166 The influence of hand position on the distribution of forces between the legs in the Nordic hamstring exercise – a pilot study Abstract The Nordic hamstring exercise is commonly used in training to increase the eccentric strength of the hamstrings and consequently to improve physical abilities and reduce the risk of hamstring injuries. Changing the inclination of the lower leg support and the position of the ankle (i.e., plantar or dorsiflexion) has been shown to affect the observed mechanical variables during the Nordic hamstring strength test. No previous study has examined the effect of different hand positions on the distribution of load between the legs. Therefore, the aim of our study was to investigate the effects of upper extremity position (hands behind the back, right arm extended, and left arm extended) on the maximal knee torque generated during the Nordic hamstring test. In the future, the exercise variation could serve as a practical alternative to increase the eccentric strength of the hamstrings and simultaneously reducing asymmetries in eccentric strength between the hamstrings. As a result, this could im- prove the physical abilities of athletes while reducing the risk of hamstring injuries. A cross-sectional study was conducted including Faculty of Sport students. It was found that left leg torque and symmetry index values did not differ between the three exercise variations. The only differ- ences were found in the results for the right leg, where differences were found between the variants with the hands behind the back and the left arm extended, and between the variants with left arm extended and the right arm extended. In conclusion, the position of the upper extremities has a negligible effect on the distribution of torque between the legs during the execution of the Nordic hamstring exercise. Future research in this area must aim to find more optimal variations of the exercise with an improved and more in-depth methodological approach. Keywords: strength, prevention, asymmetry, torque. Izvleček Nordijski spust zadnje lože je vaja, ki se pogosto uporablja v trenažnem proce- su z namenom povečanja ekscentrične moči zadnjih stegenskih mišic in s tem izboljšanja gibalnih sposobnosti ter zmanjšanja možnosti za poškodbe zadnje lože. Izkazalo se je, da naklon goleni in položaj gležnja vplivata na mehanske spremenljivke pri izvedbi vaje. Nobena študija do zdaj pa ni preverjala vpliva raz- ličnega položaja rok na razporeditev obremenitve med nogama. Namen naše raziskave je bil zato preveriti vpliv položaja rok (roke zaročene, desna odročena in leva odročena) na proizveden največji navor v kolenu pri izvedbi nordijskega spu- sta zadnje lože. Različica izvedbe vaje bi lahko v prihodnje predstavljala v praksi uporaben način povečanja ekscentrične moči zadnjih stegenskih mišic in soča- sno odpravo asimetrij v ekscentrični moči med nogama. Posledično bi to lahko pomenilo izboljšanje gibalnih sposobnosti športnikov in hkrati zmanjšanje mo- žnosti za nastanek poškodb zadnje stegenske mišice. Izvedena je bila prečno- -presečna študija na študentih Fakultete za šport. Ugotovili smo, da se vrednosti navora leve noge med različicami vaje ne razlikujejo. Prav tako se med različica- mi vaje ne razlikujejo vrednosti indeksa simetričnosti. Edine razlike v vrednostih smo ugotovili v vrednostih navora desne noge, kjer so se razlikovali rezultati med izvedbo z rokami v zaročenju in levo odročeno roko ter rezultati med levo odročeno roko in desno odročeno roko. Ugotovili smo, da položaj rok zanemarljivo vpliva na razporeditev navora med nogama pri izvedbi nordijskega spusta zadnje lože. Prihodnje raziskave na tem področju morajo stremeti k iskanju bolj optimalnih različic vaje z izboljšanim in bolj poglobljenim metodološkim pristopom. Ključne besede: moč, preventiva, asimetrija, navor. Darjan Spudić, Ažbe Ribič Vpliv postavitve rok na porazdelitev sil med nogama pri nordijskem spustu zadnje lože – pilotna študija raziskovalna dejavnost 167 „ Uvod Ekscentrična moč zadnje stegenske mi- šice predstavlja predpogoj za gibalno učinkovitost in preventivni dejavnik pred poškodbami te mišice (Mendiguchia idr., 2020) zlasti pri športih, ki vključujejo hitra pospeševanja in pojemanja, spremembo smeri in tek pri največji hitrosti (Askling idr., 2003). V preteklosti je bilo z namenom preprečevanja poškodb zadnje stegenske mišice izvedenih veliko raziskav. Z vidika vrednotenja mišične moči se najpogo- steje uporabljajo izokinetične meritve v koncentričnem in ekscentričnem režimu mišičnega krčenja, ki so se uveljavile kot zlati standard merjenja moči in kriterijev za vrnitev v šport (Claudino idr., 2021; Nishida idr., 2022a). Zaradi časovno potratnih meri- tev in finančno manj dostopnih naprav se je v zadnjem času za vrednotenje največje ekscentrične moči zadnje stegenske mišice v praksi vse pogosteje začel uporabljati te- renski test nordijskega spusta zadnje lože (Claudino idr., 2021). Gre za test, ki se izvaja na prenosljivi napravi, opremljeni s tlačno- -nateznimi senzorji. Senzorji so nameščeni tako, da ob izvedbi nordijskega spusta za- beležijo silo pritiska distalnega dela goleni v navpični smeri. Test nordijskega spusta zadnje lože se je v dosedanji literaturi izkazal kot zanesljiv, vendar so rezultati študij z vidika kriterijske veljavnosti (v primerjavi z izokinetičnimi meritvami, ki predstavljajo zlati standard) kontradiktorni. Nizka povezanost (r = 0,35) je bila ugotovljena med vrednostmi nor- dijskega spusta zadnje lože in ekscentrič- ne moči na izokinetični napravi pri 60˚/s v sedečem položaju (van Dyk idr., 2018) in statistično značilna povezava je bila odkrita med vrednostmi nordijskega spusta zadnje lože in ekscentrične moči na izokinetični napravi pri 30˚/s v ležečem položaju (kolk v iztegnjenem položaju) (Wiesinger idr., 2020). Iz prejšnjih raziskav je torej mogoče sklepati, da je povezanost med različnimi merilnimi sistemi in metodami večja, če sta hitrost krčenja mišice ob izvedbi giba (Hill, 1922) in dolžina, pri kateri deluje mi- šica, določena s kotom v kolku in kolenu (Hill, 1950), poenoteni. Izkazalo se je tudi, da je dober pokazatelj ekscentrične moči zadnje stegenske mišice največji kot, ki ga lahko posameznik doseže ob spustu v predklon (r = 0,81) (Sconce idr., 2015), in da je kot mogoče zanesljivo oceniti na podlagi videoposnetka. Nordijski spust zadnje lože je vaja, ki se pogosto uporablja v trenažnem procesu z namenom povečanja ekscentrične moči zadnje stegenske mišice in s tem zmanj- šanja možnosti za poškodbe zadnje lože. Kljub temu da sicer dvosklepna zadnja ste- genska mišica pri vaji opravlja delo samo v kolenskem sklepu, se je progresiven pro- gram krepitve v literaturi že večkrat izkazal kot pozitiven v smislu izboljšanja gibalnih sposobnosti, npr. višine skoka in hitrosti teka (Bautista idr., 2021; Clark idr., 2005; Krommes idr., 2017), in (sočasno) zmanjša- nja incidence poškodb zadnje lože (Mu- niz Medeiros idr., 2021; Severo-Silveira idr., 2018). Verjetno zaradi vseh pozitivnih la- stnosti obremenjevanja mišic z ekscentrič- nim tipom mišičnega naprezanja. Bistvene so večja mehanska učinkovitost (razvoj večjih sil in nižja energijska potratnost kot izometrična in koncentrična kontrakcija), selektivna rekrutacija večjih/hitrejših mo- toričnih enot, večja kortikalna aktivnost in nižja živčna aktivnost na ravni motoričnih enot, pospešena aktivnost satelitskih celic in izboljšanje delovanja signalnih faktorjev v hitrih mišičnih vlaknih, ki so pri ekscen- tričnih kontrakcijah v večji meri aktivirana, obremenjena in tudi poškodovana, večja sinteza beljakovin v mišici, hipertrofija z zaporednim dodajanjem sarkomer in s tem podaljšanjem mišičnih fasciklov (Douglas idr., 2017; Franchi in Maffiuletti, 2019) ter druge. Ena izmed pomembnih praktičnih prednosti vaje je tudi enostavnost izvedbe, pri čemer vadeči potrebuje zgolj oporo za goleni (pete) ali pomoč partnerja. Medtem ko v nekaterih študijah kot dejav- nik tveganja navajajo tudi nesorazmerje med nogama v ekscentrični moči zadnje stegenske mišice (> 15 %) (Croisier in Cri- elaard, 2000; Fousekis idr., 2011), se ta v bližnji preteklosti ni izkazala kot občutljiva mera za napovedovanje poškodb zadnje lože (Croisier idr., 2008; Opar idr., 2021). Prav tako asimetrija v ekscentrični moči zadnjih lož ne odraža razlik med športniki s pred- hodno poškodbo zadnje stegenske mišice in med zdravimi športniki (Claudino idr., 2021; Ribeiro-Alvares idr., 2020), ne glede na način merjenja – izokinetične meritve ali meritve nordijskega spusta zadnje lože (Claudino idr., 2021). Medtem ko je bilo ugotovljeno, da povečanje ekscentrične moči zadnjih stegenskih mišic pozitivno vpliva na hitrost teka (Bautista idr., 2021) in višino skoka (Clark idr., 2005), v literaturi primanjkuje študij, ki bi preverjale posle- dice asimetrij med nogama v ekscentrični moči zadnjih stegenskih mišic na športno učinkovitost (hitrost teka, spremembe smeri, višina skoka). Za zmanjšanje asimetrij v obremenjevanju nog pri izvajanju nordij- skega spusta ob sonožni izvedbi je bila v preteklosti preizkušena vadba s povratno informacijo, pri kateri so avtorji ugotovili, da se ob povratni informaciji preiskovanec v večji meri upre gibanju s šibkejšo nogo, kar posledično poveča skupni navor, pro- izveden z zadnjimi stegenskimi mišicami. Presenetljivo, način izvedbe občutneje ne pripomore k odpravi razlik v največjem proizvedenem navoru med nogama (Chal- ker idr., 2018). Naklon goleni (Šarabon idr., 2019) in po- ložaj gležnja (Vicente-Mampel idr., 2022) vplivata na mehanske spremenljivke pri izvedbi nordijskega spusta zadnje lože, kot so amplituda izvedbe vaje, sila pritiska go- leni, amplituda giba in čas trajanja kontrak- cije. Nobena študija do zdaj pa ni preverjala vpliva različnega položaja rok na razpore- ditev obremenitve med nogama. Namen naše raziskave je bil zato preveriti vpliv položaja rok (roke zaročene, desna odročena in leva odročena) na proizveden največji navor med nogama pri izvedbi nordijskega spusta zadnje lože. Predvidevali smo, da se ob spustu z odročenjem ene roke poveča navor, proizveden s kontralateralno nogo. Različica izvedbe vaje bi lahko v prihodnje predstavljala v praksi uporaben način po- večanja ekscentrične moči zadnje stegen- ske mišice in sočasno odpravo asimetrij v ekscentrični moči med zadnjima stegen- skima mišicama. Posledično bi to lahko pomenilo izboljšanje gibalnih sposobnosti športnikov in zmanjšanje možnosti za na- stanek poškodb zadnje stegenske mišice. „ Metode Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 28 (16 moških, 12 žensk) študentov Fakultete za šport. Vsi so bili izkušeni na področju vadbe za moč in dobro seznanjeni z izvedbo nordijskega spusta zadnje lože (za podrobnosti glej Ta- belo 1). Vključitveni kriterij so bile izkušnje z vadbo za moč, opredeljene z zgodovino vadbe, ki je v zadnjem letu vključevala vaje za moč vsaj dvakrat na teden. Izključitve- ni kriteriji so bili poškodbe kolena (npr. poškodbe vezi, meniskusa ali hrustanca), kronična zdravstvena stanja (sistemske bolezni, bolezni srca in/ali dihal ter živčno- -mišične poškodbe), anamneza bolečine 168 v križu ali akutna poškodba stegenskih mišic v zadnjih šestih mesecih, ki bi lahko negativno vplivala na največjo ekscentrič- no moč upogibalk kolena. Velikost vzorca predhodno ni bila izračunana, ampak je bila ocenjena na podlagi prejšnjih relevan- tnih študij (Moreno-Pérez, 2020; Nishida, 2022, n = 20 in n =16), v katerih so rezultate ekscentrične moči pri nordijskem spustu zadnje lože primerjali z izometrično in ek- scentrično močjo zadnje stegenske mišice na izokinetičnem dinamometru. Predpo- stavili smo, da je velikost vzorca (n = 28) ustrezna za dosego glavnega namena te raziskave. Pred testiranjem so preiskovanci izvedli standardiziran 10-minutni protokol ogre- vanja. Ta je obsegal pet minut kolesarjenja na cikloergometru z intenzivnostjo 1,5 W/ kg na 60 RPM. Uvodnemu delu ogreva- nja so sledile dinamične raztezne vaje za upogibalke kolka, iztegovalke kolena, upogibalke kolena in iztegovalke gležnja (po 10 počasnih tekočih ponovitev vaje) in naslednje dinamične krepilne gimnastične vaje: vzponi na prste, počepi in izpadni ko- raki (po 8 počasnih tekočih ponovitev vaje). Pred izvedbo testiranja je vsak udeleženec izvedel še eno ponovitev nordijskega spu- sta zadnje lože v okviru specialnega dela ogrevanja. Pred izvedbo testiranj so prei- skovanci odgovorili na vprašanja iz vprašal- nika o pripravljenosti na vadbo (Bredin idr., 2013) in se strinjali, da se meritev udeležu- jejo na lastno odgovornost. Seznanjeni so bili s tem, da lahko od raziskave kadarkoli odstopijo brez posledic. Preiskovanci so dobili navodilo, da dva dni pred meritvami ne izvajajo visoko intenzivne vadbe za moč spodnjih okončin. Celoten eksperiment je bil izveden v skladu s Helsinško deklaracijo (WHO, 2013). Tabela 1 Lastnosti preiskovancev Spremenljivka Povprečje (SD) Min; Max Višina (m) 1,76 (0,09) 1,63; 1,95 Masa (kg) 71,1 (11,2) 49,0; 90,0 Indeks telesne mase (kg*m 2 ) 22,9 (2,0) 17, 2; 26, 0 Starost (leta) 23,0 (1,5) 20,0; 27 ,0 Izkušnje s treningom (leta) 14,5 (1,9) 10,0; 17 ,0 Dolžina goleni (m) 0,42 (0,03) 0,36; 0,48 Opombe. SD – standardni odklon Postopek meritev in pripomočki Meritve so bile izvedene na namensko skonstruirani napravi za izvedbo nordij- skega spusta zadnje lože (Slika 1 in 2). Vsak udeleženec je pri vsaki različici izvedbe vaje izvedel tri ponovitve, ločene s 30 se- kundami pasivnega odmora. Izvedba testa je prikazana na Sliki 1. Preiskovanci so spust začeli v kleku na mehki podlagi s koleni v širini bokov. Naprava je omogočala, da so bili tlačno-natezni senzorji in na njih opo- re za golen nameščeni pravokotno glede na razvoj sile goleni. Preiskovanci so dobili navodilo, da se iz začetnega položaja čim počasneje spustijo čim nižje, pri čemer ostanejo kolki v iztegnjenem položaju. Iz- vedene so bile tri različice vaje, in sicer a) z rokami v zaročenju, b) z levo roko odročeno in c) z desno roko odročeno (Slika 2). Ker je bilo ugotovljeno, da položaj gležnja vpliva na mehanske spremenljivke nordijskega spu- sta zadnje lože (Vicente-Mampel idr., 2022), je bil položaj gležnja standardiziran v nev- tralnem položaju (kot 90°). Gležnja sta bila nameščena pod blazinico tlačno-natezne- ga senzorja tik nad lateralnim maleolom. Ročica goleni je bila pred izvedbo testa iz- merjena od lateralnega kondila stegnenice do sredine blazinice tlačno-nateznega sen- zorja (razdalja v metrih). Ves čas izvedbe je preiskovance glasno spodbujal merilec. Mi- nimalen obseg giba ni bil določen. Končni položaj je bil zavarovan z mehko penasto blazino. Višina blazine v končnem polo- žaju je bila individualno prilagojena med postopkom specialnega ogrevanja. Izved- ba testa je bila ponovljena, če je prišlo do pretiranega upogiba v kolku ali nekontro- liranega spusta v začetnem delu izvedbe vaje (Opar idr., 2013). Signali sile v navpični smeri so bili sočasno zajeti za levo in desno nogo z uporabo tlačno-nateznih senzor- jev (S-Type 200 kg Steel Weighting Sensor, Changsha TAIHE Electronic Equipment Co., Kitajska), ki so bili nameščeni vodoravno na trden aluminijast okvir. Surovi analogni si- gnali so bili pretvorjeni z A/D pretvornikom (Loadcell senzor 24-bit ADC - HX71 1, Circuit Systems, Indija), zajeti z mikrokrmilnikom Arduino-Uno (ATmega328P, Robot Italija, Italija) in na koncu analizirani z namensko napisano programsko opremo (github. com/robert-cv/HipStrengthTesterGUI, Čr- nomelj, Slovenija). Podatki so bili vzorčeni s 100 Hz. V statistično analizo smo vstopili z najboljšo izmed treh ponovitev posa- mezne različice vaje. Najvišja vrednost sile je bila nato pomnožena z ročico goleni in normalizirana na telesno maso udeleženca (Nm/kg). Dodatno je bila izmerjena dolži- na navorne ročice na trup v metrih, in sicer kot vodoravna razdalja od sredine prsnice do glavice tretje metakarpalne kosti z izte- gnjeno odročeno roko 90° v stran z dlanjo v pesti (Slika 2). Slika 1. Prikaz izvedbe nordijskega spusta zadnje lože Slika 1 prikazuje izvedbo nordijskega spusta zadnje lože na namensko skonstruirani izo- metrični upornici. raziskovalna dejavnost 169 Statistična analiza Izračunana je bila opisna statistika za la- stnosti vzorca preiskovancev in rezultate treh pogojev izvedbe testa (roke zaročene, desna odročena in leva odročena), in sicer posebej za levo in desno nogo. Indeks si- metričnosti je bil izračunan po enačbi 1: (leva/desna) x 100 (1). Indeks je bil izbran, ker poleg velikosti simetrije (asimetrije) odraža tudi njeno smer (Bishop idr., 2016), pri čemer < 100 % pomeni manj navora, proizvedenega z levo nogo, in > 100 % po- meni več navora, proizvedenega z desno nogo. Razlike med pogoji so bile preverje- ne z enostransko analizo variance za pono- vljene meritve. Ob morebitnih statistično značilnih razlikah je bil med pari pogojev izveden še Bonferronijev post hoc test. Moč povezanosti med pogoji je bila izra- čunana s Pearsonovim korelacijskim koefi- cientom (r). Pred izvedbo analiz je bila pri- sotnost osamelcev preverjena z razsevnim grafikonom, normalnost porazdelitve spre- menljivk pa s Shapiro-Wilkovim testom (p > 0,05; normalna porazdelitev). Mauchlyjev test je bil uporabljen za preverjanje homo- genosti varianc razlik med kombinacijami faktorjev (sferičnosti) (p > 0,05; homoge- nost varianc razlik). V primeru neizpolnje- vanja predpostavke sferičnosti je bil upo- rabljen Greenhouse-Geisserjev popravek. Vrednosti r, manjše od 0,5, pomenijo slabo, vrednosti 0,5–0,75 srednje veliko, 0,75–0,9 dobro in večje od 0,9 odlično povezanost rezultatov med pogoji (Koo in Li, 2016). Za obdelavo podatkov je bil uporabljen SPSS za Windows 25.0 (IBM Corporation, New York, ZDA). Statistična značilnost je bila sprejeta z dvostransko 5-odstotno napako alfa. „ Rezultati Tabela 1 prikazuje opisno statistiko rezul- tatov, posebej za vsak pogoj izvedbe testa (roke zaročene, desna odročena in leva odro- čena), nogo in izračunan indeks simetrije med nogama. Dolžina navorne ročice na trup je v povprečju znašala 0,82 (95-od- stotni interval zaupanja: 0,8–0,84) metra. Z enostransko analizo variance za ponovlje- ne meritve smo odkrili statistično značilne razlike v rezultatih med pogoji izvedbe nordijskega spusta (roke zaročene, desna odročena in leva odročena) samo za navor, proizveden z desno nogo (F = 8,207, p < 0,001, r = 0,950). S post hoc testom smo ugotovili statistično značilne razlike v na- voru desne noge med izvedbo nordijske- ga spusta med levo odročeno in desno od- ročeno roko (p = 0,002, r = 0,971, Tabela 2: *) ter med izvedbo z rokami v zaročenju in levo odročeno (p < 0,001, r = 0,946, Tabela 2: †), medtem ko statistično značilnih razlik ni bilo med izvedbo z rokami v zaročenju in desno odročeno (p = 0,296, r = 0,950). Vre- dnosti navorov za levo nogo se med različ- nimi izvedbami testov niso razlikovale (F = 2,413, p = 0,099, r = 0,959). Prav tako se med različnimi izvedbami testov niso razlikovale vrednosti indeksa simetričnosti (F = 1,480, p = 0,237, r = 0,679). Povezanost vrednosti navora med različnimi izvedbami nordij- skega spusta je bila odlična (r > 0,9), razen v primeru asimetrij, kjer je bila povezanost srednje velika (r = 0,679). „ Razprava Namen naše raziskave je bil preveriti vpliv položaja rok (roke zaročene, desna odročena in leva odročena) na razporeditev navora v kolenu pri izvedbi nordijskega spusta zadnje lože. Ugotovili smo, da se vredno- sti navora leve noge med različicami vaje ne razlikujejo. Prav tako se med različicami vaje ne razlikujejo vrednosti indeksa sime- tričnosti. Razlike v vrednostih smo ugo- tovili le v vrednostih navora desne noge, kjer so se razlikovali rezultati med izvedbo z rokami v zaročenju in levo odročeno roko ter rezultati med levo odročeno roko in de- sno odročeno roko. Z drugimi besedami, pri izvedbi nordijskega spusta položaj rok (zaročene, odročene v levo ali v desno) ne vpliva statistično značilno na razporeditev obremenitve med nogama. Na podlagi rezultatov torej lahko zavrnemo našo pred- postavko. Razlike med različicami vaje smo ugotovili v navoru desne noge, vendar raz- like ne kažejo pričakovanega trenda, torej večjega navora, proizvedenega z nogo, ki je na nasprotni strani telesa od odročene roke pri izvedbi vaje. V preteklosti je bilo ugotovljeno, da položaj gležnja vpliva na mehanske spremenljivke Slika 2. Prikaz izvedbe nordijskega spusta zadnje lože z odročeno roko Slika 2 prikazuje izvedbo Nordijskega spusta zadnje lože z odročeno desno roko na na- mensko skonstruirani izometrični upornici. Tabela 2 Opisna statistika rezultatov Noga Roke zaročene [Nm/kg] (95 % IZ) Leva odročena [Nm/kg] (95 % IZ) Desna odročena [Nm/kg] (95 % IZ) Desna 1,73 (1,57; 1,88) † 1,63 (1,47; 1,79) *† 1,70 (1,54; 1,85) * Leva 1,66 (1,50; 1,82) 1,62 (1,44; 1,81) 1,67 (1,50; 1,84) Simetrija 96,46 (91,97; 100,95) 99,01 (94,85; 103,17) 98,76 (94,91; 102,60) Opombe. IZ – interval zaupanja. */† – medsebojna statistično značilna razlika 170 pri nordijskem spustu zadnje lože, in sicer so bili preiskovanci pri večjem kotu upogi- ba gležnja (dorzalni fleksiji) sposobni proi- zvesti večje navore v kolenu in izvesti gib z večjo amplitudo, zato so ponovitve trajale dalj časa. Aktivacija mišic zadnje lože se med različicama vaje ni razlikovala (Vicen- te-Mampel idr., 2022). Ugotovljeno je bilo tudi, da naklon goleni in upogib v kolku vplivata na proizveden navor v kolku in ko- lenu pri izvedbi nordijskega spusta zadnje lože. Večji naklon goleni je preiskovancem omogočal izvedbo vaje v večji amplitudi, medtem ko ni vplival na proizveden najve- čji navor v kolenu in kolku. Večja fleksija v kolku pa je povzročila večje navore v kolku in kolenu. Aktivacija mišic zadnje lože se med različicami vaj ni razlikovala (Šarabon idr., 2019), niti v primerjavi s klasično izved- bo nordijskega spusta zadnje lože. V lite- raturi nismo našli študije, ki bi preiskovala razporeditev obremenitve med nogama pri izvedbi nordijskega spusta zadnje lože. Glavna ideja za našo raziskavo se je pojavi- la zaradi asimetrij v ekscentrični moči med zadnjima stegenskima mišicama, ki jih ugo- tavljamo na podlagi izokinetičnih meritev pri diagnostiki vrhunskih športnikov. Nor- dijski spust je vaja, ki se je v prejšnjih razi- skavah izkazala kot praktično uporabna in učinkovita za povečanje ekscentrične moči zadnjih lož (Bautista idr., 2021), pri čemer je bilo manj poudarka namenjeno asime- trijam med nogama. Če bi s spremembo položaja zgornjih okončin lahko vplivali na razporeditev obremenitve med nogama (večji poudarek na nogo, ki se je izkazala za deficitarno v ekscentrični moči), bi lahko v praksi sočasno s povečanjem maksimalne ekscentrične moči zadnjih stegenskih mišic pozitivno vplivali tudi na odpravo asimetrij v maksimalni ekscentrični moči med no- gama. Tako bi z individualnim pristopom in s tem optimizacijo trenažnega procesa pozitivno vplivali na gibalne sposobnosti športnikov in hkrati zmanjšali možnosti za nastanek poškodb. Predvidevali smo, da bo odročenje roke v stran (Slika 2) povzročilo premik masnega središča delov telesa, ki se premikajo, v smer odročene roke. Če predpostavimo, da gre za tog sistem z osjo vrtenja vzdolž hrbtenice, premik središča mase ob izvedbi vaje povzroči povečanje navora na trup v smeri odročene roke (navzdol) in sočasno povečanje navora na nivoju medenice v smeri odročene roke (navzdol). Z anatom- skega vidika pa gre verjetno za dva sistema, in sicer za sistem nad medenico (navor na trup) in pod medenico (medenica-kolena). Sistem pod medenico je s koleni uprt v tla, torej gre verjetno v večji meri za torzijsko obremenitev. Če bi šlo za tog sistem, bi lahko pričakovali, da dvig kolena (sočasno kolka in ramena) na nasprotni strani od odročene roke preprečimo s povečanjem navora v kolenu noge, ki je nasprotna odro- čeni nogi. S pritiskom nasprotnega kolena v tla bi torej preprečili rotacijo togega siste- ma trup-medenica-ramena okoli vzdolžne osi (vzdolž hrbtenice). Zaradi kolen, uprtih v tla, lahko naše rezultate v večji meri poja- snimo z anatomskega vidika. Z namenom simetrične izvedbe vaje (zadrževanje nev- tralnega položaja medenice in trupa kljub odročeni roki) smo predvidevali, da se pri izvedbi vaje aktivirajo mišice trupa, ki pro- izvajajo protinavor odročeni roki in s tem zadržijo trup v nevtralnem položaju, ter mišice medenice in stegna na ipsilateralni strani odročene roke, ki preprečujejo nagib medenice iz nevtralnega položaja zaradi delovanja mišic trupa – torej v nasprotni smeri delovanja mišic trupa. S tem se na- vor vzdolž hrbtenice izenači/kompenzira na nivoju medenice s povečanjem navora v kolenu ipsilateralne noge iztegnjeni roki, s katerim povzročimo večji pritisk kolena v tla in se upremo premiku/dvigu kolena zaradi torzije. Kot kažejo naši rezultati, je navor, ki ga ustvari iztegnjena roka na trup, premajhen, da bi povzročil tako velike spre- membe, da bi vplivale na navor pod me- denico. Po drugi strani pa je mogoče, da se je povzročen navor na trup kompenziral s sukalkami kolka na nivoju medenice, česar z našim protokolom nismo bili sposobni zabeležiti. Delovanje mišic zadnje strani stegna smo s pripravljeno opremo in pro- tokolom lahko izmerili in ugotovili, da od- ročena roka v zanemarljivi meri vpliva na prerazporeditev sil med nogama. Vredno- sti simetričnosti proizvedenega navora se namreč med nogama niso statistično zna- čilno razlikovale (96-, 99- in 99-odstotna simetričnost je bila ugotovljena za soročno izvedbo, levo in desno odročeno roko). Ko je bila roka odročena, smo izmerili pov- prečno nižje vrednosti največjega navora, verjetno zaradi tehnične izvedbe vaje, ki je koordinacijsko zahtevnejša in posledič- no lahko vpliva na večjo koaktivacijo mišic v sklepih in s tem manjši neto navor tudi v kolenskem sklepu (Latash, 2018). Poleg tega, da odročenje roke povzroči navor na trup v vzdolžni osi, se zaradi prenosa roke proti glavi poveča ročica do središča mase premikajočih se segmentov. S tega vidika je mogoče, da je vaja zahtevnejša in posle- dično so bili preiskovanci sposobni izvesti manjšo amplitudo spusta zaradi nevralnih varovalnih mehanizmov, ki se lahko pojavi- jo ob preveliki sili v mišicah, predvsem pri manj treniranih posameznikih (Aagaard idr., 2000). Edina študija, v kateri so preisko- vali razporeditev navora med nogama pri izvedbi nordijskega spusta zadnje lože pri različicah iste vaje, je vključevala ponovitve s povratno informacijo s pomočjo aplika- cije. Ugotovili so, da kljub povratni infor- maciji ni bilo izboljšanja simetričnosti pri obremenjevanju med levo in desno nogo, kljub temu da se nekoliko poveča obreme- nitev noge, ki se pri izvedbi brez povratne informacije izkaže kot šibkejša. Rezultati so lahko posledica izbire spremenljivke (naj- večji navor), saj je zelo težko pričakovati, da se lahko preiskovanec ob izvedbi največje hotene ekscentrične kontrakcije opira na povratno informacijo in s tem korigira pro- izveden navor (Chalker idr., 2018). Doda- tno je mogoče sklepati, da so se merjenci v večji meri upirali na močnejšo nogo, ne glede na smer odročene roke. Ta zagotovi enostavnejšo/varnejšo kompenzacijo gi- banja ob odsotnosti delovanja varovalnih nevralnih mehanizmov. Zadnja naša pred- postavka je, da je strategija zadrževanja nevtralnega položaja trupa in medenice ob spustu individualno odvisna. Medtem ko nekateri merjenci v večji meri nevtralen položaj zadržijo po opisanem principu to- gega telesa, se drugi v večji meri opirajo na opisan anatomski sistem delovanja mišič- no-skeletnega sistema. Največja pomanjkljivost naše študije je, da smo v analizo vključili samo eno spre- menljivko, tj. največji navor, izmerjen v ce- lotnem obsegu giba, posebej za levo in de- sno nogo. V predhodnih študijah sta se kot verodostojni spremenljivki pri ugotavljanju ekscentrične moči zadnje stegenske mišice pri nordijskem spustu izkazala tudi t. i. točka preloma oziroma obseg giba izvedbe vaje, ki sta povezana tudi s kotom razvoja najve- čjega navora v kolenu (Wiesinger idr., 2020) in posledično s tveganjem za nastanek poškodb zadnje lože (Delextrat idr., 2020; Nara idr., 2022). Tudi za to ugotovitev v li- teraturi najdemo kontradiktorne zaključke (Timmins idr., 2016). Pripravljeni protokol in oprema nista omogočala vpogleda v am- plitudo izvedbe giba. Prav tako v raziskavi nismo opredelili navora na trup, ki se je ustvaril zaradi odročenja roke. Ta je (enako kot navor v kolenu) ob spreminjanju naklo- na trupa pri izvedbi vaje zaradi vpliva gravi- tacije variabilen in s tem je analiza otežena. Prav tako na navor vpliva distribucija mase po telesnih segmentih med posamezniki. raziskovalna dejavnost 171 Sklepamo lahko tudi, da bi bolj zaupanja vredne rezultate dobili, če bi v odročeno roko dodali primerno težko utež. Za to se nismo odločili, ker bi bila tovrstna izved- ba vaje manj individualizirana in bi lahko prišlo do premajhne amplitude aktivnega zaviranja ob spustu. Mogoče je tudi, da je odročena roka predstavljala premajhen na- vor na trup v vzdolžni osi, zaradi premajh- nih amplitud izvedbe vaje. Navor na trup, ki ga povzroči odročena roka, se namreč povečuje s povečevanjem amplitude giba in je teoretično največji v končnem položa- ju izvedbe vaje (tik pred dotikom s tlemi). Amplituda izvedbe vaje pa je v veliki meri odvisna od moči preiskovancev (Wiesinger idr., 2020). Najbolj verodostojen vpogled v vlogo mišic pri izvedbi izbranih različic vaje v naši raziskavi bi dobili z analizo elektro- miografskih signalov iz mišic trupa, kolka in stegna, sočasno z zajemom mehanskih spremenljivk (navora v kolenu in/ali pritiska kolen v tla) in kinematično analizo, kjer bi rezultate lahko potrdili z analizo po princi- pu inverzne dinamike. Tovrstne analize je smiselno izvesti v prihodnje za podrobnejši vpogled v razporeditev obremenitev med nogama pri različicah izvedbe nordijskega spusta zadnje lože. Raziskave smo se lotili v obratnem vrstnem redu, torej z analizo mehanskih spremenljivk, prek katerih smo želeli sklepati na delovanje mišic pri različ- nih pogojih izvedbe vaje. Problema bi se lahko lotili tudi obratno – najprej z vidika mehanizmov delovanja mišic (elektromio- grafija) in tehnično izvedbo (kinematična analiza). Tovrstno strategijo smo izbrali z namenom takojšnjega vpogleda v končne spremenljivke (navor v kolenu). Na podlagi ugotovitev je bil nato namen sprejeti od- ločitev o nadaljnjih, podrobnejših analizah o mehanizmih in gibalni kontroli v ozadju. Naša raziskava je pokazala, da položaj rok zanemarljivo vpliva na razporeditev navo- ra med nogama pri izvedbi nordijskega spusta zadnje lože. Če je namen izvedbe nordijskega spusta zadnje lože večje obre- menjevanje ene noge v primerjavi z drugo, predstavljeni način izvedbe vaje ni najbolj optimalen. Bralec naj bo pozoren na to, da so nekatere predpostavke naše študije zgolj hipotetične, saj v literaturi primanj- kuje študij, ki bi nedvoumno potrjevale, da asimetrija med nogama v ekscentrični moči zadnjih stegenskih mišic negativno vpliva na gibalne sposobnosti (hitrost, od- rivna moč), raziskave glede asimetrij v eks- centrični moči med zadnjima stegenskima mišicama in z njimi povezanega tveganja za nastanek poškodb pa so kontradiktorne. „ Literatura 1. Aagaard, P., Simonsen, E. B., Andersen, J. L., Magnusson, S. P., Halkjær-Kristensen, J. in Dyhre-Poulsen, P. (2000). Neural inhibition during maximal eccentric and concentric quadriceps contraction: Effects of resistan- ce training. Journal of Applied Physiology, 89(6), 2249–2257. https://doi.org/10.1152/ jappl.2000.89.6.2249 2. Askling, C., Karlsson, J. in Thorstensson, A. (2003). Hamstring injury occurrence in elite soccer players after preseason strength trai- ning with eccentric overload, 244–250. 3. Bautista, I. J., Vicente-Mampel, J., Baraja-Ve- gas, L., Segarra, V., Martín, F. in Van Hooren, B. (2021). The effects of the Nordic hamstring exercise on sprint performance and eccen- tric knee flexor strength: A systematic revi- ew and meta-analysis of intervention studies among team sport players. Journal of Science and Medicine in Sport, 24(9), 931–938. https:// doi.org/10.1016/j.jsams.2021.03.009 4. Bishop, C., Read, P., Chavda, S. in Turner, A. (2016). Asymmetries of the Lower Limb: The Calculation Conundrum in Strength Training and Conditioning. Strength and Conditioning Journal, 38(6), 27–32. https://doi.org/10.1519/ SSC.0000000000000264 5. Bredin, S. S. D., Gledhill, N., Jamnik, V. K. in Warburton, D. E. R. (2013). PAR-Q+ and ePAR- med-X+ New risk stratification and physical activity clearance strategy for physicians and patients alike. Journal of Electron Spectrosco- py and Related Phenomena, 59(3), 273–277. https://doi.org/10.1016/0368-2048(92)80003- -Q 6. Chalker, W. J., Shield, A. J., Opar, D. A., Rath- bone, E. N. in Keogh, J. W. L. (2018). Effect of acute augmented feedback on betwe- en limb asymmetries and eccentric knee flexor strength during the Nordic hamstring exercise. PeerJ, 2018(6), 1–14. https://doi. org/10.7717/peerj.4972 7. Clark, R., Bryant, A., Culgan, J. P. in Hartley, B. (2005). The effects of eccentric hamstring strength training on dynamic jumping per- formance and isokinetic strength parame- ters: A pilot study on the implications for the prevention of hamstring injuries. Physi- cal Therapy in Sport, 6(2), 67–73. https://doi. org/10.1016/j.ptsp.2005.02.003 8. Claudino, J. G., Cardoso Filho, C. A., Bitten- court, N. F. N., Gonçalves, L. G., Couto, C. R., Quintão, R. C., … Serrão, J. C. (2021). Eccentric Strength Assessment of Hamstring Muscles with New Technologies: a Systematic Revi- ew of Current Methods and Clinical Implica- tions. Sports Medicine - Open, 7(1). https://doi. org/10.1186/s40798-021-00298-7 9. Croisier, J. L. in Crielaard, J. (2000). Hamstring muscle tear with recurrent complaints: An is- okinetic profil. Isokinetics and Exercise Science, 8, 175–180. 10. Croisier, J. L., Ganteaume, S., Binet, J., Genty, M. in Ferret, J. M. (2008). Strength imbalan- ces and prevention of hamstring injury in professional soccer players: A prospective study. American Journal of Sports Medicine. https://doi.org/10.1177/0363546508316764 11. Delextrat, A., Bateman, J., Ross, C., Harman, J., Davis, L., Vanrenterghem, J. in Cohen, D. D. (2020). Changes in Torque-Angle Profiles of the Hamstrings and Hamstrings-to-Qua- driceps Ratio After Two Hamstring Streng- thening Exercise Interventions in Female Hockey Players. Journal of Strength and Con- ditioning Research, 34(2), 396–405. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000003309 12. Douglas, J., Pearson, S., Ross, A. in McGui- gan, M. (2017). Eccentric Exercise: Physiolo- gical Characteristics and Acute Responses. Sports Medicine, 47(4), 663–675. https://doi. org/10.1007/s40279-016-0624-8 13. Fousekis, K., Tsepis, E., Poulmedis, P., Athana- sopoulos, S. in Vagenas, G. (201 1). Intrinsic risk factors of non-contact quadriceps and ham- string strains in soccer: A prospective study of 100 professional players. British Journal of Sports Medicine, 45(9), 709–714. https://doi. org/10.1136/bjsm.2010.077560 14. Franchi, M. V. in Maffiuletti, N. (2019). Distinct modalities of eccentric exercise: Different recipes, not the same dish. Journal of Appli- ed Physiology, 127(3), 881–883. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.00093.2019 15. Hill, A. V. (1922). The maximum work and me- chanical efficiency of human muscles, and their most economical speed. J. Physiol., 56, 19–41. https://doi.org/10.1113/ jphysiol.1922. sp001989 16. Hill, A. V. (1950). Mechanics of the contrac- tile element of muscle. Nature, 166(4219), 415–419. 17. Koo, T. K. in Li, M. Y. (2016). A Guideline of Se- lecting and Reporting Intraclass Correlation Coefficients for Reliability Research. Jour- nal of Chiropractic Medicine, 15(2), 155–163. https://doi.org/10.1016/j.jcm.2016.02.012 18. Krommes, K., Petersen, J., Nielsen, M. B., Aa- gaard, P., Hölmich, P. in Thorborg, K. (2017). Sprint and jump performance in elite male soccer players following a 10-week Nordic Hamstring exercise Protocol: A randomised pilot study. BMC Research Notes, 10(1), 1–6. https://doi.org/10.1186/s13104-017-2986-x 19. Latash, M. L. (2018). Muscle coactivation: De- finitions, mechanisms, and functions. Journal of Neurophysiology, 120(1), 88–104. https:// doi.org/10.1152/jn.00084.2018 20. Mendiguchia, J., Conceição, F., Edouard, P., Fonseca, M., Pereira, R., Lopes, H., … Ji- ménez-Reyes, P . (2020). Sprint versus isolated eccentric training: Comparative effects on hamstring architecture and performance in soccer players. PLoS ONE, 15(2), 1–19. https:// doi.org/10.1371/journal.pone.0228283 172 21. Moreno-Pérez, V., Méndez-Villanueva, A., So- ler, A., Del Coso, J. in Courel-Ibáñez, J. (2020). No relationship between the nordic ham- string and two different isometric strength tests to assess hamstring muscle strength in professional soccer players. Physical Therapy in Sport, 46, 97–103. https://doi.org/10.1016/j. ptsp.2020.08.009 22. Muniz Medeiros, D., Marchiori, C. in Manfre- dini Baroni, B. (2021). Effect of Nordic Ham- string Exercise Training on Knee Flexors Eccentric Strength and Fascicle Length: A Sy- stematic Review and Meta-Analysis. Journal of Sport Rehabilitation, 30(3), 482–491. https:// doi.org/10.1123/JSR.2019-0388 23. Nara, G., Samukawa, M., Oba, K., Koshino, Y., Ishida, T., Kasahara, S. in Tohyama, H. (2022). The deficits of isometric knee flexor strength in lengthened hamstring position after hamstring strain injury. Physical Therapy in Sport, 53, 91–96. https://doi.org/10.1016/j. pt sp. 2021.11.011 24. Nishida, S., Nakamura, M., Kiyono, R., Sato, S., Yasaka, K., Yoshida, R. in Nosaka, K. (2022a). Relationship between Nordic hamstring strength and maximal voluntary eccen- tric, concentric and isometric knee flexion torque. PLoS ONE. https://doi.org/10.1371/ journal.pone.0264465 25. Nishida, S., Nakamura, M., Kiyono, R., Sato, S., Yasaka, K., Yoshida, R. in Nosaka, K. (2022b). Relationship between Nordic hamstring strength and maximal volun- tary eccentric, concentric and isometric knee flexion torque. PLoS ONE, 17(2 Febru- ary), 1–15. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0264465 26. Opar, D. A., Piatkowski, T., Williams, M. D. in Shield, A. J. (2013). A novel device using the nordic hamstring exercise to assess eccentric knee flexor strength: A reliability and retro- spective injury study. Journal of Orthopaedic and Sports Physical Therapy, 43(9), 636–640. https://doi.org/10.2519/jospt.2013.4837 27. Opar, D. A., Timmins, R. G., Behan, F. P ., Hickey, J. T., van Dyk, N., Price, K. in Maniar, N. (2021). Is Pre-season Eccentric Strength Testing During the Nordic Hamstring Exercise As- sociated with Future Hamstring Strain Inju- ry? A Systematic Review and Meta-analysis. Sports Medicine, 51(9), 1935–1945. https://doi. org/10.1007/s40279-021-01474-1 28. Ribeiro-Alvares, J. B., Oliveira, G. D. S., De Li- ma-E-Silva, F. X. in Baroni, B. M. (2020). Eccen- tric knee flexor strength of professional fo- otball players with and without hamstring injury in the prior season. European Journal of Sport Science, 21(1), 131–139. https://doi.org /10.1080/17461391.2020.1743766 29. Šarabon, N., Marušič, J., Marković, G. in Ko- zinc, Ž. (2019). Kinematic and electromyo- graphic analysis of variations in Nordic ham- string exercise. PLoS ONE, 14(10), 1–16. https:// doi.org/10.1371/journal.pone.0223437 30. Sconce, E., Jones, P., Turner, E., Comfort, P. in Graham-Smith, P. (2015). The validity of the nordic hamstring lower for a field-based as- sessment of eccentric hamstring strength. Journal of Sport Rehabilitation, 24(1), 13–20. https://doi.org/10.1123/JSR.2013-0097 31. Severo-Silveira, L., Dornelles, M. P., Lima-E- -Silva, F. X., Marchiori, C. L., Medeiros, T. M., Pappas, E. in Baroni, B. M. (2018). Progressive Workload Periodization Maximizes Effects of Nordic Hamstring Exercise on Muscle Injury Risk Factors. Journal ofStrength and Conditioning Research, 35(4), 1006–1013. https://doi.org/https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000002849 32. Timmins, R. G., Shield, A. J., Williams, M. D. in Opar, D. A. (2016). Is There Evidence to Su- pport the Use of the Angle of Peak Torque as a Marker of Hamstring Injury and Re-Injury Risk? Sports Medicine, 46(1), 7–13. https://doi. org/10.1007/s40279-015-0378-8 33. van Dyk, N., Witvrouw, E. in Bahr, R. (2018). Interseason variability in isokinetic strength and poor correlation with Nordic ham- string eccentric strength in football players. Scandinavian Journal of Medicine and Sci- ence in Sports, 28(8), 1878–1887. https://doi. org /10.1111/sms .13201 34. Vicente-Mampel, J., Bautista, I. J., Martín, F., Maroto-Izquierdo, S., Van Hooren, B. in Bara- ja-Vegas, L. (2022). Effects of ankle position during the Nordic Hamstring exercise on range of motion, heel contact force and hamstring muscle activation. Sports Biome- chanics, 00(00), 1–13. https://doi.org/10.1080 /14763141.2021.2025416 35. WHO. (2013). Declaration of Helsinki Ethical Principles for Medical Research Involving Human Subjects. JAMA, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/doi:10.1001/jama.2013.281053 36. Wiesinger, H. P., Gressenbauer, C., Kösters, A., Scharinger, M. in Müller, E. (2020). Device and method matter: A critical evaluation of eccentric hamstring muscle strength asses- sments. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 30(2), 217–226. https://doi. org /10.1111/sms .13569 dr. Darjan Spudić, asist. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport darjan.spudic@fsp.uni-lj.si