ISSN 0040-7712 9 770040 771208 Me-!?!* 2 l&AiIlaMtki '*««& ste ‘J® IJSiiiMStf • ■■. ; „-v ; , 1 ., N ~ mm gSggj *>; v7j | Kataloška oznaka: 4490 Bell 47G je popolnoma izdelan model helikopterja z RV-napravo, akumulatorjem in rezervnimi rotorskimi kraki. Priložen je adapter za polnjenje pogonskih akumulatorjev. Model je primeren tudi za začetnike. Potrebujete samo še 8 akumulatorjev velikosti AA za napajanje oddajnika . Trgovina Mibo Stara c. 10, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01, faks: 01/759 01 03 > e-pošta: trgovina@mibomodeli.si e-trgovina: http://trgovina.mibomodeli.si KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 2006, LETNIK XLIV, CENA 500 SIT / 2,10 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Branko Bergant Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Marika Mirtič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01 /479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 500 SIT / 2,10 €, naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT / 10,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 10.000 SIT (42 €). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana 1BAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luksuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 5.600 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Verodostojno upodobljen prikaz gozdarskih del in prevoza hlodovine s parno vleko na maketi male železnice Foto: Igor Kuralt KAZALO 2 NOVOSTI IZ SVETA MALIH ŽELEZNIC IN OPREME 6 PODOBA SLOVENIJE V MALEM 8 KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2006 12 MODEL OBALNE PATRULJNE LADJE (1. DEL) 14 TIMOV TEST - FLING 16 PRIPOMOČEK ZA IZDELAVO TRIKOTNIH LETVIC 17 NOVO NA TRGU 18 PRIPRAVA ZA REZANJE SREDICE KRILA 31 SKRIVIMO ŽICO 32 NAPOTKI ZA IZDELAVO DIORAM (7. DEL) 34 PREIZKUŠEVALNA SERVOMEHANIZMOV 38 MODEL ELEKTRIČNEGA ZVONCA 40 MINISUDOKU. N^lvSrtSi' ^ o e ^ vL C 44 SENČNIK ZA VISEČO SVETILKO - IZ KAŠIRANEGA PAPIRJA 46 STOJALO ZA DEŽNIKE - IZ PLASTENK 47 PODSTAVEK ZA PRSTNE LUTKE Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. TIM marec 2006 -J REPORTAŽA Novosti iz sveta malih železnic in opreme IGOR KURALT Na letošnjem mednarodnem sejmu ig¬ rač in modelarstva v Niirnbergu se je kljub recesiji na področju modelnih železnic v svetu pojavilo kar nekaj zanimivih novo¬ sti in presenečenj. Nekatere od teh bomo predstavili v kratkem ilustriranem pregle¬ du. Izstopali so predvsem vodilni svetovni proizvajalci, med katere se počasi že uvršča tudi Mehano iz Izole. Vse pogosteje je opaziti povezovanje med proizvajalci železnic in opreme, ki se tako med sabo dopolnujejo. Mnogi pro¬ izvajalci ne izdelujejo več modelov na za¬ logo, ampak posamezne serije izdelajo v količinah, ki so odvisne od naročila večjih odjemalcev. Za izdelavo novega modela se odločijo šele na podlagi informacij svojih zastopnikov o dovolj velikem zanimanju zanj. Kar nekaj modelov bo letos v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva FIFA 2006, ki bo potekalo v Nemčiji. Marklin je to nakazal že lani z insiderskim modelom za leto 2006. Odkar Trix deluje pod okriljem Mar- klina se na sejmu predstavljata skupaj. Tako sta za letošnje leto spet pripravila ne¬ kaj novih modelov v merilih Z, N, HO in 1. V merilu 1 : 87 (HO) so bili pod blagovno znamko Trix predstavljeni enaki modeli kot pri Marklinu. Razlika je samo v načinu na¬ pajanja, saj vemo da ima Trix enosmerno, Marklin pa izmenično. Novost pri obeh je, da v vse nove modele lokomotiv srednjega in višjega cenovnega razreda serijsko vgra¬ jujejo digitalne dekoderje. Pri Marklinu je to dekoder MFX, pri Trixu pa SX. V modelih razreda hobby ima Marklin serijsko vgraje¬ ne FX ali klasične digitalne dekoderje, kar pa ne vpliva bistveno na ceno. Tako lahko že za manj kot 100 evrov kupite model lo¬ komotive s serijsko vgrajenim digitalnim dekoderjem, kar je zelo mamljivo. V svo¬ jem programu imajo nove elektroprevod- ne kratke spenjače za povezavo vagonov z vgrajeno razsvetljavo, kar omogoča, da z enim dekoderjem uravnavamo luči celotne kompozicije vagonov. Marklin se v merilu 1 : 32 (1) dokazu¬ je v izdelavi pravih parnih lokomotiv na živo paro. Tokrat ponuja parno lokomotivo v pravem pomenu besede, model S 3/6 v barvah Kraljevih bavarskih železnic (K.Bay. Sts.B.) Minitrix je v merilu 1 : 160 (N) predsta¬ vil zanimiv model nemške dispolok loko¬ motive 189, kakršne imajo v zakupu Sloven¬ ske železnice. Nekateri novi modeli v tem merilu imajo že serijsko vgrajene dekoderje DCC/SX. Zelo zanimiv model, ki je na sejmu vzbudil kar nekaj zanimanja in pozornosti je bil kovinski model tirnega vozila (Schino- bus), izdelan v merilu 1 : 87 in opremljen z zvočnim dekoderjem MFX. Na voljo bo v spomladanskem času. Poleg nekaterih že obstoječih modelov iz preteklosti, vendar v drugačnih barvah in enkratnih serijah, sta Marklin in Trix v merilu 1 : 87 (HO) predstavila nekatere po¬ polnoma nove lokomotive: električni DB E 10.3 in SBB Re 4/41 ter parno DB 01. Naš Mehano ie tokrat spet prijetno pre¬ senetil in postregel z novimi modeli veliko¬ sti HO. Lokomotivi Class 66 in Vossloh 1200 poznamo že od lani, zdaj pa sta na voljo tudi v barvah in z oznakami železniških družb Rail4chem, Railion GM Opel, HHP, Euro- pean Bulls in NIAG. Zelo zanimiv je model Model švicarske električne lokomotive Re 4/41 z motorjem C-sinus ima pogon na vsa štiri kolesa in je opremljen z zvokom (Mar- klin/Trix). Model parne tenderske lokomotive iz tretjega železniškega obdobja z oznako DB 94 v merilu 1:32 (1) je izdelan iz kovine in ima vgrajen digitalni dekoder MFX s 16 različnimi funkcijami (Marklin). Novi Mdrklinov kovinski model tirnega vozila v merilu 1:87 (HO) je izdelan iz kovine in ima vgrajen motor C-sinus, ki ga krmili dekoder MFX z osmimi dodatnimi funkcijami. Marklin ima v letošnji ponudbi cenovno ugoden začetniški paket skupaj s tiri in modelom dizelske lokomotive tipa DH 360 v merilu 1:32(1). Model dizelske hidravlične lokomotive V80 z že vgrajenim digitalnim dekoderjem in po¬ gonom na vsa štiri kolesa je na trgu pričako¬ vati v začetku poletja (Marklin/Trix). g Marklin zdaj ponuja tudi elektroprevodne kratke spenjače, ki se uporabljajo za pove¬ zavo vagonov z vgrajeno notranjo razsvet¬ ljavo. 2 marec 2006 REPORTAŽA Marklinovo digitalno vodeno dvigalo v merilu 1 : 87 premikajo trije piezomotorji. S štirimi novimi modeli gradbene mehanizacije CAT v merilu 1:87 so pri Mdrklinu popestrili ponudbo tovrstnih modelov. Kovinske modele CAT v merilu 1:87 in tudi v večjih merilih ponuja firma Norscot. Minitrixov model štirisistemske električne lokomotive v barvah podjetja Siemens Di- spolok GmbH v merilu 1:160 (N). Pri nas te lokomotive imenujejo Helga. Trixova ponudba tirnega materiala za si¬ stem DCje enako bogata kot Marklinova za sistem AC. Kmalu bo na voljo tudi model belgijske šestosne dizelske lokomotive Class 51 (HO) v devetih barvnih kombinacijah (Mehano). V začetku poletja se lahko pri Mehanu nade¬ jamo nove osemdelne garniture mednarod¬ nega hitrega vlaka ICE3- Nov model električne lokomotive železniške družbe FRET v merilu 1: 87 bo Mehano po¬ slal na trg v mesecu maju. Mehano je pripravil dva nova modela dizel¬ ske hidravlične širokokabinske lokomotive Vossloh G 2000 v barvah železniških družb European Bulls in NIAG.. električne lokomotive Alstom BB 427000/ 437000 družbe FRET, ki bo naprodaj že v prihodnjih mesecih. Model EuroSprinter, ki je prišel na trg lani decembra, bo letos tudi v barvah španskih železnic RENFE 252, Al- taria in Arco. V seriji Prestige bo popolno¬ ma nov model šestosne dizelske lokomotive Class 51 belgijskih železnic SNCB v kar de¬ vetih barvnih kombinacijah, električna loko¬ motiva B&N class 26 ter potniška motorni- ka Alstom SNCB DMU 41 in Alstom lint 41, ki bodo dobavljivi v oktobru in novembru. Prava poslastica za ljubitelje modelnih železnic bo prav gotovo že dolgo napove¬ dani in povsem na novo zasnovani model dizelske električne lokomotive Blue Tiger 2, od katerega v Mehanu pričakujejo, da bo prav tako prodajna uspešnica, kot njegov predhodnik Blue Tiger 1. Napovedana je tudi osemdelnega gar¬ nitura modela hitrega vlaka ICE 3 z ozna- TEM ] 7 ko 406, kar pomeni, da gre za mednarodni vlak, ki vozi v več državah in štirih različnih električnih sistemih. Med vagoni se obeta dvodelni kontejner¬ ski vagon tipa SGGMRSS 90, ki naj bi na trg prišel konec leta ali v začetku naslednjega. Piko je poleg modelov, ki jih je predsta¬ vil že v preteklih letih, in so zdaj postavljeni samo v druga železniška obdobja, pokazal tudi nekatere nove modele, kot so: dizel¬ ska lokomotiva Flerkules v barvah OBB in Dispolok, ter parna tenderska lokomotiva DB 55 (G7,l). Kot novost zdaj Piko ponuja svoje dimne generatorje za vgradnjo in di¬ gitalne dekoderje. Največji padec je v lanskem letu do¬ živel avstrijski Roco, ki je preživel resno krizo, stečaj in menjavo lastništva. Zaradi tega je veliko modelov, napovedanih že za lansko leto, končalo na sle-pem tiru. Kljub težavam so vseeno sodelovali na sejmu. Predstavili so se od novim imenom Roco Modelleisenbahn GmbH, pri čemer so uporabili stari logotip. Zaradi upoštevanja patentov so opustili tire rocoline in jih na¬ domestili z novimi geoline ter zamenjali digitalno miško lokmaus z novo multima- us. Na nekatere nove modele, če jih bodo seveda realizirali, bo treba počakati do konca leta in je zaenkrat o njih še prezgo¬ daj govoriti. Nekaj novosti je predstavil tudi Fleisch¬ mann, ki vse več obstoječih modelov opre¬ mlja z digitalnimi dekoderji. Med zanimi¬ vejšimi novimi modeli v merilu 1 : 87 sta dizelski motornik Lint in parna lokomotiva z vlečnim tenderjem BR 17. Za ljubitelje modelov velikosti N bo zanimiva posebna izdaja dizelskega motornika Desiro v bar¬ vah svetovnega nogometnega prvenstva. V model je mogoče prek šestpolnega vmesni¬ ka vgraditi tudi digitalni dekoder. marec 2006 3 REPORTAŽA LGB, ki slovi po modelih v merilu 1 : 22,5 (G) s tirno širino 45 mm je za letos napo¬ vedal več novosti, med katerimi so posebno pozornost pritegnili modeli v stilu Disney- landa z junaki iz priljubljenih risank. Pri LGB- ju so več starejših modelov lokomotiv poso¬ dobili z digitalnimi dekoderji z zvokom. Ob 60. obletnici obstoja so pri Fallerju poleg novih modelov hiš, gradiv in opreme predstavili dirkalno stezo za go-kart z gara¬ žami, tribuno za gledalce in sodniški stolp. Po novem imajo nekateri modeli tovornja¬ kov in avtobusov sistema car za pogon mo¬ torjev vgrajene klasične baterije AAA. V programu Premium se lahko pohvali¬ jo z bogato izbiro gradiv za izdelavo pokra¬ jine na maketah, ki je skoraj dvakrat obsež¬ nejša od lanske. Eden največjih svetovnih ponudnikov gradiv in opreme Noch se je predstavil z novo in zelo pestro ponudbo. V velikostih N, TT in HO se je pojavilo veliko novih scen¬ skih prizorov s figuricami, ki ponazarjajo živahne in zanimive dogodke iz vsakdanje¬ ga življenja. Noch je predstavil tudi cenovno ugod¬ na pakiranja različnih gradiv (trave, posipi, Rocoje lokmaus nadomestil z novejšo digitalno komponen¬ to multi- maus. Piko za tretje četrtletje obljublja nov model parne lo¬ komotive DB 55 z vlečnim tenderjem. Novi model parne lokomotive BR 17 v merilu 1 : 87, ki je izpeljanka iz pruske S10, bodo pri Fleischmannu pripravili ob koncu leta. - 27 a i l 20°(wTcniUg t ) retjega Železniškega obdob J a BR 52 DR v meri- LGB se lahko zdaj pohvali tudi z zgornjim električnim vodom.. Model kovinske parne lokomotive z vlečnim tenderiem BR 13 (Brawa) Angleški Homby ima od letos naprej tudi svoj digitalni sistem za vo¬ denje modelnih železnic. Pri firmi Kiss sta pozornost vzbudila dva nova modela parne loko¬ motive v merilu 1:32 (1), izdelana iz medenine. Prvi je BR 52, drugi pa BR 01.10. 4 marec 2006 REPORTAŽA Pri Nochu graditeljem maket in dioram ponujajo ves potrebni material za ponazoritev vod¬ nih površin v različnih barvnih odtenkih. Poleg novih figuric v merilu 1: 87 bo imel Noch tudi nekaj modelov hišic. Pestra izbira opečnih in kamnitih ograj v velikosti HO (Noch) ™!ft£Z r 0 n Jt u L H :*" sch ‘ 'a um ho - Heki poleg gradiv za izdelavo maket in dioram zdaj ponuja široko paleto cenovno ugodnih kartonskih hišic. Septembra bo imel Vollmer v merilu 1 : 87 (HO) model kovačnice z vodnim kolesom in kladivi, kijih poganja elektromotor. Pri Buschu se lahko pohvalijo z veliko izbiro različnega cvetja in ras¬ tlinja v merilu 1 : 87. Izredno lepo detajlirana kovinska starodobnika v merilu I : 87 (HO) proizvajalca Marksa. Levo je podeželski avtobus, desno reše¬ valno vozilo. Za maketarje utegnejo biti zanimive hišice Slovenski avto leta VWpassat v merilu 1:87 iz papirja v merilu 1: 87 (Auhagen). (Wiking) Vojaška poljska kuhinja s konjsko vprego v merilu 1:87 (Preiser). modelirne mase ...) z navodili za njihovo uporabo. Pripravili so tudi nekaj DVD-jev z napotki za izdelavo maket in dioram, ki bodo za graditelje maket zelo dobrodošli. Za tretje četrtletje se pri Nochu lahko nade¬ jamo prvih treh hišic v velikosti HO v treh H 7 barvnih različicah, kar kaže, da tudi Noch želi postati ponudnik maket hišic. Vodilni izdelovalec figuric Preiser je predstavil v različno velike komplete figur vojakov, reševalcev, gasilcev, športnikov in delavcev v velikostih N, HO in 1. Pri vojakih imamo možnost, da si jih pobarvamo tudi sami. To je le kratek pregled nekaterih napo¬ vedanih novosti iz sveta modelnih železnic. Na večino teh pa bo treba še počakati, da se pojavijo na trgu. marec 2006 5 MARKO KHAM Največja železniška maketa v Slove¬ niji je že nekaj časa na ogled v pritlič¬ nih prostorih Uršulinskega samostana v Ljubljani na Plečnikovem trgu 2 (na¬ sproti Maximarketa). Maketo je zasnoval in pripravil Zavod Panorama. Da je res kaj videti, povedo že suho¬ parni tehnični podatki o maketi. Ta je postavljena v treh velikih prostorih in se razprostira na površini približno 170 m 2 . Prostori so med seboj povezani s predori, maketa pa je postavljena v treh ravneh. Za postavitev tako velike make¬ te je bilo porabljenega več kot 1000 kg mavca, 10 m J lesa, 4 m 3 mahu in okoli 120 m dekorativnega blaga. Na tem velikem odru je napeljanih okoli 170 m tirov, postavljenih 13 predo¬ rov in tri železniške postaje (Ljubljana Šiška, Kranjska Gora in Podkoren), ki so narejene po načrtih iz leta 1870. Posta¬ ja Ljubljana Šiška je bila končna posta¬ ja 102 km dolge gorenjske proge, ki je peljala vse do Trbiža. 12.000 delavcev je progo zgradilo v dobrem letu. Na maketi je prikazanih 35 ekspona¬ tov naše stavbne dediščine, ki so vsi iz¬ delani zelo natančno. Naj opišemo le nekatere najbolj za¬ nimive. Najdlje v preteklost sega prikaz živ¬ ljenja mostiščarjev z Ljubljanskega bar¬ ja. Na posebnem prostoru je prikazano, kako so tedaj izdelovali čolne drevake, glineno posodo, strojili kože, lovili med¬ veda, kmetovali itd. Poleg postaje Ljubljana Šiška si lahko ogledamo sprehajališče v Tivoliju z zna¬ čilnimi Plečnikovimi svetilkami in spre¬ hajalci, med katerimi lahko prepoznamo like, kot so: Dragotin Kette, Janko Kers¬ nik, Josip Jurčič, Ivana Kobilca, župan Ivan Hribar in drugi znani Slovenci. Otroci se bodo posebej razveselili pravljičnih prizorov iz zgodb o Kekcu pisatelja Josipa Vandota, ki je bil zapo¬ slen prav na železnici. Na posebni maketi, kjer lahko otroci tudi sami premikajo vlake, sta postavlje¬ ni oglarska kopa in apnenica. Razgibano slovensko krajino med drugim ponazarjajo Aljažev dom v Vra¬ tih, Tičarjev dom na Vršiču, planinski dom v Kamniški Bistrici in planšarske koče na Veliki planini. Po tirih pripelje celo model zname¬ nitega vlaka Orient Express, ki je vozil Naselbina mostiščarjev Notranjost gorenjske hiše 6 marec 2006 TEŠI' tudi skozi Ljubljano. Traso tega vlaka je pisateljica Agatha Christie uporabila kot prizorišče svoje najbolj znane kriminal¬ ne zgodbe Umor v Orient Expressu. Na koncu naj omenimo še zanimiv podatek, da dvanajst vlakov v enem dne¬ vu prevozi približno 40 km. Razstava je odprta vsako soboto, ne¬ deljo in praznik od 14. do 19. ure. Do¬ datne podrobnosti o maketi si lahko ogledate na spletni strani: www.mojade- zela.si. marklm NOCH TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej, Kavadarska 21, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/51-01-987, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. mr marec 2006 7 MODELARSTVO LETALSKO MODELARSTVO - Prostoleteči modeli kategorij F1 in zmaji 8 marec 2006 MODELARSTVO 9 TIK’ marec 2006 MODELARSTVO www.makete.net MESTNO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLCEV LJUBLJANE AVTOMOBILSKO MODELARSTVO 18.3. Modeli avtomobilov na električni Odprto mestno tekmovanje MK Ljubljana MZDTK Ljubljana http://www2 arnes si/ -osljmikral pogon (OŠ Mirana Jarca) /mzdtk/tekma.html’ RV-avtomobili na električni pogon Odprto mestno tekmovanje MK RANG TEKMOVANJA MK - medklubsko; Pokal SLO - medklubsko; DP, DP - čl. - člansko državno prvenstvo; DP - ml. - mladinsko državno prvenstvo; MN - mednarodno; FAI - mednarodno po koledarju FAI; FAI-WC - mednarodno po koledarju FAI - svetovni pokal; EC - evropski pokal; EP - evropsko prvenstvo; SP - svetovno prvenstvo 10 marec 2006 mi 7 AKCIJSKE CENE KNJIG ponudba samo za naročnike Male železnice Priročnik z izčrpnimi napotki za samo¬ stojno gradnjo makete male železnice. Pojasnjene so vse delovne faze od načrta do zaključnih del, ki dajo maketi videz resničnosti. 80 strani, 20 x 28 cm Cena: 990 SIT Raketno modelarstvo Kompletni priročnik za raketne mo¬ delarje je bogato ilustriran z risbami, tabelami ter črno-belimi in barvnimi fotografijami. Na koncu so v poseb¬ nih prilogah tudi načrti za gradnjo modelov ter dokumentacije maket. 222 strani, 21 x 27,5 cm CENA: 990 SIT Dela v hiši Popravila in obnavljanje Pregledno in razumljivo so opisani posamezni načini uporabe mate¬ rialov, obvezno orodje, potrebni vi¬ jaki ali barve, vse do uporabnih drobnarij, ki jih moramo poznati, da nam olajšajo delo. 434 strani, 20,5 x 21,5 cm Cena: 1.490 SIT IZDELAJMO SAMI Izdelajmo sami Bogato ilustrirana zbirka idej in na¬ črtov za izdelavo uporabnih in de¬ korativnih predmetov iz različnih materialov. 352 strani, 19,5 x 24,5 cm CENA: 1.490 SIT Obnovimo s) staro hiio Domača delavnica Izdelajmo «i pohištvo iz pllnobetona Komplet 4 knjig DOMAČA DELAVNICA samo 3.990 SIT Obnovimo si staro hišo Koristni napotki: kaj moramo vedeti o prenovi starih zgradb, kako se lotimo dela, koliko časa potrebujemo in koliko lahko prihranimo, če se dela lotimo sami, in kaj potrebujemo, kakšne materiale naj izberemo ter kako posamezna dela opravimo. 96 barvnih strani, 16,8 x 19,2 cm Cena posamezne knjige: 990 SIT Sami barvamo, lakiramo in polagamo tapete Korak za korakom so prikazani delovni postopki pri barvanju, lakiranju in polaganju tapet. S preglednimi simboli lahko ugotovimo, kako naporno in težavno je delo, koliko časa nam bo vzelo, katero orodje potrebujemo in koliko lahko z lastnim delom prihranimo. 96 barvnih strani, 16,8 x 19,2 cm Cena posamezne knjige: 990 SIT Izdelajmo si pohištvo iz plinobetona Porasta struktura plinobetona omogoča preprosto obdelavo in oblikovanje brez posebnega orodja. Plinobeton uporabimo lahko tako pri gradnji hiše kot pri elementih za opremo ali izdelavo umetniških skulptur. Knjižica s preizkušenimi nasveti nam bo pri tem v pomoč. Sami si obnovimo in dopolnimo kopalnico Vsi postopki so prikazani po stopnjah, besedilo spremljajo nazorne barvne slike in za vsako opravilo so navedeni potrebno orodje in stopnja težavnosti, napornost dela, poraba časa in prihranek, če delo opravimo sami. 96 barvnih strani, 16,8 x 19,2 cm .. 96 barvnih stranj| 168 x 192 cm Cena posamezne knjige: 990 SIT Cena posamezne knjige: 990 SIT Knjige lahko naročite na brezplačni telefonski št. (( (• 080 17 90 ) ali na narocila@tzs.si Vaša udeležba pri poštnini je 450 SIT. Naročilo lahko prekličete v 15 dneh po prevzemu knjige. V državah z dolgo obalo in še bolj na velikih otokih, kakršen je na primer Av¬ stralija, je življenje močno povezano ozi¬ roma prepleteno z morjem. Poleg vojne mornarice, ki varuje državo pred mo¬ rebitnimi napadalci, za varnost vzdolž obal skrbijo tudi številna civilna plovila. Med njimi posebej izstopajo obalne pa¬ truljne ladje, ki imajo značilno škatlasto obliko in visok trup (slika 1). Opremlje¬ ne so z močnimi motorji in napravami za reševanje, vleko, gašenje itd. Zaradi nezahtevne oblike trupa je model takšne ladje zelo primeren za vse tiste ladijske modelarje, ki še nima¬ jo ustreznih izkušenj za gradnjo zahtev¬ nejših modelov z bolj hidrodinamično obliko. Zato smo za začetnike pripravili načrt, po katerem bodo lahko uspešno izdelali morda svoj prvi model. Tudi s potrebnim gradivom in orodjem ne bi smeli imeti težav. V model je mogoče vgraditi pogonski motor in krmilo ozi¬ roma tudi napravo za radijsko vodenje, ker je zanjo v trupu več kot dovolj pros¬ tora. S tem boste dobili izvrsten pripo¬ moček za učenje uporabe RV-naprave, saj tega modela zaradi velike stabilnosti preprosto ni mogoče potopiti, pa tudi njegova hitrost ni tolikšna, da bi vam ušel ali se poškodoval zaradi udarca ob obalo. Gradnja poteka v štirih korakih: iz¬ delava trupa, izdelava kabine, vgradnja motorja in krmila, izdelava dodatkov ter sklepna površinska obdelava. Prva dva dela bosta opisana v tej številki, druga dva pa v naslednji. Gradivo Osnovno gradivo je vezana plošča različnih debelin, poleg nje pa potre¬ bujete še nekaj balzovega, lipovega ali smrekovega lesa, furnirja in celuloida. Za lepljenje uporabite hitro sušeče belo lepilo za les, za zaščito izdelka pred vodo pa kateri koli lak ali barvo na vod¬ ni, oljni ali nitro podlagi. Orodje Pri izdelavi modela boste potrebova¬ li naslednje orodje: modelarsko rezljačo s podložno mizico, modelarski nož, dalj¬ še ravnilo in trikotnik, fin brusilni pa¬ pir, komplet iglastih pilic, majhen čopič za nanašanje lepila in barvanje, mode¬ larske bucike in majhne spone (ali vsaj ščipalke za perilo), pa tudi miniaturni električni vrtalnik ne bo odveč. Izdelava trupa Obrisi vseh sestavnih delov so v na¬ ravni velikosti narisani na prilogi na sredini revije. Elemente 1-12 prefoto- kopirajte in jih z odstranljivim lepilom Scotch UP prilepite na obrušeno 4 mm debelo vezano ploščo, ki mora biti po¬ polnoma ravna (slika 2). To še zlasti velja za krov (1) in dno (6, 7). Obvezno upoštevajte tudi smer letnic, ki je ozna¬ čena na posameznih elementih. Vse se¬ stavne dele čim bolj natančno izžagajte in obrusite. S sestavljanjem začnite pri krovu (1) in 1. rebru (3), ki ga potisnete tesno ob sprednji rob pravokotne odprtine. V utora na istem rebru nato vtaknite oba robova odprtine na krovu (10), ki sta na zadnjem delu povezana z elementom 11. Tako dobljeni okvir se mora po vsem obodu tesno prilegati odprtini. Sedaj s spodnje strani v majhna utora prilepite še 2. rebro (4), ki mora stati pravokotno na krov. Ko se lepilo posuši, v utor na ko¬ nici krova prilepite premec (2) ter nanj s spodnje strani še sprednji del dna (6), ki prek 1. rebra sega do sredine 2. rebra (slika 3). Spodnji rob tega rebra in tudi ravni rob dna je priporočljivo nekoliko poševno posneti (kot je prikazano na na¬ črtu), da bo reža med obema deloma čim manjša. Ko pod zadnji rob krova prilepi¬ te še krmo (5) in poševni del dna (7), je pred vami groba oblika trupa (slika 4). Na krmnem delu krova je kvadratna odprtina, ki je namenjena dostopu do krmila. Da skoznjo ne bi v trup prišla voda, iz 3 mm debele vezane plošče izža¬ gajte štiri enake elemente 12 in jih zlepi¬ te med seboj (slika 5). Zgornji rob stra¬ nic naj bo 8 mm nad krovom. Na kljunu ob premec (2) z obeh strani prilepite debelejši kos balze, lipovine ali smreko- vine (slika 6). Ta okrepitev se izkaže kot zelo koristna pri lepljenju obloge, poleg tega pa je tako okrepljen premec trd¬ nejši in se ne poškoduje že ob manjšem udarcu ob rob bazena ali obale. 12 marec 2006 TEM 7 MODELARSTVO Pred lepljenjem oblog morate ogrod¬ je še enkrat obrusiti z rašpo in brusil¬ nim papirjem, ki ga ovijete okoli več¬ jega kosa ravne deščice. Brusite vedno vzdolž obeh robov krova in dna. Obde¬ lajte tudi premec, da se bo linija trupa enakomerno spuščala proti njemu. Za oblogo modela boste potrebovali dva kosa velikosti 10 x 50 cm. Uporabite lahko debelejši furnir ali 1-1,5 mm de¬ belo vezano ploščo. Balza v tem primeru ne pride v poštev, ker je preveč krhka. Precej boljša rešitev je križno zlepljen furnir, ki ga z nekaj truda lahko naredi¬ te sami. Trakove furnirja sestavite tako, da letnice v zgornji in spodnji plasti po¬ tekajo vzdolžno, v srednji pa prečno. Za lepljenje uporabite Neostik, ki ga na furnir nanesite z majhnim čopičem in čim bolj enakomerno. Lepilo naj bo sve¬ že, sicer je pregosto, rado se vleče in v njem začnejo nastajati kepice. Premaži¬ te obe stični ploskvi ter ju po 10-15 mi¬ nutah sušenja stisnite. Lepljenca dobro povaljajte s kuhinjskim valjarjem ali pa ga (vedno samo vzdolž letnic!) po vsej površini predrgnite z zaobljenim vrhom ožjega dela kladiva. Obris obloge boka (13) z načrta lahko prerišite neposred¬ no na gradivo (slika 7) ali še bolje na kos tankega kartona. Ko ga izrežete, imate šablono, ki jo lahko uporabite večkrat. Korito se zaradi svoje konstrukcije ne more zviti, zato vam ni treba lepiti obeh oblog hkrati. Pazite, da se bo furnir po vsej površini dotikal robov reber, krova in dna. Ko se lepilo popolnoma posuši, odvečni furnir odstranite z ostrim mo¬ delarskim nožem, rašpo in brusilnim papirjem, ovitim okoli ravne deščice. Ščitnik (9) prilepite v utora na krmi (5), nato pa korito z notranje strani dobro prepojite z razredčenim nitrolakom, ki bo zalil tudi morebitne špranje in pre¬ prečeval vdiranje vode v trup. Izdelava kabine Vsi deli, ki sestavljajo kabino, so iz 3 mm debele vezane plošče. Da ne bi imeli preveč dela s kasnejšim popravljanjem, bodite pri žaganju kar se da natančni. V utore v stranicah (14) po vrsti prile¬ pite sprednjo, srednjo in zadnjo steno (16-18); (slika 8). Ker je sprednja zgor¬ nja stena (15) postavljena poševno, je treba njen spodnji rob nekoliko posneti s ploščato pilo (slika 9), kar je označeno tudi na načrtu. Sedaj poskusno sestavite nadgradnjo s trupom; če ste bili pri delu natančni, se morajo stene kabine na¬ tančno prilegati stranicam pravokotne odprtine v krovu (slika 10). Nadaljnje obdelave kabine s pilo ter grobim in finim brusilnim papirjem se lotite šele takrat, ko bo lepilo res popol¬ noma suho. Vse robove, vključno z robo¬ vi okenskih odprtin, enakomerno zaob¬ lite. Enako kot trup je treba tudi zunanje površine kabine vsaj dvakrat prelakirati z redkim nitrolakom in vsakokrat zgla¬ diti z vodnobrusilnim papirjem. Sledi kitanje večjih špranj ter nanos mešanice nitrolaka in smukca. Strehi (19, 20) boste prilepili na nju¬ no mesto šele po montaži ograje, anten in reševalnega čolna. O tem ter seveda tudi o vgradnji mo¬ torja, krmila, RV-naprave in izdelavi ne¬ katerih drobnarij, ki popestrijo videz iz¬ delka, pa bo govor v prihodnji številki. •rlf «"« 1 uhu holz holzleim UHU Tisoč stvari skupaj drži. ' uhu holz expressleim 1 UHU HOLZ •xpn»lel" t lepila za les \ uporabljamo za lepljenje vseh vrst lesa, lesenih izdelkov in vezanih plošč. UHU Holz Holzleim je univerzalno i lepilo za les brez topil in visoko vezno trdnostjo, še posebej primerno za lepljenje večjih površin. Cas sušenja je \ pri sobni temperaturi približno 20 min, pri masivnem lesu in lesenih izdelkih 30-40 min. Razredčeno z 10-15% i vode je primerno tudi za pritrjevanje sestavljank puzzle. UHU Holz Expressleim je hitro vezoče lepilo brez topil, | z visoko vezno trdnostjo, ki omogoča hitro nadaljno obdelavo materiala. Čas lepljenja je odvisen od i temperature in vlage, pri sobni temperaturi je okrog 10 minut. Obe lepili je možno dobiti v dveh izvedbah, ki 1 omogočata priročno uporabo: v mehki, prostostoječi tubi in v steklenički. WWW.uhu.si UNIHEM d.o.o., Kajakaška cesta 30, 1211 Ljubljana mr marec 2006 13 MODELARSTVO TT0DuQ®w GgsG lin} MITJA SERŠEN - ERMAN Vsak letalski modelar se prej ali slej sreča z RV jadralnimi modeli vrste HLG (Hand Launch Glider) za spuščanje iz roke. Marsikdo potem nadaljuje letenje z večjimi modeli, a najdejo se tudi taki, ki se znova vračajo k začetkom. Tak model je vselej dobro imeti s se¬ boj, saj se pogosto znajdemo na kakem primernem terenu, kjer si prav zaželimo zajadrati z njim. Modela bo vesel vsak modelar. Danes predstavljamo HLG model fling, za katerega se zaradi njegove veliko¬ sti vedno najde prostor, pa naj bo to v prt¬ ljažniku ali na zadnjem sedežu avtomobi¬ la, in je že kar pripravljen za polet. Model je primeren za rekreativno le¬ tenje, pa tudi za učenje letenja s tovrstni¬ mi modeli. Sestavljanje modela Model dobimo v običajni kartonski škatli. Vsi deli so že izdelani, čaka nas le medsebojno lepljenje posameznih kosov in vgradnja RV-opreme. Krila in repne površine so že pokriti s transparentno folijo. Folija utegne biti na nekaterih mestih malce nagubana, zato jo tam napnemo s segretim likalnikom. Najprej sestavimo obe polovici krila. Z ostrim modelarskim nožem odstrani¬ mo folijo, ki prekriva končno rebro krila. To moramo narediti zato, da bo lepilo na rebro bolje prijelo. Krili zlepimo tako, da v odprtini vstavimo leseno povezovalno ploščico. Najprej jo prilepimo v eno polo¬ vico krila. Ko je tu lepilo suho, ga nanese¬ mo še na vsa stična mesta, krili potisne¬ mo skupaj, z lepilnim trakom pritrdimo v pravilnem položaju ter podstavimo tako, da krilo tvori ustrezni »V« lom. Ko se lepi¬ lo posuši, lepilni trak odstranimo. Nato je na vrsti rep. Na stičnih me¬ stih moramo z repa prav tako odstraniti folijo. Najprej si narišimo črte, po katerih bomo folijo odrezali. Folijo zarežemo z zelo ostrim modelarskim nožem, vendar prav narahlo, da ne poškodujemo balze pod njo. V repno cevko najprej vlepimo leseno polnilo, ki služi za montažo repa. Pri lepljenju repa je priporočljivo, da na trup najprej z gumicami pritrdimo krilo in nanj poravnamo vodoravni rep. Najla¬ že to naredimo na večji mizi. Krila in rep podlagamo z videokasetami ali škatlicami za zgoščenke, dokler elementi ne stojijo tako, kot želimo; nato jih pustimo, da se lepilo dobo posuši. Sledi vgradnja servomehanizmov in njihovih povezav s krmili. V sprednjem delu trupa je že vlepljena mizica iz letal¬ ske vezane plošče, ki ima dve odprtini za vgradnjo servomehanizmov. Primerna velikost servomehanizmov je 22 x 11 x 21 mm. V model sem vgradil serva GWS naro. Če sta odprtini pretesni, ju s pilo ali brusilnim papirjem prilagodimo izbra¬ nim servomehanizmom. Pogon krmil je izveden s tako imeno¬ vanim sistemom »pull-pull«. Tvorijo ga tanke sintetične niti, ki povezujejo ročice na servomehanizmih s tistimi na krmilih. Ta sistem je precej lažji kot pogon z obi¬ čajnimi bovdni, vendar utegne biti izde¬ lava povezav zapletena, če se je ne lotimo prav. Predlagam, da niti najprej priveže¬ mo na ročice krmil in vozle zavarujemo s kapljico cianoakrilatnega lepila. Servomehanizme priključimo na sprejemnik ter z oddajnikom nastavimo nevtralno lego. Drugi konec nitke nato napeljemo skozi luknjice na ročici servo- mehanizma ter previdno zategujemo eno in drugo stran, dokler nismo zadovoljni z napetostjo nitk in nevtralno lego krmila. Preostanek niti ovijemo okoli vijaka na ročici servomehanizma ter vijak do konca zategnemo. Nitke, ki so predolge, preprosto odstrižemo. Za pravilno lego težišča, ki se nahaja na razdalji 7 cm od sprednjega roba kril, moramo ustrezno razmestiti sprejemnik in njegov akumulator. Sam sem vgradil sprejemniški akumulator 4 x KAN 350 mAh, in sicer v prostor pod krili med re¬ bro trupa in kljukico za visoki štart. Vrvi¬ ce za pogon krmil potekajo nad akumu¬ latorjem. Da akumulator miruje na mestu, sem na njegov zgornji del zadaj pod nitkami med stene trupa prilepil balzovo letvico 3x5 mm, ki preprečuje premikanje med metom in tršimi pristanki. Sprejemnik sem zaščitil s primerno oblikovanim kosom penaste mase, da ne bi prišlo do premikanja ali poškodb med kakim tršim pristankom, in ga potisnil v nos trupa. Izhod krmilnih vrvic na repu Vgradnja servomehanizmov marec 2006 TTE£' 14 MODELARSTVO Privajanje na model Višje, hitreje, močneje... Letenje Preverimo, ali je težišče na pravem mestu, sicer ga lahko popravimo s pre¬ mikanjem sprejemnika ali dodajanjem obtežila v nos modela. Preverimo napol¬ njenost akumulatorjev in domet naprave za radijsko vodenje. V prvem poskusu vržemo model pro¬ ti vetru, ga vodimo naravnost in samo po potrebi trimamo višinsko krmilo. Ko smo s premočrtnim letom zadovoljni, ga vržemo močneje, da pridobi nekaj višine, nato ga usmerimo naravnost in preizku¬ simo, kako se obnaša v zavojih. Ker se mi ni zdel dovolj ubogljiv po smeri, sem na RV-napravi povečal odklone smernega kr¬ mila na 120 %. Ko smo z letenjem zadovoljni, lahko preizkusimo visoki start z gumo, ki je pri¬ ložena kompletu. V smeri proti vetru do¬ bro zapičimo v zemljo plastični klin. Nato odvijemo gumo in vso vrvico, na koncu Hvalimo: - model zelo hitro dokončamo',' - kakovostna izdelava sestavnih delov; - za transport primerne dimenzije; - priložena je guma za visoki start; - priložena so navodila za letenje; - pritrditev krila na trup z elastikami zmanjša možnost poškodbe modela pri nerodnih pristankih. marec 2006 katere je krajši trak s kovinskim obroč¬ kom. Obroček zatakemo za štartno klju¬ kico na modelu in napnemo gumo tako, da gremo z modelom v nasprotno smer za okoli 30 m. V roki čutimo, kako guma vleče. Model naravnamo tako, da so krila vodoravno in nos dvignjen med 30“ in 45°. Ko ga spustimo iz rok, bo pod precej strmim kotom odletel navzgor. Po potrebi mu z višinskim krmilom popravimo kot vzpenjanja. Na koncu vzpenjanja se bo obroček sam snel z mo¬ dela, lahko pa si pomagamo tako, da mo¬ del naglo zapeljemo navzdol in navzgor. Kljukica na modelu za visoki start Elastika za visoki start modela Grajamo: - na nekaterih mestih je bilo treba folijo dodatno prelikati; - ob uporabi težjega sprejemnika model postane spredaj pretežak; - nitke za povezavo s krmili so pre¬ cej elastične, kar je dobro za bla¬ ženje sunkov pri nerodnih pri¬ stankih, a moteče pri sestavljanju modela. Vaja dela mojstra. S tako pridobljeno višino že lahko na¬ letimo kar lep čas; če pa ujamemo kakšno termično dviganje, tudi jadramo, seveda, kolikor nam dopuščajo vremenske razme¬ re in naše znanje letenja. Pred vsakim poletom ne pozabimo poravnati krila, kajti elastika, ki ga drži na trupu, včasih ob pristanku popusti in kri¬ lo se malce zamakne. V takem primeru bo model med letom silil v eno stran in bo težko vodljiv. Če se nam pri nerodnem pristanku katera od elastik pretrga ali izgubi, ima¬ mo v kompletu še nekaj rezervnih. Zaključek Kot že rečeno, je model zelo priročen, obenem pa nas prijetno preseneti njego¬ vo letenje. Zaradi majhnih mer in nizke ploskovne obremenitve je sposoben izko¬ ristiti že zelo šibka termična dviganja. Ne glede na starost in izkušenost modelarja vsakomur nudi veliko zabave in užitkov pri letenju. V trgovini Modelar v Brežicah vam ob nakupu poleg slovenskih navodil za sestavljanje modela priložijo še kratke in jedrnate napotke za letenje, ki bodo predvsem začetnikom v pomoč pri prvih poskusih letenja z jadralnimi modeli. 15 MODELARSTVO 0 0 ROBERT RESMAN Trikotne balzove letvice se v mo¬ delarstvu pogosto uporabljajo pred¬ vsem za razne okrepitve v notranjosti konstrukcije. Pri začetniških jadralnih modelih jih praviloma uporabljamo za okrepitev smernega in tudi višinskega stabilizatorja. Čeprav je uporaba takih letvic zelo dobrodošla, je njihova izdela¬ va v domači delavnici dolgotrajna, konč¬ ni rezultat pa je pogosto dokaj slab. Bru¬ šenje kvadratne letvice v trikotno je za večino modelarjev zoprno in natančno delo. In zakaj si ne bi v ta namen izdelali priprave, s katero postane takšno delo hitro in natančno? Za izhodišče sem uporabil letvico s presekom 10 x 10 mm, lahko pa si omis¬ lite tudi drugačne dimenzije. Sam sem pripravo izdelal iz 10 mm debelega me- diapana. Z nadrezkarjem in trikotnim rezkarjem, ki je brušen pod kotom 90°, v osnovo izrezkamo trikotni utor. Z glo¬ bino utora določamo dimenzijo stranic trikotne letvice. Glede na utor izreže¬ mo dva enaka dela ustreznih dimenzij. Ko ju spojimo, se mora utor natančno prilegati kvadratni obliki letvice (v na¬ šem primeru 10 x 10 mm). S svedrom skozi oba dela izvrtamo luknje premera 4 mm. Na notranji strani obeh polovic pod kotom 45° s kvadratno pilo zapi- limo utor, v katerega bomo namestili rezilo. Z globino ne pretiravajmo, saj morata stranici rezilo trdno držati na svojem mestu. Uporabimo rezilo mode¬ larskega noža, ki ga odlomimo na pri¬ merno dolžino. Rezilo vstavimo v utor in ga utrdimo s sekundnim lepilom, nato obe stranici spojimo z vijaki. S flo¬ mastrom si na zunanji strani zarišimo puščico, v smeri katere moramo v pri¬ pravo vstaviti kvadratno letvico, in pri¬ prava je izgotovljena. Kvadratno balzovo letvico, ki jo eno¬ stavno odrežemo s skalpelom, potisne¬ mo v pripravo. Rezilo bo letvico natan¬ ko na sredini lepo razpolovilo in na drugi strani bomo dobili dve popolno¬ ma enaki trikotni letvici. Če je prehod letvice skozi pripravo pretesen, letvico nekoliko obrusimo in poskusimo znova. Včasih pomaga, če srednja vijaka rahlo popustimo, saj se letvica v tem delu raz¬ širi za debelino rezila. Kvadratno letvico potisnemo skozi utor in na drugi strani dobimo dve enaki trikotni letvici. Razstavljena priprava Mm ne ttf n, MICRO 47G Model Graupnerjevega helikopterja beli micro 47G je že popolnoma izde¬ lan, z RV-napravo, akumulatorjem in rezervnimi rotorskimi kraki. Priložen je tudi adapter za polnjenje pogonskih akumulatorjev. Model je primeren tudi za začetnike. Vse, kar še potrebujete za letenje, je 8 akumulatorjev velikosti AA za napajanje oddajnika, ki so dobavljivi iz zaloge. Model odlikuje lahko kompo- zitno ogrodje, vakuumsko oblikovana in pobarvana kabina ter vgrajen Li-Po aku¬ mulator 2S s kapaciteto 800 mAh, ki za¬ gotavlja čase letenja do 9 minut. Cena modela je 39-350 SIT. AKUMULATORJI NI-MH IB750 IN IB1200 Akumulatorji Ni-MH proizvajalca Intel- lect Battery navdušujejo tako z zmoglji¬ vostjo kot dostopno ceno. Akumulatorji IB750 velikosti AAA so primerni za vse manjše prenosne naprave, kot so fotoa¬ parati in predvajalniki MP3, dobro pa se izkažejo tudi kot sprejemniški oziroma pogonski akumulatorji za manjše mode¬ le. Akumulator je težak 13 g in ima na¬ zivno kapaciteto 750 mAh. Proizvajalec navaja trajni praznilni tok do 10 A. Cena je 383 SIT. Akumulatorji IB 1200 2/3 AFHR so do¬ stojna konkurenca priljubljenim aku¬ mulatorjem GP1100, vendar za precej dostopnejšo ceno. Posamezen akumula¬ torski člen je težak 22 g in ima nazivno kapaciteto 1200 mAh. Trajni praznilni tok naj bi bil 25 A. Cena za kos je 409 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01 / 759 01 01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si, http://trgovina.mibomodeli.si mi 7 FLING DL Če potrebujete model za termično ja¬ dranje kategorije F3K, je fling DL pravi model za to. Primeren je tudi kot prvi model za metanje iz roke (SAL) in ga lah¬ ko uporabite tudi za tekmovanje. Meti iz roke so enostavni in varni. Fling DL je že v dobršni meri izdelan model z razpetino 1520 mm, dolžino 1000 mm in površino kril 22 dml V kompletu dobite trup iz ELSV in bal- zovo krilo. Masa modela z vgrajenimi komandami in akumulatorjem je okoli 430 g. Zanj boste odšteli 31.500 SIT. HITEČ HS 5625MG Digitalni servomehanizem HS 5625MG sodi v skupino servomehanizmov stan¬ dardne velikosti in tehta 60 g. Servome¬ hanizem z merami 40,6 x 19,8 x 37,8 mm ima kovinske zobnike in je dvakrat uležajen. Pri 4,8 V razvije silo 79 N. Cena z 10-odstotnim popustom je 10.755 SIT. Trgovina Modelar, Tovarniška 10, 8250 Brežice, tel.: 07 / 49 62 072, faks: 07/49 62 073, e-pošta: trgovina.modelar@siol.net www.trgovinamodelar.com MODELARSTVO j~gl TIMOV NAGRADNI NATEČAJ Dragi modelarji! Vse, ki ste se lotili gradnje bagerčka CAT 262, da bi z njim sodelovali na nagradnem natečaju, obveščamo, da fotografije izdelka sprejemamo do vključno petka, 21. aprila 2006. Slike pošljite na naslov uredništva revije TIM: Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljub¬ ljana. Prosimo, da hkrati s sliko navedete tudi svoje podatke, vključno z naslo¬ vom, telefonom in e-naslovom (če ga imate). Podatke bomo potrebovali za obveščanje. Zaželeni so tudi vaši ko¬ mentarji o članku, gradnji makete in o tem, kako ste zadovoljni s svojim iz¬ delkom. Člani komisije bodo prispele izdelke ocenili in med njimi izbrali najuspeš¬ nejše, ki bodo prejeli lepe praktične nagrade, za katere se res splača po¬ truditi. Prispevala jih bodo podjetja Avtera, d. o. o, HP Slovenija in Basic, d. o. o.. Podelitev nagrad bo predvi¬ doma potekala meseca maja v okviru predstavitve nove različice program¬ ske opreme Autodesk Inventor series. Nagrajence bomo predstavili v prvi naslednji številki Tima ter na spletnih straneh Tehniške založbe pod rubriko revija TIM. Načrt bagra CAT 262 je odslej na voljo tudi kot Timov načrt 30! trgovina MODELAR Toni Clark •« Stjepan Količ, s.p. Tovarniška 10 8250 Brežice Nakupovalni center Intermarket Tel.: 07 49 62 072 Faks: 07 49 62 073 GSM: 041 945 531 www.trgovinamodelar.com e-pošta: trgovina.modelar@siol.net delovni čas: od ponedeljka do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13 MULTIFLEX marec 2006 17 MODELARSTVO ROBERT RESMAN V prejšnji številki smo opisali izdela¬ vo žage za rezanje ekspandiranega poli- stirena, tokrat pa je na vrsti priprava, s katero lahko na enostaven način izreže¬ mo sredico za krilo. Rezanje s klasično žago zahteva dva modelarja, ki vsak na svoji strani vodita žago po šabloni, s to pripravo pa lahko delo opravimo sami, brez pomočnika. Delo je zelo preprosto, končni izdelek pa je bistveno lepši in natančnejši kot pri klasičnem postopku. Kakovost izreza je enakovredna tistemu s CNC-rezalnikom, v nekaterih pogledih pa ima ta način celo nekaj prednosti. Medtem ko je pri CNC-rezalniku zelo pomembno razmerje med hitrostjo reza in temperaturo grelne žice, je pri tej pri¬ pravi to zanemarljivo. Različna tempe¬ ratura grelne žice samodejno spreminja tudi hitrost reza. Žal pa pri tej pripravi še vedno potrebujemo šablone, kar pri CNC-rezalniku odpade. Konstrukcija priprave je zasnovana tako, da je prenosljiva in jo lahko pritr¬ dimo na vsako delovno mizo. Za ogrodje uporabimo aluminijasti profil 20 x 20 mm z utori, ki je namenjen za sestavlja¬ nje strojnih konstrukcij. Potrebujemo dva kosa dolžine 105 cm. Utori v profilu nam omogočajo enostavno vijačenje in spreminjanje lege posameznega vijaka, kar s pridom uporabimo za naš namen. V teh utorih se namreč nahajajo vijaki, ki nosijo škripce, te pa moramo pri delu stalno prilagajati velikosti in obliki ob- delovanca. Izdelava priprave Pripravimo dva aluminijasta profila 20 x 20 mm dolžine 1050 in 1025 mm. Iz aluminijaste kvadratne cevi 20 x 20 x 25 mm odrežemo nastavek, ki bo služil kot nosilec šarnirja med obema profilo¬ ma. Ena stranica je odrezana pod kotom, ki določa največji kot nagiba priprave, na vogalu pa je izvrtana luknja 0 4 mm, ki predstavlja vrtišče. Z vijakom M 5 x 7 ga privijemo na daljši aluminijast profil. Iz kosa medenine izrežemo drugi del šarnirja. Prečno vanj prav tako izvrta¬ mo luknjo 0 4 mm, po sredini pa 0 5 mm, ki jo na zunanji strani povrtamo na 9 mm. V to odprtino se mora skriti gla¬ va imbusnega vijaka M 5 x 25, s katerim ta del privijemo na krajši del aluminija¬ stega profila. Ti profili imajo na sredini luknjo 4 mm, ki je kot nalašč, da vanjo vrežemo navoj M 5. Oba profila zdaj spojimo z vijakom M 4 x 25, ki tvori os nagibanja. Na drugi strani obeh profilov prav tako v sredinski luknji vrežemo na¬ voj M 5 in vanju privijemo zaklop, ki ga izdelamo iz aluminijaste pločevine de¬ beline 2 mm. Na zgornji (daljši) profil skozi zaklop privijemo vijak z gumbom, ki nam utrdi pripravo med transportom ali skladiščenjem. Med delom vijak seve¬ da odvijemo. Štiri škripce iz juvidura izdelamo na stružnici. Prav tako postružimo tudi puše, ki jih izdelamo iz aluminija ali medenine. Puša in škripec se morata lepo prilegati, škripec pa se mora obe¬ nem prosto vrteti. Puša je nekoliko viš¬ ja, kot je debelina škripca, to pa zato, da lahko škripec z vijakom trdno privijemo na svoje mesto, vendar tako, da se pros¬ to vrti. Imbusnim vijakom M 5 x 20, s ka¬ terimi pritrdimo škripce, odpilimo rob na glavi, da lahko prosto drsijo po utoru aluminijastega profila. Glavo vijaka pa odpilimo samo na dveh straneh, da se v utoru ne more zavrteti. Na vrh škripca namestimo podložko in vse skupaj pri¬ vijemo s krilno ali gumbno matico M 5. Dva škripca sta na zgornji strani profila, dva pa na navpični stranici. Škripca in sponke za žico preprosto pomikamo vzdolž priprave s popuščanjem gumbne matice. Sponke za pritrditev napajalne žice izdelamo iz dveh kosov akrilnega stekla. 18 Na spodnjem profilu se nahajata dva vijaka s sponkami za žico. Vijaka enako kot za škripce obrusimo, da se prosto gibljeta po utoru. Namesto škripcev si izdelamo sponke za žico iz akrilnega ste¬ kla, ki mora biti prozorno, da bomo med delom lahko skozenj videli številke na letvi. Potrebujemo štiri sponke, ki jih po dve skupaj s krilno ali gumbno matico privijemo na spodnji profil. Na spodnjo sponko prilepimo kos akrilnega stekla, ki se ujema z utorom na letvi, in s tem preprečimo vrtenje sponke. Na spodnji profil moramo narisati še skalo, po kateri določamo odstotke globine krila, ki ga režemo. Dolžina pri¬ prave je zasnovana tako, da so posamez¬ ne črtice med seboj oddaljene natanko 1 cm. Meriti začnemo v vrtišču in nada¬ ljujemo proti koncu profila, dokler ne izmerimo 100 cm. Na razmikih po 1 cm z alkoholnim flomastrom narišemo črti¬ ce in jih oštevilčimo. Še bolje je po čr¬ ticah zapiliti plitev utor s fino trikotno pilo, da so oznake trajne in se sčasoma ne zbrišejo. Da bomo pripravo lahko pritrdili na mizo, na obe strani zgornjega profila pritrdimo modelarsko spono. V spono zvrtamo luknjo 5 mm in jo povrtamo, da se v utor lahko skrije glava vijaka M 5 x 7 z vgrezno glavo. Lok za napenjanje žice Pri tej pripravi si moramo izdelati poseben lok za napenjanje grelne žice. Klasična žaga, ki smo jo opisali v prejš¬ nji številki za to tehniko rezanja ni upo¬ rabna. Ta žaga leži na mizi in s pomočjo kolesa nežno drsi po površini. Zato je sila žice, ki drsi po šabloni zelo majhna in s tem tudi trenje. Žaga ima kolo samo na sredini, da se lahko prosto nagiba in marec 2006 mr MODELARSTVO Pregib priprave in pritrdilna spona mi 7 marec 2006 Zaklop na koncu priprave pritrdimo zgumb- no matico. Škripec se mora prosto vrteti, da omogoča neovirano gibanje napajalne žice. 19 MODELARSTVO w I s tem omogoča optimalno lego grelne žice vzdolž šablone. Kraki žage morajo biti nekoliko daljši, kot je največja glo¬ bina krila, ki ga režemo. Na žagi tudi ne potrebujemo električnih priključkov, saj se grelna žica napaja prek vrvic, ki vle¬ čejo žago skozi obdelovanec. Za osnovo uporabimo aluminijasto kvadratno cev 20 x 20 mm dolžine 800 mm. Na vsaki strani zvrtamo po dve luknji premera 8 mm. Na zgornji strani sta luknji od roba oddaljeni 16 mm, na spodnji pa 14 mm. V luknje vstavimo dve izolacijski puši, ki ju postružimo iz juvidura. Puši sta nameščeni pod ko¬ tom, vanju pa vstavimo jekleno žico pre¬ mera 5 mm in dolžine okoli 320 mm. Uporabimo kar tisto, ki je namenjena za bajonete pri krilih letalskih modelov. Na konceh jeklene žice zbrusimo utor, ka¬ mor bomo lahko privezali grelno žico. Uporovno žico privežemo na en krak in oba kraka jeklene žice toliko napnemo, da sta njena konca vzporedna z luknjami na loku, nato nasprotni konec uporovne žice pritrdimo še na drugi krak. Iz kosa aluminijastega profila izre¬ žemo še vilice za kolo in ga s pomočjo Izolacijska puša, v katero vstavimo jekleno žico, sega nekoliko navzven. dveh votlih kovic pritrdimo na sredino loka. Iz juvidura postružimo kolo in ga z vijakom M 3 x 25 privijemo na vilice. Kolo se mora prosto vrteti. Na oba kon¬ ca loka vstavimo še dva plastična čepa in žaga je gotova. Kolo na sredini loka omogoča neomejeno drsenje loka po površini. Napajanje Grelna žica se napaja prek dveh tan¬ kih in mehkih izoliranih žic, ki imata na enem koncu prispajkane krokodilske sponke, in sicer manjše s poudarjenim prednjim zobom, da lepo primejo grel¬ no žico. Žici naj bosta dolgi okoli 130 cm, premer izolacije pa okoli 1 mm. Za¬ radi velike upornosti grelne žice (okoli 6 do 8 omov na dolžino 1 metra) je tako tanka žica povsem ustrezna za napaja¬ nje. Na drugem koncu žic si naredimo podaljšek, ki bo segal do napajalnika. Ta je enak, kot smo ga opisali v prejšnji številki. Rezanje S pomočjo klasične žage izrežemo blok stirena, ki ustreza obliki krila na¬ črtovanega modela. Na blok z bucikami pritrdimo spodnji šabloni in ga postavi- Uporovno žico preprosto zavežemo okoli utora na jekleni žici. mo na ravno mizo ter po vsej površini enakomerno obtežimo. Če je krilo na enem koncu širše kot na drugem, izra¬ čunamo, za koliko je ožji del manjši od širšega in ga izrazimo v odstotkih. Širši del ima vedno vrednost 100 %. Primer: Če imamo krilo, ki je v kore¬ nu široko 25 cm in na ožjem delu 17,5 cm, sledi, da ima šablona na širšem delu 100 %, na ožjem pa 70 %. Ti podatki so potrebni za pravilno nastavitev škrip¬ cev na pripravi in s tem pravilno vleko grelne žice vzdolž šablon. Žago pritrdimo na rob mize. Blok, ki ga želimo rezati, naj ima simetralo vzporedno s pripravo. Zgornja škrip¬ ca nastavimo tako, da bosta okoli 2 cm zunaj stiropornega bloka. Sponke za žico in bočna škripca zdaj nastavimo na vrednosti, ki smo jih izračunali. En škripec je vedno na 100 %, drugega pa v našem primeru nastavimo na 70 %. Lok z grelno žico postavimo na mizo in žico naslonimo na prednji rob šablon tako, da se bo dotikala gradiva. Na vsaki 800 MODELARSTVO Pred rezanjem profila izrežemo bloke ekspandiranega polistirena. Zgornje škripce nastavimo tako, daje napajalna žica pravokotna na pripravo. Z bucikami pritrdimo najprej spodnji del šablon. Stranske škripce nastavimo na vrednosti, ki smo jih izračunali, in napajalno žico pritrdimo s sponkami. Grelno žico nastavimo na rob obdelovanca in jo s krokodilčkom povežemo z napajalno žico. strani s krokodilčki pritrdimo napajal¬ no žico in jo napeljemo čez škripce. Na širšem delu teče žica čez zgornjega na bočni škripec in nato prek sponk nav¬ pično navzdol. Žica v sponki mora biti poravnana točno na črtici, ki predstav¬ ljata 100 %. Druga žica gre prav tako čez zgornji in bočni škripec ter prek sponk, ki sta nastavljeni na vrednost 70 %. Obe 7 žici morata biti enako napeti, pri čemer pa ni treba pretiravati. Žico napnemo le toliko, da se uporovna žica lepo poravna s sprednjim robom stiropornega bloka. Druga dva konca žic pritrdimo na po¬ daljšek in tega na napajalnik. Na desni strani priprave odvijemo vijak in s tem sprostimo zaklop. Zdaj samo še priklju¬ čimo električno napetost in počakamo, da grelna žica lepo zareže skozi stiren. Pritrdimo še drugi del šablon in posto¬ pek ponovimo. Kadar režemo krilo, ki ima na obeh straneh enako globino, obe napajalni žici pritrdimo prek ene sponke, ki se na¬ haja na 100 %. Ko odrežemo eno polovi¬ co krila in nadaljujemo z drugo, ugotovi¬ mo, da je širši del sedaj na drugi strani. V tem primeru samo ponovno povlečemo napajalni žici čez škripce. Nič ne de, če se pri tem med seboj križata. Pri močno zoženih krilih se lahko pojavi tudi teža¬ va, da žica na krajšem delu nekoliko pre¬ hiteva. Vzrok tega je, da žica, ki počasne¬ je drsi prek šablone hitreje tali gradivo, zato se ta manj upira prodiranju žice. Pomaga, če nekoliko zmanjšamo elek¬ trični tok ali z roko zaustavljamo lok na Zaklop sprostimo. krajšem delu. Pri tem bodimo pazljivi, da loka preveč ne oviramo, le toliko, da napajalna žica ostane napeta. Hitrost žice skozi material naj ne presega hitrosti 1 cm/sek. Počasneje kot žica reže, lepši in natančnejši je izdelek. Pri večji hitrosti, ko je žica zelo vroča, stali tudi več materiala okoli sebe zato je sredica nekoliko tanjša, kot želimo. Trm marec 2006 29 MODELARSTVO Priprava je pripravljena na rezanje in lahko priključimo električni tok. Žica počasi zdrsi čez šablone. Ko je spodnja ploskev odrezana, pritrdimo še zgornji del šablon. Z enakimi nastavitvami priprave odrežemo še zgornjo ravnino. Krokodilček na napajalni žici mora drseti vzporedno s šablono. Če so nastavitve v redu, mora grelna žica na obeh straneh hkrati kon¬ čati delo. 1. korak - rezanje spodnje konture \ bucike \ spodnja šablona 5. korak - končno obdelano krilo Postopek izdelave krila s sredico iz stirena 30 marec 2006 TEM 7 MODELARSTVO Hitrost spreminjamo z jakostjo električ¬ nega toka. Logično je, da za rezanje sti- rodura potrebujemo večji tok kot za re¬ zanje stiropora, saj ima večjo gostoto. Z Film stopljenega polistirena, ki nastane na zadnjem robu, odrežemo s skalpelom. nekaj poskusi bomo hitro ugotovili pra¬ vo nastavitev jakosti električnega toka. Zaradi majhnega pritiska žice na ša¬ blono, enakomernega vleka in gretja žice samo v razdalji, ki jo potrebujemo, je odrez popolnoma brezhiben. Pri re¬ zanju stirodura, ki ima profilirano po¬ vršino, se celo opazi struktura materi¬ ala, kako se je med širjenjem v kalupu ohlajal. Pri stiroporu tega efekta ni, ker stiropor oblikujejo v velike bloke in ga kasneje razrežejo na tanjše rezine. Za grelno žico uporabljamo izključ¬ no uporovno žico in ne jeklene, kar za¬ govarja veliko modelarjev. Jeklena žica ima majhno upornost, zato so napajalni tokovi večji, teh pa tanka napajalna žič¬ ka ne prenese in se začne segrevati. Po¬ zorni bodimo tudi na material, iz kate¬ rega bomo izdelovali šablone. Ta mora biti čim slabše toplotno prevoden. Naj¬ boljši material je kaširani vitroplast ali pertinaks, ki se uporablja za tiskana vezja, za manjše serije pa lahko šablone izdelamo tudi iz trde vezane plošče ali ultrapasa. Morda bo kdo imel težave z nabavo aluminijastih profilov z utori, ki se upo¬ rabljajo za strojne konstrukcije. Pri tem modelarska iznajdljivost ne sme poznati meja. Z nekoliko spremenjeno konstruk¬ cijo se enaka priprava lahko naredi tudi iz aluminijastih karnis za zavese, ki jih pritrdimo na aluminijast kotnik. 3Qic?9w9olQO 33a© JURE JUREČIČ Maketarji, ki izdelujejo makete ladij in letal, pogosto po¬ trebujejo najrazličnejše dele, ki so narejeni iz tankih žic. Da bi bili ti izdelki čim bolj natančno in lepo narejeni, si pomagajo z raznovrstnim orodjem. Eno takih je priprava za oblikovanje oziroma krivljenje žic do debeline 4 mm. Preprost pripomoček, ki ga predstavljamo, je predviden za krivljenje žice do pravega kota in tudi nekoliko več. Izvrtani ima samo dve osnovni luknji, dodatne pa odvisno od oblike iz¬ delka po potrebi izvrtamo sami. Da nam žice pri krivljenju ne vleče naprej, ob robu priprave izvrtamo luknjico (rdeča pika na sliki), v katero vstavimo pravokotno upognjen delček žice. Z vijakoma pritrjena črna ploščica, ki je vidna na pripravi, služi kot podpora žice, da nam je pri krivljenju ne odmika. Ploščica ima dva utora, da jo lahko premikamo in prilagodimo debelini žice. Če nočemo, da bi na žici ostale sledi krivljenja (pri tako tankih žicah jih ponavadi ni opaziti), ali če bi radi večji radij krivine, na krivdna zatiča ročice nataknemo vrtljiv obroček ustreznega premera. Pri tem moramo temu primerno povečati razmik med zatičema. Za zatiča lahko uporabimo jekleno žico 0 4 mm, stebla svedrov ipd. Ker so obremenitve zelo majhne, ni potrebe po kakih močnejših materialih. Če pa bomo krivili žico iz kakovostnejšega jekla (nerjavno) ali žico premera nad 4 mm, je zaželen močnejši zatič (npr. steblo svedra), priprava pa naj bo za tak namen ustrezno večja in močnejša. Prednost predstavljene priprave je, da krivljenje poteka v isti ravnini. Pri oblikovanju žice s kleščami imamo s tem lah¬ ko težave. Naprava ima na vogalih luknje za pritrditev na večjo ploščo, če to seveda želimo. Za izdelavo priprave potrebujemo: - kos ploščatega jekla debeline 6-8 mm velikosti približno 80 x 180 mm, - kvadratno jeklo 10 x 10 x 40 mm, - okroglo jeklo 0 6 x 200 mm, - nekaj vijakov M 4 ali jekleno žico 0 4 mm za zatiče, - ploščato jeklo 3 x 20 x 60 mm, - navojni sveder M 4, - dva vijaka M 4 x 8. Predlagani pripomoček za krivljenje žice naj služi zgolj kot izhodišče, ki ga glede na svoje zahteve lahko še dopol¬ nite in opremite z drugimi potrebnimi dodatki. mi' marec 2006 31 MAKETARSTVO Mapotkl sa IzdeaTO diram Drevje - listavci v večjih merilih PRIMOŽ DEBENJAK Foto: A. Kogovšek V februarski številki smo se seznanili z izdelavo listavcev v manjših in srednjih merilih. Tokrat pa se bomo spoprijeli z iz¬ delavo listnatih dreves in grmov v velikih merilih, kjer približni prikaz krošnje ne za¬ došča in se morajo videti posamezni listi. Liste lahko izdelamo iz različnih materia¬ lov od praproti do fotojedkane kovine. Deblo in veje Za deblo in veje uporabimo enake me¬ tode, kot smo jih opisali v februarskem nadaljevanju, s tem da je zaradi večjega merila vse skupaj večje in da se moramo bržkone bolj potruditi pri podrobnostih, na primer pri lubju. Preden se lotimo dela, moramo tudi vedeti, kolikšna sme biti naj¬ večja višina našega izdelka, ki ga bomo na koncu seveda hoteli zaščititi pred prahom, zato moramo preveriti, ali imamo v vitrini dovolj prostora zanj. Če je višina naše dio- rame ali vinjete za nekaj centimetrov nižja od razmika med policama, je to v redu, če pa je le za nekaj milimetrov višja, smo v težavah. Pri večjih merilih je točna izmera prostora v vitrini še toliko bolj pomemb¬ na, ker moramo dobro izkoristiti prostor, saj bi prenizko drevo lahko delovalo nere¬ alistično, po drugi strani pa naš razstavni predmet ne sme biti previsok. Upoštevati moramo tudi, da upodabljamo mlajše dre¬ vo, ker bi bilo visoko staro drevo verjetno previsoko glede na druge prvine na vinjeti oziroma diorami. V velikem merilu bodo to v glavnem figure in manjša vozila, pred¬ vsem figure pa bi se pod visokim dreve¬ som izgubile, še posebej če gre za vojake v maskirnih uniformah. Preprosta rešitev je upodobitev posušenega, polomljenega drevesa brez vej in listja, ki je kljub soraz¬ merno debelemu deblu precej nizko. Toda to se obnese samo enkrat ali dvakrat. Če bomo vitrino napolnili s 120-milimetrski- mi figurami, ki bodo vse stale ob štorih in odmrlih drevesih, bo vse skupaj delovalo precej čudno. V velikem merilu je bolj kot v manjših merilih pomemben prikaz lubja. Tako ima recimo hrast bolj grobo lubje, medtem ko je lubje pri bukvi zelo gladko. Ker spričo omejene višine, ki jo imamo na voljo, naj¬ brž ne bomo delali zelo visokih in starih dreves, take razlike vseeno nimajo tolikšne teže, saj se struktura lubja pri mladih dre¬ vesih med seboj manj razlikuje. Jasno je, da imajo nekatera drevesa zelo specifično barvo lubja: pri bukvi je sivo, pri brezi je deloma belo, pri mladih drevesih bolj kot pri starih. Brezovo lubje je zanimiv izziv za maketarje, večinoma je razpokano in te razpoke so temne, lubje na teh mestih je bolj raskavo, medtem ko so beli deli zelo 120-milimetrska figura samuraja na pod¬ stavku. Posušeno, okleščeno drevo je nareje¬ no iz korenine. zdi tako zelo pomembno, katero drevo prikazujemo, se pač odločimo za listje, ki ga bomo znali in zmogli narediti. Pri tem moramo seveda paziti, da se listje in lubje skladata. Če imamo nekakšne »običajne« liste in srednje hrapavo lubje, s tem ne bo težav. V nasprotju s pričakovanji je dokaj eno¬ stavno prikazati hrastovo listje. Ena od pra¬ proti, ki rastejo v naših krajih, je namreč skoraj idealna za to. Pahljače praproti na¬ beremo poleti in jih posušimo. Sveže in ze¬ lene se bodo hitro začele kodrati, tako da jih moramo vstaviti med dva lista papirja in obtežiti s težjo knjigo. Če pa naberemo že delno posušene, bo s tem manj težav. Priporočljivo jih je sušiti nekaj mesecev (če smo jih stisnili med listi in obtežili, jih moramo čez nekaj dni vzeti ven, da ne za¬ čnejo plesneti), ker šele tedaj vidimo, ali se bodo dobro ohranili, ali se bodo močno kodrali ipd. »Liste« velja pobarvati, da se ne bodo preveč spreminjali. Na slikah vidimo figuro rimskega legionarja pod mladim hrastom, narejenim iz gabrove korenine, s hrastovim listjem iz praproti. Ko sem jo utrgal, je bila praprot napol posušena in je bila nekako olivno zelene barve. Pozneje se je do konca posušila in dobila barvo, ka¬ kršna je na sliki. Vinjeto sem izdelal pred devetimi leti in listi se v tem času niso bi¬ stveno spremenili, čeprav niso bili pose¬ bej zaščiteni z barvo ali lakom. Vseeno pa priporočam, da take izdelke zaščitite z mat lakom. so lahko zelo različni. Divji kostanj ima recimo povsem drugačne liste kot breza. Liste običajnejših oblik, kot jih imajo de¬ nimo breza, bukev ali gaber, je lažje prika¬ zati kot zelo značilne liste, kakršne imajo hrast, javor ali divji kostanj. Če se nam ne Rimski legionar pod mladim hrastom. Skupna višina je nekaj manj kot 40 cm. gladki. Bele dele lubja lahko prika¬ žemo z gosto belo barvo ali pa tudi s cianoakrilatnim lepilom, ki ga na¬ našamo na tenko v majhnih zaplatah in ga potem zaliva¬ mo z vodo, od če¬ sar pobeli. Slednja metoda je precej zahtevna, zato je primerna za bolj iz¬ kušene in spretne. Listje Listi posamez¬ nih drevesnih vrst 32 marec 2006 mr MAKETARSTVO Iz takih naravnih materialov lahko naredimo javorove liste. Posušena praprot, s katerimi lahko ponazorimo hrastove liste, pa tudi praproti v različnih merilih. Hrast od blizu. Lepo se listov, za drugačno listje pa bo treba pose¬ či po drugih rastlinah. Če poleti hodimo v naravo in smo pri tem pozorni na rastlin¬ stvo okoli sebe, bomo našli marsikaj upo¬ rabnega, seveda pa bodo to v glavnem niz¬ ke rastline, tako da listov ne bo na pretek - a vendar dovolj za kak grm ali za prikaz odpadlega listja na tleh. Precej težko je narediti prepričljive ja¬ vorove liste, ki pa bi bili zaradi zanimivih barv jeseni, ko odpadajo, še kako zanimi¬ vi za kako avtomobilsko dioramo, zato se splača potruditi. Zelo lepo denimo deluje odpadlo rumeno listje na modrem avto¬ mobilu. Zanimiv efekt bi dobili tudi z delo¬ ma rumenim in deloma rdečim listjem. Nekateri proizvajalci fotojedkanih do¬ datkov ponujajo tudi liste v različnih me¬ rilih. Listi so videti lepi, vendar so preveč ploščati in enakomerni, pa še malo jih je v enem kompletu, tako da je njihova uporab¬ nost omejena. Imajo pa to prednost, da jih zagotovo ne bo načel zob časa. Praprot ima to prednost, da že na majhnem številu »pahljač« dobimo zado¬ stno število listov za manjše drevo ali večji grm, žal pa nam praproti nudijo možnost ponazoritve samo »običajnih« in hrastovih razširjenem merilu 1 : 35, lahko upodo¬ bimo tudi druge rastline. Laže kot V manj¬ ših merilih bomo naredili cvetoče rastline - najprimernejša surovina bodo so’čvetja travniških rastlin, pri katerih so posamez¬ ni cvetki yideti kot pomanjšani- cvetovi. Tudi gobe bodo šele v velikem merilu res opazne. Take podrobnosti nam lahko zelo izboljšajo izdelek in tudi uravnovesijo kompozicijo, če je to potrebno, vendar pa moramo paziti, da z njimi ne bomo preti¬ ravali, saj bo potem vse skupaj načičkano in nestvarno. Vremenski pojavi v velikih merilih Zlasti v večjem merilu lahko dodamo tudi nekaj vremensko vezannih prvin, kot je na primer sneg (ki ga v tej seriji še nis¬ mo podrobno spoznali). Sicer je res, da lahko sneži tudi poleti (starejši Ljubljanča¬ ni se še dobro spomnijo junijskega snega, ki jih je neprijetno presenetil pred nekaj desetletji), a se načeloma držimo pravila, da večinoma sneži v hladnem delu leta, ko na drevju ni več listja, če pa že je, je to po¬ sušeno in rjavo. Naš izdelek lahko okrasi¬ mo tudi s kako lužo ali manjšo zaledenelo površino, medtem ko se prikaz dežja (ali mokrega listja takoj po dežju) zdi bistveno zahtevnejši, čeprav bi bila dobro narejena vinjeta z vojaki, ki vedrijo pod drevesom, gotovo izredno zanimiva in realistična. Druge rastline v večjih merilih Načeloma velja vse tisto, kar smo spo¬ znali že v prejšnji številki, poudariti pa je treba, da čim večje ko je merilo, tem bolj hvaležno je prikazovanje podrobnosti, ki v manjšem merilu ne bi prišle do izraza. Poleg trave, ki se je tudi v velikih merilih lotimo podobno kot v za vojaštvo najbolj Ena od vej z listi. Priporočljivo je prikaza¬ ti mlajše drevo jeseni, ko ima manj listja. Odrasla drevesa imajo namreč okoli dvesto tisoč listov. 33 ELEKTRONIKA Preizkciševalnik servomehanizmov JERNEJ BOHM Ko sem se nedavno tega ukvarjal s sa¬ mogradnjo naprave za radijsko vodenje modelov in nekaterih servonapravic, sem kaj hitro spoznal, da brez nekakšne naprave za simulacijo vhodnega signala servomehanizma pač ne bo šlo ... Samo¬ gradnja RV? Da, prav to! V zadnjem času se je zgodilo nekaj, kar bo vsaj za nekaj časa spet oživilo naše delavnice. Kar lepo število proizvajalcev že ponuja od- dajniške in sprejemniške hibridne čipe, in to za nekaj tolarjev. Ker so njihove iz¬ hodne moči izredno majhne, praviloma okoli 10 mW, za tako napravo ne potre¬ bujemo dovoljenja za delovanje, vendar pa smejo delovati le na določenih frek¬ vencah (območja 434 MHz, 868 MHz in 2,4 GHz). Načrtovanje se je s tem strnilo na raven neproblematične blok sheme. Radijski čip obravnavamo kot črno ška¬ tlo z bolj ali manj standardnim poda¬ tkovnim vhodom na oddajniški strani in izhodom na sprejemniški strani. Pri¬ vlačna stran dovoljenih frekvenc so tudi izredno kratke antene, ki so praviloma kar integrirane v samo napravo, tako da jih na zunaj sploh ne opazimo več. Ta tehnologija tudi radijskega vodenja ne bo zaobšla! V marsikateri reviji že opazi¬ mo prve načrte. Seveda se odpira vrsta vprašanj, ki nanja še nimamo zanesljivih odgovorov, nekaj možnih odgovorov pa bo prišlo prav iz domačih delavnic. Velik problem so motnje, in prav te so mi povzročale JlUUl Standardna oblika PPW signala, ki jo ustva¬ ri (večkanalni) oddajnik. V razdalji med impulzi se skriva zahtevani položaj ročic po¬ sameznih servomehanizmov. 34 hude preglavice pri izdelavi osnovnih al¬ goritmov. Za preizkušanje delovanja zve¬ ze sem nujno potreboval čist PPM-signal. Njegova oblika, ki je skoraj že modelar¬ ski standard, je zagotovo znana sleher¬ nemu uporabniku radijskega vodenja modelov. Razdalja med posameznimi impulzi skriva informacijo za krmiljenje servomehanizmov. Tako 1,5 ms širok de- kodiran impulz pomeni nevtralno lego krmilne ročice servomehanizma, 1,0 ms skrajno levi (ali desni) položaj oz. 2,0 ms skrajno desni (levi). Odstopanja pri posameznih proizvajalcih so izredno majhna (glej preglednico!). Zakaj potrebujemo PPM-signal brez motilnih primesi? Ko se ljubitelj radij¬ skega vodenja modelov odloči za samo¬ stojni razvoj naprave, ki mu bo omogo¬ čala brezžično vodenje, vsaj na začetku potrebuje idealne razmere za primer¬ jalno testiranje izdelka. Šele potem, ko je z rezultatom popolnoma zadovoljen, pride na vrsto tudi obvezna nadgradnja za primer motenj. Na prvi stopnji razvo¬ ja je treba izključiti možnost, da težave povzroča skrita napaka v programski opremi. S podobno problematiko se srečamo tudi tedaj, ko želimo izključiti nezanesljivo delovanje ene izmed enot za radijsko vodenje. Za testiranje servo¬ mehanizma sicer zadostuje že sama ra¬ dijska naprava: preprosto premaknemo ročico na oddajniku in opazujemo od¬ ziv na sprejemnik priključenega servo¬ mehanizma. Tak pristop pa odpove ob dolgotrajnem preizkušanju. Kadar koli se človeka poloti sum, da je za občasno nezanesljivo delovanje morda kriv ser¬ vo, je dobrodošel avtonomni preizku- ševalnik. Naštel bi lahko še nekaj prime¬ rov, a čisto po nepotrebnem. Tistemu, ki ve, kje ga čevelj žuli, je vse jasno. Kdor pa tovrstnih izkušenj še nima, mu bo prebiranje prispevka, upam, v prijetno razvedrilo. Shema preizkuševalnika Zaradi mikrokontrolerja je shema bolj ali manj preprosta, čeprav delova- Nastavitve širine in frekvence krmilnega impulza se pri različnih proizvajalcih med seboj nekoliko razlikujejo, a v praksi je možna praktično katera koli kombinacija oddajnika in servomehanizma, poskrbeti moramo le za ustrezen prilagoditveni konektor. marec 2006 TTHII ? ELEKTRONIKA Shema impulznega napajalnika nje same naprave (preizkuševalnika) niti ni tako zelo preprosto. Vendar to ni nekaj, kar bi nas moralo skrbeti. Čip U 2 lahko obravnavamo kot vsako drugo (neprogramirljivo) integrirano vezje, ki ga enostavno le vgradimo v vezje. Na voljo so trije načini delovanja, ki jih izberemo s postavitvijo ročice stikala S 1. Glede na to, kako je stikalo postavljeno (glej vhoda GP 0 in GP 1), steče ustrezen simulacijski program, ki se nato periodično ponavlja. Če je S 1 v srednjem položaju, tedaj se na izhodu U 2/7 pojavi impulz, katerega širino do¬ ločimo s potenciometrom P 2 (od 0,8 ms do 2,2 ms, s približno 1,5 ms za zlato sredino). S potenciometrom P 1 nastavimo ve¬ likost napetosti »baterije«, ki napaja ser- vomehanizem. S tem lahko preverjamo njegovo delovanje v odvisnosti od napa¬ jalne napetosti. Marsikdo je že ugotovil, da stik, ki to omogoča, sodi med elek¬ tronsko klasiko. Za nastavitev/omejitev maksimalne vrednosti služi trimerni potenciometer P 3. Dioda D 3 je tu zara¬ di varnosti in ne dovoli, da bi napajalna napetost komaj za kako desetinko volta presegla +5,6 V. Kljub znatnemu nihanju napajalne napetosti to ne moti delova¬ nja mikrokontrolerja, zanesljivo namreč deluje še pri 2,0 V (maksimum je 6,5 V), česar pa si ne upam trditi za povprečni servomehanizem. LED-dioda D 4 kaže zgolj delovanje vezja oziroma sveti, ko je vezje priključeno na napajanje. Ker celotno vezje napaja 12-V aku¬ mulator, si lahko dovolimo celo dobre 3 V velik padec napetosti na uporu R 1, kar omogoči, da LED-dioda D 2 zasveti na zelo preprost način. Še večji padec napetosti onemogoča dioda D 1. Na ta način hitro preverimo, ali testirana na¬ prava sploh doseže svoje mirovno sta¬ nje. V primeru, da D 2 ne ugasne, ima servo težave z mehaniko. Praviloma ta dioda zasveti le za kratek čas, za čas pre¬ mikanja ročice servomehanizma. Možnosti programske opreme Omenili smo, da imamo na voljo tri vr¬ ste simulacij. Za prvo ni dvoma, da mora oponašati funkcijo običajne oddajniške ročice - vsak nagib povzroči ustrezni za¬ suk ročice na servomehanizmu. Druga možnost je neskončno pona¬ vljajoči se vzorec enakomernega pre¬ hajanja iz ene v drugo lego. Hitrost po¬ navljanja določimo s potenciometrom. S pozornim opazovanjem bomo hitro opa¬ zili, ali se preizkušani mehanizem zatika v kakem položaju, in v kakšnih okolišči¬ nah. Naj spomnim, da poleg frekvence lahko nastavimo tudi velikost napajalne napetosti. Tretja možnost je dinamični test, ki posnema krmiljenje servomehanizma med vožnjo. Testni niz je sestavljen iz počasnih in hitrih premikov iz nevtral¬ ne lege. Na tem mestu se ne bomo spuščali v posamezne programske rešitve, ki so shranjene v datoteki SERVOtest.HEX (za informacijo, gre za različico 2). Vzeli jih bomo zgolj v vednost. Izdelava preizkuševalnika Najprej si priskrbimo vse elektronske dele iz seznama komponent, da preveri¬ mo, ali predlog tiskanega vezja ustreza. Tiskanina je enostranska, brez prevezav. Vzorec na risbi je dovolj enostaven, da ga lahko celo prostoročno prerišemo na kaširani pertinaks. Pri tem uporabimo vodoodporni flomaster (npr, Edding 780). Priporočljivo je prej izvrtati luk¬ njice v spajkalnih otokih (sveder d = 0,8 mm). Neporisano, oz. nezaščiteno povr¬ šino odstranimo z nekajminutnim »na¬ makanjem« v eni izmed jedkih tekočin, ki jo pripravimo po navodilih proizva¬ jalca. Izjedkano tiskanino nato le še do¬ bro speremo v tekoči vodi in očistimo z vodnobrusilnim papirjem. Največ dela bo zagotovo z izdela¬ vo ohišja. Pri tem si pomagamo z risbo mreže ohišja. Uporabimo 2 mm debelo aluminijasto pločevino. Ohišje eloksira- mo (pri galvanizerju). Na dobro očiščeno tiskanino že lah¬ ko prispajkamo posamezne komponen¬ te. Vrstni red ni pomemben, čeprav ima¬ jo mnogi elektrotehniki točno določen vrstni red. Pa vendar, oba potenciome¬ tra, P 1 in P 2, ter stikalo S 1 bomo pri- spajkali nazadnje. Omenjene elemente bomo najprej ohlapno pritrdili na ohiš¬ je, jih nato spojili s tiskanino, previdno privili matice in jih šele nato prispajkali. Neupoštevanje tega priporočila se uteg¬ ne hudo maščevati. mi 7 marec 2006 35 hanizmi so grajeni tudi za višjo delovno napetost, in če bi želeli testirati tudi te, potem je najbolje, da diode D 3 niti ne vstavimo ter hkrati nekoliko zmanjšamo vrednost upora R 2 (npr. 820 Q). Toda pazimo, višje kot 6,5 V zaradi PIC-vezja ne smemo! Ob gumbu P 1 narišemo napajalno skalo, da bomo kasneje lahko kar se le da hitro in preprosto ukrepali. Pomaga¬ mo si z voltmetrom: s P 1 npr. nastavimo 4,8 V in označimo dani zasuk osi poten¬ ciometra. Vse skupaj nato ponovimo še za nekaj vrednosti. Uporaba Seveda bi bilo nadvse imenitno, če bi tudi našo testirno napravo opremili s podobno ročico, kot jo srečamo na od¬ dajniku, a bi pretiravali. Vsakdo se bo moral sam odločiti, kako bo vgradil po¬ tenciometer P 2. Za mikrokontroler U 2 uporabimo podnožje. To je obvezno, če namerava¬ mo napisati lastno programsko opremo. Za nevešče programiranja mikrokontro- lerjev veljajo enaki napotki in ponudba, kot sem jih zapisal v prejšnjih člankih (brezplačno programiranje eno leto po izidu revije). Obstaja tudi možnost, da datoteko HEX naložimo s spletnih strani založbe (http://www.tzs.si). Če jo sami pretipkamo, pa uspešnost preverimo s pomočjo t. i. kontrolne (Checksum) kode. Tu objavljena se mora popolnoma ujemati z izračunano v MPLAB (http:// www.microchip.com). Oba kabelska priključka prispajka- mo neposredno na spajkalne otočke na spodnjo stran tiskanega vezja. Za signal- Programska oprema: SERVOtest.HEX (Checksum=A45C) :020000040000FA :02000000180ADC :1000400066005609860556096600560906055609D2 : 1000500066005609460556096600560926055609E2 :1000600066005609A6055609660056098605560912 :1000700066005609060556096600560946055609E2 :10009000730074005C09B909690972097B09840954 : 1000A0008D0996099F09A809B1094A0AF103560A60 :1000BOOOF203560A040000080400B402020C940083 :1000C000430700087400F1030008F2030008B302BC : 100000000008020093004306260505009300430616 :1000E00026040008040C930043064605070C930001 :1000F000430646040008060C930143060605090C57 :100100009300430606040008080C93004306860586 : 100110000B0C93004306860400080E0C9300430664 :100120008605100C93004306860400080FOC93000C : 1001300043060605110C9300430606040008100C44 :10014000930043064605120C93004306460400083C : 10015000110C930043062605130C93004306260456 :100160000008180C93004307000872007300740025 :10017000000813070008040C92004306A6050EOCA5 : 1001800092004306A604190C92004306A605230C10 : 1001900092004306A6042F0C92004306A6054B0CC2 :0801A00092004306A6040008CA :021FFE00EE0FE4 :00000001FF Mikrokontroler: PIC12F675 ni kabel smo skoraj prisiljeni uporabiti originalni tovarniški izdelek, čeprav zna biti njegova cena zasoljena. Na konektor K 1 jih lahko vzporedno prispajkamo celo več, in to od različnih proizvajal¬ cev. Pri tem pazimo, da ne zamenjamo žic. Čeprav so na voljo le tri, se prav rado zgodi prav to! Napajalni priključek (za zunanjo baterijo) povežemo z ne¬ kim znanim napajalnim konektorjem (ženske izvedbe, možnosti je celo več). Pripadajoči moški konektor opremimo z do 30 cm dolgima izoliranima žica¬ ma preseka 0,25 mm 2 . Opremimo ju z rdečim (+) oziroma črnim (-) kroko¬ dilčkom. Pazimo na pravilno polariteto, ker vezje ni posebej zavarovano pred napačno napajalno priključitvijo. Ba¬ terijo lahko nadomestimo s preprosto napajalno kocko (kar je varneje), ki jo nabavimo v vsaki bolje založeni trgovini Če nameravamo testirati servome- hanizme različnih proizvajalcev, si mo¬ ramo priskrbeti ustrezne priključke (konektorske adapterje). Od tod naprej gre preprosto: s stikalom S 1 izberemo eno izmed testnih možnosti, priklju¬ čimo servomehanizem in napajanje (12 V). S potenciometrom P 1 nastavi¬ mo delovno napetost, s P 2 pa frekvenco oziroma intenzivnost testa ali neposred¬ no upravljanje. Z opazovanjem odziva ročice servomehanizma se skušamo pri¬ bližati vzroku napake, zaradi katere pre¬ izkušamo problematični del RV-napra- ve, oziroma zgolj vsestransko preveriti delovanje nekega servomehanizma ali nove (servo) naprave. Koristno je lahko tudi spremljanje tokovne porabe, ki jo nakazuje »utripanje« LED-diode D 2. Ce ta sveti predolgo, ali celo neprekinjeno, je to že lahko vzrok za ukrepanje in na¬ daljnje raziskovanje. O o o a - £|2 ji + + ji _j a JL O JI O o + Razporeditev napajalnih priključkov na konektorjih servomehanizmov za različne proizva¬ jalce z električnim materialom. Nastavimo jo na zahtevano izhodno napetost (približ¬ no 12 V/250 mA). Nastavitev elektronike Sicer ne obeta nič posebnega, pa vendar sta potrebna dva posega, da nam bo naprava v veselje in ponos. Na izhod¬ ni konektor K 1 med kontakta 2 in 3 (GND) priključimo voltmeter, da bomo lahko spremljali velikost delovne nape¬ tosti servomehanizma. Os potenciome¬ tra P 1 zavrtimo v skrajni položaj v sme¬ ri urnega kazalca, da nato s trimernim potenciometrom P 3 nastavimo mak¬ simum napajalne napetosti (5,2 V). Pri tem moramo biti previdni, ker, ko pre¬ sežemo 5,6 V, začne prevajati dioda D 3. Pri tem se močno poveča tokovna pora¬ ba vezja (mirovalna vrednost ne presega 10 mA). Če tega nikakor ne moremo do¬ seči, potem smo na začetku os P 1 zasu¬ kali v napačno smer. Nekateri servome- TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 1.000 SIT. 36 marec 2006 sobota, 8. april Izobraževalni dan za mlade zveza za tehnično kulturo sloveniie se bo na HEVREKI! 06 predstavila s svojimi dejavnostmi in prireditvijo Dnevi ustvarjalnosti in tehnike. Program bodo sestavljale naslednje vsebine: • letalstvo • astronavtika in astronomija • avtomobilizem • robotika in elektronika • mladi raziskovalci - tehnična področja Vljudno vabljeni! Podrobnejši program: www.zotks.si www.hevreka.si Internetni medijski pokrovitelj @ Najdi.si moja prihodnost ! 06 TEKI 7 marec 2006 pametna okolja od 4. do 8. aprila 2006 Gospodarsko razstavišče. Ljubljana NARAVOSLOVJE Model električnega zwnm MIHA ZOREC Električni tok in magnetno pol¬ je sta nerazdružljiv par. Kjerkoli teče električni tok, se okoli njega oziroma pravokotno (in ne vzporedno, kot bi morda pričakovali) na njegovo smer pojavi magnetno polje. To lahko poka¬ žemo s preprostim poskusom: vodnik priključimo na baterijo, da skozenj steče električni tok in s kompasom preveri¬ mo prisotnost magnetnega polja. Pred preizkusom moramo kompas postaviti tako, da je njegova igla vzporedna z vod¬ nikom (sliki 1 in 2). Magnetni učinek električnega toka omogoča preprosto pretvarjanje elek¬ trične energije v mehansko delo, vendar pa magnetno polje okoli enega vodnika ni kaj dosti uporabno. Njegova magnet¬ na sila resda premaga magnetno silo zemeljskega magnetnega polja in zavrti magnetnico v kompasu, kaj več od tega pa ne zmore. Na srečo se zgodba o mag¬ netnem učinku električnega toka tukaj še ne konča. Prvi eksperimenti so po¬ kazali, da lahko s preprostim navitjem izolirane žice moč magnetnega polja močno povečamo - magnetne sile posa¬ meznih ovojev se namreč seštevajo. Če pa v navitje vstavimo še železno palico (jedro, npr. debelejši vijak) se magnetno polje okrepi, kar še dodatno poveča nje¬ govo učinkovitost. Takemu navitju z že¬ leznim jedrom pravimo elektromagnet. V železu je polno mikroskopskih mag- netkov, vendar pa navzven tega ni čutiti. Domene, kot pravimo tem magnetkom, ležijo namreč neurejeno, zaradi česar se njihova magnetna polja med seboj izni¬ čijo. Če pa železo postavimo v magnet¬ no polje tuljavice ali trajnega magneta, se magnetki usmerijo in tako prispevajo k skupnemu magnetnemu polju. Elektromagnet se od trajnega mag¬ neta razlikuje po tem, da nima stalnega magnetnega polja. To se pojavi šele, ko skozi navitje steče električni tok, kar zlahka preverimo s kompasom (slika 3) ali z drobnimi kovinskimi predmeti. Magnetni učinek električnega toka že vrsto let izkoriščamo na različne na¬ čine: na primer z elektromotorji, zvoč¬ niki in mikrofoni, transformatorji... Ena najpreprostejših elektromagnetnih na¬ pravic pa je zagotovo električni zvonec, ki ga brez težav izdelamo tudi sami. Se¬ veda pa zvonec sam po sebi niti ni tako zelo zanimiv, kot je zanimivo njegovo delovanje. Ste se že kdaj vprašali, kako sploh pride do neprekinjenega udarjanja kla¬ divca po zvoncu? Trik je izredno pre¬ prost. Najlaže si ga ogledamo s pomoč¬ jo slike 4. Primer 1 prikazuje zvonec v mirovanju. Ko pritisnemo na tipko, sklenemo električni krog in električni tok steče skozenj: s pozitivnega (+) pola baterije skozi elektromagnet na kladiv¬ ce, po njem do vzmetnega peresa in čez tipko do negativnega (-) pola baterije. Pri tem se v elektromagnetu pojavi elek¬ trično polje in magnetna sila pritegne kladivce, ki udari po zvoncu. Kladivce kladivce tipka baterija mora biti seveda iz kovine, na katero učinkuje magnetna sila (feromagnetne kovine, npr. železo, cink). Ker se pri tem kladivce ukrivi v smeri elektromagneta, izgubi stik z vzmetnim peresom in elek¬ trični krog se prekine (slika 4, primer 2). Takrat tok preneha teči, elektromag¬ net izgubi magnetno silo in kladivce se povrne v prvotni položaj, toda v trenut¬ ku, ko se dotakne peresa, električni tok spet steče in zgodba se ponovi. Na ta način kladivce udarja po zvoncu, dokler tipko držimo pritisnjeno. Slika 4. 38 marec 2006 TEU 7 NARAVOSLOVJE Izdelava Najpomembnejši del električnega zvonca je elektromagnet. Naredimo ga na debelejšem vijaku (npr. M 8), dolgem vsaj 30 mm. Preden začnemo navijati žico, navoje vijaka ovijemo s papirjem, da ne bi poškodovali izolacijskega laka žice (slika 5). Na vijak nataknemo še pločevinast trak velikosti 60 x 20 mm (slika 6), ki bo služil kot nosilec elektro¬ magneta. Dobro je, če ga z epoksidnim lepilom prilepimo na vijak. Ko se lepilo posuši, navijemo okoli 150 ovojev laki¬ rane bakrene žice debeline 0,2-0,4 mm in pod navitje zakrivimo kovinski trak (slika 7). Med navijanjem na sprednjem koncu nekajkrat nanesemo kapljo ali dve lepila iz toplotne pištole, s čemer navitje utrdimo. Na enak način utrdimo zadnji ovoj. Delo nadaljujemo z izdelavo kla¬ divca. To je sestavljeno iz treh delov: nosilca, tanjšega prožnega traku in kladivca (slika 8). Za prožni del lahko vzamemo kar priključni kontakt izrab¬ ljene ploščate baterije (slika 9)- - No¬ silec (40 x 15 mm) in kladivce (140 x 15 mm) izdelamo iz traku iz pocinkane pločevine. Pri tem je oblika kladivca lahko seveda tudi bolj preprosta, kot jo prikazuje slika 8. V našem primeru je tako oblikovano zaradi boljšega izko¬ ristka prostora, kar bo hitro razvidno iz nadaljevanja. mi marec 2006 Vse tri dele s spajkanjem spojimo in kar s toplotno pištolo prilepimo na kos umetne mase (slika 10). Ob sredino kla¬ divca, približno 4-5 mm vstran, name¬ stimo še elektromagnet. Vzmetno pero naredimo kar iz manj¬ še varnostne sponke. Konico krožno ukrivimo, drugi konec pa prispajka- mo na nosilec iz pocinkane pločevine. Ta del namestimo tako, kot prikazuje slika 11. Zdaj je vse nared za prvi preizkus delovanja. En konec navitja prispajka- mo na nosilec kladivca, drugega pa ovijemo okoli enega izmed priključkov baterije (pred tem ne pozabimo z žice oguliti izolacijski lak). Ce drugi priklju¬ ček žice povežemo s peresom, mora kladivce začeti živahno nihati. V na¬ sprotnem primeru s krivljenjem peresa kladivce nekoliko približamo elektro¬ magnetu. Po uspešno opravljenem preizkusu oziroma nastavitvi delovanja sledi na¬ mestitev zvočila. V našem primeru sta to dve različno dolgi (200 mm in 12 mm) aluminijasti cevki, ki ju preprosto obe¬ simo ob obe strani kladivca (slika 12). Z različno dolgima cevkama dobimo zvonec z dvema tonoma. Cevki prevrta¬ mo in ju z vrvico privežemo na nosilca. Vrvico lahko utrdimo s toplotno pištolo (slika 13). Na koncu z žicami povežemo še tip¬ ko (slika 14) in na zadnji strani nosilne plošče (290 x 70 mm) naredimo še pre¬ prost nosilec za baterijo (slika 15 in 16). 39 PRILOGA MATEJ PAVLIČ Igra sudoku, s katero se po vsem sve¬ tu kratkočasijo že milijoni ljudi, postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljena tudi pri nas. Zato objavljamo načrt in navodila za izdelavo izvirnega pripo¬ močka, ki poleg reševanja omogoča tudi proučevanje igre in sestavljanje novih problemov. Minisudoku je preprostejša izpeljanka osnovne oblike z 9 x 9 polji (glej stran 46), ki jo - oboroženi s svinč¬ nikom in radirko - navadno rešujemo na papirju. Namesto 81 polj jih ima le 36, zato je lažja za reševanje in tudi bolj primerna za (naj)mlajše. Poleg tega jo je mogoče prenašati s seboj. Natančno na¬ rejen izdelek zaradi svoje oblike lahko služi celo kot okras. Gradivo Izdelek je narejen iz lesa: večina delov ohišja je iz 5 mm debele vezane plošče, nekaj kosov je tudi iz 1-1,5 mm debele vezane plošče ali furnirja, 11 mm debele okrogle ploščice s premerom 18 in jih lahko prekopirate neposredno na gladko obrušen kos popolnoma ravne vezane plošče (slika 2). Še največ dela je z zgornjo ploščo (1), v katero je tre¬ ba zelo natančno izvrtati 36 lukenj s premerom 20 mm (slika 3) in z rezljačo izžagati med seboj pravokotne utore za letvice. Pazljivo obrusite vse robove in ploščo prilepite na enako velik kos 1,5 mm debele vezane plošče (2) ter vse skupaj dobro stisnite z nekaj mizarskimi sponami (slika 4). Sedaj pride na vrsto delo, ki še najbolj spominja na intarzi- mm pa so iz buko¬ vega lesa. Številke od 1 do 6 (ali kakšne druge znake, ki jih mora biti seve¬ da prav tako 6) lahko natisne¬ te na papir, izrežete in nalepite ali pa jih z alkoholnim flomastrom črne in rdeče barve napišete oziroma narišete neposredno na ploščice. Mreža med posameznimi polji je ponazorjena z orehovimi letvicami s prerezom 2 x 5 in 4x5 mm. Če takšnih nimate, lahko upo¬ rabite tudi smrekove, saj je pomembno le to, da se po barvi čim bolj razlikujejo od preostale podlage. V skrajnem pri¬ meru lahko črte tudi samo narišete z al¬ koholnim flomastrom. Ohišje je zleplje¬ no z belim lepilom za les in zaščiteno z brezbarvnim lakom na akrilni podlagi. Orodje Preden se lotite izdelave, pripravite škarje, modelarski nož, podlago za reza¬ nje, ročno (ali električno) rezljačo, elek¬ trični vrtalnik z navpičnim stojalom, sveder za les 0 20 mm, fino rašpo, grob in fin brusilni papir, kladivo, nekaj mo¬ delarskih ali manjših mizarskih spon in manjši čopič. Izdelava igralne površine Izdelava igrala za minisudoku na sli¬ ki 1 sicer ni težka, vendar pa je bolje, da popolnim začetnikom pri delu vendarle pomaga kdo od starejših oziroma bolj iz¬ kušenih modelarjev. Vsi glavni sestavni deli so narisani na prilogi v merilu 1 : 1 Električna vrtalnika Black & Decker KR 85 K in KR 110 K Vrtanje je poleg žaganja in brušenja pri delu z lesom, kovinami, umetni¬ mi masami, kamnom in gradbenim materialom nasploh eden glavnih in najpogostejših postopkov pri obdelavi teh gradiv. Zato bi danes že kar težko našli hišo, v kateri med orodjem ni vsaj enega vrtalnika. Ce je bil težak in neroden električni vrtalnik, katerega pogonski motor se je ob vedno enaki hitrosti vrtel samo v desno, še pred 25 leti pravo razkošje, si danes takšnega z možnostjo elektronske nastavitve vrtljajev, vrtenjem v desno ali levo ter s preklopnikom za navadno in udar¬ no vrtanje lahko privošči že vsakdo. Izbira je res velika, cene pa glede na vedno večje zmogljivosti teh pripo¬ močkov povsem sprejemljive. V letošnjem letniku Tima smo opisa¬ li nekaj predstavnikov Black & Dec- kerjevega novega programa XT. Ta električna orodja za obdelavo lesa, ki so prišla na prodajne police oktobra lani, se od tovrstnih izdelkov drugih proizvajalcev že na prvi pogled razli¬ kujejo po posodobljeni obliki. Čeprav ne spadata v to družino, se s precej samosvojo podobo, ki precej odstopa od tiste, ki smo je bili doslej vajeni pri električnih vrtalnikih, ponašata tudi elektronska udarna vrtalnika z ozna¬ ko KR 85 K in KR 110 K (slika 16). Prvi stane 31-200 SIT, drugi pa 33-600 SIT. Ker se razlikujeta zgolj po moči vgra¬ jenega elektromotorja (850 oziroma 1100 W),ju opisujemo kar skupaj. Primerna sta za vrtanje v jeklo (do pre¬ mera izvrtine 13 mm), opeko (do pre¬ mera izvrtine 16 mm) ter les in umetne mase (do premera izvrtine 50 mm). V sodobno oblikovanem ohišju je elektro¬ motor, ki mu z različno močnim priti¬ skom na elektronsko vklopno stikalo spreminjamo hitrost vrtenja od 0 do 1200 oziroma od 0 do 2800 vrt/min, s preklopnikom na levi strani ohišja izbi¬ ramo med navadnim ali udarnim vrta¬ njem, nastavljamo pa lahko tudi smer vrtenja. Opisani orodji se ponašata še z blokado vretena in 13 -mm kovinsko hitrovpenjalno glavo, ki omogoča hitro in preprosto menjavo pribora. K orodju spada dodatni ročaj z omejilnikom glo¬ bine, ki zagotavlja boljšo lego orodja v rokah ter s tem natančnejšo, varnejšo in učinkovitejšo uporabo. Orodju je do¬ dan kovček za shranjevanje in prena¬ šanje. 40 marec 2006 PRILOGA jo: v nastale kanalčke je treba prilepiti ustrezno dolge orehove ali smrekove let¬ vice s prerezom 4x5 oziroma 2x5 mm (slika 5). Ko se lepilo posuši, z brusil¬ nim papirjem tako dolgo obdelujte po¬ vršino, da bo popolnoma gladka (slika 6) . Sledi žaganje stranic in dna (2-4) ter predelnih sten predala za ploščice (6, 7) . Dno predala (5) je iz 1,5 mm debele vezane plošče. Izrez iz sprednje stranice (3) je uporabljen kar kot čelo predala. Na dno (2) prilepite še dva 130 mm dol¬ ga kosa smrekove letvice s prerezom 5 x 5 mm, ki služita kot vodili predala (8). Pri sestavljanju si pomagajte s sliko 7 in kosovnico. Najprej v obod iz štirih stra¬ nic prilepite dno z dvema vodiloma, na Za električne vrtalnike je na razpola¬ go veliko svedrov, ki se razlikujejo po kakovosti, debelini in seveda namenu uporabe. Pod blagovno znamko Plran- ha dobite različno velike garniture vi¬ jačnih svedrov s premerom 0 4, 5, 6, 8 in 10 mm (slika 17, spodaj), na voljo pa so tudi svedri za vrtanje večjih lukenj. Posebnost med njimi je sveder (slika 17, zgoraj), ki omogoča nastavljanje pre¬ mera izvrtine od 15 do 40 mm. Njegova oznaka je X52211, stane pa 3-990 SIT. G-M&M, proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR MOJSTER, Dunajska 125, 1000 Ljubljana, tel.: 01/530-97-22 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor, tel.: 02/461-46-11 MERKUR, Mariborska cesta 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR, Vipavska cesta 53, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/330-32-00 MERKUR MOJSTER, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05/611-40-29 MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo mesto, tel.: 07/371-84-48 MERKUR MOJSTER, Cesta krških žrtev 153 F, 8270 Krško, tel.: 07/488-12-00 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja ter vrtnega orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha m BLACK& DECKER |. n 1 ,74 k J delnn □ cenik za profesionalne krožne žage Delor □ katalog gospodinjskega programa Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si Ime in priimek: Naslov:_ Poštna št. in kraj: mr marec 2006 41 PRILOGA Kaj je sudoku Čeprav je med bralci najbrž le malo takih, ki ne poznajo igre sudoku in njenih pravil, bodo v naslednjih stav¬ kih vseeno našli kaj, česar doslej še niso vedeli. Logična ali miselna (in ne matema¬ tična) uganka sudoku pravzaprav sploh ni japonskega izvora. Prav tako je zmotno prepričanje, da gre za eno izmed miselnih ali logičnih iger, ki so nastale na Daljnem vzhodu že pred več stoletji ali celo tisočletji (kot npr. šah in go), saj je sudoku star le dobrih dvajset let. V 18. stoletju je švicarski matematik Leonhard Euler odkril t. i. latinski kva¬ drat, v katerem se številke v kvadratni mreži pojavijo le enkrat v vsaki vrsti¬ ci in stolpcu obenem. Problem je seve¬ da izvedljiv tudi s črkami, poljubnimi znaki, barvami in celo igralnimi kar¬ tami (slika A). Prvič je bila uganka, ki temelji na tem odkritju, objavljena v Dellovi reviji Math Puzzles and Logic Problems pod imenom »Number Pla¬ če« v poznih 70. letih 20. stoletja. Njen pravi »izumitelj« ni znan, vendar pre¬ vladuje mnenje, da bi to utegnil biti v tem uredništvu zaposleni strokovnjak za logične uganke Walter Mackey. Ko so aprila 1984 v japonskem časopi¬ su Monthly Nikolist prvič predstavili takšno uganko, jo je Kaji Maki, pred¬ sednik podjetja Nikoli Co Ltd. imeno¬ val »Suji wa dokushin ni kagir«, kar bi v prostem prevodu pomenilo »sa¬ motno« oziroma »osamljeno število«. Nekoliko kasneje skrajšano ime je se¬ stavljenka japonskih besed su (števi¬ lo) in doku (ustreznostposameznemu polju). Leta 1986je podjetje Nikoli Co Ltd. registriralo ime »Sudoku« kot bla¬ govno znamko in ob nespremenjenih pravilih reševanja postavilo tudi dve temeljni pravili glede oblike zastavlje¬ nih ugank: število podanih številk ne sme biti večje od 30, razporejene pa morajo biti v simetričnem vzorcu. Igra najbrž nikoli ne bi doživela take priljubljenosti, če ne bi bilo Novoze¬ landca Wayna Goulda, 59-letnega upo¬ kojenega sodnika v Hongkongu, ki je v neki japonski knjigarni opazil delno rešeno uganko sudoku. Razvil je ra¬ čunalniški program za samodejno se¬ stavljanje teh ugank in ga 6 let pozne¬ je predstavil uredništvu londonskega časopisa The Times. Prva uganka vrste sudoku je v njem izšla 12. novembra 2004, le 3 dni kasneje se je za enako potezo odločil The Daily Mail (pod ime¬ nom »Codenumber«), 20. maja 2005 pa je The Daily Telegraph prvič objavil pet ugank z rešitvami. Odtlej softverska hiša Pappocom, ki jo je ustanovil Way- ne Gould, redno sestavlja uganke za številne največje dnevnike. Igri sudoku, ki je v lanskem letu obnorela Britance, nekateri upravičeno pravijo »Rubikova kocka 21. stoletja«. Angleškemu zgledu so nemudoma sledili ameriški časopisi. Tako so septembra lani z rednim vsako¬ dnevnim objavljanjem začeli New York Post (pod imenom »Squared Away«), San Francisco Chronicle in USA Today. Slovenci smo v tem primeru precej pre¬ hiteli preostali svet, saj so se tovrstne uganke pod imenom »Devet« in »Ma¬ gični kvadrat« pri nas prvič pojavile že leta 1999- Danes jih redno objavlja vse več slovenskih dnevnikov in drugih ča¬ sopisov oziroma revij. In v čem je bistvo miselne uganke, ki je v tako kratkem času doživela tolikšno priljubljenost po vsem svetu? Brez dvo¬ ma v kratkih in jasnih pravilih ter do¬ miselni kombinaciji preprostosti in za¬ htevnosti hkrati. Kvadratno mrežo, ki ima navadno 9x9polj, je treba s števili 1-9 (namesto števil lahko nastopajo tudi črke, barve ali poljubni znaki, npr. geometrijski liki) zapolniti tako, da se vsako število v vsakem stolpcu, vsaki vrstici in vsakem manjšem kvadratu velikosti 3x3 pojavi le enkrat. Sudo¬ ku ni matematična uganka - pravza¬ prav vam za njeno reševanje ni treba znati niti seštevati ampak zadostu¬ jejo logični razmislek, standardni pri¬ jemi in malo potrpežljivosti, pri težjih pa tudi nekoliko kombinatorike ozi¬ roma poskušanja in vračanja. Za¬ htevnost uganke je načeloma obratno sorazmerna s številom podanih oziro¬ ma že vpisanih števil: težje jih imajo od 20 do 30, lažje pa tudi čez 30. Za zdaj najmanjše doseženo število po¬ danih števil, ki še privede do rešitve, je 17. Kot je bilo že omenjeno, original¬ na japonska različica igre zahteva si¬ metrično postavitev podanih števil. Zaradi tolikšnega zanimanja so se poleg osnovne različice z 9 x 9 polji hitro razvile tudi številne izpeljanke. Gre predvsem za različno število polj - od 2 x 2 (za najmlajše) in 4 x 4 (za uporabnike mobitelov) do 5 x 5, 6 x 6 (kot je naš primer) in 7 x 7. Bolj zahtevnim so namenjeni problemi s 16 x 16 polji, za zdaj največjo mrežo s 25 x 25 polji pa ponuja japonski Ni¬ koli. Ponekod so številke nadomešče¬ ne s črkami, barvami ali poljubnimi znaki (npr. geometrijskimi liki). Tako kot vse drugo je tudi igra sudo¬ ku dobila žepno elektronsko različi¬ co (slika B); poleg tega je zelo dobro zastopana na internetu. Na voljo so podrobno opisane metode reševanja, vsak dan sveži problemi različnih stopenj zahtevnosti, ki jih lahko na¬ tisnete ali rešujete kar na monitorju (www.free-sudokus. com/), preprosti programi za reševanje in sestavljanje (slika C) ter seveda literatura. Kra¬ tek opis in veliko spletnih povezav na osrednja domača in tuja spletišča vsebuje spletna enciklopedija Wikipe- dia (sl. wikipedia. org/wiki/Sudoku), seznam 50 najbolj obiskanih sple- tiščje objavljen na naslovu www.iner- tiasoftware. com/top50/index_main. php, ogleda vredno pa je tudi spletišče sudoku. 1 st4profitonline. com/sudoku /pappocom-sudoku-serial.php. In še nekaj: če koga skrbi, da bi se po¬ samezni problemi sčasoma utegnili začeti ponavljati, bo ob naslednjem podatku gotovo pomirjen: število vseh možnih mrež pri velikosti 9x9 polj je namreč kar 6.670.903.752.021.072.936.960. marec 2006 mr 42 PRILOGA koncu pa še igralno ploskev s podlago. Ko se lepilo posuši, vse robove gladko obrusite. Prepričajte se, ali predal s čep¬ ki gladko teče in se brez težav zapre (sli¬ ka 8), nato pa izdelek vsaj dvakrat pre- lakirajte (slika 9). Sedaj bodo prišle bolj do izraza tudi orehove (oziroma smre¬ kove) letvice, ki delijo igralno površino na šest enakih pravokotnih delov. Izdelava ploščic Ker bi bilo izrezovanje 36 ploščic iz 10 mm debele deščice preveč zahtevno in zamudno, jih raje naredite iz kupljene metrske bukove palice s premerom 18 mm, ki jo nažagajte na 11 mm dolge koš¬ čke. Najhitreje in najbolj natančno boste to naredili s pomočjo stabilne krožne žage, kakršna je bila opisana v letošnji 5. številki Tima (str. 39). Kdor takšnega orodja nima, naj uporabi običajno šablo¬ no za žaganje pod pravim kotom (slika 10). Čepke zgladite z brusilnim papirjem, da ne bodo imeli ostrih robov (slika 11), nato pa je na vrsti njihovo označevanje s številkami (oziroma kakšnimi drugimi znaki, ki ste jih izbrali). Če niste preveč zahtevni, lahko uporabite kar številke z risbe 12, sicer pa s pomočjo računalnika in tiskalnika naredite takšne po svojem okusu. V vsakem primeru potrebujete dva kompleta s šestkrat po šestimi števil- TTEC 7 marec 2006 kami oziroma znaki, ki jih je treba nale¬ piti na obe strani vseh čepkov. Rdeče slu¬ žijo za začetno postavitev zastavljenega problema, črne pa za njegovo nadaljnje reševanje. Številke izrežite s škarjami ali s šestilu podobnim rezalnikom (slika 13). Ta pripomoček je v modelarstvu še kako uporaben; izdeluje ga Olfa in je naprodaj tudi pri nas. Krožcev na ploščice ni treba lepiti z lepilom, ampak kar z akrilnim la¬ kom. Najprej z manjšim čopičem kanite na ploščico kapljico laka, nato pa nanj pritisnite krožeč in ga spet premažite z lakom (slika 14). Tako ste hkrati prilepi¬ li oznake in prelakirali ploščice. Seveda vse oznake nalepite najprej na eni strani čepkov, ko se lak posuši, pa ves postopek ponovite še na drugi strani. Da bi predalček s ploščicami lažje izvlekli, v luknjico na sredini sprednje strani z dvokomponentnim ali sekund¬ nim lepilom prilepite večjo buciko. Kdor želi, lahko na spodnjo stran v vse štiri vogale nalepi 10 x 10 mm velike koščke tanke gume, ki bodo prepreče¬ vali drsenje igralnega pripomočka po gladki podlagi. S tem je naš minisudoku narejen in pripravljen za uporabo. Pravila igre in nekaj napotkov Pravzaprav obstaja le eno samo pravilo, ki je (vsaj slišati) skrajno pre¬ prosto: vseh 36 ploščic je treba v plitve vdolbine na igralni površini razpore¬ diti tako, da vsaka vrstica, vsak stolpec in vsak pravokotnik 2x3 vsebuje vse številke od 1 do 6. Ob začetku igre na igralno ploskev položite ustrezno števi¬ lo ploščic s podanimi številkami (slika 15). Da bi se te čim bolj jasno razlikovale od številk, ki jih boste dodajali kasneje, jih v vdolbine postavite tako, da bodo navzgor obrnjene številke rdeče barve. Sledi dodajanje manjkajočih številk črne barve (slika 1). Ob koncu igre ploščice spet zložite v predalček. (Komur se zdi izdelava predalčka prezahtevna ali ne¬ potrebna, lahko iz vezane plošče izdela samo igralno površino z okroglimi od¬ prtinami in podlago (la in lb), ploščice pa spravi v primerno veliko vrečko.) Za začetek si oglejte spletišče z naslo¬ vom www.dailysu.doku. co. uk/sudoku/ kids/, ki je posvečeno predvsem proble¬ mom z 2 x 3 polji, še mnogo več proble¬ mov vseh mogočih velikosti, oblik in po- doblik ter stopenj zahtevnosti pa je na voljo na naslovu www.menneske.no/su- doku/2x3/eng/. S pomočjo objavljenih problemov in rešitev boste kaj hitro tudi sami ugotovili, da je povprečno število podanih polj 12; ob še nekaterih drugih veljavnih zakonitostih vam tako ne bo težko tudi brez pomoči računalniškega programa sestaviti lastnih ugank. Igralni pripomoček, opisan v tem prispevku, lahko uporabljate sami, še bolj zabavno pa bo, če jih zberete več in priredite turnir, na katerem vsem tek¬ movalcem hkrati zastavite isti problem, nato pa merite čas, ki ga bo najboljši med njimi potreboval, da se bo prebil do pravilne rešitve. ^T\|. IZDELEK za dom ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN V prejšnji številki revije TIM smo pi¬ sali o izdelavi stoječe svetilke, posvetili pa smo se predvsem izdelavi stojala za¬ njo, napenjanju papirnega senčnika na kovinsko ogrodje in okrasitvi že izdela¬ nega senčnika. Tokrat bomo pokazali, kako se senčnik za visečo svetilko izdela iz kaširanega papirja v obliki lampijona. Za delo potrebujete napihljivo pla¬ stično žogo, vrvico iz zvitega papirja ali papirne trakove, belo lepilo za les in čopič. Pomagali si boste z alkoholnim flomastrom in merilnim trakom. Potre¬ bujete tudi nosilno ogrodje za lampijon iz kovinske žice ter nosilec za žarnico in pripadajočo električno opremo (sliki 1 in 2). Slika L Potrebščine za izdelavo senčnika viseče svetilke - lampijona iz kaširanega papirja Slika 2. Potrebujete tudi kovinsko nosilno ogrodje za lampijon ter električne potreb¬ ščine. Napihnite plastično žogo. Nanjo po¬ ložite kovinsko nosilno ogrodje (odpr¬ tina za nosilec žarnice naj se ujema z vrhom žoge, kjer se stikajo spoji) ter z alkoholnim flomastrom označite zgor¬ nji in spodnji rob (slika 3). Slika 3. Označevanje roba kovinskega nosil¬ nega ogrodja senčnika Z merilnim trakom na najmanj šestih mestih označite razdaljo, ki ustreza višini senčnika. Povežite točke v krog (slika 4). Slika 4. Z alkoholnim flomastrom označite višino senčnika. Pripravite si papirne trakove. Vrvi¬ co iz zvitega papirja odvijte in razprite v trak (slika 5). Uporabite lahko vrvice različnih barv ali le ene barve. Namesto vrvice lahko uporabite tudi krep ali kak drug vpojni papir. Slika 5. Razpiranje vrvice iz zvitega papirja Razprte trakove narežite na kose, ki ustrezajo višini senčnika, ki ste ga ozna¬ čili na žogi. Označeni dolžini zaradi mo¬ rebitnih napak pri polaganju trakov do¬ dajte približno 4 cm (slika 6). Slika 6. Priprava kosov raznobarvnih tra¬ kov Navpični pas napihnjene žoge nama¬ žite z rahlo razredčenim belim lepilom za les do začrtane oznake višine senčni¬ ka. Če je lepilo pregosto, se ne vpije v papirne trakove, če je preredko, pa teče po površini žoge in kaplja na delovno površino. Slika 7. Nanašanje razredčenega belega le¬ pila za les na površino žoge Na namazani del žoge položite papir¬ ni trak, da njegov spodnji rob za približ¬ no 1 cm sega čez oznako na žogi (slika 8). S prsti ga pogladite po površini žoge, da se lepilo vpije. Nalepljeni papirni trak tudi po zgornji strani premažite z lepilom. Slika 8. Polaganje papirnega traku na na¬ mazano površino žoge marec 2006 TEKI’ 44 Trakove polagajte enega poleg dru¬ gega, da se robovi na najširšem delu prekrivajo približno 1 cm, na vrhu žoge pa seveda mnogo več. Če ste se odloči¬ li za pisani lampijon, si pred začetkom polaganja preračunajte širino prekriva¬ nja, da se bo zaporedje barv pravilno ponavljalo. Trakove znova prelakirajte z rahlo razredčenim lepilom, da se le-to vpije v papir. Slika 9■ Polaganje raznobarvnih trakov in nanašanje lepila Papirni trakovi iz zvite papirne vrvi¬ ce so dovolj debeli in togi, zato zadostu¬ je le ena plast nanašanja. Če uporabite krep papir ali kak drug, tanjši in manj tog papir, je potrebno nanašanje in lep¬ ljenje več plasti. Po končanem nanašanju papirja in lepila počakajte, da se lepilo popolno¬ ma posuši. Predlagamo celodnevno su¬ šenje. Posušen senčnik previdno snemi¬ Slika 10. Spodnji rob senčnika obrežite in nanj nalepite utrjevalno-okrasni trak. Slika 11. Tudi zgornji rob senčnika je treba obrezati in obrobiti. TISI 7 te z žoge. Spodnji rob obrežite z ostrimi škarjami. Nanj nalepite obrobni trak iz enakega traku, kot je senčnik. Upo¬ rabite lahko tudi kak drug okrasni trak (slika 10). Obrobni trak zapognite na notra¬ njo stran. Tudi na zgornji del senčnika je treba nalepiti obrobni trak. Pred tem je treba zgornji rob obrezati (slika 11). Vzdolž obrezanega robu s čopičem na¬ nesite razredčeno belo lepilo za les (sli¬ ka 12). Zgornji obrobni trak pred leplje¬ njem zarežite ali zatrgajte do globine 1 cm od roba (slika 13). Zarezan oz. zatr- gan trak nalepite vzdolž vrhnje odprti¬ ne (slika 14). Zarezane kose traku zapognite na spodnjo stran senčnika in jih prilepite (slika 15). Slika 12. Vzdolž obrezanega roba nanesite lepilo. Slika 13■ Obrobni trak zarežite ali zatrgajte in oblikujte vrh senčnika. Slika 14. Lepljenje zarezanega traku vzdolž vrhnje odprtine IZDELEK ZA DOM i^\ lin fr Slika 15. Lepljenje podložnih trakov na spod¬ njo stran senčnika Pripravite si papirne trakove za pod¬ logo senčnika. Na vrhu jih polkrožno zarežite, da se bodo prilegali vrhnji od¬ prtini senčnika. Zarezane trakove prile¬ pite na spodnjo stran senčnika. Ko je senčnik podložen in utrjen po vsej površini, prilepite še spodnji, zapo¬ gnjeni obrobni trak (slika 16). Slika 16. Lepljenje spodnjega obrobnega tra¬ ku na notranjo stran senčnika Iz kartona izrežite krog s polmerom, ki je za 2 cm večji od polmera vrhnje od¬ prtine senčnika. Na obeh straneh ga ob¬ lepite s papirjem iz razprte papirne vr¬ vice. V sredino s škarjami zvrtajte luknjo s premerom 5 mm. V nosilec za žarnico vpnite električno žico in vgradite žični nosilec senčnika. Žico potegnite skozi odprtino krožnega oblepljenega karto¬ na. Priključite visečo svetilko in privijte žarnico (slika 17). Slika 17. Viseča svetilka s senčnikom iz kaši- ranega papirja 45 marec 2006 IZDELEK ZA DOM ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Vsakodnevno popijemo velike koli¬ čine pijač. Večino kupujemo v plasten¬ kah, ki jih potem odvržemo. Plastenke reciklirajo, saj bi njihovo kopičenje na odlagališčih resno ogrozilo okolje. Za zabavo poskusite tudi vi odslu¬ ženim plastenkam vdihniti novo življe¬ nje. Predelajte jih na primer v stojalo za dežnike. Potrebujete 78 plastenk z zo¬ žitvijo na trupu, plastični podstavek za cvetlični lonček s premerom približno 35 cm, okroglo elastiko, obojestranski lepilni trak, modelarski nož in škarje (slika 1). Namesto obojestranskega le¬ pilnega traku lahko uporabite lepilno pištolo. Slika 1. Potrebščine za izdelavo stojala za dežnike iz plastenk Če vam prosojne plastenke niso všeč, jih lahko okrasite s servietno tehniko, o kateri smo v reviji TIM že večkrat pisali. Za okrašene plastenke potrebujete vzor¬ časte trislojne papirnate prtiče, čopič in belo lepilo za les (slika 2). Slika 2. Potrebščine za okraševanje plastenk Plastenko zarežite z modelarskim nožem in jo odrežite nekaj centimetrov pod zožitvijo na trupu (slika 3). Slika 3■ Plastenko zarežite z modelarskim nožem. Spodnji odrezani rob plastenke obrežite s škarjami, da ga poravnate (slika 4). Slika 4. Odrezani rob poravnajte s škarjami. Približno 13 odrezanih plastenk se¬ stavite v obroč tako, da jih napeljete na okroglo elastiko (sliki 5 in 6). Število plastenk v enem obroču je odvisno od višine odrezane plastenke in njene obli¬ ke ter izbranega plastičnega podstavka. Slika 5. Odrezane plastenke napeljite na ela¬ stiko. Slika 6. Obroč iz sestavljenih plastenk Približno 6 obročev plastenk sesta¬ vite v valj. Vstavite jih v plastičen pod¬ stavek za cvetlični lonček in pritrdite z obojestranskim lepilnim trakom. Lahko jih prilepite tudi z lepilno pištolo, ven¬ dar je treba paziti, da vroče lepilo ne stali oz. zveriži plastenke. Stojalo je bolj stabilno, če namesto enega podstavka za cvetlični lonček uporabite dva: več¬ jega in manjšega. Razlika med premero¬ ma naj bo približno 8 cm. Dno manjšega podstavka središčno nalepite v večjega. V krožni utor med robovoma podstav¬ kov vlepite valj iz sestavljenih plastenk. Slika 7. Stojalo iz odrezanih plastenk za dežnike 46 marec 2006 ZA SPRETNE ROKE Plastenke lahko na notranji strani okrasite s servieti. Pripravite si primer¬ no velike kose papirnih prtičkov. Večji kosi se težje vstavljajo v plastenko in le¬ pijo, a je vzorčna površina bolj celovita. Manjši kosi se lažje lepijo, vendar je vzo¬ rec na plastenki videti prekinjen. Oblepite lahko celotno površino pla¬ stenke ali pa nanjo nalepite le posamez¬ ne motive. Pri tem upoštevajte, da so pla¬ stenke pogreznjene ena v drugo, torej se okrasni motivi prekrivajo (slike 8-10). Ko se lepilo in nalepljeni prtič posušita, vzdolž spodnjega odrezanega roba pla¬ stenke obrežite odvečni prtiček. Slika 8. Priprava papirnega prtička in na¬ našanje lepila na notranjo steno plastenke Slika 9. Lepljenje papirnega prtička Slika 10. Odrezana plastenka, okrašena s papirnim prtičem MATEJ PAVLIČ V septembrski številki letošnjega let¬ nika revije Tim je bil na straneh 42 in 43 objavljen načrt za izdelavo preprostega, približno 1 x 1 m velikega lutkovnega gledališča. Namenjeno je uprizarjanju igric z nekoliko večjimi (ročnimi) lut¬ kami (slika 1, na sredini), ki jih natak¬ nemo na roko tako, da s srednjimi tremi prsti premikamo glavo, s krajnima dve¬ ma pa roki. Obstajajo še večje lutke, ki se imenujejo marionete (slika 1, levo); upravljamo jih od zgoraj, in sicer s po¬ močjo vrvic, ki so pritrjene na enojni ali dvojni križ. Pričujoči prispevek pa ni namenjen ne prvim ne drugim, temveč čisto majhnim lutkam, ki jih nataknemo kar na en prst, zaradi česar se imenujejo - prstne lutke (slika 1, desno). Najlažje IZDELAJMO SAMI Franz Kieftling Ste že slišali za knjigo z naslovom »Izdelajmo sami«? Na straneh 313-333 so objavljeni načrti za izdelavo štirih ma¬ rionet ter dveh odrov za ročne lutke. Zložljivi mali oder (na desni sliki) je samo eden izmed več kot sto načrtov za izdelavo uporabnih in dekorativnih predmetov iz raz¬ ličnih gradiv - lesa, papirja, kartona, gline, tekstilij in ko¬ vin. Bogato ilustrirana knjiga formata 19,5 x 24,5 cm ima 352 strani in stane 9.000 SIT, naročniki revij TIM oziroma Življenje in tehnika pa jo v času akcije, o kateri lahko več preberete na strani 11, dobijo že za 1.490 SIT. Več informacij: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana, tel.: 01/4790-211, brezpl. tel. št.: 080-17-90, faks: 01/4790-230, e-pošta: narocila@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si. mr marec 2006 47 jih je narediti iz ostankov blaga, filca in usnja (slika 2), nekaj posebnega pa so tudi kvačkane prstne lutke (slika 3)- Kdor bi prstne lutke rad naredil sam, si lahko pomaga s kroji in napo¬ tki, ki so objavljeni na spletnem naslovu www.billybear4kids. com/FingerPuppets/MakeEm.shtml. Ker so prstne lutke zelo majhne in se rade izgubijo, jim je najbolje narediti podstavek, katerega izdelava vam ne bo vzela veliko časa. V nadaljevanju bosta opisani dve izvedbi. Za prvo potrebujete približno 40 cm dolg in 8 cm širok kos 15-20 mm debele poskobljane deščice. Vanjo z električnim vrtalnikom in svedrom s premerom 10 mm izvrtajte največ ducat 10 mm glo¬ bokih lukenj, v katere nato prilepite prav toliko okroglih buko¬ vih paličic dolžine 12-15 cm (slika 4). Podstavek lahko samo polakirate ali pa ga tudi pobarvate (slika 5). Druga izvedba stojala je nekoliko zahtevnejša in je name¬ njena tistim, ki imajo električno rezljačo, s katero je mogoče žagati tudi 10 mm debelo vezano ploščo. Kot lahko vidite na sliki 6, je stojalo za prstne lutke sestavljeno iz podstavka in dveh obrisov rok. Podstavek je velik približno 45 x 10 cm, dr¬ žali prstnih lutk pa naredite tako, da roki z ne preveč razprtimi prsti položite na ustrezno velik kos vezane plošče in ju občrtaj- te s svinčnikom. Čim bolj natančno izrezljana obrisa obrusite po robovih in s štirimi tankimi lesnimi vijaki dolžine 20-25 mm privijačite na podstavek. Izdelek na koncu še polakirajte ali pobarvajte. r n i k epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila... Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14. 48 marec 2006 W)2JSXT]V13 1- Motorni model junior je po načrtu Otokarja Hluchya, objavlje¬ nem v Timu 8/1995, izdelal Boštjan Sagadin iz Maribora. Model z raz- petino kril 1300 mm in maso 950 g poganja motor thunder tiger 2,5 cm 3 , krmiljen pa je s tremi servomehanizmi. Gre za tipičen trenažni model, ki lahko izvaja tudi osnovne akrobacije. 2. Jure Slobir iz Velenja je s pomočjo očeta in učitelja tehnične vzgo¬ je na OŠ Miha Pintar - Toledo za svoj prvi motorni RV-model izbral priljubljeni Timov basic 4star, v katerega je, zanimivo, vgradil kar sta¬ ri dizelski motorček junior 2 cm 3 . Ker ta nima možnosti za krmiljenje vrtljajev, mora z njim leteti, dokler ne porabi goriva, in nato pristati. Po lastni zamisli mu je dodal še nekaj detajlov, kot so pilotska kabina, figurica in izpuh na motorju. 3. »Minerec Mrki« je verodostojna upodobitev borca slovenskih par¬ tizanskih enot pri miniranju železniške proge Ljubljana-Trst leta 1942. Jaro Škantar je z zamenjavo glave standardne Dragonove figu¬ re in nekaj maketarskega kita ustvaril vrhunsko zmagovalno figuro. 4. Lotusova targa super seven je zmagovalna maketa lanskega DP v kategoriji civilnih vozil iz »delavnice« Uroša Klauža iz Celja. 5. Absolutno najmanjši izdelek lanskega DP v plastičnem maketar- stvu v »kraljevskem« merilu 1 : 144, je bil pod mirnimi prsti Zdenka Frangeža - Diabla izdelani tank T-55 vojske Republike Srbske. Foto: A. Kogovšek, B. Sagadin in B. Salobir Bil je najhujši rojstni dan Marnie McBride v njenem življenju. Nedavno ji je umrla mati, z očetom pa sta se iz Denverja preselila na Škotsko. S tem se je za Marnie pričelo nepozabno popotovanje, avantura. V njeno življenje je čarobno vstopila škatla - živalski vrt iz škatlice, zbirka izrezljanih živalic, ki so vzrok za Marnijine dogodivščine. Za 11. rojstni dan je Marnie McBride postala izbranka. Kot Izbranka je dobila moč, da prebudi štiri skrivnostne živalice iz škatlice, ki so mirovale od srednjega veka. V svoji usodi, da hodi po stopinjah Mieahela Scota - nemoralnega alkimista, je postala tarča zlobnega Toleda, ki bi storil vse, da bi si jo podredil. To pa zato, ker je Izbranka edina oseba, ki bi lahko našla Jr' izgubljeno Knjigo o prepovedanem znanju. 0)01 f (p APC ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE Tehniška založba Slovenije, d. d.; Lepi pot 6, p. p. 541,1001 Ljubljana; www.tzs.si, info@tzs.si BRATOVŠČINA KNJIGE Leta 1 lil je bila na skrivnostnem gradu ustanovljena skrivnostna bratovščina. Sestavljalo jo je 11 odličnih skolarjev, katerih naloga je bila, da vso svojo modrost spravijo v eno knjigo z enajstimi poglavji. Naloga vsakega brata je bila, da pripravi svoje poglavje, glede na modrost, ki jo je premogel. Najbolj je izstopal alkimist Michael Scot, ki je sestavil poglavje o • Prepovedanem znanju. Bruno - naiven in neroden, da kar kliCe po nesreči. Bruno je v svojem bistvu zelo zvest, se ne boji in je pravi prijatelj. On je tudi prvi, ki zaupa Marnie, in je najbolj vnet, ko jo brani. BRUPG Wolfgang - ta nemogoči značaj nosi breme velike skrivnosti s seboj - je namreč sin Michaela Scota. Zagrenjen zaradi dolgih let očetovih zavračanj, bi Wolfgang storil vse, da bi postal spet človek - celo vohunil bi za Toleda. Edwin - je svojevrstni voditelj Živalskega vrta iz škatlice; odličen je pri vodenju v težave. Uživa, če lahko naredi vtis na ljudi z izbranimi besedami, za katere pogosto sploh ne ve, kaj pomenijo. etxt)in Ailsa - s svojimi bleščečimi očmi in gladko kožo ni ravno najbolj vzgojena članica Živalskega vrta iz škatlice. Je pametna ter iznajdljiva. p Al ISA format: 12,7 x 19,S cm, obseg: 240 strani, cena: 3.900 SIT izid: januar 2006 j Tehniška založba Slovenije Svoj izvod lahko naročile na brezplačni lelolonski številki 080 17 90 aii na spletu: www.tzs.si. , n A VO o o M u u s K M ► * t* Minisudoku Merilo: 1 : 1 Risal: Matej Pavlič @ 3 n_r q c c IZ IZ 10 * 11 Zilj! Model obalne patruljne ladje (1. del) Merilo: 1 : 1 Risal: Matej Pavlič * © marec 2006 TCZI 7 • marec 2006 • 25 TIRE 7 • marec 2006 • 27 C\ L! 7 • marec 2006 TIRE 7 • marec 2006 • 23