#
2%,=
V 20. stoletju se je vedno bolj rahljala raz-
svetljenska vera v znanstveno-tehnièni napre-
dek. Ambivalentnost napredka je postajala
vedno bolj oèitna. S tem nimam v mislih sa-
mo dogodkov, kot sta Auschwitz in Hiroši-
ma, kjer je šlo za oèitno zlorabo modernih
pridobitev proti èloveku. Tudi povsem mi-
roljubna in na prvi pogled èlovekoljubna
uporaba sredstev moderne civilizacije se je
zaèela obraèati proti èloveku. Ekološka kriza
je nazorno pokazala, da ima znanstveno-teh-
nièni razvoj svoje meje in svoje negativne pla-
ti. Proti koncu 20. stoletja je zaèela v ospredje
prodirati zavest, da je vprašanje napredka v
svojem jedru etièno vprašanje. Na to je v svo-
jem preroškem duhu `e ob koncu prve sve-
tovne vojne opozarjal Albert Schweitzer.
Vsem poznani zdravnik v afriškem pragoz-
du je bil tudi odlièen teolog, zelo nadarjen
glasbenik in glasbeni kritik in, kar mu je bila
osebno na intelektualnem podroèju prvens-
tvena naloga, filozof kulture.
8
0
Rodil se je 14. januarja 1875 v Kayserber-
gu v Alzaciji v dru`ini protestantskega pastorja.
Študiral je filozofijo in teologijo v Straßburgu
in igranje orgel v Parizu. Med študijem v njem
je dozorela odloèitev, da bo veèino svojega ̀ iv-
ljenja posvetil neposrednemu slu`enju ljudem
v stiski.
Trenutek svoje `ivljenjske odloèitve je v
svoji avtobiografiji takole opisal: “Ko sem se
prebudil nekega sonènega poletnega jutra —
bilo je med binkoštnimi poèitnicami leta
1896 v Günsbachu —, me je prešinila misel,
da te sreèe ne bi smel jemati kot nekaj samou-
mevnega, ampak bi moral zanjo nekaj dati.
Ko sem se spopadel s to mislijo, sem se, pre-
den sem vstal, medtem ko so zunaj prepe-
vale ptice, v sebi v mirnem premisleku ze-
dinil, da sem se do svojega tridesetega leta
hotel imeti za upravièenega `iveti za znanost
in umetnost, da bi se od takrat posvetil ne-
posrednemu èloveškemu slu`enju.”1
Pri petindvajsetih letih je postal doktor teo-
logije in profesor za Novo zavezo v Straßbur-
gu. Štiri leta za tem se je odloèil, da bo po-
stal misijonar-zdravnik v Afriki, zato je poleg
profesorskega dela in prirejanja orgelskih kon-
certov zaèel študirati še medicino. Na veliki
petek leta 1913 se je s `eno Helene odpravil v
Francosko Ekvatorialno Afriko, kjer je usta-
novil svojo bolnišnico in kot zdravnik ostal
dejaven do svoje smrti 4. septembra 1965. Za
svoje humanitarno delo je leta 1953 prejel No-
belovo nagrado za mir.
Zares bogato `ivljenje te vsestransko na-
darjene osebnosti je bilo in je še vedno vzor
in spodbuda mnogim, ki si prizadevajo za
praviènejši svet. Ena najbolj oèarljivih stvari
pri njem je prav gotovo skladnost njegove-
ga mišljenja in delovanja.
)+
Verodostojnost neke osebe se poka`e v so-
glasju njenega mišljenja in delovanja. Schweit-
zer obèuduje prekrivanje nauka in delovanja
pri velikih zgodovinskih osebnostih. O Pavlu
piše: “Èudovita je Pavlova podoba v luèi nje-
gove etike. Pavel je utelešenje tega, kar uèi.”2
In o Goetheju: “Velièina njegovega mišljenja
bo vedno ostala, da njegove misli in njegovo
`ivljenje tvorita enost.”3
Kar je Schweitzer povedal o Pavlu in Goet-
heju, velja tudi zanj. Nikoli se nekega prob-
2)"*'
2,=

		



2%,=
lema ne loti le po teoretièni poti, ampak vedno
išèe tudi praktiène rešitve. Tako ne spodbuja
k ljubezni do bli`njega samo v teoloških spisih
in pridigah, ampak jo `ivi v te`kih razmerah
ekvatorialne Afrike. Kot glasbeni raziskova-
lec ne piše samo glasbeno kritiènih del o Bac-
hu, ampak ga vse do visoke starosti tudi nav-
dušeno interpretira — predvsem na svojih or-
gelskih koncertih. Poleg tega pa se loteva tudi
popravljanja in restavriranja starih orgel ter
jih tako reši pred propadom. Njegove roène
spretnosti pa mu še posebej koristijo v pra-
gozdu. Kot zdravnik je sam tudi gradbeni moj-
ster in organizator lastne bolnišnice. In konè-
no, ne samo da predvidi propad zahodne kul-
ture, temveè zaène z etiko spoštovanja do `iv-
ljenja uresnièevati prenovo te kulture. Prièe-
vanje njegovega `ivljenja nas vabi, da se po-
globimo v njegovo filozofsko ustvarjanje.
)),
Schweitzerja ni lahko uvrstiti v neko do-
loèeno teološko ali filozofsko smer. V teo-
logiji v glavnem sledi usmeritvi protestantske
liberalne teologije, ki je poskušala Jezusovo
`ivljenje in nauk v imenu resniènosti “osvo-
Franz Marc: Volkovi (Balkanska vojna),
o./pl., 1913, Galerija Albright-Knox, Buffalo, ZDA.

 #
2%,=
boditi” od cerkvene dogme in na tak naèin
spraviti razsvetljenstvo in kršèanstvo, vendarle
pa poka`e tudi notranje meje takega pogleda
in se od njega oddalji. V svojem monumen-
talnem delu “Zgodovina raziskave o Jezuso-
vem `ivljenju”4 pride do zanimivega zakljuè-
ka, da se v vseh dosedanjih tolmaèenjih Je-
zusove zgodovinske podobe zelo oèitno po-
javita avtorjeva konkretna subjektivnost in
duh obdobja, v katerem je `ivel avtor. Pis-
ci vedno nujno projicirajo v Jezusovo `ivljenje
svoje subjektivne predstave in dejansko ni
mogoèe nikoli priti do èistega zgodovinskega
opisa Jezusovega `ivljenja. Tako Schweitzer,
ki se je trudil priti do zgodovinske resnice
o Jezusu, na koncu ugotovi, da za vernika ni
najbolj pomembno, kdo je zgodovinski Je-
zus, ampak da je odloèilno osebno sreèanje
vernika z osebo Jezusa Kristusa.
Na filozofskem podroèju ostaja goreè raz-
svetljenec in s tem globoko povezan z no-
vodobnim racionalizmom. Vendarle pripi-
suje volji osrednji pomen za èloveško eksi-
stenco. V tem pogledu se opira na Schopen-
hauerja in Nietzscheja. V etiènem razmiš-
ljanju pa je `e od študentskih let dalje od-
loèilno pod vplivom Kanta. Kljub temu v
svojo etièno zasnovo vkljuèi tudi kozmiè-
ni element, ki ga najde v stoi, pri Spinozi
in Goetheju. Poleg zahodnega izroèila op-
lemeniti Schweitzerjev svetovni nazor tudi
vzhodna misel: predvsem kitajska mistika
in Konfucijeva filozofija.
Schweitzer pri etiki ostane na Kantovi li-
niji, ko predstavi svoje osnovno naèelo kot
nujno in obèeveljavno, toda etike ne utemelji
na razumu, ki se dviga nad `ivljenje, temveè
na individualni `ivljenjski volji (podobno kot
Schopenhauer). Izhodišèna toèka njegove fi-
lozofije je `ivi individuum sredi svojih na-
ravnih danosti. Napetost med univerzalnim
razumom in lastno `ivljenjsko izkušnjo ka-
rakterizira njegovo filozofijo in ostaja nena-
zadnje nerešena (verjetno tudi nerešljiva).
Schweitzer s hvale`nostjo pristopa do pred-
hodne filozofske misli. V njegovih delih ne
zasledimo arogantnega odnosa do ostalih fi-
lozofov. Veèina njegovih del se zaène z zgo-
dovinskim pregledom in analizo tega, kar so
o doloèenem vprašanju povedali razni avtorji
vzhodne modrosti in zahodne filozofije. Pa
vendar je Schweitzer samozavestno prepri-
èan v izvirnost in inovativnost svoje misli.
Samega sebe razume kot “prenovitelja” za-
hodne kulture.
Poglejmo si glavne smernice, ki jih za pre-
novo miselnosti ob koncu prve svetovne voj-
ne Schweitzer polaga na srce svojim sodob-
nikom in ki v veliki meri še niso izgubile ak-
tualnosti.


V èlanku “Nastanek nauka o spoštovanju
do `ivljenja in njegov pomen za našo kulturo”
(ki je objavljen v tej številki Tretjega dne) si
lahko bolj podrobno preberete zanimivo zgo-
dovinsko in biografsko ozadje Schweitzerjeve
filozofske misli. Nesmisel in grozota vojne
sta ga prisilila v razmišljanje, kaj se je zgo-
dilo v zahodnem svetu, da je prišlo do take
tragedije.
Vojna je samo zunanje znamenje `e prejš-
njega notranjega propadanja zahodne kul-
ture. Za to kulturo je usodno dejstvo, da je
materialni razvoj neprimerno presegel duhov-
ni razvoj èloveka. Znanost in tehnika sta pri-
peljala do nepojmljivega napredka. Moderni
èlovek je pridobil izredno moè obvladova-
ti in spreminjati `ivljenje, dejstvo pa je, da
tej moèi moralno ni dorasel. Materialni raz-
voj, ki zanemarja moralni in duhovni razvoj,
je po Schweitzerju “podoben barki s pokvar-
jenim krmilom, ki je izgubilo vsakršno mo`-
nost usmerjanja: pluje proti nesreèi”.5 Tako
kot pri plovbi z barko ni najpomembnejša
hitrost, tudi ne, na kakšen pogon pluje barka,
ampak predvsem, ali je smer plovbe pravilna,
tako je tudi s kulturo. Hitrejši in moènejši

		




2%,=
pogon barke zahteva tudi poveèano kontrolo
in hitrejše uravnavanje smeri.
Ta usklajenost in sorazmernost med teh-
niènim napredkom in zavestjo odgovornosti
se je po Schweitzerjevem mnenju zaèela v
drugi polovici 19. stoletja rušiti, kar je pri-
peljalo konèno do tragiènih dogodkov prve
svetovne vojne.
Pridobitve znanstveno-tehniène civilizacije
prinašajo posamezniku in dru`bi velike prob-
leme. “Mogoèe izgleda paradoksalno,” pravi
filozof iz afriškega pragozda “toda z dose`-
ki znanosti in tehnike ni la`je, ampak mnogo
te`je ustvariti neko pristno kulturo.”6
Zapeljivost materialnega napredka je os-
lepila modernega èloveka za duhovno in mo-
ralno dimenzijo njegovega bivanja, kar ima
za posledico “zaton zahodne kulture”. Glavno
odgovornost za to nosi filozofija 19. stolet-
ja, ker se ni veè ukvarjala s konkretnimi prob-
lemi èlovekovega `ivljenja in se je vedno bolj
oddaljevala od osnovnih èlovekovih vprašanj.
“Filozofija je postala vedno bolj filozofija brez
mišljenja,”7 pravi Schweitzer. V pozabo pa
zatonejo tudi razsvetljenski ideali svobode,
èlovekovega dostojanstva, praviènosti, ena-
kosti. Naj samo omenim, da Schweitzer zelo
idealizirano in precej nekritièno povzdigu-
je dobo razsvetljenstva, ki `eli na avtoriteti
èlovekovega razuma zgraditi boljši in praviè-
nejši svet.
Sredi 19. stoletja naj bi se torej zaèel pro-
ces propadanja zahodne kulture, ker zavest
odgovornosti oz. moralnost nista veè spo-
sobni usmerjati razvoja tehnike. Znanje in
moè modernega èloveka se sicer neznansko
veèata, kar prinaša s seboj ustvarjanje mnogo
ugodnejših `ivljenjskih pogojev za veèino
prebivalcev. Pri u`ivanju prednosti tega pos-
pešenega materialnega napredka pa je mo-
derni èlovek spregledal odsotnost duhovne
in etiène plati kulture. Vera v razvoj se je
osvobodila etiènega usmerjanja in razvoj je
zaèel potekati po njemu lastnih zakonih. Še
veè, etika postane celo moteèi element
znanstveno-tehniènega napredka. Schweitzer
pravi: “Opustitev doslednega etiènega pre-
sojanja stvari dojemamo kot korak naprej
k objektivnosti.”8
Tako je za novo miselnost znaèilna na eni
strani potreba po preoblikovanju in `elja po
dogajanju kot takem, na drugi strani pa iz-
guba vsake usmeritve pri oblikovanju nove
stvarnosti. Kljub novim materialnim prido-
bitvam postaja èlovek notranje vedno bolj
ubog in brez usmeritve.

Toliko o osnovni diagnozi, ki jo Schweit-
zer daje bolehni in propadajoèi zahodni kul-
turi. Vendar se Schweitzer kot dober zdravnik
ne zadovolji samo z natanèno diagnozo, am-
pak predpiše tudi terapijo, saj je preprièan,
da zahodni kulturi ni usojen dokonèni pro-
pad. V tem se korenito razlikuje od svojega
sodobnika Oswalda Spenglerja, ki je zago-
varjal fatalistièno interpretacijo zgodovine,
po kateri je vsaki kulturi usojen nek doloèen
proces in po teh deterministiènih zakonih
zgodovine je zahodni kulturi usojen konec.
Ob koncu dela Èlovek in tehnika Spengler
piše: “Rojeni smo v ta èas in pogumno mo-
ramo prehoditi pot, ki nam je doloèena. Dru-
ge poti ni. Vzdr`ati na izgubljenih pozicijah
brez upanj, brez rešitve je naša dol`nost.”9
Schweitzer nikakor ne pritrjuje ugotovitvi,
da je propadanje zahodne kulture nek uso-
jen zgodovinski proces, ampak verjame v
mo`nost prenove, ki pa se mora zaèeti v mi-
selnosti. V tretjem delu Filozofije kulture
Schweitzer ugotavlja: “Zgodovinski dogodki
imajo svoj zadnji temelj v duhovnih vzrokih.
Niso naravna dogajanja na podroèju `ivljenja
èloveka in narodov.”10 Zgodovina torej ni ne-
kaj vnaprej doloèenega, usojenega. Nek zgo-
dovinski trenutek bistveno doloèajo prepri-
èanje in nazori ljudi v njem. Zato je za pre-
porod zahodne civilizacije nujno na novo pre-

 #
2%,=
misliti osnovna vprašanja razumevanja èlo-
veka in njegovega mesta v celotnem kozmosu.
V zaèetku novega veka je filozofija ubrala
napaèno smer: èloveka je zreducirala na nje-
gov “cogito”, ob strani pa je pustila vse, kar
je telesnega, materialnega, èutnega. Schweit-
zer išèe drugo pot. Descartovo izhodišèe “co-
gito ergo sum” se mu zdi abstraktno in nes-
tvarno. Mišljenje ni neko prazno dejanje
samo zase. “Ko mislim, vedno mislim nekaj.
Vprašanje je torej naslednje: kaj je vsebina
tistega mišljenja, v katerem samemu sebi o
svojem bivanju kot takem vedno znova dajem
raèun.”11 V svojem osrednjem delu Kultura
in etika daje Schweitzer èlovekovi misli na-
slednjo osnovno vsebino: “Prava filozofija
mora izhajati iz najbolj neposrednega in
vseobsegajoèega dejstva zavesti. To se glasi:
‘Sem `ivljenje, ki hoèe `iveti, sredi `ivljenja,
ki hoèe `iveti’.”12 Ta stavek ponazarja po
Schweitzerju osnovno izkušnjo `ivljenja vsa-
kega èloveka, ki je zavestno ali podzavestno
pritrjevanje svojemu `ivljenju. Iz strahu
pred iznièenjem hrepeni èlovek po izpol-
nitvi svojega bivanja. Pritrjevanje `ivljenju
je polo`eno v èlovekovo naravo. Iz te na-
še naravne volje do `ivljenja pride èlovek
preko procesa mišljenja o sebi in svetu do
vseobsegajoèega pritrjevanja svetu. Kdor
razmišlja o sebi in o svetu, ugotovi, da vse,
kar ga obdaja — rastline, `ivali, soljudje —
prav tako hoèejo `iveti kot on sam. Èlo-
vek pride do spoznanja, da je vse, kar `i-
vi, neka skrivnostna univerzalna volja do
`ivljenja. Tako osnovna izkušnja èloveka
ni njegova izvzetost iz sveta (kot pri Descar-
tesu), ampak izkušnja sorodnosti in poveza-
nosti z vsem `ivljenjem, ki ga obdaja.
Èlovek je torej del narave, njegovo `iv-
ljenje je bistveno povezano z ostalim `ivlje-
njem, pa vendar ima èlovek v naravi posebno
vlogo. Narava še zdaleè ni nek idealen har-
monièen sistem. Vsaka volja do `ivljenja stre-
mi po uveljavitvi in najboljši mo`ni uresni-
èitvi svojega bitja. Pri tem pa prihaja do navz-
kri`nih interesov in boja med `ivimi bitji v
naravi. Dogajanje v naravi je ambivalentno:
lepota in smiselnost se prepletata z grozotami
in nesmiselnostjo. Zato èlovek iz spoznavanja
narave ne more priti do jasnih smernic za svo-
je `ivljenje. Narava okrog njega se ne obnaša
etièno, zato mora smernice za svoje `ivljenje
poiskati v svoji notranji volji do `ivljenja.
Po Schweitzerju je v èloveka polo`ena etiè-
na volja do `ivljenja, ki mu zapoveduje, da
naj izkazuje vsej volji do `ivljenja okrog njega
enako spoštovanje kot svoji lastni. Etika ni
nek zaprt sistem dol`nosti in kreposti, s ka-
terim bi do potankosti lahko doloèili, kako
naj èlovek deluje, marveè je njena naloga
predvsem v tem, da da posamezniku s temelj-
nim principom etiènosti v roke kompas, ki
delujoèemu v vsakem konkretnem primeru
poka`e smer, vendar nikakor ne oblikuje od-
loèitve vnaprej. “Etika ni,” kot pravi Schweit-
zer, “park z natanèno urejenimi in dobro ne-
govanimi stezami, ampak divjina, kjer mora
vsakdo najti in utrjevati svojo pot. Doloèena
je samo smer, katero moramo ubrati.”13
4
+
0
Filozof iz afriškega pragozda je preprièan,
da je s svojim temeljnim principom “preda-
nosti `ivljenju iz spoštovanja do `ivljenja” po-
dal splošno materialno vsebino formalnemu
etiènemu imperativu. Tako se glasi temelj-
no etièno naèelo: “Dobro je `ivljenje ohra-
njati in `ivljenje spodbujati; slabo je `ivljenje
unièevati in `ivljenje ovirati.” S svojo etiè-
no zahtevo razširi Schweitzer podroèje etiène
odgovornosti na vsa `iva bitja. Èe èlovek priz-
na svojo povezanost z vsemi `ivimi bitji, èe
se zave svoje osnovne izkušnje, da je èlovek
“`ivljenje sredi `ivljenja”, potem ne sme po-
ljubno postaviti meje, do katere bo spoštoval
`ivljenje. Kjerkoli `e in s kakršnimi koli na-
meni èlovek škodi ali unièi `ivljenje — v ka-

		



2%,=
terikoli obliki –, ravna neetièno in je kriv. Ra-
dikalnost njegove etike se še bolj ka`e v tem,
da ne dopušèa nobene vrednostne lestvice
med `ivimi bitji. “Resnièno etièen èlovek,”
pravi Schweitzer, “se ne sprašuje, koliko je
to ali tisto `ivljenje vredno, da zaslu`i naklo-
njenost, in se tudi ne sprašuje, ali in v ko-
likšni meri je še sposobno obèutij. @ivljenje
kot takšno mu je sveto.”14 Etika je definirana
kot “v brezmejno razširjena odgovornost za
vse, kar `ivi”15. Vse èlovekovo delovanje mora
biti konec koncev usmerjeno v ohranjanje in
spodbujanje lastnega `ivljenja in `ivljenja bi-
tij, ki se nahajajo v njegovem podroèju de-
lovanja. Cilj èlovekovega delovanja je torej
ustvarjanje in preoblikovanje danosti v smeri
zagotavljanja vedno boljših pogojev za nje-
govo lastno `ivljenje in za `ivljenje `ivih bitij,
ki ga obdajajo. K temu pa ga spodbuja os-
novna dr`a spoštovanja do `ivljenja, ki je po-
lo`ena v èlovekovo voljo do `ivljenja.
Jasno je, da èlovek nujno posega v `ivlje-
nje drugih `ivih bitij. Schweitzer je glede tega
realist. Èlovek lahko `ivi samo na raèun dru-
gih `ivih bitij. Da bi pre`ivel, je prisiljen
ubijati drugo `ivljenje. Èe je etika spošto-
vanja do `ivljenja na teoretièni ravni do kon-
ca dosledna in ne dovoljuje nobenega ran-
giranja med bolj vrednim in manj vrednim
`ivljenjem, si na praktièni ravni ne more za-
tiskati oèi. Ne samo, da je zapoved “Ne ubi-
jaj!” popolnoma neizvedljiva, èe jo posku-
šamo aplicirati na podroèju vseh `ivih bi-
tij, ampak tudi zahteva “Ohranjaj in spod-
bujaj `ivljenje” èloveka postavi v paradok-
sno situacijo. Da bi rešil neko `ivljenje, je èlo-
vek prisiljen unièiti neko drugo `ivljenje.
Schweitzer predstavi naslednji primer: “Da
bi rešil mlado ptico, ki je padla iz gnezda,
moramo prevzeti nase, da bomo polovili in
pobili veliko insektov, ki jih ptica potrebuje
za hrano. Usmiljenje lahko poka`emo le, èe
hkrati delujemo brez usmiljenja.”16 Torej,
unièevanje `ivljenja je postavljeno v slu`bo
ohranjanja `ivljenja in ne gre drugaèe. Za
take konfliktne situacije izoblikuje Schweitzer
naslednje vodilo: “Kjer kateremu koli `ivlje-
nju škodujem, mi mora biti zelo jasno, èe je
to res nujno. Preko neizogibnega ne smem
iti niti za malo, tudi ne preko navidezno ne-
pomembnega.”17 V vsakem posameznem pri-
meru mora èlovek pretehtati, èe je zares nuj-
no in neizogibno drugo `ivljenje unièiti ali
mu škodovati. Odloèitev je povsem prepuš-
èena delujoèemu subjektu.
Etika spoštovanja do `ivljenja nam ne
pove, kje so meje neizogibnega in katere os-
novne kriterije mora èlovek spoštovati, ko
izbira med razliènimi oblikami `ivljenja. Od
subjekta zahteva le, da spoštuje temeljni prin-
cip “ohranjanja in spodbujanja `ivljenja”, pri
èemur je konkretna uresnièitev tega principa
prepušèena posamezniku.
Povsem upravièeno se pojavi vprašanje,
èe Schweitzerjeva etika ne predstavlja preo-
bremenitve za veèino ljudi? Ali ni ena iz-
med nalog etike poleg oblikovanja temelj-
nega etiènega principa tudi oblikovanje ne-
katerih dodatnih etiènih norm, ki bodo
subjektu v pomoè pri njegovi odloèitvi?
Brez vrednostne lestvice, ki tudi na teore-
tièni ravni razlikuje med razliènimi obli-
kami `ivljenja in tudi teoretièno daje vsaj
èlovekovemu `ivljenju prednost pred dru-
gimi oblikami `ivljenja, je nujno dopolnilo
Schweitzerjeve etike.
Kakor koli `e, Schweitzerjeva filozofska
etika predstavlja za èloveka ob zaèetku 21. sto-
letja svojevrsten izziv. Aktualnost le`i pred-
vsem v umestitvi èloveka v njegov bivanjski
prostor in poudarjanju njegove temeljne po-
vezanosti z vsemi `ivimi bitji. Razumevanje
èloveka kot “`ivljenje, ki hoèe `iveti, sredi `iv-
ljenja, ki hoèe `iveti” predstavlja odlièno iz-
hodišèe za oblikovanje ekološke etike, ki je
dandanes nujnost, èe `elimo zagotoviti obstoj
èloveškega rodu in obstoj `ivljenja na tem pla-
netu tudi v prihodnje.

 #
1. A. SCHWEITZER, Aus meinem Leben und Denken,
Frankfurt a. M. 1995, 78.
2. A. SCHWEITZER, Die Mystik des Apostels Paulus,
Tübingen 1930, 311. Dve strani naprej zapiše:
„Jezusovo besedo, da èe `eli biti nekdo velik, naj
bo vsem slu`abnik (Mt 20,26), Pavel ni
posredoval s peresom, ampak s svojim
`ivljenjem.”
3. A. SCHWEITZER, Gesammelte Werke, Bd. V,
München 1974, 523.
4. A. SCHWEITZER, Geschichte der Leben-Jesu-
Forschung, Tübingen 1913.
5. A. SCHWEITZER, Kultur und Ethik, München 1990
(prva izdaja 1923), 99.
6. A. SCHWEITZER, Kultur und Ethik, 99.
7. A. SCHWEITZER, Kultur und Ethik, 20.
8. A. SCHWEITZER, Kultur und Ethik, 104.
9. O. SPENGLER, Der Mensch und die Technik.
Beitrag zu einer Philosophie des Lebens, München
1933, 88-89.
10. A. SCHWEITZER, Die Weltanschauung der
Ehrfurcht vor dem Leben, Teil III-IV, München
2000, 190.
11. A. SCHWEITZER, Die Weltanschauung der
Ehrfurcht vor dem Leben, Teil I-II, München
1999, 426.
12. A. SCHWEITZER, Kultur und Ethik, 330.
13. A. SCHWEITZER, Die Weltanschauung der
Ehrfurcht vor dem Leben, Teil III-IV, 154.
14. A. SCHWEITZER, Kultur und Ethik, 331.
15. A. SCHWEITZER, Kultur und Ethik, 331.
16. A. SCHWEITZER, Die Weltanschauung der
Ehrfurcht vor dem Leben, Teil III-IV, 46.
17. A. SCHWEITZER, Kultur und Ethik, 340.
2%,=