delft iSvlienje ........... .......................................................................................................................... letnik 23..... ................... ................................................... ........................... ....................ŽIR i, MAJ 1985 Osebni dohodki odvisni od našega dela Naša opredelitev: poskušamo zadržati stimulativne osebne dohodke, katere pa bo-j^o lahko dosegli edino I® s prizadevnim de-'om na vseh področjih. Pred kratkim smo obravnavali naše poslovanje v prvem tro-•^esečju letošnjega leta ter pogoje poslovanja v "i^ugem tromesečju, finančne rezultate ter problematiko osebnih dohodkov. O tem smo •"azpravljali tako na družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih ter na zborih delavcev. Spre-smo nekatere ^KUpne opredelitve, ki odo v letošnjem letu yodilo pri našem delu, 'n dogovorili smo se, da se jih bomo vsi dr-2ali. Naj ponovim os-'^ovne usmeritve: . Z ozirom na visoko ter visok po-življenjskih stro- škov moramo vsekakor skušati zadržati realne osebne dohodke vsaj na dosedanji višini. Pri obravnavanju te problematike smo upoštevali tudi dosežen finančni rezultat v prvem tromesečju letošnjega leta ter oceno poslovanja za drugo tromeseč-je letošnjega leta. Na tej osnovi smo se dogovorili, da se osebni dohodki s 1.4. 1985 povečajo za 30 %. Zavedamo pa se dejstva, da bomo lahko z osebnimi dohodki sledili življenjskim stroškom le, če bomo na vseh področjih čimbolj kvalitetno delali. Tako je bila med drugim izdelana analiza produktivnosti v primerjavi s sorodnimi podjetji, ki je pokazala, da smo v nekaterih oddelkih po produktivnosti celo nekoliko boljši od drugih DO v naši panogi, da pa v nekaterih oddel- kih tudi precej zaostajamo. Dogovorili smo se, da morajo odgovorni delavci in službe analizirati, kje so vzroki za nižjo produktivnost v nekaterih oddelkih, ter poskušati vzroke odpraviti. V letošnjem letu se je v Alpini nekoliko zaostrila problematika reklamacij, predvsem pri obutvi za izvoz, ki je posledica pojavov slabe kvalitete. Dogovorili smo se, da je treba . te reklamacije podrobno analizirati, ugotoviti vzroke za njihov nastanek ter ukrepati, da se v bodoče ti vzroki odpravijo. Razpravljali smo tudi o pojavu izsiljenega sestanka oziroma ustavitve dela v mesecu marcu na izmeni B montaže lahke obutve. Ugotovili smo, da ni bilo pravega vzroka za to, ter da to ni način re-Nadaljevanje na 2. strani s trideset let delovne dobe Veste morda za boljšo rešitev Ali lahko zase trdite, da poznate delo v tovarni? »Seveda«, boste rekli, »saj sem tukaj že toliko let.« Toda, ste res zadovoljni z delom, takim kot je? Takimi postopki in tehnološkimi rešitvami? Če dobro pomislite: na vsakem koraku vidite kakšno pomanjkljivost. Ali pa morda tudi veste, kako bi tisto, kar imate v mislih, naredili boljše? Četudi gre le za majhno izboljšavo pri vašem stroju ali na videz komaj omembe vredno spremembo v organizaciji, danes je vrsta na vas. I f'nOynClJE Oglasite se in sporočite vašo rešitev. Priložnost je tu. Vaše mnenje, predlog ali celo kakšno skico naslovite na komisijo za inovacije — služba za samoupravna in pravna vprašanja. DOGOYARJIIfflO fG - DOGOVORIH smo fC Starejši lahko pomagajo mlajšim Tokrat je bilo jubilantov nekaj čez petdeset. Bližnji seveda vsi, najbolj oddaljenih, razumljivo, ni bilo. Jubilantov ni več toliko, kot jih je bilo pred leti. Alpina je bila pred dvajsetimi, tridesetimi leti že tovarna, ki je zaposlovala bolj postopoma. Toda vzdušje v jedilnici je bilo kljub temu slavnostno in prijetno. Za začetek je navzoče pozdravil predsednik konference sindikata Janko Rupnik, v nadaljevanju pa je prevzel besedo glavni direktor Tomaž Košir, ki pa je med drugim dejal: »Vi ste delavci, ki se spo- % f Jubilanti z dvajset let delovne dobe OSEBNI DOHODKI... Nadaljevanje s 1. strani sevanja problemov v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Zato smo se dogovorili, da v bodoče problemov ne bomo reševali na tak način, ampak jih bomo reševali tako, kot je to predvideno, to je preko samoupravnih delovnih skupin, delavskih svetov oziroma družbenopolitičnih organizacij. Končno smo se opredelili za to, da bomo v bodoče v vseh sredinah, tako v proizvodnji kot v strokovnih službah posvetili vse sile in moči temu, kako izboljšati organizacijo dela, pogoje dela ter rezultate dela v oddelku samem ali v posamezni službi. Vse sile naj bi usmerili v reševanje tega vprašanja, prenehali pa naj bi s prakso zadnjih let, ko se je več govorilo o tem, kako en oddelek dela za drug oddelek, kako so rezultati v onem oddelku slabši kot v našem oddelku, kako je druga služba kriva za težave ki jih imamo mi, in tako naprej. Ali enostavno rečeno: pometimo najprej vsak pred svojim pragom. Ce bomo uresničili te usmeritve, bomo prav gotovo lahko izkoristili nekatere notranje rezerve, ki jih tudi v naši DO še imamo. To pa bo pomenilo boljše rezultate, večji dohodek in s tem tudi večje osebne dohodke. TOMAŽ KOŠIR minjate let, ko je bilo treba delati v neprimerno slabših pogojih kot sedaj. Temu primerno nižja je bila tudi življenjska raven. Alpina je v naslednjih letih utrdila svoj položaj in se uveljavila doma in v svetu. Danes sodi med tiste redke delovne organizacije, ki izvaža svojo pamet, ne le »črnsko delo«, kot so nekateri napovedovali še pred petimi leti. Ta razvoj na lastnih močeh je Alpino utrdil, da je sedaj sposobna preživeti. In ne samo to — ima vse možnosti, da ostane med najbolj uspešnimi izvozniki. Vemo, da se položaj, kar zadeva širše okolje, še ne bo tako kmalu izboljšal. Kar zadeva Alpino, imamo letos priložnost, da se rešimo deviznih dolgov, ki nas tako pestijo. To bo lepa osnova za normalno gospodarjenje. Obeta se nov devizni zakon, ki lahko katastrofalno poseže v uspehe najboljših. Toda mi se moramo kljub temu zavedati, da je veliko odvisno tudi od nas samih in našega dela. V tem pogledu je lahko dragocen zgled prav delo vas jubilantov, ki s svojim vplivom na mlajše delavce pripomorete, da boroo uspešnejši. Hvala vam za vaše delo in iskrene čestitke ob vašem jubileju!« Sledila je podelitev nagrad, ki jih je podelil predsednik DS delovne organizacije Gregorij Pustovrh. Še »obvezna skupinska fo' tografija«, potem pa kosilo že sta čakala Viktor in Viki Čadež, ki sta z glasbo poskrbela za prijetno razpoloženje. N. P. Jubilanti s 30 let delovne dobe DSSS: oddelek Kavčič Vinko Novak Stanko 304 Kogovšek Rozalija Likar Stanislav TOZD Proizvodnja: Luznar Katarina Bašelj Alojzija 623 Močnik Milan Bogataj Jakob 616 Peternelj Vida Bogataj Marija 612 Pustovrh Francka Capuder Francka 613 VeharJanez Čadež Alojz 642 Žakelj Viktor Demšar Hilda 617 Ferlan Vekoslav 614 TOZD Prodaja: Jeram Štefka 617 Navračič Slavica Jereb Marjan 617 Vrbanc Josipa 651 625 641 614 611 612 615 611 631 Zagreb J Zagreb 1 Jubilanti z 20 let delovne dobe DSSS: oddelek Stanovnik Anica 503 TOZD Proizvodnja: Bogataj Marija 615 Bogataj Nada 635 Debeljak Milka 615 Dolinar Anica 615 Eržen Ana 615 Gabrijel Leopold 641 Galičič Marija 614 Jereb Cveta 613 Jereb Konrad 651 Kokelj Helena 641 Kune Rado 616 Logar Majda 613 Likar Frančiška 615 Logar Zofija 617 Malovrh Nada 615 Modic Jože 616 Možina Ignac 634 Pečelin Hilda 616 Poljanec Vojko 642 Poljanšek Pavla 6З6 Rupnik Zlata 632 Tratnik Marta 632 Trošt Josipina 632 Vehar Ana 635 Voljč Zofija 623 Vehar Marija 6l3 Zaje Bernarda 623 Zaje Vida 6l3 Zupančič Marija 623 Žejn Dragica 632 TOZD Prodaja: ,, Arko Dragica Sentvio Čolič Žarko Valjevo Goro Memnuna Saraje^ Košir Marija Logatec Obrenovič Mikaina Čačak Marinkovič Sonja Split Paunovič Dragutin Zagreb Radosavljevič Veliša Beogr^" Sretič Go j ko Sombor Stefanović Milic Beograd DOGOVflRJflfflO (E -DOGOYORIll ШО SE Ob rob sklepov delavskih svetov Delavski sveti TOZD, DSSS in an 1^° svojih sejah konec ^ade ° naslednjih ko~ povečanje osebnih dohod-n°Y. ® 1- aprilom in sicer na ta .5 da se koeficient uspešno-1 po glede na rezultate poslo-v 1. tromesečju tega leta Po^ša na 1,30 nugotovili so indeks uspeš-7n a poslovodnih delavcev, ki še naprej 10 % „ potrdili predlog delitve re-iot5?' te'" velja omeniti, da Je bil pravilnik na zadnjem refe- g, 'idumu deloma spremenjen in j® bila sprememba tudi v zmerju med delom sredstev za p ki ga razdelimo delav- P v isti višini in delom, ki ga zdelimo po kriterijih. To raz-bi5nlT sedaj 50 %-50 % (prej je krit vsem enako, 30 %papo Kriteriji pa so ostali KOtsobiliprejšnjaleta. čn točke pa so bile razli-?'.^ato poglejmo kar po vrsti, sklepe so še sprejeli po-"lezni delavski sveti: TOZD Proizvodnja: ^ DO Konstruktor se pod-Mf .^^nioupravni sporazum o gjj "^®vanju dela in sredstev in lov b temu sporazumu, na osla d' terega v obdobju od apri-"Novembra tega leta združi-7чп vizna sredstva v višini .'JO.OOO US$. Alpina TOZD Pro-zdM I pa izvrši dinarsko nn, j®vanje v višini 180 milijo-str,- ^a 10 let po 12% obre- T pridobljena devizna Iq . ®'va bi namenili za odplači-9Qon'6a Jugobanki, ki znaša še rg ' US $ in za katerega mo-te* ? mesečno sproti pokrivati razlike. Tako je breme 1ђ dolga izredno težko vpliva skozi narašča-ra^iiu j® pokrivanje tečajnih na manjši finančni rezul- V zvezi z zakonom o razporejanju CP in DO, ki je pričel veljati v letu 1985 je potrebno konec vsakega trimesečja izvršiti revalorizacijo zalog materiala — to je izvršiti preračun vrednosti zalog materialov na veljavne cene in revalorizacijo nedokončane proizvodnje ter zalog gotovih izdelkov in sicer če so cene porasle za več kot 5 %. Namen zakonodajalca je v tem, da se izloči inflacijski dohodek. V zvezi s tem je bil sprejet sklep: — Nabavni sektor naj vsako tromesečje pripravi pregled povprečnih sprememb cen po skupinah materialov, pomožnih materialov in drobnega inventarja, avtogum in embalaže. — Na osnovi tega pregleda povečanja cen knjigovodstvo izvrši revalorizacijo zalog materialov v skladu s predpisi. Nadalje je bil sprejet sklep, da se pri LB TB Gorenjske najame kredit za sezonske zaloge v višini 170 milijonov din po sistemu tekočega računa za 1/2 leta, s koriščenjem v aprilu, maju in juniju in vračilom v oktobru, novembru in decembru. Financiranje zalog bo veliko breme in predvideva se, da se bodo zaloge gotovih proizvodov in nedovršene proizvodnje še povečale od maja do julija za 219 milijonov din, zaloge gotovih izdelkov v MPM pa od avgusta do novembra za 319 milijonov din. Ker je plan izvoza za leto 1985 izredno visok, je najem kredita nujno potreben. V zvezi z investicijo v Gorenji vasi je bil sprejet sklep, da se potrdi do sedaj opravljena dela za razširitev obrata v Gorenji vasu, sprejme se sklep o izdelavi investicijskega programa za razširitev obrata v Gorenji vasi in potrdi že obstoječa komisija za oceno investicijskega elaborata. Delavski svet pa ni potrdil samoupravnega sporazuma za združevanje deviz za odplačilo fiksnih in garantiranih obveznosti od kreditov za objekte skupnega in družbenega pomena ter od konvertibilnih kreditov, po katerem bi dodatno združevali 6 % deviznega priliva v republiki. Alpina je v težki devizni situaciji, saj je trenutno veljaven odstotek razpolaganja z devizami prenizek za normalno pokrivanje potreb po uvoznih materialih, realizacija posebnih oblik uvoza in izvoza pa je nesigurna. Prilagoditev spremembi na nižji odstotek razpolaganja z devizami sredi leta, ko so pogodbe s tujimi kupci že zaključene in dogovorjene posebne oblike izvoza in uvoza, je nemogoče. Potrjeni so bili predlogi komisije za delitev sredstev za osebne dohodke za ustanitev novih del oz. nalog. Sprejeta sta bila sklepa o popravilu in preureditvi prezračevanja ter dopolnitev odsesovanja na Colu ter obnovi prostorov na podstrešju za proizvodnjo v Rovtah. Odobrena so bila dodatna finančna sredstva zaradi podražitev pri prekrivanju strehe na upravni stavbi in mizarski delavnici. Delavski svet delovne organizacije Podano je bilo poročilo o poslovanju firme Alpina Sports Corp. ZDA v 1. 1984. Izvoz preko Alpine Sports smo povečali količinsko za 18 %, vrednostno pa za 6 %. Firma je dosegla 8 % višjo realizacijo kot v 1. 1983 ter 13 % višji čisti dobiček. DS DO je sprejel sklep, da se potrdi finančno poročilo ter da se udeležba Alpine na dobičku firme Alpine Sports Corp. obdrži v firmi z namenom, da se poveča obratni kapital. Obenein se poskuša čimprej pridobiti ustrezna soglasja republiških in zveznih organov za povečanje deleža v firmi. Ljubljanska banka ustanavlja samostojno banko v New Yorku. Zaradi ugodnosti, ki se pričakujejo od združitve, je DS sprejel sklep o ustanovitvi banke z elaboratom ter samoupravni sporazum o ustanovitvi. Alpina bo zagotovila za ustanovitveni kapital banke v ZDA $ 100.000,00 ob podpisu samoupravnega sporazuma. Ker je Alpina v težki devizni situaciji, saj je trenutno veljaven odstotek razpolaganja z devizami prenizek za normalno pokrivanje potreb po uvoznih materialih, se ne sprejme sporazum za združevanje deviz za odplačilo fiksnih in garantiranih obveznosti od kreditov za objekte skupnega in družbenega pomena ter od konvertibilnih kreditov. Anuška Kavčič Novi predpisi — realnejši dohodki Spremembe zakonskih predpisov na področju izkazovanja rezultatov poslovanja, bodo vplivale na naš dohodek že v produktivnostjo med najboljše monta- S 1. januarjem je pričelo veljati več novih zakonskih določil, ki posegajo v izkazovanje rezultatov poslovanja. V kratkem bom predstavil samo dva predpisa, ki imata glavno težo tokratnih sprememb in bosta bistveno vplivala na izkazan rezultat poslovanja. Prvi je zakon o celotnem prihodku in njegovi delitvi, ki predpisuje delovnim organizacijam, da so dolžne uskladiti vrednost zalog materialov, drobnega inventarja, embalaže, nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov na zadnje veljavne nabavne cene obračunskega obdobja, to je revalorizirati zaloge na zadnje cene. To dejansko pomeni izvršiti preračun vseh zalog na zadnje veljavne cene in ugotoviti učinek tega povečanja vrednosti zalog. Ta preračun je delovna organizacija dolžna opraviti ob koncu vsakega tromesečja. V naslednjem četrtletju se te povečane zaloge prenašajo v stroške poslovanja, ki so zaradi preračuna višji in vplivajo ob koncu razdobja na slabši finančni rezultat poslovanja, višje stroške poslovanja, nižji dohodek in ostanek čistega dohodka. Zakonodajalec želi s tem doseči, da se iz izkazovanja rezultatov izloči inflacijski dohodek in tekoče zagotovi pokrivanje nabave novih zalog s trajnimi viri sredstev. S tem se zagotovi, da se ustvarjen čisti dohodek najprej usmeri v zagotavljanje enostavne reprodukcije, šele nato za potrošnjo in razširjeno reprodukcijo. Druga skupina spremenjenih predpisov se nanaša na Nadaljevanje na 4. strani DOGOVflRJAfflO St -DOGOVORIH smo SE Cene, pravočasne potrebe, devize Problematiko nabave za lahko linijo z domačega tržišča in uvoza je možno v veliki meri odpraviti z doslednostjo Lahka linija ima v svojem programu le žensko modno obutev kot so: sandale, sa-lonke, troterke, največ je visokih ženskih škornjev. Čevlji so predvsem iz zahtevnega mehkega gladkega usnja. Prevladuje goveja napa, junec j i in telečji anilin, nekaj manj je telečjega in svinjskega velurja. V zadnjih sezonah se vse več uveljavljajo umetni materiali, ker so neprimerno cenejši kot naravno usnje (nekako četrtino cene naravnega usnja). To pa predstavlja tudi največji strošek pri izdelavi čevljev, saj dobavitelji zahtevajo za m^ telečjega usnja že 10.000,00 din, cena govejega usnja pa je že presegla 9.500,00 din. Naravno usnje za domače tržišče in za izvoz čevljev v Sovjetsko zvezo nabavljamo izključno na domačem tržišču. Naravnega usnja bo letos preko 240.000 m^, brez tekstilnih, usnjenih, umetnih podlog in pojačil, katerih je le malo manj. Omenil sem že, da se za tovrstno obutev zahtevajo najboljši gladki anilin in prvovrstna goveja in junečja napa. Prav pri tem pa nastopijo največje težave. Vsaka usnjarna zahteva naročila nekaj v gladkem in nekaj v prešanem ali brušenem usnju. Močno prešanega pa mi ne potrebujemo, ker nimamo v svojem programu moške obutve. V zadnjem času smo se pri nabavi naravnega usnja omejili le na pet večjih proizvajalcev. Tako z dobavitelji sodelujemo preko celega leta, kar je brez dvoma velika prednost. Ker dobavitelji niso pretirano oddaljeni, so tudi stroški manjši, pa še dogovarjanje in usklajevanje naročil je lažje. Pri preskrbi naravnega usnja je največji problem nabaviti kvalitetno gladko usnje, ker vsi proizvajalci usnja ne delajo enako kvaliteto, zaradi pomanjkanja domačih surovin. Najprimernejšo govejo napo nam naj- Novi predpisi... Nadaljevanje s 3. strani izkazovanje rezultatov poslovanja in sintetičnih kontih glavne knjige in predpisanih obrazcih. V tem sklopu je glavna vsebinsjta spremembe ta, da se velik del stroškov poslovanja, ki se je prej pokrival iz dohodka, po novem pokriva iz doseženega celotnega prihodka oz. realizacije in je zaradi tega nižji doseženi dohodek, ostanek čistega dohodka pa ostaja nespremenjen. Ti stroški so: obresti, stroški bančnih storitev, negativne tečajne razlike, naknadno ugotovljeni stroški iz prejšnjih let in še več drugih. Sestavljalci predpisov ocenjujejo, da se bo zaradi vseh teh predpisov dohodek zmanjšal za okrog eno tretjino, ostanek čistega dohodka pa za nekaj manj, ker samo revalorizacija zalog vpliva na višje stroške poslovanja, na manjši dohodek in ostanek čistega dohodka. Ti dve spremembi bosta vplivali tudi na izkazan rezultat poslovanja v Alpini, predvsem v TOZD Proizvodnja. V TOZD Prodaja se zaloge izkazujejo po prodajnih (tržnih) cenah, zato se revalorizacija zalog ne bo opravljala. V TOZD Proizvodnja pa bomo morali opravljati preračun vseh zalog na zadnje tržne cene materialov in preračunati skozi stroške poslovanja. To bo povzročilo nižji ostanek čistega dohodka, odvisno od hitrosti rasti nabavnih cen materialov in višine zalog. Čim manjše (količinsko) bodo zaloge skozi vse leto, manjši bo učinek revalorizacije zalog na finančni rezultat. Manjše zaloge pa pomenijo tudi manjšo vezavo finančnih sredstev in s tem manjše stroške obresti. Zato moramo na vsakem delovnem mestu skrbeti za smotrno nabavo in višino vseh zalog ter nepotrebne stroške. Franci Mlinar Vodja lahke nabave Lojze Koleno več dobavlja lUV Šoštanj, sledijo VIKO Varaždin, nekoliko slabši je LAUŠ — Banja Luka. PROLETER — Kotor Varoš pa izdeluje še kar kvalitetno telečje in ju-nečje usnje, medtem ko je za goveji material nekoliko slabši. UTOK Kamnik in deloma lUV Vrhnika nam dobavljajo svinjsko usnje. Izbira dobaviteljev je majhna, ker je tržišče podeljeno po področjih in ne moremo biti povsod. Če bi Alpi-na imela več deviznih sredstev, da bi proizvajalcem usnja uvozili več kvalitetnih surovih kož, bi odpadla marsikatera težava, pa tudi usnje bi bilo zaradi cenejših kož cenejše. Velik napredek v zadnji sezoni pa smo napravili doma, kajti združili smo barve za vse kupce (za domačo in izvozno obutev). Usnje se razlikuje le po zahtevnosti in dodelavi. Vztrajati bi bilo še treba, da nabavna služba pravočasno dobi materialne potrebe iz odgovornih služb, pa bo še marsikatera težava odpravljena. Lahko trdimo, da v zadnjem času oz. sezoni ni zastojev pri preskrbi na tem področju. Treba pa bo še veliko dela za odpravo nepravilnosti. Za nabavo gornjega usnja smo poleg domačega tržišča delno odvisni tudi od uvoza, tu imamo v mislih začasni uvoz, ki ga je največ, uvoz po kooperaciji z Benecom, maloobmejni uvoz in konpenza-cijski posli. Kar zadeva naravno usnje, vemo da je proizvodnja doma skoncentrirana pri petih proizvajalcih in da kvaliteta ni takšna kot bi želeli, tudi usnje iz uvoza, predvsem iz Italije, ni vedno dobro. Seveda tudi zato, ker kupujemo usnje v nižjem cenovnem razredu, na kar pa mi ne moremo vedno vplivati. Tuji kupci naših čevljev postavljajo pogoje, pri katerem proizvajalcu in po kakšni ceni bomo usnje kupili-Slabše usnje omogoča slabši izkoristek in tudi slabši končni izdelek. Poleg naravnega usnja uvažamo vse vec umetnih materialov oz-umetnega usnja in platno, v tujini so cene naravnega usnja bistveno nižje kot na domačem tržišču in sicer med 28.000 do 32.000 lir za m^, umetni materiali pa od 7.000 do 16.000 lir za rn-Kljub nizki ceni, v primerja; vi z domačim tržiščem, si večjega nakupa usnja v tuj'" ni zaradi pomanjkanja deviZ ne moremo privoščiti. Naročila kupcev dobim" pozno, dobavni roki za nabavo materiala pa so kratki, ta; ko da nam tuji proizvajalci ne morejo dobaviti usnja ^ predvidenem roku. Sicer p® lahko rečemo, da se v zadnjem času inozemski proizvajalci dobro držijo naših dobavnih pogojev. S spodnjimi sestavnimi deli se oskrbujemo delom® iz uvoza, deloma na domačem tržišču. Predvsem uvažamo neolit podplatne plošči in podobne materiale. Velik® težave nam povzroča nabava notranjkov iz TRIA v Tržiču, ker ima ta tovarna premajhne zmogljivosti. Včasih no-tranjke pripeljejo tudi dvakrat dnevno. Večkrat pa i® problem tudi kakovost. Nabava za lahki program kupuje tudi osnovna sredstva in rezervne dele iz uvoza in domačega tržišča. Skrbimo tudi za nabavo goriva-Velike težave nastopajo P''' uvozu strojev zaradi P°' manjkanja deviz in dolgP' trajnega postopka pri dobivanju soglasij za uvoz. Poldrugo leto nove organjj zacije nabave po programi je pokazalo že vse dobre ii^ slabe strani. Pogoj za dobrO delo je dobro razumevanj® med referenti in medsebojn® pomoč. To smo tudi doseg'' in če so tržne razmere normalne skoraj ni več zastoje^' Lojze Kolenc кпко umnRiflfflo Spodbuden sistem nagrajevanja v orodjarni Do leta 1983 so bili orodjarji v kovinski in nekovin-ski orodjarni plačani kot re-^'jski proizvodni delavci, s Poprečnim proizvodnim prebegom Alpine. Tak sistem •Nagrajevanja ni kaj prida bpodbujeval večje storilnosti zato smo počasi in na-^'■tno prešli na normirano 'zdelavo orodij. Postavljanje norm za °^odja, pri katerih je izdelav-čas do 1000 delovnih ur, je ^6lo zahtevno, temelji pa na "°brem poznavanju tehnolo-. G obdelave strojnih in ro-delovnih operacij. Nor-•^irana izdelava orodij je plivala na skrajšanje izde-^vnega časa za več kot 30 % vPf- čas izdelave orodja za je bil več kot 800 ur, se-^3 pa so dejanski časi nekaj sd 600 ur. Seveda je prispe-k skrajševanju tehnolo-, časa tudi nova tehno-°8Ча, erodiranje gravur in ''ozijsko tuširanje orodij. |}oki za izdelavo orodij, ki zahteva marketing, so Sjede na razpoložljive zmo-o'JiVQsti prekratki, zato mo-vedno vnaprej planira-' tudi nadurno delo, kar je ^ nekatere operacije zelo ^.Porno. Naj omenim, da sta kopiranju orodij delala t/j- ^Glavca v turnusu 12 ur 14 dni skupaj. Za dose-|?nje rokov smo vpeljali v 1 nagrajevanja »stimu-g ^ijo na rok«, kar spodbuja močno, in sicer; — za skrajšanje roka izdelave do 80 ur (10 delovnih dni) se obračuna stimulacija do 10 % od poprečne vrednosti vloženega dela v orodje, — za podaljšanje roka od 10 do 80 ur se odšteje od osebnih dohodkov 5 % poprečne vrednosti vloženega dela. Torej deluje stimulacija v pozitivni meri dvakrat močneje kot pri zakasnitvi izdelave orodij. Stimulacija za doseganje rokov se obračuna vsem delavcem, ki so opravljali delo pri izdelavi določenega orodja, in sicer sorazmerno glede na normo ure. Strojne in ročne operacije se opravljajo individualno, ali pa jih opravlja več delavcev na obeh izmenah; tedaj je normativ skupinski. Normativi so seveda izkustveni in se jih določa primerjalno na osnovi že izdelanih orodij. Orodje je dokončno potrjeno, ko delavci RPS smučarske obutve potrdijo odbriz-gani plastični izdelek, obračun norme in stimulacije pa se izvrši v mesecu, ko je orodje potrjeno, torej kvalitetno izdelano. Čas izdelave orodij je različen, tudi več mesecev, zato prejme orodjar v času do obračuna izdelave orodja samo akontacijo kot režijski proizvodni delavec. Pri obračunu norme za dokončano orodje se odšteje že izplačano akontacijo, nato se obra- Velike sposobnosti stroja za erodiranje so se izkazale Napravo upravlja Marko Kavčič ^ labave — za lahko linijo obutve čuna še stimulacijo v plus ali minus v zvezi z doseganjem roka. Trenutno izdelujemo več kot 30 kosov orodij za smučarske čevlje, zato izdelujejo nekateri orodjarji celo tri, štiri orodja istočasno. Zastojev in čakalnih časov zato praktično ni, ker se strojne in ročne faze med seboj prepletajo. Pri tem sistemu obračuna OD se tako primeri, da dokonča orodjar v istem mesecu tri orodja, za katera prejme obračun norme in stimulacije npr. 49.500 din ali poprečno 16.500 din za orodje. Ta stimulacija gotovo ni pretirana, če pomislimo, da je vrednost takih orodij od 200.000 do milijon din; pred nekaj leti smo morali za to odšteti dragocene devize. Bistvene prednosti, ki jih prinaša opisani sistem nagrajevanja so torej: — povečanje produktivnosti dela zaradi normiranja — pravočasne izdelave orodij, ki jo pogojuje plus, minus stimulacija za rok. Obračun norme in akontacije se odvija preko računalnika, pri čemer lahko pohvalim delavce v RCA, da so uspešno obdelali dokaj zahteven program, ki omogoča: — obračun OD — akontacije in obračuna norme — obračun nalogov zmogljivosti — izračun izkoriščenosti kapacitet Na koncu še tole: opisan: sistem nagrajevanja deluje stimulativno v pogojih, ko iz delujemo nove serije orodij in je dovolj dela (januar do julij) v jesenskem obdobju pa novih orodij ni in takrat prejema orodjar OD na račun ostale proizvodnje. V orodjih se zrcali nadurno delo in nešteto odrekanj, saj orodjarji največkrat delajo tudi ob praznikih, da bi dosegli postavljene roke. Nepretrganost izdelave bomo lahko zagotovili samo z natančnejšim planiranjem izdelave orodij, skupaj z vodji programov, ki soodgovar-jajo za pravočasno prodajo novih izdelkov na tržišče. Jože Štucin коко uMvmiwmmo Prvi računalniško krmiljeni stroj v Alpini Električno erodiranje z računalniškim krmiljenjem že po desetih dneh dela kaže izredne rezultate žilca pri smučarskih čevljih.) V soseščini je ležalo orodje za vlivanje dela pancer-ja. Jože Štucin in Marko Kavčič sta povedala, da so za prilagajanje (tuširanje) obeh delov orodja po starem načinu potrebovali 5 delovnih dni, z erozijskim procesom so zmanjšali čas izdelave na 6—8 ur, s tem računalniško krmiljenim erodira-njem pa se je čas za izdelavo manšete zmanjšal na tri ure in pol. Za nameček naprava sploh ni draga, saj je stala le 1,3 milijona din. Komentar sicer skorajda ni potreben. Jože Štucin, vodja orodjarn Toda vendarle, delo, ki so ga Skupina treh izumiteljev s strojne fakultete v Ljubljani, ki jo vodi dr. Gerbajs in v kateri mimogrede rečeno deluje tudi sin nekdanjega ravnatelja žirovske osemletke Miro Žlajpah, je razvila računalniško krmiljen sistem za popolnoma avtomatično krmiljenje električnega procesa pri elektroerozij-ski obdelavi. Preprosto povedano, s samo osnovno nastavitvijo stroja lahko specialist orodjar — erod.r doseže, da za-žiganje kovine, iz katere je orodje (aluminij, jeklo), teče tako, da dosežemo maksimalni učinek postopka in visoko kakovost. Računalnik namreč vodi proces dela, pri tem okrog tritisočkrat prehiteva elektroniko stroja in sam izračuna ukaze stroju. Kakšne so pridobitve? Kot že rečeno, izredno se poveča kakovost izdelkov. Cas dela se skrajša pri aluminiju do 50 %, pri jeklu pa 30 %, kar bodo v orodjarni še natančneje ugotavljali. Obraba orodja je veliko manjša, prav tako ne prihaja do poškodb na izdelkih. Zanimivo je tudi, da je življenjska doba drage elektrode sedaj do štirikrat daljša. Ob obisku smo si ogledali kako izdelujejo orodje za vlivanje termoplastično vlitega blažUca pri smučarskih čevljih. Obdelava z računalniško vodenim strojem. Temnejši rob predstavlja tuširano površino začeli v orodjarni in razmere na svetovnem tržišču, terjajo, da načrtno razmišljamo, kje vse je možno vključiti v delovni proces računalnik. In ker je takih razmišljanj ponavadi več, rezultatov pa ni toliko, bi ve- Ijalo predlagati, da sliupine strokovnjakov, ki bi se povezovale s strokovnjaki zunaj naše tovarne, prevzamejo vlogo iskanja in uvajanja računalniškega krmiljenja delovnega procesa, kjer je to le mogoče. ^ p Ni deviz za računalniško vodeno kopirko Toliko govorimo o računalnikih, celo hišne že imamo. Tako rekoč udomačene. Mrzlica, toda bolj za igračo. V tovarni je to prilagajanje resnejše, zato ne gre vse gladko. Posebno še, če manjka deviz za osnovne potrebe proizvodnje. V takem položaju v orodjarni načrtujejo nakup gradirne kopirke za izdelavo orodij za odlivanje delov za smučarske čevlje. Lani bi ta stroj stal okoli 50 milijonov, letos je že preko 80 milijonov, seveda plačljivo v devizah. Vodja orodjarn Jože Štucin o tem meni takole: »Orodja za vlivanje delov za smučarske čevlje sedaj izdelujemo s pomočjo deset let starega kopirnega stroja, ki ima zato že 2,5 mm/m odstopanja, kar od orodjarja zahteva veliko pazljivost, da je orodje vendarle kolikor toliko v redu, čeprav kvaliteta ne more biti taka kot bi si želeli. Pa še veliko več časa potrebujemo. S sodobno računalniško vodeno kopirko bi bilo možno izdelati celotno serijo orodij (to se pravi vse velikosti) na podlagi enega proti tipa (srednje številke), saj računalnik sam izračuna vse mere (parametre) v drugih šte- vilkah. Ogromno bi pridobili na natančnosti, čas za izdelavo modelov (form) pa bi se izredno zmanjšal. To bi omogočilo modelirjem izdelavo več modelov in variant in tako odprlo možnost za selekcijo. Ob tem morda le preprost račun, da si na podlagi 1900 izdelovnih ur, kolikor smo jih opravili po lastni ceni 2.250 din, prihranili blizu 5 milijonov din. Če bi orodje kupovali, bi ta znesek lahko kar pomnožili s tri. Razumljivo je seveda, da je za upravljanje računalni' ško vodenega stroja potrebno usposabljanje ljudi za tako delo. Toda to ne bi smel biti problem. Bolj zaskrbljuje dejstvo, da se za tak nakup ne ogrevajo celo nekate; ri vodilni, češ, da tudi drug' tega še nimajo. Podobno se je dogajalo pri uvajanju elektroerozije, kjer nam sedaj Planika in Peko sledita' »Zakaj ne bi mogli biti v сеШ prvi?!« je zaključil Jože Štucin. N. P Ob obisku v Alpini so si reprezentanti ogledali tudi delo pripravo in izdelavo smučarskih čevljev RAZGOVOR Zn UREDRIKOVO miZO "a temo KAKO DOSECI TAKE OSEBNE DOHODKE, DA NASA ŽIVLJENJSKA RAVEN NE BO NIŽJA. v razgovoru so sodelovali: Boris MARKELJ, Janko "UPNIK, Anton KLEMENCiC in Ivan CAPUDER. jyjQ^a^OTor sta vodila Nejko PODOBNIK in Tatjana , Ocenite sedanje osebne do-odke z vidika realne rasti (ali Padca). Kaj to pomeni v primer-' 2 OD v občini, republiki in Panogi? Boris MARKEU; det primerjamo podatke oz. in-P fiaših osebnih dohodkov z stjo inflacije, ugotovimo, da so leta 1979 naši osebni do-infi rasli hitreje kot stopnja ' tiacije; leta 1976 je bila stop-driK ^^!^cije 109,5 naši osebni 197'7 • ' so rasli po stopnji 131,9; Г)тх . inflacija 113,3, naš indeks 1978 inflacija 114,2 nas- 119,9:1979 inflacija 124,8 Pri? ^ 125,7- V letu 1980 pa se doh .1 padanje realnih osebnih 9 1 o? in sicer v tem letu za iBfto' leta 1981 za skoraj 15%, jK 5,5 %, 1983 5 %, in v lan-letu je bil indeks inflacije , rast naših osebnih dohod-P^ 142,2, torej za 13 %. Ti po-vi D ' oblikovani na osno- tjjg^Prasta cen na drobno in pri-nirvi^^'*' z našimi neto obračuna-torg' Osebnimi dohodki. Vidimo iQg.l'/la je predvsem obdobje Pario 1984 pomenilo precejšen Vsg ^ osebnih dohodkov in če bi skun odstotke sešteli, znaša z i«?,®'* padec 46 % v primerjavi ^"acijo. aslednja primerjava je pri-Пе osebnih dohodkov Alpi-blilfo S občine, panoge in repu-da Ч kratko lahko ocenim, Па vsa leta, odkar imamo (od .Gzpolago podatke panoge kar 1981) nad poprečjem; SosDnH republiško poprečje Prečip smo nekaj pod po- jeni, v primerjavi z gospo- darstvom v občini pa ugotavljamo, da smo bili od leta 1980—1983 nižje, v letu 1983 smo bili nekoliko višje, v lanskem letu pa smo zopet padli pod poprečje in sicer za 6,7 %. Iz teh podatkov je torej razvidno, da smo nekaj nad poprečjem panoge in pod poprečjem v primerjavi z gospodarstvom občine in republike. Kako kot predstavnik sindikata razmišljate o teh vprašanjih? Janko RUPNIK: Stališče sindikata in vseh delavcev je, da je potrebno zagotoviti takšne osebne dohodke, da bi tudi tisti z najnižjimi osebnimi dohodki dostojno živeli in da ne bi imeli socialnih problemov in pomanjkanja v družinah z najnižjimi osebnimi dohodki, kajti prav tega se ljudje vedno bolj bojijo. Toda družbene razmere so v tem pogledu vedno hujše, saj zaradi visoke inflacije življenjski standard iz dneva v dan pada. Mislim, da je bilo res potrebno osebne dohodke povišati in s tem povišanjem bomo nekoliko ublažili posledice velike inflacije. Poleg predloga o povišanju osebnih dohodkov je sindikat dal tudi pobudo strokovnim službam, da bi še izboljšali sistem nagrajevanja, ker se marsikje še kažejo pomanjkljivosti. Boris MARKEU: Kar zadeva najnižje osebne dohodke, smo že v preteklosti na sindikatu zastavili akcijo, da bi spremljali najnižje OD in komi- sija pri sindikatu je sicer začela s tem delom z namenom, da bi analizirali, kje so vzroki za nizke OD nekaterih delavcev. Vse to je največkrat povezano z dosegom norme. Ta akcija pa je potem propadla, ker ni bilo mogoče vzpostaviti boljšega sodelovanja z vodji oddelkov. Seveda pa se bomo morali dogovoriti za način spremljanja osebnih dohodkov in s tem je povezano več problemov. S strani sindikata sta se pojavili dve zahtevi in sicer, naj bi bil najnižji osebni dohodek primeren in zajamčeni OD dosežen že ob 10 % presegu brez upoštevanja dodatkov, kar pa ni povsem pravilno, kajti če imamo dodatke, ki so stalni in se vštevajo tudi v pokojninsko osnovo, jih moramo prav tako upoštevati. Druga stvar pa je naša »rak rana« norma, kjer ugotavljamo, da imamo poprečne presege preko 20 % (razen Rovt, kjer je bila priučitev). Postavlja se vprašanje, kateri preseg bi upoštevali, kadar se pogovarjamo o zajamčenem osebnem dohodku. Imeli bi precej lažje delo, če bi lahko obravnavali norme povsem ločeno od osebnih dohodkov (brez vpliva nanje) temveč kot nek tehnološki normativ potrebnega časa za posamezno fazo, ki je pravilno postavljen in realen. Tako bi lažje določili tudi najnižji osebni dohodek, ki naj bi bil spodoben in nekaj višji od zajamčenega, na drugi strani pa ohranili razmerje, za katerega lahko trdimo, da ni preveliko. Kaj bomo storili, da bomo šli v korak s potrebami: a) premostitev trenutnih težav b) dosledno izvajanje že veljavnih določil o delitvi sredstev za OD in dograjevanje sistema c) v pogledu pogojev za ustvarjanje večjega dohodka (poslovni program, tržišče, organizacija dela, tehnologija, investicije, normiranje, itd.) Anton KLEMENCiC: Naš cilj bi moral biti, da bi se kljub zaostreni situaciji, ki je zajela vse, trudili, da bi bili med boljšimi. Seveda, če hočemo to doseči, bomo morali doseči kar je največ mogoče tako glede storilnosti, kvalitete in ostalega. Povišanje, ki se sedaj predvideva, je praktično glede na ustvarjene poslovne rezultate preteklega četrtletja, kjer pa ni vse plačano, kar je narejeno. Večino sredstev za to povišanje bo treba šele ustvariti. To ni denar na zalogi, ki bo ga lahko razdelili, toda glede na politiko in zastavljene programe in posle smo mnenja, da bomo ta sredstva ustvarili, če bo delo normalno teklo. To je bila tudi osnova za povišanje OD. Drugo, kar je tudi važno, pa je dejstvo, če se OD povišajo, se s tem doseže tudi neko večje zadovoljstvo delavcev, večja pripravljenost za delo in kvaliteto. Zakaj je rast OD večja od ustvarjenega dohodka? Ko smo ocenjevali delo v prvem četrtletju in upoštevali predvidevanja v drugem četrtletju, smo ugotovili, da bi imeli celo nekaj rezerve. Toda predvidevanja so lahko zelo nezanesljiva. Pogoj za dosego predvidenega pa je zagotovo dobro delo. Kdaj se bodo OD lahko spet povečevali je odvisno predvsem od storilnosti in kvalitete dela. Odvisno pa je tudi od družbenih ukrepov, kajti danes še nihče ne ve, kako nas bo družba obremenila v naslednjem četrtletju, koliko deviz nam bo ostalo itd. Brez deviz naša proizvodnja ne more delati. Kako pa v zvezi s tem razmišljate v MPM? Ivan CAPUDER: Povišanje OD je nujno iz dveh razlogov, in sicer: — s povišanjem bomo ustvarili boljše vzdušje, obenem pa je to tudi življenjska nuja, saj so bili OD že tako nizki, da nekateri skoraj niso mogli več normalno živeti. Če primerjamo nagrajevanje v naši TOZD, tu mislim predvsem mrežo, z mrežami po drugih delovnih organizacijah, ugotovimo, da pri nas nagrajevanje ni ustrezno urejeno. Prav tako kot je bilo nujno povečati OD za delavce znotraj kolektiva, je nujno, da so se povečali OD tudi delavcem v mreži. Teh 30 % pomeni, da je naš OD trenutno nekoliko nad inflacijo, toda vedeti moramo da ta še raste. Sprašujemo se, kaj storiti, zakaj dejstvo je, da moramo ta OD zaslužiti. Res je, ugotovili smo, da z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo poslovanje tako, da bo povišanje OD upravičeno. Toda v DO se pojavlja še mnogo vprašanj in problemov, ki jih bo treba rešiti. Kar zadeva OD, bo potrebno najti pred"sem stimulativno nagrajevan]^.' V TOZD Prodaja se dogovarjamo, da bi do konca leta uvedli nagrajevanje, ki bi temeljilo na osnovi zalog, ki so trenujtno zelo problematične, saj rastejo hitreje kot dohodek. Npr. v letu 1984 so se nam zaloge povečale in nimamo dovolj lastnih sredstev za pokrivanje zalog. Tu gre torej za dograjevanje sistema, ki je že v veljavi in za opuščanje stvari, ki niso več in-teresantne oz. so zastarele. Kaj je npr. v sedanjih aktih takega, kar ni več aktualno in se ne upošteva več? Postavlja se vprašanje upravičenosti 0,42 %, katere osnova je degresivna skala. Od koeficienta obračanja so delavci le simbolično nagrajevani, to pa bi morala biti osnova. Vpeljati bo potrebno sistem, na podlagi letnega plana koeficienta obračanja, ga razdeliti po mesecih za vsako prodajalno posebej in doseganje le-tega naj bi bila osnova za nagrajevanje. Osebni dohodki so odvisni od našega dela RAZGOVOR ZA UREDAIKOYO IHIZO Kako ocenjujete spoštovanje napisanih določil okrog nagrajevanja v proizvodnji? Ali se ta določila spoštujejo ali so uveljavljena v praksi in kje se pri tem pojavljajo težave? Anton KLEMENCiC: Del teh določil upoštevamo, del pa ne. Nekatera je morda res težko izvesti. So pa tudi primeri, ko se nekateri, ki bi jih morali izvajati, tega izogibajo. Značilen primer je npr. kontrola kakovosti. Zelo rado se zgodi, da določila za dodatke hitro uveljavimo, če pa bi s tem kaj izgubili, z izvedbo odlašamo. Bo pa seveda treba še razmišljati, kako ta sistem bolj kakovostno izvajati. Kakšne pa so možnosti, da z delom dosežemo boljše poslovne rezultate, večji dohodek in s tem osnovo za boljše OD? Anton KLEMENCiC: Za naš poslovni rezultat je v veliki meri pomembna načelna poslovna politika. Nekaj let nazaj smo morali tržišče iskati. Važno je, da se povežemo s takimi kupci, od katerih bomo pravočasno izvedli naročila, kjer bodo ta naročila vsako leto in da bomo dosegali tudi sprejemljive cene. Taka poslovna usmeritev je narekovala tudi specializacijo po oddelkih. Pomembno je, da prodajamo naše zmogljivosti in ne obratno, da kapacitete prilagajamo vsakemu kupcu. Naš cilj: imamo take in take zmogljivosti; zato prodajamo lahko tako obutev za ceno, ki bo ustrezala tudi nam. Tržišču moramo seveda ponuditi ustrezne programe, potem pa dogovore tudi uresničiti. Če upoštevamo sedanjo prakso, vemo, da bi morale nekatere stvari pri tej realizaciji izboljšati. To bi moralo vplivati tudi na osebne dohodke vseh tistih, ki prispevajo svoj delež k skupnemu rezultatu neke izdelave, posla itd. Moralo bi priti tudi do kadrovskih sprememb tam, kjer se naloge ne bi opravljale dobro. Kako pa bi nagrajevali nor-mirce? Anton KLEMENCiC: Mislim, da se bo pri normiranju moralo spremeniti marsikaj. Minute bi morale postati le operativni tehnološki čas. Osebni dohodki pa naj bi bili zbir večjih dejavnikov po točkovnem sistemu. Plan bi moral imeti tudi pri tem večjo vlogo. Kaj pa menite o sedanjih dosegih norm? Anton KLEMENCiC: Doseg do 110 ni posebno stimulativen, prav tako pa ne, če preseže 140, ker je delavec v strahu, da bodo normo popravili. Sicer pa je na sedanje odstotke presegov vplivalo tudi dejstvo, da se je vse tako dražilo in ljudje stremijo predvsem za tem, da bi z določeno vsoto denarja lahko živeli. Ce primerjamo našo produktivnost s produktivnostjo v drugih tovarnah, ali lahko trdimo, da naši delavci z večjim presegom tudi v resnici več naredijo? Anton KLEMENCiC: Ne. Dobili smo podatke, da je naša montaža v sami konici, to je na ravni Peka, ki je v tem najboljši v Jugoslaviji, v šivalnicah in tudi v prikrojevalnicah pa imamo precej nižjo produktivnost kot Peko ali Planika. Celo za 40 %. Eden glavnih vzrokov je naša razdrobljena proizvodnja. Že tako majhne količine včasih zaradi pomanjkanja materiala dajemo v proizvodnjo po večkrat in se morajo zato delavci večkrat privajati. Kaj pomeni to, se je pri nas v praksi pokazalo lani, ko so v Gorenji vasi izdelovali škornje za Eveline in dosegli ob veliki seriji, tehnoloških izboljšavah in dobri stimulaciji izreden doseg norme. Drug primer je letos artikel na športnem traku, v količini 120.000 parov, kjer smo računali, da bodo izdelali okoli 800 parov dnevno. Delavke so ob tehnoloških izboljšavah ta pričakovanja presegle in naredijo dnevno celo 1100 do 1200 parov. To pa je produktivnost na ravni Planike. Drugo, kar vpliva na storilnost je to, da nimamo še dovolj izpopolnjene tehnologije za izdelavo zgornjih delov, tudi zato, ker smo imeli vedno majhne serije. Pri velikih serijah se splača boljša tehnološka priprava, tehnolog pa ima tudi čas za to. V tehnologiji sicer veliko stvari izboljšajo, ugotavljamo pa pomanjkanje mlajših kadrov, ki bi lahko zamenjali starejše. Tu se je gotovo pred leti naredila napaka v kadrovski politiki. Organizirati bo treba načrtno usposabljanje ljudi v delovni organizaciji, tudi v skladu z nagnjenji in sposobnostmi. Katere stvari je možno začeti uvajati kot izboljšave v organizaciji in tehnologiji? Anton KLEMENCiC Doseči bi morali, da bi tehnolog živel z oddelkom, to pa tudi pomeni, da bi bili njegovi osebni dohodki odvisni od uspeha oddelka. Kar zadeva večje izboljšave, pa bi morali bolj razviti inovacijsko dejavnost, kar je včasih dokaj težko. Je pa seveda res, da bi tudi pri samih tehnologih lahko imeli razmerje osebnih dohodkov 1:3 in ne le nekaj točk, če bi upoštevali prispevek, ki ga kdo daje. Pa še to: za posamezen projekt odgovarja preveč ljudi. To ni v redu. Potrebna je vertikalna organizacija, kjer mora nekdo obvladati vse dogodke. Boris MARKEU: Del osebnih dohodkov so tudi tako imenovani dodatki. Nekateri od teh so upravičeni, drugi pa seveda manj. Še bolj važno pa je, da v praksi stvari jemljemo, kot so zamišljene. Osebni dohodki so odvisni od našega dela Kakšne pa naj bi bile izboljšave na področju delitve sredstev za OD? Boris MARKEU: Eno je obseg sredstev, ki ga ustvarjamo s svojim delom, drugo pa je, kako ta sredstva delimo, tudi za osebne dohodke. Na prvo vpliva naše poslovanje, organizacija, tehnologija in vse ostalo, drugo pa je način delitve sredstev za OD. Upoštevati bomo morali načelo. Stimulirati bomo morali delavce, da bomo sprostili rezerve v delu, ki jih še imamo. Najmanjši OD ob takem delu bi moral biti višji kot je zajamčeni. Na vsak način pa je namen sistema nagrajevanja: nagraditi, spodbuditi delavca, da bo dal od sebe kolikor mogoče največ. Napraviti bo treba analizo vseh dodatkov in ugotoviti o vsakem posebej njegovo upravičenost. Ali, če nečesa ne uporabljamo, izločimo, če pa je dodatek treba obdržati, to izpopolnimo in izvajamo. Kjer so dodatki še možni in potrebni, jih je treba uvajati še na novo. Drugo večje področje je nagrajevanje povezano z doseganjem plana. Zelo odkrito se bomo morali pogovarjati tudi o nagrajevanju strokovnega dela, kjer so mogoče sedaj nekateri slabše nagrajeni kot bi lahko bili, na drugi strani pa je možno, da imajo nekateri boljše osebne dohodke kot so njihovi delovni rezultati. Res bo treba poskrbeti, da bodo strokovnjaki z osebnimi dohodki napredovali, ne da bi morali postati vodilni, da bi imeli dobre osebne dohodke. Ivan CAPUDER: Najprej je treba celotno poslovanje usmeriti tako, da bodo v proizvodnji velike serije, ki bodo donosne. Tudi prodajo moramo načrtovati in usmeriti tako, da bomo delali obutev, ki bo prinašala dohodek. Zato pa je treba poskrbeti, da bo naša ponudba na trgu celovita. Športni program je dobra dopolnitev prodaji naše obutve. Še vidim rezerve, zlasti v usklajevanju dela prodaje, nabave in proizvodnje. Treba bo ustaliti tudi programe, kar prav sedaj pripravljamo. Naše delo bomo morali usmeriti tako, da bomo dosegli uspehe ne samo pri obsegu izvoza na primer, temveč tudi druge oblike uspeš; nosti. Med drugim bomo moral' vnaprej ugotavljati, če smo neko obutev sposobni narediti ali ne in šele potem sprejeti naročilo. Morda še beseda, dve o investicijah v mreži, ki je premajhna. Ta naša majhnost nam dela probleme, tako pri naših serijah, kakor tudi pri dokupih. Poleg tega tudi ne pokrivamo celotnega jugoslovanskega tržišča. Nimamo nobene prodajalne ^ Makedoniji, ne pokrivamo dela Bosne in Srbije in colo Hrvaške. Toda za investicije nam vedno primanjkuje denarja, čeprav mi; slim, da bi morali odpreti vsaj 4—5 prodajaln letno. Zato m'' slim, da bomo morali investicije načrtovati bolje. Kar pa zadeva nagrajevanje, ga je treba oblikovati tako, da bomo delavci zainteresirani. Če bomo hoteli biti konkurenčni, bomo morali še dvigniti storilnost. Delavci pa sami ugotavljajo, da se bojijo presegati normo preko 40 %, ker je prišlo do pO' prave norme. Če bi bil osnova plan, pa bi lahko to uredili lažje. Pri vseh teh stvareh je lahko pomembna vloga družbenopolitičnih organizacij. ZAKUUCEK: Osnova dobri delitvi sredstev za osebne dohodke je torej predvsem dobro delo, ki prinaša dohodek. To pa je odvisno od dobrih poslovnih usmeritev, smotrne organiziranosti našega dela, stalnega dvige tehnološke ravni in visoke osebne storilnosti ter seved» kvalitetnega dela na vseh področjih. Na podlagi teg» bomo uspešni v ekonomskem smislu in bomo lažje dograjevali sistem delitve sredstev za OD. Le-ta P® mora spet biti tak, da b" spodbujal delo, ki bo daja'." delovni organizaciji čimbolj' še ekonomske učinke. кпко umoRinmo Znanstveni pristop preizkuša svoje izsledke v neposredni praksi v polni meri se je to potrdilo na srečanju, ki ga je Konec prejšnjega meseca pripravil vodja tekmovalne službe Janez Šmitek. Poleg večine smučarjev A smučarske reprezentance, ki vozijo z našimi čevlji, Robert Bn, Sašo Robič, Grega Benedik in Klemen Bergant so sestanka udeležili glavni direktor in strokovnjaki, .' pripravljajo vse potrebno za izdelavo smučarskih čevljev. Sodelovanje strokovnjakov, ki projektirajo tekmovalni čevelj na podlagi znanstvenih dognanj in izkušenj, najbolj znanih izdelovalcev smučarskih čevljev v svetu, in tekmovalcev, je neobhodno. Predvsem pa je važno, da vsi sodelujoči poznajo namen tega sodelovanja in da dosežejo učinkovit način dela. To pa je niožno le na podlagi enotno dogovorjenih načel. . Janez Šmitek je še posebno poudaril, da projektirale zadnjega prototipa smučarskih čevljev izhaja iz sa-l^e noge, ki naj obuta v tekmovalni čevelj, res dosega ejrnboljšo vodljivost smuči. Pri tekmovalnem smučarskem čevlju so važne predvsem tri stvari: nagib, kan-"ig in oddaljenost čevljev od tal. . y nagibu tako imenovani fleks, to je sposobnost *^evlja, da se nagne in vrne v prvotno lego, s kontingom Pa uravnavamo prilagajanje smučke snegu. Notranji čevelj bo za tekmovalce brizgan in primerno topel, da se smučar dobro počuti. Omogočiti je feba, da imajo prsti dovolj prostora in da palec ne pri-ska preveč na konico čevlja. O tem in še o marsičem je tekel pogovor. Videti je, jla bo čevelj; katerega oblikovanje je prišlo na vrsto šele na koncu, ko so dobro rešili prvenstvene funkcije, jlobro sprejet. V naslednjih nekaj mesecih se bo to izkazalo v praksi, ko bodo čevlje preizkusili tekmovalci. Nejko Podobnik i Bojan Poljanšek, Oton Žakelj, Janez Sedej in Janez Demšar, vodja modelirnice Prototipna modelirnica vedno bolj nenadomestljiva »Pred enajstimi leti sva s tem delom začela z Albinom Šifrarjem,« je povedal vodja prototipne modelirnice Janez Demšar. »Pred desetimi leti se je pridružil Oton Ža-kelj, pred osmimi Janez Sedej, nekaj let nazaj pa še Bojan Poljanšek: V začetku je bila tu bolj podplatna modelirnica, saj so izdelovali modele, po katerih so potem izdelovali v orodjarni orodje za vlivanje podplatov z različnimi imitacijami, pete in druge izdelke. Dosegli so visoko raven, saj so na vlitem podplatu uspeli posnemati (imitirati) vzorec skoraj vsakega naravnega materiala. Sčasoma pa so prerasli v protitipno modelirnico, kjer izdelujejo v glavnem prototipe za pancerje, to je za vlivanje delov za smučarske čevlje. Prototipe za orodje za vlit tekaški čevelj ali sam podplat je seveda tudi njihovo delo. Podobno velja za trim copate in čevlje za prosti čas. »Pri našem delu ne moremo brez gradirnice, na drugi strani pa bi bila orodjarna povsem odvisna od zunanjih sodelavcev, če ne bi bilo nas,« so zatrjevali. Če še ob tem pomislimo na cene, saj tako delo stane stotine milijonov, šele spoznamo, kako pomembno delo opravljajo fantje v prototipni modelirnici. »Naš problem je čas. Ko še nimamo izdelanega osnovnega modela (srednja številka čevlja), bi že radi kompletno serijo. Drug problem so slabi delovni pogoji, saj menimo, da je le malo delavcev v Alpi-ni, ki delajo v tako slabih razmerah. Tretje pa je nagrajevanje, ki ne upošteva dovolj naše vloge in strokovnosti, ki je za to delo potrebna,« so poudarili v modelirnici. Že nekaj dni za tem sem na srečanju teh in še drugih strokovnjakov, ki sodelujejo pri razvoju smučarskega čevlja, z našimi reprezentan-ti, spoznal, da so imeli prav. Brez njih bi tekmovalnega smučarskega čevlja ne bilo. Nejko Podobnik carski reprezentanti v razgovoru z našimi strokovnjaki prosti čas Najpogostejši izdelki prototipne modelirnice; prototipi za smučarske čevlje, za tekaške čevlje, trim copate in čevlje za KAKO UmORinfflO Planirane investicije Teh del je kar precej; poglejmo si jih nekaj: Alpina Gorenja vas Pri obratu Alpina v Gorenji vasi je predvidena dograditev proizvodnih in pomožnih prostorov in preureditev obstoječih prostorov. Z gradnjo naj bi predvidoma začeli letošnjo jesen. Gradnja bo predvidoma končana do konca leta 1986. Recirkulacija hladilne vode Pri hali »Plastike« predvidevamo nakup cistern za re-cirkulacijo hladilne vode. Za to investicijo že urejamo vso potrebno dokumentacijo, tako da bi investicijo izvedli že v letošnjem letu. Novi obrat v Šentjoštu V Šentjoštu je predvidena gradnja manjšega proizvodnega obrata. Za graditev tega obrata so v teku predhodna dela. Obrat Alpina Col V obratu Alpina Col bomo delno preuredili in dopolnili odsesavanje pri delovnih mizah, na katerih delajo z lepili. To je treba narediti zato, ker je večje število delovnih mest, na katerih delajo z lepili. Obrat Alpina Rovte Zaradi pomanjkanja proizvodnega prostora in težkih delovnih pogojev bo na podstrešju stavbe, v kateri je obrat Alpina Rovte potrebno obnoviti prostor, v katerem bodo delovna mesta, kjer delajo z lepili. Šivalnica Alpina Žiri V šivalnici Alpina Žiri se bo uredilo prezračevanje, ogrevanje in odplinjevanje z delovnih miz, kjer se dela z lepili. Predvidoma bodo dela tekla med kolektivnim dopustom. Prekrivanje strehe Na objektu »upravne zgradbe« in na mizarski delavnici v Alpini Žiri se bo zamenjala dotrajana salonit kritina. Rajko Šubic Premalo denarja za obnovo Brez prodajaln ni vsakodnevnega prihodka v letošnjem letu je za investicije v TOZD Prodaja planirano 47 milijonov din. Pod tem pa razumemo odpiranje novih prodajaln, obnovo že delujočih oziroma nabavo nove opreme, ob manjših vzdrževalnih delih v prodajalnah. Načrtujemo, da bomo letos odprli novo prodajalno v Tuzli, kjer so gradbena dela končana. Ključe smo že prevzeli, sedaj pa moramo položiti tlak in postaviti opremo. V Vukovarju smo že pred časom kupili lokal v starejši zgradbi; potrebna pa bodo gradbena dela, ki jih bo opravil najugodnejši izvajalec. Upamo, da bodo vsa dela končana tako, da bi prodajalno lahko odprli že letos. Novo prodajalno gradimo še v Ljubljani in v Sarajevu, kjer pa še niso zaključena gradbena dela. Končali smo dela v Zemu-nu, kjer smo obnovili tlak v prodajnem prostoru, napra- Referent za investicije v MPM je Marjan Jereb vili regale v priročnem skladišču, postavili stojala, kjer kupci lahko sami izbirajo, zamenjali prodajne mize in stole, prodajalno prepleskali. S tem smo dali prodajalni povsem nov, lepši videz, prav tako pa smo izboljšali tudi funkcionalnost in omogočili prodajalcem lažjo in hitrejšo strežbo. Obnovili smo tudi prodajalno v Ljubljani v Cigaleto- "ALPINA" ŽIRI Uredniški odbor Delo življenje TOVARNA OBUTVE ŽIRI STROJARSKA 2. n, toi. o. «4226 ŽIRJ tel.. (004) 68 461 34 622 VAS ZNAK: NAŠ ZNAK žiRiDNE; Našice, 24.o4.1985. DEVA: Rubrika iz naših prodavaonioa Krajem aprila 198). godine u NaSicama je otvorena nova prodavaonioa obuče "ALPINA" žiri. Našice su mali gradić u Slavoniji koji broji 6.75o stanovnika. Prodavaonica se nalazi u glavnoj ulici blizu centra, i jedna je od najljepSe urejenih " našem gradu. Ima veliki izložbeni prostor, a takoder prodajhi i skladišni prostori su ukomponirani u jednu cjelinu. lako konkurencija nije mala, jer Našice imaju još 7 prodavaonica obuće, naša prodavaonica postiže zapažene rezultate. Prošle godine plan je prebačen žak za jednu railijardu i 5.167 pari. Naša prod. je prošle godine bila na prvom mjestu po prometu na zaposlenega i po prodaji pari na zaposlenega. Za ovu godinu imamo postavljen plan 4 milijarde. Pošto smo u prvom tromeseSj" prebacili plan za 4o% nadamo se da ćemo i godišnji plan ispunl* Svojim trudom i zalagajnera smo privukli veliki broj stalnih potrošača.što je za tako malo mjesto veoma važno.Potrošači su uglavnom zadovoljni proljetnom kolekcijora, koja nema nekih većih nedostataka. Većih problema do sada nismo imali, osim što^^ imamo prigovor na strane dobavljače ,koji se ne drže dogovora isporuke robe, i rešavanja reklamacija. Zaposleni u prodavaonici su: Ružica Moguš i Zora Halupka prodavaSi te Glavica KlemenJić po® Osoblje je zadovoljno sa uvjetima rada i trudi se da opravda poverenje koje im je ukazano prilikom zapošljavanja. Ovim putem osoblje prod. "ALPINA" Našice upućuje drugarske pozdrave svim zaposlenim u "ALPINI" žiri ,kao i svi® zaposlenim u prodavaonicame širom naše zemlje! Bpslovoda: , •'.I'. vi ulici, kjer smo dopolnili police v skladiščnem prostoru, zamenjali stensko oblogo, prodajne mize in stole, namesto dosedanjih steklenih vitrin pa postavili kromi-rana stojala. S tem je prodajalna veliko bolj privlačna, kar bo zanesljivo pospeševalo prodajo, saj bo kupcem pri roki vsa obutev, ki jo ima prodajalna na zalogi. Predvidevamo tudi obnovitev prodajaln v Sisku, Vin-kovcih, Ptuju in Zrenjaninu. Za prodajalno v Novem Sadu, Zadru in Celju planiramo, da v letošnjem letu pripravimo načrte, vsa potrebna soglasja in dovoljenja. S s^mo obnovo pa bi pričeli v naslednjem letu. Pri tem velja ponovno omeniti izredno vlogo, ki jo ima pri vseh teh delih naša skupina za adaptacije, ker dela opravlja hitro in kvalitetno, tako da prodaja čim manj trpi. Naša prednost je tudi v tem, da skupina že doma izdela opremo in jo potem v prodajalnah sestavi in postavi. Poleg del, kjer prodajaln" temeljiteje obnovimo, so ^ vseh 66 prodajalnah stalno potrebna manjša popravila-beljenje, popravilo vodovod' ne in električne instalacij^ peči, računskih in pisalni*^ strojev, zamenjava iztros^' nih oziroma dokup novih df lov opreme in drugo, kar J® potrebno za normalno poslo' vanje. Vendar že ob četrt' letju ugotavljamo, da z z8' stavljenim finančnim p'®] nom ne bomo zmogli opraV'' ti vsega, saj cene uslug '" opreme rastejo skokovito-Odločiti se bomo morali, nameniti za delo več sred' stev, torej rebalans finaO' čnega plana) in načrtovan^ dela izpeljati do kraja ali p® zmanjšati število adaptaCj in jih preložiti na naslednJ leto, kar za Alpino prav go'" vo ne bi bila dobra rešite^' Prodajalne so namreč, paj z obutvijo izdelano P^ nas, slika s katero se pr^^ stavljamo domačemu, tako pa tudi tujemu kupcih' Marjan Jereb vrnimo № Dfl vemo Tudi v mesecu aprilu se je •^aši delovni organizaciji Zaposlilo več novih delavcev, 12, z delom pa je v tem ^zdobju prenehalo 6 delavcev. Delovno razmerje so v 02D Proizvodnja nastopili Potočnik v obratu Go-®nja vas, Marija Jurca v Spratu Rovte, v oddelkih v ^Teh pa Matjaž Mezek, Mi-aela Šifrar, Milan Sovine, Lavrih, Mihaela Tre-Gn, Lado Balažinec, Anton etnič in Viljem Frelih, ki se vrnila s služenja voja-^kega roka. V TOZD Prodaja pa nastopili delovno razmer-Jelica Bogdanović v pro-^Jalni Osijek in Dragana к<м1гоу/ке novice Stef, grad II. anović v prodajalni Beo- z delovnim razmerjem so v mesecu aprilu v TOZD Proizvodnja prenehali Marjan Vavken, Ivan Bogataj, Barbara Kranj C in Leopolda Podobnik, ki je odšla v pokoj. Iz TOZD Prodaja sta z delom prenehala Mladen Varoščič iz prodajalne Zagreb I in Milena Hromeč iz prodajalne Domžale. ^pGcocili X Zakonsko zvezo so v tem mesecu sklenile Jožica , ^dež in Helena Buh iz obrata Gorenja vas, Minka Za-pCiz obrata Col in Stanislava Bogataj iz oddelka v Ži-Ob vstopu na novo življenjsko pot vsem iskreno ^^stitamo in želimo predvsem zdravja, sreče in medse-°jnega razumevanja z zakonci! ODHODU V POKOJ; , Dolgoletnim sodelavkam Leopoldi Podobnik iz od-j®lka lahke montaže, Pavli Albreht iz sekalnice in Vidi 4stin iz obrata Gorenja vas, želimo ob odhodu v pokoj dobro, predvsem zdravja, sreče in zadovoljstva, v °%ačem krogu pa dobrega počutja in razumevanja! Kaj je to ASPO ' \ kratkim so nas obiskali predstavniki ASPO To (ev a ^ nizozemska firma, ki kupuje našo lahko modno obu-šno R'"® z ASPO sodeluje že nekaj časa in to zelo uspe-Pj. ' od nas kupuje letno že na stotisoče parov obutve, kratkim so se pri nas mudili njihovi predstavniki. Ostala so njegova dela Janeza Sedeja ni več, ostala pa so njegova dela, bi lahko rekli. Njegovo življenje in delo lahko razdelimo na tri ustvarjalna področja. Bil je odličen čevljar, delavec, ki mu norma ni bila nikoli problem. V Alpini je delal od 1948. do 1959. leta, ko je bil invalidsko upokojen. Druga dejavnost je dejavnost njegove mladosti — orodna telovadba. So- dil je med najboljše žirov-ske predvojne telovadce, v kakovostno raven, praktično na robu državne reprezentance. Kaj je to pomenilo v takratnih pogojih za vadbo v Žireh! Na tem področju je bil kot vodnik dejaven še po vojni. S svojo tretjo življenjsko dejavnostjo, kjer je dosegel vrhunec svoje ustvarjalnoti — slikarstvom, pa je začel veliko kasneje. Nam in svetu se je s svojim realističnim slikanjem slovenske krajine predstavil pred okoli tridesetimi leti. Vsi kritiki so si bili edini; gre za slikarja, ki zna naslikati svoja občutja do narave in sveta s pretanjenim čutom za lepoto. Poznali so ga doma in po svetu. Sprejeli so ga v Društvo jugoslovanskih likovnih umetnikov, leta 1970 pa je prejel gorenjsko Prešernovo nagrado. Omahnil je še preden je dopolnil petinsedemdeseto leto. Novosti v knjižnici Knjižne novosti v Žireh maj — april 1985 za otroke: Josip VANDOT — ROŽE Z MUČNE GORE, MK 1984, pravljice in pripovedke Hrvoje HITREC — EKO EKO, Kurirčkova knjižnica zal. Borec 1984. Pred vse večjim onesnaževanjem je treba očuvati tudi Zemljo! Rudolf MOHAR — SREBRNI ZVON, MK 1985. Pripovedke iz Loške doline na Notranjskem. Norman HUNTER — ZAKLETI ČAJNIKI IN DRUGE PRE-CUDNE ZGODBE, MK 1984. »Legende iz prihodnosti. To, o čemer pripovedujejo, se še ni zgodilo, a se nemara nekega dne še bo.« Raymond M. SMULLYAN - ALICA V DEŽELI UGANC (Alice in Puzzle-Land) DZS 1984. za odrasle: Alfred ANDERSCH-ZANZIBAR ALI POSLEDNJI RAZLOG, Obzorje Maribor 1984. Pripoved o nacistični Nemčiji pred II. svet. vojno. V majhnem obmorskem mestu na obali Baltiškega morja se stekajo usode petih ljudi, ki pripravliaio beg v svobodo. Antonije ISAKOVIĆ — HIP 2, Borec 1984. Obravnava dolga leta nedostopno temo: Goli otok. Joao UBALDO RIBEIRO — SERŽANT GETULIO, Pomurska založba 1984 Tone PERŠAK — PREHOD, DZS 1982. Pripoved o skupini teroristov iz tujine, ki izsiljujejo mladega študenta slavistike, naj podtakne med kongresom samoupravljalcev v dvorano bombo. Jo PESTUM — ČAS SANJ, MK 1979. Pripoved o mladem človeku, ki se upira vživetju v okolje, ker to terja od njega, da se odreče svojim sanjam, se podredi svetu odraslih, ki ga tlači in hkrati sili v boj proti izdaji lastnih pogledov na življenje. Helena Žakelj m Tfiffl z njimi je rasla Alpina »Sem pravi Žirovec, saj sem se rodil v hiši Franca Mraka v Stari vasi,« je začel razpredati svoje spomine Fortunat (Natko) Temelj. »Moj oče je bil sicer čevljarski mojster, toda bil je izredno podjeten in odšel je k Poljanšku, kjer je vozil na prvi avatobu-sni progi v Sloveniji. Kot zanimivost naj povem, da je kot tretji avtobusni šofer opravil izpit v Ljubljani, potem ko so namesto na Dunaju lahko izpite opravljali v Ljubljani. Oče je bil kasneje med pionirji žirovskih energe-tikov, kamor ga je pritegnil Valentin Poljanšek.« Takole je Natko ocenil svoje življenjske razmere, ko je leta 1913 privekal na svet: »Sam pa sem še pred vojno kar štirinajst let delal pri Gantarju v Novi vasi. Verjetno je to skorajda izjema, saj sem bil vse življenje predvsem prikrojevalec gornjih delov čevlja, kar je za tiste čase veljalo za bolj elitno skupino delavcev. V manjših delavnicah so se z rezanjem namreč ukvarjali le mojstri, kar pa je bilo tudi potrebno. Naravno usnje ima svoje značilnosti in napake in od prikrojevalca je odvisno ali bo čevelj dober ali slab, ali bo izkoristil usnje kot je treba itd. Pri umetnih materialih je popolnoma drugače. Med vojno sem nekaj časa delal v Celovcu, po vojni pa sem začel v delavnici Martina Klemenčiča v Gorenji vasi; delavnici, ki je pozneje prerasla v Čevljarja, ki se je priključil Alpini kot obrat. Ponovno sem se preselil v Žiri in začel delati v Alpini, tja do leta 1968, ko sem se upokojil« »V Žireh ste znani po svoji igralski dejavnosti. Kako je s tem?« »Zares, igral sem več kot sto vlog. Začel sem že leta 1933, ko sem še na Trebiji v Domnu igral krojača. , Nadaljeval sem v Žireh, tja do leta 1972. To so bila leta, desetletja, ko nismo vprašali ne za čas ne za denar. V eni zimi smo včasih naštudirali štiri do pet predstav.« Pokukal sem v njegovo beležko, kjer že od vsega začetka piše podatke o svojih nastopih, z njemu značilno predanostjo. Prav zanimivo je listati po tem zgodovinskem pregledu. Kolikor vlog, toliko doživetij ali podo-življanja oderskih junakov! Natko je sedaj še vedno pri svojem poklicu. »Ljudje iščejo naše usluge vedno bolj množično. Vedno je treba kaj zašiti, celo ženske torbice pridejo na vrsto. Časi se spreminjajo in takih »dragocenosti« danes ni več moč zametavati.« Nejko Podobnik Obstoj fužin in rudarstvo v gornji Poljanski dolini m Ivan Reven L—J Zbiralec in zapisovalec ljudskih pričevanj o naši preteklosti je Ivan Reven prav gotovo. Izkazal se je tudi kot pozoren opazovalec življenja. Zato so njegovi zapiski drugačni, za bralca zanimivejši; včasih pa tudi spodbude strokovnjakov za nadaljnje obravnavanje, zato bomo v nekaj naslednjih številkah objavili zanimivosti o fužinstvu in rudarstvu, pa še o drugih zanimivih dejavnostih. Livarna zvonov Ko sem se kot otročaj spoprijemal v osnovni šoli v Žireh s prvo učenostjo, so sošolci pripovedovali o mlinu na veter na Žir-ku, o žirovskem jezeru, o turški podkvi na cerkvenih vratih na Breznici, o kugi, ki je pomorila vse Goropečane, kjer sta ostala le hlapec in dekla, da sta vozila pokojne v skupen grob, kjer se še danes na nekem kraju pod vasjo pravi »pod grobom«; o vdorih v Goropekah, Opalah in Vrs-niku, kamor so se v zemljo vdirali voli; o livarni zvonov v Pod-klancu, o tovorni cesti iz Zavrat-ca preko Žirovskega vrha in tako dalje. Vsa učenost o preteklih dogajanjih na Žirovskem se je z ustnim izročilom tudi nehala. Učitelji tega niso zapisali, cerkvena kronika pa je nekajkrat pogorela. Pred letom dni, januarja 1984 sem za radio Žiri pripravil članek z naslovom Dolina zgornjega toka reke Sovre in njena obrobna naselja, kjer sem poskušal opisati značilnosti tega področja in njihov razvoj v preteklosti. Med zbiranjem podatkov sem naletel na skope podatke o vlitju zvona za Zavraško cerkev, ki je bil vlit v Podklancu. Pri tem se je razkrilo, da je bila v Podklancu žaga in fužine z drugimi spremljajočimi objekti. Rudo so tovorih iz Veharš (bobo-vec), dobivali pa so jo tudi v Podklancu in Vrsniku (rjavi manga-novec). O imenih okoli Zavratca, kot so Ogelnice, Ogelnica, Oglarica, Kope in podobne dajejo slutiti, da se je tu kuhalo oglje za to-pljenje železa v Podklancu. To potrjuje še danes živo ustno izročilo. V Spodnjem Zavratcu pod domačijo »pri Sternarju« je še danes opuščen kamnolom, kjer so nekoč lomili in obdelovali kamen za stebrovje obokov cerkva, bogatejših domačij in hlevov, podboje in okvire vrat in oken, okenske police, stopnice, tlake... To priča o bogatem gospodarskem razvoju na tem koncu. Področje železarstva in kovi-narstva na Žirovskem sta raziskovala ing. Anton Beovič in Franc Temelj za zbornik Kladi- varja ob njihovi 30-letnici leta 1979. Oba sta sicer primer železarne in livarne zvonov v Podklancu še raziskovala, vendar brez vidnejšega uspeha. Tudi v Zavraških župnijskih knjigah ni bilo moč ugotoviti kaj bolj natančnega. Sicer pa je župnija tu šele od leta 1788., prej pa je kot podružnica spadala pod žirovsko župnijo, kjer pa so požari ob koncu prejšnjega stoletja in zadnji med drugo svetovno vojno požrli ves arhiv. Franci Temelj mi je naposled posodil zbrani material, ki ga je uporabil za Kladivarjev zbornik, da poskušam osvetliti in uporabiti za članek omenjeno gradivo. Prav gotovo je bolj primerno, da vsaj nekaj vemo o dogajanjih na naših tleh v preteklosti, če gre za še tako skromne podatke, kot da stvari povsem pozabimo. Rad bi omogočil kasnejšim raziskovalcem, ki bi hoteli natančneje obravnavati to področje, kar bi bilo hvale vredno, da bi lažje delali. V grobem bom poskušal opisati splošni razvoj rudarstva in predelave v Gornji Poljanski dolini, da bi se na koncu bolj natančno posvetil železarni in fužini v Podklancu in livarni zvonov, kar je bil prvotno moj namen. Ogenj in človekovo spoznanje Ko se je v pradavnini pračlo-vek dokopal do ognja, se je prilastil dragocenega pomočnika, s čimer se je povzpel. Ogenj mu je bil dober pomočnik, pa tudi zelo krut sovražnik. Ob majhni nepazljivosti je preskočil ograje in neusmiljeno uničeval sadoV človekovega dela in prostor, ^ ga je obdajal, ali pa mu c® stregel po življenju. Meso, ki 8^ je ulovil prazgodovinski lovec, i bilo prav gotovo okusnejše in žje prebavljivo, če mu ga je omehčal ogenj, ne da bi pri tefT meso sežgal, razen pri žgaln''^ daritvah svojim božanstvo^j Pred votlino pa mu je ogenj g"".® domovanje ob mrzlih zimsk' dnevih, ko se je zavijal v top' živalske kožuhe. Zaradi delovanja vročine so s razne kamnine, s katerimi J. človek ograj al svojega pomoč"' ka — ogenj, včasih spreminj^® po svoji obliki in namenu zgodaj je spoznal, da se ilovic® ali glina, če jo je pregnetel, ob" koval in posušil, spremeni v uP" rabno trdno posodo, v kateri s je jel človek pripravljati drugačno hrano, kot jo je do t®, krat užival. S tem si je popes#' svoj jedilnik, od užitnih sadeže in surovega mesa, do rastlini^ hkrati pa si je pridobil posodo % razne sokove in pijače, ter seve da najprej za vodo. Tudi karni" na, ki se mu je ob pepelu spr® menila v prosojno stekleni"®^ mu je še kako prišla prav. Nek® tere kamenine pa so se mu o hudi vročini tudi stopile in pustile rdečkasto litino, ki jo 1 ob primerni obdelavi začel uP® rahljati namesto kamnitega lesenega orodja in orožja. čkasto kovino je imenoval p® ker. Če pa je v majhnih kol'^. nah v teh kamninah našel tu" belo in rumeno žlahtno kovino-(Se nadaljuje) TO JC nnl KRni K Se ena uspešna sezona smučarskih tekačev zima smučarjem te-- ni bila posebno naklonje- Sg ■^t'dobja lepega vremena so ki menjavala z odjugami, L® hitro > pobralo še tisto malo sne a C LiaLV iiiaiv zraw '"■■zlega polarnega jk skoraj ni dovoljeval teka-ђЛ aktivnosti. Kljub temu so Jvztrajnejši zavzeto vadili. pj.^"ožični teki naj bi imeli ђ ®"ysem značaj rekreacije, a ijih prav tako sodelujejo ka-f ®°'''zirani tekmovalci in celo fgP^zentantje. Tako tudi nam ®ativcem ni vseeno, katero si priborimo. ^ Za Uvod v novo sezono sta dva Рге^ ^'ana tekla za občinsko re-Vg^^^'^tanco na republiškem pr-ђј. stvu teritorialnih enot Slove-hi| ' Prvi množični start pa je Dupljah. V konkurenci re-^.zentantov in kategoriziranih ."^ovalcev smo dosegli 2., 7., 1^ mesto, kar je pokazalo, da sezona uspešna. Ob šte-lo^' udeležbi rekreativcev na doj I?" ^Gku v Hotedrščici, smo ^гоп prvo zmago v novi J ^kih tradicija je, da se z blo-Uv" .^®kov vrnemo z odličnimi tos Tako je bilo tudi le- zmaga na krajši in 2. kof ) na daljši progi sta vseka-РШј,.®Ро uspela. Imamo tudi re-tefa'^'^^ga prvaka v skupini ve-kon^°^ od 35 do 40 let. Prav na ПоујЈ^ sezone smo štartali na Tr-gOfjn maratonu, zaradi neu-•Чђе vremena in počasnega bržčas najtežjem teku le- ti nas in v močni konkuren- potrdili letošnje do-in 5^'Л' '2., 16. mesto na krajši Pro .' 22. mesto na najdaljši V slovenskem rekreativnem teku na smučeh se je v naši občini izoblikovala skupina tekačev obeh spolov, kateri je že dalj časa suvereno prevladujejo in zmagujejo na množičnih prireditvah. Bolj smelo povedano. Niso najboljši le med rekreativci, temveč presenetijo tudi prave kategorizirane tekmovalce. Klubske barve nismo predstavljali le na množičnih tekaških prireditvah, temveč tudi našo delovno organizacijo na sindikalnih tekmovanjih. Uspešno smo organizirali občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih in ekipno osvojili 2. mesto. Se boljše pa je bilo na Šuštaria-di, kjer bi v morebitnem točkovanju uvrstitev posebej teki in veleslalom zlahka osvojili prvo mesto, tako pa smo v mnogočem doprinesli, da je bila ekipa Alpine druga z majhnim zaostankom za zmagovalcem. K tako odmevnim uspehom so veliko doprinesle motorne sani in teptalec, saj so bile smučine potegnjene že ob najmanjši zadostni količini snega. Še posebno je razveseljivo, da je smučine koristilo veliko tekačev. Pogosto nas je teklo tudi po dvajset, če je le vreme bilo naklonjeno. Večjemu številu le-teh je bil tek res prava sprostitev. Ob tem pa še ena ugotovitev. Po starostni strukturi je bilo največ starejših in tekačev srednjih let. Pri mlajših skoraj ni zanimanja. Pri najmlajših pa so prevladovale deklice, kar je svojevrstna zanimivost. Očitno je za fante ta smučarska disciplina manj atraktivna in zato tudi manj privlačna, s^me Stanonik Rezultati tekmovanja za žirovski pokal 1. 5,"^® nad 35 let 2. д ®па Podobnik 3.>cačar ^■■ica Albreht 15 do 35 let 1. ?• ^ојса Podobnik 3. Beti Podobnik Čar j'^nirke 2. Zorjan ;