>er 1963 »DECEMBER 1963
4
nov, ^
h kine'
ibra
;o".
film
,ETA'’
ro
fiim
rRi'’
latK1"
sflre'
[glasilo delavskega KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2300 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje.
O nekaterih problemih s področja družbenega standarda
.^adnja leta je Cinkarna kljub J*adom precej vlagala v objek-i družbenega standarda, kar pa [zdaleč ne zadovoljuje vedno pjih potreb na tem področju. Jbadili smo precej stanovanj, M)rili številne kredite za in-jidualno gradnjo, rekonstruira kuhinjo in uredili dva bifeja zgradili kolesarnici za ca. 250 JfNs, uredili moderno industrij-pralnico ter že doslej zgrabi dva samska provizorija za Jttce, v zaključni gradnji pa je ftiski dom z 214 ležišči. V vse i objekte je kolektiv vložil iz Ivinih sredstev več sto milijo-?v dinarjev s ciljem, da vsaj v ,9vnem reši in rešuje najbolj j^eča vprašanja družbenega ^bdarda.
perspektiva tovarne je v mo-
V1
Iti
’fniznciji in gradnji novih modnih obratov, kjer bomo od-Ovili težka fizična dela. Zato pa .•bo morali imeti več kvalificirali in visokokvalificiranih ka-različnih strok in profilov. L* samem celjskem področju ne cjjo mogli najti primernih ka-Nv za vsa delovna mosta, ki jih i Potrebno na novo ustanavljati °*irom na večanje tovarne, saj
bo po doslej utrjenem programu treba na novo zaposliti okoli tisoč delavcev raznih strok. Take naloge na področju kadrovanja pa zahtevajo veliko večje kapacitete družbenega standarda v celoti, zlasti pa hitrejšo in uspešnejšo graditev stanovanj ter povečanje kapacitet prehrane.
_ Kakšna pa je sedanja situaci-cija glede stanovanjske izgradnje?
V letošnjem letu se je vselilo v novozgrajena stanovanja 10 strokovnjakov. Kupili smo 24 stanovanj v montažnem bloku na Otoku, ki bodo vseljiva v prvem mesecu prihodnjega leta, dali smo nekaj kreditov zn individualno gradnjo ter vložili 36 milijonov v zadružno gradnjo v Selcah, ki kljub nekaterim začetnim težavam še kar lepo napreduje. V letošnjem letu smo izdelali približna plan izgradnje stanovanj v letih 1963, 1964 in 1965. Za kritje najnujnejših potreb bi rabili ca. 300 stanovanj. Republiški stanovanjski sklad nam bo predvidoma dal v treh letih 300 milijonov, ustrezno vsoto stanovanjski sklad občine, iz sredstev sklada skupne uporabe
pa bi prispevali največjo možno vsoto, da tako v treh letih zgradimo najmanj 250 do 300 stanovanj, kar pa bo zaenkrat komaj zadostovalo za nove strokovne kadre, medtem ko je reševanje prošenj ca. 300 upravičenih prosilcev še odprto in za zdaj ne vemo kako bomo ta problem reševali.
Kot že omenjeno bomo imeli ob koncu leta na razpolago nekaj nad 300 samskih ležišč, kar bi po našem predvidevanju zadostovalo za ca. 3 do 4 leta, v kolikor ne bo še večjih težav v delovno silo, ki je zlasti v letošnjem letu zelo nestalna, saj smo v 10 mesecih sprejeli na delo ca. 700 lindi, nekni nad 500 pa jih je odšlo iz podjetja.
Pri stanovanjski izgradnji bomo morali razmisliti o novih možnostih, ki se odpirajo z ozirom na vse večji interes posameznikov, da gradijo lastne hiše oziroma stanovanja in to sami, oziroma preko zadruge. Vse več pa je ljudi, ki so pripravljeni vlagati določena sredstva kot predplačilo stanovanjske pravi-
(Nadaljevonje na 8. strani)
Nekaj misli ob koncu poslovnega leta
V letu 1963 lahko ugotovimo »ledno dinamičen porast obsega Movanja, saj je isti za preko J% večji, kakor lansko leto. 'letošnjem letu lahko tudi ugodimo, da je porast dohodka Ujetja v absolutnem znesku 'ejši, v primerjavi s prejšnji-leti. Porast celotnega dohodka Stelji na visokem porastu fi-•točnega obsega poslovanja, saj v nekaterih proizvodih dobili zavidanja vredne rezultate. Povečanje finančnega obsega Nzvodnje lahko zaznamujemo ' metalurgiji, predelovalnih ["latih, organski in anorganski piniji. Z večjimi ali manjšimi ^konstrukcijami smo dosegli lJf*dne uspehe v proizvodnji ne-rlerih važnih proizvodov. Kvanta naših proizvodov se je iz-Jljšala in materialni stroški ne puščajo tako hitro, kakor na-^a celotni dohodek, to pa je '®ak boljšega izkoriščanja, zamenjava dražjega materiala s ^Jejšim itd.
,,Nova proizvodnja žveplene Nine je dala že v letošnjem Fo svoje rezultate in lahko repo, da je nova kontaktna Nplena kislina že v prvem letu 'la pozitivne rezultate. Zlasti Nembna je nadaljnja orienta-!a k finalizaciji naših proiz-jdov: tako npr. bomo v letos-km letu izdelali za 30 % več PČevine kakor v lanskem letu, J Pa seveda da gotove finančne ■pte. V prihodnjem obdobju se Varno še bolj obrniti k nasilji finalizaciji naših proiz-Ipov in vsa naša investicijska pganja v prihodnjem obdobju 'ajo ita cilj.
Vednost proizvodnje na enega faoslenega člana našega kolek-V se je povečala za 19 %, prav po pa tudi produktivnost dela ; 19 %. Rezultat celokupne take “avnosti podjetja je ta, da se Memu primerno povišal čisti jjodek podjetja, zaradi tega je čisti dohodek na zaposlene-fporastel za 20,8% v primer-*'ri z lanskim letom.
Z ozirom na dejstvo, da smo izboljšali kvaliteto mnogim našim proizvodom, smo našli tudi plasman v inozemstvu za mnoge naše proizvode ter smo zaradi tega povečali izvoz v primerjavi z lanskim letom za skoro 75 % ter smo se na ta način uvrstili na čelo industrijskih izvoznikov republike Slovenije.
V prihodnjem letu bo naša proizvodnja še nadalje porastla za skoro 20 % in upamo, da bodo tudi ostali faktorji temu primerno porastli in bomo na ta način omogočili nadaljnjo povečanje čistega dohodka, to se pravi povečanje osebnega dohodka in skladov.
Od naših obratov pričakujemo v prihodnjem letu 3000 ton več cinka, 5000 ton litopona, 300 ton modrega bakra, 2000 ton valjanih proizvodov, 200 ton organskih barvil itd.
Zelo pomembno vprašanje je v naslednjem obdobju zagotoviti dovolj sredstev, s katerimi se bomo lotili gradnje novih objektov in nadaljnje stanovanjske izgradnje.
Nove mere, katere se pripravljajo v celotnem gospodarstvu, predstavljajo za naš kolektiv precejšnje naloge, če bomo hoteli, da bo kolektiv imel določene koristi od njih.
Povečanje amortizacije je vsekakor visoko pozitivna stvar, toda sredstva za to povečanje je treba osigurati z večjim dohodkom.
Če smo se v letu 1963 borili za čimvečjo in čim boljšo proizvodnjo, se bomo morali lotiti v letu 1964 še enega faktorja, t. j. vprašanja polne lastne cene naših proizvodov. Tu nas čaka velika in odgovorna naloga, kajti še vedno vidimo, da vsakemu članu našega kolektiva ni jasno, da v podjetju lahko mnogo, mnogo prihranimo, tako pri reprodukciji materiala, kakor pri vzdrževanju strojev in električnih naprav, prav tako pa tudi na boljši kvaliteti naših proizvodov in s
povečanjem proizvodnosti dela.
Začeti tempo uvajanja mehanizacije bomo morali v prihodnjem letu še bolj energično nadaljevati, kajti situacija z delovno silo postaja iz dneva v dan vse težavnejša.
Poleg vseh teh proizvodnih nalog pa stoji pred nami gradnja novih velikih objektov, kakor valjarne, topilnice, žveplene kisline in titan dioksida. Prihodnje leto bo leto velikih pre-
(Nadaljevanje na 8. straini)
Vrednost točke
november 1963
I. Ekonomska enota metalurgija:
1.	Predpraiama in žveplena kislina ... 118,47
2.	Aglomeracija .................... 112,14
3.	Skupne službe (1. in 2.)......... 114,83
4.	Topilnica surovega cinka......... 100,26
5.	Topilnica finega cinka........... 100,11
6.	Cinkovo belilo .................. 101,23
7.	Keramika ...............t......... 107,11
8.	Skupne službe celotne topilnice ... 101,12
9.	Povprečje ek. enote metalurgije .... 105,73 10. Kem.-metalurški analit. aboratorij .. 104,59
II.	Ekonomska enota predelovalni obrati:
1.	Valjarna cinkove pločevine....... 100.03
2.	Cinkografija .................... 112,83
3.	Oblikovalnica cinkove pločevine___ 126,40
4.	Skupne službe predelovalnih obratov 102,98
III.	Ekonomska enota anorganska kemija:
1.	Kromov galun ..................... 97,27
2.	Na-hidrosulfid in metalit ........ 95,16
3.	Na-sulfid ....................... 103.09
4.	Litopon, Ba-sulfid in cinksulfat__ 115.71
5.	Svinčeni oksidi .................. 95,27
6.	Superfosfat ....................  107.53
7.	Ultramarin ...................... 101.90
8.	Modra galica ..................... 95.84
9.	Kemični obrat III. — Mozirje...... 115,00
10.	Skupne službe obratov soli........ 97,90
11.	Skupne službe obratov pigmenti____ 109,42
12.	Skupne službe obratov pigmenti - so 104,07
13.	Novi Htopon ..................... 104,07
IV.	Ekonomska enota organska kemija
z vsemi službami...................... 113,50
V.	Ekonomska enota vzdrževalni obrati
1.	Mehanična delavnica ............. 104,81
2.	Gradbeni oddelek................. 106,00
3.	Eldktro oddelek ................. 112,67
4.	Energetski in merilni oddelek.....	96,99
5.	Oddelek za pripravo dela......... 107.00
6.	Skupne službe vzdrževalnih obratov 104,37
7.	Plinarna ......'.................. 95,42
VL Predračunske enote — administrativne in
druge službe ......................... 99,38
1. Družbena prehrana ................. 101 ^93
VII. Celotno podjetje..................... 103,71
K3
t
N S
issš
>SŠŽ
Delo tovarniškega komiteja
Tovarniški komite si je po obdobju letnih dopustov sestavil program dela za 11. polletje in istočasno pregledal realizacijo programa dela 1. polletja.
Program dela za I. polletje je bil v precejšnji meri realiziran. Naloge, katere v glavnem zaradi pomanjkanja časa, niso bile izvršene, jih je prenesel v program dela za drugo polletje.
Tovarniški komite je analiziral delo sindikalne organizacije in organizacije ZMS v obliki razgovora med vodstvenimi kadri sindikata in mladine. Analiziral je tudi delo osnovnih organizacij ZK prav tako v obliki razgovora s sekretarji OO ZK. V teh analizah je Tovarniški komite menil, da je potrebno opozoriti osnovne organizacije ZK na nekatera vprašanja in naloge.
Gospodarske in druge naloge so terjale več študija in razglabljanja, za kar pa ni bilo pri vseh komunistih enakega odziva. Vsi komunisti morajo posvetiti veliko več pozornosti gospodarskim problemom ter se v zvezi s tem usposabljati za uspešno delo v družbeno političnih organizacijah, v organih upravljanja, na delovnem mestu in seveda tudi na terenu, kjer mora kot občan sodelovati vsak komunist. Graditev naše socialistične skupnosti in reševanje zapletenih gospodarskih problemov terja solidno sistematsko ideološko politično delo, ker sicer komunisti ne bodo kos vedno bolj zapletenim nalogam.
Veliko število komunistov ne sega po partijskem gradivu, precej pa jih je, ki slabo poznajo materiale ZKJ, zato je tudi njihova aktivnost nezadostna.
Ko govorimo o aktivnosti komunistov je komite smatral za nujno, da opozori na delo komunistov v sindikatu, Zvezi mladine in samoupravnih organih. Fri delu sindikata je komite ugotovil, da naloge sindikata, ki si jih je le-ta zadal, niso bile v celoti izvršene predvsem zaradi neaktivnosti nekaterih članov ZK.
Mladinska organizacija je v letu 1965 životarila, kar pa je bilo storjenega je zasluga nekaterih komunistov in članov v vodstvu mladine, medtem ko celotna masa mladih proizvajalcev ni bila zajeta v delo organizacije in zato tudi ni mogla pokazati svoje aktivnosti. Z izvolitvijo novega vodstva ZM se je delo mladinske organizacije precej poživilo, vendar pa morajo komunisti v OO, kakor tudi tovarniški komite še nadalje aktivno sodelovati pri krepitvi mladinske organizacije, saj lahko s poglobljenim delom v mladinskih vrstah pridobimo številne nove kadre za delo v organizaciji ZK, sindikalni organizaciji, organih upravljanja in drugod.
Od letne konference Zveze komunistov pa do sedaj je bilo sprejetih zelo malo novih članov v Zvezo komunistov, kar pa ni v skladu s sklepom letne konference. Toda stanje se bo izboljšalo, ker vse osnovne organizacije pripravljalo sprejem novih članov v ZK. Premalo pozornosti pa je posvečeno sorejemanju strokovnjakov v ZKJ, saj tudi letos ni bil sprejet v organizacijo noben strokovnjak.
Prva in osnovna naloga člana Zveze komunistov je, da prizadevno. kvalitetno in z vso odgovornostjo opravlja svoje delovne naloge. V tem poglcdn je v naših vrstah še veliko slabosti, ki jih nujno moramo odpraviti. Komunisti moramo veljati za dobre in sposobne delavce, zn kar se moramo v prvi vrsti sami prizadevati in se usposabljati v strokovnem in družbeno-ekonom-skem pogledu.
V sklepih konference in programu dela smo si začrtali naloge glede discipline v naši organizaciji. Določili smo kaznovalno politiko, ki pa moramo priznati, v letošnjem letu ni bila učinkovita. Slabosti komunistov in njihove napake so se v glavne« ra-
ZKS »Cinkarne« Celje
Obrat PIK že izpolnil letni plan
ševale brez potrebne ostrine in doslednosti, kar je razrahljalo disciplino. Po mnenju komiteja je potrebno zaostriti kriterij o tem, kdaj posameznega komunista poklicati na odgovornost in kako njegove slabosti in napake odpravimo oziroma kdaj izrekamo kazni. Ne gre za kaznovanje zaradi kaznovanja samega, temveč moramo v praksi uresničevati principe kaznovalne politike Statuta ZKJ.
Nadalje je Tovarniški komite na svojih sejah večkrat razpravljal o predosnutku Statuta podjetja in o 42-urnem delovnem tedniku. Razpravljati bo moral še o izvrševanju planskih zadolžitev v letošnjem letu, kadrovski
politiki, o organizaciji seminarjev za člane samoupravnih organov o organizaciji predavanj za komuniste v Cinkarni, kakor hitro bodo na razpolago prostori sindikalne dvorane, o ustanovitvi aktiva ZK na tehniški srednji šoli v Cinkarni itd.
Z ozirom na to, da bo v drugi polovici decembra t. 1. letna konferenca komunistov Cinkarne je komite sklenil, da morajo biti izvedene konference osnovnih organizacij že prej. Osnovne organizacije morajo po sklepu komiteja tudi same predlagati kandidate za nov Tovarniški komite, iz katerih bo kadrovska komisija sestavila kandidatno listo za nov Tovarniški komite.
Letni plan proizvodnje žveplenih kislin (60Be in 66 Be) za leto 1963 je izpolnjen; na napravi za 60 Be kislino že 5. 11., na 66 Be pa 22. 11. Industriji, ki uporablja žvepleno kislino je omogočeno, da tudi ona izpolni svoje obveznosti do naše skupnosti. Med rdugimi je tudi naš obrat superfosfata.
Izpolnitev letnega plana pro-
izvodnje žveplene kisline je vsekakor zelo lep uspeh kolektiva
Delovni kolektiv je nosilec samoupravljanja
kolektiv, CDS, UO, DSEE, de-
PIK-a, posebno, če upoštevamo poleg vidnih uspehov še celo vrsto težav, ki jih je bilo treba v tem obdobju premostiti. Največ težav in tudi izgub efektivnega delovnega časa so povzročile okvare na parnih kotlih in verižnih kompresorjih. Znano je, da so te naprave dokaj nesolidno
odstotki. Seveda moramo up9 števati da 66 Be kislina lansk? leto ni bila ves čas v obratovanju, zato naj služi za primerjavo 60 Be kislina. Učinek dela s* je v odnosu na preteklo leto P0, večal na 128,5 %. To so številka ki ne potrebujejo komentarja-Vsekakor je k uspehu PIK-* pripomogla pravilna politik® podjetja, pomoč in razumevanj® s strani naših najvišjih forumi v reševanju problemov. Zadostne količine cinkovih koncentra; tov v skladišču so s svoje stran1 omogočile normalno proizvodnjo, izpraženih je bilo preko ŠJJ' ri tisoč ton koncentrata za poj; jetje »Zorka« — Šabac. Iz W nov SOj, pridobljenih iz tega koncentrata je proizvedeno o* rog 4.800 ton 60 Be žveplena
Mo
®for libai 10 n Ran TOiz ih 2 lih < »ijs j hilog ! »bra jtere rilo (Rtoi? Proi, »stal iltu p
Ze več kot dva meseca potekajo razprave o statutu v našem podjetju na osnovi »tez« (ki so prej osnutek kot pa teze), ki jih je izdelala izvoljena komisija pri UO. Komisija se je preveč naslonila na že veljavne formalne predpise in je premalo preštudirala obstoječe probleme, tako da so teze, ki so sedaj v razpravi, le malo spremenjena kopija pred kratkim sprejetih pravil. Dejstvo, da so pravila bila potrjena šele nedavno, je verjetno zapeljalo komisijo na omenjeno pot Nadaljnje razprave o statutu in pripombe, ki jih bodo postavile politične organizacije, samoupravni organi in posamezni člani kolektiva, pa bodo znatno olajšale nadaljnje delo in pripomogle k ostvaritvi takega osnutka statuta, kot si ga želimo.
Jasno nam mora biti predvsem to, zakaj smo pristopili k izdelavi statuta, čeprav obstajajo razni predpisi in pravila. Z raznimi predpisi in pravili so delovni kolektivi v dosedanji praksi več ali manj uspešno urejali večino vseh notranjih problemov. Nova ustava te predpise in pravila nadalje utrjuje in jim daje ustavno pravni značaj. Razvoj naše zakonodaje pa usmerja naš pravni sistem le v predpisovnlca samo najbolj pomembnih in temeljnih postavk družbenega razvoja, medtem ko omogoča delovnim organizacijam samostojno urejanje in reševanje podrobnih konkretnih problemov, ki pa morajo biti v interesu družbe v omenjenih okvirnih in temeljnih postavkah razvoja naše družbe. Zaradi tega bodo statuti delovnih organizacij vedno pomembnejši. Tu se tudi kaže razlika med njimi in obstoječimi pravili. Paziti moramo, da nas ta široka demokracija zopet ne zapelje v drugo skrajnost, ko se določila statuta ne upošteva in ko pride lahko do nereda v delovnih organizacijah. Z novimi statuti moramo doseči večjo organizi-
lovne skupnosti itd.). V statutu je treba točno določiti, kdaj DS ne more odločati o posameznih vprašanjih, za katera je zainteresiran celotni kolektiv (določitev 42-urnega tednika, vprašanje združevanja z drugimi podjetji, oziroma odcepitev posameznih EE itd.), oziroma kdaj bo kolektiv odločal na referendumu. Določiti je treba način sklicanja referenduma in organizacijo oziroma organ, ki lahko skliče referendum.
V omenjenih vrsticah sem se hotel dotakniti le vloge delovnega kolektiva kot nosilca samoupravljanja in obenem poživeti nadaljnjo razpravo o vlogah ostalih samoupravnih organov kakor tudi o vlogah organov vodenja. * li
Pogled ni obrat PIK
DENARNA POMOČ OB RAZVITJU PIONIRSKEGA PRAPORA
Pionirski odred na osnovni šo-
li Svetina je za praznik republike 29. november razvil svoj pionirski prapor. Ker pa nobena stvar ne gre brez denarnih sredstev, so pionirji iz Svetine prosili tudi naš kolektiv, da jim priskoči na pomoč. Upravni odbor se je zavedal, da pionirji na Svetini živijo in delajo v zelo težkih pogojih, radi pa bi si kupili tudi nekaj telovadne opreme in uredili športno igrišče, zato je sklenil, da ob razvitju njihovega prapora, prispeva denarna sredstva za spominski trak in zlati žebljiček v skupnem znesku 20.000 din.
izdelane in kot take ne odgovarjajo našim potrebam.
Poleg tega je bila še vrsta drugih težav v zvezi s samimi napravami, n. pr. z žerjavom, hladilniki, črpalkami, elektromotorji, elektro-magnetnimi ventili, kakor tudi na reaktorju za praženje cinkovih koncentratov, ki imajo gotove konstrukcijske napake. Velike težave je povzročila tudi izredno ostra zima, ki je od delovnega kolektiva terjala izredne napore, da bi pogon ostal v obratovanju. Kljub vsem težavam kolektiv PIK-a ni klonil. Z dobro organizacijo, visoko zavestjo in čutom za odgovornost do naše skupnosti je uspelo prebroditi vse težave in uspeh je tu. Lanskoletni nivo proizvodnje 60 Be žveplene kisline je bil dosežen že v oktobru. V primerjavi z letom 1962 je bil deveto-mesečni plan 60 Be kisline letos dosežen s 133,1 %, 66Bčpa 185,41
sline. Poleg tega se je za Prl(L bivanje žveplene kisline upor® ljalo tudi žveplo. Iz vsake tom žvepla je proizvedeno 3 tone . Be kisline, oziroma 4 tone žveplene kisline.	,
Poseben pomen za uspeh ‘L. sežen pri proizvodnji stolp®6 . sline ima tudi racionalizacij® vršena po zamisli asistenta ®S
"j,
meracije in stolpnega postim^ ki bo za svoje racionalizators*
delo tudi primerno nagrajen Doseženi uspehi na PIK-u ^ jajo kolektivu novih moči. več žveplene kisline! Naša it’ strija potrebuje vedno več, * lektiv PIK-a se tega zaveda. ^ nek dela in produkcija nar®*6* ta, v mesecu novembru Pr®'a^T jemo veliko proizvodnjo, h1015?* rekordno. Letni plan za 1963 ^ to mora biti visoko prekorači Za 66 Be kislino vsaj 115°/o i®*5 60 Bč HsS04 vsaj 120 »/. od ^ ga plana!
ranost, večji red, več odgovor-
nosti in pravic za vsakega posameznika v delovnem kolektivu.
Zvezna ustava postavlja samoupravljanje za osnovno načelo pri graditvi socialistične družbe. Vprašati se moramo, kdo je nosilec samoupravljanja v delovnem kolektivu, ali delavski svet, ali DS ekonomskih enot, ali nekdo drugi. V naši novi ustavi je to jasno določeno. Delovni kolektiv je nosilec vseh pravic samoupravljanja. Svoje pravice pa delovni kolektiv uresničuje na razne načine: od izvoljenih organov (DS in UO), preko samoupravnih organov v EE ali pa z referendumom.
Pomembno je tudi vprašanje o vlogi organov upravljanja in vodenja. Napačno bi bilo obe vlogi obravnavati ločeno, ker so njihovo delovanje izprepieta. Ker pa je statut uzakonjena volja delovnega kolektiva, to je glavnega nosilca samoupravnih pravic, je jasno, da se v statuta mora najprej obravnavati v p ra-šunjc samoupravljanja (delovai
•tir
?fO<
Itn
fra-
si
tst
ton
>eti
•en
Ret
(»e
top
til.
{ob
ten
‘liž
“ar
ho
V
»od
loši
Ris<
Jem
let,
'im
<k)i
{n,
v
s
lan
10 Upo-
lansko bratova-rimerja-dela se leto po-
številKft entarja i
Kratek pregled proizvodnje v obdobju
od 1. I. do 31. XII. 1963
Iz pfr iz tega :no leno
■j
S

, Moj namen je, da v tem članku formiram članstvo kolektiva o Panju proizvodnje v prvih ® mesecih letošnjega leta nakani lanskemu letu. Asortiment ,	. eoizvodnje je v kemijskih obra-
PlK-a 2 precej drugačen kot v dru-politit* Sh obratih Cinkarne, saj v ke-nevanja j arijskih obratih 2 je enota mere 0™^ 'tiiogram, medtem ko je v drugih Zadosl' 'bratih oziroma oddelkih enota ncenti*; 'ere tona. Poleg tega je pa šte-» strani rilo proizvodnih artiklov, katere roizvdj' Ptoizvajamo, večje kot pa število eko iti' jfoizvodnih artiklov v vseh za pod- jjtalih obratih. Tako, da je »upno število tržnih artiklov lieko 100 različnih barvil in pobožnih sredstev.
Grupe proizvodnih artiklov, dere proizvajamo v kemijskih Oratih 2, so:
Žveplena barvila (Tobotioni — 'bvadni in supra);
AZO barvila (Tobazol, Toba-Pd, Tolbunin, Tobokrom in To-“*ol supra);
tekstilna pomožna sredstva; Ostani pomožna sredstva — , P'edvsem konzervirana sredstva;
Intermediati — katero pripra-I 'itto doma — sintetiziramo — *• nadaljnjo uj>orabo pri proiz-•j , ri)dn j i barvil. Te sintetiziramo j ' betežno za proizvodnjo žveple-lp barvil, medtem ko jih za H Boizvodnjo AZO barvil uvaža-
.£§? Ipfe bi opisoval proizvodnega šH Iftocesa od surovine do končne-^	“ produkta, bi pa v ilustracijo
Snedel samo en primer: Sinteza ^botion rumene 2G. Da dobimo 'fino barvilo so potrebne nazadnje operacije: Sinteza inter-"'ediata dinitroacetanilida, katera pripravimo iz dinitroanili-[J. tega sintetiziramo iz dinitro-florbenzena, tega iz monoklor-Fnzena in tega iz benzena, to-■ j za proizvodnjo potrebnega riermediata je potrebno prej •“vladati proizvodnjo iz opera-"j, katere so zahtevne tako z •rirom na pravilno vodenje ?rocesa in z ozirom na čas tra-l^nja procesa. Ko imamo .prijavljen intermediat, pristopimo ' sintezi samega barvila, katera fcstoji iz dveh faz: »kuhanja« »praženja*. Ko je praženje 'Ončano, dobimo tako imenovano •^tipizirano barvilo, to je kon-‘entrat barvila, katerega je .posebno razredčiti na tržni tip in bentualno odstopanje nianse Opraviti z dodatki drugih barji- Cas, ki je potreben, da Šobimo iz izhodne surovine — Jnzena — tržno barvilo, je približno 14 dni in količina tržnega “Srvila je ca. 500 kg. Proizvodni 1'oces je dolg.
V lanskem letu je bila proiz-, f°dnja precej manjša kot je v leganjem letu, naše kapacitete jso bile polno izkoriščene, med-ko je situacija v letošnjem 'riu precej drugačna. Z nekate-Jrini zakonskimi predpisi je bila ijomača industrija zaščitena, z Jtugimi besedami, uvoz produk-katere proizvaja domača in-ffstrija (Cinkarna in K1Z) je fftejen, oziroma prepovedan, ta j°vi zakonski predpis se je pozi-Fno odražal pri proizvujalc.ih I11 potrošnikih, saj od proizvajalcev zahteva večjo proizvodno, da pokrijejo potrebe tr-JsČa — povečanje proizvodnje, rvj n ® tem je dana proizvajalcem Tik I» *nost 7U rentabilnejšo proiz->1 L® 1,0(|njo, potrošnike — tekstilno "klustrijo je pu ta ukrep prisilil,
prid®-iporav e to»«
*’%■
a ag£ tot&°
jen. ;-u» či. 5e i indu A »
rra^' ,-iČak«' ir.or^ 963 ^
, m*5 letu«
^niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiitiiniimiiiii
- IMENOVANJE NAŠEGA pREDSTAVNIKA V UO ZAVODA ZA POUČEVANTE TUJIH JEZIKOV
Pri gospodarski zbornici v 3ju, je ustanovljen zavod za "fučcvanje tujih jezikov. Tečaji £ z magnetofonsko metodo. Ker Jf tečaje obiskuje tudi večje šte-članov našega kolektiva, je predlog zavoda, naš UO na poji seji določil tov. ing. Slav-J* Vrhovca, da zastopa naše "Odjetje v UO tega Zavoda.
da se orientirajo na domačo industrijo in zahtevajo od nje kvalitetne izdelke — enake uvoznim, poleg tega je pa tudi omejil nepotrebno potrošnjo deviznih sredstev.
V tabeli navajam samo indeks
proizvodnje za prvih 10 mesecev letošnjega leta napram povprečni mesečni proizvodnji lanskega leta in indeks dosežene proizvodnje v prvih 10 mesecih letošnjega leta napram proizvodnji lanskega leta.
Proizvodna
skupina
artiklov
Žveplena barv. AZO barvila Tekst. p. sred. Ostala p. sred.
U III IV
VI VII VIII IX X
od
I-X
113	84	58	131	148	147	111	90	126	118	93,8
103	141	196	171	184	142	159	188	170	174	135
77	108	146	150	06	—	400	134	81	230	110
—	72	163	171	08	127	—	48	65	228	73,5
Karakteristične ugotovitve za letošnjo dosedanjo proizvodnjo bi lahko bile:
1.	Potrošnja barvil je porastla zaradi zmanjšanega uvoza v vseh proizvodnih skupinah. Največ se je uvažalo iz asortimenta naše proizvodnje AZO-barvil, manj žveplenih, saj je porast pri proizvodnji AZO barvil večji za približno 57 % z ozirom na isto obdobje lanskega leta, medtem ko pa je pri proizvodnji žveplenih barvil večji za približno 12%.
2.	Da je tekstilna industrija uporabljala žveplena barvila pretežno naše proizvodnje (uvožene so le minimalne količine nekaterih nians, katere mi ne izdelujemo), da je bil uvoz azo-barvil za jugoslovansko tržišče neprimerno večji kot smo predvidevali.
3.	Potrošnja barvil je bila v velikem porastu na začetku leta, ker so se pri potrošnikih izčrpale zaloge in ravno tako pri uvoznih podjetjil, medtem ko v drugem polletju narašča počasneje kot v prvem polletju.
4.	Da je asortiment žveplenih barvil bolj odvisen od letnih obdobij kot asortiment AZO-barvil.
Ne bi našteval kakšne težave smo imeli v proizvodnji do sedaj, ker tega namena tudi nisem imel pri pisanju tega sestavka, ampak letošnje leto nam je pokazalo nekatere naše napake, ki so se vlekle že dolgo časa in pri majhni proizvodnji niso bile opazne, pa tudi dobre strani, in v prihodnjem letu moramo hibe odpraviti, pozitivne strani še povečati, saj planska zadolžitev ni majhna in samo tako jo bomo lahko izvršili.
SLOVO OD VELIKEGAJJUNAKA
Vest o prerani smrti narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke je močno pretresla vse prebivalce bližnje in daljnje okolice Celja. V soboto, 16. novembra se je več tisoč Celjanov zbralo pred Narodnim domom, kjer so spregovorili poslovilne besede tovariši Marjan Učakar, predsednik občinske skupščine, v imenu mladine Zvone Dragan ter Peter Šprajc, predsednik okrajne skupščine Celje. Od tod je žalni sprevod krenil proti grobnici narodnih herojev na Šlandrovem trgu, kjer sta se zadnjič poslovila od dobrega tovariša in neustrašnega borca narodni heroj Jože Borštnar v imenu glavnega odbora*združenja Zveze borcev NOV in Milan Loštrk v imenu okrajnega odbora ZZB NOV Celje.
Po zadnje slovo so prišli tudi tovariši Miha Marinko, sekretar CK ZKS s soprogo, Ivan Maček-Matija, predsednik skupščine SRS, Viktor Avbelj, predsednik izvršnega sveta SRS, Franc Leskošek-Luka, član izvršnega komiteja CK ZKJ, člani CK ZKS, generali JLA in drugi predstavniki političnega in kulturnega življenja.
Pred odprto grobnico je Invalidski pevski zbor zapel himno XIV. divizije, bataljon vojakov pa je nekdanjemu komandantu izkazal poslednjo čast.
LETOŠNJI PROIZVODNI USPEH V
OBRATU SUPERFOSFATA
Obrat si je postavil za letošnje leto izredno visok proizvodni plan. Na istih napravah je bilo treba napraviti za 60 % več kakor lansko leto. Ta naloga zares ni bila lahka, saj v obratu še nikoli ni bila dosežena takšna proizvodnja.
Obrat superfosfat je star in je zgrajen za dosti nižjo proizvodnjo, kot jo dosegamo v zadnjem času. Potrebe po gnojilih se namreč v naši državi iz leta v leto močno večajo, zato je treba izkoristiti vse rezerve, da se proizvede res kolikor je na sedanjih napravah mogoče. Te naše naprave so po večini že stare in je proces proizvodnje superfos-fata zaradi zastarelosti otežko-čen. Če dodamo še premajhna skladišča, za katera ni nihče planiral, da bodo morala sprejeti tako povečane letne količine surovin in proizvodov in če se spomnimo še na težave z železniškim in ostalim transportom,
pot iz Tunisa, Jordana, Egipta in drugih čezmorskih držav, in zelo lahko pride pri transportu do raznih zastojev. V takem primeru so naša skladišča naenkrat nevarno prazna, drugič pa se tako napolnijo, da ne vemo kam s fosforiti. Polno je problemov okoli kvalitete teh fosfori-tov, ki ne morejo biti vedno enaki, saj vemo, da prihajajo iz zelo različnih držav in različnih krajev. Z vsako spremembo kvalitete surovin je treba tudi v proizvodnem procesu kaj spremeniti in vzporedno s tem pada ali se veča zmogljivost naprav.
Drugo surovino, to je žveplena kislina imamo doma. Priteče nam kar po ceveh v obrat. Potrebe po žvepleni kislini pa so v vsej državi vedno precejšnje, zato tudi s to surovino naš obrat včasih ni tako preskrbljen, kot bi bilo potrebno za nemoteno proizvodnjo.
Vsak dan odhajajo isprcd skladišča vagoni, naloženi z dragocenim
superfosfatom
potem je razumljivo, da težav skozi vse leto ne z.manjka.
Pri surovinah je proizvodnja superfosfata v veliki meri vezana na uvoz. Glavna surovina, to so fosforiti, imajo za sabo dolgo
To so problemi s katerimi se redno srečujemo, ki jih ne moremo predvidevati, niti preprečiti, le ko se pojavijo, je treba izgubljeno na nek način nadoknaditi. Pogosto zavre proizvod-
Proees v razkrajevalnem kotlu je končan. Še nekaj trenutkov in »sveži« superfosfat bo odšel v skladišče.
njo manjša, ali večja okvara, neštetokrat smo proti koncu meseca zaskrbljeni, ker kljub vestnemu delu ni ustrezne proizvodnje. Vendar, če pogledamo proizvodnjo po mesecih, ugotovimo, da smo z izjemami vsak mesec vsaj za kakšen odstotek presegli mesečni plan. V prvi polovici leta je bila proizvodnja precej enakomerna in smo, razen v januarju, redno znatno presegli mesečni plan proizvodnje. V drugi polovici leta sicer ni šlo tako lepo, pa vendar smo z dosedanjimi uspehi v letošnjem letu lahko zadovoljni.
S tem, da smo si postavili tako visok letni plan seveda še nismo napravili dovolj, dodati je treba še to, da je naš obrat plan za leto 1963 dosegel že v drugi polovici meseca oktobra in da preostaneta še dobra dva meseca do konca leta. Tako lahko pričakujemo, da se bo število proizvedenih ton še precej povečalo in da bo tako visoko presežen proizvodni plan. Velika količina superfosfata, ki gre mesec za mescem skozi stroje, vztrajno polni skladišča, ki pa se na drugi strani prav tako hitro prazni
POSTAVITEV KOMISIJE, KI BO PRIPRAVILA ANALIZO EKONOMSKEGA STANJA PODJETJA PRI PREHODU NA 42-URNI DELOVNI TEDEN
Upravni odbor je na svoji 9. redni seji razpravljal o 42-urnem delovnem tednu, ki ga bo potrebno na podlagi naše Ustave in nejnih določil vpeljati tudi v našem podjetju.
Iz analiz, ki so bile že napravljene, glede prehoda na 42-urni delovni teden se ugotavlja, da je mogoče preiti na skrajšani delovni čas s tem, da se dodatno zaposli ca. 70 novih ljudi, kar je relativno malo, pri sedanjem staležu. Seveda pri tem prehodu, pa bo potrebno storiti vrsto ukrepov čisto organizacijskega značaja. S prehodom na krajši delovni teden se ne sme zmanjšati proizvodnja, kvaliteta mora ostati na isti višini, seveda v zvezi s tem morajo tudi osebni dohodki ostati na isti višini. Da bi se dobila točna slika, kakšne spremembe bi nastale, pri prehodu na 42-urni delovni teden, je upravni odbor določil komisijo, ki jo sestavljajo vsi direktorji in vodje sektorjev, vsi glavni inženirji in predstavnik izvršnega odbora sindikalne podružnice. Ta komisija ima nalogo, da do začetka decembra tega leta iz predlogov in drugih priporočil, ki so bili podani na masovnih sestankih kolektiva, napravi točne analize ekonomskega stanja pri prehodu na 42-urni delovni teden. Po izvršenem delu, to je v začetku decembra, mora o ugotovitvah poročati na UO podjetja, ki bo pripravil predlog za CDS.
VofUsuite
v Vaš
list!

Novi obrat litopona - ponos našega kolektiva
Otvoritvi novega obrala so prisostvovali tov. Riko Jerman, zastopnik predsednika IS SRS tov. Viktorja Avblja predsednika gospodarske zbornice SRS, tov. Peter Šprojc, predsednik okrajne ljudske skupščine Celje, tov. ing. Andrej Marinc sekretar
Stojan obrazložil postopek pridobivanja litopona. Vsi navzoči so si nato ogledali nov obrat.
Kljub mnogim težavam je bila izgradnja pravočasno dokončana. Večino sredstev, ki so bila potrebna, je prispeval kolektiv (68 odstotkov), manjkajoči del pa
OK ZK Celje in tov. Marjan Učakar, predsednik občinske skupščine Celje ter mnogi povabljeni gosti. Tovariša Franc Leskošek, član IS CK ZKJ in Niko Kavčič, generalni direktor Splošne gospodarske banke SRS, sta sporočila. da se svečanosti ne bosta
smo dobili iz investicijskega sklada okraja in iz republiškega investicijskega sklada. Skoraj vso opremo so izdelala domača podjetja, le majhen del smo morali naročiti v inozemstvu. Vsekakor je to lep uspeli naše industrije.
mogla udeležiti in izrazila iskreno zadovoljstvo in čestitke k doseženemu delovnemu uspehu.
Navzoče sta pozdravila tovariš ing. Jožica Farčnik v imenu samoupravnih organov Cinkarne in tov. Riko Jerman v imenu IS SRS, nakar je tov. ing. Zdenko
Doslej smo sicer proizvajali li-topon, toda proizvodnja je bila zaradi zastarelih naprav občutno premajhnu. S povečano proizvodnjo, ki jo bo dajal novi obrat, bomo lahko popolnoma zadovoljevali potrebam domačega tržišča, poleg tega bomo lahko močno povečali izvoz, litopona.
Želimo izboljšati poslovanje kuhinje toplega obroka
Pri iposlovunju kuhinje toplega onroka, poseono pri prometu z bioki ter kunanju m razdeljevanju brane, so se udomačite nekatere nepravilnosti, la pojav je povzročil kulimji mnoge lezave, ker je vnašal nered v njeno poslovanje. Predvsem pa je vzbujal upravičeno nezadovoljstvo pri veliki večini delavcev, ki koristijo topli obrok. Zaradi slabosti v organizaciji razdeljevanja je bilo mogoče, da so nekateri delavci izrabljali to ugodnost ter s tein oškodovali ne le ostale koristnike, amipak celoten delovni kolektiv, ki iz svojih osebnih dohodkov krije največji del stroškov toplega obroku.
Centralni delavski svet je na 19. redni seji dne 18. 11. 1963 razpravljal o predlogu za zvišanje stvarne bruto cene toplega obroka na 100 din s tem, da plača vsak posameznik 43 din kot doslej, razliko 57 din krije podjetje. Zvišanje cene naj bi veljalo od 1. oktobra 1963.
V mesecu avgustu je kuhinja namreč izboljšala kvaliteto toplega obroka tako, da je povečala količino mesa na en obrok za 2 dkg in količino masti na 0,5 dkg. Proti koncu avgusta so se bistveno zvišale cene mesa in mesnih izdelkov, zaradi česar so narastli tudi stroški enega obroka za 20,24 din.
Potem, ko je delavski svet kritično ugotovil mnoge napake in nepravilnosti okoli toplega obroka, ni osvojil predloga, ampak menil, naj se poviša tisti del, ki ga vsak posameznik direktno plača, ker bi se na ta način verjetno zmanjšale razne manipulacije z bloki za topli obrok. O predlogu naj razpravlja delovni kolektiv, ki naj odloči, kateri del naj se poviša. Na podlagi razprave v kolektivu, naj delavski sveti ekonomskih enot pripravijo ustrezne predloge za centralni delavski svet, ki bo o njih raz.pravljal in sklepal na eni prihodnjih sej.
Slabosti, ki so na nje opozorili nekateri člani delavskega sveta ali pa jih je ugotavljal kadrovski sektor, 90 v glavnem tele:
»NAVODILA ZA POSLOVANJE KUHINJE TOPLEGA OBROKA«
1.	Topli obrok smejo koristiti izključno le ueiavci, Ki so prejeli bioke za topu obrok pri knjigovodstvu družbenega sian-darua neposredno ali preko pristojnega obratovodsivu. liioki za topii oorok se štejejo kot vrednostni papirji, giaseči na ime upravičenca 111 je vsaka uporaba po tretji osebi ali preprodaja tretji osebi prepovedana in kazniva.
2.	Kuhinjsko osebje mora na preskok preverjati ali je odjemalec upravičen do topiega obroka tako, da zahteva, tla se odjemalec izkaže z lastnim blokom ter dokaže identiteto in zaposlitev v Cinkarni.
3.	Obratovodstva, posebno ona, kamor se brana dostavlja, morajo prevzeti naslednje obveznosti:
—	odgovornosti za pravočasen prevzem, razdelitev in evidenco izdanih blokov;
—	da dnevno najkasneje do 8. ure naroče v kubi nji število obrokov, ki jih je treba dostaviti v obrat;
—	prevzem dostavljenih obrokov proti vročitvi kuponov;
— razdelitev obrokov upravičencem;
—	odgovornost za vrnitev vseh prevzetih skodelic v izpravnem stanju;
—	vzdrževanje reda in snage v obratnih obednicah.
4.	Kuhinja ne sme izdajati hrane za kolektivno dostavo brez predhodnega naročila obratovodstva.
5.	Topli obrok se izdaja dnevno v času:
od 8.00 do 10.30 od 15.30 do 18.00 od 23.30 do 2.00
Razpaslo se je prekupčevanje z bloki zu topli obrok. Tudi de^ lavci, ki zapuste podjetje, blokov ne oddajo, ampak se [>o izstopu še vedno okoriščajo s toplim obrokom, ali pa neizkoriščene bloke prodajajo drugim neupravičenim osebam celo po višji ceni. Dogaja se, da prodajajo bloke celo tuja delavci, ki prihajajo nekontrolirano v podjetje in koristijo topli obrok. Mnogi koristijo v enem dnevu tudi po več blokov, posebno kadar je hrana dobra, tako da drugi potem obroka ne dobijo, ker ga prej zmanjka. To se dogaja posebno, kadar je na jedilniku kranjska ali druga klobasa. Nekateri se okoriščajo tudi tako. da jemljejo klobase in salame na več blokov naenkrat in jih nosijo domov. Kvaliteta obrokov je zelo različna v različnih dneh in celo v različnilt izmenah, kar povzroča v 'dnevih, ko je obrok dober, prevelik naval, da hrane zmanjka, in obroka nekateri ne dobijo. Drugič, kadar je obrok slabši pa delavci negodujejo in je tudi odvzem slab, da hrane preostaja. Kvaliteta obroka je zelo slaba in bi verjetno vsi delavci radi prispevali za obrok, če hi se kvaliteta izboljšala. Obratovodstva ne najavljajo dnevno pravilne količine obrokov za posamezne izmene. Še vedno nekateri delavci odnašajo hrano iz obednice na delovna mesta. Delavci ne spoštujejo predpisanega razporedu izdajanja hrane, ampak prihajajo v obednice tudi izven svojega razporeda. Tudi kuhinja dostavlja hrano v obratne obednice večkrat z zamudo.
Izven tega časa je vsako izdajanje obrokov prepovedano. Čas izdajanja obrokov za posamezen obrat določi upravnik družbene prehrane sporazumno z obrato-vodstvi. Glavna obednica se zapira pol ure po končanem izdajanju hrane.
6.	Pripravljati, oziroma kuhati se sme izključno le topla, oziroma kuhana hrana z izjemo morebitnih solat v letni sezoni. Odpraviti je treba vse mrzle oziroma suhe obroke. Z jedilnika je treba izključiti kranjske klobase in hrenovke. To določilo velja tudi za poseben obrok, ki se kuha za topilnico in aglomeracijo.
7.	Kakovost toplega obroka oziroma njegova kalorična vrednost mora biti vsak dan približno enaka, v povprečju 930 kal. z največjim dovoljenim odstopanjem po 100 kal. navzgor ali navzdol. Za poseben brezplačen obrok topilnice in aglomeracije določi kadrovski sektor posebne norme.
8.	Tedenski jedilnik sestavlja upravnik družbene prehrane. Objaviti ga mora na oglasni deski kuhinje vsak petek za prihodnji teden. Predloge za spremembo jedilnika je upravičen predlagati vsak koristnik v roku 24 ur pri upravniku.
9.	Po službeni dolžnosti preverja kakovost obrokov: v dopoldanski izmeni referent za družbeni standard; v popoldanskem in nočnem času dežurni tehnik. Svoja opažanja in predloge obvezno vpisujeta v knjigo predlogov in pritožb.
10.	Istočasno oziroma istega dne ne sme kuhinja nikomur izdati več kot 1 obrok. Izjema so le novi delavci v prvih 3 mesecih zaposlitve, ki so upravičeni do prejemanja 2 obrokov dnevno ter lahko v tem času nabavljajo obrok tudi po polni lastni ceni. Tudi ti delavci lahko dvigajo obroke le ol) različnih razdelilnih časih.
Kadrovska sektor je v želji, da 6 vsuj omejil nekatere neprn-ilnosti in preprečil okoriščanja, zdul 29. novembru naslednja navodila:
12.	Prinašanje hrane na delovno mesto in shranjevanje skodelic na delovnih mestih oziro** v obratih je prepovedano.
13.	Kuhinjsko osebje in r**-deljevalci v obratih ne smej* izdati hrane iz higienskih razlogov nikomur, ki bi imel neumite roke.
14. Upravnik družbene prehrane je dolžan redno in vsakodnevno spremljati razpoloženje koristnikov toplega obroka glede asortimana kvalitete hrane ter reagirati na njihove predlog in kritike. Za pomembnejše kri; tike in predloge mora zahtevati vpis v knjigo predlogov in pritožb. Ta knjiga mora hiti a* razpolago vsem koristnikom 08 vidnem mestu v glavni obednie1-
V H t
tjen 2.1 Ijen
Sk
Ijen
P
V
F
*
Hn
«1(
G
It
«dsi
'd
le-t, ie ;
ipe
M
k
e s
koli
ih
V
hi
M
Ta navodila veljajo od dne'1 izdaje. Za njihovo izvajanje o“' govarjata šef oddelka za soci#1' na in zdravstvena vprašanja *fr upravnik družbene prehrane.
Ob skupnih prizadevanjih pr' upoštevanju teh navodil bo pr®* gotovo uspelo omejiti mnoge nepravilnosti v zadovoljstvo velik® večine koristnikov toplega obroka. Kvaliteta hrane bo izbolj' šana že s tem, da bo morala k°-hinja spoštovati predpis o p0*' litrski količini posamezne?8 obroka. Od samega začetka P°' slovanja kuhinje je bila ta kok čina predpisana in tudi zanj0 preračunana količina žival. Z dajanjem vode je kuhinja F kvarila hrani okus.
Ob koncu novembra je kuhinj8 pričela spet sklicevati vsakih *' dni redne sestanke zastopnike8 vsakega obrata. Ti tovariši so *e na prvem sestanku 28. novembr8 našteli več slabosti kuhinje t|>r predlagali razne izboljšave.
Podjetje je v mesecu novem; bru dodelilo družbeni prehran' nov avto za dovoz živil in ra*88' žanje obrokov. Tako ne bo lt mud pri dostavi hrane, v kolik®1 lx> le redna dobava pare in kuhinji.
Direktor kadrovskega sekto8)8 je že 17. oktobra odredil, da 8 obračunava vse neizkoriščen8, odnosno neupravičeno korišče?? kupone za topli obrok, ki ibi jv delavec moral ob izstopu iz ,p°°' jetja oddati, pa jih ne odda, PJ ceni 100 din na vsak kupon 0: dneva, ko je delavec zadnji 08 delal. Z izvajanjem te odred010 bomo delno preprečili okorim-*.' nje in prekupčevanje z blok*' Pripravlja se tudi uvedba pose®" n ih izkaznic za vstop v tovarn?'
S tem bo preprečeno, da bi P8,1' . bajale v tovarno tu je osebe * M* se hranile v naši kuhinji z hib*1' f08
V
R
ton
Ida
F
»ds
*I0(
Sod
Sni
ton
K
ie 1
V
ia
feb
tor
he
ton
K

la ■
tor
P
'sti
Peč
P
it
ie
do katerih nimajo pravice.
Vse slabosti s temi ukrepi
Ni
še ne bodo odpravljene. Nek? ^ jo iz Objekti80! c
Pr^
!er
1
Pot
tere izvirajo	. 1 s
vzrokov. Vedeti moramo, d® ) j(|„ kuhinja kljub nekaterim dos^ danjiin izboljšavam, obrat pr°T. zoričnega značaja. Predviden® L bila za kuhanje največ obrokov dnevno. Ze vse letoŠ°J. leto pa je ob delavnikih Pr'i pravljala preko 1300 in tudi 1500 dnevnih obrokov. Ta blem bo možno rešiti s tem, 1 povečamo zmogljivost kub*10, na 1500 obrokov dnevno, kor8 bo mogoče le s smotrno uda?-e cijo delovnih prostorov kub'0' in modernizacijo kuhinjskeopr° me. Spričo povečanja proinjz kuhinje ter pomanjkanja 80<K
N. n m liji in jniiuau j ivan j a •
in najnujnejše opreme je st®°)< ^
11. Posamezniku je najstrožje prepovedano odnašanje skodelic iz glavne jedilnice in obratnih jedilnic, oziroma z razdeljeval-nilt mest Opravičene izjeme odobrava kadrovski sektor.
v kuhinji že tako, da niso . jvi. zagotovljene niti minimalne K. | L
nično strokovne	in higiicn**	■ *
zahteve za pripravo sodo0’’	-
prehrane. Posebno skrb bo tr° ]^ posvetiti tudi nadaljnjemu ®t\, kovnemu usposabljanju kuh«r'
Menim, da bi morali član« 810 lovnega kolektiva	in še pose0
koristniki toplega	obroka P?* s
z.ati več volje zn sodelovanj8 ■ kuhinjo z izvedljivimi PrC.!^n ter tehtno in premišljeno k81*1
tč
*r k
celotnemu delovnemu kolekh*
napak. Tako sodelovanje je .a ■ želeno in ho lahko le v k®r „ j bi
8. december 1963
CINKARNAH
DELANO VARNO?
* V skladiščih:
Snoj Drago, star 35 let. Pri kontroLi stroja za drobljenje modre galice mu je kristal galice ranil palec desne roke.
Vadija Slavko, star 24 let. Ko je čistil pločevinaste sode se je vrezal v prst.
5
Rezultati poslovanja v 9 mesecih letošnjega leta
V	novembru je bilo: poškodb pri delu s 431 izgub
lenimi dnevi in * poškodbi na ■Dimi dnevi
Skupaj 38 poškodb s 458 izgub lenimi dnevi
Pri delu so se poškodovali:
V	pražarni:
Frišek Franc, star 22 let. Ko ji ponesrečenec odpiral loputo Inkerja za povratek, je občutil /*lečine v desni rami.
Govedič Josip, star 31 let. Ko it pri čiščenju zračnih komor •dstranjeval rešeta, se je udaril 'desno roko.
.Milojevič Nikola, star 26 let. jo iztirjenju vozička je hotel jt-tega namestiti na tir. Pri tem it stopil v vroč praženec ter si "Pekel nogo.
Miloševič Dragoljub, star 30 , r. |tt. Pri porivanju vozička mu zne?‘ l!e spodrsnilo'. Dobil je nogo pod ta P°' ltolo vozička ter si poškodoval
x k# ftlec.
zan)° IVučkovac Miodrag, star 25 let. Z d®' hi prestavljanju prekucnikov
no stopil ter si izvinil nogo.
Vrečar Anton, star 44 let. Ko je peljal platine na ročnem vo-poti s 27 izgub zičku preko industrijskega tira mu je ročica vozička stisnila prst ob ogrodje Škarij.
uhinj® kih I5 >nikof i so ie embr11 jc ter
M mlinom aglomerata se •daril v palec .desne roke.
V topilnici:
Blažan Slavko, star 25 let. Pri Umeščanju okenskih drogov je "daril z glavo v .pečna vrata. Fikič Ranko, star 24 let. Pri "dstranjevanju cinkovih palic iz ••»delov je v neposredni bližini '(•delavec posnemal cink. Posneti tek je odvrgel nehote na nogo bnesrečenea ter ga opekel.
. Kampuš Alojz, star 42 let. Ko Jt med obratovanjem čistil valje tensporterja ga je le-ta zgrabil te bluzo ter mu zlomil roko in tebra. Kolikokrat smo v Cinkar-terju bili opozorjeni na strogo iščen6, ^epoved čiščenja in mazanja •ed obratovanjem?
Kisovec Rihard, star 36 let. Ko
*	ravnal lopate saržirnega stro-
*	je udaril s kladivom po prstu, '•mesto ipo lopati.
Pavlič Anton, star 27 let. Pri 'stavljanju retorte v peč ga je tečni drog udaril po kazalcu. Pratljačič Jaro, star 24 let. Ko !e prišel med vrata topilnice se te spotaknil. Pri padcu si je po-'•odoval dlan. Potrebno je pobriti .pozornost na red na pretečih in delovnih mestih. Pungaršek Mirko, star 44 let.
iove<u:
chran' raz«' ho i>' .olik«1 n voiP
ktorj* da sf
.bi j1; z P°t
da,
»on/, ji da®
Irpdh«
oril«».-
bloM'
ivarn« bi <
6bki
e.
pa
Nek?'
ti i/.vlačcnju retort iz desti-
/ijske peči ga je ogorek ope-tivnik P° desni nogi. w je . Šket Ivan, star 29 let. Pri razkladanju bobnov s cinkovim teahom je dobil prst med bobne ter si ga poškodoval.
V keramiki:
Kranjčec Ivo, star 25 let. Pri tetiskanju zmesi s sekačem .mu le gnetilec iztrgal sekač iz rok. 'ri tem si je poškodoval prst na »ki.
dos?'
P<
■tošni«
h prU di ^ a < e m, f
u h
kar,9'
»da?":.
uh»»>e
rop*
ron»e-
V valjarni:
..Goršek Hinko, star 52 let. Ko te šražiral cinkove bloke v peč "j opazil, da so mokri. Tekoči vof (|nk ie začel brizgati ter je postani« tesrečenca opekel po obrazu. S
fc te.
m je plačaj davek za nedisci-W'n'ranost nri nošenju ščitnikov. . Hohniec Štefan, star 26 let. Ko te pobiral obrezline cinkove j (reb* jkločevine, se je vrezal v desno 9tr°" ^o.
Krofi Zlatko, star 33 let. Pri teljanju paketov pločevine ga je teket potisnil k vozičku, tako te se ie udaril v hrbet.
Petkovški Simo. star 32 let. Ko j5 potiskal voziček jc občutil bo-teČine v križu.
Tnšner Alojz, star 29 let. Pri Mpirnnju paketa pločevine se je bezal v kazalec.
.Veternik Anton, star 33 let. "ri prenašanju platine je nerod-
ne g
odob«:
uhflf'1-
■ ni * oseb"0
jg
ekti^"
V	anorganski kemiji: Dobrotinšek Jernej, star 34 let.
Pri čiščenju filterske stiskalnice mu je .padel drobec litopona v oko.
Kerš Ciril, star 38 let. Pri odpiranju zaboja s cinksulfatno lužino mu je le-ta brizgnila v oči.
Lončar Gojko, star 26 let. Pri transportu superfosfata k avtomobilu mu je spodrsnilo ter se je udaril v hrbet, kolk in nogo.
V	organski kemiji:
Vlahinič Mile, star 46 let. Pri
neprevidnem segrevanju »di-nitra« v pralcu je gumijasto cev s paro vrglo iz odtočne cevi ter je curek pare opekel .ponesrečenca .po glavi in prsih.
V	mehanični delavnici: Andjelič Dojin, star 27 let. Pri
demontaži cevi centrifuge v obratu »modra galica« mu je lužina brizgnila v oko.
Vrečar Franc, star 30 let. Pri montaži podesta je padel ploh s konstrukcije ponesrečencu na prša.
V	gradbenem oddelku: Šajanovič Mirko, star 24 let.
Pri sekanju odprtine v betonsko cev se je udaril po prstu.
V	mizarski delavnici:
Lipovšek Ivan, star 53 let. Pri
popravilu strehe je tesarju padla sekira na ramo spodaj stoječega ponesrečenca.
V transportnem oddelku:
Čretnik Milan, star 31 let. Pri nošenju tračnic je sodelavcu spodrsnilo, tračnica mu je padla z ramena ter je drugi konec tračnice udaril ponesrečenca ,po rami in vratu.
Lapadatovič Stanimir, star 31 let. Ko je nameščal podest za razkladanje fosfatov se je z žebljem v podestu pičil v prst desne roke.
Maksimovič Božidar, star 29 let. Pri obračanju žerjavovega grebala je prijel za vrv pri škripcu tako, da mu je stisnilo prst leve roke.
Šapulovič Dimitrije, star 31 let. Pri dviganju vreč s soljo ga je zabolelo v hrbtu.
Prometne nezgode:
Na poti sta se poškodovala:
Gradič Stanko, star 40 let. Ko je iz stranske ceste zavijal na glavno cesto, se je moral izogniti tovornjaku. Pri tem je padel ter si poškodoval koleno.
Voga Rafael, star 36 let. Pri vožnji z avtobusom se je le-ta prevrnil. Imenovani si je pri tem poškodoval ramo.
Na svoji 19. redni seji je CDS razpravljal o proizvodnih rezultatih, ki so bili doseženi v razdobju od 1. I. do 50. IX. 1963.
Centralni delavski svet je ugotovil, da je celotni dohodek po fakturni realizaciji porastel za 10,45 % v primerjavi s planiranim dohodkom za to razdobje.
Dohodek podjetja je pa za 13 % večji v primerjavi s planiranim.
V primerjavi z doseženim celotnim dohodkom za 9 mesecev preteklega leta, je letošnji celotni dohodek za 33 % večji od lanskega.
Vsekakor je to zelo velik uspeh. Nadalje je CDS ugotovil, da prvič po treh letih poslovni stroški počasneje naraščajo kakor celotni dohodek. Porast celotnega dohodka v 9 mesecih znaša 33,9 %, porast poslovnih stroškov pa 32,9 %. To je tudi zelo pozitivna ugotovitev ter precejšen uspeh za celo podjetje. To znižanje poslovnih stroškov, v primerjavi s porastom celotnega dohodka, se precej odraža na prejetih osebnih dohodkih.
Čisti povprečni osebni dohodki na zaposlenega so se v primerjavi z lanskim letom povišali za ca. 20 %.
Tudi glede izvoza je podjetje doseglo zavidljive uspehe. Le-
tošnji izvoz v 9 mesecih je za 16 % večji kot izvoz dosežen v celem lanskem letu.
S tem se je Cinkarna povzpela med najboljše izvoznike v Sloveniji, kar daje podjetju nekatere prednosti pri dobivanju kreditov za nadaljnjo izgradnjo, saj se vidi, da ima podjetje svojo perspektivo in bodočnost.
V nadaljnji diskusiji je CDS ugotovil, da so se (udi bolezenski izostanki zmanjšali od lanskih 7,48 % na 5,26 %, kar je tudi zelo pozitivno. Negativna pa je ugotovitev, da v zadnjem času zelo hitro naraščajo neopravičeni izostanki. Glede na to ugotovitev je CDS priporočil ekonomskim enotam, naj delavski sveti ekonomskih enot skupno s kadrovsko službo, analizirajo te izostanke, ugotove vzroke ter z raznimi ukrepi iste zmanjšajo, oziroma odpravijo.
Ni nobenega dvoma, da plan ne bo izpolnjen do konca leta. Za izpolnitev so storjeni vsi po-ali bomo zmožni ta tempo proizvodnje tudi obdržati do konca leta. Če ta tempo obdržimo do konca leta, lahko pričakujemo enake osebne dohodke, kot smo jih imeli v prvih 9 mesecih. Prizadevati si moramo, da se osebni dohodki s povečano proizvodnjo še povišajo.
Obvestilo glavnim inženirjem in obratovodjem
Ker glavni inženirji in obrato-vodje še niso dobro seznanjeni s postopkom prijavljanja in vlaganja prošenj za obratovalna dovoljenja, menimo, da je potrebno ta postopek pojasniti.
Govori se veliko in zopet se lahko takoj pozabi, za katere stroje in naprave je potrebno obratovalno dovoljenje ter kdaj, kako in kje naj ga zahtevamo.
I.	Navajamo primere kdaj moramo prositi za obratovalno dovoljenje:
1.	novi stroji in naprave (tudi celi obrati)
2.	rekonstruirani stroji in naprave
3.	prestavljeni stroji in naprave (iz enega oddelka v drugi).
II.	Na vprašanje, kdaj naj za stroj ali napravo zahtevamo obratovalno dovoljenje, je samo en odgovor:
Takoj ko je stroj, naprava ali obrat kot celota pripravljen za obratovanje!
Inšpektor dela ne upošteva izgovore, češ da je stroj ali naprava poskusno obratovala.
III.	Kako prijavimo stroj ali napravo in kaj vse moramo predložiti kot dokumentacijo:
Za stroj, napravo ali obrat pripravimo tole dokumentacijo:
1.	Načrte iz katerih je razvid-
ODGOVOR NA ZAGOVOR
Tov. Kampuš nam je poslal odgovor na članek Drago plačano neupoštevanje prepovedi, ki ga v celoti objavljamo. Ker smo želeli zadevo razčistiti, smo naprosili HTV-službo za pojasnilo iz katerega se vidi, da ni nobenih netočnosti ali protislovij v omenjenem članku, kakor trdi tovariš Kampuš. Menimo, da je s tem pojasnilom zadeva rešena.
UREDNIŠKEMU ODBORU CINKARNARJA«
Ker ugotavljam v članku »Drago plačano neupoštevanje prepovedi« protislovje, vam odgovarjam naslednje:
Dne 20. 11. 1963 ob 7. uri sem prišel v »Cinkarno« na svoje delovno mesto: kot tehtalec sarže. Na »mešalniku sarže« sem pričel ob 8. uri saržo spuščati po tekočem traku. Ob 9.30 sem opazil, da je tekoči trak zaviralo, kar je oviralo normalen pogon peči A in B. Ravnal sem po navodilih tehnika, kateri je montiral tekoči trak. Doma je nekje iz Trbovelj — vendar ga dobro ne poznam.
Imenovani tehnik me jc poklical in mi rekel, da moram tekoči trak čistiti, za kar imam tudi dokaz, če ne bom čistil valjev na tekočem traku, bom moral plačati trak, če ®e isti utrga. Ni pa mi povedal kako in na kakšen način je treba izvršiti čiščenje.
Okoli 9.30 sem pričel čistiti valje tekočega traka s komadom pločevine, katerega sem si napravil nalašč za to delo. Ko sem očistil prvi valj in že večinoma drugega, me je nenadoma prijelo, verjetno za bluzo ali rokavico
ter sem pričel kričati na pomoč. Kdo me je slišal ne vem.
Dobro se spominjam, da me je po nesreči odnesel kurjač v topilnici, Jančič Stanko. Tu pa so že čakali gasilci z nosili in to: Rebernak Ludvik in Mehmed Isljam in me odnesla do gasilskega doma Cinkarne v gasilski avtomobil, katerega je upravljal gasilec Brežnik Marjan. Odpeljali so me bolnišnico. Več ne vem.
Ker se vidijo netočne navedbe vašega članka, niti tedaj ni bilo potrebnih zaščitnih naprav in navodil za čiščenje valjev tekočega traka, zahtevam, da moje pismo objavite v 1. številki časopisa »Cinkarnar«.
V zvezi moje nesreče se posebno zahvaljujem za tovariško pomoč, katero so mi nudili topilec Jančič Stanko in gasilci: Rebernik Ludvik, Mehmed Isljam in Brežnik Marjan.
Celje, dne 18. 11. 1963
Kampuš Alojz
ODGOVOR NA ČLANEK TOV. KAMPUŠ ALOJZA
Kritika tov. Kampuša na članek »Drago plačano neupoštevanje prepovedi«, v kateri opozarja na protislovje med stvarnostjo in člankom, zahteva takojšen odgovor. Članek je bil napisan na podlagi izjav zaslišanih oseb. Zaradi hujših telesnih poškodb ponesrečenca ni bilo možno zaslišati.
Jasno nam mora biti, da nalog za delo lahko da samo neposredni predpostavljeni ali obratovod-ja, nikakor pa ne član drugega podjetja.
lahko
stroj
Zaradi nevednosti, ali mažemo oziroma čistimo med obratovanjem je potrebno opozoriti, da številna svarila, bodisi izrečena ali napisana ne zaležejo dokler ni prepozno.
Takšen valj je čistil tov. Kampuš. Čeprav se vrti, ne zgleda nevaren.
Poleg tega je nekolikokrat časopis našega kolektiva objavil varnostne predpise, med njimi prepoved mazanja in čiščenja strojev med obratovanjem. (Glej Cinkarnarja št. 4 od 15. oktobra 1962 »Zakaj imamo varnostne predpise in HTV pravilnik«.)
HTV služba
na situacija naprave, obrata ali stroja z ozirom na prostor v katerem se nahaja. Načrt mora vsebovati karakteristične preseke iz katerih je možno presoditi način delovanja.
2.	Natančen naziv posameznih naprav, strojev ter proizvodno' ali inventarno številko.
3.	V primeru, da ni načrtov za stroj ali napravo, zadostuje ustrezna skica ali fotografija iz katere bo razvidno delovanje stroja ali naprave.
4.	Tehnični opis, iz katerega bo razviden zlasti tehnološki postopek.
5.	Statične preračune bistvenih delov pri napravah (mostni žerjavi, dvigala, vitlji itd.)
6.	Atesti naprav in njenih bistvenih delov (posode pod pritiskom, jeklene vrvi itd.)
7.	Pismeno izjavo odgovornega strokovnjaka — podjetja, ki je opravilo montažna dela, da so leta izvršena po obstoječih zakonitih in drugih splošnoveljavnih predpisih.
8.	Vezne načrte električnih instalacij s popisom. Pismeno izjavo odgovornega električarja, da so vsa dela izvršena po obstoječih JUS in drugih splošno veljavnih predpisih. Pismena izjava o izvršenju meritve upornosti, ozemljitve oziroma ničenja z rezultati.
9.	Opis delovnih mest z navodilom za delo.
10.	Pismena navodila za varno delo.
11.	HTV pravilnik za naprave.
Dokumentacijo navedeno pod
točkami 1—10 pripravimo ter hranimo do prihoda inšpektorja dela.
12.	Pismena izjava podjetia o tem, da so delavci usposobljeni za nova delovna mesta in poučeni s strani obratovodie.
IV.	Prošnjo za obratovalno dovoljenje brez dokumentacije naslovimo na:
A)	»Republiški sekretariat za delo SRS«
R«nnV>ljški inšpektorat dela
Ljubljana — Gregorčičeva 23
V	primem, da i?re za premestitev ali rekonstrukcijo nanrav brez temeliiteiših sprememb na konstrnkeiii ali znnaniosti zgradbe v kateri se nahaia nanrava.
B)	»Občinski ljudski odbor« Celie
(1 kopijo za »Rennbliški sekretariat za delo SRS«).
V	primeru, da are za novi obrat ali rekonstrnkciio, ki temeljito spremeni zunanlost že obstoječe zgradbe. HTV služba
Ukinitev štipendije neresnim študentom
SPLOSNA AMBULANTA
Naš kadrovski sektor je poizvedel na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kakšni so učni uspehi naših desetih štipendistov, ki študirajo na tej fakulteti, niso pa že dalj časa predložili potrdil o opravljenih izpitih. Kadrovski sektor je dobil naslednje podatke: pet naših štipendistov na tej fakulteti v redu študira ter so pridni. Tovariš Ocvirk Andrej, ki je sedaj v 3. letniku je pa celo najboljši študent na fakulteti.
Porazen pa je rezultat ostalih petih štipendistov. Vsi so že absolventi, imajo pa še v zaostanku izpite iz 3. letnika.
Upravni odbor je o tem razpravljal ter zavzel sklep, da se tov. Hrastelj Pavlu, Lednik Bogomiri, Prebil Alojzu, Prestor Ani in Smole Silvi takoj ukine štipendija, že prejete zneske, pa morajo omenjeni tovariši čim-prej vrniti podjetju.
DELO INDUSTRIJSKE MEDICINSKE SESTRE
AMBULANTA ZA PRVO POMOČ
(Nadaljevanje)
Zdravstvena prosveta, uvajalni seminarji, nasveti, nadzor nad higienskim stanjem sanitarij in prehrane, vodenje evidence in statistika ter »gospodinjski« nadzor nad ambulanto so nadaljnje področje njenega dela.
Skupaj vzeto ima enota splošne ambulante zelo mnogostran-sko delo, sodeluje s številnimi službami podjetja; prepletajo se kurativa in preventiva, kar je po eni strani pravilno (sledeč načelu enovitosti medicine); po drugi strani pa zaradi nezadostne zasedbe zdravniškega kadra še vedno preobilna splošna kurativna dejavnost (žal!) duši preventivno zdravstveno delo. Predvidene so omejitve kurativne dejavnosti, prilagojene kapacitetam in nalogam obratne ambulante.
Cinkarnar „ Cinkarnarju
1. V: Sem invalid III. katego- sko leto prejeli dve, a za letos
rije invalidnosti in dobivam od Komunalnega zavoda za soc. zavarovanje v Celju nadomestilo (plače zaradi nižjih osebnih dohodkov. Čaprav že imam šop odločb, ki mi jih je izdal zavod, mi še ni jasno, po kakšnem ključu se odmerja nadomestilo, ki ga dobivam. Vsebina odločb je namreč tako učeno napisana, da je prav nič ne razumem. Saj je sestavljena skoraj iz samih številk in izgleda kot kak hotelski jedilni list.
O: Zavarovancem, pri katerih je invalidska komisija pri komunalnem zavodu ugotovila, da zaradi bolezni, poškodbe ali izčrpanosti, niso več sposobni opravljati dela na svojem delovnem mestu, a so sposobni opravljati dela na drugem ustreznem delovnem mestu, s polnim delovnim časom, pripada nadomestilo plače, če je ustrezno delovno mesto niž.je ocenjeno od prejšnjega. Kako se izračuna višina nadomestila invalidom, ki so postali invalidi pred 1. 1. 1963, borno skušali prikazati v naslednjem primeru:
Invalid III. kategorije invalidnosti je pred nastankom invalidnosti delal na delovnem mestu, za katero je določena urna postavka 90' din. Po oceni invalidske komisije, je bil premeščen na drugo ustrezno delovno mesto, za katero je določena urna postavka 60 din. V tem primeru je bil zavarovanec prikrajšan nu uro za 30 din. Razliko, med urnima postavkama, je zavod, kot nadomestilo, izplačeval invalidom, v času od 1. t. 1939 do 1. 7. 1961. Od tega dne dalje se je osnova za izračun nadomestila spremcnilu le toliko, da vpliva na višino nadomestila uspeh dela oz. višina osebnih dohodkov, ki jih je invalid dosegel v zadnjih šestih mesecih oz. sedaj »po novem« v zadnjem letu. Za leto 1961 in 1962 se je obračunal na podlagi polletnih osebnih dohodkov, a za leto 1963 na podlagi lanskih celoletnih osebnih dohodkov. Tako so invalidi za lan-
eno odločbo, s katero jim je določena višina nadomestila, ki se je obračunala na podlagi števila celoletnih opravljenih rednih delovnih ur, osebnega dohodka doseženega v teh urah in urne postavke na »svojem« in »ustreznem« delovnem mestu. Za navedeni primer poteka sedaj obračun takole:
Invalid je v letu 1962 opravil 2.504 delovne ure, za katere je prejel 200.320 din, tj. urna postavka + EP. Osebni dohodek, ,po čisti urni postavki pa znaša 2.304 X 60 ~ 150.240 din. Tako je torej invalid s skupnimi dohodki presegel svojo urno postavko za 33,33 °/0 oz. se je njegova urna
postavka povišala od 60 na 80 din. Ur
Jrna postavka prejšnjega delovnega mesta, se tedaj poveča za preženi odstotek urne postavke, kar da 90 X 33,33% = 119,99 din.
V našem primeru znaša povečana urna postavka prejšnjega mesta	119,99	din
dosežena urna postavka na
ustreznem delu	80,00	din
nastala razlika med urnima postavkama je	39,99	din
zaokroženo 40 din na uro oziroma 320 din na dan. Na ta način je sedaj obračunana višina nadomestila za naš navedeni primer. Iz tega primera je jasno razvidno, da je višina nadomestila odvisna od proizvodnega uspeha tiste obračunske enote, v kateri invalid dela. Večja je proizvodnja, večji so osebni dohodki, večje je nadomestilo. Upamo, da je odgovor dovolj razumljiv, čeprav so njegov sestavni del — številke.
Delo prve pomoči je usmerjeno v preprečevanje hujših posledic neke nezgode ali začetega obolenja, gre predvsem za nudenje osnovne pomoči poškodovancem ali nekomu, ki se slabo počuti iz tega ali onega razloga. Prva pomoč mora biti takojšnja, ustrezna poškodbi ali bolezni in strokovno izvedena. Vsled tega je zaenkrat organizirana v stavbi obratne ambulante in je pod neposrednim zdravniškim nadzorom; nudijo jo sestre obratne ambulante in je nenrekinjena v času, ko ni zdravnika na razpolago. Zelo važno je, da se tudi najmanjše poškodbe oskrbijo strokovno, kajti neredko se ravno maihne stvari zakomplicirajo. V slučaju težjih poškodb ali obolenj nanoti sestra prizadetega k najbližnjemu zdravniku ali naravnost v bolnico.
Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja se je število neposrednih proizvajalcev v organih delavskega samoupravljanja znatno povečalo. S tem se je še večje število mladine v gospodarskih organizacijah srečalo s problemi neposrednega upravljanja podjetij.
Mladi proizvajalci, katerih vedno več je v organih upravljanja, imamo s tem vedno večje
delavskih svetih, kakor tudi * upravnem odboru.	,
Ustanovili bomo Klub ml#»l
proizvajalcev in upravljalcef,1 katerem bodo kot interesi*
oblika delovali tudi vsi člani s*' moupravnih organov in razni* komisij pri teh organih. P**T tako bomo od vseh mladih 8*' nov samoupravnih organov **J litevali, da sc bodo redno pre“ sejami samoupravnih organo’
MLADINA IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE
Moramo pa nekaj poudariti: ambulanta za prvo pomoč deluje popoldne, ponoči ter ob nedeljah in praznikih le za tiste delavce, ki so v službi ali pa so naročeni od zdravnika na kontrolni prevez itd., ni pa namenjena svojcem in upokojencem ali celo raznim znancem cinkar-narjev, ki jih ti neredko pripeljejo kar v prvo pomoč po »tabletke«, po možnosti še ponoči. Treba se je zavedati, da je to služba pripravljenosti, ne pa samaritanska podružnica.!!
ZOBNA AMBULANTA
Je organizacijska enota v sklopu obratne ambulante in je v zadnjih letih žela ogromne uspehe na polju zobozdravstva. Naši delavci so na svojih delovnih mestih dokaj izpostavljeni zobovju škodljivim faktorjem; čim rednejša kontrola in čimprejšnji zobozdravstveni poseg lahko v mnogočem pomaga ohraniti lastno, zdravo zobovje in pripomoreta k splošnemu dobremu počutju in zdravju. Z uvedbo modernejših, že nabavljenih. aparatur je pričakovati na tem področju še več uspeha — z manj bolečin!
(Se nadaljuje)
dolžnosti in pravice pri usmerjanju politike gospodarskih organizacij. Vendar so mnenja nas, mladih upravljalcev, še vedno premalo upoštevana, ker se še nismo dovolj usposobili za tako odgovorno nalogo, ker marsikdo od nas še ne pozna osnovnih materij naše gospodarske politike in tako ne more s svojimi predlogi (ki pa jih je zelo malo) dovolj vplivati na sklepe organov upravljanja, ker imajo ti naši predlogi polno vrzeli in so plod več ali manj lastnega razmišljanja, niso izraz hotenj mladih proizvajalcev, katere predstavnike imamo tako v centralnem delavskem svetu, kakor tudi v delavskih svetih ekonomskih enot.
Ce kritično ocenimo delo mladih proizvajalcev v samoupravnih organih lahko rečem, da mi mladi nismo zadovoljni z njihovim delom, prav tako pa tudi nismo zadovoljni z delom ostalih članov samoupravnih organov, ki hodijo na seje samoupravnih organov zgolj zaradi tega, ker pač morajo (ne vsi!!), zelo pogosto pa tudi nepripravljeni, zato ni čudno, da naši samoupravni organi še sedaj, po tako dolgem obstoju, niso zaživeli v tem smislu, da bi povsem sproščeno razpravljali o posameznih vprašanjih in dajali predloge, kateri so se izkristalizirali iz diskusij s proizvajalci, katere ti člani samoupravnih organov predstavljajo.
Zavedajoč se tega stanja je Tovarniški komite ZMS že razpravljal o tem vprašanju in skušal poiskati takšno pot, po kateri bi vse mlade člane samoupravnih organov usposobil za svoje nadvse važne naloge in jih aktivirali pri reševanju raznih vprašanj v organih upravljanja in dosegli to, da se bodo aktivno vključevali v razprave tako v
sestajali, temeljito preštudira materiale za seje teh organov, s? sestajali s proizvajalci, kat«* so jih volili in jim zaupali zw važno nalogo, ter skupno z nji**1 pripravili predloge, katere bi f* sejah samoupravnih organov J2' našali kot predloge večjega št«’ vila proizvajalcev in ne t*** kot sedaj, svoje lastne predlo**1 Zavedati se moramo, da bo saJ* upravljanje doseglo svoj naffl** le takrat, če bomo vsi mladi p*J izvajalci, kakor tudi starej?* aktivno sodelovali preko svoja predstavnikov v organih upr*?'
Ijanja z raznimi predlogi za dvif produktivnosti, ilboljšavah t*®'
noloških postopkov, ekonoffl1^ nosti proizvodnje in sploh čil*' več prispevali k boljšemu poS*®' vanju našega podjetja. V. °
Ustanovili bomo Klub mladih proizvajalcev in upravljavcev
Sklep letne koneference ml*’ dinske organizacije je bil, da f ponovno ustanovi Klub mlad1* proizvajalcev, ki je zaradi ®e' dejavnosti vodstva kluba let** prenehal z delom.
Za ponovno ustanovitev ki**®* smo se odločili zato, da bi pr®*, te oblike našega dela čim' .
!
I
mladih proizvajalcev vključili1
«e
čil
sti
te
aktivno sodelovanje pri rešev®' nju proizvodnih vprašanj, Pr?j bleinov mladih proizvajalcev **
preko kluba skrbeli za stroko?2** žil izobraževanje mladih proizvajaj Ha
cev. Delo Kluba mladih proiz' jalcev (KMP) bo v začetnem **' dobju naslednje:
m Ha
%
«a
1.	Člani KMP bodo aktivno **
delovali pri reševanju proizvo*' nih problemov.	. t]l
2.	Klub si bo prizadeval, :e
(Nadaljevanje na 7. str*®*
jJfSvN?
t
A šk'
ritfoc
K
'
1. M. vprašanje:
Odgovor:
dc
V inozemstvu mi je umrl sorodnik ter mi zapustil celotno premoženje. Pokojni sorodnik pa je bil brez državljanstva. Prosim, za pojasnilo, po kakšnih predpisih lahko uveljavim svojo dedno pravico.
Invalidi, pri katerih je nusto-pila invalidnost po 1. t. 1963,prejemajo še vedno samo akontacijo, ker še do danes niso bila izdana navodila, kako se naj izvrši izračun nadomestila tistim invalidom, ki se jim osebni dohodki obračunuvajo po točkovnem sistemu. Pričakujemo, da bo do konca letošnjega leta tudi to urejeno.
Odgovor:
Po določilih čl. 157 Zakona o dedovanju (Ur. list FLRJ 20/55) veljajo za dedovanje po osebah brez državljanstva določbe zakona tiste države, katere državljan je bila nazadnje taka oseba. Ce pa ta oseba nikdar ni imela nobenega državljanstva, ali pa če je to neznano, velja zakon države v kateri je imela oseba svoje zadnje stalno prebivališče; čepa ni imela niti tega, pa velja zakon države v kateri je imela svoje zadnje začasno prebivališče.
V smislu določil čl. 21 Zakona o zakonski zvezi ne more skleniti zakonske zveze očim s pastorko, niti tedaj če je zakonska zveza po kateri ste prišli v to razmerje prenehala, ali pa bila razveljavljena.
Iz važnih razlogov pa sme pristojno občinsko sodišče dovoliti takšno zakonsko zvezo. To se doseže s posebno vlogo na omenjeno sodišče.
na odsluženje roka, šteje v ..„ lovno dobo za pridobitev p*% Iji " Mi
i”l
do 30 dneh od dneva, ko je služil vojaški rok.
R. O. vprašanje:
Pred 9 dnevi se je vrnil moj sin z odsluženja vojaškega roka in ker ne najde primerne zaposlitve prosim, da mi pojasnite v kolikem času po odslužitvi roka se mora zaposliti, da ima pravico do letnega dopusta.
S.	K. vprašanje:
Iz zadnje številke našega gla-
Odgpvor:
Po čl. 27 Zakona o delovnih
sila sem zvedel, da lahko dobim pravne nasvete. Zanima me vprašanje ali se lahko poroči očim s pastorko in prosim pojasnilo.
razmerjih pridobi delavec pravico do letnega dopusta po nepretrgani delovni dobi enajstih mesecev.
Po čl. 30 istega zakona pa se čas, ko je bil delavec v delovnem razmerju, preden je odšel
B. B. vprašanje:
Ali lahko odklonim delo fjj katerem je v nevarnosti fQ°‘ življenje?
Odgovor:
Po členu 45 Zakona o del^J nih razmerjih ima delavec Pavico odkloniti delo na delovn« , mestu, na katerem mu g*-0, očitna ali neposredna življe*| ska nevarnost samo tedaj, Če v so izvedeni predpisani ukrep* higiensko in tehnično varstv**
Za čas upravičene odklon*1 dela ima delavec pravico do domestila v višini njegov« osebnega dohodka za ves «*j dokler se ne izvedejo higien5,! in tehnični varstveni ukrepi pa dokler ni razporejen na go delovno mesto, ki ustr« njegovi strokovni izobrazbi
>fc


tudi ’ mlsd®
ilceT, ’ iteresn« lani s»' razni« i. Pr«’ lih čl«' iov & io prt* jrgano’
tudi rt«
e
mov
"e U tsb redil#
idi prt;
starej
;vo> upra(' z a dvif ih tel'
>h čim-i posl«'
V. s.
;e ®1*' I, da s« mladi*
Slovensko ljudsko gledališče v Celju je za svojo tretjo letošnjo premiero uprizorilo igro ameriškega dramatika Eugena 0’Neilla »Strast pod bresti«. Delo je postavil na oder celjskega gledališča Branko Gombač. Nastopajo vsi igravci, v večjih vlogah pa Pavle Jeršin, Marjana Krošlova, Sandi Krošl, Janez Škof in Jože Pristov (zadnji trije so na fotografiji).
Klub mladih proizvajalcev in upravljavcev
ukleto1 Nadaljevanje s 6. strani)
«e bodo vsi mladi upravljavci v kini* čimbolj seznanili z novimi in-i prelMstrumenti v našem gospodarstvu čimv^fter da bodo tako prispevali čim-jučili1 Več pozitivnih predlogov za reševanje problemov, predlogov za teševanje problemov, po drugi
___ strani pa se bodo morali oboro-
•okovn* žiti z znanjem, da bodo lahko izvaj**'! nastopali proti predlogom, ki ni-
rešev«'
.j, p*; ilcer **
iroiz’ lem 1
iv no nj •oizv«®'
val, *
str®*"
v skladu z družbenimi intere-1 in tako doprinesli velik delež za pravilno upravljanje podjetja.
3. KMP bo tisto telo, ki bo pozitivno vplivalo na odnose v podjetju in opozarjalo na napake. m pri tem nastopajo.
zboru KMP.
5.	Upravni odbor izvoli na prvem sestanku predsednika in razdeli med člane UO zadolžitve.
6.	KMP je ena od dejavnosti mladinske organizacije in je zato za svoje delo odgovoren TK ZMS.
7.	Klub mora razvijati naslednje oblike dela:
a)	proizvodne konference;
b)	predavanja;
c)	diskusijske sestanke;
č) posvetovanje s KMP v raznih podjetjih;
d)	ekskurzije v razna podjetja.
e v .
4. Prav tako bo ena glavnih nalog kluba, da bo skrbel za nadaljnje izobraževanje mladih Proizvajalcev.
Z ozirom na pestrost dela Kluba mladih proizvajalcev in na Zelo važno vlogo, ki jo bo odigral klub pri našem delu, vabijo vse mlade proizvajalce, mlade tehnike in inženirje, da se vključijo v delo kluba in s tem doprinesejo velik delež pri uveljavljanju mladih v podjetju in aktivnem poseganju v reševanju Zaznih vprašanj skupnega inte-»esa.
lelo fj ti rO°l{
> del£
/ec
-lovu# u gr°? življem
krepi v arstvo-klonih ) do iegov 7CS ^
>igie% repi na
ustre^ izbi
osnutek programa dela
KLUBA MLADIH PROIZVAJALCEV
I. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KMP
1.	a) Člani kluba mladih proizvajalcev so lahko vsi člani proizvajalci.
b)	Vsi mladinci, člani samoupravnih organov so istočasno člani KMP.
c)	Na prihodnjih volitvih v organe samoupravljanja pa so lahko izvoljeni kot predstavniki le člani KMP.
2.	Najvišji organ KMP je letni ®bčni zbor kluba, ki mora biti Inkrat v koledarskem letu,
ir 3. Delo KMP med dvema ob-jli [hima zboroma vodi upravni odbor kluba.
4. Upravni odbor sestavlja 'kijmanj 5 članov, ki so voljeni **a tajnih volitvah na občnem
II. DELOVNI PROGRAM KPM
Delo KMP se bo odvijalo v glavnem v treh interesnih skupinah.
1.	Reševanje gospodarskih in ekonomskih vprašanj.
2.	Sodelovanje mladih proizvajalcev pri upravljanju podjetja.
3.	Izobraževanje mladih proizvajalcev.
L Reševanje gospodarskih in ekonomskih vprašanj
a) Klub mladih proizvajalcev bo formiral skupine, ki bodo na diskusijskih sestankih in na samem delovnem mestu razpravljale o problemih organizacije proizvodnje, o tehnološkem postopku, o ekonomičnosti proizvodnje ter o rekonstrukcijah in razširitvah že obstoječih obratov.
d) Člani KPM si bodo morali boriti za takšne odnose v obratih, ki bodo najbližji odnosom v resnični socialistični družbi.
c)	KMP bo moral razpravljati o delitvi čistega dohodka ter o pravilniku delitve osebnega dohodka.
č) KMP bo moral skupno s TK ZMS reševati socialne probleme mladih proizvajalcev.
d)	Člani KMP se bodo morali prizadevati za čimbolj šo higiensko tehnično varnost pri delu.
2. Sodelovanje mladih proizvajalcev pri upravljanju podjetja
Igranje kart in še kaj
no. V mesecu juliju letošnjega leta so bile prepleskane vse sobe, hodniki in sanitarije, vendar, če jih zdaj pogledamo se v nekaterih prostorih zelo malo pozna. Tu se predvsem umaže s kuhanjem v sobi, z otipavanjem zidov z umazanimi rokami, razmetavanjem raznih odpadkov.
Večkrat smo se že pogovarjali o ureditvi naše okolice samskih provizorijev; imamo že tudi zakoličeno, kje naj bi bilo igrišče
Tudi mladina je razpravljala o osnutku statuta
Tovarniški komite ZMS je v preteklem mesecu organiziral dve razširjeni seji TK ZMS z mladimi komunisti in predsedniki obratnih mladinskih aktivov, na katerih je razpravljal »osnutku Statuta podjetja.
V plodni razpravi smo predelali osnutek Statuta in dali nanj kritične pripombe ter predloge na nekatere člene Statuta. Vse zbrane pripombe pa smo posredovali centralni komisiji za pripravo Statuta, ki se je žal do 20. novembra sestala samo enkrat (zakaj?).
Naša osnovna konstatacija je bila, da osnutek statuta preveč načelno obravnava posamezna vprašanja, da v njem ni jasno
Sodobno dalo dokumentacije
za odbojko, zelenice z drevesi, razne poti in drugo. Nekateri stanovalci so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom in pokazati, da ljubijo tudi lepoto. Seveda, če hočemo vse to uresničiti nam je potrebno v prvi vrsti orodje, razni prevozi, gramoz, leš in pesek, kar pa kljub dobri volji nismo uspeli dobiti. Potrebne so nam tudi klopi pri domovih tako, da lahko človek malo posedi na soncu in zraku.
izražena perspektiva kadrovsko politike, premalo je izražena vloga samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in nazadnje — če hočemo — dajanje prevelikih kompetenc glavnemu direktorju, premalih pomočniku glavnega direktorja itd.
Prav tako smo izvolili predstavnike mladinske organizacije v komisije za sestavo Statuta pri ekonomskih enotah in se dogovorili, da bomo mi mladi aktivno sodelovali v razpravah o osnutku Statuta v ekonomskih enotah.
Ker je interes vseh nas, mladih proizvajalcev, da si v Statutu zagotovimo svojo perspektivo, zato tudi aktivno sodelujemo pri sprejemanju statuta.	V. S.
Že v zadnji številki »Cinkar-narja« sem pisal o počitku in zadovoljstvu stanovalcev v samskih provizorijih. Ker imamo v zadnjem času zelo polne sobe s posteljami, v nekaterih sobah tudi po dvanajst postelj, je potrebno, da imajo stanovalci pravilen odnos in obzir drug do drugega, zlasti še zaradi različnih izmen po naših obratih. Kljub pogostemu opozarjanju se še vedno v nekaterih sobah pojavljajo kvartači, ki igrajo za denar, pri čemer ne motijo samo ostalih in delajo nemir, ampak še vse nekaj drugega. V naše podjetje prihajajo vedno novi delavci, istočasno tudi v samski dom. Ti novi delavci nimajo denarja za preživljanje, ampak dobijo od sindikalne podružnice po nekaj tisočakov, da se preskrbijo za določen čas, dokler sami kaj ne zaslužijo. Bili so primeri, ko so ti »kvalificirani« kvartači dobili v svojo sredo novinca in ga ogulili do zadnjega dinarja tako, da ni imel več za kruh. Zdaj si pa zamislimo, kako se bo takšen človek obnašal na delovnem mestu?
Upravni odbor podjetja je na svoji seji sprejel sklep in dopolnil hišni red s tem, da se kvar-tače takoj odpusti iz samskega doma. Nujno je, da takšne in podobne pojave vsi skupaj preganjamo in podučimo naše delavce ter opozorimo na posledice, ki lahko nastanejo. Posamezni tovariši nimajo pravilnega odnosa do splošnega ljudskega premoženja, ne pazijo na čistočo, delajo škodo na raznih delih pohištva, po zidovih in podob-
a)	Vse člane KMP bomo seznanili s pomenom decentralizacije samoupravljanja.
b)	Pred sestanki organov upravljanja bomo sklicali sestanek KMP, kjer bomo razpravljali z mladimi člani samoupravnih organov, o vprašanjih, ki se bodo obravnavala na sejah teh organov ter v zvezi s tem dajali predloge kluba o določenih vprašanjih.
c)	Člani KMP bomo sodelovali na sejah organov upravljanja.
č) Truditi se bomo morali, da se bo upravljanje čimbolj približalo neposrednim proizvajalcem.
d)	Iz vrst članov KMP bomo predlagali kandidate za nove volitve v organe upravljanja.
e)	Prizadevati si bomo morali, da se bo čimveč mladih upravi jalcev udeležilo seminarja za člane DS in UO.
3. Izobraževanje mladih proizvajalcev
a)	KMP si bo moral prizadevati, da bo čimveč mladih proizvajalcev dobilo kvalifikacije na tečajih.
b)	Klub mladih proizvajalcev bo organiziral strokovna predavanja in predavanja o najnovejših tehničnih dosežkih.
c)	Organizirali bomo ekskurzije v sorodna nodjetja, prav tako pa bomo sprejemali ekskurzije KMP iz teh podjetij.
č) Ekskurzije v sorodna podjetja bomo izkoristili tudi za posvetovanja o delu KMP z obiskanim KMP.
V tem programu smo skušali zajeti najvažnejše naloge KMP. želimo, da vsi, ki želijo postati člani KMP že pred občnim zborom pregledajo program, pripravijo dodatne predloge ter jih predložijo TK ZMS ali pa, da sprožijo razpravo o njih na občnem zboru kluba.
TK ZMS želi, da se v KMP vključi čimveč mladih proizvajalcev, da bomo vprašanja in probleme, ki smo jih nanizali, reševali v širšem kolektivu.
Predvsem želimo sodelovanje neposrednih proizvajalcev, mladega tehničnega kadra in mladih članov organov upravljanja.
TK ZMS
Letos je bila pri razvojnem inštitutu ustanovljena dokumentacijska služba, ki luna v svojem sklopu tudi strokovno knjižnico. Že vse leto knjižnico urejamo po modernih bibliotekarskih principih. Knjige inventariziramo, katalogiziramo, klasificiramo, signi-ramo .in jih postavljamo na police po strokah po mednarodni decimalni klasifikaciji. Mednarodna decimalna klasifikacija (MDK) je sistem, kjer je vse znanje urejeno v deset glavnih skupin od 0 do 9; vsaka od teh skupin se zopet deli na nadaljnjih deset itd. Razvila se je iz decimalne klasifikacije, ki jo je leta 1876 izdelal ameriški 'bibliotekar Mel-vil Dewey, v začetku 20. stoletja so jo pa v Evropi razširili in izpopolnili. Tako je nastala mednarodna decimalna klasifikacija, ki še danes ni dokončna, temveč se razvija vzporedno z razvojem znanosti in tehnike. Vpeljana je skoraj po vsem svetu. Tudi v Sovjetski zvezi so jo prevzeli in od leta 1963 ima vsaka njihova
knjiga že klasifikacijsko številko ipo MDK. Tudi precej revij ima za svoje članke MDK številko: pri nas Tehnika, Nova proizvodnja, Elektrotehniški vestnik, pa tudi večina nemških revij.
Doslej ima naša knjižnica inventar,izirnnih skupno 4330 knjig in periodik. Od tega je 1100 letnikov strokovnih revij, ostalo so pa knjige. Definitivno obdelanih, se pravi, tudi katalogiziranih in klasificiranih, pa je skoraj 2000 knjig. Razen avtorskega kataloga. kjer so knjige urejene po abecedi avtorjev, imamo tudi sistematski katalog po MDK.
Ker imamo knjige po policah urejene po strokah, si vsakdo lahko sam poišče knjige s tistega področja, ki ga zanima.
Vemo, da knjige, ki jih imamo zdaj v knjižnici, niso ves fond, ki je v cinkarni. Skoraj 500 jih je še raztresenih po obratih. Zato hi prosili, da tudi te knjige
dobimo čim prej v knjižnico, da jih obdelamo. Potem jih interesentom seveda zopet takoj vrnemo.
Kot že rečeno, imamo inventa-riziranih 1100 letnikov strokovnih revij in časnikov. Letos dobivamo okrog 140 revij; od tega je 60 inozemskih. Ker je pri tolikšnem številu revij nemogoče, da bi jih posamezniki pregledali, smo sklenili, da bodo strokovnjaki, seveda vsak za svoje področje, pregledovali revije in izdelovali kratke anotacije člankov, ki so v direktni ali v indirektni zveza s problematiko proizvodnje v cinkarni oziroma z njenim perspektivnim razvojem. Na ta način si bomo ustvarili kartoteko člankov iz revij, ki jih mi dobivamo in ki so važni za cinkarno.
Druga naloga pa je ureditev kartoteke iz Jhiltena dokumentacije, ki ga izdaja jugoslovenski centar za naučnu i tehničnu do-kumentaeiju. Že zdaj obsega ta naša kartoteka več kot 4000 list-
kov. Seveda je tudi ta kartoteka urejena sistematsko po MDK.
Naslednje naloge, ki nas še čakajo, so pa ureditev prospektov, fotokopij, ki jih je tud.i že precej in mikrofilmov, ter sistematsko zbiranje in urejanje standardov in patentov.
Za vse to pa nam je seveda že začelo primanjkovati prostora. Tako na primer že zdaj ne moremo imeti na policah postavljenih vseh revij, ki j.ih imamo. Zaradi tega pa je tudi preglednost slabša. Upamo, da bomo kmalu dobili še kakšen prostor, kjer bi postavili takoimenovani arhiv. Tja bi prenesli, seveda tudi strogo po strokah, da se lahko najdejo, starejše knjige in revije, ki se malo ali pa mogoče sploh več ne rabijo. Vendar bi bilo te publikacije škoda zavreči, ker se v njih verjetno najde marsikaj zanimivega iz cinkarne npr. v Chemiker-Zeitung, ki j* imamo od leta 1885 naprej.
Cepljenje proti gripi
Tovariši iz obratov so kar pridno nastavljali svoje noske
Naše podjetje je v sodelovanju z obratno ambulanto tudi letos pristopilo k cepljenju proti gripi. Cepivo je domač proizvod. Cepljenje se mora opraviti 3-krat, reakcij po cepljenju praktično ni. Udeležba na cepljenju je žal pomanjkljiva. Izostanek posameznika lahko škodi le njemu samemu v primeru, če bi nastopila epidemija tega obolenja.
Spoznajmo naše
POMEN RETORT PRI PRIDOBIVANJU CINKA
Retorta je najbolj občutljivi del destilacijske peči. V njej poteka glavni proces pridobivanja cinka iz aglomerata, kateri se z dodatkom reducenta — antracita polni v retorto.
Retorte se izdelujejo v omejeni obliki <in velikosti. Velikost je odvisna od načina ogrevanja, dolžina pa od vrste peči. Upoštevati pa je treba tudi material iz katerega je retora -napravljena, namreč čim daljša je retorta, tem bolj je v sredini obremenjena. Tudi presek retorte je omejen in od-predvsem od toplotne prevcdno-visen je prdvsem od toplotne prevodnosti in reproduktivnosti šar-že. V splošnem poznamo tri tipe različnih presekov:
1.	belgijske retorte,
2.	ruske retorte,
3.	poljske retorte.
Pri nas v topilnici in tudii največ v Evropi rabimo ruske retorte, bi so po obliki in merah nekako v sredini med belgijskimi in (poljskimi retortami- Te retorte imajo ovalen presek, dolžina retorte je 1,85, m višina 35 cm, širina 24,5 cm.
Zelo pomembna je tudi debelina sten retort, ker na dovod toplote v saržo močno vpliva tudi sposobnost prepuščanja toplote same retorte.
Samotni material zelo slabo
prevaja toploto. Pri Samotni re-tori, ki ima steno 2 cm potrebujemo 7 krat daljši čas, da pride enaka količina toplote na saržo, kot 2 cm debeli železni plošči. Za to bi najbolj odgovarjale železne retorte. Na žalost železnih retort ne moremo uporabljati, ker ne odgovarjajo ostalim zahtevam, kot so odpornost proti ognju in mehanska vzdržnost pri visokih temperaturah, kakor tudi proti nagrizu. Težimo za tem, da ima retorta čim tanjše stene, da je tem boljša toplotna prevodnost. Vendar pri takšnem stanjševa-nju naletimo na oviro: retorta v peči je močno obremenjena zaradi teže sarže in lastne teže in zaradi pretankih sten ne bi vzdržala ampak bi se prehitro posušila. Cim težji je vsip, tem večja mora biti mehanska odpornost retorte in tem debelejše morajo biti stene.
V keramiki kjer izdelujemo retorte, se kot surovina uporablja visoko ognjestalna glina, šamot in koks. Za izdelavo retort ne moremo uporabljati same gline, Iker se ta pri sušenju preveč krči, zato se v zmes za izdelavo retort dodaja šamot v obliki ostrih zrn, ki se pri sušenju ne krči. Posamezna šamotna zrna veže med seboj plastična glina. Poleg šamota se dodaja vezilni glini še zmleti koks, ki poveča toplotno prevod-
O
NEKATERIH PROBLEMIH S PODROČJA
*
DRUŽBENEGA STANDARDA
(Nadaljevanje s 1. strani)
ce, da si na ta način pridobijo čimprej stanovanje. Popolnoma jasno je, podjetje niti sedaj niti v prihodnjih letih ne bo imelo na razpolago tako velikih sredstev, da bi lahko v celoti iz skladov gradili vsa stanovanja, ki so nam potrebna in je zato privatna iniciativa več kot nujna.
Drug problem, ki je po našem mnenju izredno pomemben in ki ga moramo odločneje in hitro reševati je prehrana članov kolektiva. Sedanja provizorna kuhinja lahko maksimalno daje do tisoč obrokov dnevno, v letošnjem letu pa smo te kapacitete močno presegli, saj v zadnjem ča-supripravljamo v podjetju že do 1.500 obrokov dnevno. Tak interes članov kolektiva za topli obrok je vsekakor izredno pozitiven. Odpira pa nov problem, kako urediti kuhinjske kapacitete, da zadovoljimo vse člane kolektiva, ne samo danes, ampak tudi jutri. V najkrajšem času predvidevamo delno rekonstrukcijo kuhinje, s tem, da bi uredili priročna skladišča, pripravljalnico hrane in seveda kar je najvažnejše, zagotoviti moramo stalno čisto vodo, ki nam je sedaj močno primanjkuje in jo moramo prinašati iz spodnjih prostorov, to je iz kopalnice v kemičnih obratih. Pri reševanju tega problema pa ne moremo mimo dejstev, da je že sedaj v podjetju veliko delavcev, v prihodnje pa jih bo še več, ki bodo želeli in rabili hrano v samem podjetju, zlasti pa oni z nižjimi prejemki, ki jim bomo morali omogočiti celotno prehrano po regresni ceni. Z ozirom na večanje števila interesentov toplega obroka, ki jih bo v naslednjih letih še vedno več in pa z ozirom na to, da bomo morali skrbeti tudi za druge obroke vedno številnejših interesentov, moramo razmisliti in v najkrajšem času odločiti o dveh vprašanjih. Ali bomo koristili kapacitete Samopostrežne restavracije, kar nam bo podražilo tople obroke za ca. 50 do 40 % ali pa pristopiti k pripravam in zgraditi lastno restavracijo, ki bo nudila kvaliteten topli obrok, kakor tudi kosilo in večerjo po regresni ceni za one delavce, ki nimajo drugih možno-
obrate
nost in kemično obstojnost mase. Sestav retortne mase zavisi od kvalitete gline in šamota ter predvsem od vrste koncentratov, ki se predelujejo v retortah (kisle, bazične žlindre). Običajno pa se uporablja sledeča približna sestava:
45 — 55 % ognjestalne gline
35 — 45 % šamota
15 — 25 % koksa
Glina, ki se uporablja za izdelavo retort mora imeti poseone kvalitete, zaradi izpostavljenosti retort najrazličnejšim vplivom. Poleg vseh drugih lastnosti, ki se zahtevajo od ognjestalnih glin je pomembno zmehčišče in plastičnost gline. Gline, ki se uporabljajo za izdelavo retort ne smejo imeti zmehčišče izpod 1580° C, ker vemo, da temperatura v destilacijskih pečeh naraste včasih tudi do 1350° C .Retorte so pri tako visoki (temperaturi še izpostavljene mehanskim obre-nitvam, ki znižujejo zmehčišče.
Ognjestalna glina ima običajno večje količine vode, zato se pred uporabo suši v posebnih tunelskih sušilnicah. Po sušenju se glina zmelje v posebnem centrifugalnem mlinu do debeline zrn izpod 1 mm nakar se vskladišči v nicami.
Samot, ki ga dobimo iz pol-mastnih ali pusitih glin z žganjem v posebnih pečeh, prav tako zmeljemo v centrifugalnem mlinu do debeline zrn 1 — 4 mm. Kvaliteta šamota je tem boljša,
sti ali pa so njihovi zaslužki taki, da ne morejo koristiti dragih uslug gostinstva in seveda onih, ki bodo z ozirom na nadaljnjo organizacijo dela v podjetju morali po krajšem odmoru zopet nadaljevati z delom. Na vsak način bo potrebno zagotoviti kapacitete za okroglo 3000 toplih obrokov in najmanj 1000 ali morda še celo več kosil oziroma večerij. S tem v zvezi bomo morali ustvariti novo sodobnejšo organizacijo, ki bo sposobna reševati vse te probleme.
Sedanji dve okrepčevalnici za sedaj zadostujeta, vendar v perspektivi nova okrepčevalnica v OOB pod sedanjimi pogoji ne bo zmogla vseh uslug in bo tudi potrebno misliti na povečanje teh kapacitet. Z ozirom na zdravje našega delavca in interes podjetja, da jačamo kapacitete okrepčevalnic, ampak nasprotno, da povečamo kapacitete kuhinje toplega obroka, saj je več kot na dlani, da je kvalitetna topla hrana neprimerno boljša kot hladna. Sicer pa ne moremo mimo želja članov kolektiva, ki si želijo malice v okrepčevalnici, četudi je nekoliko dražia kot je topli obrok. Glede toplega obroka menimo, da bo potrebno v najkrajšem času rešiti vprašanje cene, ki sedaj ne ustreza in bomo morali od sedaniih 86 din verjetno precej zvišati ceno, saj so se v letošniem letu močno zvišale cene skoraj vsem artiklom razen krompirju jn nekaterim vrstam zelenjave.
V tem članku smo samo nakazali nekatere probleme s področja družbenega standarda, ki so seveda mnogo širši kot jih^ trenutno obravnavamo. Razmišljati bo treba v prihodnje tudi o naših problemih prevoza, z ozirom na zdravje delavcev, dalje o rekreaciji v širšem smislu, ker se nam zdi, da sedanje oblike in načini oddiha ne ustrezajo v celoti, zlasti pa bo treba razmišljati o povečanju kapacitet lastnih počitniških domov, da si na ta način zagotovimo boljše možnosti zamenjave v času in kraju, ki nam najbolje odgovarja.
Menimo, da bi v smeri razvijanja športne dejavnosti, zlasti sindikalne organizacije lahko storile mnogo več, saj imamo v pod-
čim manj je v njem primesii predvsem pa železa, ki pospešuje na-griz retort.
Koks, ki ga uporabljamo za zmes retort je takolmenovani livarski koks, ki je gost in čim manj prozoren. Livarski koks se najprej posuši nato pa zmelje v krogljičnem mlinu do debeline zrn izpod 1 mm. Koks se daje v zmes za izdelavo retort zato, da poveča odpornost proti ognju izboljša prenos toplote in poveča odpornost proti kemičnem nagrizu sten.
Ko so surovine — glina, šamot in koks — pripravljene v bunkerjih, se pristopi k mešanju v ■točno določenem procentualnem razmerju. Surovino tehtamo z avtomatskimi tehtnicami, posebne naprave dozirajo material na te tehtnice in z njih pada material na transporter, ki prenaša glino, šamot in koks v mešalec, kjer se zmes dobro premeša v suhem stanju. Ko pride zmes iz mešalca, ki samostojno pada v gnetilec se navlaži. Iz gnetilca se stiska zmes v obliki »bal«, ki jih razrežemo in transportiramo v posebne bunkerje, kjer poteka zorenje — maukanje 14 — 20 dni. Zelo je pomembno, da je čas zorenja čim daljši, ker se pri tem ponovno poveča plastičnost zmesi, kar je predpogoj za uspešno stiskanje retort.
Zorenje si razlagamo tako, da se vlaga zelo enakomerno poraz-deli v zmesi pri čemer se izpodrine zrak, ki je prišel med gnetenjem v maso.
Ko se zorenje zmesi konča, se iz nje izdelujejo retorte. Zmes se s posebnim elevatorjem dvigne v
jetju zaposlenih več sto mladih
1 1. ! 2 .11 .... .1 ..1„ 1 ■
ljiuli, ki bi rudi sodelovali v do-
ločeni športni dejavnosti, se n® ta način bolj vključili v cinkar-niško življenje in bi to tudi morda vplivalo na zmanjšanje flub' tuacije, ki je iz leta v leto večja in za zdaj še ni rešitve, ki bj zagotovila boljše uspehe Pn zmanjšanju fluktuacije.
Nekaj misli ob koncu poslovnega leta
(Nadaljevanje s 1. strani)
izkušenj za ves naš kolektiv kajti izgradnja teh novih objektov zahteva od slehernega člao* našega kolektiva veliko prizao® vanja in iznajdljivosti. Velik* pomanjkanje delovne sile, ^1,8 kar smo naleteli že v tekoče® letu, bo v prihodnjem letu zaradi take gradnje še mnogo večja
Zaradi tega bo potrebno a n gazi-večje število naših ljudi
rati čim .	.,---_---------- .
poleg proizvodnje tudi za nov® investicijsko izgradnjo.
Poleg tega bo za to gradite!
potrebno osigurati zadostno število sposobnih kadrov, kvalificiranih in visoko kvalificirani!1 delavcev, tehnikov in inženirje* * * * v> ekonomistov in drugih, ki so *• to potrebni. To vprašanje je sigurno prav tako pomembno, kakor je pomembna sama izgradnja. Precej sredstev bo moral kolektiv dati za rešitev vseh ten kadrovskih problemov. P°'®" rednega šolanja, tečajev in sto; pendi i pa moramo zagotoviti tudi potrebno število stanovanj, tak® družinskih, kakor samskih, k®1” I samo na ta način bomo lahk pritegnili potrebni kader.
To so v glavnem naloge, katere nas čakajo v prihodnjih letuj ampak le na ta način bomo ’ stanju, da skupni dohodek večamo letno za ca. 4 milijarde dinarjev, da temu primerno P®" večamo naš izvoz ter da na ‘ način izgradimo v dobi 7-letneŽ* piana veliko oodietie s sodečimi napravami v ponos socialističnemu »Cinkarnariu« in v pon® naši socialistični domovini.
Ing. Drago ček
viseči gnetilec, ki se nahaja ® prostoru, kjer stiskamo retort; Viseči gnetilec ponovno maso tisne v obliki krogle z premerom 60 cm, takšen valj je pripravi)01 za stiskanje retort.	.	.
Kako stiskamo in izoblikujem retorte?
Za stiskanje retort. uporabi)® mo hidravlično stiskalnico, ® kateri dosežemo pritisk 150 atu Hidravlična stiskalnica sesW iz votlega valjka v katerem 8 nahaja matrica, ki daje zunatoJ obliko retorti, patrtca pa daJ^ notranjo obliko retorti. Poleg t® ga je še okoli patrice bat, ki ^ ska retorto iz stiskalnice.
Ko namestimo valj — balo z®1 si — v cilinder stiskalnice ) patrica in bat v spodnjem de stiskalnice, pokrov stiskalnice zapre, nato spravijo stiskalu1
v tek. Patrica in bat se začne1 pomikati proti vrhu in maso s skata k pokrovu stiskalnice, r1 tisk, ki nastane, znaša 150 atu Ko pride patrica do vrha se sp0®, nji bat ustavi in ne gre več h® vzdol. Pri tej fazi je dno reto®?
d><
iiv
Te
“g fr a.
T
*ec
t>re
'uj,
tijc
lel
jih
Uti
T
*ag
T
»C
r
ban
&os
«ij<
*tr<

lazi je ano , gotovo, odpre se pokrov stiskal®. in spodnji bat začne stisk®^
ce lil	ra, tablic ------t,
zmes proti vrhu, *ki istočasno o likuje zunanjo in notranjo str retorte. Na ta način iztisnemo 1 . torto iz stiskalnice. Pri doloie dolžini jo odrežemo z napeto co. Dobre retorte nato transp®'.
tiiramo v predsušilnice ali v 8 Silnice, kjer se jih predsuši. roma suši.	u«
Kako mora potekati susem
retort?	ha-
V izoblikovani retorti se oa ja 15 — 20 % vlage. Ce bi tak . (Nadaljevanje prihodnj1”
ton
lok

mladih i v do-se na inkar-li inor-3 fluk-» večja ki bi e P«
dektBi objek-i član« ri/.ad(' Velik«
ile, n®
■koče® zaradi več|f angažj; h ljudi a no'v0
Nagraditev tovarišev, ki so sodelovali v nagradnem natečaju v mesecu racionalizacij
V prejšnji številki »Ginkar-«arja< smo opisali nekaj predlo-’ov, ki so jih poslali naši sode-«vci na razpis meseca racionalizacij. V času razpisa, ki je ■lajal 2 meseca (julij, avgust), ie 21 tovurišev nušega podjetja, Predložilo 43 predlogov. Centralni delavski svet je od 43 predlo-{ov, 28 predlogov sprejel, 18 tovarišev predlagateljev bo prejelo denarne nagrade.
Kdo so predlagatelji in nagrajenci?
Tovariša Krsmik Milana, delavca v valjarni je CDS nagradil z 10.000 din za predlog, da bi re spojni vložki na blok progi zdelovali iz dveh kosov. Takšna delava vložkov bi omogočila itrejšo zamenjavo obrabljenega la vložka. Zastoj, ki nastane jpradi zamenjave vložka, bi se
tč
zc
radite* no šte-/alifici' ciranib ;nirj«v> i so z® 3 je sirno, ka-izgrad-moral seh te® Po’e< in šti; iti tud'
e, katf h leti« iomo i k več* rde di-•no Pf i na t® letneg®
ialistid-v potio'
d.
2o Ceh
ahaja v retort& našo bc emerop* pravlj0®
ikujeiU®
čutno skrajšal.
Tovariš Bračun Štefan, delavec valjarni je predložil dva predloga. S prvim predlaga zamenja-*o dvokolesnih vozičkov za pre-*oz platin v valjarni, s štirikolesnimi. Štirikolesni vozički so 'eliko varnejši za prevoz. Z drugim predlogom pa predlaga, da se odpiranje »Škarij« (obrez Platin) poveča saj za 10 mm. S ■em bi se delo na Škarjah pospe-ilo in olajšalo.
Centralni delavski svet je oba »edloga usvojil, tov. Bračuna pa [Agradil z 10.000 din.
Tovariš Turnšek Branko iz “brata cinkovega belila je pred-Wal, da se mešalec, oziroma za-«oj za mešanje belila poglobi '8 približno 80 cm. S to .poglobitvijo bi odpadlo dviganje zali fak" I ""jev z belilom, ki tehtajo tudi J,1’katt> P 150 kg.
'lahko Centralni delavski svet je Predlog sprejel kot izvedljiv, ov. Turnška pa nagradil z 10.000 dinarjev.
Tovariš Brumec Slavko — “Jojster v mehanični delavnici uOB je predložil načrt za izdelavo nove sušilnice za sušenje tekačici rdeče 6R barve v obratu “rganskih barvil. Z izdelavo te eči bi se proces sušenja precej -boljšal, poleg tega je pa zmog-ivost sušenja veliko večja, od rejšnjega načina. CDS je pred-«g sprejel, tov. Bruinca pa nasadil s 50.000 din.
Tovariš Mlakar Martin, delaje iz OOB je predložil več Predlogov, ki pa večinoma opišejo pomanjkljivosti organizacije dela v obratih. CDS je sprejel več njegovih predlogov, ki iih pa mora izvesti obratovod-•tvo.
Tov. Mlakar Martina je CDS “agradil s 15.000 din.
Tovariš Motoh Vinko, delavec I OOB je predložil tri predloge. * prvim predlaga, da se za črpanje solne kisline nabavi prenosna črpalka. Sedaj kislino no-'ijo v balonih v drugo nad-'troipje, da jo potem lahko sifo-"izirajo v kameninaste lonce.
K>rablja’ nieo, h®
L 50 aftiU
sestop erem s.e zunahJ® pa da) 'oleg t®*
:, ki * j-
alo zfljf linice f,
;m da'
linice ® skalni«® začne)® našo s1!' rice.
150 atlase sp0®' več h®’
) retort® itiskaluJJ stiskaj asno ob'
,ja stra® nemo r* doloieu; apeto .ransp0)’
tli v sl iuši. o®
sušenj*
•Ctak? hodnji*'
Delo je težko in precej nevarno.
Z drugim predlogom predlaga, da se na delovnem mestu, kjer se črpa žveplena kislina, montira daljinsko stikalo. S tretjim predlogom predlaga tesnejšo povezavo AZO II. oddelkom. CDS je prvi in drugi predlog sprejel, tretji je pa neizvedljiv, ker sta stavbi AZO I in AZO II preveč oddaljeni druga od druge.
Tov. Motoha je Centralni delavski svet nagradil z 10.000 din.
“Tovariš Omersel Franc, HTV tehnik iz kemije I. je predložil dva predloga. S prvim predlaga izdelavo krožne žage za izrezovanje pokrovov, ki se rabijo za embalažo. Z drugim pa predlaga izdelavo valjev, s katerimi bi lahko veliko hitreje izdelovali strešnike. CDS je prvi predlog sprejel. Poizkusi naj se, če je mogoče tako izrezovati pokrove. Izvedba drugega predloga bi bila zelo draga, strešniki pa na trgu niso iskani.
Centralni delavski svet je tov. Omersela nagradil za oba predloga z 10.000 din.
Tovariš Komerički Stane, mojster na PIK-u. Na njegov predlog je bila izpustna cev, ki vodi iz pečice v horizontalni transporter pri FS pečeh, izdelana iz dveh delov, kar omogoča nihanje materiala pri večji temperaturni razliki. Pred tem, ko je bila cev izdelana iz enega kosa, so zvari med pečico in ispustom pogosto pokali. Sedanja izvedba se je pokazala za brezhibno.
CDS je tov. Komerički Staneta nagradi! s 16.000 din.
Tov. Skale Viktor, tehnik v topilnici je predložil 2 predloga. S prvim predlaga mehanizacijo odvoza katrana na aku-vozičku. Z njegovim predlogom bi to delo opravila 2 delavca. Drugi njegov predlog pa je, da se izdela voziček za prevažanje retort in temper peči do destilacijskih peči.
ODS je oba predloga sprejel, tov. Skaleta pa nagradil z 20.000 din.
Tovariš Mlakar Andrej, vodja izmene v OOB je predložil načrt in izdelal miniaturni mlin-dro-bilec za mletje oziroma drobljenje Tobacid rdeče 6B barve. S tem drobilcem bo mletje barve boljše in hitrejše.
CDS je predlog sprejel, tov. Mlakarja pa nagradil z 20.000 din.
Tovariš Dorn Franc, strojni tehnik na PIK-u je predložil več predlogov, ki so pa bili izvedeni še preden je bil razpisan mesec racionalizacij. Prvi predlog je bil nakladanje praženca v vagone s transporterjem. Drugi Dredlog: po njegovem načrtu so se doma izdelale elektromagnet-ske zaklopke, ki regulirajo pulpe v peč. Izdelanih je bilo 10 zaklopk, pri desetih doma izdelanih zaklopkah se je prihranilo preko 400.000 din. Pred tem smo jih uvažali.
Hnogi sino radovedno opazovali dim, ki sc je valil iz dimnika te lokomotive. Eni so ugibali zakaj, drugi pa koliko časa se bo še kadilo. Sklenili smo, da bomo najboljši podpis k tej sliki nagradili
s 1000 din.
CDS je tov. Doma nagradil s 50.000 din.
Tovariš Rozman Franc, varilec svinca na PIK-u je še pred razpisom izboljšal več naprav na novi žvepleni kislini. V pralnem stolpu je zamenjal razpršilec iz gume s svinčenimi. Razpršilci iz gume so zdržali nekaj mesecev, izdelani iz svinca pa bodo zdržali najmanj 2 leti. Isto je napravil z razpršilci na vstopu v I. pralni stroj. Tretje kar je izboljšal je bilo dno pri elektrofiltru. Za vse tri izboljšave ga je CDS nagradil s 15.000 din.
Tovarišu Ocvirku Jožetu, mehanična delavnica, je uspelo, z mazanjem jeklenih vrvi na dvigalih z lanenim oljem, podaljšati življenjsko dobo teh vrvi za najmanj 6-krat. Prej so te vrvi zdržale 4 mesece, sedaj pa že držijo 26 mesecev.
CDS je tov. Ocvirka nagradil s 16.000 din.
Tovariš Zajc Vlado, glavni energetik, je predložil tri predloge. S prvim predlaga mehanizacijo valjanja pločevine na fini progi v valjarni, avtomatsko dviganje miz in potiskanje pločevine med valje. Drugi predlog je izvedba signalizacije pregretja ležajev na valjčnih progah v valjarni in tretji predlog: mehanizacija zbiranja katrana.
Centralni delavski svet je drugi in tretji predlog sprejel. Prvi predlog pa poslal v študij strojni tovarni Trbovlje, kjer imajo tozadevne strokovnjake.
Tov. Zajca je za ostala dva predloga CDS nagradil s 30.000 din.
Poleg omenjenih tovarišev je CDS nagradil še štiri tovariše, katerih predlogi so ali neizvedljivi ali pa so o njih razpravljali še predno je bil razpisan nagradni natečaj.
Za idejo, oziroma za trud pri izdelavi predloga so bili nagrajeni s po 5000 din tile tovariši:
Rojnik Martin, mehanična delavnica; Jančigaj Janez, priprava dela — na'bava; Ramšak Ivo, priprava dela in Šafarič Štefan, novi litopon.
Vsem nagrajencem in tudi onim, ki nagrade niso dobili, se Centralni delavski svet za sodelovanje v mesecu racionalizacij najlepše zahvaljuje.
Hvala prijatelji!
Prijetno sem bil presenečen, ko so me pred tedni nekateri tovariši povpraševali, če res gradim hišico v cinkarniškem stanovanjskem naselju v Selcah in mi ponudili svojo pomoč pri delu. Nekdo med njimi mi je celo rekel: »Slišal sem, da je menda glavni direktor rekel češ, sedaj se bo vsaj videlo koliko ima kdo prijateljev. Ne boj se. Kar se prijateljev tiče, ne boš zadnji med tistimi, ki grade v Selcah«. Samo povej, kdaj bo treba zagrabiti.
In res. V nedeljo, 24. novembra se je na gradbišču, kjer je bilo treba zabetonirati temelje, kar trlo prostovoljcev. Navsezgodaj, še bolj točno kot na »šiht« je prišlo 10 prijateljev. Videl sem že delovno vnemo, toda take še ne. V pičlih štirih urah smo izdelali 270 samokolnic betonske mešanice in jo zabetonirali v temelje skupno s 6 m5 kamenja. Organizacija dela je stekla kar sama: prinašanje vode iz oddaljenega jarka, dovoz gramoza, kamenja in cementa, mešanje, odvoz in vsipavanje v temelje, polaganje kamna, nabijanje itd. In poleg vsega prešerne šale, smeh in zdravice, čeravno včasih nekoliko robate, vzpodbude na račun »pisunov«.
Hvala vam prijatelji in le še pridite na pomoč. Tudi jaz ne bom izostal, kadar bo treba poprijeti pri vas.
Ivo Svetličič
Kako smo praznovali Dan republike
Izvršni odbor SPC je pripravil v prostorih Samopostrežne restavracije v Gaberju svečano proslavo v počastitev Dneva republike. Direktor kadrovskega sektorja, tov. Karlo Sagadin, je zbra-nim spregovoril o pomenu praznika in o delovnih uspehih, ki jih je dosegel naš kolektiv v letošnjem letu. V sporedu so sodelovali godba na pihala »France Prešeren« iz Celja, ki je zaigrala venček partizanskih in narodnih pesmi, Komorni zbor iz Celja pod vodstvo tov. profesorja Egona Kuneja in član SLG Celje, tov. Janez Škof z recitacijo »Tito«. Po svečanem sporedu je nastopil zabavni orkester pod vodstvom Edija Goršiča in znana pevka iz Ljubljane, Barbara Jarc.
Udeležba članov našega kolektiva je bila zares mnogoštevilna kar dokazuje, da si želijo še več podobnih prireditev.
Vsi navzoči so pozorno poslušali recitatorja

Naši upokojenci spremljajo dogodke v našem kolektivu, pa tudi poveselijo se radi z nami
Morda srečanje dobrih prijateljev, ali pa slovo? Prav gotovo je bilo nekaj zanimivega; mogoče stava.
CQ CQ CQ DE YU3XXX - CQ CQ
Takšni bodo prvi znaki, ki jih bo emitirala naša radiooddajna postaja. Po nekajkratnem splošnem pozivu vsem radioamaterjem svetu, bomo dobili prve zveze po etru — dobili bomo prve prijatelje po vsem svetu.
Pred tremi meseci je namreč dobila radio sekcija LT Cinkarne primerne prostore, ki ji omogočajo živahnejšo dejavnost, da bi v nekaj letih radio sekcija postala tako močna, da se bo lahko preimenovala v radioklub s svojo sprejemno in oddajno postajo in raznimi sekcijami.
No pa ostanimo pri stvari takšni, kakršna je. Ker se o tej dejavnosti članov kolektiva Še ni mnogo govorilo, še manj pa pisalo, ne bo odveč kratek opis njenega dela, programa in načrtov za prihodnost.
Takoj po ureditvi prostorov — nekoč jih je uporabljal sindikat
—	sta pričela z delovanjem ru-diotelegrafski in radioamaterski »A« tečaj. Ker zahteva telegrafija mnogo potrpljenja in dobrih živcev, ji je ostalo zvestih le malo privržencev, medtem ko je radiotehnika navdušila in pritegnila predvsem mlajše člane kolektiva. Želeli pa bi, da ibi se vključili v to dejavnost tudi ostali, saj bi to bilo vsem v razvedrilo in kratek čas.
Ker je na razpolago tudi nekaj radio materiala, je zajeto v program tečaja tudi praktično delo. Predvidena je izdelava ma-ketnih izdelkov detektorja, eno-cevnika, usmernika, oscilatorja ipd. Ti izdelki bodo kasneje služili kot učilo. V drugem delu praktičnega dela pa je zajeto ; -meljito popravilo nekaterih pokvarjenih aparatov, ki jih sekcija že ima in pa izdelava oddajnika, s katerim bi se lahko vključili v mrežo radioamaterjev v zveznem merilu. Tedaj bi člani kluba — po statutu Zveze radioamaterjev Jugoslavije (SRJ)
—	izvolili svoje samoupravne organe in se na splošno kot samostojen klub pod pokroviteljstvom LT Cinkarne podrejali statutu in programu SRJ.
Primo predaja pa je ravno ena izmed mnogih dejavnosti radioamaterjev. Posebno zanimivo je tudi »lov na lisico«. Razumljivo, lisica je v tem primeru skrit oddajnik, ki v določenih presledkih emitira posebne znake. Le-te »lovci« lovijo s prenosnimi sprejemniki in posebnimi antenami. Po jakosti signalov »lovec« ugo-
tovi smer od koder prihajajo. Zmagovalec je tisti, ki prvi odkrije skrit oddajnik — »lisico«.
V kolikor je primopredajna postaja dovolj dobra, se lahko klub udeleži prenosa štafete po etru ob dnevu mladosti.
Podobna zanimivost je tudi brezžično upravljanje zvočnih, vodnih ali zemeljskih modelov s telekomandnimi oddajniki in sprejemniki.
Za posebno dobre telegrafiste bodo morda zanimiva QRQ tekmovanja. To so tekmovanja v hitrosti oddajanja znakov Morseje-ve abecede. Vsa omenjena tekmovanja so lahko celo v republiškem ali zveznem merilu.
Ker radio sekcija že ima nekaj aparatur za ozvočenje, se bo
ustanovila ozvočevalna ekipa, ki ibo proizvajala ozvočenja ob raznih shodih in večjih sestankih kolektiva.
Mnoge morda zanima, kako izboljšati sprejem svojega televizorja ali UKV radio uparata. Z osnovami UKV tehnike oz. UKV antenami se bodo lahko seznanili na enem naslednjih tečajev.
Toliko za zdaj, kaj več pa o radio klubu vsak četrtek od 17. do 19. ure. In še radioamaterski pozdrav MNI 73’s ES GB.
Ce želite imeti »sodobno« pokrpano delovno obleko, vam nudi vse usluge naša šivalnica
NOVOSTI IZ NASE KNJIŽNICE KNJIGE:
Apsen B.: Logaritamsko računalo. Za-greb 1962.
Apsen B.: Repetitorij više matematike. I, III. Zagreb 1963.
Bat’ M., G. J. Džanelidze, A. S. KeLzon: Rešeni zatlači iz teorijske mehanike. Beograd 1963.
Bajt A.: Temelji politične ekonomije. Ljubljana 1963.
Bazjanac D.: Tehnička mehanika. I. Zagreb 1963.
Batušič I.: Priručnik za koresponden-ta francuskog jezika. Zagreb 1961.
Blaganjc D.: Angleščina za vsakogar. Ljubljana 1962.
Blaškovič V.: Ekonomska geografija Jugoslavije. Zagreb 1962.
Brazovič Z., R. Horvat, V. Mihaljevlč: Jcdinstveni kontni plan s analitičkom evidencijom za 1963. god. Zagreb 1963.
Chwalla E.: Einfiihrung in die Bau-stutik. Ktiln 1954.
Csikos J.: Gradevni priručnik. II. Zagreb 1963.
Cvetkovič C.: Primenjena geodezija. I. Beograd 1963.
DIN Taschenbuch 19. Materialpriifnor-nen fiir metallische VVerkstoffe. Berlin 1957.
DIN Taschenbuch 20. Mincralol- und Brennsloffnormcn. Berlin 1960.
Dobeic E.:	Temelji knjigovodstva.
Ljubljana 1961.
Dobeic J.:	Eleklrotehnologi ja. Ljub-
ljana 1962.
Domainko D.:	Ekonomika proizvod-
njo u industrijskim poduzečima. Zagreb
1960.
Duboin M. M.: Dictionnaire moderne franeais-anglais. Pariš 1960.
Durr A., O. VVnchter: Ilidraulični pogon na aintnim mašinama. Sarajevo 1960.
Filipovič S., A. Kliment: Dopisivanje n privrednoj praksi. Zagreb 1962.
Friedrich: Tabellcnbuch f ti r die Elek-troteclinik. Leipzig 1961.
Guuss F. G.: Logaritamsko tablice sa pet decimala. Sarajevo 1962.
Goldštajn A.: Pravo medunarodne kupoprodaje. Zagreb 1963.
Grad A.: Učbenik italijanskega jezika. Ljubljana 1963.
Ca urni j S.: Terraička obrada Čelika. Beograd 1962.
Ilagele W.: Zahlen und Buchslabcn in Gleichungcn. Berlin 1960.
Hildcbrand Chr.: Plast© im Bauwescn. Beriin 1960.
Hlitčijev J., M. Vrečko:	Otpornost
materijala. Beograd 1963.
Horvat O.:	Mehanička tehnologija
materijala za gradnja strojev«. I. Zagreb 1961.
Hrastelj T.: Posli v blagovnem pra-metu. IH. Ljubljana 1962.
Jiomlumše
KN | IZNICE
Iliitte. KnJ. I, del II. Beograd 1958. Jankovič Z.: Obrtna sredstva u poslovanju preduzeča. Zagreb 1960.
Jovanovič V.: Osigurnnje u pnvredi. Zagreb 1962.
Johnnidc9 A.: Boje i lakovi. 2. izd.
Zagreb 1960.	...
Juranovič V.: Beton i armiram beton. II/l. Zagreb 1961.	. w t U11
Karlin P.: Nemško pismo. Ljubljana
Katalog pomembnejših inozemskih revij CTK. Ljubljana 1963.
Katalog tekuče strane periodike u bibliotekama Jugoslavije 1957—1961. Beograd 1963.
Ključ za Čelik. Zagreb 1962.
Kolbrunner C. F.: Fundation und Kon-solidation. I—III. Ziiricli 1946-1952.
Kostič V.: Osnovni principi gorenja i gašenja. Beograd 1963.
Kostič V. M.: Betonske konstrukcije. Beograd 1963.
Kraut B.: Džepni strojarski priručnik. Zagreb 1963.
Kučan B.: Priručnik za šifriranje pro* m jena na računima korisnika društvene imovine. Zagreb 1963.
Kurth Fr.: Siahlbau. Berlin 1962.
Lah T., D. Vezjak: Zunanja trgovina. Maribor 1958.
Klingclnberg: Tchnički priručnik. II. Zagreb 1959.
Kirac P.: Priručnik z« korespondente tnlijnnskog jezika. Zagreb 1961.
Lalič A.:	Praktične tablice. Zagreb
1963.
Lovrenovič S.: Ekonomska politika Jugoslavije. Sarajevo 1963.
Lufsky K.: Hidroizolacije n gradevi-Mast A.: Pfahlgrfindungen. Wiesbaden — Berlin 1959.
Matič E.: Mašinski elementi. Beograd narstvn. I—II. Beograd 1963,
1959.
Mejera grosser Rechendade«. Masa-heim 1961.
Mijandžič M.: Motori sa unutrašnjim sagorevanjem. Beograd 1962.
Miovčič S.: Drvene konstrukcije. Elementi. Sarajevo 1961.
Mitrakovič B.:	Transformator!. Beo-
grad 1961.
Mlakar J.: Izbrana poglavja iz splošne elektrotehnike. Ljubljana 1950.
Modic I.:	Ekonomika industrijskih
podjetij. Ljubljana 1963.
%« .1:.. It . Cnlnl-n« l/nmiiclr*	tl ni ka-
li. Ljubljana 1962.
Neuman Z.: Psihologija fizično defektnih. f. Ljubljana 1962.
Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih. Ljubljana 1963.
Oprešnik M.: Osnove termodinamike. Ljubljana 1961.
Oprešnik M.: Termodinamične tabele in diagrami. Ljubljana 1959.
Otto G.:	Dan Karbon des Leders.
Darmstadt 1962.
Pcrelmnn V. T.:	Taschenbuch der
Chcmie. Berlin 1960.
Potit Larousse. Pariš 1963.
Petrovič K.. O. Tomanič: Začetne vaje v konstruiranju in čitanju tehničnih risb. Ljubljana 1963.
Petrovič V. V.: Ogledanjc električnih mašina. Beograd 1961.
Poniž R.: Osnove elektrotehnike. I-II.
Ljubljana 1963.
Popovič—Stanišič M., Z. Popovič: Prava učesnika narodnooslobodilačkog reta. Zagreb 1963.
Priručnik za vodenje evidenci jc o
imovini kojom upravljajo državni organi. Beograd 1962.
Propisi o izgradnji inveslicionih ob-jekata 9 napomenama i primjerima. Za-
greb 1961.
Puhovski B.:	Vatrogasna preventiva.
Beograd 1963.
Radovič V.:	Mehanička tehnologija.
I—II. Sarajevo 1961—1962.
Raat Z.:	Termodinamika. LJabljaaa
Dragi moj obratovodja
Jaz Ivan Cinkarnarič pišem sebi nekrolog. Izginil bom in me ni treba več iskati. Tudi ne potrebujem, da kdo žaluje za menoj ...
Ko sem takole z nivoja tehnika premišljeval o bistvu obrato-vodje, so se mi misli ob vsakem nadaljnjem premišljevanju vedno bolj mešale. V mojih očeh je zrasel zelo visoko. Včasih sem ja moral občudovati, včasih sem bil razočaran, zavidal sem mu nezlomljivo voljo, včasih sem delil z njim žalost, običajno ob začetku meseca, ko smo zvedeli za vrednost točke ...
Pojdimo preko toga. Človek je človek, pozabi na vse slabo in živi z lepim naprej. Tudi jaz sem sanjal o tem, da bi bil obratovodja. Sreča je imela tudi roko zame in ukazala se mi je prilika. Izkoristil sem jo in od takrat jo tudi preklinjam, zakaj, vam bo jušno takoj, če berete naprej.
Z vsem elanom sem se začel ukvarjati s problemi. Rešitve so šle kot iz rokava. Jutri to, pojutrišnjem ono. Samozavest samo za nekaj dni.
»Tovariš obratovodja nimamo ljudi«, je rekel mojster neko jutro.
»Koliko in kje jih pa rabite?« »Rabimo jih v oddelku dvojnih soli.«
»Ja, ja še danes bom uredil to stvar«.
Nisem pa čutil pogleda, ki je izražal občutek človeka, ki se mu zdi nekaj čudno in neizvedljivo.
Aha, imamo kadrovski sektor, in napotil sem se kar k referentu za sprejem in uvajanje. Mislil sem si, nič lažjega kot to. Smelo sem stopil v pisarno in začel razlagati svoje želje. Tiho me je poslušal. Niti s pogledom ali s kretnjo, še manj pa z besedo, me ni ustavljal.
»Ja tovariš Cinkarnarič, to pa ni tako enostavno. Kot veste je Piritovo že dolgo brez zaledja delovne sile, vezani smo na tovariše, ki pridejo iz naših bratskih republik. Ravno jutri pri-
»63.
Ralkovič D.:	Otpornost materijala.
pograd 1962.	.,	_	.
Ristič S.. Ž. Simič, V. Popovič: Enci-
opediski englesko-srpskohrvatski reč-
k. I—II. Beograd 1963.
Rosin J.:	Reagent Chemicals and
landards. Toronto (itd.) 1961.
Schrcyer:	Praktična gradevinska sta-
ka. II—III. Beograd 1960-1962.
Singer I.:	Elektrotehniki praktičar.
agreb 1963.
Smijič I., S. Lazič, S. Grubičič: Vi pi-ijtc, mi odgovaramo. IV. Zagreb 1962. Stankovič P. P.: Mašine alatke i indu-rijska proizvodnja mašina. Beograd 163.
Statistički godišnjak SFRJ 1963. Beo-rad 1965.
Sirola B. S.: Statika gradevmh kon-rukcija. I. Zagreb 1962.	.
Trilunovič B.: Specijalni čehci. Bco-rad 1960.
liček B.: Osnovi statistike. Beograd
REVIJE:
Ekiip
čakujemo večjo skupino...«.
»In od teh jih 5, kolikor jm rabim, dobim jaz, »mu .skočim1 besedo«.
»ki je razen dveh že rezervi-rana za druge obrate«, je rete rent zu sprejem dokončal stavek LMe
»Poslušajte, od nas zahtevajo Ar izpolnitev plana, mi smo pa 1 tem tednu izgubili več ljudi, dva sta izstopila, samovoljno po sed-
mih neupravičenih izostankil like
Ar
Po
Sc
Mi
D<
Re
Ke
UJj
Kr
Ša
Pa
Rc
Pr
va
Pt
Pc
Mi
Ti
>.Sk
(n
A,
K,
H,
Br
*.Ki
eden je šel na odsluženje vojnega roka, eden je bolan, ostali p> ne morejo vseh nadomestiti!«
»Počakati boste morali pač n® drugo partijo, druge pomoči n® bo.«
Dolgo časa sem vztrajal pri svo jih petih, povedal nešteto razi"" gov, nekaj preveč tehtnih, ven-dar ni pomagalo.
»Trenutno kar vam lahko d®,' mo, sta ostala dva«. (Žalujoča,£ mislim). Vdal sem se v usodo, lii
»Kdaj pa jih lahko vidim 111 delovnem mestu«?
»Jutri bodo urejali svoje stv*’ ri, čaka jih zdravniški pregle(i| no saj ste sami doživeli ta p®' stopek. Potem še uvajalni sem'' nar. Takole čez tri dni jih lahk® že imate.«
Sklonil sem glavo. Dolg vzdil1 je naznanil, da sem ostal por#j zen. V obratu smo krpali z nadurami in čakali na »dva nova*’
Prišel je eden, drugega so D® zdravniškem pregledu zavrnili
Imel sem pa le nekaj sreČe> kolikor sem nujno potreboval ljudi, mi jih je odstopil koleg8-ki je moral popravljati del svojega obrata.
Kmalu sem pozabil na ta razgovor in majhen poraz kot sel" to pozneje imenoval.
Raportna knjiga je zelo dobi* stvar. Tisti dan pa ni bila dobm iz nje sem namreč izvedel, da ® je razsula sklopka med redu* torjem in pogonom velike rot>' cijske peči. Takoj sem si sestav'1 podroben načrt, kako bom org®" niziral popravilo. Izbral se® številko na telefonu, zveze D*’	*
dobil. Zasukal sem še e"" tov (Nadaljevanje na 12. strao'1
Pi
H
br®
rsl
uk-1 Tifl'
sem
•anilL
EW	Industrie—Elektrik—Elektrod
1963, št. 6.
Exportmarkt 1963, št. 7.	v i,
Glasnik advokatske komore A. P» * vodino 1963, št. 11.
Si
*lo\
tar te ir
ouino ivo>, si, ii.	.
Gospodarske informacije 1963, št. V QU Holland Shipping and Trading 1963," j^
Urbany M.: Hrvatsko-cnglcski rječnik ri v redne terminologije. Zagreb 1961. Uvodenje skračenog radnog vremena, cograd 1963.
Vasiljevič K.: Tehnika knjigovodstva, itograd 1961.	.
Verdingungsordnung fiir Bauleistungen.
51n—Frankfurt 1958.
Vila A.: Priprema rada. Zagreb 19b_. Voigt I*.: Fachkundc des kunststoff-'hweissens. Essen 1958.
Voronkov I. M.: Teorijska mehanika, eograd 1963.
Vujakliju M.: Leksikon stranih reči i .roza. Beograd 1961.
Wcis E.: Mathematik fiir junge Fach* rbeiter. Berlin 1962.
Zbornik rndova JUREMA 1963. D. II. agreb 1963.
Zukanovič N.: Tcxte und Belspiele an» er dculschcn Handelskorrespondenz. agreb 1960.
435.
Ideja 1963, št. 7.	'
Iron Agc Metalworking Internatio® $ 1963, št. 11.	,f,
Journal. Časopis za poslovnu saradnj 1963, posebna številka.
Journal of Metals. 1963, št. 9.	n,
Jugoslovcnsko pronalazaštvo. 1963»
45.
Kemija u industriji 1963, št. 9.
Lingvist 1963, št. 6.
Metal Bullctin 1963, št. 4842.
Metal Industry. 1963, št. 12—17.
Montanvvisscnschaftliche Litem1 berichtc 1963, št. 10.
Naša stvarnost 1963 št. 10.
Našo gospodarstvo 1963, št. 10. w
Oil and Gas International 1963, št. *
11.
Osigurnnje i privreda. 1963, št. 9.
J«t<
lim
Perspektive. 1963/1964, št. 32.	^ j
Planiranje i analiza poslovanja. j t 1 <	L I
št. 11.	*
Paint, Oil & Colour. 1963, š,t. 3390-35* Produktivnost. 1963, št. 9.	w
Refcrativnyj žurnul. Ilimija. 1963,
Metalurgija. 1963, št. 10.
Itudy i metale niczelnznc. 1963, *»• Savrcmeni biro. 1963, št. 1.
Seznam novo pridobljenih inozetf®* tehničnih knjig CTK. 1963, št. 1, 2. Sigurnost u pogonu. 1963, št. 5. Standardizacija. 1963, št. 9.
Tehnika. 1963, št. 11.	-}.
Tehnika podmazivanja, primena va. 1963 št. 3.
Usi n en d’aujourd*hui, 1963, št. 77, r nebna številka.
Varilna tehnika. 1963, št. 2. Zavarivanje. 1963, št. 8.
^ngevvandte Chcmie. 1963, št. 19, 20. tgrohemija. 1963, št. 20. tutomatika. 1963, Št. 4.
ELnitcllc Tcchnicnl Rcvievr 1963, št. 9. Bilten dokumentacijo 1963.
Di — H cm i ja i hemijska industrij« št. 9, 10.	,	,	..
l)< — Industrijo tekstila i papir« št. 9, 10.
Bilten z« naučnotchnlčku dokument*-
Zavodskaja laboratorija. 1963, št. Zeitschrift fiir Erzbergbau und hiittenwcscn. 1963, št. 10.
Žurnal priklndnoj himii. 1963, št.
u 1963, št. 7, 8.
:hemiker Zcitung- chemische Appara-
1963, št. 19, 20.
Elektrotehniški vestnik 1962/1963, št.
5-7.
Europn Technic 1963, Št. 74. Karopiiikcher Maschiueumarki 1943, It.
ČASOPISI:
Chemischo Rundsehnn. 1963, št. 20. Gospodarski list. 1963, št. 42, 43,
I. T. novine. 1963, št. 34, 36-38. Komunalna zajcdnicn. 1963, št. 17*/1 Lepo mesto. 1963, št. 2.
M. B. invcsticionn oprema. 1963, Š** Naši razgledi. 1963,	21.
Prlvredni pregled. 19«», št. 2355—2* 2379-2380.
Tchničko novine. 1963, št. 20—22. Vprašanja naših dni. 1963, št. 19, 2*
dja
ikor jil kočiro ’
ihtevaj« 10 pa i udi, dva po sed-
IZID STRELSKEGA TEKMOVANJA V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE V CINKARNI
Ekipe:
rezervi-je refe-
l stavek- LMetalurgija
Andrejuš Martia Počivalšek Ciril Schmidt Oskar t._ Mraz Rudi istankik iKemijall.
Tudi letos metalurgija prva
Dečman Silvo Rebov Janko Mehdi Islam Košec Lado ^Uprava Kukovič Martin Sah Štefan Pajk Lado Rode Janez
Predelovalni obrati valjarna
Pečnik Maks PersoJja Vinko Majerič Maks Tašner Alojz
'•Skupne službe (mehanična del.)
Andelič Dean Kotošek Vlado Hodej Egidij Bonač Matija
*'‘SjfSS&ačDorf.
;	v™
;a so »* bsAMEZNIKI:
vrnili--'
t. Andrejaš Martin
2.	Kukovič Martin
3.	Počivalšek Ciril k Šah Štefan 3. Dečman Silvo K Schmidt Oskar f. Pečnik Maks K Panzalovič Dorde 9. Persolja Vinko jto- Hladin Vili
e vojne* istali p> ititi!« i ,pač n® moči Df
[ pri sve o razlo' ih, ven-
hko da; ujoča,^ isodo. id i m d
>je stv»’ pregled i ta P? ni se®1' ih lahko
lg vzdik
ij s ref e-
trebova* koleg«-del svo-
: ta ra*' kot sem
lo dob a dobr| el, da
i redu*
k e rota' sestava mi orga'
•al seD> veze o1' še en®
> stran3|a
Hh
Krogov
622
171
170
156
125
566
164
138
136
128
562
170
168
127
97
525
152
139
135
99
440
130
118
98
94
284
145
139
171
170
170
168
164
156
152
145
139
139
Izvršni odbor sindikalnih podružnic Cinkarne je organiziral športna tekmovanja v počastitev Dneva republike, in sicer v streljanju in šahu.
Šahisti smo se sestali v petek, dne 22. novembra v Šahovskem domu. K tekmovanju so se letos prijavile le tri ekonomske enote, ter moštvo mladine. Pogrešali smo močno ekipo razvojnega sektorja za katero bi le še našli opravičilo zaradi odsotnosti nekaterih igralcev. Ne vidimo vzrokov zakaj se niso udeležila moštva kemija L in 2. ter finančni sektor.
Seveda tako okrnjeno tekmovanje ni pokazalo prave kvalitete, še manj pa kvantitetne moči šaha v našem kolektivu. Mislimo, da bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti pri EE za nastop na tem tekmovanju že zaradi samega pomena tekmovanja.
Letošnje tekmovanje se je pričelo s precejšnjo negotovostjo kdo bo zmagovalec, saj je v obeh moštvih glavnih tekmecev za prvo mesto, metalurgije in predelovalnih obratov, nastopilo nekaj novih igralcev, ki jih še nismo videli na naših tekmovanjih. Pa tudi zelo izenačeno moštvo vzdrževalnih obratov ni bilo slabo, kar je pokazal sam potek tekmovanja. Za mladino je to tekmovanje seveda bila huda preizkušnja, saj med temi že iskušenimi igralci niso imeli nobenih izgledov.
Naključje je hotelo, da so se že v prvem kolu srečali moštvi
TUDI MLADINCI SO SE POMERILI
Tekmovanje v počastitev 29. (ovembra za mladinskega prva-a Cinkarne je bilo letos v dveh nogah: streljanju in šahu.
!lcktro»el
SAH
Šahovsko tekmovanje za na-lov mladinskega prvaka Cin-p v«l’ ;ame je bilo izvedeno 20. no-' ‘ ‘ ambra 1963. v Šahovskem do-69, š*. au v Celju. Mladinci so igrali po ng 196, istemu izpadanja. Udeležba mladincev na tein tekmovanju ni bi-zadovoljiva, kljub temu pa
(ernnti««^ 4 u saradoi®’
smo prisostvovali ostrim in lepim boribam. Prvo mesto in naslov mladinskega prvaka Cinkarne si je priboril Oblak Drago, potem ko je premagal vse svoje nasprotnike.
Vrstni red:
1.	Oblak Drago
2.	Pahole Ivan
3.	Ceh Drago
4.	Panzolovič Dorde
5.	Stojanovič
6.	llijevski Duško
7.	Savič
Literat«1'
>9, št.
and Met»U M. št. ’•
. «■ ?• U. 1
42, 49, *
lt%ti
1969, *<• **
S0-2J.
It. 1»,
Prizor s tekmovanja za mladinskega prvaka Cinkarne
STRELJANJE:
Tekmovanje za prvaka Gin-arne v streljanju je bilo izvedeno 21. novembra 1963. Mladin-so streljali z zračno puško nn •belišča JEA nu Zelenem travniku. Kljub velikemu številu Prijav, ipu se je tekmovanja ude-'•tžilo skromno število mladiacev
Mladinski prvak Cinkarne v streljanju /a leto 1963 je postal Illa-
din Vili, ki je od dosegel 145 krogov.
Vrstni red:
1.	Hladin Vili
2.	Dečman Silvo
200 možmi h
145 krogov 142 krogov
3.	Panzalovič Dorde 123 krogov
4.	Ohnoc Štefa» 123 krogov
K novim ciljem
predelovalnih obratov in metalurgije in prav v tem prvem kolu je že padla odločitev kdo bo zmagovalec. Igralci metalurgije so v tem srečanju nepričakovano visoko premagali svoje nasprotnike z rezultatom tri in pol proti pol točke, ter si s to zmago zagotovili prvo mesto.
Posamezni izidi vseh srečanj:
I. kolo: Metalurgija-— Predelovalni obrati 31/,:1/,.
I.	kolo: Vzdrževalni obrati — Mladina 3 '/U1/*-
II.	kolo: Metalurgija — Mladina 4:0.
II.	kolo: Predelovalni obrati — Vzdrževalni obrati 2:2.
III.	kolo: Metalurgija — Vzdrževalni obrati 3:1.
III. kolo: Predelovalni obrati — Mladina 4:0.
Končni vrstni red:
Prvo mesto metalurgija (Snaj-der, Počivalšek, Jančič, Lazič) 10 l/t točk, drugo in tretje mesto delijo predelovalni in vzdrževalni obrati s 6 ‘/? točk. V teh moštvih so nastopili: predelovalni obrati (Jovanovič, Arh, Veselko, Šribar), vzdrževalni ot> rati (Šalej, Krašovec, Ramšak, Oblak). Na četrtem mestu je mladina (Pohole, Markovič, Stojanov, Smeh), ki je osvojila pol točke.
Stoodstotni uspeh na tem tekmovanju so imeli Počivalšek, Jančič in Oblak.
Po moštvenem tekmovanju je bil odigran brzoturnir posameznikov, na katerem je sodelovalo sedem igralcev. Prvo in drugo mesto delita Počivalšek in Jovanovič, sledili so: Šnajder, Arh, Lazič, Šalej in Smeh.
Tudi mladinci so tekmovali in sicer so odigrali izločilni turnir, na katerem je zmagal Oblak, sledili so: Pohole, Ceh, Panzalovič, Stojanov, llijevski in Savič.
Kvalifikacijski
turnir
V torek dne 26. deoembra se je pričel kvalifikacijski turnir za dosego IV. kategorije, ki se igra v okvirju prvenstva Cinkarne za leto 1964.
K temu tekmovanju se je prijavilo lepo število igralcev in sicer 16 — z majhno izjemo skorajda sami mladinci kar je zelo pozitivno za prihodnji razvoj naše šahovske sekcije.
Pri žrebu številk so se udeleženci takole uvrstili v turnirsko tabelo:	1. Stojanov, 2. Lazič,
3. Krašovec, 4. llijevski, 5. Savič, 6. Zorko, 7. Ramšak, 8. Motoh, 9. Dimeč Jožica, 10. Oblak, 11. Čeh, 12. Pohole, 13. Markovič, 14. ing. Brglez, 15. Bajramovič, 16. Stankovič.
Ob pričetku kvalifikacijskega turnirja je bil odigran brzoturnir, katerega se je udeležilo osem igralcev. Zmagal pa je Čeh Karlo s 6 in pol točkami, sledili so: Oblak, ing. Marjanovič, Ramšak, Pohole, Zorko, Dimeč Jožica in Motoh.
Mho* novega urednik* »Cinkaruarja*
Ob zaključku letošnje planinske sezone je planinska sekcija Cinkarne v soboto, 16. novembra, podala obračun svojega dela na letnem občnem zboru. V nedeljo, 17. novembra, pa smo se .podali na zadnji letošnji kolektivni izlet na Uršljo goro.
Ta občni zbor -pomeni prvo temeljito prelomnico v aktivnosti oinkarniških planincev. V dvorani Planinskega doma na Gori Oljki je novi predsednik podal pred 42 .planinci kratko in jedrnato poročilo. Ne 'bo odveč, da posredujem nekatere najvažnejše njegove misli:
»Čeravno delo planincev ne izkazuje nekih otipljivih gmotnih ali drugih koristi, je bilo opravljenega mnogo dela, ki v raznih odtenkih bistveno pripomore k uspehom posameznika — skupnosti. Zato ni slučaj, da združuje sekcija že nad 60 stalnih aktivnih planincev. Med člani kolektiva, ki so se nam letos prvič pridružili bo mnogo takih, ki jim bodo gorske poti postale nepogrešljivo razvedrilo. Širi se krog tistih, ki se vedno znova vračajo v svet tišine, a včasih tudi razbesnelih elementov. V želji po edinstvenih in nepozabnih doživetjih utrjujejo na planinskih poteh svojo voljo za doseganje ciljev in sposobnost samopremagovanja. S trdo planinsko rekreacijo si med pohodi nabirajo novih duhovnih in telesnih moči, da lahko na svojih delovnih mestih ustvarjajo z isto voljo in poletom, kot so premagovali težave na planinskih poteh.
V preteklem obdobju smo priredili 7 večjih kolektivnih izletov. Zaradi slabega vremena sta letos izostala iz.leta v Julijce in na Karavanke. Povprečna udeležba na izletih je 'bila 25 do 30 članov, kar je vsekakor premalo z ozirom na možnost, da bi na vsakem izletu zajeli tudi po 40 in še več članov. Zaradi precejšnjih stroškov vsa ta naša aktivnost ne bi bila mogoča, če ne bi uživali polnega razumevanja sindikalne organizacije, ki nam je odobrila 3000 km brezplačnega prevoza in še 200.000 din za nabavo prepotrebnih rekvizitov. Člani sekcije bodo znali ceniti to pomoč ter bodo svojo hvaležnost pokazali z aktivnostjo v sindikalnem delu.
Zal nam tudi letos ni uspelo organizirati izleta na Veliki Klek, kar je naša večletna želja. Še vedno pa trpamo, da bomo končno vendarle dosegli enega najvišjih vrhov Evrope.«
Iz izredno bogate razprave bom povzel le nekaj najvažnejših predlogov in sklepov:
Ustanovili bomo smučarsko sekcijo. Spočetka bo sekcija delovala kot krožek .planinske sekcije, dokler se ne osamosvoji. Njena glavna aktivnost bo v prirejanju smučarskih začetniških in nadaljevalnih tečajev ter zimski pohodi v gore. Da bi pomagali novincem preko začetnih finančnih težav, ker je smučarska oprema draga, bo sekcija nabavila več parov smuči za posojanje tečajnikom. Kdor bo vzljubil zimski šport, bo pozneje nabavil lastne smuči.
Transverzalistom, ki jih je v sekciji vedno več, je občni zbor priporočil naj ustanove svoj krožek. Ko bodo organizirani, jim bo sekcija laže pomagala, da čimprej prehodijo vso planinsko transverzalo.
Sekcija bo preverila, koliko je v kolektivu zanimanja za organiziran sankaški šport. Pripravljena je ustanoviti sankaški krožek in ga gmotno podpreti z nabavo sani.
Pri višjih forumih planinske zveze bo sekcija skušala doseči, da bo članom priznana v planinskih postojankah prednost pri delitvi ležišč, nabavi hrane in pitna vode.
V	novi odbor sekcije smo izvolili tele člane: Kerček Rudi, Ee-geš Anica, Ambrož Nada, Svetličič Ivo, Pokelšek Franc, Tovornik Franjo, Skale Viktor, Kompan Ljubo in Rebo Janko.
Sprejeli smo tudi program dela za prihodnje leto: Zimski pohod na Krvavec in Korošico; pohod .po Zasavski transverzali; pohod preko Pohorja; izlet na Karavanke; po dva izleta v Kamniške in druge planine in v Julijce; vzpon na Veliki Klek.
Za pripravo vzpona na Veliki Klek in predhodne treninge smo izvolili 3-člansko komisijo v sestavi; Skale Viktor, Kovač Miloš in Jurhar Edi.
Občni zbor je tudi podelil priznanje najboljšim planincem v obliki knjižne nagrade. »Nazaj v gore« so prejeli: Fegeš Anica, Grabar Viktor, Kerček Rudi, Kindlhofer Heli, Skale Viktor, SvetLičič Ivo, Verdnik Jože in Verdnik Maks. Občni zbor je tudi sklenil, da podeli posebni priznanji tov. Vrhovec ing. Slavku za zasluge pri aktivizaciji planinstva v Cinkarni in tovarišu Bajramovič En^eru ob odhodu iz našega delovnega kolektiva.
Ob koncu občnega zbora je naš tradicionalni gorjanski starešina še skrbno pregledal vse. ki so se letos povzpeli nad 2000 m visoko in določil za gorjanski krst tovariše: Flis Zdravka, Mačah Vali, Kindlhofer Kurta, Lesjak Vilmo in Korenjak Viktorja.
Naš novi urednik me pregovarja naj opišem kako je potekal ta planinski krst, kar bom tudi storil. Bojim se le, če ni za tako stvar škoda papirja, kar pa naj bralci sami presodijo.
si
Kadrovske vesti
V	oktobru so prišli v podjetje: Herman Viljem, Hrovatin Jože, Butinar Lovrenc, Djuric Cedomir, Fikič Branko, Gros Jože, Knez Milan, Liskošek Martin, Gorenjak Janez, Podrgais Gabriel Pod-hodnik Aloj2, Perc Jože MViksinovie Božidar, Mirnik Milan* LapornikAvgust, Kr-hač Stjepan, Arnač Rudolf, Barbulovič Jovan, Cerkulovič Djordje, Djordjevič Miodrag, Katic Milutin, Ktašek Alojz, Krsnik Ivan, Lenko Matilda. Negucic Vojislav, Nikolič Milorad, Slaineršek Jožefa, Stanojevič Budimir, Žaberl Iva«, Zunič Djordje, Blagotinšek Vinko, Borko Matija, Božiček Jože, Cerlukovič Djordje, Jankovič Tripo, Lakič Milenko, Laubič Ivan, Lorger Maks, Mihalinee Jože, Potočnik Ferdinand. Šentjurc Zlatko, Vasiljevič Anica, Kačičnik Marjan, Matašin Mato, Krečič Krsto, Hab-jančič Mihael, Kostrževic Boro, Rode Janez, Sajovic Franc, Mak Stanko, Sla-tinšek Jože, Kos Vili. Tor Bogomir. Bregar ing. Stana, Bakaj Adem, LavbiČ Jože, Mcrdanovič Feru. Milanovič Mirko, Mirnik Anton, Pajk Adolf. Peciga Rafko, Pratjašič Ivo. Pratjašič Jožo, Samec Martin. Bojanič Andrej, Cojič Milutin, Šamič Caslav, Colič Todor, Grujič Ljubiša, Haljelj Hamet, Hodjic Ibrahim, Jovanovič Jovan, Karalič Lan-jel, Košec Alojz, Milojkovič Trajko, Mn-ja Andi, Mulej Jovan, Nedelič Ljubiša, Pekez Vukoslav, Pikelj Franc, Vidovič Pavel, Smrkolj Gašper. Gmajner Vladimir, Sajovic Rihard. Mirnik Janez, Stojanovič Slobodan, Rczman Ivan, Blaža« Djuro, Gašpert Vinko, Kezič Bora Kostanjšek Anton, Omanovič Rnsim, Pod-bevšek Jože, Lugarič Dragutin, Vošnjak Zdravko, Špegelj Pavel, Bračko Ladislav, Denovnik Ladislav, Dukič Kost«, Koršee Alojz, Pesjak Anton. Sodin A«-ton, Tepeš Alojz, Valentič Zeliko, Zaberl Alojz, Razboršek Vincenc, Zolah Veljka, Polanc Jože.
Odšli iz podjetja:
Sraka Vladimir, Plazar Stane, Jele« Alojz, Jcpurovič Spiridon, Djurič Če-dornir, Semerl Anton, Lesjak Anto«, Kukovič Ivan, Fikič Ranko, Pujič Ak-sentije, Vržogič Milislav, Rczman Iva«, Doler Ivan, Korošec Stanislav, Kolar Franc Djordjevič Miodrag, Djordjevič Milorad, Pavlin Anton, Habljanič Mihael, Barbulovič Jovan, Djordjevič Miodrag, Negucic Vojislav, Stanojevič Budim, Fležer Jože, Cvikl Miha, Mladenovič Zoran, Ivanocič Bogoslav, Bcdenik Vinko, Hadjič Ibrahim, Zdjelar Slavko, Podrgajs Gabrijel, Zunič Djordje, Br-zaj Dragutin, Prutljašič Ivo, Pratljašič, Jožo, Jovanikič Djordje, Vodlan Drago, Lujanec Marko, Kupusovič Mehmed« Nicic Jovan, Kragolnik Martin, Strašek Stanislav, Ljubič Marko, Šafarič Franjo, Kajbo Drago.
Poročil se je:
Tašner Ignac iz keramike.
Kri so darovali:
Del Negro-Boris, Pompe Anica,
Anton, I.aubic Ciril, krz«ar Aloj« 1« Lapornik Avgust.
V pokoj je odšolt Knez Iva«.
Umrl je:
F«vi*r Jo.*o.	f
Nagradna križanka
rrr^KL
Današnja slikovna križanka je 1. nagrada 5.000 din nagradna. Reševalcem s pravil- 2 nagrada 2.000 din mini rešitvami bodo podeljene
naslednje nagrade:	3. nagrada 1.000 din
»PJE IN BRE«
Izpolnjeno križanko izrežite Ln pošljite uredništvu ali vrzite v nabiralnik »Cinkarnarjeve pošte« najpozneje do t. januarja 1964.
Pje in Bre se srečata na dvorišču Cinkarne in si po pozdravu zaupata marsikaj.
»Ti Bre se pozna, da je bil ata na dopustu«.
»Po čemu pa to sodiš, Pje?«
Pje: »Po čistoči dvorišča, saj vidiš, da bi se moral pri tem prometu že premikati s kompasom v roki, tako kot ono vojaško kretanje po azimutu v megli. Toliko prahu se je že nabralo. Ko se je ata vrnil z dopusta je moral izdati poseben nalog za čiščenje dvorišča.
Bre: »Pa še nekaj dima od »nove« lokomotive kar poživi delovno okolje.«
Pje: »Dajva se malo umakniti s ceste, če ne, nas bodo kolesarji, ki ne poznajo teira znaka in so neoismeni, povozili. Jaz sem mnenia. da orsrnniziramo tečai o prometnih znakih, ali pa analfa-betskega«.
Med tem časom se je ulil močan dež.
Bre: »Kaj sc ta slači v tem nalivu?«
Pie: »Pravi, da je vseeno, če se kar tu okona. ker je v kopalnici še hladnejša voda, kot jo narava da.«
Bre: »Veš kopanje v mrzli vodi je tudi koristno za utrievanje reume, prehlada in podobnih bolezni.«
Pje: »Bomo pa z bolezninami presegli plan, če nas drugod baše. Elastični plani, pravijo da so dobri, ampak jaz sem še vedno za elastično leto, po tem bi tudi
topilničarji lažje dosegli paln.«
Bre: »V topilnici bomo že dosegli plan, le kako ga bo naš tovarniški časopis, ki je tako dolgo bil na dopustu. Sedaj pa pravijo, da bo spet izhajal.«
Pje: »In to toliko časa, dokler ne bodo urednika občinski zvo-hali. Prejšnji je odšel od nas po službeni potrebi, ker mu nismo dali stanovanja, temu najdimo po službeni potrebi stanovanje pa ga ne bodo prestavili.«
Bre: »Sedaj pa bomo menda zvedeli kdaj začnemo z 42-ur-nim tednikom. Na nekih obratnih sestankih so se že dogovorili o tem, sedaj je pa vse zaspalo«.
Pje: »Tudi to je kompanjska in ne dokončana akcija. Pri nas tako veliko ostane na pol poti. Gladko pot gre le dviganje cen v naši komuni. Naiprej so dvignili ceno vode za 50 %, ker so nato ugotovili, da je pri tej ceni vode, mleko nerentabilno, je postala objektivna nujnost podražiti mleko. To pa je povzročilo drago vzrejo telet, pa smo se morali sprijazniti s še dražjim mesom.«
Bre: »No zato so žgane pijače dražje, ker je voda tako poskočila. Kaj pa vino? To je pa sedaj deficitno?«
Pje: »Tudi tu bo treba vskla-diti v pravilno razmerje.«
Bre: »Se nekaj bi te rad vprašal. Ti si v komisiji za sestavo
predosnutka statuta podjetja; slišal sem, da je že precej časa od kar je predosnutek končan, pa se tako malo razpravlja o njem.«
Pje: »Kje si pa to zvedel?«
Bre: »To sem zvedel iz zaupnih služb, ki obstojajo pri nas.«
Pje: »Kakšnih zaupnih slnžb? »Mi imamo družbeno samoupravljanje in se lahko vsak član kolektiva zanima za gospodarjenje v podjetju, kar je rezultat vseh služb v podjetju.«
Bre: »To že, ampak pravi v predosnutku, da mi vodimo posebno politiko podjetja. To pa verjetno zato, ker bo poleg statuta še ostal pravilnik podjetja v veljavi«.
Pje: »Veš naša komisija dela verjetno po vzgledu naše mladine, ki je tako organizirano pripravila letno konferenco, da pol njihovih članov ni vedelo za to svečanost«.
Bre: »Verjetno so ti organizatorji tudi člani naših samoupravnih organov in so delali po njihovem vzgledu obveščanja«
Pje: »Co slučajno kaj zvem od naših članov samoupravnih organov ti pa zaupam prihodnjič. Sedaj pa dober tek pri dražji, par-don povečani malici.«
Bre: »Nasvidenje pri otvoritvi litopona in proslavi.«
Tako sta Pje in Bre končala svoj zaupni razgovor in odšla vsak svojo pot
Prisluškovalec
DRAGI MOJ
OBRATOVODJA
(Nadaljevanje z 10. strani) številko in oglasil se je mojster Fiikar. Povedal sem mu v skopih besedah, kaj se je zgodilo in obljubil mi je, da pride sam pogledat. Po dveh urah je prišel in s tem se je moj podroben načrt, ki sta ga dve uri rahlo pretresli, začel krhati.
»Pojdeva pogledat,« sem mu predlagal.
Strokovnjaško je pregledal sklopko.
»Za danes bo pogreb,« sem pripomnil in pogledal na uro. Pol desetih je bila.
»Pa še nekaj dni,« me je dopolnil.
Zdrznil sem se. Prva misel mi je spet ušla na produkcijo in na tiste dragocene tone in z njimi točke, ki jih ne ibomo več videli.
»Tovariš Fiikar, mislim, da bi danes šlo, če malo nategnete?«
»Domeniti se moram s šefom. Do dveh bodo delali moji, potem ne vem kako bo. Če bo mogoče bomo dobili dežurnega ključavničarja iz centralne delavnice.«
»Tudi jaz bom govoril s šefom in ga poskusil prepričati, da se mora okvara še danes odstraniti.«
Spet so zvonili telefoni in končno mi je uspelo dobiti šefa Železarja. Škoda, da ni videl mojega obraza z drugega konca žice, ko mi je na način, po domače skozi rožice, povedal, da z mojo željo ni nič.
»Dežurnega bomo rabili v drugih obratih in še pomoč mu bomo morali preskrbeti,« je končal.
Ko sem na hitro računal, koliko nam še manjka do konca meseca da izpolnimo plan, je bilo že prepozno, da bi mu sploh kaj odgovoril. Razočaran sem odložil slušalko. Tisti dan ni bilo nič in šele po treh dneh smo spet pognali peč in začeli delati.
Morda mi je med tem pognal kak siv las, tega nisem opazil, onazil pa sem, da sem za pol glave nižji.
Ko je šel sobotni šilit proti koncu in sem bil z eno nogo že doma, se primaje v pisarno človek, ali bolj človeček, popolnoma pijan. Iz nevezanih, zjec-ljanih besed sem zvedel, da želi dopust ali prosto. Nalašč za njega sem poiskal mezdno listo. Pisali smo 24. v mesecu. Preštel sem šilite. V celoti 16 šihtov in če prištejemo še tri nedelje 19 šihtov, ostalo pa plavi, enkrat samo dve uri in en prost dan. Nehote mi je oko ušlo na mo-žička. Ponižano človeško dostojanstvo; namesto da bi mož delal, pije in pred seboj vidim res razvalino brez volje za kar koli.
Spet sem bil malo nižji. Počasi, počasi je izhlapevala dobra volja, elan, vse. Začel sem delati kot stroj avtomat. Sem telefonski imenik. Običajno je telefon, ki ga kličem zaseden ali pa lastnika ni v pisarni. Sprijaznil sem se s tem.
»Čas letnega remonta se bliža,« me spomni Šef.
»O, imam že pripravljeno problematiko. Obvestiti moram še vse prizadete,« sem odvrnil. Brž papir v stroj in po določenem času so bile moje želje tiskane, nekje tudi po dvakrat mislim na tiskarski škrat. (Moral bi biti strojepiska.) Drug za drugim so prihajali prizadeti. Najprej mojster Maltar:
»Nimam ljudi. Vse sem dal v druge obrate in jih je v vaših obratih za silo. V petih dneh bodo .prosti in takrat bomo začeli. Opeka ze prezidavo je pripravljena, vi kar ustavite.«
To gostobesednost sem prekinil.
»Pa se lahko zanesem na vas?«
Do previdnosti so mi narekovale prejšnje izkušnje. Začudn na ta previdnost ni bila potrebna. Navadil sem se, da so načrte popravil začeli delati tudi zame, Čeprav sem jih sprejemal z odporom. Mojster Maltar je držal svojo besedo.
Mojstra Flikarja sem dobil T obratu. Nekaj je že vedel in n>*> je bilo treba obrazložiti samo podrobnosti. Kot po loju gre> sem si mislil. Zmotil sem. s®-Maltar je svojo obveznost izvršil-Fiikar se je tudi potrudil, vendar se je pravi remont pričel šele po preteku planiranega roka.
Počasi mi je postajalo vseeno. Delavci so me ustavljali in m11 kazali na odprto streho, tu P*)-kvarjeno ploščo na križiščih tirov, jaz pa sem pridno piša* , zahtevne liste, vse z veliki® rdečim NUJNO. Morda se bodo za popravilo strehe pozanimal* pozimi, ko bo sneg na njej. Mo*-da se bodo pozanimali za krOT nico, ko je ne bomo več rabi Jaz sem obratoval le z zahte* nimi listki.
Sanj o obratovodji že zdavnaj ni več. Edino uteha je preklinja- j nje, od prilike odvisno, včasia I na glas, včasih sam zase, in & nekaj časa odleže.	1
Na mizi zalbrni telefon, “a | drugi strani tovariš Energiji »Kjer morete, zaprite paro«!
»Zakaj?« je bil moj odgovof-j
»Pokvaril se nam je parni k<?J tel in je pare za vse premalo. j vsak način jo moramo imeti & druge obrate!« ...
Konec vsega, sem si rekel *** | se brez besed sesedel. Gonje okoli pare nisem mogel več pr®" nesti. Brez hrupa sem se umak***1 nasledniku, ki je tudi hotel ist® j kar sem želel jaz.
ilt filmM


FILMI
mm
m

KINO SPORED
mo
15.
Objavljamo spored filmov, ki jih o gledali v celjskih kinematografih ?” I. decembra 1963 do 15. januarja U** KINO UNION:	T.n.
14. do 16. 12.	»NA	DIVJI	ZAHOD*’
ameriški film	,,ki
17. do 20. 12. »ČRNI OREL«, roehiš*1 barvni film	.
21. do 24. 12. »SAMORASTNIKI«, J” goslovanski film	^
25. do 30. 12.	»SKRIVNOST	ORlE1*
TA«, I. in II.	del,	nemški lilm _
27. do 29. 12. »MEDVED IN MEDVER K A«, ruska barvna	risanka	-
31. 12. do 4. 1. »KAPETAN FRAKAS*' francoski barvni film 5. do 8.	1. »AVANTURE ZIMSK £
PR A7NIKOV«, italijan. barvni Cs »"K ?. do 12. 1. »SERIFOV SIN«, umeriš* barvni film
13. do 15. 1. »miSTF.R KEATON GENERAL«, ameriški film

KINO METROPOL
16. do 19. 12. »SAMSON PROTI TIRA NU«, italijunski barvni Cs film ^ 20. do 21. 12. »ALI JE TO LJUBEZEN ruski film	«i
22. do 23. 12. »OTOKI«, jugoslovan^ film	.ji
24.	do 25.	12. »VLAK PELJE *’
VZHOD«, ruski barvni film	^«1,
25.	do 26. 12. »OBLEGANJE SIRA&y ZE«, italijanski barvni Cs film «
27. do 29. 12. »ZBOGOM GOLOBC*» ruski film
31. 12. do 3. 1. »NISEM CASANOVA nemški barvni film 4. do 7. 1. »KLUB MLADIH VE^ L.IAKOV«, angleški barvni film 8. do 11. 1. »FLAMKA«, zahodno
ik12."'do' 15.	1. »ALI IMATE RaD’
BRAMSA«, ameriški film
MATINEJE: KINO UNION
15. 12. 1963 »JOKALA BOM
j UTRI"
ameriški film	__ ...
29. 12. 1963 »V ZNAMENJU ZORO-*
ameriški film	...ki
12. I. 1964 »TI LOVIŠ«, jugoalova«8 lilm
KINO METROPOL	„
22. 12. 1963 »VELIKO SOJENJE«, '
goslovanski bnrvni lilm	..
5. 1. 1964 »DAVY CROCKETT«, »® riški barvni film
Predstave so vsak dan ob 14., • *- f, 20. uri, matineje ob 10. uri <*oP0J.n(|. Spored objavljamo po podatkih E* » podjetja Celje in za spremembe ne govarjamo.
L
mudjjska 121
K NJI2N1 p A
V •4H.JO