A. Funtek: Vprašanje.
237
zunanja šola Uršulink je bila do leta 1710. igrišče. Kupil ga je od dežele ustanovitelj uršulinskega samostana, Jakob pl. Schellenburg, razven tega tudi še vrte kneza Turjaškega, kneza Eggenberga in Fa-bijančičevo hišo ter je dal na tem prostoru sezidati cerkev in samostan uršulinski.
To staro igrišče, leta 1710. prodano Schellenburgu, sezidali so deželni stanovi leta 1650., in sicer je prepustil tedanji deželni glavar knez Engelbert Turjaški jeden kos svojega velikega vrta, katerega Valvasor tak6 hvali, deželnim stanovom v ta namen brezplačno. Igrišče, kjer se je shajala kranjska, pa tudi tuja plemenitaška gospoda, potujoča skozi Ljubljano, bilo je samo na sebi sicer lepa stavba, grda pa je bila okolica, zakaj pred igriščem so bile ob deževji take luže, da je mogla gospoda le po deskah do njega; pozimi se je moralo celo kar zapreti zaradi snega in blata. Voz se prednje ni mogel zapeljati, ker je bilo pretesno. Zato so deželni stanovi sklenili, kupiti to njivo in cesto razširiti. Vicedom je dejal, da jim jo rad prepusti, ker ni dosti vredna; še pred nekaj leti je bila ledina (ein oder Ort), zato tudi v urbarji ni obtežena niti z najmanjšim davkom. Stanovi naj mu dado le kje drugje prav toliko vredno zemljišče. Tak6 so mogli stanovi razširiti ozko stezo pred igriščem.
Leta 1710. pa so igrišče prodali Schellenburgu ter kupili Erber-govo hišo.
Vprašanje.
obanjo sem gledal na prsti —                            Pozneje pri zibelki zdse
Prekopal jo bil je groMr;                                   Obrazek sem gledal cvetoč;
Premišljal sem dneve po  vrsti,                            Po  vrsti premišljal sem čase,
Ki več jih ne bode nikdar.                                  Ki dete uzre jih  nekoč.
Sedaj pa mi vstaja vprašanje,
Kam bil je bridkejši pogled:
Če v srca trpljenje nekdanje,
Če v duše bodoči trepet!
A. Funtek,