45. štev.
V Kranju, dne 5. novembra 1915.
XVI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
-L.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravnišivo je v hiši Itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne nadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Dne 27. oktobra je desno krilo armade generala Kovesza, ki sestoja iz avstrijskih čet, v iiroki bojni črti prekoračilo zgornjo Kolubaro in naši so potem marširali dalje po obeh straneh ceste iz Topolaka proti Kragujevcu. Nemci so pa zasedli gorovje severno od Rudnika. Armada generala Oallwitza je dobila ozemlje zahodno od železniške postaje pri Lapovem ter po težkem boju prepodila Srbe z višin pri Svilanjcu.
Dne 28. oktobra so se pojavili črnogorski bataljoni južno od Višegrada v Bosni, a so bili poraženi pri Drinsku in na Suhi Gori.
Avstrijske čete Koveszove so prekoračile med napadom težko prestopno nižino ob zgornji Rači, vrgle v ljutem boju Srbe raz višine Čumisko in osvojile cerkev in vas Dumico.
Nemške divizije Koveszove armade so vdrle v gorato ozemlje pri Rudniku. Zahodno od Moravč je bila dosežena bojna Črta Slavkovica-^-Rudnik — Čumič — Batočina in čete so dobile 1300 vjetnikov.
Gallv/itzeva armada je pa prekoračila pri Lapovu Lepenico in nato napredovala južno* vzhodno od Svilanjca.
Dae 29. oktobra bo naši očistili orremlje okoli Višegrada in vdrli vzhodno od mesta na srbsko zemljo.
Gallwitzeva armada je vjela 29. oktobra 1000 in 30. oktobra 600 Srbov na obeh straneh Morave.
Koveszova armada je vrgla Srbe na obeh straneh Rudnika nazaj na Gornji Milanovac. Na visoki planoti Čumič, en dan hoda od Kragujevcc, so se Srbi trdovratno uprli in nastal je srdit boj. Naši so dobili štiri topove in tri municijske vozove. S severa so prišle nemške čete proti Gornjemu Milanovcu in vdrle v mesto. Vrgle so
Srbe na cesti, ki drži iz Šatornje v Kragujevac, iz njihovih postojank južno od Srebrnice.
Dne  31. oktobra SO zahodno od Velike
i
Morave avstrijske in nemške čete po hudih bojih z zadnjimi četami Srbov dosegle višine med Mila novce m in Kragujcvcem- Dne 1. novembra med 7. in 8. uro zjutraj so združene čete zasedle Kragujevac in razvile na arzcmalu in vojašnici najprej avstrijsko in kmalu potem nemško zastavo. Kragujevac je bil od leta 1818. do 1839. srbska prestolnica. Leta 1857. se je tu ustanovila državna livarna za topove in druge, vojaške potrebščine. Mesto šteje 15.000 prebivalcev. Srbi so pred odhodom iz mesta razbili ne vojaške naprave. V kotu med Moravo in Rezavo so nemške čete po hudih bojih zavzele gospodujočo višino Tri-vunovo Brdo.
Dosedanji plen avstrijskih in nemških čet znaša doslej 20 častnikov, 6600 mož, 32 topov, 45 topovih cevi, 9 strojnitj pušk in nad 30 mu-nicijskih voz.
Na črnogorski meji 10 na več mestih avstrijske čete pričele z ofenzivo. Osvojile so obmejni višini Troglav in Orlovac, južnovzhodno od Avtovca. Južno od Višegrada so bili dne 1. novembra črnogorski na-paot odbiti.
Naše čete so vzele v bojih proti Črni Gori višino Bobijo in tri druge vrhove južno od Avtovca ter zaplenile en top italijanskega izvora. Vzele so naše čete Užice in ile naprej na višinah severovzhodno od Kragujevca in od Jagodine. V Kragujevcu je bilo zaplenjenih šest topov, 20 topovih cevi in nekaj tisoč; pušk ter veliko streliva.
Armada generala Kovesza je napredovala severno od Požege, prekoračila črto Čačak—Kragujevac in z nemškimi četami zasedla Čačak. Na obeh straneh Morave je; prekoračena črta Bagr-dan—Despotovac.
Ob obeh straneh Morave se Srbi trdovratno upirajo Nemcem.
Po dolgih, krvavih bojih med Srbi in Bolgari so dne 28. oktobra vkorakale bolgarske čete v Pirot. Trdnjava Pirot leži blizu bolgarske meje in šteje okoli 12.000 prebivalcev. Zanimivo je to, da so leta 1885., ko je bila vojna med Bolgari in Srbi, Avstrijci ustavili Bolgare, ko so Srbom vzeli Pirot Avstrijski poslanik je Bolgarom zaklical: „Ne koraka naprej, drugače trčite ob avstrijske bajonete!" Takrat so bili Bolgari pri-morani skleniti mir in Srbom vrniti Pirot.
Ko so si Bolgari osvojili Pirot, so se Srbi umaknili na celi fronti pred generalom Bojadje-vim. Prej so bili na celi črti boji, ki so trajali štiri dni. Bolgari so zaplenili veliko streliva in 16 topov. Na Koso vem polju so zasedli Bolgari pokrajino severno od Kačanika in dosegli breg gornje Morave vzhodno od Gilana.
Iz Valandova so prišle francoske čete, pa so bile od Bolgarov odbite z velikimi izgubami.
Bolgarska armada je 29. oktobra dosegla Črto, ki deli vodovje Timoka in Morave. Južno od Knjaževca je zasedla vrh Tresi Baba, ki odpira pot proti Nišu in Beli Palanki. Srbi so bili vrženi tudi pri Kacaniku, ko so napravili napad na Bolgare.
V Skopi ju so Bolgari zaplenili 19.000 pušk, 15.000 zabojev patronov, 950 zabojev smodnika in več drugega vojnega materijala.
Bolgarske čete so 30. oktobra zasledovale Srbe po trdovratnem boju pri Planinici, zahodno od Zaječara, in so zaplenile eno baterijo s pri-prego. V dolini Nišave so se polastile mesta Bele Palanke in dosegle.črto Sadovica—Brgudi-nac—Bogovrh. V dolini Morave Bolgari napredujejo severno od Vranje počasi, ker se Srbi ljuto branijo.
Odstopil je vojvoda Putnik, kakor tudi njegov naslednik. Za vrhovnega poveljnika srbske armade je bil imenovan general Štefanovič. Angleške čete
PODLISTEK.
Zadnja luteranka.
Prizor iz leta 1615. — Spisal P. Bohinjec. (Dalje.)
„Daj nam danes naš vsakdanji kruh, molimo vsi, katoličani in luterani. Čemu torej to prerekanje?"
„Dekle, človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz ust božjih, govori Gospod."
,Dajte si dopovedati, mama, saj veste, da ne pridemo z glavo skozi zid. Vsi protesfantje so že pobrali šila in kopita in jo potegnili iz Kranjske, ljudje so skoro vsi katoliški, nadvojvoda je poslal svojo komisijo v Tržič, da je prebivalce obrnila na pravo pot in požgala krivoverske knjige. Bog pripušča celo čudeže na prid katoličanom — vi pa zmerom svojo trdite, pogrevate lepe besede predikantov in zabavljate čez cerkev, ki vas je sprejela kot novorojenko v svoje naročje" ...
Deklica se je ogrela, Klara pa dvigne svoje roke in razburjeno odgovarja:
.Zofka, taka si ti? Ti se drzneš izkušeni materi tako govoriti? Ti kajpada roko ližeš pa-pistu gori na klancu, ker njegov kruh ješ, ker te je satan premotil in zmešal čisti evangelij. Resni časi se bližajo, vse se je uprlo zoper nas in tisti ljubljanski papist nas hoče šiloma utopiti v žlici vode — ali nas ne bo! Le zapomni si, deklina!"
„Ej, mamica, ne razburjajte se, saj ni tako hudo. Imejte svojo vero^ če ste res tako prepričani o nji, vendar vama svetujem, da se nikar tako ne poganjajte za modrost teh predikantov. Saj vendar spoznate, da je nova vera prinesla naši hiši mnogo gorja, »nogo škode, in obetajo se nam še hujši časi, * ako pojde tako dalje. Nekdaj tako slavna Štantaanova hiša v Tržiču bo docela propadla."
.Dekle, ne govori tako! Tebe je premotil sam satan in te je zvabil na visoko goro in ti je obljubil gradove in polja in ti si mu verjela. Ne tisti, ki sadi, ne tisti, ki priliva, je kaj, ampak tisti, ki rast daje, ljuba moja hčerka! Ti si na krivi poti, sam peklenšček te je zvabil v močvirje."
.Tudi jaz sem poučena o verskih resnicah in tudi nekaj vem," odvrne Zofka pohlevno.
,Ti ne veš ničesar, otrok moj, ti si žrtev moje babice."
»Recite, kar hočete, ljuba moja mamica, ali tega ne morete trditi, da se v vaši veri gode čudeži, v naši se pa. Kar se godi v Ljubljani pri frančiškanskem bratu Jeronimu, to niso stvari, ki se dajo razlagati po naravni poti."
.O ti priprosta dušica, da si tako lahkoverna! Ali ne veš, da so tudi egiptovski čarodeje! delali čudeže s pomočjo hudobnega duha? Ali ne veš, da se je Simon Magus pospel nad zemljo s pomočjo satanovo? Ej, Zofka, ti s! slabo podkovana v krščanskem nauku. Ti ne veš, kaj se pravi za sveto vero trpeti in umreti. Ti si preveč zaverovana v posvetnost, preveč se ti dobro godi,
da bi pretehtala temeljito resnice sv. vere. Ti ne veš, kaj papisti vse počno, da bi zatrli čisti evangelij, da bi zatrli knjige, ki so jih spisali naši reformatorji: Trubar, Dalmatin in drugi v dosego resnice. Tebi se niti ne sanja, da resnica napreduje, dasi število pravovernih nazaduje. Res je papist na klancu premotil Tržičane in je dosegel s svojo strogostjo neverjetne stvari. Ali .sila kola lomi" in Pegamovo kolo se je potrlo in zlomilo, naše kolo pa še vedno goni vodna sila, ker se ne skriva, se obrača naravno in bo obstalo."
In Klara udari z nežno pestjo po mizi, da so zašklepetale rožene šipe v oknih.
Tisti hip se odpro duri in notri priteče v eni sapi Štantmanov Jernejček:
.Mama, hitro pojdite domov! Pri tistem kolesu, ki goni norca, se je potrla polovica lopat."
„ Oči vidna kazen božja!" vzdihne Zofka.
Klara pa sede na stol in zmerno odgovarja:
.Jernejček, le pojdi domov in povej pomočnikom, da se kmalu vrnem. Tačas pa naj Joža in Jaka vsekavata marke v izgotovljene kose."
.Ali meni ne privoščiš nobene besede, bratec?" se oglasi Zofka.
Dečka polijč solze in reče:
.Zofka, pojdi z mano!"
.Ne morem, Jernejček! Srečno hodi!"
Deček odide solzan, mati pa nadaljuje:
.Ali veš, Zofka, da je Pegam prestavljen in da je graščak že imenoval naslednika?"
_ (Dalje prih.)
so se združile s srbskimi četami. Pri Strumici so bile od Bolgarov poražene francoske čete; 500 Francozov so Bolgari vjeli, druge pa potisnili na grško zemljo.
V Varni je obstreljevanje Rusov napravilo mnogo škode. Več velikih poslopij je uničenih. Vlaki odvažajo prebivalstvo \t mesta.
Armada generala Bojadjeva je 81. oktobra zasedla višino Bezdan, zahodno od Slatine, in višine na obeh straneh Turije. V dolini Morave so Bolgari zaplenili štiri brzostrelne topove in Šli dalje od Knjaževca proti Soko-Banji. Položaj v Makedoniji se bistveno ni izpremenil.
Armada generala Bojadjeva je vrgla Srbe zahodno od Platiuice in jih 230 vjela. Bolgari prodirajo zahodno od Knjaževca čez goro Ples na Nišavo. Nadalje so Bolgari zasedli mesto 8o-Ijevac, zahodno od Zajčara, in Dohrunjevac Pri Sečanici in Brestovu vzhodno od Leskove« so Bolgari vjeli 600 Srbov. Pri Valaadovi je bil od Bolgarov uničen 1?4 francoski pešpolk.
Turške čete pojdejo Bolgarom na pomoč. Avstrijski cesar je odlikovat bolgarskega carja in oba bolgarska princa. Bolgarija je zaprla francoske in italijanske šole. Nemci upajo, da pridejo tekom enega tedna v Carigrad.
Velika bitka ob Soči
Dne 27. oktobra Je bil na bojni črti ob Soči živahen artiljerljski boj. Zjedinjena druga in tretja italijanska armada je nadaljevala brezvspešne napade proti našim trdnim postojankam. Pri Bovcu so naši branilci pri ovirah krvavo odbili italijanski napad na zahodnem robu Javorčka. Močne italijanske sile so prodirale proti našim četam južno-vzhodno od Mrzlega Vrha in proti Doljem. Naši so jih odbili, za posamezne kose jarkov je bil ljut boj. Zvečer so Italijani napravili napad, pa so bili odbiti. Poizkusili so prehod severno od Kanala, a naši so ga preprečili. Goriško obmostje je bilo vnovič pod težkim ognjem. Naval proti gori Sabotinu se je zopet popolnoma ponesrečil; v ognju naše artiljerije in strojnih pušk so Italijani zbežali v svoja kritja.
Dne 28. oktobra je druga in tretja italijanska armada zopet začela s splošnim napadom in vroča bitka se je vnela na vsi soški fronti. Po artiljerljski pripravi je bitka pri goriškem obmostju dosegla srditost, kakor dosedaj še nikoli. Ljuti naskoki Italijanov niso mogli omajati naših čet, marveč so bili povsod odbiti. Na več krajih so bile sicer naše postojanke razstreljene in sovražnik je tu in tam vdrl v kak jarek, s protinapadom pa je bil vržen nazaj. Težkemu dnevu je sledila mirna noč.
Dne 29. oktobra je bilo pri Gorici bolj mirno, trajal je le silovit topniški ogenj do večera, pri Tolminu je pa naša posadka morala odbiti še en močen napad. Napadalni poizkusi Italijanov na gori Sabotinu in poizkus, da bi dobili nazaj naše postojanke zahodno od Pevme, so bili odbiti. Tudi na višini pri Podgori, kjer se je boril mož z možem v srditem boju, so vsi jarki ostali v naših rokah. Silno je napadla tretja italijanska armada Dobrdobsko planoto; po topniškem ognju in ob trdnem zidu naše pehote so se izjalovili vsi napadi.
Dne 30. oktobra so obnovili Italijani napade pri Dobrdobu, Gorici in Tolminu. Ljuti boji v bližini so na več mestih trajali tudi ponoči in so se končali s tem, da so naše čete obdržale vse postojanke.
Dne 31. oktobra so Italijani vnovič napadli rob Dobrdobske planote z močnimi silami, toda zaman.
V drugi polovici oktobra 80 Italijani izgubili najmanj 150.000 mol
Italijani na vsak,,način hočejo vdreti v mesto Gorico, zato so postavili na bojišče več novih pehotnih brigad, katere so 1. novembra privedli s koroške in tirolske bojne črte. Napadli so Italijani goriško obmostje, nadalje pri Piaveh in na obeh straneh gore Sv. Mihaela, pa so bili zopet s težkimi izgubami odbiti. Na višini pri Podgori so se ta dan nadaljevali boji za posamezne kose jarkov do noči. Odsek od Avč do Svete Gore se je nahajal pod močnim ognjem topov. Zvečer je bil napad pri Zagori:.
Dne 2. novembra' so Italijani nadaljevali napade proti Gorici od.Plav do Dobrdobske planote. Njihove zelo močne sile so bile povsod odbite. Več italijanskih polkov je izgubilo po polovico vojakov. Dne 3. novembra je neki italijanski zrakoplov spustil veliko bomb na mesto Gorico. Kalvarijo in Oslavije so Lahi zadnji čas silovito obstreljevali, čudovito se res drže naši junaki proti petkratni -laški premoči.
Lahi imajo posebno veselje razdirati cerkve. V Gorici je več cerkva zelo poškodovanih. Pri Sv. Luciji se je v cerkvi razpočila granata, ki je cerkev grozovito razdejala. Vse altarje je podrobna, le tabernakelj je ostal še cel. Tudi v Tolminu so Lahi na župno cerkev že močno streljali in jo poškodovali od zunaj, v notranjost cerkve pa še nipr odrla nobena granata.
Italijani imajo v posesti grob pesnika Simona Gregorčiča.
Ko so bili boji ob Soči najbolj silni, je bil na koroški meji bolj rrjjir.
Na Tirolskem je naperil sovražnik svoje naj-silnejše napade proti r^ibu Col di Lana. Napadi so se ponavljali več dm, Z desetkratno premočjo je vzel sovražnik 29. ,pktobia prednjo pozicijo tega hriba in se je ojidi zakopal. Obdržali so pa naši vse svoje glaime postojanke na tirolski in koroški bojni črti.
Rusko bojiš
Hude boje so imele naše čete z Rusi pri Čartorisku. Dne 27. oktobra so vzele vas Rutko. Proti Nemcem se je izjalovil močan ruski napad vzhodno od Novega Grodka. Naši in Nemci so vjeli zadnje dni 18 ruskih častnikov in 929 mož, zaplenili dve strojni puški in prisilili nekega ruskega letalca, da se je dal vjett.
Ob Stripi so 30. oktobra Rusi začeli živah-neje delovati. Hoteli so priti čez reko, kar je pa naš ogenj preprečil. Zahodno od Čartoriska so bili zopet odbiti močni ruski protinapadi. Pri Mitavi so pa Nemci odbili dva močna sovražna napada in pri Čartorisku so Nemci dosegli vzhodni rob višine pri Komarovu ter vjeli 150 Rusov.
Dne 31. oktobra so naše čete ob Ščari po ljutem ročnem metežu odbile ponočni napad, kakor tudi več hudih ponočnih napadov pri reki Korminu. Severno od Senjave ob Stripi so se razvili pc odbitem napadu novi ljuti boji.
Zahodno od Dvinska so Nemci odbili močne ruske napade. Ljut boj je bil tudi pri jezeru Sventenu in izjalovili so se ruski sunki severno od jezera Trisvjati z velikimi izgubami za Ruse. Zahodno od Rige je bilo sestreljeno neko rusko letalo.
Meseca oktobra so naši vjeli 142 ruskih častnikov in 26.000 mož, dobili 44 strojnih pušk, en
janke čet grofa Bothmerja. Po ljutik nočnih bojih so pa Nemci z naskokom vzeli nazaj večji del jarkov in vjeli 2000 sovražnikov.
Dne 1. novembra so boji ob Stripi trajali dalje. Rusi so nastopili z novimi četami. Pri gjemekovcu, severno od Bjenjave, je bil ves dan ljut boj, ki je trajal še ponoči in drugi dan. Ruske sile so nekoliko pridobile. Zahodno od Čartoriska je pa general Linsingen vdrl v ruske postojanke jih vjel 660 in zaplenil 2 strojni puški.
POLITIČNI PREGLED.
Grška in Bolgarija. Bolgarija ne misli vzeti in obdržati Bitoija, ker ga jt obljubila Grški z delom Makedonije vred kot plačilo za njeno prijaino nevtralnost Grški kralj se vedno bolj nagiblje k osrednjima velesilama.
Srbija In črna Gora.
Srbska vlada z diplomatskim zborom se je premestila v Črno Goro, kamor je odšel baje tudi kralj Peter.
Rusija.
Govori se, da bo odstopil zunanji minister Sazonov in da je bil Goremkin imenovan za državnega kanclerja. Podpira ga v zunanjih postih Šebeko, bivši ruski poslanik na Dunaju.
Francoska.
Prefekti vseh okrajev so poklicani v Pariz. Pozvati namerava vlada pod orožje vse Francoze, ki naj preženo Nemce s francoske zemlje.
Angleška.
V zbornici je Asquith podal poročilo o položaju. Hvalil je angleško mornarico, ki je očistila vsa morja nemških vojnih in trgovskih ladij. Omenjal je, kaj je Angleška storila za Srbijo in kako se grški kralj umika, da bi ne izpolnil pogodbe s Srbijo.
Angleško brodovje gre z Malte v grške vode.
Makedonija. Bolgarska vlada je za guvernerja v Makedoniji imenovala Aleksandra Zlatanova.
top, tri letala in mnogo vojnege materijala. Nemške čete so pa vjele meseca oktobra pod Hin-denburgom 98 častnikov in 14.482 mož, pod princem Leopoldom 32 častnikov in 4.134 mož, pod generalom Linshigenom 56 častnikov in 8.871 mož, pod generalom Bothmerjem 3 častnike in 1.525 mož in pod generalom Macken-senom 55 častnikov in 11.937 mož. Skupno sc Nemci vjeli 244 častnikov in 40.949 mož ter zaplenili 23 topov in 80 strojnih pušk.
Dne 1. novembra so ves dan trajali hudi boji ob Stripi. Rusi so privedli na napad močne sile in vdrli z globokimi kolonami pri Bjenjavi v našo postojanko. S hitrim protinapadom so jih naše rezerve vrgle nazaj. Po ljutih krajnih bojih so Rusi pustili na bojišču veliko mrtvih in v naših rokah 2000 vjetnikov. Ob spodnjem Stiru so naši potisnili Ruse zopet bolj nazaj. Z veliko porabo streliva podvzeti ruski protinapad se je izjalovil. Nemci so napredovali južno od železnice Tuckum —Riga ob obeh straneh Ara. Ljuti boji so bili 1. novembra pred D vinskim, kjer je bilo krvavo odbitih več ruskih napadov. V bojih med jezeroma Sventen —Usen so Nemci vjeli 500 Rusov. V široki bojni črti so Rusi poizkusili preprečiti napredovanje generala Linsingeoa, a so bili vrženi nazaj s težkimi izgubami. Pri Sjemekovcu se je Rusom posrečilo, da so začasno vdrli v pošto-
Podpor©**•'■•"* n.....
Po cesarski naredbi z dne 12. junija 1915, oziroma vsled naredbe ministrstva za deželno brambo in vojnega ministrstva z dne 28. sept. 1915, so se natančneje določile nekatere podpore za vojake in za svojce v vojno vpoklicanih vojakov.
Če se je kdo, ki je aktivno služil, povrnil kot invalid in se mu je zmanjšala zmožnost, da bi si služil kruh, dobva on, oz. dobivajo njegovi svojci, še naprej /so državno podporo aH vzdrževalnino, samo dcKazati mora vsak mesec s potrdilom županstva, da na drug način ne more preživiti svojcev, ker je njegova zmožnost za zaslužek zmanjšana vsaj za 20 %. Zmožnost za delo potrjuje okrajni zdravnik.
Pri invalidih, ki so se vrnili vsled rane ali bolezni, se izplačujejo tedaj neprikrajšane državne podpore, četudi kdo vleče vojaško preskrbnino. Če se je kje zaradi vrnitve invalida podpora ustavila, se mora vnovič nakazati za nazaj od dneva prekimbe.
Če je kdo umrl ali če se ga pogreša (je vjet), naj njegovi svojci ne dobivajo državne podpore samo še šest mesecev po njegovi smrti, marveč tudi še naprej, in sicer v slučaju, ako še niso postali deležni posebne vojaške preskrbnine, naj dobivajo vso dosedanjo podporo, ako jim je bila pa nakazana vojaška preskrbnina, dobivajo še toliko stare podpore, kolikor ista presega vojaško preskrbnino. Če se je komu ustavila podpora zato, ker je preteklo že 6 mesecev po smrti vpoklicanca, se mu mora vnovič nakazati.
Te določbe veljajo tudi za tiste, ki so bili vpoklicani kot delavci ali sploh v kako vojno službovanje.
Podpora se more nakazati tudi pozneje tistim, ki za-njo prosijo, ako so bili izpolnjeni pogoji za podporo med aktivnim službovanjem vpoklicanca in ako ni preteklo več kakor dva meseca, odkar je bil isti prestavljen v neaktivno razmerje, ali pa šest mesecev po njegovi smrti, oziroma od tistega časa, odkar se pogreša.
Če je kdo aktivno služil, pa vsled poškodbe ali obolelosti v vojaški službi bil prestavljen v neaktivno razmerje ali izločen iz vojaške zaveze in če potem za to boleznijo umrje, se dobiva ie
naprej podpora po zgoraj navedenih določbah, oziroma se vnovič nakaže.
Razen navadne državne podpore ali vzdrže-valnine se pa vsled naredbc z dne 12. junija 1915 dele potrebnim že druge vrste podpore. Invalidom, ki so bili dolžni opravljati prezenčno službo, poleg invalidnih prispevkov za-nje in zg njihove družine, svojcem vsled vojne umrlega ali pogrešanega moškega, ki je bil v prezenčnl službi, in istotako tudi delavcem in drugim v vojno službovanje pritegnjenim moškim in nji-hovim svojcem deli vlada še posebne podpore, ako ne dobivajo tedaj navadne vzdrževalni ne. Te podpore so nekake doklade k preskrbninara, ki so določene za invalide. Podpor •O lahko deležni tudi tisti vojaki (in njih družine), ki še niso doslužili vojaške dobe in ki tedaj nimajo pravice do splošne vzdrževalnine.
Pri delitvi teh vojaških podpor se bode oziralo na to, kako je kdo preskrbljen v civilnem stanu, oziroma kakšne podpore je potreben, da se more preživiti. Vpošteva se ne le hrana, stanovanje in obleka, ampak tudi zdravila za družino in vzgojevalnina za otroke.
Vzdrževalnine kakor tudi posebne vojaške podpore se bodo vsled omenjene cesarske na* redbe dajale ves čas sedanje vojne in še šest mesecev po končani vojni v polni ali zmanjšani izmeri, ako se ne bo poprej vojaška preskrba postavno preuredila. Zmanjša se pod« pora vsled izpremenjenih razmer v družini.
Če kdo postane podpore nevreden, jo izgubi. Vrne se krivično potegnjena podpora le tedaj, če si je kdo sam napravil, da jo je po krivici vlekel. Za mrtvimi vojaki se dobi podpora s prvim onega meseca, ki sledi po smrti, drugače pa z dnem, ko pripade postavna preskrbninska pristojbina. Ako invalid umrje, se zanj podpora ustavi, nakaže se pa na novo za svojce. Podporo izgubi tudi vdova, ki se omoži, in drugi, ki so postali preskrbljeni in se lahko prežive.
Izredne državne podpore za invalide se izplačujejo vsak mesec naprej (anticipate) Podpore morejo dobivati tudi podčastniki, ki prostovoljno dalje služijo, vojaki rezervisti, ki nimajo svojcev, in vojaki, katerih svojci nimajo pravice do vzdrževalnine. Koiikor boij nesposoben je invalid za
delo, tem večja je podpora. Invalid, pri katerem se je sposobnost za delo zmanjšala nad 20% Pa pod 50%. d0D' na let0 60 kron, če se je sposobnost zmanjšala za 50 do 100%, dobi 120 K in za delo popolnoma nesposobni 180 K in včasih še več. Podpora z invalidsko penzijo vred ne sme presegati zneska 600 K. Gotove stopnje podpor so določene tudi za svojce invalidov in v vojni padlih vojakov, ako so ti vojaki prej svojce vzdrževali.
Podpore lahko vleče invalid zase, za svojo ženo, za zakonske in nezakonske otroke, za svoje starše in prastarše, dalje vdova za svoje zakonske in tiste nezakonske otroke, ki so od moža in ž njo skupaj žive, ter oče in stari oče invalida za svojo ženo.
Prošnje za podpore se vlagajo pri županstvu one občine, v kateri kdo biva, in so kolka proste.
O podporah je izšla te dni v ,Katol. tiskarni" v Ljubljani posebna knjižica, ki nosi naslov: .Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnin, podpor in preskrbnin." Knjižica, ki razlaga zakon in ima zadej vzorce prošenj za podpore, bo marsikomu dobro služila. Dobiva se v Katoliški bukvami v Ljubljani in v knjigarni .Iliriji" v Kranju za 50 v.
NOVIČAR.
Vpoklic črnovojnikov v letih 1875, 1876, 1877, 1891 in 1895 rojenih, pri ponovnem prebiranju sposobnim spoznanih črnovojnikov.
C. kr. ministrstvo za domobranstvo je odredilo, da morajo v letih 1875, 1876, 1877, 1891 in 1895 rojeni črnovojniki avstrijskega in ogrskega državljanstva, ki so bili pri ponovnem prebiranju rojstnih letnikov 1873 do všievši 1877, 1891, 1895 in 1896, kakor tudi pri do 16. novembra 1015 izvršenih naknadnih prebiranjih sposobnim spoznani, v kolikor ie niso pritegnjeni k službovanju z orožjem aii pa niso od tega službovanja na določeno ali nedoločeno dobo oproščeni iz ozirov javne službe ali interesov, odriniti ia priti
dne 26. novembra 1915 k v svojih črnovojniških legitimacijskib listih označenemu c. in kr. dopolnilnemu okrajnem« poveijstvu, ozir. c. kr. domobranskemu (deželno-strelskemu) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu.
Oni, ki bodo pri naknadnih prebiranjih po tem terminu sposobnim spoznani, morajo tekom 48 ur po svojem prebiranju odriniti.
Črnovojniki morajo ia dan v splošnem najkasneje do 11. ure dopoldne priti; morebitna manjša prekoračenja te ure so le tedaj dopustna, če so v prometnih razmerah utemeljena.
Ravnotako morajo v navedenih letih rojeni, pri prebiranju za službo z orožjem sposobnim spoznani bosansko-hergeegovinski službi zavezani v evidenci druge rezerve odriniti in priti ob zgoraj navedenem roku k C. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, kamor spada kraj njihovega bivališča. i
Neizpolnitev tega v poklicnega povelja se bo strogo kaznovala po obstoječih zakonih.
Ogrski črnovojniki letnikov 1873, 1874 in 1875 so bili vpoklicani na dan 3, novembra 1915.
Dva Kranjca umrla. Velecenjeno rodbino lekarnarja Ka.oia Šavnika v Kranju je zadel hud udarec. Sin dr. Janko Šavnik, nadporočnik in odvetnik v Trstu, je bil na nrbtkem bojišču ranjen na glavi in je potem umrl v bolnici v Stari Pa-zovi v Slavoniji. Pokojnik bo pokopan v Kranju. Plemeniti rodbini Šavnikovi naše globoko sožalje! — Dne 1. novembra je utntl v celovški bolnici za vročinsko boleznijo, kateVo je dobil na bojišču, Franc Bngelman, drugi izmed peterih sinov, ki so šli iz te družine na bojišče.
*Brarnbni ščit* v Jfcenju. Na dan 7. t m, določeno slovesno zabijanje žebljev v hramb ni ščit, je preloženo vsled'nastalih zaprek na dan 5. decembra in se bo spojila ta slovesna prireditev z 2. decembrom, z ■"dnem, ko je naS pre-svitli vladar Njega veličanstvo cesar Franc Josip I. zasedel prestol našega cesarstva.
Kovinsko orodje sn bo moralo vsled ministrske naredbe z dne 23. septembra 1915 oddati v vojne namene. To orodje se more ali darovati .Patrijotski zbirki Kovin za vojno" (Dunaj, vojno ministrstvo), ali pSndo 30. novembra 1915 prostovoljno prodati skupljevtlcem, ki so pooblaščeni za nakupovanje teh predmetov. Potem se bo zaukazala izročitev kov in>2: Nadomestilo za neobhodno potrebne predmete, ki se bodo morali oddati, si mora lastnik p preskrbeti še pred dnevom, določenim za izročitev. Ako mu ni mogoče dobiti nadomestila, "Wiaj to naznani že prej prevzemni komisiji, katera ob sprejemanju določi, če naj se neobhodno potrebni predmeti puste lastniku še nadalje za vedno ali vsaj za nekaj časa. Ako se tekom šestih mesecev ne bo zahtevala izročitev kovinskm posod in orodja, bo lastnik potem zopet prosto**« tem razpolagal. — Ministrstvo je določilo prodajalcem najvišje cene za prodajo plpčevinske posode, lite posode in kotlov za pranje. Cenike, ki se dobivajo pri glavarstvih, morajo imeti prodajalci na vidnem kraju izobešene.
Oddaja sočivja. VoLnpžitnemu prometnemu zavodu bi morali oddati vsled ministrske odredbe zemljedelci tri četrtine lefos pridelanega sočivja. Na predlog kranjske deželne vlade te je pa določilo, da tisti zemljedelci, ki niso sočivja več pridelali, kakor ga za dom potrebujejo, zdaj ne bodo nič oddali. Prišle bodo nadaljne odredbe, ko bodo vse zaloge popisane.
Ia Drulovka. Tesar Jožef Košnik je pisal
iz vojaške bolnice v Araftf na Ogrskem, da mu je bil kazalec na desni roki odbit in da ima v nogah hud revmatizem.
Trgovsko sušenje sadja. paijo
Znano je, da je c. kr.*vfada pobrala žganjarske kotle, le prav majhno število jih je ostalo v vsaki občini. ,
Ta rekvizicija je žela veliko priznanja, posebno pri abstinentih,
Bila bi pa zopet preveč nagla domneva, da bo sedaj alkoholizma konec. Tega pač ne bo, posebno ne, dokler bodo velike žganjarske tovarne tudi v naši deželi, kjer so se taki obrati ravno to leto, če se ne motimo, še pomnožili, s tako marljivostjo kuhali špirit in žganje. Tudi bi bil prevelik optimist, kdor bi mislil, da so kotli strti in uničeni za zmeraj — marsikteri bo kmalu zopet prišel na dan. Kotlarji bodo po vojski imeli najbrže zlate čase.
Res pa je, da je ravno sedaj zelo ugoden čas, da se to število žganjarskih naprav v deželi zmanjša. Da se bo to doseglo, po našem mnenju še ni dovolj, da se samo svari: Ne kuhajte žganja, sušite sadje! Ta klic je že lansko leto padel na precej rodovitna tla, še bolj pa letos. Nasušilo se je na Gorenjskem letos gotovo cele vagone sadja. Stare „pajštve" so zopet celo jese-» — čer dalj časa — imele delo- 3«U se je pa, ko sili mine, da ta vesela sprememba izgine.
Stremiti se mora za tem, da odpremo taka pot« z« porabo in prodajo tadja, da bo kmet sam od sebe prišel k prepričanju: Na vsak način je boljše, da ne kuhamo žganja.
Ljudstvo je ob vojnem času že »pognalo, da je nespametno, če se opusti sušenje sadja. To spoznanje mu je treba buditi dalje, pa mu tudi iti ne roko s tem, da sc lotimo tega vprašanja ravno sedaj z vso odločnostjo pa tudi z določnimi cilji. Sušenje sadja mora dobiti za naše slovenske gospodarje ne samo kuhinjsko in gospodarsko, ampak tudi denarske vrednost.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 5. nov. Ruski napadi proti fronti na Stripi in ob Stiru to bili krvavo odbiti. Neki ar-madnl zbor je predvčerajšnjim vjel nad 1000 Rusov in zaplenil 11 strojnih pušk. t-4 Novi naskoki na goriško obmostje so bili zavrnjeni. — Srbski odpor v prostoru med Kragujevcem in Jagodino planino je bil odbit Nemške čete so vmariiralc v Jagodino. Zvezne čete so šle naprej med Užicami in Višegradom. *— Bolgari so zasedli Boljevac, jugovzhodno od Zaječarja, in so z naskokom vzeli Kravlje, deset kilometrov severno od Niša.
Spomini iz vojne,
(Napisal vojni kurat J. Hafner.) (Konec)
Pridem do lične barake iz desk, kjer je stot-nijska pisarna. Imam zanimiv opravek. Prileten možak, ki ima doma malo družino, bi se pa rad po krščansko poročil, ker ženska ne more dobiti kot neporočena podpore. Ona pa ne more sem in on ne domov k poroki. Napraviva pooblastilo in se domeniva o nadaljnih korakih, ki jih bo treb?. storiti, da bo mogel stari fant in oče v pravi zakonski jarem. Sicer pa je menda ta čas lažje koga oženiti, kakor katero omoliti. Poslovim te od ženina, ki te na tako daljavo t puško v roki ženi, pa jo maham dalje po rovu.
Vsak oddelek ima kaj novega. Eni ti stavijo gnezda z deskami, drugi si jih pleto Ig šib in palic, tretji iz kosov zemlje in kolov. Pridem do Hrvatov in začujem guslarja: Ubili ste nam Fcr-dinandaaaa — ti prokleta bandaaaa — itd., poje, drugi spremljajo odmev. So tudi mnogi Srbi med njimi. Zato vprašam: .Što ču reči Srbi? .E — pa i oni pjevaju s nama!" »Bog i Marija I" .Zdravo, gos pod i ne! Hvala vam lijepai" V sosednji celici sedi Mohamedanec na nogah in šepeta: Ali ah il Al lah ... Skoro sami mladiči tO. Zakaj? .Stari več poči vaju u miru." Vsi pa tO te izpremeniii. So veseli, smeli, vojaki po rodu — a mnogo manje kolnejo. Silen možak, a strašno dolgimi brkami, cel Krištof Ravbar, sedi do pasu nag v pletenem košu (celici) in obira umazano srajco. ,Što se tamo kreče?" — .Kotaci, gospodine, kozaci jesu." »Ime i h puno?" .Pa Ima; samo sam ih več dosta zarobio i pobio." »Čel dobiti krst zlatni za zasluge." Pri sosedu ista slika, samo da nima brk, a je dolg in suh kakor izgubljeni sin nt paši. ,&tO tražiš tamo u kolulji?" „UtV .Mila ti srečo i obilan uspjeh!" Zopet eden. »Što je novoga?" .Lazice." .Smrt ima I* jp tako dalje. Izborni ljudje; vedno dovzetni ta šale. Nobeni toliko ne kuhajo kot oni; hvaležni so za moj pozdrav .Bog blagoslovio" {p z nasmehom me vsprejmejo ko drugič prikrevstm mednje, Zlati ljudje, ki se malo brigajo te svoje življenje. Kdor jih tu pred sovražnikom vidi, mora priznati, dt je Hrvat res najbolji vojak.
Tukaj se pa prično naši kranjski ljudje. Eden s pipo v ustih, kosmat kakor divji mož, pometa rov. .Bog daj! AH je še vojska?" .Menda bo ie, k' nam Še niso nič rekli domov jit!" Pod zna-menčkom Marije Pomagaj z Brezij gori večna luč, spodaj pa sede trije Lahi okoli deske in dregajo t cveki. »Che Javori ?« ,E — una —• m vsi trije pokažejo na svojo igračo. Ker niso Imeli pančlke, to te igrali z ušjo. Pa je bilo vredno pogledat to nI. V Majlondu na svetovni razstavi bi dobila prvi .prajs", če bi nt bila vojn« prekinila prijateljskih zvez. Zdaj jo je eden preobrnil na hrbet, zdaj jo je drugi tiščal v stran* In pomenkovali to te c njo ia komandirali so ji, zdaj .v korak", zdaj .v tek" in zdaj .stoj*. Kes, čisto posebna, vojaška uš to, t črnim križem pod alvo kožo. Ker tukaj ni takih pajkov, za silo tudi taka uš lahko .numare nosi". — Prav vesela1 je bilo vsa; pa — da ne bi pozabili, da je še vojna, sta dva jagra splezala ven, kjer so j« Rusi v pomanjkanju drugih ciljev ustrelili. Tako
te vse izpreminja in meša; v vojski Se bolj in hitreje kot sicer.
Zadnjo soboto in nedeljo je bilo pa bolj .zares". Zlezel sem v temno luknjo in za menoj so lezli krščanski vojaki. Prišli so k spovedi. Pa ne misliti, da smo hoteli kak rekord doseči, ali senzacijo v zaledju zbuditi. Je pač posebno pripravno tam v zakopih, kadar vlada mir in samo posamezni streli kličejo: memento morit Ljudje pa se na krajevne izpremembe hitro navadijo. Ravnotako je dobri naš vojak v uniformi poka-šljai in pocencnil, preden je začel, kakor lani v adventu doma. Samo brez spovednice biti pri spovedi, to človeka malo v zadrego spravi. Ta sicer kar na tla poklekne, oni pa že le obstoji, in ko tretji ne vidi pručice, se k meni vsede in čaka, kdaj ga bom podregnil. Ampak — sv. maša v vojskinih katakombah, to je imenitno. Na tri zaboje patronov smo položili desko, pa je bil altar. Svitlobo so dajale strelne line, skozi katere se je videlo .na Rusko". Okoli petdeset mož se je pridrenjalo k sv. obhajilu in vse se je srečno končalo. Ravno med povzdigovanjem je počil naš top. Seveda je na ruski fronti malokdaj mogoča sv. maša v okopih, ker se je malokje čas tako temeljito vkopati.
Ni dolgčas v fronti. Bolj dolgčas je nam zadaj, dasi nam pojo — miši in žabe. Vsi se radi vojskujemo in z vspehom .peljemo vojsko". Vendar pa bi nobeden ne oporekal diplomatom, če bi sklenili mir, in nas poslali domov, tja, kjer bistra Sava teče. Za to prosite Boga!
Izgubljeni list.
Prišli smo na svojem romanju v bližino honvedov, med katerimi je mnogo Slovakov. Rad
se pogovarjam s temi ponižnimi, pobožnimi ljudmi, zato sem vsak dan obiskal kuharje v gozdu. Pri enem teh obiskov sem našel polovico pisma, ki ga je Slovakinja poslala za svojim sinom v vojsko. Berite, kako se Slovaki ljubijo! — Karta, pisana 14. septembra. Hvaljen bodi J. Kristus. S srčno ljubeznijo Te na stOtisočkrat pozdravljamo Tvoji stariši, Tvoji sestre! Katerca in Marička ter Ti proščimo in želimo od milega Gospoda Boga dobrega, stalnega zdravja in sreče in da bi bil obvarovan pred sovražnikom, moj dragi sinček. Piši mi, če naj ti že pošljem zimsko obleko, ako bom mogla poslati. Moj Bog, kaj neki bo s Teboj, moje milo ugnano dete, zopet se moraš v tem mrazu mučiti. O ko bi ti mogla pomagati, pa kaj, ko ne morem, sinček mili! Prosi, da naj Te z bojišča spuste vsaj pogledat domov. I. pride domov za 14 dnij in cerkvenik Miško tudi, poskusi, če te puste domov. Še enkrat Te prisrčno pozdravljamo, vsa naša rodbina, in Ti želimo od te Mštičke Kristove zdravja In varstva, da bi Te ta Matička obvarovala trpljenja, hudih bolezni, in da bi pomagala mojemu sinčku, kličočemu na pomoč. Mi zdaj koruzo vozimo, pa je taka velika voda. Dobili smo že od 4. tega meseca karte od Tebe. Moj Bog, ko bi le enkrat mogla videti mojega milega dragega sinčka in se z njim potolažiti. Saj Mštičko Kristovo zmirom prosim za mojega sinčka, da bi mi ga ohranila . ..
J. Hafner.
___iL___
Vsem županstvom naznanjamo, da se dobe »Potrdila o istovetnosti - Iclentitats-beseheinigung" v tiskarni „Tiskovnega društva" v Kranju, po 2 vinarja komad.
Steckenpferd lilijno-mlečno milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Eibl
je čedalje bolj priljubljeno In razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne ^epote.
Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko .Steckenpferd" in na celi naslov. Cena 1 krono v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. Istotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo „Manera" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 80 v za tubo.
■t
Osobje tiskarne -Tiskovnega društva* v Kranju naznanja žalostno vest, da je njihov večletni souslužbenec, gospod
Franc Fabjan
četovodja 15. peSpolka in imejitelj srebrne hrabrostne svetinje
umrl za ranami, dobljenimi v Vo-liniji na severnem bojišču.
Blagi Franc, lahka Ti bodi tuja žemljica!
V prebridki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni in dobri sin, bral, nečak, stric
i
in svak, gospod
JANKO ŠAVNIK
Ml
c. kr. nadporočnik vlev., advokat v Trstu,
iežko ranjen na južnem bojišču, dne 29. oktobra t. 1. v Stari Pazovi v Slavoniji izdihnil svojo blago dušo.
Zemski ostanki pokojnika se prepel^fo v Kranj, da se polože v domačo zemljo k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
V KRANJU, dne 4. novembra 4915.
Dr. Kari Šavnik,
c. kr. višji finančni svetnik,
Ph. Mr. Franc Šavnik,
c. kr. med. oficijal v ev. in lck. voditelj,
Dr. Pavel Šavnik,
c. in kr. asist. zdravnik v rez. in vse-uclliški asistent,
bratje.
Kari in Lcopoldina Šavnik,
starši.
o.
Dr. Edvard Šavnik,
c. kr. višji okrajni zdravnik. Stric.
Marija Šavnik,
teta.
Brez posebnega obvestila! LH
Marija Vilfan, Anica Emmer
sestri.
Zofija Šavnik roj. Verbič, svakinja.
Dr. Josip Vilfan, advokat, Ing. Fran Emmer, c. kr. inženir, svaka.
Nečaka in nečakinje.
■VVVVVVVVTVVVVVVVVVVTTTVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVBJj
► Kupujte razno manulakturno In galanterijsko blago vedno le pri
t „Prvi gorenjski razpošiljalni" Ivan Šavnik, Kranj \
► >>> ki prodaja dobro In trpežno blago po najnižjih cenah. >>> -4 ■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^
Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.