Meritve viskoznosti metalurških žlinder z vibracijskim viskozimetrom I. Viskoznost rafinacijskih žlinder za EPZ UDK: 539.57 ASM/SLA: DIOf, x29s A. Rosina S pomočjo novo razvitega elektronskega vibracijskega viskozimetra smo merili viskoznost rafinacijskih žlinder za postopek EPŽ pri različnih temperaturah. Ta viskozimeter omogoča meritve tudi do 10~2 Pas. Preiskane žlindre so vsebovale 15 do 90 % CaF2, ki odločilno vpliva na viskoznost. Viskoznost žlinder se z naraščajočim deležem CaF2 praviloma manjša, izjema je žlindra s približno 60 % CaF^ ki odstopa od ugotovljene odvisnosti. Ta pojav lahko tolmačimo s faznim diagramom sistema CaO-CaF2. 1. UVOD Pri prvih raziskavah strukture staljenih metalurških žlinder1'2 smo obdelali obsežno področje plavžnih in rafinacijskih žlinder elektroobločnih peči. Te raziskave so obsegale predvsem določitev viskoznosti, električne prevodnosti ter površinske napetosti, torej fizikalnih lastnosti, iz katerih lahko sklepamo o strukturi teh žlinder. Razvoj posebnih metalurških rafinacijskih postopkov, ki so jih uvedli v našo tehnološko prakso — tu mislimo predvsem na postopke elek-tro-pretaljevanja pod žlindro (EPŽ) in ponovčne metalurgije — je med drugim narekoval tudi obsežnejše znanje o lastnostih teh žlinder. Zato smo usmerili naše delo na določitev fizikalnih lastnosti — predvsem viskoznosti — žlinder, ki jih uporabljajo pri pretaljevanju pod žlindro, ter sintetičnih rafinacijskih žlinder, ki so jih razvili v oddelku za ekstraktivno metalurgijo metalurškega inštituta v Ljubljani.3 Problem, ki ga je bilo potrebno rešiti pred raziskavo in ki ni omogočal uporabe enake raziskovalne tehnike, kot smo jo uporabljali pri dosedanjih raziskavah, je bila zelo majhna viskoznost raziskovanih žlinder, saj te vsebujejo velik delež CaF2. Doslej uporabljani viskozimeter ni omogočal meritev dinamične viskoznosti pod 2.10—1 Pas, kar je bilo premalo za načrtovane meritve. Viskoznost teh žlinder je dokaj majhna in v SI sistemu reda velikosti 10—1 do 10—2 Pas. Zato smo s pomočjo strokovnjakov Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani in skopih literaturnih po- datkov razvili elektronski vibracijski viskozimeter, s katerim smo lahko načrtane raziskave uresničili. Rezultati izvedenih meritev, ki še niso dovolj natančni in imajo nekatere pomanjkljivosti, so vendarle omogočili, da smo dobili prve podatke o lastnostih raziskanih žlinder, pri nadaljnih raziskavah pa bomo lahko s pomočjo pridobljenih izkušenj odpravili nekatere napake ter pomanjkljivosti in izpopolnili uporabljeno merilno metodo. Iz tega vidika moramo tudi obravnavati in ocenjevati rezultate, ki jih navajamo v nadaljevanju tega članka. 2. VISKOZNOST METALURŠKIH ŽLINDER Podatki o viskoznosti povedo, kako bo žlindra pri določeni temperaturi tekla. Ti podatki omogočajo, da določimo najprimernejšo sestavo žlindre in delovno temperaturo za optimalen potek reakcij med kovinsko talino in staljeno žlindro. Viskoznost raste z velikostjo molekul, oziroma z velikostjo ionskih delcev, vendar oboje ni nujno in velja le splošno. Na viskoznost dokaj vpliva temperatura, pri kateri prične žlindra kristalizirati ter je viskoznost v temperaturnem območju kristalizacije funkcija temperature in časa. Viskoznost žlinder je odvisna tudi od načina njihovega nastanka. Posebno pomembno je pri tem nihanje temperature, ki lahko povzroči, da postane žlindra tako gosta (npr. če se v sistemu Ca0-Si02 izloča 2 CaO . Si02), da se strdi. Bazične žlindre so podvržene kristalizaciji. Z rastočo bazičnostjo se hitro zvečuje kristalizacij-ska sposobnost žlindre v območju med likvidusom in solidusom. Pri ohlajevanju bazičnih žlinder posamezne komponente kristalizirajo in viskoznost se poveča. Staljene kisle žlindre lahko močno podhladimo in zanje velja ravno obratno kot za bazične žlindre. Pri ohlajevanju so te žlindre tekoče v širšem območju kot pri ogrevanju zmesi kristaliziranih komponent, ki še niso med seboj reagirale. Čim bolj dobiva žlindra značaj elektrolita, toliko manj bo viskozna in toliko bolj bo reaktivna. Izhodišče vrednotenja izmerjene viskoznosti je domneva, da je v ionskih tekočinah viskoznost odvisna od anionskega polmera, ker so kationi (razen pri nekaterih fluoridih) premajhni, da bi vplivali na tekočinske lastnosti. membe s temperaturo sorazmerno majhne, jih moramo vendarle upoštevati pri ocenjevanju vrednosti viskoznosti, ki smo jih izračunali iz ugotovljenega števila vibracij in privzetih vrednosti gostote žlinder. 3. PODATKI O RAZISKANIH RAFINACIJSKIH ŽLINDRAH ZA EPZ Raziskave fizikalnih lastnosti rafinacijskih žlinder za EPŽ smo omejili na skupno 6 različnih sestav, ki so jih razvili v oddelku za ekstraktivno metalurgijo Metalurškega inštituta. Uporabljajo jih pri pretaljevanju pod žlindro pri laboratorijskih ter polindustrijskih poskusih na metalurškem inštitutu in tudi pri industrijskem obratovanju v Železarni Ravne. Kemično sestavo teh žlinder navajamo v tabeli I. Tabela I — Kemična sestava preiskanih žlinder Table I — Chemical Composition of the Investiga-ted Slags Oznaka CaO K MgO Si02 AIA CaF2 M-l 25,24 14,36 1,06 43,90 15,10 M-2 36,30 — 1,53 29,02 32,21 M-3 20,74 0,10 0,78 27,30 49,80 M-4 0,39 0,40 1,30 34,91 60,94 M-5 18,12 — 1,05 — 74,13 M-6 6,72 — 0,94 — 89,76 Iz podatkov raznih avtorjev5'6, predvsem pa Winterhagerja in sodelavcev,4 smo ugotovili, da se vrednost gostote žlindre podobne sestave, kot so bile raziskane, v temperaturnem intervalu med 1730 in 1920 K spremeni od 1,5 do 2,1 %, odvisno od sestave žlindre. To smo tudi upoštevali pri uporabljenih podatkih o gostotah in dobili vrednosti, ki so navedene za posamezne vrste žlinder v tabeli III. Čeprav so razlike gostote in njene spre- V TU-3 A M Slika 1 Shema elektronskega vibracijskega viskozimetra Fig. 1 Scheme ot the electron vibration viscosimeter 4. MERITVE 4.1. Elektronski vibracijski viskozimeter Čeprav zasledimo prve navedbe o možnosti uporabe elektromagnetnega vibracijskega viskozimetra v sovjetskih literaturnih virih že v šestdesetih letih,7 smo morali počakati še nadaljnih 10 let, da bi dobili podrobnejše podatke o možnosti uporabe takega viskozimetra za merjenje viskoznosti metalurških žlinder. Leta 1974 so namreč Parabin, Peščihin in Ljamcev8 ter Arsentev, Vinogradov in Lisiokij9 objavili poleg opisa tudi prve podatke o izmerjenih vrednostih viskoznosti metalurških žlinder. S pomočjo strokovnjakov Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani smo tako lahko razvili merilnik viskoznosti, ki omogoča meritve tudi v območju ipod 10—' Pas in ki je primeren za najnižja merilna območja. Shemo tega elektronskega vibracijskega viskozimetra vidimo na sliki 1. Elektronski vibracijski viskozimeter sestavljajo naslednje glavne enote: — generator (G) za napajanje pogonskih tuljav vibratorja, — vibrator (V) s pogonskima (TU-1, TU-2) in odvzemno tuljavo (TU-3), — ojačevalnik napetosti (A) odvzemne tuljave, — merilnik napetosti (M) odvzemne tuljave. Generator, s katerim lahko spreminjamo frekvenco in amplitudo vibracij, napaja pogonski tuljavi. Zaradi gibanja letvice vibratorja, ki je opremljena s permanentnimi feritnimi magneti, se v odvzemni tuljavi inducira napetost. Ta napetost je šibka ter jo zaradi tega ojačujemo z linearnim ojačevalnikom. Izhodno napetost tega ojačevalnika meri kot linearno funkcijo amplitude gibanja vibratorjeve letvice poseben merilnik. Frekvenco generatorja moramo uravnavati tako, da je usklajena z lastno rezonanco vibratorja. Letvica vibratorja je togo vezana z molibdensko palico, premera 1 mm, ki je služila kot čutilo v mediju, kateremu smo želeli določiti viskoznost. 4.2. Umerjanje vibracijskega viskozimetra Vibracijski viskozimeter smo morali najprej umeriti, da smo ugotovili medsebojno odvisnost med številom vibracij (n), ki jih merimo kot oja-čeno inducirano napetost odvzemne tuljave in med viskoznostjo medija. Za umerjanje smo izbrali dvakrat destilirani 87 % glicerol, ker so zanj znani podatki o njegovi gostoti in njeni odvisnosti od e- TU-J TU-2 Tabela II — Podatki za umerjanje elektronskega vibracijskega viskozimetra10'11 Table II — Data for the Calibration of the Electron Vibration Viscosimeter 87 % glicerol temip. (K) 293 303 313 323 333 št. vibracij n 88 91 94 95 96 103. n-1 11,36 10,99 10,64 10,53 10,42 ■n (Pas) 0,153 0,078 0,044 0,027 0,018 p (kgm—3) 1226 1220 1214 1209 1202 V "n ■ p 13,696 9,755 7,309 5,713 4,651 80 % glicerol temp. (K) 293 303 313 323 333 št. vibracij n 93,5 95 96 97 98 103. n-1 10,70 10,53 10,42 10,31 10,20 i) (Pas) 0,060 0,034 0,021 0,014 0,009 p (kgm—3) 1208 1202 1197 1191 1184 V t) -P 8,514 6,393 5,014 4,083 3,264 70 % glicerol temp. (K) 293 303 313 323 333 št. vibracij n 96 96 96 97 98 103. n-i 10,42 10,42 10,42 10,31 10,20 tj (Pas) 0,023 0,014 0,009 0,007 0,005 p (kgm-3) 1181 1176 1171 1166 1159 Vti.p 5,212 4,058 3,246 2,782 2,407 60 % glicerol temp. (K) 293 303 313 323 333 št. vibracij n 97 97 97 98 98 103. n-i 10,31 10,31 10,31 10,20 10,20 iti (Pas) 0,011 0,007 0,005 0,004 0,003 p (kgm—3) 1155 1150 1146 1140 1134 Vri • P 3,564 2,837 2,387 2,135 1,844 50 % glicerol temp. (K) 293 303 313 323 333 št. vibracij n 97 97 99 99 99 103. n-i 10,31 10, ii 10,10 10,10 10,10 ti (Pas) 0,006 0,004 0,003 0,002 0,002 p (kgm-3) 1129 1125 1120 1115 1109 Vri.p 2,03 2,121 1,833 1,493 1,489 temperature10 ter ustrezni podatki o viskoznosti.11 Globina potapljanja molibdenske palice v glicerol, kasneje pa v žlindro, je znašala vselej 10 mm. Določanje viskoznosti s pomočjo meritev števila vibracij letvice vibratorja v tekočem mediju omogoča upoštevanje medsebojne povezanosti gostote in viskoznosti medija. Iz podatkov, navedenih v tabeli 2, in to iz vrednosti V t) . p ter tisoč-kratne obratne vrednosti števila vibracij, smo določili umeritveno premico, katere enačba glasi y = — 100,56 + 10,08 x pri vrednosti r2 = 0,95. Iz podatkov tabele II konstruirani umeritveni diagram kaže slika 2. 4.3. Rezultati meritev Po enačbi umeritvene premice je vrednost tan-gensa naklonskega kota 10,08. Poznavanje te vrednosti omogoča pri privzetih vrednostih gostote žlindre3—6, da lahko iz izmerjenega števila vibracij izračunamo preko vrednosti V "n . p viskoznost žlindre. Pri upoštevanju vrednosti naklona umeri tvene premice (tg a = 10,08) in pri znanih vrednostih 103.n_• ter gostote žlindre, kar je navedeno v tabeli III, je vrednost Vri. p enaka: VtTp = 10,08 . (103. n-i) — 100,56 in iz tega [10,08.(103.n-i) — 100,56]2 •n =- p 7 6 5 £ i 3 2 7;0 11 , 12 13 10 ■ n'1 Slika 2 Umeritveni diagram za določevanje viskoznosti Fig. 2 Calibration plot for the viscosity measurements S pomočjo tega izraza izračunane vrednosti viskoznosti žlinder so zbrane v zadnji koloni tabele III, grafični potek temperaturne odvisnosti viskoznosti preiskanih žlinder pa vidimo na sliki 3. 4.4. Diskusija rezultatov Potek krivulj viskoznosti na sliki 3 ter ustrezni podatki, zbrani v tabeli III kažejo, da je najvi-skoznejša žlindra M-4, po vrstnem redu pa ji sledijo: M-l, M-2, M-3, M-5 in M-6. Temperaturna območja, v katerih smo merili viskoznost teh žlinder, so bila: Pri žlindri M-l: 1793—1911 K Pri žlindri M-2: 1779—1876 K Pri žlindri M-3: 1746—1833 K Pri žlindri M-4: 1848—1872 K Pri žlindri M-5: 1725—1801 K Pri žlindri M-6: 1687—1760 K Temperaturna območja izmerjenih viskoznosti so zelo ozka, kar je za sorazmerno nizke vrednosti, ki smo jih merili, tudi razumljivo. To je tudi razlog, da imajo krivulje velik naklonski kot. Pre- hod krivulj v nekoliko položnejši del pod 0,1 Pas je dovolj izrazit le pri nekaterih žlindrah, kar je najverjetneje posledica spodnje meje občutljivosti merilnega inštrumenta. To mejo bomo morali pri nadaljnjih raziskavah podrobneje raziskati in ugotoviti vpliv posameznih dejavnikov merilne aparature na izmerjene količine. Vzporeditev rezultatov izmerjenih viskoznosti s kemično analizo preiskanih žlinder kaže na nedvomno prevladujoč vpliv dodatka CaF2 na viskoznost. Žlindre z velikim deležem CaF2 imajo majhno viskoznost, kar velja za pretežni del žlinder. Najbolj tekoča je žlindra M-6, ki vsebuje največji delež CaF2, namreč 89,76 %. Njej sledi M-5 z 74,13 % CaF2, nato pa z izjemo M-4 z 60,94 % CaF2 žlindra M-3, ki vsebuje 49,80 % CaF2. S padajočim deležem CaF2 istočasno narašča vpliv ostalih žlindrnih komponent, od katerih prevladujeta v preiskanih žlindrah A120, in CaO. Izrazito odstopanje od te ugotovitve je žlindra M-4, ki ima v preiskanem temperaturnem območju izmed vseh žlinder največjo viskoznost, četudi je delež prisotnega CaF2 v njej velik, saj znaša 60,94 %. Pojasnilo za ta pojav daje fazni diagram sistema CaF2-Al20312'13 . Čeprav se vrednosti tališč ter ev-tektske sestave obeh navedenih avtorjev med seboj nekoliko razlikujeta, je tališče žlindre M-4 dane sestave izmed raziskanih žlinder največje in T v K Slika 3 Temperaturna odvisnost viskoznosti preiskanih žlinder Fig. 3 Temperature influence on the viscosities of the investi. gated slags Tabela III — Izmerjene vrednosti viskoznosti pre'skanih žlinder pri različnih temperaturah Table III — Viscosity Values of the Investigated Slags Žlindra Temp. (K) n 10?. n_i P (kgm—3) Vii. P •n (Pas) M-l 1785 72 13,89 2769 39,451 0,562 1820 80 12,50 2749 25,440 0,235 1843 89 11,24 2735 12,739 0,059 1861 90 11,11 2725 11,429 0,048 1911 93 10,73 2685 7,598 0,021 M-2 1779 74 13,51 2896 35,621 0,438 1801 80 12,50 2881 25,440 0,225 1833 82 12,20 2860 22,416 0 176 1850 88 11,36 2849 13,949 0^068 1876 96 10,42 2832 4,474 0,007 M-3 1746 74 13,51 2868 35,621 0,442 1779 80 12,50 2848 25,440 0 227 1801 85 11,77 2835 18,082 0,115 1833 94 10,64 2817 6,691 0,016 M-4 1848 70 14,29 2794 43,483 0,677 1860 81 12,35 2789 23,928 0,205 1872 85 11,77 2784 18,082 0,117 M-5 1725 72 13,89 2664 39,451 0 593 1780 86 11,63 2636 16,670 0'l05 1791 90 11,11 2630 11,429 0^050 1801 93 10,73 2625 7,598 0 022 M-6 1687 70 14,29 2626 43,483 0,720 1701 75 13,33 2620 33,806 0^436 1731 86 11,63 2608 16,670 0 107 1760 88 11,36 2596 13,949 o|o75 sicer med 1800 in 1900 K. Rezultati doslej opravljenih raziskav na metalurškem inštitutu v Ljubljani14 potrjujejo take ugotovitve. Pri tem lahko domnevamo, da je raziskana žlindra M-6 praktično dvokomponentna ter prisotne nečistoče, ki jih je dokaj malo, skoraj ne vplivajo na spremembo tališča. 5. ZAKLJUČKI Rezultate izvedene raziskave lahko strnemo v naslednje zaključke: 1. Za merjenje viskoznosti raziskanih sintetičnih žlinder, katerih najpomembnejša značilnost je njihov fluoridni značaj, smo uporabili nov tip vi-skozimetra. Razvili smo ga skupno s strokovnjaki Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani s pomočjo zelo skopih literaturnih podatkov7—9 . Uporabljeni viskozimeter meri število amplitud, s katerimi vibrira letvica vibratorja ter nanjo vezana molibdenska palica, ki je segala v staljeno žlindro. Z umerjanjem z glicerolom različne koncentracije ter pri različnih temperaturah smo določili umerjevalno premico medsebojnega odnosa med kvadratnim korenom produkta viskoznosti in gostote ter številom vibracij. Z njeno pomočjo smo nato določili viskoznost posameznih žlinder v temperaturnih območjih nad njihovim tališčem, upoštevaje njihovo gostoto. Uporabljeni vibracijski viskozimeter omogoča meritve viskoznosti tudi pri majhnih vrednostih viskoznosti, tj. v območju pod 0,1 Pas. 2. Za vse raziskane žlindre smo ugotovili temperaturno odvisnost viskoznosti. Najbolj viskozna je žlindra M-4, sledijo pa ji M-l, M-2, M-3, M-5 in M-6. Praviloma — z izjemo žlindre M-4 — pada viskoznost raziskanih žlinder s povečanjem deleža CaF2. Temperaturna območja izmerjenih viskoznosti so zelo ozka ter imajo krivulje velik naiklon-ski kot. Izmerjene vrednosti so v skladu z rezultati meritev pri podobnih žlindrah4-6'15-17 , ki pa so sorazmerno skromni. 3. Opravljene meritve viskoznosti, ki smo jih izvedli s pomočjo merjenja števila amplitud vibracijske letvice ter ugotovljeni rezultati so dovolj natančni in tudi njihova odvisnost od temperature je takšna, da opravičujejo nadaljevanje raziskave. To nameravamo opraviti tudi za druge vrste žlinder, ki so močno tekočne. Literatura 1. Dobovišek B., A. Rosina: »Nadaljevanje študije strukture staljenih metalurških žlinder in talin«, (I. del), Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, (Ljubljana), avgust 1971, SBK 206/41-69, nal. MI 815 2. Rosina A., F. Seme, B. Hofbauer: »Nadaljevanje študije strukture staljenih metalurških žlinder in talin«, (II. del). Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, (Ljubljana), september 1973, SBK 206/154-72, nal. MI 141 3. Koroušič B., V. Prešern: »Osvajanje proizvodnje EPŽ žlinder in eksotermičnih praškov za potrebe EPŽ-peči R-915Y-TO v Železarni Ravne«, (I. del — Laboratorijske preiskave žlinder). Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, (Ljubljana), november 1971, nal. MI 73 4. Winterhager H., R. Kammel, A. Gad: »Elektrische Leit-fahigkeit, Dichte und Oberflachenspannung fluoridhal-tiger Schlacken fiir das Elektro-Schlacke-Umschmelz-verfahren«, Forschungsberichte des Landes Nordrhein-Westphalen Westdeutscher Verlag, (Koln und Opla-den), 1970, Nr. 2115 5. Jakobašvili S. B., I. I. Frumin: »Isledovanije mežfaz-novo najteženija na granice šlak metal i povernostnovo natjaženija svaročnih šlakov«, Avtomatičeskaja svarka (Kijev) 14 (1961), No. 6, str. 14—19 6. Gerlach J., U. Hennig, H,—D. Potsch: »Dichte, Viskozi-tat und Al,Oj-Sattigungskonzentration kryolithaltiger Schmelzen«, Erzmetal (Stuttgart) 31 (1978), Hf. 7—8, str. 333—338 7. Štengelmejer S. V.: »Elektromagnitnih vibracionij viskozimetr«, Zavodskaja laboratorija, (Moskva), XXX '1964), No. 2, str. 238—239 8. Parabin V. V., L. A. Pesčihin, K. K. Ljamcev: »K vo-prosu o viskozimetrii metalurgičeskih rasplavov vibra- cionim metodom«, Zavodskaja laboratorija, (Moskva), XL, (1974), No. 4, str. 415—417 9. Arsentev P. P., B. G. Vinogradov, B. S. Lisickij: »Izme-renije vjazkosti rasplavov na osnove železa na elektro-vibracionom viskozimetre«, Izvestija visših učebnih za-vedenij — Cernaja metalurgija, (Moskva), (1974), No. 7, str. 181—183 10. VDI VVarmeatlas 1974, Verlag VDI (Dusseldorf), Blatt D c 7, Blatt D c 9 11. Hodgmen C. H.: »Handbook of Chemistry and Physics«, Fortienth Ed., Chemical Rubber Publishing Co., (Cle-veland, Ohio), 1958, str. 2169 12. Žmodin G. I., A. K. Čatterdži: »Osobenosti kristaliza-ciji šljakov sistemi AI203-CaF2«, Izv. AN SSSR, Metali, (Moskva), 6 (1971), str. 46—52 13. Mitchell A., B. Burel: »The phase diagram of CaF2-Al20, electroslag fluxes«, Journal of Iron and Steel Institute, (London), 4 (1970), str. 407 14. Koroušič B., V. Prešern: »Osvajanje proizvodnje EPŽ žlinder in eksotermičnih praškov za potrebe EPŽ^peči R-915Y-TO v Železarni Ravne«, (II. del — industrijski poskusi). Poročilo Metalurškega inštituta v Ljubljani, (Ljubljana), januar 1972, nal. MI 73 15. Hoyle G., P. Devvisnap, D. J. Salt, E. M. Barrs: The British Iron and Stoel Research Association (BISRA) MG/A/416-66, London, 1966 16. Kato M., S. Minowa: »Viscosity Measurements of Mol-ten Slag, Properties of Slag et Elevated Temperature, Part. I.«. Transactions ISIJ (Tokyo), Vol. 9 (1969), Nr. 1, str. 31—38 17. Povolockij D. Ja„ V. Ja. Miščenko, G. P. Vjatkin, A. V. Puzirev: »Fiziko-hemičeskie svojstva rasplavov sistemi Ca0-Al,0,-CaF2«, Izv. visših učebnih zavedenij, Cernaja metalurgija (Moskva), (1970), No. 12, str. 8—12 ZUSAMMENFASSUNG Die Entvvicklung der Elektroschlackeumschmelzver-fahren und der Pfannenmetalurgie hat die Notvvendigkeit der Viskositatsmessung dieser Schlacken herforgerfen. Fiir die Messung der Schlackenviskositat, di«- dar Grossen-ordnung 10—1 bis 10—2 Pas ist, haben wir einen neuen Typ des Viskosimeters entvvickelt. Dieser Viskosimeter misst die Amplitudenzahl mit vvelcher die Vibratorleiste vibriert und auf welcher ein Molibdenstab befestigt ist der in die Sclhacke reicht. Die Messungen ergaben die grosste Viskositat bei der Schlacke M-4, dieser folgen die Schlacken M-l, M-2, M-3, M-5 und M-6. Nach der Regel, mit Ausnahme der Schlacke M-4, fallt die Viskositat der untersuchten Schlacken mit dem steigenden CaF2 Gehalt. Die Temperaturbereiche der ausgemessenen Viskositat sind sehr eng, die entspre-chenden Kurven haben einen grossen Neigungswinkel. Die gemessenen Werte stimmen mit den Literaturangaben iiber die Viskositat anlicher Schlacken iiberein. SUMMARY Development of the electro-slag remelting processes and of the laddle metallurgy demands the necessity for determining the viscosity of those slags. A nevv type visco-simeter was developed for measuring the viscosities of order 10~1 to 10~2 Pas. It measures the number of am-plitudes of the vibrator lamina being connected to a mo-lybdenum wire which is immersed into the slag. The measured viscosities of slags M4, M-l, M-2, M-3, and M-6 are decreasing. Regularly — slag M4 is an excep-tion — the viscosity of the investigated slags decreases with the increased CaF2 content. Temperature intervals of measured viscosities are very narrovv thus the correspon-ding curves have a great angle of inclination. The measured values agree vvith the data in references on the viscosities of similar slags. 3akakd4ehhe Pa3BHTHe cnocoSoB 3,\eKTpmecKoro nepenAaBa ctbah noA liua-kom h MeTaAAyprHH KOBiua 6liah npnMHHoft hco6xoahmocth onpe- AeAeHHH B83KOCTH 3THX 1UABKOB. AA« H3MepeHHH HX BH3KOCTH, KO- Topaa AejKHT b npeAeAax ot 10 1 ao 10 ^ Pas pa3pa6oTaH hobuh THn BHCK03HMeTpa. 3tot BHCK03HMeTp H3Mep»eT HHCAO aMnAHTYAOB, C KOTOpbIMH npOHCXOAHT BtlSpaUHH peHKH BtlSpaTopa h b COeAHHe-iihn c Heft MOAnSAeHoro uniHHAeAH norpyaceHHoro b uiAaK. YCTaHOBHAH, MTO CaM\TO BbICOKyiO B»3KOCTb IKIKa3bIBaeT lllASK c o6o3HaneHHeM M-4, 3a hhm >kc uiAaKH M-l, M-2. M-3, M-5 h M-6. no npaBHAy — 3a HCKAK)MeHHeM uiAaKa M-4 — bh3koctb HccAeAOBaH-Hbix ujaakob V-Mcllhiiiacrcsi c jrobbiinehhem C()A(-'p>KaHHM CaF2. TeMn-Hbm Auana30H H3MepeHHbix bh3kocteu aokht B omchl Y3khx npeAeAax, HMeeT cooTBeTCTByioiuHe KpHBbie c 6oaiuhm yrAOM OTKAOHeHH«. H3MepeHHbie 3HaqeHH« corAacyioTC!i c AannhiMH o bhs-KOCTH, KOTOpbie H3BeCTHbI b CneUHaAbHOH AHTepaType O nOAC)6HbIX uiAaKax.