bo dogotovljen Sele 21. februarja. Takrat ga bodo krstili. Na to slovesnost bo povabljenih 200 gostov, ki bodo na parniku napravili izlet od Splita do Kotora.
— Telefonski promet i vso Nemčijo. Od 1. Januarja t. 1. naprej se lahko vrši promet iz vseh krajev v državi, ki imajo telefon, z vso Nemčijo. Taksa za Nemčijo se računa po pasu,
▼	katerem leži kraj v Nemčji, v Jugoslaviji pa po pasu, v katerem leži kraj v Jugoslaviji.
Prva katastrska razstava. V torek dopoldne so na srednji tehnični šoli v prisotnosti finančnega ministra dr. švrljuge otvorild v Beo-g .du prvo katastrsko rnzsiavo, katero je priredil oddelek katastrskih in državnih dobrin finančnega ministrstva z geometrijskim odsekom srednje tehnične šole v Beogradu. O pri' Kiti otvoritve je imel minister Švrijugia daljši govor, v katerem je naglažal važnost katastra in katastrske službe.
— Volna, bombaš, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 In Stari trg 12.	166
Spremembe v železniški službi
Premeščeni: II/3 Bajuk Izidor, šef postaje St. Janž na Dol. v prometno komerc. oddelje-nje direkcije; III/2 Hren Josip, komerc. uradnik, Tezno v Kandijo; svaničnik 1/4 Penca Fr., prometnik, Vuzenica Muta na Savo. Postavljeni so za stalne zvaničnike I 4. Čolnik Alojzij, vosov. preglednik, kurilnica Maribor; Bertoncelj Jožef, admin. zvan. kurilnica Ljubljana I gl. kol.; Bari Rudolf, komerc. zvan. Vrhnika; Čarman Dominik, obrtnik kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Garin Franc, kurjač, kurilnica Ljub-jana glav. kol.; Belič Viktor, postaj, zvan.
ko1' ^vaničuike 118: kurjači: f k?ril“ica Ljubljana II gor. kol.; Ramšak Franc, kurilnica Maribor; Brodnjak Mihael kurilnica Maribor; Barag« Janez, kurilni-
1	K1- ko1-; Cvahte Karol, kurilnica or, hweoner Henrik, kurilnica Ljubija, na II gor kol.; Ahačič Valentin, kurilnica Zidani most; Šteh Franc, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Čerin Janez, kurilnica Ljubljana I gl. kol.; Scbunko Janez, kurilnica Maribor; sklad, zvaničnik: Dimer Frančišek; Bistrica B. jezero; desetar: Bahun Andrej, Maribor gl. kol.; služitelj, 8. skupine: Habič Frančišek, nočni čuvaj, Ljubljana gor. kol. Komorcijelni izpit so poloiili: uradnik 11/5 Golobič Rudolf, Rujhen-burg; zvaničniki I 4: Stalowsky Cecilija, Ljubljana gl. kol.; Porenta Josip, Kranj; Gregor! Josip, Rogaška Slatina; zvaničnik II 2: Gorup Karel, Šmartno ob Paki; dnevni'arji: Jovanovič Sava, Slov. Gradec; Mozetič Marija, Ljubljana gl. kol.; Jeglič Vida, Tržič.
Jz ‘Dvavshe
d Vsi, ki se nuroče na »Jugoslovana« s 1. februarjem, dobe brezplačno vse številke lista od 25. t. m. daljo, ko jo začel izhajati Remarqueov zanimivi roman »Pot nazaj«.
d Razpis služb gozdnih čuvajev. Naše gozdarje opozarjamo na razpis služb gozdnih čuvajev. Glej »Službene objave«. Službe razpisuje šum-slca uprava v Skoplju. V takih službah so se poebno izkazali Slovenci. 2e zdaj jih je nekaj tam v službi in so se prav priljubili pri svojih predpostavljenih, ker so na glasu, da so pridni in vestni.
d V. reprezentančni ples slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani. Cenj. dame in gospode, ki se udeleže plesa, obveščamo, da se bo vršil slavnostni sprejem zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksadra I. div. generala Iliča ob 9’30 uri ter prosimo, da so pred tem časom v dvorani. Da bo sprejem čim slovesnejši, prosimo cenj. gospodo, da pride z odlikovanji ter se ravna po navodilih sprejemnega komiteja.
d Planinski ples priredi v SokoJskeim domu v Radovljici podružnica SPD v soboto 81. t. m. zvečer. V dvorani bodo to noč zopet otvorjene važnejše gorenjske planinske koče in gostoljubno sprejemale pod svojo streho planince in planinke. Originalne olike in dekoracije, priznani N o Jelov jazband, topli kirofi, dobra vina tor solidna postrežba z vsem, kar zahteva telesni blagor, bodo ustvariM planinsko razpoloženje. Temu velja tudi predpis: obleka sme biti planinska, športna, narodne noše a-li kvečjemu promenadna.
Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich.
6602
d Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. uri v Ljubljani 765-l, v Mariboru 758-8, termometer v Ljubljani — 2'5, v Mariboru — 4. V Ljubljani in v Mariboru je bilo mimo. Oblačnost je znašala v Ljubljani 10, v Mariboru pa 2. Deževalo je samo v Beogradu (1 mm), snežilo pa v Sarajevu (2 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 0-4, najnižja pa — 8, v Mariboru —4, v Mostaru 2, v Zagrebu 0, v Beogradu — 1, v Sarajevu — 8, v Skoplju 0.
HjubliaLncL
Četrtek, 20. januarja 1931, Frančišek. Pravoslavni: 16. januarja, Verige sv. P.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajska cesti, L e u s 1 e k na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*
■	Zanimivo predavanje s filmom. Mr. Law-rence, ameriški delegat, je predvčerajšnjim predaval pod okriljem ljubljanskega Avtokluba
o	ameriških avtomobilskih cestah in o avtomobilih. Predaval je angleško, kar je sproti slovenski tolmačil g. John S a boe. Amerika je poslala v Evropo 64 svojih delegatov, da pokažejo, kakšne ceste ima Amerika in kako jih gradi. 8 tem delajo obenem propagando za avtomobilizem, saj je Evunpa najboljši odjemalce ameriških avtomobilov. Amerika se zanima tudi za naše ceste in je poročilo tajnika TOI g. Mohoriča v Beogradu o naših cestah po vojni vzbudilo tam veliko zanimanje. Film o makadamskih o stah nam je pokazal, da grade v Ameriki ceste večinoma s stroji. Zanimive so bile buli slike iz tovor t za vtomobile, kjer smo vidri!, da je v Ameriki stroj kralj, ki se mu vse ukloni, celo človek.
■ Rentnemu davku zavezane osebe se opozarjajo na razglas davčne uprave za mesto, ki je nabit na mestni deski. Prijave je vložiti do 15. februarja 1931. pri davčni upravi ali pa pri mestnem odpravništvu, Mestni trg 27/111, sobn 48. Tiskovine se dobijo Istotam.
■ V. reprezentančni ples slušateljev Aleksandrove univerze se bo vršil v soboto 81. jan. v Unionu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Vabila so razposlana. Kdor ga ni prejel, naj nam to blagohotno oprosti in ga reklamira ali osebno pri vratarju g. Jeranu ali pa pismeno na pripravljalni odbor V. repr. plesa.
■ Ljubljanska drama proslavi 60-letnico pisatelja F. S. Finžgarja s vprizoritvijo njegove narodne igre »Divji lovec«. Slavnostna predstava bo 9. februarja. Naročila za vstopnice sprejema uprava Narodnega gledališča pismeno ali telefonično do 1. februarja.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. V splošni bolnici je umrl 27. t. m. Peter Kuhar, 86 let star, posestnik Iz Cerkelj pri Kranju, včeraj pa Rupert Skalar, 37 let star, cigan iz Mirne na Dol. V Ljubljani sta umrla še včeraj Ivan Gantar, 76 let star, aranžer mestnega pogrebnega zavoda v p., Gosposka ul. 6 in Peter Pavlin, 53 let star, sprevodnik dr. žel. v pokoju, Verovškova ul. 26.
■ Zlata poroka. Danes praznuje s svojo zvesto družico zlato poroko g. Osterc Anton, delovodja mestnega cestnega nadzorstva. Rodil se je leto 1852. v Škofji Loki. Izučil se je za čevljarja, katero obrt je izvrševal dolgo v bivši prisilni delavnici. Potem je bil pa sprejet v mestno službo. Kdor ga pozna, ne more verjeti, da Ima na hrbtu že osmi križ. Gibčen in uren teka še po ljubljanskih cestah kakor mladenič. Nad vse simpatičen je v občevanju in ima številne znance in prijatelje. Njegova gospa je Mi-cika, rojena Kuralt in Gorenje vasi pri Ratečah. Svojih 6 otrok sta zakonca vzorno vzgojila
Jz drugih
Reforma bračnega prava
V	Zagrebu je te dni predavala v okviru »Zenskega pokreta« ga. dr. Mira Winter o reformi bračnega prava. Med drugim je orisala zgodovinski pregled bračnih odnosov. Brak Je bil pri najprimitivnejšem človeku religijoz-nega značaja. Ta človek tudi ni živel v trajni in stalni zakonski zvezi. Obstojala je samo rodbinska zveza med materjo in detetom, oče je bil tujec. To je bila doba takozvanega matri-jarhata, ki obstoja danes samo še pri nekem narodu v Kavkazu. Zena je gospodarica v hiši, mož pa živi pri njej kakor trot.
Prehod iz materinskega prava v očetovsko pravo v družini je pomenil dolgotrajno borbo. Z naseljenjem je prešel matrijarhat v patrijar-hat. Ta prehod je simbolično ohranjen pri nekaterih narodih, n. pr. pri južnih Francozih in tudi pri nas v nekaterih krajih Bosne in Dalmacije. Oče leže po porodu deteta v posteljo in se obnaša kot bolnik, porodnica pa opravlja vse posle v hiši. To je takozvano moževo porodništvo (couvade pri Francozih), s katerim se simbolično pokaže sorodstvo med očetom in detetom. Srednji vek je smatral brak za versko institucijo. Moderno bračno pravo pa gre za tem, da zagotovi državi čim večji vpliv nad sklepanjem in razveljavljanjem zakona Tako je v skoro vseh evropskih državah uveden civilni zakon. Načelo absolutne enakopravnosti obeh zakoncev je uzakonjeno samo v novem bračnem pravu sovjetske Rusije. Predavateljica je poudarila, da mora tudi naše zakonodajalce voditi pri izdelavi novega meščanskega zakona princip enakosti zakonskih dru-gov. Priznala je, da preživlja današnji zakon težko krizo, kakor tudi mnoge druge kulturne in specijalne pridobitve. Glede onemogočanja braka zaradi duševnih ali telesnih defektov zakoncev, kakor so degeneriranci, alkoholiki, jetični, epileptiki, sifilitiki itd., je izjavila, da je v Skandinaviji in v Bolgariji n. pr. epilepsija in spolna bolezen ženitbena zapreka. Je mnenja, da ni umestno uzakoniti zapreke v takih primerih, naj bi se samo dobilo zagotovilo, da taki zakonci ne bodo imeli otrok. — Ustava švicarskega zakona razveljavlja zakon, ako je kdo od zakoncev zatajil bolezen, ki bi lahko škodila potomstvu. Se liberalnejši v tem pogledu je nemški zakon. Tudi češkoslovaški zakon dopušča razveljavljenje braka pri dolgotrajnih boleznih tega ali onega zakonca. — Zelo liberalna je tudi skandinavska zakonodaja, ki dopušča razveljavljenje zakona, če se oba zakonca v tem sporazumeta. Tendenca modernih zakonov gre za tem, da omogočuje razpo-roke, toda da dobi nekrivec primerno gmotno kompenzacijo. Predavateljica je končno pouda-rila^ naj služi pri reformi jugoslovanskega bračnega zakona za vzgled portugalski meščanski zakon, ki pravi: Bračna zajednica se osnuje ob popolni svobodi in enakosti bračnib
drugov. Soprog je dolžan naposled, da ščiti ženo in deco v osebnem in imovinskem pogledu. Zena naj po mogočnosti vodi gospodinjstvo in moralno vpliva, da se obvaruje in spopolnjuje družinsko edinstvo.
Našli so ga v ptujski bolnici
Iz Čakovca je pred dnevi izginil zobotehnik Fric Živko. Njegova mati je prosila policijo, naj obvesti vse stražnice o tem, toda za izginulim zobotehnikom ni bilo sluha ne duha. Ker si je že nekoč poskusil vzeti življenje, so bili vsi v skrbeh, da si ni to pot zopet kaj hudega storil. V ponedeljek pa je ptujska policija obvestila zobotehnikovo mater, da leži njen sin v ptujski bolnici in se bori s smrtjo. Stražnik je v Ptuju fanta pred samomorom opazil, ko jo stopil v neko gostilno. Gostilničar je videl, da je mladenič zelo razburjen in ga je vprašal, kaj mu je. Ta je odgovoril, da ga boli glava, nakar je nasul nekega praška v vino in ga izpil, plačal in odšel. Stražnik je šel za njim in ga hotel ravno ustaviti, ko se je mladenič zdrušil nezavesten na tla. Odpeljali so ga takoj v bolnico, kjer je prišel šele po 48 urah k zavesti, nakar so ugotovili njegovo identiteto.
b Zanimiv proces. Prihodnje dni bodo v Splitu sodili finančna organa Brajkoviča in Mandiča ter seljaka Biličiča. Državno pravdni-fitvo obtožuje finančna organa, da sta ubila tri kmete, Biličiča pa, da je umorjenim pobral listnice z denarjem. Finančna organa sta baje streljala na kmete kot tihotapce.
b Trgovci z dekleti? Iz Sombora poročajo, da je zagonetno izginila neka Suzana Ort iz Starega Sivca, stara 18 let. Bila je najlepše dekle v vasi. Pred dnevi je odšla s fantom na ples in se ni več vrnila. Če ne gre za ljubavno pustolovščino, je padla najbrže v roke trgovcem z dekleti.
b Otroka je ukradel. Nekemu Nemanji Ko kiču, lastniku kopališča v Beogradu, je izginila hčerka edinka Ljubimka, stara 20 mesecev. Policija je storila vse, da bi našla dete, toda zaman. Kokič je pa pred dnevi dobil preko policije pismo, v katerem ga neka Ljubica Stanivukovič iz Nove Gradiške obvešča, da je videla malo Ljubimko v vasi Ilineih. Sporo-čila je: »Pred dnevi sem bila v Ilineih in opazila na ulici nekega moškega, ki je imel v naročju dete. Pogledala sem ga natančneje in ugotovila, da je dete vaša last, in to po fotografiji, ki je bila objavljena ▼ časopisih. Ko kič Je takoj odpotoval v Ilince, ki so 80 km oddaljene od Sremske Mitroviče, toda upanja ima prav malo, da bo svoje dete našeL Njegova žena pa nestrpno čaka doma uspehe njegovega iskanja.
in jih spravila do krni na. Tudi mi iskreno če-etitamo ob tej priliki i<n želimo zakoncema še mnogo let.
I	Obdarovanje otrok pri Krapežu. V sredo popoldne ee je viršila v Krapežev! restavraciji intimna domača slavnost, na kateri je bilo obdarovanih 21 šoloobveznih otrok, in sicer iz izkupička proslave Kropeče ve 40-letnice. Otroci ■o prejeli oblekce, nogavice, naramnice in čevlje. Krapež je .postregel otrokom tudi z majhno zakusko, pri kateri je igrala domača restavracijska godba.
1	Skladatelj L. M. Škerjanc vodi že nekaj zaporednih sezon Orkestralno društvo ljubljanske Glasbene Matice. Društvo je izvedlo pod njegovim vodstvom že več simfoničnih koncertov in izvajalo celo vrsto zelo pomembnih del domače in svetovne literature. L. M. Škerjanc Je eden najplodovitejših slovenskih skladateljev mlajše generacije, za svojo življensko nalogo pa ti je postavil tudi dirigiranje simfoničnih del. Tej nalogi služi z vsem svojim globokim znanjem ter z veliko ljubeznijo In resnostjo. Lansko leto je obiskoval znameniti dirigentski tečaj v Švici, pod vodstvom ravnatelja Feliksa Wein-gartnerja. Povrnil se je v Ljubljano z bogatimi skušnjami, katere vse hoče posvetiti našemu koncertnemu udejstvovanju. Za svoj prvi letošnji simfonični koncert, ki ga dirigira v petek 6. februarja, si je izbral program, ki obsega klasična, pa tudi novejša dela. Izmed klasikov bo dirigiral Mozarta in Liszta, iz novej-Hh del pa Debussyja in Ravela. Opozarjamo na simfonični koncert 6. februarja. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni.
■ Svetosavska proslava na Taboru. K našemu včerajšnjemu poročilu o proslavi ugotavljamo, da je zastopal sokolsko župo Ljubljana starosta br. dr. Pipenbacher, Sokola I pa podstarosta prof. br. Marolt.
■ Popravljamo. Solo-točke na torkovi večerni svetosavski proslavi na Taboru Je pela gdč. Jana Moserjeva in ne Meščeva.
■ Služkinje! Vodstvo kuharske šole v Prečni ulici št. 2 vas vabi v shajališče, ki je odprto vsako nedeljo in praznik, od pol 4. do pol 7. ure. Pridite v obilnem številu. Vstop prost.
■ Nesreče. Delavec Anton Kovič, doma iz Za-boršta občina Krtina pri Kamniku je sekal drogove za hmelj in se usekal s sekiro v levo koleno. — Andrej Mlinar, čevljarski vajenec iz Lipelj pri Planini je pri svojem mojstru sekal drva in se s sekiro usekal v levo roko. — 5-letnemu posestnikovemu sinu Josipu Lebarju iz Sp. Slivnice 18, je slamoreznica odrezala prste na levi roki. Vse tri ponesrečence so z rešilnim vozom prepeljali ▼ splošno bolnico v Ljubljani.
■ Tatvina kolesa. Slugi Maksu Urbančiču, stanujočemu na Cesti na Brdo št. 8, je neznan tat ukradel ob 20. uri izpred trafike na GUncah, Tržaška cesta 26 kolo, vredno 700 Din.
Celje
Obrtniški ples, ki je postal priljubljena prireditev v Celju, se bo vriil v nedeljo 1. februarja v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Kdor pomotoma ni prejel vabila, je s tem vljudno vabljen.
* Svetosavska zabava. Za to tradicijonelno pri-reditev vlada splošno zanimanje, zlasti še, ket bodo dame v večini prišle v narodnih nošah, Sviral bo dober jazz-hand.
* Borza dela v Celju potrebuje 3 konjski hlapce, 3 hlapce za govejo živino, 1 hišnegt hlapca, 1 kravarja-švicarja, 24 rudarjev, 1 vodo vodnega inštalaterja, 1 kovinarja-niojstra, 2 ko larja, 2 prcdilca in kodralca živine, 2 raznašale« kruha, 2 hotelski slugi, 11 vajencev; 24 kmečki! dekel, 4 natakarice, 1 kavarniško kuharico, 3 kuharice, 12 služkinj, 1 sobarico, 1 varuško, 3 gospodinji.
* Mestni kino predvaju danes nov zvočni filn »Ne. verujem več nobeni ženi« z Rihardom Tau berjem. Kot dodatek zvočna šaloigra.
* Ples trgovskih nameSlencev v soboto 30. t m. v veliki dvorani Celjskega doma bo dosto jen zaključek letošnje plesne šole. Zato so vs plesalci vljudno vabljeni.
* Koliko se je lani t> Celju in celjski okolic, popilo. V letu 1930 se je v mestu popilo v go stilnuh in kavarnah oziroma na drobno prodal« 462.300 1 vina, 372.100 1 piva, 39.500 1 žganja tei 23.900 1 sadjevca; v okoliški občini pa 224.900 vina, 71.600 1 piva, 4800 1 žganja ter 31.600 1 sad jevca. Lepi denarci so kljub krizi splavali t nič. Gradilo pa se je v Celju tako malo, di se sploh no splača omeniti.
_* Vazno za lastnike motornih vozil. Predstoj ništvo mestne policije naznanja, da so prispeli nove evidenčne tablice za motorna vozila. Lasi niki motornih vozil (avtobusov, osebnih in to vornih avtomobilov ter motornih koles), ki sta nujejo v območju predstojništva mestne policij« naj pridejo ponje.
* Smrtiui kosa. V torek je na Bregu št 3i umrla zasebnica ga. Rukun Jera v 65. letu sta rosti. Pokojnica je bila tašča trgovca g. Scma Pokopali jo bodo jutri v petek ob 13. nu oko liškeni pokopališču. — V javni bolnici je 28 L m. umrl 63-letni Plahuta Florijan, kovač ii mali posestnik iz Sv. Jurjja ob juž. žel.
* Nezgode. V opekarni v Sp. Hudinji je 21 letnega delavca šnideriča Ignaca pritisnil železn voziček ob steno in mu zdrobil prsni koš. Težki ponesrečenega delavca so prepeljali v javno bol nico. — 18-1 etni Toplak Miran, sin lastnika avte takse, se je doma poparil s kropom in dobi poškodbe po obrazu in rokah. Tudi njega s morali oddati v bolnico.
* Brez nosu prišel v bolnico. V torek je Rečici ob Savinji sedel 32-lctni žagar Krumpa« nik Alojz v gostilni in kakor ne gre brez pr< pira, se je tudi tukaj začelo besedičenje, ki j končalo v pretepu, r katerem je doslej neznai storile« Krurnpačnika vdaril s nekim trdim preč metom s tako silo po obrazu, da mu je vso spreii njo stran obraza zdrobil. Grozno zmrcvarjeneg Krurnpačnika so prepeljali r celjsko javno bol nlco. Nesrečnež sploh nima več nosu.
Stran % m
JUGOSLOVAN
ftlavibcv
ai Sokol Maribor I. priredi v nedeljo, dne 1. februarja ob 20. uri v telovadnici podčastniške &oJe članski sestanek a predavanjem brata prosveta rja prof. Roberta Kende o borbi za ze-dinjeuje Jugoslavije, enodejanko »On in njegov drugi ter družabnim večerom. Prijatelji sokolstva dobrodošli!
m Na svečnico bodo trgovine po odredbi trgovskega gremija v Mariboru odprte najdalj« do 13. ure.
m Izpraznitev Tegetthofove rojstne hiše.Vče-raij so se začele izseljevati iz Tegetthofove rojstne hiše, kaitero nameravajo podreti, prve trgovine. Pred 1. februarjem mora biti poslopje popolnoma pra-zno. Svoje trgovine morajo izprazniti trgovec s čevlji Godec, trgovina z gumijastima predmeti ln motornimi vozili Moravec, trgovina z dežniki Vidmar-Favai in tobačna trafika Svetelk. Zaradi podiranja ostane tudi Gonpoeka ulica do nadatajega zaprta xa promet z vozovi.
m Zavržni izpiti ua trgovski akademiji. Na tukajšnji državni trgovski akademiji so opravljali te dni završnii iapit (maturo): Ida Brečko-va, Anton Cimerman, Jožica Kožuliova, Irma Kuraindova, Adolf Leskovšek, Mile Strajnar, Ivo Šoštarič in Valerija Tintova, ki 90 ga vsi ugodno prestali.
in Pogreb ponesrečenega Grobelška. Včeraj »opoldne so ob udeležbi okrog 1500 ljudi položili k večnemu počitku v Konjicah poaiesreče-nego veletrgovca Franca Grobelška. Pogreba ki ga je vodil frančiškanski župnik Landergott, »o se udeležili po večini pridobitni sloji.
m Odgoditev premiere »Ciganske ljubezni«. Premiera Leharjeve operete »Ciganska ljubezen« se je morala vsled bolezni gdč. Firatnikove odgoditi na prihodnji teden.
m Mariborski smučarski klub priredi, v slučaju ugodnih snežnih raamer dne 1. in 2. februarja izlet k Rimskemu vrelou. Odhod v soboto in nedeljo z vlakom do postaje Guštanj. Od postaje eno uro hoda do Rimskega vrelca. Za prenočišče je preskrbljeno. Informacije daje klubov tajnik v trgovini Stoječ, Jurčičeva ul. 8. Vabljeni so vsi smučarji!
m Vinogradniški kongres in »inska ra*«tava. Pne 10. maja t. 1. bo v Mariboru deseti kongres \ nogradnikov iz Dravske banovine, združen z občnim zborom. Istega dna ob 11.80 bo otvor-jena tudi velika vinska razstava z vinskim sejmom za vina iz Slovenije. Za odstopi lev svojih velikih dvoran za kongres in razstavo sta bili naprošeni Posojilnica Narodni dom in Prosvetna zveza. Na čelu vodstva vse prireditve sta gg. minister v p. prof. Vesenjak in veleposestnik Lovro Petovar iz Ivanjkovcev.
m Kletarski tečaj. Mariborska Zveza gostilničarskih zadrug bo priredila dne 5., 6. in 7. februarja v banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru kletarski tečaj za gostilničarje in njihove sinove. Pristopnina 40 Din za osebo. Prijave sprejema zveza.
m Občni zbor Zvezo gostilničarskih zadrug. Mariborska Zveza gostilničarskih zadrug bo imela svoj letošnji občni »bor danes 29. t. m. v hotelu »Orel«.
m Začetek gradbene sezone. V Mariboru teto za letom upamo, da nam bo prineslo novo gradbeno podjetnost. Velike načrte delamo — na papirju. Potem sezidamo kvečjemu eno hišo, ki je res dostojna mesta. Tudi letos smo pričeli zgodaj. V ponedeljek so namreč pričeli podirati sta.ro Tegetthofovo rojstno hišo na oglu Slovenske in Gosposke ulice, da bodo na n-je-np.m mestu mogli zgraditi lepo moderno palačo Hranilnice Dravske banovine v Mariboru. Nova stavba bo v Slovenski ulici štirinadstropna. S tem bo Gosposka ulioa na tein mestu
Zločinski šmarski požigalec napadel šolarčka
Moral je poklekniti pred njim in ga prositi milosti, da ga ni ustrelil
Šmarje, 28. januarja.
Nedavno smo poročali o več zagonetnih podtaknjenih požigih pri Šmarju, ki so povzročili trem posestnikom okoli 300.000 Din škode. Vse okolnosti kažejo, da je na delu zločinski požigalec. Minulo nedeljo so ga opazili na Velikem vrhu pri posestniku in gostilničarju Jakobu Kastelicu, ravno ko se je priplazil pod kozolec in ga hotel zažgati. Domači hlapec in nekateri domačini so se potrudili, da bi ga ujeli, a neznanec jim je še pravočasno izginil v gozd.
Preplašeno ljudstvo je radi teh dogodkov u-vedlo nočno stražo. Kako zelo so potrebne straže, kaže naslednji razburljiv dogodek, ki se je pripetil davi v gozdu med vasjo Pleš in Šmarjem.
Učenec ponavljalnega razreda Anton Janc iz Pleš se je davi kot običajno napravil na pot v šolo. Ko je korakal skozi gozd, je nenadoma
stopil predenj leznanec, okoli 30 let star, o-blečen v črno obleko, rjave čevlje in siv klobuk in ga začel spraševati, kako se piše, kje še ponoči stražijo in če ima pri sebi kaj denarja. Jančevemu zatrjevanju, da je brez denarja, neznanec ni verjel, zato mu je sam preiskal žepe in mu nato z revolverjem v roki zagrozil, da ga bo ustrelil. Kakor izpoveduje Janc, je moral pred neznancem poklekniti in ga s povzdignjenimi rokami prositi milosti.
Ko se je fant oddaljil, je tujec ustrelil enkrat za njim. Ves preplašen je Janc pritekel v šolo in povedal, kaj se mu je pripetilo. 0 dogodku so bili takoj obveščeni orožniki, ki so uvedli obširne poizvedbe. V interesu javnega reda in varnosti je, da preišče oblast vso bližnjo okolico in izsledi neznanca, ki je postal strah in trepet prebivalstva okoli Šmarja.
Štiri obravnave pred senatom trojice
Ljubljana, 28. januarja.
Včeraj so se vršile pred senatom trojice, ki »o jo tvorili predsednik Mladič in sodnika Kralj in Lederhas, štiri obravnave. Državno tožilstvo je zastopal državni pravdnik dr. Fellacher.
Vlom v Tavčarjevi ulici.
Pred senatom trojice je stal kot prvi obtoženec Kosta Novakovič, rojen 1. 1848. v Novem Sadu in tja pristojen, oženjen, šofer v Podgori 38, že kaznovan. Obtožen je bil, da je par dni pred jesenskim velesejmom nesel na stanovanje trgovca Josipa Goldsteina v Tavčarjevi ulici kovčege, ko so se Goldsteinovi vrnili z Dunaja in da je ob tej priliki izmaknil ključ, s katerimi je pozneje vlomil v Goldsteinovo stanovanje in skušal odnesti domači hčerki Erni več oblek v vrednosti 4150 Din, a je bil preprečen radi prihoda gdč. Erne, ki ga je prepodila.
Meseca anuarja t l. si je Novakovič v Goldsteinovi trgovini prilastil dvoje daljnogledov in 3 ščipalnike v vrednosti 2190 Din, začetkom junija za časa velesejma pa v Škodo mariborske tvrdke »Watrai; akumulator, vreden 1650 Din. Novakovič, ki je pri Goldsteinovih opravljal službo donašalca, si je 28. junija 1930. pridržal znesek 258’50 Din, s katerim ga je poslal Goldstein k tvrdki Schneider-Verovšek, da plača neki račun, izvabljal pa je pri Goldsteinovih od gospe in hčerke pod pretvezo, da potrebuje denar na sodišču za pravde, iz katerih mora dobiti najmanj 100.000 Din, zneske od 50 do 250 Din v skupnem zuesku 1000 Din.
Pri Številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Frani Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo nvilo odvajajoče »Fran* Joselove< vode, zlasti pri otročmicah z najboljšim uspehom. »Fran* Josefova« grenčiča se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Rakek
V petek na dan tv. Martina bo n« Rakeku semenj, ln sicer kramarski in živinski.
Kar prepričani smo ie bili, da se bo začelo z gradnjo carinarnice in Štirih stanovanjskih hiš xa carinske uradnike najpozneje spomladi tega
..... ~ ---- —  r	...	-	leta.	—	Pretekli teden se je namreč vršila pri
znatno razširjena. S regetthofovo rojstno hiiso	banski „pravi v Ljubljani ponovna licitacija za
izginja kos starega Mariborora. Da bi kdaj iz-	0(]<laj0 (lel pri omenjenih stavbah z neuspehom
giuil tudi klavenni podstavek njegovega spo- j ko( prviJ(
mernika v parku na Jugoslovanskem trgu!
m Pregled avtobusov in avtotaksov. V ponedeljek je bil uradni pregled avtobusov in avto-taksov v Prevaljah, v torek v Poljčanah, danes, v 9redo ob 15. uri bo pregled zamudnikov v mestni plimami v Mariboru, in sicer za mesto Maribor in glavarstvi desni in levi breg. V petek, 90. t. m. bo pregled v Ptuju, v soboto, 31. t. m. pa v Murski Soboti. Lastnikom avtobusov iii avtotaksov, ki bi svojih vozil ne pripeljali k pregledu, se bodo vzele legitimacije to se jim bo prepovedala vsaka nadaljna vožnja.
m Lanski izvo* sadja. Lansko leto je bilo u Slovenskih goric in ostale širše mariborske okolice odposlanih preko <lrxavTiemeje nad 3000 va«onov sadja v vrednosti nad 60,000.000 Dan.
m Dve nezgodi. V torek popoldne je padel v Slovenski Bistrici stanujoči posestnik, 621etm Anton Just tako nesrečno, da tri je zlomil de«no m,go v stegnu. Istega dne popoldne pa se j* spodrsnilo 51etnemu posestniškemu sinu Stanislavu Vabiču, da je padel in ai zlomil levo nogo. Oba je rešilni oddelek odpeljal v bolnico.
m Trg v sredo. VčerajSnji trg je bii silaibo za-loion. Okoličani so pripeljali gamo 2 voza krompirja in zelenjave, 1 voz sadja ter 1 voz lon-V i maa. m nndlA dimlje so ostale ne-
Ne odlašajte več in naročite »e takoj na »Jugoslovana«. Ravnokar je začel priobčevati roman »Pot nazaj* od slovitega Remarquea — avtorja romana »Na zapadli nič novega«.
Osebna vest. Tukajšnji podružnici Ljubljanske kreditne banke je prideljen prokurist g. Flere Viktor — navdušen lovec in ljubitelj narave. Do-sedaj je bil pri podruinici Iste banke v Navem Sadu.	....
Kulukarji! Seznam obvezancev za ljudsko delo je gotov in vsakomur na vpogled v občinski pisarni. Bolje Je, da »i ga prej ogledate in pregledate, da se ne boste pozneje jezdi, če bo kaj napak zapisano.
Brežice
Sokolsko društvo v Globokem. Na pobudo brežiškega sokolskega društva se je ustanovila sokolska četa v Globokem pri Brežicah. Kakor vedno, so tudi tokrat izposlovali ustanovitev učitelji. O društvu sc dosedaj že ni veliko čulo, vendar deluje z vso vnemo. Društvo si je v dobi kratkega obstoja pridobilo vse simpatije občinstva. Glavno zaslugo za ustanovitev društva si je pridobil g. Anton Mikulec, učitelj v Globokem. Agilna društvena uprava je pod vodstvom staroste g. Pavliča; tajniške posle vodi ----------------- .	....
g. Leopold Cvetko; blagajniške g. Molan. Te- J je odpeljal z vlakom ali pa je odšel v lovadbo pa vodi načelnik g. Anton Mikulec. Na- | drugo smer. dalje moramo priznalno omenili Šolskega upra*
Globokem g. Gorjupa, ki gre društvu roko. Telovadba je v ljud-
Semeni^PTutoin^je' bih^amol^glav, j g. Leopold Cvetko;	blagajniške	g.	Molan.	I«	I	je	od]
■nrodanih na tudi le 86. Zelenjavo so prodajati	lovadbo pa vodi načelnik	g.	Anton	Mikulec.	Na-	j	drug0
Lmo /rtnarji iz najbliže okolice, prav tako dalje moramo priznalno omeniti šolskega upra- | cvetice. Krompir se je prodajal že po 4 do 5 Din	vitelja v Globoke
merica. Na trgu za seno je bilo 7 voz sena, 1 voz	v vsakem pogledu
Zagovarjal je Novakoviča dr. 'Žitko, ki je podčrtaval, da je živel Novakovič kot oče 5 mladoletnih otrok v največji bedi m da obtožnica ne drži povsem. Obsojen je bil Novakovič na 4 mesece zapora. V kazen pa se mu všteje preiskovalni zapor od 17. novembra dalje.
Brat okradel bratn.
Mali posestnik Janez Popek, roj. 1. 1880. v Begunjah pri Cerknici, pristojen v Borovnico, doma na Zavrhu 6, je bil obtožen, da je ukradel svojemu bratu Andreju, posestniku v Begunjah 12, srez Logatec, iz nezaklenjenega hleva dva vola, vredna 10.800 Din, 2 verigi in bič v vrednosti 84 Din, 1. 1920. in 1921. neke noči Mariji Turšič več gospodarskih predmetov v vrednosti 515 Din, 1. 1925. Francu Obrezi več gospodarskih predmetov v vrednosti 320 Din, lani pa Francetu Debevcu dve žagi v vrednosti 40 Din.
Obtoženca je zagovarjal dr. Jaške. Popek je bil obtožen, da je ukradel vola, oproščen, radi ostalih deliktov pa obsojen na 3 tedne strogega zapora.
Tajna obravnava.
V tajni obravnavi se je zagovarjal mladoletni Janez D., hlapec, brez stalnega bivališča, radi tatvine zlate ure, srebrne verižice, repetirke-pištole, žepnega noža in denarnice v skupni vrednosti 1043 Din v škodo Franceta Zupana iz Radovljice. Obtoženca je zagovarjal dr. Ahačič. Obsojen je bil D. na tri mesece zaf>ora.
lišu prav izredno drzni. Poročajo lovskim zakupnikom izredno škodo. Prav pusebno piko pa imajo ti tiči na love brežiških lovcev. Povečini love na zadrge. Lovski čuvaji jih budno zasledujejo.
Gasilska veselica. Gasilno društvo v Rajhen-burgu priredi v nedeljo 1. februarja v sokolski dvorani v Rajhenburgu veliko plesno veselico s srečolovom; svirala bo rajlienburSka gasilna godba. Prijatelji gasilstva od bli/.u in daleč iskreno vabljeni!
Pustolovec ko< zdravnik
ki ga pošilja lianska uprava, da preišče vso ionske
Kranj, 28. januarja.
V zadnjem času se je pojavljal v okolici Kranja mlad neznan človek, ki se je izdajal za uradnega zdravnika, ki ima od banske uprave nalogo, da preišče vse ženske, ker se baje širi med njimi neka nalezljiva bolezen. Stopil je enostavno v vsako hišo, brez predstavljenja in legitimiranja, in zahteval, da se mu morajo ženske sleči, da jih preišče. Kazal je tudi nek lepak, ki ga je povsod prebral. Ce se mu zlepa ni posrečilo doseči smoter, je postal kar nasilen. Nasilnež je, kakor ga opisujejo oni, ki so ga imeli čast videti, še mlad; mogoče je star kakih 25 let. Oblečen je elegantno. Nosi moder suknjič, svetle hlače in čepico. Postavi je srednje.
V preteklem tednu je bil v Zabnici, kjer pa ni imel sreče. Neka ženska, ki jo je hotel • silo preiskati, se mu Je uprla in moral je bežati. V ponedeljek 26. t. m. pa se je pojavil na Kucni poleg postajališča Sv. Jošt, ki šteje vsega skupaj nekaj hiš. Ko je prišel s svojo zahtevo k posestniku Jegodiču, vulgo Kosezov-cu in hotel izvrševati svojo nalogo, so ga fantje pregnali in pobegnil brez sledu. O zadevi je bila takoj obveščena kranjska žandannerija, ki je poslala še istega dne dva orožnika nH Kucno. Neznanec je sicer preje trdil, da potuje v smeri proti Selški dolini. Vendar je bilo vse iskanje v tej smeri brez uspeha. Najbrž se
” ‘ kako
Četrtek, 29. januarja 1931.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a*
Občni zbor drustfva »Pravnik«
Ljubljana, 28. januarja. Danes popoldne se je vršil v justičmi palači občni zbor društva »Pravnik«. Vodil ga j« dvorni svetnik v p. g. Bežek, ki je čestital g. Keršiču k imenovanju za predsednika deželnega sodišča. Nato je dal besedo tajniku dr. Sa jovicii. Iz njegovega poročila posnemamo, da ima društvo 680 rednih članov in 4 častne člane. V teku leta je pristopilo drušlvu 35 članov. Umrlo pa jih je 8, med njimi sta ustanovitelja, in sicer dr. Brumen in Avgust Driic-kar. Izstopilo je 17 članov. Društvo je priredilo v teku leta 10 predavanj, od katerih se je 6 bavilo z novim kazenskim zakonikom. Društvo je izdajalo glasilo »Slovenski pravnik«, ki izhaja že 47. leto. »Slovenski pravnik« prinaša prispevke iz vseh panog pravne vede, razen tega ocene in poročila, kakor tudi zbirko odločb iz oivH; nega in kazenskega prava.
Blagajnik dr. Rutar je poročal, da je imelo društvo 69'309'00 Din dohodkov in 52.561-22 Din izdatkov, tako da je znašal prebitek 16.748-38 dinarjev. Čista imovina znaša 19.289-72 Din. Po prežitainju blagajnikovega poročila je g. Bežek sporočil zborovalcem, da je pravkar prejel obvestilo, da je Odvetniška zbornica votirala društvu 5000 Din. Za revizorje je poročal dr. Žirovnik, nakar je bil odboru podeljen absolu-torl-j.
Pri spremembah pravil je bik) sklenjeno, da se spremeni § 9. v toliko, da se voli mesto 10 odbornikov v bodoče 12, § 12. pa tako, da je Jsa kvorum potrebnih 5 Slanov.
Pri volitvah sta bila na novo izvotljena z vzklikom dr. Urbane in dr. Lučovnik. Celotni odbor je sedaj sestavljen tako-le: predsednik dr. Danilo Majaron, odborniki: dr. Bežek, dr. Krašovec, dr. Jančič, in svetnik Kuder; pregledovalca pa sta dr. Tekavčič in dr. Žirovnik.
otave in 8 voz slame. Seno se je prodajalo po 75 do 95 Din, otava po 50 Din. »lama pa po 50 do 55 Din za 100 kilogramov. Veliko je bilo tokrat na trgu tudi sveč — za Svečnico.
m Samomorilen poskus. Včeraj dopoldne okrog 9 ure je na Koroški cesti stanujoča gostilničarjeva hči Ana S. izpila večjo količino veronala, da bi »i taiko vzela življenje. ReSiini oddelek jo je odpeljal v bolnioo, kjer so ji i«-praill želodec, hi je dekle sedwj laven nevarnosti.
m Smrtna nesreča otroka. V torek popoldne so delavci mestnega električnega podjetja t Počehovi postavljali droge za novo elekt/rično napeljavo Njihovo delo so opazovali otroci In nesreča je hotela, da se j« neki drog zvrnil in podri na tla 51etnega posestnikovega sina Franca^ Vabiča. Drog je otroku razbil glavo tn sflo-mll desno nogo. Fantka je rešilni takoj odpeljal v bMnioo, a tu je včeraj podlegel podkodbom.
^v^vuu na ---------------- -
ski šoli in jo poseč« okrog 20 telovadcev, posebno živahno življenje pa je ob nedeljah. Društvo ge marljivo pripravlja «a nastop, ki bo najbrie v spomladi.
Osebna vest. Neprijetno nas je dimila vest, da nas bo v kratkem času zapustil sodnik brežiškega okrajnega sodišča g. Josip Pfeifer. Služboval je v Brežicah krajšo dobo; zaradi iiredno mirnega značaja »i je pridobil globoke simpatije brežiškega, kakor tudi okoliškega občinstva. Imenovani g. Pfeifer odhaja na svojo prošnjo v Kranj. Na novem službenem mestu želimo g. sodniku prav prijetno bivanje!
Sprememba poiesti. Rajhenburška občina je kupila od KovačeviŽevih dedičev hiio sredi trga, katero misli baje podreti in potem na istem mesto postaviti hišo, ki naj bi služila xa učiteljska stanovanja. Zdravnik g. dr. JenSterle ii Trbovelj je kupil od g. 8. Lenarda vinograd in viničarijo v inani vinski gori Sremiču.
Divii lovci. Letos so divji lovci v našem ok»-
Večer Češkoslovaško-jugo-slovanske lige
Ljubljana, 28. januarja. Noooj se je v dvoraui Delavske zbornice vršil prijeten prosvetno - družabni večer Češkoslovaško - jugoslovanske lige s predavanjem g. konzula ČSlf Ševčika o zgodovinskem pohodu češkoslovaških legij skozi Rusijo in Sibirijo in o njihovem odisejskem povratku po daljrijih oceanih v osvobojeno ijlomovino. Dvorano je napolnila številna občina naših Čehoslovakov, narodnega občinstva, naših kulturnih delavcev in zlasti mladine. Občinstvo je v imenu lige nagovoril g. dr. Egon Stare v zanesenih patrijotič-nih besedah, v katerih je podčrtal zgodovinski pomen prijateljstva in bratstva med obema narodoma in globokoumno orisal razvoj nacijo-nalne zavesti Slovencev od tesnih meja najožjo domačije do jugoslovanstva in slovanstva, razvoj, za katerega ima nemale zasluge baS Csl.-jugosl. liga.
Ko je v lepi, blagozvočni češčini pozdravil g. konzula Sevčika, j« dvorana odmevala v gromov kem aplavzu. Potem je g. konzul po kratkem uvodu v slovenščini predaval v češkem jeziku o stvari sami. Njegova izvajanja so ^ponazarjale lepo uspele ski optične slike. Z živo besedo je g. konzul orisal življenje in borbe, teiave in heroizem češkoslovaških vojakov v ruskem ujetništvu — g. konzui je pot legijo-narjev preživel tudi sam. V živih podobah se pred poslušalci vrstile osebe in momenti, ki so odločali o tej veliki dobi nove nacionalne zgodovine češkoslovaškega naroda in pred njihovimi očmi so se pojavljale vse daljne, neznane pokrajine od Kijeva preko Moskve, Vladivostoka in Pekinga pa do Trsta in do naij-večjega triumfa — do ustvaritve nacionalne države. Občinstvo je predavanje — o katerega vsebini bomo še o priliki poročali — sprejelo z navdušenim aplavzom.
Večer je zaključila čajanka, ki so jo pod vodstvom ge. minister dr. Kramerjeve pripravile in oskrbele gospe konzul Ševfikova, vicekonzul Cibclkova, Govekarjeva, dr. Steletova, profesor Jeranova, direktor Kroftova. prof. Burjano-va, dr. Staretova, Kavčičeva, Mohoričev«, dr. Krivičeva, dr. Slokerjeva, dr. Borkova, Eugel-nianova in in gdč. Mohoričev*.
Cerknica
Proslava st). Save. V torek je bit« v Cerknici, in sicer v šoli, manjša proslava sv. Save. Govor o sv. Savi je imel tukajšen nadučitelj g. Leopold Hladnik.
Ponesrečen voznik. Neki hlapec sc je peljal « lahkim vozom od Begunj proti Cerknici. Ker je bil pa hlapec truden, je med potjo na vozu zadremal. Konj je šel svojo pot in, ko se je hlapcu najlnpne sanjalo, je konj * vozom *adel ob kanton. Vo* se je prevrnil in tudi hlapec se je zdramil, a bilo je ie prepozno. Padel je pod voz in dobil je precej hude poškodbe. Zelo občutno se je poškodoval na desni nogi.
*Danes bomo tičit. To burko so odigrali v nedeljo zvečer v dvorani Prosvetnega društva ». velikim uspehom. Kakor čujenio, pripravlja Prosvetno društvo opero »Mlada Breda«.
Šoštanj
Popoln uspeh sokolskega orkestra. Godbeni odsek Sokolskega društva v Šoštauju je priredil v soboto 24. t. m. zvečer v dvorani sokolskega doma svoj prvi koncert. Tako smo vendar dobili svoj dolgo pričakovani orkester, o katerem smo tudi prepričani, da bo ostal in »e razvijal.
Nezgoda v pijanosti
Kranj, 28. januarja.
Včeraj se je mudil v Kranju trgovec I. K., doma iz okolice Radovljice, in nakupoval blago za svojo trgovino. Hotel se je odpeljati s popoldanskim vlakom domov. Ker pa se ga je mož malo preveč nalezel, ni prišel niti do kolodvora. Najpreje je padel dvakrat na tla, to	nlll„	 ...............
da se je srečno pobral. Pri GabreČevi kovač-	Za	t0	nanl	jamči njegov	vodja	bančni	ravnatelj
nici nasproti savskemu mostu pa se je zadel j g.	Luce	Koritzky, čigar	inidjati^osu	m	ener-
v kamenit steber, padel in obležal. Med drugimi ga je videl tudi sinček stražnika g. Ketteja- ki js takoj skočil po očeta, ki je bil sicer ta dan prost. G. Kette je preskrbel dvokolnico, ■ katero so ga odpeljali na rešilno postajo. — Poklicali so zdravnika g. dr. Edvarda Savnika, ki Je ugotovil, da si je nesrečnež izpahnil levo roko in da je udarjen tudi na glavi, ker Je bruhal kri. Pač neprijetne posledice alkohola.
giji ter doslednosti in ljubezni do stvari se je posrečilo, da je v krotki dobi zbor vestno pilil in spravil tako daleč. Saj se nam v je-Beni ie obeta simfonija pri znatno pomnoie-nem orkestru. Orkester ima velik kulturen m gmoten pomen; vse naše predstave bodo i njim poživljene in bolje obiskane, veliki izdatki a« tuje godbe bodo odpadle v korist Sok. društvu. S svojim prvim nastopom si je pridobil nase za-upanje.