SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 10-11 Nesmrtni cvet Vstajenje O, da bi dosti, dosti nas Slovencev odšlo se srečat z vstalim Jezusom! Iz groba se je vrnit to ni sen, to zmaga je največjega poloma. O, da bi dosti nas mu šlo naproti! Premagal smrt je v srcu naroda za up nesmrtnosti iz roda v rod -spet živ nas vse v Svoj vir življenja vabi. Praznujmo zmago Jezusa nad smrtjo! Pod krono rožnih češnjinih cvetov, med kelihi za grozd nosečih trt, s svetilkami nad spečimi grobovi. O, da bi dosti nas se veselilo, da Jezus tretji dan je z groba vstal, v Mučencev naših cvet nesmrten vzklil-Slovenija bo večno v Njem ostala. Vladimir Kos (z iskrenimi čestitkami za veliko noč!) Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji blagoslovljene in vesele velikonočne praznike! ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 28 de maržo - 28. marca 2002 VERONIKA ŠPARHAKL POZDRAV ŠKOFA URANA „Vi ste priče teh reči". Tudi v časih najtršega enoumja so se po številnih slovenskih župnijah vile velikonočne procesije ob spremljavi slovesnega potrkavanja, z banderi in lepim petjem. Udeležba je bila množična. Prišli so tudi tisti, ki sicer niso redno prihajali v cerkev. Kljub „zapiranju v zakristijo" so kristjani čutili, da morajo velikonočno veselje pokazati tudi navzven. Znani slovenski slikar Matej Sternen je v enem svojih del predstavil evangeljski dogodek, ko se je Marija Magdalena srečala z vstalim Jezusom. To ni bilo njuno prvo srečanje. Vemo, da je ta žena najprej iskala življenje in srečo v telesnih užitkih, ki ji jih je ponujalo okolje. Vendar je ta izbira ni nasitila. Čutila je vedno večjo praznino. Bila je javna grešnica. Vsi so jo obsojali in izločevali iz svojih vrst, dokler ni srečala Nekoga, ki jo je sprejel takšno, kakršna je bila, in ji posvetil vso svojo pozornost in dobroto. ^4zgnal je iz nje sedem hudih duhov, ki jo uplenili, in jo osvobodil iz njenega c^pekla, iz objema smrti. To je prvi zasuk na vere;, psvoboditev in odpoved grehu ter usmeritev koraka za Jezusom. Marija Magdalena je ta zasuk vzela zares. Evangeliji velikokrat poročajo o njej, ki „je bila med njimi", ,,bila je tam", „gledala je od daleč". Največje znamenje zvestobe pa je pokazala, ko je vztrajala pod križem, kjer je celo večina apostolov odpovedala. Zadnje dejanje Magdalenine zveste ljubezni do Jezusa je obisk groba. Že prej je „opazovala, kam so ga položili"; prišla je, da bi mazilila Jezusovo telo. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nezaslišanega: grob je prazen, vidi prikazen angelov, vse se spreminja. Magdalena se obrne. Podoba vrtnarja spregovori s tako znanim glasom. Pokliče jo po imenu: „Marija!" Strah in neverjetno veselje jo prevzameta. Iz njenih oči sije spoznanje: „Rabbuni! Učenik!" Prišel si s pokopališča, premagal si smrt, to največjo sovražnico človeka. Šele z osebnim srečanjem z Vstalim je Marija Magdalena doživela popolno notranje prerojenje. Napolnjena je bila z notranjim žarom veselja in upanja, ki ga ni mogla zadržati zase. Šla je in povedala: „Gospoda sem videla." To je spodbudilo apostole in druge učence, da so šli in se vedno znova osebno srečevali s Kristusom. Ko so prejeli novo življenje v Kristusovem Duhu, se niso več bali za svoje življenje in so ga velikodušno darovali. Oznanjali so, kar so videli in slišali; njihov glas je bil tako močan, da ga kljub vsem poskusom utišanja slišimo v naš čas. Kardinal Ambrožič v Gorici V okviru priprav na svetovno srečanje verne mladine, ki bo v drugi polovici julija v Torontu in ki se ga bo udeležil tudi papež Janez Pavel II., se je minuli konec tedna mudil v Gorici slovenski kardinal Alojzij Ambrožič, v čigar nadškofiji bo potekalo srečanje. Ob tej priložnosti je povedal, da se je rad odzval na pobudo, naj bo srečanje v njegovi nadškofiji. Sicer je med obiskom vodil več verskih obredov in tudi maševal na osrednji slovesnosti, ki je bila v nedeljo dopoldne v cerkvi Srca Jezusovega, udeležili pa so se je mladi iz severovzhodne Italije, Slovenije in zamejstva. Kardinal jih je nagovoril v slovenščini, italijanščini in furlanščini. Iskrena velikonočna voščila vsem, ki ste blizu in daleč, doma in po svetu, mladi in stari, bolni in zdravi, žalostni in veseli. Vse nas ljubi neskončna Ljubezen in kliče k polnosti življenja. Alojz Uran, pomožni ljubljanski škof Družina, velikonočna številka Komisija DZ o obisku v Argentini Komisija DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu je na seji 21. marca največ pozornosti namenila obisku predstavnikov komisije v Argentini in Urugvaju, ki bo potekal od 5. do 18. aprila. Člani komisije so izrekli nekaj pripomb na program obiska. Kot je še povedal predsednik komisije Franc Pukšič (SDS), bodo izrečene pripombe posredovali tudi slovenskemu veleposlaništvu v Argentini, da bi z njim uskladili o-bisk. Člani komisije so tudi pregledali, ali so bili rešeni problemi, ki so jih izpostavili ob prvem obisku komisije v Argentini v letu 2000. Predstavniki komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu bodo imeli v Buenos Airesu predvidoma sprejem na slovenskem veleposlaništvu, srečali pa se bodo tudi z učitelji in dijaki s slovenskega srednješolskega tečaja. Načrtovan je tudi obisk na Slovenskem podpornem društvu Triglav ter srečanje s predstavniki Slovenskega društva Triglav v mestu Rosario. V mestu Mendoza se bodo člani komisije srečali z učitelji tečajev slovenskega jezika, v Bariločah pa so v načrtu pogovori z vodstvom in člani tamkajšnjega Slovenskega planinskega društva. Pomemben del obiska predstavlja tudi srečanje s predstavniki argentinskega državnega kongresa, zunanjega ministrstva in slovensko-latinskoameri-ške trgovinske zbornice. Ti pogovori naj bi potekali predvsem v luči trenutne krize v Argentini. Jožef Bernik (NSi) je na seji poudaril, da je zelo pomembno natančno določiti namen obiska v Argentini. Po njegovih besedah se je treba s tamkajšnjimi Slovenci pogovoriti o njihovem položaju, predvsem v sedanjih težkih gospodarskih razmerah, ter izvedeti, kako jim lahko matična država pomaga. Bernik je predlagal, da bi se člani komisije v Argentini srečali s tamkajšnjimi uspešnimi slovenskimi podjetniki in jih povprašali, kako se spopadajo z gospodarsko krizo v državi. Pripomnil je še, da bi bilo treba na program uvrstiti tudi srečanje z navadnimi ljudmi, ki niso člani odborov in društev, saj bi tako najbolje spoznali težave tamkajšnjih Slovencev. Sicer pa naj bi se predstavniki komisije ustavili tudi na krajšem obisku v urugvajskem Montevideu, kjer načrtujejo srečanje s člani Prvega slovenskega prekmurskega društva. Po STA PRODORNA ANALIZA ŠKOFJELOŠKI PASIJON .... 4 CERKVE V ARGENTINI .... 2 PLANICA SKAKALNICA .... .... 5 ZAČETEK SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL .... 3 SE ZAČENJA MTO .... 6 PRODORNA ANALIZA CERKVE V ARGENTINI /Z ŽIVLJENJA Stalna komisija argentinske škofovske konference se je 21. marca oglasila z novim dokumentom k težkemu položaju, v katerem se nahaja Argentina. Dokument nosi naslov „Para que renazca el pais". Besedilo dokumenta objavljamo skoraj v celoti. Prevedel je dr. p. Alojzij Kukoviča DJ. (V prvih treh podstavkih dokument govori o obhajanju velikega tedna ter o potrebi družbenih in osebnih sprememb.) 4. Zadnje mesece je ves argentinski narod trpel posledice zelo težkih gospodarskih in finančnih ukrepov, ki so prizadeli naš denar, vrednost in razpoložljivost prihrankov, delovnih virov in odnosov do drugih narodov sveta. Tudi gospodarski ukrepi morajo biti podvrženi moralnim pravilom. Zavedamo se, da so podvzeti ukrepi, razumljivi v trenutkih velikih družbenih katastrof kot so vojne, težko prizadele zaupanje ljudi v svoje voditelje in v prihodnost dežele. Njih bremena in posledice morajo nositi vsi in sicer v sorazmerni obliki, začenši s tistimi, ki imajo več, naj bodo to posamezniki ali pa narodna in nadna-rodna podjetja. Če se zahtevajo tako težke žrtve od ljudi, se je treba trdno odločiti, da se dokončno odpravi korupcija iz političnega in družbenega življenja, da se drastično zmanjšajo politični stroški, da se dežela resno loti že tolikokrat odložene reforme države in da se naredi konec ogromnemu izmikanju plačevanja davkov s strani velikih korporativnih sektorjev. Tisti, ki uživajo krivične privilegije, morajo vedeti, da tudi če so ti legalni, so kljub temu nemoralni. 5. Spričo pasivnosti vodilnih slojev in njihove majhne reprezentativnosti je razumljivo, da se pojavljajo nove oblike družabnega protesta. Sicer je v nekaterih primerih opaziti neko novo zanimanje za udeležbo pri javnih zadevah, v drugih primerih pa povzročajo resno zaskrbljenost, ker so ravno nasprotne pravicam tretjih in tako lahko povzročijo neko posplošeno anarhijo. Če pride do sistematičnega nasprotovanja in diskvalificiranja, še posebej če temu pomaga neodgovorna uporaba družbenih občil, je to v nasprotju z zrelim sožitjem pluralističnega značaja. 6. Spričo teh okoliščin se moramo učiti od dežel, ki so jih prizadele podobne ali pa še hujše nesreče, pa so vendar znali z vztrajnim naporom obnoviti svoje domovine. Nikomur ne zanikamo pravice, da zahteva svoje. Vse pa vzpodbujamo, da delajo s trudom in žrtvami. Kdor ima delo, naj se zaveda, da ga mora opravljan marljivo in v duhu služenja. Kdor ga nima, naj si ga skuša pridobiti, kolikor mu je to mogoče. Naj nudi v zameno svojo spretnost in naj se neprestano izpopolnjuje v njej. Nič ni bolj žalostnega za delavca, kot da si da vzeti svojo naravno poštenost in delavnost in da se tako navadi biti vedno odvisen od pomoči drugih. S svoje strani mora pa tudi vsa skupnost biti solidarna s tistimi, ki nimajo dela. Spremljamo iz vsega srca vse, ki trpijo. Posebej visoko cenimo tolikere prostovoljce, ki velikodušno strežejo in pomagajo najbolj potrebnim in revnim. 7. Od srede preteklega leta so nas škofe spodbujali glasovi glavnih političnih tokov in mnogi sektorji družbe, naj bi poživili nekak narodni dialog, ki naj bi nam Argentincem pomagal premagati to krizo. Ne brez neke bojazni smo se odločili, da bomo spremljali Omizje argentinskega dialoga, ki ga je sklical predsednik države in so ga vzeli pod pokroviteljstvo tudi Združeni narodi. Čenimo prizadevanje, ki ga uresničuje to Omizje, spomniti pa moramo, kar smo rekli že na začetku: „Da bo argentinski dialog učinkovit, pa tudi vreden zaupanja, mora v vodilni politični, finančni, sindikalni in podjetniški plasti vzbuditi potrebo po dejanjih in znakih, ki nam pokažejo iskreno željo po resničnih in globokih spremembah". Zato vzpodbujamo državne oblasti, da z modrimi zakoni poskrbijo za sporazume, do katerih prihaja Omizje, da se tako postopno in hitro pride do reform, ki jih Argentina potrebuje. Posebej je potrebna politična in državna reforma. Ta odgovornost opravičuje in mora oplemenititi sedanje prehodno stanje. 8. Zahvalimo se za bratsko gesto raznih narodov in cerkva Amerike in Evrope, ki nam v tem trenutku ponujajo velikodušno pomoč. V ganljivem izrazu »Argentina nas boli", ki se je slišal v Španiji, je izraženo njih čustvo. Iz srca smo jim hvaležni v zaupanju, da se bomo izkazali vredne tega čustva in te solidarnosti. Zdi se nam tudi važno, naj bi imeli tudi mednarodni kreditni organizmi umevanje in odgovornost v tem kritičnem trenutku naše dežele, ki kaže dramatične znake naraščajoče revščine in nevarnost družbenih spopadov. 9. Skrivnosti Kristusove smrti in njegovega vstajenja, ki jo bomo v kratkem obhajali, nam govori, da moramo umreti vsemu, kar je v nas slabega, da bomo lahko vstali v novo življenje. Nič ni bolj smrtonosnega, kot je greh v vseh svojih oblikah, tako osebni kot socialni greh. Vsak kristjan mora umreti svojemu grehu, da bo lahko postali novi človek. Argentina mora umreti korumpiranim političnim, gospodarskim, socialnim in kulturnim oblikam postopanja. Le tako se bo mogla roditi neka nova dežela, vodena od resnice, pravičnosti, ljubezni in solidarnosti. Prosimo te milosti Kristusa, našega Odrešenika, ki je umrl za rešenje vseh nas. Storimo to združeni z Marijo, katero nam je na križu dal za mater. TONE MIZERIT Stoletnica smrti prvega slovenskega kardinala Jakoba Missie V prenovljeni Attemsovi palači v Gorici je bil 21. marca posvet o prvem slovenskem kardinalu, ljubljanskem škofu in kasneje tudi goriškem nadškofu Jakobu Missii. 24. marca bo namreč poteklo natanko sto let od njegove smrti, zato je goriški nadškof v Gorico povabil ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta, ki je kot Missiev naslednik v Ljubljani spregovoril o liku in času prvega slovenskega kardinala. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je najprej pozdravil v italijanskem in slovenskem jeziku in nato govoril o času na Slovenskem, v katerem se je Jakob Missia rodil. Povedal je, da se je prvotno Missia najbrž pisal Mislej, a so kasneje priimek pri prepisih spremenili v Missia, kar bi lahko komu dalo vtis, da je šlo za italijanskega kardinala. Vendar pa je bil Missia Slovenec, saj se je rodil leta 1838 v Moti pri Križevcih, je poudaril Rode. Rode je slikovito opisal čas študija v Gradcu in Rimu in kariero Jakoba Missie ter poudaril njegovo inteligenco. Vedenja sredi takratnega plemstva se je naučil na gradu Seggau pri Lipnici, kamor ga je pošiljal takratni škof v Gradcu msgr. Attems, je dejal Rode, ki je poudaril tudi dejstvo, da je bil Missia odličen študent v Rimu na sloviti Gregoriani, kjer je diplomiral iz teologije in filozofije. Rode je nato pojasnil, kako je Jakob Missia leta 1884 postal ljubljanski škof in kako so ga tedanji prebivalci in duhovniki takoj vzljubili, še posebej zaradi njegovega gosposkega in blagega, a tudi odločnega značaja. Rode je obenem izpostavil prijateljevanje Missie s takratnimi jezuiti v Ljubljani in pa dejstvo, da je bil ljubljanski škof v času, ko so bili Slovenci že razdeljeni na liberalce in katoličane in je med njimi vladal oster politični boj. Rode je dejal še, da se Missia v politični boj ni vpletal osebno, v tujino pa je poslal študirat veliko ljudi, ki so potem postali aktivni člani katoliških političnih organizacij in strank. Rode je o kardinalu Missii za STA dejal: „To je bil velik človek, velik cerkveni dostojanstvenik, eden najbolj cenjenih škofov v tedanji Avstriji. Bil je zelo učen, govoril je več jezikov, predvsem pa je bil človek, ki je ogromno naredil v ljubljanski škofiji in kasneje v Gorici, kjer je tudi dosegel čast kardinalskega naziva. Rad bi poudaril tudi to, da je kardinal Jakob Missia zgledno poskrbel za to, da so se v času njegovega vodstva ljubljanske škofije slovenski katoličani aktivno angažirali v družbi in tudi v politiki. Izdelal je odličen program, ki so ga potem drugi izvedli in to tako na duhovnem kot na socialnem področju. Poleg tega pa je imel Jakob Missia izjemen smisel za umetnost in glasbo. Zanimivo je tudi dejstvo, da so ga v goriški škofiji dobro sprejeli tudi Italijani in Furlani. Vse to kaže na to, da je bil izjemna osebnost, velik Slovenec." Profesor Sergio Tavano pa je spregovoril o kardinalu Missii kot o velikem ljubitelju umetnosti in glasbe in s predvajanjem diapozitivov pokazal, kaj vse se je bilo na področju umetnosti storjeno v času, ki je bil zaznamovan s secesijo, jugendstilom in klasicizmom. O omenjenih stilih v Ljubljani in Gorici pričajo stavbe, cerkev in predvsem pa slike, ki jih je naročal Missia. Odstranjen dvojezični krajevni napis v Beljaku Le malo zatem, ko je stranka Zelenih v kraju Marija na Zilji na Koroškem namestila simboličen dvojezični krajevni napis, so delavci komunalne služne po nalogu beljaškega župana Flelmuta Manzenreiterja 15. marca napis odstranili. Manzenreiter, po strankarski pripadnosti socialdemokrat, je simbolično namestitev dvojezičnega krajevnega napisa Maria Gail / Marija na Zilji označil za provokacijo, zaradi česar je tudi odpovedal sodelovanje na večerni javni diskusiji Večjezična Evropa redko- besedna Koroška, kjer naj bi sicer spregovoril pozdravne besede. Kraj Marija na Zilji, ki leži na robu mestne občine Beljak, je bil skozi stoletja skoraj povsem slovenski. Še ob ljudskem štetju leta 1894 je delež slovenskega prebivalstva tam znašal 95,7 odstotka. Marija na Zilji je tudi rodni kraj slovenskega pesnika Frana Ellerja, sicer pa segajo v to naselje tudi družinske korenine Franceta Prešerna. Danes je v Mariji na Zilji za dvojezični pouk prijavljenih 19 otrok. Ko pišemo te vrstice, z enim očesom opazujemo po internetu ceno dolarja, ki doslej nevzdržno raste. A vlada ima druge, še težje probleme, saj dobro ve, da je cena dolarja posledica, ne pa vzrok sedanje argentinske krize. Zaskrbljeni predsednik. »Argentina nima boljšega prijatelja kot so ZDA," je zatrdil ameriški državni tajnik Collin Powell. Kot ob vsakem izrazu bi morali, pojasniti, kaj vsak razume pod besedo »prijatelj", ker se zdi, da argentinski predsednik Duhalde ne pojmuje enako tega izraza. Po kratkem sestanku s predsednikom Bushem in dolgotrajnimi razgovori z raznimi veljaki Mednarodnega denarnega sklada (med njimi predsednik Kohler) ima vtis, da stoji med dvema ognjema in ni prijateljske roke, ki bi ga rešila iz tega položaja. Zunanja fronta. Pravzaprav je ta bolj enostavna. FMI postavlja manjše število temeljnih zahtev kot pogoj dogovora za nadaljnjo pomoč. Edina neznanka je, da če do sporazuma sploh pride, še ni jasno ne kakšna ne kolikšna bo pomoč Argentini. Govori se o tistih 9.000 milijonov dolarjev, namenjenih še za časa De la Rue, a ki niso prišli, ker Argentina ni izpolnila pogojev. A ti bi bili skoraj v celoti namenjeni plačevanju dolga, ki ga ima država z zunanjimi upniki, v prvi vrsti s samim Skladom. Vendar čeprav bi ta vsota za državo ne pomenila svežega denarja, bi medijsko in psihološko bila nadvse pozitivna, tudi v tej zadevi cene dolarja. Notranji zapleti. Tu je položaj težji. Kot vse kaže, je Duhalde sklenil, da izpolni zahteve FMI. A za to so potrebni določeni zakoni, zanje pa dovolj glasov v parlamentu. To pa je izredno zapleteno. Ne smemo pozabiti, da je sedanja vlada neke vrste koalicija pe-ronistov in radikalov, ki so Duhaldeja pomazilili kot predsednika in mu obljubili podporo, a nihče ni podpisal brezpogojne zaslombe. Celo v FMI resno dvomijo, da bi Duhalde imel dovolj politične moči, da potrebne spremembe izpelje. A vlada tudi nima drugega izhoda, kot da poizkusi to edino pot. »Nimamo plana B," opozarjajo v vladi in s tem povedo, da če ne pride do soglasja s Fondom, nihče ne ve, kaj drugega preostane. Kako do soglasja. Jasno je, da so zahteve Sklada tako drastične, da je malo upanja na soglasje parlamenta. Ne govorimo tukaj samo o posameznih potrebnih zakonih, temveč zlasti o pogojih, ki se tičejo provinc. Ti so dvojne narave: po eni strani čim hitrejša ukinitev obtoka posamez- nih bonov, tako državnih (Lecop) kot provincijskih (Patacon, Lecor, Quebracho...). To pa je v kratkem času absolutno nemogoče, razen če se vlada nagne k tiskanju nevrednih pesov, kar bi pomenilo nove inflacijske sunke. Druga zahteva pa gre v vzrok teh bonov: FMI zahteva, naj province dokončno uredijo svoja gospodarstva, to je, naj odpravijo domače deficite. In če bi bilo potrebno, naj v ta namen odpustijo tudi večje število uradni-štva. Kar hoče FMI je, da ne bi provincijska uradniška mesta bila neke vrste zdravilo proti brezposelnosti. Vsi pa vemo, da so prav to v večini provinc in primerov. Kako naj torej Duhalde doseže s strani provincijskih veljakov, ki imajo tudi odločilno besedo v parlamentu, soglasje s temi ukrepi? Potrebna bi bila izredna količina politične zrelosti in socialne iznajdljivosti, ki pa je zanekrat ni opaziti. Komentar ob robu. Nekateri opazovalci na mednarodnem področju so mnenja, da FMI tako trdo postopa z Argentino, da bi ta primer postavil za zgled še drugim državam, da ne bi zapadle skušnjavi defaul-ta. S tega vidika je imel Cavallo svoj čas prav, ko je dejal, da je Argentina neke vrste »morski prašiček", na katerem FMI preizkuša svojo novo politiko trde roke. A umestno je vprašanje, če ima FMI kak »plan B", to je, kakšne korake bo Sklad podvzel, če končno argentinski vladi ne uspe zadovoljiti njihovim zahtevam. Zakaj dolar raste? Vsi soglašajo, da cena dolarja, ko se vzpenja proti 4 pesov, ni stvarna. To se je pokazalo tudi, ko je Centralna banka propadla v svoji nameri, da s posegi na trg prepreči rast ameriške devize. Po eni strani igra važno vlago tržni zakon povpraševanja in ponudbe. Ne izostane psihološki dejavnik panike. A so v to zapletene tudi banke same, ki od Centralne banke prosijo denar za svoje težko stanje, del teh posojil pa namenijo povečanju zaloge razpoložljivih dolarjev. V to smer kažejo zadnji ukrepi vlade. Resna beseda. Na tej strani objavljamo glavne točke pastirskega pisma ar-getinskih škofov. A? krogih argentinske katoliške hierarhije opažamo rastoče razočaranje nad argentinskimi vodilnimi skupinami, v prvi vrsti nad politiki, a izvzeti niso tudi sindikalisti, podjetniki in drugi družbeni dejavniki. Pastirsko pismo je ogledalo, v katerem bi se morale gledati vodilne skupine argentinske družbe, vključno vlada, ki tudi ni lojalno postopala, potem ko je sama prosila Cerkev, naj izpelje ta forum dialoga- SVOBODNA SLOVENIJA • 28. marca 2002 Stran 3 IM "■''H""lfllll'll I lil ill n mil II JWiBffllCTTnMMMWMriilWmMlTOnriWMnmiraWilMirmMH^ lll'Hiilli Bill III Institut za slovensko izseljenstvo pri SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) že dalj časa izdaja revijo Dve domovini - Two Homelands, v kateri člani instituta in drugi objavljajo svoje znanstvene študije o slovenskem izseljenstvu. Gotovo je večina teže na vseljevanju v Združene države, a v zadnjih letih je bilo objavljenih več člankov o vseljevanju v Argentino in o naši problematiki tukaj. Tako je v 13. številki leta 2001 objavljenih več del o Slovencih v ZDA, Nemčiji, Švedski in Avstraliji in v Argentini. Zvone Žigon, takrat še uslužben na tem institutu, je napisal daljši pregled „Slovenska politična emigracija v Argentini." To je strnjen pogled iz njegove doktorske dizertacije, ki je pozneje izšla kot knjiga, o slovenski politični emigraciji v Argentini. Ne bom se veliko zadržal ob tej študiji, saj sem več poročal o lani izišli knjigi. Rad bi samo omenil stavek, ki dobro zadane spremembe zadnjih let v naši skupnosti: „SPE ni več tisto, kar je bilo v letih 1948-1990, čeprav po drugi strani ostaja isto telo, tako kot človeško telo, ki naj bi se vsakih sedem let biološko popolnoma prenovilo, pa vendar ostaja eno in isto, z značilno identiteto, temelječo na preteklih podobah." Njegova analiza je večinoma resnična, čeprav nam morebiti ne bo ugajala. Drugi članek je „Slovenska povojna politična emigracija in razvoj ideje o neodvisnosti Slovenje", ki ga je napisal Janez Nered kot del svoje diplomske naloge v letih 1999/2000. V njej opisuje stališče Narodnega odbora za Slovenijo takoj po vojski, pa delovanje skupin, ki so se pridružile ideji o samostojni Sloveniji, predvsem stražarske skupine, pa nekaterih časo- pisov in revij po svetu, kot so bili Slovenska država, Slovenska pot, Sij slovenske svobode in raznih organizacij kot Slovenski dom v Argentini itd. Govori tudi o nekaterih posameznikih kot so Jeza v Trstu. Gotovo je ta pregled zanimiv za Slovence v Sloveniji, da spoznajo, kako se je ideja o slovenski državi že od 2. svetovne vojne naprej razvijala v svetu med emigracijo. A opažam veliko pomanjkljivost tega pregleda. Praktično ne upošteva razvoja te misli v zgodovinski SLS, pa v tedniku Svobodna Slovenija. Sicer veliko govori o dr. Mihi Kreku in SNO v prvih letih, ko je sicer priznal zahtevo o samostojni državi, a ni razbijal Jugoslavije zaradi možnih mednarodnih zapletov. Nikjer pa ni pojasnjeno, kako je stranka in časopis od 80 let dalje sprejel brez pomišljanja idejo o samostojnosti, jo potem razvijal in širil tudi v mednarodno areno, tako da je bila praktično vsa emigracija popolnoma soglasna o tej zahtevi. Ni povedano, da so drugi časopisi ali organizacije bile manjšinske, sicer kulturno močne. Šele ko je SLS, ki je vsaj v Argentini zajemala večino emigrantov, sprejela idejo - gotovo na prizadevnost teh organizacij - pa tudi zaradi svojega notranjega razvoja, je bila ideja splošno sprejeta. V 14. številki (tudi iz leta 2001) je spet Zvone Žigon objavil pregled „Slovenska kultura v Južni Ameriki po osamosvojitvi Slovenije". Najprej omenja reprezentativno Slovensko kulturno akcijo, nato pa opiše zborovsko petje, folklorne plesne skupine in medije, predvsem radijske oddaje. Omenja sodelovanje, obiske Slovenije itd. Zelo zanimiv je članek Matije Ogrina „Filozofsko delo dr. Milana Komarja. Pregled ob osemdesetletnici." Nakaže življenje tega filozofa, njegov realistični in tomis-tični pogled, filozofsko raziskovanje in delovanje kot predavatelja in vžgojitelja, pa prikaz njegovih važnejših člankov in knjig, ki so izšli v Argentini, pa tudi v Sloveniji. Naj navedem: „V tem je Komarjeva izredna veličina: strokovno in filozofsko vednost posreduje učencu kot del poti k lastni osebnostni rasti in izpopolnitvi." Posebno pozornost Ogrin obrne tudi na Komarjevo delo v slovenski skupnosti. Lev Detela je napisal „Pet desetletij slovenske zdomske kulturne revije Meddo-bje". Najprej je označil njegova prva leta, nato pa prikazal široko delovanje v Argentini in v svetu, označil glavne pisce in važne članke, poudaril širino, modernost in odprtost revije. Omenil je tudi krizo pri SKA in kako jo je Meddobje prebredlo, konča pa z novejšimi in mlajšimi pisci, ki kažejo, da revija ni še v zatonu, je pa seveda spremenjena. TD MED KNJIGAMI Dve domovini: 13 in 14 f jIIdomovini HOMELANDS I CAHAt ■ x JiPBP .5-:'iWfr£3.*.» X'-. * l.SIJOHMJI SLOVENCI V ARGENTINI Na delo veselo! Začetek slovenskih osnovnih šol Zofi, Benegas Agostina, Porto Sonija, Porto Ignacij, Koprivnikar Tomi, Šmalc Sebi, Sušnik Tatjana, Otero M.Belen), trobentači (Grbec Ezekijel, Radoš Dani, Zorko Kristjan, Mehle Boris). Zahvalo pa tudi zaslužijo vsi zakulisni sodelavci: Rome Geraldine, starši in učiteljice (scenerija), Martin Sušnik, Jožko Mehle (glasba in razsvetljava), Olga Sladič Fink in Rotija Grbec (šepe-talki), Marjana Urbančič (plesna koreografija). Kaj pa režiser? Njemu gre kar trojni aplavz: odobravanje publike, nastopajočih in poročevalca. Igro je režiral Ciril Jan in jo uprizoril 5. avgusta 2001, ob 50. obletnici Baragove šole. Pri tej drugi predstavi pa so prevzele vodstvo učiteljice šole, ki jo vodi Lucijana Servin Čeč. Vsem iskrena hvala! Medveda Kajgapalomiš pa Kljukec (Gabi Burja) lepo prosimo, naj se omeji na svojo vlogo in ne posega v zvočne naprave. V soboto, 16.marca so si šolski zvonci navsezgodaj otresli počitniški prah in veselo pozvanjali k delu. Okoli petsto otrok je prihitelo v sobotne slovenske šole po vseh okrajih Velikega Buenos Airesa, Bariločah in Mendozi. Učiteljice in učitelji so se za novo šolsko dobo temeljito pripravili. 15. decembra 2001 so se zbrali na študijskem dnevu in skupno pregledali in načrtovali programe za pouk slovenskega jezika. „Delo je velik dar božji in delati je vsakemu stanu velika čast". Naj nas te Slomškove besede spremljajo v novem šolskem letu, ki smo ga z veseljem začeli. VB „Delo in počitek zdravje nam ohrani,, priporoča blaženi škof Anton Martin Slomšek. Z veliko vnemo je delal kot duhovnik, škof, pisatelj, pesnik in predvsem kot vzgojitelj družine in mladine. Pred sto štiridesetimi leti je odšel po večni počitek, a njegove misli spremljajo še danes vse vzgojitelje, ki se v Argentini trudijo za ohranjevanje slovenskega jezika. Po lepo preživetih počitnicah smo v nedeljo, 10. marca uradno pričeli šolsko leto 2002. „Da pa bo naše delo uspeh imelo, ga začnimo in dokončajmo z dobrim namenom: Bogu k časti, svetuje Slomšek. Trdno prepričani o tem so se otroci, starši in učiteljstvo najprej zbrali v cerkvi Marije Pomagaj. Prelat dr. Jure Rode je daroval sv.mašo na čast Sv.Duhu in za pokojni voditeljici Vero Holozan in Lijo Kambič. Med pridigo je mašnik otroke nagovoril, naj bi doma s starši razmišljali o dveh vprašanjih: Kako bi bilo, če bi bil slep? in Kaj gledam? Poudaril je, naj bi vsi uporabljali oči za to, kar je Bogu všeč, in mu bili hvaležni za ta dar. Pri sv. daritvi so tudi sodelovali Sonja Zarnik (vodstvo), Nadi Grohar in Matjaž Čeč (berili). Udeleženci otroške kolonije so navdušeno prepevali mašne pesmi ob spremljavi kitar in orglic in potrdili Slomškovo mnenje, da je „cerkveno petje pobožnosti perutje." Jesenski naliv nas je primoral, da smo se hitro pomaknili v vežo, kjer smo si ogledali razstavo počitniške kolonije v Cordobi. Številne fotografije in dovtipni dnevnik, ki so ga otroci pisali po skupinah, so nam prikazali vesela in bogata doživetja. Številni gledalci so nato zasedli dvorano škofa dr. Gregorija Rožmana. Gdč. Angelca Klanšek, šolska referentka Zedinjene Slovenije, je vse lepo pozdravila, posebno še delegata Jureta Rodeta, predsednika osrednjega društva Toneta Mizerita in dolgoletnega šolskega referenta Franceta Vitriha. Stoje smo sprejeli slovenske in argentinsko Fotografije so iz uprizoritve v Slovenski vasi Paša (Andrej Črnak) in medved Kajgapalomiš (Dani Rot) Del medvedkov (Ignacij Porto, Tomi Koprivnikar, Sonja Porto in Belen Otero) zastavo in zapeli narodni himni. Zastave so nosili: Aleks Puntar, Luka Škulj, Erik Oblak, Gabrijel Jelenc, Aleš Hostnik, Marjanka Oblak in Tatjana Klemen. Spremljali so jih: Tatjana Groznik, Nevenka Belič, Matija Belec, Alenka Cukjati, Nadja Miklič, Jasna Batagelj, Viktorija Selan in Matjaž Pustovrh. Arabska glasba je otroke povedla v igro Paša in medved, ki jo je natančno pripravila šola Friderika Barage. Naslov je bil za marsikaterega prava uganka, ki pa so jo otroci sami rešili, ko se je odprl zastor. Obrisi mošej, polmesec in razkošna sobana so označili kraj dogajanja, islamski svet, v katerega sta se iz kranjske dežele podala Kljukec in Trepetlika. Prijatelja sta nameravala rešiti iz suženjstva Rožico, Trepetlikovo sestro. Predrzni in jezični Kljukec (Gabi Burja) je bil kos vsem zapletom in dosegel zastavljeni cilj. Trepetlika (Dani Rot) je v koži medveda Kajgapalomiš otroke večkrat spravil v smeh. Preudarni Mustafa (Tomaž Sušnik) in častihlepen paša Šahabaham (Andrej Črnak) sta se tudi odrezala v svojih vlogah. Rožica (Vanesa Zorko) je pritegnila pozornost s svojo nežnostjo in čutečim srcem. Vse te osebe, ki jih je v igri opisal avtor Scribe - Vildrac - Pascar, pa so le del sestavljenke, s katero lahko primerjamo pripravo vsake odrske predstave. Vsak košček, velik ali mali, pripomore k skupni sliki; če le eden manjka, slika ni popolna. K skupnemu uspehu so prispevali: služabnika (Matjaž Sušnik in Damijan Zabukovec), odaliske (Boštjančič Karina, Boštjančič Marijanca, Porto Cecilija, Breque Mikaela, Breque Melanie, Spinella Karla, Mehle Kristina, Burgar Andrejka, Goljevšček Nati), muzikanti (Spinella Roman, Sušnik Gabi, Čampa Damijan, Čampa Fernando, Stanovnik Janez), medvedki (Zorko Karolina, Rozina Niko, Boštjančič PRVA PODOBA RAJ Angel z mečem Iz paradiža, tega veselega, luštnega kraja, poberite se Adam in Eva, vam angelc pravi! Zakaj tukaj vas je kača močno zapeljala, inu vas z velikimi nadlogami obdala. Tukaj je samo prebivališče nedolžnosti, katero ste vi skozi greh zgubili.s Poberite se zdaj k veliki revščini, v kateri boste noč in dan vpili." Adamovi otroci Ah, Adam, ti naš ljubeznjivi oča, kaj si ti storil, da si nas, uboge otroke, s tem grižljajem umoril, skozi katerega si ti zgubil tvojo nedolžnost, in nas pripravil v to večno sužnost, da moramo tukaj noč in dan vpiti, ako hočemo nebesa zadobiti. Lončarska in zidarska bratovščina z dvema angeloma Prvi angel, ki nosi vrv O Marija, ali vidiš štrike, močne, trdne in grozovite? S temi so Judje zvezali stvarnika mojega ter ljubeznjivega sinka tvojega. O ročice, nožiče presvete, kako ste grozovito na križ razpete! O grešnik, le-te ti odreši in nikdar več ne greši. Krojaška bratovščina z dvema angeloma Drugi angel, ki nosi petelina S petelinom se nam kaže, kako Peter trikrat laže. Petelinova štima Petra k pokori opomina. O grešnik, tebe tudi se tiče, ter k sveti pokori kliče. Odpri prav tvoja ušesa. Tako prideš v sveta nebesa. Devico Marijo na pomoč kliči inu prosi, katera nas vselej v srcu nosi. DRUGA PODOBA SMRT Smrt sedi na belem konju, ovenčana z lovorjevim vencem in oborožena z dolgo sulico Jaz sem grenka smrt imenovana, Od visokih nebes na ta^vet poslana. Jaz moram papeže, škofe inu kardinale, cesarje, kneze, grofe inu mogočne kralje, tudi vse, kar živi na sveti, moram pod mojo oblast vzeti. Ker ste vi božjo zapoved prelomili, zato ste pod mojo oblast stopili. Smrtno bridkost morate vi nositi inu skozi ostro sulico prebodeni biti. Mrtvaška konjenica, od papeža do kaplana, od cesarja do berača. Vsi jahajo Lucifer z dvema hudičema Jaz sem sam Lucifer prevzetni, angel sem bil, Bogu sem želel čast odvzeti. Poglej, grešni človek, mojo podobo! kakšno ostudnost sem zadobo! To je storil en sam glavni greh, kot sem ga držal le za smeh, da sem tako nesrečno padel. Skozi prevzetnost sem se jaz čez Boga Fortunat Bergant 1766: Križev pot ŠKOFJELOŠKI PASIJON ,,Procesijo je na ukaz častitega očeta provinciala s svojim trudom in prizadevnostjo iz temeljev postavil oče Romuaid (Marušič, kapucin v Škofji Loki, op.TD) iz Štandreža, zdajšnji redni pridigar pod gvardijanom očetom Agatangelom iz Tolmina, in storil, da je prišla slovesno na svetlo v podobah in upodobljenih skupinah vpričo silne množice ljudstva na stroške dobrotne bratovščine presvetega Rešnjega telesa 11. aprila 1721." (Pripomba: Procesija je šla skozi vso Škofjo Loko. Posamezne podobe so nosili okoliški kmetje ali peljali konji, nekateri so šli peš. Ko so prišli na določene kraje, kjer je bila zbrana množica vernikov, so se ustavili, odrecitirali svoje verze in odšli naprej; za njimi je prišla nova podoba. Pasijon je bil dalj časa pozabljen. Dr. Tine Debeljak ga je pred vojsko oživil in postavil na oder v Škofji Loki. Pred leti ga je škofjeloška občina pripravila v stari obliki in s sprevodom po mestu. Naš tekst je zaradi lažjega branja precej posodobljen in zaradi razpoložljivega prostora žal okrajšan. Povzet je iz izdaje Mladinske knjige leta 1987. TD) lagal, glih na časti sem Bogu hotel biti, zatega voljo sem pa moral v ferdamanje priti. Sledi 6 apostolov v rdečih oblačilih in Kristus, ki jaha na oslu 2 dečka, ki pojeta hozano, v belih oblačilih z oljčnimi vejicami Ozana na visokosti, katero pojemo žegnano iz ust, kateri pride iz visokosti! Ozana, mi ga častimo! On je žegnan kakor Davidov sin, njegovo ime bo hvaljeno vekomaj z njim. Ceščen bodi ta, kateri pride v imenu Gospoda. TRETJA PODOBA GOSPODOVA VEČERJA To podobo peljeta dva konja, na njej je 12 apostolov in Kristus. Konja je odslej vselej dal na voljo gospod pl. Khossen, njega je treba prositi zanju. Kristus Ah, prišla je moja ura in čas, da se bom moral ločiti od vas. Ker sem jaz vas vselej ljubil, da bi vam večni leben zadobil. Ker pa se moram jaz od vas podati,... hočem tedaj vselej pri vas ostati. Vzemite tedaj, to je moje živo telo, katero bode za ves svet trpelo. Vzemite tudi kelih, v katerem je moja prava kri inu premislite, da vaš mojster za vas rad trpi. Vsi moji udje so s težavami obdani, ker jaz vidim enega zapeljanega med vami. On bo mene mojim sovražnikom čez dal, in me Judom za trideset srebrnikov prodal. janez Kdo je taisti? Povej nam, kateri bi imel to storiti, inu tebe s trpljenjem umoriti! Kako bi to storil za dobrote, ki si ga ti vzel pod svoje perote. judež Sem morebiti jaz taisti, od katerega si začel govoriti, da bi mel to veliko pregreho storiti? Spet Kristus Ti sedaj sam si, ki si to govoril, ti boš mene s to pregreho umoril. Boljše bi bilo tebi vselej biti, da se ne bi nikdar imel roditi. Ti pa boš moral vselej v peklu goreti, ker nisi hotel po mojih besedah živeti. ČETRTA PODOBA Na konju en gospod polkovnik, dva narednika, dva bobnarja peš, med njima piskač dvanajst mož s kopji, Samson, 12 mož s kopji, grenadirska konjenica PETA PODOBA KRVAVI POT Žalostno Oljsko goro nosi 16 mož, na odru je 6 oseb Kristus, ki poti krvavi pot Ja, moja duša mrtvaške težave trpi, da bi le vsi h pomoči bili. Skozi mojo bridkost in krvavi pot tebi jih priporočim, o Gospod! Ta kelih, katerega si ti meni napil, potem, ker je Adam nesrečno grešil, ga hočem jaz rad in voljno spiti, inu vso mojo kri za grešnike preliti. Da bi se človeku spet nebeška vrata odprla, inu hudiču iz krempljev duše izdrla. judež Kup ste tedaj vi z mano storili, da boste Jezusa v vaše roke dobili, katerega boste videli, da ga bom kušnil in objel, taistega bo žiher sleherni prijel. Zvežite ga in glejte, da vam ne uide, da potlej uržah čez mene ne pride! Jaz sem ga vam zvesto čez dal, ter za majhen dobiček prodal. juda caguje Prekleta bodi ura in dan, ko sem bil tako razvezdan, da sem svojega Mojstra Judom čez dal in se z dušo in telesom hudiču podal. O grešniki, od mene en nauk vzemite, inu od grešnega življenja odstopite. Jaz pa z veliko bridkostjo moram v peklu goreti, ker nisem hotel junaško s Kristusom živeti. Nato sledi bobnar, fantje, kolikor jih je mogoče dobiti za Jude, z namazanimi obrazi in gorjačami v rokah, 4 farizeji z rdečimi pokrivali na konjih, ujeti Kristus, peljejo ga štirje judovski velikaši, veliki duhovnik Ana z dvema levitoma na konju Kajfa z dvema levitoma na konjih, recitira Da ne' bo zapeljivec našega folka, ga hočemo dati še drugim sodnikom v roke. ki mu stopijo naprej priče, in pravijo, da se on za sinu Božjega kliče. Mi ga hočemo k Pilatušu peljati, pri miru še enkrat obstati. Pilatuš nam mora na klicanje naše storiti, in njega k smrti obsoditi in umoriti. Pilat na konju z dvema pažema, ki recitira Jaz sprašujem njegovo življneje, a ne najdem k smrti zasluženje. Zakaj je on semkaj pripeljan inu v mojo oblast čez dan? Tedaj peljite ga k Herodežu, zdaj on bo željan videti inu vprašati, ker je njega deželan. Naj Herodež potlej dela, kar se mu zdi, če je vreden smrti, naj ga umori. Prvi paž na konju s skledo za umivanje rok, drugi z brisačo. ŠESTA PODOBA BIČANJE Ta podoba je zasedena s šestimi osebami, oder nosi 16 mož Prvi jud Hola, bratje, poglejte, ta trda žila, kako se mu bo okoli hrbta zvila. Hočem ga razmesariti kakor živino, da bomo zaslišali, kaj ima z3 eno štimo. Drugi Jud Le udari po hrbtu, da bo vse odprto, z gajžlami raztepeno in z ostrogami razbo-deno. Njegovo dejanje je bilo in je to zaslužilo, da se bo njegovo truplo s krvjo potilo. Prvi angel Ah, ti raztrgana koža inu človeška podoba, gajžlanje je tebi storilo veliko nadlogo! Ah, da ni nobena strela hotela od nebes priti in temu neusmiljenemu gajžlanju konec storiti. Ah, tvoja milost ni to pripustila, temveč rada za grešnike kri prelila. Zadaj sledijo spokorniki in križenosci v sorazmernem številu SEDMA PODOBA KRONANJE Drugi angel Oh grešnik, spremisli tvojih grehov ostudnost ter poglej na tvojega odrešenika pohlevnost! Kako sramotno je on kronan in zapljuvan, da ti bi bil zopet v nebesa pripeljan. Fortunat Bergant 1766: Križev pot OSMA PODOBA HIERONIM Hieronim govori Ah Jezus, jaz sem te velikokrat žalil, ti pa si mene pred peklom ohranil. Zdaj poznam svet, veselje jaz zavržem, žal mi je, da sem mu bil podvržen. Bolje da jaz umrem, kakor pa bi spet bil grehu podložen, ti pa nam križ razpet. Sledijo puščavniki z redečimi križi na ramenih, oblečeni v ■črnino, nato nekaj spokornikov. DEVETA PODOBA GLEJ ČLOVEK Pilat Poglejte ljudje, ali je človeku podoben ta, ki je od nog do glave poln posmeha.-Še enkrat naj se vam smili, in ga ne bi tako k smrti silil. Dva juda Na križ ga postavi! Križaj ga inu nikar veliko ne šparaj ga, dokler je on prijatelj grešnih ljudi in grešiti z njim se ne zamudi. Spet Pilat Vzemite tedaj vi njega inu križajte le ga. ker pri njem ne najdem nobene krivice Drugi jud Ljubi moj Aron, na kolena padi doli, ter mu figo v zobe pomoli. Zakaj takšnemu se to stori, da se mu tako priklanja, kakor lažnivemu kralju. Boš videl, kako mu bo lepo stalo, trnova krona in sramotilni scepter se mu šika, raztrgani plašč naj si ga sam natika. in pri vas nobene poštene pravice. Farizej ja, naša zapoved hoče le to, da on ima umreti zato, ker se on sin Božji delal, in tolike od nas zapeljal. Križaj ga inu k smrti obsodi, da nam on ne bo k večni škodi in ako ti njega živega pustiš, tako postave cesarjeve ne držiš. Tukaj si roke Pilatus umije Ali jaz moje roke nedolžne umijem in pravičnega kri žalujem. Zato pa vi boste težke račune dali, in v žveplenem ognju do grla stali. Spet oba Juda Naj čez nas ino naše otroke se njegova kri snide, da le on enkrat k sramotni smrti pride. Sledijo farizeji, voz, ki sta na njem 2 križa za razbojnika, Judje peljejo oba skupaj zvezana razbojnika, vendar ju ne sujejo. Veronika, peš O prečisto obličje Božje, kako strašno si razdejano, od udarcev s krvjo, z nagnusobo vse obdano, Poglej, o grešnik, tvojega odrešenika, in se spomni na tvoje pregrehe velike. Žalostna mati, ki spremlja Kristusa s križem O žalost prevelika, poglej, človek, tvojega odrešenika. Ta težki križ mora on vleči, če hoče tebe s svojo gnado obleči. Ven je! On mora umreti, na križevih gavgah je njemu viseti! Žaluj z mano čez njegovo martro inu smrt; da bo tebi paradiž odprt! Marija Kleopova in še ena Marija O grešne duše, vse skupaj tecite, s črnim gvantom se oblecite! Pomagajte nam čez našega Mojstra žalovati, s solzami našo pregreho objokovati. Polovica nove konjenice. Longinus na konju; Longinu je težko preskrbeti konja, zato je zanj treba prositi voditelja procesije DESETA PODOBA KRISTUS NA KRIŽU Tudi oder s to podobo peljeta dva ali trije konji, vodijo jih štirje ali šest mož Evropa Jaz sem skozi martre tvoje vzela odrešenje moje. Z dušo in telesom hočem tebi služiti, iz enega pravega srca tebe ljubiti. Pred tabo zdaj klečim, vse podložne priporočim. Amerika Tebi moram jaz hvalo dati, da si ti meni dal spoznati, katera je prava vera, ki nebo odpira. Tebi hočem zvesta biti, nikdar tebe žaliti. Fortunat Bergant 1766: Križev pot Planica — skakalnica velikanka Planica je svetovno znana smučarska skakalnica, ki je začela s skakalnimi poleti. Pred 50 leti so bili normalni skoki na svetovnih skakalnicah okoli 80 - 90 metrov dolgi. A ing. Bloudek je sredi 20. stoletja zgradil velikanko, kjer so tedaj dosegali skoke preko 100m, celo 140m. To je bilo nekaj novega, zato Mednarodna smučarska zveza teh tekmovanj in skokov v Planici ni priznala. Več desetletij so samo skakali razni svetovni asi, dosegali najdaljše skoke, a uradno niso bili zabeleženi. Končno so,Slovenci uspeli, FIS jih je priznal in ustanovil novo kategorijo - polete. A medtem so zgradili take velikanke v drugih državah po Evropi: Nemčiji, med Nordijci itd. Nastala je prava vojna, kdaj in kje bodo leteli. Vsaka velikanka je forsirala sebe. Tako so končno določili, da se bodo tekmovanja vsako leto selila iz ene države v drugo. Tako pride Planica vsaka tri leta na vrsto. Medtem pa so Planico izboljšali, podaljšali in spet prvači na svetu. Na njej ENAJSTA PODOBA MATI SEDEM ŽALOSTI Marija O žalost moja prevelika, zaradi Jezusa, mojega ljubega sinka. Kadar vidim njega sveto glavo, tako ranjeno in krvavo, meni stori od žalosti vpiti in od solz moje oči zaliti. Prvi angel Z Marijo žalostno jaz v martrah stojim, od velike žalosti komaj živim. Ti grešnik, ki vse to slišiš, in z nobeno žalostjo ne premisliš, vedoč, da je zaradi tebe na križu umrl, da je tebi in vsem grešnikom pekel zaprl. David s harfo Ljubi moj oče inu Bog. pomagaj ti meni iz mojih nadlog. Spoznam, da sem greh pred tabo storil, zato si ti moj folk s kugo pomoril. DVANAJSTA PODOBA SKRINJA ZAVEZE Nosijo jo 4 leviti, ki dečka s kadilnico jih spremljata dva TRINAJSTA PODOBA ' BOŽJI GROB Grob nosi 14 mož, ki so vedno bili meščani Ob njih stopa 6 mestnih svetnikov v črnih plaščih, ki nosijo 6 svetilnic Za njim gredo gospodje glasbeniki in častiti gospodje duhovniki, župniki, itd. ki jih je treba povabiti Nazadnje stopa ljudstvo ODSTAVEK IZ ČRTICE IVANA PREGLJA VESELA EKLOGA V ponedeljek po beli nedelji 20. aprila je beležil oče gvardijan Agatangelus: „ltem je Luciferja popadel samostanski pes ... za kar smo mu nasuli košaro kosti, Dva angela sta se vrnila brez perutnic, šest hudičev brez repov, eden se sploh vrnil ni, tako da je pač hudič hudiča vzel. Leviti s Trate in Suhe so prevgli in razbili skrinjo zaveze ... Bomo pač potrpeli. Orodje ni iz novega testamenta in ga je moči 'in scena passionis' pogrešiti. Huje je, da je vrgel konj Smrt iz sedla. Zlomila si je xoko in smo ud uravnali. Deo gratias, da se le ubila ni. Sramotno se je obnesel učenik Jeronim. Že pri prvi postaji si je šel grlo namakat v gostilno, da poslej nič več pametno učiti ni znal. S težkim srcem, a vestno sem moral zapisati tudi to ..." se dosegajo najdaljši poleti, že okoli 225 metrov. Vendar moramo vedeti, da za zmago ne zadostuje samo dolžina skoka, ampak tudi stil, odskok in doskok itd. Slovenci smo vedno bili med prvimi na tej skakalnici, nekaj let smo imeli celo dolžinskega rekorderja. Tako so prišla leta naokoli in Planica je letos marca gostila svetovno skakalno elito. V Planici se je v teh dnevih tekmovanja zbralo načf 100.000 gledalcev in navijačev. Tako se je 21. marca pričele poskusne serije kot vedno. Te ne štejejo za tekmovanje, a služijo za pripravo. Konec tedna so odpravili še dva treninga, kjer je najdlje poletel Slovenec Robert Kranjec. Z 222,5 metra je postavil nov slovenski rekord (prejšnji je bil deset metrov krajši) in le za dva metra in pol zaostal za svetovnim rekordom Avstrijca Andreasa Goldbergerja. Tretjo serijo treninga so odpovedali zaradi zmehčanega doskočišča. Kranjec je kasneje dejal, da bi ob malce bolj ugodnem vetru lahko letel še dlje. Ob tem je pohvalil varnost skakalnice, na kateri je lani hudo padel. Njegov skok je bil do takrat peti najdaljši v zgodovini Planice. Prek 200 metrov so poleteli še Finec Matti Hautamaeki (213), svetovni prvak v poletih Nemec Sven Hannavvald (204,5), Avstrijec Martin Koch (204,5) in Nemec Martin Schmitt (204), kot predskakalec pa še Finec Tami Kiuru (209,5). Drugi Slovenci so pa dosegali skoke malo pod 200 metrov. FINSKA ZMAGALA NA EKIPNI TEKMI Finska je 23. marca zmagala na naslednji ekipni tekmi finala svetovnega pokala, druga je bila Nemčija, tretja pa Avstrija. Slovenci Damjan Fras (127 in 179 m), Igor Medved (169 in 186,5 m), Robert Kranjec (213,5 in 214 m) in Primož Peterka (194,5 in 191,5 m) so bili peti. Že v prvi izmenjavi finalne serije je prek 40.000 gledajcev v dolini pod Ponca-mi navdušil Finec Matti Hautamaeki, ki je le za pol metra zaostal za dve leti starim svetovnim rekordom Avstrijca Andreasa Goldbergerja (224,5 m), le pol metra manj od Finca pa je letel dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Nemec Martin Schmitt (224). Zmagovalec svetovnega pokala v zadnjih dveh sezonah Poljak Adam Malysz je poletel 219,5 metra, kot zadnji pa se je po letalnici spustil svetovni prvak v poletih in zmagovalec letošnje novoletne skakalne turneje Nemec Sven Hannavvald in poletel 220 metrov. Dvestotico so presegli še Slovenec Kranjec (214), Avstrijec Andreas Widhoelzl (217.5), Japonec Hide-haru Mijahira (209,5), Finca Matti Veli Linds-troem (209) in Janne Ahonen (206,5), Norvežan Anders Bardal (205.5) ter Nemec Chris-tof Duffner (202). ZARADI PREMOČNEGA VETRA POSAMIČNA TEKMA ODPOVEDANA 24. marca je bila na programu zadnja tekma - posameznikov, ki naj bi bila izvedena v dveh serijah. A narava je bila močnejša od želja slovenskih navdušencev in prirediteljev. Zaradi premočnega vetra so morali zadnjo tekmo za svetovni pokal v tej sezoni v smučarskih skokih na letalnici v Planici odpovedati, pred tem pa so dvakrat za po! ure prestavili predviden začetek tekme. Ob pol 12. so opravili uradno otvoritev, gledalci, med katerimi je bil tudi poljski ministrski predsednik Neszek Miler, pa so slišali slovensko himno in videli spust zastav petnajstih udeleženih držav po hrbtišču letalnice. Veter je pihal z več kot petimi metri na sekundo, zato tudi po tretjem začetku prireditelji tekmovanja niso mogli spraviti pod streho. Pred dokončno odpovedjo je nekdanji dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka poletel 203,5 metra in s 198,7 točke prevzel vodstvo. Nato se je po letalnici spustil še Japonec Noriaki Kasai kot 32. tekmovalec od petdesetih (186,5 metra). Sledil je nov desetminuti premor, skočila sta še dva predskakalca, nato pa se je tekmovalna žirija odločila, da dokončno odpove tekmo. "Žal je veter premočan za varne polete," je povedal Peterka. Zadnji dan tekmovanj v dolini Pod Poncami, ko je bila na programu posamične tekma, so gledalci v kvalifikacijah videli 13 poletov prek 200 metrov. Prek magične meje je ponovno letel tudi Robert Kranjec, ki je bil na sedmem mestu najboljši Slovenec (196,2 točki, 206 metrov). KONČNI VRSTNI RED V SVETOVNEM POKALU 1. Adam Malysz (Pol) 1475 2. Sven Hannavvald (Nem) 1259 3. Matti Hautamaeki (Fin) 1048 ... in Slovenci 14. Peter Žonta, 16. Robert Kranjec, 25. Primož Peterka, 27. Damjan Fras in drugi.. Zmagovalec svetovnega pokala v tej sezoni pa je bil znan že pred planiškim finalom iz njegovih dosežkov na tekmovanjih pred Planico; Poljak Adam Malysz je ubranil lansko skupno zmago. Slovenec poroča o Antarktiki Pred dnevi so argentinski časopisi prinesli novico, da se je na Antarktiki odlomila velika plošča ledu na Antarktičnem polotoku. Naš rojak inž. Peter Skvarča, ki je vodja ledeniškega odseka Argentinskega antarktičnega inštituta v Buenos Airesu in se te dni mudi na bazi Marambio na Antarktiki, je poslal poročilo, iz katerega obširno posnema in komentira najbolj upoštevani argentinski dnevnik La Nacion dne 20. marca. Po njem posnemamo, da so se zaradi splošne otoplitve Zemlje in Antarktike prve razpoke v ledeni platformi Larsen B, ki je 200 metrov visoka, pokazale že konec meseca januarja. V februarju se je odlo- mila plošča 800 kvadratnih kilometrov, zadnje dni pa kar 2600 km2. Skvarča pravi: „Led se je zdrobil na koščke." Vse ledeno območje je tako izgubilo v enem mesecu 33% svoje površine v primerjavi z letom 1995. Peter Skvarča je preletel območje in je potrdil: „Ves proces se je pričel zaradi visokih temperatur, največjih v zadnjih časih. Na Antarktiki se temperatura veča pol stopinje vsakih 10 let." BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU želi vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ Društvo Slovenska vas Društvo Slovenska pristava želi vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike Vesele velikonočne praznike vsem članom in prijateljem želi SLOMŠKOV DOM NAŠ DOM - SAN JUSTO vošči vsem članom in prijateljem srečne in blagoslovljene VELIKONOČNE PRAZNIKE! Blagoslovljene velikonočne praznike vošči vsem rojakom BAJDA s.r.i. parketi http://www.bajda.com.ar Av. del Libert,ador 8478 - Cap. Federal - Tel.: 4704-0794 Laguna 383 - C1407JVA Capital Federal - Tel./Fax: 4671-2494; Mendoza JAKOS SERVICIO INTEGRAL DEL AUTOMOTOR Av. Rivadavia 13410 Pizzumo 544 Maestra Lescano 353 4658-4869 Tel/Fax: 4656-8368 Ramos Mejia Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike vam želijo Vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini, želimo blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja. Njegova luč nam kaže pot pri delu za narod in Slovenijo. NSi - Nova Slovenija območje Argentina in Južna Amerika Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini! Daj Bog, da bi bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda! SDS v Argentini Kreditna zadruga SLOGA in MUTUAL SLOGA voščita svojim članom in prijateljem v Argentini in po svetu za velikonočne praznike veliko blagoslova, zadovoljstva in miru! Z nekaterimi spremembami se začenja MTO Ko se komaj prebuja iz poletnega počitnikovanja, bo naš šport pričel igro z obnovljeno verzijo Medkrajevnega turnirja v odbojki. To bo že drugi letnik odbojkarskega spopada, ki so ga lani osvojili kot prvaki dekleta iz San Justa in fantje iz Pristave. Ko se je pred časom, tam nekje avgusta lanskega leta, zaključil prvi "Medkrajevni turnir v odbojki MTO", smo lahko na obrazih videli veselje nad izpolnjeno dolžnostjo. Delo in organizacija so rodili bogate sadove, in tako zadnje kolo kot prejšnji spopadi so se odigrali popolnoma normalno in s kar zadovoljivo prisotnostjo občinstva. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je končni obračun turnirja in njegove organizacije bil več kot pozitiven. Zato je sedaj prišel trenutek povratka. Skoraj sedem mesecev po zaključnem slavju, po plesu ob lepi prisotnosti občinstva, po razdelitvi pokalov in medalj najboljšim ekipam, po veselju, da se je vse izteklo, kakor smo pričakovali, začnemo znova. Čez nekaj dni bo sodnik zapiskal in pričel se bo "Drugi MTO", druga izdaja športnega praznika, ki smo si ga zamislili v začetku 2001, ki bo znova med nami in upamo, da bo rastel v času naprej. Kot vse in vsi, je tudi MTO doživel spremembe. Bistvena razlika je v strukturi, pa tudi v organizaciji in v koledarju. V primeri z lanskim letom (ko so vsi igrali proti vsem), se bo letos igralo v dveh conah s tremi ekipamo v vsaki. Cono A bodo sestavljali Naš dom San Justo, Slovenski dom Carapachay in Slovenski dom San Martin. V coni B pa bodo Slovenska Pristava, Slovenska vas in Slomškov dom. Vsaka ekipa bo odigrala dve tekmi z nasprotniki v coni in enkrat z ekipami druge cone (medconski spopadi). Tako bo dopolnila skupno sedem tekem. Končna lestvica bo določila, da preideta prvi ekipi vsake cone direktno v finale, medtem, ko se bosta druga in tretja ekipa med seboj izločili. Če se je lani z nekoliko daljšim programom odigralo 90% URNIK S.F.Z. tekem, upamo letos, da J2.uri bo mogoče odigrati vse 13,uri tekme. Razumljivo je, 14,uri da bodo vsi želeli za- 15.uri sesti mesto San Justa in 3 6.uri Pristave, prvih zmago- \ 7 Uri valcev MTO med dekleti in fanti, priti v finale in s številko eno na prsih dvigniti pokal prvaka. Če sedaj pogledamo program spopadov, vidimo, da bo turnir krajši, a ne manj napet. Razvijal se bo med 1. aprilom in 30. junijem. V teh treh mesecih, v prostih nedeljah in državnih poraznikih, se bo odigralo devet rund (56 tekem), če štejemo kvalifikacijska kola ter finale. Da bomo časovno izpeljali turnir, bo treba včasih igrati dvojni kolo na isti datum. V prvih štirih kolih bodo kvalifikacijske igre, nato pa izločanje, semifinali in final. Pričetek je pred nami in dopolnjujemo zadnje potankosti. Nič ni prepuščeno slučaju. Ko se bo turnir pričel, pa bo delo in napor še večji, kot pa je bilo delo organizacije. Seveda tega ne bi bilo mogoče izpeljati brez sodelovanja vseh, ki so v turnir zapleteni: igralci, trenerji, organizatorji in seveda gledalci. Še ena prošnja: želimo, da bi MTO imel maskoto in ta maskota svoje ime. Ko se bodo odvijala tekmovanja, pričakujemo, da bomo prejeli mnogo idej in nasvetov in upamo, da bomo ob zaključku turnirja že lahko predstavili našega novega prijatelja. Približajte se s svojimi predlogi kateri koli izmed oseb, ki sodelujejo v centrali. Potem bomo izpeljali glasovanje in izbrali svoj znak. Predno pa začnemo turnir, še bolje, predno zaključimo te vrstice, pe preberimo in skušajmo razumeti, kar je enkrat zapisal Alejandro Dolina: "...vsak igra bolje s prijatelji. Oni so radodarni, mu bodo pomagali, ga bodo razumeli, podpirali in mu odpustili. Ekipa ljudi, ki se imajo radi in se spoštujejo, je nepremagljiva. Če pa ni, je bolje deliti poraz s prijatelji, kot pa zmago s tujimi in nezaželenimi." MTO išče prav to, ali bo vsaj skušal to doseči. Luka Skale (Striček) MTO - Datumi in umiki 1. APRILA - SAN JUSTO S.D.O. Slov. vas - Slomškov dom San )usto - Carapachay San Justo - Carapachay San Martin - Pristava Slov. vas - Slomškov dom San Martin - Pristava Carapachay - San Martin San Justo - Slov. vas Pristava - Slomškov dom Carapachay - San Martin San Justo - Slov. vas Pristava - Slomškov dom NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MOJA DEŽELA ESLOVENIA, Ml TIERRA KONEC DOLCA Z ITALIJO Slovenija je na fiduciarni račun luksemburške Dresde-ner bank 3. januarja v skladu z.Rimskim sporazumom izplačala zadnji obrok odškodnine za zapuščeno imetje italijanskih optantov v višini nekaj več kot pet milijonov dolarjev; skupno pa nekaj več kot 57 milijonov dolarjev. To je na novinarski konferenci sporočil zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je ob tem poudaril, da je Slovenija s tem izpolnila vse svoje obveznosti glede vprašanja optantov iz Rimskega sporazuma in „poravnala svoj dolg do Italije". Kot je dejal, Slovenija zdaj pričakuje, da bo Italija ta sredstva čimprej prevzela. FRANJA V UNESCO? Slovenska vlada bo specializirani organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO predlagala, da na svoj seznam svetovne kulturne in naravne dediščine vpiše tudi Partizansko bolnišnico Franja, kulturni spomenik državnega pomena. V TREH LETIH ZDRAVSTVENI KOLAPS? Največji problem v zdravstvu je pomanjkanje kadrov, zato v SDS predlagajo takojšnjo odpravo omejitve vpisa na medicinsko fakulteto. V SDS ocenjujejo, da bi v naslednjih letih potrebovali okrog 300 novih zdravnikov, kadrovsko stisko pa bi lahko rešili tudi z ustanovitvijo medicinske fakultete v Mariboru. Sicer pa v SDS nasprotujejo tudi prevelikemu uvozu tujih zdravnikov, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije; namesto tega bi morali zdravnikom omogočiti boljše pogoje dela, jih finančno stimulirati in previdnejše obravnavati zdravniške napake. V nasprotnem primeru lahko v naslednjih treh letih zaradi pomanjkanje zdravnikov in tudi medicinskih sester pričakujemo „kolaps zdravstvenega sistema", je bilo rečeno. Denarni zavodi in promet PO SVE DEMONSTRANTKA -SLOVENKA Španska policija je slovensko veleposlaništvo v Madridu uradno obvestila, da je na demonstracijah nasprotnikov globalizacije ob robu vrhunskega zasedanja EU v Barceloni skupaj z večjo skupino razgrajačev na barcelonski Ram-bli aretirala tudi 20-letno slovensko dekle. Kot so povedali na veleposlaništvu, je dekle, doma iz Ljubljane, še vedno v priporu, izpuščena pa bo po končanem uradnem postopku. Uradni razlog za njen pripor je upiranje aretaciji. NOVA TRUPLA IZPOD RUŠEVIN Izpod ruševin Svetovnega trgovskega centra(WTC) v New Yorku, ki je bil porušen v terorističnih napadih 11. septembra lani, so potegnili še trinajst trupel, med njimi trupla enajst gasilcev. Po podatkih new-yorške gasilske službe so na ruševinah VVTC po tragičnih dogodkih našli 755 trupel, med njimi trupla 147 gasilcev. SLOVENCI šport V prvi polovici 19. stoletja so nastale prve hranilnice: prva je bila Kranjska hranilnica v Ljubljani leta 1820, ki je bila po nastanku druga hranilnica v vsej Avstriji, za njo pa so nastale še druge v Celovcu, Trstu in Gorici. V Trstu je bilo precej razvito pomorsko zavaro-valništvo, proti ognju (druga taka v Avstriji), leta 1831 je nastala Assicurazioni generali Austro-ltaliche, ki je že zavarovala življenje, promet, proti požaru, toči, in je bila zdaleka največja. Tedaj so se pričele tudi velike spremembe v prometu. Leto 1818 je prineslo rojstvo prvega parnika v Trstu, naslednji so se hitro množili. Leta 1829 je delal Čeh Ressel prve poskuse v Trstu s prvim parnikom na vijačni pogon, (helice). Avstrija je imela tudi vrsto rečnih parnikov, ki so pluli predvsem po Donavi do Carigrada. V Trstu se je ustanovil Lloyd austriaco, pa tudi z Rotschildovim sodelovanjem paroplovna družba, ki je vozila med avstrijskimi pristanišči - Benetke, Istra, Dalmacija, pa še bolj na jug in vzhod do Egipta. Vendar pa je obstajalo še veliko jadrnic, ki so bile večinoma v družinski lasti. Bistveno spremembo v naših krajih pa je povzročila železniška mreža, ki prišla k nam v štiridesetih letih. Povsem razumljiva je bila železniška povezava glavnega mesta Dunaj z najvažnejšim pristaniščem Trstom - tim. južna železnica. Leta 1846 je bila izročena prometu železniška proga od Gradca do Celja, tri leta kasneje odsek Celje -Ljubljana in se je tudi začela gradnja proge naprej. Ta novotarija je tedaj pričela uničevati prevozništvo na velikih vozovih - pari-zarjih - proti Dunaju, s katerim so Slovenci veliko zaslužili. A ta vozna pot je bila težka in nevarna, železnica pa je pospešila trgovino in izboljšala povezave. PISALI SMO P IN SPET ČEPLAKOVA Jolanda Čeplak je z zmago začela tudi letošnjo atletsko sezono na prostem. Na mitingu v avstralski Adelaidi je s* časom 2:00,71 v teku na 800 metrov dosegla najboljši čas letošnje sezone na prostem in prehitela domačo predstavnico Tamsyn Lewis. v. USPEŠNI LOKOSTRELCI Slovenska moška lokostrelska reprezentanca s compound lokom (sestavljeni lok) je na EP v turški Ankari osvojila bronasto medaljo. Dejan Sitar, Tevž Groegl in Štefan Ošep so v četrtfinalu premagali Švicarje, v polfinalu izgubili s Francozi, v malem finalu pa premagali Dansko in tako osvojili tretje mesto. Med posamezniki pa je Tevž .Groegl osvojil zlato odličje. V finalu je premagal Španca 'Abuja Torosa, v polfinalu pa Švicarja Simona Frankhauser->. TAKOJ ZA SVETOVNIM PRVAKOM V Sisku je bila tekma za evropski pokal v hitrostnem plavanju, na kateri je med tekmovalci iz devetih držav nastopil tudi najboljši Slovenec v tem športu Borut Jan. V disciplini 100 metrov je s časom 38,85 zasedel drugo mesto. Zmagal je svetovni prvak Rus Igor Saprikin. PRIMOŽIČU DRUGO MESTO S tekmo v klasičnem telemarku se je v Aurdalu končala sezona svetovnega pokala v telemark smučanju. Za slovenskega predstavnika David Primožiča na najboljši način, saj je z osvojitvijo petega mesta odbil vse napade zasledovalcev in osvojil drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Gre za velik dosežek, saj je Primožič osvojil tudi drugo in tretje mesto v skupnem seštevku posamičnih disciplin. RODITELJSKI SESTANEK V RAMOS MEJIJI Bil je 30. marca popoldan v ramoški cerkveni dvorani. Gdč. Šemrovova je pripravila otvoritveni otroški del, nato je šolski nadzornik Aleksander Majhen v izčrpnem govoru poudaril važnost, potrebo in pomen očeta kot vzgojitelja otrok v družini. Naštel je tudi najpogostejše napake pri tem delu. Udeležba je bila pičla. Tako pičla, da je tudi slabo vreme ne more opravičiti. V BUENOS AIRESU je te dni gostoval čilenski pevski zbor „Pablo Vidales". Na koncertnem delu je imel med deli vseh mogočih narodnosti, tudi slovensko pesem in sicer Sijaj, sijaj sončece v Ferjančičevi priredbi. VELIKI TEDEN V BUENOS AIRESU ZA VSE SLOVENCE Veliki četrtek ob 7. zvečer pri marianistih, Rivadavia 5652, poleg slovenske pisarne. Govor in ura češčenja. Veliki petek ob 7.15 zvečer v salezijanski cerkvi na Belgrano: Križev pot in pridiga. Govori spiritual dr. Filip Žakelj. Velikonočna procesija za Slovence bo na Veliko soboto ob pol 6 uri popoldan v salezijanski cerkvi na Belgrano. Najprej pete jutranjice, nato procesija na dvorišču. Blagoslov jedi po raznih krajih. Žene in dekleta prosimo, da se pri vstopu v cerkve držijo noše predpisov tukajšnjih škofij: Glavo pokrito, obleke do komolca in nogavice. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna pravda: Ob desetletnici smrti prof. Ernesta Tomca (Smersu), Marija, Kraljica Slovencev, ohrani nam vero v tovarnah (Ciril Kobal), Najnižje in najvišje plače (Smersu), Poročilo o obisku na grobu pok. Gaserja. Ocena Lavrihove knjige „Z Bogom v tujino". Svobodna Slovenija, št. 12; 4.aprila 1952 Surgimiento de castillos y ciudades Acorde a lo que exigfa su condicion, los duques y otros magnates comenzaron a edificar sus castillos. El trabajo lo hacfan los siervos, como es de suponer. En aquellos primeros tiempos (desde el siglo Vlil al XII) las construccio-nes distaban mucho de lo que hoy tenemos como repre-sentacion mental del significante „castillo". En su gran mayorfa se reducfan a unas altas torres fortificadas, ubica-das en lugares elevados o, por lo menos, seguros. Juzgando con parametros actuales, no podemos decir que la vida en los castillos hubiera sido muy placentera. Los campesinos se encontraban diseminados por el ducado y debian darle ciertos tributos al duque. Todo estaba estrictamente estipulado. Los siervos debfan dedi-carle algunos dfas del ano al trabajo gratuito en favor del duque: construir y reparar puentes, caminos u otras edificaciones del ducado. Los objetos que les eran necesarios a los campesinos podfan ser comprados o canjeados. Estas transacciones se realizaban generalmente bajo el amparo del časti Ilo. Asf empezaron las ferias. Con el corref del tiempo los comerciantes, que antes habfan viajado de un lugar a otro, lograron asentarse y construir sus viviendas. Estos asentamientos recibieron en su seno tambien a los artesanos con sus talleres especiali-zados. De esta manera surgio en los alrededores del castillo una poblacion que ya no basaba su economia en la agricultura sino que lo hacfa en el comercio. Segufa perteneciendole al duque. Pero, poco a poco, le iba dando ciertos privilegios: un intendente, un juez, reducciones en los impuestos. En los siglos posteriores la poblacion paso a estar bajo el amparo del principe de la region. Todas las ciudades antiguas de Eslovenia, como, por ejemplo, Kamnik y Maribor, fueron edificadas en funcion del comercio. En su centro tienen una plaza amplia, a sus dos lados casas, la iglesia y la intendencia. En un lugar elevado de la ciudad se encuentra el castillo. Para una ciudad era fundamental que tuviera su muralla, su escudo y sus derechos. Ljubljana surgio debajo del castillo de los Spanheim y aparece su mencion por primera vez en el siglo XIII. Mariborska trta se širi po svetu letos so jih prejeli Celje, Krško in Trebnje iz Slovenije ter Gradec iz Avstrije, Stuttgart iz Nemčije, Gap iz Francije ter danski princ Henrik. Cepljenke še rastejo v Sloveniji in Evropi ter v Avstraliji in na Japonskem. Več kot 400 let stara trta ni le simbol mesta Maribora, saj spleta prijateljske vezi med številnimi mesti in občinami v Sloveniji in tujini. Kot vsako leto je mariborski župan in gospodar stare trte podelil njene cepiče prijateljskim mestom; Nova knjiga p. Rupnika Pri Založbi Ognjišče je izšla nova knjiga slikarja in teologa ter lanskega Prešernovega nagrajenca p. Marka Ivana Rupnika Rdeči človek, ki velja za sintezo njegove teološke misli. Rupnik je v svoji knjigi združil vzhodno in zahodno tradicijo Cerkve ter bogato izkušnjo preteklosti s sedanjim trenutkom. Po prvih treh filozofsko in teološko zahtevnejših poglavjih se ob koncu knjige odpira razlaga človeškega življenja v luči Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Knjiga, ki jo je leta 1996 v italijanščini izdala rimska založba Lipa, je doživela že več italijanskih izdaj, bila je prevedena v ruščino, romunščino in francoščino, pripravljajo pa se tudi prevodi v nekatere druge jezike. Založba Ognjišče je izdala že več Rupnikovih knjig: leta 1999 knjigo Vrgel se mu je v objem, leta 1998 je v knjigi Božične pridige izdala dve Rupnikovi pridigi, leta 2000 knjigo Brate iščem, v načrtu pa ima tudi izdajo Rupnikove knjige o razlagi ikon Pripoved podobe. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccičn y Administracidn: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniau0sinectis.com.ar / dcbeljak0netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam lereb Batagelj, škof Alojz Uran, Vladimir Kos, Luka Skale, Vera Podržaj, Milena Ahčin, Franci Sušnik, STA, Radio Ognjišče. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60, pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAF/COS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar ■KMMEWHHB O O C CD FRANQUEO PAGADO Cuenta N°7211 n