34. številka. Ljubljana, vtoivk 11. februarja. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, izvzeuifii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali M avstro-ojj^rsko dežele za celo leto 1»» gML, m pol I ta K KL, ** četrt leta 4 gld. —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za celo letu KJ Kid., za četrt leta -'t frhl. .'■.») kr., za en mesec 1 KU\. lil kr.    Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, W kr. za četrt leta. — Za tuje deželo tolik«* vet, kolikor poštnina iznaša. — Za tfo.spo.le noitelje na ljudskih šolah io ia dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 tfld. W kr., po pošti prejoinan za četrt leta 3 tfld. — Za oznanila  se plačuje od četinBtopne pctit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole Irankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kidnnmuvoj hiši St. II gledališka stolna*. OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo poSijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodncj tiskarni" v Kohnanovej hiši.
Razpad nemške ustavoverne stranke.
Tudi organ nadih kranjskih neinškutarjev V soboto ptemillja na prvem mestu svojih pro atuiov o propadu in nioraličuem odgospodur jenji svoje stranke. Ker lastnih svojih mislij nema — od kod vzeti in ne krasti — jemlje jih iz druzega časmka „Allg. Ztg." in jih adop tira za svoje. Zanimive so pa, kakor vsaka aaniu-izpoved.
lleieui liBt očita na-mi  sovražnikom bi v šini ustavovoreem, da so sami krivi svojega propada. Sami so krivi, da so zdaj brez disci pline m brez edinstva. Poilej pa pozivlje usta voverce naj se otresejo zopet pesimizma in naj 80 zopet zbero ter strauko uuredo.
Popolnem je razumljivo, da si vsak pro palica želi zopet na vrb, na sijajno stališče jgospodstveno povzdigniti, s katerega je vrgla ga pravična osoda. Zato je tudi naravno, če ti nemški ustavoverei v Avbtnji nazaj žele egiptovske lonce nacijonalnega samugospodstva jn avojevoljatva v Avstriji.
Ali kakor je vprašanje, kdo bode propa-lemu slabemu gospodarju denarja dal, da bi se zopet ua nezasluženo dobro meato pro Vi sil, tako je de večje vprašanje, bode h ljudstvo v Avstriji tako slepo, da bode svojo usodo se enkrat hotelo zaupati neinskej ustavovernej stranki potem, ko se )e po desetletnej njeuej dobi pokazalo, da nij nobene dobre ob Jjubu držala, temuč naredila le vedno več dolgov in nakopičila lijasko za lijuškom.
Potreba je, da ljudstvo o tem premišljuje, da prijatelji narodovi volilce uže zdaj na to opOi.orjajo kjer koli je prdika, ker prihodnjo folitve v državni zbor so bližje, nego si mnogi
Pot v gornje strani.
Pisma Stanka Vraza Dragojili Stau-duarki, roj. Krizmanice vej.
(Poslovenil Andrej F6 konju.)
V. (Daljo.)
Dne 1. junija. Smoči sem se preveč utrudil, gledajoč in uživajoč radost Ziljauov in lhstričanov. Ko sem zadnje besede zapisal, poklieala me je dekla k večerji. A pnšedši Od večerje, pala mi je glava od upeha m truda, ter sem se, pridavši listu dve poslednji besedi, v posteljo vrgel. Jaz blui hotel spati, a moj tovariš, navdušeni rodoljub Maj ar, kateri me je do sim spremil, nij mi dU miru, brez preneha prašajoč iu pripovedujoč o svojih Ziljanih in Z Ijankah. Naposled zaspim, ter
mislijo, in tu je vsaknko dobro, da je kaj pri prav. Nij pa mogoče boljših sredstev za agi tacijo, kakor  ho  take   obsodbe samega sebe pri ustavovercih
Z zlim gospodarstvom in s svojo psevdo-svobodo, preganjajočo vse drugomisleče, prišla je nemško-ustavoverua ali pri nas neinškutarska stranka do take mizerje, da mora nama o svojej gujilobi jamrati, sama sebe tožiti. B >io ii volilci res Še tako milostni, da jo bodo sebi na Akodo iz blati vlekli, kaimrjeza šla, kakor sama priznava samo s svojo k r i v d o v
Angleži v boji z južnimi Afri kanci.
Kakor so Angleži v Aziji vojno z Af^a nistanci pričeli iz uičevega u/.roka, isto tako so storili zdaj zopet v Afriki. Glede A/ije se je trdilo na Angleškem, da je najprej ŠirAli razžalil britansko vlado, in da se mora zuto kaznovati, — zdaj isto tako trdijo o južnoafriškem Zulu kn t rskein kralji Cetcwayo, — tedaj si mora tudi zdaj angleška vlada iskati „zadostenja* b tem, da tse sosednji narod napade. Aii uzroki teh obeh vojska., katere Angleži naštevajo, so le plašč, s katerim pokrivajo oni svojo pogoltnost po azijskib in afri-kanskih pokrajinah. Angleži, ki so B6 svojimi kolonijami ali nnseljeništvi ves svet opasali, ki postavljajo svojo nogo povsodi tja, kjer ni i sli j o, da bodo kaj dobili za svoj večno dežel lačni želodec, oni priznavajo, da Angleška materijalno in obrtno hira. Ameriku jej je veliko či to naredila črez njih trgovino, zato pazi Au gleška tem bolj ua svoja naseljeništvu v družili delih sveta, ker ravno ta jamčijo jej njeno svetovno trgovino. V Aziji vlada Augleška le -ko svoje veiiko indijsko carstvo jedrno le z bru talnimi in nečloveškimi  uaredbami; z uvuže
je tudi on zaspal, kajti zastonj je uže davno vpraševal. Ali kratko je bilo moje spanje, kajti veseli Ziljani kričali so iu klikali, sprem ljaui od svojih godcev, kateri bo pesue ujiluve sprevajali. Tu je bil kouec mojega spanja, .ledna gi m a pevcev zameni drugo. Naposled je prišla neka blaga duša pod lipo, katera pied krčmo BtOji, ter tako milo zapela pesuo, kakor da bi uugeij z neba prišel, žalujoč uad piopudajočo tu narodnostjo. Ah kmalu je iz giuol tudi on, a jaz ni.st-in znal, kod je pro pal. Naptv je po priliki glasil se, kakor nuše boseuske. Na mojo \eliko srečo uašel sem zopet malo pied poluduevom *isti uapev pri m*'jem krČmarJU, kateri se dobro zna peti pj štur uski. Jaz sem si uriogo uapevov do zdaj po potu zapisul, ali tako globoko ne seže moja slaba umetnost, da bi mogel vse te ču dovito vilovne glasu ua papir prenesti. Škoda, da ne razumem geuerulbasa. Diugikrat bi trebalo vzeti soboj i Livadica in Stroja.
vanjo.n in razŠirjevaujem ozimna u:iiču;e azijske narode, in zavidljivo gleda na one, ki so ii znali obraniti svojo neodvisnost. Z ito pričeli so boj z Alga instanci. Ta boj pripravi ial se je dolgo, in nikdo ne more trditi, da ga nij o Angleži prouzročili se bvojo samopašnostjo. Isto tako pripravljal se je dolgo boj, ki seje zilaj vnel v Afriki, »n kojega bo Angleži pr,-čeli za to, kakor sami priznavajo, da bodo ono pokrajino, v sredini njih naselbin ležečo, podjarmili, — ako se bo dalo, in razširili svojo i., ur-mi j <> kolonijo.
Kafri, s katerim narodom so se jeli zdaj Angleži vojevati, prodrli bo iz: severa na jug, ter so jako vojeviti vlastmei afrkanski; duševno prekosijo vse druge južno afrikanske rodove Ko so Ilolandci in Angleži se na Kapu naselili, podjarmili so vse vUsteu-k i rodove v obližji. Ali Zu!u-Kaln znali so si ohraniti s /ojo neodvisnost, ter bo si pod svojim kraljem Pando prvi svojo državo ustanovili. Po smrti tega kralja pred 30 leti zasedel je kraljev prestol njegov sin, v zadnjem času mnogo imenovani Cetew.iyo. Iti :i tega nastal je razp >r mej domačimi posninuimi glavarji. Lord S.;, p tone, kojega posredovanje bo na pomoč lokieali, trudil se je, da bi kralja Cetewuyo za angleške interese pridobil, in ta vladar se je delal navidezno tudi prijatelja Angležem. Ilolandci pak bo si hoteli pridobiti skozi vel.ko Transvalsko državo prehod k morju do portu-giskega zaliva Delagoa. Temu se je pa hrabro protivil rod S -kokuni, spadajoč v državo Zulu-Kafiov, in nastala je vojna mej njim in llo laudci.
Ilolandci roda Sekokunijev nijso mogli premagati, in to jo bil dober uzrok Angležem zu vmeševanje. Napadli ho z vojsko, podjarmili iu   vtelesili h v o jej  naselbini  celo  Ti u tis
J a/, bivam zopet v ono j istej aobi, kder je prenočil lzmail. On je povsod tako divni spomin za soboj zapustil, da je meni bogme teško slediti njegt. Vsaki človek, tudi uaj-prosteji mož zna pripovedovati o Ro.SU, kateri I« uže pol sveta obhodil, ter se zopet z ujimi tako dobro zna pogovarjati slovenski. —
Od BlatOgrada ilo Kožjaku spremil me je i'esiivredni starec J urnik. O.i se je radoval kakor zelen mladenič, ko s°m mu pripovedoval o napredku nafe mladine (mej katero je bita tuli tvoja Gubrelka). (Ju živi pri nas, kakor oče v nadi svojih otrok. Od Kozjaka do sem spremil me je M aj'.r, mlad«.nič navdušen za ilu.^čiiu, rojen Ziljan, prijatelj, kateri mi je uže za prvo knjigo nekoi ko pesen priobčil. V drugej jih bode več iz njegove zbirke. Pod Kloštrom (Aruoldsteui) sešel sem se z jednim kolegom iz Gradcu. Nj'g ■■ oče je oskrbnik tamošnjega grada. Ou me bode spremljal tja do Trbiža (Tarvifl).   Zjutraj pojdem dalje v
valsko državo, ki broji kakih 250.000 vlasten-cev in le okolo 25.000 Evropcev, in od istega časa bo si postavili zadačo, podjarmiti in iztrebiti rod Z ul u- K it f rov. Kajti Angleži trdijo, da je to neobhodno potrebno za obstanek njih naselbine v južnej Afiiki, ker je vse ozemlje na zapadu do reke Orange, in proti iztoku do Krokcdilske reke v njih oblasti, ali v osredji tega ozemlja so Se mej Kaplandom in Nata lom neodvisni rodovi Kafrov in močna država kralja Cetew.»yo. Ti rodovi pak brojijo več milijcnov duš, vojevitib, hrabrih in neodvisnih, ki se ne bodo lahko Angležem \dali, kar ti tudi uvidevajo, ker njih priprave za vojno s Kafri trajejo uže nad dve leti.
Zulu Kdferska armada šteje 40.000 mož. Štirinajst letni mladenič uže vstopi v vojake, uvrsti se v določen polk, pri katerem ostane do svojega 60 leta. Do 40. leta se vojak ne sme oženiti, ako Be nij a kakim posebnim činom v vojski odličil. Vsaki armadoi kor je razdeljen v jedno desno in jelno levo krilo, in to zopet v oddelke po 100 do 200 mož. ČaBtniki so: poveljnik, jeden podpoveljnik, dva oficirja na krilu, jeden stotnik in jeden ali trije nižji častniki. Obleke vojaki nemajo druge, nego krilo črez ledja. Le oficirji imajo sem in tja kakov životnik, ali platnene hlače. Okolo čela imajo privezana pisana znamenja polkov, in stopinje, kojo kateri vojak zavzima. Za orožje jim služi 8 kožo od opice preprežen ščit, sulice, a tudi puške novejšega sistema imajo, katere so ai pridobili ob času, ko so holand-Bke in angleške naselbine mej Boboj tekmovale. Kafri pričnejo boj Btoječi v polukrogu, se potem raipršijo na vse kraje, in Bkušajo sovražnika od zadaj prijeti.
Angleži imajo pak za vojno na razpolaganje 8 bataljonov pešcev, 6 do 7000 mož, tri kompanije saperjev jedno ponton-kolono, tri baterije, in jedno artilerijsko brigado morskih kanonov. Poleg tega je še nekaj domaČih prostovoljcev in od angleških častnikov vod jenih vlastencev, vseh skupaj tedaj okolo 20.000 mož.   Da pa Anglija tako malo svojih vojakov v za njo tolikanj važne južnoafrikanske naselbine odda, uzrok je to, ker morajo na Belbine za veliko svobodo, kojo jim Angleška pripušča, većinom Bame za bvojo varstvo skrbeti. Radi tega je tudi večina armade v Kaplandu is domačih naseljencev, le jedro je iz angleških vojakov.
Ako se tedaj primerjajo navedena števila, lahko se rei:e, kljubu temu, da so Zulu-Kafri le neomikani, .slabo oboroženi afrikanski vla-
stenci, da Angleži isto tako ne bodo lahko podjarmili teh domačih rodov, kakor bo tudi v Afganistanu še zmirom na onej stopinji, kjer bo bili pred tremi meseci. Da bodo pak koncem Zulu Kafre v njih malo gora tej zemlji po gazili, to se ne more dvomiti, — ali jedna stran je, ki bo Anglijo najbolj zadela kljubu zmagi, in to je denarna, na tej pak ro Angleži najbolj občutljivi.
Is jšfaanistnnf* se v „Da'1y Tele-graph" poroča, da so one angleške Čete. ki so šle iz Kandaharia proti Kabulu, dobile ukaz vrniti se v Kun dah nr. Torej marš v Ka> bul je vstavljen. Zskaj? Zdi se, da se Angležem tam ne godi dobro.
V Wt<wr>nr*tce»t* deželnem zboru i« većina sprejela nasvet Klopov naj se s troŠki za vojsko zmaniSaio, da si je rain'ster proti govoril in rekel, da se bode smelo zadovoljiti, če ne bode treba leta 1881 stroške že povišati.
Politični razgled.
V Ti i obijani 10 februarja. JtMini*ter*ki> ler>i#e še zdaj, ko to pišemo nij nobenega konca. Grof Taaffe je govoril v petek s Stremajeriem. Bati se je torej, da tudi ta v nnv k»binet stopi; sicer pa oficijozne novine ne nehajo zatrjevati, da bode prihodnje miniaterstvo le bolj poslovalno, uradniško, ne parlamentarno. V tem smislu, da bode nove volitve vodilo.
Kadnr JMfctjy f«t f o m zmanjka gradiva zabavljati na Ruse, pa si kakšen roman zrni slijo. Predlanskem ao s; zmislili bili, da Rusi imajo njihovega peamka Petofiia v S'biriii zaprtega. — Zdaj »Hon* podobno pravljico pripoveda: Pred enajstimi leti je nek ogerski učitelj Jurij Csollak iz Nagy Tnronve potoval z ogersklm potnim listom v Galiciio, tam na meji so ga knzaki u:eli in v Sibirijo poslali, kjer v svinčenih rudnikih koplje. — Ko bi bilo mogoče nekaj več — MiletiČevih aodnikov gori poslati!
Vilfan Ji* «lr>iavo.
Iz Carigw<wd*9 se poroča 9. februarja: Ruska turška mirovna nagodba je bila včeraj zvečer podpisana.
Ker je Podgorica od Turkov popolnem izpraznena, začeli so tudi Črnogorci prazniti one kraje, ki turški ostaneio.
Fi»HC(i,rA(> republike predsednik Grd»y je Rprejemal 8. t. m. diplomatični kor in ob tem povodu rekel da ga veseli, ka je Francoska z vsemi vnaniimi državami v prijatelj «kih razmerah in da bode Francoska vse možno storila, da se le te ohranijo.
Vodja anijMeike opozicije Hartington je  v  zboru   liberalne stranke   v Liverpolu govoril  in  razviial program   svoje stranke v prihodnjem zasedanji  parlamenta.   On je grajal vlado, da je poskušala Srbijo, Črno goro   in  Romunijo v njih   razvoji zadrža vati, to nij bilo modro. Glede skupne okupacije v Rumeliji, upa on, da anglešk vojak ne bode imel  sramotnoga  naloga, bolgarskemu prebivalstvu ailiti znperno vladno obliko. On upa, da se bode Bolgarija ravno tako mirno z Rume li i o  združila, kakor ae je Moldavija z Valahijo. Opozicija bode imela še naprej priliko v parlamentu dokazovati, da angleška vlada krivo in škodljivo dela, ko hoče končno rešenje orijentalnoga vprašanja zavirati.
Ziljsko do sv. M i hora (Ilermagora), kder se uže začenja kužna nemščina. Od onod bodem ee vrnil zopet v Podklošter, od onod v Kalnalsko dolino, od onod ali v Rezijansko ali Bohinjsko (Kranjske).   Od onod zopet v Koroško k Jarniku, kder bodemo z njim in Maj ar jem šli v Labodsko (Lavant), kder je (pravijo) visoko v gori na visokej, na štiri vogle obtesanej steni napis, katerega še do zdaj nikdo čitati nij mogel.   Jarnik,  kateremu je priobčen jeden kos, misli, da je glagoljski še iz poganskih časov Slavjanstva,   ter želi, da bodem tudi jaz pri čitanju kot od strani zagrebških Ilirov navzočen.   Od onod pojdem v Štajer, Maribor, Slov. Bistrico,  Rogatec h Kočevaru, da Be malo odpočijem. Vse to bode, ako Bog da. in sreča junaška.   Priporoči me, kakor najbolje znaš, gospodu opatu. Pozdravi srčno Vekoslavo, Tuno in Pauuo, Pavico in teto in Tuuipiča in Bčlošica in Rusaka Ma
gjara, kateri bode dobil relkvijo iz Moosburga. Pozdravi tudi Omilje, ako se še spominja o meni. Poljubljajoč i Gabrielo in Jelko in tebe, ostajem v Bistrici na Bistrico se spominjajoč vaS iskreni prijatelj
Stanko Vraz. 1. junija na večer. Pod lipo se zopet pleše in poje. Kakor pridem iz sobe, pograbi me jeden fant za roko, ter me hotel nehotel odvede pod lipo. Tja prišedši primora me, da tudi jaz pristopim v kolo. Nič ne pomaga iz govarjanje, da ne znam plesati. Fant mi izroči svoje dekle, ter jaz hajd v kolo.   Kako sem opravil, to vprašaj VekoBlava, kateri bo je z lzmailom izkusil v Bistrici. — Zdaj Bern uže po vsem njihov. — Od lipe pošiljam ti jeden list, boljšega spomina ti poslati ne morem. Za dva dni pojdem dalje. Bodo zopet muke.
Stanko.
(Daljo prit..)
Dopisi.
¥■5 Trst« 7. febr. [liv. dop.] Zarad tu?e na Ruskem imamo tukaj kontum&cijo za vse one ladije, katere doidejo iz Levanta \ včeraj je šel proč parobrod v Lazaret, kjer oatane 2 tedna. Ta naredba bo nekoliko škodovala prometu, pa ne bo menda dolgo trajala. Govorilo se je, da je na omenjenem parobrodu nekoliko bolnih, pa ta ie menda prazna, ker ljudstvo rado taka strašila raznaša.
V ponedeljek je falirala jedna tukajšniih najznamenitejših firm „C. Schroler"; pariva znašaio 600.000 gld., aktiva pa komaj 50 000 gld. Ta faliment ie po pravici napravil veliko Benzacijo, ker hiša „Schroler" je imela na trgu in na inoatranskem skoro neomejen kredit, in so gg. Schroder bili obče poznani kot dobri trgovci in do pičice pošteni ljudje. — Sliši bo, da je ta faliment še nasledek kraha od 1. 1873.
Predvčerajšnjem  pokopali  amo jednega najimenitnejših Tržačanov  — barona Karola PaBCottini-ja. — Mož dočakal je starost 82 let; bi je leta  1848 v Milanu načelnik civilno uprave ali podguverner, leta 1859 ie vodil tržaško nameatništvo,   in leta 1860 je šel ▼ penzijo kot pravi dvorni svetovalec, in je bil potem voljen v mestni zbor in v državni zbor, postal je ob jed nem tudi vTadni komisar pri L1oydu. — V meBtnem zboru bil je okoličanom pravičen, zarad česar zasluži, da mu hranimo dober apomin tudi mi Slovenci. — Nje-eova miloarčnost in darežljivost je bila obče znana, akopram zmirom skrivna, resnica je, da nij pri vsem skromnem življenji, in kljubu visokim plačam zapustil skoro nobenega premoženja. — Bil je tržaški patricij, in lastnik 8 redov, avstrijskih in inoBtranskib. — Poereb bil je velikansk,   odkar je umrl ranjki škof, nijstno videli tako sijajnega, vse oblastoije, in škof Dobrila sam, bile so „in corpore" zastopane, in na tisoče ljudij je šlo za pogrebom, vencev je bilo na vozu črez 40. — Prav kratko naznanilo njegove smrti je nekatere dni pred smrtjo sam diktiral, tudi je ukazal, da morajo njegovo truplo zaviti v ono prestralo, v katerem je umrl, in tako zavito položiti v navadno rake v brez VBacega kinča; nadalje je ukazal, da mora biti pogreb tretjega reda, brez VBakega lišpa. Otrok nij imel, adoptiral pa je bil pred nekaterimi leti svojega vnuka, barona Juri-škoviča-Pascottinija, c. k. svetovalca pri de-želnej vladi v Ljubljani, na katerega je pre-neiel tudi baronat.  —  Oče ranjcega je Trst rešil v francoskih vojskah bombardiranja, in je toliko /asi u g imel za Avstrijo, da ga jo cesar Franc I. imenoval baronom.
Naša tržaška čitalnica se je začela bolj živahno gibati; plesi in mnoge predpustne veselice bo vedno dobro obiskane, in pristopilo je tudi mnogo novih udov. V nedeljo bil jo občni zbor, kateri je prenaredil nekatere paragrafe pravil, in volil nov odbor. Izvoljeni so bili: J. Polič, predsednik, A. Dolenec, podpredsednik, J. Jereb, tajnik, Remec, denarničar,
St. Žbona, knjižničar, Šile, hišni gospodar, Jo sip Mavkoč, LombardiČ, odborniki, C. Mubej, Ant. Dolinar, namestnika. Nadejati se je, da bode novi odbor našo čitalnico zopet povzdignil k starej slavi, in da se sploh začne v Trstu večje in bolj jedino socijalno in politično gibanje Slovanov.
Za volitve v mestni zbor se de'ajo pri prave na vseh črtah. — Naš slavni magistrat je volilnike po svoje napravil, in vzel črez 100O volilcem okoličanom volilno pravico, zarad tega je mnogo reklamacij, pa ne zadosti, ker mnogi volilci bo še strašno zanikerni, in se prav nič ne brigajo za Bvoje pravice. — Nada pa je, da se v okolici ne vrije noben tujec kot poslanec.
iS ivTwt«»rlJ<* v Istri 3. febr. [Iv. dop.] Stopil sem Blnčajno en dan pretočenega tedna v tukajšnjo pošto, ko se je ravno v moje nemalo začudenje voditeljstvu naše nslrodne šole odposlala — „Lnibacher Kchul/eitung-a". No — mislil sem si — daleč smo prišli, kuga kranjskega nemčur-skega kruh >bnrstva je uže do nas prišla. — Pa glej! nij Še preteklo deset, minut, in uže se je mornl ta f imozni „šolski" list po rdvno tistih rokah vrniti z pomenljivim modro-rudeče podčrtanim slovenskim „nazajw Zdaj še-le sem spoznal, kaj da je. — Mame luškemu „krain. lehrerverein-uu je za^el tedaj greben jako rasti, da se predrzne črez Istro svoje kremplje stegati s ponujanjem in usiljevanjem Bvojega „leibjournala". Pa Bog je Babiloncem jezike zmetal, ko ro hoteli stolp do neba sezidati, in naši slovenski ne kranjski učitelji jeli so k«movce „Simovce" po rokah krcati, ko hočejo svojo blaženo renegatsko kulturo črez kranjske meje razširjati. Kolikor mi je do zdaj znano prijeli so tako brco pri nas in v D.dini. Ali so še pri d nizih isterskih učiteljih potrkali, ne vem; to pa vem, da bi se jim mnogo bolje ne godilo.
Ako bi imeli ti „Simovci" le nekoliko onega  čuta, kojega mi ponos imenujemo, ako bi ne bili uze tako ostudno grdo navajeni pela lizati, svoje tilnike uklanjati, da nemšku tarji et comp. po njih ceptajo in teptajo, tedaj bi je morala enaka izkustva — in s temi bi lehko več listov Bvoje  kronike napolnili — izučiti, da se zunaj   kranjskih mej nahajajo slovenski učitelji,  ki za čast in denar nijso Se prodali svojega prepričanja, kateri bo zve sti svojemu narodu, ljubijo črez vse svoj m a terini jezik, učitelji, ki z jeznim zan i če van jem  gledajo na svoje  po blatu se plazeče kranjske tovariše, za kojih delovanje imajo oni le porogljiv posmeh.
Res nikoli bi ne bili mislili, da je mogoče tujcem nekatere slovenske učitelje tako zlora biti! Žalosten je ta prikazek, nova izkušnja za naš ubogi narod! — A mi Slovenci smo Žilavo ljudstvo, stoletja robovanja nas nijso zatrla, tisočkrat menj nas ima tedaj strašiti ta peščica šo I m o š t, e rs k i h simačev. Slovanom prihajajo boljši dnevi, Nemci so pre koračili vrhunec Bvoje Blave. Doba, ki se zdaj začenja, bode doba Slo v a nov. Osoda narodov hoče tako, in te ne bodo ustavili mameluški Bzweig-vereiniu. Kdor ima oči in nij slep, kdor ima ušesa in nij  glub, ta naj Be le nekoliko okolo sebe ozre, in prepričal se bode, da je temu tako. Mej Slovani začelo je nekaj vreti, in to vrenje jelo je tudi našim avstrijskim Nemcem — ne renegatom — imponirati. CaBi 8e spreminjajo na boljše. In prav nič čudnega, temveč naravno in dosledno bode, da bodemo ■doživeli dan — in ta če Bog da ni baš tako
daleč — ko bode naš narod do tega prišel, za kar ae uže leta in leta neumorno bori — do popolne narodne ravnopravnosti.
Takrat, dragi Slovenci, ubil se bode rene gatu prvaku Dežmanu ve'iki zvonec, tedaj bode neka nevidna moč kar Črez noč razdjala „krain. lehrerverein" in vse njegove klasične „zweig-verein-e,u upepeljila bo „L-iibacher schulzei-tung ou, »iz kraniskih *lehrer*-jev vzkrsnili se bodo slov. učitelji in iz „Simeu nastala bo zopet „Zima".
Domače stvari.
— (Občni zbor trgovskega podpornega in penzijskega društva) bil je obiskan od   34 udov.   Vodja društvu g« Drčo se je jako mogočno hvalil, koliko je dru štvo storilo, kar se podpor tiče, in to baje zdaj v devetih letih mnogo več, kar je on na čelnik, nego pa je storilo prejšnje vodstvo. Pozabil pa je ponemčeni mož povedati,  da bo bili pred deset'm i leti in prej boljši časi, in da nij bH vsak primoran toliko podpore iskati. Preslavljal je potem delovanje sedanjega odbora, in Bicer jako malo skromno. Končno je izrekel sdm sebi in odboru največjo zahvalo. Poročilo o društvenem premoŽenji o dohodkih in izdatkih je bilo brez ugovora odobreno. Društveno premoženje znaša koncem leta 1878, 37.182 gl. CO kr. Lepa svota. Dovolilo se je odboru, da sme tudi prihodnja tri leta apre-emati ude za društvo in sicer na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, in v Istri. Pri voli tvi za vodstvo, v katerem sta dozdaj, ako-ravno je društvo v velikej večini udov sloven sko, bila mej deveterimi udi, le dva narod njaka gg. A. Jentl in A. Jeločnik, izbacnili so večinom navzočni nemškutarski udje g. Jeloč nika. a namesto njega je bil voljeu nemšku-tar F. Schantel.   Zakaj se slovenski trgovci, kateri bi lahko večino imeli, vendar tako malo za to društvo brigajo? Vse se tujcem prepu šča in potujčencem!
— (GoBpod   Winkler in goriški Slovenci.) Veseli naB, da se je o g. "VVinklerji in  njegovem mameluHvu v državnem zboru tudi „Soča" tako le oglasila v zadnjem uvod nem  članku,   kajti v prvej  vrati  morajo g \Vmklerju veljati sledeče besede, vsega uvažavanja  vredne:   „Pri  prihodnjih   volitvah za državni zbor bomo imeli priliko pokazati, ali smo v preteklih šestih letih kaj napredovali, kaj   dozoreli  za ono  svobodo, po katerej se spenjamo. Goriški Slovenci smo žalibog v takem položaji — dasi nas je dve tretjini prebival stva v deželi, — da skoro ne moremo imeti več nego ednega Bvojega zastopnika v državnem zboru. Ca je še ta  vladen kimovec, kateri brez ozira na drugezastopnike slovenskih in slovanskih pokrajin, hodi svoja pota, ali prav za prav pota, ki mu je načrtavajo ministerski migljaji — potem je obžalovati, da si smemo tudi le enega poslanca voliti. Le kadar bodo slovenski poslanci mej soboj složno in z vsemi drugimi slovanskimi poslanci vzajemno posto pali — bode njihovo delovanje nspešno in pričakovati bomo smeli, da pride slovtnski element v državi do prave veljave in do popolne ena kopravnosti.   Razcepljeni  ostanemo vedno — podlaga tujčevi peti.** Tako je prav! To naj si  goriški  Slovenci zapomnijo  za prihodnje volitve.
— (Iz štajerskega deželnega šol-Bkega sveta.) V seji O. jan. seje imenoval Lav. Potočnik nadučiteljem v Šmartnem pri
Slov. gradcu, Anton Brezovnik učiteljem ▼ Vojniku, Vr. Šijanec učiteljem v št. Jakobu v Slov. goricah in J. Še rak podučiteljem V Vojn:ku. Tom. Kun^tiču v št. IIu Be je dala starostna doklada.
— (Vabilo na kornera/) katerega napravi dunajsko akademlčno društvo „Slovenija*1 v spomin Rvofega desetletnega obstanka v sredo dne 12. febr. 1879 v dvorani Krischke (vormals Dreher), III., IJngargasse 52. Program: 1 Pozdrav, govori predsednik „Slovenije" g. Ant. Lenarčič. 2. Tlajdrih: Slava Slovencem, zbor.   3.   Nedved:  Slovenska   dežela, zbor.
4. Slavnostni govor,   govori g. M. Zavadlal.
5. a) ITaidrih: Slabo sveča je brlela, čvetero-apev; b) MaSek: Pri zibeli, čveterospev. 0. To-vačovskv: Svornv duch, zbor. 7. a) Hauser: ŽfdfO' b) Scbubert: Podoknica, pesni za goali s spremljevanjem glasovira, prednašata gg. A. Klein in Mašek. 8. L/sin^ki: Predivo ie prela, osmosrtev. 9. Levstik : Ubežni kralj, deklamira
Laharnar. 10. Hajdrih: Adrijansko morje, zbor. 11. a) Voas: La pluie des perles; b) Chopin: Polonaise, preinaša na glasoviru M*šek. 12. Blodek: Bratom, veliki zbor 8 čveterospevom. Pevovolja g. J. Jifik. Zabavni del. — Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Odbor.
— (Ljubljanski porotniki) so zadnji petek krivega izpoznali Matijo Mandla zarad zločina požiganja; obsojen je bil na 10 let teške ječe.
— (Dobrodelna loterija.) Vodstvo one velike dobrodelne loterije, katere dohodki bo namenjeni Ijubljanakej hiralnici in dekliškej sirotišnici, je v stanu, de-nes uže kaj več naznaniti o napredku te loterije. Poleg dragocenih uže navedenih 2 dobitkov, ki ju je presvitli cesar daroval v vrednosti 400 gold., in 100 gold. za nakup srečk, in poleg dobitka v vrednosti 50 gold. od pre-svitle cesarice darovanega, je vodstvu došlo ali mu je zagotovljeno lepo število dobitkov, mej katerimi naj imenujemo najodličnejše, ki ao: podoba bv. Vincenca v zlatem okviru, 200 gold. vredna, — mašni svilni plašč, vreden 150 gold.,  —  velika fisharmonika, — zlata žepna ura, vredna 60 gold , in več dru-zih zlatih in srebrnih lepotij, slik in druzih lepih rečij za vsakdanjo rabo. Zanimalo bodo deželnike izvedeti, da je mej dobitki tudi lep, dveleten junec švicarskega plemena, 150 gld. vreden, in krasna triletna kobila hrvatskega plemena, 200 gold,  vredna.   Dozdaj vodstvu darovanih dobitkov vrednost znaša okoli 2000 gold.  —   Dobrotniki tudi pridno nakupujejo cele serije srečk, in jih je uže oddanih 400. Ker pa loterija v vsem skupaj ima 800 serij, vsaka serija b 125  srečkami pa mora dobiti en veliki in en manjši dobitek, zato je še 800 večjih in 2400 manjših dobitkov treba.   Da jih vodstvo dobi, se obrača do dobrotnikov s prisrčno prošnjo, naj mu jih darujejo.   Imena njih bodo kmalu hvaležno razglašena.   Druge dobrotnike pa prosi, naj, kolikor morejo nakupijo srečk, da bode lo-terijni dohodek tako zdaten, da obe milodarni napravi, sirotišnica in hiralnica, se rešiti dolgov. — Končno dostavlja vodstvo še to, da na priporočilo takih ljudomilih 03ob, občin, fabrik in drugih zavodov, ki bodo dejansko podpirali to loterijo, se bode v sicer ena-cih razmerah vodstvo posebno oziralo, kadar bo za to šlo, kakega neozdravljivega bolnika ali kako ubogo siroto spraviti v hiralnico ali dekliško sirotišnico. — Naj bi tedaj ta ponov-
Ijeni poziv našel po deželi tisti odmev, ki ga zasluži revščina neozdravljenih bolnikov in zapuščenih siroti
— (Iz Lj ubijane) pixe v staro „Presse" od nedelje nek — ne moremo drugače reci — denuucijutovski I um p (mi temu nemškemu dopisniku to besedo v obraz ponovimo, č«j se Dam ima pogum javiti) dopis, ki je flugranten dokaz špictljHtva, lažnjivoHti in hudobije.
Kuga v 11 u sij i.
Denes so nekako slabše vesti. Iz Petor-burga se javlja: Dne 8. februarja se poroča iz Astrahana, da v Vetljanki in okolici nij no bencga bolnega, ali v Nikolajevskem, GOO vrst od Astrahana, je en dvomljiv slučaj prigodil se, in v Silistresu, kakortudi znotraj kvaranteuske črte je bilo nekoliko (koliko?) kužnih slučajev, ki bo seu b m rt i o končali. Guverner je tja odpotoval. Mraza je 9 stopinj.
Telegram od prejšnjega dneva poroča, da rUBki zdravniki na mestu pridno desinficirajo, vse sumljive obleke požigajo,   posebua poko pališča napravljajo,  po vaseh zdravila in de BiDfekcijske pomočke delo.
rr■->.!.O ]»C»I°0«t*ll€».
V tem letošnjem prvom poročilu moramo pred vsem omeniti, da se stanju naše trgovine nij prav čisto nič izpremenilo, in da je vse tako, kakor smo zadnjič pravili. — Mogoče je pač, da nam kuga še nekoliko oslabša promet in kupčijo, kajti naš lep Lazaret, ki nij uže dolgo imel nobenega posla, odprl se je vstm tistim ladijam, ki dohajajo iz Levanta. Nade jati pa so je, da ta namera ne bode dolgo trpela. Kar se tiče kupčije, nij zdaj prav nobenega prometa z notranjimi deželam1, ker vsi notranji trgovci založili bo se zarad povišanja carine v decembru z raznim blagom za par in več mesecev; naša kupčija omejena je na Dal-maciio in Istro, pa v nove avstrijske dežele. — Na spomlad obeča biti prav dosti posla v te dežele, zarad česar smemo mi Tižačanje zadovoljni biti z okupacijo Bosne in ILrcugo vine. Sicer pa tudi to upanje ne zadostuje, ker zaupanje, ta steber trgovine, še /mirom peša. —
Primerno se nam dozdeva, da predočimo vašim čitateljem pri tej priliki nekatere stavke ali članke i.ove čolne tarife. Evo jih:
Blago za vsakih 100 K?.	Zdaj v zlatu		Poprej v srebru 1	
	gl-	kr.	gl	kr.
	9	_	1	—
	G	—	5	—
Kava.....	24	—	IG	—
	8	—	4	40
	—	—	—	—
M indiji in datlji .	15		10	—
Makaroni   in drugi				
močnati izdelki .	G		—	—
Metlje.....	1	—	—	51
Nageljuovi cvečiči	40	—	31	50
Olje oljkino   .   . .	4	—	3	—
Olje kotonovo in la-				
	1	50	1	50
	G	—	5	—
Poper.....	24	—	IG	—
Piment.....	24	—	IG	—
Pomeranče    . .	8	—	J	40
Petrolij.....	3		1	50
Rožiči.....	2	—	1	GO
Ril......	2	—	—	50
	24	—	18	—
	G	—	6	—
Ribe polcuovke (slod-				
	4	—	1	50
Sladka skorja.   . .	40	—	31	50
	8	—	3	—
Sardelo.....	4	—	8	—
Tolšča ali mast . .	8	—	5	26
Žito, žveplo   .   . .	—		—	--
izdafeij in urednik Jo.-v Jurci«.
NB.  Azijo na zlato je postavno do pre klica IV".,, in to za slučaj,  ko bi kdo hotel plačati v srebru.
O raznem blagu poročamo pak sledeče:
Kava. — Vse baze v dobrem mnenju l nagibom k povišanju. — Kava Rio od 75 do 100 gold., Rabia od 80 do 85 gold , Santos od 90 do 105 gold., St. Domingo od 90 do 110 gold., Java od 105 do 110 gold., Malabar Ubt. od 100 do 110 gold., Cey!on nat. od 95 do 110 gold.. Civion plant. od 132 do 15G gold., Perl 160 gold., Moka od 128 do 132 gold
Sladka skorja od G5 do 70 gold., nageljnovi cvečiči od 200 do 2 10 gold., poper Sin-gapore od 44Va do 45 gold., piment angleški od 68 dO 70 gold.
Olje. — Ker bo bile cene tega blaga jako nizke, 80 se našli mnogi kupci, vsled česar so cene poskočile v zadnjem Čusu za 5 do G" ,,, pa so še zmirom primerno ni/ke. — Jedilno olje od 44 do 48 gold., namizno olje od 62 do GO gold., bombaževo olje od 38 do 42 gold., laneno olje 40 gold., terpentiuovo olje 90 gold.
Ril — prav po nizkih cenah, da skoro nižje ne morejo postati. — Italijanski ri/. od 19 do 23 gold., Raugovu od IG do 17 gold
Mast in špeh. — Na Angleškem so cene tega blaga v zudnjem času zopet poskočile za 2 do .'l"„, in se drže še zmirem prav trdno z nagibom k pora stenju. — To vpljiva tudi nekoliko ua naš trg, vtndar pa se tukuj primemo še prav dobro kupi — Špeh v zaboj >h 12 do 14 komadov o J 44 do 45 gold., 17 do 19 komadov od 42 do 43 gold , mast Bancroft prve vrBte 47 gold., loj dalmatinski 45 gold., domači 4G gold.
Petrolij — jako po ceui, pa pri vsi m tem dohaja malo na roče b na to blago; dem b velja ol 12 do 12'/* gold.
Domači  pridelki — skoro vsak dan ceneji, ker nij kupcev in ker je na inostran skem naš domači ti/ol izpodrinilo blago iz Ru sije in drugih crnomorskih luk. — Suhe slive, posebno one na nov način sušene, so še pre cej obrajtane. — Nov način sušenja priporo čati je našim posestnikom,  ker take slive, ki nemajo okusa  po  dimu,  veljajo zmirom par goldinarjev več.   Fižol  rudeč 8 '/a  gobi., bel 9 gold, koks 9 Va gold., bohinec  9 Va  K°bJ, zelen 8 Va gold.,   mešan od 7 Va do 8 gold., maslo od 78 do 80 gold.,  konoplje 22 gold., proso 11 gold., slive navadno sušene od 7 s/4 do 8 gold, na nov način sušene od 11 do 11 Va gold.
J o Hip Pipan & Gomp.
Zahvala.
NunjVhkii županija jo napravila svojim junu škim rrservistom bijhjiio veselico, linol je časi Bodo-lovati ti/, i m lv i pevski zbor. Nalogo iu dolžnosti izvršim a tem, da izrečem v imuna tržaškega v bora slavnemu stnrašinstvu v Štanjelu, za sijajen ■preleta, kakor uljudno odi kovanje 1 ržačkiiom najtoplejšo zalivalo.
Vedno smo pripravljeni sodelovati In pripomoči po Bvojdi slabiti močeh pri besedah in veselicah, iu Atoli si bomo v posebno čist, ako dojdo zopet poziv na nas.
Trst 7. februarja 1H"1>.
V imenu pevskega zbora
J. Dolin a r.
§"<»»«* II O.
UP......n.
Anonimna liste pisati in jih tako stilizirati, da mora prejoiurik nehote koga dm/.ogs take nesramnosti sumnjati, je grd zavrateii napad, kojega pi-fitonjak in dobro vzgojen človek nikdar iz vi šil ne bodo.
Vonđar Je v B......i l j ml j, (kar jo doka-
zati mogoče), koji urslijo, da ho morejo roditi previranja samo ne sličnim,   rokovnjsiklml čini; IJUCUJ,
kojdi veselje Je, nič- slabega sluteče possmosnike sil rodbino krivično k slabemu glasa dovesti.
Kogar se tiče, bode r..zuiiicl.
(injiiHiio siv ar prijel sem denes z ^hice-ioko-vicami. Ako pa bi bile le vrstico brez vspuha, in hi so nesramnost — če tudi na drug nnein — nadaljevala, treba j h bode Bleči, vzeti panji hič v roko, ter bro/.obzirno udriti po — siurdi znancih.
N. -o.
T ujel.
10. februarja:
JUvrU|»ttl Ste.nl. r;;.-r iz Ogersk > ;; a. — Sehtl-dler 17. ltidjaka._
Pri Nlonui Bartolo iz Trsta — Pctschachor iz Dunaja. — pl. Garzaroli iz Sežane. — Preusa is Opavo. — Polak iz Dunaja.
Pri Mall«ni Kohlmlliler iz Trata. — Čvič iz Gradca.  — Klsinger iz Dunaja.
Pri bavarskrui dvoru t H.meti, Crivato iz Buje.
Dunajska, borea 10 februarja.
(Izvirno ttvgrafično uorouilo.)
Enotni di /.. dolg v bankovcih .	.   61 jrld. 80			kr.
notni dri. dolg v srebru   . ,	. 63	_	10	
			9!)	
		n	75	
Akcde narodno banke   .   , .	. 790		_	
		n	25	
			76	
			_	
		•	32	ir
			65	
			GO	■
C. kr. deželna vlada za Kranjsko. lir. 9899.
Vsled vlolane prošnje od 8, novombra 1878 so
založništvu in  knjigarni  Karola IVlMlker-jJM v
ltrim (Hribin) naznanja, da rabi jenja v njeni založbi iziš ili pisank (bres ilustracij) v ljudskih šolah na Kranjskom nič no ovira, in da sojo to ob jednom c. kr. okrajnim šolskim svotovalstvoiu sporočilo.
V Ljubljani, dno 3. januarja 1873.
C. kr. deželni prodsodnik:
Kalllsia 1. r.
Podpisana knjigarna priobčujo navođeni odlok častitim gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem s tem dostavkom, tla svojo pisanko na minevanje vsikdar b r o z p 1 ač n o in franku na ogled pošilja. (45—1)
V Brnu mosoca februarja 1879.
Z volostovanjoin
Ksrol Winiker-ja
založnica in prodajulnici knjig.
Urnega pisarja,
ki lopo in pravilno pišo nemško in Blovonsko, išče
44-i)  notar Baš v Ljutomeru.
V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani je izšlo in so dobiva:
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. S ti ki j o,  Iv. Tavčar in prof. IV. VVinathalor v Ljubljanski Čitalnici. 8U 0 pol. Cena 30 kr.
Nove vozne liste
za železnice
prav po nizke j ceui priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
g m nima\^mmmmmmmmmmaammmmaBmmmmmmm
- Saikt- Wir tuiipiVtilfii- goscbdtzt. : _!\Ib RftHtea uiid PrPl8wiiriHu»lt'8_^
Die Rogenmantel
VVagendeoken (Plachfin), Bellcinlagett, Kellsioflt
• Irr k. k. ).r 1'alink
von M. J. Elsinger & Sbhne
in V/ion, Nauliau, Zollergasse 2,_
i   Uirlrranten de. k. und k. Krie.Bmininterlum«, Sr. Maj. I K,irriiuii,,r, vieler HumanltMttanatalten etc. etc. j
Soliđe Firmen als Vertreter erwiiiisclit.
_ _r-      i'.Vi
Luuiuiua iu tisa  »isaruuue ti .s a urne".
Zahvala.
Za prosrčno sočutje ob času bolozni, kakor tudi za obilno udeležbo pri b|>r«iuljovanju k večnemu pokoju prcljubljcno soprogo, oziroma inatero,
Nože Salmic,
IsrekaVS vsem sorodnikom, zuaneom in prijateljem, posebno pa slavnemu gospijskeinu komiteju, kakor tudi č. pevcem in povkatu najiskrciicjšo zahvalo.
V Pustouji, dne 9. februarja 1879.
Anton Salmic, Btari. (4<>) Anton Salmio, mladi.