ASO (LETO) XXV. (19)
No. (štev. 23
BUENOS AIRES 9. junija 1966
EKLOVENIA (LIBRE
Jubilej dveh socialnih !
okrožnic i
HasliBŽem v®IIIsai p@raN levičarjev v Dominikanski republiki
Dne 15. maja t. 1. je preteklo 75 let, Rezultat predsedniških volitev v Do-( htev js dokazal, da so Dominikanci na-ko je papež Leon XIII, izdal socialno minikanski republiki je presenetil ves okrožnico „Rerum novarum“, ki je bila svet. Vse časopisne agencije so napo-V celoti posvečena delavskemu vpraša- vedovale zmago levičarskemu kandida-nju. štirideset let pozneje (leta 1931) ; tu, bivšemu predsedniku Boschu, pre-pa je na isti dan — 15. maja — papež vzel pa mu jo je desničarski kandidat Pij XI. izdal novo socialno okrožnico Reformistične stranke Balaguer. Pora-„Quadragesimo anno“, tudi v celoti zi! je Boscha z nad 200.000 glasovi- Tre-pošvečeno delavskemu vprašanju, ozi- j tji kandidat, sredinski, ni omembe vre-
roma vprašanju nove ureditve človeške družbe, s čimer bi bilo tudi delavsko vprašanje pravično m zadovoljivo rešeno.
Pomen obeh Omenjenih okrožnic more razumeti samo tisti, ki ve, v kakšnih razmerah je živelo delavstvo v naši bližnji preteklosti. O razmerah, ki so bile pred 75 leti, pravi Leon XIII. v okrožnici R. N., da so take, da „se v rokah maloštevilnih ljudi kopiči boga-
V etiki ameriški uspehi v vesolju
Amerikanci so imeli pretekli teden je bil tridnevni polet Gemini 9 z kozmo-
den.
Boscha so podpirali vsi levičarski elementi, med njimi tudi komunisti. Kakor je znano, je Bosch dan pred volitvami pozval svoje pristaše, naj pridejo volit oboroženi s palicami in kamenjem, da se bodo mogli braniti nasprotnikov. Toda volitve so potekle v najlepšem redu, brez incidentov. Kontrolirale eo jih sile Medameriške -orga-izacije in na stotine tujih časnikarjev.
stvo, množica pa trpi revščino“ to P»,| Vsi ugotavljajo, da so bile demokratske da „so delavci brez pomoči in zaščite -n (ja nj mogoče govoriti o potvorbah, prepuščeni brezsrčnosti gospodarjev j-akor trdijo Boschovi pristaši in ko-na drugem mestu pa pravi papež, da >,premožni bogatini nalagajo skoro suženjski jarem neskončni množici delavcev.“ Znano je, da so delavci še proti koncu 19. stoletja v angleških tovarnah
munisti.
Zanimivo je tudi, da Bosch ves čas volilne kampanje ni napravil nobenega volilnega potovanja po državi, marveč
npr. delali po 14 do 16 ur na dan, daj 3® bil ves žas v sv03> rezidenci, obdan so ženske opravljale najtežja dela in so
morale delati tudi ponoči, da so delali tudi otroci in je bila zato umrljivost med temi otroci izredno velika, da ni bilo nobenega socialnega zavarovanja in nobene pravne zaščite za delavca.
Danes skoraj ne moremo verjeti, da so bile take razmere še pred nekaj desetletji. Brezsrčni in vsemogočni kapitalizem je brez ovire do skrajnosti izkoriščal delovno ljudstvo in tako pripravljal tla za socialne upore, ki so morali priti. Desna skrajnost je rodila
dence je po radiju govoril volilne govore.
Balaguer pa je obšel vso državo ter prestal več nevarnih napadov svojih nasprotnikov. Toda v nobenem svojem volilnem govoru ni nikomur grozil, temveč poudarjal mir in red ter strpnost, ki jo republika potrebuje. Rezultat vo-
veličani levičarskih groženj, ngrcda i neizpolnjenih obljub-
V prestolnici Santo Domingo Balaguer sicer ni dobil večine, dala mu jo je dežela. Med' delavskim prebivalstvom v -okolici prestolnice ima Bosch največ svojih pristašev;
Boschevo stranko je rezultat tako presenetil, «3/a se v prvem hipu ni znašla ter so njegovi privrženci kar v prazno trdili, da so rezultati potvorjeni. Bosch sam je pozval pristaše, naj ostanejo mirni, pa so se le-ti rezcepili v dve struji:.-ena hoče ostati mirna, druga pa skupno s komunisti zahteva izvajanje nemirov in uličnih izgredov. Komunisti so napovedali hoj Balaguerju skupno z revolucionarnimi ~ Tel emeriti Bbščliove ante. Prvi dan po volitvah je v San-> D <-mingo prišlo do kratkih, toda krvavih spopadov s policijo ter so bili pri tem ubiti najmanj trije izgredniki. Naslednje dni pa so nemiri splahneli ter se /e polagoma vrnil mir v mesto. Po deželi ni bilo nobenih neredov.
Balaguer je ponudil Boschu (položaj v vladi, če hoče sodelovati pri obnovi države. Cerkvene oblasti v republiki so pozvale prebivalstvo na red in mir in sožitje.
Balaguer je glede vojaških oddelkov Medameriške organizacije v državi iz-mvil. da bodo ostale v republiki toliko časa, dokler ne -bo zavladal popoln red m mir. Vsekakor pa je mogoče, da se bodo umaknile že pred njegovim uradnim prevzemom oblasti 1. julija letos.
čas velikih uspehov v vesolju. Surveyor 1 je srečno narahlo pristal na Luni in takoj začel oddajati fotografije luninega površja in obzorja. Snemalni aparati delujejo perfektno ter so zato Arne-
navtoma Staffordom in Cernanom. Stafford je vodil kabino Gemini 9, Cer-nan pa je -dve uri in pet minut hodil po vesolju. Med (poletom so se pojavile težave, ker kabine Stafford ni mogel
rikanci od Surveyor ja dobili že nad i sklopiti z umetnim satelitom, ki je kro-
1000 fotografij luninega površja, obzorja in nekaj fotografij najsvetlejše zvezde na nebu -Siriusa.
Surveyor 1 fotografira vedno na ukaz z Zemlje. V torek ponoči, ko je
bilo na področju, kjer stoji v Morju vi-,
„	-, u •	•	kabine, ker se mu je orosilo steklo pred
harjev Surveyor 1, poldne m je zatoi	’	J	.	_	.
žil na skoraj isti poti, kakor Gemini 9, ker nekatere naprave na satelitu niso pravilno delovale ter ni odvrgel oklepnih plošč. Te so bile ovira za skloplje-nje. Prav tako Cernan ni mogel dokončati svojega sprehoda po vesolju izven
vročina narasla nad 127 stopinj Celzija, je Surveyor 1 zakril svoje leče pred žarečim soncem, da ho lahko nadaljeval s fotografiranjem, ko ho dobil nov zadevni uka^fr Zemlje.
Prav tako so s Surveyorjem preizkusih, če je -površina, kjer aparat stoji, pokrita s prahom. Na povelje z Zemlje so se za eno sekundo sprožile rakete ter bi moral izpuh dvigniti oblake prahu okoli aparata, če bi ga kaj bilo. Ko je nato Surveyor 1 poslal, takoj po poskusu, nove fotografije luninega površja okoli sebe, so ugotovili, da ni opaziti na njih nobenih sprememb tal.
Drug ameriški uspeh v vesolju pa
očmi in zamrznilo, tako, da ni skoraj nič videl okoli sebe. Več kot dvajset minut prej se je moral zato vrniti v kabino, ne da bi tudi uporabil pogonski nahrbtnik, ki si ga ni mogel pripeti na hrbet, čeprav ga je odpel od kabine, na katero je bil pripet med poletom. Pogonski nahrbtnik je Cernan zato odvrgel v prostor. V ponedeljek dopoldne sta ss kozmonavta srečno vrnila v kabini Gemini 9 v Atlantik, od koder so ju potegnili na letalonosilko Wasp, nato pa odpeljali z letalom na rt Kennedy.
Amerikanci so tako stopili zopet za velik (korak naprej k uspešnemu poletu nrvega človeka na Luno, ki ga napovedujejo za leto 1969.
I Z
T E D N
Kjf ima težave v 'Vietnamu, Kitajci pa čistko
Budisti v Južnem Vietnamu so pre- j Maocetunga. Pekinški župan da je, tako levo skrajnost — socializem, ki je po- * tekli teden začasno klonili pod pritiskom j menijo zahodni opazovalci vse so se-nekod zavzel milejše, demokratične obli-! Kyjevih vojaških ukrepov proti njim ter ke, drugod pa se je izrodil v nasilni ko- ! so pristali na njegov predlog, da bo munizem, ki je privatni kapitalizem za- razširil svojo izključno vojaško vlado
menjal z državnim, dalevce pa je iz enega suženjstva speljal v drugo; pridru-
tako, da bo prevzel vanjo še civilne ministre. Nova vlada naj bi obstajala i
žil pa je tem modernim sužnjem še deset vojakov in deset civilistov,
kmeta, ki si je za časa kapitalizma ohranil še nekaj neodvisnosti in svobode.
Ko je bil silni hoj med kapitalizmom in socializmom na višku, je Pij XI. s
Ekstremisti med budisti pa tudi na to ureditev razmer v državi niso pristali m je moral pod njihovim pritiskom I odstopiti iz vodstvenega položaja nji-
Bvojo socialno okrožnico „Quadragesimo hove organizacije njihov dosedanji vo-anno“ pokazal in dokazal svetu, da sta' <fia budistični svečenik Chau, ki je s tako kapitalistični kakor tudi komuni-! Kyjem našel kompromisno rešitev, stični sistem nesposobna ustvariti res- | Na Kitajskem pa že več tednov tra-nično socialno blaginjo. Le na krščan-; Ja čistka v komunistični partiji ter je skih socialnih načelih urejena človeška trenutno dosegla višek v izključitvi pe-družba more delovnim stanovom zajam- kmSkega župana, ki so ga smatrali, čiti enakopraven položaj v družbi in vsaj zahodni opazovalci, za naslednika
veda le ugibanja —, postal žrtev prav' zaprav borbe za oblast med predsednikom čuenlajem in vojnim ministrom Liusaocijem.
Nihče, razen vrhov kitajske komunistične stranke, ne ve, in tudi verjetno vrhovi te stranke ne, kje in kdaj se bo ustavila ta velika čistka 'kitajskih komunističnih vrst. Pred politiki so bili na vrsti pisatelji, gospodarstveniki, profesorji in učitelji itd.
Ni pa kljub razrvanim razmeram znotraj komunistične partije razvidno, vsaj do tega trenutka ne, ali gre samo za običajno komunistično borbo za nasledstvo ali pa so v ozadju globlji vzroki, npr. različno gledanje na spor z Moskvo. To bo vsekakor odkril čas.
postati nepremagljiv jez proti kapita-lističn-emu samodrštvu in kolektivni ti- prodrla do vseh slovenskih delovnih slo- sygna revolucija uničili velike krščansko
raniji komunizma.
Uspeh obeh socialnih okrožnic je bil velik. Dve svetovni vojni sta sicer v »mogočem uničili zmagoviti tok dela za obnovo dpp-.žbe po smernicah obeh okrož-
Tudi v Brazilu se je izpolnil nauk zgodovine, da revolucija žre lastne otroke. Zvezna vlada je namreč odstavila guvernerja najpomembnejše brs zilske države Sao Paulo Adhemarja de Barros-a, ki je bil med glavnimi osebnostmi pri izvedbi nacionalistične revolucije proti bivšemu predsedniku dr. Goulartu. Zvezna vlada mu je z odstavitvijo odvzela tudi politične pravice. Odstavljeni guverner, ki spada med težke brazilske bogataše, je pred meseci začel odkrito napadati zvezno vlado ter se zavzemati za direktne volitve bodočega brazilskega predsednika proti indirektnim, ki jih je določila zvezna vlada. ,
Ob tretji obletnici smrti papeža Janeza XXIII., ki ga je ves svet poznal kot „dobrega“' in „kmetskega“ papeža, je imel papež Pavel VI. dne 3. junija ob eni po polnoči maso zadušnico ob njegovem grobu v grobnici bazilike sv. Petra, Pri maši sta bila navzoča oba še živeča brata pokojnega papeža- Pavel VI. je dopoldse tega dne prisostvoval tudi slovesni zadušnici za pokoj, duše
V TEDI*
Janeza XXIII. v baziliki sv. Petra. Imel jo je kardinal Urbano, ki je za rajnim papežem biv. kardinalom Roncallijem postal beneški patrijarh.
Na Irskem je bil prejšnji teden sedanji predsednik republike Eamon de Valera izvoljen še za naslednjo sedemletno predsedniško dobo. De Valera je star 83 let ter že zelo slabo vidi. Med Irci uživa še vedno velik ugled kot narodni junak iz bojev za irsko neodvisnost. Protikandidat de Valeri je bil predsednik opozicionalne stranke Thomas Francis Kevin O’Higgins.
Sedanji predsednik vojaške vlade v afriškem Kongu general Josep Mobutu je objavil, da so organi njegove obveščevalne službe odkrili zaroto. Dal je zapreti štiri bivše ministre, med njimf tudi bivšega predsednika vlade Evari-sto Kimbo, jih na javnem trgu obsoditi na smrt ter na javnem trgu tudi obesiti.
Španska vlada je začela novo akcijo za vključitev Španije v zahodno-evrop-sko -obrambno skupnost ter za njeno priključitev k Skupnemu evropskemu trgu.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Vojska o nalogah svobode
V Argentini smo imeli prejšnji teden vrsto dogodkov, ki so v javnosti vzbudili veliko pozornost in povzročili
jev in je štela tik pred drugo svetovno soc;alne pridobitve, uničili svobodo in
vojno že nad 30.000 članov in članic. p0n;ga]j slovenskega delovnega človeka Položaj slovenskega delavca je po-j v nepomembno številko v komunistični
stajal vedno ugodnejši. Viničarji npr.| družbi. Beg z -dežele in odhajanje v ino-
.	....... — najbolj revna skupina slovenskih de- j zemstvo na sezonska dela pa sta dobila !	ter nano ved
nie, toda kljub temu sta okrožnici ob- lavcev — so s pomočjo Slovenske de- j pod komunizmom prav katastrofalne rodili trajne sadove. Klasičnega kapi- ]avske zveze (katere delo danes nada-| oblike, talizma, ki je do skrajnosti izžsmal de- ljuje Družabna pravda) za časa bana j lovno ljudstvo, skoraj ni več, zlasti ne <jr. Natlačena dobili viničarski pravil-!
v Zapadni Evropi, Severni Ameriki, nft, k; je bistveno zboljšal njihov polo-Avstraliji in tudi ne v naprednejših dr- j gaj. Zakoni -o socialnem zavarovanju, o žavah drugih kontinentov. 'V komunizmu minimalnih plačah, o poravnavanju in so vedno ve.cje razpoke, vedno večji od- razsodništvu, o zavarovanju za starost, klon od „nezmotljivih“ maksističnih in onemoglost in smrt (osnutke za te za--knmumstičnih dovem; spreminjalo se kone so napravili slovenski poslanci) bistveni temelji komunistične družbe, ter številne kolektivne pogodbe so v Nasprotno pa po vsem svetu vztrajno zadnjem desetletju pred drugo svetov-prodirajo krščanski socialni nauki. Vo- no vojno tako dvignili delavsko življenj-dilne evropske države — pa tudi že ne- sko raven na Slovenskem, da ni zaosta-katere izvenevropske — imajo krščan- jala za srednjeevropskim povprečjem, ske socialne vlade ali vsaj močne kršč. Dolavci pri Kranjski industrijski druž-demokracije, ki uvajajo v javno življe- bi na Jesenicah npr. so imeli podobne nje !--■ -anska socialna načela.	j plače kot kovinarji v Porenju. Žal, da
Tudi na Slovenskem sta imeli obe ju- ni s podobnimi hitrimi koraki napredo-bilejni okrožnici velik uspeh. Pod vpli- vala tudi skrb za našega bajtarja, ma-vom okrožnice Rerum novarum se je lega ter srednjega kmeta, čeprav je po zaslugi našega največjega socialne- ! treba priznati, da sta zadružništvo, ba delavca dr. Janeza Ev. Kreka razvilo kmetijske šola in Kmetijska zbornica med Slovenci izredno živahno socialno ogromno storili za njihov gospodarski
delo. Ustanovila so se delavska strokovna in podporna društva, nastale so številne zadruge, ustanovila se je Krščanska socialna zveza, pozneje pa krščanska delavska centrala: Jugoslovanska
dvig. Kljub temu smo tudi na Slovenskem opazovali lahen beg z dežele v mesta, trge in industrijska središča ter odhajanje ra sezonska dela.
Prav teda*. ko se je slovensko socialno
Toda, kakor se je človeštvo — žal, da še ne prav povsod — otreslo požrešnega in brezobzirnega kapitalizma, tako se bo prej ali pozneje otreslo tudi tiranskega komunizma. Prav kmalu bo napočila nova družbena zarja tudi v danes še zaostalih državah in zlasti še v državah za železno zaveso, kjer danes ni ne verske, ne politične, ne kulturne svobode, kjer delavci nimajo pravice do svobodnega sindikalnega združevanja in tudi ne pravice do stavke, kar je že pred 75 leti zahtevala okrožnica „Rerur.1 novarum“ in kar je delavstvo na Zapadu že doseglo.
Toda mi trdno verujemo v to novo dobo ne samo v vseh še nerazvitih državah za železno zaveso, ampak tudi v naši dragi Sloveniji. Tedaj bo dana priložnost na ruševinah kanitalizma in komunizma zgraditi nov družbeni red na temeljih ob'-h okrožnic, katerih jubilej sedaj obhajamo, in pa tudi na temeljih novejših slavnih okrožnic „Mater et Magistra" in „Pacem in terris“, ki jih je izdal papež Janez XXT.II- Bog daj, da bi se to
strokovna zveza. Sad druge okrožnice in gospodarsko življenje že s hitrimi ko-, čimprej zgodilo! „Quadragesimo anno“ pa je bila usta- raki urejalo v smislu načel, ki jih vsebu- ! novitev Slovenske delavske zveze, ki je jeta obe okrožnici, sta vojna in komuni-1
Sprožil jih je govor glavnega poveljnika vojske generala Pascuala Pistari-nija ob zaključku slavnosti, ki so bile pripravljene za teden, posvečen vojski.
General distarmi je v govoru pred spomenikom ustanovitelju argentinske vojske generalu San Martinu, med drugim izjavil naslednje: „V svetu, pol-nen. stisk in težav, je svoboda popolno zavetišče za človeško -dostojanstvo; svoboda pa ni sama sebi namen, ampak je uspešno sredstvo za telesno in duhovno udejstvovanje človeškega bitja. Ni samo teorija, ampak praksa, ki se dnevno izvaja z žrtvijo, odločnostjo, jasnostjo in stalnim odločnim naporom. Svoboda, ki vsebuje tudi harmonično izpolnjevanje obvez in pravic, ni samo potrdilo filozofije, ampak v glavnem tudi odgovorno izvrševanje oblasti, brez katere je praksa iluzorna, garancije nezadostne in blaginja nedosegljiva. V državi ni svobode, če v njej ni najmanjših možnosti, da bi ljudje dosegli svoje glavne cilje in to ne bodisi zato, ker neučinkovitost ne zagotavlja potrebnih sredstev in priložnosti, bodisi, ker pomanjkanje oblasti -odpira pot negotovosti, strahu in razkrajanju. Svoboda je tudi področje resnice in odgovor-Rudolf Smersu nosti, ker ima svoboden človek to pred-
nost, da veruje in upa. Zato delajo veliko škodo svobodi tisti, ki smatrajo za primerno, da odlagajo odločitve, s čemer dobivajo potuho samo tisti, ki so za ohranjevanje totalitarističnih mitov, ki se posmehujejo veri drugih ter povzročajo pri njih negotovost, škodljive spopade, nepotrebno prelivanje krvi, diskreditiranje ustanov. Vse to povzroča na eni strani malodušnost, na drugi pa neuspeh pri vseh.
Gornje odstavke iz govora generala Pistarinija so objavili buenosaireški in ostali argentinski listi na vidnih mestih in z močnim poudarkom, nista jih pa niti omenila v Bs. Airesu samo dva lista in to promarksistični jutranjik El Mundo ter peronistični list Cronica.
Od vlade ga je komentiral minister za narodno obrambo dr. Leopold Suarez. In to v korist vlade.
Razvoj dogodkov je šel naprej in zajel Državno višjo vojno akademijo, v kateri je bil po turnu tokrat ravnatelj letalski brigadir Hugo Martinez Zuvi-ria, sin znanega argentinskega pisatelja Hugo Vasta, o-d -katerega imamo knjigo Zlato večnega Žida prevedevo tudi v slovenščino, drugi dve povesti Ivana Tabor in 666 je pa objavila v prevodu Svob. 'Slovenija .Na predlog min. za narodno obrambo ga je vlada odstavila. V vojaškem zavodu so nam„ reč uporabljali kot učni (pripomoček tudi gradivo, v katerem so bile nekatere na-
SLOVENSKI VERNIH DUS DAN
Leto je mimo in prišel je zopet mesec junij, mesec, ki je posvečen slovenskim žrtvam. Vsem, ki jih je moral dati slovenski narod. Tistim, ki so padli kot žrtve komunističnega morilca doma med revolucijo na lastni grudi, ali so bili nečloveško in kruto pobiti ob vrnitvi leta 1945, kakor tistim, ki so izgubili svoja življenja kot žrtve tujega okupatorja bodisi v domovini ali pa v raznih koncentracijskih taboriščih.
Demokratski Slovenci se jih vsako leto spominjajo z globoko hvaležnostjo
in pieteto. O njih pišejo in govore slovenski mladini ter jim v mladih slovenskih srcih postavljajo večne spomenike. Da bodo v njih večno živeli in vedno plemenitili bodoče slovenske rodove z najlepšim, kar premore slovenstvo.
Osrednja slovenska spominska proslava v Argentini je bila v nedeljo. 5. junija, popoldne v Slovenski hiši. Pripravila jo je Zedinjena Slovenija. Pred njo je bila izročitev spomenika slovenskim žrtvam v varstvo upravi Slovenske hiše:
Izročitev spomenika v varstvo Slovenski hiši
Pred spomenik, na katerega levi strani je bila slovenska zastava ter vi-8ok svetilnik, na desni pa podstavek za venec, je stopil predstavnik Društva slovenskih protikomunističnih borcev
g- Franc Zorec-Kocelj
Zbrano slovensko srenjo je nagovoril takole:
„Tukaj smo in tukaj počivamo, ker smo izpolnili domovine ukaz.“ Tako so stari Grki zapisali Leonidi in njegovim 300 vojakom pri Termopilah. Tako tudi mi Slovenci hočemo resnico ovekovečiti s spominom na čas, ko se je naš vojak boril za svetinje domovine: za red, pravico, resnico in svobodo.“ Zatem je nadaljeval s spominom na tiste strašne dni pred 21. leti, polnih groze, umorov, izdajstva, nasilja. Poudarja, da smo Slovenci v izseljenstvu „edini, ki moremo povedati človeštvu vso resnico: kaj se dogaja narodu med Muro in Jadranom. Velika je ta naloga. Zavedati se moramo svojega poslanstva“. V nadalnjem odstavku navaja razne poskuse komunističnih agentov, nergačev ter njihovih sopotnikov, „da bi znanilce resnice razdvojili, razpršili in onemogočili, da ne bi širili resnice“. Navaja, da zločina „storjenega pred 21. leti“ ni mogoče izbrisati. Venomer pritiska na komunistično partijo in „jo slabi v njenem delu“. Zatem ugotavlja: „Boli jo naša navzočnost in strah imajo pred našo mladino. Zato smo dolžni zavedati se tega bolj kot kdajkoli. Nimamo možnosti boriti se z bajoneti. Naše sile so danes namreč doma. Želja po svobodi Pa je naš' vojskovodja, resnica, red, pravica so naše orožje... “
„Ta duh nas kliče, da ga moramo vedno gojiti med seboj; pa ne samo med seboj: zanesti ga moramo v domovino in se združiti z duhom domovine, da
bomo kos nalogam, ki nam jih bo nakazala bodočnost.“
„Zato ob spominu na tiste, ki smo jim lani postavili spomenik v bronasti plošči, na tiste, ki so najmočnejši klic po resnici, sklenimo: vztrajali bomo v luči njihovega boja, ne bomo se oddaljevali od začrtane poti in vsak zase bomo v srcu prisegli zvestobno idealom, za katere so padli naši junaki. To je naša dolžnost. Ob tem spomeniku, ako nikjer drugod, bodimo složni, kajti spomin na mrtve je vsem enak in vsi imamo enake dolžnosti. Zato se ne dajmo zapeljati nergaštvu in rdečemu hlapčevstvu.“
Svoja lepa izvajanja je g. Zorec zaključil z ugotovitvijo in prošnjo:
„Ko danes Društvo slovenskih protikomunističnih borcev izroča ta spomenik v varstvo upravi Slovenske hiše, se zaveda, da ga s tem izroča vsemu slovenskemu narodu doma in v tujini: onemu doma v vzpodbudo, da bi vzdržal, nam v tujini pa, da bi vzdržali. Zato naj velja: spomenik je samo za mrtve in last vsega naroda, ob njem se bo lahko poklonil mrtvim v spomin in zahvalo vsakdo s prisego v srcu, da mrtvih junakov ne bo izdal.
Vas pa, ki boste odslej čuvali spomenik, prosim v imenu DSPB, da ne dopustite, da bi kdorkoli onečastil spomenik na kakršen koli način.“
Zatem je stopil pred spomenik g. direktor msgr. Orehar in prevzel spomenik v varstvo Slovenske hiše s poudarkom govornikovih besed, naj bo ta spomenik res spomenik samo mrtvim ter s pozivom na dolžnost, ki naj se je sleherni med nami zaveda ob spominu na slovenske žrtve in naj stori vse za ohranitev enotnosti med nami, da bi se vsi lahko posvečali delu za dosego tistih idealov, za katere so padle slovenske žrtve.
V spomin slovenskim žrtvam
Zatem se je pričela spominska proslava Zedinjene Slovenije. Obsegala je tri dele. Počastitev slovenskih žrtev pred spomenikom, sv. mašo zanje in odrski preludij Žalostinka ljudstva.
POČASTITEV SLOVENSKIH ŽRTEV PRED SPOMENIKOM
Pred spomenik so stopili predsednik društva Zedinjena Slovenija g. Božo Fink, podpredsednik g. Aleksander Majhen, vodja Mladinskega odsega ter ga. Marjana Marnova, voditeljica mladinskega športno-vzgojnega odseka Zedinjene Slovenije ter so preden položili lep, velik šopek nageljnov; pevski zbor Gallusa je tedaj zapel pod vodstvom dr. J. Savellija pretresljivo Gallusovo, Ecce quomodo moritur iustus.
Po odpeti pesmi je stopil na govorniški oder
g. Božo Fink
Po uvodnik spominskih besedah osebnih izpovedi posameznikov je naglasil, da jim „kot skupnost hočemo izraziti slavo, ki smo vam jo dolžni. Ko je bil zgodovinski trenutek za slovenski narod najhujši, so se vaš'a srca široko odprla in dala iz sebe vso silo ljubezni do resnice, pravice in svobode. Padali ste kot junaški branitelji božjih in človeških vrednot, junaško umirali tudi kot izdane žrtve v rokah nosilcev krivega nauka. V vsakem primeru je vaše darovanje izraz veličastne požrtvovalnosti, ki jo občudujemo in brez pridržka hvalimo in slavimo.“
„K temu nas opominja čut pravičnosti: ne smemo in nočemo molčati k zločinu, posebno š'e, ker se ta ogrinja v plašč narodnih in socialnih idej. Za nas je neizpodbitno gotovo, da ste umirali za pravično stvar. To vam ponovno zatrjujemo, ker so vam preganjalci vzeli ne samo življenje, ampak vam hočejo
vzeti tudi čast in dobro ime. Vi ste že slišali svojo sodbo za večnost, zato ste tudi vse krivice odpustili. Tudi mi zasebno odpuščamo in po krščansko prosimo, da se trpljenje obrne v prid. A vest nam ne dopušča, da bi ob krivici kot skupnost molčali, ker bi to bilo isto kot pristanek na zločin. Zato vam branimo vaš’e dobro ime, ki ga sicer vi v večnosti ne potrebujete, a je to obramba moralnega reda, za katerega ste dali življenje. In če se ta krši, postane življenje pusto, neznosno ali celo nemogoče.“
„Bratje naši! Ker ste bili pravični,
1 zaupamo, da imate bivališče na Sionu v blaženosti iri miru. Zato vas prosimo, podpirajte nas, ki hočemo nadaljevati vašo borbo. Posredujte, če nam omaguje roka ali komu morda slabi srce. Med vami v najtežjih trenutkih ni bilo omahljivca; naj tudi med nami ne bo ubežnika. Domovina še vedno potrebuje naših moči, ki jih krepimo ob vašem zgledu in ki nam jih vi povečujte.“
„Obenem s to voljo vam v počastitev prinašamo tudi poroštvo nadaljevanja. Naše nove generacije se posvečajo delu za osvoboditev in novo rast. Pre-šinja jih svež idealizem, ki je bogat izkušenj iz preteklosti, a je zazrt v bo-, dočnost, k novim obzorjem. To je najlepši dar, ki se vam poklanja; blagoslavljajte ga, da bo rasel in se krepil za plemenito življenje bodočih časov."
Po govoru g. Finka so Gallusove! znova zapeli. To pot lepo Tomčevo „Blagor mrtvim" ter z njo počastili spomin slovenskih žrtev. Zatem pa je povzel besedo predsednik Slovenske fantovske zveze
g. Jernej Dobovšek
Začel je spominski govor z besedami: „Stojimo pred spomenikom naših junakov padlih pred 21 leti. Pred spomenikom, ki so jim ga postavili prijatelji
v drugi deželi, na drugi polobli, ker ga v lastni domovini nimajo- Bil bi premočna priča o dogodkih, katere bi sedanji oblastniki najraje pozabili.
'Če vzamemo v roke slovenski tednik, vidimo v njem izraz delovanja naše skupnosti. Poročila c že izvršenih prireditvah, vabila za bodoče. Pomislimo, če ima vse to delovanje skupen cilj, če vse te razpoložljive sile stremijo za istim. Slovenska skupnost v Argentini je in mora biti del narodne celote, ki živi in deluje kot taka. Smo Slovenci in tudi naši najmlajši So Slovenci. Ločeni od domovine, ker nismo priznali materialističnega svetovnega nazora, ker nismo klonili v svojem krščanskem prepričanju, ker smo ljubili in se borili za svobodo in človečanske pravice. Nismo ekonomska emigracija."
Dalje naglasa, da smo „Slovenci svobodoljuben narod. Po tolikih letih tlačanstva se je -slovenstvo ohranilo in žilavo napredovalo. Ta gor dna sila pride do izraza tudi tukaj me ' nami. V 21 letih zdomstva Slovenci n smo mirovali. Domovi in predvsem slovenske šole So polne naših najmlajših. Govorijo in pišejo slovensko, pojejo in, molijo slovensko in mislijo slovensko, čudež, bi skoro rekli. Vse tako daleč od domovine in po tolikih letih! Ni čudež, je sad prelite krvi naših fantov, ki so nam s Svojo smrtjo in s svojim trpljenjem pokazali, kako je treba ljubiti slovenstvo. Njihova ljubezen do domovine in do pravih načel je bila tako močna, da je prenesena že v drugi rod, ki se pripravlja, da bo stopil na njihova mesta. Vzeli smo si za ideal, enega izmed' prvih branilcev človečanskih pravic pred rdečim totalitarizmom.“
V nadalnjem odstavku opisuje medvojna leta groze, ko so „vse strahote svetovne vojne prešle na slovenskega človeka“, ko se je v „slovenskem narodu pojavil redek primer v zgodovini: revolucija pod okupacijo tujih sii“, zatem pa nadaljuje: „Padali so naši zavedni ljudje pod kroglami lastnih bratov. Narod se je zavedel te nevarnosti, ko ga je, krvavečega, napadel nov so vražnik, strašnejši od okup torja samega: njegov lastni brat. Moral se mu je postaviti v bran, ko je spoznal njegove namene in cilje. In spoznal jih je veliko prej, kakor drugi narodi v svetu, ki danes drago plačujejo svojo zaslepljenost: Koreja... Vietnam. Slovenski fantje in možje so prijeli za orožje, da so branili svobodo, svojo zemljo, svojo vero. Uspešno se boreči možje in fantje, izdani rdečim nasprotnikom, so plačali z življenjem zvestobo narodu. Padli so zaradi ideje.“ Govornik dalje poudarja Kristusov nauk o odpuščanju in pravi: „Krščanstvo zahteva od nas, da se dvignemo in odpustimo krivico, storjeno našim očetom in bratom. Sovraži lahko vsak, a odpuščanje dokazuje notranjo zrelost. Odpustiti pa ne pomeni pozabiti. Spomin na naše junake nam mora biti smernica našega delovanja v zdomstvu. Klic po pravici, pričevanje o krivicah mora zadoneti po svetu.“
Končno g. Dobovšek omenja, kako je bilo treba v prvih povojnih letih svetu dopovedovati resnico o dogodkih v domovini. Isto je morala delati tudi študirajoča slovenska mladina, ki je na vsej črti uspela in danes uživa ne samo ugled, ampak tudi občudovanje, da so sinovi prvih borcev za svobodo in krščansko civilizacijo sveta. V zaključnih mislih je pa poudarjal:
„Toda naše delo ni končano. Ob mučenju in sramotenju naših junakov je bil kršen moralni red družbe, zato naše delo in pričevanje ne smeta ostati le v omejenem krogu. In ne bo ostalo! Svet bo neprestano slišal klic nas in našega mladega slovenskega naraščaja. Slišal bo zahteve po svobodi, po pravicah Slovencev. Naša volja je trdna, naše zaupanje v bodočnost je veliko. Zato se mi, mladi zdomski Slovenci, izobražujemo, da bomo dobili dostop do najvišjih krogov, ki imajo vpliv v javnem življenju in na pisanje zgodovine. Urimo se v besedi in podajanju naših idej. Slovenija bo naša, ker je pravica na naši strani! In sodili ne bomo mi, sodil bo Bog!"
„Junaki, vaša izmučena telesa, vaša prelita kri po vsej slovenski zemlji, je rodila sad. Po 20 letih se slovenska mladina zopet obrača k Bogu. Rdeč sistem ji ne more nuditi odgovora na vsa vprašanja. Zato se je v zadnjih letih zopet obrnila na staro, a trdno bogastvo, ki je vera. In če bodo verni, bodo tudi dobri Slovenci.
Zaskrbljenost in tuga, ki nam jo vzbuja ta spominski dan, pa ne sme imeti prav nobene druge posledice v nas kot vsako leto ponovljeni sklep, da hočemo vse svoje duhovne in telesne moči posvetiti idealom iri ciljem, ki so vžigali srca naših padlih junakov. Ne smemo in ne bomo nehali, doklerj teh ciljev ne dosežemo.
Dr. Miha Krek v govoru na spominski proslavi v Clevelandu 4. junija 1954
Zato smo prepričani, da bo še hodil po naši zemlji svoboden Slovenec, ki bo sam svobodno odločal o svoji usodi, po svojih željah in po svojih potrebah.“
Zaključil pa je svoj govor s pozivom in željo slovenske mladine: „Slovenci združimo se! Združimo Se, ne za obračunavanje, ne za maščevanje, ampak za ohranitev ih* gradnjo slovenstva in Slovenije."
S pesmijo slovenskih protikomunističnih borcev „Oče, mati...“ je bila spominska slavnost pred spomenikom slovenskim žrtvam zaključena:
SV. MAŠA ZA SLOVENSKE ŽRTVE
Številni udeleženci spominske proslave so nato zasedli prostore v veliki dvorani ih na galeriji Slovenske hiše ter so prisostvovali sv. daritvi za slovenske žrtve. Imel jo je g. direktor msgr. Orehar ob asistenci g. župnika Gregorija Malija in g. Jureta Rodeta. Med mašo so peli GaHusovi .Bevci.
■v for-k-^-TTT-in -nagovoru je g. msgr. Orehar razvijal naslednje- misli o temi „Blagor čistim v srcu“.
„Praznik največje skrivnosti krščanstva sv. Trojice in spomin največje skrivnosti slovenske zgodovine obhajamo. Iz čiste misli je iz Očeta rojen Sin in po čisti ljubezni obeh izhaja sv. Duh.
Tudi našo zgodovino 25 let, našo sedanjost in odločanje bomo razumeli, če bomo čistih misli in čiste ljubezni. Zato „blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali". (Mt 5, 8.)
S čistim srcem v zgodovino nazaj. Kakor koli gledamo našo sedanjost in mislimo na bodočnost, najdemo odgovor v preteklosti 25 let. Kdor hoče drugače, se moti in krivično sodi, se napačno odloča. Začetek našega dejstva je v odklonu komunizma, kakor so nas učili Pij XI., Pij XII. in škof Rožman. Jasen je bil nauk, jasna zahteva in jasna tveganost. Pustimo ob strani, kar se je zraven zgodilo, kar se je 'kasneje razvilo, kar danes vpliva. Vplivali so tudi drugotni nagibi: nasilstvo nosilcev revolucije, uničevanje premoženja, uboji. V temelju je bil: odklon komunizma Škofa Rožmana moremo samo tako prav razumeti, brez politične primesi, brez ambicioznosti, bil je učitelj' vere; tako razumemo tudi nas.
Sedanjost. Ne da bi se v Cerkvi hoteli zapletati v pol. kombinacije, v socialne odločitve, ostanimo pri veri. Ostanimo pri nauku Cerkve, ki ga je izrazil Pavel VI.: materialistični marksizem ne moré biti nam temelj mišljenja in dejanja. Lahko daje prikaz napredka, razvoja, v resnici pomeni nazadovanje in razkroj. — Tudi nam, ki smo se rešili, začeli novo življenje, ne ostane druga izbira. Kdor bi se oddaljil od te smeri, teoretično ali praktično, je sam zapustil skupino, v katero je stopil. Naše življenje osebno, družin in skupine moramo tako urediti. Ne samo jalovega zanikanja, še manj brezpotrebnega kritiziranja človeško umljivih napak, ki so nastale pod vplivom časa in razmer, temveč pozitivno ustvarjanje. Po koncilu je toliko idej in razmaha, da se priključimo in delamo in tako trenutka ne zamudimo. Potov je dosti, cilj je eden. Delali bomo napake, -osebno in skupno. Toda s čistim srcem se napake razumejo, medsebojno odpravijo in popravijo.
Bodočnost. Ne vemo, kaj nas čaka, vemo: življenje bo trdo. Toda s čisto mislijo sre, brez častihlepja oseb in skupinic, bomo rešili in ustvarjali življenje naše skupine. Namesto, da izgubljamo čas in moči za medsebojne razpore, ki jih seje stalni sovražnik, ki ga imamo med seboj, skupno iščimo sovražnike naše sreče, se jih varujmo in ustvarjajmo našo srečo.
V ljubezni sklenimo roke, se branimo in delajmo. V ljubezni mislimo s čistim srcem na našo domovino, kjer živijo naši bratje, ki se bore za svobodo, čeprav na tihem, v stiskah in trpljenju. Za nj-o delajmo, se hočemo z njo pogovarjati, toda. -brez prevare, ostanimo pri svojem, saj to temelji na božjem nauku. Hočemo v ljubezni objeti vse, ki se bližajo s čistim namenom, da se združimo na resnici Kristusovi.
Za žrtve danes pri sv. maši tmolimo
in njim se priporočimo, da ne zapustimo resnice Kristusove in njegove ljubezni..
Po sv. maši je duhovščina pred oltarjem opravila za slovenske žrtve molitev „Reši me“-
ŽALOSTINKA LJUDSTVA
je bil odrski preludij za praznik slovenskih junakov z besedo iz svetega pisma- V njem so nastopili Frido Breznik kot kronist, mladenič Janez Zorec, mati sedmerih sinov ga. Nataša Zajc-Smer-sujeva, zbor mladenk: Marija Fink, Helena Homovec, Marjana Homovec, Irena Jeločnik, Alenka Jenko, Rezika Marn, Tonka Urbančič, Majda Tomažin in Magda Zupan. Režijo in koreografijo je imel na skrbi g- Frido Beznik, scenografijo g. Ivan Bukovec .zamisel in dramatizacija je pa g. Nikolaja Jeločnika.
Beseda svetega pisma je bila tako izbrana, da se je vsa nanašala na razmere in dogodke, (ki so se odigravali v -Sloveniji v dobi II- svetovne vojne pod okupacijo sovražnih vojska in komunistično revolucijo teT je slovensko gorje dobilo svoje poosebljenje v zločinu Kajna nad lastnim bratom Abelom („ko pa sta bila na polju, se je vzdignil Kajn zoper brata Abela in ga ubil“), babilonski sužnosti Izraelcev (Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali...), v pomoru sedmerih Makabejskih bratov, od katerih je eden za vse izpovedal nasilniku: „Pripravljeni smo rajši umreti, kakor prekršiti očet-ne postave.“ In so tako storili ter bili tudi za vzor slovenskim junakom. In. v brezmejnem trpljenju Makabejske matere, ki ga je mogla prenašati samo z vero v božjo pravičnost. Vse to je bilo podano s tako pretresljivo dožive-tostjo, da je vsa slovenska tragedija oživela pred slehernim udeležencem spominske proslave v vsej apokaliptični grozotnosti in pretresljivosti. Saj je bilo prav takšna, kakor jo omenja svetopisemska beseda:
„Smrt nam je prilezla skoz* okna,
prišla je v naše palače,
pobrala je otroka s ceste,
s trgov mladeniče !“
Mrtva trupla ljudi leže kakor gnoj po polju, kakor za žanjcem snopi, ki jih nihče ne pobira!“
Nad vse učinkovit je bil zaključek odrskega preludija z veličastnim prikazom poveličanja slovenskih žrtev.
Prikaz odrskega preludija Žalostinka ljudstva je na vse napravila silen vtis. Spada brez dvoma med vrhunske slovenske kulturne prireditve, s ‘katero bi lahko stopili pred vsako občinstvo ter nred niim izpričali resnico o slovenski narodni žaloigri.
A ■ 0 VttT VN A i
(Nadaljevanje s 1 ..strani)
vedbe, ki niso v korist vladi- Ob tem dogodku je glavni poveljnik vojaškega letalstva po razgovoru z letals-skimi brigadirji poslal na vse letalske enote v -državi radiogram z zatrdilom solidarnosti z odstavljenim ravnateljem višje vojne akademije* Naslednjega dne-je glavni poveljnik letalstva brigadir Adolfo Teodoro Alvarez poslal na letalske enote radijsko pojasnilo, da izraz solidarnosti -brigadirju Zuviriji nikakor ne pomeni odvzemanja avtoritete resornemu ministru ali zanikanje njegove pristojnosti za izdajanje takih ukrepov kot je bila odstavitev ravnatelja vojne akademije.
Med tem je bilo več sestankov v državnem tajništvu za vojsko, za mornarico in letalstvo. V javnosti so se seveda takoj pojavile govorice, kakor da je že v pripravi vojaški udar. Vlada je te govorice zanikala, prav tako govorice o ostavkah ministra za narodno obrambo in državnega tajnika za vojsko.
Predsednik republike dr. Illia je z ozirom na gornje govorice poudaril samo to, da -sedanja vlada ni zato na vladi, da bi na njej ostala, ampak zato, da ustvari pogoje za mirno sožitje ljudi. Ob potrebi ohranitve ustavne stabilnosti je pa naglašal, da je vsako dejanje, ki je izvršeno mimo zakona, slaba,
jncri
Še o škofjeloškem „torpedu“
Razstrelitev na črno postavljene delavčeve hiše v Godešiču pri Škofji Lok> je še vedno predmet razgovorov ne samo okoliškega prebivalstva, ampak po vsej Sloveniji. Tudi listi še vedno pletejo o njej ter ob njej načenjajo vprašanje „črnih gradenj“ sploh. „Tedenska tribuna" z dne 16. maja navaja, da izvedenci cenijo, da je v Sloveniji pet tisoč protizakonitih gradenj. Naj je vsaka vredna le tri milijone, pa jih je ekupaj že za 15 starih milijard. In prav tisti urbanistični inšpektor, ki zagotavlja poštenost loške občinske uprave, je tisoč protizakinitih gradenj. Naj bo zapisal, da je neučinkovito ukrepanje zoper kršitelje urbanističnih predpisov v veliki meri posledica tega, de odgovorni ljudje na družbeno važnih položajih sami često kršijo predpise, ali pa pri tem sodelujejo s svojim vplivom!”
“Godešika afera” je bila znova v debati tudi v škofjeloški skupščini. Odbornik Kosmačin je po pisanju „Tedenske tribun«” med drugim zatrjeval: "Dajmo, dogovorimo se in uredimo podrtijo na Godešiču. Naj zložijo opeke, zasujejo jamo. Čez štirinajst dni prid« v Loko nekaj deset tisoč gledalcev na motoristične dirke. Pa 6'e bojim, da bo sicer ve,č gledalcev na minirani črni gradnji kot pa na dirkalni progi.”
Humoristični list “Pavliha” je tud!
„upodobil konkurenčno predstavo“ Množica se tare okrog podrte hiše. Poseben avtobus je pripeljal gledalce. Prišli so z daljnogledi in fotografskimi aparati. “Samo nekemu občanu so hišo razstrelili, pa tak obisk” zabavlja Pavliha. „Kaj bi štele bilo. če bi to ponovili na črni gradnji kakšnega funkcionarja!”
Študentski list “Tribuna” pa se sprašuje: „Bo potrebno še eno rušenje? Če je to edina možnost, prosimo le, da tokrat pričnemo od zgoraj, kar po seznamu iz Dela: zgradbe b'iv. podpredsednika Okrajne skupščine Kranj Slavka Beznika, biv. podpredsednika okraja Ljubljana Acija Puharja, sedanjega predsednika Okrajne skupščine Ljubljana—Vič—Rudnik ing. Slavka Jakog,čiča itd., Itd.”
“Tedenska tribuna” zatem navaja besede zveznega poslanca dr. Vilfana škofjeloškim odbornikom, da je “zakon trd” ter "da ga je treba dosledno izvajati”.
K tej izjavi “Tedenska tribuna” do-| stavlja: “Zakon naj bi bil za vse enak
in naj bi bili vsi enaki pred zakonom!“-
List končno ugotavlja, da so v Sloveniji doslej "podrli že 33 črnih gradenj, nobene sicer ne s tako oglušujočo detonacijo kot v Godešiču, število novih pa neprestano raste. Treba jih je zajeziti. Toda zajeziti z močjo boljšega
in tudi dostopnega. Z moralno močjo, da je zakon res dober in za vse enak. Zakaj le zgledi zares vlečejo”.
Dvorane brez ljudi
Pod gornjim naslovom Tedenska tribuna z dne 23. maja objavlja poročilo o še neobjavljeni razpravi „Materialne osnove kulturnih dejavnosti v komuni“ Janeza Jerovška in Franca Zupana. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je predvojno tako cvetoče kulturno-prosvetno delovanje in življenje v Sloveniji pod sedanjo komunistično oblastjo v močnem nazadovanju. Poročilo namreč navaja, da je „nerazgibano kulturno življenje“ kar v polovici občinskih središč v Sloveniji, ki imajo vsa 154 dvoran. Od teh jih 60 služi zgolj kulturno-prosvetnim dejavnostim, v 37 dvoranah so samo kino-predstave, 57 jih pa služi obema dejav-nostima. Poročilo navaja, da je večina dvoran „slabo, nezadostno in neokusno opremljena“. Pisca gornje razprave prihajata do zaključka, da je lahko reči, „da kulturno življenje v tistih občinskih središčih, ki imajo na leto komaj do 20 prireditev, ni posebno razgibano“. Takih občinskih središču je pa kar 45%.
Iz razprave je dalje razvidno, da 86 slovenskih naselij z več kot 500 prebivalci sploh nima dvorane. V preostalih naseljih v več kot 500 prebivalci, je 431 različnih dvoran. 76 jih je bilo zgrajenih še pred letom 1917, v predvojni Jugoslaviji so bile postavljene 102 dvorane, po vojni do leta 1953 149 dvoran, po tem času pa še 94. Od vseh teh dvoran je določenih za lculturno-prosvetne dejavnosti samo 33.6% dvoran, 21% samo telesno vzgojni dejavnosti, 51% pa vsem dejavnostim.
Za dvorane v mnogih podeželskih središčih pisca gornje razprave ugotavljata, da so „takšne kot so bile pred 10 ali 20 leti“. Večina od 431 dvoran so stare ter niso bile nikdar tako oprem, ljene, kot bi morale biti, skoro vse pa so povrh tega še slabo vzdrževane.
Iz gornje razprave je dalje razvidno, da v treh občinskih središčih v celem letu ni bilo niti ene dramske ali glasbene prireditve, v sedmih občinah je bilC do 10 takih prireditev, v devetih pa do
15.	Pri tem ugotavljata, „da je treba upoštevati, da so številne tovrstne prireditve na relativno nizkem nivoju“.
Končno je iz razprave razvidno, da po občinah za kulturo in šolstvo ne kažejo dosti smisla, in jima po mačehovsko odmerjajo kredite.
Filozofska fakulteta na Dunaju je podelila glavnemu tajniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Milku Kosu zlato medaljo. To priznanje je dr. Kos prejel ob 50. obletnici, odkar je doktoriral na tej fakulteti, ter v znak
priznanja za njegovo znanstveno delo. j Na povabilo dunajskega inštituta za j vzhodno in jugovzhodno Evropo je ob; tej priložnost dr. Kos predaval o „Širjenju slovenskega življa v srednjem veku na ozemlje današnje Avstrije“.
Kdo ti di zapostavlja slovenščini
Pod našlo-om „Kje je Metlika?“ bjesmo v ljubljanskem Delu z dne 15/maia: „Doslej s4m mislil, da je Meüdsa sicer blizu hrvhtske meje, pa vendar še v Sloveniji. Pi najbrž sem se''motil. verjetno je že malo čez hrvatsko mejo. Dobil sem namreč v roke izdelek tovarne „beti“ — „Belokranjska trikotažna industrija — Metlika“ je zappano zraven — in na tem izdelku je bil pritrjen listek, na katerem je celotno besedilo samo v srbohrvaščini.. •
Umrli so. V Ljubljani: Rudi Dimnik, avtomehanik, Jože Juvan, upok., Ivanka Puhar, Jerica Korenčan roj. Artač, upok. Tob. tovarne, Jože Pavlič, tiskarski mojst*r v p, Julijana Nedejko, upok., Marija Goronelli, dr. Josip Korošec, vseuč. profesor arheologije, Marija Um-nik roj. Erjavec, -Ciril Nardin, tkalski mojster, Štefan -Čarman, Hilarij Čarga, šofer, Fili j Remš-kar, monter hladilnih naprav, Štefan čurman, France Senica, upok., Liza Marin, Milan Wohinz, pravnik, Vladimir Bajuk, upok., Gabrijela Schveiger roj. Drenik, vdova po prof., Pavlo Zabukovec, poštna upok., Janez Kuštrin, upok, Urška Jane roj. Dežman
I.	MEDZBOROVSKI FESTIVAL
Prirejajo ga v nedeljo, 12- junija t.
1.	ob IT7 v kolegiju Ward, Suiza 599, Ramds Mejia, naslednji zbori s područja Vel. Bs- Airesa: Echi Alpini, pev-teki zbor Haedo, Sveta Cecilija, Ciuda-dela, zbor gledališča Carpa, Palomar, ženski zbor San Justo, zbor iz Haeda, pevski zbor „Lorenzo Perosi“, zbor iz San Isidra, pevski zbor Gallus in poli-fonični zbor iz San Justa.
Gallusovi pevci bodo zapeli pesmi: Ecce quomodo moritur iustus, Prelovče-vo Ženjka mi v goste gre in Kramolče-čevo Jaz bi rad cigajnar bil.
Za zaključek bodo vsi zbori zapeli pesem prijateljstva pod vodstvom dr- J. Savellija.
in Jože Smolič, čevljar v Gabrovki, Ana Adler roj. Kancler v Litiji, Frančiška Gostiša v Žireh, Franjo Vraničar, brivski mojster v p. v Škofji Loki, Ignac Žbontar, čevljarski mojster v Kropi, Rudolf čubrilo v Novi Gorici, Danica Saje, dijakinja v Novem mestu, Franc Zagorc, šolski upravitej v p. v Novem mestu, Frančiška Stanko roj. Mr,čun v Pečah, Adolf Korunšek, poslovodja v Kranju, Stane Lindič v Brežicah, Ivan Setnikar v Dobrovi, Otmar Skale v Novem mestu, Mojca žagar v Devici Mariji v Pulju, Ina Gorjanc roj. Šušteršič v Kranju, Marija Zagoričnik v Celju, .Tanez čebuli v Oljševku, Tončka Podboršek v Ježi.
I l 0 V I N C I V ’ A ■ C I N T I N I
BUENOS AIRES Osebne novice
t Anton Pavlič, župnik na Selih pri Kamniku je dne 11. maja 1966 po dolgotrajni bolezni umrl. Doma je bil s Prtovča nad Selci pri Škofji Loki, rojen januarja 1895. Njegov oče je bil tam cerkovnik. K njemu je večkrat hodil .na počitnice dr. Janez Evangelist Krek.
Bil je kaplan v Boštanju in št. Rupertu, potem pa župnik na Selih pri Kamniku.
V življenju je mnogo trpel, skoraj vse življenje je bolehal. Ko je bil na Selih župnik, sta mu umrli dve sestri. Tako je ostal sam brez bližnjih sorodnikov.
Med drugo svetovno vojno so ga Nemci pregnali na Hrvatsko. Ko še je
je udeležilo 22 duhovnikov in veliko u-di. Na grobu so mu zapeli poleg domačih pevcev tudi ipevci iz Nevelj in iz Kamnika.
Star je bil 71 let- Na Selih pri Kamniku je bil župnik 37 let. Ker nima domačih ljudi in ne bližnjih sorodnikov, ga vsem svojim prijateljem, znancem in vsem dobrim dušam lepo priporočamo v molitev. Naj v miru počiva!
t Marija Vrhovnik, mati ge. Bernarde Burgar, je umrla v Mavčičah- Naj počiva v miru.
f Rezka Vombergar, mlajša sestra pisatelja Joža Vombergarja, je umrla v nedeljo, 22- maja t. 1. v domovini. Zadela jo je nesreča na romarski poti na Brezje- Bila je v službi ipri Slovenski Matici v Ljubljani. Pred nekaj meseci se je udeležila romanja manjše skupine v Lurd (Francija) in z njo obiskala vrnil v Slovenijo, se, je zatwkeb~ir AJ- torli -grofa staršev—sr. Male Terezike.
dovec, kjer je bil tedaj župnik Gregor Mali, domà iz Sel pri Kamniku. Tam je pridno pomagal pri dušnem pastirstvu, četudi je bolehal. V Ajdovcu je obenem z župnikom in njegovimi sorodniki doživel strašno nesrečo. V noči med 11. in 12. decembrom 1942 so tam partiza-ni požgali cerkev, „Gnidovcev“ prosvetni dom in ljudsko šolo. Po tej nesreči je šel v Stično k patrom cistercijanom in je ostal tam do konca druge svetovne vojne. Nato se je spet vrnil na Sela, kjer so ga ljudje lepo in z veseljem sprejeli- Tam je potem ostal do svoje smrti.
Imel je zelo lep pogreb. Pokopal ga je v petek, 13. maja, stolni kanonik in prelat dr- Vilko Fajdiga, ki je hodil na Sela rajnemu župniku večkrat pomagat j in vodit razne slovesnosti. Pogreba se |
Mnogo let je pela pri Frančiškanskem cerkvenem zboru in sodelovala pri raznih dobrodelnih organizacijah- Naj ji, Magi duši in goreči častilki Marijini, da ljubi Bog večno plačilo v nebeškem zboru! G. Jožetu Vombergarju izrekamo iskreno sožalje.
Wsmh
SEN O VRNITVI France Balantič
Ko boš tutina, vso mi kri izpila, ko neizgovorjena bo beseda prišla kot ogenj mi na ustna bleda, bo davna želja domu) se vrnila.
Na srce dal prsti bom kot zdravila, sprejel me vas.e bo pozdrav soseda, spoznala na pianini me bo čreda in v duši bo zaplala no iva sila.
Okusil spet bom sok planinskih trav, — spomini nanj skelijo kakor rane, ki jih zastrupil dolgih cest je prah.
Domači kraj, kako mi spet boš drag! Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom nad njimi tih zaspal.
«a«iHMiifiuiin«HninMiuii»NnuinHHMii
Družinska sreča. V družini Franceta Koprivnikarja in njegove žene ge- Albine roj. Pleško v Slovenski vasi se je rodil sin. Srečni družini naše čestitke.
SLOVENSKA VAS
Dne 20. junija bo minilo leto dni, odkar je umrl ustanovitelj Slovenske vasi in župnije sv. Jožefa Pompeyskega msgr. Janez Hladnik. V njegovi fari Hladnikov naslednik g. Tone Škulj vodi že obširne priprave za prireditve, ki bodo v spomin monsignorja Janeza Hladnika. V glavnem bodo to pobožnosti v župnijski cerkvi sv. Jožefa, kjer bo npr. 16., 17. in 18. tridnevnica za pokoj duše rajnega monsignorja. Na praznik Srca Jezusovega bodo imeli mašo za rajnega Hladnika otroci in sicer ob osmih zjutraj. Ob 19 pa Slovenci iz Slovenske vasi. Pri tej maši bo pel slovenski pevski zbor pod vodstvom g. pevovodje Meleta. 19. junija bo maša vseh faranov za Janeza Hladnika ob 16, nato pa odkritje njegove spominske plošče na župni cerkvi. Ob 17 istega dne bo procesija vernikov iz župne cerkve na pokopališče v Lomas de Zamora h grobnici, v kateri počiva truplo rajnega monsignorja.
Na samo obletnico smrti 20. t. m. bodo imele zjutraj mašo za rajnega monsignorja šolska sestre, ob 19 pa farne ustanove.
Za obletnico smrti msgra. Janeza Hladnika je farni list La Voz de San José de Pompeyo izšel v povečanem obsegu ter je v celoti posvečen spominu in delu rajnega ustanovitelja te župnije in njenega prvega župnika monsignorja Hladnika.
Slovenska krščanska demokracija - SLS
Poverjeništvo za Argentino
Sporoča, da je vabilo za vpis v članski imenik, ki je bilo objavljeno v zadnji številki Svobodne Slovenije, namenjeno predvsem tistim, ki doslej še niso bili člani Slovenske krščanske demokracije.
Vabilo velja še posebej ženam in dekletom ter mladini, da se vpišejo v Slovensko krščansko demokracijo in se tako vključijo preko nje tudi v mogočno svetovno zvezo krščanske dlemokracije-
Komunistična Jugoslavija včeraj in danes
(Poročilo evropskega dopisnika Svobodni Sloveniji iz Trsta)
7
Kradejo pa vsi od ravnatelja dol do zadnjega vratarja in žene, ki pometa stopnišče in snaži sobe. Vsi državljani brez izjeme, posebno pa tisti, ki so dejansko brez dohodkov. Pa tudi vsi stalni nameščenci katerekoli stroke so prisiljeni svoje dohodke oziroma plače zaokroževati s tatvinami. Ker privatni iniciative ni in je vse državno, se p' v rokah komunistov, je po ustavi in statutih komunistične stranke samo ta poklicana, oziroma njen vrh, da sme voditi in odločati- Vsi ostali milijoni imajo svoje možgane v koncentracijskem taborišču. To dejstvo se temu primerno odraža v dejavnosti državljana, človek v koncentracijskem taborišču se obupno bori za svoj goli obstanek; noč in dan misli, kako bi se ohranil pri življenju. Zato je umsko delo jugoslovanskega državljana noč in dan vpreženo v napeto premišljevanje, kje bo jutri dobil kaj za jesti, kako bo plačal najnujnejše potrebščine, kako bo plačal že dospele dolgove. Kratkomalo kako bo vzdrževal sebe in svojo druži lo. Ker privatne iniciative ni, odnosno jo sedanji komunistični oblastniki dopuščajo samo v skromnih obsegi, nagon samoohranitve si!i vsakega, da iztuhta najbolj rafinirane metode kako priti do materialnih priboljškov, kako prikriti svoje udejstvovanje pTed komunistično policijo. Ker je privatna lastnina tako ome-
jena in borna, da kraja iste ne prinaša zaželenih uspehov, ostane samo državna ali kakor pravijo komunisti družbena imovine. To neprestano napada vsaj 15 milijonov državljanov, ki v boju za svojo življenjsko raven skušajo tej državni lastnini vzeti, če le mogoče, na malo viden način, vsaj delček v svojo korist.
Zato tisti, ki meče premog v klet državnega urada, gleda, da kaka vreča premoga ostane tudi za njega. Tisti, ki polni v tovarni Žaklje, posode, steklenice itd., poskrbi, da odvzame nekaj gramov pri vsakem Žaklju ali posodi, ali po nekaj kapljic pri vsaki steklenici. Tisti, ki meri blago v državnih skladiščih ali veleblagovnicah pri merjenju obupno nateguje blago, da pri vsakem metru odščipne nekaj milimetrov. Celodnevno pridno nategovanje do večera njegovo „privatno iniciativo“ nagradi z enim ali dvema metroma blaga. To blago je možno tako močno raztegovati zato, ker so v tkalnici in predilnici že drugi delavci kradli volno ali bombaž in je zato blago redkeje tkano. Je tedaj to že druga tatvina na istem predmetu. Tretja tatvina pa šele pride, ko zna krojač še bolj nategniti blago in pogrunta tako prirezovanje, da prihrani pri vsaki obleki po nekaj deci-metov blaga in iz takih ostankov napravi za otroka hlače ali suknjič, kar je že njegov poseben zaslužek. Mesarji

14
goljufajo pri tehtnicah, peki na svoj način. Vsi poklici so v teku dvajsetletnega komunističnega režima znašli na tisoče raznih načinov kako okrasti državo in družbo.
Kar se kraje tiče ima Jugoslavija na milijone takoimenovanih „novator-jev“. Bivši ravnatelj, ki ždi v majhni dvoriščni sobici, je imel to srečo, da mu je znanec odstopil star kurnik, v katerem redi kure. Zrnja za kure sicer ni, toda za kure so dobre tudi zmlete kosti in razni odpadki po gostilnah. Kosti dobiva iz gostilne, v kateri imajo komunisti svoje pojedine. Te ima točno v evidenci. Za mletje kosti potrebuje mlin- j ček. Napravil mu ga je tehnik, ki je i kradel delec za delcem v tovarni. Takšnih in podobnih tatvin bi lahko navedli na tisoče.
Za dobo, v kateri ima v domovini edino besedo v gospodarstvu in v vsem komunizem in kjer vsi komunisti venomer govore o „progresu“, je značilen naslednji primer. Visokonaobražen gospod, ki živi v slabih razmerah, se je specializiral na hemeroide. Ker ljudje mnogo sedijo po pisarnah, kjer pišejo in pišejo m ne vedo za svrho tega pisanja, zlasti, če gre za različne in številne statistike, je razumljivo, da imajo hemeroide. Zdravil, vsaj boljših iz inozemstva ni. Zato je primeren izhod, da si da človek od časa do časa masirati nadležne hemeroide, da se preveč ne razbohotijo. Gumijaste rokavice, ki jih potrebuje ta gospod za tak svoj posel, je kupil od bolniškega Strežnika. Ta jih
je ukradel v bolnišnici. Mazilo, ki je za tako masažo potrebno, mu pripravlja lekarnar, ki v državni lekarni krade mast in drug material za tako mazilo. Mož ima poleg vsega še humor in se predstavlja z vizitko XY „gospodarski svetnik“.
Komunistični listi vsak dan prinašajo celo vrsto poročil o krajah državne imovine. Pred kratkim je pisal zagrebški Vijesnik, da je uprava samopostrežne trgovine na Reki izjavila, da bodo morali trgovino zapreti, če se bodo nadaljevale tatvine občinstva v takem obsegu kot doslej. In tako je pri vseh veleblagovnicah oziroma v samopostrežnih trgovinah. Ugotovili so, da po teh trgovinah kradejo od otrok do starčkov. Vse plasti ljudstva. Pač dokaz, da ne kradejo iz tatinskih nagibov, marveč iz potrebe.
Da kradejo gospodje tovariši na vodilnih mestih, je splošno znano. Znana je afera ravnatelja Litostroja v Ljubljani Pečarja, zeta zelo pomembnega komunističnega hierarha Leskoška. Milijone je pokradel- Za kazen je bil premeščen v Koper v tovarno TOMOS, kjer je kradel naprej in nazadnje z milijoni izginil v inozemstvo. Ko se je pojavil v Ameriki, je Jugoslavija celo intervenirala. 'Njegov tast Leskošek je v predvojni Jugoslaviji sam okradel delavsko blagajno, kar so mu pa komunistu oprostili, ker se jim je brezpogojno pridružil.
Ni še dolgo tega, kar so listi pisali, da so delavci v neki tekstilni tovarni
spuščali po kanalih cele bale blaga. Na koncu kanala so čakali drugi delavci, ki so lovili te bale. Ker po pisarnih vedno kaj primanjkuje, kradejo eden drugemu. Npr. nekje inženerski urad ni imel več min za risanje. Nekaj časa so te mine kradli v drugih uradih. Toda tega ni bilo možno delati stalno. Zato so poslali geometra na potovanje po Sloveniji, da bi našel mine. Našel jih je, toda premalo. Zato so ga „na črno“ poslali v inozemstvo, da jih je nakupil tam. Ob vrnitvi so geometra na meji aretirali, ker je brez dovoljenja z devizami v inozemstvu nakupoval blago. Tako inženerski urad še danes nima. min.
Vsepovsod primanjkuje najpotrebnejšega. Znano je, da doma ni zdravil, ni filmov za rentgen, ni raznih nadomestnih delov. Dokler gre, nameščenec „uradno“ krade kje drugod, samo, če najde kaj primernega.
Tito sam je v času zasedanja zadnjega plenuma Zveze komunistov Jugoslavije omenjal, da je v nekaterih republikah na odgovornih mestih na stotine že obsojenih tatov, ki zavzemajo znova važna gospodarska mesta v raznih podjetjih.
Uradnik iz večje tovarne mi je nedavno pripovedoval, da so ob koncu meseca opazili v postranski gostolniški sobi skupino delavcev pri dobri večerji in pijači- Nobenega dvoma ni bilo, d.a je bila obilna večerja zaključek dobro uspele tatvine v tovarni, saj bi si je drugače delavci s svojo plačo nikakor ne mogli privoščiti.
SLOVELI PO SVETU
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE V mestu Etiwanda v Californiji imajo Slomškovo solo — Anton Martin Slomšek School, šola ima po Slomšku ime, .čeprav v tem mestu ni slovenske fare, ker Slovencev tu ni, razen župnika Franca Horvata, prekmurskega rojaka. Ta je pa velik častilec škofa Slomška. Predno je začel z zidavo šole, je prosil svojega škofa za dovoljenje, da bi se naj imenovala po Slomšku. Ker je škof na vatikanskem koncilu od slovenskih škofov dobil brošuro s Slomškovim življenjepisom in opisom njegovega dela, je župniku Horvatu prav rad dovolil, da lahko farno šolo poimenuje po Slomšku. Šolo je blagoslovil škof Fury iz San Diega, pri blagoslovitvi so bili navzoči štirje monsignor? in 30 duhovnikov, škof je v pridigi med drugim tudi poudarjal čudovito delovanje božje milosti. Navajal je, da je škof Slomšek slovenske šolske sestre pripeljal v Maribor in sedaj te sestre delujejo v ZDA med drugim tudi na Slomšikovi šoli v mestu Ewanda.
je olajšalo tudi pravo športno zadržanje | Družabna pravda sporoča, ds dobita ! -tekmovalcev, ki so se po vsaki tekmi; delo krojač in šivilja. Delo lahko dobita S iskreno med' seboj pozdravili in časa- j tudi na dom. Dalje je na razpolago ; ■ tali zmagovalcem.	delo za zidarje (ofieial, . ledio oficiak i |
„ n e p n V T TI ü» M S v' V T tj pe0n)’ formacije: Janez šest, Suàrez ! PO SPOL I Rail D / T D j ! 23, telefon 21-3292-	_	_	; !
Pretekli teden se je v Beogradu za-- SDÖ prireja kuharski tečaj, ki ga S ključilo evropsko juniorsko nogometno! bo vodila ga. Sladičeva- Prijave spre-,; prvenstvo. Za prvo mesto sta v finalu j jema do 4. julija odbor, števio je orne- j ; igrali moštvi Sovjetske zveze in Italije, j leno	"
tekma se je končala neodločeno 0:0. Ju-!	'	.....
goslavija je premagala Španijo z 2:0 in j ZEDINJENA SLOVENIJA (,’BVEŠČA i tako osvojila tretje mesto.	», _. .	,	, „ . .. , ! ?
V prijateljski tekmi je v Beogradu: iC’arliee m elane, da so od 1. jynija da- , po 32. letih premagala bolgarska nogo- j lje zavarovani pri zavarovalnici za ; metna reprezentanca Jugoslavijo z 2:0. [ smrtni primer Nza znesek 25.090 pesov. ;
\ Novem mestu so športni delavci j prigiageni pa so mogli biti samo tisti ? nnovili snortno društvo ..Novo me- »,.,...	,	.	.	*
elani, ki imajo placano članarino vsaj
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p! 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ura 17—20
Na telefonu tudi dopoldne
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star*
Redactor: José Krosclj Redacción y Admmistración : ìiamÓTi Falcón 4T53, Buenos T. E. 69-9503 Argentina
do vključno meseca marca in torej niso
V estui k SFZ
Športni dnevi — odbojka
V soboto, 4- junija, ob 5 popoldne se
Miro Cerar zahesljiv-o osvojil prvo mesto, dose.sr°l le 67,80 točk, drugi je b:l Stiasny (ČSSR) s 56,70, tretji Klecka (ÖSSR) in 4. mesto je zasedel Anic iJp-J Cerar ni imel hudih tekmecev, .» ,	, .	_,	, .,	ker niso nastopili ne Italijani ne sov-
je pričel v okviru Slovenskih mladinskih j jetski tekmovalci
športnih dni odbojkarski turnir. Najprej' y Osjeku je bilo državno prvenstvo so Se pomerile ekipe SDO, za njimi pa I v krosu. Na 4000 m je zmagal 'Červan
ustanovili športno društvo „Novo me' sto“, v katerega so se vključili vsi športniki, ki so doslej bili člani „Partizana“, razen telovadcev in košarkarjev. Na ustanovnem občnem zboru so rekli, da je bila potrebna ustanovitev iiovega društva, ker se Zveza Partizana za : Slovenijo m zanimala za novomeški) društvo.
V	jugoslovanski odbojkarski ligi bo letos samb Fužinar iz Kaven zastopal Slovenijo, kar sta izpadla iz lige Bra- raß nove prijave in tudi odjave nered-j ; nik-Hcče in Ljubljana, v. ženski ligi pa j ;h g1anov pr;giaš3; ; zavarovalni» naj-! |
V	,prvem kolu je na Ravnah Fužinar ] kasneje do 20. dne vsa ega	‘j ;
premagal Crveno zvezdo s 3:1 (16:14, Zato je društvo primorano določili ja ; 15:12, 15:17, 15:7).	! plačevanje članarine rok od 1. do 15. v, ;
Na , mednarodnem telovadnem tek-j mesecu. če kdo torej ne odda članarine1 ...., u v Londonu v začetku aprila j
...................... ir
se v zaostanku za tri mesec;- Vabimo tudi ostale članice in člane, da svoje jf članske obveggoS^Čii» prej uredé In 5 dajo društvu možnost, da jih prijavi z ; veljavnostjo od 1. julija dalje.	i l
Posebej opozarj'amo, da bojno mo- j jj
JAVNI NOTAR
Franeiseo Kani Cassante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Ca j gali« 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
V NEDELJO, 19. JUNIJA 1966 na slovenski PRISTAVI v Castelarju ;
mmijiME
krvavice, pečenice, svinjska pečenka jj in izvrstna vina Vsa po zmernih cenah
■
Koline bodo naprodaj tudi za na dom jj Pričakujemo vas. Pridite!
FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
TARIFA REDUC1DA Concesión N’ 3824
liagistro Nacional d® la Propioéad Intelectual No. 817.086
.	....... .. .1-1 .'.m ,
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1966: za Argentino $ 1.409,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo ? 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Tolleres Gràfico« Vilko S. R. L., Estado* Unidos 425. Bs. Aires. T. E. 33-7213
Alojzijeva proslava bo v nedeljo,
19. junija, v Slovenski hiši. Ob 16 sv-maša, nato otroška igra v 5. dejanjih Tinček v kraljstvu žuželk.
fantovska moštva. Mladina iz raznih krajev Velikega Buenos Airesa se je v velikem številu zbrala v Našem domu v San Justu in seveda navdušeno navijala za svoje tekmovalke in tekmovalce; nekoliko manj je bilo starejših ljubiteljev te športne panoge-
V prvi tekmi sta se pomerili dekliški ekipi SDO Moron in ŠDO San Justo-Morončanlce so nastopile z nekaterimi igralkami, ki so prvič javno nastopile. Kljub temu s še bolj neizkušeno ekipo deklet iz San Justa niso imele posebnih težav ter so jih premagale z 2:0 (15:3, 15:4). Po kratkem odmoru so se Moron-eanke merile še z ekipo SDO Slovenska vas. Ta pa je bila bolj pripravljena in jih je z boljšo skupno igro premagala
v času 10:30,0 pred klubskima tovarišema žuntarjem m Važičem (vsi Kla-divar Celje). V teku na 10.000 je zmagal Korica (JIA), drugo in tretje mesto pa sta -osvojila Hafner (27:12,0) 'n Štros (27:15,0) ter s tem prinesla ŽAK Ljubljana naslov ekipnega prvaka.
V Logatcu je umrl 6. aprila zdravnik dr. Stanko Perpar, ki je bil po prvi svetovni vojni eden najboljših lahko-atletov-siprinterjev ter je bil 1. 1924 prvi Slovenec, ki je nastopal kot atlet na olimpiadi v Amsterdamu.
OBVESTILA
Procesija presv. Rešnjega Telesa be
z 2:0 (15:8, 15.8 ) Ker ekipa SDO San v -«I* f » °b “ Y.P°» Bos' Martin ni bila kompletna, mlade Ra- cove“ zavodu v Ea“0B	»,
meščanke niso mogle pokazati svojega I . Spominska pros ava v Slomškovem
znanja. Da bi pa vsaj prestale nekaKoj domu	soboto’ Jun?a' ° V8”0
prvo preizkušnjo, so odigrale za trening! za vse zrtve svj masa) "ato pa kratka en niz z dekleti SDO Slovenska vas. Te spominska proslava. Vabljeni! so pokazale tudi v tej tekmi, da imajo , V nedeIjo' 12‘ Jun^a' <P° P^cesij.) veliko možnosti za osvojitev pokala. j bo J» .razpolago.v Slomškovem -domu '•	1	j	asado m piske- Po kosilu bo nagraaio
v tem roku, se bo štelo, da je za tisti mesec v zaostanku. Da se članstvo in j vodstvo društva izogne nevšečnostim, ; lepo prosimo, da se članarina kot vsi ! iredni prispevki plačujejo vnaprej, po ! možnosti za več mesecev.
Obveščamo tudi, da člani do 6P. leta j starosti lahko dobe v društveni pisarni obrazec za višje zavarovanje do 1,000-000 pesov. Tam lahko dobe tudi v-sa pojasnila in navodila. Opozarjamo, da je to prostovoljno zavaroval je trajnega značaja in se lahko nadaljuje tudi, če bi se prekinilo razmerje med društvom in zavarovalnico. Priporočamo, da članstvo izrabi to ugodnost.
SLOMŠKOV DOM OBVEŠČA VSE ROJAKE, DA SE BO
v nedesljje. 26. junija 1966
vršil v dvnraniNJlovenske hiše, Ramón Falcón 4158
KO N C E R T
SLOVENSKE PESMI
IZVAJA SLOVENSKI PEVSKI ZBOR GALLUS Dirigent dr. Julij Savelli
Po sedmi uri sta se pomerili moštvo SFZ Slovenska vas in FOND San Justo. Obe moštvi sta pokazali dokaj dobro skupno igro, čeprav ni bilo na nobeni strani kakšnih izrednih zabijačev. Zmagalo je moštvo iz Slovenske vasi z .2:1. V prvem nizu je moštvo iz Slovenske vasi dobro izrabilo začetno nervoznost igralcev iz San Justa in jih premagalo s 15:6- V drugem nizu pa so se slednji le uredili; ob podpori svojih navijačev so postali zelo napadalni, posrečilo se jim je tudi nekaj ostrih udarcev ter so zmagali s 15:4- Za zmago je bil potreben še en niz. Ta niz je bil zelo izenačen, kar priča tudi rezultat 16:14 za SFZ Slovenska vas.
V zadnji tekmi prvega dne je SFZ Maran-Carapachay premagal SFZ Ramos Mejia z 2:0 (15:12, 15:13): Moron-sko moštvo je letos pokazalo, da bo spet resen tekmec za osvojitev pokala: ima namreč dobre posameznike, manjka pa še povezanosti. To so mladi Ramo-ščani dobro izrabili .in so v -obeh nizih kar resno ogrožali zmago Morončanov. S primerno vajo in vigranostjo bodo Ramoščanje nevaren nasprotnik ostalim moštvom.
Tekme sta zadovoljivo sodila Avgust Poglajen in Jure Skvarča. Delo pa jima
tekmovanje v k-eglanju.
Na Pristavi v Castelarju bo 1. prosvetni večer v tej sezoni v nedeljo, 12. junija, ob 16.30- Na sporedu zanimivo predavanje s .skioptienimi slikami iz Lime. Vabljeni!
II. glasbeni festival mladine Slovenske vasi bo v nedeljo, 12. junija, ob 18 v Slovenski dvorani-
Skupna seja SDO — SFZ bo 15. j linija ob 19 v 'Slovenski hiši.
IH. kulturni večer SKA bo v soboto, 18- junija, pri Bullrichu, Sarandi 41. Capital. Predaval bo g. dr. Vinko Brumen O zmoti-
Informativni sestanek članov Slomškovega doma bo v nedeljo, 19- junija, po sv. maši.
Letošnji XIII. socialni dan bo v nedeljo, 24- junija, v Slovenski hiši. Obravnaval bo temo „Slovenci in sklepi II vatikanskega cerkvenega zbora“. Predavala bosta: č. g- msgr. Anton Orehar: Laik v Cerkvi; ter g. Ruda Jurčec: Slovenski razgovor s sodobnim svetom. Po predavanjih debata- Že sedaj vsi rojaki lepo vabljeni.
Za koncert slovenske pesmi, ki ga
bo izvajal v nedeljo, 26- junija, SPZ Gallus, je veliko zanimanja. Ne pozabite si nabaviti vstopnic v predprodaji.
Gospodarski večer
Predava dr. Vital Ašič o temeljih modernega dednega prava in zapuščinski obravnavi v Argentini. Vabi člane in prijatelje
SLOVENSKA HRANILNICA
Mitre 97, Ramos Mejia XI. junija ob 20
Pričetek ob 17
Dohodki prireditve za Slomškov dom
Otvoritev mladinskih športnih dni
bo v nedeljo, 12 junija ob 14,30 v Našem domu v San Justu
Zaključek turnirja v odbojki SDO in SFZ
Vabljeni!
Slovenski dom v San Martina
vabi vse rojake in rojakinje na
PRISTNE DOMAČE KOLINE
v nedelja, 19. junija, ob vsakem vremenu
Krvavice, pečenice in slanina bodo že od sobote dalje rojakom na razpolago, da si jih nabavijo za svoje domove.
ORKESTER
19. JUNIJA V SAN JUSTU
VELIKA LOVSKA VESELICA
Vsem duhovnikom, prijateljem in znancem v Argentini sporočam, da je po daljši težki bolezni na Selih pri Kamniku, kjer je pastiroval 37 let, dne 11. maja 1966 umrl gospod
župnik Anton Pavlič
Pokopal ga je gospod prelat dr. Vilko Fajdiga v navzočnosti 22 duhovnikov in velike množice vernega ljudstva- Sveta maša za rajnega župnika bo v soboto, 18. junija, zvečer ob 7 v Slovenski kapeli, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
Ker nima bližnjih sorodnikov, ga vsem duhovnikom in rojakom lepo priporočam v molitev. Naj počiva v miru!
Župnik Gregor Mali,
v imenu vseh Malijevih v Argentini
Bs- Aires, Ramos Mejia, Znojile pri Kamniku, 8. junija 1966.
Dr. Julija Payman
Romain Rolland
(Velikemu pacifistu ob stoletnici rojstva — 1866—1944)
Delovanje francoskega pisatelja Ro-mai-na Rollanda je bilo tako obsežno, obenem pa tako globoko, da je obogatilo kulturni zaklad mnogih narodov. Ob stoletnici rojstva tega pisatelja se ves svet ponovno klanja etični veličini njegovega duha. Čeprav rojen Francoz je kaj kmalu postal takorekoč svetovni državljan, čigar delovanje je bilo posvečeno vsemu človeštvu. Že od rane mladosti je posvetil službi najvišje kulture in miru vse svoja nesebično delo, navdušenje, svojo izredno nadarjenost, svojo veliko vero v umetnost.
Kot profesor stolice za glasbo in umetnostno zgodovino je na pariški univerzi Sorbonne v letih od 1902 do 1912 zapustil obilo čudovito lepih ! misli o umetnosti: „Božja dobrotljivost umetnosti je, da dopušča, da nas druge duše opajajo, da se pogrezamo v tuja življenja. Tako so v nas povrne mir in se poglobimo v valovanje veselja.“ i
jih del: „Ne iščite tukaj nobenih teorij in -doktorskih vprašanj. Te knjige naj vam bodo dušna zgodovina nepo-tvorjenega življenja, kateremu sta bili radost in bolečina prebogato odmerje- i ni, zgodovina, v kateri je polno nasprotij in,zmot, pri tem pa — ker prava resnica stoluje v nedosegljivi višini — vsaj stremi po tistem notranjem ravnovesju, kateremu je odločena najgloblja resnica.“
Njegovo notranjo veličino in delo za resnično mirno sožitje med narodi moremo spoznati v življenjepisih Beethovna, Mahatma Gandhija, v delih s področja umetnosti, pa tudi v njegovih romanih. Višek je Rolland dosegel v romanu Jean Cristhophe, za katerega je dobil leta 1915 Nobelovo nagrado za literaturo. S tem delom se začenjajo vcčdelni romani XX. stoletja, v katerih pisatelji prikazujejo svoje življenjske izkušnje. Ta desetdelni roman ni zgrajen na lastnem življenjepisu, kakor ve-
pisov nemških glasbenikov. V njem slika Romain Rolland usodo meščanskega intelektualca v imperialistični dobi pred prvo svetovno vojno in prikaže življenjsko prijateljstvo nemškega glasbenika Johann-Krištofa Krafta s francoskim pesnikom in učenjakom Oliverjem. Prvemu je vtisnil poteze Wagnerja, Mozarta in Straussa, drugemu pa je kot simbol bratstva vtisnil zgodovino lastne duše.
Rolland je bil vse svoje življenje borec in graditelj evropskega duha;, iskreno prijateljstvo ga je vezalo z vse-j mi enako mislečimi možmi in ženami, j Pisateljica Malvida Meysenburg (1816
Leta 1922 pa nam pravi v enem svo- ; čina drugih, ampak na delih žiljenje-
do 1903) mu je bila druga mati. Ona mu je odprla pogled in ga še bolj navdušila za veliko poslanstvo: V visokem kulturnem ozračju oznanjati prijateljstvo med Nemčijo in Francijo in mu v Franciji pripravljati pot. To poslanstvo je postalo vsebina njegovega življenja, a -delo nikakor ni bilo lahko. Francija poraza iz leta 1870 ni mogla niti hotela pozabiti.
Pisatelj Andrò Gide je v -nekem govoru izjavil, da je „Rollandovo delo veljalo duhovnemu mostovju med nemško in francosko kulturo“. Avstrijski pisa-
telj Štefan Zweig je napisal biografijo Romaina Rollanda, v kateri ga imenuje „vest Evrope“.
V svojih delih je Rolland oznanjal vero v življenje: „Življenje spoznavati in ga po premaganju trpljenja ljubiti,“ je zapisal. Tudi v resnici ima globoke misli. V svoji revolucionarni drami „Volkovi“ pravi, da „vsaka duša, ki je le enkrat zrla resnici v obraz in jo skuša tajiti, naredi samomor.
Ni pa bil Rolland samo prepričan pacifist, ampak tudi prefinjen poznavalec otroške duše. Majhna „Anette“ i sanja in v „Jean Christophe“ je orisal j trpečo in sanjajočo mladost skladatelja. ; Kot profesor na univerzi v Parizu je spoznal ljudi vseh duhovnih in družbenih smeri, vsakdanjega človeka, ter se je zanimal za njega velike in majhne radosti in trpljenja. Ob izbruhu prve svetovne vojne ga najdemo v Ženevi, kjer se je dal na razpolago Mednarodnemu rdečemu križu. -Moral je namreč zaradi svojega prepričanega pacifizma zapustiti Francijo. Kdo je štel pisma najrazličnejših vojnih ujetnikov, katera so šla skozi njegove roke do naslovnikov!
Albert Schweitzer, je podobno kot Zweig, zapisal: „Rolland je bil vest mi-
slečega človeštva v neodvisnosti svojega duha.“ In kdaj bolj kot danes naj bi njegovemu, po Pascalu prevzetem spoznanju, darovali vso vero: „Pravičnost in moč morata postati eno zato, da na ta način moč postane pravičnost." Potem bomo tudi mi znali ceniti vzvišenost in lepoto in bomo dosegli, kot nam pravi Rolland — „najvišji ideal in namen svojega potovanja“.
Ali je ta Rolandov nauk že našel tisto širino in globino, katero današnji svet najbolj rabi? Pač ne. Tak je bil tudi vtis brezštevilnih Rollandovih prijateljev, ki so zato ustanovili „Zvezo prijateljev Romaina Rollanda“ v Parizu. Ob drugem občnem zboru, ki mu je predsedoval Paul Claudel, je štelo že nad tisoč članov, čeprav je pariška Zveza bila odprta vsem, ne samo.Francozom, so tudi v drugih državah ustanovili podobna društva. Tako v Belgiji, Švici, Češkoslovaški, Bolgariji in Egiptu. Na Kitajskem se je ustanovila taka Zveza 1935 po posredovanju Hou-Nou-Ena, ki je prevedel številna Rollandova dela. Iz ZiDA pa je bil s pariško Zvezo naposredno povezan Paul Amman, ki je svoj čas daroval dunajski narodni knjižnici Rollandovo osebno korespondenco.