Siromak — dobrotnik.
Marko je bil sin ubožaega rofcodelca. Otročja leta je preživel v hiši svojih staršev. Komaj v desetem Jetu svoje dobe, izgubil je očeta in mater. Zdaj mu ni ostajalo druzega, nego da pridno dela in se bodi kakor koli preživi. Ali pri vsem svojera prizadevanji ne dobi siromak nikjer uobe-nega dela. Sklene toraj zapustiti svoj rojstni kraj in iti dalje po svetn, da si poišče kje kake primerne službe. Nihče se ni brigal zanj, a on sirota ni znal ne kod ne kam. Sredi hude zime je zapustil clomači dom ia je Sel po daljnem svetu. Nu, boljša je bodi si kaborsna koli služba, nego li da pogine od gladi. Le pomislite otroci ubozega Marka, kako se je ubijal v hudej, inrzlej zimi in gazil sneg malo ue do koleaa. Ostra burja je vila s snegorn na vse sfcrani, vse je zinrzovalo, a sirota Marko je bil slabo oblečen. Tak6 pride do neke hiše. Sroe mu od veselja zaigra, misleč si, da tukaj dobode saj toliko, da si lačni želodec utolaži in v gorkej sobi otrple ude pogreje. Ali motil se je siromak. V hiši so Ijili neusmiljeni Ijudje, ki ga niso pustili v hišo. Rekli mu so, da na zimo ne potrebujejo nobenih družincet (poslov), ter si naj kje drugej kmha poišče. To je bilo pae žalostno za ubozega Markat! A še hujše je bilo to za njega, ko sirota Marko izboli. Kam se naj zdaj obrae,
38
k je si naj išče pomoči, kam se naj zateče ? — Potujoč dalje lačen in ozžbljen, postaja bolezen vedno hujsa. Komaj da se uekako privleče do siroruašne koče, ki je slala ne daleč ob velikej cesti. Gospodar v koči je bil ubožen mizar. Marko mu pripoveduje svoje nadloge, iu orizar se bridko razjSka, ko čuje in vidi, koliko trpi uboga sirota Marko. — nXijubi moj !" reee mu na-posled, ^drage volje bi ti rad pomagal, ali s čiin? K6čo in vse pohištvo mi je zaplčnil neusmiljeni grašfiak, kateremu sem par goldinarjeV dolžan. Ne morem ti dru?ače pomagati, uego ako hočeš ležati zunaj v mojej staji, a kar se tiče hrane, dati ti hočem. kar bodem zmogel." - Marko pristane drage volje na to prijazno ponudbo ubožnega mizarja. Otide v stajo, vleže se v kot na slaino in siromak mizar ga dobro pokrije. Mrzlica (zimica), ki ga je ves pot tresla, izpreineni se zdaj v hudo vročico. Mizarja je zel6 skrbelo, da bi Marko ne uairl. Ali kaj naj stori siromak? Zdravnika ni nobenega v bli-žini, in ko bi tudi bil, s čim naj ga plača ? — Bolnermi Marku bi treba vsaj imlo gorke jnhe, ali odkod naj vzarue ubogi mizar gorke jnhe, ko ne pre-more drnzega, nego malo črnega kruha in kozarec mrzle vode. Nu, s čimur je raogel, s tem je tudi postregel ubozeinu Marku. Prinesel inu je kozarec hladne vode in skorjico črnega kruha. Da-si je bilo to malo, vendar je ne-koliko pornagalo bolnemu Marku; a najbolj mu je pomagal sladki počitek, da-si tudi na golej slami. Druzega dne se Marko uže ranogo boljšega počuti in kmalu popolneta ozdravi.
JDobro dejanje ubozega mizarja je ostalo Marku globoko v srci, in ui-koli ga ne pozabi. Za nekoliko dni dob6de v bližnjej vasi tudi dobro službo. Jzučivgi se svojega rokodelstva, prihranil si je z varčnostjo in skromniin živ-ljenjem kmalu toliko, da je mogel sam na svojo roko delo začeti in si majheno iiuovino preskrbeti. Od sih dob je podpiral siroinaka mizarja, ki vsled svoje starosti ni mogel več delati.
Evo, otroci, ali vidite, tudi kozarec hladne vode iu skorjica kruha, ki jo podelimo siroraaku, povrne nam Bog stotero.               Dj.R.Homotarić.