TT^LISTJE IN CVETJE.^Tjy Modrost v preroTorih, domačik ia tsjib. Slabo bogastvo, te ga nimamo mi, m«r veC ima ono nas. Bogastvo. Bogastvo ni za slabe noge. Bogat je, kdor je zadovoljen — Ta ni i Vcliko bogastvo, malo spanja. bogat, ki ni zadovoljen. - Bogat jc, kdor je | Bogastvo samo Se ne da srefie. gospod svojih žclja. — VcC ima, bolj mrmra., Bogastvo služi modrim in gospoduji* — NajbogatejSi je oni, ki ne potrebujc bo- j norce. - Bogastvo je dober služabnik, a slab gastva. - Bogat ni, fcdor veJiico ima, marveč, gospodar. kdor malo pbtrebuje. Bogastvo nikogar ne pogubi, ubožtvo ni- Dovolj je bogat, kdor ni nikomur nič k?Lar ne zvelifia. fBogastvo satno ne pogubi dolžan. (Preveliko bogastvo ni hasno, pa tudi ntkogar, marveč pogubi se le oni, ki ga ne preveliko uboštvo ne.) Zl}a Prav rabiti; uboštvo zvetiča le one, ki To je pravo bogastvo: ubožen v omari, si ga znajo v prid obračatU bogat v vesti. Bogastvo privabl prijatelje, uboštvo pa Obogatiti je bolj kraljevsko nego obo- angele. Pri bogatinih se zbirajo enakotnisleči gateti. veseljaki, uhoice pa obiskujejo, podpirajo ia Kdor ima s Čltn, gre lahko v Rlm, (Bo- totaiijo usmitjeni in dobrotni, angelska ple-gatin si lahko marsikaj privošči, česar s/' meniti Ijudje.- siromak ne more.) Bogatin ima bcsedo. Bogatinove be- Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije. sede so teiitne. — Kar bogatin stori, se mu Kdor počasi bogati, najbolje bogati. — vse odobri. Bogatinov dim je boljši, nego Kdor hoče v enem letu obogateti, ga čez ubožcev ogenj. Šest mesecev obesijo. Bogatlnu se mora umskniii resnica in Kdor je preobilen, je malokdaj usmiljen. pravica. — Bogatin itna Že pravico, preden se — Bogatin rogalin. (Zelo rado se zgodi, da začne zagovarjati. - Če se bogatin spotakne, bogati tjudje prezirajo druge ter tudi tido kaznujejo kamen, ki je ležal na poti; Ce se pa in neasmiljeno ravnajo z njimi) revež spotakne, napadajo oči, ki bi jih bil Bogat in pobožen sta redkokdaj skupaj. moral odpreti. — Kdor hoče obogateti, mora imeti veliko Bogatin ima več na smetišču ko( sirota skrbi pa malo vesti. — Kdor hoče obogateti, v hiši. mpra za eno leto svojo duSo na plot obesiti. Bogatin je večkrat ubožnejši nego berač. (Že naš Gospod sam se je pritoževal, kako Bogatin je rad skopin. — Če bogatin zeloje bogastvo nevarno dušnemu zveličanju^ seme posodi, vzame žetev za obresti. — NihCe Nihče ni tako bogat, da bi bil zavarovan ne obogati brez Škode drugih- — Ko bi mogli pred uboStvom (da bi nc mogel obožati). — bogatci dati solnce v najem, to bi bilaluC draga. Danes bogatin, jutri beraC. — Bogastvo pride Med sto namerami jih obrafia bogatin skozi vrata, pa zbeži skozi okna (skozi dimnik). 99 na (o, da bi bil Še bogatejšl. (nSko2i dimnik* }e zato bolje rečeno, ker se Kdor boCe obo^ateti, niora za malo in Čestokrat zapravlja s potratniml gostijami.) veliko skrbeti. Ako kdo ne more biti lep in bogat, kakor Kdor hoče obogateU, mora vstajaii ob bi rad, dober jn pošten pa vendar more bitt. Stirih, kdor je bogat, sme ležati do sedmih, Bogati postopaei so pri pogaCi, pridni -----¦ — siromaki pri ovsenjaku. n *.. . . n v, .... Bogatin je, kadar hoče, a siromak, kadar KeSlteT ZflStaTlCe T 7. stevilki: m more (kadar iraa). 0-:»,™ -:•.« ^l Če bogatina koliiikaj zadenc, kakor jesibar t-riDa — riDa. am hrup zažene. (Ker bogatin ni vajen težav, vt- Prav so uganili: Kramar Ant, mtzarjH iiko bolj občuti vsako bol nego Človek, ki je Mateni; PolančiČ Slavko v dijaškem sem^H že mnogo pretrpei) nišCu v Mariboru; Kott Mera v Krašnji; Pt^M Bogastvo Cloveku sntrti ne odpravi. — stišek Mihael, davkarski sluga v Kozjetn; St^H Danes bogatlE, jutii rarlič. car Jo«ip, sluga kn. gkof. pisarne v Mariboi^H ,,Vrtec" izbaU 1. dat vsakcga mesecs in s(o|t s prllogo vred za vjt leio 5 K 20 h, im pol leta 2 K 60 ifl — Urt dnfittro in upnvniilvo sv. Petra cesta it. 78, v L} u b) f a n i. ^M lzdB)e drnitvo nPriprmvn1lkl dom". - Urefnje Ant. KrZIC. - Tlsln Katoliika Ti.kamt v L|Dbljuii. fl ^^^^p^^^^^^^^^K C^ 136 && ^^^^^^^^^^^^^^^fl