Poftalna fldui f gotorlaL II. izdaja. Cena Din 1*-* Izhaja vsak dan rjutraj razren V ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2‘—: mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 80'—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 30-71 Jugoslovan Rokopliov a« tratam* Oglasi po tarifi In dogovora Oprava »Ljubljani. Gradiščei, tel.30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Po5t. ček. raS.» LiuMlana t.V62l. St. 143 Ljubljana, četrtek, dne 25. junija 1931 Leto II. Francoski odgovor Zedinjenim državam Francija sprejema Hooverjev predlog le pogofno - Nekrite ledne obroke mora Nemčija nadalje plačevati - Odgovor je kil izročen včeraj ameriškemu poslaniku v Parizu Armand Fallieres Bivši predsednik francoske republike Armand Fallieres je 22. t. m. umrl v visoki starosti 91 let. Predsednik republike je bil od 1. 1906. do 1. 1913. Za časa njegovega predsedništva so na Francoskem izvedli ločitev cerkve od države. Odpovedano sprejemanje pri banu Ljubljana, 24. junija. AA. Ban Dravske banovine dr. Drago Marušič v petek 26. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno zadržan. Preganjanje jugoslovanske manjšine na Madjarskem Beograd, 24. junija, o. Madjarska oblastva so vedno, kadar se je morala pri nas vršiti razprava proti madjarskim teroristom, katerih zveze z madjarskimi odgovornimi oblastvi so bile vedno dokazane, delala še večje pogreške. Sedaj so celo poskusili z aretacijo uglednega mohaškega meščana Milana Pečujliča ustvariti nov proces in začeti z novim preganjanjem naših manjšin v Madjarski. Koliko so oni v tem uspeli, bomo videli iz vesti, ki jo prinaša »Pecsi Naplo« v Pečuju od 21. maja. Mohaška policija je aretirala hišnega poset-nika Milana Pečujliča in slaščičarja Nikolo Matiča. Veliko senzacijo je napravila v Mohaču vest, da so agenti policijskega oddelka v notranjem ministrstvu 20. maja ob 4. popoldne izvršili hišno preiskavo v hiši uglednega mohaškega trgovca Milana Pečujliča. Pred Pečujliče-vo hišo se je zbrala množica ljudi, ker je Pe-čujlič ugleden član mohaške družbe in ga je ves Mohač poznal kot dobrega in poštenega človeka. Njegova popularnost je povečala še okolnost, da je bil Pečujlič na Bekovi listi izvoljen za občinskega odbornika v Mohaču. Pečujlič je bil eden glavnih članov Bekove stranke. Vznemirjenost prebivalstva se je povečala ko se je izvedelo, da je preiskava ostala brez pozitivnega uspeha, in da je razen tega bil Pečujlič odveden v zapor in izročen mohaški policiji. Po hišni preiskavi pri Pečujliču so organi javne varnosti odšli v hišo slaščičarja Nikole Matiča, ki je že prej sprejel madjarsko državljanstvo, in pri njem izvršili preiskavo. Matič se je pred nekaj dnevi po trgovskih poslih mudil v Budimpešti. Ko se je ob 10. zvečer vračal domov, so ga že na postaji čakli policijski agenti in odpeljali na policijo. Po vesteh, ki krožijo tu, ni nemogoče, da so te afere v zvezi s postopkom, ki je bil uveden proti moh. duhovniku Grigorijeviču, katerega je sodni stol v Pečuju obsodil na poldrugo leto ječe. Po drugih verzijah je bil na meji aretiran neki Ilija Kutulac, ki je služil pri Pečujliču in pri katerem so baje našli neka pisma, ki kompromitirajo Pečujliča. V Mohaču je Pečujliča vsak poznal kot poštenega madjarskega državljana, medtem ko je bil slaščičar Matič že večkrat zaradi nepravilnosti kaznovan. Mohaška policija je še pozno v noč zasliševala aretirance in na podlagi tega zaslišanja sta bila Pečujlič in Matič aretirana in v sredo zjutraj izročena državnemu tožilstvu. Pečujliča je prevzel odvetnik dr. Pap Lajoš, ki pravi, da da ne vidi, da bi bil tu kak delikt. Vso stvar pripisuje kaki pomoti ali pa osveti. Po vesteh o tej zadevi so organi notranjega ministrstva že odšli iz Mohača, vendar pa stvar še ni končana in prčakovati smemo še novih aretacij. Po aferi Koložvarja vlada tukaj precejšnje nezadovoljstvo. Zato bi bilo posebno tu na meji treba paziti, da ne ustvarjamo brez potrebe mučenikov. Tako piše madjarski list. Iz povedanega sledi, da sam madjarski list trdi: 1. da je Pečujlič ugleden član mohaške družbe; 2. da je bil izvoljen na Bekovi listi za občinskega odbornika mesta Mohača. Bekova lista je lista šokcev, ki so v Mohaču v veliki večini, in Srbov. Ta blok je bil ustvarjen proti vladi po zadnji aferi v mohaški občini. Pečujlič je bil ugleden član tega bloka. Iz samega »Pecsi Naplo« se vidi namigavanje, da so ga zaradi tega aretirali; 3. da je ostala preiskava brez rezultata; 4. izjava dr. Papa Lajoša, da mora biti tu vmes pomota ali osveta in 5. trditev da smejo pričakovati nove aretacije. Iz tega se vidi, kako ravnajo Madjari s svojimi Fariz, 24. junija. AA. Francoska zbornica je razpravljala včeraj o predlogu ameriške vlade za moratorij vojnih dolgov in reparacij. Razni poslanci so poudarjali, da je predlog za Združene države sprejemljiv, ker bi tako žrtvovale 10 milijard frankov, zato pa rešile 200 milijard frankov privatnega kapitala, ki je investiran v Nemčiji. Za Francijo in za vzhodne države je položaj veliko težji, ker njihovi državni proračuni ne dovoljujejo nikakih žrtev. Berlin, 24. junija. AA. Snoči je govoril kancelar Briining po radiju o Hoovrovem predlogu. Dejal je, da ima Hoovrova izjava namen obnoviti gospodarsko ravnotežje in omiliti napetost med raznimi državami. Govornik je dalje poudaril, da odvisi dobrobit Evrope in sveta od odločnih in da-lekovidnih sklepov onih, ki so si bili po tragični usodi v svetovni vojni sovražniki. Briining je dalje ponovno poudaril dobro voljo Nemčije, da stori vse v dosego cilja ameriške inicijative. Pri tem je priznal veliko važnost francosko nemških odnošajev za bodočnost. Večkrat so težkoče zavirale razvoj prijateljskih odnošajev med obema državama. Vendar se je na obeh straneh državnih meja ojačilo prepričanje, da se lahko najdejo sredstva in pota, ki naj spravijo v sklad skupne, interese obeh držav in pomirijo oba naroda. Briining je končal, da bi toplo pozdravil priliko za prijateljske razgovore med Francijo in Nemčijo, slične razgovorom v Chequersu, ki bi gotovo veliko pripomogli k boljšemu razumevanju in nagli rešitvi problemov, ki zanimajo oba naroda. Washington, 24. junija. AA. Angleški in italijanski poslanik sta obvestila ameriško vlado, da njuni vladi odobravata Hoovrov predlog. Francoski poslanik je dejal, da nima še tozadevnih navodil. Na newyorški borzi so vrednostni papirji zelo narasli. Berlin, 24. junija. AA. Nasproti nekaterim vestem, ki se pojavljajo zlasti v tujih časopisih in ki izražajo dvome, ali naj bi moratorij, ki ga predlaga Hoover, veljal samo za zajamčena ali pa tudi za nezajam-čena nemška reparacijska plačila, se do-znava iz AVashingtona, da bi moral moratorij obsezati obe vrsti reparacijskih plačil. Rim, 24. junija. AA. Doznava se, da italijanski pristanek na Hoovrove predloge ne velja brez rezerve. Po uradnih vesteh bi se zdaj Nemčija morala zavezati, da ne bo gmotne podpore porabila za izvedbo načrtov o carinski uniji z Avstrijo. Vsako misel o carinski uniji ali o priključitvi bi morala Nemčija definitivno opustiti. Pariz, 24. junija, r. Vzlic snočnjemu govoru nemškega kancelarja Briininga in Hoovrovi izjavi, da mora biti sprejeta njegova ponudba v celoti in brez odloga, je francoska vlada sprejela Hoovrov načrt za moratorij le pogojno. Danes popoldne je bil izročen ameriškemu poslaniku Edgeu odgovor na Hoovrov načrt, ki ga je formuliral današnji ministrski svet. Francija sprejema Hoovrov načrt pod pogojem, da ostane Youngov načrt neizpremeiijen in da bo Nemčija še nadalje plačevala nekrite anuitete reparacij. Francija ponuja Nemčiji povračilo teh plačil v obliki posojila po baulii za mednarodna izplačila. Francoski odgovor na Hooverjev predlog o moratoriju je bil pripravljen danes popoldne na seji francoske vlade, ki ji je predsedoval sam Doumer. Besedilo bo ob- javljeno v petek. Po seji je predsednik vlade Laval dejal novinarjem, da jim do petka ne more nič povedati, niti jim dati kake informacijqe o francoskem odgovoru. London, 24. junija. A A. Angleško javno mnenje je prisrčno pozdravilo Hoovrov predlog, naj se odgode reparacijska plačila za eno leto. Politični krogi menijo, da je gesta ameriškega predsednika neprecenljive vrednosti za pomirjenje sveta. Trenutno se javnost najbolj zanima za odgovor Francije, ki ga v kratkem odpošlje v Washington. Angleško časopisje priznava, da bo morala Francija precej žrtvovati, da se izvede Hoovrov načrt, kar v sedanjih razmerah ne bo tako lahko. Na drugi strani pa priznavajo, da bi Francija pozneje zašla v veliko težji položaj, ako ne sprejme sedaj Iloovrovega predloga. Zdravilni efekt Hoovrovega predloga bi bil tako izgubljen. Angleški listi pa pri tem ne pozabljajo, da bi izvedba Hoovrovega načrta veljala Anglijo več milijonov funtov sterlingov. Ta žrtev bi bila toliko večja, ker je Anglija svoječasno že veliko popustila pri ureditvi vprašanja vojnih posojil, ki so ji dolžne Francija in druge države. Vendar Anglija razume dalekosežnost Hoovrovega predloga in je zato pripravljena doprinesti šodali v Sokolski dom, kjer je zborovanje vodil zvezni predsednik g. Jernej Golča: iz Celja. Sprva je zborovalca toplo pozdravil župan g. Albin Grčar, nato pa še predsednik obrtnega društva g. Ivan Bajcer. Za tem se je prešlo na dnevni red. G. Drgo Žabkar je predaval o obrtniških organizacijah in stanovski' zavesti ter posebno poudarjal potrebo večje stanovske zavesti. O splošnem obrtniškem položaju je izpregovoril g. Josip Rebek iz Ljubljane. Davčna vprašanja v razmerju do obrtništva je razložil g. Jakob Zadravec. Na koncu njegovega predavanja so bili sprejeti tozadevni sklepi. Važno je bilo predavanje g. dr. Josipa Pretnarja iz Ljubljane ki je govoril o pospeševanju obrta. Končno je govoril še g. Franc Iglič o obrtnem naraščaju in obrtniškem tisku. Vsa predavanja so bila temeljito sestavljena in so jim zborovalci pazno sledili. Obrtniki se zavedajo hudega konkurenčnega boja, v katerem bodo zmagali oni, ki bo do bolj pripravljeni. Domači obrtniki so zborovanje poselili polno številno, nikakor pa ni bila udeležba dobra i? drugih krajev banovine. Po zborovanju, ki se je zaključilo ob 12. uri, je sledilo kosilo, na kar so naredili obrtniki izlet v bližnje kopališče Medija-Izlake. Drzen vlom pri belem dnevu Sv. Križ pri Litiji, 3. junija. Naselje Mrežnik leži med Ljubežem in Veliko gobo. V Mrežniku ima tudi 60 letna Tomaževa Franca svojo hišico. Dne 22. t. m. je sušila krmo na senožeti streljaj daleč za hišo. Delavci in Tomaževa so opazili, kako se sučeta dva moška okoli hiše. Kar so zagledali vežna vrata odprta. Neznanca sta vlomila ob pol 18. v hišo ln pobrala perilo, obleko in denar, tako da je bila Franca ob vse. Ko sta dva Izmed delavcev opazila, da neznanca odnašata iz hiše cule, se je začel za njima lov z gnojnimi vilami. Tatovoma je pa uspelo pobegniti v gozd. O tem so bili takoj obvežčeni krlžki orožniki, ki so začeli takoj s komandirjem g. Jakom Karo zasledovati vlomilca ter obvestili tudi sosednji' orožniški postaji Polšnico ln Litijo. Jz ©ravsfee bancvine Razglasi v nemščini — y Hrastniku Hrastnik, ‘24. junija. Neštetokrat smo na tein mestu obsojali ravnanje in vedenje nekih ljudi, ki se menda ne zavedajo, da živimo v Jugoslaviji. Ker vsi opomini iiič ne pomagajo, bomo pač primorani, da te zadeve, ki jugoslovansko čutečega človeka bole, obravnavamo javno. Ne samo da narodna društva prezirajo in omalovažujejo, ampak zopet uvajajo nemščino. Tako že delj časa mirno opazujemo, da »Prostovoljno gasilno društvo steklarne Hrastnik« razglaša vse razglase svojim članom samo v nemškem jeziku. Prepričani smo, da je večine članov materin jezik slovenski in da znajo nemški le za silo, pa vendar trpe nemške razglase. Nihče bi jim tega ne zameril, če bi člani res ne razumeli slovenski, tako pa tega hlapčevstva ne moremo odobravati, zlasti ne, ker se to godi pri društvu, katerega smoter mora bili naroden in dobrodelen. Narodne malobrižuosli mora biti konec; budno moramo paziti, da Hrastnik ne postane nemški »Kulturboden«. Celje * Vpisovanje v obe mestni šoli za prvi razred bo v torek 30. t. m. od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Sprejemali se bodo v šolo predvsem otroci, ki bodo pred 1. septembrom t. I. že dopolnili sedmo leto; mlajši se bodo vpisovali le, če bodo telesno prav dobro razviti in če bo še prostor. Vpisovanje se bo izvajalo samo na podlagi uradnih rojstnih podatkov novincev in novink, kakor tudi dokaza njihove domovinske pristojnosti. Zaradi zakonitih predpisov se bodo sprejemali v obe mestni narodni šoli le tisti otroci, katerih starši stanujejo v mestu. Okoliška mladina se bo vpisala v mestno šolo samo pod pogojeni, če je oče državni ali mestni uslužbenec, če si starši prej izposlujejo odpustitve od krajevnega šolskega odbora Celje-okolica in če otroka z izrecnim dovoljenjem nato sprejme mestni krajevni šolski odbor. * Vidovdanska služba božja se bo vršila že v soboto 27. t. m. v župni cerkvi. Službe božje se bo udeležila deputacija Sokolskega društva v kroju. * Kres na Starem gradu. Mrkonjičev steg skavtov v Cejju ter trezna mladina »ta v torek zvečer zažgala velik kres na Starem gradu. Med pokanjem topičev so se razlegale vesele pesmi s starodavnih razvalin. * Nevarne luknje na hodnikih v Razlagovi ulici. Na trotoarjih v Razlagovi ulici je nekaj lukenj, po 20 cm širokih in četrt metra globokih. Naj se te luknje zadelajo, še preden si bo kdo tam zlomil nogo ter potem od odgovornih činiteljev zahteval odškodnino. * Polovična vožnja na Sokolski zlet v Celju. Ministrstvo za promet je dovolilo vsem udeležencem Sokolskega zleta v Celju od 27. do 30. junija 50 odstotkov popusta na vseh progah v območju ljubljanske ter zagrebške železniške direkcije. * Strelska družina javlja, da se napovedano streljanje na strelišču v Pečovniku zaradi praznika Vidovega dne ne bo vršilo v nedeljo 28. t. m., temveč šele v nedeljo 5. julija ter v nedeljo 12. julija, vsakokrat od 15. dalje. * Nezgode kolesarja. Včeraj dopoldne je mizarski pomočnik Vihar Albert v Ljubnem padel , s kolesa in se nevarno poškodoval na glavi. Spravili so ga v celjsko javno bolnišnico. * Izgube in najdbe. 18. t. m. je bila v mestu izgubljena srebrna zapestna ura, vredna 300 Din; 22. t. m. je bila v mestu izgubljena črna usnjena listnica z denarjem. Najditelji naj oddajo stvari na policiji. — Najdena je bila zlata ženska zapestnica; dobi se pri sobarici hotela »Evrope«; v Zavodni sta bila najdena bencinska cev ter razplinjevalec; dobi se na policiji. * V znamenju brezposelnosti. Včeraj zjutraj se je pripeljal z brzovlakom v Celje brezposelni mesarski pomočnik J. Josip iz Maribora. Ker se je peljal brez voznega listka, je bil izročen policiji. Pravi, da je brez sredstev in da je šel iskat dela. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske bolezni so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Šoštanj Občni zbor. Olepševalno in tujskoprometno društvo v Šoštanju ima svoj redni občni zbor v sredo 24. t. m. ob pol osmih zvečer v gornjih prostorih gostilne Ivanke Rajšter. Vlom. K0 sta se nahajala Jakob Kolšek p. d. Nacetov Jaka v Sl. Andražu pri Velenju in njegova žena pri jutranjem opravilu v domači cerkvi, je neznan tat s sekiro vlomil v njuno stanovanje, razbil dvojna kuhinjska vrata ter odnesel blago s podlago, že prikrojeno za moške hlače in telovnik, črno usnjato listnico, britev, ogledalo in 4 moške srebrne ure, ki so jih imele stranke pri Kolšku v popravilu. Tatvine je osumljen neki moški srednjih let in postave,' s •svetlimi lasmi in angleško pristriženimi brki, ki se je že večkrat klatil v tem kraju in se izbijal za Matijo Askerta iz Libeliške gore pri Dravogradu ter se je dal pri Kolšku že striči. Va vratu ima močno brazgotino od levega ušesa ■»roti goltancu. Kakor se je poizvedelo, je njegovo pravo ime Anton Gorišek, ki je bil svoj 'as kot hlapec zaposlen pri Josipu' Otu p. d. Askert, pos. v Li bel iški gori in s katerim lažnim imenom se je tat izdajal. Za njim je uve-leno zasledovanje. Nova obrt v Šoštanju. Fr. Guzelj je olvoril v Šoštanju v Cerovškovii hiši na Glavnem trgu fcjer je bila svoj čas poslovalnica OUZD, mehanično delavnico in popravljalnieo. d Izpite za rezervne konjeniške podporočnike so na redili gg. G r e j o r i č C. Danilo, Rant A. Elko, Tišina J. Fran, Maček M. Fridrih Mirko, Funk J. Hinko, Clovedič F. Eugen in Nosavec M. Martin. Čestitamo! d Na zagrebški univerzi je diplomiral dne 23. junija t. I. za gozdarskega inženerja g. Nazarij Purge r, rodom iz Istre. Čestitamo! ■ VPIS V JUGOSLOVANSKI AKADEMSKI KLUB. Radi nenadnih zaprek se vrši vpis za ♦iste, ki hočejo imeti legitimacijo še za te počitnice, samo še danes od 10.—12. ure in od 17.—19. ure. — Jug. ak. klub, sekcija Ljubljana. d Sokolsko društvo Borovnica bo proslavilo 5. julija t. 1. 20-letnico obstoja in bo ob tej priliki razvilo novi društveni prapor. Bratska društva naprošamo, da pomagajo čim slovesneje obhajati ta praznik obmejnega društva. Prinesite prapore, da se pobratijo z benjaminom. Nagradite 20-letni boj in trud s številnim obiskom. — Zdravo! d Svečina. Za Vidovdan priredi tukajšnja šolska mladina v zvezi s proslavo veliko veselico. Predpoldne bodo v šoli razstavljeni izdelki otrok, popoldne ob 15. uri pa se vrši veselica v prostorih starega gradu, kjer bodo naši malčki pokazali svoje gledališke zmožnosti v več igricah, deklamacijah, petju in dvogovorih. Čisti dobiček je namenjen za izpopolnitev naše male obmejne knjižnice, katere se tukajšnje ljudstvo v obilnem številu poslužuje; zato se vabijo vsi prijatelji naše severne meje k naši prireditvi. Pomagajte nam malim čuvarjem, zato pridite v nedeljo v Svečino. — Vaši malčki. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 Hjubljcma . Mestna občina razobesi ob prihodu ameriških rojakov v petek 26. t. m. na svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse someščane, da okrase hiše in okna z zastavami v pozdrav našim rojakom. Obenem vabim vse someščane, da razobesijo zastave na Vidov dan 28. t. m. Župan dr. Dinko Puc. ■ Poziv gg. delodajalcem! Narodni izseljeniški odbor prosi gg. delodajalce, da dajo svojim nameščencem-pevceni v pelek dopoldne od 8. do 11. ure prosto radi sodelovanja pri sprejemu ameriških izletnikov. Banska uprava in mestna občina so za to priliko tudi dali svojim naineščencem-pevcem prosto. ■ Obsipajte Amerikance s cvetjem! Stanovalce v hišah na Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici in Miklošičevi cesti prosimo, da pripravijo cvetje, s katerim naj obsipajo v petek zjutraj ameriške izletnike, ki bodo šli po teh ulicah v sprevodu na kongres. ■ Slavnost odkritja Jenkove in Borštnikove spominske plošče. Vsa društva naj se udeleže svečanega odkritja spominskih plošč v nedeljo 28. t. m. Opozarjamo, da morajo biti v Cerkljah točno ob 2. uri popoldne. Društva naj se zbero na Vavknovem-Lapajnelovem vrtu, kjer se bo zbiral sprevod. ■ Trgovine v ponedeljek 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla bodo po sklepu širše seje gremija trgovcev v Ljubljani ves dan zaprle. Glede na prihod ameriških izletnikov v Ljubljano in poziv narodnega izseljeniškega odbora priporoča gremij vsem gg. šefom, da dajo po možnosti svojim nastavljencem v petek 26. t. m. 2 uri prosto, da se morejo udeležiti sprejema ameriških rojakov. — Načelstvo. ■ Domovinski urad ljubljanskega mestnega načelstva bo v petek in soboto, 26. in 27. t. m. zaradi snaženja zaprt. ■ Sokol I. v Ljubljani priredi ob sodelovanju godbenega in prireditvenega odseka v soboto ob 20. uri svoj prvi članski večer. Sodeluje naša godba na pihala, pa tudi v ostalem oziru bo vse preskrbljeno. Vabimo brale in sestre vseh ljubljanskih društev, da pridejo malo posedeti v bratski krog. Vstopnine ni. ■ Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu pretužno vest, da je preminul naš najboljši brat in vzoren Sokol br. Dorče Rovan. Članstvo ga bo težko pogrešalo, saj se je dolgo vrsto let udeleževal dela v telovadnici. Priljubljenega brala spremimo na poslednji poti in mu izkažemo bratsko ljuba v s tem, da se vsi udeležimo pogreba v svečanem kroju, ki bo danes ob pol 6. uri popoldne. Zbiranje članstva v Narodnem domu ob 5. uri. Zdravo! — Odbor. ■ Na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg št. 4, 1. nadst. se vrši vpisovanje gojenk in hospitantk dne 30. junija 1931 od 8.—12. ure dopoldne. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, lile, biserna dela, konfekcijoniranje, gobelin in tkanje. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. ■ Promenadni koncert nar. žel. glasb, društva »Sloge« bo v Zvezdi danes ob 20. uri. Koncert bo le ob lepem vremenu. ■ Omladinski klub »Južnoslovanska Iskra« v Ljubljani poživlja svoje člane kakor tudi druge prijatelje našega pokreta na sestanek na večer pred Vidovim dnem v soboto 27. t. m. ob 20. uri v svojih društvenih prostorih bolela »Tivoli« II. nadstr. Pridite polnoštevilno! ■ Poseben krajevni odbor Jadranske Straže za mesto Ljubljano se bo ustanovil na občnem zboru, ki se bo vršil v prostorih restavracije »Zvezda« v ponedeljek 6. julija t. I. ob pol 21. uri. Vsi člani in prijatelji Jadranske Straže se vljudno vabijo, da se tega ustanovnega občnega zbora udeleže. ■ III. delavski prosvetni večer v soboto 27. junija t. 1. ob 20. uri, ki ga priredila »Zarja« in »Svoboda« v dvorani Delavske zbornice, bo, sodeč po programu, prav zanimiv. Solospeve bosta pela baritonista konservatorista g. Drago Žagar in g. Drago Burger. Sopranistka ga. Štefanija Vukova pa solospeve v ruščini, poljščini in slovenščini. Gg. Brdnik, Raubar in Korošec zaigrajo solo na gozdni rog, klarinet in pozavno. Godba »Zarja« pa nastopi pod vodstvom svojega kapelnika g. Fr. Dolina rja z orkestrom in kvintetom. Koncert se bo predajal tudi po radiu. Vstop prost. ■ Mestno knjigovodstvo in blagajna za stranke ne bo uradovala 26. in 27. junija zaradi čiščenja uradnih prostorov. ■ >MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Kdor hoče zabave in razvedrila, naj poseli žegnanjsko veselico, katero priredi v nedeljo dne 28. t. m. ob 16. uri popoldne pevsko društvo »Krakov-Trnovo« v gostilni Kolezija poleg Hribarjevega gaja. 1510 ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ Pet novih tramvajskih voz dospelo. Včeraj so bili delavci Turkove špedicije ves dan zaposleni s transportom petih novih tramvajskih voz, ki so dospeli ponoči iz tovarne vagonov v Brodu ob Savi. Novi vozovi, ki so prav tako lično izdelani, kot so oni, ki so že v obratu na progi glavna pošta — šiška, imajo št. 20 do ‘24. Otvoritev nove proge glavna pošta — Vič bo že v soboto, zato zelo hite z zadnjimi deli na lej progi. ■ Iz bolnišnice. Obe roki si je zlomila 27-letna žena posestnika iz Horjula Šmarjeta Rožman. V torek zvečer so pripeljali domov visoko naložen voz sena. Šmarjeta je skočila z voza tako neprevidno, da je padla in si zlomila obe roki. — Z vlaka je padel včeraj 55-letni Žbogar Štefan, progovni delavec direkcije državnih železnic na dolenjskem kolodvoru. Padec je bil tako močan, da je revež dobil težke notranje poškodbe. — Rudarjeva žena Avsenak Roza iz Hrastnika se je odpravila v torek na polje po solato. Med potjo je nenadoma zagledala velikega modrasa in se ga je tako prestrašila, da je padla vznak in si zlomila desno roko. — 8-lelnega sina delavca Stanka Hočevarja iz Ne-vel pri Kamniku je včeraj opoldne vgriznil pes v spolovila. Ubogega Stanka so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico. ■ Razburljiv prizor v Zvezdi. V Zvezdi je imel predsinočnjini brezposelni delavec Novak iz Šiške »nagovor« na občinstvo. Ko ga je stražnik hotel prijeti, ga je Novak v družbi več svojih tovarišev podrl na tla. Stražniku bi trda predla, če mu ne bi prišel na pomoč tovariš. S težavo sta nato Novaka obvladala in ga aretirala. Pri aretaciji je prišlo do obžalovanja vrednih izpadov občinstva proti stražnikoma. Nekateri le preveč vneti mimoidoči so se začeli vnemati za aretiranca in ovirati stražnika pri njunem službenem opravilu. Vsi ti bodo sedaj imeli opravka s policijo. ■ Ogenj v podstrešju. Dimnikarski poslovodja Franc Jug in pomočnik Franc Frmantin, oba zaposlena pri Mariji Fritzovi v Kapiteljski ulici št. 3, sta v dopoldanskih urah pri Antonu Dežmanu na Ambroževem trgu št. 10 izžigala dimnik. Ko sta se popoldne ob 1530 vračala proti Ambroževemu trgu, sta iznenada opazila, da se iz podstrešnega okna pri Dežmanu vali gost dim. Takoj sta odhitela na lice mesta in ko sta ogenj za silo pogasila, sta ugotovila, da je stena dimnika razpokana in da so iskre iz špranj vžgale trohleni tram — nosilec krova ob steni dimnika. Poklicani gasilci so prispeli z brizgalno, a jim ni bilo treba gasiti, ker je bil ogenj že udušen. ■ Radi kaljenja nočnega miru je policija prejela novih 14 prijav. Nekateri pijanci so brez vsakega povoda izzivali in nadlegovali mimoidoče, drugi pa kričali in končno obležali na ulicah. Radi kaljenja nočnega miru je bilo naznanjenih tudi več — gostilničarjev. ■ Policijska racija. Včeraj dopoldne je policija izvršila v Zvezdi racijo. V »zelenem Henriku« so štirikrat prepeljali na upravo policije na Bleivveisovi cesti okoli 50 postopačev. Te postopače so včeraj ves popoldan zasliševali in jih nekaj izpustili, nekaj pa pridržali v zaporih. Upati je, da bo imela Ljubljana sedaj vsaj teden dni mir pred postopači v Zvezdi. ■ Navihani cigani. Čevljar Franc Dolinar z Brda je prijavil policiji, da sta ga med 12. in 13. uro obiskala neki cigau in ciganka in ga prosila, da bi šel z ženo za botra njunemu novorojenčku. Dolinar jima je dejal, da jima prav rad ustreže, nakar sta se odstranila. Po njunem odhodu pa je Dolinar presenečen ugotovil, da mu je zmanjkalo 90 Din, ki jih je imel na kuhinjski kredenci. B Zopet kolo ukradeno. Iz veže gostilne pri Trigelnu na Glincah je bilo ukradeno kolo kleparju Francu Košenini. Kolo je bilo vredno 1000 dinarjev. ■ Tatvina obleke. Marija Kervina, vdova, delavka, .stanujoča na Glincah, je prijavila policiji, da ji je samski tesar Miha G. ukradel več kosov obleke v skupni vrednosti 160 Din in da ji je ostal dolžan na stanarini 150 Din. G. je z ukradeno obleko pobegnil neznanokam. m Trgovine v ponedeljek. Na praznik v ponedeljek 29. t. m. bodo trgovine v Mariboru ves dan zaprte. m Prvi obisk poljskih pevcev v Mariboru. V torek je Maribor prvič pazdravil v svoji sredini poljske pevce. Člani krakovskega zbora »Eeho« so dospeli na glavni kolodvor s popoldanskim ljubljanskim brzovlakom, kjer jih je sprejela precej velika množica občinstva v imenu mariborskih pevcev jih je pozdravil predsednik pevskega zbora Glasbene Matiče g. Arnuš, v imenu snujoče se Poljsko-jugoslovamke lige v poljščini g. Crnek, zahvalil pa se je za pozdrave podpredsednik zbora »Echo« g. Borovvinski. Po prihodu so si poljski bratje ogledala mesto in Mariborski otok, zvečer pa so nastopili v Narodnem gledališču, ki je pa bilo na žalost preslabo zasedeno. Pokazalo se je ponovno, da poletni čas ni za koncerte, posebno ne v zaprtih prostorih. Zbor, bi je prejel palmovo vejo in in cvetje, je v polni meri izpričal upravičenost svojega slovesa. Po nastopu je bila' v hotelu »Orel zakuska, nato pa so bratje Poljaki z nnj-lepShni vtisi zapustili našo državo in se preko Avstrije m Češkoslovaške odpeljali domov. m Diplomski izpit češke visoke tekstilne šole v Brnu je te dnii napravil Mariborčan Boris Bcrtot. Čestitamo! m Kje Li se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavce, Gosposka ulica 9. 1492 Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 111 Pctovanje novih učiteljic v Srbijo. Pod vodstvom prof. Mlakarja bodo prihodnji teden odpotovale absolventinje državnega ženskega učiteljišča^ na ekskurzijo v Srbijo. V Topoli bodo položile trnjev venec na grob kralja Petra I. Osvoboditelja. m Odkritje spomenika padlim vojakom. V nedeljo 5. julija bo v Slivnici slovesno odkritje spomenika v svetovni vojni padlim domačinom, m Pijte original »CHABESO«. 1114 111 Moderne kopalne obleke in kopalne čevlje itd. — H. J. Turad, Aleksandrova c. 7. 1411 m Radi kvalitete iD cene — samo »Karo čevlje!« 985 Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor. 1184 m Kongres jugoslovanskih profesorjev v Mariboru. V dneh 6., 7. in 8. julija bo lu letošnji kongres jugoslovanskih profesorjev, katerega se bo udeležilo krog 300 do 400 članov iz vse Jugoslavije. O priliki kongresa bo v prostorih klasične gimnazije posebna razstava, ki naj pokaže razvoj in vse zanimivosti Maribora. Obenem bo priredil razstavo svojih del tudi akademski slikar profesor Kos. Otvorjena bo v nedeljo, >ga. iz Niša« (sestra Ivkovič), kakor so jo tečajnice nazivale. Občinstvo se je izredno zabavalo in pri odhodu iz telovadišča prirejalo te-lovadkam-plesalkam viharne ovacije. Zvečer so se tečajnice zbrale k prijateljskemu večeru v hotelu Bellevue, kjer je bilo izrečenih več prisrčnih napitnic in govorov. — Podrobnejše poročilo o posameznih telovadnih točkah priobčimo prihodnjič. Sestram tečajnicam želimo pri njihovem bodočem sakolskem delu obilo uspehov. Zdravo! Sokolska župa Ljubljana. Vse članstvo ljubljanskih in okol. društev pozivamo, naj se udeleži v čim večjem številu v kroju sprejema naših rojakov iz Amerike, ki pridejo v Ljubljano v petek 26. t. m. ob 8'40 dopoldne z jeseniškim brzovlakom. Po sprejemu bo odhod po mestu z godbo Sokola I. na čelu. Zbirališče članstva v kroju je ob 8'15 dopoldne pred carinarnico na koncu Resljeve in Masarykove ceste. Prosimo mnogoštevilne udeležbe. Sokolska župa Ljubljana. Obveščamo vse članstvo — udeležnike sokolskega zleta v Splitu, da odide skupni transport iz Ljubljane v petek 26. t. m. ob 17 ‘50 z rednim splitskim brzovlakom preko Zagreba in Karlovca in prispemo v Split v soboto 27. t. m. ob 7'35. Za udeležnike sta rezervirana dva vagona. Za udeležnike ob progi Ljubljana—Novo mesto—Karlovac je rezerviran 1 vagon pri vlaku, ki odhaja istega dne iz Ljubljane gl. kol. ob 16' 15, ki se nato priključi na naš redni bizovlak. članstvo ponovno opozarjamo, naj vzame seboj slavnostni kroj. K današnji otvoritvi razstave na Tehnični sred- •• VI« nji soli Mizarska delavnica, Bratu Dorčetu Rovanu \ slovo Ljubljana, 25. junija. Neizprosna smrt je zopet iztrgala iz vrst Ljubljanskega Sokola nadvse zvestega in požrtvovalnega člana brata Dorčeta Kovana. Pokojni brat Dorče je bil eden izmed prvovrstnih telovadcev na orodju, zlasti na drogu. Že v zgodnji mladosti je vstopil kot naraščajnik v Sokola na Goriškem in je kmalu zaslovel kot izvrsten telovadec in tekmovalec. Na neštetih zletih in tekmah je' vzbujal s svojimi pre-cizuo izvedenimi vajami splošno občudovanje. Po vojni je prišel v Ljubljano in njegova prva pot je bila v Sokolsko telovadnico v Narodnem domu. Z vso ljubeznijo se je oklenil dela v telovadnici, pomagal povsod, kjerkoli je bilo potrebno. V prednjaškem zboru Ljubljanskega Sokola je zavzemal odlično mesto, vodil je vrste članov in naraščaja. Na inicijativo bratov Ambrožiča, Šumija, Pogačnika in drugih se je pri Ljubljanskem Sokolu izvežbala vzorna vrsta, v kateri je bil tudi pokojni brat Dorče, ki je na vseh javnih nastopih in zletih vzbujala občo pozornost in priznanje. Prvič smo ga videli nastopiti pri prvi javni telovadbi Ljubljanskega Sokola 31. avgusta 1919 na prostoru SK Ilirije. S svojimi vrhunškimi vajami na drogu, zlasti pa drznimi odskoki je takoj vzbudil zanimanje občinstva. Njegovo največje veselje pa je bilo, ko je nastopil na Vidovdan leta 1920 pred tedanjim regentom, danes našim kraljem. V zadnjem času se radi bolezni in prezaposlenosti v svojem poklicu ni mogel več aktivno udeleževati sokolskega dela, prihajal je pa vedno rad med svoje brate in z zanimanjem sledil razvoju Sokolstva. Kako izvrsten telovadec je bil pokojni brat Dorče nam dokazuje, da je še v svoji bolzeni pokazal na tem lihi onem orodju kakšno težjo prvino mlajšim ali celo dolgoletnim telovadcem. Danes popoldne bomo spremili pokojnega brata Dorčeta na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Spremljalo ga bo članstvo Ljubljanskega Sokola s praporom, kateremu je ostal zvest do svoje prezgodnje 6inrti. Brat Dorče Rovan, počivaj mirno v ljubljeni domači zemlji; Sokoli, Tvoji bratje pa Ti kličemo ob odprti gomili svoj iskreni sokolski: Zdravo! — J. H. Elektrifikacija Medije-Izlak Medija-Izlake, 24. junija. Že nekaj let smo študirali ter iskali možnosti, da elektrificiramo tudi naš kraj, dasi ni industrijsko razvit, pač pa ima vse pogoje za razvoj tujskega prometa, posebno še glede na lepo urejeno termalno kopališče. Prvotni načrt, da bi se Medije elektrificirale obenem z Lokami pri Zagorju ob Savi, se je pokazal glede na oddaljenost kraja predrag in nerentabilen. Novi, cenejši in hitrejši načrt je pa, da se sklene pogodba za dobavo toka od električne centrale antimonske družbe »Trojana«. To podjetje je pripravljeno nam pomagati in smo zato izvolili pripravljalni odbor, da uredi vse priprave za ustanovitev električne zadruge. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: dr. Mirko Pretner, ravnatelj združbe »Trojana« kot načelnik, Ivan Kavčič, šol. upr. tajnik, Osolnik Franc, župni upravitelj, blagajnik in pa kot odbornika gg. Bleivveis Franc, trgovec in Hribar Rudolf, posestnik. Po izvršenih pripravah bo sklican ustanovni občni zbor zadruge, na kar bomo prosili za gradbeno dovoljenje in razpisali delo za napeljavo. Dosedaj je določenih nad dvesto žarnic, ako pa se za napeljavo elektrike v hišo zanima še kak neprijavljen okoličan, naj se javi pri pripravljalnem odboru, da more ta take inštalacije določiti v načrtu glede na jakost daljnovoda. ?ofovan/e po zvezdi večeraici 115. Na bregu nekega precej velikega močvirnega ribnika so naši prijatelji prenočili. Preden so legli k počitku, so opazovali še kenguruje ali klokane, kako so v družinah priskakali preko pustinje, napili se hladilne vode in potem nadaljevali svojo čudno pot. Vendar so bili ti kenguruji le malo podobni avstralskim in mnogo večji od njih. Ljubljana, 24. junija. Tehnična srednja šola slavi ob zaključku letošnjega šolskega leta več jubilejev, ki jih bo praznovala z impozantno jubilejno šolsko razstavo od 25. do 28. t. m. Razstava se bo otvo-rila na svečan način danes ob 10. dopoldne. Razstava obsega več dvoran, v katerih je razstavljenega toliko bogastva, da je prav, da je izdala šola majhen vodič. Danes se omejujemo le na popis razstavljenih predmetov v poedi-nih dvoranah. V mezzaninu, v dvorani št. 11 so razstavljene strokovne risbe strojnega in elektrotehniškega odseka, dalje delavniški izdelki strojne in elektrotehniške delovodske šole in strojnega in elektrotehniškega odseka. Razstavljeni so samo taki izdelki, ki so jih gojenci sami izdelali. V I. nadstropju v dvorani št. 5 so razstavljene strokovne in prostoročne risbe in razni ročni izdelki kiparske in rezbarske, keramiške, graverske in zlatarske šole. Kiparstvo poučuje, kakor znano, kipar g. Bernekar, rezbarstvo pa slikar in kipar g. Kralj. Pozornost vzbujajo zlasti izdelki graverske šole, kjer poučuje strokovni učitelj g. UJbiik. Ta šola nam ja bila še prav posebno potrebna. Iz nje bodo izšli prvi naši kvalificirani graverji. Ker ga dekle ni več maralo Marenberg, 22. junija. V nedeljo 21. t. m. se je že v zgodnjih jutranjih urah, ko so šli ljudje k jutranji službi božji, raznesla po trgu vest, da se je zastrupil Alojz Rajšp, rojen v Vurbergu, pristojen v Jakobski dol. Bil je konjski hlapec pri usnjarju in posestniku Mihu Moškonu v Marenbergu. Že nekaj časa je kazal hlapec Alojz Rajšp znake nervoznosti in raztresenosti. Toda za vzrokom ni nihče izpraševal. Danes zjutraj pa ga ni bilo dolgo na izpregled, tudi v hišo ga ni bilo, kakor po navadi. Domači so ga pričeli iskati. Slednjič so ga našli na vozu, ki je bil poln sena, že mrtvega. Takoj so obvestili varnostne organe ter domačega zdravnika, ki pa je ugotovil smrt. Ugotovili so, da se je Rajšp zastrupil z ar- Novo mesto Nogometna tekma med karlovškim prvakom SK Viktorijo in novomeškim SK Klanom je po 1 juti borbi v nedeljo popoldne izpadla z rezultatom 5 : 4 v korist Karlovčanom, kakoršen poraz pa je našim Elanarjem le v čast. Nesreče. Posebno so se spravile na naše malčke. V Novem mestu je padel z visokega zidu šolarček Feri Buk, sinček predsednika Olepševalnega društva, ter se po glavi občutno potolkel. Vendar je ostal v domači oskrbi. — Na slabšem sta dva njegova mladostna vrstnika, ki sta morala oba v kandijsko bolnico. Prvi je sedemletni Alfonz Murn iz Sem pri Ajdovcu. Padel je s črešnje ter si nalomil levo roko. Drugi je dninarjev sin Ivan Štalcer iz Toplega vrlia pri Črmošnjicah. Ta se je prevrnil na lepem na domačem dvorišču in si zlomil levo roko v zapestju.. — V Cirkniku pri Mirni je gnal posestnikov sin Anton Grden konja na vodo. Lagodno je sedel na njem, nenadno pa se je konj otresel in zdirjal, preplašen po uba-dovih pikih, Tone pa se je pobiral po tleh, kar pa se mu ni posrečilo. Počila mu je kost v levem stegnu. Moral je v bolnico, kot tudi brezposelni rudar Ivan Zorc iz Malkovca pri Tržiču. Mirno se je vračal v mraku domov, pa so ga neznanci napadli ter mu prizadejali večje poškodbe, osobito po glavi. Zvočni kino dobimo še letos v naše mesto. Na sinočnjem izrednem občnem zboru sokolskega društva se je odboru dovolil kredit v višini 220.000 Din za popravo Sokolskega doma in adaptacijo potrebnih prostorov za napravo zvočnega kinematografa. Pa bo naša metropola spet za novo točko privlačnejša! Na Gorjancih se še vedno kadi., vedno še tli in tudi gori lesna masa, vendar je ukrenjeno vse, da se ogenj ne bo razširil. V sobi št. 5 so razstavljene strokovne risbe in delavniški izdelki mizarske in strugarske delovodske šole. V dvorani št. 10 in kabinetu št. 15 pa prostoročne in strokovne risbe in ročni izdelki ženske obrtne šole, oddelkov za šivanje perila, izdelovanje oblek in vezenja. V sobi št. 17 je razstavljena oprava za pisarno ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. Opravo, obstoječo iz pisalne mize, manjše mizice, z dvema enakima in z eno manjšo omaro in s klubsko garnituro je izdelala po načrtih profesorja Gojmira Antona Kosa mizarska in strugarska delovodska šola. V dvorani št. 16 in 18 so razstavljene strokovne in prostoročne risbe arhitektonsko gradbenega in geometerskega odseka kakor tuli gradbene delovodske šole. Zavod je izdal ob zaključku šolskega leta »Izvestje« z več zelo zanimivimi članki. Direktor Reisner je prispeval članek »Ob 20-letnici obrtne šole v Ljubljani«. Članek je opremljen z več slikami. Zanimiv pogled nudi v zavodovo delovanje članek »Zavod in absolventi«. Profesor Saša Šantel je napisal članek o profesorju Alojziju Repiču, ob upokojitvi tega nestorja slovenskih kiparjev. Opozarjamo našo javnost, da je vstop na razstavo vsakomur prost. , se je zastrupil z mišnico zenikom. Prepeljali so ga v trško mrtvašnico. Alojz Rajšp je imel že dalje časa ljubavno razmerje z deklo Š. M., ki mu je tudi vračala ljubezen. Zadnje čase pa sta se nekaj sprla ter ni bilo več med njima skladnosti. Pokazala mu je tudi očitno, da ga ne mara več. To pa je nesrečnega, komaj 27 let starega mladeniča tako potrlo, da je segel po najskrajnejšem, ker ni mogel preboleti te srčne rane. Tukajšnje ljudstvo, posebno pa konjarji, imajo navado, če je le mogoče, da dobe kje arzenik ali kakor oni pravijo »mišnico«, ki jo potem polagajo navadno konjem, da so lepše rejeni in bolj iskri. Tudi Rajšp je moral dobiti nekje mišnico, ki pa jo je namesto konjev za-užil sam ter tako tragično preminul. Šmartno pri Litiji Posledice toče. Župan g. Ernest Drčar si je v ponedeljek ogledal z občinskimi možmi vse kraje, prizadete po toči. Če greš skozi te vasi, ti nudi polje žalostno sliko. Tudi ceste so raz-orane tako, da je mestoma naliv izdolbil po pol metra globoke jame. Stari ljudje pripovedujejo, da že 84 let ni bilo v šmarski občini in okolici take hude toče. Pomoč je bednim občanom nujno potrebna. Škofja Loka Sveža grobova. V visoki starosti 72 let je preminula na Suhi posestnica Antonija Omanova. Ob veliki udeležbi pogrebcev, ki so najzgovorneje pričali o priljubljenosti, spoštovanju in poznanju pokojnice se je vršil pogreb v soboto. — V isti čas so polagali k večnemu počitku zasebnika Franceta Starmana, stanujočega tudi na Suhi. Pokojnima blag spomin; preostalim naše sožalje. Drzen nočni obisk. Hišarica pod Kamenitni-kom Ivana Štepiceva je legla v soboto zvečer kakor po navadi k počitku. Hišna vrata je pustila odprta, ker je pričakovala še svojega brata Alojzija, ki se je mudil pod noč v Škofji Loki. To priliko je spretno izkoristil neznan pohajač. Rokomivk se je splazil v stanovanjske prostore Štepiceve in je pričel stikati po omarah, predalih in miznicah. Ker pa denarja, katerega je gotovo predvsem iskal, ni našel, se je neobičajni obiskovalec zadovoljil z lepim damskim dežnikom. Povrhu je izmaknil še žensko torbico, o kateri je bil prepričan, da vsebuje denar. Toda smola je bila tatiču zvesta. V torbici ni bilo gotovine in so domači našli torbico v nedeljo dopoldne na veji bližnjega drevesa. Tatvino so domači takoj po prihodu Lojzeta opazili; značilno pa je, da se je nepovabljeni gost kretal tako tiho, da ga gospodarica ni prav nič čula. Ludvik Wohinz t Ljubljana, 24. junija. Nenadoma je včeraj zjutraj preminul lastnik krojaškega modnega ateljeja v Vegovi ulici g. Ludovik Wohinz iz znane pevske družine \Vohinčeve, sin pok. nadučitelja VVohinza v Kresnicah pri Litiji. V najlepši moški dobi, sredi cvetočega razmaha njegovega ateljeja, ga je nenadoma zadela smrt in ga utrgala družini ter pevskemu zboru Ljubljanskega Zvona, ki mu je bil od vstopa v društvo najvernejši, nnj-požrlvovalnejši pevec, dolga leta odbornik in zastavonoša. V pevskih sezonah, ko v obratu ni imel še toliko naročil in dela kot zadnje čase, je društveni občni zbor stalno konstatiral, da br. Ludovik Wohinz vse leto ni zamudil nobene pevske vaje, izpustil nobenega društvenega nastopa. Taki pevci so v današnjih časih pač redki. Izboren dovtipen družabnik je bil povsod dobrodošel, najbolj seveda v pevskih krogih, ki njegovo nenadno smrt najbolj obžalujejo. Nad pet let je bil samostojen obrtnik in je slovel kot mojster v svoji stroki. Boril se je za svobodo za domovino med svetovno vojno od 1. 1914. do 1. 1918. in potem še dve leti od 1918 do 1920 na koroški fronti v naši armadi. Vojno vihro je srečno prestal, a nam ga je pa usoda nenadoma ugrabila. Ohranili ga bomo v trajnem, nepozabnem spominu! Naj počiva v miru, hudo prizadetim žalujočim pa iskreno sožalje! Hud nasilnež Moravče, 24. junija. V naši vasi se je dogodil pred kratkim surov napad, ki bi kmalu končal tragično. Zbrala se je namreč večja družba fantov in deklet v gostilni C., kjer so malo poveseljačili. Pa prehitro je zlezlo obilo zavžito vino v razgrete glave nekih fantov, ki so se pričeli med seboj prepirati in suvati in zbadati radi deklet, kar je najbrže' dalo povod Vodenikovemu Janezu, doma nekje pri Sv. Križu pri Litiji, da je nenadoma z nožem (krivcem) pričel besneti po sobi, dokler ga niso spravili na prosto. Sevedn je to vinjenega fanta še bolj razdražilo in navalil se je z vso silo na priprta vrata, katere je tiščal gostilničar sam ter ni mogel pritiska vzdržati. Nasilnež ga je z nožem sunil in zadel v roko in mu prerezal mišičevje ter ponovno zavihtel nož, da ga zabode. To sta pa preprečila na pomoč došla dva fanta, katera je pa tudi občutno porezal po obrazu in drugod. Končno so pobesnelega »krivčarja« le ukrotili. Šolstvo Vpisovanje v tukajšnje javne in zasebne osnovne šole bo 30. junija, 1. in 2. julija 1981. Podrobnosti so razvidne na šolski deski v posameznih šolskih poslopjih. Vpisovanje v prvi razred deške vadnice v Ljubljani bo v torek 30. junija t. 1. od 8. do 9. ure. Kamnik Otvoritev novega nogometnega igrišča. Kamniški nogometaši so v nedeljo otvorili svoje novo igrišče s prijateljsko tekmo z ljubljanskim klubom Olimpija. Po živahni in napeti igri so zmagali Kamničani v razmerju 6 :3. Dasi je kamniško moštvo nastopilo radi odsotnosti nekaterih igralcev precej oslabljeno, je vendar doseglo proti močnemu nasprotniku lep uspeh, s katerim je bilo kamniško občinstvo nadvse zadovoljno. Pri Kamničanih sta se posebno odlikovala vratar in po odmoru desna zveza. Občinstvo in športniki so zelo hvaležni mestni občini, ki jim je priskrbela v Kamniku že dolgo pogrešano športno grišče. Za prihodnjo nedeljo se nam obeta zopet zanimiva tekma, ob priliki športnega dne 12. julija pa bo tekma Kamnik -Tržič. Sokolska proslava Vidovega dne. Kamniški Sokol pripravlja za proslavo Vidovega dne slavnostno akademijo. Na programu bo govor, deklamacije, petje »Lire« in enodejanka »Jesem sko solnce«. Akademija se bo vršila v soboto ob pol 9. uri zvečer. Kamniški Sokoli v Splitu. Udeležba kamniških Sokolov na Jadranskem zletu Sokola v Splitu bo nadvse častna. Poleg lepega števila telovadcev bo odšlo na zlet tudi mnogo članov-netelovadcev. Zaključek gledališke sezone v Narodni čitalnici. Narodna čitalnica je v soboto zaključila letošnjo sezono z veseloigro »Španska muha«. Občinstvo, katerega se je zbralo lepo število, se je zopet od srca nasmejalo zanimivim zapletljajem problema, ki je že obdelan v »Treh vaških svetnikih« in v »Starih grehih«. Prvotno se je zdelo, da režiser g. Vedlin z razdelitvijo vlog ne bo imel srečne roke, vendar pa so igralci proti pričakovanju rešili svoje vlo ge zadovoljivo. Oba gg. Goloba sta ponovno do-, kazala, da sta igralca, katera lahko postavimo na vsako mesto. Igralec, ki pri vsaki igri stopi daleč v ospredje, pa je član stare čilalniške garde g. Milko Grčar, ki je s svojo izborno igro vzbujal salve smeha. Tudi igra gdč. Žrjavškove, Vidmarjeve in Logarjeve je zadovoljila. Škoda le, da se ta igra ni vprizorila v zimski sezoni t — Čitalnica je v letošnji sezoni vprizorila pet iger: Legijonarje, Rokovnjače, Peterčkove poslednje sanje, Divjega lovca in Špansko muho. Večino iger je morala po večkrat ponavljati, Rokovnjače celo štirikrat. Število članov dramatičnega odseka je letos zelo naraslo, gmotni in moralni uspeh sta prekosila vsako pričakovanje. Gmotni uspeh letošnje sezone je največji v zadnjih desetih letih. Dramatični odsek je bil letos pajagilnejši in je čitalnica nanj lahko ponosna. Zasluga za to gre vsem igralcem in neumornemu režiserju g. Vedlinu. Otvoritvena predstava v novem kamniškem kinu je bila dobro obiskana, vendar zvečer mnogo bolj kakor popoldne. Za Vidov dan si je uprava kina preskrbela krasen kulturni film »Birdova ekspedicija na Južni tečaje. Občinstvu ogled omenjenega filma, ki je bil predvajan že po vsem svetu, toplo priporočamo. Samomor nesrečno zaljubljenega fanta Mednarodni finančni efelrf Hooverjevega predloga Predlog ameriškega predsednika Hooverja ea enoletni moratorij plačil po Youugovem načrtu je našel odjeika po vsem svetu. Predvsem je na tapetu dvoje prvenstvenih vprašanj, ki zanimajo v enaki meri plaSftike, kakor dolžnike. Prvo vprašanje je političnega značaja, drugo pa je finančno politične naravi. Dasi-ravno se oboje vprašanj v gotovih slučajih krije, vendar sta si vprašanji v nekaterih državah v diametralnem nasprotju. Anuitete od 1. julija 1931 pa do 30. junija 1932, ki jih predpisuje Youngov načrt, znašajo 1697"5 milijonov mark. Od tega odpade 1785 milijonov mark za obrestovanje Young-ovega in Dawesovega posojila. Stvarna razbremenitev Nemčije bi potemtakem dosegla po ameriškem predlogu vsoto 1519 milijonov mark. Stvarne dajatve za to dobo znašajo ca 650 milijonov mark. Po tem predlogu bi t>e morate torej tudi vse dajatve ustaviti za dobo enega leta, kar bi seveda za gotove države imelo neprijetne posledice. Pri nas n. pr. gradba pančevskega mosta. Zato se predvideva kratkoročna prehodna doba, ki bi dovoljevala pričeta dela tudi dokončati. V proračunsikem letu 1931/32 določene anuitete posameznih držav upnic znašajo v milij. mark: Francija 838'4, Anglija 362, Italija 1905, Belgija 1026, Jugoslavija 79-3, Portugalska 13-2. Japonska 132, Romunija 12, Poljska 95, Grčija 6-7. Na podlagi posebnega dogovora mora Nemčija v tem plačati Ameriki 661 in Belgiji še 21'5 milij. mark posebnih terjatev za nemške medvojne marke v Belgiji. Najvišjo terjatev zaznamuje Francija. Od te vsote mora plačati na račun vojnih dolgov Angliji 255-3 milij., Ameriki 223 milj. skupno torej 483 milij. Od te vsote pa je odšteti plačila Romunije, Jugoslavije in Grčije, ki znašajo skupno 35 milij. Francija bi bila torej pri uresničenju ameriškega predloga prikrajšana iza polnih 859 milij. Blatili mark. To pomeni, da bi francoski državni proračun na strani dohodkov izkazoval manko za imenovano svoto, ki bi se morala pokriti z notranjim posojilom. V tem tudi tičijo vse finančno-poiiUčne težko-če Hooverjevega predloga za Francijo. Za Anglijo je razmerje dokaj ugodnejše. An: glija mora v letu 1931/32 plačati Ameriki 674-9 milij. mark. Približno računano pa prejme Anglija od svojih dolžnikov Nemčije, Francije, Italije, Jugoslavije in drugih manjših dolžnikov ravno toliiko, kakor mora plačati. Italija plača v tej dobi Angliji 86'8 milij. in Ameriki 26-2 milij. Ker pa prejme od Nemčije 190-5 milij., mora 77 milij. sama preskrbeti, kar bo tudi povzročilo težkoče, ker so italijanske finance itak močno omajane. Amerika bi prejela po svojem predlogu v času od 1. julija 1931 do 30. junija 1932 954 milijonov manj. Na kak način bo Amerika pokrila ta primanjkljaj, še ni določeno. Vsekakor bo morala Amerika ta mauko kriti iz lastnih sredstev, Jcer služi ta znesek za obrestovanje ameriškega vojnega posojila, katerega obligacije se nahajajo v privatnih rokah. Zanimiva postane situacija Češkoslovaške, kateri ob uresničenju Hooverjevega predloga nastane 3 milij. dolarjev prihrankov. Češkoslovaški vojni dolg Ameriki znaša 115 milij. dolarjev, ki se plačuje v letnih anuitetah po 3 milij, dolarjev. Še nepojasnjeno je, ali velja za Češkoslovaško odlog plačila tudi napram Italiji in Franciji. Za Italijo znaša anuiteta 2-5 milij, mark, za Francijo 10 milij. francoskih frankov. Skupni prihranki bi v ugodnem »lučaju znašali 3 milij. dolarjev in 35 milij. Kč. Če bi pa odpadla anuiteta takozvane osvobodilne takse, ki znaša letno 80 milij., kar je malo verjetno, bi se vsota prihranka seveda povečala še za to vsoto. Iz vsega je razvidno, kako ogromne izpre-membe finančno-politične naravi bi nastale v slučaju, da bi bil Hooverjev predlog sprejet. Vse drugačne in dalekosežnejše pa so politične ocene ameriškega predloga. Gospodarske vesti X Agrarna likvidacija. Kakor smo že poročali je bil 22 t. m. uveljavljen zakon o agrarni likvidaciji. Po tem zakonu se smatrajo kot veleposestva v naši banovini kompleksi, ki presegajo 87 katastrskih johov obdelane zemlje, ali 174 katastrskih johov zemlje sploh. Pri veleposestvih se razlikuje, ne oziraje se na nasade 1. ožji in širši maksimum. 2. supermaksi-mum, 3. gozdovi, 4. ozemlja, namenjena izključno rudarstvu, 5. gradbeni prostori. 6. nerodovitna zemljišča, 7. ribniki. 8. močvirja. Te kategorije zemljišč ne spadajo pod zakon in se ne bodo razlastila. Zemljišča italijanskih državljanov v Dalmaciji se ne razlastijo, če lastnik ne pristane na razlastitev. Zemljišča mad-jarskih državljanov, ki se obravnavajo po trianonski mirovni pogodbi, se razlastijo. Veleposestva samoupravnih teles, cerkvenih in drugih javnih korporacij samo, če zemljišče služi kulturnim, dobrodelnim in sličnim namenom. X Reforma zakona o izven sodnih poravnavah. V teku tega meseca se bo vršila v Beogradu konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij radi reforme zakona o izven sodnih poravnavah. Z osnutkom so se bavile tudi vse naše gospodarske organizacije. X Prodaja vreč. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. julija t. 1. ponudbe glede prodaje 1000 komadov vreč od moke. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Borzna poročila dne 24. junija 1031. Devizna tržišča Ljubljana, 24. junija. Amsterdam 2276, Berlin 13-415—13-445, Bruselj 7-875, Budimpešta 9-8767, Curih 109530—1098-30, Dunaj 7‘9303— 7-9603, London 275-16, Newyork 56-425, Pariz 221-45, Praga 167-03—167-83, Trst 295‘88 do 29603. Zagreb. 24. junija. Amsterdam 22-73—22-79, Dunaj 793-03—79603. Berlin 13-415—13445, Bruselj 787-50 bi., Budimpešta 987‘67 bi., London 274-76—276-76, Milan 294-92—296-92. New-york kabel 56-435—56-635, Nevvvork ček 56’325 do 56-525, Pariz 220-45—222-45, Praga 167-03 do 167-83, Curih 1095-30—1098-30. Curih, 24. jun. Beograd 9'1225, Pariz 20-1950, London 25-09, Newyork 515-60, Bruselj 71-875, Milan 26995, Madrid 50'20. Amsterdam 207-60, Berlin 122-46, Dunaj 72'47, Sofija 3735. Praga 15-2575, Varšava 57-75, Budimpešta 90'05. Beograd. 24. junija. Berlin 13'4lSjO—13-4450, Bruselj 7-8860—7-9160, Budimpešta 9-8617 do 9-8917 Dunaj 7-9301—7-9601, London 274-76 do 275-56, Milan 294-78—296-78, Newvork 56-3250 do 56-5250, Pariz 220-45—222-45. Praga 167-03 do 168-83, Curih 1095-30-1098-30. Dunaj. 24. junija. Amsterdam 286-40 Atene 9-2325, Beograd 12-5837, Berlin 168-90, Bruselj 99-12, Budimpešta 124-22, Bukarešta 4-2337, London 34-61, Madrid 69-50, Milan 37-245. New-york 711-20, Pariz 27-865, Praga 21-0687, Sofija 5-1530. Stockholm 190-80, Kopenhagen 190-55, Curih 137-90. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 24. junija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 85—87, vojna škoda ar. 403'75—405 (405, 402), kasa 403-404 (402, 404), julij 40350 d„ dec. 406-407, 4% agr. obv. 47\50-48'50, 7% Bler. 80-50-80-875 (81, 80, 80-875), 8% Bler. 91-92, 7% pos. hipot. b. 81-81-50 (81-50), Be-gluške 62"50-63-50. — Banke: Hrvatska 50 do 54, Praštediona 950—960, Union 165—166, Jugo 67—67-50, Ljublj, kred. 120 d., Medju-narodna 68 d.. Srbska 191—193. — Industrije: Sečerana Osijek 250—265, Trbovelj- ska 263—265, Slavonija 200 d., Vevče 120 d. Nar. šum. 25 bi., Guttm. 115—120, Danica 65 do 70, Drava 235—236, Isis 43 bi.. Dubrovačka 300 bi.. Jadr. pl. 500—540, Oceanija 190 d. Beograd, 24. junija. 7% inv. pos. 86—87, 7% Blaire 81-50, 8% Blaire 91, 7% pos. hipot. b. 81, 4% agr. obv. 48—49-50, 6% begi. obv. 64 do 65-50, tobačne srečke 42. vojna škoda 403 do 404, uit. okt. 408. Dunaj, 24. junija. Bankverein 15, Dunav-Sava-Adria 13-75, Prioritete 9335, Ruše 18’25, Trbovlje 32-10, Leykain 2-40. Nolarije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 24. junija. 7% Blaire 79-50—80. Newyork, 24. junija. 8% Blaire 90—92, 7% Blaire 79-75—80-25, 7% pos. Drž. hip. b. 79 do 79-375. Žitna tržišča. Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna. — Promet: 2 vagona pšenice. Novi Sad, 24. junija. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 8 vagonov, koruza 16 vagonov, moka 3 vagoni, otrobi 3 vagoni. — Tendenca: mirna. Budimpešta, 24. junija. Tendenca: slabša. — Promet: srednji. Pšenica: junij 14-50 do 14-55 (14-25—14-30).'— Koruza: julij 13-20 do 13-32 (13-22-13-23), avg. 13-30-13-45 (13-32 do 13-33), maj 1P27—11-35 (11-27—11-28). trans, julij 10-60 (10-55—10-60). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca: slaba; brez prometa. Sv. Križ pri Litiji Prisilna izselitev. V ponedeljek so sodni uslužbenci s silo izselili iz grajske kovačnice na gradu Tuhrn-Gallenstein Franca Kolarja, vulga Krivca, ker se je brez grofovega dovoljenja vtihotapil v stanovanje grajske kovačnice. Nov občinski blagajnik. Gosp. Josip Pauli, posestnik in gostilničar v Moravčem, je imenovan za občinskega blagajnika. Smrtna kosa. Na Klancu v občinski hiši je zadela kap Martina Osredkarja. 70-letni starček je bil brez pomoči in je te dni umrl. N. v m. p.l Vreme je letos pri nas izredno lepo. Po sosednih vaseh so imeli točo in viharje, nam hvala Bogu pa je prizanesla. Gorice kažejo lepo. Velika Kostrevnica Toča je uničila vse. Komaj se je ljudstvo pomirilo in potolažilo po zadnji toči, ki je gosto naletavala pretekli ponedeljek in napravila precej škode na vseh pridelkih po vsej bližnji okolici, se že zopet pojavi še hujša nevihta po hudi vročini na dan sv. Alojzija ob pol 18. uri. Močno grmenje je prišlo od severozahoda. Nebo se zagrne s temnosivinii oblaki, ki valove od jugozahoda in severozahoda ter se medseboj križajo v obliki vrtinca. Mrzli krivec zmaguje, nebo se stemni, sliši se bližajoče močno bučanje po ozračju. Z veliko nevihto in nalivom začne padati kot debeli orehi rogljata toča, ki neusmiljeno bije po poljskih pridelkih. Osemdeset let stari ljudje niso še videli tako debele toče. — Po nevihti, ld je trajala kakih deset minut, je bil ves up in nada marljivega kmeta uničena. Žitno klasje leži po tleh; kar ga je še ostalo, ima bilke prebite od toče, oziroma prelomljene od viharja in hudega naliva. Ječmen pa, ki je že skoro dozorel, leži posut po tleh. Enako so prizadeti tudi drugi poljski pridelki, vinogradi in sadno drevje. — Kakor se pripoveduje^ je segala uničevalna moč toče po vsej dolini Male in Velike Kostrevnice, po vsej katastrski občini Liberge in Jablanške doline s svojimi pobočji. — Hudo prizadetemu kmetu je treba pomagati; zato naj odločilni či-nitelji pregledajo in precenijo škodo ter primerno ukrenejo, da so bo olajšalo bedivo stanje ljudstva. Kultura Odmevi, št. 1—3. Pred dnevi so izšli »Odmevi« št. 1—3, ki jih izdaja sedaj že drugo leto Radi voj Peterlin-Petruška. Prispevali so Ivan Albreht, Franjo Baš, Roman Bende, B. Borko, dr. Fran Derganc, dr. Dragutin M. Domjanič, Engelbert Gangl, Oton Gasipara, Cvetko Golar, Rihard Jakopič, Elko Justin, Janko Kač, Marija Kmetova, Griša Koritnik, dr. Valentin Korun. Miško Kranjec, Mirko Kunčič, Matija Lipužič, Peter Loboda, Fran Milčinski, Anton Mohor, dr. I. Mrak, Josip Murn-Aleksandrov, Julij Nardin, Ankica Obers-nel, Zdravko Ocvirk, Polde Pehani, Ivo Peruzzi, Rad. Peterlin-Petruška. Rajko Pirnat, Janko Polak, Zorko Prelovec, Milan Pugelj, Radiivoj Rehar, Janko Samec, Rajko Slapernik, Saša Šan-tel, M. Šnuderl, Katja Špur^Muropoljska, Mirko Šubic, F. Tratnik, A. Trstenjak, Josip Vandot, Ela Var, D. Vargazon, Fr. Zbašnik in J. Zupančič. Pričujoča številka je posvečena spominu Josipa Murna Aleksandrova. Zanimivi so »Spomini« Janka Polaka, posebno tam, kjer navaja Murnove nasvete. >Ti bi rad pel v sonetih!... Te pa kar lepo v miru pusti! Soneti so po mojem mnenju samo za zrelejšo dobo in zanje boš moral študirati Prešerna, Ketteja, Petrarka, Goetheja in tudi Shakespearja; veš, to so mojstri v sonetih; a še tem mojstrom se ni posrečil vsak sonet.« Individualnost pokojnega Murna močno odseva tudi iz pisem prijatelju Polaku. »Dikcija je zopet jetična. Več ognja! No, ogenj daje jasnost in moč... najbrže si jo delal brez pravega ognja. Ubogaj me in ne sili se!« V iprozj je najboljši prispevek »Pomlad« mojstra g. Jakopiča. Med poročili o knjigah omenjamo poročilo Janka Kača o »Junaku« Ivana Albrehta. »Sodim namreč, da naj kritik ne bo vseveden sodnik pisatelja, temveč naj bo kakor skrbna mati, ki najprej sama poskusi jed, preden jo da otroku.« Kačevo naziranje v krogu sotrudnikov »Odmevov« menda ni osamljeno. To naziranje izvira nedvomno iz spoznanja o lastni brezpoinembno-sti in ne more nikogar prepričati. »Odmevi«, kakor vsebujejo marsikaj dobrega, so dokaz, kako nujno potrebna nam je kritika, ki bi brez ozira na desno in levo opravljala odgovorno in ■težaško delo v naši literaturi. Nušič v enotni izdaji O. Geza Kohn postaja od sezone do sezone produktivnejši in je v zadnjih par letih vse jugoslovanske založnike pustil daleč za seboj. Sedaj je napravil načrte za novo serijo knjig, ki bo obsegala zbrana dela pomembnejših srbohrvaških pisateljev. Kako daleč in široko bo zajel, še ne morem točno reči, ker je precej nedarežljiv v Izjavah. Eno je sigurno: da v oktobru tzideti prvi dve knjigi Nušičevlh zbranih del v luksuzni platneni vezavi. Po dosedanjem predračunu bo ves Branislav Nušič Izšel v dvajsetih knjigah na 6400 straneh. Re- dakciji bo izvršil pisatelj sam. Branislav Nuštč je danes najstarejši med živečimi beograjskimi književniki in ima svojo največjo vrednost kot popularni humorist. Zbrana dela bodo obsegala osem proznih in 38 odrskih del. V oktobru izideta dve knjigi, potem pa mesečno po ena. Posamezna knjiga bo stala 50 Din. Za Nušičem pride na vrsto Milutin Uskokovič. T. P. NAZNANILO! Podpisani naznanja cenjenemu občinstvu, da je otvoril flutobrzoprevozniStvo Priporoča se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani kakor tudi Izven Ljubljane. CENE KONKURENČNE! Naročila se sprejemajo v pisarni: Dunajska cesta. Telefon štev. 3107, zraven Strojnih tovaren In livaren, Ljubljana VII., Sv. Jerneja cesta št. 25, telefon štev. 27-08. Z veleHpofttovanJem VELEPIČ RUDOLF 1487 TRGOVEC 3 KURIVOM Malinovec pristen domači izdelek po ceni Din 18.— za kg dobavlja v svaki množini tvrdka Julij Zupan Ljubljana, Sv. Petra c. 35. Kavarna Restavracija Klet »Zvezda** Dnevno koncert lastnik Fr. In Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Cglejle si RAZSTAVO Odprta od 9. do 12. in od 15. do 19. ure Vsiop prosi! IZDELKOV GRAFIČNIH VAJENCEV DRAVSKE BANOVINE v poslopju Tehniške sred. šole (priti.) v Ljubljani \ dneh od 24. do 10. junija 1931 ^£akulaturni papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana iHiiiiiiHiiiiiHiiiiiimMiiniiiiiiiiiiniimiiMj Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno ||| JU vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, i* stric, zet in svak gospod Ludvik Wohinz krojaški mojster dne 24. t. m. nenadoma Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 26. junija 1931 ob 5. uri pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Vič, dne 24 junija 1931. Mimi Wohinz s hčerko in vse ostalo sorodstvo HimillHIIIIIH Kieiiija ta prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30*—, v platnu vezan 35-—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4 Dame! 1413 Pletene opanke po meri moderno In okusno izdelane, po najnižji ceni Vam nudi Mokorel Jože ft-vljama Ljubljana, Mirje 2 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nuino potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna. Kdor hoče elegantno oblečen biti, naj se zglasi pri Govnbocu Maribor Tattebachova ul. 41 Telelon 2059 Premog suha drva Pogntaiik, Boliorifeva ulica 5 Fo4omeyer Maribor, Gosposka ul. 3S). - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 Stavbne nasveie daje tehnični biro J e h n a‘‘, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarna doktor G. PICCOLl, Ljubljana, Dunajska c. fi Nogavice, rokavice, volna in hombaf 468 isjceneje ln ▼ veliki izbiri pri KARL PSELGG Ljubljana. Židovska ulioa in Stari trg