St 52.
IZHAJA VSAK DAN
tal: do nrieljah in cazpiikil« ob 5 , ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pvinml-ur ttrr. j r<-.J»'Bj(i i o 3 nvć. (t> stot.| v mnogih »• Ittukam.ih v Tr--n iti "koiici. Gorici, Kranju, Št. Pef.ru, Po-»to'f.i Spjfini, NrtbrpJini, Sv. Luciji, Tolmina. Ajdov-Jćini. finrnherpu ir.l /.:i«fur«*l* «tp». po 5 nvČ. (10 stot.) 0«LA6I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trj»ovm-ki tn obrtni oglasi po 8 »t. mm osmrtnice, zahvale, poslunic«, oglasi dennrnih zavodov no 10 «t. mm. 7.a ogla-e v tt-kstn li»ta do j vrst 20 K, vsaka itdaljna vrsta K t. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-•noj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti''. Plailjivo In tolljivo v Trilu,
Trst, v sredo, 25. marca 1914.
Tečaj
XXXI/.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
.V ed.nonti je mof*.'"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol let* 13 K, 3 mostce O K; n« na-
roibe br'Z doposUa« naročnine, *e npr»v» ne r». ■ areiama n« n»i«IJak* liia.ij* „EDINOSTI" «t*c.» o«1b Ido Kron S 30, m pal Utk Kron 1 SO,
Vsi dopisi aaj -o pošiljajo na uredništvo list*. Nrfritiko-vana pisma •• no (prejemajo in rokopi«! te n» vra*«|e. Naročnino,ojjlasp in reklamacii«« je pošiljati nsopriiv« ii-ta.
UREDNIŠTVO: ulio* S. FriMMCO d'Aathl ?0. Iid^jatog in odgov rni urednik STEFAX GODINA Letnik kon-orcij ii-U „Edinost*. - Natisnila Tiskarna ,Fd n«rt\ vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Tr-ts nl«e*
S, Krancesco d'Assisi Atev. 20. Pftltno-fcranllnllnl ratun Itev, 841-652. TELEFON !t 11-57.
Jugoslovani!
Na višji trgovski soli »R c v o 11 e 11 i« v Trstu so vzeli Italijani našim bratom najsvetejše pravo vsakega človeka, pravo, da govorijo v materinem jeziku. Oborožena italijanska druhal je ponovno brutalno napadla maloštevilne naše brate; naša kri je tekla v jugoslovanskem Trstu; življenje naših bratov, vaših sinov je v nevarnosti pred zavratnimi nočnimi napadi laških razbojnikov. Priskočite jim na pomoč, ako ste bratje, ako ste ljudje! — Trst je mesto bodočnosti Jugoslovanov, v njem živi 80 tisoč naših ljudi, Trst je naš In mora ostati naš!
Italijani, ti krvni sovražniki našega rodu, natn ne pustijo, da se učimo v svojem jeziku, da živimo na svojih tleh! Ubiti nas hočejo, radi bi, da izginemo s svoje dedo-vine. Ne dajo nam niti ljudskih šol, naša deca mora posečati italijanske, ne sme niti slišati materine govorice, postati mora izrodek, laški janičarji, — vse to v imenu njihove »kulture«.
V Trstu, Istri i na Reki nas tlačijo Lahi. Z ljudskimi žulji ustanavljamo šole — a niti teh nam ne dovoljujejo barbari. Pri tem delu jim pomagajo njihovi bratje onstran morja, a naša vlada jih še podpira v boju proti nam, obetajoč jim vseučilišče v Trstu, vseučilišče, katero naj bi postalo trdnjava razbojniške laške družbe v navalu na nas Jugoslovane. V zadnjem času je postalo verjetno, da vlada zares namerava izvesti tak dosedaj neslišan kulturni škandal. Italijansko vseučilišče v Trstu bi bil strašen udarec naši posesti.
Jugoslovani! — Nam manjka ljudskih in srednjih šol, naši akademiki se morajo potikati po tujini, zagrebška univerza je velikemu delu Jugoslovanov zaprta, ker izpiti na njej v Avstriji niso veljavni, na tržaški višji trgovski šoli pobija laška druhal našo mladino in pri takih razmerah hoče dati vlada Italijanom univerzo v n a-Šem Trstu!
Ako vre v vas še kri naših dedov, ako čutite v sebi le še iskro ljubezni za svojo deco, za svoj jezik, rod in dom, ako ste ljudje, tedaj ne smete mirno gledati tega dlvjaštva! Bodite ponosni, zdramite se iz mrtvila, pokažite svetu, da še živite, vzdignite svoj glas proti laškemu barbarstvu v Trstu, proti nameravani laški univerzi, proti kršenju naših pravic!
Prirejajte protestne shode, povejte narodu, kako se ž nJim dela, zahtevajte zadoščenja za prelito kri v Trstu!
Našim šolskim zahtevam se mora ugoditi, zagrebška univerza se mora odpreti vsem Jugoslovanom; zahtevamo jugoslovansko univerzo v Trstu, a nikdar ne sme v Trst laška univerza!
Jugoslovani!
Laških provokacij in nasilnosti mora biti konec! Na) vzplamtl ves slovanski Jug, naj zatrepeče sovražnik!
Jugoslovansko dUaitvo no Dunaju.
BRZOJAVNE VESTI.
NetnftkI »grarci oeklo ili s. ravna
pogajanja
PRAGA 24. (l*v.) Proti vsemu pričakovanju je današnji sestanek nemških
agrarnih poslancev odklonil po posameznih poslancih uvedena nova spravna poganja s češkimi agrarci. — Oficijelna izjava o shodu poudarja, da nemški agrarci sicer priznavajo nuino potrebo češko-neroških spravnih pogajanj, da pa sedanje razmere niso ugodne za obnovitev spravnih pogajanj. Obenem pa tudi izjavlja, da bodo nemški agrarci postopali vedno sporazumno z ostalimi nemškimi strankami
Italijanske vieučillične hsrleklnade.
DUNAJ, 24. (Izv.) DanaSnjl večernji dunajski listi prlobčujejo v svojih poročilih o nedeljskem italijanskem shodu t Trstu tudi one stvari, zaradi katerih je bila konfiscirana ponedeljkova „Edinost".
Proti ČaatnlSklm pilotom.
DUNAJ, 24. (Izv.) V častniških kro-gih vzbuja veliko nezadovoljstvo odlok vojnega ministrstva, ki dolžl častnike-pilote, da smatrajo zrakoplovstvo le za šport in zanemarjajo svoje častniške dolžnosti. Kakor se zatrjuje, so prosili vsi častniki-piloti, da jih zopet premeste k njihovim polkom.
Na?tlč v ministrstvu zunanjih stvari.
DUNAJ 24, (Izv.) „\Viener Allgemelne Zeitung", poluoficijozno glasilo našega zunanjega urada, z vso odločnostjo zanika belgrajsko vest, da bi bil prosluli agent provoltater Nastić nameščen v uradu av-stro-ogrskega ministrstva za zunanje stvari.
OtelkoČenje medicinskih Študije*.
DUNAJ 24. (Iw.) Medicinska fakulteta dunajskega vseučilišča je sestavila načrt, po katerem hoče omejiti veliki naval dijaštva na dunajsko medicinsko fakulteto. Načrt je naravnost drakonski in zlasti za Slovane naravnost nesprejemljiv, Predvsemi zvišuje kolegnino na trikratno dosedanjo viš no. Vsebuje pa tudi določbo, j da sme dekanat o d k Ion i t i vse ne-;nemške inozemce, pa tudi one j A v s t r ij c e , k i i maj o kje v bli-ž i n i kako medicinsko fakulteto. Po tem načrtu bi bili izključeni z dunajske medicinske fakultete vsi balkanski Slovani, ki sami nimajo nobene medicinske fakultete in so navezani na dunajsko, prav tako pa tudi vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki jim je graška medicinska fakulteta bližja od dunajske.
Saikl kralj v Gorici.
GORICA 24. (Izv.) Saški kralj Friderik Avgust, ki je prispel včeraj iz Benetk v Gorico in se nastanil v hotelu „Slidbahn", si je danes ogledal mesto in grad. Ob 11 dopoldne je odpotoval kralj na Bled.
t Bude Budessvljevfć
ZAGREB, 24. (Izv) Danes je po daljšem bolehanju umrl, znani srbski politik Bude Budesavljević star komaj 42 let. Budesavljević je bil eden glavnih ustanoviteljev hrvatsko-srbske koalicije in vse do zadnjega eden najuglednejših nje članov.
B n Skertecz v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 24. (Izv) Hrvatski ban baron Skerlecz je dan^s vnovič pri-
! spel u Zagreb* v Budimpešto, da obnjvi j pogajanja za parlamentarizncijo hrvatske jvlndf*, ki jih j»- moral zadnji teden prekiniti zaradi svoje bolezni.
Volitev fupara v Reki
REKA 24. (Kor ) Danes popoldne se ie vršila izredna seja mrstnega zastopstva. Na dnevnem redu je bila volitev župana. Seje se je udeležil guverner grof \Vickcn-burg v ogrski gali. Ker ni nihče hotel sprejeti starostnega predsedstva, je prevzel predsedstvo guverner sam in odredil volitev. Izvoljen je bil R i h a r d Z a n e 11 a. Ker se Zanella ne nahaja v Reki — je v ogrskem parlamentu — je izjavil guverner, da skliče po povratku ZnnHIe novo sejo, v kateri s« izvoli tudi podžupan. Izvolitev župana še ni definitivna, ker mora še predložiti cesarju v potrditev.
ReSke bombe.
BUDIMPEŠTA 24. (Iz*.) Ogrski kore-spondenčni urad poroča, da je reški guverner grof \Vickenburg izjavil naiodloč-neje, da ni niti reška lokalna vlada niti obmejna policija v nlkakl zvezi z onim bombnim atentatom, in da je popolnoma izmišljeno, da bi bila policija potom kakega agenta provokaterja dala izvršiti oni atentat, da bi imela vlada povod za po državljenje reške policije.
v Budimpešti
24. (Kor.) Število Budimpešti in bližnji
Brezposelnost
BUDIMPEŠTA brezposelnih znaša v okolici 29.274 oseb.
Izpremembs v črnogorskem prestolo nasledstvu,
BELGRAD, 24, (Izv.) „Štampa" javlja iz Cetinja, da Črnogorski prestolonaslednik Danilo v kratkem od3topl od pmtolona-sledstva, katero preide potem na princa Mirka. Vzrok te) lzpremembi je dejstvo, da je bil Danilov zakon dosedaj brez otrok, dočim pa ima Mirko moške potom
Uvac priključi bosensklm železnicam, potem proga HitolJ—Kočana in k< nčno proga 0'1 Donave do Jadranskega m »rja. Kod bo šla ta proga, 5» ni defit livno določeno. Večina v ministrskem sv ui je za progo preko Albanije, nacijonalno časopisje pa zahteva, naj bi šla proga preko Grnegore. Ako se zgradi železnici po prvem načrtu, se bo odcepljala nova proga pri Nišu od orijentalske ž<-le>nice in bo vodila preko Kosovskega poija in prestopala blizu Prizrena albansko mejo, prihajala pri Dibri zopet na si bsko ozemlje in potem pri Strugi naz.i) na albansko ter vodila preko Elbasana v Drač.
Italijanski kapitd v Srbiji
BELGRAD 24. (Izv.) Neka skupina italijanskih kapitalistov iz Sicilije se pogaja s srbsko vlado, da jej da na razpolago večje število parnikov za zveze Soluna z Italijo, Egiptom in Malto. Listi poročajo, da je srbska vlada že pristala na to ponudbo in obljubila clruzoi 130.000 dinarjev letne podpore. Obenem p\ po« udarjajo listi, da je pač značilno, d 1 avstrijska vlada, ki si daje od Italije odvzemati trg za trgom v balkanskih državah, sama skupno z isto Italijo vodi Slovanom in sploh balkanskim državam soviažno politiko.
Bolgtrsko sobranje
SOFIJA 24. Sobranje se snidc dne 2. aprila k izrednemu zasedanju. Proti Poljakom na Pruskem.
BERLIN 24. (Kor.) Poslanska zbornica je danes nadaljevala v drugem branju proračun naseljevalne komisije v Zapadni Pruski in Poznanjski. Po daljši debati je izjavil poljedelski minister Sehor-
ce. V bulgrajskih krogih se izjavlja, da'lehmer, da vlada preneha z dosedanjo se ne pripisuje tej lzpremembi nikak po- \ poljsko politiko, ko bodo Poljaki likalni
seben pomen, ker je za Srbijo vseeno, kateri črnogorski princ je prestolonaslednik. Vsekakor pa da bi bil Mirko kot prestolonaslednik slmpatlčnejšl, ker je njegova soproga Srbinja, rojena Konstantl-novfčeva.
Spopad ob irbsko-bolgarjkl meji BELGKAD 24. (Izv.) Srbski tiskovni
državljani, česar pa še dolgo "ni pričakovati. Dolžaost in naloga vlade ie, da stori vse za okrepitev nemštva v Zapadni Pruski in Poznanjski, Proračun komisije se je odobril.
Za sbllžanje Malorusov In Vellkorusot',
MOSKVA, 24, (Izv.) Tu se je ustano-vilo pod predsedništvom blvš ga mnsitov-
urad poroča, da je prošlo noč napadla četa skega župana Gučkova, brata znanega maceaonskih dezerterjev skupaj z večjim, ruskega parlamentarca Gučkova, nač« Inika Številom bolgarskih četašev srbsko ob- j oktobristov, novo društvo, ki mu je namen mejno stražo y bližini Strumnlco. Dva! premostitev nasprotstev med Malorusl In srbska vojaka sta bila težko ranjena. Srb- j Velikorusl.
ska straža se je umaknila. Dezerji in če-1 p0|ikusna mobilizacija na Rusk. m. taši so nato stražnico zažgali. Srbska vlada pirTunri?\n o. /i,„\ v«
{ed?dhrrar	prbila i ^ ^ tx r
tudi bolgarsko vlado, da odpošlje dva za- Kiiev_ da bo odt ' naJfl
stopnika.
Srbsko pristanl!£e v Solunu
BELGRAD 24. (Izv.) Pogajanja med Srbijo in Grško v zadevi srbskega pristanišča v Solunu potekajo jako ugodno in se v kratkem zaključijo. Srbska narodna banka otvori v Solunu filijalko, katere glavna naloga bo, da bo podpirala srbski izvoz preko Soluna,
Nove Železnice v Srb'jl.
BELGRAD 24. (Pv.) SnoČi se je vršil ministrski svet, v katerem se ie de-
Kijev, da bo odtam nadzoroval vojaške odredbe v mejnih pokrajinah.
Nemški cesar Viljem v Benetkah.
BENETKE 24. (Kor.) Cesarja Vilj.ima so sprejeli n« kolodvoru zastopniki italijanskih oblasti, nemški poslanik FI-<tt.\v ter admiral in poveljnik v Benetkah se nahajajočlh bojnih ladij. Ob sviranju nemške himne je zapustil cesar kolodvor in živahno pozdravljan po ogromni množici vstopil v čoln jahte „llohenzollern". Ko jo čoln prispel pred Mirkov trg, no ga Italijanske in nemške vojne ladje p«zdra-
svet, v Katerem se je finitivno določ i program za gradnjo novih vile s streli. Istočasno se jo pokazal nad železn ških prog. Najprej se začne graditi; prlstaniščam vojaški zrakoplov, čigar po-proga Skoplje- Btolj in pa Merdare— let je cesar pazljivo zasledoval. Ob 10 do-Prizren. V tretji vrsti pa prihaja vpoštev poldne se je cesar dal odpeljati na jahto železnica skozi Sandžak, ki se pri jiostaji „Hohenzollern*.
PODLISTEK
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Montčpln.
Ko je vstopil Lascars v Sauvageonovo sobo, se je Sauvageon pravkar prebudil in bistro pogledal svojega gospodarja.
—	No, kako je? je vprašal Lascars.
—	Popolnoma dobro. Glava ni več tako težka, toda j)o vsem telesu čutim še vedno neko utrujenost.
—	Štiriindvajseturno spanje vam je torej delo prav dobro?
-- Kaj? iako dolgo sem spal? Gospod baron, ali ste bil 7. doma? Ali ste kćij izvedel? Ali se veliko govori o stvari?
—	Kakor se mi zdi, zelo malo ;tli celo nič, in mislim, da morete biti popolnoma miren zaradi tega dogodka. Toda vprašati sem vas hotel, ali ste že toliko boljši, da lahko en dan ostanete sam. Neodvr-nljivi opravki me kličejo v Pariz. Ti opravki se tičejo mojega bodočega imetja in torej tudi vaše sreče. Sauvageon, vaša blaginja mi je v resnici na srcu. Kakor hitru si zopet opomorem, vam obljubljam ponovno, da vas bogato odškodujem za vaše izgube.
— Gospod baron, pojdite /. bogom ali z vragom! Meni je prav vseeno, kdo vam pomaga, bog ali vrag. Pojdite, hitite, samo, da boste prej v Parizu. Izgubiti ne smete niti minute časa! Čire za srečo naju' obeh. Ne skrbite zame, skrbel bom že sam zase. V kuhinji je še nekaj jestvin, da si pripravim obed. Za sedaj prosim samo malo vode in kruha.
Ko se je Lascars oblekel, sicer preprosto, toda primerno svojemu stanu in vte-kriil v žep tudi svoj denar, ker je bil prepričan, da bi pod Sauvageonovini varstvom ne bil varen, le odšel peš v Rueil in je tamkaj počakal poštnega voza, ki je vozil vsak dan iz St. Germaina v Pariz.
Ko je dospel Lascars zvečer v Pariz, je bila njegova prva put v rue Cultnre-Sainte-Catheriner Ta cesta jc sedaj zelo zapuščena in zanemarjena, tedaj pa je stanovalo v njej plemstvo in bogataštvo. V neki trgovini je vprašal Lascars, kje se nahaja hotel de la Boisičre, in so mu ga tudi pokazali.
Prav tedaj, ko si je hotel Lascars natančneje ogledati to obsežno poslopje, je bogato opremljen vratar odpri hišna vrata, skozi katera je prišla na ulico sijajna kočija. Po tedanji navadi so visele ob vozu štiri svetiljke; dve spredaj, dve pa ob strani. V jasnem svitu svetiljk jc mogel iz-
poznati Lascars, da je v vozu sedel starejši gospod v zelo izbrani obleki z dvema damama. Toaleta obeh dam jc bila sicer zelo dragocena, toda preobložena jc bila tako zelo z raznim lepotičjem, da je bilo takoj mogoče izpoznati, da dami ne pripadate v resnici fini družbi, temveč najbrž operi. V tem pogledu jc imel Lascars zelo izvežbano oko.
Od precej obilnega vratarja, ki pa mu je moral razvezati jezik šele s cekinom, jc izvedel Lascars, da monsieur de la Boi-sičr ni niti oženji) niti vdovec, temveč še samec, da živi precej potratno in mnogo občuje z mladimi damami.
To pojasnilo je popolnoma zadostovalo Lascarsu in zato tudi ni dalje izpraševal vratarja.
Ker je bilo prepozno — bilo jc že osem ura — da bi se še tisti večer vrnil v rdeči mlin, je začel premišljati, kako bi prebil večer. Pred vsemi Je sklenil, da gre večerjat, potem pa Je vse nadaljnje hotel prepustiti slučaju.
Gostilna k zlatemu vozu v rue SI. Ho-nore, kamor se jc dal ponesti v tiosilnicl, je bila tiste čase to, kar je dandanes »les irečres provencaux ali Cafe anglais , namreč restavracija, v kateri so se shajali v velikem številu pariški dobroživci.
Ko se je vsedel k eni onih malih mra-
mornatih mizic in čakal, da pride natakar, je opazil — prestrašil se je ne malo, ko je vedel, da ga zasledujejo biriči, da ga dva mlada človeka, ki sta mu še z nekim tretjim gospodom sedela ravno nasproti pri sosednji mizi, neprestano opazujeta z radovednostjo, ki je že merila na predrznost. Pa tudi 011 sam je natančno začel 0-pazovati ono trojico.
Ne, ni bilo mogoče, da bi tadva mlada gospoda pripadala oni sestradani tolpi al-guazilski, ki je na neprestanem lovu za dolžniki. Bila sta oblečena preskrbno, pre-okusno in prebogato, 111 drugič sta kazala njuna fina, toda nekoliko bleda in omrša-vela obraza njuno aristokratično pokole-nje. Nosila sta tudi tedaj običajne znake plemstva: meč in črcvlje z rdečimi petami.
Tretji je bil človek kakih petdesetih let. Po obleki in njegovem ponašanju bi ga bit človek sodil, da je z dežele. Na njegovem bakrenordečem licu se je jasno kazala nadutost in neumnost.
— Prav čisto nič se ne motim, če pravim, da sta tadva mlada kragulja napravila dober plen, — je govoril Lascars sam pri sebi. — Star gosak z dežele, ki mu mislita oskubsti nekoliko perja. Toda zakaj me neki gledata tako nesramno?
(Dalje).
XI.
„EDINOST41 St. 52.
V Trstu, dne 25. marca 1914.
BENETKE 24 (Kor.) Cesar Viljem je dal izročiti beneškemu županu 3000 mark kot dar za družine, ki so prizadete po nesreči dne 19. t. ra. MoStvu jahte „Hohen-zoliern" je izrekel svoje priznanje na reševalnem delu.
Uvoz avstrijskih vin na Ogrsko.
DUNAJ 24. (Kor.) Jutrišnja uradna „VViener Zeitung" priobči vladno poročilo, da so pogajanja z ogrsko vlado v zadevi uvoza avstrijskih, zlasti dalmatinskih vin na Ogrsko končana in sicer s popolnoma zadovoljivim uspehom. Oblastveno se bodo odslej preiskovale le one posamezne pošiljatve, za katere je upravičen konkreten sum, da blago ne odgovarja ogrskim tozadevnim zakonskim predpisom.
Zaputtlna kardinala Rampolle.
RIM 24. (Izv.) Zapuščina kardinala Kampolle, kakor so dognali sedaj, znaša 425 000 frankov v denarju in vrednostnih papirjih. Sluga kardinalov, Bepigno, ki je osumljen, da je skril kardinalovo oporoko, se nahaja še vedno v zaporu.
Politični u nor na Cbloiu.
CARIGRAD 24. (Kor.) „Jeune Ture" priobčuje drugače še nepotrjeno vest, da so muftija na otoku Chiosu umorili grški zlikovci. List izraža bojazen, da ta dogodek ne ostane brez posledic.
Ministrska krita na Francoskem.
PARIZ 24. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje z vso gotovostjo, da poda že danes ministrski predsednik Doumergue z vsem kabinetom ostavko. V zbornici se danes kar najživahneje razpravlja skoraj edino le o vprašanju demisije kabineta in novi vladi. Splošno prevladuje mnenje, da prevzame sestavo novega kabineta Beytral. — Ministrstvo notranjih stvari bi prevzel Viviani, zunanjih stvari pa najbrž Delcasse.
PARIZ 24. (Izv.) Izvrševalni odbor radikalne in socijalistično radikalne stranke je izdal obvestilo, da se Caillaux nikakor nI popolnoma umeknil iz političnega življenja. Sedaj, v svoji veliki žalosti in skrbeh še ni storil mkakega definitivnega sklepa.
Nove volitve na Francoskem,
PARIZ 24. (Izv.) Vlada se je izrekla proti vsakemu zavlačevanju razpisa novih volitev. Isto je tudi izjavil izvrševalni odbor radikalne in socijalistično radikalne stranke.
Rochettova afera.
PARIZ 24. V včerajšnji seji odseka za preiskavo Kochettove afere je Briand popolnoma potrdil Fabrovo izjavo, da oni Fabrov zapisnik ni bila uradna listina. Ko je izstopil Briand iz justičnega ministrstva in prevzel ministrsko predsedstvo, je izročil ono listino Barthouju. Nekaj dni pred Calmettovo smrtjo so govorili o stvari Caillaux, Barthou in Briand in je Barthou povedal, da ima Calmette prepis one li-stine. Briand in Barthou sta potem toliko Časa obdelavala Calmetta, da je prisegel, da ne objavi one listine. Briand je izpovedal nadalje, da zato ni prej odkril te stvari, ker ni hotel izzvati škandala, ki bi zadel politične nasprotnike. Fabrove listine ni nikdar smatral za uradno listino.
PARIZ 24. (Kor.) Zbornica je brez debate sprejela Jaurčsov predlog, da pri-stoja komisiji za preiskavo Rochettove afere sodna oblast.
Afera gospe Calllaaxove.
PARIZ 24. (Izv.) Preiskovalni sodnik je zaslišal danes bivšo sotrudnico „Figa-rovo", princesinjo Masague Estradere, ki je izpovedala, da ie tedaj, ko se je razpo-ročila gospa Caifiauxova, uničila gospa Dupreieva tri pisma, vendar pa si je ohranila njih fotografije. Calmette, ki |e vedel za to, je ponudil dvema osebama, katerih ena je bila priča, 30.000 frankov, da bi mu omogočili sestanek z lastnico onih fotografij. Ni pa dosegel svojega namena. Ker pa je bilo v „Figaru" priob-čeno pismo s podpisom „JoH, je mislila gospa Caillauxova, da ima Calmette tudi
ostali dve pismi. „Fig.iro14 piše z oziroin na izpovedbo svoje nekdanje sotrudnice, da Calmettu, ki ga je poznal ves svet, pač ni bilo treba ponujati za omogočitev sestanka z ono gospo 30 000 K, in da tudi ni verjetno, da bi bil Calmette, ki je bil zelo previden in molčljiv, povedal take stvari princezinji. Govoril je o svojem boju proti Caillauxu samo t onimi svojimi sotrudniki, do katerih je imel polno zaupanje.
PARIZ 24. (Kor.) V današnji seji je izjavil prejšnji ministrski predsednik Barthou, da ni nahujskal Calmetta proti Cail-lauxu, pač pa na Doumerguevo in Cail-lauxovo prošnjo posredoval in dosegel, da „Figaro" ni priobčil nekih listin. Doumergue in Caillaux da sta se mu zahvalila zato.
Kritičen položaj na Irskem.
LONDON 24. (Izv.) General Gough, poveljnik 3. kavalerijske brigade, je po ukazu vrhovnega poveljnika umaknil svojo prošnjo za izstop iz armade. Med dublin-skim vojaštvom vlada še vedno veliko razburjenje. Potrjuje se vest, da je izjavilo 75 odstotkov častnikov, da izstopijo iz armade, ker se nočejo udeležiti ulstrske kampanje.
LONDON 24. (Iz.) Vodja ulstrskih pro-testantov Carson je izjavil, da je postopanje ulstrskih protestantov odvisno od posto-panjanja vlade. Če jih pusti vlada v miru, bo vse dobro. Se bi pa vlada nameravala udariti po njih, pa ne bodo čakali, da udari vlada, temveč udarijo oni prvi. — Liberalni listi ostro napadajo Asquitha in vlado, da je preveč popustljiva proti Častniškemu zboru, ki je pravo gnezdo konservativizma. Zahtevajo, da se uporni častniki nemudoma odpuste in nadomeste s podčastniki. Vojni minister Seely je izjavil, da vlada predloži prihodnje dni zbornici ves materijal, ki popolnoma pojasni položaj.
Ministrska kriza na Japonskem. TOKIO 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ministrski predsednik je podal cesarju ostavko vsega ministrstva. Velika nesreč« na Sprevl. KOKPENICK, 24. (Kor.) Danes ob 5 30 zvečer Je nelci parnik zadel ob prevozni brod, na katerem se je nahajalo 20 do 22 delavcev, med njimi več žensk. Brod se je potopil. Rešilo se je samo 6 oseb.
Za pnvicorpnti nasilju m izdajstvu!
Javni shod političnega društva .Edinosti" dne 18 marca 1914 v .Narodnem domu" v Trstu. Oovor dr«. O RybAfa. Značilen za vse mišljenje naše socijal-nc demokracije o naših bojih za uveljav-Ijenje Slovenstva na tržaškem ozemlju, je način, kako jc poročala »Zarja« o dogodkih na Revolteili. Poročala je v prilog — »Piccola«! Nič ni govorila o vzrokih, ki so izzvali te dogodke, ampak govorila je le o bojih nicd slovenskimi in italijanskimi nacijonalisti. Povedala je pač, da sta bila ranjena dva Italijana — in še to ni bilo resnično, ker je bil ranjen samo eden — zamolčala pa je, da so bili ranjeni štirje naši. Zastnehljivo govori celo o naši Šolski družbi, češ, da nimamo drugega po glavi, in da se ne brigamo za tfravje in usodo otrok po ulicah. »Zarja« piše o družbi tako, kakor da so njeni nameni in cilji nekaj brezpomembnega in nepotrebnega, kakor da ustanavljanje in vzdrževanje šol ne bi bila najlepša in najvzvišeneja naloga. Kaj naj storimo mi? Mari ni skrb za javno zdravje in varnost otrok izven šole naloga občine, oziroma države?! »Zarja« pa ne napada teh dveh faktorjev, ampak le nas!
Ali je treba govoriti o važnosti šole? Odkod pa imajo Nemci in Italijani toliko moč? Mar nc ravno odtod, da imajo na razpolago vsa sredstva za izobraževanje svojih ljudi in usposobljanje za konkurenčni boj? To isto hočemo mi s svojim bo-
PODLISTEK
V plamenu revolucije.
(K denašnji premijeri v slovenskem gledališču v Trstu.)
V igrokazu „V plamena revolucije" se predstavi danes našemu gledališkemu občinstvu dramski pisatelj So-phus Mihaolis. Mihaelis je eden izmed najboljših danskih dramskih pisateljev, ki je v zadnjih letih dosegel svetovni glas.
Drama „V plamenu revolucije44 ali „Revoiucljska svatba44 se odigrava za časa velike francoske revolucije, ki ie strmoglavila s prestola Ludovika XVI in ga Urala na morišče.
Mnogo dramskih pisateljev je že upo rabilo snov iz teh viharnih časov Francije. Večinoma pa se vse te drame niso mogle stalno vzdržati na repertoarju in so že pozabljene. Izvzeti bi se edinole mogla „Madamme Sans Gene", ki se uprizarja na vseh velikih gledališčih z najlepšim uspehom. Da te drame niso prišle do
prave veljave, pripisati je pač edinole temu, da so vse te drame pravzaprav le nekake historične slike brez pravega življenja, brez psihološko obdelanih momentov in prave dramske moči, katera kot taka mor* na poseben način delovati na gledalca. Nasprotno pa je pri hRevolucij-8ki s.vatbl", ki je globoko psihološko očrtano, obdelano, zaokroženo delo.
Avtor te drame nam kaže ono veliko razliko med obema slojetna tedanje Francije : nenavadno odločnost in brezobzirnost, ostrost in neusmiljenost revolucljonarjev na eni in na drugI strani brezprimerno malodušnost aristokracije, ki ie morala bežati iz svoje domovine pred platneni revolucije. V ljubezni do domovine sta si obe stranki euaki in za domovino dopri-našata obe največje žrtve.
Avtorju se je docela posrečilo, pokazati nam s psihologičnega stališča te velike borbe obeh smrtnih sovražnikov. Kaže nam Ijndi. katerim so prirodni zakoni vsilili orožje v roke, da rešijo svojo domovino iz rok tlačiteljev aristokratov, samo da napravijo Francijo veliko in
jem za šolo doseči za naše ljudi, da nc bodo zavzemali samo nižjih podrejenih mest v javnem življenju, ampak tudi bolja. Zato bi nas morali socijalni demokra-tje le hvaliti in nas podpirati! Pa tudi to je laž, da mi nc mislimo na drugo nego na Ciril-Metodove Šole. Ali si nismo u-stvarili tudi močne gospodarske organizacije? Kako lepo jc število naših gospodarskih društev v mestu in po okolici, kako lepo se je že izpopolnila naša denarna organizacija v mestu! Kako nam more torej »Zarja« očitati, da se vse naše delo omejuje le na zadovoljevanje narodnega šovenizma, ko razvijamo uspešno delo tudi na gospodarskem polju?! Kdo jc ustanovil naši najstarejši organizaciji delavcem na korist — naši delavski podporni društvi? Kdo je ustvaril našo obrtno nadaljevalno in po vseh hvaljeno trgovsko šolo?! To vse smo mi ustanovili, mi sami iz lastnih moči! Nu, kal so pa napravili došle] socijalni demokratje za gospodarsko utrianje našega živila v Trstu?! Kaj so še napravili za skupno Slovenstvo, ali za pocdince?! Nič! Ker ne morejo, ker so le štafaža italijanske socijalne demokracije tudi tedaj, ko ta nastopa proti nam!!
Vedno nam očitajo, če nismo storili tega ali onega, čeprav vedo, da je to naloga države in občin. Kar se nikjer v Avstriji ne zahteva od političnih vodstev, in česar često vlada ne more izvršiti, to naj bi tu v Trstu napravili mi reveži. Preveč časti nam izkazujejo. Nu, pa zakaj ne stori vsega tega socijalna demokracija, ko Ima vendar v zbornici poslancev močno skupino blizu 90 svojih zastopnikov?! Naši jugoslovanski socijalni demokratje naj torej adresirajo svoje zatožbe na svoje zastopnike! In uverjeni naj bodo, da jih bomo mi vsikdar radi podpirali, kadar bodo hoteli napraviti kaj koristnega.
Vse to obrekovanje na našo škodo je v resnici le plod zavisti, ker napredujemo, dočim oni nazadujejo, o čemer priča dejstvo, da so morali prenehati z izdajanjem »Zarje«, kakor dnevnika. Ali včasih prihajajo vendar trenutki, ko se tudi naši socijalisti spominjajo, da so Slovenci in da se celo sklicujejo na svojo narodnost. Ko se jc začelo »Zarji« slabo goditi, so pisali, da je graški socijalistični list »Arbeiter-\villc« sicer dober list, ali za Slovence da ni! Za slovenske socijaliste da je »Zarja«!
»Zarja« priznava slovenski napredek v Trstu od leta 1907. sem, kakor se kaže na volitvah. Ali kdo Je poda! ta dokaz? Mari slovenski socijalisti s tem, da so vedno glasovali za Italijanske socijalne demokrate?! Ta dokaz smo podali le mi slovenski narodnjaki. In če bi bili tudi socijalisti glasovali za slovenske kandidate, bi se naše število pokazalo še večje. Ali, oni so prepustili le nam, da pokažemo število Slovencev v Trstu.
Na dr. Turni vidimo, da je v teh naših jugoslovanskih socijalnih demokratih, samo zanikanje. Slovenski narodno-napred-ni stranki očita dr. Tuma banalno proti-farštvo. Kdo pa je bil ustanovitelj naro-dno-napredne stranke na Goriškem? Dr. Tuma!! Tako bije mož samega sebe po zobeh.
Dr. Rybar je zaključil: Pozivliemo naše socijalne demokrate, naj že enkrat opuste ta večna zbadanja! Ce bodo hoteli koristiti, jih ne bomo ovirali, če bodo hoteli izvršiti kako pametno misel, jih bomo podpirali. Ali tudi oni naj puščajo nas v miru, ko skrbimo za obrambo našega naroda in pri tem skrbimo tudi za gospodarski interes našega delavca. Le močan In zadovoljen narod Ima lepo bodočnost. Pa tudi, če socijalni demokratje ne bodo hoteli uvaževati tega našega apela, tudi Če nas bodo nadalje ovirali na našem delu, pojdemo mi svoje poti dalje — pa naj bo to socijalistom prav ali ne!
Na to je še delavec ErnestVolariČ poživljal svoje tovariše, naj ostanejo zvesti narodni stvari, naj se organizirajo v naših društvih, naj bodo odločni in neustrašeni po junaških zgledih bratov na Balkanu.
srečno. Kaže nam ljudi krute in neupogljive, kadar gre za domovino, a iskrene in plemenite, kadar gre za zgolj človeške osebne interese. Ravno to povzroča, da nam ti, na videz grozni ljudje postajajo tekom igre simpatični, tako, da nas nehote potegnejo za seboj, da nehote ž njimi čutimo in se za nje navdušujemo.
Marc Arron, glavni junak te drame, se je povzpel v revolucijskih vrstah z lastno močjo iz ničesar do visokega revo-lucijskega častnika. On je pravi vojak-revolucijonarec od nog do glave, ponosen in neizprosen v rečeh domovine, a potem plemenit in blag napram svojemu trpečemu sovražniku. Djtikljaj nežne roke Alaine, soproge njegovega sovražnika, iz-preminja njega, leva, v krotko jagnle in ga privaja do dejanj, ki so v popolnem nasprotju z načeli revolucije. On vse to dobro ve, ravno tako tudi, kaj J ga čaka, a kot junak ne beži. Sam se obtoži, sam se obsodi in sprejme na lastno zapoved smrt iz rok svojih vojakov.
To je krasen protitlp —- Marquisa Tressoillesa, predstavitelja tedanje aristo-
Domače vesti.
Mladinska enkea. Za zaupni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. t. m., si podpisani dovoljuje priporočati sledeči poslovni red: 1) Svrha zborovanju je v smislu razposlanih vabil a) pregled sedanjega delovanja, b) posvetovanje o bodočem delovanju, c) sklepanje o da njem postopanju. — a) Zborovanje pričae točno ob 10 in bo trajalo kvečjemu do 12 in pol. •— 3) Zato da se ta čas popolnoma izrabi, naj oni, ki nameravajo govoriti k eni ali drugi gorinavedenih toček, izročijo ali pošljejo podpisanemu vsaj do sobote zvečer povsem kratek posnetek svojega poročila oziroma svojih predlogov, toliko da se govorniki lahko razvrstijo po gornjem stvarnem sporedu in da se lahko določi na posameznega go* vornika odpadajoči maksimalni čas. — 4) Od 9 do 10 dopoldne se bodo udeleženci vpisovali v dotični zaznamek in se bodo posebej tudi priglaSali zastopniki posameznih druStev. Medtem se tudi sporazumno s priglašenimi govorniki končno sestavi govorniška lista. — 5) Ob začetku zborovanja se ta poslovni red predloži zbo-rovalcem v odobritev. — Dr. Josip WiJfan.
Volitve v občni pokojn nskl zavod.
Opozarjamo naie ljudi, ki so člani občnega pokojninskega zavoda, da hodijo od pisarne do pisarne ratni ljudje, ki z legitimacijami .Lege dei datori di lavoro" (podpisan dr. Cimadori) ali pa „Lege degli impiegati civili" pobirajo glasovnice za volitve v glavni odbor zavoda. Italijanom gre za to, da bi si zagotovili tudi ie nadalje popolno oblast v zavodu, in zato delajo na vse kriplje, da bi dobili v pest čim največ glasovnic. Ne sme ga torej biti niti enega našega človeka, ki bi izročil svojo glasovnico laškim nabiralcem. Glasovnice naj se pošiljajo izključno le na naslov: dr. E d v a r d S1 a v i k, odvetnik, Trst, Galattijeva ulica it. 20.
Ali res — sužnji?! Čitatelji vedo, kako je hotela socijalnodemokratična »Zarja« izkoristiti naš konflikt z učiteljskimi novostrularji, kako jih je hujskala proti našemu političnemu vodstvu in proti narodni stranki sploh s trditvijo, da hočejo narodnjaški »polbogovi« imeti v učiteljih svoje sužnje. — Sužnje?! Kaj pa zahtevamo od učiteljev na naših Družbinih šolah?! Ali zahtevamo, naj napravljajo kake osebne usluge temu ali onemu »polbogov«?! Ali imajo morda ti »polbogovi« kake osebne koristi od institucij, pri katerih naj sodelujejo učitelji?! Mari vlečejo dobičke od Sokola, od pevskih društev, od Glasbene Matice, ali od Ciril-Metodovih zavodov?! Torej od institucij, ki so same vse krvavo potrebne podpore in za katere morajo narodnjaki — pred vsemi pa ravno »polbogovi« — neprestano sezati v žep!! Pri teh ustanovah naj sodelujejo učitelji, v kolikor ni na škodo naloge njihovega učiteljskega poklica! S tem pa ne postajajo sužnji kogar si bodi! Narobe! Nasprotno. Ravno taki učitelji si zagotavljajo hvaležnost vodstva, uživajo ugled in spoštovanje na vseh straneh in iim narašča avtoriteta pred ljudstvom. Taki učitelji ne le, da ne izgubljajo ničesar, pač pa še pridobivajo na korist svoje pozicije in s tem tudi na korist šole in njenega vzvišenega namena!! Le pojdite in vprašajte med ljudstvom, katere bolj časti, ali tiste, ki se udeležujejo narodnega dela, ali pa tiste, ki menijo, da bi bilo pod njihovo častjo, če bi se udeleževali tega narodnega dela?!! Vse tisto operiranje z narodnja-Škimi »polbogovi« in s tistim suženjstvom ni nič drugega, nego floskule, ki naj opravičujejo indiferentizem izvestnih gospodov napram težkemu narodnemu delu, napram hudemu boju, ki ga moramo biti tu za veljavo Slovenstva in ki ga bomo mogli srečno izvojevati le tedaj, če se ga bodo — poleg svojih stanovskih dolžnosti — udeleževali vsi sloji, in če bodo
kracije, ki je bila prisiljena bežati iz domovine pred nevihto revolucije. Marquisu se sicer oe more odrekati ona velika in iskrena ljubezen do domovine, v kateri je preživel svojo mladost in naSel svojo družico, a vzgojen v mehkužnem egoističnom ozračju tedanje aristokrate, se skoraj zgruja pod težo grozot, ki ga zadevajo ravno v njegovi poročni noči. Samo svoji mladi soprogi se ima zahvaliti, da ga re-volucijonarci ne uničijo in da si reši golo življenje.
Kak kontrast med revolucljonarcl in aristokracijo: tu samosatajevanje, samo-obsodba, žrtvovanje laste osebe zo storjen pregrešek proti domovini, tam pa malodušnost, strahopetno moledovanje z& golo življenje!
Predaleč bi dovedlo, ako bi se hotel spuščati v vse posameznosti te v resnici krasne drame. Upam pa, da naše gledališko občinstvo ne opusti danes prilike, da se seznani s tem svetovnim delom, kajti ta drama v resnici ne zaslužuje, da bi se igrala pred praznim g edališčem.
Josip Toplak.
V Trstu dne 25. marca 1914
„EDINOST' št. 52.
Stran III.
prednjačili z lepim zgledom ravno inleli-gcntnl sloji!! Pri nas ni in nočemo imeti sužnjev, ampak sotrudnikov hočemo, ki bodo vsi enako cenjeni, sodelovali na narodnem delu, vsak po svoji poziciji in po svojih gospodarskih in intelektualnih močeh.
Napadi so organizirani! Prejeti smo: Včeraj ob 10.30 predpoldnc sem stal pred .vrati mestne bolnišnice. Tik poleg mene sta stala neki mlad gospod in neka mlada gospica v Živem razgovoru. Oovorila pa sta tako glasno, da sem slišal vse. In mladi gospod Je pripovedoval gospici: »Ieri sera gavemo da ai s'ciavi. Lui, (namreč kak njegov prijatelj) ga da a un s'ciavo col baston per la testa! Ogni sera she demo!« Na to je menila gospica poredno: »Jih dajete in lih dobivate!« On pa je odvrnil, da to ne, ker da so previdni, da se drže po več skupa] in da se ne lotilo, če le preveč ščavov! To ie torej interesantno priznanje, da so sedanji napadi organizirani in da napadajo vedno v premoči!! Opozoril sem redarja, ki je stal blizu vrat, na to dvojico, ali rekel je, da ne more nič storiti, ker bi dotičnik vse utajil.
Iz mestne bolnlinlce. Včeraj prdpoldne okoli 10. ure sta prišla v vežo mestne bolnišnice neki mož in neka ženska iz Istre. Vprašala sta navzočo postrežnico po nekem bolniku, ker se nista vedela kam obrniti. Pokazala sta jej dopisnico, ki jima je naznanila, da je bila na dotičnem bolniku izvršena operacija. Postrežnica pa Jima je odgovorila: »No capišo!« Nato se ju je usmilil neki slučajno navzoč Slove-ncc in ju odvel v VII. oddelek. Tu je vprašal postrežnico v italijanskem jeziku po dotičnem bolniku, navzoča postrežnica pa je odvrnila osorno: »Pojte ga sami iskat!!« — Namesto da bi šli ubogim ljudem z dežele, ki si ne vedo pomagati, na roko, jih puščajo v največji zadregi in poparjenosti. Take so tiste postrežnice v bolnišnici, za katere se naši socijalisti toliko razvnemajo.
Slolba Šolskega sloge ie razpisana s 1. dnem mstnlks t. 1. ns slovenski državni gimnaziji v Gorici. Prošnje do 30 aprila t h goriškemu dež. Sol. sveta v Trsta. („Osservatore", fit, 25, s dne 33, t m.) Raspis službe je v uradnem lista prlobčensamov— nemškem jeslka.
Govori se, da ja neki lahonski lopov pofikodoval neko slovensko učenko Is al. Acquedotto, in sicer, da Jo je nspadel na ulici, ko je Sla v Bolo, ter jo pograbil sa vrat in ranil, ker je govorila slovenski. — Ker se nsm vsled pozno dospele vesti ni bilo možno natančneje poučiti o zadevi, prosimo vodstvo imenovane šole, da nam sporoči, kaj je na njej. Ob sedanjem divjaku labonsklh lopovov je pač vse mogoče 1
Tržaška mala kronika.
Trst, 34. marca. Santoumor Danes dopoldne st je na| kopališču pri Sv. Ani aSletnl Alojz
pokopa Križma
.[rižman pognal kroglo v glavo. Zadel se je v desno sence. Z vozom rešilne postsje so ga prepeljali v bolniSnico, kjer pa je kmalu na to izdihnil. Vzrok samoumora ni
znan.
Ali Jt bil rop? Včeraj je ovadil policijski postaji v Skednju 4aletni Josip Fleisch, rodom iz Belgradat ki je zaposlen v škedeniskih plavžih, da je Sel zvečer domov, da sta ga napadla dva neznanca, ki sta mu odvzela srebrno uro s srebrno verižico in denarnioo, v kateri ie imel 32 kron, ter ga Se poSteno pretepla. Policiji ae je idela stvar precej neverjetna in je uvedla vsestransko najstrožjo preiskavo. Mogoče je, da se končno Izkaže, da si je Fleisch rop le izmislil. Zakaj neki?
Poboj na morja Tekom zadnje vožnje parnika Avstro Amerikane, „Fran-cesca", v Južno Ameriko, ko ie parnik plul mimo Gibraltarja, sta se nelcaj sprla na parnlku 21 letni kuharski pomočnik Romeo Clima, ki je rodom iz Pule, in pa drugi kuhar, za čigar ime se Se ne ve. Končno je Clima pograbil nož in precej težko ranil kuhaija. Ko je „Francesca* priplula v Buenos Ayres, so Clima kot aretiranca prepeljali na parnik „Eugenia", ki je last iste parobrodne družbe. „Euge-nia" je prispela te dni v Trst in Clima so odpeljali v sodni preiskovalni zapor.
Lep soprog. Pred par tedni smo poročali, da je spletna Amalija Gasperinijeva, stanujoča v ul. Dante Aiighieri St. 4, ova-
Ivana
neto št. 46, da jo ]e prisilil, da se je pro»
dajala drugim za denar, ki ga je potem morala izročiti svojemu možu Vsled tega je tudi pustila svojega moža in šla stanovat drugam. Gasperiniju pa seveda to ni bi!o nikakor prav in to temmanj, ker je tako izgubil lepe postranske dohodke, in kjer ie le srečal svojo ženo, jo je nadlegoval in silil, da naj se vrne zopet k njemu. Ker pa le-ta le ni hotela nazaj, jej je začel celo groziti, da jo ustreli. Uboga ženska se je zbala teh groženj in je ovadila stvar policiji, ki je sedaj aretirala Gisperinija.
Tatvine v prosti laki. Neki kontrolni uradnik iavnih skladišč Je naletel na tri možakarje prav tedaj, ko so mislili odne sti vrečo kave, ki je tehtala 25 kilogra mov. Dvema se je posrečilo uiti, tretji pa je bil aretiran in je bil to 23letni Alojzij Semolič iz Brestovice, dninar, stanujoč v ljudskem prenoČiSČu v ul. G. Gozzi.
Porotno sodišie.
Poneverjenje na poŠti v Nabrežlnl.
Pred porotniki se je včeraj vršila razprava proti 371ctnemu poštarju Leopoldu Kampjutu, doma iz Mirna pri Gorici, ki je bil obtožen, da je kot poštar v Nabrežini zagrešil zločin uradnega poneverjenja za znesek preko 1000 kron.
Razprava se je vršila vsa v slovenskem jeziku, vsled česar je bila porotna klop sestavljena iz samih slovenskih porotnikov, in sicer iz gg.: Anton Babič, Jakob Bandel, Srečko Bartelj, Andrej Bizjak, Mihael Dujmovič, Viljem Fabiani, Karel Malalan, Fran Popatnik, Josip PrebeliČ, Jakob Stoka, Aleksander 2gur in Fabijan 2gur.	< .. - -
Predsedoval je razpravi deželnosodni svetnik dr. Stegu, a votanta sta bila de želnosodni svetnik Dovgan in sodnik Ula ga. Državno pravdništvo je zastopal dr. Marinaz, a branil je obtoženca dr. Man dić.
Otvorivši razpravo le dal predsednik prečitati sledečo, v slovenskem jeziku sestavljeno obtožnico:
»Dne 7. januarja t. I. okrog 8.30 zjutraj je prišel v poštni brzojavni urad v Nabre žini, kateremu je kot poštar načeloval da našnji obtoženec Leopold Kampjut, c. kr. poštni komisar dr. Anton Vagaja na uradno komisijo.
Kampjuta ni bilo v uradu. Dr. Vagaja je čakal do naslednjega Jutra in ker Kampju ta le ni bilo ter se ni moglo dognati, kje 1 je, je dal dr. Vagaja odpreti blagajno in Kampjutovo pisalno mizo ter Je ugotovil, da manjka od uradnega denarja, ki je bil zaupan Kampjutu, znesek K 6857.—.
Ker je iz tega sledilo Jasno, da si je Kampjut prilastil omenjeni znesek ter nato pobegnil, je komisar dne 8. januarja t. 1. naznanil vso stvar orožniški postaji v Nabrežini.
Se istega dne je orožniški postajevodja Rudolf Hafner aretiral Kampjuta v neki gostilni v Komnu.
Kampjut je priznal, da si je prilastil denar, trdil je pa, da ga je k temu prignala potreba, ker je moral skrbeti za mnogoštevilno družino. Tudi ko ga je zasliševal preiskovalni sodnik, je temu pravil, da je moral skrbeti za ženo in šest nedorastlih otrok ter vrhu tega še za druge sorodnike ; da je imel stroške vsled bolezni v družini itd. ter da so ga ravno te okolnosti dovedle do tega, da si je prilastil denar.
Ker pa v predležečem slučaju ni dokazana v spisih niti ena taka okolnost, ki bi v smislu § 2 k. z. bila zmožna, da obtoženca oprosti krivde, dočim je dognano z druge strani, da mu je tudi žena prinesla kot doto nekaj denarja, ki bi skupaj s službenimi prejemki zadostoval za skromno
KATERINA ZORN
lolgi in mučui bolezni t *taro*ti f>5 let t Go*po<lu preminul«	I
IU/i»Jo4čen soprog Anton, sinovi Stanko, Vladimir, JMnliaandf, Oiehar,
itfor in hčerka Ol(a naznanjajo to telko izgubo vsem noro.lnikotn, prijateljem in znancem. — Pogreb drage pokojne bo v Četrtek, dne 26. t. m. ob 10 in pol zjutraj iz hiše žalosti ulica Coroneo itev. 3,	Brez posebnega obvestila.
TRST. dne 24. marca 1914.
Novo Pogrebno Podjetje. Corso 47
Dr. D.
m aafcaaje MM li m ttšl M ttftUh (pUte M>)
aq 1tomVs t M. "" CMWtt.11
rr
■vi .
oi Ufe Sa IVI ta U 4 Vi u I Vi
•kijfov itvvf,
" Protolalnloi ar hi irifiimrtl
G. Bucher
(aa Srtf Dnc««a« Takje*)
Trti ftfefliž Cm & JI
Da*. PECNIK
Dr. PETSCHNKK))
TIST, VU S. UTERIIU STE«. J.
Zdrami k ta Botrapje (splošne) boleiftl 8 - 9 In 2— 3 !■ Ipeeljaltet ss kolne li
votle (spolne) kolesni: 117,-1 In 7-7(/a
Dr. Korsano
v Trsti, V 5». Im Lstzsrs UL 17,1,
(Palatzo Dim) I Za cerkvijo H v. Aniona novaca. Spre]«*« o4 12. do 1. in od S da 7 pop, tentke od S do S popoldne
I Specijalist sa tirmtUn« la kola« boltza! |
■ i
Potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog in oče
ANTON tAl
včeraj ob 3 in pol zjutraj po dolgi in mučni bolezni umrl. Pogreb predragega pokojnika bo danes ob 4 in pol popoldne iz hiSe Žalosti v Dragi. URIULA M,
soproga.
Lovronc (■(, Dragotlna <•(,
sin.	hči.
Proti nervoznosti, telesni Šibkosti (v konva-lesceoci, pri kroničnem pomanjkanju slasti) je najboljie redilo
IieciHrafoo
Isto se je iikaz %lo uspeSno (glasom kliničnih ■pričeval), ker vsebuje tudi lecithin in druge redilne snovi) tudi v slučaju Itachitis (angleška bolezen. — V slučajih nevrastenlje, nevraHteničnega glavobi la, nespečnosti, epilepsije, deluje izborao
BROM — LKCIKRATON.
V	slučajih malokrvnosti
llLKZNATI LKCIKRATON
pri pjju&nih boleznih pa
OUAJACOL — LKCIKRATON
sa Asthma in kotne bolezni
JOD LKCIKRATON.
V	prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 t tabletah po 35 in 50 kom. K1 50 • K 3 60 Slavna Mleta LEkARNA PIZ2UL CI8N0LA Trat Carae 14 (Hltfla Trma). - Telefon 2724.
Nova slovenska čcvljarnica
[ANTONA JAVERNIKA
v Trstu, ulica Farneto 33
Sprejemajo ne naročila po meri za vsako-vrstne oblike, tako amerik, angleške in druge. Sprejemajo se tudi vsakovrstne popravo po zmernih eenah.---DELO S(
Pristno Umsko sukno
pomladna In polataa sezona t VI4. Odrstsk 8*10 m dolg | J odretek 7 kron u koapl. noiko oM. J \ ^^^ 15
(suknja, talovalk, klate) 1 odretek 17 kroa + + + «amo + + + ' 1 odretek 30 kroa Od rezek ca Crno salonsko obleko 20 K kakor tod« blago aa povrfnike, toiiatovake lodae, svil. kamgarae, blago sa damska obleka lld. polilja po tovarnilkih cenah kot realna la solidna, najbolje mana tovarallka zaloga mkna
Jlejel - ifflUol • Brno (Irantii)
Vzorci gratis la franko. Uaodnoetl privatnih odjemalcev, fle naiočujejo sukna naravnost pri tvrdki Slopol • Imhaf aa tovarnllkam meetn so analna. Stalne, nitka cena. Velik iabor. Utorna, pazljiva postiaiba tudi malih nazo&l v popolaoaa svelea blago
QIavanfil I Ako m hočete ceno OlUVOnCI! :::: obleči, pojdite ::
v ptiajalao Ugotovljenih oblek
ALLA Cinil' Dl TRIESTE
Trst ulica Gleeui Carduccl 40,
kjer najdete obleke, paletot, raoglan sa molke in otroke, kakor tudi ViHk il>
bor blag« za oMsks po
Hlafie
in srajce za delavka t veliki izberi.
ALLA CITTA'DI TRIESTE
TRST • Ulica Sinili CirtMCl M.
Veliko skladišče moških in deških oblek
ppnllSk Fiducia"
Bogata izber moških oblek v modernih barvah od
Trst; ulica Scor- 18> 20> 22> 24 K naprej. MoSke in deške obleke
modernega kroja in nove risbe od E 26 do 40. Z8NH Št 4	Obleke za dečke od 16 E naprej. Kostimi mo-
dernega blaga od K 6 naprej. - Velika množina
vogal ulice Arcata mcikih hi»ć od k	.
9	NB. Prodajalna ni luzsunjozna in radi
)rodaja po zelo zmernih eenah.

Berson
TaAMiiai I Ralij I Dro2e (kms) Iz odllkovone I Igu vil! ruVI! naroiiijie pri donoa tvrdld,
slovenske tovorne drot, so dosegle dosedaj vsepovsod nojboljil sloves. HaroSnlak ki Von postreže po konkurentnih cenim. ^r&L J. J. SOBAH, Trst»
T Mari 10 »SS
Strs'.n IV.
,EDiyn5T st.
V Tr^tu, (Ine 25. marca 1914
življenje, je treba Kampjuta poldij;;!; odgovor v snii>lu S M k. /.
C. kr. državno pravdiiištvo torej v pogledu na 11, 51 in 11- k. ! . '. obto-žuje Leopolda Kampjuta, pok, Valentina in pok. Amalije roj. Mozetič, rojenega v Mirnu'na »igriškem dne 27. januarija 1S77, pristojnega v Miren, oženjenega, poštarja. nekaznovanega, da si je najprej kot poštni oficijant, pozneje pa kot poštar v Nabrežini pridržal in prilastil v raznih prilikah tekom let 1908.—1913. skupni znesek K 6N57.—. ki mu je bil zaupan kot javnemu uradniku, torej premične stvari v vrednosti preko lUOO kron, ter je s tem zakrivil zločin v smislu § 181 k. z., ki se kaznuje po § IM II. k. z.
Ko jc bila obtožnica prečitana, jc predsednik zaslišal obtoženca, ki je takoj na prvo predsednikovo vprašanje priznal, da si je res prilastil omenjeno svoto denarja. Na to je obširneje orisal svoje življenje še izza mladih let. Njegov oče je bil ubožen, a pošten čevljar v Mirnu. Ko je dovršil ljudsko šolo, ga je dal oče na goriško gimnazijo. I 'o prvem semestru v V. gimnaziji jc izstopil ter ostal doma, kjer si ie zaslužil kako malenkost s tem, da je poučeval druge otroke. Pozneje je prišel v Trst k svojemu stricu Alojziju Mozetiču, ki je tedaj imel potovalno agencijo. Neki drug stric, ki ga jc imel tu v Trstu in ki je bil pri pošti, ga je pozneje spravil v poštno službo. Bil jc najprej kakor oficijant na pošti v Kozini, a potem je bil šest let poštar v Nabrežini. Imel je plače 1600 K na leto, a s tem je moral skrbeti za ženo in za šest otrok. Pred štirimi leti je bil bolan in se je zdravil v nekem sanatoriju v Trstu. Naslednje leto jc bil zopet 2 rne-scca bolan na pljučnici in na legarju. Poleg tega jc bila pa tudi njegova žena skoraj vsako leto bolna, in bolni so bili tudi otroci. Ker je videl, da bi mu morala drugače družina stradati, jc segel po tujem denarju; jemal je le po 5 do 10 kron likra-tu, le parkrat je vzel po 50 do 100 kron. Sicer je bil pa njegov namen, da vso škodo povrne.
Priča poštni komisar d r. A n t o ti V a-g a j a, je povedal, da je že meseca decembra 1. I. nekoč izvršil revizijo v poštnem uradu v Nabrežini in našel, da je manjkalo preko 0000 kron denarja, a na to je bil Kainpjut potegnil iz žepa listnico in naštel manjkajoči denar. Rekel jc, da je denar nesel seboj domov, ker sc mu je zdelo to bolj varno. Priča je tedaj obtoženca posvaril, češ, da tega tic sme in da če se to Še enkrat pripeti, ga bo suspendiral od službe. Ko jc priča prišel dne 7. januarja t. I. v Nabrežino, ni bilo tam Kampjuta: bil je odšel v Komen. Priča je počakal do naslednjega dne, in ker še ni bilo Kampjuta, je dal odpreti blagajno. — Tem potom je prišel na sled poneverjenju. Olede Kampjuta je priča povedal, da je bil zelo vesten in eden najboljših in najprid-nejših uradnikov. V nabrežinskem poštnem uradu bi sicer moral biti nameščen uradnik, a izjemoma jc bil nameščen Kainpjut, dasiravno jc bil le poduradnik. ■ Nato je predsednik prečital razne spise. med njimi tudi zapisnike izpovedeb prič, ki so bile zaslišane pred preiskoval-
Rim sodnikom, in sicer: Ivan Dežman, Fr.
letnec, Horak Dekleva, Karol Kpšuta, J. Košuta, Rudolf Dougan, Anton Petrov-čič, Ivan Medič, Josip Veljak, obtoženče-ya žena Olga in obtoženčeva sestra Pe-lagija Kainpjut.
Iz teh zapisnikov izhaja, da je obtoženec živel skromno, da ni razmetaval denarja lahkomiselno, da je vedno tožil, da ne more s svojo plačo izhajati in da komaj pričakuje službene pragmatike.
Sodišče je na to stavilo porotnikom eno samo glavno vprašanje, da li je obtožencc kriv zločina poneverjenja.
Govoril je na to državni pravdnik dr. Marinaz, ki je od porotnikov zahteval, naj pritrdijo stavljenemu jim vprašanju, češ, da bi bila oprostitev nekaj nemoralnega.
Branitelj je pa temu nasproti trdil, da Čin, ki ga je zagrešil obtoženec, res ni moralen, ampak je Činov, ki jih zagreše še višje stoječe osebe, kakor jc obtožencc, in ki so še veliko nemoralnejši. Sramota in prava nemoralnost je to, da državni erar štedi na tak način, da namesto uradnika namešča poduradnika s 1450 kronami letne plače, in to le zato. da prištedi na tro-ških, občina ne štedi, ko gre za princa W ieda.
Predsednik: Prosim, prosim, gospod branitelj, pustite tuje prince v miru!
Nato je branitelj še dalje govoril porotnikom na srce in slednjič dokazal, da erar ue trpi nobene škode, ker je radi onih 6000 kron odvzel Kampjutu pravico do pokojnine in sc tem potom obilno odško-doval.
• Ko so bili porotniki četrt ure v svoji posvetovalnici, so se vrnili v dvorano in tu je njih načelnik, gospod Jakob Stoka prečital pravorek, s katerim so porotniki s o g l a s n o zanikali stavljeno jim vprašanje.
. Na podlagi tega pravoreka je sodišče oprostilo Kampjuta obtožbe in ga takoj izpustilo v svobodo.
Tržaška sokolskn župu.
Letošnji javni nastopi. Z u pni z I e t
dne 12. junija. Kraj še ni določen.
Društveni nastopi: Na O p-činah dne I. junija: pr4 Sv. Jakobu dne 7. junija; v K o m n u dne 14. junija; v M a v li i n j a h dne 2\ junija; Divača je priglasila svoj nastop za prve dni junija. — Ostala društva prosimo, da nam svoje nastope nemudoma naznanijo.
Predset'ništvo T. S. 2.
Uruitvem vesti.
Pe*sVo društvo . Trst V Člani naj se zbero danes, v sred >, ob 2 in pol popoldne v društveni dvr iani, da se skupno udeležimo pogreba čnna Šentjakobske Čitalnice, pik. E. Mož rta. — Predsednik.
Pevsko drufitro .Ilirija'1 pri Sv. Jakobu. Vsled nepričakovanih zaprek se bo redni občni zbor vršil v nedeljo, 5. aprila in neT kakor je b'.lo naznanjeno, v nedeljo 29. t, m.
TržaSka kmetijski družba naznanja gg. odbornikom, da ima jutri, v četrtek, ob 4 pop. v svojih prostorih odborovo sejo.
Klub slov. tehn kov v Pragi ima svoj redni občni zbor v petek, dne 27. t. m. ob 7*30 zvečer v Trunečkovi restavraciji na vinogradih s sledečim dnevnim redom : 1) Poročilo odbera, 2) Volitev novega od-bora, 3) Pravila „Zveze slov. akad. teh. društev", 4) Slučajnosti.
1 -
Narodna delavska organizacija
Godbtnl Odsek NDO je imel dne 16. marca t. 1. svoj redni občni zbor na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Švab Miloš predsednik, Vidmar Franc, pod-redsednik, Babič Josip, tajnikov nam,,
lepa In metilo«
11, II!. r.„.l-tir.IV..
-■'•'a -e oiUa taVj v u. ci Comi!ierci:i!e >t.
ega Viktor, blagajnik, Eljuder Ivan, bla gainikov nam., Cotman Franc, Kočevar Alojz, Ciak Jakob, odborniki, Pirjevec Anton, Vodopivec Ivan, pregledovalca ra čunov, Kapelj Dominik, Kolombin Antun,
dlože namestništvu v odobrenje. Odsek ima svoje prostore, kjer se vršijo redne vaje, pri Sv. Jakobu (na stari policiji zraven gost,ine Jadran. Naročila, sploh vsa pisma naj se pošiljajo na naslov: Godbeni odsek NDO Trst Sv. Jakob gostilna Jadran, ulica Industria 10.
Slovensko gledališč
v Trstu.
Danci, dne 25, marca, odpade mviovedana popoldanuka preditava.
Zvečer ob 8.15 »e uprizori senzacijo« nalna drama
„V plamenu revolucije'4,
ki j*; bila dosedaj privlačna moč v*eh »vetovnih gledališč.
Vstopnice se dobivajo pri gledališki bla* gajni v Narodnem domu,
DAROVI,
— V spomin pok. ge. Helene Sanko-vlčeve daruje g, Ludovik Jančič moški podružnici CMD K 3 —. V protest proti italijanskemu barbarstvu na Revolteli da ruie g, MiUn Nabergoj 2 K za isto podružnico. Vivant soouentes 1 — Denar v T. O. 2. _
Vesti iz Istre.
Iz Kozine. Tamburaši pevskega in bralnega društva „Venec" v Kozini prirede na velikonočni ponedeljek, dne 13. malega travna t. 1. svoj prvi „plesni ven čeku, pri katerem se bedo rczprndajalo raznotere stvari v prid družbi sv. Cirila in Metodu, Ker pa je 'o prva prireditev, prosimo sosednja društva, naj jemljejo to obvestilo v poštev. _
Vesti u Goriška
Slovensko gledalltCe v Gorici. Dra
matični odsek „Sokola" v Gorici naznanja, da se ponovi v sredo, dne 25. t. m„ v veliki dvorani „Trgovskega doma*4 burka v treh dejanjih „V e 1 e t u r i s t". Začetek točno ob 3 popoldne. — Z ozirom na to, da se vrši predstava popoldne, pričakuje se obilnega obiska tudi od strani okoli čanov. -— Nazdar!
mm
HALI OGLASI
se računajo po 4 stot. besedo. Mantno tiskane besede »e računajo enkrat več. Najmanja
pri«it«ihinr /noA« 40 »toUnk
sni?!
010]
Meblooann šota sj^nn.*'^
vrata 12-A.
288
n«f«lj } '<diranja Li-,*, Via Andrrn Paladio fit. v30, fiUUI prodajo so vrata, okna, tmiivalniki, umetne jdošće; vse v dobrem stanu,	28f>
Jtlrnnjslletaldefek
išče službe bodisi v kaki trgovini ali v pisarni. Naslov: Fran Pt-rnarčič. Sv. Marija Jlaf dalena Zp. Štev. jm;.	*	Mh
So. Johobionllll issft^ sc
como št v, 17 — UHATA t-OSIČ.	172
V milno rabo • i10 i;iko n zki ceni proJa mi-
mm jUue i u r Anton Mi h a 1 i č, ulica Cristoforo < "ancellieri štv. 'j8, stanovanje; ulica deli' Lstria V), J, nadstropje.	268
Cfthiffl meblQvana se odda takoj s hrano čed-MUUILU nemu mladeniču v ulici Boschetto 40, J, nad., vrata 2.
Velika zaloga papirja za ooltke in
papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Ceno zmerne. — GASTONE DOLINAH, Trst, Via dpi Gejfti 16, Telef. 27-81. 261
niinror za eno uli t*v0 družini, deset Minut Od UVUICI mesta, lep ratgled v mesto in tudi na morje ; cvetlični vrt in zelnik, proda se po zelo nizki ceni in sicer takoj. Pojasnila v ul. lielvedere 32, prodaj alnica,	>69
Fotografa jerkiea nasi°v; Trst-ui;ca
life se za neki zavod v Dalmatin
EEE mladi skladiščni ==
Z mnjazlnersko In spedldl. prakso.
Ponudr e pod: |f Otpremai Stv.
2159" 1 označbo plače na „In se-ratni oddelek Edin oh t, i". —
Jo§. Kamig
nemiki zobotehnik
Trs\ ulica San NIĆ0I6 St. 18./II. Sprejema od 10 do 1 In od 3 do 8 popol,
Nova zaloga
šip, posodja in kuhinjskih ■■■ potrebščin ■■■
Trst, Istrska cesta (Via deli' Istria) štev. 16.
Namešča osebno »tekla in brezplačno,
Vc'ita izber za gostilne in irčme. - Cene zim
prva in titna pisarna - v vojaški stvari -
(l»noMi|«rtrua H k. UMMtalitva) Trat, odlca della Caserraa 5, U. a. j
iHfit* lk taformaelj« i hm, k»r *+ UČ« mnj«ji to roj diko shiib«, ladeh.ic to odprJ^a mk« vrsto fnM^ ▼oji^Ue,^ (••Ma — •prt>M*a> od <n»j, MolMao pro-MoTogrtvo, <«nltr«, dos«a«nj« rako m ti b ufOtlaoiAi d«de pfMMtee alnlM, Tip raj* ti v vojalk« K>to HiSl — PooblaM«M je «vt«
Anton Mahne, trgovec
Pripor da si ol činsh u
svoje trgsvinj jtshin i« kolonijalncgs blaga
1 rst, ulica deli' Igtrta <it 4 s podružnico r.a Greti Stfev. 275. VSAKOVRSTNA VINA IN LIKERJI
v Kti lilenicfch Blago vedno svežo. Postrežbi ra d'm, Pioda.ia tui drobno in na d*belo.
C,ti rtfutk« obtofta^MnL— It eto v a tro to totoo. - UMh ar« i Oh d«tnv. ■tkAi <4 fc piedpeMn do V. popotodo« Oa mHH> to pnaotoik 10. da 1» tpald.
Na Bledu, znanem letovišču na Kranjskem, se vrši dne 30, marca 1.1. prodala hotelskega posestva gosp. Ferdinanda Se-kovanič potom javne dražbe.
Posestvo obsega glavno hotelsko poslopje z dvema »dependencama« in gospodarskimi poslopji; lep vrt s salonom in kegliščem; njive, travnike in gozdove.
V pritličnih prostorih nove »dependen-ce« je bila velika špecerijska in galanterijska trgovina. — »Dependencl« se pro-dado tudi posamezno: zemljišča po posameznih parcelah.
Natančnejša pojaseila daje iz prijaznosti: delniška družba pivovarne »Union« v ; Ljubljani.
Zalogo oljo in
• tt • M
• •• t ••
illa In ml ter vseh po-lrebSUn li sospodlnle
Acqoe 1
Zaloga obuvala
i a )asta& d Uvntofc
A. Yi§lntini
-i	Tnl, ul'os OloMe
^K	Oardueol itov. 97.
Podruanioa : ul Ei-Ion o It. 31 („AL ^^ BUON OPBBAIO")
Velika izbera moških in ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah
Častim ee javiti slavn. občinstvu, da odprem v fob-to, dne 2S, t. m. v Sv. Ivanu Stv. 1049 (v hiši gosp. Ga^perSiča)
TRST
Osino: U Motal leni sebna shrombo, o kateri lobko perice odložilo tule.
Alojzij Boik
Trat uL Belvcdcre 3, Tel. 34IR.VIU.
Trsoolna dellkotes,
kolonljalnegc blaga In jestvln vseh vrst. — Bligo vedno svtže In pr e vrsle. — Razpošilja se tudi po pi fitl lu donavlja na dom.

Umetno - fotogratlčnl
atelje «•'- ®
Za obilen obisk se priporoča uilani Crnasl VloHlI.
Trst, ulica Rivo ftt. 4a U Ulj C Rivo It. 4« (pritličje) pri Sy. Jakoba •• (priiličje)
brrtn}« mkt ratrgnMeo 4tli, kftktr lil! ru|l*4e, pMtiMkl, •«• trta^Mt l«kal«T, pomltaik« ploM« (• naknnitB* ipeacclk« tiđ. IM.
Posebnost: Poveča-njo vsake fotografije
Ml i^Mitl I«r •inlilkK «»ro<b» la jih lintaj« aa •T»«ti«in» udi na«] >«u

sfjr».ka ulic;i 5tv. 7
lelle Posto štev. 10; Gorica, <Jo-
4144
I(?D CD i ietnn prodajalko, ki je vtiča 1116 i« »ilfiven^keca in italijanskega jezika — Pekarna Piazza Rosurio štev. 4.	'jsT
Movo p^gšehu® jeije, Trni
(voifnl p.a/zu Goldoni) CORSO 47 . (TELEFON St. i4-oa.)
Prireja pogrebe najrazUčoiJšIh razrndor, od naJenoitarncJSlh a enlrn konjem do utijluksarljoiiiejs h In pouipoinfh s Šestero konji.
Najnovejša In moderna pogrebna oprava. Prodaji n»Jraill6nrjSih mrtrafiklk urediueto'. Velika lalog* Točenih
sretf lastiifira izdelka. Nujaolldnrjsa in todua postrežba.
Nočna naročila se sprejemujo v lastnih prostorih »alu^e podjetja ui. Tesa fit. 31. tel. 141?. CENE ZMERSE.	CENE ZMERNE.
Zftbiopclv«j * prodajo pogreSnih predmetov i J. MUZEK, Opflln« It. 1701 X. VtTl^. W KBbrtlln: (trg pri cerkvi); A. JA-MŠLfc., pri Orohu (Noghero).