ALI |E IZOLA RES RDEČA OBČINA
(Mef) Marsikateri gledalec nacionalne televizije je v nedeljo zvečer, ko je na ekranu zagledal podatke o glasovanju na rtvjevskem referendumu sam pri sebi pomislil: »Obala je še vedno rdeča«
Če bi takšno razmišljanje pred desetletjem še imelo kakšen pomen pa je danes pravzaprav nesmiselno. V našem političnem prostoru namreč sploh ni več jasno, kdo je levi i in kdo desni, kdo je napreden in kdo nazadnjaški, kaj šele, da bi se ločevali po barvah. Sodobni filozofi delijo ljudi le še na tiste ki so in tiste, ki niso priključeni. V mislih imajo seveda možnost dostopa in uporabo svetovnega spleta. A če to globalno še velja, Slovenci v tem svetu ne igramo vloge gospodarjev, čeprav smo nadpovprečno "priključeni". Bolj kot te vrste delitev nam ustreza tista klasična: na bogate in na revne. Takšno delitev najbolj razumemo in v njej se najbolje znajdemo, neglede na to, kje jo opazujemo: v Ljubljani ali pri naša doma. Bogastvo in revščina namreč nista geografska pojma. Sta ekonomski kategoriji ki ju srečamo povsod, tudi v tako majhni občini, kot je Izolska.
{C Banka Koper
29. september 200S
Tudi mi smo namreč morali dobiti svoje kapitaliste in smo jih dobili, zlepa ali zgrda. Glede na to, da pred tem v Izoli ni bilo prav velikih kolonov ali bogatih meščanov (če so bili pa so tako ali tako zbežali v obdobju esoda) smo jih pač morali ustvarjati. In kdo jih je lahko ustvaril? Niso jih naredile niti banke niti tuji vlagatelji, ampak tranzicijske razmere, ki so bile enim pisane na kožo, drugi pa niti vedeli niso zanje. In tako imamo danes tudi pri nas občane, ki so še desetletje tega imeli toliko kot v povprečju večina Izolanov, danes pa imajo v lasti nekaj hiš, obsežna zemljišča, lepo zalogo delnic v svoji in tujih firmah in podobno.
Ne sprašujte me v katero politično ali strankarsko opcijo sodijo. Če so že kje je to zgolj zaradi nekakšnega statusnega hobija. V resnici jim je povsem vseeno.
Lahko pa vam odgovorim na vprašanje ali je Izola rdeča občina.
Je, še posebej okrog sedme ure zvečer, ko se sonce spusti za obzorje tam pri Ronku.
I\/I 0X0 l\/l A>OC
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
hi h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
ZELENI AVTOMAT
\	-----Ju: nisem ud Olimpije
zagrizen navijač, sem naše Komunale moderen pometač.
Že res, da smo zeleni a to nič ne pomeni, za nas je važen rezultat, da pločniki so pometeni In da bi šlo nam še na bolje vozičke nove smo dobili in zdaj smo dobre volje, ker bomo lažje vse storili, saj skoraj vse sam naredi, in shrani vase vse smeti, le metla ta prekleta še vedno sama ne pometa.
Izolski občinski svetniki danes razpravljajo o predlogu lokacijskega načrta za širše območje Bolnišnice, kjer naj bi pridobili gradbene parcele za 56 individualnih hiš. Predlog je sicer naletel na buren odziv javnosti, vendar na seji občinskega sveta ne gre pričakovati zapletov.
AVTO C E N T e R
Avto Center Jereb, Izolo www.a-jereb.sl
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30 -12.00
PTTs \O I DEAD
To jc rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
CENTER jE STORIL VSE KAR jE BILO MOGOČE
V	zvezi s člankom družine Rožac, objavljenim v 627. štev. časopisa Mandrač, ki se nanaša na delo Centra za socialno delo Izola, sem kot direktorica centra dolžna podati določena pojasnila, v mejah, ki mi ga dovoljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov.
V	konkretnem primeru je center kot izvajalec javne službe opravil svojo nalogo in zato navedbe družine Rožac niso resnične. Prav tako moram v celoti oporekati besedam, ki so bile navedene v članku in povezane z mojo vlogo direktorice centra. Besede, ki so mi jih pripisali nisem izrekla.
Sklicevanje na karkoli drugega, so le nerealne želje svojcev, kateri pričakujejo več kot je možno.
Razumljiva je velika stiska svojcev, ki se ob odločitvi, da bodo ostarelega in bolnega člana družine sami negovali, znajdejo pred težko nalogo, ki ji niso kos. Nerazumljivo pa je prelaganje odgovornosti za lastne odločitve na ramena drugih.
Socialna služba ni 24-urni servis, kjer bi telefonsko naročali in zahtevali določene usluge in odložili svoje probleme.
Center za socialno delo, kot javna služba, ne zagotavlja storitev v primerih, ki presegajo socialno oskrbo in ne more nadomestiti storitev, ki zagotavljajo intenzivno obravnavo (bolnišnice, negovalni oddelki, domovi upokojencev...)
Naša primarna naloga je pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave , ocena možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah socialno varstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko uveljavi, seznanitev z obveznostmi in mrežo ter programi izvajalcev, ki nudijo socialno varstvene storitve in dajatve.
Država in občina, s svojo mrežo socialnih služb, občanom zagotavljata določeno izbiro storitev, ki so družini v oporo in ji pomagata pri izvajanju njene vloge.
Centri za pomoč na daljavo, pomoč na domu, dnevni centri, varovana stanovanja, domovi za stare, dostava hrane na dom, skupine za samopomoč, stanovanjske skupine, družinski pomočnik, varstvo v drugi družini, družabništvo... so možnosti, med katerimi lahko danes izbiramo. Tudi med izvajalci je izbira velika, javne službe, koncesionarji, servisi, zasebniki, osebe za dovoljenjem za delo, prostovoljci, ... in celo osebe, ki izvajajo oskrbo »na črno«. Tako široke ponudbe pred 10. do 15. leti ni bilo. O navedenem so pozorni bralci lahko že brali, tudi v Mandraču.
Ob pestri ponudbi storitev in izvajalcev, je skrb za onemogle in bolne starše v prvi vrsti naloga in zakonska obveznost otrok.
Center za socialno delo Izola Direktorica, Anka Stojič
ZAHVALA OSEBJU IZOLSKE BOLNICE
Vse od aprila do avgusta sem bila pacientka izolske bolnišnice. Pravzaprav sem tja, po operaciji zloma desne roke, hodila na kontrole in druge preglede. Zdaj lahko z veseljem ugotavljam, da je bilo njihovo delo visoko strokovno opravljeno, pa tudi po človeški plati takšno, kot si ga le lahko želimo. Da je, ob moji siceršnji bolezni, bila ta poškodba tako uspešno sanirana gre zahvala kirurgom, dr. Gregorju Ravnikarju, dr. Petru Golobu in dr. Duliliu Peroša. Njim in vsemu ostalemu sodelujočemu osebju se za skrb in opravljeno delo iskreno zahvaljujem.
Nina Potočnik
O HITROSTNIH OVIRAH V IZOLI
V članku Hitrostne ovire sem prebral, da le-te v Izoli zmanjšujejo število prometnih nesreč. To je sicer dobro, vendar me vseeno zanima, koliko manj je prometnih nesreč od takrat, ko so jih postavili, do danes.
Sam namreč nimam nič proti, če to drži; vendar pa mislim, da je v Izoli teh ovir ogromno (preveč) in da te ovire tudi hromijo promet.
Zato Vas prosim, da v eni od naslednjih številk Mandrača objavite statistiko prometnih nesreč in kakšen komentar v zvezi s tem.
Zoran Hudales
Odgovor uredništva:
Hvala, da ste nam zaupali vaše stališče in zastavili vprašanje v zvezi s hitrostnimi ovirami v Izoli. V uredništvu smo sicer javno zahtevali postavitev hitrostnih ovir na Sončnem nabrežju že pred desetletjem, vendar so nas takrat iz Komisije za urejanje prometa poučili, da so ovire slaba rešitev, da nimajo zakonske podlage in da bodo naredile več škode kot koristi. Nekaj let kasneje pa se je položaj obrnil. Komisija skorajda ihtavo postavlja hitrostne ovire po vseh izolskih cestah in ulicah, v uredništvu pa smo prepričani, da pri tem pretiravajo. Komandir policijske postaje Izola nam je sicer zagotovil in verjamemo mu, da so se hitrostne ovire izkazale kot učinkovito sredstvo pri splošnem umirjanju prometa v mestu, samo število prometnih nesreč pa bi to težko potrdilo, saj je bilo nesreč v mestu razmeroma malo, zato so primerjave lahko brez prave teže. Pravzaprav nas bolj preseneča dejstvo, da bo celotna Izola, z Jagodjem in Livadami vred, postala cona v kateri bo hitrost vožnje omejena na 40 kilometrov na uro, hkrati pa še naprej postavljamo nove in nove hitrostne ovire, kot da že vnaprej vemo, da se vozniki ne bomo (bodo) držali omenjene omejitve. Treba je namreč vedeti, da »ležeči policaji« niso poceni in da je za vsakega treba iz občinskega proračuna odšteti od 600 tisoč do milijon tolarjev. Če jih seštejemo (po naši oceni jih je več kot 30) lahko tudi izračunamo koliko nas stane tistih nekaj divjakov, ki jim policisti ne morejo do živega. Zagotovo bi za ta denar lahko kupili aparaturo za merjenje hitrosti s kamero pa še denar bi se povrnil v občinski proračun.
VABILO
Območna organizacija Socialnih demokratov Izola vabi na javno tribuno na temo
PREDLOG ZAKONA O UDELEŽBI ZAPOSLENIH PRI DOBIČKU DRUŽB
ki bo v petek, 30. septembra 2005, ob 18. uri
v Manziolijevi palači.
Gostje javne tribune bodo
dr. Franci Križanič, direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani in eden izmed vodilnih slovenskih makroekonomistov, ter oba predlagatelja zakona Bojan Kontič in Dušan Kumer, poslanca SD v Državnem zboru Republike Slovenije.
Referendum o RTV
VELIKA VEČINA IZOLANOV NASPROTUJE ZAKONU 0 RTV
Rezultati referenduma o uveljavitvi zakona o RTV Slovenija so seveda znani in zdaj je na vrsti čas, da se z njimi pozabavajo strankarski strategi, saj ponujajo kar nekaj dobrih napotkov za lokalne volitve, ki jih bomo imeli čez dobro leto dni.
Referenduma se je tokrat udeležilo nekaj več kot 50 tisoč volivcev, kar predstavlja le za nianso več kot 30 odstotkov vseh volilnih upravičencev, ZA uveljavitev zakona pa je glasovalo 50,23 odstotka, medtem ko je PROTI glasovalo 48,99 odstotka udeležencev referenduma. Neveljavnih glasovnic je bilo manj kot odstotek, skupaj pa je zakon podprlo 6.222 volivcev več kot je bilo tistih, ki so bili proti.
Podatki so za posamezne dele države sicer različni, vendar ne po volilnih enotah, saj je celo v postojnski volilni enoti, kamor sodi tudi Izola oziroma izolski volilni okraj, za zakon glasovalo slabih 45 odstotkov, medtem ko je proti uveljavitvi glasovalo 53,65 odstotkov volivcev, kar je navečji odstotek v Sloveniji (Ljubljana Center je imela za desetino odstotka manj tistih, ki so glasovali proti).
Seveda pa so v Sloveniji tri istrske občine nekaj posebnega, saj je bil tukaj odstotek tistih, ki so nasprotovali uveljavitvi zakona zelo visok oziroma najvišji v Sloveniji. V odstotku tistih, ki so glasovali proti je bila Izola takoj za Koprom mesto, v povprečju pa je v Istri proti glasovalo okrog 70 odstotkov volivcev, ki so prišli na volišče.
V Izolskem okraju (občini) je bilo takšnih 3.157 oziroma 31 odstotkov, ZA uveljavitev zakona pa je glasovalo 888 ali 28,13% volivcev, 2.238 (70,89%) pa jih je bilo PROTI. Ta podatek seveda pove, da se razmerje politične moči v Slovenski Istri še ne spreminja v takšni meri, da bi bil izid referenduma sploh lahko vprašljiv. Seveda pa je za lokalne stratege zanimiv pregled glasovanja po posameznih voliščih v izolski občini. Še pred pregledom podatkov pa informacija, da so najslabšo udeležbo imeli naBaredih (14%), le nekoliko višjo pa v KS Jagodje Dobrava in v starem mestu (Dvorana OS), kjer so komaj presegli 16 odstotkov. Glasovali pa smo tako-le:
Volišče	ZA	PROTI
Dvorana Rdečega križa	91	221
Dvorana Občinskega sveta	94	154
Dom upokojencev	68	205
Kulturni dom	102	326
KS Livade	110	296
OŠ Livade	92	287
Simonov zaliv	146	369
KS Jagodje-Dobrava	18	53
Baredi	3	11
Cetore (za Šared)	19	40
Cetore	15	22
Malija	35	83
Korte	60	67
Predčasno	27	101
Rezultati so za pazljive spremljevalce izolskega političnega vsakdana dokaj pričakovani, čeprav imajo lokalno poraženi a vsedržavni zmagovalci občutek, da se njihov vpliv v občini vendarle povečuje, še posebej stranki SDS, ki si pravzaprav verjetno kar upravičeno lasti večino glasov, ki so bili oddani ZA uveljavljanje zakona. Po drugi strani se SD in LDS lahko tolažita, da imata še vedno zanesljivo večino, saj je vsem bolj ali manj jasno, da je na referendumu šlo predvsem za merjenje moči med pozicijo in opozicijo in da je bila sama RTV v drugem planu. Če bi želeli določati vplivne cone ene ali druge opcije pa lahko ugotovimo, da imajo stranke vladajoče koalicije v Izoli trenutno nekaj več vpliva v Kortah in starem mestu, medtem ko Livade in KS Halietum ostajajo trdno v rokah takoimenovanih levih strank izolske politične scene. Če bi bile lokalne volitve ta november bi bili zmagovalci zdaj že znani (D.M.)
DVOMI TUDI O ZN KREDO
V Izoli res ne manjka zapletov pri posegih v prostor. Zdaj se, kot vse kaže, zapleta tudi pri zazidalnem načrtu Kredo - La Creta. Iz vrst aktivistov Civilne iniciative -gibanje za Izolo smo namreč izvedeli, da so pri podrobnem pregledu določil dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Izola (objavljenega v različnih Uradnih objavah občine Izola od leta 1989 do 1995 ) ugotovili, da v teh dokumentih niti v dopolnitvah in spremembah, ni nikjer navedeno zazidalno območje za stanovanjsko gradnjo - »ureditveno območje S4/7», na katerega se sklicuje prvi člen odloka o tem zazidalnem načrtu.
Zato namerava Civilna iniciativa sprožiti pobudo za razveljavitev tega zazidalnega načrta, ker ob sprejemanju leta 1997, šp njihovih ugotovitvah, ta zazidava ni bila predvidena v osnovnih planskih dokumentih občine Izola. Več o teh pomislekih pa v naslednjem Mandraču.
h
v - r
šifra
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM	“S 080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
immobili
S.p. Ivan Konstantinovih univ.dipl.ekon.
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
25. seja OS
NE LE BOLNICA IN OTOK TUDI PRORAČUN SKRBI
Današnja seja izolskega občinskega sveta prinaša obsežen dnevni red in nekaj točk ob katerih bi se v časih močne opozicije razpletala dolga pogajanja in prepričevanja, zdaj ko opozicije v tem najvišjem občinskem organu takorekoč ni pa bo najverjetneje vse potekalo po že sklenjenih dogovorih.
Povedali smo že, da bodo občinski svetniki med drugimsprejemali poročilo o izvrševanju proračuna občine Izola za prvo polletje tega leta. V tem poročilu bodo med drugim lahko prebrali, da je bilo v prvem polletju realiziranih le 27 odstotkov načrtovanih prihodkov. Davčni prihodki so nekoliko nižji zaradi spremenjenega načina vračanja dohodnine s strani Davčne uprave RS, predvsem pa je opazen izpad prihodkov iz naslova obremenjevanja vode in uporabe stavbnih zemljišč. Tudi nedavčni prihodki so realizirani le v četrtini vrednosti, kar je posledica nizke realizacije prihodkov od najemnin in komunalnih prispevkov. Pri najemninah so zabeležili zgolj 16 odstotkov predvidenih prihodkov. Kapitalskih prihodkov so realizirali le 14 odstotkov, prihodki od prodaje stavbnih zemljišč pa so dosegli 21 odstotkov predvidenih sredstev. Tudi transferni prihodki iz državnega proračuna ostajajo pri četrtini, vse to pa seveda pomeni, da so bili v enaki meri okleščeni tudi odhodki v prvem polletju tega leta.
Iz proračunske blagajne so porabili vsega 1. 182 milijonov tolarjev in sicer je šlo za tekoče transferje (nakazila proračunskim porabnikom) 42 odstotkov načrtovanega denarja, tekoči odhodki za občinsko upravo in neposredne porabnike pa so dosegli 28 odstotkov predvidenih sredstev. Prikrajšane so bile investicije, saj smo porabili vsega 10 odstotkov predvidenega denarja, le investicijski transferji proračunskim porabnikom so dosegli stopnjo 26 odstotkov.
Občinski odbor SDS iz IZOLE se zahvaljuje vsem članicam in članom, simpatizerjem in simpatizerkam, volivkam in volivcem, ki so s svojim glasom ZA na referendumu o RTV Slovenija, odločilno pripomogli k samostojnosti in pluralnosti zavoda RTV Slovenija.
Cenimo vašo podporo in se vam še enkrat zahvaljujemo!
00 SDS IZOLA
SDS
slovenska demokratska stranka
Ob tem je seveda dober podatek, da se občina v prvem polletju ni zadolževala in da je poravnala vse svoje obveznosti in posojila. Skupaj je občina v prvem polletju porabila za 118 milijonov tolarjev, prav tako se v druge polletju ne bo dodatno zadolževala, saj je dala soglasje Komunali za zadolžitev Komunale v višini 100 milijonov tolarjev.
V občinski upravi računajo, da se bo do konca leta v proračun le nateklo okrog 3,5 milijonov tolarjev, odhodki pa bodo znašali približno 4 milijone. Težave z likvidnostjo predvidevajo le v primeru, če bodo izpadli prihodki od prodaje premoženja.
RIŽANSKI VODOVOD SE PREDSTAVLJA
Rižanski vodovod Koper že polnih sedem desetletij skrbi za dobavo pitne vode prebivalcev Slovenske Istre. V tem času je regija dobila enega najbolj sodobnih vodovodnih sistemov, ki ga v celoti daljinsko upravljajo iz centra vodenja. Ob velikih vlaganjih v infrastrukturo in tehnični posodobitvi sistema bodo v naslednjih letih začeli z izjemno pomembnim naložbenim obdobjem, ki bo prebivalcem Slovenske Istre zagotovilo zadostne količine vode z zgraditvijo akumulacije Padež in novega magistralnega cevovoda.
Dosedanje posodobitve sistema Rižanskega vodovoda bodo odjemalcem prikazali in predstavili na »dnevu odprtih vrat«, ki bo 7. oktobra v upravni stavbi v Kopru. Predstavili bodo službe, ki so na voljo v primeru poškodb ali okvar na vodovodnem sistemu, umerjanje vodnih števcev, delovanje geografskega informacijskega sistema - GIS, sistem odčitavanja porabe pitne vode na daljavo in druge zanimivosti.
REKREACIJA V CETORAH
Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore vabi ženske in dekleta na otvoritev rekreacije za novo sezono 2005 / 2006. Rekreacija bo pričela v ponedeljek 3.oktobra 2005. Vpis telovadbe bo potekal pri prvi oz. drugi uri telovadbe glede na termin, ki vam odgovarja , aerobieke pa pri uri.
Rekreacijo vodita fizioterapevtka ter profesorice aerobike ob ponedeljkih in četrtkih in sicer:
>1. ura- telovadba od 18h do 19h
>	II. ura - telovadba od 19h do 20h
>	Aerobika od 20.00 do 21.00
Vljudno vabljeni na rekreacijo, ki bo potekala od oktobra 2005 pa do maja 2005.
Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore
TAPETNIŠTVO	• Predelava blazin in stolov
v——7	• Izdelava tend in zaves
1 RPfLyj (	• Tapetniške storitve
GSM: +386 41	745 267 • Tel.: 05 62 84 676
Argolina II.
POGOVOR VREDEN 36 MILMONOV EVROV
V prejšnjem Mandraču smo zelo na kratko objavili vest, da je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo pritožbo investitorjev na območju nekdanjega Arga, ki jim upravna enota ni izdala dovoljenja za gradnjo po starem zazidalnem načrtu. Mnogi v izolski občini so se oddahnili, saj to dejansko pomeni, da najmanj do leta 2007 na tistem območju ne bo nobenih gradbenih posegov, hkrati pa je marsikdo menil, da bodo investitorji obupali spričo težav, ki jih imajo ob načrtovanju t.i. Argoline. Toda, tudi prvi mož Argoline d.o.o. oziroma podjetja M&M Ingenering, Boštjan Čoki, je z odločbo zelo zadovoljen, saj je dejansko potrdila, da so vse načrtovali v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom za to območje. In ko smo se pogovarjali o vzrokih za zavrnitev < gradbenega dovoljenja smo dobili na vpogled n tudi projekt Argoline 2, ki ga predstavljamo bralcem mandrača, skupaj s pogovorom, ki odkriva nekatere nove vidike izolske nadaljevanke Pogovor je res dolg, ampak tudi 36 milijonov milijarde tolarjev ni malo. Začelo pa se je tako-le:

z imenom Argolina. evrov oziroma 8,5
V pritličju imajo poslovne prostore in sprehajalne poti, nad temi pa so apartmaji, saj so objekti programsko mišljeni kot apart hoteli. Vsak od objektov je malo drugačen, v resnici gre za lepe hiše, ki so največ trinadstropne, kot zazidalni načrt omogoča. Zanimivo je, da se mnogi mrščijo, ko slišijo za apart hotele, istočasno pa se jim zdi normalno, da počitnikujejo v takih hotelih v Italiji ali Franciji. Ko smo izdelali vse načrte smo celoten projekt, v skladu z novim zakonom, predali na inženirsko zbornico, ki mora opraviti strokovno revizijo v takšnih primerih.
Prav od njih smo najprej dobili potrdilo, da je vse v skladu z zakonodajo in zazidalnim načrtom. Nato smo dva dneva pred sprejemom spremembe družbenega plana na izolskem občinskem svetu, vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Ob tem ne gre spregledati, da je predvidena sprememba zazidalnega načrta za to območje nam pisana na kožo, saj za to območje predvideva M/T, kar dejansko pomeni mešana gradnja turizem in apart hoteli so seveda turizem.
-	Osebno sem prepričan, da gospod Franca, ki ob še dveh ali treh ljudeh v izolski občini, natančno pozna naše projekte, sploh ne govori o Argolini 2 ampak govorijo o tem, kako bomo mi tukaj gradili stanovanja, kar je sicer bilo delno mišljeno s projektom Argolina 1. Ob tem moram takoj povedati, da je bil zame tisti projekt, ki pa je že stvar zgodovine, boljši od tega sedanjega, če ne zaradi drugega pa vsaj zaradi 700 parkirnih mest, ki so bila predvidena pod objekti Argoline 1. Ampak pustimo zdaj to. Ta organizirana skupina v izolski občini je izvedbo tistega projekta pač preprečila, mi smo ocenili, da tistega ne bo mogoče realizirati in tako smo se lotili risanja novega projekta, natanko po določilih starega, takrat veljavnega zazidalnega načrta.
-	Koga imate v mislih s to "organizirano skupino"?
-	To sta dva do trije posamezniki, med katerimi je g. Igor Franca, za katerega pa menim, da predvsem nastopa in ima zadaj nekoga, ki ga usmerja, kaj in kako naj govori oziroma ukrepa. Vendar se s tem ne obremenjujemo več. Mi smo pač ugotovili, da prvi projekt Argoline ne bo vzdržal in smo se lotili novega, natančno po zazidalnem načrtu, ki je edini veljavni dokument za to območje. Gre za pet objektov, ki so predvideni v zazidalnem načrtu. To niso nobeni stolpiči, kot pravijo nekateri, ampak gre za objekte, ki so po arhitekturi primerni za ta prostor, visoki toliko kot je dovoljeno, grajeni z naravnega materiala.
Zakaj se ne bi odločili za spočite in zdrave noge?
Prispeli so novi modeli profesionalne obutve za delavce v zdravstvu in gostinstvu.
Udobna obutev iz naravnih materialov, ki odpravlja utrujenost nog in daje nogi pravilno oporo.
Tudi modeli, ki s posebnim vzmetenjem ob hoji zmanjšujejo pritiske na celoten lokomotorni sistem in s tem odpravljajo bolečine v križu in hrbtenici.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
\__________ Tel.: 64 - 040 - 64
PRVA ZAVRNITEV - OBVEZNA RAZLAGA
-	Ker na upravni enoti niso vedeli kako bi nam zavrnili vlogo za gradbeno dovoljenje so sprejeli sklep, da potrebujejo obvezno razlago zazidalnega naččrta, češ da je že star in da so morda nekateri njegovi deli zastareli. Mi smo se na to njihovo odločitev seveda pritožili na Ministrstvo, ki nam je pri oceni devetih točk dalo prav v osmih in pol, pridobiti smo morali le še dve soglasji v povezavi z obrambo ali nekaj podobnega. Pravzaprav je šlo za dva manj pomembna dokumenta, ki sem jih v Kopru dobil v dveh dneh. Tako dopolnjeno vlogo smo ponovno prinesli na Upravno enoto v Izoli, prepričani, da nam bodo zdaj vendarle izdali gradbeno dovoljenje.
-	Ste pred tem občini že plačali komunalni prispevek?
-	To pa je zanimivost posebne vrste. Ko zaprosiš za gradbeno dovoljenje moraš seveda dati tudi potrdilo, da si plačal komunalne prispevke. Zato smo mi pravočasno na občino poslali vso kompletno dokumentacijo, ki so jo preštudirali in nam izračunali komunalni prispevek. Najprej so’ ga izračunali v višini skoraj 650 milijonov tolarjev. Ko smo dobili ta izračun smo takoj intervenirali in rekli, da so verjetno pozabili odšteti vse, kar je v infrastrukturi tega prostora že narejenega, saj je tam že stala tovarna. Z občine so se nam opravičili in nam poslali nov izračun, tokrat v višini nekaj čez 40 milijonov tolarjev oziroma za kakšnih 600 milijonov manj kot ob prvem izračunu. Mislim, da to ne potrebuje nobenega komentarja in jaz niti ne želim tega komentirati.
DRUGA ZAVRNITEV - ŠTIRI PRIPOMBE UPRAVNE ENOTE
-	Skratka, mi smo komunalni prispevek plačali, zbrali vso potrebno dokumentacijo in jo z vlogo dali Upravni enoti, tam pa so nam izdajo gradbenega dovoljenja z usklajeno akcijo ponovno zavrnili. Tokrat so zavrnitev obrazložili s štirimi točkami. Ena je bila ta, da nimamo dovoljenja piranskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine ampak smo dovoljenje dobili v Ljubljani. Tega so na hitro zavrnili na Ministrstvu, kjer so jim povedali, da ta Zavod že pet let ni pooblaščen za izdajanje takih soglasij in da se bo morala tudi izolska upravna enota zadovoljiti s soglasjem republiškega zavoda. Druga pripomba je bila vezana na obvezno razlago, češ da naši objekti niso v skladu z zazidalnim načrtom in da njihova namembnost ni prava, tretja govori o tem, da imamo predvidenih premalo parkirišč, četrta točka pa govori o tem, da na tem območju ni narejena infrastruktura. Mi smo se tudi na to zavrnitev seveda pritožili in pred dnevi smo dobili z Ministrstva za okolje in prostor odločbo, ki smo je bili zares veseli, saj smo z njo najverjetneje rešili vse probleme.
(nadaljevanje na naslednji strani)
- iiiiiiii* ut an
- * IIIIIIII* »MMfcr
/1 n »lun sitiai!

Argolina II.
"ARGOLINI SE NI MOGOČE IZOGNITI
SO SE NA MINISTRSTVU ZMOTILI?
-	V odločbi Ministrstvo jasno pove, da je naš projekt v skladu z zazidalnim načrtom, da je pripomba o Zavodu za kulturno dediščino seveda brezpredmetna in da so projekti po namembnosti v skladu z zazidalnim načrtom. Tudi vprašanje števila parkirišč je na tej stopnji brezpredmetno, saj to ni bistveno pri izdaji gradbenega ampak uporabnega dovoljenja. So nam pa na Ministrstvu zavrnili izdajo gradbenega dovoljenja z razlago, da ni urejena infrastruktura To je seveda res, vendar v zakonu o urejanju prostora piše, da je to obveza občine. Na občini sicer govorijo, da ne vedo, kaj morajo narediti, čeprav imajo kompletno dokumetacijo, ki so jo tudi potrdili, na kateri je vrisano vse, kar morajo urediti, od cest do pločnikov in ostalega. Celotno to dokumentacijo imajo na občini in na tej osnovi so nam tudi zaračunali komunalni prispevek in ga dobili plačanega, tako da morajo to le še realizirati. Namesto tega pa so denar pobrali, nič niso naredili in ves čas delajo tako, da niti mi ne moremo tam delati ničesar. Rezultat tega njihovega ravnanja je ta, da mi od Ministrstva za okolje in prostor nismo dobili gradbenega dovoljenja, ker pač občina ni storila tistega, kar bi po zakonu morala. V vseh drugih točkah pa ni ovir za izdajo dovoljenja.
-	Kaj bi sploh morala narediti občina?
-	Moramo vedeti, da mi ne začenjamo graditi na neki pusti poljani ampak na območju, ki ima že zdaj bogato infrastrukturo. Kako bo to dokončno urejeno pa določa zazidalni načrt, kjer so vrisane vse infrastrukture, od pločnikov in cest do vode, kanalizacije, elektrike, plina, telefonije in podobno. Občina mora od nas po nakupni ceni odkupiti zemljišča za te infrastrukturne objekte in jih zgraditi tako, da nam le še pove: tukaj imate ta jašek, tukaj se boste priključili s tem in tako naprej. Naj to razložim na primeru cest. Za Argolino je predviden še en uvoz z Dantejeve in eno parkirišče. Pripomba je, da nismo v skladu z zazidalnim načrtom naredili uvoza za ta, najbolj zahodni objekt. Mi bomo odgovorili, da ga ne moremo, ker tam ni naše zemljišče ampak je zemljišče v lasti Ribe in da ga mora občina odkupiti od njih ter tam narediti ta občinski uvoz. To ni moj problem, jaz ne morem na tuji zemlji graditi, še risati ne morem na njej. To je stvar občine, ki ni naredila nič. To je Ministrstvo spregledalo in tukaj bomo mi s pritožbo gotovo uspeli. Mi se bomo na to odločbo ministrstva seveda pritožili, čeprav jo imamo dejansko za odrešilni dokument, saj nam dokazuje, da delamo skladno z zazidalnim načrtom in da namembnost ni problematična. Vsi objekti so v redu. niso ne preširoki ne previsoki, To, da nimamo urejene infrastrukture in organiziranega dostopa preko tujega zemljišča pa seveda ne more biti razlog za zavrnitev gradbenega dovoljenja. Ministrstvu bomo pojasnili, da so zmotno ravnali, saj to ni naša obveza in bomo to tudi dokazali.
MORATORIJ NA GRADJE NA USTAVNEM SODIŠČU?
a	* g
i	* t
, n n n
iitiania im asma MftUUS^.Mi&.UUL1 c.
Ministrstvo je ob sprejemanju te odločbe bilo nedvomno tudi pod močnim vplivom zamrznitve, ki jo je sprejel izolski občinski svet v zvezi s posegi v prostor na tem območju. Toda za nas je ta zamrznitev irelevantna, saj dejansko pomeni, da ne smemo graditi, ne more pa biti ovira za izdajo gradbenega dovoljenja. Poleg tega bo ta moratorij zagotovo padel na ustavnem sodišču, saj občina kaj takega lahko sprejme le če ima zelo močne razloge za to oziroma če želi koga zaščititi. Jaz sem takoj pripravljen podpisati, da nas ni treba ščititi.
-Torej boste ustavno izpodbijali moratorij?
- Prav gotovo in zato moram Izolanom povedati, da bomo dobili gradbeno dovoljenje in tisti dan, ko bo tudi moratorij na ustavnem sodišču padel mi dejansko lahko že začnemo graditi. Seveda pa bomo šli, če bo treba, s tožbo tudi na upravno sodišče, saj nam je ministrstvo dalo prav v skoraj vsem, razen tistega dela o infrastrukturi, pa še tam mi nismo nič krivi. Ob tem moram povedati tudi to, da smo bili mi pri prvi varianti pripravljeni v celoti prevzeti stroške urejanja infrastrukture Argoline, če	bi	nam dovolili narediti	vkopane	garaže,	kot smo
predvidevali. V tistem primeru bi občina dejansko zaslužila, tako pa bo morala vse to plačati. S temi nerazsodnimi odločitvami posameznikov je pač prišlo do tega, da mi ne bomo delali vkopanih garaž, saj v zazidalcu piše, da jih lahko delamo le če nikomur ne povzročamo škode in glede na to, kaj se	je	doslej dogajalo s tem	projektom	raje ne	rinemo v
nesrečo. Naj kot	zanimivost povem, da projekti, ki	smo jih	vložili na
Upravni enoti	niso imeli varnostne vrvice	in to je	bil zanje eden od
razlogov za zavrnitev projekta vrednega 55 milijonov eurov.
SAMO OBRESTI JE ZA POL MILIJARDE TOLARJEV
Zdaj je situacija naslednja: Občina bo to infrastrukturo morala zgraditi in števec ves čas teče. Treba je namreč vedeti, da je bilo zemljišče kupljeno s krediti. Zato ves čas tečejo obresti na kapital, ki se jih je doslej že nabralo za 529 milijonov tolarjev. Mi namreč moramo delati, sicer ta kapital propada a hkrati ne moremo delati, čeprav obstaja veljaven Zazidalni načrt za območje Argoline. S tem nagajanjem so akterji dosegli dvig stroškov gradnje in s tem dodatne stroške občini. Zato sem nekoč že povedal, da se odgovorni ljudje z Argolino igrajo kot otroci v peskovniku, vendar za zelo velike denarje. Tu ne gre za uto, ki bi jo kdo postavil na vrtu. Nikakor ne želim, da bi to izgledalo kot nekakšna grožnja, saj sem se neštetokrat trudil, da bi normalno rešili te zaplete a se žal nimam s kom pogovarjati. Kljub temu, da imamo kot firma za sabo že velike projekte se nam tukaj prvič dogaja, da dejansko nimamo sogovornika. In če pomislim, koliko ljudi, tudi tistih iz stroke, ki so v civilni iniciativi je govorilo in pisalo o tem, kako delamo mimo zazidalnega načrta Kje so danes ti gospodje, da jim črno na belem pokažemo, kako je vse v skladu z zazidalnim načrtom. Sicer pa sem ravno včeraj na Občino, brez naslovnika, ker ne vem, kdo se s tem sploh ukvarja, naslovil pismo z vprašanjem, kaj zdaj, ko je prišla ta odločba Ministrstva. Sprašujem jih, naj mi povejo, kaj bomo sploh naredili, saj se stroški iz dneva v dan povečujejo.
V IZOLI NIMAMO SOGOVORNIKA
-	Kaj niste nič sodelovali z občinskimi strokovnimi službami?
-	Nekajkrat smo sc srečali a smo videli, da so te strokovne službe od nekje vodene. Kdo je to pa verjetno Izolani bolje veste od mene. Glede tega s kom bi se morali pogovarjati pa moram povedati, da je pri tako velikem projektu sogovornik kar župan, ki seveda na pogovore povabi strokovnjake. Na takem sestanku sc dogovorijo principi, operativno delo pa usklajuješ s strokovnimi službami. Pri tako veliki in finančno težki investiciji kot je Argolina pa seveda mora biti župan prvi sogovornik, saj bodo vse morebitne posledice priletele na občino in na nikogar drugega. Žal ne bodo nič plačevali posamezniki, saj če bi ti gospodje pod hipoteko morali dati svojo hišo se ne bi tako hecali kot se v tem primeru. Skratka, za dogovarjanje z občino bi morala biti izpolnjena dva pogoja. Prvič, da je sogovornik tak, ki bi razmišljal v dobro občine in ne le v svoje dobro in drugič, da razume, kaj smo si v resnici zamislili. Še vedno namreč trdim, da je bil prvi projekt boljši a tudi ta ni slab in objekti bodo narejeni tako da bodo mestu v ponos.
-	Kaj pa če Ministrstvo ugotovi, da ni pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja?
-	Ne more. To je vendar zakon in tega zakona si nismo mi izmislili. Nobeno Ministrstvo ne more delati mimo zakona. Jaz mislim, da so se v tem primeru enostavno zmotili in bodo to svojo napako uvideli V vsakem primeru pa bodo občine morale svoje prostorske dokumente uskladiti do leta 2007 in to kar imamo mi pripravljeno zdaj je že v skladu s temi spremembami družbenega plana. Izgradnji Argoline se nihče ne more več izogniti. Lahko se ob pametnem dogovoru zgodi le to, da se kaj izboljša. Eden takšnih možnih dogovorov je, da bi pod vsak objekt vendarle vkopali garaže, kar je sicer dražje a bi na ta način zelo razbremenili okolje.
\\.H
H i1
.M nH H II
M A II
; ti . 'ci. ■ i i m ,i '.»»»»	>
i‘4
■■ f - ■	- ...............
Brez Izole ne gre
IZOLSKI VESLAČI SO SLOVENSKA VELESILA
Izolski veslači so več kot uspešno končali letošnjo tekmovalno sezono. Največji met je seveda uspel Boštjanu Božiču, ki je več kot uspešno nastopil na svetovnem prvenstvu na Japonskem, lahko pa se pohvalijo tudi s celo vrsto naslovov državnih prvakov. Med temi zagotovo izstopata naslova skifistov, Majde Jerman in Bineta Pišlarja. Majda JERMAN je suvereno zmagala med enojci pri članicah z naskokom 40-ih sekund pred drugo uvrščeno Macarol-ovo. Klubska kolegica Aleksandra PRELAZ pa se po daljši odsotnosd ni uspela uvrstiti med dobitnike kolajn, osvojila je 4.mesto. Bine PISLAR je v svoji kategoriji - lahki veslači (do 72.5kg) prepričljivo premagal vso slovensko konkurenco in tako že četrto leto zapored osvojil naslov državnega prvaka med skifisti. Bine je nastopil tudi med težkimi člani in osvojil odlično S.mesto. Predse je spustil le Luko ŠPIK-a z Bleda in Davorja MIZERIT-a iz Kopra. Naslove državnih prvakov za leto 2005 so osvojili še:
ARGOUNA BO PRESEKALA MARINO
-	Argolina je draga investicija. Kako na vse te zaplete gleda A banka?
-	Banka ima interes, da se umakne, saj je zanje to prevelika obremenitev ki predolgo traja. Vendar to ne bo nič zadržalo projekta. Projekt bo šel do konca in mi še vedno želimo, da bi bil res kvalitetna izboljšava tega prostora, saj naprimer, poleg kulturnega doma, ki ima rezervirano parcelo v vogalu pri Arrigoniju nameravamo na začetku, ob Dantejevi ulici, zgraditi vodni park za ljudi, ki bodo sem hodili. In res ne bo težko dcmantrirati g. Simonoviča, ki se je smejal v zvezi z možnimi zaposlitvami. Naj gre v Bohinj in bo videl, da je tam v našem vodnem parku zaposlenih 20 ljudi, in da smo imeli v enem letu blizu 110 tisoč obiskovalcev.
-	Kaj pa zemljišče med Argolino in morjem, kjer je zdaj plato marine?
-	To je občinska zemlja in to dejstvo so leta in leta skrivali. Mi smo le lastniki pomola, ki je trenutno vbetoniran v ploščad. Ta pomol, ki ga zdaj ni videti ima parcelno številko, ki sodi k naši parceli in če bi hoteli nagajati bi enostavno postavili ograjo ter začeli popravljati kanalizacijo, ki je tam speljana. Pa vsi ti kontejnerji, ki so na tej ploščadi so dejansko na našem zemljišču a smo jih pustili na miru, ker nismo želeli nagajati. Treba pa je vedeti. Ko bo tukaj Argolina na tem prostoru ne bo več dejavnosti ki bi bila okolju škodljiva.
-	Torej bo Argolina zelo konkretno posegla v marino.
-	Mi bomo le uredili območje v skladu z zazidalnim načrtom in našimi projekti. Tam je predvidena promenada in mislim, da je to prav. Zato imamo tudi v teh stavbah predvidene poslovne objekte, prodajalne in lokale, zato da se bo na tej rivi tudi kaj dogajalo. Glede marine pa še to. V zazidalnem načrtu jasno piše, da se servis teh bark seli v ladjedelnico, to pa postane mestna marina, takšna kot so ob francoski rivieri, kjer imaš barke sicer privezane ob obalo a jih ne vlečeš na suho, kaj šele, da bi jih tam popravljal. Jaz sem se o tem pogovarjal z gospodom Gallasijem a je bil moj predlog, da najdemo nekakšen kompromis, gladko zavrnjen. Skratka, gre za interes, da nihče tukaj nič ne dela. Mislim celo, da se je vse skupaj vodilo s ciljem, da mi obupamo, vse skupaj poceni prodamo in gremo, potem pa pride sem nekdo drugi, če tri mesece dobi gradbeno dovoljenje in začne graditi stanovanja. Ta trenutek sem pripravljen podpisati, da je načrt tak, le investitor mora biti pravi.
SAMO NOREC BI ODSTOPIL OD TAKEGA PROJEKTA
-	Trideset let sem v tem poslu, zato upam, da v občini le ne bodo trmasto vztrajali do konca ampak se bodo zavedli, kam to vztrajanje vodi. Mi moramo in bomo vztrajali do konca, saj niti ne moremo drugače. Verjetno bomo tudi odkupili delež A banke in bili večinski lastnik, zato bomo vztrajali pri tem projektu ker smo prepričani, da je dober in tudi za Izolo primeren. Dejansko je to tako lepa lokacija, da je nihče, kolikor toliko pameten, ne bi izpustil iz rok. Če bi odstopil pri tako dobrem projektu, kije toliko vreden bi bil res nor. (D.M.)
Argolino 2. tvori pet objektov, takoimenovanih apart hotelov, s skupaj približno 140 apartmaji, nekaj skupnimi prostori in poslovnimi prostori. Vrednost celotne investicije znaša približno 36 milijonov eurov. Po projektu Argolina 1 je bilo na tem območju predvidenih 730 vkopanih garažnih mest, kar bi investitorja veljalo približno 6 milijonov tolarjev, od tega bi 100 parkirnih mest odstopili občini. Vrednost tiste investicije je znašala 55 milijonov eurov.
Tanita HOTUJEC in Vanja PAULETIČ v dvojnem dvojcu za mlajše mladinke, Tadej JAPELJ in Matej KRULČIČ v dvojnem dvojcu za starejše pionirje, Nina MARKOVIČ v enojcu za pionirke...
Omeniti velja dvojni dvojec pionirji JAPELJ, KRULČIČ saj v letošnji sezoni ne poznata poraza in že drugo leto zapored dokazujeta, da sta v svoji kategoriji najboljša v Sloveniji in bližnjih regijah. Pravtako dominirata v Sloveniji v dvojnem četvercu s klubskima kolegoma Markom BOLHA in Tilenom BOŽIČ, skupaj sta osvojila v dvojnem dvojcu za pionirje 5.mesto na državnem prvenstvu. Rezultate drugih članov VK Izola naBledu ter poročilo o regati na Ljubljanici bomo objavili v naslednjem Mandraču.
ŠPORTNE VESTI ZADNIEGA TRENUTKA
Pokalni nogomet
Avtoplus Korte:Aluminij 1:0 (0:0)
Kortežani so pripravili prvovrstno presenečenje in se po gladki zmagi nad znanim drugoligašem uvrstili v naslednji krog pokalnega tekmovanja. Po igri sodeč bi morale Korte igrati v višjem rangu tekmovanja, saj so, poleg zadetka Begiča (85. min) zgrešili še nekaj zelo lepih priložnosti za zadetek.
Rokomet -1. SRL ženske Burja: Izola 23:28
Prvi lokalni derbi letošnjega rokometnega prvenstva je prinesel slabo igro v katerem so se eni bali drugih, vendar pa tudi zanesljivo zmago Izolank, ki so se pokazale kot boljše in predvsem kompaktnejše moštvo, Škofije pa, tudi z okrepitvami, čaka še hud boj za obstanek.
POHOD ZA SRCE - TOKRAT NA SLAVNIK
Podružnica za srce za Slovensko Istro vabi v nedeljo, 2. oktobra 2005 na tradicionalni pohod za srce na Slavnik, ki ga organizira ob svetovnem dnevu srca skupaj z obalnim planinskim društvom. Vzpon na Slavnik bo iz različnih smeri, Zdravstveni sodelavci društva za srce bodo udeležencem pohoda opravljali meritve krvnega tlaka na izhodišču poti v Podgradu ter v koči na vrhu Slavnika. Zbirno mesto na parkirišču pri VINAKOPER, odhod ob 8,00 uri z osebnimi avtomobili.
Podružnica za srce za slovensko Istro vabi tudi na pohod, ki ga organizirata v soboto, 1. oktobra 2005 krajevna skupnost in turistično društvo Dekani in sicer po krožni poti Dekani-Tinjan-Dekani. Pohod se bo pričel ob 8,30 izpred zadružnega doma v Dekanih, kjer bodo zdravstveni sodelavci društva za srce opravljali meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola.
ZAHVALA
V 87. letu meje zapustil dragi mož
Ciril SMOLIČ
3.7.1919- 17.9.2005
Zahvaljujem se patronažnim sestram in vsem, ki ste mu ob njegovi bolezni stali ob strani. Prav tako gre zahvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti zlasti Združenju borcev in udeležencev NOV Izola, društvu upokojencev in društvu invalidov ter govornici gospe Marizi za vse izrečene lepe besede ob njegovem poslednjem bivališču. Hvala za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Žalujoča žena Frančiška Izola, september 2005
KAPUČINO
3.SNLzahod
Roltek DOb:AvtOPlilS Korte 2:4 (0:3)
Strclci:0:l - Pahor (5'), 0:2 - Reljič (8'),
0:3 - Begič (28'), 0:4 - Malikovič (55'),
1:4 - Ružič (56'), 2:4 - Kunstelj (73')
DOB PRI DOMŽALAH, Gledalcev 250,
Glavni sodnik Vinčič Slavko (Maribor)
Avtoplus Korte:	Sirotič, Serdinšek,
Pahor, Pirc, Begič, Peršič, Malikovič,
Bašič, Reljič, Štampfer, Baruca Opominjani Avtoplus Korte: Bašič(35'),
Pirc(80')
Menjave Avtoplus Korte: Štampfer /
Tonejo (70’), Malikovič / Mehilli (75'),
Baruca/Ademi (85')
Kortežani so takoj po začetku tekme prevzeli pobudo in že v 5. minuti je Reljič odvzel žogo domačim in jo poslal v napad, kar je Pahor izkoristil in povedel Kortežane v vodstvo. Tudi po tem zadetku so gostje nadaljevali z napadi in prav hitro povedli že z 2:0, saj je le tri minute kasneje zadel Reljič Tudi v nadaljevanju je igra potekala na polovici domačih, ki so po še eni izgubljeni žogi in Štampferjevi podaji Begiču že zaostajali s 3:0.
V	drugem polčasu so domači vendarle skušali spremeniti potek srečanja a so Kortežani z zadetkom Malikoviča še povečali svoje vodstvo, potem pa so domači le pokazali, da niso tako slabo moštvo in so z zadetkoma Ružiča in Kunstlja vsaj omilili poraz.
B0NIFIKA-IZOLA ARGETA 3:1 (2:0)
Koper- Igrišče ŠRC Bonifika, gledalcev 200, sodnik Perič (Lj,) 6,5.
Strelci: 1:0 -Lizalovič (12), 2:0-Lizalovič (35), 2:1 -Čauševič (57), 3:l-Lizalovič (69).
Izola Argeta: Rupnik 7, Huremovič 5,5„ Sirotič 6, Šabič 6, Gerič 5,5 (od 21. Pahor 5,5), Franetič 6, Radovac 6, Maletič 5,5, Mrak 6, Čauševič 6,5, Lazar 5,5 (od 46. Bogatinov 6). Trener: Aljoša Pucer. Pričakovanja, da bo tokratno srečanje ponovitev nekdanjih znamenitih derbijev med Koprom in Izolo, so se dokaj hitro razblinila. Domači so namreč od prve minute začeli zelo napadalno in Izolane potisnili na svojo polovico. Zlasti nevarni so bili pri prestrezanju žog v zadnji obrambni liniji Izole. Na ta način so si namreč pripravili več odličnih priložnosti in dve od njih po napakah gostujoče obrambe tudi uresničili. Prevlada Bonifike se je odražala v stalni ofenzivi in predvsem dobrim intervencijam izolskega vratarja ter netočnosti domačih napadalcev gre zasluga, da niso Izolani odšli na odmor z večjim številom zadetkov. Slednji so sicer po prvem zadetku domačih imeli sijajno priložnost za izenačenje, a je Pintol pri Geričevem strelu z glavo dobro posredoval, tako kot tudi zatem pri nevarnem strelu Čauševiča.
V	nadaljevanju je bilo pričakovati podobno igro Bonifike kot v prvem delu, a so se slednji potegnili na svojo polovico. To je omogočilo gostom
pogostejše prihode pred domači kazenski prostor, vendar kljub številnim poskusom in prihodu Bogatinova v igro vse njihove akcije niso imele pričakovanega zaključka. Tudi zaradi zanesljive domače obrambe. Iz prostih strelov je bil tako nekajkrat nevaren le Čauševič. Tudi močan strel Mraka, ki se je sam znašel pred Pintolom, je slednji odbil v kot, iz katerega pa je najboljšemu izolskemu strelcu uspelo znižati vodstvo domačih. Napadi izolske enajsterice so se v boju za morebitno izenačenje nekoliko okrepili, a igralci Bonifike v obrambi niso popuščali, ob tem pa čakali na svojo priložnost iz protinapada. Našli so jo, ko so izkoristili vrzel v izolski obrambi in tako s tremi zadetki Lizaloviča potrdili tokrat boljšo predstavo od gostov.
Obe izolski ekipi sta po tem krogu zamenjali dosedanji mesti: Korte so napredovale na tretje mesto, Izola pa se je spustila za nekaj mest in zaseda deveto mesto. V naslednjem krogu igra Izola Argeta doma z Adrio (nedelja ob 15. uri), Kortežane pa se bodo ob istem času doma pomerili z vodilno ekipo Kalcer Vodoterm. BV
8.krog3.SNL-zaliod
Izola, Korte, nedelja 2.10. ob 15.00
Izola Argeta:Adrla Miren
Avtoplus Korte: Kalcer Vodoterm Radomlje
Odbojka 1. SOL-ženske
JESENICE BLED - CPK HITACHI 0:3 (-14,-13.-18)
CPK HITACHI: Stanič, J. Pešič, M. Pešič, Kolar, Dobrinja, Fajič, Zavrtanik, Gcršak. Trener: Tihomir Pešič.
V svojem uvodnem prvoligaškem nastopu so se izolske odbojkarice srečale s Jeseničankami, starimi znankami iz drugoligaških nastopov. Takrat so bile slednje dokaj enakovreden nasprotnik Hitachiju, tokrat pa kljub nekaterim okrepitvam niso bile dorasle Izolankam. Slednje so nastopile tudi z obema novinkama Geršakovo in Zavrtanikovo, ki sta - tako kot njune soigralke, delo dobro opravili. Izola je z dobro igro ob mreži zaustavila vse napade domačink, ki so v prvih dveh nizih morale hitro priznati premoč gostij. Le v tretjem so nudile nekoliko več odpora, a je Hitachi, ki je dominiral v vseh elemetih igre, prepričljivo dobil tudi slednjega in tako uspešno zaključil svojo premierno predstavo v prvi ligi. Žmaga bi bila lahko še izdatnejša, a so gostje spričo zelo slabe razsvetljave v dvorani naredile tudi nekaj napak in omogočile Jesenicam nekaj dodatnih točk. Sicer pa so dekleta Hitachija potrdila svojo dobro pripravljenost. Redno delo se je še najbolj poznalo Fajičcvi, sicer pa dober krstni nastop deklet v prvi ligi obeta podobne predstave tudi v nadaljevanju prvenstva. (B.V.)
Namizni tenis
KRISTINA FAT0RIČ DRUGA
V soboto je v telovadnici O.Š. Livade potekal 1. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Najboljše je tudi tokrat odigrala Kristin FatoriČ, ki je klonila v finalu proti Rojkovi iz Ptuja.
Kristin je do finala prišla brez večjih težav. Tudi v finalu je tako kazalo saj je vodila že 2:0 v nizih in 7:3 v petem nizu, nato pa tesno izgubila 2.3. Med 8 najboljših se je uvrstila Maja Grizclj, ki je za med štiri tudi izgubila proti Rojkovi z rezultatom 0:3. To je bil Majin daleč najboljši rezultat pri kadetinjah. Z igro je pokazala, da bo lahko ob dobrem delu v prihodnji sezoni v vrhu pri kadetinjah. Pri dekletih velja omeniti še Urško BcrnetiČ, ki je v razigravanju skupine osvojila 3.mesto. V tolažilni skupini so nastopile igralke, ki se niso uvrstile na glavni turnir.
Pri kadetih se je med 16 najboljših uvrstil Luka Argenti. Za uvrstitev med prvih osem ga je s 3:1 premagal Pelcar iz Kerne Puconci. Na glavni turnir se je uvrstil tudi Blaž Petrina. Za med 16 najboljših ni imel ugodnega žreba, saj je z 0:3 izgubil proti zmagovalcu turnirja Mačku iz Murske Sobote. Za uspešno organiziran turnir gre zahvala članom kluba, staršem in preko dvasetim sodnikom, ki so neutrudno sodili ves dan.
"j	POGLED
'f\S STRANI
//f	piše	ŽARKO
za Kapučino Športi
Niti dober mesec prvenstva ni mimo in čeprav se igra v tempu sreda- sobota, so obrisi že jasni. Celjanom bo šele evropska liga pravi pokazatelj kje so, Hrpeljci pa se držijo danih obljub. Eni so se že opekli, to so Velenjčani, od novincev pa se Slovan drži zelo dobro.Podobno je bilo lani z
Ormožani, toda letos so daleč od lanske forme.
Zgornji dom se počasi fonnira, nekaj ekip pa še vedno računa na premike. Ob vsem pa se bodo stvari reševale z menjavami pri igralcih in trenerjih. Kalkulacije so še nekje odzadaj, vse bo bolj aktualno proti koncu, ko se bodo vsi želeli izogniti Celjanom v finalnem razigravanju. A do tam je še daleč in do takrat bo zagotovo še kje kaj počilo. Se pa rokomet uspešno približuje nogometu in košarki, predvsem z "idejami", kako doseči željeno.
Tudi dekleta bodo na ekspres odigrala prvenstvo. Včeraj so odigrale tretje kolo, Izolanke pa že zamujajo eno. Sobotna domača premiera, žal ni v celoti uspela. Neodločeno z Škofjo Loko, toda stare znanke si ob obilici naapak niti ne zaslužijo več. Res so bile domače bliže zmagi, toda želje so bile večje od realnosti. Ekipa res Še ni popolna, nekaj gre na račun poškodb, vendar za uresničitev
ciljev bo potrebna večja zbranost, namreč druge nasprotnice bodo taka darila z veseljem sprejala. Izzivov je seveda še veliko in kompletna ekipa bo vsekakor bolj tekmovalna.
V soboto štartajo tudi B ligaši. Z veliko manj pompa, toda z več zanimivih srečanj, vsaj za Izolane. Že v prvo se bodo naši pomerili v derbiju proti Sežancem. Prevladujejo mešani občutki, če moram oceniti pripravljenost Izolanov. Odigrali so veliko pripravljalnih tekem, od odličnih iger, pa do vprašanja, kaj bodo počeli v tej ligi. Seveda so okvirji eno, ko gre zares, pa se tudi pri igralcih sive celice obnašajo drugače. Želje so eno, realnost bo drugačna, prava napoved bo nekje vmes.
www.goldenindex.com
POKROVITEL)
AMT
(Er
TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Rokomet 1.SRL-ŽENSKE
ŽRK IZOLA: ŽRD LOKA KAVA KSI22:22111:10]
Športna dvorana Kraška ul. , gledalcev 150, Sodnika: Klančar, Perezanivič
ZRK^Izola: TUTNJIČ, KARAJKOVIČ (2), ŠIMER, BENULIČ. POLJAK, BOŽIČ (1), MITRUŠEVSKA (1), MARSIČ (3), KALTAK (6), BIZJAK (6), BENČIČ, VIŠNJEVEC (2), ČULINA, POLJŠAK (1)
ŽRD LOKA KAVA:DUROVIČ (5), KROŠELJ, VALIČ, FIC (2) MEDVEŠEK J. (2), JAMNIK (1), FIREDER (4), HORVAT (4), GRUDNIK, AŽBE,KALAN (1), MEDVEŠEK L (1), BREZNIK (2)
Domača premiera izolskih rokometašic ni v celoti uspela. Samo točka, toda še minuto do konca tekme so imele obe. Sicer pa je bila tekma ves čas izenačena, vodile so ene in druge, toda odločilne prednosti si ni priigrala nobena ekipa. Obrambe so bile boljši del igre, obe vratarki (Tutnjič, Grudnik) pa sta obranili tudi po štiri 7 m. Obe ekipi se že nekaj let poznata in vsaka tekma je bila vedno napeta, tudi tokrat se igralke niso izneverile tradiciji.
Čuk Boris: Žal mi je za drugo točko, v obrambi smo veliko bolje odigrali kot pa v napadu. Žal ekipo mučijo poškodbe in to se še kako pozna.
Završnik Andrej: Zelo smo zadovoljni s točko. Oboji smo imeli priložnost za zmago, mislim pa, daje rezultat pravičen. (Žarko Kovačič)
1.RSRL-moški
RD ISTRABENZ PLINI IZOLA - DO PRVENSTVA V PRAVI FORMI
Izolani, novi B ligaši, bodo dobro pripravljeni pričakali štart novega prvenstva. Po bazičnih pripravah in nabiranju moči se sedaj ekipa uigrava. Ekipa žal še ni popolna, poškodbe še vedno sanira kar nekaj igralcev (Čosič, Muha, Bubnič, Kleva). Potrebni mir je v ekipo vnesla novica o podaljšanju sodelovanja med društvom in ISTRABENZ PLINI iz Kopra.
Ekipa je že odigrala nekaj pripravljalnih tekem, rezultati pa so še v drugem planu. Trenutno gre ekipi mnogo bolje v napadu kot pa v obrambi. Nekaj gre na račun novih igralcev (Rokvič, Škrbič), vendar mora biti igralcem že zdaj jasno, da je treba v obrambi več "garati". Z adaptacijo igralci nebi smeli imeti problemov, saj jih večina že premore A in B prvoligaške izkušnje, želje pa trenutno ne segajo dlje kot do sredine lestvice.
Z napredovanjem se izolski publiki zopet obetajo stari derbiji (Sežana, N. Gorica) in ne gre dvomiti, da bodo tribune zopet polne.
Izolani bodo prvenstvo začeli doma in to proti Sežančanom, ki so jim v prestopnem roku" prevzeli" mladega vratarjaUroša Čuka. (Žarko Kovačič)
P
KM
.. SRL - ženske, 04. KROG -01.10.2005
ŽRK IZOLA ŽRK CEUECEUSKE MESNINE
IšsSžiassr

f- v - č- ‘t t-<.. ■ .4 L..' . i
M#
Balinanje
Jesenice: Jadran Izola 13:9 (174:144)
Izolani so izgubili tudi odločilno tekmo z zadnjeuvrščenimi Jeseničani in se tako poslavljajo od superlige. O razlogih za tako ekspresen odhod iz najvišjega ranga tekmovanja bodo morali razmisliti in se pogovoriti v klubu slišati pa je, da se bodo morali bolj posvetiti mladim in z njimi nastopati v nižjem rangu tekmovanja.
Avtomobilizem
DROGO MESTO JEREBA NA TURALLTJU
Andrej Jereb in Miran Kacin sta uspešno zaključila svoj nastop na 38. YU reliju in si s končnim drugim mestom privozila nove točke za evropski reli pokal. Dvodnevno tekmovanje je postreglo z izredno napetim in dramatičnim bojem za zmago, katero je naposled osvojil bolgarski reli prvakDonchev.
Izstopali so štirje dirkači, poleg slovenske posadke Jereb/Kacin še Bolgari Krum Donchcv (subaru impreza STI), Jasen Popov (mitsubishi lancer EV08) in Dimitar Iliev (mitsubishi lancer EV07). Andrej Jereb in Miran Kacin sta po prvem dnevu vodila za vsega dve sekundi, pred tem sta bila denimo po četrti hitrostni preizkušnji celo povsem poravnana. Oteževalna okoliščina za slovensko posadko je bil napačen program za delovanje diferenciala, ki je pred dirko prišel iz Anglije in tako onemogočil popoln napad in sledenje ritma Bolgara Doncheva. Ta je drugi dan začel odlično, postavil nekaj zaporednih najboljših časov, a njegova prednost je bila še vedno majhna.
Čeprav sta skupno dobila šest hitrostnih preizkušenj, je bil Donchev za Jereba in Kacina vendarle pretrd zalogaj. Na koncu si je privozil zgolj 11,8 sekunde naskoka. S končnim drugim mestom, ki predvsem zaradi težav z delovanjem diferenciala puščaj nekaj grenkega priokusa, sta Andrej Jereb in Miran Kacin vseeno dosegla nov odličen rezultat in tudi 80 evropskih točk.
To je bil zanju letos zadnji nastop na relijih srbsko-čmogorskega prvenstva, sezono pa nadaljujeta oktobra v Sloveniji z relijemPostojnska jama.
Jadranje
ŽBOGAR DANES ZA MEDAUO
Ko imate v rokah to Številko Mandrača je že jasno ali se Vasilij Žbogar s svetovnega prvenstva vrača z medaljo ali bo ostal brez nje. Malce slabše jadranje v včerajšnjih dveh regatah (11. in 15. mesto) ga je namreč uvrstilo na četrto mesto z enakim številom točk kot tretjeuvrščenega Francoza Steyaerta. Domačin Scheidt ničesar ne prepušča naključju,
srebro pa je že skorajda v rokah Argentinca Romera.
.Tako se je danes zjutraj po našem času ponavljala atenska drama, ko si je v zadnji regati zagotovil bron, le da sta tam bila boj z Angležem Goodisonom, v Fortalezi pa bo njegov tekmec Steyaert, ki ima zaradi boljših najvišjih uvrstitev (dve zmagi, Žbogar tri druga mesta) zaenkrat v rokah tretje mesto. Ker gre za fizično močnejšega tekmovalca mu gredo dane razmere bolj v korist, a v izkušnjah je močnejši naš Vasilij. "Prav preveč se ne bom ubadal z njim, mislil bom predvsem na svoje jadranje," je kratek Žbogar, letošnji sredozemski prvak.
(Aleš Smrekar, Radio Slovenija)
IZOLANI NAJBOUŠIA OSMOUENI
Ekipi jadralcev v razredu optimist obeh izolskih jadralnih klubov, Burje in Olimpica sta prevladovali na sobotnem in nedeljskem ekipnem državnem prvenstvu na katerem nastopajo ekipe s po štirimi jadralci. In čeprav so vse dvoboje gladko zmagovali s 4:0 in se le v medsebojnem dvoboju razšli z najtesnejšim izidom v korist Burje, so na koncu zasedli drugo in tretje mesto, saj je naslov prvakov pripadel ekipi Pirata iz Portoroža, ki se, zaradi pomanjkanja vetra ni pomerila z nobeno od izolskih ekip. V Jadralni zvezi bodo zdaj preverili, če je takšen rezultat lahko veljaven, vsekakor pa velja ugotovitev, da imamo v Izoli ta trenutek verjetno res najboljše optimiste v državi.
AMISU POKAL SLOVENIJE
Maestral je bil zaveznik 6. regate za Pokal Slovenije, ki jo je v soboto organiziral JK Synergy. Čeprav je bilo na ugoden veter treba nekoliko počakati, se je potrpljenje izplačalo, saj je sončno popoldne in stopnjujoč veter 53 posadkam pričaral nepozabno tekmovalno doživetje, Vlado Kreslin pa temu primeren večerni zaključek. Med regatniki je bil dvojni in absolutni zmagovalec štajerski Amis, 2+2= 2. absolutno velja zaRossota in Bruna Antonaca, 3. in 4. pa sta bera tretjeuvrščene Paikejc. (Jana Pines)
Kegljanje IB liga-ženske IZ0la:K0Čevje 2:6 3116:3218
Izola: STEGOVEC 531, ZLATIČ 521, BEGANOVIČ 111 , GREGORIČ L. 493, ZOTIČ 491, ŠVILIGOJ 572, R GREGORIČ 397
2. liga zahod-moški IzolaMomotiva 6:2 (3353:3287]
Judo
Na tekmovanju za pokal Sacile (Italija) v judu sta b kadetski kategoriji uspešno nastopili tudi dve tekmovalki Judo kluba Izola. Sara Čchič (do 63 kg) in Jerneja Salober (nad 70 kg) sta na tem močnem mednarodnem tekmovanju, vsaka v svoji kategoriji, zasedli 2. mesto.
AKCIJA	<
STARO ZA NOVO	<
IZVENKRMNIH MOTORJEVE
Prinesite Vaš star motor in zamenjali Vam ga bomo za Vamaho s 5KM
z 48.000,00 SIT popusta
m
INDUSTRIJSKACESTA11 /6310IZOLA tel. 05/640 42 53
Teden otroka
PALAČINK GOTOVO NE NE BO ZMANJKALO
Ob 100 letnici Turistične zveze Slovenija se na Srednji gostinski in turistični šoli Izola, kjer vzgajamo bodoče turistične in gostinske delavce, dogajajo mnoge aktivnosti skozi celo leto.
Dijaki šole s profesorji zbirajo prispevke, slikovni material, opravljajo intervjuje in mini raziskave ter seminarske naloge.
Izvedli smo že predavanja, kvize, debate, dneve odprtih vrat, -turistične patrulje...
V jesenskem delu programa pa smo v torek, 27. septembra, pripravili v prostorih SGTŠ Izola SLADKI FESTIVAL Nanj smo povabili otroke vrtcev v izolski občini in naša šola je zaživela ob obisku velikega števila malih gostov. Zapeli so, zaplesali, slikali na kuharske kape, oblikovali natakarja in kuharja iz piknik krožnikov, si ogledali razstavo natakarskih in kuharskih pripomočkov. Čakala pa jih je tudi vrsta dobrot, od sadja, zelenjave, da jih spomnimo na zdravo prehrano, pa vse do sladic, ki ob takšnem dogodku ne smejo manjkati.
Najbolj zanimive pa so bile palačinke, ki jih je pekel dijak - mojster palačink.
Malčki so tako preživeli drugačen vrtčevski dan, nam, dijakom in delavcem šole pa je njihova radoživost polepšala dan. (L. Jevnikar)

?•
A
"v
SOBOTA,, i.oktober PODBELVEDER
s pričetkom ob 18.00 uri
r
/
SEXPERIENCE SONS
5. ELEMENT FOLPI FREGATURA NO KABLA ŽIŽOLATH iND C HANC E BLOWN B-SHOCK DJ MENICO >i< BEB fighting
četrtek 06. oktobra ob 21.00
NEPTUNE (USA) imb
Vrača se ena od skupin, ki je zaznamovala lanksoletno jesensko Shoto dogajanje. Neptunc so na grobo rečeno alternativni indie noiserji, ki nam svoje na trenutke abstraktne in na trenutke zelo rockerske stvaritve predstavljajo na iz odpadnega železja doma narejenih inštrumentih. Skupina je nabita s fenomenalno energijo, ritem sekcija pa je že sama vredna ogleda in posluha.
Prispevek: 800 sit.
ZVEZDICE SPET SIJEJO
Društvo prijateljev mladine Izola, otroška delavnica »Zvezdice« vabi na TEDEN OTROKA. V soboto, 1.10. vabimo vse otroke ob 10. uri na predstavo Teatra Cizamo pred našimi prostori na Gorkijevi 8 (park Pietro Coppo). Seveda lahko s sabo pripeljete tudi starše!
V	ponedeljek, 3.10. vas vabimo od 16. do 18. ure na kreativno delavnico, v torek bomo v slaščičarski delavnici pekli razno pecivo, v sredo ob isti uri pa poslušali pravljice v pravljičnem kotičku. V četrtek bo od 15. do 19. ure »Dan odprtih vrat«, kjer se bodo predstavile vse naše aktivnosti, v petek pa od 17. do 18. ure plesna delavnica.
V	soboto, 8.10. bodo od 10. do 13. ure na Svetilniku igre otrok in staršev, kjer se bodo morali otroci in starši v parih pomeriti v raznih spretnostih. Vse informacije na telefon 031 460 901.
PROGRAM ZA JESEN 2005
1.	MALA ŠOLA GLEDALIŠČA vsak ponedeljek od 17. do 18. ure
2.	PLESNA DELAVNICA vsak četrtek od 17,do IS.ure
3.	PRAVLJIČNI KOTIČEK vsako sredo od 17.do IS.ure
4.	RAČUNALNIŠKI TEČAJ vsak torek od 17.do 19.ure
5.	UČNA POMOČ za vse predmete vsak dan od 14. Do 16. ure PAŠE:
-	OB PETKIH RAZNE ŠPORTNE AKTIVNOSTI
-	SLAŠČIČARSKE IN KUHARSKE DELAVNICE
-	»USTVARJALNICE« - KREATIVNE DELAVNICE
-	OBISKI LUTKOVNIH IN GLEDALIŠKIH PREDSTAV ZA OTROKE
-	IZLETI, POHODI IN SPREHODI
-	IGRE, ZABAVA IN DRUŽENJE SOBOTE V OKTOBRU:
1.10.	Otvoritev tedna otroka ob 10.00 v parku Pietro Coppo
8.10.	Tekmovanje staršev in otrok v raznih disciplinah na svetilniku
15.10.	Plesno tekmovanje v parku Pietro Coppo
22.10.	Obisk kozic na učni kmetiji na Kozini
29.10.	Slaščičarska delavnica
DELAVNICA JE ODPRTA VSAK DELOVNI DAN OD 14. DO 19. URE, OB SOBOTAH PA OD 9. DO 14. URE.
VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE!
TVENE In
w. :mw—m—
VAS VABI
na brezplačna predavanja, predstavitev in vpis
Kaj mi sporočajo čustvo?
četrtek, 29.9. ob 19. uri
Krajevna skupnost Portorož
Koko izboljšati odnos do sebe in drugih?
torek, 4.10. in ponedeljek 10.10. ob 19. uri
Gledališče Koper
Kaj mi sporočajo čustvo?
četrtek 6.10. in sreda 12.10. ob 19.uri
Gledališče Koper
Informacije:
www.cdk.si/sci, tel.: 01/433 93 03 CDK - Zavod za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo
Sobota, 1. oktobra ob 17.00- Kulturni dom
PREKMURJE V IZOLI
predstavitev kulturnih društev iz Rogaševcev (folklora, ljudske pevke, tamburaška skupina, moški nonet)
Vabljeni, vstopnine ni!
»ZANIMIVI IZOLANI«
gost 11. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov bo
Dare Brezavšček,
Ki ga poznamo vsi in.. .nihče...
Krasno poje in slika, izdeluje lutke, pripoveduje pravljice in že vsaj tri desetletja prihaja med vse nas kot dedek Mraz. Se »klovni« zmeraj smejejo...?
v četrtek, 29.9.2005 ob 19. uri v čitalnici knjižnice,
Ul. Osvobodilne fronte 15, Livade:Izola v Pogovor bo vodila novinarka Radia KoperCapodistria Nataša Benčič
Prisrčno vabljeni
Otvoritveni koncert 43. koncertne sezone DPG Koper
MEDNARODNI MOJSTRSKI CIKEL
Četrtek, 29.09.2005 ob 20. uri Dvorana Pokrajinskega muzeja v Kopru
MARJANA UPOVŠEK, mezzosopran / ALFRED BURGSTALLER,bas / ANTHONV SPIRI, klavir SPORED: Purcell, Monteverdi, Carissimi, Caccini, Paisiello, Čajkovski, Lipovšek, Dvorak
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA
(in v prostorih Centra za kulturo, šport in prireditve Izola) 24.9. 2005 - 1.10. 2005
.........PRIREDITVE ZA ODRASLE..................
Dediščina na policah, ogled knjižnice in zbirke igrač - Knjižnice hranijo zaklade duhovne dediščine naših prednikov. V Mestni knjižnici Izola pa si lahko ogledate še stalno zbirko več kot 700 starih igrač, last zbirateljev Marije in Janeza Janežič iz Kopra Izola in okolica, razstava knjig - Knjižničarke smo naredile izbor domoznanskih in drugih knjig o Izoli in okolici, jih razstavile ter pripravile brošuro z osnovnimi podatki o knjigah in drugih publikacijah, vezanih na naš kraj.
Znamke pripovedujejo, razstava starih znamk - Tadej M. Cerkvenik, osnovnošolec, najmlajsi med izolskimi zbiratelji, razstavlja svojo zbirko albumov z znamkami. Zidovi pripovedujejo, fotografska razstava - Fotografije mlade avtorice Irene Kresevič prikazujejo detajle ljudske stavbne umetnosti v mestu Izola in v vasi Korte.
29.	9. 2005, ob 19h, čitalnica Mestne knjižnice Izola: Umetnik Dare Brezavšček, srečanje z gostom v sklopu prireditev z naslovom Zanimivi Izolani
Dare Brezavšček je izdelovalec lutk in lutkar, pripovedovalec pravljic, pevec in že več kot trideset let tudi imeniten mestni Dedek Mraz, ki v mesecu decembru razveseljuje velike in male izolske otroke. Pogovor z njim bo vodila novinarka radia Koper Nataša Benčič.
30.	9. 2005, ob 19h, čitalnica Mestne knjižnice Izola: In piaseta, srečanje s skupino Gruppo folk giovanile
Gruppo folk giovanile je skupina mladih, ki deluje v okviru Skupnosti Italijanov Dante Alighieri iz Izole. Njihov namen je učenje in ohranjanje^ izolskega narečja in kulturne dediščine. Otroci bodo predstavili izseke iz gledališke igre In piaseta, napisane v izolskem dialektu. Pogovor z avtorico besedila in voditeljico skupine Amino Dudine.
............PRIREDITVE ZA OTROKE......................
Dediščina mojega kraja, knjižna uganka, namenjeno skupinam osnovnošolcev Mladinska knjižničarka Nives Kaligarič je sestavila knjižno uganko Dediščina mojega kraja in pripravila razstavo domoznanskih knjig o Izoli in okolici.
Namenjeno skupinam osnovnošolcev.
Otroci s pomočjo knjižničarke v knjižnici rešujejo uganko in si ogledajo razstave.
Palača Manzioli
razstava unikatnih stolov
JANEZ
SUHODOLC


galerijall\ SULi A
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
slikarske razstave
VOJKO TOMINC
»Overstep 2«
Razstava bo na ogled do 6. oktobra 2005.

Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
iJbrIis
-Žepni gobarski vodnik-
Edmund
Gamweidncr


n NOV URNIK: dopoldan od 9.00 do 12.00 popoldan od 16.00 do 19.00
sobota od 9.00 do 13.00
I
Izola / Manziolijev trg 6, Izola (05) 64 00 135
Kavarna Zvon
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
"Portreti hišnih ljubljencev"
JOŽICA ZAFRED
otvoritev razstave bo 4.oktobra ob 17.00 uri
ob MEDNARODNEM DNEVU ŽIVALI
KINO ODEON -Artkino
29.-30.9.1119.01 In 110.1920.30 ter 2.-3.10.1010.30 KRVAVA ROMANCA leajilnsMnarPennlrtllja
29.-30.9.1921.00 In 110.1911.30 Kliki zatetnlk Irancskna niteia talal. L GiOari kinčni snet na nešem ekranu
URE PRAVLJIC
29.9.2005,17h -18.30: Tri sestre in druge pravljice, ura pravljic z lutkami
Tri sestre je ljudska pravljica, ki jo je pred več kot sedemdesetimi leti od starih ljudi slišala domačinka Marija Kleva. Se danes jo včasih pove, čeprav se ji glas že trese. Morda bo z nanj tudi ta večer.
Aljoša Križ in Spela Pahor pa danes to in druge pravljice, kjer nastopajo kače in kačice, pripovedujeta z lutkami.
30.9. 2005, 17h - 18h: La semenza d’asino, ura pravljic v italijanskem in slovenskem jeziku Ljudska zgodbica o tem, kako v neki istrski vasici niso imeli oslov. Pa so šli v sosednjo vas in kupili seme za osle. Sejali so in čakali, čakali...
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure
HVALNICA LJUBEZNI ležllainstenailjilean-lucoiiarl 2.-3. io. n 20.30 m 4.-5.io.ini8.3oUDARNA NOVICA ieaia:iinnnyTi 4., 5 in 6.10. ob 20.30	mu
SVEČANA OTVORITEV
Bilateralni fokus 2005
Slovenija - Nizozemska
Gost večera je veleposlanik nizozemske ambasade H.E. Johan Groffen! preoilln-anlmlranllilniNizozemska zgodovina lelllaInsctnatil:PatraUlleman Slovenska premiera filma FANFARE leaiaiiertiaanstra
610 oUmANTONV ZIMMER ležUainsetnatiiiletimeSalle
Kako živijo upokojenci
UPOKOJENCI NAJBOLJE POMAGAJO SAMI SEBI
Društvo upokojencev Izola je pristopilo k projektu STAREJŠI ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENA DOMA, ki poteka pod okriljem Združenja upokojencev Slovenije in Slovenske filantropije.
Cilj projekta je izboljšati pretok informacij o pomoči potrebnim med vladnim in nevladnim sektorjem ter s tem izboljšati medsebojno sodelovanje. Vemo, da v domovih za starejše občane ni dovolj prostora za vse, zato moramo tistim, ki ostajajo doma izboljšati kvaliteto življenja. Poskušali bomo najti in obiskati vse občane starejše od 69 let v našem okolju, ki nočejo, ne morejo ali ne znajo poiskati pomoči, ki jim jo nudijo državne ustanove (Center za socialno delo, patronažna služba, rdeči križ, karitas...).
Da bi jim pregnali osamljenost, duševne stiske in bolečine jih skušamo pritegniti k društvenim dejavnostim. Poskušali bomo organizirati medsebojno pomoč (druženje, prinašanje živil in zdravil, prevoze k zdravniku, gospodinjska opravila in drugo) Vse vrste pomoči društvo lahko nudi le s podpisom oziroma soglasjem obiskanega občana. Izvajanje pomoči pa bomo budno spremljali.
Na domu vas bodo obiskali naši anketarji - prostovoljci, ki se
bodo predstavili s pooblastilom društva upokojencev. Prosimo vas, da jih sprejmete z razumevanjem, ker je anketa le pripomoček, da spoznamo človeka in mu lahko organiziramo ustrezno pomoč. To se pravi, da to ni le anketiranje, temveč nudenje pomoči, saj delamo za našo starost.
vse
«. potrebujemo .. upokojencev
jf jv prostovoljce,
pripravljeni,
dejavnosti pa v društvu vrstnike -ki bi bili tako kot mi.
#	obiskati
*	domu.
starejše občane na
Pridružite se nam! Prostovoljstvo je vrednota in eden temeljnih kamnov civilne družbe. Pomaga odpirati vrata do soljudi. Pridružite se nam z novimi idejami kako pomagati pomoči potrebnim vrstnikom, ker prostovoljstvo dodaja vrednost življenju.
Prostovoljke in prostovoljci vabimo, da na pokličete na telefon 05 641 97 37 vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00 ure in v sredo od 15.00 do 17.00 ure, koordinator projekta Slavica Mejak.
PREDSEDNIK DU IZOLA, Marjan PAVLIČ
IZLET NA DOLENJSKO
Vabimo člane in prijatelje Slovenske demokratske stranke, da se udeležijo izleta na Dolenjsko, ki bo v soboto, 15.10.2005.
Na pot bomo krenili ob 7.uri z avtobusne postaje v Izoli. Ogledali si bomo samostan Stična, se pripeljali po dolini reke Krke, se sprehodili po Novem mestu, si ogledali grad Otočec, na koncu pa še kartuzijo Pleterje.
Cena izleta je 2.500 sit (prevoz, vstopnine, kosilo)
Prijave zbiramo na telefon 041/620-789
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA Županja
Občina Izola- Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, objavlja na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95, 73/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 39/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97 - dopotaitev, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US, 74/98, 12/99 - sklep US, 16/99 - popravek sklepa US, 59/99 -odločba US, 70/00, 100/00, 28/01 - odločba US, 16/2002 - odločba US, 51/02 in 72/05), 100. člena Statuta Občine Izola (Uradne objave, št. 15/99, 8/00 in 8/05) in sklepa Občinskega sveta občine Izola štev. 361-01-23/2005 z dne 21.07.2005
Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine v lasti Občine Izola
1.	Predmet prodaje je nepremičnina poslovni prostor v pritličju in prvem nadstropju v skupni izmeri 202,15 m2 označen z oznako 2E pripisan v vložno številko 1828/2 k.o. Izola, na naslovu Dantejeva 4, Izola, objekt stoječ na parceli številka 1517/1, stan. st. - stavbišče v izmeri 167 m2. Predmet prodaje je poslovni prostor s pripadajočim deležem stavbišča ter skupnih delov in naprav. Območje, znotraj katerega se nahaja nepremičnina se ureja s PUP »Ob Morovi«, dopustna sprememba namembnosti v stanovanjske ali turistične nastavitvene površine. Možnost odkupa sorazmernega dela parcele štev. 1517/2 k.o. Izola - del gradbene parcele k obstoječemu objektu.
2.	Cena:	izhodiščna cena nepremičnine iz prve točke te objave je
52.257.453,45 SIT. V ceni ni zajet davek na promet nepremičnin.
3.	Varščina za resnost ponudbe: ponudniki morajo plačati varščino za resnost ponudbe in sicer v višini 10% izhodiščne cene nepremičnine. Varščino se nakaže na podračun zakladniškega računa št. 01240-0100006381 odprt pri Banki Slovenije - s pripisom »varščina za javno zbiranje ponudb«. Neizbranim ponudnikom se varščina v roku petih delovnih dni od izbora najugodnejšega ponudnika, brez obresti, vrne. Izbranemu ponudniku se varščina všteje v kupnino.
4.	Ponudbo za nakup nepremičnine lahko oddajo pravne osebe registrirane v Republiki Sloveniji ali fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Pisna ponudba mora biti oddana v zaprti kuverti, opremljena z imenom oziroma firmo in naslovom ponudnika, s pripisom »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAKUP NEPREMIČNINE«. Ponudbe morajo prispeti po pošti oziroma morajo biti vložene osebno na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, Izola najkasneje do 19.10.2005 do 12.00 ure. Prinesene osebno se oddajo na vložišču v pritličju Postojnske ul. 3, Izola.
5.	Ponudba mora vsebovati:
-	Dokazilo o državljanstvu za fizične osebe oz. izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oz. drugo ustrezno dokazilo o obstoju pravne osebe, ki ne sme biti starejše od 30 dni.
-	Dokazilo o plačani varščini.
-	Višina ponujene cene, ki ne sme biti nižja od izhodiščne cene nepremičnine, določene pod točko 2. tega razpisa.
-	Pisno izjavo, da se ponudnik strinja s pogoji tega razpisa.
-	Morebitne druge ugodnosti, kot so krajši rok plačila ipd.
6.	Drugi pogoji:
-	Nepremičnina preide v last po plačilu celotne kupnine, v posest pa 31.08.2006 z možnostjo podaljšanja do preselitve dejavnosti.
-	Rok plačila kupnine je osem dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena v roku 8 dni od izbire najugodnejšega ponudnika. Po preteku roka zapade varščina v korist proračuna Občine Izola.
-	V primeru, da izbrani ponudnik ne pristopi k sklenitvi pogodbe v roku oziroma ne plača celotne kupnine v roku, se lahko sklene pogodba z naslednjim najugodnejšim ponudnikom za ceno, ki jo je ponudil.
-	Ponudba velja 30 dni od dneva zaključka razpisa.
-	Nepremičnina se proda po sistemu videno kupljeno.
-	Davek na promet nepremičnin, stroške overitve pogodbe pri notarju, stroške priprave pogodbe, stroške vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, stroške cenitve in vse ostale morebitne stroške plača izbrani ponudnik.
-	Na nepremičnini obstaja, v skladu s Stvamopravnim zakonikom, predkupna pravica solastnika objekta, ki bo vabljen na odpiranje ponudb, da na kraju samem poda izjavo ali uveljavlja predkupno pravico po najvišji ponujeni ceni.
7.	Odpiranje ponudb: Javno odpiranje ponudb bo vodila komisija. Upoštevale se bodo le pravočasno prispele in pravilno opremljene
onudbe. Javno odpiranje ponudb bo 20.10.2005 ob 12.00 uri v sejni sobi upanje Občine Izola na Sončnem nabrežju 8, Izola. Ponudniki, ki ne bodo prisotni osebno, se morajo izkazati s pooblastilom. Nepravočasne in nepravilno opremljene kuverte bodo neodprte vrnjene ponudniku.
8.	Izbor najugodnejšega ponudnika: kot najugodnejši se šteje tisti ponudnik, ki ponudi najvišjo ceno. V primeru, da sta dva ali več ponudnikov ponudila enako ceno, se šteje za ugodnejšega tisti, ki je ponudil krajši rok plačila. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo z najugodnejšim ponudnikom je izključena.
9.	Pojasnila: vsa dodatna pojasnila dobijo interesenti na Občini Izola, Oddelek za nepremičnine pri Ani Jamnik ali Dragiši Šumanskem na Postojnski ul. 3 v Izoli, telefonska številka 05/66 00 200.
Županja Breda Pečan
“Dimmi dove vivi ti diro chi sei...”
9
II nuovo console italiano a Isola
Si dice che con ilpassare degli anni l ’uomo finisca con l 'identificarsi con l 'ambiente che lo circonda e con il quale e cresciuto e vissuto diventando parte integrante di esso. Arni, si dice, che con il passare dei decenni l’uomo finisce con l’acquisire le stesse caratteristiche e le stesse sembianze del territorio che l 'ha ospitato e visto crescere nel corso della sua vita.
Probabilmente c 'e qualche fondo di verita in tutto questo, poiche non raramente succede che si riesca a definire l 'origine campanilistica di una persona, al di la delle conoscenze, delle sembianzefisiche e dei modi di dire.
Tuttavia, pur avendo trascorso quasi tutta la mia esperienza di vita in questo piccolo territorio, dallastoria lunga e non sempre entusiasmante, negli ultimi anni sento crescere un disagevole distacco tra il mio sentiment o di appartenenzaad una struttura sociale e urbana e quello della mia appartenenza ad un suo presunto tessuto storico e umano. Presunto, perche ormai passato, scomparso, inesistente.
E probabile che questo senso di profondo disagio sia il risultato dei grossi mutamenti che, soprattuttonell ’ultirnodecennio, sono intervenuti nell 'assetto territoriale ed urbanistico della mia citta. Forse addirittura pili che a causa dei tumultuosi cambiamenti avvenuti nelFultimo mezzo secolo a livello demografico, economico e sociale. Si dice che negli ultimi decenni la vita ed i processi che ad essa sono col legati - quindi anche le citta - cambiano piu rapidamente di quanto l 'uomo sia capace di adeguarvisi. Sara vero, ma e anche vero che a modificare l'ambiente e sempre e comunque 1 'uomo. Quindi costruisce un ambiente nel quale sa di doversi insediare e nel quale sa di dover domani abitare. A meno che....
Ecco, a meno che... a meno che l 'ambiente che sta progettando e costruendo non lo costruisca per se, ma lo destini ad un ipotetico mercato, del quale pensa di interpretare igusti e le capacitd materiali, prima che intime e spirituali. Ed ecco allora... che pud subentrare quel senso di distacco che e risultato di interventi su un territorio che, rapidamente, sta perdendo le sue caratteristiche storiche, culturali, ambientali e naturah originarie.
Sono queste perplessitd che dovrebbero essere ali 'ordine del giorno deli 'odierna seduta del Consiglio Comunale, quando discuterd delle diverse proposte di importanti e non sempre giustificati e ponderati interventi sull 'ambiente e sul territorio. Partendo dal principio che non sempre, se confrontato con quanto ti offre ancora la natura, il cementa eportatore di sviluppo.
Breve visita conoscitiva e di presentazione alla nostra cittadina dei nuovo Console Generale d”,talia a Capodistria, dott. Carlo Gambacurta. II Sindaco, signora Breda Pečan, preselite anche il vicesindaco Silvano Sau, dopo le parole di henvenuto ha iilustrato alfospite alcune particolaritd dei nostro Comune rilevando 1'importanza della collaborazione, soprattutto nel momenta tpiando le frontiere stan no per scomparire definitivamente. It Console Generale, tra 1’altro, si e ripromesso di effettuare entro breve tempo una piu approfondita visita alla nostra citta, dedicando maggiore attenzione anche alla presenza della Comunitd Nazionale Italiana.
Foto: C. Chicco
C AN: program ma culturale della nostra comunita per il 2006
Quali sono i criteri, gli obiettivi e le priorita da considerare nello stilare il programma culturale della comunita italiana di Isola per il prossimo anno? Di guesto, tra 1'altro, si e discusso nella seduta del Consiglio della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola tenutasi mercoledl scorso a Palazzo Manzioli. Certamente bisognera sostenere attivita volte a consolidare 1’identita e lo spirito di appartenenza alla comunita nazionale italiana, alla tutela della nostra storia e delle nostre tradizioni sul territorio, alla diffusione della lingua e della cultura italiana nel territorio, allo sviluppo deirinformazione, airinserimento del nostro essere nel tessuto sociale locale, allo sviluppo della creativita in special modo tra i giovani. II tutto, tenendo conto della presenza di tutte le istituzioni del gruppo nazionale italiano. Proprio per la presenza dei numerosi fruitori dei mezzi pubblici per i programmi culturali - peculiarita isolana -, i consiglieri hanno deciso di dedicare un po’ piu di tempo per la disamina della problematica e di decidere sui criteri concreti alla prossima seduta. II Consiglio ha esaminato ed approvato il programma culturale peril terzo guadrimestre che vedra il susseguirsi di 17 manifestazioni, tra cui concerti corali, spettacoli folcloristici, mostre, serate letterarie, serate conviviali, nonche tornei di briscola, calcetto, ecc. I primi in ordine di tempo sono lo spettacolo di varietš con gruppi culturali delle Cl di Umago, Pirano, Dante Alighieri di Isola e dell'associazione Serenade Ensemble di Muggia (23 settembre al teatra di Isola), la presentazione del Gruppo folk giovanile della Cl Dante Alighieri (30 settembre, Biblioteca civica Isola) e l’8 ottobre il concerto di cori in San Mauro. AH'ordine del giorno anche la richiesta inoltrata dall’Unita Amministrativa di Isola di usare gli ambienti di Palazzo Manzioli, in alternativa a guelli di Palazzo Besenghi, per la celebrazione dei matrimoni. Dopo i pareri discordanti scaturiti durante il dibattito, e stato comungue dato parere positivo alTiniziativa che, oltre a promuovere il palazzo, potra rappresentare un vantaggio economico per la Comunita.
Approvata altresi la relazione della commissione per il realizzo della vendita airasta dei mezzi materiali in disuso il cui ricavato di oltre 270.000 talleri šara devoluto a favore di una famiglia di connazionali in condizioni disagiate.
Nominati alla fine anche il membro ed il suo sostituto al Consiglio strategico per il territorio di Isola, rispettivamente Agnese Babič e Bruno Žaro.
Silvano Sau
Claudio Chicco
In viaggio verso Famicizia
N on e la printu volta chc la comunita italiana in Slovenia partecipa al Concorso internazionale perlafiaba illustrata Sulle ati delit:farfalle2005, indetto da! Comu ne dl Horda no, ima cittadina delta D estra Tagliamento, in pro vincia di Udi ne, diventata faniosa per H grande namero di specie di farfalle che vi vivono. Le nostre scuole e i nostri connazionali vi lian no sempre ben figurato nelpassato, vincendo anche dei premi.
E successo anche i/uesCanno a Zarja Ražman della nona classe detla Scuola elementare Dante Alighieri, che ha ricevuto una menzione d’onore nella categoria Scuole medie. II tema del concorso di quest ’anno, giunto alla nona edizione, era In viaggio. Zarja, che ama esprimersi soprattutto con H disegno, si e messaprimaagettaresullacartaipensieri che le venivano dal titolo, volgendo
particolare attenzione ul le condizioni dei bambini migranti. «Lescene,eleiadirlo, mi venivano in mente man mano che scrivevo». E venuta fuori la storia In viaggio verso I 'amicizia chepoi I 'autrice ha provveduto a illustrare con 12 tavale a colori. Poi, sotto la guida delUinsegnante Fulvia Grbac, la preparazione di un libro illustrato, la spedizione, la notizia della menzione e H viaggio, Pil settembre, a Bordano. II catalogo del concorso, pubblicato a cura de! Comune e degli enti promotori e patrocinatori, riporta tre disegni di Zarja e dne passi della sua storia.
In viaggio verso P amicizia e la storia di due ragazze, una di colore e una hianca, che attraverso la lettura di un libro, intitolato non a caso alla ricerca deti 'amicizia, instalirano un fraterno rapporto di amicizia, interrotto dalla partenza di una detle due. Rimane H libro, la storia di una farfalla rossa ripudiata dallegiallefalene che, dopo un lungo viaggio ritrova la felicitd in un pralo multicolore.
Marino Maurel
CULTURA CULTURA CULTURA CULTURA
E stala un incontro di generazioni, di stili e di generi di spettacolo la manifestazione organizzata dalla Comunita degli Italiani “Dante Alighieri" di Isola venerdi scorso alla Časa della Cultura. Considerando le atti vitli degli uiti mi tempi, si pub dire che H sodatizio isolano stia puntando sul risveglio dell’”arte varia", genere in cui tempi addietro siamo stati maestri. E, tenendo conto degli avvenuti camhiamenti nel campo delto spettacolo e prestando un po' pili di attenzione alla ipialita, potremmo anche tornare ud esserlo.
Comunt/ue, il Gruppo di da n za moderna “Blue dream" della Comunita degli Italiani di Umago, il Duo “Giacomo e Luca ” deli 'Associazione Musicale “Serenade Ensemble ” di Muggia, il Duo “La bora” della Comunita degli Italiani di Pirana, iMinicantanti e Cantanti di mušica leggera detla “Dante ” e Pottima conduttrice Elena Buhola himno dalo vita ad uno spettacolo divertentee rilassante applaudito, purtroppo, da un esiguo numero di spettatori. A lla fine della manifestazione la presidente della CI isolana
ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT
»E vince sempre Buie« era il commento, condito dal suo inconfondibile accento romanesco, delPamico Past/uale Piccolo, leader carismatico della stpiadra della Guardia di Finanza di Trieste nonche elemento essenziale per H suo sensibile contributo ai fini delPorgunizzazione delPevento, al termine del tradizionale, 12esimo per la precisione, torneo calcistico allestito dalla C. L Besenghi di Isola. Effettivamente sul piano competitivo rispetto alle ultime edizioni non abbiamo registrato un ’ inversione di tendenza in (pianto la compagine della C. I. di Buie ha confermato tapropria supremazia stracciundo hi concorrenza. Per la prima volta gli incontri si sono disputati ali 'aperto sui campi in erba artificiale de! nuovo, o meglio di recente costruzione, complesso sportivo isolano e nonostante Pinedito teatro di gioco, che ha visto le si/uadre misurarsi, a volte anche con troppa animosita come nella sfida tra Buie e Isola sfociata in rissa per fortuna prontamente sedata, ne! calcio a sette, hi classificafinale non ha suhito sostanziali mutamenti. Questo I 'esito: prima Buie, seconda Guardia di Finanza Trieste, terzo Circolo Besenghi e ipiarta ACLI Trieste. Arbitro: Treskavica di Isola.
Roberto Siljan
Amina Dudine ha consegnato targhe ricordo a tutti i gruppi partecipanti.
Si dice e non si (lice...
"Mamina, solo per te la mia canzone vola". Bel tempi allora quando si canticchiava questa strofetta. Come avrete capito, vogliamo parlare del sostantivo "mamma". E lo vogliamo fare per sottolineare che sono modi non corretti i seguenti: mamma ha detto; mia mamma ha fatto, ecc. Si dice: la mamma ha detto; la mia mamma ha fatto. Cosa ha fatto la mia mamma? Beh, lasciamo stare.
Non c'e piu religione
Le vacanze sono ormai quasi dimenticate e i campi pullulano di vendemmiatori. Per quanto concerne le prime non possiamo certamente rallegrarci, perchš sono stale bagnate come non ci ricordiamoda tempo. Pero, la vacanza e sempre vacanza. Un nostro amico ha detto che le sue, vacanze naturalmente, erano bagnate tanto di dentro guanto di fuori e che percio si e presto pacificato con Giove Pluvio, e altrettanto con Bacco cioš. Evviva 1'umiditš globale! Per guanto riguarda la vendemmia di guesfanno i paren' sono discordanti. C'e chi dice che le abbondanti piogge degli ultimi mesi hanno fortemente influito sul tasso zuccherino delle uve. Oualcuno e arrivato pure a sentenziare che il prossimo anno al pošto del sempre amato "Refosco" saremo costretti a bere "Cviček". Beh, tanta pioggia puč anche togliere gualche sfumatura al rosso intenso del "Refosco", perd non ci dovrebbero essere grosse preoccupazioni per il grado etilico del vino. Insomma, fin guando a Ormož e dintorni si coltivera la barbabietola da zucchero saremo sempre in botte di ferro, anzi di acciaio inossidabile. Ma a guesto punto ci ritorna in mente una frase che veniva pronunciata in guesta stagione da un nostro caro: "Uve e rave no le xe mai andade de acordo".
Gianfranco Siljan
attivitA comunitarie
BIBLIOTECA
La biblioteca e la sala di lettura (entrata di Piazza Manzioli) sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedi al venerdi dalle ore 16.30 alle 19.30.
MANIFESTAZIONI
CULTURALI
Venerdi 30 settembre, ore 19, Biblioteca civica, Isola IL GRUPPO POLK GIOVANILE DELLA CI “DANTE ALIGHIERI” -
Presentazione del gruppo culturale della “Dante" diretto da Amina Dudine. La serataviene organizzata in occasione delle Giornate Europee dei Beni Culturali.
Organizzazione: Biblioteca Civica di Isola
Sabato 1 ottobre, ore 20, Teatro di Isola
ROVIGNOIN-CANTO - Spettacolo folcloristico sostenuto dai gruppi della Societa Artistico Culturale “Marco Garbin” di Rovigno.ln programma i canti caratteristici -bitinade, arie da nuoto e da contrada - e la vita dei borghi rovignesi. Organizzazione: CI D. Alighieri con il contributo finanziario delfUI di Fiume e delfUPT.
Giovedi 6 ottobre, ore 19, Palazzo Manzioli
MOSTRA Dl PITTURA “STUDIO ZELENKO” - Espongono Karel Zelenko, Sonja Rauter Zelenko, Nina Zelenko Mijatovič, Pavle Mijatovič, Rok Zelenko, Leonida Bernetič Zelenko, Marko Zelenko, Martin Zelenko.
Organizzazione:	Comunitš
Autogestita della Nazionalitž Italiana in collaborazione con TAssociazione di Arti Figurative “Insula” di Isola.
Sabato 8 ottobre, ore 20.30, Chiesa di San Mauro INCONTRO INTERNAZIONALE Dl GORI - Concerto con la Corale di Buttrio (Udine, Italia), il Goro misto di Divača, II Goro maschile delfAssociazione culturale “Posta” di Maribore il Goro misto Haliaetum della CI "P. Besenghi degli Ughi" di Isola.
Organizzazione CLP. Besenghi degli Ughi" di Isola.
ŠPORT E RICREAZIONE
Venerdi 30 settembre, Isola
La sguadra di bocce della CI “P. Besenghi degli Ughi" partecipa ai play-off per le posizioni dal primo alfottavo pošto del campionato del Litorale sloveno.
Sabato 1 ottobre, Parenzo Le squadre sportive delle Comunitš degli Italiani "Dante Alighieri" e “P. Besenghi degli Ughi” di Isola partecipano agli Incontri Sportivi delfUnione Italiana di Fiume.
AVVISI
La Comunitš degli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi" di Isola avvisa che lunedi 3 ottobre, alle ore 19, a Palazzo Manzioli, avra inizio II corso di pittura per adultitenuto dalla signora Martina Žerjal. Info: tel. 031/584672 (Martina), 040/880490 (Danilo).
// Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Reilaltore responsabile:
Andrea Šumenj uk
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Palazzo Manzioli Isola, Slovenia
tel, fax: (+386 5) 6I6 21 30, 616 21 32
www.can-is.si
can.isola@can-is.si
KRIMINALNE
NOČNA TRGATEV
Vse bolj smo razvajeni. Po zgodnji, pozni in zimski imamo zdaj še nočno trgatev. Omislili so si jo neznanci, ki so obiskali vinograde v bližini Baredov nad Izolo. Tam so 52-letnemu lastniku natrgali in seveda odpeljali okoli 700 kg grozdja, sorte Refošk. Drugemu oškodovancu, 48-letnemu Izolanu pa so na ta način pobrali za približno 200 kg grozdja iste sorte.
TUDI SAMI SEBE SOVRAŽIMO
Zvečer je na morju posredovala posadka policijskega čolna. Miljo in pol izven rta Ronek sta se sprla dva ribiča. Z barke na barko sta vpila in se kregala, eden je drugemu tudi zagrozil. Nato je eden od njiju popustil, se umaknil v Izolo in vse skupaj prijavil policiji. Policisti so njegovo prijavo vzeli resno in obvestili državnega tožilca, saj gre za kaznivo dejanje ogrožanje varnosti.
JE ODPRL S KOMBINIRKAMI?
Neznanec je, morda celo s kombinirkami, vlomil v starejši VW kombi in 35 letni lastnici ukradel avtoradijo s CD predvajalnikom. Kdo je dejanje storil bodo poskušali ugotoviti naši domači policisti.
VRNIL SE JE V VRTEC
Očitno so ga premalo oziroma preslabo učili v rani mladosti pa se je ponovno vrnil v vrtec, da bi ga malo spravili k redu. To je edina možna razlaga ob dejstvu, da je nekdo vlomil v vrtec Školjka v Oktobrski revoluciji in tam zgolj razmetaval.
OCENA IZ PISANJA
Nek drugi neznanec pa je očitno jezen, ker so ga na osnovni šoli slabo naučili pisanja. Zato se je odpravil v osnovno šolo in tam s flomastrom popisal vrata in stene.
SPREJ JE TUDI DOBER
Tretji neznanec pa je jezen, ker jih v šoli niso učili pisanja grafitov pa se zdaj sam izobražuje v večerni oziroma nočni šoli. Vsake toliko si da tudi kakšno domačo nalogo. Tokrat je vadil na zidovih balinarskega kluba v Kortah.
NISO BILI DUHOVI
Sosed je v sosedovi hiši videl, kako se prižigajo in ugašajo luči. Ker je vedel, da soseda ni doma je najprej pomislil na duhove, ker pa v te le ne verjame dovolj je poklical še policiste, ki so v sosedovem stanovanju našli oskrbnika, tako da je dogodek zdaj ad acta.
LEP ZNANEC
Na policijsko postajo je občan sporočil, da ima znanca. To seveda ni dovolj za prijavo, zato je še dodal, da ga je znanec pretepel in poškodoval. Poškodbe so bile takšne, da je ostal na zdravljenju v bolnici na hribu.
RESNO JI GROZI
Ženska je prišla na policijsko postajo in prijavila bivšega partnerja. Ta ji namreč grozi, da jo bo ubil, to pa je seveda že predmet resne policijske obravnave.
EDEN NI NOBEDEN
Otroci so se igrali in malo metali kamenje. Žal so bili v bližini trije avtomobili Izolana, ki je opazil, da so jih otroci s svojo igro poškodovali in je vse skupaj prijavil izolskim policistom.
KOLIKO NEZNANCEV
-	Neznanec je v bloku iz kleti ukradel različno električno orodje...
-Neznanec je ukradel kolo z motorjem Piaggio, bele barve ...
-	Neznanec je vlomil v pomožni objekt in iz njega ukradel motokultivator...
-	Neznanec je na ulici opazil nezaklenjeno kolo z motorjem Bravo Chau in se odpeljal...
-	Neznanec je iz hotelske sobe ukradel torbico z denarjem in dvema GSM-oma ... (se nadaljuje naslednji teden).
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-	V centru Izole, prodam 3 sobno stanovanje (65m2) v 3. nad. meščanske hiše. Klima, KTV, telefon, priključek za mestni plin, delno opremljeno, pogled na marino... Cena 26.000.000,00 SIT oz. po dogovoru. Telefon: 040 264-195, Robi.
-Oddamo študentske sobe in apartmaje v Izoli (tel. 041 - 392175) in v Kopra (tel. 041 - 734622)
-	Oddam štirisobno stanovanjc v Jagodju in sicer 4 študentom. Tel. 031 439-738.
-Oddamo enosobno stanovanje s 3 ležišči v Jagodju Priročna lokacija, centralno ogrevanje,
parkirno mesto in vrt. Primemo za študente. Stanovanje je na razpolago do meseca junija 2005.
Cena: 250 Eurov + stroški. Tel.: 041 345 912
-	V centru Izole oddam študentom v najem 2 sobi Tel.: 041 653 093
-	Oddajamo manjše stanovanje enosobno v Izoli-Jagodje. Zaželjeni nekadilci, tel: 05 614 72 24 -Najamem garažo v Izoli. Tel. 040 208097 Gregor ali 040269916 Katjuša
-	Zamenjam parcelo v Luciji za stanovanje v IzolLOstalo po dogovora, tel 05 641 3554
Motorna vozila
-	Novo, nerabljeno GORSKO KOLO - prodam. Tel: 041 908 046
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem). 2002, solex S 3800. vožen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708
-	Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Info 031 285 278
Delo
-	Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru) pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105
-	Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico.Tel.:040 888-515
-	Gostilna Istra v središču Izole iščenatakarico. Tel.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
-	Prodamo zelo dobro ohranjeno kuhinjo s štedilnikom (plin, elektrika), napo, dvojnim nerjavečim koritom za 120.000 sit ali po dogovom. Tel: 041 67 67 02
-	Kupim rabljeno, okroglo, raztegljivo mizo. Tel: 05 6415 231 ali 041 83 35 79
-	Oddamo raztegljiv dvosed Tel. 070 405 006
-	PRODAM še zapakirane LEGO KOCKE Formula za 7.800,00 SIT (v trgovini stanejo 8.800,00SIT); tel.:041/965-251
-	Prodam nov, bencinski agregat (5 KW), tel: 041 624 321
-	Prodam domače olivno olje /201/ cena 2000 sit./l, tel; 040 615 085
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
&
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
REFERENDUMSKO SMO DOKA) ENOTNI
Glasovanje na nedeljskem referendumu o uveljavitvi zakona o RTV je v treh istrskih občinah in tako tudi v Izoli pokazalo, da ima opozicija bistveno večjo podporo kot vladajoča koalicija. Referendum je bil namreč predvsem politično preverjanje in njegov izid je gotovo bolj zanimiv za strankarske stratege kot pa za gledalce in poslušalce nacionalne RTV, ki so tukaj že zelo dolgo vajeni izbiranja med različnimi nacionalnimi in zasebnimi programi.
ISTRA JE RAZGIBALA SLOVENJ GRADEC
«J L—	;	Ml
Izola in Slovenj Gradec sicer nista niti pobrateni občini niti nista partnerski občini a red je red in če so Slovenjgradčani poleti prišli v Izolo ter se predstavili s svojimi izdelki in svojo kulinariko ter kulturo, potem je prav, da jim Izola ta obisk tudi vrne. In se je zgodilo, prav na njihov občinski praznik, kamor so povabili Izolane, mi pa smo s seboj odpeljali Emila Zonto in Kantadorje pa folklorno skupino Mandrač iz Kopra, od Izolanov pa Cetoranke, Franca z ribami in refošk od Korenike. Praznik je bil kot se šika.
SLADKI FESTIVAL ZA IZOLSKE MALČKE
Ob 100 letnici Turizma v izolski Srednji gostinski in turistični šoli pripravljajo celo vrsto prireditev, ena takšnih pa je bila tudi prejšnji teden, ko so organizirali takoimenovan Sladki festival na katerega so povabili otroke iz izolskih vrtcev. Bilo je veliko pisanja, risanja, petja a tudi pokušanja sladkih dobrot od katerih se nekaterim še danes cedijo sline.
ŽBOGAR VSESKOZI V BOJU ZA MEDALJO
V	torek zvečer, ko zaključujemo barvne strani Mandrača je izolski olimpijec Vasilij Žbogar še vedno med nosilci medalj na svetovnem prvenstvu v Braziliji.
V	finalne boie se je uvrstil kot drugi, nato pa v finalu nanizal nekaj dobrih uvrstitev ter se vseskozi gibal med drugim in tretjim mestom. Dva plova pred koncem je v vodstvu domačin in prvi favorit Scheidt, na drugem mestu je Argentinec Romero, vsega točko pa zaostaja Žbogar, ki ima dve točki prednosti pred prvim zasledovalcem. "Sem zadovoljen saj doslej v regatah še nikoli nisem nazadoval, vedno le napredujem. K sreči so se slabše odrezali tudi tekmeci, pozna se da je utrujenost že tu, zato sem še vedno v igri za visoka mesta. Bo pa zelo napeto do konca," pravi letošnji prvak Sredozemskih iger, ki seveda verjame, da bo ena od medalj končala v njegovi lasti.
TAKO JE BILO VIDETI "OD SPODAJ'
V prejšnjem Mandraču smo objavili nekaj fotografij, ki jih je ob svojem krstnem poletu z motornim zmajem naredil Srečko Gombač, ki je sicer velik ljubitelj letal in letenja, čeprav sam nima prav velikih izkušenj z letanjem po zraku. Kako je bil njegov polet videti od spodaj pa smo zdaj izvedeli s pomočjo fotografij, ki jih je slučajno posnel naš bralec, ki se je podpisal kot Sandi, katerega radovednost je pritegnilo nenavadno padalo z motorjem, ki je letalo nad Izolo. Tistim, ki so letal in padal vajeni to ne pomeni veliko, za navadne zemljane pa je gotovo dokaz, da je vsak med nami lahko letalec. Le upati si je treba.