3«8
Listek.
da jo višje oblasti gotovo potrde za šolsko rabo in da bode rabila kot prekoristen po-moček pri poučevanji zemljepisa. Pa tudi preprost Slovenec se bode iz nje naučil veliko zanimljivega in za življenje potrebnega, tako da jo lahko priporočamo vsakomur z najboljšo vestjo.                                                                                          .S". R. v  ¦»Uc.   Tov, «
Skoro istočasno s tu pohvaljenim »Zemljepisom« je izdal prof. Orožen tudi »Metodiko zemljepisnega pouka«. Izšla je kot ponatisek iz »Učiteljskega Tovariša« s 13 slikami iz iste tiskarne in stane 30 kr. Tudi to delo je prva metodiška knjiga zemljepisne znanosti med Slovenci. Učitelje napotuje, kako naj učencem tolmačijo zemljepisne pojme, kako naj začenjajo zemljepisni pouk v šolski sobi, kako naj potem učencem razlagajo obzor, strani sveta in kako naj jih uče" zemljepisja pod milim nebom. Sosebno hvalno je, da g. pisatelj poklada toliko važnost na zemljevid, zakaj zemljevid je verna slika zemeljskega površja; brez zemljevida si ne more nihče predstavljati niti zunanje oblike naše zemlje, niti nje navpične izobrazbe. Zato so zemljevidi v ljudski šoli neprecenljive koristi, in nam se zdi v vsi metodiki najvažnejše poglavje ono o »čitanji zemljevidov«, ki res podaja vsakomur vsa potrebna pojasnila, da se lahko spoznava (zaveda,  orijentuje) na sleharni   karti.
Da je knjiga res metodiška in ta metodika sestavljena po najboljših virih, za to nam je že porok pisateljevo ime. Le glede na nekatere tehniške izraze bi nekaj pripomnili. Tako n. pr. ni pravilno narejen izraz pridvižna karta za »Reliefkarte«, mesto vzbočena karta. Ako že rabimo polutnik za »Aequator«, zakaj bi ne rabili tudi polutke za »Halbkugel« ? Izraz odtemnjevanje za »Schummerung« je vender nekako čuden. Ali bi ne bilo bolje uvesti besede osenjevanje, saj je učencu jeduo, kateri novi izraz si mora prisvojiti. Glede* na take izraze bode treba torej še nekoliko sporazumljenja med učitelji.                                                                                        S. R.
Zgodovinske povesti za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol, spisal prof. Ivan Vrhovec, natisnili Blasuikovi nasledniki; stane vezana 60 kr. — Imamo torej že tudi prvo zgodovinsko knjigo za meščanske šole, ki obseza 73 strauij. Razdeljena je tako, da je odmerjena dobra polovica staremu veku, srednjemu in novemu pa po jedna četrtinka. Iz tega se že vidi, da so nekatere »povesti« starega veka narisane preobširno (n. pr. o trojanski vojni, dočim je povedano o Odiseji primeroma malo) in da bi se bila dala izpustiti marsikatera podrobnost. Zlasti ni prav, da se mlademu učencu podaja preveč imen, ker mu to le glavo zmeša. Knjigi je vtisnjenih tudi 8 slik in sicer zgolj le pri stari zgodovini. Ali so morda srednjeveške in novodobne zgradbe menj važne nego stare?
Predgovor knjigi ima razpravo, kako naj se pišejo tuja imena v slovenščini, ki nikakor ne spada v šolsko knjigo. Pisatelj je odločno zoper fonetiško pisavo, a pomislil ni, da otroci, katerim je knjiga namenjena, ne poznajo ne latinskega, ne grškega alfabeta, da torej   imen    natisnjenih v njih šolski   knjigi, niti   citati ne znajo.    Filip in
"" " ¦
Aleksander je znan vsakomur, zakaj bi torej mučili učence s »Philippom« in »Alexan-drom« ? Sicer pa pisatelj sam nikakor ni dosleden v etimološki pisavi, ker piše n. pr. sfinga, faraoni, Alcibiad i. t. d. V predgovoru trdi, da bi morali tudi pisati Silar in Blihar, ako pišemo vse fonetiški — mi tega »muss« ne priznavamo — toda v tekstu piše vender liško polje za  »Lechfeld«.                                                        S. R.
Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. Spisal dr, Tomaž Romih, meščanske in obrtne nadaljevalne šole učitelj v Krškem. Celje 1892. 1. Založil in tiskal Pragotin   Hribar.  —  Tako   je   popolni naslov  knjigi,   ki je izšla nedavno.    Za danes jo

Listek.
319
samo   naznanjamo;   ocenimo   jo   o   priliki.     »Obrtno   knjigovodstvo«    obseza   177   str.   v osmerki in stane   1  gld., po pošti   10 kr. več.
»Pomladni glasi«. Posvečeni slovenski mladini. II. Uredil Anton Medved. V Ljubljani, 1892, Založil Cirilski. Tisek »Katoliške Tiskarne«. 100 stranij. — Ta zvezek »Pomladnih glasov«, katerega so spisali gg. bogoslovci ljubljanski, uravnan je kakor lanski prvi zvezek. Vsega skupaj obseza ib sestavkov, in sicer več pesmij, povestic in dve igri za otroke v dramatiški obliki. Berilo je sestavljeno srečno in vseskozi primerno otroškemu duhu. Sosebno nas je razveselil lepi, čisti in pravilni jezik, ki bi bil lahko za vzgled marsikaterim drugim spisom za mladino! — »Pomladni glasi« stanejo mehko vezani 20 kr., lično vezani 30 kr., po pošti 5 kr. več. Tudi v tehniškem oziru je knjižica lepa,   in zato jo radi priporočamo kot  primerno  darilo slovenskim otrokom.
»Das alteste datierte slovenische Sprachdenkmal« se imenuje razprava, katero je naš sotrudnik g. dr. V, Oblak priobčil v Jagičevem »Archivu«. Za danes samo naznanjamo ta znameniti spis, obširneje pa bode poročal o njem g. dr. K. Strekelj v prihodnji številki našega  lista.
Povest o sedmih modercih. V prvi letošnji številki smo poročali o tej znameniti razpravi, katero je priobčil g. dr. M. Murko v izvestjih cesarske akademije znanostij na Dunaji; sedaj pa je g. pisatelj pod naslovom »Beitrage zur Textgeschichte der Hi-storia septem sapientum« izdal novo razpravo, ki je izšla v berlinskem zborniku »Zeit-schrift fiir vergleichende Litteraturgeschichte und Reuaissance-Litteratur«. Ko je namreč proučeval češke, poljske in ruske prevode gorenje povesti, moral je vselej natančno preiskovati njih neposredne zapadno - evropske vire. Našel je marsikaj, kar je važno za tekstno zgodovino, oziroma nabral je dokaj gradiva za daljna raziskovanja. V tem spisu razpravlja in primerja g. dr. Murko latinske tekste, nemške tiske, nizozemski, francoski, angleški, ogerski in armenski prevod ter končno govori o redakciji »Gestae Romanorum«. Vsa razprava je plod korenitih in obsežnih   študij ter obseza  34 stranij velike osmerke.
»Lacroma«. V dvorni knjigarni W. Kiinasta na Dunaji je izšlo pod tem naslovom krasno delo cesaričinje-vdove nadvojvodinje Štefanije. Knjiga je okrašena z 19 podobami, katere je zvršil dunajski slikar A. Perko, in opisuje v pesniškem jeziku in zgodovinski točno oni dični otok poleg Dubrovnika, kateri je bil nekdaj svojina cesarja Maksimilijana in pozneje cesarjeviča Rudolfa. Pridejanih je tudi šest pesmij cesarja Maksimilijana, zloženih leta 1860. in 1862. »Lacroma« se dobiva elegantno vezana po 4 gld. in po 6 gld.  Čisti dohodek je odločen dobrodelnim namenom.
¦j- Anton Knez. Dne" 30. sušca je preminil v Ljubljani obče čislani veliki trgovec ljubljanski, g. Anton Knez, v najlepši dobi svojega življenja. Blagega pokojnika je dičilo iskreno rodoljubje, čemur najlepša priča je pač njegova oporoka. Vse svoje imenje — okolo 60.000 gld. — volil, je namreč naši »Matici Slovenski« v Ljubljani katera naj izplača nekaj volil, in sicer gotove zneske najboljšim prijateljem pokojnikovim v Šiški, potem 1000 gld. šišenski čitalnici v nakup in vezanje slovenskih knjig. Svojima roditeljema je volil pokojnik precejšnjo vsoto s pristavkom, da dobivata do smrti vsakoletne obresti glavnice. Po smrti roditeljev naj pusti glavni dedič to vsoto kot »Antona Kneza ustanovo« naloženo pri »Kmetski posojilnici ljub. okolice« toliko časa, dokler deluje posojilnica na podlagi neomejenega poroštva. Obresti »Antona Kneza ustanove« naj se porabljajo v izdajo cenene, zabavne in poučne ljudske knjižice, katera naj nosi v spomin ime ustanoviteljevo in mora biti pisana v strogo narodnem duhu, na podlagi katoliške vere, toda slobodomiselno. Vsa ta dela naj tiska »Narodna Tiskarna« po takrat navadnih primernih cenah, urejuje naj jih pa   »Matica Slovenska«, — Iz te oporoke