d Al A ^et° IX, - Štev. 198 PHIHDHSKI DKEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE (2508) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 21. avgusta 1953 Cena 20 lir Francoska vlada odstavila Maroškega sultana Ben Jusefa H ko ogorčenje v arabskih državah, ki nameravajo spraviti zadevo pred OZIS - Rezerviranost ameriškega državnega departmaja novega sultana je bil postavljen Mohamed Ben Arafa, ki je na-°njen francoski politiki - Ben Jusef izgnan na Korziko - Veli- Francoske ob- laRABAT, 20 d z5e na Ko«iko° Z nje80V° (vlarffer Se sestal «magcen» kaste) 1”lar°ške aristokratske hamwi’= J,e .Poznal Sidi Mo- edineoa ^ula)a Ben Arafo «za Marokm, 2* aitega sultana v okti» Zvečer ie veliki ve- »radnn® -®dnik vlade) izdal V bi- . 1?iavo ° imenovanju, ten Je rečeno, da je mag- « ftancoskovladoP SporazUmno J,ra“oska vlada je o tem iz-ftda:nH°rjCll°’ ki Pravi, da je !kpm„ danes poročal ministrih l\etu 0 informacijah, ki launL « ?d rezidenta Guil-;A •• for°žilo nadaljuje, da stvn lzkazalo. da je «poslan- SoverF^e(I?vail]a’ ki je bil° fla ? Guillaumu, naletelo riostit?^®' ki bi se dale pre' To • a™0 z oboroženo silo. rcn Je.vladi zdelo kot neva-slim-v:, .2ai Pred velikim mu-ralnf "? Praznikom. Gene-la na^ezident je dobil navodi-'irene P°dvzame vse potrebne sPlošne’ Se 2 vzdrževanjem bost nr7?T°Sti zajamči bodoč-«°)ih v =?i° ? v nespornih po-Pbstonk^ • s tradicionalnim ^canu i1 in v skladu s pra-ZaščitnicgF dolžnostmi države Zvečer , sestala t j ]e vlada ponovno n°la Predsedstvom Au- vo porri;-?0 se3i so izdali noski svet ' ki Pravi: »Ministr-tiocoj a Se 3e Ponovno ;........ iwde in spričo dejstva, da E obdržati sultana, ne sestal Se seznani z zadnjim V Marok,, političnega položaja s.a kr, Svet je ugotovil da skladu MS -mcal. ... atu» da se v protek-J*a, ravProzi državljanska Df> tmHirinnnl sr* bo voj- 0pv-‘ Po tradicionalnem štv0 ,se zajamči na- nova Prestola. Vlada hoče. , 8lobok?uestltura načne dobskih . n političnih, gospo-bpravpn „ SOcialnih reform in 0|)logoči ,Ureditev, ki naj ?ed pr=- an° sodelovanje tom» nciio in protektorati^ .{ranc°ske vlade o od-^fslni tanu sporočil ge- r ie dan« ent Guillaume. ki uillaumi Vr.nil v Maroko. °glasil v «.se J? Pri sultanu aPoročnP,°,ldanskiir urah..in 1»; '^«11 Ukrer« " rs /vrl rl ul i i t_ -Valia zanj dvi ukrep «o oddaljit- ssrT “ —• BUHI; koU)e30PradRaba'iomVzbrPa?oT->obiW k°v in oklepnih av-^tutori,:— ter več oddelkov auma° „ prfd prihodom v, sultanovo palačo s ®e Pred”6 konienice. 3e gen n p,rib°dom v Rabat general Guiuaume sestal v Casablanci z marakešikim pašo El Glaouijem. Sultan in njegovi sinovi so z avtomobilom zapustili kraljevo palačo kmalu po odhodu generala Guillauma in se odpeljali na letališče v Rabatu, od koder so odpotovali z dvema letaloma na Korziko. Letalo s sultanom je že pristalo v Ajacciu na Korziki. Iz Rabata je odpotovalo tudi letalo s 5 tonami prtljage, ki je last sultana in nekaterih njegovih uslužbencev. Pri razgovoru z generalnim rezidentom ni hotel sultan abdicirati. General Guillaume je nocoj na. tiskovni konferenci v Rabatu izjavil, da s sultanom Ju-sefom «ni bilo mogoče nobeno odkrito in konstruktivno so- delovanje«. Očital je sultanu zlasti pa njegovemu sinu sodelovanje s stranko Istiklal in je zatrjeval, da ima ta stranka dvojni obraz: «na zunaj se kaže kot normalen nacionalizem. medtem ko je na znotraj totalitarna stranka, ki podžiga sovraštvo proti tujcem«. Marakeški paša El Glaoui pa je med drugim čestital francoski vladi «zaradi modrosti in razumevanja, ki ju je pokazala v skrajno kočljivih okoliščinah«. V Kairu je voditelj stranke Istiklal Alal Elfassi izjavil, da bo konec tedna v Kairu z o-dobritvijo egiptovske vlade manifestacija po ulicah v korist maroškega sultana. 27. t. m. pa bo v Kairu muslimansko zborovanje, na katerem bodo RAZPRAVLJANJE 0 KOREJI V POLITIČNEM ODBORU OZN Mir naj ne bo odvisen od sestave politične konference Britanski delegat Selwyn Lloyd poudarja, da ni nepremostljivih nasprotij * Protest sirijskega delegata zaradi dogodkov v Maroku NEW YORK, 20. — Politični odbor OZN je danes zjutraj nadaljeval razpravljanje o sestavi politične konference o Koreji. Britanski delegat Sel-wyn Lloyd, ki je govoril prvi, je poudaril, da mir ne sme biti odvisen od sestave politične 'konference, ter je nato pripomnil, da ni nepremostljivih nasprotij med sovjetskim in zahodnim stališčem glede sestave konference. Lloyd je poudaril točke, ki so skupne sovjetskemu predlogu in načrtu 15 držav, ki imajo pod poveljstvom OZN svoje čete na Koreji. Oba sta si namreč edina vsaj v tem, da bi se morale udeležiti konference vsaj nekatere države, ki imajo čete na Koreji. Britanski minister je še posebno nasprotoval sovjetskemu načrtu zaradi tega, ker daje podpisnicam dogovora o premirju pravico, da se na konferenci poslužujejo veta. Ro tej določbi bi imeli to pravico severni Korejci in Kitajci, ne pa predstavniki Južne Koreje. In končno je britanski zastopnik rekel, da dosedanji ton razpravljanj v političnem odboru ni bil preoster in kaže, da ni vzroka, da bi ne priča- kovali sprejemljive rešitve. Indijski delegat je predložil danes resolucijo, s katero predlaga, naj se prepis vseh predlogov in sklepov, ki jih bodo Združeni narodi sprejeli na bodoči politični konferenci pošlje kitajski in severnoko. rejski vladi. Ameriški delegat Cabot Lod-ge je sporočil, da se bodo ZDA izrekle proti vsaki resoluciji, ki bi hotela vključiti Indijo med države udeleženke politične konference. Godge je dalje izjavil, da bo morala biti Sovjetska zveza navzoča na konferenci na strani napadalca, «ker je podpirala napadalca in mora prevzeti odgovornost za vzpostavitev miru«. Popoldne se je priglasil k besedi sirijski delegat, ki je v imenu ara-bsko-azijske skupine načel maroško vprašanje. Poudaril je, da njegova skupina izreka največjo zaskrbljenost zaradi položaja v Maroku, in je sporočil, da bo o tem izročena članom glavne skupščine pismena izjava. Francoski delegat je protestiral proti izjavam sirijskega delegata, predsednik odbora Muniz pa je prekinil sirijskega govornika in izjavil, da to vprašanje ni na dnevnem redu. Začetek parlamentarne diskusije JPellovih programskih izjavah vlada je že iz vode tako v senatu kot v zbornici: zanjo bodo as°vali demokristjani, monarhisti, liberalci in republikanci, Proti 1 Pa le KPI in zelo verjetno PSI • Glasovanje v senatu v soboto <0(j našega dopisnika) « 9anea je itali-vlarf5 A 2ačel razpravljavk’ ki nv* Programskih izja-k SliniKth,3.® včeraj podal noti0 kat Predsednik Pella u krounl sodijo v politič- h tavliA da so zel° spretno L c°jštvue' ker se je Pelli v k bikori meri posrečilo, da th°8ar vFUr ne zameri, da ni-v? tie ai!prei vsaj z besedami za ]e in da vsakogar -Ptvj malenkost zadovolji, d-, SoL°V°rn'k ie bil senator h? fbči pC!,marr°. ki je dejal. --ei t)e r® . vlada' kot P°' '°vk, r,hasPeriieva in Piccio- te„i2l'afalo°dg0varia P°trebam, j®' 7. f, . .lz rezultatov voli-Pellovo vlado UnVA”i "uPravno t?bju avi)a državo biU aržavo v pričako- tTl’ iF^e_.Politične razjasni- ** 1 v ^ CIO lil- « P° dveh”1 0 mo£oče naj- ni6SPr*iV) irv ySt °rov mesecih in pol raz-h"ito i« 5 ,stikov. Vzrok za d?)al Scoccimarro, je Ih stranki\pri demokristjan-'Jev k-:,1’ kl .le preprečila re-bt&sti kj®i:da ne bi izgubila a!kl0 rt '“o na J1 1° je ljudstvo od-«Flal. bi bil° tVah' - I^rizo’_P® ril vlartl hjl0 mogoče že rešiti Ugi ljudje bi pri jo sestavljali tj.’ čen{p“JC 12 drugih strank, Set3 “»»r11 bUi ’Z' 'a SeCmorraj°o ie’nat° dejal' , demokristjani ni da levo rib0d0 žli ba desno 5 b°če Pa ,veflna ljud. taa. demokri«t° ’ čeprav bi oK-LsV. st) anski vn,ut„Hi Vjd. ?brnili na ni voditelji biai. je desno. Osnovno Pa so refo Scocci-bQrib° Pellova vf°ame ln če Vrt?9 Parlamet* a lzvedla, »C6110 KPI «"a- ka£nik KPi jiall“ fanjo. Za-’ ‘ 1 stnato branil akciji s PSI in rab/aai deiavski zcepljenostjo)). Pustil v dolgo . dahjanskem n 0 italijanski r§yafn°tni’ k-Ved Sab! da Pred je notranji politiki. Poudaril je, da zakon o javni varnosti še ni bil prilagojen ustavi in o-pozoril, da vladna programska izjava tega vprašanja ne omenja, kar ((dovoljuje misliti, da se je spremenil ton, sistem pa je ostal isti«. Zaradi tega KPI ne more glasovati za vlado, temveč bo glasovala proti. Drugi govornik je bil predstavnik liberalnih senatorjev Perrier, ki je napovedal, da bodo liberalci glasovali za vla. do. Zadnji današnji govornik je bil južnotirolski senator Raffeiner, ki bo prav tako glasoval za vlado, vendar bo postavil nekaj zahtev v zvezi s položajem v Poadižju. Jutri bo imel senat dve seji. na katerih bo verjetno izčrpana diskusija o vladnih programskih izjavah, tako da bodo v soboto predpoldne verjetno lahko že glasovali o zaupnici. V tem primeru bo poslanska zbornica (ki je danes, kot pred dnevi že senat, razpravljala o spremembi dveh zakonskih ukazov v zakon) lahko že v soboto popoldne začela z diskusijo o vladnih programskih izjavah. Ce se bo pa v senatu glasovanje o zaupnici zavleklo do sobote zvečer, se bo zbornica sestala v ponedeljek. Z daljšim zavlačevanjem diskusije v senatu ne računajo, prav tako pa izključujejo možnost, da bi vlada v senatu ne dobila zaupnice. Tudi v poslanski zbornici je Pella praktično že iz vode. Zanj bodo poleg demokristjal nov glasovali še monarhisti, liberalci in zelo verjetno republikanci, kar da skupno 323 glasov, neofašisti in socialdemokrati se bodo vzdržali, proti pa bodo glasovali poslanci KPI in zelo verjetno tudi PSI Medtem ko Nennijevi social listi še niso jasno povedali svojega stališča, sta se danes dokončno odločili dve stranki — MSI in PSDI. Obe se bosta vzdržali. Parlamentarna skupina PSDI se je danes ponovno sestala skupno z vodstvom stranke. Po precej dolgi seji, na kateri je običajna desna skupina v vodstvu zagovarjala mnenje, da je treba glasovati za vlado, so sklenili z večino glasov, da se bodo vzdržali. Sprejeta je bila resolucija, ki jo je predložilo tajništvo stranke in ki najprej obžaluje, da so Piccionijev poskus sestave vlade, ki bi omogočila razširitev vladne osnove na levo, onemogočili nasprotni vplivi v demokristjanski stran- k Socialdemokratska resolucija nadaljuje, da PSDI ne more prikriti «svoje resne zaskrbljenosti zaradi pomanjkanja jasno izražene zavrnitve možnih sporazumov z gospodarsko in monarhistično desnico«, čeprav priznava da je Pella v svojih programskih izjavah sprejel nekoliko programskih točk PSDI Zaradi vsega tega nalaga vodstvo parlamentarnima skupinama «stališče_ ^budnega pričakovanja, ki izključuje glasovanje za zaupnico«. Resolucija pripisuje sedanji položaj ((posledicam bodisi hegemoni-stičnega duha nekaterih konservativnih tokov v demokristjanski stranki, bodisi dvolično, sti PSI. ki izigrava obveznosti, sprejete med volilno kampanjo, in se še vedno veže s komin-formovsko politiko«. Desna skupina v socialdemokratskem vodstvu - Simonini, Longhitano, Spalla in D Ippo-lito — je predložila in kasneje tudi objavila javnosti posebno izjavo, ki zahteva glasovanje za zaupnico in obtožuje vodstvo stranke, da je krivo za ponesrečeni Piccionijev poskus, da olajšuje igro desničarskih skupin v demokristjanski stran-ki in da vnaša zmedo v vrste članstva PSDI s svojo ((protislovno politiko«. p razpravljali o položaju v Maroku. Pomočnik glavnega tajnika Arabske lige Raif Bellama je nocoj sporočil, da bo jutri stopil v stik z arabskimi predstavniki v Kairu ter z zunanjimi ministri arabskih držav, ((Sodim, je izjavil, da arabski narodi ne morejo dopustiti brez reagiranja takega dejanja, kakršno je odstavitev sultana. Sestanek političnega od. bora Arabske lige je predviden za 2. septembra. Toda zaradi naglosti dogodkov se moramo tako, posvetovati, zato da podvzamemo nujne ukrepe, ki so potrebni zaradi francoskega udara«. V krogih OZN je vest o od-stavitvi sultana povzročila ve. liko razburjenje. Arabsko-azij-ska skupina se je takoj po seji političnega odbora sestala in proučila položaj Sirijski dele. gat je .izjavil, da je skupina proučila akcijo ki naj bi jo podvzela OZN zaradi dogodkov v Rabatu, ki jih ta skupi, na odločno obsoja. Opazovalci trdijo, da bo novi sultan samo predstavniški element v rokah El Glaouija, kateremu so se francoske oblasti že dolga leta dobrikale kot poglavarju tistega dela prebivalstva, ki se je zoperstavljalo sultanovi politiki za neodvisnost Maroka. V vsem Maroku so podvzeli stroge varnostne ukrepe. Določili so policijsko uro od 20. ure dalje. Vest o odstavitvi sultana je izzvala v mednarodnem mestu Tangerju veliko razburjenje. Prišlo je že do manjših demonstracij. PoHcija je v strogi pripravljenosti. V ameriških uradnih krogih so glede odstavitve sultana zelo rezervirani. Ti krogi poudarjajo, da so ZDA edinfc tuja država, ki ima diplomatske odnose z Marokom preko ameriškega generalnega konzula v Tangerju in preko francoske generalne rezidence. Zdi se, da se v razhih ameriških krogih tolmači vprašanje priznanja novega sultana na različen način. Pravni izvedenci v državnem departmaju skrbno proučujejo novi položaj. V Washingtonu se ima vtis, da povzroča v vojaških krogih precejšnje zaskrbljenje vprašanje bodočnosti ameriških oporišč v Maroku. V poročilu svojega dopisnika iz Pariza ugotavlja beograjska ((Politika« v zvezi z dogodki v Maroku, da predstavlja upor marakeškega paše pravzaprav poskus zagovornikov francoskega kolonializma, da izzovejo notranje nerede in prisilijo sultana na poslušnost, oziroma da ga likvidirajo. Ne glede na to. kdo je organizator intrig v Maroku, in ne glede na to, kako se bo to končalo, zaključuje «Politika», je ta intriga prizadejala težak udarec francosko-ameriškim odnosom in francoski politiki sploh. Sporazum o Kašmirju NOVI DJELHI, 20. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes zjutraj sprejel pakistanskega zunanjega ministra in se z njim več časa razgo-varjal. Pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali pa je odpotoval v Karači opolnoči. Na tiskovni konferenci je Mo. hamed Ali danes popoldne izl javil, da je izid njegovih razgovorov z Nehrujem zadovoljiv in da je rešitev kašmir-skega vprašanja sedaj «na vidiku«. Vendar pa je pripomnil, da je treba rešiti še številna vprašanja in da popolne rešitve tega vprašanja ne bo lahko doseči. Poročilo, ki so ga objavili o razgovorih med indijskim in pakistanskim ministrskim predsednikom, pravi med dru. gim, da sta se oba državnika sporazumela, naj -se vprašanje Kašmirja reši s pravičnim *in nepristranskim plebiscitom. Pred aprilom 1954 se mora imenovati upravnik plebiscita. Vprašanja, ki so do sedaj preprečila sklenitev sporazuma — nadaljuje poročilo — pa bo treba še prej rešiti z neposrednimi dogovori med o-bema državama. Imenovani bodo odbori izvedencev, ki bo. do imeli nalogo svetovati obel ma ministrskima predsednike, ma. Pozneje bo imenovan ul pravnik plebiscita, ki bo prevzel funkcije sporazumno z vladama Kašmirja in Jammu-ja. Nato bo predložil predloge za organiziranje plebiscita. Poročilo pravi dalje: 1. da sta oba ministrska predsednika znatno napredovala pri razpravljanju o premoženju ljudi, ki so se izselili ob priliki neredov leta 1947; 2. da se bo v kratkem sklicala v Kalkuti konferenca za izvedbo že doseženega sporazuma o izmenjavi pakistanskih «žepov» v državi Bihar pi;oti indijskim žepom v Vzhodni Bengaliji; 3. da bosta oba ministrska pred. sednika pozvala vse tiste, ki vplivajo na javnost, naj se za vzamejo za ustvaritev ozračja dobre volje v obeh državah; 4. da bosta oba ministrska predsednika še dalje v tesnem stiku. Vojaška delegacija JLA odpotovala v Washington Delegacija, ki jo vodi gen. Ljubo Vučkovič, bo razpravljala o vojaški pomoči FLRJ - Abesinska misija dobre volje prispela v Beograd BEOGRAD, 20., — Vojaška delegacija Jugoslovanske ljudske armade, ki jo vodi generalni polkovnik Ljubo Vučkovič, je odpotovala danes zjutraj z letalom iz Beograda v Washington. Na zemunskem letališču so se od delegacije poslovili predstavniki jugoslovanske armade in ameriški letalski ataše v Beogradu. Delegacija bo v Washingtonu razpravljala o vprašanju ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji. Razen tega bo obiskala v ZDA nekatere vojaške naprave. Mehiška vlada je dala svoj agreman za novega jugoslovanskega veleposlanika v Mehiki Ljubo Iliča, ki je bil doslej jugoslovanski poslanik na Norveškem. Pred njim je bil jugoslovanski poslanik v Mehiki Karlo Mrazovič, ki je prevzel drugo dolžnost. Nocoj je prispela z letalom v Beograd abesinska misija dobre volje, ki bo med svojim bivanjem v Jugoslaviji podpisala sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Abesinijo. V misiji sta Jilma Deresa, bivši minister za trgovino in industrijo, ki je bil imenovan za ambasadorja Abesinije v ZDA, m direktor gospodarskega oddelka abesinske vlade Area Agragzi. Na zemunskem letališču so abesinske goste pozdravili Franc Leskošek, član Zveznega izvršnega sveta. Bogdan Crnobornja, podtajnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve in drugi funkcionarji tajništva. V zvezi s prihodom abesinske misije dobre volje v Jugoslavijo je vršilec dolžnosti abesinskega zunanjega ministra v izjavi Tanjugu v Adis Abebi poudaril prisrčne odnose med Jugoslavijo in Abesinijo. ki so se zlasti okrepili s skupno borbo Abesinije in Jugoslavije proti fašističnim napadalcem. Abesinski minister je nadalje izrazil upanje, da bivanje misije v Jugoslaviji ne bo privedlo samo do podpisa pogodbe o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, temveč bo prispevalo h krepitvi medsebojnega razumevanja in simpatij med obema na-, rodnma. Sindikat rudarjev FLRJ mednarodni zvezi rudarjev BEOGRAD, 1U. — Centralni odbor sindikata rudarjev Jugoslavije je poslal pismo mednarodni zi»ezi rudarjev v zvezi z resolucijo, ki jo je sprejela na zadnji seji. Resolucija Med. narodne zveze rudarjev zahte. va, da se pošlje v Jugoslavijo delegacija, ki naj bi proučila domnevno stanje v jugoslovanskem sindikatu rudarjev. Na temelju njenega poročila pa bi kongres zveze dokončno sklepal o sprejemu jugoslovanske, ga sindikata rudarjev v Mednarodno zvezo. Pismo pravi, da sindikat ju. goslovanskih rudarjev ne more razumeti resolucije Mednarodne zveze rudarjev drugače kot izraz nezaupanja in poizkus, da bi se jugoslovanski sindikati podvrgli nadzorstvu in preiskavi nekega tujega sin. dikalnega foruma. Na zadnji seji zveze se je jasno pokazala težnja ameriškega sindikata rudarjev, da bi svoje poglede v odnosu do Jugoslavije vsilili mednarodni rudarski zvezi. Take težnje ameriških sindikatov izhajajo iz ideološke nestrpnosti in mržnje pro. ti socialistični izgradnji — pravi pismo jugoslovanskega rudarskega sindikata. BEVAN v Kopru LJUBLJANA, 20. — Včeraj je obiskal jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja prvak labu. ristične stranke in član britanskega parlamenta Aneurin Bevan s soprogo. Bevana, ki je že dalj časa v Jugoslaviji kot gost izvršnega odbora SZDL. spremlja Vladimir Dedijer. V Kopru je goste pozdravil delegat izvršnega sveta LRS pri Vojni upravi Jože Borštnar. Po krajšem bivanju so gostje odpotovali v Ljubljano, na. to pa so si ogledali znamenito Logarsko dolino v spremstvu podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja. ORGANIZIRA 29’AI-i9h O ; 5*6’ 5 b. $L0V‘P&t/^VOglE. na OKROGLICI pri Vogrskem (Vipavska dolina) v dneh 5. in 6. septembra 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa MOV VPISOVANJE SE ZAKLJUČI 25. AVGUSTA! (Glej podrobnosti na 2. strani) ODHOD VLAKOV IZ TRSTA V SOBOTO 5. SEPTEMBRA POPOLDNE IN V NEDELJO 6. SEPTEMBRA ZJUTRAJ ENA'- vpisnina, prevoz z vlakom in značka skupno 650 lir — Za otroke od 4 do 14 let (brez značke) 275 lir Podrobnejša pojasnila se dobe na sedežu Zveze, tel. 29-582 ZAHEDI ARETIRAL MOSADEKA FATEIHIJEŠE Žllf IR SE SKRIVA Aretirali so tudi več drugih Mosadehovih pristašev - Vojaštvo v državi v stalni pripravljenosti - Ponoči šahov odhod iz Kima - Iranski poslanik v l/Vashingtonu odstopil TEHERAN, 20, — Teheranski radio je sporočil, da je bil Mosadek aretiran ob 19. uri po krajevnem času skupno s tremi osebnostmi v nekem kraju blizu Teherana v hiši ministra za pošto v njegovi vladi. Pripeljali so ga' takoj v Teheran. Razen Mosadeka so bili aretirani tudi bivši predsednik parlamenta Abdulah Moazami, notranji minister Husein Sadiki, član komisije za nacionalizacijo petroleja ia Mosadekov praVni svetovalec Ali Rajegan. Nasprotno, kakor je bilo .včeraj javljeno, ni bil zunanji minister Fatemi ubit, pač pa mu je uspelo pobegniti. Mosadeka so po aretaciji pripeljali v klub oficirjev v Teheranu, kamor je prišel pozneje general Zahedi, ki je Mosadeku sporočil, da je šah odredil, naj se «mu ne skrivi niti las, dokler ne bo sojen«. Zahedi je uradno javil, da je PO AMERIŠKIH INFORMACIJAH 12. AVGUSTA V ZSSR preskušana i/ntlikuKa bomba V ZDA in ZSSR govore o potrebi mednarodnega nadzorstva nad atomskim orožjem NEW YORK, 20. — Moskovska «Pravda» je danes objavila uradno poročilo, ki pravi, da so v ZSSR ((v zadnjih dneh« preskusili vodikovo bombo. «Pravda» dodaja, da je «moč sovjetske vodikove bombe mnogo večja od moči atomske bombe, ki jo ima ZSSR, kot znano, že mnogo let«. »Pravda« omenja tudi, da je Malenkov že 8. avgusta naznanil, da ima ZiSSR formulo za proizvodnjo vodikove bombe, nato pa nadaljuje, da ni vzroka za vznemirjenje v svetu, ker ima ZSSR tudi to orožje, kajti «namen sovjetske politike je okrepitev miru in varnosti narodov«. ((Pravda« nadaljuje s pozivom za razorožtiev, za prepoved atomskega orožja in za ustanovitev čim strožjega nadzorstva nad atomskim orožjem v okviru OZN. Kmalu potem, ko se je vest o «Pravdinem» naznanilu razširila v ZDA, je predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Lewis Strauss podal naslednjo izjavo: »ZSSR je izvedla atomski preskus 12- avgusta zjutraj, informacije o tem pa smo dobili že isti večer. Iz nadaljnjih informacij smo se poučili, da je šlo pri poskusu za jedrsko cepitev in termonuklearne reakcije. Spomniti se je treba, da so pred več kot trem; leti ZDA sklenile pospešiti delo pri vseh vrstah atomskega orožja. Vrsta poskusov na Eniwetoku v letih 1951 in 1952 je obsegala reakcije te vrste«. K Straussovi izjavi je treba dodati, da nastajajo termonuklearne reakcije pri eksploziji vodikove bombe, jedrska cepitev pa pri eksploziji običajne atomske bombe, ki služi kot detonator. Današnje sovjetsko poročilo, ki ga je ((Pravda« objavila brez posebnega poudarka na drugi strani, pomeni prvo uradno sporočilo katerekoli države, da je preskusila vodikovo bombo. O ameriških poskusih na tem podTočju niso nikoli izdali posebnega uradnega poročila, temveč so listi samo objavili poročila novinarjev ki so smeli prisostvovati poskusom na otoku Enivvetok. Predstavnik Foreign Officea X k°ndonu je izjavil danes predpoldne da je angleška vlada, prav tako kakor ameriška vedela, da je v ZSSR nedavno ((prišlo do znatne eksplozije«. Na vprašanje o dnevu eksplozije je predstavnik dejal: ((Nimamo nobenega razloga, da bi bili drugačnega mnenja kot Amerikanci, ki so navedli 12. avgust«. V Londonu ne pričakujejo uradnih izjav ministrstva za dobave, od katerega je odvisno središče za atomsko raziskovanje v Harwellu. Predstavnik ministrstva se je omejil na izjavo, da so o sovjetskem termo-nuklearnem poizkusu v tujini nedvomno zvedeli s pomočjo instrumentov za registriranje radioaktivnosti in informacijskih služb. Prof. Joseph Rotblat, podpredsednik združenja atomskih znanstvenikov in profesor fizike na londonski univerzi, pa je izjavil, da vest o eksploziji sovjetske vodikove bombe «ni prišla nepričakovano«. Dodal je. da so že takrat, ko so Rusi izdelali prvo uransko bombo, vedeli, da bo prej ali kasneje sledila vodikova bomba. Prof. Rotblat je nato pojasnil, da je pri vodikovi bombi mogoč skoraj neomejen razvoj in da je njena rušilna moč skoraj sorazmerna količini uporabljenega vodika. Diplomatski opazovale; v Londonu sodijo, da je sovjetsko sporočilo o eksploziji vodikove bombe uvod v novo rusko ofenzivo za mednarodno razorožitev in v nove diplomatske manevre, ki naj povečajo negotovost v svetu po propagandističnem neuspehu zadnje sovjetske note o Nemčiji. V ZDA, kjer zavzema vest o ruski vodikovi bombi najvažnejše mesto na prvih stra-nih časopisov, je predsednik senatne komisije za zunanje zadeve Alexander Wiley izjavil, da zahteva po njegovem mnenju dejstvo, da ima ZSSR vodikovo bombo, «akcijo na najvišji ravni, ki naj ugotovi, ali je med ZDA in ZSSR mogoče najti skupno platformo za sporazum o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko energijo in o razorožitvi«. Wiley je tudi član ameriške delegacije na zasedanju glavne skupščine OZN. Mosadek obtožen «zarote za postavitev protizakonite vlade v Iranu«. Medtem se šah v Rimu pripravlja na odhod. Imel je odpotovati z nekim letalom Con-stellation, ki je ob 23. uri odpotovalo iz Amsterdama, toda zaradi okvare se je moralo letalo vrniti v Amsterdam. Nadomestili so ga z drugim in računa se, da bo prispelo v Rim ob 3-30. Sah bo odpotoval v Bagdad in od tam s svojim letalom v Teheran. ^Teheranski guverner je sporočil, da so aretirali maio oseD in te predvsem med voditelji narodne fronte ter da «kot vojaki ljudstva nimamo namena brez potrebe napolniti zapore«. Dalje je guverner sporočil, da bodo mesto notranjega ministra verjetno poverili poslancu Ba-gaju. Bivši pravosodni Mosadekov minister Ali Hejad pa je prevzel mesto guvernerja v pokrajini Giraz. General Zahedi je javil, da so državni tajniki dobili nalogo, naj upravljajo tekoče posle, dokler se ne sestavi nova vlada. Ta pa bo sestavljena šele po šahovem povratku. Zahedi je po radiu tudi dejal, da hoče nova vlada vzdržati prijateljske stike z vsemi tujimi državami. Uradno javljajo dalje, da je nova vlada gospodar položaja tudi v Ispahanu in Rechtu, kjer so Mosadekovi pristaši nudili včeraj zelo močan odpor. Teheranski vojaški guverner je izdal danes proglas, v katerem prepoveduje vse manifestacije in poziva prebivalstvo, naj sodeluje s policijo. Prepovedano je zbiranje v skupine več kot treh oseb. Načelnik glavnega štaba je odredil, naj bodo vojaške posadke v vsej državi v stalni pripravljenosti podnevi in ponoči, do novih ukazov. Prepovedano je lastnikom avtomobilov pripeljati kdgar koli preko meje. Vso preteklo noč so po uli- cah prestolnice krožili tanki. Trgovci so bili pozvani, naj odprejo trgovine. Po cestah ostranjujejo ruševine ter znova postavljajo slike in kipe šaha in njegove žene. Potrjuje se, da je pri včerajšnjih neredih zgubilo življenje 300 ljudi. Največ mrtvih je bilo pri zadnjem napadu na Mosadekovo hišo. Danes je bilo mirno, toda po ulicah so ves dan krožili tanki in tovorni avtomobili polni vojaštva. Ljudi je bilo na ulicah malo in večina je bila doma. Radio je javil, da so vojaške sile dobile nalog «naj streljajo proti vsaki manifestaciji, ki bi bila sovražna zakonitim oblastem«, in je dodal, da so aretirali mnogo ljudi, sovražnih vladi in da bodo aretirali še druge, zato da se ohrani red. Iranski poslanik v Washing-tenu Alah Jar Saleh je odstopil. 2e včeraj je namreč izjavil, da bo odstopil, če bodo vesti o odstavitvi Mosadeka potrjene. O tem je Saleh obvestil teheransko in vvashington-sko vlado. Predvideva se, da bo v kratkem odpotoval v Iran. Voditelj paniranske stranke Forohar je danes objavil manifest, v katerem poziva člane stranke, naj nadaljujejo tajno borbo.^ Manifest dodaja da je včerajšnja zarota bila '«vrhu-nec operacij podlih hlapcev imperializma in sabotaže bolj-ševiških hlapcev ter pomanjkanja budnosti številnih naših voditeljev ter je zaustavila v strašni puščavi junaško borbo našega narodnega gibanja«. Po mnenju izvedencev o iranskih zadevah v Bagdadu položaj v Iranu ne bo tako kmalu normaliziran. Po njihovem mnenju je treba računati tudi na stališče, ki ga bo ravzela stranka Tudeh. Treba pa je tudi upoštevati trajna nasprotja med dverha glavni, ma iranskima plemenoma ki sta: Bakatjari in Kašgaji. Obe razpolagata s približno enaki- mi silami. Prvo podpira šaha in je pred kratkim pokazalo nasprotstvo do Mosadeka. Drugo pleme sicer ni na strani Mosadeka, vendar pa je podpiralo njegovo politiko, ker je bila naperjena proti plemenu Bakatjari, Qbe sta imeli svoje poslance v parlamentu, ki je bil pred kratkim razpuščen. V Washingtonu je predstav-Teheranujriik državnega departmaja iz. javil, da se sploh ne postavlja vprašanje priznanja nove iranske vlade, ker «je šah vedno ostal šah«. Stevenson spet v ZDA NEW YORK. 20. — Voditelj ameriške demokratične stranke Adlai Stevenson se je danes vrnil v New York po šestmesečnem potovanju okoli sveta. Ob prihodu je dejal novinarjem, da je v vseh deželah, ki jih je obiskal, opazil veliko željo po miru. in dejal, da pripada Z.DA naloga, da »najdejo sredstva, voljo in odločnost, da ohranijo združeno to veliko zvezo svobodnih narodov«. Stevenson je imel kasneje tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da je ameriška povojna politika dosegla zastavljene cilje in to utemeljil s tem, da je bila sovjetska ekspanzija ustavljena, da se pojavljajo znaki napetosti in u-piranja onkraj železne zavese, zlasti v Vzhodni Nemčiji, in da se je po Stalinovi smrti sovjetska politika spremenila, ker se je Moskva začela izmikati, čeprav še ne kaže, da bi opustila svoj stari cilj da bi vladala nad svetom. Stevenson je nato obžaloval, da se je moralni vpliv ZDA v svetu začel manjšati in obtožil krivde za to MacCarthyja in njegove privržence. Na vprašanje, ali bo leta 1956 spet kandidiral, je Stevenson odgovoril, da tega ne ve in tudi ko bi vedel, ne bi povedal. PO VCERfl.lSW.ll ZAOSTRITVI STIllU V PRUMKIJI Praktično dosežen sporazum na posredovanje MRP Pričakuje se, da bo sporazum danes podpisan -Danes se sestane predsedstvo narodne skupščine RARIZ, 20. — Uikaz za 48-urno stavko kovinarjev včlanjenih v katoliških in socialističnih sindikatih je povečal za 600.000 mož število stavkajočih. Na sestanku, ki je trajal pozno v noč. so sindikalni voditelji razpravljali o odgovoru, ki jih je združenje delodajalcev dalo na njihove zahteve o zvišanju mezd. Ta odgovor je neki predstavnik sindikata «Force Quvriere» označil za žaljivega. Dodal je, da so delodajalci odklonili proučitev delavskih zahtev. Katoliški sindikati^so pozvali še druge sindikalne organizacije, naj pristanejo na 48-urno stavko gradbenih delavcev, ki se bo začela jutri. Kom-irtformistični sindikati pa so za danes razglasili 24-umo stavko pomorščakov, Neki predstavnik vlade je v zvezi s sedanjim položajem danes popoldne med drugim izjavil; «Vlada ne ignorira pogajanj, ki jih sedaj vodi dolo. čeno število poslancev s pred. stavniki svobodnih sindikatov, Vlada želi, da bi ta pogajanja dovedla do socialnega pomir-jenja in do povratka na delo«. Komisija za ((dobre usluge« MRP, ki ji predseduje Robert , Lecourt, ki ie tudi predsednik parlamentarne skupine te stranke, je nocoj nadaljevala posredovanje za sporazum med vlado in nekominformističnimi Lecourt je pojasnil, da je bil praktično dosežen splošen sporazum na področju pošte, brzo-java, telefona, železnic, plina in električne energije. Zapisnik o sporazumu bo izdelan v prihodnjih urah in sporočen prizadetim sindikalnim organizacijam. Daniel pa je danes sprejel Položaj v Egiptu KAIRO, 20. — Angleško veleposlaništvo v Egiptu je danes zvečer sporočilo, da je prišlo prejšnjo noč do manjših spopadov na področju Fa-nare, kjer imajo angleške čete naprave za pripravljanje pitne vode. Dva Egipčana sta bila ranjena. Zjutraj je prišlo do novih manjših incidentov; angleške sete so blokirale ceste okoli Fanare. Zvečer se je položaj pomiril in izredni u-krepi so bili ukinjeni. delegacijo ministrov in parlamentarcev ki pripadajo skupini ((republikanske in socialne akcije« (degolistični odpadniki). Ta delegacija je Lanielu izjavila, da se protivi sklicanju parlamenta, ker da je to nelogično, neumestno in nevarno Delegacija je pripomnila, da po njenem mnenju parlament ne more nadipmestiti vlade za rešitev sedanjega spora in da bi sklicuje parlamenta sedaj »» se Ppslubšalo položaj. Medtem je prišel iz Liona v P,arl2.. Predsednik narodne skupseme Herriot Za jutri je sklical predsedstvo skupščine in na tej seji bo padla odločitev ali naj se skliče izredna seja skupščine. Da sedaj je že 229 poslancev zahtevalo izred. no sejo. WASHINGTON, 20. — Stav. ka uslužbencev družbe »Indiana Bell Telephone Co.» se je iz države Indiana razširila na šest jugozahodnih držav ZDA. Zdaj stavka 53.000 nameščencev. V mestih Elvvood in A-lexandria v bližini Indianapolisa je prišlo do manjših incidentov, ko so stavkajoči vdrli v telefonske centrale, kjer so delali stavkokazi. Stavka v dr žavi Indiana traja ie 29 dni. HFOUISHKI DNEVI Na današnji dan lela 1944 so bili pohvaljeni borci Slandrove, Zidanškove brigade in XIV. divizije za uspešno izvedene operacije na Stajers_kem. Danes, petek 21. avgusta Ivana, Mirjana b Sonce vzide ob 5.12 in; z|tone 19.04. Dolžina dneva 13.52 Lu" vzide ob 17.03 in zatone otp <'•» Jutri, sobota 22. avgusta Timotej, Ostivoi Spominu bazoviških žrtev NADALJUJE SE SPOR 0 NOVIH DAVČNIH BREMENIH [PO NAJNOVEJŠIH ZAGOTOVILIH ZVU Trgovci na debelo in industrijciAii bo končno rešenc na Okroglici Obletnica obsodbe in junaške smrti bazoviških junakov sovpada letos z velikimi proslavami ob prvi desetletnici vstaje na Primorskem in z u-stanovitvijo prvih brigad, ki bodo na Okroglici 5. in 6. septembra. Bidovec, Marušič, Miloš, in Valenčič so žrtvovali svoja mlada življenja zavestno v revolucionarnem odporu in borbi zoper fašističnega zatiralca, za svobodo in neodvisnost, za boljše življenje slovenskega človeka in naroda. V svojem antifašizmu in revolucionarnem poletu so bili tu pri nas predhodniki splošne oborožene slovenske ljudske vstaje proti fašističnemu zasužnjevalcu in raznarodo-valcu. Iz njihove žlahtne krvi Je pognalo zdrpvo seme. Ni namreč minilo dolgo let po njihovi junaški smrti, ko je slovensko ljudstvo Primorske dvignilo splošno vstajo, zgrabilo za orožje, pognalo ja-šističnega okupatorja in samo prevzelo oblast na svoji zemlji. * Ob takih ugotovitvah je na dlani m očrta enakost borbe: tam in takrat med Bidovcem in ostalimi mladinci še sicer ozek, toda jasno viden krog uporniških sil, tu in tedaj vsesplošna ljudska vstaja proti istemu sovražniku in istemu nasilju. Naravno je tedaj, da je tudi ena izmed prvih slavnih primorskih brigad partizanske vojske dobila ime po BAZOVICI, kraju usmrtitve štirih antifašističnih mladincev. Podpisani odbor, ki že od letg 1945 dalje skrbi in organizira proslavo bazoviških žrtev, je na svoji zadnji seji sklenil, da letos ne bo priredil posebnih proslav in da se bo omejil na položitev venca na kraju usmrtitve v Bazovici in na grob mučenikov pri Sv. Ani, in to na dan obletnice, • septembra. Odbor meni, da je spričo prejšnjih ugotovitev o miselni in stvarni povezavi upora Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča in njegovih tovarišev mladincev ter vsesplošnega ljudskega upora leta 1943, najlepši in prilikam najbolj odgovarjajoči način proslave naših mučenikov, če se slovenski človek Trsta udeleži proslave obletnice ljudske vstaje in ustanovitve partizanskih brigad Primorske na Okroglici 5. in 6. septembra t. leta. Zato Odbor poziva zlasti nekdanje mladince, člane bivše Zveze mladinskih društev, tovariše in sovrstnike 'naših mučenikov in vse tržaške Slovence, ki razumejo pomembnost žrtve bazoviških junakov in veličino ter zgodovinsko važnost vstaje Primorcev zoper faflstičnega zatiralca in okupatorja za svobodo in neodvisnost, da se udeležijo spominskih svečanosti na O-kroglici. S tem bodo na najdostoj-nejši način proslavili obenem spomin na mučenike Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, v duhu njihove borbe in Žrtve, ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV podpirajo nesocialno davčno politiko demokristjanov vprašanje doklade slovenskih šolnikov? Trgovinska zbornica obsodila gibanje malih trgovcev, ki vztrajajo v svoji pravični borbi Vprašanje novih davkov in . rej prišli do izraza tudi na trošarin še vedno razburja javno mnenje, predvsem pa potrošnike in trgovce. Kot smo pisali, je pretekli teden odbornik za finance tržaške občine odv. Forti sklical predstavnike trgovcev in industrijcev in jih Skušal prepričati o pravilnosti občinske davčne politike ter jim hkrati obljubil neke olajšave pri plačevanju trošarine. O tem sestanku je občinski odbor izdal tudi poročilo, ki pa so ga zlasti predstavniki trgovcev na drobno zanikali, ker ni bilo točno. Predvčerajšnjim pa je bil sestanek predstavnikov trgovcev na debelo, malih trgovcev, industrijcev, malih industrijcev, javnih obratov in obrtnikov v prostorih Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Na tem sestanku je predsednik Zbornice kap. Anton Cosulich podal poročilo, ki ni bilo ne krop ne voda ter je bilo sestavljeno tako. da bi bil volk sit in koza cela, kar pa je seveda nemogoče. Kap. Cosulicfh je v uvodu dejal, kako je Trgovinska zbornica nasprotovala uveljavljenju zakona št. 703 o krajevnih financah, da pa je tudi uvidela, da je treba te finance nekako urediti in ustaliti. Dodal je, da so bili zadnji ukrepi občinskega odbora zakoniti ter je indirektno grajal Zvezo trgovcev na drobno in vse tiste, ki so se ji pridružili v borbi in odporu proti uvedbi novih trošarin. Dejal je, da so trgovci na debelo in industrijci obsodili to akcijo, ki naj bi le škodovala. Trgovinska zbornica mora namreč tupoštevati vse interese in je* zato nasprotna vsaki nestrpnosti in trdovratnosti, ki lahko le škodi in ne reši nobenega vprašanja. Trgovinska zbornica je torej nasprotna vsaki odločni borbi. To je pač razumljivo, saj je v rokah šovinistov, ki jim je gospodarstvo šele drugotnega pomena in ki zato ne marajo, da bi se delovanje občinske u-prave obsodilo, saj pomeni to tudi obsodbo šovinistične politike. Pri tem je značilno, da so takih misli trgovci na debelo in veliki industrijci. ki jih nove trošarine ne prizadenejo. Mali trgovci, ki so poleg potrošnikov pri vsej stvari najbolj prizadeti, pa so takoj v začetku protestirali in se ne strinjajo z mnenjem trgovcev na debelo. «Giornale di Trieste«, ki je včeraj, objavil izjavo Trgovinske zbornice (poročilo so poslali samo šovinističnim listom), pravi, da je kriva krize odcepitev Trsta od «madrepa-trie». čeprav že vrabci na stre- sestanku Trgovinske zbornice. Ta je sicer svoj čas odločno nastopila proti zakonu 703 o lokalnih financah, sedaj pa je storila korak nazaj, ker je pač v službi iredentistične politike. Pri tem so vsi izgovori iz trte izviti, saj pomeni uvedba novih trošarin le to, da so zakon 703 obšli, namesto njega pa našli druga pota obdavčenja. Pri vsej tej stvari moramo ponovno poudariti nesocialno politiko občinske uprave, ki skuša nalagati vedno nove posredne davke, ki so absolutno enaki za vse, to je bogate in revne in so prav zaradi tega skrajno krivični, ker revne mnogo huje prizadenejo. Hkrati pa moramo tu še upoštevati hudi gospodarski položaj, ki se zaradi novih odpustov in višanja cen stalno slabša in so zato nova davčna bremena še toliko bolj nedopustna. Nihče ne bi imel vsaj začasno nič proti temu, če bi občinski odbor raztegnil trošarino na nove predmete razkošne vrste. Toda pri zadnji raztegnitvi trošarine na nove predmete so obreminili tudi večje število nujnih potrebščin, kar ponovno potrjuje proti-ljudsko politiko občinskega sveta, ki je prav v zadnjem času naletela na tolikšno obsojanje pri vseh ljudskih plasteh prebivalstva. Rav»o zato pa se mora akcija proti taki nazadnjaški gospodarski in socialni politiki tržaške občine nadaljevati. Da je bila dosedanja pot pravilna, kaže že dejstvo, da jo industrijci in trgovci na debelo, to je kapitalisti, obsojajo. Zato odobrava večina prebivalstva borbo malih trgovcev, ki v tem primeru ščitijo tudi interese potrošnikov. Pomoč žrtvam potresa v Grčiji Na tekoči račun štev. 6942. ki je odprt pri Tržaški hranilnici, so za žrtve potresa na Jonskih otokih zbrali doslej skupaj 940.050 lir. Po zadnjem seznamu, ki ga je izdal mestni odbor za pomoč ponesrečencem, so darovali večje vsote Zveza lesnih trgovcev (100.000 lir), Carlo Diego (10.000), stanovalci Silosa (18.500), M, E. (10.000), Giulio Micolich (5.000) itd.. Grško predstavništvo je nakazalo 67.000 lir. ki so jih darovali posamezniki neposredno omenjenemu predstavništvu. Prosvetni urad ZVU zagotavlja, da je to vprašanje ponovno v pretresu in da je na najboljši poti, da bo ugodno rešeno Kot je znano, so letos junija začeli izplačevati posebno doklado (emergenzo) italijanskim šolnikom, slovenskim pa ne. Zato je Poverjeni odbor slovenskih šolnikov vložil pismen protest na prosvetnem uradu ZVU proti tej novi diskriminaciji slovenskih šolnikov. Pred kratkim pa je Pov. odbor dobil od ZVU sledeč pismen odgovor: aNaročeno mi je, da Vam sporočim, da je bila Vaša želja, izražena v Vašem dopisu z dne 30.VI.1953 vzeta v simpatičen pretres. Cim bo tozadevna odločitev sprejeta, Vas bomo obvestili». Ko se je nato Pov. odbor ponovno zglasil na prosvetnem uradu so mu tam odgovorili: Junija je bila slovenskim šolnikom odbita «emergenza», d očim je sedaj to vprašanje ponovno v pretresu in je na najboljši poti, da se ugodno reši. Naši javnosti je že znano, da je vprašanje dodelitve posebne doklade imenovane «emer-genzai) slovenskim šolnikom ena izmed številnih diskriminacij, ki jih šolske oblasti pri ZVU izvajajo proti slovenskim šolnikom. Medtem namreč, ko so italijanskim šolnikom že pred časom povišali plače z izplačevanjem omenjene posebne doklade, tega za slovenske šolnike niso storili kljub veljavnosti člena 12 ukaza ZVU št. 18, ki pravi dobesedno: ((Vodilno, učno in upravno osebje šol s slovenskim učnim jezikom dobiva prejemke na isti način in na podlagi istih predpisov in pravil, kakor veljajo LOIVJERCI NAPOVEDALI TEKMOVANJE DRUGIM VASEM Katera vas bo dala največ ljudi za rabor na Okroglici? V Lonjerju vpisanih doslej nad 100 vaščanov, kar pomeni četrtino vsega pre bivalstva - Sestanek mestnih okrajnih in sektorskih, odborov Osvobodilne fronte Na mestih, kjer se vpisuje za izlet na partizanski tabor na Okroglico — in teh ne manjka — je zadnje večere vedno bolj živahno. Čeprav manjka še skoraj teden dni do zaključka vpisovanj, se je prijavilo že lepo število Tržačanov in okoličanov, predvsem bivših borcev, aktivistov in članov prekomorskih brigad. Četudi še ne razpolagamo s točnimi podatki, je že sedaj razvidno, da bo šlo na Okroglico veliko število ljudi, saj se je n. pr. samo na enem mestu vpisovanja v Trstu prijavilo do včeraj okoli 350 oseb. 10-letnica ustanovitve primorskih brigad in proslave, ki ... — bodo z obletnico v zvezi, so hi vedo, da je Trst tesno go- I močno razgibale predvsem na-spodarsko povezan z Italijo in še podeželje, kjer je bilo do- da trpi krizo ravno zaradi te ozke povezanosti. Tako vidimo, da tržaški šovinisti z rolko v roki delajo na tem, da bi čim bolj zadušili tržaško gospodarstvo, pri čemer pa jim mali trgovci nočejo slediti. Spor in nasprotja, ki so se pokazala na zadnjem sestanku pri odborniku Fortiju, so to- mala vse prebivalstvo kar najožje povezano z narodnoosvobodilno borbo. Značilen in vsega posnemanja vreden primer take razgibanosti in dejavnosti nam nudi Lonjer, kjer so vaščani napovedali tekmovanjem drugim vasem na Tržaškem, in sicer katera vas bo dala v odstotkih največje šte- 1Z STATISTIČNIH PODATKOV TRGOVSKE IN INDUSTRIJSKE ZBORNICE Tržaška velika Industrila čedalje slabše zaposlena kanje novih naročil v ladjedelnicah - V delu je komaj 51.000 ton ladjevja, o petrolejskih ladij . Tudi podjedja CRDA, ILVfl in ratinerije slabo zaposlene Stanje v najvažnejših tržaških podjetjih je bilo tudi v juniju kritično, kot poroča tr. žaška trgovska in industrijska zbornica v svojem mesečnem poročilu o gospodarskem položaju Trsta. Ladjedelnica Sv. Marka je bila slabo zaposlena. Poročilo pravi, da kaže za bodočnost zelo negotovo, ker niso prišla ni. ti iz tujine niti od domačih brodarjev nova naročila. Stanje gradenj je bilo v tej največji tržaški ladjedelnici v juniju sledeče: motorna petrolejska ladja 31.500 ton za «F.lli D’Amico -Roma* 58,95 odst.; motorna petrolejska ladja 18.000 ton za «Marittima fi-nanziaria - Trst* 53,2 odst.; motorna mešana 426 ton za Indonezijo 70,15 pdst.; motorna mešana 425 ton za Indonezijo 67,65 odst. (Odstotki pomenijo stopnjo dograditve ladje). Kot vidimo, so v juniju v prve težave v ladjedelnici gradili komaj 51.150 ton ladjevja. Razen dveh zelo majhnih mešanih ladij za Indonezijo, predstavlja vsa ostala to-naža izključno petrolejske lad. je, s katerimi je, kot je znano, zelo malo dela. Stanje proizvodnje je bilo zato v vseh podjetjih CRDA z izjemo delavnice mostov in dvigal zelo slabo, kar nam do. kažujejo sledeči odstotki izko. riščanja naprav izračunani na osnovi maksimalne koristne zaposlitve: ladjedelnice Sv. Marka 63,5 odst., delavnica mostov in dvigal 109,5 odst.; tovarna strojev Sv. Andreja 64 4 odst. in ladjedelnica Sv. Roka 63,3 odst. V vseh podjetjih CRDA so torej izkoriščali naprave mnogo slabse kot v preteklem mesecu, kar velja tudi za delavnico mostov in dvigal. __ Male ladjedelnice so v juniju bile še vedno dobro zaposlene, čeprav so se pojavile prve težave v ladejdelnici Felszegy. V teh ladjedelnicah tieer še ni prišlo do odpustov, vendar so že zabeležili odvečno delovno silo. V ladjedelnici Felszegy so tako izkoriščali 90 odst. naprav, v ladjedelnici Sv. Justa pa 95,5 odst. llva je v juliju kot običajno obratovala z dvema skupinama koksarne, eno visoko pečjo, eno pečjo Martin in valjarno. Proizvodnja se je v primerjavi s prejšnjim mesecem rahlo dvignila, toda je še ved. no mnogo pod stanjem 1938. leta in zelo slabo izkoriščajo naprave. Ce vzamemo proizvodnjo najvažnejših obratov Ilve — 1. 1938 enako sto — kaže indeks junija 1953 v primerjavi z juni. jem 1938; proizvodnja plina 39,0, proizvodnja koksa 58,3, katrama 65,5, solfata 71,6 in litega železa 50,9. Kot vidimo, ni niti eden izmed številnih oddelkov železarne dosegel predvojnega stanja. Naprave so prav tako slabo izkoriščali, o čemer nam pričajo sledeči odstotki izkorišča, nja naprav v odnosu največjih možnosti obrata: plin 52,1, koks 57.3, katram 70,6, solfat 51,7, Uto železo 92,5, jeklo 85,2 in jeklene plošče 64,0. Celo rafinerije mineralnih olj beležijo v zadnjem času močne padce. «Aquila» je tako v juniju zabeležila do sedaj najnižji odstotek izkoriščanja naprav, saj so predelali samo 69.985 ton surovega mineralnega olja in izkoristili komaj 55 odst. naprav. «Esso Standard* v juliju ni občutil krize in so izkoriščali 114,90 odst, čan turizem in končno poletni meseci so vedno bili obdobje najvišje zaposlitve. Stanje najvažnejših tržaških industrijskih podjetij, kot so ladjedelnice, ILVA in čistilnice mineralnih olj, pa je tudi v juliju znatno slabše kot v prejšnjem mesecu, kar nam dokazuje, da so trditve o začasnem sezonskem izboljšanju nekaterih pokazateljev točne. K vsemu temu pa moramo še prišteti katastrofalen padec pomorskega prometa, ki je ravno v juniju zabeležil do sedaj najnižji obseg. Vse to nam dokazuje, da brede tržašk^ gospodarstvo v vedno manj gotove vode, da so pojavi kri. ze že akutni. S prstom pod bat naprav. Poročali smo že o nekaterih ugodnih številkah, katere prinaša novo statistično poročilo trgovske zbornice. Tako se je v juniju nekoliko dvignil obseg prodaj na drobno, izboljšal se je indeks življenjskih stroškov in rahlo se je dvignilo število zaposlenih. 2e takrat pa smo morali ugotoviti, da so ta izboljšanja čisto slučajnega — sezonskega značaja, ker so nastopili nekateri ugodni faktorji kot tržaški mednarodni velesejem, pove- Okoli pol štirih popoldne se je sam oglasil v bolnici 31-let-ni mehanik Lorenzo Magurti doma v Fanu (Jtalija), kateremu so zdravniki izprali več ran na palcu desne roke. Mehanik je izjavil, da je popoldne okoli 14. ure popravljal motor na ladji «Amelia» ,ki je zasidrana v lesnem pristanišču pod Skednjem, pri če. mer ga je eden izmed batov udaril po prstu. Mehanik, ki je vkrcan na parniku, »e je lahko po prvi pomoči vrnil na svoje delovno mesto, vendar bo moral kakih 7 ali 8 dni počivati in se sam zdraviti. vilo udeležencev na partizanskem taboru na Okroglici. Lo-njerci so tekmovanje napovedali predvsem zaradi tega, ker že vedo, da se bo njihova vas nad vse častno odrezala. Doslej se je namreč že vpisalo nad 100 vaščanov, kar pomeni četrtino vsega domačega prebivalstva. Na Okroglico bo odšel tudi pevski zbor Lonjer-Katinara, ki bo sodeloval na množičnem koncertu. Zal jim je le to, da ne morejo nastopiti na samostojnem koncertu, kajti nekaj pevk mora ostati doma zaradi družinskih razmer ter je zbor kot samostojna celota preveč zrahljan. Vedno v zvezi z izletom na Okroglico naj omenimo še sestanek članov mestnih okrajnih in sektorskih odborov Osvobodilne fronte, ki je bil predvčerajšnjem zvečer na sedežu v Ul. R. Manna. Sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število odbornikov, je vodil od izvršnega odbora predsednik tov. Stoka, ki je najprej podal jedrnato poročilo o notranjem političnem položaju na Tržaškem. Pri tem se je dotaknil vseh važnejših vprašanj na političnem področju, kot n. pr. odstop predstavnikov PSVG >z občinskega u-pravnega odbora, dalje gospodarskih in socialnih vprašanj kot posledico vmešavanja rimskih emisarjev in italijanske vlade v naše notranje zadeve itd. Omenil je tudi precejšnjo razgibanost, ki je zajela naše ljudi v zadnjem času ter poudaril, da je treba napeti vse sile za ustvaritev široke fronte demokratičnega ljudstva, ki se edina lahko z uspehom upre nakanam Rima, ki — kot vemo — stremi za gospodarskim uničenjem našega mesta. V drugem delu svojega govora pa se je tov. Stoka omejil samo na proslavo, ki bo 5. in 6. septembra na Okroglici. Prikazal je zgodovinski pomen tistim delavcem, kljub upokojitvi še delajo. Zato so se sindikalne organizacije obrnile celo na ministrstvo za delo v Rimu, ki je razsodilo, da tem delavcem pritiče krušna doklada. Ker se industrijci niso mogli več sklicevati na zakone, so stvar ponovno vlekli v nedogled, in sicer tako, da niso priznali pravega datuma, od katerega bi morali plačati doklado vzvratno. Spor se pa vleče ravno o tem vprašanju. Jasno pa je, da je to za delodajalce le pretveza, ker ne marajo plačati krušne doklade. Sestanek borcev prekomorskih brigad V torek 25. avgusta 1953 ob 20 uri bo na sedežu Zveze partizanov STO v Ulici R. Manna št. 29/11, sestanek vseh borcev prekomorskih brigad, ki žive v coni A STO, na katerem se bomo pogovorili o izletu na partizanski tabor na Okroglico. za osebje šol z italijanskim učnim jezikom». Veljavnost tega ukaza potrjuje tudi točka, ki je natisnjena na zadnji listini o imenovanju slovenskih učnih moči in ki se glasi: ((Imenovani bo prejel popolnoma enake službene prejemke, kot jih prejema poverjeni profesor na državnih srednješolskih zavodih z italijanskim učnim jezikom v britsko-ameriškem pasu Svobodnega tržaškega o-zemljas. Ko so slovenski šolniki oz. njihov Poverjeni odbor pismeno vprašali višjo šolsko upravo za pojasnilo glede tega so najprej dobili odgovor, da so poviška deležni vsi državni u-radniki na Tržaškem, ki imajo stalno namestitev, naknadno pa da tega poviška niso deležni med nekaterimi drugimi tudi slovenski šolniki, ker da nimajo ((direktnega stika z italijanskimi oblastmi)). Ta odgovor in dodatne slične ustne izjave načelnika prosvetnega urada prof. Fa de dokazujejo, da si sicer italijanski šolski funkcionarji pri ZVU zavedajo polnomočja odgovarjajočih ukazov ZVU, da pa skušajo te ukaze obiti in še enkrat izigrati slovenske šolnike za njihove nesporne pravice. Iskanje izgovora v dvomu, če so slovenske šole državne ali ne, medtem ko jih višja šolska uprava upravlja v vseh drugih primerih po istih zakonih kot italijanske, ni nič drugega kot groba kršitev obstoječih ukazov ZVU, kar bi po logičnem pričakovanju ZVU morala že v začetku preprečiti. Toda takega posega ZVU so slovenski šolniki doslej zaman pričakovali in zato tudi poslednje zagotovilo, da je to vprašanje končno na ((najboljši poti, da se ugodno reši» ne more povsem zadovoljiti slovenskih šolnikov ki so sličnih zagotovil in obljub prejeli že nešteto. Nerazumljivo in sumljivo je namreč, zakaj je treba neko stvar, ki je že določena z zakonom, jemati šele v ((simpatičen pretres». Na vsak način pa jemljejo slovenski šolniki na Tržaškem poslednja zagotovila na znanje v upanju, da se ne bo še enkrat izkazalo da določeni zakoni ZVU veljajo samo v nekaterih primerih in da je še nekdo nad tistimi rimskimi emisarji, ki izvajajo načrtne diskriminacije na škodo slovenskega prebivalstva na Tržaškem. VPISOVANJA za množični izlet na partizanski tabor na OKROGLICO bodo do 25. avgusta 1953 na naslednjih mestih: IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA NEUSPEL. PRIZIV nevarnih zlikovcev Aretiran zaradi tatvine, obsojen tudi zaradi posesti noža in zaradi napada na varnostnega organa Zgodaj popoldne 3. marca tega leta je angleški državljan Herman Arthur Hansen stanujoč v poslopju britanske ambasade na Dunaju in tedaj trenutno v našem mestu, prijavil ___________^ r______ policiji, da so mu neznani zli- dneva ustanovitve primorskih | kovci v noči med 2. in 3, iste- brigad ter se zaustavil pri raz, voju partizanskega gibanja, ki je zajelo vse Slovensko Primorje in Trst. Ob tej priliki, je dejal tov. Stoka, je naša dolžnost, da tudi mi proslavimo ta praznik ter pritegnemo k proslavi tudi one, ki vsaj v srcu niso zavrgli načela, katera so se borili kot borci ali aktivisti NOB. Kdor se ne sramuje preteklosti, pa naj bo tega ali onega mišljenja, lahko in mora sodelovati na prazniku, ki bo istočasno tudi oddol-žitev spomina onim, ki so za boljše življenje darovali svoje najdražje. Po govoru tov. Stoke se je razvila diskusija, ki se je v glavnem omejila na vprašanja v zvezi z Okroglico. Ljudje so želeli tudi vedeti, ali bo na Okroglici govoril maršal Tito. Tudi v vednost drugim lahko povemo, da je «Slovenski poročevalec« pisal, da bo maršal Tito na Okroglici prav gotovo prisoten. «Consomme Lombardi* ugaja tudi tatovom 23-letni Jadran Ferluga iz Ul. del Friuli je včeraj okoli poldne prijavil policijskim oblastem, da so mu neznani zlikovci pol ure prej ukradli iz avta, ki ga je pustil na vogalu Istrske ceste z Ul. Mon-tecchi zaboj »Consommč Lombardi« v vrednosti 3.250 lir. Ukradeno blago ni bilo krito s zavarovalnino. Spor o plačilu krušne doklade upokojencem Sindikalne organizacije so načele vprašanje krušne doklade tistim upokojenim delavcem Zavoda za socialno zavarovanje (INSP), ki jim delodajalci ne plačujejo te doklade, češ da je že všteta v pokojnino, ki jo od Zavoda prejemajo. To tolmačenje delodajalcev pa je samovoljno, kajti z lansko reformo pokojnin^ je pravzaprav odpadla krušna doklada, ker se pokojnina računa kot celota. Zato odpade tudi izgovor delodajalcev, da se krušna doklada ne sme dvakrat izplačevati. Delodajalci pa so Se naprej iskali dlake v jajcu in dlakocepili, samo da jim ne bi bilo treba plačati krušne doklade ga meseca vdrli v njegov avto «Jaguar», katerega je pustil pred hotelom «Excelsior», kjer je stanoval, in mu odnesli poleg dežnega plašča tudi daljnogled. računski stroj, električni štedilnik in druge stvari. Po prijavi je policija takoj uvedla preiskavo in ko je vse kazalo, da zlikovci ne bodo padli v past, so agenti izvedeli, da je nekdo kupil računski stroj. Nadaljnja preiskava e odkrila, da se stroj nahaja r zastavljalnici, kamor ga je prinesel neki Marcheria. Na podlagi izjav slednjega je policija končno aretirala več oseb, med katerimi so bili tudi 22-letni Salvatore Zollia iz Ul. dei Porta, 22-letni Alfredo Cuccoch brez stalnega bivališča in 19-letnega Sergia Schul-za iz Ul. del Rivo. Slednja dva je policija obtožila tatvine, medtem ko so bili ostali obtoženi nakupa in prodaje u-kradenega blaga. Ko so Schul-za pripeljali na policijo, so fantu našli v žepu precej velik nož in so ga zaradi tega obtožili tudi tega prekrška. To pa ni bilo vse, kajti Schulz se je na poveljstvu pognal proti steklenim vratom in ker je neki agent to preprečil, ga je napadel s pestmi in brcami. Odtod tudi tretja točka obtožnice zaradi katere se je moral skupno z ostalimi obtoženci zagovarjati pred sodiščem. Aprila meseca je sodišče obsodilo Schulza na 9 mesecev in 10 dni zapora, na 5.333 lir globe ter na 2.000 lir denarne kazni, Cucchocha na 6 mesecev in 22 dni zapora ter na 9.000 lir globe, Zollio pa na 5.000 lir denarne kazni. Sodišče je nadalje odredilo, da bo ostal Schulz kot nevaren in nepoboljšljiv element po prestani kazni najmanj 6 mesecev pod policijskim nadzorstvom, Proti tej razsodbi so se pritožili državni tožilec, Schulz, Cuccoch in Zollia. Prizivno sodišče, ki je včeraj obravnavalo njihovo zadevo pa je Zollio-vo pritožbo zavrglo kot neutemeljeno ter znižalo Cuccochu kazen na 4 mesece zapora in na 6.000 lir globe. Z druge strani pa je sodišče sprejelo predlog državnega tožilca, ki je z zakonikom v rokah dokazal, da ni mogoče Schulza, ki je javnosti nevaren element, podrediti samo 6-mesečnemu policijskemu nadzorstvu. Zakon jasno odreja, da morajo take-bodo f?a elementa podrediti policij-' skemu nadzorstvu za dobo, ki ne sme biti manjša od leta dni. Sodišče je to tezo sprejelo ter Schulzu potrdilo kazen, ki jo je izreklo kazensko sodišče. Vse tri pa je obsodilo na plačil" sodnih stroškov. Preds. - Forziati, tož. - Co-lotti, zapis. - D’Andri, obramba - odv. Kezich in Fissotti. Izognil se je starki a je sam padel s kolesa 20 minut po 16. uri so v bolnici nudili prvo pomoč 39-let-nerau Vittoriju Venezianu iz Ul. Revoltella 11, kateremu so zdravniki ugotovili rano na desnem komolcu ter praske na podlaktnici in kolenu. Veneziani, ki se bo moral zdraviti doma in bo okreval v 7 ali 8 dneh, je zdravnikom izjavil, da se je med vožnjo s kolesom po Ul. Revoltella v smeri mesta hotel izogniti starki, ki je prekoračila cesto, vendar je pri tem izgubil ravnotežje in padel na tla, pri čemer se je potolkel. Zvečer se je oglasila na po' liciji tudi 15-letna Rosalia Mez-zina iz Ul. Bonomea ter prijavila, da so ji neznanci predvčerajšnjim ukradli iz njene torbe, ki jo je pustila skupno z oblekami v kabini železničarskega kopališča, kamor se je odšla kopat, zlato verižico z obeskom. Dekle je izjavilo, da so ji zlikovci povzročili 20 tisoč lir škode. MESTO: Na sedežu Zveze partizanov v Trstu, Ulica Rug-gero Manna št. 29/11., vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure; na sedežu OF v Skedenjski ulici 122, vsak torek, sredo, četrtek in petek med 19. in 21. uro; v Lonjerju na sedežu Prosvetnega društva med 20. in 22. uro; v Barkovljah na sedežu Prosvetnega društva (Franklovo) od 19. do 21. ure; za III. okraj v Ul. Montecchi 6, soba 23/II-, med 17. in 20. uro. NABREZINSKI SEKTOR: Za Nabrežino v dvorani Prosvetnega društva «Igo Gruden« ob sredah in petkih med 20. in 21. uro; za šempolajski sektor v Sempo-laju pri Furlanovih; *a zgoniški sektor pri Gržuno-vih v Saležu; za svetokriški sektor pri Švabovih v Sv. Križu; za Slivno pri Bratinovih; za Medjo vas pri Lilijani Legiša; za sesljanski sektor pri Gorjano-vih v Sesljanu. OPENSKI SEKTOR: za Opčine na sedežu OF. vsak večer od 20. do 21. ure; za Prosek pri Dragu Stoki; za Veliki Repen pri Mirku Guštinu in Silvestru Škabarju; za Fernetiče in Col pri družini Škamperle na Colu; za Kontovel pri Viktorju Stoki; za Trebče pri Anici Kralj; za Padriče pri Josipu Grgiču; za Gro-pado pri Vladu Križmančiču (Stefkavi); za Bazovico, Gročano in Drago pri Mirku Pečarju v Bazovici št. 91 od 19. do 21. ure. DOLINSKI SEKTOR: za Dolino vpisovanje na sedežu OF v Dolini; za Ricmanje pri Silvestru Kuretu; za Boršt pri Danilu Sedmaku; za Boljunec pri Vidi Sancin; za Prebeneg pri Mirku Bandiju. MILJSKI SEKTOR: za Plavje in Badiho pri Mili Hrovatin, na Badihi v večernih urah; za Stramar pri Lazarju Veljaku. Excelslor. 16.30: «Nekdo me Betty Hutton. (» Nazionale. 16.30: »Ponoči P" stah«, H. Heff. Arcobaleno. 16.30: »Bernaru Jenifer Jones. j Astra Rojan. 16.30: »Počit«* gangsterji«, Mark Lavvremijj« Grattacielo. 16.30: »Ključi Wl» Gregory Peck. st Alabarda. 16.00: »Tretji m® vrača«, Orson Welles- , j, Ariston. 17.00: »Nebeška P®"' Wyman in Van Johnson. Aurora. 16.30: «Roman življenja«, Luciano Tajom Garibaldi. 15.00: »Luči l C. Chaplin. , np i Ideale. 16.30: «Otroci .se ntL dajajo«, L. Padovam, Impero 16.00: «Quebec», Calvet in John Barrymore. Italia. 16.30: «Vo.iaška PO1111 Bob" Hope in M. Rooney. ^ Viale. 16.00: »Trije gusarji«. t ..................n ui/sfion. isml Kino ob morju. 16.15: »b0!10^: lec s črnega kontinenta« i meji sveta«. _„j Massimo. 16.30: »Prepove Kristus«, Gino Cervi. j Moderno. 16.00: »Gusar z & ga otoka«, VVarnej- Bros.^ Savona. 16.00: »Ponarei® Fosco Giachetti in D. u" <1 rosco criacneui 111 o, i Vittorio Veneto. 16.30: «■’' ^ s čevi ostrini«, Frank ; re, Milly Vitale. Azzurro. 16.00: «Velika Pe- ščina generala Palmera«, , p ■ Belvedere. 16.00: »Oklahoma valirji«. . jj.ll) Marconi. i6.30 (Poletni ‘ »Sam proti svetu«, K., Novo Cine. 16.30: »Streljam' dne«, Gar.v Cooper Odeon.’ 16.00: ((Prevara«.^!: Gray in G. Ferzetti. prepovedano. . k!• Radio. 16.00: «Lorenski Kr«-Aumont. KINO NA PROSTE** ^ Arena dei flori. »Nisem v|**i f Grad sv. Justa. 20.30: «0» F prišla žena«. Hi11 Ginnastica. 20.15: »Omam**1 Hayworth. Ponziana. 20.00, 22.00: , j zakon«. f Rojan. 20.00, 22.00: tvoja!«. oA Paradiso. 20.00, 22.00: ^ i demoni«. Secolo. 20.15, 22.00: «CloveS» -k ■ V U NEDELJO 23. avg. 1953 Ob 16. liri na 1» II ME iNA VELIKO VRTNO LJUDSKO VESELICO^ NASTOPI PEVSKIH ZBOROV IN OPENSKE MLADINE IGRA BARKOVLJANSKA GODBA ★ PO SPOREDU PLES 1 I DOBRO ZALOŽEN BIFE IZBORNA KAPLJICA sl I m MO VSI RO OfČIHE i Al A BI V Š1 TKA IVI VI RS Ki VRT ★ OSVOBODILNA FRONTA OPENSKEGA OKRAJA % % PETEK, 21. avgusta 1951 JUtiOSLOVAS 83^ CONA TRS 254,6 m ali 1178 kc a| 7.00 Poročila. 7.10 Jutrapi8* ši ba. 13.30 Poročila. 14.30 K8?# * srbske naroane pesmi. 1®- g f rak: Slovanski plesi, , goslovanskih oper. 19.00 '.j#j vesti. 21.00 Slušna iSra.:,. z ? vič «Trojica». 22.00 Ples‘lL fi mi. 23.10 Glasba za laB#" 23.30 Zadnja poročila. TRST U. Žrebanje obveznic mestnega posojila Občina javlja, da bo v torek 1. septembra ob 10. uri v sobi štev. 202 mestne palače v Trstu 39. žrebanje obveznic mestnega posojila iz leta 1914. Izžrebane obveznice bodo izplačane 6 mesecev po žrebanju. in sicer v mestni zakladnici v Ul. A. F. Nordio 11. MOTOKLUB »AMATORI* organizira 6. septembra 1953 izlet na Okroglico (Vipavska dolina) ob priliki partizanskega tabora. Značka In izlet stane 200 lir. Rok za vpis do 25. t. m. v običajnih prostorih vsak večer od 17.30 do 19.30, telefon 96160. iz le ti MOTOKLUB JADRAN-OPCINE pripravlja Izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji, Izlet na Okroglico bo 5. in 6. sept. Cena izleta 200 lir skupno z značko. Vpisovanje do 25. t. m. Motoklub Jadran priredi 30. t. m. izlet na Ljubelj, kjer bodo mednarodne motorne dirke Vpisovanje na sedežu do vključno 20. t. m. MOTOKLUB »ADRIA* MILJE-DOL1NA organizira 6. septembra enodnevni izlet na Okroglico pri Vogrskem (Vipavska dolina^ Vpisovanje na sedežu v Dolini do 25. t. m. Vabimo vse člane našega kluba, da se udeležijo tega partizanskega praznika ob priliki desete obletnice ustanovitve prvih primorskih brigad. MOTOKLUB «MLADOST» NABREŽINA Ob priliki desete obletnice ustanovitve IX. korpusa organizira motoklub 6. septembra t. 1. izlet na Okroglico. Vpisovanje na običajnih mestih do vključno 20. t.m. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. avgusta se je v Trstu rodilo 8 otrok, poroki sta bili dve, umrlo pa je 7 oseb. POROCL1I SO SE: radiotehnik Gennaro Di Pierro in bolničarka Giovanna Turk, mehanik France-sco Topan in gospodinja Elda Bressi. UMRLI SO: 66-letna Matilda Prestar vd Grim reete Grunn, 78-letna Rosa Giaella Ranzato vd. Gastaldo. 24-letni Antonio Oli-pitsch, 46-letni Renato Damianl, 74-letni Oscar Salvini. 77-!etni Giuseppe Stornl, 83-letni France-sco Vairo. 30. avgusta izlet v Ljubljano in Opatijo, Vpisovanje na sedežu dnevno med 17.30 in 19.30 do danes. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH IZLET PDT Planinsko društvo Trst priredi 12. in 13 septembra izlet na Man-grt, v Bovec in v Trento. Vpisovanje do 4. septembra. Dne 20. septembra izlet v Idrijo kjer si bomo ogledali rudnike in Divje jezero. Vpisovanje do 11. septembra na sedežu Planinskega društva v Ul. Machiavelli 13-11 od 16. do 17. ure. »PRIMORSKI DNEVNIK« ZA JUGOSLAVIJO stane posamezna št. din 10 mesečna naroč. » 210 Naroča se pri: AGENCIJI DEM. INOZ. TISKA - LJUBLJANA, Trg Revolucije štev. 19 Poštn. p. 198 - Tel. 20-009 Naročnine vplačajte na tek. rč. št. 606-T-892. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carniel, Trg. Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11: Al Gale- no, Ul S Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva. Trg. sv. Frančiška 1; Ravasinl, Trg. Llberta 6; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli ,v Skednju. Ravnokar je prispela dvojna številka vl/taie šene« Stev. 7-H s krojno prilogo za vas in vaše malčke ter nadaljevanjem članka aSem-melweis. rešitelj mater*. Dobite jo pri razproda-Jalclh »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* — Stane samo 75 lir. ljubi« Lavvrence in B. Florian. nastale in delale partiza1-nice. 14.40 Vesele in okrož1':) Vaški kvintet. 17.30 Hrvab> --------------------------------- Danes 21.8.1953 - Um Obzornik: Kako so sp ,nsW partizanske bolnice. tf 306.1 m ali 980 kc-S*11 11.30 Lahki orkestri. t vsakega nekaj. 13.00 željah. 18.15 koncert Carmen Vilovič. 18.35 K'1! Francesca da Rimini. fm in ljudje. 19.15 Priljublic_n*jlf lodije. 20.00 Pestra operetn« ,, luuijc. z.v.vu rCdiid DjJ«' ba. 20.30 Tržaški kulttfnw gledi. 21.00 Koncert v‘ -- Igorja Ozima. 21.23 Pestr*, na glasba. 21.43 Dvoraku f vanski plesi. 22.45 Vevef" lodije. TRST*. Jf 11.30 Zadnje nadalj. nji plavžev«. 12.15 Fantazij'«1K| glasbe. 13.25 Glasba a K 17.30 Melodije iz london»3t* dlov. 21.05 Simfonični k*D rigira Franco Caracciolu- »LOVKAiHJ^p 327,1 m, 202,1 m, 2I2.4 ,j 12.00 Opoldanski koncef^sj Poročila. 13.30 Domači n«Uf venske zemlje. 18.00 S* jj( Richarda Wagnerja ■i‘eji! Pfitznerja. 18.20 Zdravsu^ sveti. 18.30 Lahka in SOF KldJDd. I J.JU A Ul >»*** j 20.00 Večerni orkestralni del skladateljev romafit‘Ji*' SKiuuaieuev rui‘‘ ,,j«ni . 4 lenski zunanje-polit1'liKU d. 21.15 Majhni in Tedenski gled. 21.15 Majhni m bavni orkestri. 22.00 m F 22.15 Anton Lajovic: PeS ni, simfonična pesnitev, . Naročnin*^ P R I M O R S K E u DNEVNIK^ Zi* Tl# jugoslovansko cono a posamezna štev. din ^, \ mesečna naročn. » --------- Naročila sprejc^per knjigarna «LI-PA»' * (T Naročnino najl*^e ravnaš na upravi PRIMORSKE0* DNEVNIKA .j UL sv. Frančišk3 Tel. 7J-3B ADEX TELEFONSKE ZA PRIMER ŠTEVILKE NUJNOSTI Rdeči križ: 66 60 Gasilci: 2 • 22 t • 13 5. in 6. sept*®*** OKROGLICO , Vpisovanje do 10 do 14. sept«1" SPLIT Vpisovanje do 12., 13. in 14. seP' ZAGREB ^ Vpisovanje do • , bra Od 19. do 21. sep ZAGREB (na vele: Vpisovanje pri «Adria-Kxi' , p . d 10, t*1 F. Severo 5-b - (Zanimiva diskusija v reviji «11 Mondoi) IGRALSKA SKUPINA IX. KORPUSA ZOPET Znana italijanska revija «11 ®mdo» objavlja zadnje čase “ril° člankov raznih avtorjev ■vprašanju verske svobode v “aliji. Članki v tej diskusiji, Vem10 ie Začel Gaetano Sal-n lni’ jasno kažejo, do kakšna Položaja nasilnega mono fctaS-?je v Italiji povzpe: ‘a iatohska cerkev in v kakš- Bieni '7 -le V !em P°SIedu v službi državni aparat in zakonodaja. Obenem ka-htev* ■ ^us'^a’ kako je z zali /77 ?° <(Verski svobodi«, n * atikan tako rad ponav. , ® ede nekaterih dežel, v joTi '8SU Predvsem glede Ju-« siavije; ne gre za svobodo 'izpovedi, niti za enako-Vedmn0St 2 ostalimi veroizpo-toln/temvež za privilegiran 1 v odnosu do ostalih /7 7f/ar sicer ni nova, kaj-JnoT obtožbe na račun Jugosiavije so se sl^ale že ldtik V0)no’ zlasti pa v zadnjih Pred vojno, ko je Vati- Vsir/°S'£U^ s konkordatom cv 1 1 Jugoslaviji prednostno Uravnavanje katoliške cer- S,/,.7abji je stvar na videz Ln,t rešena'- člen 8 itali-ivnk 7. Ustave proglaša enako odo vseh veroizpovedi 'zakonom in določa, naj »dnoen zalCon ureia njihove se z državo na osnovi spo- aišf1010^ Z PPbovimi predstav, to/*’ 19 ustave pa jamči ameznikom svobodo izraža-Cnc/V°^e vero'zpovedi, bodisi vicom-uo bodisi skupno, pra. j ’ delajo zanjo propa- v 'n da izvršujejo obrede tneV zasebno, pri če- obred* 'dina omejitev ta, da morale sme^° žaliti Javne Zam if7- Se za®enia bizantini-ve ,. 'Planske državne upra-njevam,!6 °dtegnila izpol- v'znost PrVe 'n druge ’°b' Prert?,! *’ 151 nalaga ustava. stik ni hotela stopiti v ških \ Pr'dstavniki nekatoli-skriri°12povedi’ in se pri ■a za dvoumno dlako. Pomenu besede «spo- skrili "Pstvo o glede la za nlročje pretveze bih p naeina sestave omenjeni’ nardC*St7Vn^tev veroizpove. ^•'agocTt8* strani Pa ni hotela •lavi ' ' s'arih zakonov u- Kot •Ui^.Pkzeten rezultat tega v'ljavi Predvsem ostal v iUaiia 192q at- 1151 od 24-“tiki, v ki vsebuje že v ru. /^ž/vedTv/1 ° (ld°v°ljenih Pfho a-nezakonito in tokih v r'm'nacijo nekato- ga Postavi7Povedi- Eoleg te' Ju z ust-,,.V zakon, v nasprot. °izPovecii priznanje ve- *be i2n„,. ,v Italiji pogoj, da '2vršuj/7eduiei0 načel« in ne 'ProtnV :°bredov, ki so na-lee tega “jaJnemu redu«. Po-tost aj,* ° e^a zakon veljav, bikov v 7 n,eltatoliskih duhov. Obroke) dVdne namene (n. pr. 1,tlenou-„.r'avn' Privolitvi za tern j. le duhovnikov. Pri c'rkvi pr'Puščena katoliški bekatL^ua atoliške Pa svoboda, za verske organizaci- v Pa nai~- ui^uiiuni' vbosti» Ca vlada «po uvi- ba iz 0 izvajanju zako- lje. kied.a 1929 Pa gre še da-"rkev ko sme katoliška "^e in 7dpi.rat‘. kjer hoče, ti-biu B . lS02e cerkva (in k te-■ ardatniSP7Va ae v*ada z mili-stnei ržavnega denarja), Povej- ° nekatoliške veroiz-»ioT,,bdprett samo s prejš-•Po uv ^110 privolitvUo (vedno bto s * evnosti») in še to sa-kj jQ 0S°iem, da je cerkev, ‘t'bnanameravai0 zidati, «po-*kih v 2a zadovoljitev dejan-bih sk,?2/'^ Potreb pomemb-•razPo,P‘b vernikov« in da bo •tvj , gala z zadostnimi sred. vzdrževanje«. V'nao0v10Čbe so torm alno še *akonori Yel)avi, ker jih redna 'eprjv aia še mi odpravila, p odpravlja ustava. °. Pa 3>h italijanska dr. jj^kljub ustavi, še izvaja. u° kjim!nact> 5' še več vrst. kofS, zakoniku se ža-*troje oliške vere kaznuje i^'bi JJ} žalitev ostalih ktiJ* Š02-406 ■-------- - m 724). ver Ta dis- med raznimi ve-tno p0 duhu in črki ustavi, vendar je fcoij. p°iav pred sodiiči. 2akon pravi, da °bt'de IeStQr Prepove verske /ble doi7n Prostorov, ki so bU w? ‘- be se bolh da L^arnnst11 ali da bi Pri«el bdtenTt Javni red »n mir. ?' daj ’ se tQ določilo, bog W/k°li ne Up0rabija za ?°Sosto . obrede, se izredno ''Prav ,lzvaia za nekatoliške, sProtju spet v očitnem na-®!avlja 'dfb 19 ustave, ki po-!p°štuje ? omejitev, da se-'čl. 1? iavna morala, pa tudi kih p’ 1 ne dopušča policij-9 iaVnih°Vedi zb>ranja oseb Zelo Prostorih. a-brile Pog03.ti, pravi Paolo l/° O' “I1 Mondo», pa k? om vP2-«i ^šcnja do. mVbib krahu °di obredov na meri kri/ mvei cel° Pri-te7°Vania Ra nedotakljivosti v/ 'el,, vm„ f- “aVaja pri ih buie oni. literature, ki lwr°v>med de p°d°bnih pri- Steu110 brošurnUQglmi tUdi letos S'erC7 Sveta eij. lih« °st v zadn-7,1 <_ se je končala z zmago J rov s 3:2 Jugoslovansko vaterpolo - moštvo, ki nastopa na turnirju v Nimivegenu. Od leve na Kovačevič, Cipci, Vuksanovič, Jezič, Radonič, Kurtini, Stakula. NIMWEGEN, 20. — Po včerajšnjem odmoru se je danes vaterpolo turnir, ki se igra v Nimvvegenu, nadaljeval s tekmami Italija - Belgija, Holandska - Madžarska in Jugoslavija - Španija. Medtem ko prva tekma ni predstavljala nikake atrakcije, kajti sedaj se , zdi že skoraj nevažno, ali zmaga Italija ali Belgija, pa je za obe ostali tekmi vladalo veliko zanimanje. Holandsko občinstvo je seveda zanimalo, kako se bo obnesla njihova reprezentanca s prvim resnim nasprotnikom, na katerega je naletela, kajti prej je igrala s Španijo in Belgijo, s katerima ni imela težkega posla, pač pa si je ustvarila v teh dveh tekmah zelo ugodno razmerje golov. Ker je Madžarska izgubila z Jugoslavijo, je razumljivo, da je holandski optimizem pred tekmo z Madžari nekoliko narasel. Toda če so sinovi stepe pustili kožo v borbi z Jugoslovani, pa so vendar danes pokazali, da ne mislijo kaj po--dobnega dopustiti tudi gojiteljem hijacint m tulipanov in so jih premagali s 6:3. Da je bila za občinstvo tekma med Jugoslovani in Spanci skoraj prav tako važna kot tekma, v Kateri je nastopila domača reprezentanca, je prav tako razumljivo, če pomislimo, da vidijo Holandci v Jugoslaviji nevarnega nasprotnika, ki jim ogroža prvo' mesto. Kako hvaležni bi bili torej Spancem, če bi ti danes Jugoslovane premagali! Koliko lažje bi namreč bilo jutri njihovo delo v tekmi z Jugoslovani. Toda te želje so ostale neizpolnjene, kajti Jugoslovani so zaigrali tako, da je bilo gledalcem takoj jasno, da od te tekme zanje res ne bo kruha. Pač pa se je še povečala mrzlič-nost v pričakovanju jutrišnje tekme, ko bosta nastopili Holandska in Jugoslavija. Ce zmagajo še jutri Jugoslovani, tedaj so si že osvojili prvo mesto, kajti čudež bi bil, če bi po štirih dobljenih tekmah izgubili z najmanj nevarnim nasprotnikom — Belgijo. Ce pa zmagajo Holandci, tedaj bomo pa zopet imeli tri moštva 7 enakim številom točk: Ho- landsko, Jugoslavijo in Madžarsko. V zadnjem kolu pa imajo za nasprotnike: Jugoslavija Belgijo, Madžarska Španijo in Holandska Italijo, Današnja tekma med Italijo in Belgijo se je zaključila s prvo, sicer skromno italijansko zmago 3:2. idatov za Dr. Trilunovič bo njegov sekundant. Izenačenost tekmov^ NUERNBERG, 20. — Nemški vaterpolisti se z vnemo pripravljajo na tekmo z Jugoslavijo. Nuernberg, ki je v bistvu nemška reprezentanca, je premagal moštvo Heliopolis iz Kaira z 10:2. LAHKA ATLETIKA Jugoslavija-Zap.Nemčija 5. in 6. septembra v Zagrebu? ZAGREB, 20. — Medtem ko je bil lahkoatletski dvoboj med Jugoslavijo in Zapadno Nemčijo že odpovedan, pa sedaj zopet javljajo, da bo ta dvoboj 5. in 6. septembra v Zagrebu Pred tem pa bo še dvoboj juniorjev Beograda in Muenchena v Beogradu. • * * Od 17. do 27. septembra bo v Jugoslaviji kongres Mednarodne unije železničarjev -športnikov. Kongresa, ki ga organizira sindikat železničarjev Jugoslavije, se bodo udeležili zastopniki 15 evropskih držav in zastopniki nekaterih držav, Jugoslovanski šahovski velemojster Svetozar Gligorič je odpotoval v Švico na turnir kandidatov za svetovno prvenstvo. Z njim je tudi šahovski mojster dr. Peter Trifunovič, ki mu bo sekundant. Poleg njiju sta odpotovala v Švico še Branko Avramovič in Lju-ban Jakše, ki se bosta udeležila zasedanja Mednarodne šahovske zveze, ki bo prav tako kot turnir v Švici. Tekmovanje na turnirju bo zelo naporno, saj bo trajalo okrog 40 dni. Za tolikšno dobo neprestanega igranja pa je treba ne samo velikih duševnih temveč tudi fizičnih sposobnosti. Pred odhodom je Trifunovič za «Tanjug» napisal naslednji komentar o turnirju kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo: Cez kakšnih deset dni se bo začel v Schaffhausenu v Švici drugi turnir kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo. Vsi prijatelji šaha z nestrpnostjo pričakujejo Gligoričev start na tem turnirju, jaz pa, kot njegov spremljevalec in sekundant, sem imel že večkrat priložnost odgovarjati na vprašanja, kdo bo na tem turnirju zmagal in kakšne so Gligoričeve možnosti. Na ta vprašanja neradi odgovarjamo in zlasti v tem primeru je težavno dati določen odgovor. Naša javnost je že dobro seznanjena s sestavom turnirja in z izenačenostjo njegovih udeležencev. Na turnirju, na katerem nastopa 14 udeležencev, ki so izenačeni, je lahko vsakdo izmed njih prvi ali zadnji-Vsako napoved, ki bi govorila o morebitnem zmagovalcu, bi lahko spodbijali, kajti nobeden izmed udeležencev ni v zadnjem času pokazal taikšne forme, da bi ga morali uvrstiti nad druge. Tuji tisk označuje za favorite turnirja Bronsteina in Keresa. Ta najx>ved temelji na njunih prejšnjih velikih uspehih. Toda oba velemojstra sta v zadnjem času t krizi. Vsi še dobro pomnimo Keresovo slabo igro na »limpiadi v Helsinkih, pa tudi Bronstein se ne more pohvaliti z dobro igro na tej prireditvi. Zakaj bi bila ta dva favorita? Ali ta napoved upošteva tudi njune zadnje rezultate? Mar jih mlada garda sovjetskih šahistov, na čelu s Steinmano-vim, Gellerjem in Petrosjanom ni dohitela in njima postala enakovredna? O Boleslavskem sodijo, da ne bo mogel ponoviti svojega uspeha s prvega turnirja kandidatov V Budim- pešti. Toda on še vedno V J tiho upanje mnogih,. Rjj, r slabšim rezultatom, kj JL11 dosegel nedavno. Turnir j. »jj ko izenačen, da bi nJ°r p1) vesti najmanj šest imen. hoteli označiti favorita- ,ajft Ljubitelji šaha kažej0; jj| znajo moč tega turnir) ■ j)t| tudi upi, ki jih pripisu) ggoj”! goriču, niso neskromni. (tj nihče ne pričakuje. gorič lahko zmagal. ^ ,e bila zadovoljna, če bi jp\ gorič uvrstil med rico. Sodim, da bi ^ pričakovanja lahko , -jl.,a| Reshevsky ne bo na gafSl zadnjem turnirju v j.iSuii' Fiati je Gligorič P°kaZ. jk premoč nad Najdorfom’ 5ia~, berg in dr. Euwe pa St J od Najdorfa. Art&lV Drugačna pa je vjetskimj velemojstri, (jlffil varšavskem turnirju ^ Ji. proti njim ni bil uspe nim, da je Gligorič®Y letni rezultat v Sale . jj-,; bil posledica utrujeno« ^ uravnovešene igre \ie ", kjer je nekatere Pa„ potrebe forsiral. Dobr j moč sovjetskih m°) ji«1 Gligoriča in sodim, 0 - lahko kos. VS(: Turnir ima 26 k®• partija bo težavna - s j prostih dni pri par") ms štarji«, kot se to če-na turnirjih z mesm tjOs vam. Psihična napet°s‘ „ 5^ jala 14 dni in mene sa poSJV ali je Gligorič telesno ^ izdržati tak napor. .„ jy se je dobro priprav‘ dar #v borbo sposoben. ram pripomniti, da jrad> jp1, goče nabaviti vsega K se*vsp' katerega bi se lah* ja f( s teoretičnim zr!anLejŠ'‘1 gom svojih najvaz11 sprotnikov. v * * * iitfi j tfl Partije IX ko.a ‘) j8 P ga polfinalnega tur ^ij končale takole: Janoševič : Božič 1 ga® Preinfalk prekinje0 ■ . Horvat 1:0, Trajkov -ei V remi Vuletič : Za*>> Kržišnik : Levačič 1 .^0, vič : Hočevar PreK J vila : Sokolov 1;0, . J Rezultati preki*-1 p0n p tij: Hočevar : ^°rt'faric'r ’ prekinjeno in Zan (f žič remi. ..»Je jv.i Turnirsko razsou y glasno potrdilo jjgt partiji TrajkoVic • J v korist prvega. jj Stanje na tabeli- f" M*1/ pol, Janoševič ? ^ f ' in pol, Trajkovič a mar 5 (1) itd. Odnovorm urednik* STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 94-638 - Postni nr«lal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 13-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov. Za vsak mm vtSlne v Slrtnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir “ Za FLRJ za vsak mm Strine 1 stolpca za ^ vrste oglasov po 25, din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. S. Pellico l-II. Tei. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. ljud, repub. Jugoslavija: Izvod 10, meseč”'’ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozem^^., Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60« - T • 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska *v