Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, Wiea St. 23. V Gorici, 6. junija 1879. Tecaj IX. „Soca" izhaja vsak petck in velja polto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilib in prav tako pri „po- ulantcah" ie placuje za navadno tristop- no vrsto: 8 kr. Le se ticka 1 krat Zavece fake po prostom. SOČA Posamezne §tevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ullci bliao „treh kron". in na starem trgu.—V Trstu v^tobakarni-ci „Via dnlla casenua 60". Dopisi naj se bfagovoljno poSiljajo uredniStvu „So<5e" v Gorici v Mailing-ovi tiskami, narocnina pa oskrbsi§tvu„So8eu Via del Giardino t Zorafti-jevi TiiSi II. nadstr. Rokopist se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremoznim se naroSnina zixiia., ako se oglase pri uredui&tvu. GlasUo slovenskega politicncga druStva gorigkega m brambo narodnili pravic. Nastim gg. narocnikom! Koncem tega meseca moramo poplacati ti-skarni, kar ji dol^ujemo za tisk naSega lieta. Lctos se nlsmo nadlcgovali na&ih p. n. custitih narofinikov z vabilom za poravnauje naro&iinc. Toliko gotovise se zana&amo, da bo ta kratki opomin zaiostoval ter da nam vsi oni p. n. gg. naro6niki, ki nam §e niso za prvo polletje po-slali narocninc, brez odla^anja dopoSljejo narotf-nino, ki jc za pol leta 2 gl. 30 kr., za uetert leta 1 gl. 20 kr. Lastnistvo in oskrlmi&tvo „Sofie." Odprto pisino vele$a§titenut ^ospodu vik. Jog. Matea, podtred3edD;ku ta jolii, iA „ip" ? uorici. UredoiStvo „SlovencaB poslalo ini jo pismo ne-kega tukajSnega rodoljuba, ki me obdolzujn, da spin kriv gvozovite razbnrjenosti in nevolje tukajSnih me-rodajnii? Slovencev, ker se meSam v sedanje volitvene zadeve, Ne bon* razpravljal o zapopadku onega mene po krivicuem napadajofiega dopisa, ker ne marainda-jati povod rasporu o tako vaznem casu. Vi Castiti gospod podpredsednik predobro veste, da nisem rad sprejel predsednistva ?Sloge", auipak da Bern bil po obcui zelji prisiljen tudi v zadnjem zboru 12. sept. p. 1. obdrzati ta castni posel. Nadejam se, da mi bodete priznali tudi to, da mi je bila vedno sveta skrb ohraniti slogo in mir v druStvu. Da se nisem spenjal po mandatu, morete Vi in slavni odbor dokazati, saj sem si. odboru, ko je v prvem razgovoru meni hotel izraziti castno zau-panje, pa6 jasms odgovoril in se zahvalil. Brezvestno je tedaj mene duiziti, kakor nekdo tudi v tukajgnem listu nEco" piie, da zlorabim predsedniStvo ter da pritiskam na dru§tvenike glede" teh volitev. Ker mi je zeld hudo in bi me vedno bolelo sice, da bi za-krivil razpor med Goriskimi Slovenei, za kterih bla-gor sem vsikdar iz srea rad deloval ter se smatral kot njih brata, ker vsi smo sinovi ene in iste matere LISTEK Zgodovinske ctrtice o BovSkem. II. Iz mirno razvljoee se omike prebudi na§o deze-lico ljudsko preselovanje. Zaradi njene lege ob vhodu v Italijo derla so skoro vsa hunnska in germanska ljudstva skozi njo. Koliko so mjrni prebivalci pred njimi terpeli, ne da se popisati. Se do danaSujega dne se je ohranil med nasnn ljudstvom spomin na grozo-vitega Attilo. Se le ko se polaste vzhodni Gothi I-talije, 1. 493, oddahnejo se nekoliko naie pomaiidrane deSele pod Theodorichom Velikim in njegovimi na-sledniki. Ali to je trajalo samo malo 2asa. Jedva so bili Byzantinci Gothe ugnali in jim vlado v Italiji odvzeli (1. 555), 2e prihrujejo suevski Langobardi iz Panno-nije. Ti so derli skoro gotovo Cez Predel po Bov§kem, mimo Kobarida ob Nedizi na Frijulsko, po leti 568. Na to dogodbo nas spominja Matajur, kateremu so bili dali ime Mons regis (kraljava gora). Vsledi vihamega preselovanja narodov izginili so bili skoro popolnoma stari prebivalci Pannonije, No-rika in Karnije. 6e je kdo izmed pervotuih stanovni-kov in izmed rimskih provincjalov od§el me6u skozi dero&ih \judstev, pobegoil je gotovo ^ varneje kraje, Slave, in da se ognem slehernemu sumniCenjtt, veli mi moja 6ast, da takoj odlozim predsedni§tvo v VaSe roke s piosnjo, da blagovolite slavuemu odboru nazna-niti mojo odpoved in vzroke, ki so me dovedli do tega sklepa. Toliko jaz, kolikor slavni odbor pripustili smo odloCbo narodu in svest sem v tem oziru, da poSte-ni^e nismo mogli postopati, pa odtcgnem se popolnoma, ker ne maram imeti niti najmanjSega vpliva na volitvene zadeve, toliko bolje, ker vidim, da se nek-ten gospodje nad menoj tolikb spodtikajo. Daj Bog, da se razburjeni duhovi sedaj potolazi-jo in da se Vam, velefiastiti gospod podpredsednik posreSi zopet pomiriti navskitma mnenja in dovesti druStvo do prave slo^nosti in narodne zmage. VaS iskreni Stovatelj Fran jo PovSfe. V Gorici 3. junija 1879. > . "Volitve v dr^s, zbor. Bli^ajo se volitve za dr2avni zbor, vsled Cesar jc potrebno, da se nas* list v prvi vrsti peCa s Id ve-levazno zadevo posebno pa zdaj, ko vsi slutimo, da od izida teh volitev odvisen jo prevrat na bolje v Avstriji. Vsled postave o dirr&tnik volitvak v dr^avni zbor, volijo vse dezele takraj Litave 303 poslancev, iiaimvfi Ceska 92, Dalmaeija 9, Galicija 63, oba nad-vojvodstva avstrijska 54, SolnograSko 5, §tajerska 23, KoroSka 9, Kranjska 10, Bukovina 9, Moravska 36, Slezka 10, Tirol 18, Vorarlberg 3, Istra 4, Gori§ko 4 in Trst z okolico 4. V vsaki dezeli vol6 4 voliloi razredi: 1. veliko posestvo, 2. niesta in trgi, 3. tr-govske zbornice, 4. kmetske obCiue. Na GoriSkem volijo veliki posestuiki slovenskiin italijanski skupaj enega poslanca. Mesto Gorica in obrtnijski kraji: Kormin, Gtadi§ka, Cervinjan, Tr2ifi, Oglej, Grado, Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Ajdov-§6ina in Sezana in potem trgovska zbornica volijo e-nega poslanca; obfiine slovenskih okrajev: Gori§ka okolica, Tolmin, Cerkno, Bovec, Sezana in Komen volijo vse skupaj zopet enega poslanca in naposled ital. obeiue okrajev: GradiSka, Kormin, Cervinjan in Tr2i6 tudi enega poslanca. V kmetskih obemah ima pravico voliti vsak, ki ima to pravico tudi pri volitvah v dez\ zbor. Kmetje v terdna mesta, na otoke v lagunah; ali pa se je u-maknil v vi§e, nepristopneje kraje med gorami. Kedek je bil, ki se je vzderzal in ostal za kvas prihodniim naseljencem. Tako so imeli Slovenei, ki so ie krog leta 550 v Sirmiji in doleoji Pannoniji stanovali, prostor §iriti se pofiasi ob Savi, Dravi in Muri navzgor. Ker so priSli iz velike sarmatske ravaiae in ker je bilo vse njih iivenje ravnini privajeuo, lahko razumemo, da so se tudi v novi domovini polastili najpoprej ravnih krajev. Saj so jim mogli le edino ti obetati dovolj pogoja za toliko priljubljeoo poljedelstvo. Ko so pa zaCeli drugi rodovi oil zadi pritiskati in kosejeljud-stvo s Casom pomnozllo, morali so seveda tudi Slovenei vedno vise in viSe stopati in se zadnjifi zado-voliti tudi se" stermim svetom. Po odhodu Langobardov v Italijo pomaknili so se Slovenei tako dalee* proti zapadu, da so dospeli med leti p92 in 594 ie do najskrajneje meje Italije in bavarskega vojvodstva. Gotovo je, da so ze 1. 598 v Italijo prodreti skuSali, a eksark Kallinikos potisnil je je za takrat §e nazaj. Na Bov§ko so se naselili Slovenei iz Koro§kega 6ez Predel. Po tej cesti hiteli so tudi proti Italiji in res se jih je precej naselilo po berdih nad Cedadom. Ti so ohranili terdovratno sedo danes svoj jezik, dasiravno ziv^ 2e nad 1200 let v vedai dotiki z italjanskim ^ivljem. Ob casu omenje-nega selenja ostal je nursikedo v koritniSki in gorenji go^ki doliai ter se naseiil o.idi Btalno, Xafeo jedobilo ne volijo dircktno (ironijal), ampak posredno po vo-liluih mozeli, na 500 du§ pride po en volllnl moi Veliki posestuiki in volilci most in trgov volijo di-rektno in veliki posestuiki imajo cel6 pravico voliti po poobla^cncih. Vsak volilec sme v isti dezeli le enkrat voliti, le udje trgovskih zbornic smejo v svo-jem razredu, pa tudi v trgovski zbornici voliti. I«vo-Ijeni smejo biti le taki, kateri so avstrijski driavljani u^e vsaj 3 leta, ki so 30 leto dovrfiili in imajo pravico voliti v katerikoli degeli takraj Litave. NSj torej treba, da ima kandidat volilno pravico v tistt dezeli, v kateri ho^e kandidirati. §. 20 postave 1. 1873 iz-kljuSuje take, ki so pod konkurzom, ali so bili kaz-novani zarad hudodelstva ali prestopka tatvinc, nezve-stobe in goJjuftjc itd. Dtiavni poslanec je voljen za 6 let. Volilna po-stava za dr^. zbor se sme spremeniti lo potem, ako je navzocna vsaj poloviua poslancev in ako sto za to premumbo 2[3 navzoCnih poslancev. To so najvaznejie doloCila volilno postave za drzavni zbor, po teh m bo ravnati zdaj v kiatkem pri novih volitvah, zarad Cesar je dobro, da emo jih omcnili zdaj, ko so volitve pred durmi. Znano je in nij treba §e le dokazovati, da volilna ta postava jo popolnoma neprovicna avstrijskim nenemSkim narodom, posebno pa Slovanom, kajti preve6 poslancev imajo veliki posestuiki (skoro tretjino), prevefi jih imajo tr-govske zbornice in mestjaui, premalo pa kmut, ki je podlaga dr^avi in primeroma najvec zituje dr2avi. S to postavo pa je slovanskim poslancem zazidana pot pasivne opozicije, ker zbor lehko sklepa brez njih in zatorej je popolnoma previdno in politicno da popu-stimo in ne mislirao veC na taktiko pasivne opozicije. Vkljub nepraviCnem volilnem redu in vkljub vsej pre-vidnosti in prekanjenosti nasprotne, ustavoverne stran-ke, nij vendar zgubljena nada, da mi federalisti dobi« mo vecmo v drz. zboru, ako bodo volilci posebno pa prvotni volilci na dezeli strogo na to gledali da iz* volijo federaliste, to je poStene narodne volilne moze» NaSi nasprotniki se tega u2e bojd, ker initinktivno slutijo, da so preveC greiili in da ljudstvo v obCo zeli miru in boljSih Casov, vefie Stedljivosti, boljSega go-spodarstva, pamanj strankarskih, sofistiCnili prepirov* Po naSem mnenju bi bilo mogofie, da je prihocU nji drzavni zbor sestavljen tako-le: Na Oeskem zma-gajo lehko Cehi v velikem posestvu, nekoliko v raestih in trgih in popolnoma v kmetskih ob&nah, mogoceje da Cehi poSIjejo najmanj 60 poslancev, Dalmaeija BovSko svoje sedanje prebivalstvo. Se dandanes jo bovSko nare5je najbolj podobuo benefianskemu in se lodi znatno od tolminskega. Takrat so bili Slovenei (zunaj frijulskih), §e prosti in samostojui. ^iveli so sami za se pod lashrmi Z\x* pani, ki so bili njih svetni oblastniki in zupuiki ob enem. Do veCe politidne skupnosti povzdiguili so se stoprav pozneje in le na nekaterih krajih. Taki so si volili tudi svoje lastne vojvode, n. pr. na Koroskem, vSisku itd. 2iveli so mirno, pecaje se s poljedelstvom in sem ter tija i z malo obertnijo. Okoli in okoli od sovraznih, ropajfeljnih sosedov obdani privadili so se poSasi tudi sami ropanju, in tako beremo, da so ve5-krat Lez mejo uJarili v Italijo ali Istro. Sami so morali najvec* preterpeti od divjih Avarov s!iQbi9T«..k?^ tere so tudi Pesjane ali Pesoglavce imenovali. Ti so priSli med Siovence, kedar sejimjepoljubilo, invzeli, kar jim je dopadlo, potem pa so zopet izginili. Avar-sko gospodstvo nad Slovenei si ne smemo torej mi-siiti stalno, redno in povsodi enako; nego le kot fak-tiCno nadvlado mocnejega nad slabejim, brez pravnega naslova in urejenih razmer v na§em poraenu. Avari so bili za Siovence to, kar v XV. iu XVI. Btoletiji Turki. Le za cusa hrabrega Sama (027—662) oddah-nili so se bili Slovene! za veL Casa. L. 774 unicl Karol Veliki langobar§ko kraljestvo in si prisvoji tudi frijulsko vojvodino (1. 776). Tako ae je razSirila oblast frankovskega kraljestva do slo-venskib mej in razumljivo je, daso^leli $mM pod-. posljc lehko 7 narodnih poslancev, Stajerska 4 do.5r Kranjska 6, Moravska JO do 15, Sleika 2, Bukovina 5, Istra 2, GoriSka 2, Trst 1, Poljska 60; vzemimo ! po tem, da tfemci posljejo najmanj 20 do 30 federa- . listov, po tern je i Jso, da imajo federalist! velikpve- j eino v drzavnem zoom. Delati nam je torej na vsak le mogoc na&n, da zniagamo mi Slovene! v vseh, o- J krajih, kder ie bivajo Slovenci v vecini se svojiim na- j rodnimi kandidati. Kako bode v to sverh© posebno nam Sloveucem postopati, hocemo v kraikem nada- | Ijevati v drugem oddelku. j Hohenwartov razglas o volitvah poslancev | sa driavni zbor. | Prvomestnik centralnega narodnega volilnegaed-bora za Kranjsko v Ljubljani velestovani gospod dr. j Jan. Bleiweis v ,Novicahtt objavlja razglas o volitvah poslancev za drzavni zbor, kterega je priobCil vodja fedcralistilne, slovanskim narodom enakoprav-nost prizavajoce drzavnopravne stranke grof Karol Hohenwart. Vie ime tega odlicnega drzavnika, ki je v pretekli 6 letni dobi drzavnega zbora vodil drzavnopravne stranko, k kteri so tudi nasi slovenski na-rodni poslanci pripadali, kakor tudi besede, ktere Hohenwartovemu razglasu pristavlja nas vsestransko Stovani narodni voditelj g. Dr. Jan-Bleiweis in vele-vaznost tega razglasa tudi za nas gori§ke Slovence zahteva, da ga tudi v naSem listu objavimo: Zopet nas je nas premilostljivi cesar in gospod pozval na nove volitve poslanske zbornice drzavnega zbora. V ttro vaznem hipu, W bode na osodo na§e do-movine odlocno uplival v bodocih iestih letih, treba je nt§i konservativni stranki, katero je nedavno ou-stopivie rainistcrstvo boy kakor vsako drugo stranko in, kolikor se je najbolj dalo, skodovalo in v kot po-tiskalo, da spopolni svojo organizacijo, zbere svoje niofii in nredi svoje vwte zato, da si v novi poslan-ski zbornici pridobi ono mesto spo§tovanja, s katere-ga jej bode mogoce npUvati na javne zadeve v prid domovini in z ono krepostjo, ki je primerna Stevilu avstrijskih prebivalcev, kateri se priste.vujo na§i stranki. V ta namen se je sestavil na Dunaji poseben centralni voiilni odbor konservativue stranke, kateremu je nalog, da v vseh obzirih, kjer je kaj ta-kega zeleti, po mocl podpira in pospefiuje delavnost tistih odborov v posaraesnih kraljestvih in deSelah, kateri all uze mnogo letdelajo vkonservativnem smislu, ali so za sedanje volitve se na novo ustanovili. Ta odbor pricenja z danasnjim dnevom svoje de-lovanje; njemn bode skrb, re§e>ati svoj nalog po ve-dnem in natauchem porazumevanji z omenjenirai vo-lilnimi odbori posameznih delzel. Sestavljati poseben nadroben program se nam nlkakor ne vidi potrebno, ker to, casar mi hocemo, se lahko rece z malo besedami. „Mi hocemo izpride-nosti (korupciji, katera se je oze tako strahovito raz-sirila, povsodi odloeno se ustavljati in pravici po vseh krogih javnega zivljenja zopet pripomoci do veljave, -— mi hocemo zopet probuditi popolao soglasje med cerkvijo in drfavo, — ml hocemo delati na to, da se zgodovinsko utemljena in postavno zavarovana ravno-pravnost vseh narodnosti v Avstriji vresnicl, in skrbe- vrefii si tudi mime Slovence, zlasti ker so lioteli u-niCiti zadej bivajoce Avare. L. 788 napade Earlov sin Pipin Istro in Liburnijo ter si podverze pri te} pri-loznosti Slovence tij4 doli v Pannonijo. Tudi koroSki Slovenci, M so bili 2e 1. 748 od .Bavarcev odvisni, priiejo istega leta neposredno pod frankovsko oblast, | ko odstavi Karol vojvodo Tassila in mail rodno voj- | vodstvo bavarsko. Z letom 788 konca tore doba slovenske neod-visnosti in zaLne se nova doba tivjega gospostva, pa tudi robstva, fevdalnega nasilstva, potuj^evanja in po-nemSevanja terobenem pokristijatiovanja; vsledidesar so Be povzdignili Slovenci od prirodnega stanja k iz-obra2enem«j. Ker pa je bil Karol moder politik, n6 razdelil po svoji navadi kej is poeetka novo pridob-^jenih de2el v okroSne grofije (Gatigrafschaften), nego pustil je Slovencem njih doraace iupane in glavarje, le da so se morali ti kerstiti dati. Se le pocasi je vpeljal svojo npravo in I njo kristijanstvo z desetino, ter razdelil slovensko zemljiSce med svoje germanske plemenitaSe, ki so pripeljali mssiJi nem§kih naselnikov v dB*«irt# • Ysled gennanskih fevdalnih nazorov smeljekralj svobqdno razpolagati z novo pridobljeno zemljo pod-verzenega ljudstva. Razdelil jo je torej po svoji volji med zveste priverzence in ti so postali v kraljevem imenu pravi lastniki darovanih zemlji§L. Popreinji go-spodarji, slovenski kmeti, ponizani so bili na ta nacin do uiitnikov in za to uMvanje svojih poprej last-nih zemlji§6 morali so pladevati razne davke. Takoje postal iz poeetka svoboden slovensk kmet najem-n i k, in moogokiat tudi rob, sozenj novim gospo-darjem. S preobracanjem k novi veri poberala je cerkev povsodi ti^di desetino. A, to je bilo jako nevarno in modri mozje bq velikokrat svarili misijonarje, naj ne ti za to, da ustavne svobos^ine nc ostajajo zgolj le jedni stranki priboljSek, ampak da jih vzivamo vsi — mi hoderao v drzavnem gospodarstvu dolgo pogreSanl in nujno potrebni red, pa zagotoviti nasi drzavi ono veljavno mod, da o vpraianjih vuaojf politikt* p lno-vazuo in velevlasti pristtjno postopati more. Vsega tega pa noiemo dosefi s silovito prekucijo obstojecega, j ampak dose^i hofiemo po poti mirnega daljnega razvo- i ja, vsaj vemo, da jedino to, kar se stvarja po tejpoti, ima v sebi obstanka poro§tvo.& Da je visok in tezak ta nalog, to vsakemu po-kaze pogled v obzalovanja vredne razmere, kateremo- ! ramo prevzeti kot zapaicTno one dobe, ko je konst*r-vativna stranka bila po kriviei oplenjcna v?ega svoje-ga pristojnega jej upliva. Prav zato pa je treba, da v tern vainem bipn vxK ki so si ohranili §e jasen pogled o razmerali doroovine na§e, trdui in zdruzeni o-stanejo, da bolja stvar ne bode sovraznica dobri. Zaupljivo poiiljamo zatorej vsempodnaSo zasta-vo zbranim volilcem nojni poziv: naj se vsi vsi u-delezijo volitev in jednoglasno volijo ouib moz, katerih jim nasvetnje konservativni voiilni odbor njih deleie! Taki skupni delavnosti kt)nser?ativnih moz po vseh kraljestvih in dezelah se bode posreCilo velevazno de-lo, da privedemo svojo tezko skuSano domovino do sreLnej§e bodoCuosti. V to pomozi Bog^ Centralni voiilni odbor konservalivne stranke. . Ha Dunaji dne 26. majnika 1879. Grof Karol HoJignwart, prvomcstnilc. ! Tenm razglasu pristavlja prvomestnik Dr. Blei- I weis sledeCe besede: | Ta velevazni razglas, ki sem ga ravnokar prejel j spismomprevzviSenega gaspoda grofa Hohenwarta, prvomesfcnika na Dunaji ust:uovljenega centralnega vo-lilnega odbora avstrijske konservativue stranke, rado-sten hitim v imenu dezeluega naSega voliluega odbo-ra naznaniti naSim voliloim pododborom in vsem na-Sim volilcem, da vidijo. da o prihodiijih volitvah ni-smo ve6 samci, ampak da v prestolniei cesarjevi — na Dunaji — so se zdruzili mozje najsijajni§ih imen v glavni odbor, kl hofie la pomoC biti odborom vseh avstrijskih deLelt kateri na voiilni svoji zastavi imajo napis: Tako% IcaJcor je dozdaj bilo, ne sme ve6 biti!u In kakoSen je program teb odlidnih mo^?— kaj hotfejo? — Resl na kratko je nafirtano pismo, al pisano je z lap id a mi mi pismenkami, katero v malo vrsticah vse pove, cesa zahteva poSteni fcJlove- I nee in lojalni dr^avljan, ki 2eK Avstrijo re§iti popol- [ nega propada. To pismo bode gotovo ojadilo Va3, ro- I doljube po dezeli, katere je naprosil centralni odbor, da osnujete volihie pododbore, ki so centraluemu odboru desna roka v srecno izvrsitev velike in tezke naie nalcge; — osr&I pa bode tudi nase volilce, v, I katerih rokah je zdaj nasega naroda Cast in sreca; I navdugeni po teh nafielih stopih bodo pogumno na vo- Ii§ue za sveto reC, Ce tudi sladko vabijo all pisano gledajo protivniki, in enoglasno volili poslance, ki jih po dogovoru s pododbori bode br2 ko mogoce nasve- toval centralni odbor. V Ljubljani 3. junija 1879. Dr. Jan. Bleiweis, I prvomestnik centralnega naroclnega volilnega odbora. juaj—-u^jjmx-. ¦ i j j-a-i-------------------Ji-----------ui-j. ,)i_—»¦ gledajo toliko na desetino, kakor na pridobitev kristi-janov. Tako je moral uceni Alkuin prav nujno opo minjati svojega prijatelja, oglejskega patrijarha Pav-lina, naj odia§a z desetino. Kazal je na Save, ki so se bili zaradi tega kristijanstvu odpovedali.*) Gotovo je moiala desettna tudi Sloveuce stra§iti, da so se le pocasi Kristusovih naukov poprijeniali. Med bovSkimi Slovenci slrili so sveto vera brez dvombe oglejski patrijarhi s pomocjo fiedajske duhov-Scine.' Ali kristijanstvo je po naSih gorah jako pola-goma napredovalo. Slovensk znacaj ka^e veliko terdo-vratnost na sebi, kedar je treba svoje individuvalno prepricanje zatajiti in se drugemu podvredi. Zato so se deriali Slovenci terdo svoje stare vere, svojih sta-rih §eg in obi5ajev. To terdost razumemo tem bolj, Ce pomislimo, da so oznanjevali sveto vero letujidu-hovniki, koji §e narodovega jezika neso znali. Dalje so sprevideli tudi Slovenci, da ne preti nevarnost ie veri njih ofiakov, nego tudi njih svobodi, neodvisnosti, kajtispokristijanovanjem vred §irilo se je frankovsko gospostvo in napredoval je nem§ki livelj. Kako z ve-seljem so se poprijeli svete vere pannonski Slovenci, ker Sta jim jo oznanjevala sv. Cirii in Metod v do-maCem jeziku in ker je branila Svatoplukova derzava ponemCevanya I Da je ravno po tolminskih in bovlkih gorah kristjanstvo pofiasi napredovalo, vidi se iz tega, ker so se nasli ostanki malikovalstva se 1. 1331 v Kobaridu, torej ob glavni cestil**) I Ostanki poganske vere Slovencev ohranili so se nam le §e v ljudskih pravljicah in krajevnih jmenih. 1 3Sa§e ljudstvo §e mnogo pripoveduje o pozoju, ki je zahteval 2ertve' mladihvdeklet; o zacaranih kraljiSinah, o hudih maCehah itd. Se dandanes obhajajo na§i SIo- *) Dttminler, Sfidoestlicae Marken, ArcMf f. Kunde oat. Gesch. Quelln, X. pg. 22, **) Primert; SomoTtoa, lv.7, list IT. Dopisi. Iz Gorice 4. junija. (Tzv. dop.) Razburjeni du-hovi mej gori^kimi lahi potihnili so sedaj po koncanih dopolnilnih volitvah mestnega stare§instva, ekonomisti in progresisti pozdravljajo se drug druzega prav pri-jateljsko tembolj, ker je vdobil zupan za njegov trud ter avstrijsko cutje, baje pohvalno pismo od c. k. na-mestnika baton Piuota.-— . ., j A po tolikera casu spet jasno nebo poobkCilo se bode—boj bo nastal—pri blizajo&h se volitvah drzavnega zbora; pa o tem—prst pred usta! Clovek vres-nici ne ve za gotovo, koga bodo prav za prav goriSki Slovenci letos tija veo na Dtinaj poslali, kandidatov je polno, 6e tudi voliti imamo ie euega. Eni hocejo tega, ni^je doli dosedanjega, oni bi radi imeli druze-ga ter drngi zopet kacega druzega; da imam jaz pra« vico, poslal bi vse v drzavno leseojafio, pa naj si de-lijo onih 10 dneviiin forintov, hi se jim u2e toliko dopada oni Dimaj, o katerem §e jaz niti sanjal nijsem nikoli. Socijnlno zlvnnje v na§pj Gorici je zopet postalo iickani pusto, Ie fmiani imajo sedaj svoje Sagre, celo po clva dni zaporedoma, pa joj §u Recardini bo kma-Iu tu z uiarjouetami pa vesel bo mestni ljud Iesenih „fakanapovK ter „arlek'mov" iu dotRmi gospo'dar nesel bode polno mo§no Srez mejo v Italijo. Povedal sem bil uze veckrat, da dobra dramaticna dru§tva mestnega gledi§La vselej dolgove zapuste vsled slabega obi-skovanja na§ih Italijanov, a marjonete cvete obisko-vanjetu mladega in starega ter „pajacov" gospodar vesel je iidatne kupCije, Tudi laska „Sofa" „Isonzo" silno jadikuje, da lo^e mestnega gledaliSca so dotifinim najemnikom Ie grda Speknlacija, da nijmajo prav ni6 patrijotizma ter da skora edini kraj, kjer se goji ita-lijanski jezik, postaja le „gSeft" tem velikolahom. Tedaj, kakor je videti i pri Italjanih ne cvete; pred ne clavmm pokopali so popolnoma ono njih „fi-lodramatiko" ter na licitamli prodal se je mobiljar in note; enaka se prerokuje telovadskemu druStvu. Prav take razmere naSih nasprotnikov bi nas morale spodbujati, da nam je sveta dols&nost, skerbeti za ^ivahneji razvoj naSih slovenskih dm§tev, da ne bode doSel osedepolni dau i nam. Ge.ieralni Stab, ki je bil skoz osem dni v Gorici in §tudiral baje o meji, kje bi se v nevarnosti za Avstrijo postavile one gromonosne Uhacijeve iznajdbe (kanoni) od§el je na daljno inSpekcijo v tolminsko-ko-bariSke hribe ter naprej 6rez Predil. Nezavedni ljudje, ko vidijo take visoke gospode, katere spremlja pedeseterica lepih slovenskih dtago-narjev, mislijo—ter glave skupaj stiskajo, da bo gotovo vojska z onim Italjanom tarn doli v dezeli cea-te^mov. Iz Trsta, 5. junija. (Izv. dop.) voiilno gtbanje je zacelo zopet pri nas in vse kaze, da bodo ta pot valovi visoko vzdigavali se. NaSi Italijancidi nam bodo ta pot vse mogoce zapreke delali, da bi nam vrgli Nabergoja; sli§i se u2e, da hoCejo postaviti kandidata proti Nabergoju, posebno pa se sili znani bogatin baron Morpurgo, ki je uze pred 6 leti bil kandidat. Da bode ta bogatin z denarom skusal na.^e ljudstvo de- veuci o boZici, svetih trijeh kraljih, veliki noSi, sv. Juriji, sv. Janezu Kerstniku itd. mnogo §eg, ki spo-minjajo na staroslovensko mythologijo. Vse to ka2e, kako visoko so nekdaj castili solncno lu6, ki je bila po zimi oslabljena, zaCarana; koja se je pa na spo-mlad prebudila in olivela, tako da je zemeljske pri-dclke izcimila. ozelenela in dozorela. Tudi o mytho-logiskih bitijih znajo Boveani §e veliko pripovedovati, n. pr. o Skratu, povodnjem mozu, belih in Castitljevih ^enah; o babi, vedomcih, ve§«5ah, o Simbiljah itd. Izmed krajevnih imen spominjajo na slovensko mythologijo: Triglav (bogsolnca), Baba (jako navadno ime gora), Bohinj (Boginj) itd. Tudi cerkveni patroni spominjajo na ceScenje staroslovenskih bogov. Tersten-jak je postavil uCeno hypotheso, po kateri se iz se-danjega cerkvenega svetnika lahko sklene, kako bo-zanstvo so ljudje na tistem mestu Castili.*) Po tem takeci so castili na Stermem (sv. Mibael) Peruua in ladegosta; v Kalu pri Bovcu (sv. Janez Kerstnik) Kresa, v Bovcu in na Ternovem (sv. trojica) Triglava itd. Seveda more to le tedaj kaj resnicnega v sebi imeti, Ce je doticna cerkev jako stara, hitro pri po-kristjanjenji sezidana. Po Karolovi razdelitvi 1. 788 spadalo je Gori§ko in torej tudi Bov^ko k frijulski vojvodini. Ta se je pri§tevala Italiji do 1. 952. Tega leta odlocl cesar Oton I. marko Verono, (obsegajoCo tudi Frijul-sko) ter jo pridruzl bavarski (in koro2ki) vojvodini, toraj nem§kemu cesarstvu. L. 976 postalo je Koro§ko samostojna vojvodina in obsegala tudi Frijulsko in Verono. Frijulsko je ostalo v zvezisKo-roskim do leta 1028 in 1077. (Pride, Se.) *) Maliaa lotopia l8tl, str. 10, moralizovati, feo je gotovo; a nadejati se je, da bode na§e ljudstvo protivilo se takeinu nemoralnemu nacmu volitve. Odbor druStva „Edinost" <' poinnozen z mno-gimi rodoljubi hrvatskimi in slovenskimi|imel'je sejo v sredo; pri tej vaM seji se je sklenilo, da se osnu-jejo volilni odbori v vseh vaznejSih krajih Istye in tr-zaSke okolice. Sklenjeno je bilo potem, da centralni odbor v Trstu priporoca kot kandidata poprejsnja po-slanca, ki sta se dozdaj vedno hrabro! borila za pra-vice naroda, katerega sta zastopala, namrefi Nabergoja ! in Vite#ifi-a. Za zapadno Istro, katero je dozdaj za- j stopal Jahon Polesini, pa je centralni odbor sklenil j postaviti novega kandidata, Mnogi so zeleli, da bi bil kandidaturo prevzel gospod Gorup, naS slqyenski milijonar in znani poSten slovenski rodoljub. Z njim bi se bilo dalo tudi skoro gotovo zmagati; toda zve-delo se je, da ta gospod ne prevzame kandidature, Lal nam more biti Slovencem, da se taki inteligeutni in skoz in skoz uplivui in posteni mozje odtegujejo tako castnim poslom; a potrpeti je treba, pridejo vun-dar enkrat Casi, ko se tudi nam zjasnejo vremena. Nekateri so mislili tudi na g. dekana Jan-a; tudi ta gospod bi bil vreden zastopati naSe ljudstvo na Du-naji; a gled6 tega kandidata so bile ovire, ker nekda tudi sam ne bi bil prevzel kandidature. Zatorej je bilo treba misliti na drugo sposobno osobo in to smo meuda naSli v gospodu Klodkiu. Ta gospod je v obce poznan po Primorskem, posebno pa v Istri in iz jako vaznih obzirov sklenil je odbor, da priporoca tega go-spoda kot kandidata za zapadno Istro. Odbor dogo-voril se je tudi z gosp. Klodicem in glede" na izpoved tega gospoda, kako misli postopati, smemo se nadejati, da je odbor tudi s tem gospodom pravo zadel, Gospod Klodifi ima uze zasluge za slovenski in hr-vatski naro'l, on si jib zamoro se vee" zadobiti in po-stati nam najpriljubnejsa osolia, ako izpolui Selje iu terjatve narodove in ako bode tako postopal, kakor nam je obljubil. In v besedo g. Klodica imamo zau-panje mi Slovenci, zatorej pa bomo tudi vse strune napeii, da I njim zmagamo v tako vaznem volilricm okraju. Iz tega boste razvideli, da pri nas smo gled6 kandidatov dosegli popolno ediuost, na bomo imell no-benih prepirov zavad Osob kandidatov in nadejamo se, da se ne bode rtrznila nobena posamezna osoba ka-Hti to lepo slogo, katera nam zomore pomagati k po« polni zinagi. Lepo je videti, kako bratsko in vzajemuo tukaj delajo Hivatje iu Slovenci; le tako naprej in kmalo bode pomagauo zanemarjeni Istri. Danes zvecer ima nase stareSinstvo sejo; zaMe se bodo menda uze v tej seji neke reformacije in ze-leti bi bilo,, da bi nov 2upan xi% drzal svojo besedo glede bolj§eg;i gospodarstva. Kouec je zdaj saj za vec\Lasa demuiibtracijam, nase mesto ima zopet po-polnoma mirni obraz. Sicer pa nij verjeti, da bi nasi Irredentarji dolgo mirovali, kmalo bodo zopet kako priliko naSli. Zutorej svetujemo merodajnim krogom, naj prevec" ne zaupajo temu inira. FoUtidni pregled. Binkostne praznike porabile so skoro vse stranke po raznih kronovinah za shode volileev, ker u2e 24. tin. imajo voliti poslance knietske obfiine na Kranjskem 26. na CeSkem itd. Sta-jerski slovenci so prvi zedinili se ter tudi pro-glasili svoje kandidate. Centralni volilni odbor za Kranjsko Se ni imena kandidatov dolo^il, ker dela v porazumu s pododbori, ki mu imajo po-slati poroSila o mnenju glede kandidatov v po-samesnih okrajih. Za Trst in Istro je druStvo ^Edinost* uLe postavilo kandidate. Le na Ko-roskem ni dozdaj ni duha ne sluha v kakem volilnem odboru, koroski bratje spavajo in bojimo se, da se prepozno zbude\ Kar so koroski slovenci premalo delalni, toliko zivahniSe ali pre-zivahne so pri nas priprave za volitve. —• Naj veca pozornost je obrnjena na volitve M CeSkem. Ali pridejo v dunajski zbor ali ne? to je prevaieno vprasanje, na katero danes gotovega odgovora Se ne vemo, a od tega odvi-sna je prihodnjost tudi nasih pravic. OGERSKI obrtniki so imeli shod v PeSti, kjer se je posebno naglasalo, da je treba omejiti svobodo obrtnije, ker sedaj ta stan hira in bati se je hudega poloma. HRVATSKI sabor je sklican na 14. dan t m. pa le kratek das mu je odmenjen 2a delo. DALMACI TA vedno odlo6ni§e postopa ter vrlo napreduje v narodnem oziru. Kakor zdaj „Narodni Iisti* piSejo, videti je, da Balmatinski bratje ho5ejo odloCno narodne mo2e poslati na Dunaj, a ne dosedanjih vladi le preved vdanih. V BOLGARIJI se stvari lepo in redno raz-vijajo. — General Stolipin je od Bolgarov v Rumeliji slovo vsel, ker se pod* »azaj v Rusljo. Bolgari so ga slovesno pozdravili in mu pripo-rodili, da nanje ne pozabi, kar jim je imenitni general tudi obljubil. NA RUSKEM zalibog hudo razsaja nered po nihilistih prouzroden. Pravijo, da so uze 12000 oseb zgnali v Sibirijo. V Kiey« so te dni tri obesili, med pjimi nekega Prusa. Splob je do^ kazano, da so kolovodje nihilizma vedinoma ptujci, | Nemci in Angled, ki strastno delajo na razpor v mogo&ii slovanski driavi, ktero srdito 6rt^ in nje pogin zele\ A motijo se, dokler razpolaga Rusija s tako duhovitimi mo&ni, upati smemo, da bo ohranila red v dr^avi ter da bo prej ali pozneje dala ustavne pravice svojemu naroduin o tem so prav te dni pisali nekteri listi, da slavni Suvalov dofcl nalog uvesti ustavo na Ru-skem. ANGLE^I so sklenili njim prav povoljin mir z Afganistanom. Te dni raz§irja se novica, da pojdejo na§i vojaki v Novi pazar. Arnavti nameravajo u-stavljati se avstrijskej vojski. V FRANCOSKI zbornici so te dni zavrgli z veliko ve&no glasov (370 glasov proti 32) yolitev komunarda Blanqui-ja kot neveljavno. To je lepa zmtga francoske sedanje vlade, ki ho6e ohraniti mir in red v diiavi. NA GRSKO-TURSKI meji razvija se hud nemir in pravijo, da Turcya sama dra^i Albance k nemiru. Domade stvari. Kocijandidevi narodni napevl Znani rodoljub -— znloznik Kocijancifievih skladeb — deL, po- | slancc in veleposestnik pri Sv. Luciji, ima fee kacib 200 iztisuv druzega snopieu ter je pripravljen prodati jih za pulovicuo ceno, da bi potem s tem denarom izdal tretji snopiS. To je prav lepo od moza in u-pati je, da bodo rodoljubi zadovoljno podpirali ga v tem blagem namenu. Nij nam treba opisovati izvrstnih Kocijancieevih kompozicij — svet slovenski jih pozna; a se uajmiieje so baje Se oue v rokopisu, katere je raujki svojemu prijatelju g.Nacu Gruntarju posvetil. G, Iv. Kav&c tergovec v Gorici, je pri svojih rojakili na Razdertem v ta namen nabral 7 goldi-naijev. Kje se bodo dobivali, naznanimo v prihodnji *So-5iH in v druzih slovenskih dasopisih. Zabavni vlak, ki je vozil Iz Italije Gorice in Kormina v Postojno se je vra^ajoS v LezeCah pokva-ril tako, da so morali pasaierji vstopiti v zabavni vlak Teria§ki. Oblak se je vtrgal binkostni poDdeljek na bribu Sv. Gabrijela pri Kronbergu; povodenj je mnogo gkode napravila in kakor se nam pripoveduje tudi par volov in nekaj ovac je potok lijak se seboj potegnil. Katarinljev vrt bil je sleherno leto prve dni maja odprt, a letos nij o6e Pluvius dopustil, nego Ca-kati smo morali do vceraj 5. junija. Vojaska godba je prav dobro svh*ala in ljudstva je bilo mnogo. Dr^avni zbor je drag! V „Novicaha beremo, da so poslanci na samih dninah (dietah) v pretekli 6 letni dobi dr^avnega zbora potegnili 8 milijonov in 800 tisoC goldinarjev I! In kaj smo dobili od doseda- | nje vladajoce ustavoverne stranke ? Zalibog le veli- I kanski drzavni dolg, ki ne je v ten letih nakupiiil na ! 500 milijonov goldinarjev in ustavoverci sklenili so I svojo Stestletno delavnost z 78 inilijoui, letosnjega defi- [ cita. Daj Bog, da bi vendar enkra spregledali davko- j pladevalci in volili mo^e, ki jib bodo po§teno in ne- sebicno zastopali v drzavnem zboru. ljudski zastop je neovergljivo ena naj lepsth yudskih pravic, a ne sme biti zlorabljena! Svilorejski podtik. Dne 16. junija 1.1. priCne se poduk na c. kr. svilorejskem poskusevaliSei o svi« loreji in mikroskopiranju, ki bo trajal skoz 3 tedne. PoduCevalo se bo vsak vecer od 6 do 7 ure. Kedor 2eli vdele2iti se tega poduka, naj se oglasi pri vodstvu c. kr. svilorejskega iposkuSevaliSea v Gorici do 12. t. m. Razpis. Podpisano druStvo raspisuje 2 stipendija po f. 40 za dva obiskovalca svilorejskega poduka, ki se priCne 16 t. m. na tukajSnem c. kr. svilorejskem poskuSevali§Si. Pro§nje za te podpote naj Be pri podpisanem druStvu vlo26 saj do 10. t m, in naj se proSnji pn-lo2e dokaaij I 1, da je prossilec sajt 18 let star, 2. da je toliko izsolan,: da zamore z vspehom o-biskovati doticni znanstveni poduk. 3. da je tukajgni dezelan. 4. da je prakticen svilorejec. . 5. 'da je pripravljen sprejeti po dovrSenem -'podu-ku vodstvo svilorejske postaje. C. kr. kmetijsko druStvo v Gorici. Uditeljska beseda. Ufiitelji ajdoyskega dkraja napravijopri 'nRebkutt due 15. junija besedo spravza-nimivim programbm v prid narodnej Soli. Ker gre td zablagi namen, nadejajo se, da jih bodo rodoljubi in sploh prijatelji Sole z obilnim pohodom pofiastili. Program se objavi v prihodnjej St. Soce. f Avgust Leban nij veS mej nami, vzela nam ga je neizprosljiva smrtna roka in sicer v najlepSem cvetu svojega zivenja. Ranjki bil je soustanovitelj go* riSkega „Slavcatt, poznat tor priljubljen kot slovenski skladatulj, u^ival je mej narodom pravo zaupanje kot posten rodoljub in boritelj na polji naroduega petja. Kakor smo poizvedcli, ima ranjki naS Avgust mnogo skladeb v rokoplsih kukor nepozabljivi KocijanCiC in Hajdi'ih. Rodoljubi slovenski 1 sveta dol^noBt nam je, da na kak nacm spravimo teh treh naSih skladateljev dela na svitlo, to bi bil njim najlcpSi neumornl spo-minck. Leban je sluzboval kot narodou utiitelj v Ajdov-SSini in Sovodnjah in ko je bil njega oCe kot c. kr. uLitelj vpokojcn, poklicalo je nadarjenega Avgusta c. k. nauLno ministerstvo na ofietovo mesto, Pogreb bil je pri vsem velicem de^ju prav kra-sen; mnogo vencov je kinCalo rakev, mej temi so je posebno odlikoval oni podarjen od druStva „Slavocu; doSH so bili rojaki ranjcega iz Kanala. Ker jo bilo nemogoce vsled vclikanskcga dezja xapeti ranjcemu nagrobnico na pokopaliSci, zapelo mu je nad 20 pev- jamico tiho" v cerkvt. ljodi mu zcmljica lahka, pa vccen spomin mej nami 1 j f Edvard Peratoner, ki je pied no davnom postal HtianCni tajnik v Trstu, poStcn Nemcc, ki je prav rad z nami slovcnske pel, umrl jo nogloma v Za-tiCini na Dolcnjskem, kamor je bil posfan na ko* misijo. f Dr. Karei Qiskra, bivSi minister, in najme-rodajniSi kolovodja ustavoverne nemSke stranke je na binkostno nedeljo v Baden poleg Dunaja utnerl. Iz odbora c. kr. kinctijskegadrustva v Gorici. Za prih. leto 1880 jo druStveni odbor predlo-I zil visokemu c. kr. kmetijskemu ministerstvu sledeCe proSnje; I. Za povzdiga goveje iivine; Za nakup J Unterwaldenskih bikov, ki naj se razdelijo po Krasu, j prav tako za majhae ^ivlnorejske razstave, pri kterih I naj bi se delile premije iivinorejcem, ki razstavijo go* vedo, ktera je naslednik subvencijskik bikov, se na* prosi.............L 4000.-?* Ker le tako si bomo s casom donrn odgojili po* trebno Stevilo plemeskih juncev. Dosedaj namreihrib-ski zwinorejci veCinoma skoro vsa teleta juncke odda* 1 jajo mesarju. II. Za povzdigo svinjerejet Za vpeljaVd zlahnih anglcSkih mrjascev ABerkSirskega plemena^ ktero pleme se je dosedaj v naSi deJUeli prav dobro I sponeslo............i 500.— III. Za popis doraaCih dezelmk trtnih piemen............f. 200.-* IV. M1 e k a r 31 v o. Polletna plate za gosp. Hitza, ufiiteya siraistva . f. 800.— Za podpore novo UBtanovljenim si-rarskim druibam v Cadrl, Ravni, LubinU in Zatminu......• * 1300' .......... skupaj f. 1900. V. Za popotni kmetijski poduk: . . I 600.~ VI. Za svilorejo. Za vzdrzevanje in I vredbo raznih krajnih svilorejskih postaj . f» 800i— VII. Za vinorejske druibe poduperati f. 600.*--Vlii, Za kmetijsko vsakoletno stati- stiko, ktero izdeluje druStveni tajnik , . ¦ L 300.— IX. Za izdavanje italijanskega druSt- venega Hsta: Atti e Memorie.....L 700.-** X. Za razna semena, n. pr« lanu, no-vih raznih rastlin, ktera se brezplafino razde- le med poljedeke.....:¦,.••• i* VSf* XI. Kmetijski stroji, ki naj bi . » f. 500.-* se izposojevali poljedelcem brezplacho. XII. Za izvrSitev drena2ej ktera je prepotrebna na dezelnih seno^etih pod ka-pelo, kar bi bilo v zgied in poduk gospo*. darjem............f- 500'-" Tr2no porodilo. Kdo bi si bil mislil, da bodo cene flta ter viua poskocile prav sedaj, ko se posebno zita najvefi potrebuje. Da, br-dko se zdi kmetu, ko mora sedaj sirk placati v Gorici po 1 f. 70 kr. 31 litrov, med tem ko ga je pred mesecem dni 40 kr. ceneje vdobil. Posebno pa je moka iz Ritterjevih mii-nov mocho podra^ala se; evo tu sedanje cene: St. I. L 21.30, II. 19.30, in. 18.90, IV. 15 80, V. 13.30, VI, d0.50 za 100 kH. Tedaj stane moka St. Hl.cela L L in 10 veC kot pred dobvim mesecem, Otrobi so po 4 f. 20; ri2 se dobiva od 19 do 22 f.; pSeuica 2f. 70, ft % f. jefimen eel 1 t 90, oves 1 f. 40 stara mera. Tudi bozja kapljica se nam je v cenah po\i§ala; po-Steno Vipavsko ali BriSko belo vinostane 16 forrotov kviac: se ve, da druga vina so ceneja, posebao pa ona» ki nam dohajajo iz bla^ene Ogerske deiele iri kdo nam je porok, da-li so naravna in ce so na trti zrasla. Pravo grasko eksportno pivo iz tedenice, bra-tov Reiningbaus stane izven raesta v sodifib po 50 litrov 8 f. 50, po 25 litrov pa 4.10t to in pa Dole»j-sfco vino se dobiva na Korenju pri vodnjaku. Da nam je zivez in pijaca se podrazala, kriv je neprestani dez; velike povodoji poOgerskem so nam provzroaie draginjo zita, kajti, 6e pojde tako naprej, ne moremo se zanaSati na dobro lctino, npati pa yen-dar smemo, da ne bode tako silno hu#ga. Sviloprejke dobro kazejo a doticnira gospodarjem priraaojkuje tudi vsled vednega dezevja murbenega listja; Bog daj boljse! Poslaniea. Pojasnila h kritiki o zemljevidu Goriske dezele ? it 21 Soee. „Da se resnlca prav spozna, treba cuti dva zvona." Kakor vsako eloveiko delo, je tudi moj zena- Jjevid (dobi se ga pri g. Zajcu v Gorici za f. 1.—-) pomanjkljiv. Hi karte, da bi nstrezala vsem iuvsa- ki potrebi. Gospod kritikar je irarljiv© primerjal karto de-ieU, ter staknil ?ec pogreikov, pa se tudi prenagnil y STOJi preiskavi. Da se ne zaplode med ljudstvo kri-H pojmi, §tejem si v dolznost ponuditi tu nekaj po-jasnil, bralci pa naj sodijo. Pervi namen te karte je, da vpelje zacetnike t spoznanje zemljevidov; zato je visoko gorovje sve-tlejie nego bi moralo biti, da so iinena in druga zna-menja ocitniSa. Zakaj ni steimeci svet s certami vpo-dobljen (po Skali) vc gosp. kritikar naj bolje, ce je kedaj tako delati posknial, kakor tudi zakaj ni vo-dovje z modro barvo natisnjeno. SkuSani profesorji in uclielji so mi o&tali, da je karta prenapohiena. Brums in Gradiice staena katastr. obcina, perva zaznamljena s plko in krizcem. Modrejce so zapisane na karti Modreje ne Modrej, in Modreja v katastr. obCini St. Lucije pa s piko zaznamljena. AjdovSCinaje Stela 1.1873. po nadskofijskein „statnsutt 1130 du§ (ti so bivali v AjdovSSioi v 170 hiSab, y Gorenjem v 4 liisah in v GradiS&h v 6 M~ gab t. j. v 10 hi§ab LokavSke i katastr. obcine. a v Ajdovski katastr. obeini gotovonad 1000 dus) je za-znanrijeaa z obrockom krajev, ki Stejejo med 1000 in 1500 du§. Katastr. obcina Kriz je Stela 1664 du§; je to-rej pray zaznamljena z obrockom krajev, ki stejejo 1500 do 2000 du§. Deviuska katastr. obcina je Stelapoleg popisa 1. 1869. 604 du§, je toraj pray zaznamljena s kro-gom predstavljaje Stevilo 500 do 750. Oglejska katastr. obcina je Stela I. 1869. po popisu 1705 du§; temu kraju tiCe kolobar po skali 1500 do 2000.^ Iz nayedenega je razvidno, da so glayni kraji katastr. obein prav zaznamljeni po stevihi stanoynikoy doticne katastr. obLine. Izliy med Ausso in njenim prekopom (delta) je bil do lanskega leta v praydi med na§o in Italijansko der2ayo. Leta 1873. ni bil ne Goriskine Italijanski. Dezelniodbormije naroCil^da naj nariSem obe meji. Jeli meja pri RobediSfi prav, kakor tudi, so li gorski potoki preve5 zakrivljeni ali ne,nebom terdil, kajti te sem posnemal po Reznovem zemljevidu, ki je sestavljen po katastralnib mapab. Ajdov§cina in yse druge kuracije so za-znamljene kotfare, ker je doticni duini pastir in-staliran,imavse pravice indolinosti fupni-kove, je 2upnik IH. reda. Ne terdim, da so visokosti gord prav izra^ene. Toda pomisliti je, da niso morda prav izmerjene. V pojasnilo to-Ie: Po g. Jesen-kovim zemljepisu meri Canin 2275 m., mapar g. Je-senko nadporognik mu je doloeil I. 1877. 2582. m. Volnik pravijo stanovavei na juinem kraji gore b» pr. y Repnem, BepniCu, Zvoniku; oni severnegapa mu pravijo* Zekanee, in sicer kakor se zdi. reeejo eel emu gorovju od StPolajado Repna Zekanee, kar bi tedaj pomenilo yes kraj; ker Ijudie pravijo v Zekanee ne na Zekanee, kakor vBerda, uaven. v gore (hribe). Na goro, na Berje (pri Rihenbergu); na berdo recejo, kadar si mislijo kako posamno goro- Toraj bo Volnik naj vi§i v6rh v ^ekancu. Predno se bode vdomacila prava, eista, nepopaeena pisava kra-jev, pretefiejoSe leta in leta, kervsakboce biti vsvo-jem nezmolljiv. Navadno pigemo Vipava, Idrijca, g. Jesenko yn Ipava, Idrica. Kekdaj se je pisalo Konjsko, kasucje K v i s k o, v najnovejSi dobi K o j-sko. Tamkaj je cerkev posveaena sv. Krilu. — Ke pride morda s casoma komu na misel izpeljati ime vasii iz Kriza, ter skovati Krizko. Sicer priznavam, da je Kojsko nar berze naj pravilni^i. Prizaileval setn si pisati iinena kolikor mogoce pravilno, v ta nameu sem se obernil do merodajnia gospodov, ki so mi jib prav radi in temeljitc* razlozili. Da se je vktjub vseiuu prizadtfjti vriniia kateia uapaka, pripoznavuui, kakor Mo gene a, Avsii*«k it«l. Ljudstvo govoii: dermenjak Tomin,Miren, Skiile, Nabrezin, Repen, (veliki) Repuid (mali) Golak, Staro-selo, Stjakj=geut-Jak (,op), po icopitu Seat-A«dri:z=~ Standrez, St. Loreuc=-Slorene;eerkai tedaj v Sljaku nepotrebaa. Kar se title iinena Mir en govore domad in blizuji Ijntljc (v Mrreu, iz Miraa, oddaljeue stm slisal redi v Miruo, iz Mirnega, isikiio pa-ee je Sfo~ yenec—ue porece v Merno iz Merae. Zenskw Mci-uo so le tisti skovaii, ki so nam iiarvdili k Oi e-hovljo Raecogliano, iz ReuC, Rauziano itd. Sicer pa nisera jaz tilolog, pa risar ni dedzau spuScati se v jezikosloine preiskave. Le to dolznost ima, da se ozira na pravilnost pisave splob, da ne zapise imena lalikomiselno ali nu!a& napacno, da se ne deili ofiitno spafiene oblike$ da zua razlofiiti obliko, sakor se v dialektu glasi, od iste eblike pravilno pi-sane in izgovorjene, n. pr. da ne zapise Djezenea, namesto D r e^ n i e a Kiomperk namesto Kronberg.— Glede muogih imen pa ne pridemo nikoli do clstega in gotovega n. pr. Cepovan. Javna zahvala. Spostovanej gospodi, ki so izvolili naSega ucpo-zabprega siua, oziiomabrata: AVGUSTA ARMINIJA LEBANA, c. kr. ucitelja oa deskej soli v Gorici in slovenskega skladatelja, izpreiniti niuogobrojno do hlad-ne mogile—in to kljubu prav slabemu vremenu;—po-sebno pre6. g. F?. Zoratti-ju, blazega preminolega is-kienenm izpovedniku ia nasemii tolazniku; vriini u«3i-teljskim kandidatinjam (posebuo 111 tecaja) za veliko socutje in za podaijeni venec; pevskexuu diuStvu „SIa-vec* in ranjkesa kolegom zapodarjuna vetica; svojim rojakoin iz Kanala doslira, kakor tudi g. ncitelju Kursehen-u in gospodiCni Leonori Kubuel-ovej za do-stOMO uredbo pri pogrebu, peveera za ginljivo na-grobjico. sr6no se zahvaljujo % MLUJ0C5I OSTALL V Gorici, 2. junija 1879. IVa prodaj je olje. Obcina Dolina poleg Trsta ima na prodaj 3 hvktolitre domacega iinega olja po prav po-steni uizki ceni. Narocila sprejme zupanstvo v Doiini Nadzupan: Lavriha. FoiiiIadiinsJti eenife na]7cce, sajiolje pM\\m zaloge narcjenih oM v Gorici, v RaStelu §t. 292, samo na-sproti GlesiL-eve sladornice. Dolooene cene: Popolne vol. obleke za decke gl. 2.05 do 7.40; popolne vol. obleke za gospode gl. 10.20 do 27.60; Yol. saco po najnov. modi gl. 5.55 do 9.45; Mace 3.10 do 9.35; hla6e in oprsnik gl. 5.10 do 12.75; povrsna suknja gl. 8.60 do 22.80* erne rg] salonske suknje iz paruviena gld. 14.55 yi do 23.75; bonjour gl 8.50 do 16.90; m oprsnik iz piketa gl. 2.55 do 4.70. Jmi Posefcnosti: deini plaSci iz kav- Jy duka; spalne suknje za gospode, M I lovske suknje, paletoti za gospe ltd. H Ysako oblacilo se dovrsi po najno-¦] vejsi modi in jako soliduo. A Tudi narofiila po poslani meri se ||j to5no oskrbujejo. >— Jarna diazlia. Podpi3ano Zupanstvo naznanja, da bo dne 10. junija t. 1. od 9. do 12. ure prepold. v Goranjem Cerovem javna drazba za podvzetje poprave in visanja tamkaj§njega farovza. Kiicna cena je dolocena na 1510 gld. Sprejemale se bodo pismene in ustmene ponudbe. NaSrt stavbe in pogoji se nahajajo v tu-kajsnji obfiinski pisarnici. ZUPANSTVO V STEVERJANU dne 22. maja 1879. Oil kimkiuv.no uprave nodavno na nic priglo veliko anjjiosKe tabriku za Uritaiiija-srobro dobili smo nalof, ^ naj vsis pri nas v zalogi lozoco blago od britunija-drubru za majheno povruuilo voznino in 1/j dola piaco delavskc, liodai'imo. I»roti vposiaiiju svotoiiovcov, ali pa tudi proti pov-zotju pri vsukitj reci dolocuuu cenu lo kut povracilo voz-nitie od. AngUvsko do Dmiaja in kofc nozuutni del de-lavske place, dobi vuakdo slodefio za cetrti del reelno vivuiiosii, skoraj zustonj. t> koia. yAia in j«di od britanija-srebra, in 6 kom, enaeili zlie za kaVO, skupaj 12 komadov, stales no preje gld. 0, zdaj pa vseh 12 ko-uiudov skupaj gl, 1,85 C „ numiznih nozev od britanija-srebra, '/. an-glohkimi ostrinami od jekla, naduljo B kom, eiiut-ih vilie, skupaj 12 komadov, ki so proj voljuii gl. i>, zdaj vsett 12 kom. skupaj gl. 3.10 l zajciuulee zsi mleko, te§ko kvaliteto, prej gld. ¦i, zdaj.......gl. -.70 1 zajenialee xajuko, najtezjo vrato, od imjbolj- segtt orituiiija-rfrobra, projo gld. 4, zdaj gl. 1.10 G podstavkov za uoze od britanija-srebra, prejo gld. 2, zdaj......gl, —.65 1 klesfce od britanija-srebra za sladkor, prejo gld. 1, zdaj......gl. -.30 Itazuu tega Se elegantno iiamizno svecnike, pargl. 1.—, 2.---, 2.5u, U.~-; tase, a kr. 50, 75, 8i), gld. 1.—, 1.40; vrcki za kavo, a gld. 2.—, 2.50, .'{.—-, 4.—; sladkorne pusiec, a gld. 2.—, 2.80, 4.—, 5.50, T.—; sladkomo sip-nice, ft kr. 25, 40, 75, 00, gld. I.—; karofindolj za kis in olje, ft gld. 2.50, 2.80, 3.50, 4.75, 5,~; pufiie'e za su-rovo maslo, ftkr. 75, 05, gld. 1.70, 2.80, 3.25, 4.—; La§0 za juho s podstavkom, ft gld. 1.60, 2,50, 3.— 8^" Neverjetno po cenilT^ in za vsako gospodinjstvo posobnogu priporofienja vrodna je siedeSa sklad, oDstojct-a iz 33 komadov pi'iiktic-uih, terizvrsiiio i/.dolauili stvurij, naiejonihiz nuj-finejsega britanija-srebra za novurjotno malo ceno lo gld. 0.45 in sicer: C kom. vrlo dobrih liumizmk uozev, z ro5- g ^ nikom od britanija-srobra s pravo an-gle^kimi srebrno-jeklenimi ostrinami. 6 „ jako iinih vilie, britauija-srebro, iz jednega kosa. 6 „ teSkili zlic za jedi od britan.-arebra. ___ 6 „ zlic za kavo od britanija-srebra, naj- ^ § ^° g* boljSe kvalitete. 1 masivBi zajenialee za mleko od britanija-srebra. 1 teski zajenialee zajuho od brit.-srebra. 6 kom. podstavkov od brit.-srebra za noze. 1 izvrstne klesC'e od brit.-srebra za sladkor. 33 kom. Vse te red so izdelane iz najfinej§ega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina katera ostane vecno bela, in se od pravega srebra tudi po 20 letnem rabljenju ne more razloCiti, za kap 8e gai'au-tnje. 3iaj se tedaj vsakdo z narocili kolikor m0gofie po-hiti, ker pri tako izreclnej cenosti se bo kmalu vae po-prodalo. Jsaslov in jedini kraj za narocila v c. k. avstro-oger-skih provincijah: General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: Biau et Kami, figfl, [, Mlatilni stroj. kterega goni en konj v gdpelnu je na prodaj. Stroj je popolnoma dober in velja z bura-tom yred 300 gld: V enem dnevu omlati 2GO mernikov 2ita. Vec iz vljudnosti pove yodstvo slov. od-delka de^elne kmetijske sole v Gorici. Prodajalee garantuje za popolnost stroj a. MtmMj in odgoYorai wrednife; mw$ FABWANI. — Tiskar; MAILLNG v Gonci.