224 Naši dopisi. Iz logaškega okraja 9. junija. — Se srcem radostnim pričakuje Kranjska svojege presvitlega vladarja, da mu ponovi udanost in zvestobo podedovano. Vzpre-jeti hoče ga v krilu svojem najlepšem; zato delajo se povsodi priprave velikanske, izlasti v prelepi Ljubljani in v vseh onih krajih, katere osrečil bode presvitli Fran Josip se svojim pohodom. Tako tudi v okraji našem 225 lepšajo se ceste, zaljšajo hiše, delajo pomenljivi napisi in stavijo slavoloki — in sicer slavoloki zali, katerih bode v Logatci, Hotederšici, Godoviči in svetovnoznani Idriji gotovo nad dvajset. A okraj naš hoče povikšati dan prihoda Nj. Veličanstva v Notranjsko s tem, da priredi v Logatci ravno istega dne 15. julija popoludne pod milim nebom na prostoru prijetnem veliko ljudsko svečanost v spomin pohoda visokega gospoda Notranjsko in ob enem v spomin COOletne zveze Kranjske s preslavno dinastijo Habsburško. Zato delajo se še posebej priprave velike; na prostoru, kjer bode se vršila veselica, postavljajo se mlaji, drogi za zastave cesarske in narodne ter grbi cesarski, kranjski in vseh občin okraja našega; tudi oder za pevce (pelo jih bode blizo 50) in godbo polka Nj. visokosti nadvojvode Leopolda št. 53 iz Gorice, postavlja se pridno. Li vse to vrši in dela se tem laže, ker podpirajo Logatec vrlo Cerknica, Planina, Lož in vse druge občine okraja logaškega ter posamne osebe Notranjske druzih okrajev. In to je prav, da smo složni in da gorimo vsi ljubezni do presvitlega vladarja in preslavne njegove rodbine! Iz Železnikov 8. julija. {Nesreče.) Tudi naša okolica je glede požarov v poslednjem času nesrečna. Uno soboto večer (30. rožnika) je pogorela v ;::5evljah bolj nasamna hiša; — včeraj opoldan pa smo bili priče prav žalnega prizora. Gorela je namreč vas Kališe (pod sv. Križem), in pokončane so bile deveterim posestnikom hiše z gospodarskimi poslopji vred. Pomoč in obramba zoper požar ge bila tem težavnejša, ker vas leži precej visoko nad ravnino, suhota in vročina je bila silna, poslopja l)lizo eno poleg druzega, pokrita vsa s slamo, vode pa za tako nesrečo veliko premalo. Razun enega gospodarja so bili baje vsi drugi zavarovani; toda, ako pomislimo, da ljudje niso mogli vsled nagle nesreče veliko rešiti, da so imeli do malega uže prvo klajo spravljeno, da so brez strehe oni in živina, zdaj pa imajo še poljskega dela čez glavo dovolj, se lahko ume, da so veliki reveži, usmiljenja in podpore potrebni. Naj bi jim bila na pomoč blaga srca! J. L. Iz Jablaiiske občine pri Ilirski Bistrici 30. junija. — Občina Jablanica v Dolenjem Zemonu je v tukajšnji prvi seji občinskega odbora 1. junija t. 1. enoglasno izvolila za častne občane: Preblagorodnega gosp. barona Andreja Winklerja, c kr. deželnega predsednika za Kranjsko v Ljubljani, in pa blagor, gosp. viteza Antona Globočnika, c. kr. okrajnega glavarja v Postojni, v priznanje posebnega spoštovanja in velike hvaležnosti za njuno pravično in nepristransko postopanje v prid in korist našega naroda in dežele. Naj nam ju Bog ohrani še brezštevilna leta na svojih imenitnih mestih v prid državi, deželi in ljudstvu, da bi krepko duševno in telesno v preimenitnem poklicu delala očetovsko za blagostanje našega revnega ljudstva, še brezbrojna leta, kakor do zdaj. — Dne 2G. in 27. junija so se njima izročile častne diplome po tukajšnjem občinskem predstojniku. — Ponosna se šteje naša občina, da ima tako „visoke osobe" v za nas častnem občanstvu. Posebno gori imenovana visoka gospoda sta prava očeta v skrbi in delu za ljudstvo. Ko človek priprost s strahom pred nju stopi, v nekaki boječnosti, ga z svojo očetovsko prijaznostjo ohrabrita in nekako potolažita in oveselita. Toraj Bog nam ju še brezbrojna leta blaga visoka gospoda ohrani. o • lit lU,* V Ljubljani 11. julija. — Kranjska dežela in ž njo vsi Slovenci praznujemo danes velik zgodovinsk praznik. Radujemo se Slovenci lepega praznika, gledamo pa tudi z dobro zavestjo v zgodovino preteklih stoletij in zaupno v prihodnost. Akoravno težavna in mnogokrat krvava preteklost našega naroda, ostala je ves čas neomadeževana in častna. — Zvesti smo si, da ostane tudi vso prihodnost ime slovensko enako neomadeževano. Da bode tako, za to nam je porok enako vsa naša zgodovina, kakor poštenost, verna udanost in neomahljiva zvestoba našega naroda do skupne naše avstrijske domovine, do presvitlega cesarja in vse Habsburške rodo v ine, ne manj pa tudi skrb za našo narodno prihodnost. Vsa praznično okinčana in radostna dežela kranjska in z\^esti njen rod pozdravlja v beli Ljubljani milost-Ijivega svojega vladarja, svojega največega dobrotnika, močnega varuha svojih narodnih pravic: presvitlega cesarja Franc Jožefa I. Z dobro vestjo trdimo, pa prepričali se bodo pre-svitli cesar tudi pri vsakem koraku po naši slovenski deželi, da „živio"-klici, ki Jim bodo doneli in odmevali pri nas, prihajajo iz neomahljivo zvestih, vedno udanih in hvaležnih src slovenskega ljudstva. Narod naš pa si bode tudi v neminljivem spominu ohranil vesele dneve, v katerih mu je bilo dano gledati mili obraz očetovskega svojega vladarja, in na veke odmevali bodo pozdravi tudi še v srcih poznejših naših rodov: Presvitlega cesarja Frauc Jožefa I. Bog nam živi! Iz Ljubljane. — Častne meščane imenoval je mestni zbor ljubljanski včeraj gospode: ministerskega predsednika grofa Taaffe- a, tajnega svetnika grofa Ka-rola Hohenwartha in deželnega predsednika barona Andreja Winklerja. „Živeli!" kličejo temu sklepu soglasno Ljubljančani in tudi vsi naši deželani. — (Za sprejem presvitlega cesarja) pripravljena je dežela kranjska, pripravljena in v resnici čarobno okinčana je bela Ljubljana. Hiše in javni prostori, mostovi in ceste polni majev, polni lepih zastav, vencev in lepih cvetic, pa kar še največ šteje, polni zvestih slovenskih državljanov, ki veseli pričakujejo prihoda ljubljenega svojega vladarja. Krasne in velikanske so tudi priprave na mestnem travniku pod Turnom, kjer bo ljudska veselica, prostori kmetijske razstave v Later-manovem drevoredu tik koroške ceste. Enako velikanske so priprave za razsvitljavo. Tako upamo, da nihče ne bo očital deželi in Ljubljani, da bi svojega vladarja ne bila sprejela dostojno. — {Razstava goveje živine in kmetijskega orodja) se prične v četrtek dne 12. julija t. 1. zjutraj. Slovesno otvorjenje razstave po njegovi ekscelenci, visokorodnem ministru poljedelstva, grofu Jul. Falkenhayn-u, bode dne 12. julija med 11. in 12. uro dopoldne. Delitev premij bode 12. julija dopoldne. Vstopnina je: a) Prosta za razstavljavce za ves čas razstave (posebne vstopnice); b) velja po 50 kr. za osebo dne 12. julija do L ure dopoldne; c) velja 1 gold. za čas od 2. do 5. ure popoldne dne 12. julija, pa vstopnice dajejo se v omejenem številu samo znanim in praznično oblečenim osebam se vstopnice glasijo na ime; vstop za ta popoldan in dopuščen je samo od 2. do 3. ure popoldne, in te vrste vstopnice dobivajo se v pisarnici c. kr. kmetijske družbe v Salendrovih ulicah in v pro-dajalnici gosp. Petra Lassnika v gledaliških ulicah, 226 in to dne 10., 11. in 12. julija od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. d) vstopnina od dne 12. julija od 5. ure popoldne naprej, nadalje dne 13. in 14. julija znaša po 20 kr. za osebo; e) od dne 15. do 31. julija pa za ostalo razstavo poljedelskih strojev in orodja po 10 kr. za osebo. Mlekarska zadruga izdelovala bode očitno v razstavi z različnimi pinjami surovo maslo, bo razlagala ravnanje z mlekom, preiskavanje mleka glede nepokvarjenosti in dobrote, in pa računovodstvo mlekarskih zadrug. V razstavi prodajala bode mlekarska zadruga vsakovrstno mleko, posebno veliko sladkega posnetega, nadalje: smetano in fino surovo maslo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. — {Predstava v deželnem gledišči 12, t, m. zvečer oh 8, uri) ima sledeči program: I. oddelek: 1) Cesarska overtura, orkester in moški zbor; 2) slavnostna kantata, moški zbor; 3) „Haleluja", mešan zbor z orkestrom. — II. oddelek: 4) Pesem „Pozdrav", pojegospodicnaH.pl. Lehmanova. 5) Slavnostna pesem k živim podobam. 6) 1. podoba: Rudolf Habsburški slovesno podeli svojima sinoma na zboru avgsburškem dežele Avstrijsko, Stajarsko, Koroško in Kranjsko dne 27. decembra 1282. 7) Poklonilna popotnica, svira orkester. 8) 2. podoba: Herbert pl. Auersperg pelje Kranjce zoper Turke pri Budački leta 15GG. 9) „Turška popotnica", svira orkester. 10) 3. podoba: oznanjevanje miru in povrnitp-, Kranjske pod avstrijsko vladarstvo na glavnem trgu v Ljubljani 1814. leta. 11) Konec cesarske overture. — Predstava traja do 9. ure; vstop po 1'-% ni večdovoljvi in k predstavi smejo priti samo vabljeni gostje. — (Vožnina na železnicah), znižana za čas 600letnice, velja na južni železnici ne samo od postaje Treboj, temveč od postaje Brežice hrvaške proge južne železnice. Na Rudolfovi železnici pa je podaljšana veljava znižane vožnine do vštetega dne 18. julija t. 1. — Iz razglasa deželnega odbora kranjskega od 6. dne julija t. 1. glede slavnostnih svečanosti posnamemo sledeče: Slavnost se vrši po sledečem vzporedu: V sredo 11. julija: Popoldne ob 3 Va uri prestopi cesar kranjsko mejo pri Trebovljah ter dojde ob 5. v Ljubljano. Sprejem na ljubljanskem kolodvoru po deželnem odboru, mestnem zastopu ljubljanskem itd. Sprevod v mesto po dunajski cesti, Kongresnem trgu do deželne hiše. Ob 8. uri zvečer bakljada in ser en ada. V četrtek 12. julija: Zjutraj ob 8. uri velika maša v stolni cerkvi. Ob 10. uri se na Najvišem dvoru v deželni hiši kranjski deželni zbor pokloni Nj. Veličanstvu. Potem se bodo predstavljali dvorni dostojanstveniki, duhovščina, vojaštvo, uradi itd. Kmetijska razstava se odpre dopoldne. Ljudska veselica na travnikih pod Turnom (Tivoli) se začne ob 3. uri. Zvečer ob 8. uri predstava in koncert v deželnem gledališči. RazsvitJjava mesta. V petek 13. julija: Zjutraj ob 7. uri: Pregled garnizije. Ob 8. uri se odpre razstava pra- in kulturnozgodovinskih predmetov, domače industrije in ženskih ročnih del v realkinem poslopji. Ob 10. uri dopoldne: Splošne avdijence. Ob 1. uri popoldne: Najviša ogledovanja. Ob 4. uri: Slavnostno streljanje na strelišči. Ljudska veselica pod Turnom (Tivoli). Zvečer ob 9. uri: Umeteljni ogenj pri ljudski veselici. V soboto 14. julija: Ob 6. uri zjutraj: Najviše nadzorovanje vojaštva. Ob 10. uri dopoludne: Uložite v temeljnega kamna za Rudolfinum. Pri uložitvi temeljnega kemna pojeta čitalnični pevski zbor in moški zbor filharmoničnega društva.] Potem Najviša ogledovanja. Pri ljudski veselici pod Turnom (Tivoli) ob 5, uri koncert narodnih pevskih zborov. V uedeljo 15. julija: Lj ubija na-Idrija-Postoj na-Ljubljana. Zjutraj ob G. uri: Vožnja cesarja skozi Dolenji Logatec v Idrijo. Prihod cesarjev v Ljubljano zvečer ob 7'/^ uri. V Ljubljani ob 10. uri zvečer konecljudske veselice. V pondeljek 16. julija: Lj ubijan a-Kamnik-Kranj-Begunje-Bled. Zjutraj ob 7. uri: Vožnja v Kamnik. Najviše ogledovanje. Dopoludne ob 11. uri: Nadaljevanje pota skozi Cerklje v Kranj. Prihod ob iVj uri: Najviše ogledovanje. Popoludne ob Vj^ uri: Skozi Radovljico-Lesce v Begunje. Najviše ogledovanje. Ob 3'^„ uri: Na Bled. Prihod ob 5. uri. Zvečer ob 9. uri: Veselica na jezeru. V torek 19. julija: Na Bledu. Zjutraj ob 5V., uri: Odpotovanje skozi Trbiž.