GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ELAN LETNIK 16 ŠTEVILKA 10 15. OKTOBER 1977 Koncem septembra so bile sedemnajstič podeljene nagrade za proizvodnjo in mednarodno poslovanje 104 firmam z vsega sveta. Kot je predsednik odbora Hashem Madija v obrazložitvi dejal, je kot šef države dobil letos to priznanje tudi predsednik republike Tito, »saj je vse svoje življenje delal, ne samo za blaginjo svoje dežele, ki se ji je popolnoma posvetil, temveč predvsem za mir, razumevanje in sodelovanje med narodi sveta.« Med nagrajenimi firmami je tokrat tudi Elan, ki je dobil to priznanje za svoje velike napore pri prodoru na mnoga tržišča sveta in za prizadevanje za povezovanje partnerjev v enakopravnem odnosu v medna- menijo, da so mnogo boljši po znanju in prizadevanju od drugih delovnih ljudi po svetu. Upam, da ima večina toliko pronicljivega duha, razsodnosti in srčne kulture v sebi, da lahko presodi naše obveze v prihodnje, ko bomo nasproti vsem drugim morali v hudi konkurenci s svojimi dosežki dokazovati, da priznanja niso bila zgolj slučajnost. Te nagrade morajo biti za nas velika spodbuda, da se bo sleherni posameznik Elana, ki danes še morebiti dopušča, da ga ostali vlečejo s svojim požrtvovalnim in velikim delom k priznanjem kot utež in coklo za seboj, vendarle predramil iz samozadovoljstva in se priključil kot tvorni člen k še večjim dosežkom Elana jutri. JLATI MERKUR” -nagrada ELANU rodnem poslovanju. Tako je Elan dobil od vseh proizvajalcev kakršnekoli športne opreme letos dve najvišji mednarodni priznanji: že drugič mednarodno nagrado za kvaliteto in prvič »Zlatega Merkurja« za produktivnost in mednarodno poslovanje. Moramo biti ponosni pa tudi veseli, da niso naši napori ostali neopaženi v poslovnem svetu. Kolikšne vrednosti so te nagrade, lahko presodimo po tem, da je na svetu na sto in stotisoče firm, da je v njih zaposlenih na stotine milijonov ljudi z vsega sveta, da pa ima naš devetstočlanski kolektiv čast sprejeti tako veliki nagradi v enem letu. Upam, da ni med nami mnogo takšnih, ki Poleg teh dveh, smo letos že drugič dobili kot proizvajalci svetovni pokal alpskih disciplin, kar vse skupaj zgovorno priča o naši strokovna ravni pa tudi pravilni poslovni usmeritvi, za kar gre tudi posebna zahvala vsem tistim službam, organom in posameznikom, ki so k tem dosežkom pripomogli. Raven dela mora biti tudi odraz medsebojnih odnosov in enotnosti kolektiva, ki ga z novimi člani izpopolnjujemo. Želimo, da bi bili ti takšni, ki bodo našo strokovnost podkrepljali, našo ubranost pa večali, saj so prihodnji rezultati predvsem odvisni od enotnosti celotnega kolektiva, ki ima ob solidnem delu in pazljivi usmeritvi venomer lepe perspektive, d. Vojak Nagrajevanje neizpeta pesem Letos je vsa naša družba močno zaposlena z uresničevanjem določil zakona o združenem delu. V sindikatih, zbornici, predvsem pa v kolektivih gre posebna pozornost določilom (zlasti še 127., 129. in 662. člena) zakona, ki obravnavajo delitev sredstev za osebne dohodke. če ne bomo oblikovali potrebnih meril in kriterijev, se nam obetajo z novim letom 1978 samo zajamčeni osebni dohodki. Določeno temperaturo kažejo tudi razni posveti, ki jih v zadnjem času ni bilo malo. Tudi v nedavno ustanovljeni šoli Gospodarske zbornice Slovenije za poslovodne kadre v Škofji Loki so vprašanja s tega področja več kot samo aktualna. Vprašanja delitve osebnih dohodkov so pereča tudi zategadelj, ker vlada določena stopnja zmede ob različnem tolmačenju določil zakona, predvsem pa ob različnem razlaganju stališč nekaterih organov in organizacij pa tudi stališč predstavnikov družbe. I Delati ustvarjalno — da, delati zmedo — ne Največ težav, nejasnosti in zmede izhaja iz navidezno nepremostljivih razlik med določili zakona in stališči organov, organizacij in posameznikov na eni strani in dejanskim stanjem v praksi na drugi strani. Z namenom, da ne bi navidezne razlike postale dejansko nepremostljive, bomo morah v vsakem kolektivu odgovoriti vsaj na naslednja tri vprašanja: 1. Kaj želimo? — približati se, še dolgo ali nikoli pa ne doseči idealne delitve sredstev za osebne dohodke. 2. Kaj moramo? — uresničevati, ne pa že kar (v celoti) uresničiti ustrezna določila zakona o združenem delu in stališča odgovornih organizacij in predstavnikov družbe (»mala ustava se ne da uresničiti čez noč«), 3. Kaj (z)moremo? — prvič glede na čas, to je do 1. januarja 1978, in — drugič glede na obstoječe stanje v praksi naših gospodarskih in še zlasti negospodarskih organizacij. Ko si bomo odgovorili na ta vprašanja, bomo spoznali, da ne bomo mogli že letos (zadovoljivo) uresničiti določila zakona in kar izhaja iz tega, da ne bomo in ne smemo (!) še zavreči obstoječih meril in krite- rijev povsod tam, kjer nam ne bo uspelo že letos oblikovati boljših od obstoječih. Hkrati bomo morali — to pa že letos —• sestaviti srednjeročni program uresničitve preostalih, zlasti najzahtevnejših in obsežnih nalog. Z vso pravico bomo zahtevah izplačevanje zajamčenih osebnih dohodkov v letu 1978 v vseh tistih kolektivih, kjer so na primer obračunske osnove enake osebnim dohodkom in kjer letos ne bodo uvedli niti najenostavnejših meril za merjenje ali ocenjevanje delovnih prispevkov delavcev niti ne bodo sestavili programa uresničevanja zahtevnejših nalog! Stališča sindikata, ki nam pomagajo Komisija predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije za dohodek in samoupravljanje je v marcu sestavila, v aprilu pa razpravljala na posebnem posvetu o nekaterih vprašanjih delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela. Povzemamo nekatera vprašanja iz osnutka povzetka stališč in jih komentiramo. Norma Bistvo stališč o normah je progresivno in skoraj pisano na kožo prakse. Premagano je še do včeraj izraženo stališče, da je norma nosilec mezdnih odnosov. Ko smo napisali, da je tehnološka norma boljša od izkustvene, izkustvena pa boljša od nikakršne norme, in ko smo hkrati povezali normo z dohodkom, smo prešli gledanje »kaj želimo« na »kaj zmoremo« — in to je v tej fazi — sredi leta 1977 — dobro. ■aup- V stališčih tudi piše, da lahko skupinska norma dobro stimulira povečanje proizvodnih rezultatov. Vendar je treba za delitev po delu in rezultatih dela v skupini delavcev, ki delajo po skupinski normi najti način (počrtal pisec tega teksta) za ugotavljanje prispevka posameznika v skupnem dosežku — kot osnove za individualno stimulacijo delavca v tej delitvi. S takim stališčem si ne moremo mnogo pomagati. Tem manj, če obstoječe samo kritizira, ne pomaga pa najti boljšega. Znani so primeri, ko so strokovni organi in posamezniki (tudi iz sindikata) kritično ocenili primere v kolektivih, v katerih so »našli način« — in nič drugega; pač, svojo strokovno oziroma politično oceno so zaračunali v obliki honorarja? To ni tisto, kar je mislil Raif Dizdarevič, predsednik Zveze sindikatov BiH, ko je letos v Tesliču med drugim dejal: »Dogovorjeno je bilo, da bi moral vsak sindikalni organ vzeti dve do tri TOZD ali delovne skupnosti in se neposredno posvetiti njihovemu nagrajevanju po delu. Ne tako, da bi jim ,solili’ pamet, ampak, da bi z delovnimi ljudmi, zbori delavcev in delavskimi sveti ter njihovimi komisijami proučeval razmere in iskal možnosti za nadaljnjo pot.« Kvalifikacija V obravnavanih stališčih komisije ZSJ je zelo dobro stališče, da kvalifikacija ni in ne more biti vnaprej dana osnova za osebni dohodek delavca. Sporno pa je nadaljevanje, da kvalifikacija ne more biti vna- prej dana osnova za del osebnega dohodka. Delavec z določeno kvalifikacijo — za primer večkrat navajajo zdravnika kirurga — mora imeti le-to ovrednoteno v obračunski osnovi ah z relativnim razmerjem do enostavnega dela, s točkami ali vrednostno — še preden je konkreten delavec začel delati! Ce tako sklepanje ni ustrezno, potem moramo jasno povedati, ali naj obračunsko osnovo — tudi kot relativno razmerje do enostavnega dela — kot del osebnega dohodka, ki naj bi imela čim manjši delež v osebnem dohodku, odpravimo. Obračunska osnova je danes v praksi dejstvo, še posebej nevšečno v negospodarstvu, kjer je stanje približno tako, da je: obračunska osnova = osebni dohodek. Dogovoriti se moramo tedaj, ali bomo zaradi neustrezne prakse (ponekod) spremenili tudi vse atribute take prakse kot so: norma mezdni odnos kvalifikacija = zagotovljen nivo osebnega dohodka obračunska osnova = osebni dohodek delovno mesto = zagotovljeno plačilo za hierarhizirano mesto ocenjevanje nagajanje, nesa-moupravnost ipd. če nameravamo odpravljati naštete kategorije — kot možne atribute neustreznega nagrajevanja — potem se bomo morali dogovoriti za postopek in čas odpravljanja oziroma zamenjave z boljšimi nadomestili. Kajti najslabše je nekaj odpraviti, (s)kritizirati — pa nič več. To odklanjamo vsi tisti, ki smo danes na višji stopnici, kot smo bili včeraj, ki imamo na tej stopnji uspehe, pa še nismo dosegli stopnje, kot jo zahteva zakon o združenem delu. Zakon o združenem delu bo hud bič za tiste, ki v več kot treh desetletjih po vojni niso prišli daleč in ki že zdaj mislijo, da je zakon s svojimi določili spet neki (močnejši) veter, ki se bo vnesel. Storiti moramo vse — predvsem s sankcijami — da ne bodo imeli prav. Analitična ocena delovnih mest V slovenski industriji ima 71 »/o organizacij združenega dela (po raziskavi Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), v slovenskem gradbeništvu pa nad 90 % organizacij analitično oceno delovnih mest in hkrati za obračunske osnove. Dograjevanje mehanizmov delitve OD — še dolgo Strojna obdelava lesa (frizov) za proizvodnjo smuči v hali A Na posvetu, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (26. aprila 1977 v Škofji Loki) za predstavnike, ki naj bi sodelovali v svojih organizacijah in na ravni panog pri snovanju meril za merjenje uspešnosti dela, je bilo izraženo enotno gledanje, da se pojma »delovno mesto« še ne moremo odreči. Ta ugotovitev velja predvsem v organizacijskem in pravnem smislu. Ugotovljeno je bilo, da nam delajo veliko škodo zlasti tisti ne ravno maloštevilni primeri, ki so prišli s pomočjo analitične ocene delovnih mest — nemalokrat celo dvomljive kakovosti in izvedbe — do vrednosti hierarhiziranih delovnih mest z zagotovljeno obračunsko osnovo in še več (beri: osebnim dohodkom). Taki primeri, posploševani na vse, pa povzročajo zmedo, ko zdaj nekateri predstavniki družbe zahtevajo odpravo AODM. V nekaterih kolektivih (Železarna Ravne, Tomos Koper idr.) so ravnokar z veliko muko končali nekaj let osnovano AODM, zdaj pa naj bi jo zavrgli!? Za nadomestilo naj napravijo sistem ugotavljanja zahtevnosti opravil in nalog — lahko tudi po analitični metodi. Vsekakor je predlagani sistem boljši, vendar ni uresničljiv že v letu 1977. Preden pa novega sistema ne vzpostavimo, ne smemo obstoječega ukiniti. Zato moramo v tem letu povsod tam, kjer objektivno še ne moremo (v celoti) uresničiti naloge že letos (ponekod bo treba ovrednotiti nekaj tisoč opravil), sprejeti program uresničevanja tistih določil zakona o združenem delu, ki jih bomo uresničili v pri-hodnjem(-ih) letu(-ih). Ce je res, da gre za »malo ustavo«, mora biti tudi res, da tako pomembnih družbenih dokumentov ne (z)moremo uresničiti (v celoti) v enem letu! Ali kot je dejal Raif Diz-darevič v Tesliču: »Zanikamo kvalifikacijo in trdimo, da to ni merilo, zanikamo analitično oceno delovnih mest, norme (opomba: nič več!), količinske kazalce — ničesar pa ne ponudimo v zameno. S takimi trditvami de-zorientiramo delovne ljudi in sebe... ... Tak zanikovalski odnos (podčrtal pisec) ločuje nagrajevanje po delu od boja za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in obravnava nagrajevanje kot nekaj, kar skoraj ni povezano s tem.« Ocenjevanje Podobno kot velja za norme in AODM — »bolje išta nego ništa« — velja tudi za ocenje- vanje. še nedavno je bil predsednik Spil jak zelo kritičen do ocenjevanja. Zdaj piše o obravnavanih stališčih komisije ZSJ, da je ocenjevanje ono od možnih načinov merjenja. Tako stališče prav tako zbližuje nivoje: želimo, moramo, moremo — in to je dobro. Ocena osebnosti ne more služiti kot osnova za delitev sredstev za osebne dohodke, piše v »stališčih«. To je prej-kone prav in dobro. Dalje piše, da so osebne, fizične, materialne in moralne lastnosti delavca (podčrtal pisec) pomembne za opravljanje določenih opravil. Tedaj torej ocenjevanje osebnosti odklanjamo, ocenjevanja delovnih lastnosti delavca za oblikovanje dela osebnih dohodkov pa ne. Dogovorimo se za tako stališče — ali pa ne, toda povejmo, zakaj ne. Argumentacija v stališčih je taka: »Ocena osebnosti (seve, če bi veljala tudi za oceno delovnih lastnosti delavca) kot osnova za plačo je posebnost kapitalistične družbe, v kateri kapitalist (ali kdo drug namesto njega) ocenjuje osebnost in njeno sposobnost za svoje cilje. Nasprotno naša socialistična samoupravna družba izhaja iz dela in rezultatov dela, kjer delavci sami v temeljnih in drugih OZD ugotavljajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela.« Ta načelna neoporečna argumentacija pa ne postavlja delavca — samoupravljalca v socialistični družbi v položaj, da ne more (ne sme) ocenjevati delovnih lastnosti sodelavca (-ev). Zdaj delavci pri nas ocenjujejo delovne lastnosti svojih sodelavcev — kar vpliva na nivo obračunske osnove (torej ne osebnih dohodkov po re- zultatih dela) — v slovenski industriji v 46 % vseh OZD — po že omenjeni raziskavi Inštituta za delo. V slovenskem gradbeništvu je takih OZD 51 %. Ocenjuje se zelo veliko oblik takoimenovane osebne ocene. Najbolj pogoste oblike so: osebne delovne lastnosti, posebni pogoji, ki niso ovrednoteni z oceno delovnega mesta, posebni izpiti, znanje tujih jezikov in druge oblike. Sem sodi tudi najbolj sporna tema odbijanja (pribijanja) točk ali odstotkov za pomanjkljivo izobrazbo oziroma preseženo prakso od zahtevane. Nesporno je nepravilno odbijanje za pomanjkljivo (formalno) izobrazbo predvsem v primerih, ko je obračunska osnova hkrati že osebni dohodek. Neenotna pa so stališča, kadar se po več kriterijih (izobrazba, ne le formalna, marveč tudi priznana, praktične izkušnje, dodatni izpili ipd.) ugotav- ljajo po vnaprej sprejeti metodi razlike med potrebno in dejansko usposobljenostjo in te upoštevajo v obračunski osnovi, in še to le v primerih, ko predstavlja obračunska osnova le en del osebnih dohodkov. V takih primerih se ugotavljajo celo take razlike, da ima na primer mlad inženir z nezadostnimi delovnimi izkušnjami — kljub ustrezni formalni izobrazbi — odbitne točke, izkušen in ustrezen tehnik na enakem delovnem mestu pa je brez odbitnih točk ali ima celo dodatne točke. Taki primeri dejansko obstajajo v praksi in s tem na poseben način potrjujejo prakso (nekaterih) ustavnih sodišč, da se samo zaradi pomanjkljive formalne izobrazbe ne sme zviševati obračunska osnova ali celo osebni dohodek. Med malico se kratki oddih še kako prileže Kako naprej Odgovorimo še na vprašanje, kako naj opravimo nalogo (uresničimo v začetku navedene člene zakona), da bo vsebinsko ustrezna in da ne bo hkrati v nasprotju s stališči organov, organizacij in predstavnikov družbe. Možen odgovor je takle: 1. Vse tisto, kar pri nas (v našem kolektivu) ni dobro, spremenimo. Toda ne čez noč z zanikovanjem ali celo (takojšnjo) odpravo obstoječega, ker bomo povzročili zmedo in zanesljivo tudi padec storilnosti in druge nevšečne pojave. 2. Za naloge, ki jim ne bomo kos letos, sestavimo (srednjeročni) program s konkretnimi nalogama in nosilci za njihovo uresničitev tako na navoju TOZD, DO kot tudi na panoge oz. družbenopolitične skupnosti. Precej uporabnega gradiva lahko dobimo v strokovnih institucijah, zlasti na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, na Gospodarski zbornici Slovenije, na Zvezi sindikatov Slovenije dn drugod. V maju objavlja »Gospodarski vestnik« št. 18, 19) na straneh »svetovalca« Gospodarske zbornice koristne prispevke o delitvi osebnih dohodkov. Na koncu naj citiramo še časnikarja iz beograjske revije »Ekonomska politika«, ki je v številki 1310 (9. maj 1977) napisal s seje komisije predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije za dohodek in samoupravljanje med drugim tudi tale komentar: »Poudarjeno je, da so se v procesu iskanja novih rešitev pojavile številne dileme o usodi starih 'kategorij, kot so: delovna norma, analitična ocena delovnih mest, obračunska (startna) osnova, premije, šolske kvalifikacije ... Vendar dvomov ne bi smelo biti. Vse te kategorije in instrumenti se lahko uspešno vgradijo tudi v nove sisteme delitve pod pogojem, da vplivajo (so hkrati vključene v izračun) s prispevkom k ustvarjanju dohodka (vsakega delavca).« Organizacija in kadri št. 4/1977 (S privoljenjem VŠOD Kranj, oz. avtorja) Stane Uhan UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Dohodkovni odnosi med TOZD I. Dohodek ni statične, ampak dinamične narave Navajeni smo pojmovati dohodek kot nekaj statičnega, t. j. dohodek, ki ga računsko ugotovimo ob določenih časovnih presledkih kot del skupnega dohodka oziroma družbenega proizvoda. Takšen pristop k opredelitvi dohodka ima oporo v dveh činiteljih: — kako dohodek prikazujemo z vsemi elementi odbitnih postavk, ki ga zmanjšujejo; — dohodek se neredkokdaj prikazuje kot nekaj fiksnega, ki se razporedi po pravnih pravilih in merilih, ki so z njimi določeni. Toda računsko izkazani dohodek je samo trenutna oblika dinamične ekonomske kategorije. Proces proizvodnje namreč neprestano teče, materialne dobrine in storitve blagovnih vrednosti vedno znova dobivajo nove vrednosti, ta večni ciklus daje nove in nove vrednosti, ki je zakonitost, zasnovana na blagovni proizvodnji. Iz zgoraj povedanega lahko zaključimo, da v sistemu svobodne menjave dela ne moremo dohodka razumeti kot nekaj, kar je časovno ugotovljeno in izraženo z računsko tehniko. Dohodek je dinamični pojem, njegova velikost pa se pojavlja vedno v določenem mediju dohodkovnih in proizvodnih odnosih. Ne bomo mogli doumeti vsebine dohodka v združenem delu, če ne opazujemo to kot celoto dohodkovnih odnosov, ki so svojski naši ekonomski ureditvi, uzakonjeni z zakonom o združenem delu in še preje z novo ustavo. Moramo zapisati, da je dohodek v vseh ekonomskih sistemih dinamična oblika blagovne proizvodnje, ki pa ima v različnih sistemih svojo specifičnost, za naš ekonomski sistem je značilno: — dohodek je lastnina družbe, družbenost dohodka, — dohodek se tržno preliva, — dohodek se ustvarja v različnih oblikah združenega dela, dohodek je odraz svobodne menjave dela med materialno proizvodnjo, samo ona ustvarja dohodek, in nematerialno sfero, ki pri ustvarjanju nove vrednosti t. j. dohodka prispeva svoj delež, — osebni dohodki so odraz dela, njegov rezultat, ki se delijo s priznanimi družbenimi merili. II. Dohodek in zakon o združenem delu Dohodek in dohodkovni odnosi so v zakonu o združenem delu uzakonjeni v poglavju, ki nosi naslov »Družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu«. Takoj lahko zaključimo, da je vsebina dohodka in mesto delavca ter njegov položaj v najtesnejši povezanosti. Dohodkovni odnosi imajo svoje izhodišče v odnosih med delavci v združenem delu ko ustvarjajo nove vrednosti. Dohodek je v zakonu o združenem delu obravnavan kot družbeno razmerje med delavci v združenem delu na eni strani, in kot ekonomska kategorija nove vrednosti kot čini-telja proizvodnih sil dela na drugi strani. 2e smo zapisali, da se nova vrednost ustvarja samo v materialni proizvodnji, kjer se proizvaja blago in opravljajo storitve, tako pa se ustvarja in pridobiva tudi dohodek. Delo v materialni proizvodnji, družbeni dejavnosti in javnih službah tvori združeno delo. Vsi delavci, tu zaposleni oz. delavci, ki v teh sferah združujejo svoje delo, imajo isti namen in cilj: proizvesti blago oziroma storitve, ki bodo rezultat družbenega dela. Rezultati dela delavcev v družbenih dejavnostih se morajo odražati v produktivnosti dela delavcev v materialni proizvodnji, njihov dohodek je v dohodku materialne proizvodnje, je torej pridobivanje dohodka na osnovi svobodne menjave dela, ker je to delo združeno z delom delavcev v materialni proizvodnji. Delavci v javnih službah s svojim delo omogočajo normalen razvoj dela in poslovanja, torej tudi oni svoj dohodek participirajo v dohodku, ki ga ustvarijo delavci v neposredni — materialni proizvodnji. Tako združeno delo vseh treh kategorij delavcev pridobiva in ustvarja novo vrednost — dohodek, ki je rezultat združenega dela v neposredni materialni proizvodnji, je vir dohodka delavcev družbenih dejavnosti in javnih služb, razumljivo, ker je dohodek neposredne proizvodnje rezultat dela tudi delavcev na področjih, kjer je delo družbeno potrebno. Poglejmo sedaj shemo te povezanosti, če hočete trojnega dela delavcev v združenem delu: Združeno delo Združene proizvodne sile dela Rezultat združenega dela PROIZVODI—STORITVE Dohodek iz regresov, kompenzacij, premij in dotacij Dohodek materialne neposredne proizvodnje Neposredni delavci v proizvodnji — delovni proces Dohodek iz združenega dela in sredstev Delavci v družbenih dejavnostih — skrbi za pogoje boljše produktivnosti Javne službe in njihovi delavci, ki skrbijo za splošne pogoje dela in razvoj družbe Dohodek TOZD Porabljeni dohodek Dohodek družb, dejavnosti Dohodek javnih služb Kaj nam slika pove?, da imajo vsa razmerja v združenem delu svoj okvir v dohodku. Če torej ta okvir pobliže pogledamo, pridemo do zaključka, da vsaka skupina delavcev opravlja svojo nalogo, t. j. vsaka opravlja svoje delo in tako prispevka k ustvarjenemu dohodku, k rezultatu dela, ki je vsebovano v proizvodih in storitvah. Pomembna prednost delavcev v neposredni proizvodnji je, da je njihovo delo materialno in ekonomsko izkazano kot rezultat v proizvodnji. Delavci v družbenih dejavnostih delajo na izgradnji in oblikovanju predpogojev produktivnosti dela, iz te vloge je izpeljana zasnova svobodne menjave dela, ki se samoupravno, enakopravno izmenjuje med delavci družbenih služb in delavci v neposredni proizvodnji. V teh samoupravnih dogovorih morajo biti točno opredeljene naloge ter njihov obseg in ne nazadnje kakovost dela. Javne službe oziroma delavci v njih, s svojim delom prispevajo k zagotavljanju splošnih pogojev dela in razvoja družbe kot celote. Tudi ti delavci oblikujejo svoj položaj v združenem delu na načelih svobodne meniavn dela. Ce sedaj povzamemo, sledi naslednje, da dohodek izvirno ustvarjajo in pridobivajo samo delavci v neposredni proizvodnji. V njihovem ustvarjenem dohodku je delež delavcev v družbenih in javnih službah, njihov dohodek je torej izveden, ker vemo, da novo vrednost ustvarja samo delavec v neposredni proizvodnji. Sedaj lahko takoj tudi naredimo drug pomemben zaključek, da se družbene in javne službe lahko razvijajo samo v taki in tolikšni meri, kolikor to dovoljuje novo ustvarjeni dohodek v materialni proizvodnji, to Je pomemben zaključek, ki nam daje mnogokaj misliti zunaj tovarniškega kroga, pa tudi znotraj, to nam bo vodilo pri sestavi sporazuma o financiranju naših delovnih skupnosti, pa še mnogokaj drugega. Celotni prihodek sestavljajo trije deli: — del v katerem je vsebovana prenesena vrednost, — del, ki je vir sredstev za osebno in skupno porabo delavcev, za akumulacijo in rezervna sredstva, — del, ki je namenjen kot prihodek delavcev v družbenih in javnih službah na podlagi svobodne menjave dela. III. Sestavine dohodka Ni pa pomembna struktura dohodka samo po udeležencih, ki ga ustvarjajo bodisi izvirno ali izvedeno, zanima nas tudi sestava po namenih. Da nam bodo pojmi, ki se bodo sedaj v zapisu pojavili lažje razumljivi, poglejmo, kaj pomenijo. 1. Prihodki, so zneski, ki jih temeljna organizacija združenega dela pridobiva s prodajo svojih proizvodov ali storitev, pa tudi z naslova obresti, izrednih dohodkov, premij od izvoza ipd.. Vrednost prodaje enega proizvoda je prihodek, prodaja več proizvodov in drugih dohodkov pa so prihodki. 2. Celotni prihodek, je vsota vseli posameznih prihodkov, ki jih temeljna organizacija združenega dela doseže s prodajo proizvodov in storitev z deleži pri skupaj ustvarjenem dohodku in pri skupaj ustvarjenem skupnem prihodku na podlagi združevanja dela in sredstev z drugimi temeljnimi organizacijami, s svobodno menjavo dela (delovna skupnost skupnih služb), s premijami od izvoza ter drugimi izrednimi dohodki. Dosedaj smo temu rekli celotni dohodek. 3. Skupni prihodek, je znesek tistega celotnega prihodka, ki ga ustvari več temeljnih organizacij združenega dela, v zaporednem tehnološkem Procesu pri izdelavi konkretnega proizvoda. Ta skupni proizvod pa se dokončno izdela in na to proda na trg preko zadnje temeljne organizacije. Izkupiček od tako izdelanega proizvoda predstavlja skupni prihodek, ki ga je treba razdeliti med vse temeljne organizacije, ki so s svojim delom in sredstvi sodelovale pri izdelavi takega izdelka. Ko se tako ustvarjen prihodek razdeli med vse temeljne organizacije, predstavljajo posamezni deleži za posamezno temeljno organizacijo celotni prihodek. Pri posamezni temeljni organizaciji ni skupnega prihodka, le-ta je samo udeležena v njem. Temeljna organizacija ima lahko samo celotni prihodek. 4. Dohodek, je razlika med celotnim prihodkom in vsemi porabljenimi sredstvi (vsemi proizvodnimi in poslovnimi stroški ter amortizacijo). Amortizacija je tu mišljena samo tista, ki je predpisana z zakonom. Izraz dohodek smo uporabljali že v sedanji praksi. 5. Skupni dohodek, je tisti dohodek, ki ga ustvari temeljna organizacija, kadar je uporabljala pri svojem delu sredstva ali sredstva in delo drugih temeljnih organizacij. V tem primeru tako ustvarjen dohodek razdeliti med tiste temeljne organizacije, ki so pri tej proizvodnji sodelovale s sredstvi ali sredstvi in delom. Ko je skupni dohodek razdeljen med vse temeljne organizacije, predstavlja to za vsako temeljno organizacijo dohodek. To je popolnoma nov izraz, in ga dosedaj še nismo poznali in uporabljali. 6. Cisti dohodek, predstavlja tisto vsoto dohodka, ki je zmanjšana za zakonske, pogodbene in druge samoupravno dogovorjene obveznosti iz dohodka. Obsega torej osebne dohodke, poslovni sklad, sklad skupne porabe in rezervni sklad. To je nov pojem, ki ga doslej nismo uporabljali. 7. Osebni dohodki, so zneski, ki pripadajo vsem delavcem iz delitve čistega dohodka, ki pa obsegajo tudi vse prispevke in davke, pravimo jim bruto osebni dohodki. 8. Cisti osebni dohodki, so tisti zneski osebnega dohodka, ki ostanejo delavcu potem, ko so že odšteti prispevki in davki, ki jih je on dolžan plačevati (odvesti pa jih je, po njegovem pooblastilu, dolžna temeljna organizacija) za skupne in splošne potrebe. Za vse to se enkrat na leto odločamo na zborih delavcev. 9. Akumulacija, je tisti del čistega dohodka, ki ga temeljna organizacija razporedi v sredstva za materialno razširitev dela, t. j. v poslovodni sklad in rezervni sklad. Po samem namenu je celotni prihodek sestavljen takole: CELOTNI PRIHODEK PRENESENA VREDNOST CISTI DOHODEK DRUŽBENI DOHODEK Cc sedaj združimo celotni prihodek po namenu in udeležencih v združenem delu, dobimo naslednjo sliko: a) CELOTNI PRIHODEK NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV Neposredni proizvajalci ekonomska baza I Materialni stroški Osebna poraba Dohodek družbenih dejavnosti Skupna poraba Dohodek javnih služb Amortizacija Rezerva Akumulacija b) CELOTNI PRIHODEK DRUŽBENIH DEJAVNOSTI c) CELOTNI PRIHODEK JAVNIH SLU2B Proračun Maternilni stroški Osebna poraba Akumulacija amortizacija Skupna poraba Rezerva Življenje in deio naših montažnih delavcev Premalo vemo o delu naših montažnih delavcev. Ko vidimo naložen kombi z orodjem in montažnim od. rom na prtljažniku po navadi rečemo, no že spet grejo na teran. Za nas je to že dovolj, zanje pa se takrat vse šele začenja. Da bomo bolje razumeli, imamo štiri montažne skupine, ki jih vodi tov. Eržen Alojz, projektiranje pa tov. Cvenkelj Franc. Ta način dela je vpeljan že nekaj let. V 1. skupini so: Golmajer Janez, Sever Franc in Zupanc Stane, v 2. skupini so: Pantič Milenko, Bur-nar Franc in Slak Stane. Ti dve skupini delata na področju Slovenije in pa povsod tam po državi, kjer je strokovno zahtevnejše delo. 3. skupina opravlja to delo na področju Hrvatske preko »Stroj-servisa« Zagreb Na končni montaži v Vodicah dela prva skupina pod vodstvom Golmajer Janeza. Povedali so nam, da njihovo delo traja dnevno najmanj 10 — 12 ur, včasih tudi nepretrgoma cele noči, ker se na koncu vedno mudi za otvoritev novih telovadnic. Njihovo delo je večkrat kot ne v zelo slabih klimatskih pogojih, v mrazu, na prepihu ali pri visokih temperaturah, tako da se železo prijemlje žulj avih rok, ali pa je tako razgreto, da ga ni moč prijemati. Pravijo, da jih malokdo razume pri njihovih težavah, posebno še pri nujnem opravljanju nadur. Prav to je njihov največji problem. Pravijo, da vsi opravijo mesečno dosti nadur in da so finančno prizadeti, v kolikor ta meja prekorači 32 Slika nam nazorno pokaže, da je vir vsega razvoja v dohodku, ki nastaja v neposredni proizvodnji. O njegovi razdelitvi se delavci materialn.1 proizvodnje samoupravno sporazumevajo z delavci družbenih in javnili služb. Sedaj je šele dokončno izpeljano načelo: Oblast delavcu. Z dobro pripravljenimi programi, ki bodo imeli okvir možnosti, ki jih daje dohodek ustvarjen v neposredni proizvodnji, bo mogoče samoupravno, svobodno in enakopravno rešiti premnogi skupni in splošni zalogaj družbe. Nič več stihije, ampak temeljit in odkrit pogovor, ki mu bodo sledile samoupravno prevzete in dogovorjene obveznosti in pravice. IV. Dohodek v skupno ustvarjenem prihodku Ta oblika pridobivanja dohodka ima dve razsežnosti, ena je ekonomska, ki temelji na združevanju dela in sredstva, druga pa je pravna, ki temelji na samoupravno pravnih sporazumih. Združevanje dela in sredstev vključuje vedno več temeljnih organizacij združenega dela. Iz tako ustvarjenega dohodka izhaja pravica do deleža iz tako ustvarjenega dohodka, pri tem poznamo dve obliki: — združevanje dela in sredstev več temeljnih organizacij, kjer le-te ustvarjajo skupni prihodek s prodajo proizvodov in storitev, in ima vsaka od njih pravico do deleža v skupnem prihodku, — ena temeljna organizacija združenega dela uporablja pri svojem poslovanju sredstva drugih temeljnih organizacij, tukaj imajo vso pravico do deleža iz skupnega prihodka. Skupni prihodek se razporedi v celoti na temeljne organizacije združenega dela, ki so sodelovale pri njegovem ustvarjanju, šele sedaj temeljne organizacije samostojno ugotavljajo dohodek, ga razporedijo na zakonit način. Poglejmo sedaj še shemo, kako izgleda delitev celotnega prihodka v temeljni organizaciji: Koder Pavle Materialni in ostali stroški Amortizacija po zakonsko predpisanih stopnjah Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Samoupravno dogovorjene in druge obveznosti M Stroški DSSS O K Amortizacija nad predpisano minimalno stopnjo 8 'J. w Bruto osebni dohodki u o K Rezervni sklad Q M Sredstva za ražiritev materialne osnove dela H (/) M Sklad skupne porabe (Nadaljevanje in konec prihodnjič) 4. skupina pokriva področje Srbije, Makedonije in Crne gore. Vodi jo Petrovski Duško. Skupno torej 12 delavcev, doma pa v kovinski delavnici nenehno izdeluje konzole za montažo poprečno 6 delavcev. V teh montažnih skupinah je nekaj kovinarjev, lesarjev in drugih, ki zelo uspešno dopolnjujejo naš proizvodni program. To delo zajema projektiranje, konstruiranje, izdelavo in montažo konzol in kompletno opremo telovadnic, športnih centrov, igrišč in drugih športnih objektov. Delo je zelo zahtevno in odgovorno in kar je bistveno, samostojno. Delavci so vedno postavljeni pred dejstvo, da se na terenu morajo znajti, bodisi za stanovanje in prehrano, kar pa je najvažnejše, morajo se znajti pri delu. Oni so obenem projektanti in izvajalci, nabavni, navadni delavci in strokovnjaki, zidarji, ključavni. čarji in mizarji v eni osebi — pa še kontrolorji povrhu. Zanje ne velja 8-urni delavnik, nimajo preskrbljene prehrane in prenočišč in so največkrat za dalj časa ločeni od svojih družin. Oni predstavljajo Elan i> malem, kjer koli so in karkoli delajo. Pri njih ne pride v poštev izgovor, ki ga tovarni večkrat slišimo, to ni moje delo, to ni v sistemizaciji mojega delovnega mesta in radi prenašamo odgovornost na druga pleča. Pri njihovem delu tega ni in niti ne more biti. Vsakdo poprime vse, ob vsakem času in sam odgovarja za kvalitetno izdelavo. Od njih bi se morali učiti in tudi marsikaj naučiti. Obiskali smo jih na delovišču v telovadnici osnovne šole v Vodicah, kjer je »GRADBENI FINALIST« iz Maribora položil prvi »JVLAN« pod v Jugoslaviji sicer ne najbolj strokovno, vendar se že vidi praktično, kakšne prednosti bo imel ta pod v telovadnicah. ur. Niso si na jasnem, koliko jim sploh nadura znese. Pravijo tudi, da je treba bolje paziti pri načrtovanju konzol v telovadnicah, da ne pride pri montaži orodij do zastojev zaradi napak. Menijo, da bi se to mo. ralo opraviti že pri prevzemu konzol. Do teh napak, kar jih je, pride v glavnem pri kovinarjih, manj pa pri mizarskih delih. Ob zaključku pogovora smo dobili vtis, da ti naši delavci delajo pridno, da mislijo z glavo in da drže s hišo. Vso gornjo njihovo problematiko smo prenesli vodji dejavnosti tov. ing. Pintarju, ki to problematiko pozna, jo rešuje in bo odgovor nanjo posredoval v eni naslednjih številk. K. S. obiski — obiski — obiski — obiski — obiski — obiski — obiski — obiski Iz Avstrije 22. 9. G. HANS SCHOBER, odgovorni član koroške deželne vlade za gospodarstvo ter g. dr. Georg Kapelles v spremstvu našega generalnega konzula tov. Šameca In podpredsednika gospodarske zbornice Slovenije tov. dr. Borisa Zidariča. Razgovori o novem projektu »Elan — Avstrija« Iz LR Kitajske 19. 9. Kitajska televizijska ekipa (3) v spremstvu novinarja RTV Ljubljana tov. Ludvika Škobemeta. Njihov vodja je bil ČOU--CUJ-FAN, snemalec PAO-LAPE in tolmač SHU-WAN-MING iz ambasade v Beogradu. Snemajo film o Jugoslaviji. Finske 26. 9. g. IIKKA SULAMAA, Foreign Managar, Kansallis Osake Pankld, Helsinki — Finska s predstavnikom Ljubljanske banke. Omenjena banka je hišna banka firme Korpivaare, s katero sodeluje Elan. V Nemčiji Proslava 20 letnice firme »MARKER« katere se je udeležil tudi naš glavni direktor Dolfe Vojsk. Na sliki: g. Marker v razgovoru s Stenmarkom, Klammerjem, Heidegerjem in Treschom Kupci čolnov Kupci čolnov v razgovoru z našimi strokovnjaki obiski — obiski — obiski — Domači Združevanje proizvodnje s trgovino 22. 9. Predstavniki Zveznega komiteja in Zveznega zavoda za družbeno planiranje ter republiških in pokrajinskih komitejev 1. Vzroki za nastanek V razvoju naše družbe ' , ;L®po-U5\ Pernuš, dipl. Ing RADOVI Nagradna Elanova križanka 4 ■>1 Z 3 h 7 & X X 9 40 X X 44 X 4? X X AG X K! X -18 49 X 7.0 X VL Z4- X V? X 2-£> X X X Z7 ZB M X So ZA tl X 13 X w X 36 X V? X 59“ X X Ikj X X 4-2. k‘- VODORAVNO: 1. Trenutno naj- boljši slovenski smučar (Bojan), 5. Elanov izdelek, 9. hišni bog pri starih Rimljanih, 11. parobck, čok, 13. kratica za Združeno arabsko republiko, 14. morska žival, 15. Cigan, 17. Se detajl iz proizvodnje smuči: vsak par smuči gre skozi več pridnih rok naših delavcev in delavk Jesenski čas privablja mladino, da izkoristi še zadnje tople dni novice — novice — novice — novic Tovarniški dimnik je dobil dvojnika, delo je končano, vendar še ne popolnoma. Manjkajo še prepotrebni filtri za preprečevanje onesnaževanja okolja. rečni otok, 18. ime črke, 20. medalja, 21. kratica za to je, 22. ogel v geometriji, 24. izumrla ptica, 25. ameriški znanstvenik, čigar teorijo o razvoju družine je povzel Friedrich Engels (Starodavna družba), 26. kratica za organizacijo združenega dela, 27. trenutek, 29. pritrdilni-ca, 30. pripomoček zoper sonce, 32. podredni veznik, 33. svatba, gostija, 34. del pristanišča med dvema pomoloma, 36. naša delovna organizacija, 37. osebni zaimek, 39. pritisk, 40. sultanov ukaz, 42. del radijskega aparata, tudi revija za mladino, 43. oklešček, krepelce. NAVPIČNO: 1. del, kosec, 2. rusko moško ime (legendarni knez v bojih s Polovci), 3. kratica tuje tiskovne agencije, 4. zagrada, 5. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 6. latinski veznik, 7. teža embalaže, 8. potovanje z vozilom, 10. glasilo naše delovne organizacije, 12. določen čas, termin, 14 kratica za mladinsko delovno akcijo, 16. televizijska priprava za kontrolo slike, 17. vrsta barometra, 19. vodna kapljica pri joku, 21. osvežilna pijača, 23. okrajšano tuje moško ime (Edvard), 24. gozdno rastje, 26. religiozni akt odpuščanje grehov, 28. jugoslovanska kača, ki ji ljudska domišljija pripisuje demonske razsežnosti, 30. potomec, 31. naša alpska dolina, 33. nastava, zanka, 35. vrsta sedeža, 37. vrsta oran-žade, 38. ljubkovalno moško ime, 40. priredni veznik, 41. kemični znak za aktinij. Mulej Jože Rossignol je od leta 1976 povečal svoj promet za 30 %, to je od 285 Mio frankov na 372 Mio frankov. KURIER, FISCHER naznanja še nadaljnje povečanje produkcije smuči in teniških loparjev. V llollabrunu bo adaptiral proizvodno halo in vanjo prenesel stroje za teniške loparje, ki jih ima sedaj v Riedu, — tako da bo ostalo več prostora za smuči. V Hollabrunu namerava izdelovati 500.000 loparjev letno. EUROSPORT, 1977/6 »Ali je naslednja kriza smučarskega tržišča že programirana?« Firma Dr. Hofner & Co (svetovalci s področja marketinga) je izdelala analizo tržišča smuči in podala prognozo do leta 1985. Predvideva, da se bo med 1975—1980 letno povečala kapaciteta tržišča za 3,2 % v alpskih deželah in za 3,5 % v ostalih deželah. Od leta 1980—1985 so bo povečalo povpraševanje le še za 2,1 odst v alpskih oz. 1,6% v ostalih. V letu 1980 bo sprejelo tržišče v 5 alpskih deželah 3,7 Mio parov smuči, v letu 1985 pa 4,1 Mio parov. Nastala bo velika razlika med ponudbo in povpraševanjem, kajti že planirana povečana produkcija samo treh proizvajalcev (ROSSI-GNOL, SARNER, FRITZMEIER) bo do leta 1980 presegla prognozirano povečanje povpraševanja za 500.000 parov. ROSSIGNOL planira povečanje kapacitet leta 1980 na 2,0 Mio parov (zdaj jih proizvaja 900.000). SARNER planira od sedanjih 150.000 parov v letu 1980 400.000 parov. FRITZMEIER, ki je leta 1976 izdelal 60.000 parov, planira za leto 1980 150.000 parov. HOFNER predvideva, da bo povečanje proizvodnje proizvajalcev smuči privedlo do presežka najmanj 1,5 mili jona parov smuči v letu 1980, kar nujno vodi do ostre konkurenčne bitke z zmanjševanjem cen, še hujšimi reklamnimi triki, itd. ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame PERKO MARIJE se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujem za podarjeni venec od sodelavcev strojne delavnice. Žalujoča hči Polajnar Ivanka z družino