»Zgodba z naslovnice: Milan Osterc, novi predsednik zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije »Tema: Možnost izbire starostnika pri odpovedi ledvic »Epidemija, koronavirus covid-19 2 BESEDA UREDNICE Izid glasila Ledvica je finančno podprla BKSS/f Fundacija za financiranje invalidskih in 1 ' * ORGANIZACIJ humanitarnih organizacij Slovenije FINO MMms'iST Ostanimo odgovorni... V naši družbi previaduje iskanje udobja v zunanjem svetu. Za to smo žrtvovati razcvet svojega notranjega sveta. Samo nekaj generacij in naša civiiizacijajedosegia presenettjivotehnotogijo, neverjetno oblije in svobodo. In vendar nas vse to ni osrečilo in izpolnilo. Z razvojem tehnologije naraščata pritisk in ritem življenja ter ustvarita vse več stresa in napetosti. Življenje je videti boljše kot je bilo v preteklosti, toda po drugi strani so milijoni ljudi odvisni od zdravil proti depresiji. Vedno več je bolezni, ki so povezane s stresom. Mnogi so odvisni od poživil ali celo mamil. Vsakdanja rutina in zagotovljen standard nam dajeta lažen občutek varnosti in varljivo obljubo sreče. V to navidezno blaginjo je kot strela z jasnega udaril covid-19, nas iztiril iz naših navad in usodnih razvad. Nenadoma nismo smeli s prijatelji na jutranjo kavico, zvečer v gledališče ali kino, niti na fitnes, ki nam krepi telo in bistri um. V najboljšem primeru smo delali od doma a lismo bili na čakanju. Mnogo hujše je bilo, če je kdo izgubil delo, ker je bil zaposlen v turizmu, gostinstvu, prevozništvu, frizerskem ali kozmetičnem salonu ali kjerkoli tam, kjer so v času epidemije zaprli vrata. Tudi na odrih jepadeizastor in umetnikiso se s svojim občinstvom lahko povezaliedinoprekspleta in socialnih omrežij. Sole so se preselile v domače kuhinje in dnevne sobe, učenje je potekalo na daljavo. Tehnologija je sicer lahko dober pripomoček, nikakor pa ne more nadomestiti medsebojnih odnosov, s katerimi gradimo skupnost in razvijamo družbeno odgovornost. Pravijo, da sečiovekučivse življenje in dokler se učimo, živimo. Zato je šolanje pomembno, vendar ne pozabimo, da je čioveksociaino bitje, kise uči iz odnosov. Odnos pa je povezovanje. Vedno se z nečim povezujemo, vprašanje pa je, s čim. Odnos je raven dojemanja. Ves čas nekaj sporočamo -vprašanje je samo, ali nam gre na roko ali na nos. Tako je ukrep »ostani zdrav - ostani doma« razgalil mnoge nezdrave odnose, na dan so privrele potlačene zamere in prikrita razočaranja. Kot če bi se predolgo gledali v zrcalo in bi se nam začele prikazovati temne sence. Nekateri so težave uspešno premagali, se še bolj povezali in bili drug drugemu v oporo. Nekatere so finančna negotovost, strah, delo na daljavo in vsakodnevni pritiski učenja z otroki pripeljali na rob obupa in nemoči. Otroci, ki nimajo možnosti komunikacije ali pogovarjanja, nimajo kreativnosti in njihovo razumevanje je omejeno. Hudo je, če se otrok uči razumevanja iz sprotnih situacij, ker otroci sami niso sposobni ločiti med resničnimi in neresničnimi situacijami, pa si zadeve pomanjkljivo razlagajo. Zato otroci potrebujejo družbo tako odraslih kot tudi svojih vrstnikov. Učenje je mnogo več kot zgolj zbiranje podatkov, je izobraževanje o tem, kdo smo in kaj je naše poslanstvo. 0 življenju se lahko učimo samo, ko smo skupaj. To so najdragocenejše lekcije učenja. Kdor želi poznati svet, mora najprej spoznati sebe. V medsebojnih odnosih se učimo o sebi, kdo smo, o drugih, kaj je človečnost in o svojem poslanstvu, zakaj živimo. Ali so nam bridkost okužbe z virusom, žalost zaradi pogrešanja prijateljev in strah pred prihodnostjo odkrili kaj je pravismiselživljenja? Ali bomo še vedno hlepeli po pridobivanju gmotnih dobrin, uspešnosti in slavi, ki se razblinijo kot milni mehurčki, ko na naša vrata potrka virus z grožnjo smrti? Rodili smo se v tišini in ko smo odrasli, smo jo prekrili z besedami. Kot otroci smo živeli v svojem srcu, nato pa smo se skrili v glave. Notranji mir smo zamenjali z burnim dogajanjem. Zdaj nenehno begamo med obžalovanjem, česa vse nismo dosegli in načrtovanjem lepše prihodnosti. Srce smo napolnili z grenkobo vseh razočaranj in prizadetosti, glavo smo natrpali s pričakovanji in strahovi, da nam ne bi spet spodletelo. In pri vsem tem ne slišimo ptic v gozdu, ne vidimo cvetlic na travniku, ne prisluhnemo bučanju oceana in se ne čudimo sončnemu zahodu. In prav to ponovno srečanjez naravo, s samim seboj, nam je navkljub vsem nevšečnostim omogočil prav koronavirus. Svet se je ustavil. Brbotanje v glavi se je utišalo, ker se je zunanje dogajanje umirilo. Namesto hrupa avtomobilov smo lahko poslušali ptičje petje. Namesto jutranje megle in smoga je posijalo sonce. Vprašanje pa je, ali bomo ta premik k sebi in lepoto narave okoli nas ohranili navkljub razvoju tehnologije. Jadranka Tavčar Oblak, vaša urednica Kazalo » AKTUALNO Varni prevozi dializnih bolnikov Ambicije za partnersko delovanje » EPIDEMIJA Donorska in transplantacijska dejavnost Covid-io, epidemiologija Novi koronavirus in dializa Oskrba dializnih bolnikov v UKC Maribor Čas pred in po covid-19 » ZGODBA Z NASLOVNICE Dobrota ne pozna preprek » STROKOVNO Možnosti izbire starostnika pri odpovedi ledvic Čustva kot energija » NAŠA SREČANJA Lahkotnost dneva Kako čustva vplivajo na naše bolezni in zdravje » PREHRANA Poletni recepti » BOLNIK BOLNIKU Iz srca hvala Čista desetka » OPTIMIZEM Ledvica podari življenje » DRUŠTVA D LB Nefron: Prehranska delavnica D LB Pomurje: Po epidemiji D LB Lilija: Piknik, da te kap » DIAGNOZA SMEH Zasoljeno, ki je dovoljeno 3 5 5 9 n 13 14 15 19 21 24 25 28 30 31 40 33 33 34 35 »Foto: Milan Osterc »Glasilo Ledvica: Izdaja Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Trg Osvobodilne fronte 10 (Vilharjev podhod, KOS), 1000 Ljubljana »Naslov uredništva: Trg Osvobodilne fronte 10 (Vilharjev podhod, KOS), 1000 Ljubljana»Odgovorna urednica: Jadranka Tavčar Oblak,»Računalniška priprava, oblikovanje in tisk Tiskarna in knjigoveznica Radovljica»Naklada: 18/0 izvodov Varni prevozi diaiiznih boinikov »tekst Milan Osterc Predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Milan Osterc je v času pandemije pozval vse prevoznike dializnih bolnikov, naj vendarle upoštevajo vse varnostne ukrepe za preprečevanje morebitne okužbe. »Vedeti morate, da lahko en sam okužen bolnik, ki ga v skupini štirih ali šestih bolnikov v istem vozilu peljete v bolnišnico ali dializni center -kot nekateri to še vedno počnete - povzroči epidemijo v bolnišnici. Zamislite se! Vsem tistim, ki te ukrepe že izvajate, hvala, vsem tistim, ki jih ne izvajate in jih odklanjate, pa v trezen premislek: bolniki so odvisni od vas in vaših dejanj. Zaščitite njih. Zaščitite sebe. Zaščitite nas.« Maja pa je predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Milan Osterc poslal priložen dopis na Ministrstvo za zdravje in prejel tudi odgovor, ki ga objavljamo v izvirniku. Spoštovani! V Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije, ki šteje dvanajst lokalnih društev po vsej Sloveniji, ugotavljamo, da kljub vašim nasvetom, ukrepom vlade in pa zagotavljanju nekaterih odgovornih ljudi, da je poskrbljeno za varnost, žal, temu ni tako. Nekateri prevozniki nenujnih prevozov še vedno vozijo po štiri, pet dializnih bolnikov hkrati, vožnja pa lahko traja tudi eno uro ali več. Približno 1800 dializnih bolnikov, ki so, kot veste, ranljiva skupina, se ne počuti varne in so s takimi prevozi, namerno ali nenamerno, izpostavljeni večjemu tveganju. Prosim, da pri svojih ukrepih pozovete tudi zdravstvene zavode in druge izvajalce nenujnih prevozov (zasebnike, taksiste, samostojne podjetnike), da naj zagotavljajo varno razdaljo med potniki. Prvi del tega dopisa smo vam poslali v času vrhunca epidemije. Razmere smo spremljali še naprej in vam pošiljamo nekaj primerov prakse prevozov dializnih bolnikov, ki kljub temu, da je epidemija preklicana, vseeno ne zagotavljajo varnosti bolnikov pred okužbami. Vsi mi še vedno upoštevamo varnostne ukrepe, varnostno razdaljo, nošenje mask, medtem ko so bolniki prepuščeni samovolji prevoznikov in njihovemu razumevanju ukrepov. Ministrstvo za zdravje je marca poslalo vsem prevoznikom dopise, da se vsi bolniki iz ranljivih skupin, v katero sodijo tudi dializni in transplantirani ledvični bolniki, vozijo ločeno in zagotovitvijo osnovne varnostne pogoje za preprečitev okužbe. Kljub vsemu še danes, ko ste epidemijo preklicali, prevozniki še vedno ne ravnajo drugače - predvsem prevozniki z ljubljanskega, kočevskega in severno-primorskega področja. V ostalih regijah zagotavljajo varnost tako, da vozijo le dve osebi hkrati, kar pomeni en bolnik/bolnica na sovoznikovem sedežu, drugi pa za voznikom. Zaščitne maske se v nekaterih primerih zagotavljajo, v nekaterih ne. Predsednice in predsedniki lokalnih društev, kot tudi vodje medicinskega osebja v dializnih centrih, še vedno pozivajo prevoznike, da naj upoštevajo navodila pristojnih strokovnih organov za preprečitev okužb. Vozniki, ki so seveda še najmanj krivi za nastalo situacijo, jim odkimavajo, češ da opravljajo zgolj svoje delo, ki ga naročajo prevozniki in naj se dogovorijo z njimi. Le-ti pa nam pojasnjujejo, da nimajo zadostnega števila vozil za takšne prevoze. Bolniki, ki so podpisniki njihovih nalogov, pa opozarjajo, da podpisujejo naloge za prevoz z vpisanimi različnimi registrskimi oznakami vozil, pa čeprav se vsi vozijo v enem in istem vozilu, ki prepelje tudi do pet bolnikov hkrati. Naj omenimo še to, da večina dializnih bolnikov pride na dializo mnogo pred določenim terminom dializiranja in tako tudi po uro in več čakajo pred dializnim centrom, potem pa še kakšno uro ali več po končani dializi, da prevozniki naberejo zadostno število bolnikov za prevoz. V času epidemije se je po nasvetu zdravnikov kar nekaj bolnikov zaradi varnosti odločilo za lasten prevoz, vendar mnogi te možnosti nimajo in so odvisni od drugih prevoznikov. Prosim vas, da nam po svojih močeh pomagate, poskušate urediti te zadeve in seveda, da zaščitite 1800 dializnih bolnikov v Sloveniji, ki so dnevno na cesti s temi prevozi. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Pratim#: Trno Ebegart L'dimrt. R#f4±lki Sk^čnj» S«ip4ja itr.ifce co 36 rdCCCCi CCCO 54 7(139 63 Dfllien poi^ns* 10 ». 26 qfl 2020 Referenčne tiev**! I4^7e-)20A17 Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana T: 01 478 60 01 F: 01 478 60 58 E: gp.mz@gov.si www.mz.gov.si Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije info@zdlbs.si Številka: 165-7/2020/517 Datum: 22. 5. 2020 Zadeva: Prevozi dializnih in drugih ledvičnih bolnikov v Sloveniji med in po epidemiji - odgovor Zveza: vaša elektronska pošta z dne 21. 5. 2020 Na Ministrstvo za zdravje ste naslovili dopis v zvezi z izvajanjem prevozov dializnih in drugih ledvičnih bolnikov v Sloveniji med in po epidemiji COVID19. V dopisu navajate, da izvajalci prevozov pacientov kljub ukrepom, priporočilom in dopisom ministrstva nenujne prevoze dializnih bolnikov, izvajajo za več bolnikov skupaj. Kot tudi sami ugotavljate je ministrstvo meseca marca poslalo več dopisov glede izvajanja ločenih nenujnih prevozov ranljivih skupin pacientov oziroma k zagotovitvi minimalnih pogojev za preprečitev okužbe. Ukrepi sprejeti na področju zdravstvene dejavnosti v tistem času so takšno obliko izvajanja prevozov v veliki meri tudi omogočale. Z umirjanjem epidemije pa so se postopoma praktično v celoti začele izvajati vse oblike zdravstvene obravnave oziroma vse dejavnosti. Zato je tudi obseg nenujnih prevozov primerljiv z obsegom pred izbruhom koronavirusa. Ob takšnem obsegu dejavnosti kadrovske in materialne kapacitete dejansko ne omogočajo izvajanja nenujnih prevozov vsakega pacienta ločeno. Ob tem pojasnjujemo, da Navodilo ZZZS za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili v obveznem zdravstvenem zavarovanju, št. 0072-9/2019-Dl z dne 29. 3. 2019 v točki 4.2.2. določa, da smejo izvajalci s sanitetnim vozilom, ki se uporablja za prevoze na in z dialize, hkrati prepeljati največ toliko zavarovanih oseb, kolikor je registriranih sedežev v vozilu, zmanjšano za dva (primer: število registriranih sedežev v vozilu je 5, izvajalec prevoza lahko hkrati pelje 3 zavarovane osebe). Po naših podatkih izvajalci prevozov poleg omejenega števila oseb v vozilu izvajajo tudi druge ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa z razkuževanjem vozil in uporabo mask, s čimer po naši oceni, ob trenutni epidemiološki situaciji, zagotavljajo ustrezno stopnjo varnosti pacientov. S spoštovanjem, Vročiti: Tina Bregant državna sekretarka Ambicije za partnersko deiovanje »tekst Robert Teržan Z ekipo medicinske firme Astellas smo imeli n. junija konferenco po Skypu z naslovom: Ambicije za partnersko delovanje. Konferenco je vodil Stephen Head, višji direktor Partnerstva za bolnike. Na konferenci j e bila podrobnej e razložena vloga in ambicij e skupine za bolniška partnerstva. Poslanstvo partnerstva pacientov je: »Ustvariti verodostojno osnovo in priložnosti za razumevanje in obravnavanje tega, kar je resnično pomembno za paciente.« Delo ekipe je, da pacientom in skupinam za zagovornike bolnikov zagotovi osnovo za neposredne povratne informacij e podj etju Astellas o tem, kaj j e za paciente pomembno, kot tudi vključitev modela osredotočenosti na paciente v organizaciji, tako da vsi zaposleni pri svojem delu uporabljajo "filter za paciente". Stephen Head je poudaril pomen preglednosti med Astellasom in skupinami za oglaševanje bolnikov in predvsem, da odnosi ne smejo biti enostranski ali preprosto transakcijski. Pojasnil je, da želi Astellas graditi zaupanja vredne odnose, ki bi omogočili odkrite razgovore o tem, kaj je pomembno za paciente, tako da bodo rešitve usklajene med vsemi skupinami. Skupina zagovornikov pacientov bo morala proučiti, kako bodo v Astellasu vključili v proizvodnjo zdravila dovolj zgodaj v življenjskem ciklu izdelka. Skupina partnerstev pacientov bo morala zagotoviti, da se bo sodelovanje pacientov zgodilo takrat, ko se pri bolezni pripravi posebna zbirka podatkov in se razvijejo raziskovalni protokoli. To pomeni partnerstvo s skupinami, ki zagovarjajo paciente, da bi razvili tako protokole kliničnih preskušanj kot protokole za zbiranje izidov, o katerih so poročali v klinični uporabi, da bi zagotovili, da je slišana prava populacija - bolniki. Med predstavitvijo je Stephen Head predstavil Astellasova načela osredotočenosti na paciente, ki so usklajena z uveljavljenimi industrijskimi načeli: - Držimo se visokih etičnih standardov. - Spoštujemo vrednote in neodvisnost organizacij, ki se zavzemajo za paciente, zato ostajajo zaupanja vreden partner. - Izvajamo skupne cilje za pospeševanje inovacij in povečanje ozaveščenosti o bolezni. - Dajemo prednost dolgoročnim obveznostim pred kratkoročnimi potrebami in cenimo svoje prispevke. - Odkriti smo glede na medsebojno usklajen namen, ki je osredotočen na bolnika, in želene rezultate od začetka. - Na podlagi skupnih ciljev sodelujemo pri razvoju in zagotavljanju dostopa do zdravljenja, ki izboljšuje rezultate pacientov. - Prizadevamo si za izboljšanje javnih politik kot enakovrednih partnerjev za izobraževanje, ozaveščanje, dostop in klinične raziskave. - Prepričani smo, da morajo biti odnosi med ljudmi pregledni in sorazmerni z izkušnjami, strokovnim znanjem in vloženim časom. - Cenimo in spoštujemo zasebnost pacientovih podatkov in informacij, prejetih od organizacij bolnikov. V skupni razpravi smo govorili o načinih sodelovanja. Udeležence so vprašali, kaj menijo o področjih sodelovanja in kako bi želeli, da Astellas vzpostavi partnerstvo z njimi. Skupine so izrazile, da si želijo sodelovati z Astellasom, da bi zagotovili, da je bolnikov glas vključen na vsaki stopnji, vendar so zastavili naslednja vprašanja in pomisleke: - Skupine zagovornikov pacientov že leta slišimo, da farmacevtske družbe govorijo o osredotočenosti na paciente, vendar resničnih sprememb nismo opazili. Astellas mora zagotoviti, da je pristop drugačen. - Dr. Yanni in Stephen Head sta ponovila, da je nova infrastruktura Astellas vzpostavljena za doseganje vizije osredotočenosti na pacienta, ki je namenjena zagotavljanju, da je vpogled v pacientovo bolezen mogoče uporabiti kar se da učinkovito in čim prej. - Bolnike s kronično boleznijo je treba obravnavati kot strokovnjake na podlagi lastnih izkušenj. Pomembno je upoštevati vsakodnevno perspektivo pacienta, da bi razumeli, kakšni rezultati so jim resnično pomembni, ne le v zdravstvenem okolju, saj je kronična bolezen ledvic vseživljenjsko stanje. Zaradi tega so bolniki še posebej zainteresirani za njihove možnosti zdravljenja in nove novosti v zdravljenju. - Odnosi morajo biti dvosmerni in Astellas mora biti jasen, kako se uporablja in izvaja vpogled v pacientovo bolezen, sicer bodo pacienti manj pripravljeni sodelovati. - Stephen Head je potrdil, da bo poslanstvo skupine za bolniška partnerstva vzpostaviti funkcionalne, dvostranske in zaupanja vredne odnose, hkrati pa je zagotovil, da se bodo skupine zagovornikov pacientov počutile prijetno, če se bo Astellas držal svojih obljub. - Na državni in evropski ravni obstajajo izzivi glede zagotavljanja, da zdravstveni sistemi dejansko izvajajo znanje, pridobljeno z raziskavami bolnikovih izkušenj. Kadar gre za dostop do ustrezne oskrbe, je za doseganje koristi pacientov v sistemu pomembna močna dnevna politika in zagovarjanje prednosti za bolnike pred ceno. - Skupina za vladne zadeve Astellas je zelo zainteresirana, da bi razumela, kakšni so tovrstni izzivi v državah Evropske unije in kako lahko Astellas pomaga. Konferenca je trajala približno štiri ure, dogovorili smo se še nekaj podrobnosti, nato smo se strinjali, da še naprej podpiramo partnerstvo pacientov. Donorska in transplantacijska dejavnost v času epidemije koronavirusa »tekst: Prim. Danica Avsec, dr. med, spec. anest.. Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, vir: ISIS julij 2020 Sodobna medicina in družba se še nikoli nista soočali z zdravstvenim fenomenom globalne razsežnosti kot je covid-19. Epidemija je s svojo trdoživostjo in nepredvidljivostjo korenito posegla v naša javna in zasebna življenja. V Sloveniji je bil prvi potrjen primer okužbe 4. marca 2020. Epidemija je bila razglašena 12. marca, pet dni kasneje je bil prekinjen mednarodni letalski potniški promet, uvedeni so bili številni vladni omejevalni ukrepi. Ob vseh preobratih v zdravstvenem sistemu se je na prepihu znašla tudi transplantacijska dejavnost, ki je v svojem bistvu multidisciplinarna in prečna. V primerih mednarodne izmenjave organov znotraj Eurotransplanta pa je nujen tudi hiter mednarodni prevoz. Kako so se marca 2020 na zavodu Slovenija-transplant odzvali na nastalo krizno situacijo? Kot nacionalna kompetentna inštitucija za koordinacijo donorske in transplantacijske dejavnosti v Sloveniji, smo skladno z epidemiološko sliko in razpoložljivimi kapacitetami (kadrovskimi, prostorskimi) redno izdajali navodila za strokovno javnost, ki smo jih usklajevali z vodstvom Centra za transplantacije v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zaradi neposredne geografske bližine Italije, enega od žarišč bolezni v Evropi, je bila pri nas ocena tveganja višja. Prva splošna navodila za preprečevanje širjenja okužb v donorskem programu smo tako izdali 28. februarja, še pred potrjenim primerom bolezni covid-19 pri nas. Ugotavljamo, da smo s pogostimi videokonferencami s člani v nacionalni donorski mreži in Eurotransplantu, posodabljanjem navodil, hitro reorganizacijo dela na zavodu in ustreznimi zaščitnimi ukrepi uspeli zagotoviti transplantacije za nujne primere in ohraniti aktivnosti v donorskem programu na ravni, ki je primerljiva z lanskoletnimi rezultati. Covid-19 in transplantacijska dejavnost Infekcijske bolezni so znana tveganja v transplantacijski medicini. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi, uvedbo testov, ocenami prenosa okužbe, dobrim informiranjem prejemnikov, vzpostavitvijo dodatnih programov (npr. okuženi za okužene s hivom) se je ta veja medicine uspešno odzvala na vse predhodne epidemije, kot so ebola, virus zika, virus zahodnega Nila, hiv, influenca A/H1N1 (»prašičja gripa«), virus H5N1 (»ptičja gripa«) in SARS. Vse omenjene zdravstvene krize so (bile) geografsko in/ali demografsko zamejene, zato tudi lažje obvladljive. Ob trenutni epidemiji covid-19 pa se kažejo negativne posledice v donorski in transplantacijski medicini na globalni ravni. Delo v zdravstvu je bilo treba reorganizirati, dejavnosti omejiti na nujne posege in preglede, določeni bolnišnični oddelki in enote intenzivne terapije, ključne za prepoznavanje umrlih darovalcev, pa so se osredotočile na zdravljenje covid-19 pacientov. V vseh državah so se soočali s pomanjkanjem kadrovskih in prostorskih kapacitet. Ovira je še nejasen mehanizem prenosa okužbe z darovalca na prejemnika, znano pa je večje tveganje za prejemnike v postoperativnem obdobju. V mednarodnem okolju odzivi na epidemijo niso bili poenoteni, večinoma pa so države preventivno omejile donorske in transplantacijske programe, začasno zaustavile programe živih darovalcev, prestavile izbirne posege in zaustavile presaditve pankreasa od umrlih darovalcev. Tudi glede testiranja darovalcev in prejemnikov na okužbo z virusom Sars-CoV-2 ni enotnega protokola. Ponekod je obvezno, drugod glede na epidemiološko sliko in oceno tveganja. Zmedo povzroča tudi prisotnost različnih kakovosti testov na tržišču, prav tako ni dovolj jasnih evidenc na senzitivnosti in senzibilnosti testiranih vzorcev kot je nazofaringealni bris, prisotnost virusa v krvi, prisotnost virusa v prebavnem traktu. V Sloveniji smo se odločili za obvezno testiranje nazofaringealnega brisa s PCR metodo vseh darovalcev in prejemnikov. Obvezno testiranje smo uvedli 9. marca. Kot kažejo preliminarni mednarodni statistični podatki beležijo izrazit padec (tudi do 70 odstotkov in več) števila darovalcev in transplantacij v epidemičnih žariščih in transplantacijsko uspešnejših državah, kot so Španija, Italija, Francija, Velika Britanija in Združene države Amerike. Med državami Eurotransplanta so imeli upad števil aktivnih umrlih darovalcev le v Belgiji in na Madžarskem. Natančnejša poročila in raziskovalni izsledki o vplivu epidemičnih razmer na transplantacijsko medicino še nastajajo. Zelo spodbuden pa je hiter in kolektiven odziv mednarodne transplantacijske strokovne javnosti na nastalo situacijo. Izkušnje, eksperimentalna opazovanja in študije primerov si delimo prek prostodostopnih spletnih knjižnic in seminarjev. Pod okriljem Evropskega združenja za transplantacijo organov in ameriških strokovnih združenj sta bila organizirana dva odlična spletna seminarja o covid-19 in transplantacijski dejavnosti. Reorganizacija deia v zavodu Siovenija-transpiant Na krizno situacijo zaradi epidemije covid-19 smo se na zavodu Siovenija-transpiant hitro odzvali. Z ustreznimi strokovnimi ukrepi smo zmanjšali tveganja na minimum, tako za zdravstveno osebje kot za paciente, hkrati pa nismo zaustavljali aktivnosti v posmrtnem donorskem programu niti mednarodnega sodelovanja z Eurotransplantom. Prejemniške programe smo prilagodili. V Siovenija-transpiant smo 16. marca reorganizirali delo. V pisarni smo zagotovili stalno prisotnost dveh sodelavcev centralnih bolnišničnih koordinatorjev, preostali sodelavci smo nadaljevali z delom na domu. Uredili smo oddaljen dostop do podatkov, sprejeli ustrezne akte o začasnem delu na domu in uvedli poročevalska navodila. Za usklajevanje dela ekipe smo uvedli dve videokonferenci na dan prek Skypa. Delo je potekalo tekoče, brez prekinitev. Z rednimi tedenskimi videokonferencami smo povezali tudi ekipe v nacionalnem donorskem in prejemniškem programu. Splošno javnost smo 12. marca 2020 na spletni strani in na družbenih omrežjih pozvali k izbiri elektronske poti za opredelitev v nacionalni register glede posmrtnega darovanja. V času spremenjenega načina dela smo uspeli rešiti kar nekaj zaostankov in se posvetili kompleksnejšim nalogam (razvoj podatkovnih registrov, dokončanje spletne strani, posodobitev pravilnikov izobraževalnega gradiva, revizija donorskih bolnišnic...). Z analizo procesov smo več dejavnosti prenesli v digitalno obliko, kar bomo z ekološkega vidika obdržali tudi v prihodnje. Sprejeti ukrepi v donorskih in transplantacijskih programih Najbolj kritičen teden je bil od 9. do 13. marca 2020, ko so se v Sloveniji odvijali koreniti preobrati in zaostritve vladnih ukrepov. Pojavile so se potrjene okužbe med zdravstvenim osebjem, završala je panika pred preslikavo »italijanskega scenarija«. Rutinsko delo je bilo porušeno. Na Slovenija-transplantu smo se soočali z negotovostjo, načrtovanje stalne dosegljivosti ekip v donorskem programu za tri dni vnaprej ni bilo mogoče. Pojavile so se kadrovske in prostorske omejitve. Nujna samoizolacija osebja zaradi stikov z okuženimi na Nevrološki kliniki je povzročila, da ni bilo mogoče zagotoviti stalne pripravljenosti ekip za diagnosticiranje in potrjevanje možganske smrti z EEG, zato smo 11. marca začasno uvedli le uporabo protokola B in C. V obdobju od 28. februarja do 31. marca smo izdali pet posodobljenih navodil za strokovno javnost v donorskem in transplantacijskem nacionalnem programu. Pripravili smo stopenjski načrt (šest korakov), s katerim smo se odzivali na razvoj epidemije: 1. zaustavitev programa živih darovalcev, obvezno testiranje; 2. zaustavitev sprejemanja ponudb in presajanja pankreasa; 3. zaustavitev izbirnih presaditev ledvic od umrlih darovalcev; 4. prilagojeni kriteriji za transplantacije jeter, src, ledvic, pljuč; 5. ohrani se samo potrebo po presaditvi v zelo omejenem času zaradi življenjsko ogrožajočega poteka odpovedi organa; 6. zaustavitev vseh donorskih in transplantacijskih aktivnosti. Statistika donorske in transplantacijske aktivnosti: Število transplantacij od 1. do 31. marca 2020: 8 Ledvica Srce Jetra Pljuča 2 2 3 1 Število umrlih darovalcev: od januarja do 19. aprila; primerjava med 2019 in 2020. 2019/2020 Primerni Medicinske kontraindik. Odklonitve svoicev Aktivni Dejanski Januar 4/4 /1 1/2 3/1 2/1 Februar 3/6 /2 3/4 3/4 Marec 5/8 2/2 /3 3/3 1/3 April (do 19.) 9/5 4/2 5/3 4/3 Skupaj 21/23 2/3 5/9 14/11 10/11 Rezultati kažejo, da so aktivnosti v donorskem programu primerljive z rezultati prejšnjega leta. Zabeležili pa smo višjo stopnjo odklonitev svojcev za darovanje. Preliminarna kvalitativna ocena kaže, da so bile tri odklonitve posredno povezave s covid-19 (občutek svojcev, da je bil pokojni neustrezno obravnavan, omejitev vstopa v bolnišnico, neposredno in osebno komuniciranje med zdravstvenim osebjem in svojci je bilo ovirano). Test na virus Sars-CoV-2 pri nobenem darovalcu ni bil pozitiven. Sodelovanje z Eurotransplantom Sodelovanje s članicami Eurotransplanta smo kljub številnih omejitvam v mednarodnem prometu ohranili. Imeli smo tedenske videokonference, kjer je potekalo medsebojno usklajevanje in poročanje o situaciji v posameznih državah. Najpomembnejša naloga vseh članic je bila, da se kljub krizi za zdravljenje in reševanje življenj uporabi čim več organov. DATUM ORGAN Spr./zav. Epidemiološki vzrok/covid-19 VZROK 11. 12.3. Srce zavrnitev MR/patološki UZ srca 22. 13.3. Srce zavrnitev velikost-neuj emanj e 33. 16.3. Srce zavrnitev slaba funkcija organa 44. 16.3. Pljuča zavrnitev DCD darovalec/svojci umaknejo privolitev 55. 17.3. Ledvica zavrnitev epidemiološki st. 66. 17.3. Srce zavrnitev MR/ dolga reanimacija, nizek EF 30 % 77. 20.3. Srce sprejeto 88. 20.3. Ledvica zavrnitev epidemiološki st. 99. 22.3. Ledvica zavrnitev Poz. Lues, poz. Hepatitis 110. 23.3. Jetra zavrnitev Velikost-neuj emanj e 111. 23.3. Jetra zavrnitev Velikost-neuj emanj e 112. 23.3. Jetra sprejeta 113. 25.3. Jetra sprejeta 114. 25.3. Pljuča sprejeta 115. 25.3. Ledvica zavrnitev epidemiološki st. 116. 25.3. Ledvica zavrnitev epidemiološki st. Ponudba za tri naše prejemnike 117. 25.3. Ledvica zavrnitev epidemiološki st. 118. 25.3. Ledvica zavrnitev epidemiološki st. 119. 29.3. Ledvica zavrnitev epidemiološki st. Tudi neujemanje v velikosti 220. 29.3. Ledvica zavrnitev epidemiološki st. Tudi neujemanje v velikosti 221. 31.3. Ledvica zavrnitev epidemiološki st. Tudi neujemanje, slab PRA Izpolnili smo nalogo in zagotavljali mednarodni prevoz in ustrezno zaščito vseh izvajalcev. Tujim ekipam za odvzem nismo prepovedali vstopa v donorske centre v Sloveniji. V obdobju epidemije, od 12. do 31. marca, smo iz Eurotransplanta prejeli 21 ponudb za organe za presaditve. Štiri smo sprejeli, 17 pa zavrnili. Devet ledvic j e bilo zavrnj enih zaradi epidemiološkega stanja pri nas in začasne zaustavitve programa presajanja ledvic. Kriterijev za kakovost organov nismo zanemarjali, saj zagotavljajo boljše in daljše preživetje pacientom po presaditvi. Prejete in zavrnjene ponudbe organov iz Eurotransplanta, od 12. do 31. marca 2020. Za manjšo državo kot je Slovenija je izjemno pomembno članstvo v Eurotransplantu. Brez sodelovanja z Eurotransplantom ne bi uspeli zagotoviti ustreznih organov za zelo nujne primere niti najti ustreznih prejemnikov od naših darovalcev. V krizni situaciji pa seje ponovno pokazala ranljivost manjših sistemov, zato intenzivno razmišljamo o ukrepih, ki bi zagotavljali večjo samozadostnost na področju donorske dejavnosti. Slovenija-transplant v času epidemije V nestabilnih časih epidemije nam je v primerjavi z drugimi državami uspelo zgledno in brez panike ohraniti aktivnosti v donorskem programu in izpeljati nujne transplantacije, tudi z dobrim medsebojnim sodelovanjem vseh odgovornih v Sloveniji. Razmere so nas prisilile k rednim videokonferencam in izkazalo se je, da so zelo učinkovit in priročen način komunikacije za sprotno izmenjavo mnenj in znanja. Omogočile so nam izjemno hitro in dobro prilagoditev na spremenjene razmere. V kombinaciji s srečanji v živo jih bomo v nacionalnem programu zato obdržali tudi v prihodnje. Pri izbiri najustreznejše platforme se še posvečamo vprašanjem zagotavljanja varnosti pri izmenjavanju občutljivih podatkov. Glede na umirjanje epidemioloških razmer pa se usmerjamo v širjenje obsega aktivnosti v prejemniškem programu. Zavedamo se, da bo delovanje v krizi postala nova normalnost. Zato delujemo na preprečevanju neželenih dolgoročnih posledic omejevanja programov. Pomembno je, tudi z etičnega vidika, da zdravljenje s presaditvijo zagotavljamo vsem, ki ga potrebujejo, da se čakalni seznami ne podaljšujejo, da se stanje bolnikov na čakalnih seznamih ne poslabšuje, in da ne povzročamo nepotrebnih »izgub« pridobljenih ali ponujenih organov. Statistična analiza pridobljenih in presajenih organov med državami Eurotransplanta je namreč pokazala, da 124 organov ni bilo presajenih (večinoma zaradi epidemioloških razlogov). Zato z ustreznimi zaščitnimi ukrepi, testiranjem darovalcev in prejemnikov ter posamičnim obveščanjem in presojanjem tveganj za vsakega pacienta že uvajamo večji obseg aktivnosti. ^ V času epidemije v UKC Ljubijana podvojiii števiio transpiantacij ^ Ne glede na epidemijo in posledično omejeno delo zdravstvenih ustanov so uspeli v osrednji slovenski bolnišnici aprila | 2020 opraviti 21 transplantacij, kar je približno dvakrat toliko, kot je mesečno povprečje. Ob tem so z doslednim spremljanjem pomagali transplantiranim bolnikom premagovati izzive epidemije in dvema | covid-19 pozitivnima bolnikoma, ki sta v posebnem režimu zaradi transplantacije v preteklih letih, prilagoditi potek l zdravljenja na način, da sta se brez posledic soočila tudi s to okužbo. ) Covid-19: epidemiologija, klinična slika in bolniki s kronično boleznijo ledvic »tekst: dr. Tereza Rojko, dr. med., asist. dr. Rajko Saletinger, dr. med.. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana »foto: Pixabay Rezultati zdravljenja s presaditvijo organov so v Sloveniji izvrstni, kažejo podatki o preživetju bolnikov po presaditvi organov. Že zadnjih nekaj let je Slovenija vodilna na svetu v številu presaditev srca glede na število prebivalcev. Bolezen covid-19 povzroča novo odkrita vrsta koronavirusa, ki gaje februarja 2020 Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala SARS-CoV-2 (angl. “severe acute respiratory syndrome Coronavirus 2“). Virus je bil sprva prepoznan kot povzročitelj primerov hude virusne pljučnice konec decembra 2019 v Wuhanu, mestu province Hubei, na Kitajskem. Zgolj v nekaj mesecih seje okužba s SARS-CoV-2 razširila po vseh celinah z izjemo Antarktike, skupno so poročali o več kot enajst milijonih primerov bolezni. Covid-19 pri mladih ljudeh brez pridruženih bolezni večinoma (ne pa vedno) poteka kot blaga okužba dihal, lahko celo brez simptomov. Drugače je pri bolnikih s kroničnimi boleznimi in pri starejših ljudeh, pri katerih okužba s SARS-CoV-2 večinoma poteka s težj o klinično sliko, lahko s smrtnim izidom. Gre za zelo kužno bolezen, saj ena oseba okuži od dve do tri zdrave osebe, na kar pa lahko vplivamo z ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe. Ker gre za novo vrsto virusa, ki ga naš imunski sistem še ne pozna, lahko zboli zelo veliko ljudi hkrati, kar lahko vodi v preobremenitev zdravstvenega sistema (zdravstveni sistem ne zmore več optimalno poskrbeti za vse bolnike). Preobremenitev zdravstvenega sistema lahko dodatno povzroči zvišanje smrtnosti covid-19, pa tudi drugih bolezni. Zato so do odkritja cepiva ali učinkovitega zdravila proti okužbi s SARS-CoV-2 ukrepi za preprečevanje okužbe, hitra prepoznava bolezni in pravilno ukrepanje, edine možnosti zamejitve števila okužb ter nepotrebnih smrtnih izidov. Epidemiologija-prenos okužbe Izbruh covid-19 v Wuhanu so povezali s tržnico z morsko hrano, kjer so prodajali žive živali, in so jo kasneje zaprli. V nadaljevanju epidemije covid-19 je v ospredju neposreden prenos okužbe med ljudmi. V primeru SARS-CoV-2 je kot pri večini virusnih okužb, ki povzročajo okužbo dihal, najpomembnejši kapljični prenos okužbe. Ko okužena oseba govori, kašlja ali kiha, nastajajo kapljice z virusom, ki ponavadi pristanejo na površini znotraj dveh metrov od vira okužbe. Ob kihanju, kričanju ali glasnem petju pa lahko potujejo tudi dlje. Okužimo se v primeru, da okužene kapljice pristanejo na sluznicah oči, nosu ali ust. Lahko pa kapljice pristanejo tudi na koži ali okolni površini in virus nato iz okužene površine z dotikom prenesemo na sluznice. Čeprav so SARS-CoV-2 našli tudi v blatu in krvi, za zdaj prenos z okuženim blatom (fekalno-oralni prenos) ali krvjo ni bil dokazan, prav tako, razen v posebnih okoliščinah (postopki v bolnišnicah, kjer nastajajo aerosoli), še ni zanesljivih podatkov o pomembnosti prenosa okužbe po zraku (aerogen prenos okužbe). Glede na način prenosa okužbe narašča z bližino in trajanjem stika tudi tveganje za prenos okužbe. Tako je največje tveganje za prenos okužbe v družini (okrog 15 odstotkov, narašča ob neprepoznani okužbi), v zavodih (vključno z zdravstvenimi zavodi, kjer se ne uporablja osebne zaščitne opreme), pogosto pa so opisani tudi prenosi v delovnih kolektivih in drugih druženjih (pevski zbori, zabave, na katerih se lahko okuži velika večina prisotnih). Čeprav je tveganje za okužbo ob druženju v zaprtih prostorih večje, lahko pride do okužbe tudi v primeru bližnjega stika na zunanjih površinah. Nasprotno pa je verjetnost, da bi se okužili od mimoidočega brez pogovora ali drugih stikov, izredno majhna. Dodatna možnost prenosa okužbe predstavlja prisotnost virusa na površinah, kar je pomembno predvsem v domačem okolju bolnika in bolnišničnem okolju. Ni podatkov, koliko časa SARS-CoV-2 lahko vztraja na površinah; sorodni virusi (npr. SARS-CoV) so na plastični površini na sobni temperaturi kužni še šest dni. Prenos virusa prek kužnih površin lahko preprečimo z razkuževanjem površin z dezinfekcijskimi sredstvi (npr. etanol v najmanj 60 odstotni koncentraciji). Trenutno še nimamo na voljo dokazov, da bi bile domače živali izvor okužbe za ljudi. Opisan je bil sicer prenos okužbe s SARS-CoV-2 z ljudi na pse in mačke, ter z mačk na druge mačke, ki so bile v isti kletki. Čeprav je prenos SARS-CoV-2 z bolnika na domačo žival in nato na druge družinske člane malo verjeten, se priporoča, da se bolniki s covid-19 v času izolacije izogibajo tudi stikov z domačimi živalmi. Poleg poznavanja načina prenosa virusa so zelo pomembni podatki o času kužnosti bolnikov s covid-19. Glede na podatke raziskav je okužena oseba najbolj kužna zgodaj v poteku bolezni. Človek postane kužen že dva do tri dni pred začetkom bolezenskih znakov, naj večjo kužnost opažajo, ko nastopijo bolezenski znaki, nato pa kužnost postopno upada. Čas kužnosti po začetku bolezni za zdaj še ni natančno opredeljen. Virus so iz brisa nosno-žrelnega prostora uspeli osamiti najdlje osem dni od začetka bolezni, čeprav je dedni material virusa (lahko predstavlja le delčke mrtvega virusa), ki ga dokazujemo z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR), v istem vzorcu lahko prisoten še bistveno dlje. Možen je tudi prenos okužbe z oseb, pri katerih okužba poteka brez simptomov. Ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe Za izogibanje prenosa virusa je potrebno: - Vzdrževanje fizične razdalje vsaj meter in pol (nekateri priporočajo dva metra). - Natančno umivanje rok po dotiku površin, ki bi bile lahko okužene (trgovina in lekarna, druge površine v prostorih, kjer se zadržujejo ljudje). Umivanje rok v primeru, da roke niso vidno umazane, lahko nadomesti tudi natančno razkuževanje. - Izogibanje dotikanja obraza. V času epidemije covid-19 je priporočeno, da ne nosimo kontaktnih leč, zaradi katerih se pogosteje dotikamo oči. - Čiščenje in razkuževanje površin, ki se jih pogosto dotikamo. - Upoštevanje higiene kašlja. V primeru, da ni mogoče vzdrževati fizično razdaljo (zaprti prostori, tudi trgovine, ko se občasno razdalja med ljudmi zmanjša), se priporoča uporaba mask, s katerimi zmanjšamo kužnost okužene osebe (pomembno tudi, ko se oseba počuti sicer zdrava - v predsimptomnem obdobju in v primeru brezsimptomne okužbe), hkrati pa nudijo tudi delno zaščito pred okužbo. Pri uporabi maske j e pomembno, da j o pravilno namestimo, in da se pri nameščanju in snemanju maske ne dotikamo oči, nosu ali ust ter si pred namestitvijo in po odstranitvi maske dobro umijemo ali razkužimo roke. Za starejše bolnike in bolnike s kroničnimi boleznimi, pri katerih se bojimo hujšega poteka bolezni, priporočamo, da se v času, ko so v okolju prisotni primeri covid-19, izogibajo situacijam, v katerih lahko pride do okužbe. Če je le mogoče, naj nakupe opravi kdo drug, prav tako obiske lekarne, banke in druge opravke, čim več storitev naj opravijo prek spleta. Izogibajo naj se druženjem, kjer so prisotni ljudje, s katerimi ne živijo v skupnem gospodinjstvu. Natančno naj upoštevajo predpisana navodila za preprečevanje prenosa okužbe. Pomembno je, da se tudi svojci oziroma skrbniki starejših oseb in bolnikov s kroničnimi boleznimi ne izpostavljajo virusu, upoštevajo navodila za preprečevanje prenosa okužbe in se v primeru kontakta z morda kužno osebo ali v primeru bolezenskih znakov čimprej izolirajo, da virusa ne prenesejo na osebe rizičnih skupin za težji potek bolezni. Ljudje z znaki in simptomi okužbe dihal morajo biti v izolaciji, dokler se ne dokaže, da ne gre za covid-19. V primeru, da zbolimo s klinično sliko okužbe dihal in/ali vročino, pokličemo izbranega zdravnika oziroma v času dežurstva dežurno službo in se ravnamo po danih navodilih. Natančna in posodobljena navodila za preprečevanje prenosa okužbe covid-19 in ravnanje v primeru simptomov in znakov okužbe za starejše in druge skupine s povečanim tveganjem za težji potek bolezni so na voljo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (https://www.nijz.si/ sl/napotki-starejsim in https://www.nijz.si/sl/priporocila-za-izjemno-ranljive-skupine-oseb-v-casu-sirjenja-okuzbe-covid-19). Klinična slika covid-19 in bolniki z boleznijo ledvic Čas od okužbe do začetka bolezni (inkubacija) traja od dva do 14 dni, najpogosteje štiri do pet dni. Bolezen se najpogosteje kaže s kašljem, vročino (lahko tudi le blago povišano telesno temperaturo), bolečinami v mišicah, glavobolom, težjim dihanjem in/ali bolečinami v žrelu. Redkeje je prisoten serozni (voden) izcedek iz nosu, driska in slabost. Pri starejših bolnikih s predhodno kognitivno okvaro lahko bolezen poteka z nespecifičnimi znaki, kot so splošno poslabšanje zdravstvenega stanja, zmedenost in posledično poškodbe (npr. padci). Žal ni specifičnih znakov, s katerimi bi zanesljivo lahko razlikovali med covid-19 in drugimi okužbami dihal. Nekateri bolniki pred pojavom ostalih bolezenskih simptomov in znakov navajajo izgubo vonja in okusa. V smeri covid-19 govori tudi nastanek težkega dihanja, ki se razvije z značilnim zamikom nekaj dni (povprečno pet do osem dni) po nastopu prvih simptomov okužbe in je povezano s prizadetostjo pljuč. V primeru težjega poteka okužbe se stanje najpogosteje zaplete z nastankom hude prizadetosti pljuč, zaradi katere je potreben sprej em v intenzivno enoto in umetno predihavanje. Lahko pride tudi do zapletov zaradi okvare srca in živčevja, nastanka žilnih strdkov in/ali dodatnih bakterijskih ali glivnih okužb. V sklopu covid-19 opisujejo akutno ledvično okvaro pri tri do 37 odstotkih bolnikov, pri čemer deleži bolnikov z akutno ledvično okvaro variirajo z geografsko lokacijo in deležem bolnikov s težjim potekom bolezni. Akutna ledvična okvara je bila v raziskavi, opravljeni v Združenih državah Amerike, pogostejša pri bolnikih sprejetih v enoto intenzivne terapije, ki potrebujejo umetno predihavanje (90 odstotkov) kot pri ostalih bolnikih (22 odstotkov). Za zdaj še ni pojasnjeno ali je akutna ledvična okvara posledica sprememb v krvnem obtoku, sproščanja posrednikov vnetja ob okužbi ali tudi neposrednega škodljivega učinka virusa na ledvice. Do hude oblike bolezni lahko pride v katerikoli starosti, najpogosteje pa pri starejših bolnikih ali bolnikih s pridruženimi boleznimi. Pridružene bolezni, ki so povezane s težjim potekom covid-19, so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, povišan krvi pritisk, kronične bolezni pljuč, rakave bolezni (najpogosteje hematološke maligne bolezni, rak pljuč, metastatski rak), debelost in kajenje. Tudi bolniki s kronično ledvično boleznijo so nekoliko bolj ogroženi za težji potek bolezni, poleg tega kronično ledvično bolezen pogosteje spremljajo drugi dejavniki tveganja za težji potek covid-19, kot so povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen in višja starost. O poteku bolezni pri bolnikih s presajeno ledvico še ni na voljo veliko podatkov. V največji raziskavi, opravljeni v Združenih državah Amerike, v katero je bilo vključenih 148 bolnikov po presaditvi čvrstih organov (med njimi 103 bolniki s presajeno ledvico) in covid-19, je bolezen potekala pri nekoliko več kot polovici bolnikov v blagi obliki, pri petini primerov je potekala s klinično sliko pljučnice, v četrtini Simptomi Bolezen se začne z vročino, sledi ji suh kašelj, po enem tednu se pojavi težko dihanje. glavobol bolečine v mišicah kašelj težave pri dihanju vročina in utrujenost primerov pa je šlo za težji potek bolezni. Podobno kot pri drugih virusnih okužbah menijo, da bolniki z oslabljeno imunostjo lahko virus izločajo tudi dlje časa. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja do začetka junija 2020 zaključilo bolnišnično zdravljenje covid-19 107 bolnikov, med njimi sedem bolnikov s kronično boleznijo ledvic, od katerih so bili trije hemodializni bolniki. Hospitalizirana sta bila tudi dva bolnika po presaditvi ledvice (v enem primeru je šlo za bolnika, ki je imel poleg presajene ledvice tudi presajena jetra). Pri štirih od sedmih bolnikov s kronično boleznijo ledvic je šlo za težek potek bolezni, medtem ko je bil pri obeh bolnikih po presaditvi ledvice potek ugoden. f Virus SARS-CoV-2 za zdaj ostaja z nami in je že močno | posegel v naš vsakdan. Za razliko od naših prednikov, ki I so živeli v času epidemij v prejšnjih stoletjih, pa imamo | na voljo vedno več podatkov raziskav o prenosu okužbe, I poteku bolezni in zdravljenju, tako okužbe s SARS CoV-2 | kot njenih zapletov. Dobro razumevanje načinov prenosa I virusa in pravilno ravnanje, tako v izogib okužbi kot v | primeru bolezni, je ključno pri obvladanju epidemije I in zadeva prav vsakega izmed nas. Le tako bomo lahko | uspešno in brez zapletov preživeli naslednje mesece do razvoja cepiva in učinkovitega zdravila proti SARS CoV-2. J Novi koronavirus in dializa »tekst: izr. prof. dr. Jakob Gubenšek, dr. med., vodja Centra za akutno in komplicirano dializo UKC Ljubljana Epidemija novega koronavirusa [5ARS-CoV-2) in z njim povezane koronavirusne bolezni (covid-19) stav letošnjem letu postavila ves svet pred velike izzive. Virus je povsem nov, zato nanj ni še nihče odporen, hkrati pa je zelo nalezljiv. Pogosto povzroči resno prizadetost pljuč in tudi drugih organov s potrebo po umetnem predihavanju in je neredko smrten. Bolezen ima tudi v blažji obliki dolgotrajen potek. Koronavirus predstavlja pomembno grožnjo za prebivalstvo in resno obremenitev za zdravstveni sistem, saj je sočasno veliko obolelih. V državah, kjer niso pravočasno prepoznali grožnje in ustrezno ukrepali, je v nekaterih pokrajinah (deli Kitajske in Italije, trenutno tudi nekateri deli Združenih držav Amerike) prišlo do hudih preobremenitev zdravstvenega sistema, ki so zahtevale improvizacije (začasne montažne bolnišnice, praktično vojno stanje v bolnišnicah) in verjetno dodatno povečale smrtnost bolnikov zaradi nezmožnosti zagotavljanja ustrezne oskrbe za vse obolele s covidom in tudi ostalimi "običajnimi" boleznimi. Prenos virusa in preprečevanje Virus se prenaša predvsem kapljično, torej s kašljem ah kihanj em oziroma posredno preko predhodno kontaminiranih površin, če nato virus z rokami vnesemo na svojo sluznico. Najbolj so kužni očitno bolni z vročino in znaki okužbe dihal (predvsem kašelj), bolniki imajo lahko tudi netipične težave (driska, itd.), vemo pa tudi, da so prenašalci lahko tudi tisti, ki ne kažejo znakov bolezni (asimptomatski prenašalci). Pri preprečevanju je ključna dobra higiena kašlja (uporaba robca ah rokava), higiena rok (pogosto umivanje in tudi razkuževanje, predvsem pred in po zadrževanju v prostorih z veliko gostoto ljudi in tudi v prostorih zdravstvenih ustanov), vzdrževanje zadostne fizične razdalje (1,5 do 2 metra, kolikor letijo kapljice) in tudi nošnja mask, predvsem, kadar vzdrževanje razdalje ni mogoče (zaprti prostori in zdravstvene ustanove). Varna diaiiza v času covid epidemije Pri izvajanju dialize se držimo običajnih navodil za omejevanje prenosa virusa. Problem dializne dejavnosti je, da je izvedba dialize pogosto vsaj relativno nujna, in da so dializni centri v Sloveniji precej zasedeni. V dializnem centru prihaja do številnih stikov, bolniki se vozijo na dializo skupaj, v avtu so z eno skupino, v dializni sobi z drugo, in podobno. To so precej ugodne okoliščine za prenos virusa. Ključno za preprečevanje prenosa v dializnem centru je pravočasno prepoznavanje in izolacija obolelih. Zato je pomembno, da bolniki, ki zbolijo z vročino, kašljem, težkim dihanjem ah hudo splošno oslabelostjo, pravočasno pokličejo osebnega zdravnika in tudi v dializni center, da se določi, ah obstaja sum na covid in se bolnika napoti na odvzem brisa, ter ustrezno organizira dializo. Bolniki, ki zbolijo, se ne smejo kar pripeljati na redno dializo. Tako ah tako dializni zdravniki ne maramo, da bolniki vse svoje težave in akutne bolezni rešujejo na dializi, pri covidu pa je to tudi nevarno za druge bolnike in ves dializni center. Zaradi velikega števila stikov je potrebno, da bolniki med skupnim prevozom na dializo in ves čas dialize (tako kot zdravstveno osebje), nosijo maske. Ob prihodu in odhodu v dializni center si morajo razkužiti roke. Omejiti je potrebno skupne aktivnosti v centru (skupno obedovanje, čakanje na dializo). Le tako bomo lahko omejih posledice morebitnega neprepoznanega ah asimptomatskega pozitivnega bolnika. Po dosedanjih izkušnjah je ob uporabi mask in ustrezni higieni rok tveganje za prenos k sreči relativno majhno. Za doma priporočamo samozaščitno ravnanje: izogibanje zaprtim prostorom (trgovine, druženje v večjih skupinah), omejevanje tveganih stikov (sorodniki oziroma obiski iz držav, ki niso varne, trenutno predvsem južni Balkan: Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Makedonija). V času vala epidemije je pomembno, da se izogibate obiskom preobremenjene urgentne službe. Zato bolnikom v teh obdobjih še posebej priporočamo skrb za omejen vnos tekočine in pozornost pri vnosu kalija s prehrano (nekatere vrste sadja in zelenjave), da bi se na vsak način izognili morebitnim nujnim dodatnim dializam. Tudi počitnic v tujini si letos verjetno ne boste mogli privoščiti. Trenutno je južno od nas pogojno varna država le Hrvaška, vendar pa se to lahko vsak trenutek spremeni. Ker bi bila organizacija dialize v izolaciji (karanteni) zaradi dopustovanja v taki državi za dializne centre zahtevna, je nesprejemljivo, da bi bolniki brez predhodne odobritve matičnega dializnega centra in dogovora o načinu dialize po povratku, hodih na počitnice v rizične države. žri* ^ 1.5 m ^ ^ 1.5 m » Varnostna razdalja je obvezna in v zaprtih prostorih tudi nošenje maske. Dosedanje izkušnje v Sloveniji Po mojem vedenju smo imeli v Sloveniji do poletja šest kroničnih dializnih bolnikov, ki so zboleli za covid-19; štiri v Dializnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, enega v Novem Mestu, ki je bil nato zdravljen na Infekcijski kliniki, in enega v Celju. Bolniki v našem dializnem centru so se vsi okužili v stiku z zdravstveno službo, še preden je bila uvedena splošna nošnja mask, le eden od bolnikov se je verjetno okužil med skupinskim prevozom na dializo od bolnika, ki še ni kazal znakov bolezni. Trije bolniki od šestih so umrli, praviloma zaradi hudih pridruženih kroničnih bolezni. Okužene bolnike hospitaliziramo v bolnišnici, ki sprejema covid pozitivne bolnike, in jih dializiramo v izolaciji na oddelku, dokler so pozitivni. Če bi se pojavilo večje število pozitivnih bolnikov, pa bo vsak dializni center moral poskrbeti za ustrezno izolacijo v ločenih prostorih in za uporabo ustrezne stopnje zaščitne opreme. V Ljubljanski regiji imamo za tak primer v rezervi pripravljen sicer ukinjeni dializni center v Mestni otroški bolnišnici. Oskrba hemodializnih bolnikov v času pandemije covid-19 »tekst Katja Hrovat, dipl. medicinska sestra v Nefrodial Maribor »foto: Pixabay V začetku marca, ko smo dobili prve informacije o širjenju SARS-CoV-2 v naše okolje, smo v dializnem centru Nefrodial poostrili nadzor in ukrepe ter znatno povečali skrb za varnost naših bolnikov in osebja. Sestali smo se z vsemi sodelavci ter pripravili načrt dela in oskrbe dializnih pacientov. Paciente smo poučili o higieni kašlja, pravilni uporabi zaščitnih mask, umivanju in razkuževanju rok ter jih seznanili, kako ravnati v primeru morebitnih znakov okužbe s koronavimsom, če se pojavijo doma pred prihodom na dializno zdravljenje. Varnostno razdaljo med pacienti smo zagotovili tako, da smo jih iz ene večje sobe prestavili v dve manjši in s tem zmanjšali skupno število dializnih pacientov v istem prostoru. Vsako jutro smo individualno sprejemali paciente pred vstopom v dializni center, jim meri telesno temperaturo, razkužili roke in jim nadeli zaščitne maske, ki so jih nosili v času dializnega zdravljenja. Bolniki so razumevajoče sprejeli vse potrebne ukrepe. Upoštevali so vsa naša vsakodnevna navodila in prošnjo, naj bodo strpni in razumevajoči v času izrednih razmer. V tem obdobju je, žal, prišlo do hospitalizacije enega izmed naših bolnikov. Čeprav ni šlo za okužbo z virusom, je bilo potrebno 14-dnevno zdravljenje v bolnišnici. Ko se je pacient vrnil v naš dializni center, smo ga 14 dni dializirali v izolacijski sobi. Ves čas smo se držali strogih izolacijskih ukrepov in z bolnikom ravnali tako, kot bi ravnali z bolnikom obolelim s koronavirusom covid-19, torej skladno z načrtovano klinično potjo obravnave potrjenih ali domnevnih primerov. Bolnik se je na ukrepe pozitivno odzval, saj smo mu ob tem nudili vso psihično podporo, ki jo je potreboval. Z zdravstvenim osebjem je aktivno sodeloval, saj se je zavedal, da lahko ogroža tako ostale bolnike kot samega sebe. Zanj je skrbela ena medicinska sestra. Na ta način smo zmanjšali možnost prenosa okužbe na ostale bolnike. Bolnik je prišel v dializni center uro po prihodu ostalih bolnikov in zadnji zapustil dializni center. Zdaj je bolnik zopet v dializni sobi z ostalimi bolniki in se šali, da takšne posebne ugodnosti in miru v času dializnega zdravljenja verjetno ne bo več doživel. Pri drugem bolniku so se pojavili simptomi respiratorne okužbe skupaj s povišano telesno temperaturo. Bolnika smo napotili na covid-19 vstopno točko v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Do rezultatov testiranja, ki so potrdili negativen izvid, smo tudi tega bolnika osamili in izvajali stroge preventivne in higienske ukrepe ter mu ves čas nudili psihično podporo in zagotovilo, da bo zanj dobro poskrbljeno tudi v primeru pozitivnega izvida. V našem dializnem centru Nefrodial Maribor se lahko mimo pohvalimo, da smo kot odgovorni strokovni, zdravstveni delavci s sodelavci vpeljali in upoštevali vse potrebne ukrepe v času pandemije covid-19, ki smo jih pripravili in oblikovali z našim vodstvom in lokalnim kriznim štabom, ki ga vodi strokovna vodja Nefrodiala, Reina Dovč Dimeč, dr.med., spec.int.med. Vsekakor ne smemo pozabiti na naše čistilno osebje, ki ves čas skrbno čisti in razkužuje naše prostore in poskrbi za vzdrževanje poti ter upošteva vse standarde za visokokakovostno bolnišnično higieno. V naših centrih smo se zavedali, da bomo kot organizacija v boju proti pandemiji uspešni samo, če bomo dobro načrtovali klinične poti pri obravnavi bolnikov ter jih vztrajno ozaveščali, ne glede na infektivni status. V našem dializnem centru je vse potekalo zelo umirjeno. Zdravstveni delavci centra smo zadovoljni z dosedanjim potekom. Ponosni pa smo zlasti na naše bolnike, ki so dosledno spoštovali vsa navodila in priporočila. Na ta način so nam olajšali delo v teh težkih časih in nam posredno pomagali pri zagotavljanju njihove in naše varnosti ter kakovosti naših storitev. » V dializnem centru Nefrodial so poostrili nadzor in ukrepe ter znatno povečali skrb za varnost bolnikov in osebja. Gas pred in po covid-19 »tekst: Anton Kolenko »foto: Pixabay Na dializi smo se v času, ko je prihajala pandemija koronavirusa, počutili dokaj nelagodno. Vedeli smo, da smo zelo rizična skupina. Dolgo je trajalo, da so sestre dobile maske in šele čez čas smo jih dobili tudi pacienti. V času najhujše pandemije smo se počutili kar dobo, saj so nas ob vsakem prihodu dobro pregledali. Ves dan so nas v poročilih obveščali o širjenju virusa in o vseh potrebnih ukrepih za omejitev in zaščito. Vendar človek kmalu otopi, če je preveč informacij. No, spoznali smo, daje bilo to poročanje tudi koristno. Težko pa razumem, da nekateri takšne krizne situacije izkoriščajo za politične afere, namesto da bi vsi stopili skupaj in pomagali, kjer je le mogoče. Zopet se mi je utrdilo prepričanje, da neki hudič poseje razdor med ljudi prav takrat, ko je najhuje. Danes je moja 2 255. dializa. Imel sem že kar nekaj operacij, moje poklicno delo mi je še vedno v veselje, delam kolikor zmorem, vedno z veseljem. Vedno iščem vzroke za določene dogodke v zgodovini. Berem, da so Hitlerja postavili na prestol kolesarji... Ko razmišljam o gospodarstvu, je v ospredju samo dobiček, ne človek. V ekonomiji se klanjajo vsi bogu kapitalu. Kapitalu služi znanost, medicina, farmacija in seveda politika. Zadnje čase pa tudi koronavirus. Se posebej velikim finančnim korporacijam, ki jim je v interesu, da propade gospodarstvo, da se države čim bolj zadolžijo in bodo prosile za kredite velike, katerim prav ustreza, da pomnožijo svoj kapital. Seveda na račun malih. Res niti ne slutimo, kam to pelje. Ne moremo vedeti, slutimo pa lahko, da bo prišlo do svetovne katastrofe in spremembe družbenega reda. Lahko pride do tega, da se bo nekoč meril čas kot čas pred covid-19 in čas po covid-19. V to smer gremo. » Morda bomo nekoč merili čas kot čas pred covid-19 in čas po covid-19. Več kot petdeset let sem delal z otroki in mladino. Zelo rad berem Viktorja Frankla, ustanovitelja logoterapije, ki pravi, da so ljudje, ki nimajo smisla, sposobni narediti vse, tudi najhujše. Tu je razlog za vse oblike sovražnega govora. Družina, kjer lahko vsak vsakemu reče, kar mu pride na pamet, se prej ali slej razleti. Če ni spoštovanja, na moreš ostati v odnosu in če ni spoštovanja, ni ljubezni. Ustvarja se razdor in sovraštvo, sožitja ni mogoče ustvariti. Isti avtor je tudi prepričan, da ni mogoče ustvariti sožitja, če si človek ali neka skupnost ne postavi omejitev. Meje. Na vseh področjih življenja je treba postaviti meje, če hočemo ustvariti dobre odnose. Po svoji kmečki pameti razmišljam, da si znanstveniki niso znali postaviti meje, pa so sami in vsi mi dobili »po buči«. Ko gledam otroke, ker delam z njimi, sem ugotovil, da so mnogi med njimi, ki ne poznajo nobene meje. Vse lahko rečejo in naredijo, drsajo po socialnih omrežjih, iščejo enkrat enega prijatelja, drugič drugega, ne da bi ustvarili odnos z enim ali drugim. Vse to se prenaša iz otroštva v odraslo dobo, na človekove dejavnosti. Pa smo tu, kjer smo. Če smo iskreni, moramo priznati, da nam je pandemija morda prvič postavila odločne meje. Tisti, ki so bili navajeni živeti brez omejitev, so godrnjali, protestirajo proti vsaki omejitvi in se ne zavedajo, da omejitev prinaša svobodo in mnogokrat tudi rešitev. V tem našem primeru prav gotovo. Dobrota ne pozna preprek »tekst Milan Osterc, Jadranka Tavčar Oblak » foto: iz osebnega arhiva Milana Osterca Redki so danes ljudje, ki so optimisti, a hkrati ne naivni, dobronamerni, a hkrati ne sebični, ki vzpodbujajo, čeprav ne všečkajo in verjamejo, da je v vsakem slabem vedno tudi nekaj dobrega. Milan je človek, ki se nikdar ne pritožuje, ne obupuje, je vedno veder in dobrovoljen, po duši večno mlad in po srcu vedno svetlogled, pa čeprav je vse okoli njega še tako črnogledo, pri njem se vedno najde zrno semena za lepšo prihodnost, za dobro vseh. Vedno znova in znova vliva upanje in sadi vero, da bo vse dobro in vse prav. In prav zato, ne zgolj zato, ker je postal naš predsednik, temveč zavoljo njegove vedrine duha in dobrote srca, je pred nami njegova zgodba, da postajamo tudi mi bogatejši in srečnejši. »Rojen sem pred 61 leti, takrat v skupni državi Jugoslaviji, v Čakovcu na Hrvašem. Na Teznem v Mariboru sem obiskoval osnovno šolo Slava Klavora in jo uspešno končal 1974 leta. Ves čas šolanja sem poletne počitnice, poleg obveznega desetdnevnega obiska Jadranskega morja, preživel na kmetiji očetovih staršev v Svetem Urbanu, današnja občina Strigova.« Ljubezen do podeželja je Milanu ostala, saj danes živi v Cankovi v Prekmurju. Za poklic miličnika se je odločil po nagovarjanju komandirja Postaje milice Tezno, s katerim so imeli skupni vrt v bližini blokovskih naselij. »Tudi za poklic avtomehanika sem oddal prošnjo, a je bila prošnja za miličnika hitreje obravnavana in ugodno rešena, ker sem uspešno prestal takrat zahtevana psihofizična preverjanja,« pravi Milan o življenjskem poklicu, ki ga je opravljal vse do svoje prometne nesreče. V'#A % »Šolske počitnice je Milan večinoma preživljal pri dedku in babici, čeprav je vsako leto za nekaj dni odšeltudi na morje. Štiriletno šolanje v polvojaškem sistemu v Tacnu pri Ljubljani ga je izoblikovalo v poštenega človeka pokončne drže, ki verjame v dobroto ljudi. »Leta 1978 sem imel možnost izbirati delovno mesto na katerikoli postaji milice v večjih mestih, vendar me je premamila ljubezen do podeželja in odločil sem se za delo na Upravi javne varnosti Slovenj Gradec, ker je blizu Maribora. Izteklo pa se je drugače. Razporejen sem bil na Oddelek milice Cankova v Prekmurju na slovensko avstrijski meji.« »Šolanje za miličnika ga je izoblikovalo v poštenega človeka pokončne drže, ki verjame v dobroto ljudi. Še danes, po 42 letih, Milan živi v Cankovi, v svoji hiši s čudovitim vrtom. V letih od 1978 do 1990 je kot miličnik delal na maloobjmejnih prehodh z Avstrijo pa tudi na terenu pri reševanju kaznivih dejanj. V tem obdobju je študiral na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani, ki je bila takrat del Univerze. Kot miličnik je bil pripradnik Posebne enote milice, veliko vojašnega znanja pa je pridobil z delom in bil uspešen ostrostrelec za potrebe takratne milice. Dve leti je delal kot vodja varnostnega okoliša v največjem romskem naselju Pušča in pa v Krajevni skupnosti Cernelavci ter Gederovci. Leta 1991 je napredoval v pomočnika komandirja Oddelka milice Gornji Petrovci, 4. maja je bil premeščen za komandirja na Oddelek milice Dobrovnik, ki se je 26. junija 1991 preimenoval v Policijski oddelek Dobrovnik. Septembra istega leta je postal komandir Oddelka Radenci ter februarja 1992 prevzel vodenje Policijske postaje Gornja Radgona, od koder je leta 1992 odšel na delo v Operativno komunikacijski center Uprave za notranje zadeve Murska Sobota. »Poleti leta 1994 sem prevzel vodenje Postaje mejne policije Petišovci na slovensko-hrvaški meji, kjer sem tudi zaključil svojo kariero komandirja in policijskega inšpektorja.« Huda prometna nesreča s težkimi telesnimi poškodbami je Milanu marca leta 1995 povsem spremenila življenje. Mesec dni kome in leto dni v invalidskem vozičku sta ga zaznamovali za vedno. Njegovo poslanstvo v življenju se je spremenilo, dobilo drugo vsebino in povsem drugačne razsežnosti. »Prosotovoljstvo se je v meni začelo prebujati po letu 2000, ko mi je umrla žena. Predsednica društva ledvičnih bolnikov Pomurja me je povabila k sodelovanju, imenovan sem bil za tajnika, kar sem še danes. Kasneje leta 2002 sem bil soustanovitelj društva za zdravo življenje Nova pot Radenci, ki je namenjeno zdravljenju odvisnih od alkohola in kateremu še danes predsedujem. Postopoma sem vstopal v nevladne organizacije in leta 2013 postal član Razvojnega sveta pomurske regije kot eden od štirih predstavnikov nevladnih organizacij Pomurja.« » Prostovoljstvo je več kot samo delo, prostovoljstvo je način življenja. Milan pa j e bil tudi sam udeležene na delavnici za odvaj anj e od alkohola. Leta 1998 je bil v Kliničnem centru Ljubljana tri krat operiran zaradi popravkov oziroma izboljšanja stanja na obeh nogah, ki sta bili ob nesreči polomljeni na devetih mestih. Ob nesreči je dobil tudi udarec v glavo, kar je povzročilo spremembe v možganih. Po nesreči sicer že dve leti ni pil alkohola, vendar sta z ženo zaznavala, da se že pri manjši količini občasno ni zavedal svojega okolja in časa. Poiskal je zdravniško pomoč in naletel na psihiatra Jožefa Kocipra, ki je prav tisto jesen leta 1998 odprl Ambulanto za odvisne od alkohola. Tako je tudi sam vstopil v sistem rehabilitacije. Še danes je predsednik društva, ki so ga ustanovili leta 2002. V njem je 97 članov v sedmih skupinah zdravljenja pod strokovnim vodstvom štirih psihoterapevtov. »Sam ne vodim več nobene skupine, ampak delujem le kot povezovalec med skupinami, terapevti in skrbim za razpise ter organizacijo aktivnosti v sklopu društva. Leta 2019 sem se individualno izobraževal in pri strokovni komisiji Socialne zbornice Slovenije uspešno opravil pisno in ustno preverjanje znanja ter pridobil naziv strokovni sodelavec v socialnem varstvu za delo v terapevtskih in drugih programih za urejanje socialnih stisk povezanih z alkoholom na VI. ravni zahtevnosti.« Društvo ledvičnih bolnikov je bilo prvo, v katero ste vstopili leta 2000 kot prostovoljec. Zakaj prav ledvični bolniki? »Zato, ker sem se leta 1979 srečal z dializo pri svoji ženi in spoznal, kako poteka zdravljenje. Žena Jožica je bila 1982 transplantirana z ledvico živega darovalca, njenega očeta. Do leta 1996 ji je ledvica delovala, potem pa seje vrnila nazaj na murskosoboško dializo, ki je zaradi slabih žil potekala preko srčnega katetra. V tem času je doživela tudi možgansko kap. Živela sva v novi hiši v Cankovi, kjer živim še danes. Mnogo sva se pogovarjala, vendar sva oba preživela tudi veliko časa v bolnišnici. Na žalost sva bila leta 1998 skupaj le tri mesece, ker sva bila oba potrebna zdravljenja in operacij. V času najinega skupnega življenja sem dodobra spoznal ledvično bolezen, veliko sem prebral strokovnih člankov, saj sem na ta način želel pomagati in olajšati življenje svoji pokojni ženi.« Danes je seznam društev, kjer sodelujete, precej dolg. Ali vam sploh ostane še kaj časa za vaše osebno življenje? »Seznam društev je res dolg. Vendar v tem času sem iz nekaterih že izstopil ali pa prenehal v njih delovati. Prostovoljstvo je zame način žvljenja. Moje delo je povezano z ljudmi, želim jim pomagati v njihovih socialnih in duševnih stiskah, zato sem za njih vedno dosegljiv, saj ljudje potrebujejo pomoč takrat, ko kličejo, in ne takrat, ko se kdo na njih spomni. Seveda je med njimi in mano vzpostaljena prijateljska vez, zaupajo mi in to zaupanje je potrebno tudi negovati in ga ohraniti. Nikoli se ga ne sme zlorabiti ali odkrivati njihovih stisk, razen v primeru, ko je potrebna še dodatna zunanja pomoč, vendar morajo biti o tem obveščeni in se tudi strinjati. Osebno življenje, ki ga živim, je moje življenje, ki ga redko delim z drugimi. Tisti, ki so v moji bližini, vedo, kako živim, za ostale pa mislim, da je ta del nepomemben.« Milan pravi, da je s prosotovoljstvom postal mogoče še boljši človek, ker zaradi narave poškodb ne more biti toliko telesno aktiven, kot je bil nekoč, zdaj deluje predvsem na vsebinah, ki so vezane na pogovor, na pridobivanje pomoči določenih institucij in urejanje zadev prek računalnika. Med drugim je tudi predsednik društva upokojencev Cankova, kjer je preko 270 članov in se tako posveča predvsem skrbi za starejše, tudi kot član Strokovnega sveta Zveze drušev upokojencev Slovenije za izobraževanje in informatiko ter predsednik petčlanske Komisije za izobraževanje, publiciteto in informatiko. Pred leti ste prejeli priznanje za prostovoljca leta, kaj vami pomeni tako odlikovanje? » Priznanje Prostovoljec leta 2017 je Milanu leta 2018 podelil predsednik države Borut Pahor. »Leta 2018 me je Regionalna razvojna fundacija, Razvojno regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja z Matejko Horvat kot iniciatorko predlagala za priznanje Prostovoljec leta 2017 v Republiki Sloveniji. Priznanje sem sprejel junija 2018 od predsednika države Boruta Pahorja. Po glasovanju poslušalcev Murskega vala sem isto leto postal Pomurec meseca julija, ki je tudi moj mesec rojstva in sem se potegoval za naslov Pomurec leta 2018. Vsa priznanja me napolnijo z novo močjo, so vodila, da delam dobro, so odraz priznanja moje ožje in širše okolice, med ljudmi sem prepoznan kot človek z velikim srcem. Občutek je dober, čeprav sem skromen in me preveč pohval in zahval dela sramežljivega.« » Milan kot govornik na otvoritvi graničarskoga muzeja Varuhi mejevGepincih. Lani pa ste, prej podpredsednik, postali predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, kaj menite, da bi bilo potrebno in kako še izboljšati življenje ledvičnim bolnikom? »Novembra 2019 sem na prošnjo dotedanje predsednice Larise Hajdinjak prevzel vodenje Zveze za obdobje do občnega zbora leta 2021. Ves ta čas svoje aktivnosti usmerjam v zaščito ledvičnih bolnikov po vsej Sloveniji v vseh dvanajstih lokalnih društvih. Prav v času epidemije je postala ta naloga zelo težka, saj sem dnevno opozorajal vse odgovorne v Sloveniji, od kriznega štaba, Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa do Zavoda za zdravstveno zavarovanje na težave s prevozi dializnih bolnikov. Opozorajal sem na splošno znane zadeve, ko prevozniki v eno vozilo naložijo tudi pet bolnikov, kar pa je bilo v času epidemije covid-19 zelo nevarno za okužbe, za prenos iz domačih v zdravstveno okolje ali obratno. Ves čas sem bil tudi v stiku z vsemi predsednicami in predsedniki lokalnih društev po Sloveniji, z nekaterimi dializnimi cetri in s skupnimi močmi smo poskušali opozarjati prevoznike, da njihovo ravnanje ogroža dializne bolnike. Ne želim vse prevoznike metati v isti koš, a nekateri prevozniki se niso držali navodil, tako na severno-primorskem, ljubljanskem, kočevskem in delno pomurskem območju. V večini primerov j e bilo stanje zadovoljivo, ne pa tudi dobro.« Skupaj s člani Izvršilnega odbora sev Zvezi trudim za dodatno zaščito ledvičnih bolnikov, izboljašnje stanja v dializnih centrih, transplantacijski ambulanti in pa s skupnimi srečanji, druženji, izobraževanji, šprtnimi tekmovanji popestriti življenje ledvičnih bolnikov v Sloveniji. S spremembami zakonskih predpisov je potrebno izboljšati stanje na področju izplačila potnih stroškov dializnim bolnikom, ki so se v času epidemije odločili sami voziti na dializo in domov, ker se s prevozniki niso počutili varne zaradi prenatrpanosti vozil. »Lani pa je Milan postal predsednikZveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije. Dializnim bolnikom, ki se ne vozijo na dializo v najbližji dializni center, temveč v malo bolj oddaljenega, kamor so vsa leta hodili, je potrebno urediti brezplačne prevoze do teh centrov, da ne bodo dodatne kilometrine od najbližjega dializnega centra do svoje dialize plačevali iz lastnega žepa. Obstaja možnost, da si plačilo te razlike bolnik uredi na svojem najbližjem uradu zdravstvene zavarovalnice. Enako velja tudi za doplačilo počitniške dialize za razliko v kilometrini med domačim dializnim centrom in počitniškim. S podpredsednikom Robertom Teržanom iz Celja bosta uredila članstvo v evropskem prostoru s sorodnimi zvezami. Trenutno Milan pripravlja jesensko izobraževanje za prostovojce društev in Zveze v Hotelu Lipa v Lendavi. Seveda so finančni viri eden od pogojev za dobro delovanje Zveze, zato bo iskal tudi dodatne finančne vire. Dobra novica je, da se v Kočevju začenja gradnja novega dializnega centra, kot je povedal predsednik Društva ledvičnih bolnikov jugovzhodne regije Andraž Osim. Milanova želja pa je, daje skupaj z vsemi predstavniki društev čimbolj ustvarjalen pri doseganju ciljev za vse člane po vsej Sloveniji. Zdravljenje na domu Možnost izbire zdravljenja starostnika pri odpovedi iedvic »tekst Dijana Malič, dipl.m.s., spec. za terapevtsko področje - Baxter d.o.o. Življenje v razvitem svetu nam ponuja veliko priložnosti in možnosti za udobno in kakovostno življenje. Nemalokrat pa se vsak sleherni posameznik srečuje s spremembami, ki nas prestavijo v povsem drugačno življenje. Govorimo o spremembah, ki nam vsaj začasno ustavijo dosedanji tok življenja, kar lahko ponazorimo s pandemijo covid-ig, ki nas bo še vsaj nekaj časa spremljala in opominjala na našo krhkost. Hkrati pa smo se ob pandemiji overili, da imamo še veliko odprtih vprašanj o sistemskih ureditvah zdravstva in socialnega varstva, še posebej, če govorimo o rizični populaciji - starostniki. V vseh državah sveta se pričakovana življenjska doba in povprečno trajanje življenja podaljšujeta. Tudi v Sloveniji, kakor tudi v Evropi, se trend staranja prebivalstva nadaljuje. Število starejših od 80 let narašča s trikratno hitrostjo. Starejši nad 65 let predstavljajo pomembno ekonomsko kategorijo, v deležu 19,85 odstotkov celotne populacije. Naštete okoliščine med drugim vplivaj o tudi napovečevanje števila ljudi, ki zaradi različnih razlogov potrebujejo pomoč in oskrbo pri izvajanju osnovnih in podpornih življenjskih opravil. S pojavom staranja vzporedno opažamo tudi porast bolezni, kot so ateroskleroza, srčna kap, sladkorna bolezen, splošna psihofizična oslabelost posameznika ter še mnoge druge staranju pridružene zdravstvene težave. Na te bolezni in stanja bi morala biti v sodobnem času pripravljena vsaka institucija, ki skrbi za ranljive skupine populacije. Celostni pristop Starostniki so največja in najhitreje rastoča skupina bolnikov, ki začnejo z dializnim zdravljenjem. Povprečna starost bolnikov, ki začnejo z nadomestnim zdravljenjem ledvične odpovedi je 69 let. Končna odpoved ledvičnega delovanja pomeni začetek nadomestnega zdravljenja, kar predstavlja pomembno obremenitev v življenju bolnika ter prilagoditev bolnika in nj egove družine na nove okoliš čine. Kij ub bolezni pa ne smemo pozabiti na ohranjanje kakovosti življenja posameznika, kar vključuje celostni pristop v zdravstveni dejavnosti. Odločitev o metodi nadomestnega zdravljenja sprejema bolnik sam ali njegovi svojci, ni pa zanemarljiv vpliv tima zdravnikov in medicinskih sester kot tudi sistemske ureditve nudenja pomoči ter dostopnosti izbranega zdravljenja. Oblike nadomestnega zdravljenja končne odpovedi ledvičnega delovanja so hemodializa in transplantacija ter peritonealna dilaiza. Možnost presaditve ledvice (transplantacija) je velikokrat pogojena z zdravstvenim stanjem prejemnika in seveda primernostjo presadka. Poglavitna razlika med zdravljenjem s hemodializo in zdravljenjem s peritonealno dializo pa je ta, da se peritonealna dializa izvaja v domačem okolju. Bolnik s to metodo lahko v veliki meri ohrani svoj življenjski slog in s tem povezano kakovost življenja. 20% 19.8% 16.5% 16.5% i5.e% 2006 2005 2006 2007 2003 200