ruiiunia piicini v gotovini Leto IXy i«. 176 Ljubljanaf nedelja 29. julija 1928 Cena 2 D?n §tioc mesečno Dtn Din Oglasi po tsrifo. Uredništvo i JJubljana, Knaflora obča ftter. 5/L Ta^cn lic S07S ln >804, ponoči tudi it. 1034. - ■•kopisl sa n« mtai«. te. 54. - T< k. 0096. Dnevnik prosveto in politiko t Ljubljana, Pre*er- It. 4. — TeJcfcm H. «49c >j Podndnid: Maribor, Aleksandrova it 13 Crtje, Aleksandrova ffit> — * • 3 Ka&ra pri postnem ček. zavoda: Ljub* lana it n.Su - Praha čisJo 7S.180J Wien,Nr. 105.841. Narodna skupščina sklicana za sredo Seja ministrskega sveta. - Novo razburjanje Hrvatov.-Skupščina naj zaseda dalj časa. - Zadnji poslanci KDK zapustili Beograd Ljubljana, 28. julija. »Slovenski premijer» — tako imenuje »Slovenec* dr. Korošca, šefa obnovljene hegemonistične Vukičevičeve vlade — je krotak kakor belo jagnje, njegova stranka pa dobrotljiva kakor stara teta! SLS je »eminentno ljudska in demokratična politična stranka*. Linija politike dr. Korošca in njegove stranke je bila »vedno ravna». »Osnovana na etičnih principih in tradiciji krščanskega kulturnega pojmovanja države,* je SLS »vsigdar hodila pot našega državnega in narodnega občežitja*. To pa »sme biti prepričano prebivalstvo vse države, kateremukoli strankarskemu naprav-ljenju pripada, da bo merilo dr. Koroščevi vladi edinole obči blagor cele države, da jo bo vodila skrajna pomirlji-vost, princip nepodkupljive poštenosti v upravi in najstrožje, brezpristranske in nadstrankarske zakonitosti in objektivnosti ...» Tako in enako razlaga »Slovenec* program novega režima z blestečimi frazami, da bi javnost pozabila, kaj vse je uganjal isti režim, ko je bil predsed nik vlade g. Vukičevič, notranji minister pa dr. Korošec In da bi spregledala, da se je hegemonistična beograjska oligarhija odločila nadaljevati tam, kjer je bila 20. junija za hip prerušena... G. Korošec se ie kot minister policije kvalificiral in pokazal je, kaj zna. »Slovenec* se zaman trudi zabrisati sledove njegove neposredne preteklosti, ker nele v Sloveniji, marveč po celi Jugoslaviji in po celi Evropi vedo politično količkaj poučeni ln bistri ljudje, da je dr. Korošec splezal na visoko mesto premijera zato, ker cincarji sami nočejo nositi odgovornosti za ono, kar nameravajo, in so si zato najeli in izposodili za svoje nakane SLS! Ni letos prvič in sigurno tudi ne zadnjič, da vrši naša klerikalna stranka rabeljsko službo proti svojim bližnjim in najbližjim. Bridko se spominjamo na leto 1908., ko so Nemci proglasili ljubljanske septemberske demonstracije kot prvi poskus »velesrbske zarote* v Sloveniji. Takrat sta padia Lunder in Adamič kot nedolžni slovenski žrtvi nemške soldateske, ki ji je poveljeval lajtnant Mayer. Par dni po pggrebu teh žrtev so tudi klerikalci markirali narodno žalost in sočustvovanje, čez dober teden pa jim je bila slovenska kri — da rabimo Koroščev žalski izraz — le motna voda. v kateri se lovijo »ribe*. Lajtnant Maver je postal preko noči nedolžen, zločinci so pa bili narodni in napredni Slovenci Kranjska šparkasa je plačala večji znesek za šentklavške orgije, kmalu nato pa je zagledal beli dan pastirski list, v katerem se najstrožje obsojajo demonstracije Slovencev proti Nemcem, ne pa tako napadi Nemcev na Slovence. Radi prepovedi škofijskega ordina-rijata Slovenci Lundru in Adamiču še nagrobnega spomenika niso smeli postaviti, SLS pa je cinično zase eskomp-tirala septemberske dogodke, se prodala vsenemškemu kurzu Dunaja ter vršila nad naprednimi Slovenci janičarsko in rabeljsko opravilo. Leta 1914. najdemo SLS v izdajalski službi vojnega priganjača za zmago nemškega orožja. 5. julija 1914, torej tedaj, ko je bil še po vsej ostali Avstriji absoluten mir, je že sklicala klerikalna stranka v ljubljanskem Unionu shod, na katerem se je izvršila prva in ne-oficijelna vojna napoved Srbiji. Na tem shodu je bil zbran ves današnji »cvet SLS*, ki sedaj obdaja današnjega pre-mijerja Jugoslavije. Burno je pritrjeval, ko se je slavnostni govornik povspel do vzklika, kako bodo »slovenski fantje Srbom glave razbijali*. Nato se je začela od SLS nepopisna gonja slovenskih mož in fantov v strelske jarke. Sam škof Jeglič jih Je pred odhodom na mo-rišče blagoslavljal, jih prepričeval, kako »pravična* je vojna proti Srbom, tem »zakletim sovražnikom samega Kristusa*. Kako srečna, kako blažena smrt Vas čaka!*... to so bile tolažilne besede slovenskega cerkvenega kneza, SLS pa je po drugih svojih političnih eksponentih prevzela tudi rekvizicije Živil, živine, deželnih pridelkov, zvonov in vsega, kar je bilo količkaj vredno. Klerikalna stranka si je stekla veliko »uslugo*, da je ostal slovenski narod ob koncu vojne decimiran, nag in gol. Dunaj je honoriral ta krvniški posel s tem, da je podelil SLS privilegij po mili volji preganjati v Sloveniji, zlasti Pa na Kranjskem, napredne ter socialistične ustanove in ljudi V tajništvu SLS je bila etablirana prostovoljna špi-Jonažna in denuncijantska pisarna, od koder so hodili »akti* na policijsko direkcijo i vojaško policijo. V najtežjih Beograd, 28. julija p. Po skrajno razburljivih dneh vladne krize je nastopilo danes nekako zatišje. Z večernim brzovlakom so odpotovali zadnji poslanci KDK s Svetozarjem Pnibičevi-čem na čelu iz Beograda v Zagreb ter tako tudi formalno prekinili vse zveze s hegemonističnim režimom in sedanjo Narodno skupščino. Koroščeva vlada pa je že prvega dne pokazala, da ne želi pomirjenja s Hrvati in da so ji želje in zahteve preča-nov deveta briga, kakor tudi to, da nd-ti najmanj ne misM dati zadoščenja za krvavi zločin v Narodni skupščini. Kar se je doslej razpravljalo le teoretično in kar smatrajo ne samo Hrvati, marveč vsa poštena javnost za nemogoče, to je postalo danes gotovo dejstvo. Vlada dr. Korošca ie sklenila, da nadaljuje delo z okrvavljeno Narodno skupščino. koje razpust b| značil najprimi-tivnejše zadoščenje za zločin Puniše Račlča ln njegove družbe. Dr. Korošec je danes dopoldne naj-prvo prevzel predsedniške posle od svojega prednika Velje Vukičeviča. Tekom dopoldneva je imel daljše konference s poedinimi ministri, nakar se je sestal s predsednikom Narodne skupščine dr. Peričem in razpravljal žnjim o nadaljevanju dela v Narodni skupščini. Opoldne je odšel v dvor, kjer je bil v avdijenai do 13.30. Popoldne so se nadaljevala posvetovanja med dT. Korošcem in dr. Peričem, ob 6. zvečer pa se je sestal k seji ministrski svet. Seja ministrskega sveta je trajala do 8. zvečer. Takoj po seji je odšel dr. Korošec v avdijenco, odkoder se je vrnil v vladno predsedstvo, kjer je bil nato izdan sledeči komunike: »Na svoil današnji seji je ministrski svet sklenil, da se sestane Narodna skupščina v sredo dne 1. avgusta t. U da nadaljuie svoje delo. Kraljevska vlada po podala v skupščini svojo deklaracijo. Na seji ministrskega sveta ie poročal zunanji minister dr. Marinkovič o nettunskih konvencijah, vršila pa se Je tudi razprava o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu in ki bodo omenjene v vladni deklaraciji.« Kakor se izve iz vladnih krogov, vlada ne misli rešiti samo najnujnejših poslov v Narodni skupščini, kakor se je prvotno zatrjevalo ln splošno domnevalo. marveč se pripravlja za daljše zasedanje. Najprei naj bi Narodna skupščina teoretično obsodila zločin 20. junija, nakar bo vlada podala svojo deklaracijo. Nato bo Narodna skupščina razpravljala o izročitvi morilca Puniše Račiča in njegovih sokrivde osumljenih tovarišev, radikala Toma Popo-viča in demokrata Jovanoviča - Lune. Popovičevo izročitev zahteva sodišče z motivacijo, da je Intelektualni sokrivec Puniše Račiča, Jovanoviča - Luno pa obtožuje fizičnega sodelovanja na umoru. Na drug! seji Narodne skupščine namerava vlada izvesti izpopolnitev skupščinskega predsedstva. Za podpredsednika namesto umrlega Agatanoviča kandidirajo demokrati dir. Slavka Še-čerova. Pred zaključkom zasedanja hoče vlada sprejeti v Narodni skupščini še nettunske konvencije, nadalje zakon o dobrovoljcih, zakon o dalmatinskem agraru, zakon o stabilizaciji dinarja, spremembo zakona o Narodni banki, pooblastilni zakon za najetje inozemskega posojila ter zakon o sodnikih in o sodiščih. Šele nato bi bilo redno zasedanje Narodne skupščine zaključeno in skupščina odgodena do jeseni. »Poslabšana Izdaja Vukičevičevega režima" Vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič o Koroščevi vladi. — Dr. Korošec ne more voditi politike pomirjenja. — Njegova vlada je prehodna in se bo morala umakniti drugemu režimu Beograd, 28. julija p. Vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič je podaJ o vladi dr. Korošca naslednjo izjavo: »Ko se že ni mogla sestaviti koncentracijska vlada, ko niso hoteli volilne vlade, ko se mandatar krone ni mogel odločiti za sestavo nevtralne vlade, je bilo pričakovati, da bo vsaj vlada četvorne koalicije drugačna. Pričakovati bi se mogla vlada najjačjih osebnosti, ki so za najožje sodelovanje s Hrvati, vlada pomirljivosti, vlada avtoritet. Oni, ki so zahtevali, naj se sestavi parlamentarna vlada, so obljubovali, da bodo dali tako vlado. Namesto tega so dali vlado, ki Je Ie druga izdaja vlade ln režima Velje Vukičeviča in sicer slaba izdaja. V njo so namesto pomirljivih, uglednih ljudi vstopile osebe, ki so se v zadnjem času izkazale baš kot nepomirljivi nasprotniki KDK. Vstop dveh Hrvatov v to vlp.do se smatra mnogo bolij za izzivanje cele KDK in zlasti Hrvatov. Nova vlada pomeni dejansko tretjo vlado Velje Vukičeviča z istimi ljudmi, isto večino in istim razpoloženjem kakor pred 20. junijem.« »Dr. Korošec je zvest pristaš Velje Vukičeviča in nasprotnik KDK. On je bil tudi tvorec ideje o ustvaritvi nekakšne gospodarske stranke neodvisnih Hrvatov.« ,Pod vlado predsednika nove vlade je tekla kri v Beogradu pred Dijaškim domom in pred »Ruskim carjem«. Pod njegovo upravo, v njegovi hiši se je dogodil krvavi atentat na šefa javne varnosti, ki odkriva lahkomiselnost, nesposobnost in nevarnost za javno varnost državljanov. Pod njegovo upravo se je dogodil tudi zločin v Narodni skupščini 20. junija. Stari parlamentarec ta notranji minister ne bi smel biti nepoučen, da se nekaj pripravlja v Narodni skupščini. Nositelj vladne politike poleg tega, čeprav ni samo politik, ampak tudi duhovnik, ni niti iskreno pomagal delati za pomirje-nje sprtih skupin v Narodni skupščini. Kot predsednik vlade ne pozna tudi dovolj dobro razmer in ljudi v vsej državi ter je bil dejansko doslej in bo tudi v bodoče samo orodje režima.« »Ta vlada ie prehodna, ker se ne strinjajo vse skupine z njo. Dokler bo izven skupščine, bo kakorkoli, ko pa bo v njej, bo zopet od danes do jutri. Ta lada je samo formalnega značaja in predhodnica drugega režima, ki ima priti in ki neizbežno pride.« Radikalski nezadovoljneži so zopet nezadovoljni Beograd, 28. Julija, r. Kakor poroča , da je takšna rešitev vladne krize s stališča državnih interesov najslabša, ter da se prav nič ni bilo treba vračati na to kombinacijo po vsem tem, kar se je zgodilo v zadnjem Času. Koroščeva vlada bo prava nesreča za ureditev razmer v državi. Poleg tega pa mislijo radikali okrog glavnega odbora, da je ta rešitev krize tudi skrajno neugodna za radikalno stranko samo. Sestava Koroščeve vlade znači degradacijo radikalske stranke in predstavlja zadnjo fazo njenega ponižanja, ki ga je začel Velja Vukičevič. Oni smatrajo, da je v interesu države, da »o politične stranke močne in konsolidirane. Radikalska stranka je v narodu vsekakor tako močna, da je nemogoče na hitro roko postaviti mesto nje nekaj boljšega. Zato je bilo povsem nepotrebno, da Vukičevič na tak način ruši radikalsko stranko časih svoje zgodovine je slovenski narod moral trpeti, da se Je večina njegovih voditeljev nahajala v službi tlači- telja. ' Danes se žalostna in sramotna zgodovina SLS ponavlja. L. 1914 so gnah Slovence v sovraštvo ln boj proti bratskemu srbskemu narodu, so napovedovali sramoten pogin Srbifi in jugoslovenski Ideji, L 1928 se kot pomagaj ta hlapci najslabših elementov med Srbu borijo proti vsem poštenim Srbom, Hrvatom ta Slovencem ta Jim pomagajo rušiti Jugoslavijo. In v strašni brezvest-nostl so prevzeli, zlorabljajoč slovensko ime, vodstvo v borbi koruptnega hege-monfstUčnega režima proti bratskemu hrvatskemu narodu, kti združen z narodnimi Srbi in Slovenci nič drugega ne zahteva, nego enakopravnost v skupni domovini Vse to pa, kakor 1. 1908 ta 1914, zopet za efijaltsko nagrado »slo-bodiuih rok« proti lastnim rojakom drugega političnega mišljenja. Glasilo dr. Korošca poskuša lastno slabo vest ta strah pred posledicami te grozne politike prevpiti s frazami o posebni časti, ki je SLS doletela. Iz samih njegovih vrst se Sujejo glasovi obsodbe nad pogubno politiko strankinega vodstva in eden od najuglednejših prvakov je ob sporočilu, dia je dr. Korošec postal »slovenski premiijer«, drastično izjavil, da je to »začetek konca«. Slovensko ljudstvo je pošteno ta trezno, odpirajo se mu oči ta efijaltska vloga SLS bo končala z zasluženo katastrofo klerikalne politike v Sloveniji. Vedno večji prepad med Beogradom " in Zagrebom Svetozar Pribičevič o položaju, ki je nastal po obnovi starega režima. - Najnesrečnejša rešitev, ki je bila sploh mogoča. - Na nevtralno vlado niso mislili resno Beograd, 28. julija p. Svetozar Pribičevič je nocoj s poslanci KDK, v kolikor so bili še v Beogradu, odpotoval v Zagreb. Popoldne so ga posetili novinarji, katerim je podal o politični situaciji sledečo izjavo: »Merodajni krogi so izbrali tako rešitev krize, ki jo smatrajo na Hrvatskem za najneprimernejšo. Ce bi imeli še kako slabšo rešitev, bi se bili gotovo odločili še za slabšo. Zanimivo, pa tudi značilno je vsekakor to, da so prok ami-rali za največjega državnika dr. Korošca, ki je pred dvema letoma v Narodni skupščini proglasil kralja za srbi-janskega kralja in zlasti nagiasil, da ga priznava samo državnopravno. To je bilo pred dvema letoma 1. 1926., ko je v Narodni skupščini prečital svojo znano deklaracijo. Sedaj sta se srbijanska demokracija in radikalna stranka znašli pod njegovim klobukom, četudi jih on vse skupaj v dnu duše mrzi.» Krivda radikalskega glavnega odbora. »Za tako rešitev krize nosi odgovornost tudi radikalski glavni odbor, ki ni imel poguma, da izrazi svoje mnenje Javno, odločno in odkrito pred vsem narodom, marveč se je zatekel k anonimnim izjavam po listih. Ce bi gospoda iz radikalskega glavnega odbora jasno in odločno rekla: »Nočemo rešitve brez sporazuma s Hrvati*, bi se bila situacija razvila popolnoma drugače. Toda Aca Stanojevič misli, da je skomi-ganje z rameni že politična akcija in do-voljna obramba pred to nesrečno vlado, ki jo smatrajo vsi Hrvati za najhujšo provokacijo.* Hrvati in nova vlada. — Ali obstojajo kaki izgledi, g. minister, da bi moglo priti do novih stikov med Zagrebom in Beogradom v svrho primernejše rešitve obstoječega nasprot-stva in za dosego sporazuma? «S to rešitvijo krize so presekane vse možnosti za kakršnekoli razgovore. Prečanska javnost v splošnem, Hrvatje pa še prav posebej smatrajo, da je bila ta rešitev pripravljena že v naprej, ter da je biLa akcija z nevtralci samo manever. Odkritja dr. Tartaglie o tej akciji so naravnost senzacijonalna. Dr. Tartaglia, v čigar objektivnost ni mogoče dvomini in o katerem se ne more trditi, da bi bil v zvezi s KDK, ker ga je ta vrgla kot župana v Splitu, je odkril vsej javnosti, da se ni resno mislilo na nevtralno vlado. Dejstvo, da je Beograd odklonil celo hrvatske nevtraice, najbolj dokazuje, kako je njegovo razpoloženje do Hrvatov. Mnenja sem, da je od vseh solucij po 20. juniju, po onem strašnem zločinu v Narodni skupščini, bila najpripravnejša rešitev, da pride na krmilo nevtralna vlada, ki bi dala največ garancij, da pridemo iz te atmosfere do pomirjenja duhov. Toda baš tega se ni hotelo, marveč je prišla na krmilo strankarska vlada, ki je ustvarila atmosfero skrajne razdraženosti in razdivjala strankarsko besnilo do te mere, da so bili mogoči tako strahoviti dogodki. Način rešitve krize in sklep, da se skliče okrvavljena Narodna skupščina, iz katere so bili Hrvati izgnani z revolverji, bo izzval silen odpoT v prečanskih krajih. Nočem se spuščati v prorokovanja, kaka akcija bo podvzeta in kaki dogodki lahko nastopijo, niti nočem prejudicirati sklepom svojih tovarišev. V Zagrebu bomo sprejeli vse potrebne sklepe za vse slučaje in možnosti, a naš disciplinirani narod bo te sklepe z doslednostjo izvajal.* Prečansk] ministri — V vladnih krogih naglašajo, da so dobili prečani sedaj več portfeljev in da sta v vladi tudi dva Hrvata. S tem pobijajo Vaše trditve, da je ta vlada hegemonistična. «To so agentje srbijanskih strank. Nihče preko Save ta Dunava jih ne smatra za prečane. Zato so tudi postali ministri. Ce bi imeli kako samostojno stališče, ali če bi vodili samostojno politiko, ali bi sploh mogli postati ministri? A kar je glavno, v vladi ni predstavnikov hrvatskega naroda, ker so jih z revolverji izgnali Iz Narodne skupščine. Tega nihče ne more negirati. Ce Hrvat' je izjavijo vsemu civiliziranemu svetu, da ne morejo iti v to Narodno skupščino, v kateri so bili ubiti hrvatski poslanci, jim bo ves kulturni svet dal prav.* Narodna skupščina in KDK. — Vlada namerava rešiti najnujnejše posle v Narodni skupščini ter zatrjuje, da ima nalogo delovati pomirljivo. To bi bil tudi program nevtralne vlade. Radi tega se tudi zatrjuje, da je ta vlada neke vrste surogat za nevtralno vlado. »Kdo pač naj smatra za surogat nevtralne viade nekaj, česar oni, ki so na tem najbolj interesirani, to so Hrvati, ne priznavajo. Koroščeva vlada se pač ne more sama proglašati za nevtralno. Na Hrvatskem jo smatrajo za provokacijo. Naj odrede plebiscit, če si upajo o tem,, ali jih na Hrvatskem smatrajo za provokacijo ali ne. Zagreb noče niti govoriti o tej vladi, kakor da zanj sploh ne obstoja.* — Zatrjuje se, da bo ta vlada, če bo uspešno izvršila glavne naloge, dobila tudi voiilni mandat. »Tega ne vemo, kdo bo vodil volitve. Jasno pa je samo to, da Hrvati ne bodo prišli niti v bodočo Narodno skupščino, če bi vodila volitve taka vlada in če bi ne prišla na krmilo vlada, kj bo nu« dila popolne garancije za svobodo volitev že v sami svoji sestavi. Mi ne bomo več prišli v Narodno skupščino, če volitve ne bodo svobodne.* — Ali je res, da zapuščate Beograd? »Mi ne zapuščamo Beograda, marveč Narodno skupščino. Gremo pa iz Beograda, ker tukaj nismo varni življenja. Vsak trenotek nam groze z umorom in jaz dobivam dnevno celo kopico grozilnih pisem. Javno v listih se poziva, naj me ubijejo. Ni mesta v vsej Evropi, še manj pa prestolnice, kjer bi se moglo dogajati kaj sličnega. Le pri nas nihče ne nastopi proti temu.» — Kako dolgo nameravate ostati v Zagrebu? »Tega ne vem; to je odvisno od razmer in nadaljnjega razvoja dogodkov.* Priprave za zagrebško sejo khiba KDK Zagreb, 28. julija, č. Svetozar Pribičevid dospe skupno z vsemi poslanci KDK, ki so bili še v Beogradu, jutri v Zagreb. Pribi« čevič pride s svojo rodbino in se bo na* stanil v Zagrebu. Če se bo zdravstveno stanje Stepana Radiča popravilo, se bo ža prihodnje dni vršila seja parlamentarnega kluba KDK, bodisi v saborni dvorani, bo» disi v Seljačkem domu. Na seji bodo sprejeti sklepi o nadaljni borbi in o nadaljnera zadržanju KDK do nove vlade- Poslanski klub HSS je že namestil vse svoje stvari in arhiv v mali saborski dvorani. Bržkone bo to storil tudi klub SDS. Peti demokratski minister Beograd. 28. julija, p. Kralj je danes podpisal nkaz, s katerim se imenuje dr. Ilija Šumenkovič ministra brez p>rifelja in zastopnika lunanjega ministra. Zunanji minister dr. Marinkovič odpotuje jutri v Požare-vac, odkoder se vrne čez par dni, da sodeluje pri zasedanju Narodne skupščine do sprejetja nettunskih konvencij, nakar bo odpotoval na daljši dopust v inozemstvo. Nadalje je bil danes podpisan ukaz, s katerim se znova imenuje za državnega podtajnika v finančnem ministrstvu dosedanji državni pod-tajnik dr. Dušan Letica. Žika Lazič postane državni podtajnik Beograd, 28. julija, p. Načelnik javne van. nosti Žika Lazič. na katerega je bil nedavno izvršen atentat, je danes zapustil bolnico. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, bo prihodnje dni imenovan za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu, odlikovan 1 redom sv. Save 1. stopnje in istočasno upokojen. Prav tako se govori, da bo upokojen tudi šef beograjske policije Manojlo Laza-revič. Obnova Demokratske zajedniee? Beograd, 28. julija, r. V vseh poHtičnfh krogih je bilo zapaženo, da »o zahteve muslimanov najbolj podpirali demokrati. Iz toga se sklepa, da se pripravlja obnova Demokratske zajednice. V tej zvezi se komentirajo tudi česti sestanki med demokratskimi in muslimanskimi prvaki. Domneva se, da bo postalo to vprašanje aktualno, ko sa sestane Narodna skupščina. Demokrati smatrajo, da Demokratska zajedniea stvarno 5« obstoja, da pa je le zaradi nekaterih nesoglasij v zadnjem času prišlo do neke odtujitve, ki pa je sedaj že zopet odstranjena. Tudi pošteni Srbijanci za KDK Beograd, 28. julija r. Radikali in demokrati so med vladno krizo napeli vse sile, da hI dokazali, da Svetozar Pribičevič zlasti med Srbi nima nikake opore ter da se sam predstavlja za nekega voditelja Srbov. Sedaj pa dobivajo beograjski listi od organizacij SDS ln KDK iz najrazličnejših krajev Srbije popravke, v katerih naglašajo organizacije, da smatrajo edino Pribičeviča za svojega voditelja ter da brez pridržka odobravajo politiko KDK. ■ Radičevo stanje se je zopet poslabšalo Obiski so mu še naprej prepovedani. — Z Dunaja je prispel prof. dr. Singer. — Po njegovem mnenju je Radič obolel na pljučih Zagreb, 28. julija, č. Ker se je zdravst* ▼eno stanje Stepana Radiča zopet poslab* lak), ne puste nikogar k njemu, ker mu je p« treben popolen mir. Preteklo noč je Ste pan Radič prebil precej slabo in brez spa« nja. Danes zjutraj je znašala temperatura 37.8, žila 116, dihanje 24, tek primeren. Po* poldne je znašala temperatura 37.4, žila 112 riadkor 0.03, acetona ni bilo. Za vsak slučaj je bil pozvan z Dunaja prof. dr. Singer, ki j® dospel nocoj z brzovlakom v Zagreb. S kolodvora se je takoj odpeljal v spremstvu dr. Radoničiča, dr. Gottlieba in dr. Iv.an* čeviča k Stepanu Radiču. Zagreb, 28. julija n. Nocoj je~ pregledal prof. dr. Singer z zagrebškimi zdravniki St. Radiča in po pregledu izjavil, da mora vsekakor obstojati kaka napaka na pljučih. Zato je zdravniški konzilij sklenil pregledati jutri ob 8. zjutraj Radiča z Rontgenovimi žarki. Šele potom bo mogoče dati definitivno zdravniško diagnozo. Zato bo dr. Singer ostal jutri še ves dan v Zagrebu. »Pred zgodovino pribijamo strašno odgovornost SLO" Velepomembna resolucija zaupnikov KDK za laški okraj. Borbenost in odločnost v naprednih vrstah. Poslanci Žerjav, Pucelj, Kramer in Pivko v Zidanem mostr.. Zidani most, 28. julija. Danes popoldne se je vršilo v dvorani hotela Juvančič zborovanje zaupnikov KDK za laški okraj. 1 po obisku (bilo je navzočih okrog 200 zaupnikov Iz V9eh občin okraja) i po razpoloženju je bil ta sestanek prava manifestacija borbenosti i odločnosti, ki je zavladala v vseh naprednih vrstah ter neomajnega zaupanja v politiko KDK. Sestanek je vodil župan mesta Laško dr. Fran Roš, poročali pa so poslanci dr. Žerjav, L Pucelj, dr. Kramer in dr. Pivko, M so bili vsi prisrčno pozdravljeni. Njihova poročila so napravila globok utis ter so bila sprejeta z enoduš-nim opetovanim odobravanjem. Na predlog gg. J. Pavlina kot predstavnika SDS ter F. Roša kot predstavnika SKS je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta sledeča resolucija: sprejeta na velikem zboru zaupnikov KDK v Zidanem mostu dne 28. julija 1928. Zaupniki KDK se pred vsem. z žalostjo ln ogorčenjem spominjajo nepozabnih naših zastopnikov Pavla Radiča in Gju-ra Basarička, ki sta padla 20. junija na braniku naših pravic. Izrekajo popolno zaupanje KDK, zlasti po obema predsednikoma Stepanu Radiču ln SvetozaTju Pribičeviču, ki ju iskreno pozdravljajo. Navzočim poslancem dr. Žerjavu, dr. Kramerju, dr. Pivku ln Puclju se zahvaljujemo za poročila in jih odobravamo. Zbor zaupnikov KDK v tem težkem In zgodovinskem trenutku pred vso javno- stvo obsoja nečuveno provokacljo hrvatskega naroda In vseh v KDK zastopanih Srbov, Hrvatov In Slovencev, storjeno s tem, da se obnavlja pod drugo firm j nesrečni režim g. Vukičeviča, ki Je tr cralični krivec groznih dogodkov 20. luniia. S tem Je KDK razrešena odgovornosti za posledice. Zlasti pa pred zgodovino pribijamo strašno odgovornost dr. Korošca ta SLS ki sta prevzela vodstvo borbe proti celokupnemu Hrvatstvu. Slovesno protestiramo proti temu, da si dr. Korošec lasti pravico, da nastopa v Imenu celokupnega slovenskega naroda. V to ga ne upravičuje niti število njegovih volHcev najmanj pa ga Je naše ljudstvo pooblastilo, da se]e razdor med Slovence ta Hrvate, ki ie trinajst stoletij žive v bratski slogi od Prekmurja do Kvamera ta ki hočemo tako živeti tudi naprej. Protestiramo proti temu, da SLS lažnivo tolmači razpoloženje Slovencev, tako da hoče z moralno in politično silo Slovencev podaljšati koruptni hegemo-nistični režim ta zanj izvršiti krvnlško službo. Madež, ki pada po krivdi SLS na Slovenstvo, bomo izbrisali s tem, da bodo Slovenci ob volitvah, ki jih odločno zahtevamo, poklonili svoje zaupanje KDK prepričani, da bo le ona mogla izvoje-vati enakopravnost ta bratsko sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev. • Predsednik župan dr. Roš je končno dobil pooblastilo, da pošlje Stj. Radiču in Svetozaru Pribičeviču brzojavne pozdrave in izraz neomajnega zaupanja. Klerikalna polomija v Mariboru Sinocnje »manifestacije za dr. Korošca« se je udeležilo 154 oseb t gg. Žebotom in Hrastljem na čelu. — Nesreče ni bilo nikake. Slovesna otvoritev olimpijade v Amsterdamu Olimpijske igre je otvoril soprog kraljice Viljemine. -Danes prve takme. - Mučen incident s Francozi Amsterdam, 28. julija g. Danes ob 14. uri je bila otvorjena deveta uiimpijada. Otvoritvenim svečanostim je prisostvovalo mnogo častnih gostov, zastopniki vlade ta oblasti. Ko.se je odsvirala nizozemska himna, se je pričel prihod atletov, ki pripadajo 47 narodom. Na čelu sprevoda so korakali športniki Grčije. Olimpijski komate je to določil kot posebno počaščenje Grča je, ki je domovina olimpijskih iger. Ostali športniki so korakali po alfabetskem redu. Otvoritvena govor je imel prosvetni minister De Vissier, nakar je sledilo petje 2000 pevcev. Nato je predsednik olimpijskega odbora naprosil princa Henrika nizozemskega, soproga kraljiice Viljemine, naj otvori olimpijado. Princ Henrik Je to storil z besedami: »V imenu Nj. Vel. orvarjam olimpijado leta 1928.« Po teh besedah je bila raz-obešena olimpijska zastava, streli iz topov so spremljali ta dogodek in golobi pismo-noše so nesli vest v svet. Vodja nizozemskega olimpijskega moštva, nogometaš Denis, je najto v imenu vseh športnikov položil običajno olimpijsko prisego. Prva tekmovanja se bodo vršila jutri, in sicer predteki na 400 m z zaprekami, pred-tekinovanja in odločitev v skoku v višino, odločitev v metu krogle, predteki na 100 in 800 m. med teki na 400 m z zaprekami in odločitev v teku na 10.000 m Berlin, 28. julija g. Nočna izdaja lista ►Der Tag« poroča, da se francoski atleti niso udeležili slavnostnega sprevoda pri otvoritvi olimpijade v Amsterdamu, in sicer zarad- incidenta, ki se je dogodil včeraj v amsterdamskem stadionu Francoski konzul si je včerad popoldne hotel ogledati stadion, vendar pa so mu prepovedali vstop. Ker pa je konzul vztrajal pri svoji zahtevi je prišlo do prepira in ie dobil konzul od nizozemskega uradnika udarec. Francoski olimpijski komite je nato zahteval, naj se ta uradnik odpusti, kar pa je olimpijski komite odklonil. Nato so francoski zastopniki zapustili sejo olimpijskega komiteja ter se francoski športniki niso udeležili svečanostne otvoritve. Govori se celo, da bodo tekom današnjega dne zapustili Amsterdam ter sploh ne bodo nastopili na olimpijadi. Italijansko ogorčenje zaradi očitka Ijudo- žrstva Italijani hočejo poseči po skrajnih sredstvih, ker se jim očita ljudožrstvo. — Dr. Behounek objavlja svoja znanstvena opazovanja. Rim, 28. julija, o. Italijanski tisk je zelo razburjen zaradi domneve, ki so jo izrazili nekateri ruski, skandinavski, nemški in francoski listi, da sta se italijanska častni« ka, člana Nobilove ekspedicije Zappi in Mariano, hranila tudi s človeškim mesom, in sicer z mesom svojega tovariša švedske« ga meteorologa Malmgreena. «11 Tevere» pravi, da je to natolcevanje in nečuven na* pad proti dostojanstvu italijanskega naro> da. List «H Paese» pa naglaša, da bodo ne« prestani protifašistični napadi pripravili Italijo do tega, da bo posegla po skrajnih sredstvih. Večerni listi poročajo, da je pr» vo vest o ljudožrstvu Mariana in Zappija priobčila ruska »Večemja Moskva« in da so jo drugi listi posneli. Rim, 28. julija, (ri.) Praški listi objav« ljajo . ažno poročilo češkega učenjaka dr. Behouneka o znanstvenih rezultatih Nobi* love ekspedicije. Poročilo vsebuje zanimi« ve podatke o magnetskih opazovanjih, o geografskih in meteoroloških razirerah, o radioaktivnosti polarne atmosfere in drugo. Dr. Behounek je nadaljeval svoja znanst« vena opazovanja tudi po katastrofi zrako« plova «Italie». Iz Narwicka se poroča, da je bil oddan Mariano zaradi velike oslabe* losti v bolnico, dočim so drugI rešenci od« potovali v Italijo in bodo dospeli v Milan najbrže v ponedeljek zvečer. Varšava, 28. julija, s. Poljski listi javlja« jo z velikim ponosom, da je sovjetski leta« lec Čuhnovski, ki se je izkazal pri reše« vanju posadke «Italie», prav za prav ro« dom iz Poljske in sicer iz Vilna, kjer je njegov oče tesar. Čuhnovski je svoj čas slu« žil v ruski vojski kot letalec ter je po re» voluciji ostal v Rusiji. Poostren poljsko-litovski spor Protest Litve proti poljskim vojaškim manevrom. — Odločen odgovor poljske vlade. — Poljska vlada forsira končnoveljavno rešitev spora z Litvo pred Društvom narodov Ženeva, 28. julija d. Kakor znano, je Litva vložila pri Društvu-narodov pritožbo zaradi letošnjih poljski, faanevrov. Poljski delegat pri Društvu narodov je snoči izročil tajni štvu Društva narodov odgovor na to noto. Poljski odgovor pravi, da se vrše na Poljskem vsako leto v raznih krajih države manevri. Letos se bodo vršili v Mali Poljski, v Voliniji in v okolici Varšave. Vojaške vaje v vojvodstvu Vilno, se bodo letos vršile v septembru in ne v avgustu, kakor trdi Litva. Vršile se bodo v okolici od Ozsmiaho Ivie, torej mnogo bolj daleč od litovske meje kakor lani. 2e to dejstvo dokazuje, da so domneve litovske vlade, Izražene v protestni noti brez vsake podlage. SIcer pa odklanja poljska vlada kategorično vsako zunanje vmešavanje, ki se tiče poljskih vojaških vaj na poljskem ozemlju. V drugem de- lu note protestira Poljska odločno proti neprestani taktiki Litve, ki samo na podlagi nepotrjenih časopisnih vesti očita Poljski vojne namere. Tega Društvo narodov ne sme več dolgo trpeti. Že več mesecev dela Litva razne zapreke poljsko-litovslfim pogajanjem. Litva je odklonila poljski predlog glede napadalnega pakta. Poljska energično protestira proti metodam litovske vlade, ki skuša ustvariti atmosfero nesigumosti, da bi od sebe odvrnila odgovornost zaradi neuspeha pogajanj s Poljsko. Ta odločnost poljske note kaže, da hoče Poljska v septembru pred Svetom Društva narodov in morda še pred zborovanjem Dru štva narodov zopet načeti ves poljsko-litovski problem ter zahtevati končnoveljavno rešitev. Maribor, 28. julija V mariborskem klerikalnem Izraelu je zaviadailo že sooči silno veselje, da Je dr. Korošec vendarle potegnil z velesrbskimi hegeononasioi in postal predsednik hegemo-nistične vlade. Niso si mogli pomagati drugače, kakor da so mu nocoj priredili bak-ljado, kakor včasi Nemci, kadar so izvolili novega župana. »Zlati« Zebot si je ves dan prizadeval, da pripravi kar najbolj sijajno »manifestacijo« ter je pridno hodil okrog mestne klavnice, magistrata, oblastne palače in Zadružne gospodarske banke. Ker so se prepozno spomnili, niso imeli več časa delani reklame v »Slovencu«, marveč so se zadovoljili s kratko notico v »samostojno demokratski« »Marburgerci« Ker je Nemcem precej vseeno, ali seda ca ministrskem stolčku Velja Vukičevič ali pa dr. Korošec, se seveda za Zebotove pozive naso dosti zmenili, Slovenci pa »Mar-burgerce« ne Stajo in tako je bil ob 7« ko U se imela pričeta ta manifestacija, »zlati« Zebot s katoliško godbo sam pred Zadružno gospodarsko banko. Šele ko so ljudje začeli sprašsvati, kateri Marti (jutri je sv. Marta) gredo delat podoknioo, so zvedeli, da se pripravlja »manifestacija za dr. Korošca«. Šele okrog pol 9. ure se je zbralo nekaj ciagistratnih uslužbencev itn drugih klerikalnih vernikov, tako da je mogel Zebot s pomočjo znanega Hrastelja otvoriti povor-ko, v kateri |e bilo, reci In piši, z ženskami Beograd, 28. julija r. Ob priliki vladne krize, zlasti pa v zadnjih dneh, ko se je bil Utft boj za portfelje, so prišle na dan razne podrobnosti o nasprotstvih med koaliranimi strankami. V tej borbi so se »kompaktni« begemonisti začeli obtoževati partizanstva Ja zlorabe zakonov in oblasti, ki razkrivajo »red in zakonitost«, ki ju je svoječasno pro-gl8Šal organ dr. Korošca, ljubljanski »Slovenec«, ko Je dr. Korošec posta! minister notranjih del. S tega stališča je le obžalovati, da kriza vlade ni trajala še par dni, ker bi se bile izvedele še marsikatere zanimive podrobnosti izza kulis Vukičevič-Korošče-vega režima. V današnji »Politiki« pojasnjuje neki muslimanski prvak, zakaj so muslimani zahtevali dva resora, med drugim pravi: »Naša zahteva po drugem portfelju v Ko-roščevi vladi ne izvira iz pohlepa po obla-»tl, marveč Je posledica nelojalnega postopanja koallranih strank in partizanstva, ki je vladalo v prejšnji vladi. Svoj čas je bil med nami in radikali sklenjen sporazum, da se rešujejo vse upravne zadeve v Bosni ln Hercegovini sporazumno, toda tega sporaz- ta otroci vred 154 glav. Pred zmagoslavnim pohodom je imel še »zlati« Žebot pred Zadr. gosp. banko kratek nagovor, v katerem pa seveda nj omenil, kako je Ko-roščeva policija v Beogradu streljala na manifestante in prelivala kri po Zagrebu. Nato so odšli pred magistrat, kjer jim je skoraj isto pripovedoval posl. Vesenjak. Seveda se je moral oglasiti k besedi tudi kaplan Hrastelj. Okrog te povorke se je zbralo precej radovednega občinstva, ki se spraševalo, kaj naj to pomeni. Medle klice »Živio Korošec!« je često zadušilo gromko vzklikanje Radiču in Pribičeviču, na Glavnem trgu pa je začela množica ironično manifestirati za cirkus Kludsky. Izpred magistrata je krenila »povorka« še pred oblastno palačo, da je mogel tako tudi predsednik oblastnega odbora dr. Lesko-var spregovoriti par besed. Po polurnem romanju po mestu je klerikalna procesija prišla zopet pred Zadr. gosp. banko, kjer je Žebot zaključil »veličastno« manifestacijo ob žvižganju naraščajoče množice, ki je protestirala proti njegovi trditvi, da je SLS v Mariboru najmočnejša politična stranka. Večji del te klerikalne manifestacije pa je tvorila uniformirana in neuniformirana policija, kakor se pač spodobi, ko je dr. Korošec obenem tudi minister policije. Večje nesreče ni bilo in rudi rešilni postaji ni bilo treba intervenirati. uma smo se držali le mi, ne pa radikali. V ilustracijo naj služi samo sledeči slučaj: Minister dr. Andrič je pismeno pristal na to, da se premesti neki policijski zvaničnik. Ko je notranji minister izdal tozadevno nared-bo, je veliki župan ni hotel izvršiti«. »Najhujše razmere pa so razmere v ministrstvu agrarne reforme. V ministrstvu leži na stotine razsodb držav, sveta, toda ministrstvo jih ne izvršuje, ker razsodbe nasprotujejo agTarni politiki radikalskih ministrov. Državni svet ie svoječasno zahteva!, da se morajo vse pritožbe proti odlokom agrarnih direkcij, predložiti upravnemu sodišču, ne pa ministrstvu. Ministrstvo pa je rešitev teh pritožb onemogočilo s tem, da je agrarnim direkcijam prepovedalo dati sodiščem na razpolago potrebne spise in podatke. NaTavno Je, da smo proti takemu nezakonitemu postopanju morali protestirati, četudi smo bili v koaliciji z radikali. Za vse naše proteste pa so ostali radikali gluhi. Zato smo ml sedaj zahtevali še drugi port-felj, resoT ministrstva agrarne reforme, da bi na ta način dobili stvarne garancije za potrebne reparacije Posvetovanja hrvatskih davidovičevcev Zagreb, 28. julija č. Jutri ob 10. dopoldne bo imel sejo izvršilni odbor Davidovičeve demokratske stranke za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo v prostvorih svojega tajništva v Gunduličevi ulici. Na sejo bo morda prišel tudi predsednik izvršnega odbora minister dr. Grga Angjelinovič. Večina članov izvršilnega odbora, ki iih Je 28, je prišlo v Zagreb že včeraj. Na seji bodo razpravljali o načinu borbe s KDK in z disidentsko skupino dr. Oreba. Kar se tiče izgub, ki jih je Davidovičeva stranka utrpela v hrvatskih krajih, je izjavil neki član izvršilnega odbora, da niso velike in da so v glavnem zapustili Davidovičevo stranko intelektualci. Poslovilna avdijenca Velje Vukičeviča Beograd, 28. Julija p. Kralj je nocoj sprejel v oprostilni aivdijend bivšega ministrskega predsednika Veljo Vukičeviča, ki odpotuje Jutri na daljši o4n>cw v Dalrm aci io. Smrt našega najstarejšega kape tana Sušak, 28. Julija, č. Tu je umrl najstarejši naš pomorski kapetan 821etni Andro Sikič. Najprej je bil kapetan jadrnice, potem pa je pristopil v službo -viča in Jovanoviča-Luno pred sodišče, če pa je bil zločin Puniše Račiča delo jx)sa-meznika, kakoT so trdili vladni listi, zlasti naš ljubi »Slovenec«? Kako je mogoče, da »Slovenec« kot vladno glasilo sedai naenkrat priznava, da ie ime! Puniša Račič zaveznike med vladnimi poslanci? Ali mislijo morda režimovci, da so se Hrvatje že dovolj pomirili, da ni treba več pleniti listov zaradi poročanja resnice? Naj bo kakorkoli, za nas je zadoščenje, da dr Koroščevo glasilo ne demantira le svojih prejšnjih trditev, da je bil zločin Puniše Račiča le delo posameznika in da za umor v Narodni skupščini večina ne more biti odgovorna, ampak tudi ministra dr. Korošca, ki je plenil opozicijske liste, ko so poročali o stvari tako, kakor je v resnici. Revizija naredbe o odpiranju in zapiranji! ebratev? Iz krogov privatnih nameščencev smo prejeJ! ta-le dopis: Dne 8. t. m. po velikem županu ljubljanske oblasti podpisana in dne 14. t. m. v »Uradnem listu« objavljena »Naredba o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obraffovai-nic v ljubljanski oblasti« je posegla globoko v gospodarske običaje našega trgovstva. Razumljivo je zato, da je vzbudila pri interesiiamii krogih najrazličnejše vtise in izzvala po interesih prizadetih krogov diktirane komentarje ia ugovore. Najtežje m najde! ikamejše vprašanje v tej nered bi je nedeljsid počitek. Kakor je z ene stoani nedvomno, da predstavlja nedeljski počitek za trgovske nameščence osnovno kulturno potrebo, tako je tudi jasno, da se nedeljskega počitka naši provinetjalnj trgovci branijo, boječ se d-njihov promet z doseženim viškom med tednom ne bo izravnaj izgube na prometu ob nedeljah. Zato so tudi organizacije trgovcev iz provinc e nepopustljivo vztrajale oa zahtevi po nedeljskem obratovanju, na nasprotni Stranj so pa enako trdovratno zahtevala zastopniki nameščencev uvedbo popolnega nedeljskega počitka. Kompromis med obema zahtevama Je bil nemogoč in vsled tega se Je g. veliki župan ljubljanske oblasti našel v neprijetnem položaju razsodnika, ki je imel v gotovem oziru že vezane roke z določbam ministrske uredbe, ki označuje obratovanje ob nedeljah kot izjemo, ki se sine dovoliti samo ob gotovih pogojih, ter z omejitvijo obratovanja na dve uri ob nedeljah dopoldne. Kraje, kakor jih prevideva uredba, t. j. kraje, v katere prihajajo kupci iz oddaljenih krajev nakupovati izključno samo ob nedeljah, ne ?a tudi med tednom, je skoraj nemogoče odrediti. G. veliki župan ljubljanske oblasti je to zamotano vprašanje rešil na način, da je uporabil pravilo nedeljskega počitka samo za Ljubljano, srez Ljubljano - okolico, mesto Kranj in okolico in občino Trbovlje, vse ostale kraje v ljubljanski oblasti je pa podredil izjemnim določbam k dovolil v istih obratovanje ob nedefoh, čeprav to morda ni bilo popolnoma v skladu s predpisi ministrske uredbe. To je danes, ko so izšle izvršilne naredbe osiješkega, vukova/rske-ga, podunavskega in beograjskega velikega župana, ki odreduje za vse kraje v teh oblastih popolno mirovanje dela ob nedeljah še očivid-nejše. Za naše, vsekakor naprednejše kraje v Sloveniji Je žalosten pojav, da smo v kuMtiT-nem vprašanju nedeljskega počitka zaostali za Vojvodino in Slavonijo. Po zadnjih vesteh sodeč vprašanje nedeljskega počitka v ljubljanski oblasti vendarle še ni definitivno rešeno. Informirani smo, da so zastopniki privatnih nameščencev predložili g. velikemu županu ljubljanske oblasta predstavo, v kar teri na zelo oster način kritizirajo določbe njegove naredbe v pogledu nedeljskega počitka. Privatni nameščenci se sklicujejo na posebne in-striikcije g. ministra za socijalno politiko, ki so bile dane vsem velikim županom, iin na člen 25. ministrske uredbe ter trdijo, da je veliki župan prekoračil s tem členom dana mu pooblastila in ignoriral instrukcije g. ministra za socijalno politiko, ki izrecno nalagajo velikim žtrpanem. da se v svojih izvršilnih naredbah točno drže obsega z ministrsko uredbo danih jim pooblastil. Želeti bi bilo, da se to vprašanje reši na nar čin, ki bo končno definitivno uredil vprašanje nedefljskega počitka in zadovoljil vse interesente. To vprašanje bi se v tem smislu lahko rešilo le, če se dovoli delo ob nedeljah res samo za one kraje, kjer Je ta potreba z ozirom na kon-zumente nujna in neizogibna, v vseh ostalih krajih naj se pa uvede popoln nedeljski počitek. Beda v Dalmaciji Sibenik, 28. julija, č. Iz vseh krajev Dal« macije, zlasti pa iz severne Dalmacije, pri« hajajo vesti o obupnem položaju, v ketero* ga je prišlo prebivalstvo. Vsled silne sušo so propadli vsi poljski pridelki, čeprav jo kaza'o, da bo žetev bogata. Tudi vinska tr» ta kaže slabo in letos ne bo • iti tretjino toliko pridelka kakor v normalnih letih. Zato -o pričakuje, da bo zavladala na zimo v Dalmaciji še hujša lakota kakor lani. Stabilizacija romunske valute Bukarešta. 28. julija, (lo.l Romunska zbornica in romunski senat sta odobrila dva zakonska načrta, ki naj prioravita pot stabilizaciji romunske valute. Zbornici sta istota-ko odobrili francosko - romunski dogovor glede dolgov. Muslimani očitajo radikalom korupcijo Zanimiva razkritja med vladno krizo o medsebojnih odnošajih zaveznikov. — Zakaj so muslimani zahtevali dva ministrska resora Naši kraji in ljudje Petdesetletnica okupacije Bosne in Herce- govine Svetoštefanski mir, M je pod patro-nanco grofa Ignatjeva stvoril kratkotrajno Veliko Bolgarijo, je tudi za Srbijo in Črno goro predvideval neke neznatne mejne korekture, bi bi se določale kasneje med Rusijo, Avstrijo in Turčijo. Ker pa Avstrija ni priznavala tega člena svetoštefanskega miru, je berlinski kongres 1. 1878., ki je tudi v ostalem uničil določbe tega miru, določili s členom 25., da naj Avstrija zasede in upravlja Bosno in Hercegovino, Sandžak Novi Pazar pa naj ostane pod turško upravo, pri čemur ima Avstrija pravico vzdrževati svoje posadke v Plevlju, Prepolju in Belem polju. Vedoč že v naprej, da bo dobila v Berlinu mandat za zasedbo obeh dežel, je monarhija zbrala v Hrvatski in Slavoniji 13. armadni zbor pod poveljstvom generala PfoiMppovicha in 18. pehotno divizijo v Dalmaciji pod poveljstvom feldmaršallajtnanta Jovano-v:ča. Dne 29. julija so čete generala Philippovicha prešle brez boja Savo pri Brodu, Šamcu, Stari Gradiiški in Kostajnici, dva dni za tem pa je Jova-novičeva vojska prekoračila hercegovsko mejo in je peti dan že zavzela Mosta r. Avstrijski zunanji minister grof An-drassy je avtor krilatice, da je Bosno mogoče zavzeti z enim polkom z godbo na čelu. Težavne operacije severne armade pa so dokazale, da temu ni tako in ironija zgodovine je, da so morali ravno rojaki grofa Andrassxja izkusiti bridki vstaiši handžar in biti deležni Taznih pokoljev. Bosanski muslimani s Hadžii - Lojem na čelu so pričeli propovedovati sveto vojno proti nevemikom in posrečeni pokoli madtžarsflrih huzarjev pri Magla-ju ie opogumil vstaše, da je na mah zavrelo po vsej deželi. Redna turška vojska je stopila v vrste vstašev in postala s svojimi nekoliko pehotnimi bataljoni in osmimi baterijami središče ooeTacij proti Avstrijcem. Poleg pomoči. ki jo je privel iz sandžaka Arnavt Mukti-efendiija, so se pridružili proti-avstrijskemu boru tudi pravoslavni Srbi, ki so smatrali, da ie Avstrija Srbijo oronala za ti dve deželi. Glavni del Philippovichove vojske je, pomikajoč se po dolini reke Bosne, porazil 7. avgusta vstaške sile pri Zep-ču, zasedel 10. avgusta Vranduk in se združil z desnim krilom, ki je prodiralo od Banjaluke na jug. Združeni armadi sta po hudih bojih pri Bjelastov-tth, Kabanju in Visokem prisilili vstaše na umik in 19. avg. vzeli Sarajevo z naskokom. Zasedba pa s tem ni bila končana, ker se je medtem v zaledju armad razširilo vstaško gibanje, predvsem v Krajini in v P osa vini. Levo krilo pod madžarskim grofom szapa-rvjem je bilo z znatnimi izgubami vrženo nazaj na Dobo j. pa tudi desno krilo pod vojvodo "VVurtemberškim je zašlo v težaven položaj. Bosanci so od Jajca besno napadali na Banjoluko, ki jo je general Samec proti premoči z uspehom branil. Generala Zacha pa so vstaši pri Zavalju občutno porazili. Avstrija je morala še enkrat ovreči nespametne besede grofa Andrassyja in je v največji naglici nad peščico vstašev poslala še tri kore vojaštva. Novo došle sile so zatrle gibanje v Po-savmf in ukrotile z zavzetjem Bihača tudi bojevite Krajišnjike. Boji so se zavlekli globoko v oktober in zasedba Herceg-Bosne je bila dovršena šele, ko sta se 20. oziroma 28. oktobra predali trdnjavi Kladani in Klobuk. Zasedba Bosne in Hercegovine je zadela na hud odpor v avstrijski poslanski zbornici, že ko je na pradlog ministra Giskre prišla na razpravo ratifikacija berlinskega dogovora. Finančni odbor delegacije celo ni hotel odobriti kredita 75,280.000 fl za to podjetje. Po dolgih debatah je ustavoverna vlada podala ostavko, nakar je bila okupacija sprejeta s pomočjo desnice in nekaterih glasov levice. Na Slovenskem se je o bosanskem vprašanju razpravljalo od 1. 1875. dalje in se je zlasti »Slovenski Narod« često pečal s to stvarjo. S početka je bil odločno za to, da po prirodnem pravu pripada Bosna Srbiji, Hercegovina pa Črni gori, ko pa na to ni bilo več misliti, se je pomiril z dejstvom, češ da se z okupacijo ojači in pomnoži slovanski živelj v Avstriji. »Slovenec« pa je bil zato, da se Bosna in Hercegovina združita z Avstrijo, ker »je tu večja omika in preganjanja radi vere več ne poznamo«. Po vojaški zasedbi je nastopila dolga in bridka doba vojaške uprave. Vrhovni načelnik te je postal vojvoda Wurtemberški, ki je pustil, da je urad-ništvo po svoje gospodarilo, skušal pa se je prikupiti muslimanom in je zato zatiral pravoslavne Srbe. Ta vojvodov koncept je poslej ostal stalno v veljavi. Za tem tujcem, ki ni imel niti sposobnosti, da uvede red. niti najmanjšega razumevanja za narodne potrebe, so gospodarili zopet drugi tujci: general Dahlen-Orlaburg, Kallay in Appel. Pri-rodna bogastva zemlje so bila dana v izkoriščanje dunajskim ln madžarskim Židom, narod pa je na rodni grudi postal brezpravna para in si je želel na-zai turškega gospostva . . .. Te obupne prilike je v pestrih barvah opisal Podlimbarski v svojem »Go-spodiinu Franju«, Appelovo nasilno vladanje pa je srbsko književnost obogatilo za enega izmed najlepših satiričnih spisov, »Jazbec pred sodiščem« izpod peresa ženijalnega Petra Kociča. V tem igrokazu je s pekočim sarkazmom bičana nesposobnost in brutalnost avstrijske uprave. Reprezentant Srb-stva. kmet David, zabrusi bedastemu in nadutemu avstrijskemu upravniku v obraz besede: »Zelen si, sinko, zelen, kao zelena grana u gori zelenoj!« Te besede so postale geslo za vsako kritiko bosanskih razmer in milijon src, ki so z Davidom in Kocičem plakala pod krutim režimom, je našlo pot Izpod jarma, ko je bosanska roka vzdignila orožje proti svojim zatiralcem. Štirideset let je Avstriia tlačila nesrečni deželi in baš ti deželi sta bili kamen, ob katerega se je spotaknila nekdaj mogočna podonavska sila in neslavno izginila s pozornice svetovne zgodovine. Planinsko pismo iz kraljestva črnega diamanta Zanimiv planinski napredek |n razvoj turizma v Zagorski dolini. Zagode, 26. Iulija. Zadnje Čase se Je začela pri nas lepo širiti planinska ideja. Razveseljivo je, da si žele prebivalo! zaprašene in črne zagorske kotiKne ven-kaj na svež zrak v svetle in zračne planinske višave. Zagorski pododsek litijskega SPD posebno lepo napreduje, odkar sta prevzela njegovo vodstvo gg. Polde Mirnih in Viktor Suša. Agilno delo pododbora pa ima tudi finančen uspeh, ker se vedno priglašajo nov.i člani, posebno tudi naše delavstvo. Vsi odsekovi člani-planinci imajo letno pravico do trikratne polovične vožnje na železnicah. Otvoritve koče na Peci se Je udeležilo prav lepo število našega članstva, ki so s tem izle- tom (parna h sopet nov in lep fco« tmšftt Naše članstvo in na4a mlade* prav rad« u-hajata na starodavni zgodovinski grad Oamberg, ki ga Valvasor imenuje Galenberg. Zadnje čase pa je naSe članstvo zelo ovirano, če »e napoti na to lepo točko naše okolice. Lastnik gradit dovoljuje prehod po poti k pod pogojem, te ae plača 5 Din od osebe (samo za enkraten prehod). Vsa zagorska okolica k mnenja, da sc pobira vstopnina za uporabo poti neupravičeao, na kar opozarjamo tudi naša oblastva, ki Ub prosimo, da nam preskrbe neovirano pot do gradu, kakor je bila navada pod prejšnjimi lastniki. Zagorje k važno izhodišče na racn« precej obiskovane planinske točke v Zasavju: na Sv. Goro, Sv. Planino, Cemšeniško planino, Kum, Polšnik, Ostrež itd. V svrho lažje orientacije bo naslikala tukajšnja podružnica velik stenski zemljevid okoliških izletniških točk. Pričelo ae je tudi že s popravo markacij in z raaobešaajem tabel na križpotih. Za prihodnjo nedeljo 29. t. m. nameravamo prirediti Klet na Cemšeniško planino, ki bo obvezen za vse odsekove člane. Vabimo tudi druge prijatelje naših planin. Na prijazni planoti vrhu kopaste planine, ki je dosedaj precej Ted-ko obiskana, od koder pa je diven razgled, bodo izletniki taborili. Upamo, d« bo med sc ločenk m, petjem in planinskim direndajem prav lepo minil prvi planinski dan na CemšenJški planini. Ob tej priliki bo posebna sekcija preiskala znamenito Cemšeniško Jamo, ki dosedaj Se ni bila temellitejše preiskana. O tej Jami kroži pripovedka, da Je polna vode. Oorje Zagorski dolini, ko bi zemeljski zapahi popustili ln bi udrla voda nizdol. Po ljudski pripovedki k v Jami toliko vode, da bi poplavila do roba v»o Zagorsko dolino. Tekom počitnic nameravajo zagorski planinci prirediti še več skupnih izletov. Delovni programi pa se bo obravnaval kakor že omenjeno na nedeljskem planinskem taboru na Cemšeniški planini. T. Odkritje spominske plošče Simonu Cvahteju v Mali Nedelji pri Ljutomeru Mala Nedelja, 28. Iulija. Dne 5. avgusta t. 1. bo v Mali Nedelji pri Ljutomeru, ki Je dozdaj že postavila in odkrila spomenike odličnima možema, župniku in zgodovinarju A. Kremplu ter narodnemu preporoditelju dr. R. Razlagu, zopet Izredno slavje odkritja spominske plošče bivšemu tamošnjemu nadučitelju in šolskemu ravnatelju Simonu Cvahteiu. Spominska plošča je vzidana v šolo. Njegovi bivši učenci, ki jih je na stotine raztresenih po svetu, so zbrali zanjo denar, poleg tega pa so zbrali tudi večje zneske v ta namen, da bo ob priliki slavnosti nad 20 najrevnejših otrok tamošnie šole obdarovanih z vso obleko in obutvijo, s čimer bo najlepše počaščen spomin tega plemenitega ljubitelja mladine. Simon Cvahte je bil rojen 25. februarja ' 1854 v Ličenci, občina Sv. Jernej, v konji-• škem okraju. Udeležil se je okupacije Bosne j leta 1878. Služboval je pri Mali Nedelji od ! 16. aprila 1884. do smrti 9. februarja 1920. torej skoro polnih 36 let. Pod niim je bila ob veliki noči 1903. razširjena šola iz tri-razrednice v petrazrednico. Bil je soustanovitelj Kmetijskega bralnega društva, ki se je pozneje prelevilo v »Narodno kulturno društvo«, eno izmed najagilnejših podeželskih kulturnih društev. Tudi ie bi! sousta- novitelj kmetijske podružnice in odbornik tamošnje posojilnice. Zanimal se Je za sadjarstvo, vinarstvo ln kletarstvo. Njegov Šolski vrt Je bil pravcata praktična šola zlasti v sadjarstvu za mladino in odrasle. Ljubil Je naravo, vsako Jutro poleti in pozimi je šel na obligatni izprehod, bil je dober pevec in Je rad zapel v veseli družbi. Njegova gostoljubnost je bila znana daleč naokrog. Govoril ni mnogo, a kar je izpre-govoril, Je bilo tehtno. Med vojno Je potrebnim rad pomagal s pisanjem prošenj. Tudi njegova zvesta družica na življen-skl poti. gospa Marija, roj. Trillerjeva, sestra pokojnega dr. TrilleTja v Ljubljani, je že odšla za svojim soprogom v večnost. 2ivlta še oba otroka, Mirko, upokojeni orož-niški major v LJubljani, in Olga, bivša učiteljica, danes žena zdravnika dr. Tavčarja v Ljubljani. Pomembna slavnost bo gotovo privabila mnogo domačih in tudi tujcev v lepo Prle-kijo. Graničar Mirko Filipan, veteran iz 1. 1878. Veteranov, ki danes obhajajo 501etnico, kar so korakali po pontonskih mostovih čez Savo ▼ Bosno, je živih in zdravih ie neverjetno itevilo. Saj so tudi pravi, še vedno krepki in koraižni »kranjski Janezi«, ki Jih je tedaj slavila vsa Evropa. Med te« mi veterani pa živi pri nas tudi pristni graničar, g. Mirko Filipam. Ramo ob ramo «e je boril a Slovenci in zato naj danes ■ezmanrmo naše čitatelj« a tem starim gra« ničarskim junakom. Od 8. zjutraj do 1. popoldne ga najdete pri delu v najbolj luksurijozni naši palači, saj je že 17 let uradnik ZTOI. Dela, raču« na in piše pa še brez godrnjanja in drugih starostnih nadlog kakor malokateri njegov 30 let mlajši kolega. Je pač junak iz Likel Rojen je bil namreč 1. 1852. v vasi Jako povac, graničarske stotnije Kapela št. 12, graničarske pukovnije št. 6. Torej je bil že pri krstu vojak, ker je takrat še obstojala Vojaška granica, kjer so bili vsi moški vo« Jaki in so »o občine in okraji imenovali kar po itevilkah vojaških edink. Hodil je se« veda tudi ▼ vojaške graničarske šole, ki so bile nemške in narodne, kakor so grani> čarji ter poznejši hrvatski domobranci ime* li vedno tudi hrvatsko komando. Talentiran dečko je bil v šolah vedno pr« vi m je zato tudi kaj hitro napredoval, aH ne, kakor naša mladina, od razreda do razreda, temveč kot pravi vojak — od šar» že do šarže. Dolgotrajna in težavna je bila pot po teh strogih šolah. Najprej je graničarski sin prišel v narodno, potem pa v nemško ljud» sko šolo. Od doma je moral v Belovar v vojaško šolo, ki jo je 1. 1870. zapustil kot podčastnik domače stotnije. Gnalo ga je pa dalje in višje ter je zato šel v pukov« nijsko kadetno šolo v Dubrovnik, kjer je l. 1872 kot odličnjak postal vodnik. V di» vizijski kadetnici v Zadru je postal nared* nik, po absolvirani kadetnici v Gradcu je x>il pa 1. 1874. imenovan za kadetž. skupno s svojim pobratimom Svetozarjem Boroe« vičem, poznejšim maršalom. Ta je kadetnic co zapustil s prvo, Filipan pa z drugo na» grado. Ej, kako so Ljubljančani, oficirji in vojaki v svetovni vojni zijali in ugibali, kdo je ta skromni a orjaški civilist, ki se kar poa roko sprehaja in poseda v kavarni z vsegamogočnim maršalom! Tudi mladi kadet Mirko je imel v torni« stri maršalsko palico — pa je prišlo dru« gače. Prišla je ljubezen, ta nepremagljiva sila, kavcije ni bilo in Mirko je kvitiral ter se oženil Odložil je poročniški čin in aevol Prvič v Ljubljani! aedosegllM Junak TONI MIX ▼ najnovejšem film« Zadnja dirka V »tak Indijancev. Kopalci zlata. Opasal razbojniki. Besna borb« in zmaga. Yelenapeto! Zanimivo I Pustolovnol Predstave ob 3, pol 5, 6, pol 8 in letrt 10. uri ZnliaM cene. KINO IDEAL. je bil kot podčastnik premeščen k zagrebškemu polku št. 53 v Ljubljano, 1. 1877. pa je šel k železnici. L. 1878«. je bil 14. julija poklican kot častniški namestnik k zagrebškemu polku, da gre z njim v Bosno. Tam je bil šest« krat v ognju: 5. VIII. pri Varcar Vakufu, 7. VILI. pri Jajcu, 24. in 27. VIII. pri Ve-lečevu, 4. in 5. IX. pa pri Ključu, kjer je bil pri tretjem jurišu težko ranjen na levi roki pod ramo in z nožem zaboden pod srcem. Po 8mesečnem zdravljenju po> raz« nih bolnicah je bil kot invalid upokojen. Pozneje je bil finančni uradnik v Ino« mostu, od koder se je 1. 1884. vrnil v Ljub« ljano k finančni prokuraturi, od tod je pa šel 1896. k finaonemu ravnateljstvu, kjer je po odličnem službovanju zaradi politič« nih razmer šel 1. 1907. v pokoj. Nikdar ni bil v nobeni alužbi kaznovan, pač pa ved« no pohvaljen in večkrat tudi denarno na« grajen. Kadetu in častniškemu namestniku so bi« le ob okupaciji poverjene vedno samostoj« ne in najnevarnejše naloge. Odlikoval se je tako, da mu je bila zopet ponujena oficir« ska čast, ali bil je oženjen. Se vedno po vojaško vzravnani junak pripoveduje svoje spomine, prezanimive podrobnosti iz borb, ki so se upirale nje« govemu rodoljubnemu jugoslovenskemu srcu. Tudi če bi danes hoteli objaviti le najzanimivejše anekdote, bi prišli preda« leč. Zato naj za danes v imenu svojih še živečih tovarišev — soborcev sprejme naše čestitke in želje, naj vsi narodnozavedni veterani uživajo še dolga leta svoje sporni« ne v zadovoljnosti in zdravju. Mesečnik skočil skozi okno in si zlomil obe nogi Sv. Gora, 28. julija Na Sv, Gori pri Litiji, ki je znana izletniška točka, smo imeli markanten primer somnambulizima. V polspanju je pred kratkim proti jutru čul sin svetogorskega oskrbnika g. Roglja, da nekdo odpira okno. Dečko se sprva za to ni prav nič brigal in se je vzdramil šele nekaj trenutkov pozneje, ko je začni spodaj klicanje na pomoč. MladS Rogelj se je nato hitro oblekel, ker je zapazil, da je ležišče domačega pastirja prazno ter je zdrvel po stopnicah navzdol. Med potjo pa je prebudil še domače, ki so res našli pod oknom 13!etnega pastirja Gusteljna Slaparja z zlomljenima nogama. Fant ie obupano tožil in prosil ves zmeden: »Čevlje mj dajte, da se obu-jem!« . . . Pastirčka so prenesli v hišo, kjer so ga pomirili, nakar je izpovedal nekako takole: »Sanjalo se mi je tako žiivo. kakor bi se v resnici godilo. Zaslišal sem glas gospodinje, ki mi je velela, naj grem po vodo. V-zei sem res vrč in sem šel k studencu. Hotel sem k onemu tam pri šoli, kjer je sedaj najhladnejša voda. Dozdevalo se mi pa je, da so vrata, ki vodijo k vodnjaku, zaklenjena, zato sem potrkal na okno. Nihče se ni oglasil. Zaradi tega sem odprl okno sam, splezal sem nanj. nakar sem se spustil doli. V istem hipu pa me je nekaj strašno zabolelo. Poskušal sem stati, pa na šlo. Od bolečin sem zakričal na pomoč, potem pa ste mi prišli va pomagat« . . . Tako je v mukah tožil mali trpin, ki so ga hude sanje gnale v nesrečo. Dečko je padel z višine 9 m. Poškodbe so zelo nevarne, ker si je dečko zlomil obe nogi. Posebno poškodovana je leva noga, ki je dvakrat zlomljena. Ranjenca so z vozom Puniša Račič (z okna v Glavnjači): Dobro, bre! Tvoje metode so še boljše nego moje! Dunaj in Rim sta bila tvoja izvrstna učitelja.. prepeljali do železnice, potem pa s vlakom odpremiU v ljubljansko bolnico. Gustelj je imel že večkrat hude sanje. Njegov tovariš, maM Rogelj, pripoveduje, da je Gustelj v sanjah mnogokrat glasno govoril, poganjal! konje io klical psa. Večkrat je tudi vstai in hodil prr sobi, nekoč pa je odšel v drugo sobo ln se tam vlegel k počitku. Tragična smrt dveh sester Metlika, 28. julija. Danes popoldne sta odšli na Mucov kal med vasjo Lokvi co ln Krivošnim vrhom dve sestri, hčeri posestnika Krstinca iz Dragom-Ije vasi prat perilo. Ko sta oprali, sla čakali, da bi njun 12 letni brat, ki je med tem šel Iskat ubeglega konja, odpeljal perilo z vosom. HoteH sta se 5e nekoliko okopati. Ena Izmed sester le stopila v vodo, pa ji je ob krajn spodrsnilo in ker je kal že poldrugi meter od brega čez tri metre globok, je zašla v globočino. Druga sestra ji je hotela pomagati, pa se je tudi ona sama pričela v globini potapljati. Ker nista znali plavati, sta obe utonili Ena sestra je bila stara 22 let, druga 28 let ter je bila omožena s posestnikom Škofom iz Dragomlje vasi. Poročena sestra zapušča štiri otroke, med katerimi je najmlajši star komaj 4 mesece. Tragična smrt obeh sester je vzbudila med prebivalstvom splošno sočutje. Tatinska in vlomilska nadlega po deželi Kakor je povzeti iz poročil orožniških postaj orožniški komandi v Ljubljani, na deželi kar mrgoli raznih kriminalnih tipov, ki ogražajo javno varnost, kradejo, vlaču* gajo, sleparijo ter tako begajo podeželsko prebivalstvo, ki pred njimi silno trpi. V Prekmurju in Prlekiji so izredno nad* ležne razne ciganske tolpe, ki se klatijo od vasi do vasi. Vlomi, povzročeni po ciga* nih, so skoro na dnevnem redu. Pred ne* kaj dnevi so obiskali trije cigani, 681etni Jurij Šerkezi, 451etni Mikloš Horvat ter 19* letni Anton Kokos hišo posestnika Jana Kiselaka v Doliču (srez Murska Sobota) ter mu pokradli veliko množino najrazlič« nejše obleke, moške in ženske, dalje več parov čevljev, različno perilo in celo ne* kaj dežnikov v skupni vrednosti 9000 Din. Ista družba, ki je nato izginila, kakor bi se vdrla v zemljo, je vlomila tudi v klet gostilničarja Štefana Klementa v Doliču ter se oskrbela s suhim mesom in vinom. Neznana vlomilska tolpa se je pojavila nedavno v okolici Ljutomera. Pred dnevi so vlomili v hišo Avgusta Kosija v Stročji vasi ter mu odnesli več moških oblek, več pelerin in površnikov, nekaj ogrinjal in klobukov ter nekaj gasilske obleke v skup« ni vrednosti 3000 Din. Iste noči so svedrov* ci obiskali tudi gostilniške prostore Ivana Rajnerja, kjer pa so bili prepodeni. Ni jim pa zmanjkalo poguma, kajti ustavili so se pri hiši kovaškega mojstra Ludvika Sčavni* carja v Veščici, vlomili v delavnico ter od* nesli več orodja. S pomočjo boljših priprav »o udrli v klet gostilničarja Ivana Svetka v Globoki ter odnesli približno 30 1 dobre« ga vina. Kakor se domneva, so na delu trije vlomilci. Tatove je dobiti tudi v Slatini Radencih, kjer so pred dnevi ukradli ptujskemu zdravniku dr. Al. Vizenjaku iz avta težko plišasto odejo, gumijast plašč ter platnen površnik v skupni vrednosti nad 1000 Din. Drzen vlom je bil izvršen pred par dne* vi v hišo Franca Cencena v Sv. Magdaleni pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini. Nočni obiskovalci so odnesli iz hiše vso zlatnino in vse spominske dragocenosti v vredno* sti več tisoč dinarjev. V Savinjski dolini se je pojavil prebrisan slepar, ki se pred* stavlja lahkomiselnim in včasih tudi ne* previdnim ljudem kot ravnatelj zavaroval* niče ter izvablja ljudem denar na podlagi ničvrednega zavarovanja na navadnem pa«, pirju brez označbe zavarovalnice. Oslepa* ril je že mnogo žrtev za dokajšnje vsote. Po Kranjskem mrgoli navadnih tatov, ki se preživljajo tudi z beračenjem. Vendar pa tudi tu, zlasti na Dolenjskem in Go* renjskem straši več tatinskih družb, ki jih orožniki kljub velikim naporom nikakor ne morejo spraviti za zamrežena okna. Še o aretirani vlomilski tolpi Ljubljana, 28. julija Kakor smo poročali včeraj, se je posrečilo prijeti predsnočnjim policiji v Lozar-jevi gostilni v Rožni ulici nevarno tripe-resno deteljico, ki se je bavila že dalje časa izključno s tatvinami in vlomi v razne hiše v okolici, pa tudi v razne stojnice v mestu. Cim je policija zaznala, da se zadržujejo lopovi v omenjeni gostilni, je že okrog 20. zvečer blokirala Rožno ulico ter tako zaprla svedrovcem izhod. Vlomilce so zasačili policijski agentje na gostilniškem vrtu, globoko zatopljene v svoje načrte. Aretirani so bili vodja in najbolj nevarni vlomilec France Šušteršie, star 24 let, doma iz Sp. Hrušice, 251etni Jaka Pajk iz Velike Loke ter 221etai Josip J. z Iga, po poklicu vsi trije mesarski pomočniki brez posla. Na policiji so jih takoj zaslišali ter do-znaii, da so se pečali z vlomilskim poslom že od aprila meseca. Policijski organi so tatinske trojčke imeli na sumu že več mesecev in sicer zato, ker so se tako pogosto ponavljali vloma v mesarske stojnice. Živeli so vlomilci jizborno, kajti pečali so se tudi s priložnostnimi tatvinami. Na oprezovanje pa so hodnli tudi k Ljubljanici in v Mali graben, kjer so odnašali vrednosti raznim kopalcem. Tatovi so radi hodili po raznih gostilnah ter balinali. Sušteršič je zlasti mnogo zahajal k Perle-su v Prešernovo ulico, kjeir pa seveda niso vedeli, s kako nevarnim individujem se nevede družijo gostje. Šušteršičevi komplici so prirejali pri balinanju zlasti radi visoke stave, obenem pa pazili, če komu ne gleda iz žepa listnica. V noči na petek so nameravali odSti na Ig, da si ogledajo situacijo in ugotovijo možnost, kako priti do železnih blagajn v župnetm uradu, v Sokolskem domu, ter pri trgovcu Poženelu. Niso pa Imeli namena — to pa i-z posebnega vzroka — vlomiti že sedaj v te blagajne, marveč so nameravali • iti še ponoči na Škofljico ter vdreti v hišo gostilničarja in mesarja g. Alojzija Javor-nika, ki je po informacijah vlomilcev pasi-Tal v Ljubljani te dni večjo vsoto za prodano živino. Kako prebrisani so bili vlo- milci, pove tud! dedstvo, da so si nabavffi za vlom tudi rokavice, da ne bd puščali za sebod oduskov prstov in jih ne bi bilo mogoče izslediti na podlagi daktiloskopije. • Šušteršič, ki je veljal za glavarja vlomilske bratovščine, je nosil s seboj v aktovki tudi nevarno orožje, vojaško kara-binko, ki pa je imela odbito kopito ter predelano cev. Čudovit pihalnik, ki bi pa zmal biti v sili ne samo za strašilo, marveč tudi nesrečno morilno orodje. Vlomilce, ki so hudo trdovratni, zaslišuje nadzornik Mat-ko Močnik. Priznali so šele nekaj vlomov in jih bo le težko pripraviti do večje odkritosrčnosti. Tragična nesreča bivšega komunističnega poslanca Strašna posledica karambola. Ljubljana, 28. julija Na zmanih hudih klancih, odnosno na serpentinah pri Podbrežju na Gorenjskem, na zadnjem ovinku koncem gozda Gobovca, kjer je prišlo že do pogostih prometnih nesreč, se je tudi danes popoldne okrog 17.30 pripetila strahovita nesreča. Ob imenovani uri se je peljal tamikaj v smeri proti Bledu neznan motocikiist po sredi ceste. Ko je prišel na ovinek, je za-vozšl močno na levo v nameri, da ovinek prereže. V tem momentu pa je pridrvel proti njemu pravilno po desni strani avto. Motocikiist se ie hotel izogniti nesreči ter je hitro okrenil proti desni strani Bilo pa je že prepozno, sledil je neizogibni karam-bol. Motorno kolo je trčilo v avtomobil z vso silo v desno stran ter se zarilo v hladilnik, pri čemer sta se razbili desna sve-tiljka ter šipa. Motociklista samega ie vrglo z vozila nazaj na cesto, kjer je obležal mrtev s prebitim čelom ter z veliko zevajočo rano na desni strani prsi. šofer je počakal na mestu ter priklical ljudi, ki so o groznem dogodku takoj pročali orož-ništvu na Brezjah, ki je krai nesreče za-stražilo. Lastnik avtomobila inž Slavko Schmidal se je legitimiral in pojasnil, kako je prišlo do katastrofe, nakar je smel voziti naprej Orožniki so preiskali ponesrečenčeve žepe, vendar irisc našli pri njem nikakih dokumentov niti kakih drugih papirjev, iz katerih bi lahko dognali mrtvečevo identiteto. Pol ure zatem je privozil mimo z ' avtomobilom ljubljanski veliki župan dr. Vodopivec. ki se je vračal z Bleda v Ljubljano. Ustavil je avto na kraju nesreče ter si v veri. da gre za kakega ljubljanskega izletnika, zabeležil številko motornega vozila. V Ljubljani se je pozneje dognalo, da pripada motorno kolo bivšemu komunističnemu narodnemu poslancu 371etnetrai Lov-ru Klemenčiču, stanujočemu v Tesarski ul. št. 3. Kakor smo se mogli zvečer informirati, se Je g. Klemenčič i.cijJ.i: i /. -kiu* 14., češ, da se gre kopai Vozil je ob Savi proti Giorenjsid ter morda nameraval po-setitl z motornim kolesom Bled, kjer pa ga je na nevarnem ovinku dohitela strašna nesreča. Truplo ponesrečenca so po komd-silonataem ogledu spravili v mrtvašnico pokopališča v Podbrežju, odkoder bo jutri prepeljano v Ljubljano. Kako zna zagorski kaplan Zagorje, 25. julija. »Jutro* je že poročalo, kako so klerikalci v Zagorju, Kotredežu in Kandr-šah dobili pri nedeljskih občinskih volitvah zasluženo plačilo za lumparije, ki so jih počenjali med volilnim bojem. Omenilo je že tudi oni ostudni letak, ki so ga klerikalci izdali in razširjali in na katerem je zagorski kaplan Janez Ne-pomuk Tiringer nakopičil celo mlakužo grdih hujskarij. Da pa bo tudi širša javnost vedela in videla, česa je zmožen «božji namestnik«, ako se zapiše politiki klerikalne stranke, smo nabrali nekaj cvetk s tega letaka in jih objavljamo. Janez Nepomuk Tiringer, kaplan v Zagorju, bere sv. mašo in uči krščanski nauk, uči tudi božjo zapoved o ljubezni do bližnjega. Na njegovem letaku pa beremo tudi le-le stvari: •Največji sovražnik delavcev in kmetov je bil nekoč Turek, potem Nemec (oba sta bila in sta zopet zaveznika naših klerikalcev!) — danes pa je SDS.* «SDS podpira kapitalizem, ima samo tam pristaše, kjer je kapital.* «SDS je za centralizem, tako da hna vso oblast v rokah Belgrad. V posameznih pokrajinah ne bi imela SDS nobena veljave, zato dela zoper avtonomijo z vsemi močmi.* «SDS je preganjala uradništvo, mučila in morila ljudi z Orjuno.* «SDS je uničila milijone denarja malih vlagateljev.* «Pristaši SDS v Zagorju so samo letos za novo leto vzeli iz Posojilnice 30.000 Din in jih pobasali v svoje malhe.* «Doli s stranko kapitalistov, doli z za-jedavci slovenskega naroda, doli z morilci Fakina, doli z SDS!* Tako izvršuje božjo zapoved «Ljubi svojega bližnjega!* Janez Nepomuk Tiringer, kaplan v Zagorju. Pa se še ljudje vprašujejo, zakaj je vera v nevarnosti ! jiueniti ledja, koji uvidjaju kakve gri-ješke pravi i kako ustraje n borbi pro-tiv nas Hrvata. Obečajemo, da čemo list »Jutro« posvuda preporučivati i širiti, jer je on stao odlučno na stranu i upustio se n borbu za prava svih pre-čana te je tako postao i pravi zaštitnlk Hrvatstva. Naši onstran granic p— Umrl je gospod Anton Suša, trgovec in posestnik. Pokopali so ga včeraj v Se* nožečah. p— Za tzsuSenfe prevalskega močvirja pod Brdi je izdelan načrt, po katerem bi znašali tostvarai stroški 5,500.000 lir. Drža* va bi prispevala 3,703.840, dežela 825.620, konsorcij 970.540 lir. Pridobilo bi se zem* Ijišča, na katerem bi se nastanilo lahko 3000 oseb in v soseščini tudi par tisoč. p— Eksemplarična kazen je zadela fa* šista Ahila Donda v Krminu. Izključili so ga i« stranke, ker nI hotel odšteti prispe ka, ki so mu ga naložili kot premožnemu človeku. V Krminu je živ pi tifa&stični duh, čeeto skrit udi pod črno srajco! Done da si je premislil, da bi dal svoj težko prisluženi denar fašističnim postopačem, da ga zapijeja p— SemeniSče na Velikem LoStnfu, ka« tero je osnoval zadrski škof, je bilo pred par dnevi slovesno otvorjeno. Navzoči so bili tržaški, reški in zadrski škof ter številni svečeniki V tem semenišču se bodo vrga* jali novi, fašistični duhovniki. p— Premeščenje učiteljev. V proeveb* nem ministrstvu so že sestavili listo uči« teljev iz Julijske Krajine, ki bodo v krat* kem premeščeni. V novem šolskem letu ne sme biti med učitelji nobenega »drugorod* ca» več. Premeščenih je več didaktičnih ravnateljev. p— Kača na postelji. V Biljah se je spis* žila v stanovanje Cirila Orla kača črnica, dolga 115 cm. Našli so jo v postelji, kača se je spustila na tla, se postavila na rep in sikala okoli sebe. Orlova gorjača jo j« ubila. Pisma iz Ribnika, Vivodine, žumberka in Beie krajine Metlika, 28. julija. Klerikalci ponujajo vodovod Pred kratkim časom je oblastni odbor poslal v Belo Krajino pod vodstvom prof. Jarca komisijo, ki je imela bržkone samo ta namen, da vrže Belo-kranjcem malo peska v oči, češ, glejte, mi vam hočemo pomagati in vam napraviti vodovod. Toda naša Bela Krajina se ne da vleči za nos. Oblastni odbor je torej pozval vse okoliške župane občin Metlika, Rado-vica, Suhor, Božakovo in Lokvica ter jim razložil, da imajo namen napraviti za vse te občine vodovod. Vodo bi vzeli iz »Jamnika«, za kar da imajo že dovoljenje od zagrebškega oblastnega odbora. Temu izvajanju g. prof. Jarca so se naši župani smejali, ker so videli, da je to navadna potegavščina in nesmisel. Kakor nam je vsem starejšim dobro znano, se je s to mislijo bavil že pred tridesetimi leti deželni odbor, ki je prav tako pripeljal komisijo, ki so bili v njej tudi dobri, če ne boljši strokovnjaki, pa so se izrekli, da je izvedba tega načrta nemogoča, že zato, ker »Jamnik« leži nižje od precejšnje večine vasi teh občin in bi bilo zato treba gnati vodo s posebnimi napravami v precejšnjo višino. Naš ljubljanski odbor ni pomislil na to, da leži »Jamnik« na hrvatskem teritoriju in da zagrebški oblastni odbor spričo sedanjega političnega položaja in gonje SLS-arske politike proti Hrvatom nikakor ne bi hotel oddati vode. Na to seveda gospodje od ljubljanskega oblastnega odbora niso mislili, pač pa morajo nekaj najti, da bi Belokranjce preslepili. Toda Be-lokranjci so šli pre.ie na lim, danes več ne pojdejo. Pokazali se bodo vredni bratje Hrvatom in bodo šli čvrsto roko v roki z njimi. * RadatovičI, 28. srpnja. Samoubijstvo svršenog pravnika Janka Bulica. — Naša cesta Prošlog tjedna ustrijelio se je u Jaški hicem iz revolvera naš zemljak, g. Janko Bulic. Pokojnik, rodom iz Buliča, je bio te-kar u 26. godini života. Sveučiliške študije napravio je u Zagrebu i položio državne ispite. U študijama bio je vrlo ustrajan, odlikovao se je visokom inte-ligencijom, a značaja vrlo ljupkog i umi-ljatog. Da ne bude više na teret svojim roditeljima, stupio je u državnu službu kao činovnik-zemljemerac, najprije u Židu, a u zadnje vrijeme u Jaški u grun-tovnici. U zadnje vrijeme vadesilo ga je redomice nekoliko nezgoda, koje su mu rastrovale osjetljive živce. Osobito ga je dtrnulo to, što je na zadnjem stro-gom rigorozu bio reprobiran, unatoč to-, me, što se je tako brižljivo za nj pri-pravljao. Več pred mjesec dana napisao je oproštajno pismo, u kojem moli maj-ku, da mu oprosti njegov strašni čin. Bio je izraziti nacionalista i pristaša se-ljačko-demokratske koalicije, a u društvu neprežaljiv prijatelj i dobar drug. Sahranjen je bio u Jaški uz brojno uče- stvovanje naroda i inteligencije. Laka mu bila naša jugosiavenska žemljica, koju je premlad ostavio, da u njoj sniva vječni zanak. Mi, Zumberčani, nemarno nikakve dobre ceste, koja bi nas spajala s ostalim svijetom. Naša* rnolba za izgradnju ceste, koja bi nas vezala s Metlikom, več traje cijelu vječnost i ne znam, hoče li kada doči do ostvarenja te naše želje. Tu i tamo nam od strane vlade dobace koju nrrvicu, koja jedva dostaje za nekoliko stotina metara popravka ceste. Tako smo i ove godine primi'i ma-lenu potporu za rad na cesti. Ali pri podjeli te potpore računalo se za nadni-cu jednog radnika samo 15 Dinara. Sto-ga, pošto nije nitko htio poči na rad za tu cijenu, morao je da povisi dnevnicu na 30 Dinara i najmljeni radnici izvršili su sav predvideni rad. Ovakovim krpanjem ne čemo nikada imati poštene ceste te smo uvjereni, da nemaiu gospoda oko vlade smisla, da bi se i za nas pre-čane našlo negdje para za ovako neop- hodno pofrrebnu cestu. ★ Na Kupi, 28. srpnja. Odobravanje umorstva s pro-povijedaonice. — »Jutro« za-štitnik Hrvatstva Kako saznajemo, našao se je i kod nas medju Hrvatima jedan sluga božji, koji stupa vjerno na strani tlačitelja nas Hrvata i svih pravih prečana. I taj sluga božii otvoreno opravdava umor-stvo naših narodnih zastupitika u Na-rodnoj skupštini i to na posvečenom mjestu, s propovijedaonice u crkvi. I mi župljani moramo, da to podnosimo, morajmo, da trpimo i to, da kleveče vodju našega hrvatskoga naroda, da ljudi, koji su bili več po zatvorima i onako ne vrijede nista. Toga slugu bož-iega pozivamo, da se kani takvih kleveta, jer smo kao Hrvati naučeni, da podnosimo i pogrde i klevete izvjesno vrijeme,, dok nam ne uzavrije krv te dok se ne dvignemo, da branimo svoja prava i svoju slobodu. Pitamo slugu božjega i njegove crkvene predstojnike, je li dozvoljeno otvoreno s propo- vijedaonice odobravati umorstvo. • Uz nalu bratslku Kupu svuda 1 svag-da se je radosno orila bratska pjesma »Slovenac i Hrvat«. Bila je nrimliena liiepo osobito kod nas, gdje Beli Kra-niac i Biieli Hrvat žive zajedno, osje-čaiu da su jedno i trpe zajedno. Navezani na naš zaiednički grad Metliku uzimali smo ovih zadnjih nedjelja u ruke i slovenski list »Jutro« te smo bili zadovoljni, jer smo se uvjerili, da ie »Jutro« na strani Hrvata nas u borbi za naša prava protiv naših tlačitelja i ugnietača. Upravo gabi nam se načinom pisanja ooslije umorstva list »Slovenec«, koji bi po svoiem naslovu, što ?a nosi, morao da pred-niači u borbi za hrvatska PTava. U kollco smo priie pošHvali g. dr. Korošca kao dostoinog političara, u toliko ga sada n^znremo te smo uvjereni, da če mu svi Slovenci Leto 1914 in leto 1928 Razkrinkana dennncijantska in bojkotna akcija tajništva klerikalne stranke V času, ko skuša «Slovenec» s frazami preslepiti slovensko javnost o dobrohotnih in idealnih namerah režima «slo-venskega premijera», dokazujejo dejanja tajništva stranke, kateri načeluje isti «slovenski premijer», baš nasprotno. Od zaupnika SLS, ki obsoja politiko dr. Korošca in njegovega tajništva, smo prejeli «zaupno» okrožnico tajništva SLS, ki z bengalično lučjo pojasnjuje pokvarjenost in partizansko brezobzirnost črne gospode, ki jemlje v zakup krščansko ljubezen, demokracijo in svobodoljubje. Letošnja okrožnica tajništva SLS je na las podobna sramotni in izdajalski okrožnici, ki jo je isto tajništvo SLS izdalo proti naprednim Slovencem 1. 1914, takrat, ko je bila v tem tajništvu v službi nemškoavstrijske soldateske eta-blirana prostovoljna denuncijantska in špijonažna pisarna. Pod geslom: «Vse za vero. dom, cesarja* so klerikalci 1. 1914 preganjali in uničevali neklerikalno Časopisje, z naj-brezvestnejšim ovaduštvom spravljali v zapore, taborišča in na Suhi bajer rodne brate Slovence. Danes divja v klerikalcih isti duh denuncijantstva, isto poželenje po preganjanju in maščevanju. Razlika je le v tem, da se v Jugoslaviji nikdar ne bomo pustili tako tlačiti, kakor so nas tlačili klerikalci leta 1914 in pozneje. Vodilni krogi v SLS naj v ostalem ne pozabijo, da je njihova gonja 1. 1914 bila obsojena od celokupnega ljudstva. Da niso kratkovidni in predo-brohotni napredni politiki 1. 1918 pokrili klerikalne medvojne lumparije s plaščem milosti, bi SLS v Jugoslaviji ne bilo več. Se z mnogo večjim krahom pa bo nehala sedanja ostudna gonja klerikalnega kaplana Gabrovška. Božji mlini meljejo počasi, a gotovo in tudi za kaplana Gabrovška in njegove po-magače se že bliža čas obračuna. Ko se je ustanovila Jugoslavija, smo mislili, da bo predvojnih političnih metod v Sloveniji konec, da bodo vse stranke stremele za tem, da se tudi pri nas vsaj približno vzdrži politična borba na takem nivoju, kakršen je v navadi pri civiliziranih narodih z lastno državo. Okrožnica SLS iz letošnjega leta pa priča, da sta morala in način boja vodstva SLS prav ista, kakor sta bila i. 1914. Da pribijemo to najnovejšo sramoto klerikalne stranke, priobčujemo dobesedno obe okrožnici tajništva SLS, da Slovenci vidijo, s kako ostudno in vse obsodbe vredno akcijo se peča stranka, ki hoče biti edino zveličavna stranka Slovencev, stranka, ki je formalno reprezentantinja slovenskega naroda, stranka, koje vodja je danes šef «vlade slovenskega premijera». Okrožnici se glasita takole: Zaupno! Leta 1928 Velespoštovanl gospod! Znano Vam je, kal se ie zzodllo 20. junila v Narodni skupščini. Vsled strahovite surovosti nekaterih poslancev iz Pribičevič - Radičeve zveze so nastale v zbornici take razmere, da so imele za posledico strašni zločin Puniše Račiča. Vsak umor obsojamo, tudi političen umor. To je za nas vse čisto iasno. Jasno ie Da tudi, da ie treba odločno obsoditi postopanje Pribičevič - Radičeve zveze, k] ]e ustavila vse delo zbornice in z zmerjanjem in krikom hotela priti do veljave. Te žalostne dozodke sedal izrabila na zločinsk? način slovensko svobodomiselno časopisje, »Jutro«, »Kmetski list«, »Domovina« in »Slovenski Narod« pišejo kot da so poslanci SLS morilci. Krivdo za Račičev zločin hočejo zvaliti s sebe na SLS. V ta namen lažejo, obrekujeio In huiskajo, kakor smo le redko doživeli tudi pri splošno znanih surovostih naših nasprotnikov. — Pa tud| razni voditelji in plačani agltatorii hodijo po deželi, da bi nabu$kall ljudi proti na£! stranki. Po gostilnah, na seimih. na železnicah, po trgovinah — povsod skušajo zanesti med ljudi nezaupanje. NaJstraineiše si le dovolilo »Jutro«, ki v grdi sliki naoada načelnika naše stranke, dr. Korošča, in se Dri tem ne ustraii bogokletno izrabljati Kristusovega trpljenja. Temu grdemu početju moramo napraviti konec. In tu moralo sodelovati vsi naši somišljeniki. Treba v tem boju največje odločnosti, če tudi stane nekaj žrtev. Naročamo: 1.) Skrbite, da pride dovoli mož na sestanek zaupnikov, Id bo sklican za Vaš okra!. Kdaj bi kje, ste posebej obveščeni! 2.) Skličite potem tudi ▼ Vašem kraju sestanek somišljenikov in razložite vse dogodke. Iz našeea časopisja razvldite, kaka ie stvar v resnici. Pokažite ljudem lažnivost nasprotnikov, njih grdi namen, da bi škodovali našemu narodu. Razkrijte njihovo hinavščino. Sedaj vpiieio za revizijo ustave, ko so bili in so v srcu še vedno centralisti. V resnici ravno s svoiim kričanjem ovirajo revizijo. 3.) Dopovejte ljudem, da se izogibalo trgovin in eostiln, kjer ie »Jutro«, »Domovina«. »Kmetski list« ali kjer govore proti naši stranki. Nikar ne redimo sami gada na svolih prsih. Tudi kadar gredo naši kupovat v trge in mesta, tudi po-mlnske plošče v Cerkljah pri Kranju. 1314 * Samomor z možnarjem. V konjiški okolici je te dni posestnik Gabrijel Golčer na grozen način izvršil samomor. V gozdu Je možnar nabasal s smodnikom ln kamenjem se vlegel na možsm in ga sprožil. Efekt Je bil grozen. Naboj Je nesrečnemu možu raztrgal prsa. Golčer je izdihnil na transportu v konjiško bolnico. * Nesreče ln nezgode. V Jaršah se Je predvčerajšnjim popoldne ponesrečil 691et-ni krovec Peter Habiht, stanujoč v Ljubljani v Jernejevi ulici št. 17. Kot krovcu mu ie spodrsnilo na neki strehi in je padel s precejšnje višine na tla. Zadobil Je težke notranje poškodbe. — V Oražmovi tovarni v Gameljnah se je ponesrečila delavka Marija Mohoričeva, ki ji je stroj odtrgal dva prsta na desni roki. — V Trzinu je neki Peter Habjan napadel 281etnega delavca Antona Habjana ter ga mahnil s kolom po glavi. — Osemletni Viktor Baje, doma iz Depale vasi, Je splezal predvčerajšnjim na sosedovo jablano. Zalotil ga je sosedov sin, ki ga je vjel ter ga privezal na drevo. Pri tem Je deček padel in si zlomil levo nogo. — Vse poškodovance so odpravili v ljubljansko splošno bolnico. * Srečno ušla smrti. Iz Osljeka poročajo: Kmečka fanta brata Stepan in Franjo Wei-man sta se v četrtek pri Osijeku v čolnu vozila preko Drave na osiješki živilski trg. Ker je sTedi Drave neka ladja vlekla ladjo-vlačilko, sta brata hotela prebroditi Dravo med ladjo ln vlačilko, a po nesreči se je čoln prevrnil ter je vlačilka prešla preko njih v vsej svoji dolžini. Ko se je vlačilka že odmaknila, se fanta nista pojavila iz vode, v naslednjem trenutku pa sta splavala na površino že precej daleč od vlačilke in tako srečno rešila živo glavo. * Defravdant Hafner baje umoril svojo prijateljico. Kakor javljajo z Dunaja, je tamkajšnja policija prepričana, da je umor neznane ženske v Lainzu v zvezi % defrav-dairtom Hafnerjem iz Zagreba in da gre za njegovo prijateljico Junakovičevo, ki je z njim pobegnila iz Zagreba. Vratar hotela »Post«, kjer sta prejšnjo soboto prenočila Hafner ln njegova spremljevalka je pri zaslišanju izjavil, da je v umorjenkl spoznal Hafnerjevo spremljevalko. Solnce daje vsem bitjem življenje, š« rastline obra« čajo svoje liste k solncu — tudi človeku je po< trebno solnčenje. Naj* bolj koristno vpliva soln» ce na telo, ki je nama« zano z originalnim «NIGGEROL*oljem za solnčenje in masažo. — Dobi se v vseh le« karnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5. Verujte, če se Vam pov6, da Je vsaka gospodinja napravila najboljo Izkušnjo, če Je poizkušala, da ŽENSKA HVALA preko noči raztopi nesnago. Zjutraj Je najbolje, Če se za čisto kratko kuhanje perila vzame Schichtovo Terpentin milo polnoma ožgalo. Lika bo Imela lakoto, ka-koršne že dolgo ni bilo. Oblastni odbor že razpravlja o tem, kako bi nabavil potrebne količine koruze za "gladujoče v Liki. * Zadnji čas ]e, da plačaš srečke efektne loteriie Zveze obrtnih zadrug, da ne izgubiš igralne pravice. Žrebanje se bo vršilo v sredo 1. avgusta L L Srečka stane 3 Din. Kdor še nima srečke, naj se takoj naroči! Dobe se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. * Ob proslavi 450 letnice mesta Višnje gore 5. avg. se bodo pekli janjci na Tažnju in gasilno društvo bo postreglo vsem gostom z dobro vinsko kapljico, katero bo točilo v lastni režiji. 1326 Penzlja »MIRAMAR V DUBROVNIKU«, tramv. postala Bonb^vo. Moderno ureien. lastna plaža, slovensko vodstvo. — Cena Din 85—95. — Zahtevalte orosoekte. se je preselila gom v Tavčarleuo (Sodno) ul. 10 Po odmoru in dopustu vsakdo hrepeni. Vašo telesno moč in delovno sposobnost si beste okrepili z uporabo Ovomaltine ki predstavlja končen racijo h.anilne vrednosti. • Smrtna obsodba razbojnika Pejsaha. Vrhovno sodišče v Sarajevu je potrdilo razsodbo tamkajšnjega okrožnega sodišča, s katero je bil znani razbojnik Juda Pejsah obsojen na smrt na vešalih. Sedaj so vsi akti bil predloženi ministrstvu pravde na presojo, ali naj se razbojnik pomilosti ali pa naj se izvrši smrtna kazen. • Zaradi padca izgubil dar govora. V Vr-šcu je nedavno delavec Josip Wagner padel z odra pri gradbi tamkajšnje Pučke banke ln zaradi padca izgubil dar govora. • Morski psi v Jadranu. V Kaštelanskem zalivu pri Splitu so vjeli ribiči te dni velikega morskega psa, dolgega štiri metre, že naslednjega dne pa še enega manjšega, ki pa je bil zelo močan in so ga ribiči le z veliko težavo potegnili na kopno. • Ukraden film. Uprava zagrebške podruž niče Fox-Film-Corporation je kriminalno policijo obvestila, da je bil dne 25. t. m. iz vlaka štev. 624 na progi Zidani most-Zagreb ukraden film, dolg 2600 metrov in vreden 30.000 Din. • Stekel pes ogrizel 5 letno deklico. V osiješki okolici je stebel pes ogrizel v nogo in lice petletno deklico Anico Mikovičevo, hčerko carinskega uradnika. Psa so ljudje pobili. Deklico so oddali Pasteurjevemu zavodu na zdravljenje. • Otrok povzročil požar. V Novem Slan-kamenu je pretekli četrtek pogorelo skladišče Joče Gnjatiča, trgovca s steklenim blagom. Požar je povzročila njegova petletna hčerka, ki je vrgla gorečo vžigalico v zaboj napolnjen s slamo. Zgorelo je raznega blaga za 30.000 Din. • Katastrofalne posledice suše v Liki. Sef kmetijskega oddelka oblastnega odbora v Karlovcu, G.mro Kopač, ki se je več tednov mudil v Liki .ie novinarjerfl izjavil, da bo suša v Liki imela katastrofalne posledice. Vsi pridelki, pšenica, koruza ln krompir so skoro uničeni, ker jih je pekoče sotaco po- Dne 5. avgusta prihitite vsi na Tabor kjer si boste ogledali krasoto ,,Županove jame11 Veliko tombolo priredi Sokolsko društvo na Bledu v nedeljo, 5. avgusta ob 15. uri v zdraviliškem parku. Nika.te naše dice mučiti z ribji ti oljem, dajmo ' ji me s o tega to.lisni prašek JEMALT, ki se tudi poleti uživa s slastjo. DAMSKE LETNE OBLEKE perilne od Dan 70 naprej, volneni delen ia po-pelin od Din 220 naprej, bluze bele ta barvaste od Din 70 naprej, otroške in damske predpasnike v veliki izbiri nudi: F. In 1. GORICAR, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi I 8508 * Ali že imate novo številko »Skovirja«? Vsebina je zanimiva in prav zabavna. Kupite izvod v trafiki! Naročite se! 805 * Velikansko presenečenje so doživele te dni nekatere gospodinje, ki so prvič prale perilo z Radionom. Ne samo da je perilo ostalo popolnoma nepoškodovano, nego je tudi mnogo lepše in bolje oprano. Vzrok je v tem, ker Radion ne vsebuje klora, niti dru gih škodljivih dodatkov. ITO — zobna pasta najboljša! * Pri neenakem krvnem toku, boleznih srca, naduhi, razdražljivosti živcev migreni, slabem spanju Vam povzroča raba prirodne grenčice »Franz-Josef« redno telesno odvajanje, zmanjša se velik krvni pritisk in poveča se odpornost. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo »Franz-Josef« z velikim uspehom uporabljali. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * GremiJ trgovcev za politični okraj Krško obvešča svoje člane, da se imajo po najnovejši odredbi strogo držati novega poslovnega reda in časa pri odpiranju in zapiranju trgovin. Trgovine so odprte med tednom od 7. do 2. In od 14. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 10. ure. Norme so razvidne v »Uradnem listu« dne 14. t. m. 1330 * Inozemski krediti (dolgoročni in kratkoročni) v dolarjih, nizozemskih goldinarjih in angleških funtih za občine, javne zavode, industrije in prav tako hipotekami krediti. Izčrpna vprašanja na Medjunarod-no bankarsko društvo, s. o. j., Maribor, Cankarjeva 14. 1295 * Obleke kemično Cisti, barva, plislra in lika tovarna Jos. Reich. * Rodoljubi! Podpirajte Clrll-Metodovo družbo po svojih močeh, ker je podpore vredna in potrebna! 1329 Najboljše, oajtrajnejše, zato 13 najcenejše! Iz Ljubljane — Angleške učiteljice v LJubljani. V po ne deljek 30. t. m. se pripelje v Ljubljano 30 učiteljic z Angleškega s tržaškim brzovla-kom ob 19.28. Naša stanovska zavest nam veleva, da jih sprejmemo v častnem številu. Zato prosimo vse učitelje in učiteljice, ki so trenutno v Ljubljani, da pridejo sigurno k sprejemu na glavni kolodvor. Prosimo zlasti one, ki govore angleški ali francoski, da pridejo prav gotovo. Ob pol 21. je večerja na vrtu restavracije »Zvezda«. Pokažimo s svojo prisotnostjo, da čislamo angleške to-varišice, ki naj odneso v svoio veliko domovino kar najlepše spomine od nas. — UJU poverjeništvo, Ljubljana. u_ Motokolesarski klub Ilirija. Zaradi od-potovanja vodje moto-odseka g. Gorjanca v Ameriko prevzame vodstvo začasno g. Goreč palača Ljubljanske kreditne banke, telefon št. 2462. — Odbor. u— Pozor! Narodna strokovna zveza Vič bo priredila v nedeljo 5 avgusta veliko ljudsko veselico z obširnim sporedom. Sodelovali bosta dve godbi. Za točno postrežbo, pristna kapljico jamči gostilničar g. Gre-gorc. Zato v nedeljo vsi na Strelišče Pod-rožnik. 1333 u— Danes v nedeljo 29. t. m. ob pol 8. koncert vojaške godbe v restavraciji hotela »Union«, Ljubljana. V primeru slabega vremena koncert odpade.. 1332 u— Danes popoldne vsi na Vič k Slavku Novaku na žegnanje. Točila se bo izvrstna kapljica in sveže pivo. Tudi za želodec bo dobro preskrbljeno. u— Dvajset koles In eno motorno kolo ter šestero drugih predmetov tvori dobitke kolesarske loterije Jugoslovenske Matice, čije žrebanje se vrši nepreklicno dne 8. septembra t. I. Srečke po Din 10 so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in raznih ljubljanskih trafikah. Naročajo se tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7/11. u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina ure, 1 tatvina kolesa, 1 tatvina ročnega vozička, 1 poskus samomora, 1 popadljiv pes. 1 neprevidna vožnja, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda, 1 poročilo o nameravanem zborovanju stavbinskih delavcev, 20 prestopkov uredbe o zapiranju trgovin, 5 prestopkov cestnega policijskega reda in 5 prestopkov avtomobilskih predpisov. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer zaradi proda.ie predmetov sumljivega izvora. u— Nasedel ?ima Je. 16 letnega popotnika s trebuhom za kruhom Stojana Miličiča iz Bosne sta ustavila predvčerajšnjim popoldne v Šolskem drevoredu dva ljubljanska dolgoprstnika ter ga vprašala, kam in kod. Po daljšem razgovoru sta mu izročila nekaj medenih ključavnic (Hahn), več finih ključev ter par zavojev žebljev ter ga napotila v trgovino Breznik in Fritsch v Stritarjevi ulici z naročilom, naj vse skupaj proda. V trgovini, kjer so že vajeni takih sumljivih prodajalcev, so takoj obvestili stražnika ki je Bosančka aretiral, dočim sta se ljubljanski srajci previdno umaknili. Lastnik naj se •javi na policijski direkciji. V Mrakov! restavraciji oa Rimski cesti tvlra vsako soboto tn nedeljo »Orlent orkester« na krasnem senčnatem vrta. Izborna abonma hrana dnevno 16 Din. Priporočam se za mnozobrojn! obisk. 8849 u— Dve tatvini vozil. Kolesarski tatovi se kaj malo ženirajo tudi bližine justične palače. Posedajo na klopeh parka na Kralja Petra trgu, odkoder imajo najlepši razgled na prostor pred justično palačo, kjer puščajo ljudje, ki imajo opravka na sodišču, kolesa prislonjena na zid navadno brez nadzorstva Od tam je bilo ukradeno že marsikatero kolo tako tudi včeraj posestniku Francetu Drešarju iz Savelj. Ukradeno kolo je znamke »Preciosa« ter je vredno 1000 Din. — Mesarski mojster Anton Remžgar iz Črne vasi je prijavil, da mu je iz prometne dvorane mestne klavnice odpeljal neznan tat 500 Din vredne gare. u— Okraden pri kopanju. Ko se Je kopal predvčerajšnjim popoldne računski svetnik Rajko Šetina v Savi poleg črnuškega mostu se je priplazil do njegove obleke, ki jo je imel zloženo poleg brega, neznan zlikovec. Polastil se je njegovih hlač. ki pa jih je vrgel nekam v grmovje, seveda šele potem, ko ie izpraznil žepe.. Ukradel je 300 Hin vredno srebrno uro. žepni nožič ter še nekaj drugih malenkosti v skupni vrednosti okrog 400 Din. Oškodovanec je tatu sicer zasledoval, vendar brezuspešno. u— Zopet lizoi. Predvčerajšnjim popoldne se je v Pokopališki ulici št. 1 skušala z 11-zolom zastrupiti 221etna postrežnica Ljudmila R., doma iz Sevnice. Bila je videti že nekaj dni nekam potrta in okrog 13. so io našli domači zvijajočo se v bolečinah v njena sobi, poleg nje stekleničico z ostankom lizola. Obupanko so prepeljali še pravočasno v splošno bolnico, kjer so ji izpraznili želodec, nakar je bila zopet odpuščena. Centist goia Avgust K Semenčic ne ordinira ds 20. avgusta Iz Maribora a— Filharmonija praških akademikov. Novembra bo priredila Filharmonična zveza praških akademikov večjo turnejo po Jugoslaviji. Češki visokošolci bodo imeli pri nas več koncertov, med drugim v Ljubljani in v Mariboru. Centrala jugoslovensko-češko-slovaških lig je povabila vse naše lige na sodelovanje k organizaciji te turneje. Tudi turneja Zikovega kvarteta je napovedana. Svetovno znani kvartet bo nastopil svojo turnejo po Jugoslaviji v času od 10. do 15. novembra. a— Težave pri nabavi telefona. Delavska knjižnica v zgradbi Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu bi rada imela telefon. Najprej se je reklo, naj si sama oskrbi ma-terijal, zdaj pa, ko se je to zgodilo, ni nikakega odgovora. a_ Člani Streljačke družine marbiorske se obveščajo, da je dobil odbor od Saveza iz Beograda še 12 pušk in municijo. Streljanje na vojaškem strelišču v Radvanju se bo vršilo vsako nedeljo. Članstvo se naproša, da obiskuje strelske vaje v čim večjem številu in se temeljito pripravi na strelsko tekmo. 806 a— Zelja po lastni domačiji se mnogo nih uradnikov za posebne gradbene akcije, seja bo razpravljala o pogodbi za reflektan-te na hišice delavske kolonije. Obravnavala se pa bodo tudi prošnje magist^tnih in sodnih uradnikov za posebne greabene akeje. a— Zaradi preureditve dnevnega dečjega zavetišča v Ljudskem vrtu, kateremu se pri-zida nadstropje, je razpisala mestna občina oddajo zidarskih, tesarskih, kleparskih, mizarskih in vseh dragih del, ksr je razvidno v današnjem oglasu, na katerega tem potonj opozarjamo. h Celja e— S kamenjem ga je obmetaval. Delavec Vilibald Sotošek je še! 26. t. m. ob 8. zvečer proti domu v Gaberje. Na Svetlovem travniku, ga je začel s kamenjem obmetavati neki Franc B., ki je na Sotošeka zelo hud in mu je že pred osmimi dnevi zagrozil, da ga bo pretepel. Konec zadeve bo pač pred sodiščem. e— Nesramnost. V noči od petka na soboto je bil mestni park zopet poprišče nočnih razgrajačev. Okrog 2. ure ponoči so šli trije gospodje skozi ta park in prav zverinsko kričali. Koncert je trajal najmanj pol ure. Stanovalci nasproti paTka so bili seveda ob svoje spanje. Kričače, ki so jih spoznali po glasu, opozarjamo, da bomo drugič napravili red na način, ki jim bo prav neljub. e— Nepreviden kolesar je z veliko močjo sunil v hrbet Marijo Koštomaj v Gaberju. Prizadejal ii je lahko telesno poškodbo in raztrgal obleko. Iz LitHe i_ Shod KDK v Litiji. Danes se bo vrši. lo pri g. Šribariu zborovanje KDK. Poro« čala bosta narodna poslanca in ministra n. r. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Va» bimo vse somišljenike in prijatelje, da se zborovanja zanesljivo udeleže. Danes vsi k Šribariu! i— Otvoritev telefonske centrale v šmartnem. V Šmartnem pri Litiji so otvo« rili novo telefonsko centralo. Telefonski pogovor med Litijo in Šmartnim stane sa* mo 1 Din. Da ie dobilo Šmartno važno ob« čevalno sredstvo, je precejšnja zasluga li* tijskega poštnega upravitelja g. Janka Koc» m ur j a. i— Mlekarska zadruga na Sveti gc ri. Sve» tc^T-1'! upravitelj Ivan Zagažen je ustanovil za okolico Time, Roviš in Sv. Gore zadružno mlekarno. Interesenti so že sestavili pravila in vložili pri trgovskem sodišču prošnjo za vpis. Iz Zagorja z— Renoviranje zagorske postaje. Po za* slugi tukajšnjih vodilnih osebnosti bo dobila postaja električno razsvetljavo. Nedav* no so bila izvršena razna druga dela, kakor vodovodna napeljava, prekritje strehe in razne olepševalne naprave. z— Odkritje spomenika padlim vojakom •e bo vršilo v nedeljo 5. t. m. Ob tej pri* Hki opozarjamo pripravljalni odbor, naj da popraviti spakedrana imena, ki jih je baje zagrešilo podjetje, da ne bodo kritizirali pomanjkljivosti izvršenih del, za katere je odgovoren pripravljalni odbor. Iz Laškega 1— Letoviščarji so -napolnili naše mesto da zadnih privatnih sob, ki se še s težavo dobijo. Opažati je poleg naših bratskih Hrvatov posebno tudi goste iz Avstrije in Nemčije (10 Berlinčanov). Savinja je pre« tekle dni kazala že 29 stopM vendar je tem« peratura padla zopet na 26 št op. C. 1— Otvoritev planiske koče v Šmohorju se bo vršila sTedi avgusta. Prijatelji naših gor in planinskih zavetišč naj bi se spom* nili z darovi (kozarci, steklenicami, poso« do, posteljami i. dr.) požrtvovalne Posav* ske podružnice SPD v Zidanem mostu. 1— Veličasten pogreb g. Gradta. Pretek« lo nedeljo smo spremili k večnemu počitku g. Gradta. Pogreb je bil gotovo najlepši, kar jih je Laško kdaj videlo. Udeležili so se ga gasilci iz Laškega, Trbovelj, Hrast« nika, Dola, Litije, Rečice, Rimskih toplic, Loke, Celja, s 6 prapori, številni lovci od blizu in daleč, ki so oddali salvo, dočim te je na pokojnikovem «štantu» pri kaneli oglasil v zadnji pozdrav lovski rog. Ohra« nimo pokojniku časten spomin! 1— Perfidnost «Slovenčevih» dopisov iz Laškega je postala tako velika, da pošten človek nanje sploh ne more več odgovar« jati, ne da bi se podal v nevarnost infici« ranja po te i klerikalni bolezni. Pa se bodo tudi za «rSlovenčevega» dopisnika našla zdravila, ki mu bodo ohromela njegovo hu« dobno želo. Naj budno zasleduje naše liste prihodnje dni. Iz Krania r— Ntč ne pomaga. Pravijo, da jo «Slo* venec* vedno polomi, kadar spregovori po* lemično o razmerah v našem mestu. Ta «pravijo» prehaja že povsem v ljudski pre* govor. Nov dokaz je prinesel včerajšnji •Slovenec®. Po večdnevnem premišljanju in mučnih pripravah so vendar priobčili kranjski klerikalci svoj zagovor, s katerim Bo hoteli opravičiti svoj nastop na zadnji seji kranjskega občinskega sveta, ko so od« klonili sodelovanje pri skupni nadstrankar« ski proslavi lOletnice obstoja naše države. Na tej seji je namreč zastopnik SLS od« klonil sodelovanje, da se ne ponovi 1. VIII. 1926. ko ga je župan, ki ni dobil do danes kot predsednik slavnostnega odbora za od« kritje spomenika kralju Petru nobenih pri« tožb, pozval, da to utemelji, se je temu zastopnik SLS izognil in ni hotel uteme* ljiti. Ali je to rutemeljevanje» utemelje« vanje? To je dejanski stan te afere in ta* ko je tudi «Jutro* poročalo. Kranjski do« pisnik nas seveda v svojem zagovoru v na* slovu napada, češ da lažemo, toda v dru* gem stavku že sam priznava, da zastopnik SLS ni hotel navajati dejstev, zakaj je od« klonil sodelovanje. Nas veseli, da gospoda okrog SLS kljub raznim «obsodbam slo« venskega naroda* tako pridno zasleduje in orebira «Jutro». Iz Trbovelj t— Na naslov železniške direkcije. Tr* bovlje so največji industrijski kraj v dr* žavi in kot take predstavljajo tudi največ* jo davčno moč v državi. Prebivalcev je blizu 20.000 in od teh 8 do 10 tisoč delav* cev, nadalje temu številu ustrezajoče šte« vilo inženjerjev, zdravnikov, uradnikov in poduradnikov, učiteljstva iti Naravna po« sledica tega je, da sta pri nas močno raz« vita tudi obrt in trgovina. Naši obrtniki in trgovci imajo poslovne zveze po vsej dr* žavi in tudi z inozemstvom, zbog česar pri* haja v naš kraj dnevno mnogo potnikov in drugih tujcev, katerim pa je potovanje z navadnimi vlaki prepočasno, kajti v poslov* nem svetu velja geslo «čas je zlato». Ker se pri nas ne ustavi noben brzovlak, se morajo oni, Jci se hočejo voziti z brzovla* kom, peljati z osebnim vlakom do Zidane* ga mosta in tam čakati, da dobe zvezo s prihodnjim brzim vlakom. Kako je to ne* praktično in koliko se pri tem izgubi po nepotrebnem časa in koliko škode utrpe pri tem naši poslovni krogi, uvidi lahko vsa* kdo. V bivši Avstriji so vse to upoštevali in smo imeli po en brzovlak dnevno na vsako stran. Upati bi smeli, da nam naša lastna država ne bo bolj mačehovska Pro« simo direkcijo držvnih železnic v Ljublja« ni, da upošteva naše potrebe in naše želje ter nam sedaj, ko predelavajo vozne rede, dovoli vsaj dva brzovlaka, in sicer po ene* g? vsako smer. Upamo, da bomo našli pri direkciji razumevanje za naše težnje in da bodo sedaj izpolnjene naše dolgoletne želje, posebno še, ko vidimo, da se ustav* ljajo brzovlaki v mnogih manjših in manj« pomembnejših krajih. t— Smrtna kosa. Umrli so: Ana Preglo va, žena upok. rudarja, 54 let; dvojčka Jo* ie in Alojz Prosenc takoj po porodu; Leo* E>Idma Vojetova, hči rudarja, 21 let; Pavla ovačeva, hči rudarja, 1 dan. Iz Novega mesta n— Na kmetijski šoli na Grmu je nasta* vil oblastni odbor brez razpisa hčerko tu* kajšnjega podpredsednika SLS gdč. Rozo Mrakovo z mesečnim honorarjem 1200 Din. Gospodična je bila poprej do 30. junija uslužbenk pri okrajnem sodišču v Ribnici, Pri oblastnem odboru je bilo vloženih v istem času več prošenj za različna mesta. Tako je tudi neki pristaš SLS, poročen in družinski oče, vložil prošnjo za namestitev, a so mu jo odbili kakor drugim. Brez ko« mentarja! n— 3Oletntco mature na novomeški g im* naziji so obhajali 25. t. m. naslednji novo* meški maturantje: Albin Bevc, žel. urad« nik v Zagrebu; Gregor Demšar, notar v Mokronogu; dr. Armin Ferjančič, sod. svet« nik v Mantovi (Italija); dr Fran Frlan, od« ▼etnik, Ljubljana; Jurij Gregorc, sodni predstojnik v Kranju; Fran Hliš, župnik, Bukovo (Italiia); Josip Kenda. notar, Cerk« niča; Josip Mogolič, glavni blagajnik ček. trrada v Ljubljani: Fran Penič, župnik, Št. Vid pri Grobelnem; dr. Janko Rupnik, mag. nadsvetnik, Liubljana; Josip Sajn, ref min. saobračaja. Beograd; dr. Anton Šap? la, agrarni inšpektor, Liubljana; dr. Ivan Škarja. državni svetnik, Ljubljana; Lovro Testen, insnektor žel. direkcije, Subotica: dr. Ferdo Frenc, zdravnik, Doberna; Aloj* • zij Vehovec, šef. prometne službe, Ljublja* na; Miha Zevnik, župnik, Begunje na Go* renjskem. Od vseh bivših profesorjev je še edinole živ razrednik g. Nace Fajdiga. Ker ne more več hoditi, so ga njegovi ne* kdanji učenci pozdravili na domu, zvečer pa ga prepeljali do Štemburja, kjer je ostal v njihovi sredi do pozne ure. Jubi* lante je med drugimi pozdravil tudi župan dr. Režek, ki ima med njimi več dobrih prijateljev. n— Razburljiv dogodek na Krki. K raz* burljivemu dogodku na Krki, o katerem smo poročali v «Jutru» 26. t. m., nam je poslal g. prof. Bačar naslednje pojasnilo: «Ko se je moja žena pričela potapljati, sem jo prijel in odplaval z njo k splavu. Kljub temu, da je klicala na pomoč in da je prisostvovalo temu dogodku nad 100 ko« palcev, ni nihče niti mignil z mezincem, da bi prišel pomagati Tudi, ko sem priplaval k splavu, ki je precej visok in na katerega se iz vode težko pripleza, se ni nihče zga* nil izmed kopalcev. Šele po nekaj trenut« kih mučne negotovosti sta prihiteli gdč. Ferlinčeva in njena sestra, podali moji ženi roko in jo potegnili na splav, za kar se ji* ma z ženo iskreno zahvaljujeva. Pripomi« njam, da se slična nezgoda lahko pripeti tudi najbolj zdravemu in izurjenemu pla* vaču in opozarjam občino na dejstvo, da je čoln za reševanje zaradi svoje okornosti in trhlosti popolnoma neuporaben.® Sokol Krasen uspeh akademije sokolske olimpijske vrste na Taboru LJubljana, 28. julija. Sokolska reprezentanca, ki bo zastopala Čast jugoslovanskega sokolstva na amsterdamski olimpijadi, je4 priredila nocoj na Taboru pred svojim odhodom na olimpijado akademijo, ki je pokazala, da lahko s polnim zaupanjem računamo na to, da nas bo sokolska vrsta častno zastopala pred zbrajvo elitne mednarodno publiko v Amsterdamu. Ljubljana pa Je tudi pokazala, da zna ceniti požrtvovalno delo Sokolstva, iti Je nocoj do zadnjega kotička napolnila prostrano dvorano sokolskega Tabora. Navzoči so bili med drugimi veliki župan g. dr. Vodo-pivec, nadalje gg. d-r. Rupnik in Likozar v imenu mestne občine, polkovnik Nedič in kapetan Bizjak kot zastopnik divizijskega generala, ter številni drugi odlični predstavniki ljubljanske družbe. Nastop olimpijske vrste Je uspel nad vse pričakovanje. Najprej so nastopili z vajami na drogu m bradlji, po kratkem odmoru pa so sledile vaje na konju in na krogih. Izvedba je bila sigurna in elegantna. Motila je le slaba razsvetljava Po glavnem odmoru le nastopila vrsta z Murnikovo telovadno epopejo, ki je vzbudila nepopisno navdušenje. Gospodarstvo Bodoča trgovinska pogodba s Češkoslovaško in Slovenci i. Poganjanja naše države s Češkoslovaško republiko za sklenitev trgovinske pogodbe so sicer zopet odložena, a se bodo v pozni jeseni menda le pričela. Ta pogajanja bodo za nas Slovence zlasti važna, ker gre za prvo pravo trgovinsko pogodbo na podlagi klavzule o največjih ugodnostih. Odkar smo doživeli Slovenci strahovit poraz pri dodatni trgovinski pogodbi z avstrij-fto republiko, ki je bila pred dobrimi 14 dnevi podpisana na Dunaju, moramo polagati posebno pažnjo na jesenske praške dogovore. Tudi Čehi ne prikrivajo, kakšno važnot polagajo na bodočo trgovinsko pogodbo z nami. Zadnji poset češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji je imel namen, pripraviti za jesenske dogovore ugodna tla. Odgovorna in težka naloga čaka našo delegacijo, ker bo imela posla s pogodbenikom, ki bo pripravljen do vseh podrobnosti in ki bo poskušal, pridobiti si čim večje ugodnosti. Delegacija za ta pogajanja j,e baje sestavljena in kakor glase privatne infornr»ciie, v njej zopet ni nobenega Slovenca! Tudi pri avstrijskih trgovinskih pognianii1« se na Slovence ni oziralo, ker so oni imeli plačati ves račun; šele naknadno, ko se je že pisala beseda . Čehoslovaki nimaio interesa na uvozu naših kmetijskih produktov, ki si jih nabavijo v slučaju potrebe lahko tudi drugje, pač pa računajo z nami predvsem kot z odjemalci svojih industrijskih fabrikatov. Oni upajo doseči pri nas večje koncesije, o katerih njihovi listi že davno raznraVljajo. V Avstriji so mnenja, da bo Jugoslavija napram Češkoslovaški popustljiva in radodarna, kar se je opazilo že pri sklepanju dodatne trgovinske pogodbe na Dunaju. Odrekli so se vezavi cele vrste carinskih postavk na industrijske izdelke, ki jih prav tako intere-sirajo kot Čehoslovake. Vedeli so pač, da morajo za vsako koncesijo nuditi protikon-cesijo, a tega jim treba ne bo, ako Češkoslovaška jeseni dobro odreže. Vsled klavzule o cnajvečjih ugodnostih) (Meistbegiin-stigungsklausel) pripadajo ugodnosti, ki jih kakšna druga država s trgovinsko pogodbo z nami doseže, tudi njim. Zaradi tesa ta pogajanja ne bodo prazna formalnost. trgovinska pogajanja 8 Čehoslovaki so važna za slovensko narodno gospodarstvo predvsem zaradi možnosti uvoza naših kmetijskih pridelkov na Češkoslovaško, nadalje zaradi uvoza njihovih industrijskih izdel-iov k nam, pri čemer bodo hoteli imeti nekaj besede najbrže* tudi zastopniki naše industrije. Pogodba s češkoslovaško republiko je torej zelo važna in utegne imeti zlasti za Slovence usodne posledice, ako ostaneio pasivni in brezbrižni, kajti bolje je, da do sklepa te nove pogodbe sploh še ne pride, kakor pa, da se ponovi avstrijski zgled in da ceho plača zopet le naš mali človek. Poglejmo sedaj, kaj pride v poštev za naš izvoz v češkoslovaško republiko. t.) Pšenica in koruza. V teh dveh predmetih so Čehoslovaki pasivni, toda naš uvozni odstotek je le neznaten. Neugodna je tudi carina na uvoz mlevskih izdelkov, kar odvzame naši mlinski industriji možnost več-iega izvoza. 2.) Prašiči. Kakor znano, bo od jeseni daje nemogoče izvažati v Avstrijo prašiče pod 110 kg teže. Tu je bil potoičen naš mali kmet, ki edini goji prašiče - peršutarje. Nemčija producira te robe za sebe dovolj, prav tako Madžari in sploh vse naše obmejne države. Poleg Italije ostane samo še Češkoslovaška, ki uvaža mesnate prašiče. Največjega pomena za naše slovensko gospodarstvo bi bilo, ako bi se dosegla ugodna uvozna carina na mesnate prašiče v češkoslovaško republiko, da se tako vsaj delno nadomesti izgubljeni avstrijski trg. 3.) Vino. Po statistiki uvaža Češkoslovaška največ vina iz Italije in Francije. Gotovo je težko doseči večje ugodnosti za uvoz naših vin kakor jih že uživata Italija in Francija. Vsekakor pa bi se dal doseči neki gotov kontingent proti kompenzaciji za primeren kontingent — piva! Več nam morajo biti pri srcu naši ubožni vinogradniki, kot pa naši domači pivovarniški karteli, kajti tam gre za eksistenco mnogih tisočev vinogradnikov, tu pa le za zmanjšanje dobička kar-telirancev. Zlasti potrebuje Češkoslovaška kvalitetnih vin in te bi jim mogli dati v obilici tudi naši Štajerci. 4.) Žrebeta Hladnokrvnih konj (nori&ka pasma iz Prekmurja) se po dodatni trgovinski pogodbi ne bo moglo več uvažati v Avstrijo. Naš dosedanji izvoz iz Slovenije se ocenjuje na 8 do 9 milijonov Din. Tudi za to blago bi lahko našli na Češkoslovaškem nekaj nadomestila za izgubljeni avstrijski trg. 5.) Hmelj. Znaten del našega slovenskega hmelja se izvaža na Češkoslovaško, odkoder se prodaja naprej na svetovna tržišča. Pri nas se stremi za tem, da bi se uvedla varstvena znamka za eksportni hmelj. Zato bi bilo vsekakor zelo važno, da se že pri letošnjih pogajanjih izposljuje, da bi bilo na češkoslovaških tržiščih obvezno trgovanje z našim hmeljem pod lastno znamko, ker le tako bi se mogla uveljaviti naša znamka na svetovnem trgu. 6.) Sir. Ker je izvoz mleka iz Slovenije v Avstrijo nemogoč zaradi tamošnje domače preobile produkcije, se bo pri nas bolj in bolj dvigala produkcija sirov. Sicer imajo Čehoslovaki mehkih sirov sami preveč, vendar pa so vezani na uvoz ementalca. Zato bi se morale doseči ugodne uvozne carine za naš sir, ki je prav dober. 7.) Grozdje kupuje Češkoslovaška Je sedaj tudi pri na?, še več bi ga, če ne bi bilo težav z opremo. V carinski tarifi bi se moralo ugoditi, da se pri "grozdju za jelo ne dela razlik glede teže, v kateri se isto od-premlja. 8.) Semena. Mi uvažamo lz Češkoslovaške semena za pšenico, rž in oves. Ne bilo bi težko doseči, da se dovoli na Češkoslovaško uvoziti brez carine toliko žita, kolikor prejmemo mi tam žitnih semen. A. Prepeluh. Položaj na slovenskem lesnem trga Na slovenskem lesnem trgu ie tendenca še vedno čvrsta, čeprav imamo običajno v tem času mrtvo sezijo. V prvi vrsti je povpraševanje po rezanem blagu. V poštev prihajajo predvsem 12 in 18milimetrske deske, seveda izvozno blago, to je paralelno, ostrorobo, očeljeno kakor tudi vezano v zvezke (ker gre blago preko morja). V zadnjem času so se oglasili v Sloveniji grški kupci, ki iščejo škorete 7 in 9 mm v fiksnih širinah ter v najlepši izdelavi in vezavi. Oglasili so se tudi kupci iz Nizozemske za stalno dobavo madri-ierjev, in sicer preko Sušaka ali Splita, kajti preko Reke in Trsta se cena poveča. Poleg tega je povpraševanje za bukove testone v širini 9 in 10 palcev (col). Kakor se zatrjuje, je italijanka vlada predpisala nove dimenzije za testone. Točneje bomo o tem poročali, čim dobimo potrebne informacije. Za bodočo sezijo drv je vedno v^čje zanimanje za nažagana drva v dolžinah 20, 25 in 30 cm, ki se običajno pošiljajo v zaprtih vagonih. Veliko zanimanje je tudi za razne špecijal-ne vrste lesa, kakor n. pr. za oreh, lipo, jesen, javor itd. Za jesen se n. pr. zanimajo italijanske tvornice letal. V teh ugodnih razmerah, ki so se pojavile v slovenskem lesnem gospodarstvu glede povpraševanja po našem blagu, pa so se pojavile težke ovire tako v produkciji kakor tudi v transportu blaga. Zaradi pomanjkanja vode je produkcija precej odnehala. Ta višja sila ni prizadela samo vodnih žag, temveč tudi parne žage, katerim je zmanjkalo vode. Tako na eni strani nimamo blaga, ki ga zahteva kupec, na drugi strani pa blaga ne moremo izdelati, kljub temu, da imamo tehnične možnosti. Tudi pri izvozu so se pojavile težkoče. Sušak ne more prevzeti Vremensko poročalo Meteorološki rav.»d v ■ -. 28. julija 1928. Višin« barometrs 308 8 m Kraj Cas Barom. i- <0 a E u u. X C i* "S «" Smer vetra in brzina v metrih So •o ■— Ji O Padavine V t * mm do 1. are opazovanja Ljubljana /68 3 12 .0 E 2 1 Mariboi . . . •■>7 1 2b SE 4 5 Zagreb .... 8. 5 0 2- 63 SSE 4 6 Beograd * . . 89 46 anrno 0 Sarajevo . . . 75 t-5 '24 57 mirno 0 Skoplje .... 'h2 1 23 71 SE 2 0 Dubrovnik . . 7. /.l9'5 28 49 mirno 0 Split . . . » • 7 94 2< 44 airno 0 * Solnce vzhaja ob 4.39, zahaja ob 19.33, luna vzhaja ob 16.51, zahaja ob 0.26. Najvišja teirperatura danes v Ljubljani 31.0 C, najnižja 19.0 G Dunajska vremenska napoved za nedeljo; Nfejprej jasno, vroče, nevihte niso izključene, kasneje oblačenje, zapadni vetrovi s padavinami, v južnih Alpah nejasno, kasneje od časa do časa deževno, soparno. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vetrovi iz tretjega kvadranta, nebo spremenljivo, pozneje najbrže nevihte i dežjem; temperatura od 23 do 33 stopinj; morje razburkano ogromnih množin blaga, ki je namenjeno za izvoz; 8plitka luka pa žal ni urejena za večji izvoz lesa. V takih prilikah lahko preuda rimo, kakšno Škodo nam je prizadela rapall ska pogodba, po kateri nam je bila odvzeta Reka. Dolžnost vseh merodajnih krogov bi bila, da se čim prej uredijo naše luke in mo dernizirajo tako, da bodo sposobne za izvoz preko morja. V splošnem jie situacija torej na eni strani razveseljiva, na drugi strani pa žalostna Oglašajo se številni kupci, ki bi promptno plačali kupljeno blago, na drugi strani pa ne moremo ustreči željam kupcev, ker tre-notno nimamo blaga na razpolago in ker so mnogi naši producenti še precej konservativni in nočejo producirati takega blaga, ka kršnega zahteva inozemski kupec. Poleg tega pa trpi naše slovensko lesno gospodarstvo zaradi transportnih težkoč in omenjenih ttž-koč v naših lukah. = Licitacija sirovih kož v Zagreba. V četrtek se je vršila v Zagrebu vsakomesečna licitacija sirovih kož zagrebškega udruženja mesarjev. V ponndbah stavljene cene so t-ile za 4 do 5 Din nižje, kakor nretekli mesečin deloma tudi nižje kakor cene, ki se plačujejo v zagrebški klavnici, kjer se je v zad njem času ponujalo za lahke goveje kože 19 Pili. za težke 20 Din in za telečje 31 Din Ker pa je blago udruženja mesarjev kvalitativno boljše in ker se v inozemstvu opaža čvrstejš? tondtrea. je udruženje sklen lo da se ponudbe za goveje kože ne sprejmejo. Najvišja ponudba je glasila 23.50 Din za tpžke in 22.50 Din za lahke goveje kože. Telečje kože je kupila tvrdka Karel Polak, d. d. iz Ljubljane po 32 Din za kg. == Kartel ra litoželezno komerčno blago. Glede na zadovoljiv uspeh, ki ga beležijo ju-goslovenske železarne po enoletnem obstoju jugoslovenskega železarskega kartela, so se tudi jugoslovenske livarne odločile, da ustanovijo kartel za litoželezno komerčno bla go. Temu kartelu so pristopile nastopne tvrdke: Strojne tovarne in livarne v Li,ub bani, Osiješka livarna in tvornica strojev, Železolivarna Weisskopf v Novem Sadu, 2e-lezolivarna na Muti ter državna železarska industrija v Varešu. V kartelu združena ped-jetja bodo imela svojo skupno prodajno or ganizacijo pri Kontrolni banki v Zagrebu, ki je bila svoječasno ustanovljena od Hipo-tekarne banke in Hrvatske eskomptne banke, ki sta sedaj fuzijonirani. = Avstrija omejuje uvoz prašičev iz Poljske. Ker so se v Poljski pojavile kužne bolezni, je avstrijska vlada z veljavnostjo cd 2. avgueta nrepovedala uvoz prašičev iz de vetih distriktov Poljske (predvsem iz Galicije). Ta prepoved bo gotovo začasno olajšala uvoz prašičev - peršutarjev iz naše države, kajti izredno močan dogon poljskih prašičev na dunajskem trgu že dolgo ovira naš izvoz prašičev v Avstrijo. — Doliva-.. Dir<*tfi ija državnih ielezuic v Ljubljani, strojni odi.t- t-k, sprejema do i. avgusta ponudb glede 355 - 365; c5> 335 — 345; <6» 300 — 310; <7» 255 — 265. Otrobi: baški, sremski in banaški 165 — 170. Dunajska borza ia kmetijske produkte (27. t. m.) Pod vplivom čvrstejših notacij na ameriških borzah in na budimpeštanski ter-minski borzi je bilo razpoloženje na dunajski borzi prijaznejše, čeprav se promot ni mogel oživeti. Kupci in producenti so dalje rezervirani. Za jugoslovensko potijsko j:še-nico (79/80 kg) zahtevajo ponudniki 41 šilingov. V rži je tendenca nekoliko čvrstej fša ter so se cene Inozemskemu blagu za malenkost dvignile. Uradno notirajo: p še niča: domača, stara 40.5 — 41, nova ?>9 do 40, madžarsko*- potijska 42 — 42.5, jugo-slovenska 40.5—41; rž: marchfeldska 38.25 do 38.50, madžarska 36.75 — 37; t u r š č i ca: 37.5 — 38; oves: domači 37.25—37.75. Izjava Podpisani nisem plačnik za dolgova, ki bi jih napravila žena Marija Gutmacher v Sovjeku na Ščavnici 185 pri Ljutomeru. JOŽE GUTMACHER, poduradnik 804 Maribor. Oddam osebno piwco zo sosliinišlio obrt za več let v najem Naslov: pri p ačiiir natak-rici v gostilni »Jelen* v Ceiju. 8962 OO oo Zastopnika samo za Ljubljano in Slovenijo išče bački mlin s kapaciteto 2 '/» vagona. Samo solidni ln dobro uvedeni gospodje naj pošlje o svoje ponudoe na Radio Reklam Jugos'avija br. 519, Subotica. Izdelovalcem sirovih kož rporočamo za so-Ijenje kož, slaščic rjem pa za soljenje ledu goo} kal n it na cele vagone ali na meter po najnižji dnevni ceni Dečei i Lobl, preje Dečei i Kartes Subotica, telet. 172 Rast brade pri damah m vse nadležne dlačice aa tilni* Ka pod oazduhe to oa obrazu odstranite sami na aalptfpro-stelš! na5tD z molim oreizkuše-nlm odstranjevalcem dlak — — Kompletu* same Din 60 franka ako ooSlete denar naprej. Kosm laboratorij 41 VV. ECKHARDT Augsburg. Deutschland. R« »»»nspnreprsir 12 93 es'nega m zanesljivega k' e že dolga časa dobro vpeljan pri odjema cih v Sloveniji, eventualno tudi v koluni;alni branži, sorejme prvovrstna ndu-strija špirita in šoirituoz. Ponudbe na Publicitas d. d Zagreb. Gunduličeva 11, pod „Za-16 958". 9008 a StroKovniaKi so s. eOini v icm aa so čaše tn aparat, ič vhuha* van e najs.ancs)ižveis« IcvarnišKa zaloga,VVi.ck' pri tvidki ,FRUSTUS" Liubljana, Krekov trg 10/1. Celje: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ. Češko sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki iil, [f5 samo Gtavni trg it 9 Ostanki za polovično ceno. n .juuLJuuaaDaaauDauuDui-uuuuuaaGD čita] jts jutri „Pones"eSje k"! Sivi las^e? so največji sovražnik! mladosti, tet kvarijo lepoto vsake dame. Želite li popolnoma hi enolično ter v vsaki željeni nijansi barvati Vaše lase. se brezpo* gojno poslužite od «EXELCIOR5H£NN'E» dr. Dorraine & Cie„ Pariz. Barvanje zelo lahko in enostavno za vsakega posameznika. Ne maže rok, kože. glave, niti perilo. —» Garantiramo vsak uspeh barva je neškool* Ijiva za iase. Garnitura Din 36.— «Kamili» čin ekstrakt*, najpopolnejše sredstvo za barvanje las v .vetlo-plavi ni jam Din 40. »CENTIFOLIA-* kosmet zavod, Zagreb, [h-ca br 37. Zahtevajte zastonj ilustrovano ppospektel Tužrom srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes po dolgi, mučni bolezni zapustila naša ljubljena soproga in mati, gospa roj. WILLENPART v 33. letu starosti Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob 18. uni popoldne izpred hiše žalosti Rožna dolina cesta IV, št. 2. Rožna dolina, 28. julija 1928. Kristjan Kazahtra, soprog Majda, hčerka. ja bik in čim več je krvavih žrtev, tem« Dolj slovi kraj, tem bujnejše so lavo« rike toreadorjev. Bikoborbe so torej dvojne: v me* »tih, kjer so arene, imajo corride z nalašč rejenimi biki in s poklicnimi bikoborci. Toreadorji so razkošno opravljeni ter jim služijo posebni po« močniki. Te bikoborbe so v nekem oziru uglajene in civilizirane, če se smemo tako izraziti. Strašne j še so ca« peas, okrutne bikoborbe v vasi na od« prtem prostoru. Vrše se ob cerkvenih žegnanjih, ko se zbere na slavju na ti« soče ljudi. Tu se bodejo z biki navad« ni fantje iz ljudstva in ker jih bik obi« čajno ne naskoči, ga dražijo tako dol« go, da pobesni in se zapodi vanje. Se« veda bik ne izbira žrtev. Zapraši se v skupino, ki mu stoji najbližje. In tako se dogaja, da poginejo pri capeas tudi starci, žene in deca. Vsaka capeas se konča z mnogimi žrtvami, kar je pri corridas izključeno, ker je prostor za bikoborbo ograjen in omejen. Nedavno je španski diktator Primo de Rivera hotel odpraviti nečloveško stavljeni napadom bika, z železnim oklepom. Tudi tega ni dosegel. Neko« liko več je zalegla prepoved, da se ne sme v bika izstreljavati gorečih puščic, ki bika strašno razkačijo. Naredbi se je uprlo vse špansko ljudstvo, najbolj seveda poklicni biko« borci in grof Santa Colona, predsednik zveze za gojitev bikov za areno. Colo« na je sestavil posebno odposlanstvo, ki je stopilo pred diktatorja ter mu razložilo potrebo, da se prepoved pre« kliče, ker je v vsakem oziru neizvedlji« va. Bikoreja tvori namreč na Španskem važno panogo narodnega gospodar« stva in bi s provedbo de Riverovega načrta utrpela velikansko škodo. Tako stoji sedaj španska vlada pred čudno dilemo: naredbe gotovo ne bo hotela preklicati, obenem pa ne bodo prenehali krvavi boji z biki v mestu in na deželi. Poraja se nov težak pro» blem, ki ga ne bo lahko rešiti, kajti tra« diciia krvi je na Španskem doma in je močnejša od vseh papirnatih ukazov, čeprav so podpisani od diktatorja z lastno roko. Sladke urice popoldanskega počitka Med premnogimi vprašanji, ki jim zdravniška veda še ne ve odgovora, je tudi to, Is li spanje po kosilu zdravo ali nezdravo Previdni zdravniki ti bodo rekli, da utegne nekim ljudem koristiti, kakor bo spet drugim škodovalo. Mnogo zavisi od letnega časa. Pozimi n. pr., ko se ne moreš nikjer tako dobro ogreti kakor v topli postelji, ti bo delo dobro; poleti ti postane v postelji še bolj vroče, ker ti v ležeči legi stopi kri v glavo bolj nego v sedeči ali stoječi, in če sploh zaspiš, se prebudiš ves segret in utrujen. Še najbolje storiš v takšnem slučaju, če se otareš z brisačo, ki si jo namočil v mlačni vodi (ne v hladni), in nato ležeš, ne da bi počakal, da se posušiš. A da pridemo k drugim posebnostim opoldanskega spanja. Mnogi trdijo, da takšno spanje pospešuje odebelenje. To je trditev z zelo relativno veljavo. Najbolj izkušeni zdravniki 2,a odpravo debelosti vedo povedati, da ti pomore spanje po kosilu le tedaj do večje množine masti v telesu, če si se dobro najedel. Nasprotno pa boš ostal lahko vse eno suh navzlic spanju, če si legel s praznim želodcem. Opazovali pa so, da ti kakršnokoli gibanje, telovadba, hoja, plavanje itd. po obilni jedi zviša telesno težo. Bolj nego od ležanja je ta stvar torej odvisna od večje ali manjše količine jedi. Iz tega sledi, da debelim osebam dobro de, če manj jedo in se po kosilu nekoliko razgibajo, dočim bo suhim in malokrvnim eksemplarjem bolj priporočljivo, da po kosilu ležejo. Pri tem je treba delati razliko med spanjem in Iežanjem. Tudi tolščakom ne škodi opoldanski počitek nič, če samo ležijo ali se na kakšen drug način odpočivajo, ne da bi zaspali. In baš tu tičijo nevarnosti opoldanskega počitka. So ljudje, ki jim zaspanosti ne preženeš s samo besedo, ker se jim javlja kot nekakšna bolezen. Pri debelejših osebah je to zaradi nepravilnega dihanja in radi nakopičeno-sti ogljikove kisline v pljučih; pri suhih in malokrvnih osebah pa tiči vzrok v pomanjkanju krvi v možganih. Prve se bodo odkrižale zla s pametno odpravo tolšče in z gibanjem po kosilu; druge pa Bar y Ameriki Izgleda malo drugače nego to, kar s! ml predstavljamo pod to besedo. Je to neke vrste okrepčevalnica in točilnica v kateri servirajo gostom za nizko ceno vse mogoče tople ln mrzle jedi in pijače. Gostje sedijo, kakor vidimo na sliki, na visokih stolih okoli točilne mize. sveta si morajo zdraviti malokrvnost s specifičnimi metodami in jim ne bo nič škodilo, če bodo spale ne samo po kosilu, temveč tudi drugače dalj časa nego normalni, zdravi ljudje. A kar se tiče zdravih ljudi, lahko storijo, kakor jim je drago. Ce prav ležijo in zaspijo po kosilu, ne bodo zavoljo tega ne bolj zdravi ne bolj bolni. Paziti morajo samo na to, da se opoldanskemu spanju ne vdajo več nego za kakšno četrt ure, ker bodo drugače ponoči prikrajšani za spanje in to bi jim potem seveda škodilo. Habsburžan toži Jugoslavijo V drugi polovici avgusta se bodo vršili pred haaškim mednarodnim razsodiščem nekateri zanimivi procesi. Med drugimi so trije, ki zadevajo našo državo. Najinteresantnejšo tožbo je vložil sedanji madžarski državljan in bivši avstrijski nadvojvoda Friedrich, ki bi rad 84 milijonov zlatih kron odškodnine za svoje po trianonski pogodbi Jugoslaviji priznano veleposestvo Belje. Friedrich pravi, da bi imela naša država pravico sekvestrirati le tista posestva, ki so pripadala habsburški hiši kot celoti, ne pa nje posameznim članom. Istotako kakor Frledrichu se je za-slkominalo bivši nadvojvodinji Klotiidi po lepih milijonih za svoje nekdanji posestvo v Hrvatskem Primorju. In končno bi rada budimpeštanska firma Kiinstler et Co. 6 milijonov zlatih kron odškodnine za svoja skladišča sliv, ki jih je osnovala med avstrijsko okupacijo v Srbiji in ki jih je srbska vojska po polomu zaplenila. Kako se bodo te pravde iztekle, o tem bomo poročali. V 23 dneh okoli sveta John Henry Nears (zgoraj) in letalski kapitan Charles Cvllyer, dva Američana, sta se podala 1. t. m. na pot okoli sveta. S parnikom sta se odpeliala iz Newyorka na visoko morje, tam sta startala v lastnem aeroplanu proti Cherbourgu, iz Cherbourga sta letela do Tokija, iz Tokija s parnikom v Seattle in iz Seattleja z železnico v Newyork. Vso pot (okrog 40.000 km) sta opravila v 23 dneh 21 minutah 3 sekundah in sta s tem potolkla vse dosedanje hitrostne rekorde za potovanej okoli sveta. Med konnersreuthskimi „čudeži" Dunajski zdravnik dr. \Volfgang Weisl je obiskal Konnersreuth, rojstni kraj stigmatiziranke Terezije Neuman-nove, in poioča o svojih vtisih med on-dotnimi ljudmi zanimive podrobnosti. Dr. Weisl je prisostvoval maši v konnersreuthski cerkvi. Stari župnik je pridigoval o Marijinem obisku pri Elizabeti in je začel svojo pridigo z besedami: »Terezija Neumannova je ta obisk zadnjič gledala in mi je pripovedovala, da je šinil iz telesa Matere božje žarek in obsvetil dete v telesu svete Elizabete . . .« V njegovem poročilu ni niti sence kakšnega dvoma o resničnosti Terezijinega videnja in pripovedovanja. In o kakšnem dvomu v preprostih možganih še bolj preprostih Konnersreuthčanov tudi ni dvoma. Vsak biblijski dogodek gleda Neumannova v svojih ekstazah, gleda ga bolj živega in z večjimi podrobnostmi, nego je opisan v bibliji; navaja n. pr. imena krajev, kjer so se stvari zgodile in ki jih biblija ne omenja — ljudje pa jemljejo nje pripovedovanje za suho zlato. Terezija je »videla« in je torej res. Se trdneje verjame ljudstvo v čudodelne sposobnosti Neumannove. Dr. Weisl je obiskal družino nekega zidarja. ki mu je žena nekoč dva meseca po porodu otekla po vsem telesu. Zdrav- nik jI Je predpisal poseben čaj. Preden ga je spila, je stopila v hišo Terezijina mati, primešala v čaj nekoliko rožnih listov in dejala, da bo to bolnici dobro delo, zlasti še, ker bo nje hči 9 dni molila za zdravje bolnice. Takoj po za-vžitju čaja je postalo tej bolje, čez nekaj dni pa je bila zdrava — čudež! Da bi čaj pomagal tudi brez tistih rožnih listov, to je seveda tem ljudem težko dopovedati. Da bi govoril o vplivih av-tosugestije in podobnih stvareh, tudi ni govora, ker te ne bi razumeli. Zanje velja: čudež! In s taklšnimi čudeži, po dva za en sold, se ustvarjajo novi svetniki in svetnice! Morski zatok (Fjord) na Labradorju, tipična pokrajinska slika z obali na visokem severu. Večji del leta Je morje t tamošnjih krajih pokrito z ledom, v poletnih mesecih pa vlada tam tako prijeten hlad, da si bogati Američani te kraje radi izbirajo za svoje letoviščne ekspedicije. Tudi ribolovci imajo v tem času tamkaj mnogo opravka. 152 tisoč Din za Mahngreenovo truplo Nevesta, ki je izgubila očeta in ženina v nekaj tednih. — Jed v umazanem loncu. — Še en beli medved. V zadevi Malmgreenove smrti prevladuje še vedno tolika neizvestnost, da vztrajajo Švedi slej ko prej na zahtevi, da se mora truplo najti in obdu-cirati. Švedski meteorolog Sandstron je sprožil v stockholmskem dnevniku »Nya Daglicht Allehanda« predlog, naj se določi nagrada za najdbo Malm-greenovega trupla, nakar je list objavil, da je njegovo vodstvo določilo v ta namen znesek 10.000 švedskih kron, v našem denarju 152.000 Din. Sandstron predlaga, naj se preišče pot Malmgreenove skupine s pomočjo ribičev, ki edini utegnejo najti kakšno sled o pokojnem učenjaku. Listi izrecno poudarja, da s tem predlogom noče ščuvati občinstva proti Italiji, da pa se mora skrivnost Malmgreenove smrti pojasniti, naj stane kar in kolikor hoče. Naknadno se doznava, da je Malmgreen zapustil tudi nevesto. Bil je zaročen s hčerko nedavno umrlega polarnega raziskovalca Otona Nordenskjol-da, ki si je ustvaril v znanstvenem svetu veliko reputacijo. Kapetan Einar Lundborg objavlja v velikih svetovnih listih pripovedovanje, kako se mu je godilo, ko je bil ujetnik večnega leda pri Viglierijevi skupini. Pravi, da je nesrečnikom manj nagajal mraz kakor vlaga. Ponoči večinoma ni mogel spati. Pogovarjal se je z Be-hounekom, ki tudi ni mogel zatisniti očesa. Trojani je bil vrhovni kuhar kolonije. Vsako 1utro je moral zavreti razredčeno kondenzirano mleko in skuhati kakao. Vsi jlani ekspedicije so jedli hrano iz neznansko umazane posode, katere niso nikoli očistili. Tudi vodo so pili iz umazane pločevinaste kupice. Najbolj čudno je to, da ni sploh nikomur prišlo n l misel, da bi bilo treba posodo umiti. Vsi vprek so smatrali za jisto naravno, da jedo iz neočiščenega lonca. Nekega dne se ie pojavil v bližini kolonije bel medved, na katerega so streljali s tremi puškami: Lundborg in Bi-agi s švedsko karabinko, Viglieri pa z italijansko mušketo. Oba Italijana sta izgrešila. samo Lundborgov strel je zadel, vendar iim je medved, ki je bil jedva ranjen, ušel. Prof. Behounek je bil zelo vesel, kajti njemu medvedje meso ni prav nič dišalo. Ko je bila ponesrečencem sporočena vest, da se bliža »Krasin« taborišču, so bili tako veseli, da so izpili še posled- nje požirke Lundborgovega konjaka. Komaj se je to zgodilo, pa je prišla vest, da je naletel »Krasin« na velike težave in da jih še ne bo mogel doseči. Zavladala je zopet depresija. Lundborg je tudi razrezal in odstranil platno s svojega letala, da je napravil iz njega šotor. Katastrofalen padec meteora Šele sedaj po dvajsetih letih prihaja v javnost vest o katastrofalnem padcu meteora, ki se je zgodil 30. junija 1908. v jenisejski guberniji v Sibiriji Silna oddaljenost tega ozemlja od večjih človeških naselbin je povzročila, da je prejela ruska vlada šele po vojni obvestilo o katastrofi. In šele 1. 1921. je odposlala na mesto znanstveno ekspedicijo, ki se je pa vrnila brez pravih rezultatov. Ugotovila je samo to. da se sklada govorica z resnico. Zdaj pa je prispela v Moskvo druga ekspediciia, ki je bila v svojih raziskavanjih srečnejša. Prodrla je do kraja katastrofe in poroča sledeče: Masa. ki je padla na zemljo, znaša okoli pol milijona ton. To bi bila teža 1000 vlakov po 50 vozov, ki bi bil vsak naložen z 10 t. Vsa pokrajina sliči kakšni pokrajini na mesecu. Posejana je z neštevilnimi lijaki, ki merijo 1—10 m v premeru, a nekateri so še znatno večji. Dno lijakov ie močvirnato, stene so strme; mnogi lijaki imajo sredi dna majhne strme holmce (prav kakor na mesecu!). Pragozd, ki je bil nekoč na tem mestu, je izginil na površini, čije premer znaša 20 km. Samo ožgana debla, brez vej, molijo v nebo. V najnotranjejšem delu te površine se vlečejo globoke razpokline v smeri padca. Sestave meoritov še niso preiskali. Ljudje v tistih krajih si pripovedujejo še danes o katastrofi. Možakar, ki je prebival 90 km od tega ozemlja, ie videl ogromen, podolgovat plamen na nebu. Vročina je postala v trenutku tako silna, da se je zbal, da mu zgori oblekžf. Vrglo ga je s stola, na katerem je sedel in je izgubil zavest. Hišo mu je skoraj podrlo in tla so se ji dvignila. Nekemu Tunguzu v bližini katastrofe je sežgalo kakšnih tisoč severnih jelenov. Hlevi so pogoreli, kovinasti predmeti so se stalili. V kraju, ki je oddaljen 500 km, je barograf registriral silen zračni pritisk; na 700 km oddaljeni železniški postaji, so uradniki občutili Prepoved krvavih bikoborb na španskem Španski diktator Primo de Rivera ukinja corride in capeas, špansko ljudstvo pa ne uboga in se še dalje naslaja ob krvavih igrah Malokatera dežela na svetu je tako krvoločna kakor Španija iz katere je izšla srednjeveška inkvizicija. Španci so zelo vročekrvni ljudje neugnanega temperamenta, njih najljubša zabava so borbe z biki, nad katerimi se z ena« kim dopadenjem naslaja inteligenca in preprosto ljudstvo. Bikoborbe so špan gka posebnost in narodna značilnost. Vsako večje mesto ima svojo areno, v manjših krajih pa se vrše krvave pro« dukcije kar na prostem. Čimbolj div« Z biki morenje bikov in ljudi. Prepovedal je capeas popolnoma, corride pa deloma. Španci se niso za zabrano niti zmenili Občine so namreč v Španiji avtonom« ne in v nekem kraju, kjer je skušal okrajni glavar prepovedati krvavo igro, so ga ljudje naskočili in linčali. Malo je manjkalo, da ga niso nataknili na roge pobesnelega bika. Diktator je hotel omiliti bikoborbo tudi na ta način, da je skušal opremiti konje za areno, ki so posebno izpo« Kako se zabavajo oni, ki 1. Ribaren,?. — 2. Solnčaa N»pel. — 3. Skok v .Ujetje 10 kg so ostali poleti doma vodo. — 4. Seinja po gozdu. — S. Lov. — 6. težke SčuJce. skem — nadalje, da Je umrl stavb ar Mansard. po katerem iinajo mansarde ime, 1. 1666.; da je živel barvar Gobelin v 15. stol. — itd. Popolno pofašistenje laskih šol Mussolini je izdal prosvetnemu ministru Belluzzu nova navodila za re-forlo laških šol. Za osnovne šole bodo sestavljene nove knjige, ki bodo deco vzgajale v popolnem fašističnem duhu. Šole se bodo spreminjale čim dalje bolj v poklicne šole s posebnim ozirom na delovne možnosti posameznih krajev. Nadaljevalne šole bodo izključno poljedelske, obrtne in trgovske. Pod reformo pridejo tudi vseučilišča, ki so fašizmu v zadnjem času prirejaila zopet velike preglavice. V fašistično uniformo pa ne bodo oblek/H samo učnih zavod?>v in učencev ter dijaštvo, temveč v polni meri tudi učne moči. Učinki teh reform se bodo pokazali menda prav kmalu in še v večji meri nego doslej. Če bo spravila Italija še kaj več takšnih strokovnjakov in junakov na noge, kakršne je poslala na Severni tečaj osvajat ji nove kolonije in dopolnjevat kuharske ktojige s pečenkami iz človeškega mesa, bo v polni meri zadostila svoji 20001etni kulturni misiji. Nemška letala za preko-oceanski potniški promet Družba Deutsche Lufthansa namera* va še tekom letošnjega poletja otvoriti novo zračno progo za potniški promet in sicer preko Azorov v Ameriko. Le* talo tipa «Romar», največje doslej v ta namen zgrajene letalo, bodo pre* izkusili že v bližnjih dneh. V gradnji sta še dve drugi letali te vrste. Rohrbachove delavnice v Berlinu bo* do istotako kmalu končale z gradnjo dveh povodnih letal, ki bosta še večji nego omenjena letala. Krilna širina ji* ma bo 38 m, trup bo meril 22 m. Vsa* ko izmed obeh letal bo imelo po 3 mo* torje z gonilno silo 2400 HP in prosto* ra za 12 potnikov, ne vštevši posadko. Poleg višinskega in stranskega krmila bosta hidroplana opremljena tudi z vodnim krmilom in oporiščno plavuto, da se ne bosta močla prevrniti niti v hudem viharju. Največje letalo sveta pa gradijo se* daj Dornierove d ;lavnice. To letalo bo imelo 10 motoriev, ki bodo skupaj pro» izvajali 5000 HP. Kongies demokracije V prostorih liberalnega kluba v Lon* donu se je vršil pretekli teden mednarodni kongres liberalnih parlamentar* nih skupin. Udeležilo se ga je kakšnih 400 delegatov iz dvanajstih večjih dr* žav, ki so bili sprejeti zelo gostoljub* no. Otvoril je zasedanje izdajatelj Stirney je odslovil šoferja z naročilom, naj ga počaka na dogovorjenem mestu. Vstal je izza mize in se napotil z Rosero v kotiček na vrtu, kjer so jima bili pripravili posebno bogato obloženo mizo. Šipek in bršljan sta zakrivala dvojico pred gosti. Tu ju ni videl nihče, a tudi onadva nista videla nikogar. Na mizi je stala krasna vaza s cvetlicami. Stregel jima je sam gospodar. Jedla in pila sta v najlepši slogi in Stirney je svoji zaročenki neprestano natakal vino. Njene oči pa se niso mogle odmakniti od energičnih črt njegovega lica in so iskale rešitve zago-netke za od važnim pogledom, iz katerega je švigal nekakšen hladen plamen. Občudoval }e njeno obleko. «Ali je to tista ogrlica, o kateri pripovedujejo cele legende? Dejal bi, da je vreden vsaj dvajset tisoč funtov sterlingov.* «Koiiko je to v francoskem denarju?* «Pol milijona frankov. Nemara še več.* Na Sttrneyevem licu se ie jx>javilo nepričakovano razburjenje. Čuden, neviden plamen mu je zasukljal iz oči. Naročil je še steklenico šampanjca in turške cigarete. Rosero se je popolnoma vdala mehkemu in omamnemu občutju in je sanjarila o bodoči sreči. «Tako siromašna sem prišla na svet in zdaj bom kot milijarderjeva žena začela novo življenje! Usoda je časih res tudi mik>stljiva!» Naslonila se je z laktmi na mizo in vlekla dim in ga spuščala v zrak. Tobak ji je pripovedoval bajke, o kakršnih se ni upala sanjati, dokler ni spoznala njega, Stirneya. Poslušala je, kako ji odgrinja svoje burno življenje. «Bil sem častnik v ameriški vojski, zahvalil sem se za čin in sem se trdo prebijal skozi življenje, dokler si nisem pridobil imetja in vstopil v najznamenitejši newyorški klub, ki mi je odprl vrata v najboljšo družbo. Zdaj sem bogat: imam ogromna lovišča, svojo galerijo slik, jahte, avtomobile, letala, zlata in draguljev kolikor hočem. S tem žlahtnim kamenjem bom posul steze, po katerih bodo stopale vaše nožice.* Rosero se le naslonila nanj. Stisnila pravilno izvršeno — spada r kategorijo ti- stih poslov, ki kradejo človeku čas in ki so v današnji dobi motorja, elektrike in letanja po zraku na tem. da izumro.« »Zakonski možje hlastno pozajtrkujejo, da odhite v službo; v galopu poljubijo ženo in so že pri vratih«, je nadaljeval. »Oba dre-vita kam«, a navadno v nasprotni smeri. V teh razmerah je situacija skoro nemogoča.« »Vi torej niste prijatelj bežnega poljuba?« sem ga vprašal. »Ne«, je odgovoril. »Za resničen poljub Vsenemške manifestacije v Avstriji Ob priliki desetega vsenemškega pevskega praznika na Dunaju je prišlo do velikanskih manifestacij za združenje Avstrije z Nemčijo. Te manifestacije so se nato ponovile v Gradcu ob priliki ustanovitve krajevne skupine »avstrijsko-nemške narodne zveze«. Stotisočglave množice, ki so dajale duška svojim občutkom, so zadostna priča, da je ves nemški narod tako v Avstriji kot v Nemčiji za veliko Zedinjeno Nemčijo. Manifestacije so celo ta okvir prekoračile in s številnimi iredentističnimi napisi, klici in izjavami za osvoboditev in ujedinjenje vseh Nemcev, tudi onih, ki so danes narodne mamj šine v sosednih državah, zavzele pravcat pangermanski značaj. Da ne bi bilo nobenega dvoma — 5e Je sploh dvom še dopusten — o tem, da se resno in sistematično dela na priključitvi Avstrije Nemčiji, za to je poleg drugih političnih osebnosti poskrbel sam predsednik nemškega parlamenta, socijalni demokrat Loebe. Loebe je govoril jasno na Dunaju in v Gradcu. Jasneje se menda ne da govoriti. Na Dunaju je dejal: »Mi smo en narod in zato hočemo postati tudi ena država!« V Gradcu je rekel: »Prišel bo dan, bo bodo vstopili v nemški državni zbor "ludi zastopniki Avstrije«. Kot »najuspešnejše sredstvo, da se pripravi priključitev«, je priporočal »ne samo izenačenje kazenskega zakonika obeh držav, marveč tudi civilnega in trgovskega prava, kakor tudi učnega načrta za univerze in drugih učilišč«. Pravično je dostaviti, da je Loebe izjavil, da »volja po priključitvi ne ograža miru, kajti nemški narod noče doseči priključitve s silo. marveč mirnim potom. Ta cilj tudi ne nasprotuje spravi in sporazumu narodov«. Priključitvene manifestacije na Dunaju in v Gradcu so izzvale v državah, ki nasprotujejo združenju Avstrije z Nemčijo, nemir in ostro časopisno kampanjo. Zlasti energičen je ton francoskih listov, a to ne samo desničarskih, marveč tudi levičarskih. Da ne govorimo o ostri pisavi nacionalističnih organov, omenimo le radikalni »Oeuvre«, ki zahteva striktno izpolnjevanje mirovnih pogodb in sporoča nemškim republikancem: »Če hočete tvoriti z nami enotno Evropo, gremo z vami. Če pa hočete ustvariti veliko, ošabno državo, ne pojdemo z vami.« Socijalistični »Fopirlaire« pravi sicer, da je Avstrija v svojih sedanjih mejah nemogoča, da pa se sedaj ne morejo delati izpremembe v evropskem statusu quo. Z našega jugoslovenskega stališča bi se dalo priključitveno vprašanje obravnavati tako-le nekako: Mi sami smo se osvobodili in združili na temelju samoodločbe narodov. Nismo se združili in osvobodili še vsi, ker se to načelo ni dosledno vpoštevalo. Nemci so se borili proti naši svobodi in proti načelu samoodločbe narodov. Mi pa smo to načelo priznavali prej in ga priznavamo tudi danes, in sicer ne samo za nas, marveč za vse narode, torej tudi za nemški narod, če danes žele Nemci zase svobodo in združitev, jim ne bomo nasprotovali nalašč zato, ker nam oni te svobode in združitve niso dopustili. Vendar moramo opomniti, da vprašanje nemškega združenja ni na las podobno vpra šanju združenja Jugoslavije. Mi smo bili pod tujim jarmom in smo želeli svobodo. Avstrija pa Je svobodna nemška država, prav tako kot Nemčija sama in se ji ni treba reševati izpod nikakega tujega jarma! Mislimo, da Je to temeljna razlika. Mirovne pogodbe, ki smo jih podpisali, moramo spoštovati. Seveda te pogodbe niso večne in mi tudi ne želimo, da bi bile večne, saj so baš nam Slovencem in Hrvatom prizadejale velike krivice. Tudi določbe glede nemškega naroda niso večne Mi nemški mejaši se nemškega združitvenega gibanja ne bi posebno plašili, če bi bili prepričani, da Velika Nemčija ne bi ogrožala evropskega miru, da ne bi pomenila nove ere nemškega imperijalizma in da bi na temelju samoodločbe narodov združena Nem- mu je roko in ga poprosila, naj vstane-ta, da se odpeljeta na nočno šetnjo. Stirney je poklical natakarja in je poravnal račun. Napitnina je bila večja od njega. Bilo je že pozno zvečer, na terasi pa so še vedno sedeli gostje. S pretvezo, da noče izzivati pozorndsti, je predlagal Rosero izhod skozi stransko partijo vrta, ki je bila vsa v temL Avtomobil ju je že čakal. «Zakaj ne prižgete luči?* je vprašala Rosero, ko sta vstopila. «Ali ste pozabili, da se peljeva v pekel? Mar vas je strah?* «Pri vas prav nič, Stirney!» se je stisnila k njemu. Iztegnila je nožice in — tisti mah Je začutila na njih težko železje. Avtomobil je zdirjal natihoma. «To železje,* je razkladal Stlrney, «mi služi pri vsakdanji gimnastiki.* Njegov glas je bil miren in Rosero ni prišlo na misel, da bi utegnila tičati za vsem tem ukana. Vozilo je švigalo mimo avtomobilov in konjikov. Na obzorju je že rdelo nebo. Začelo se je daniti. Stirney je spustil zavese. Sele sedaj je objel Rosero strah. Kakor bi slutila nesrečo, je vprašala: «Kaj počenjate?* Odgovora ni bilo. Začutila je le, kako )• treba nedetjene pozornoetf ta obena strankama se zanj ne sme zdeti škoda časa« Ko sva se poslovila, sem obljubil Vajdi, da bom razmišljal o tem, kar mi Je povedal. Na tihem pa si še vedno mislim, da m® je hotel samo potegniti! PenzIIa »MIRAMAR V DUBROVNIKU«, tram v. postala Bonij^vo. Moderno urejen, lastna plaža, slovensko vodstvo. — Cena Din 85—95. — Zahtevaite orosoekte. čija priznala to načelo tudi koroškim Slo-: vencem. Ti pomisleki pa obstoje in so upravičeni. Sedanje manifestacije na Dunaju in v Gradcu niso bile take, da bi jih odpravile. Državni udar v Egiptu V Egiptu se je izvršil državni udar, kakor v modernem parlamentarnem življenju ni več običajen, ako izvzamemo države z bolj ali manj prikrito diktaturo. Kraljevski dekret je razpustil obe zbornici ter hkrati za dobo treh let suspendiral parlamentarni režim v deželi. | Državni udar se je razvil zelo enostavno. Prejšnje ministrstvo pod predsedstvom Nahas paše, ki je hkrati šef nacionalistične stranke wafd, obsegajoče štiri petine mandatov, je moralo pasti na poziv kralja Fuada, ki je vzel za povod svojega vsekakor neobičajnega poziva fakt, da sta izstopili iz vladne koalicije dve stranki, ustavno-liberalna in stranka itihad, ki pa imata za seboj le prav majhno število poslancev ter pristašev. Po padcu Nahas paše je sestavil novo vlado Mohamed Mahmud paša, ki je šef konstitucijonal-no-liberalne stranke in je imel v Naha-sovem ministrstvu finančni portfeij; ker pa nova vlada ni obsegala nacijonalistične stranke in je imela potemtakem le neznatno manjšino za seboj, je postalo takoj jasno, da mora slediti reakcionarni režim. Novo ministrstvo je nasvetovalo kralju razpust zbornic in suspenzijo parlamentarizma, ali eno kot drugo je faktično kraljevo delo. Novi režim v Egiptu bo tedaj vladal s silo in samo s kraljevo avtoriteto. Ker je očitno, da v nobenem slučaju ne more upati na večino pri eventueln novih volitvah, je napovedal kraljevi dekret tudi spremembo volilnega reda. Kakšna bo ta sprememba, si ni težko predstavljati, ako se pomisli, da se wafd opira na široke množice in pa na novo se razvijajoče meščanstvo, ki sta brezpogojno v njegovih vrstah, dočim se nova vlada opira samo na staro plemstvo oziroma sploh na denarno in tradicijonalno aristokracijo. Mohamed Mahmud paša na pr. ie sin najbogafej-šega veleposestnika v gorniem Egiptu. Na eni strani imamo sedai demokracijo in socijalno šibkejše plasti, na drugi strani plutokracijo in reakcijonarstvo. Razen notranjepolitičnih nasprotstev so še druga. Wafd je tudi pod novim šefom Nahas pašo brezkompromisno za neodvisnost Egipta od Anglije, za sedanjo vlado pa so zmernejši elementi, da-si je bil Mahmud paša prvotno sobori-lec Zaglul paše in celo z njim skupno v internaciji, a se je pozneje ločil od njega in prešel na desnico. Nova vlada zahteva realnejšo, to se pravi, zmernejšo politiko in očita wafdu, da preveč abstraktno politizira in preveč fanatično. Novi režim bo tedaj An.eliji vsekakor bolj všeč nego poprejšnji, dasi v Londonu zagotavljajo, da so glede interne egiptske politike popolnoma nevtralni. Da bi državni udar povzročil notranje nemire, nato, kakor se trdi, ni misliti. Wafd je pač dovolj močan za vprizoritev demonstracij in protestnih zborovanj, ali večje moči za efektivne učinke nima. Trdi pa se, da bi tak režim, kakor ga je sedaj započel kralj Fuad. ne bil mogoč, ako ne bi bile v deželi močne angleške posadke, na katere se more kralj Fuad v skrajnem slučaju vedno zanesti. Zato pa wafd s tako trdovratnostjo zahteva odstranitev angleških čet iz Egipta, pa seveda brez uspeha. Tako se vedno znova pokaže, da se angleško gospodstvo v Egiptu ne da izpodnesti tako lahko, kakor si mislijo tamkajšnji ekstremni nacijonalisti. sta ji dve železni roki stisnili vrat. Potem je vse utonilo. Nekajkrat se je; stresla, zahrkala — potem je izdihnila. «Ustavi, John!* je zapovedal Stir-ney. Pustolovca sta odstranila ogrlico z vratu, ki je bil še topel, pobrala prstane, ki jih je nosila plesalka, in zmetala ves plen v torbico. Obtežila sta truplo s svincem in pognala vozilo dalje. «John, prižgi luč!* je ukazal Stirney. «Vozi z največjo brzino! Do Havra se ne bova ustavljala.* Avtomobil je brzel po bliskovo. Začelo je deževati Stirney in John sta se oddahnila. V Gallieniju sta se za trenutek ustavila na mostu. Pod njim so se valili valovi Seine. Nekaj težkega je štrbunk-nilo v vodo. Svinec je potegnil plesal-kino truplo na dno. «Ni hotela verjeti, da jo peljem v pekel!* je cinično pripomnil Stirney. Zjutraj sta se Stirney in John ustavila v gozdiču. Oddala sta avtomobil ln se vkrcala na ladjo. Sele ko se je parnik oddaljil od obale, sta odprla torbico z dragulji. To sta zijala. To sta preklinjala! Žlahtno kamenje na Roserini ogrlici je bilo ponarejeno. Ogrlica je bila iz brušenega stekla. Kraljestvo mode l^ezene obleke »o r vročih poletnih dneh posebno priljubljene, ker so zelo lahke in praktične, vrhu tega pa tudi zelo dekorativne. Tozadevna moda ljubi letos pestre efekte v pisanih svilah. V glavnem razlikujemo vezenine napravljene z roko in vezenine, lzgotovijene s strojem. Prejšnje čase je občinstvo brez pridržka odklanjalo strojno vezenje, češ da ima vrednost samo ročno delo. Zadnja leta pa je strojna tehnika to naziranje temeljito revidirala. Razlika med ročnim in strojnim delom Je s tem izginila ter ni več tako velika in očitna. Tehnika stroj, vezenja se Je tako priljubila, da dekoriramo z vezenjem ne samo obleke, ampak tudi plašče. Ti pridobe z vezeninami na estetski vrednosti, kar je čisto naravno, kajti bogastvo barv, ki nam le tu na izbiro, zelo povzdigne vrednost oblačila. Praviloma je obleka le deloma okrašena z vezenino v nasprotju s plaščem, kateremu je potrebna celotna in enakomerno porazdeljena dekoracija. Dela te vrste dosežejo višek v finih barvnih odtenkih in v kontrastnih povdarkih svetlobe in sence. Za vezenje oblek se poslužujemo najrazličnejšega materijala. V prvi vrsti seveda svile, pa tudi sukanca za tehniko križnega vboda, ftijetno učinkujejo tudi trakci in trese, ki dosežejo močne efekte. Mrk mate-rijal opremimo s svetlimi povdarki in narobe. Pri vezenih oblekah uporabljamo z velikim uspehom tudi biserje. Mrko biserje in biseTje iz krede se uporablja zlasti za popoldanske obleke, med tem ko je za večerne toalete prikladnejše steklo, ki se preliva ob luči v vseh mogočih barvah. Povsod pa ostane nadvse merodajna kompozicija barv, ki lahko na nosilki marsikaj popravi, če je kaj zagrešila na njeni postavi mati narava. Oglejmo si risbe na naši sliki: Zelo efektno aplikacijo vezenin vidimo v prvi sliki, ki nudi primer obleke iz geoT-gete z navadnim gornjim delom in z ro-gljičasthn krilom. Sprednja partija gornjega dela je izvezena v podobi venca. Krilo Je obrobljeno s svetlim materijalom, sati-nom ali taftom, ki prav dobro izpopolnjuje georgetto. Na drugI sliki vidimo zvončasto obleko t tremi stopnicami in s klinastim izrezom na vratu. Osnovna barva te obleke bodi nevtralna, da povzdigne garnirani del močno njen učinek. V predzadnji skici vidimo primer plašča x ozkim belim ovratnikom in z rokavi, ob- Frigid: V kavarni Povsem brez lastne volje prihajamo In odhajamo, naša življenja so čisto v tojih rokah; eni so dobri, drugi niso — kakor se je po naključju zgodilo s kom. Mi sami smo brez krivde jim brez zaslug. Vsakomur je kolikor toliko težko, toda nekateri se delajo, kakor da aii nič, in se smejejo — eni narahlo, samo okrog ust, drugi na glas — nekateri pa neprestano mislijo samo eno in zmerom jim je črno pri srcu. Sedim in skozi visoka okna strmim na ulico, gosposka dekleta hodijo mimo in prodajajo rože — nekak cvetlični dan je. Sklonim se nad časopis in berem: ... Šel boš skozi življenje in boš srečal veliko ljudi. Morda se najde med njimi kdo, ki bo trepetal za tvoje grenke minute, toda en sam te je vsega po-znail in te je vsega imel rad: mati.— To bo materinski dan, si mislim. Matere in očetje storijo otrokom veliko hudega. In otroci jih bijejo nazaj. Sedim in prcej prijetno mi je. Zrak je nasičen s tobakovim dimom, ljudje na-ročaijo kavo, čaj, časopise, natakarji begajo sem in tja in ropočejo s podstavki, kozarci, žlicami, nekdo trka z novcem ob marmorno mizo in kliče: »Plačat!« — ventilator brni, tiho, neslišno gori življenje v človeku. Nekaj starih gospodov — kakor penzijonisti se mi robljeniml s kožuhovino. Način vezenja Je prav lasno razviden iz hrbtne partije. Četrta skica prikazuje obleko za tenis, ki je lahko iz dobrega pralnega blaga ali iz svile, Jumper še vedno prevladuje in se dobro kombinira s krilom. Jumper sega čez boke, krilo pa je nagubano ln opremljeno s primerno borduro. „Dečva" in „dirndl" Znano Je in prav, da vsak pojav rodi kritiko, vzbudi prijatelje in nasprotnike. Tako Je bilo tudi z našo »dečvo«. Marsikaj so ji in jI še prigovarjajo. Kolikor so ti prigovori več ali manj znanstvenega, deloma slovniškega značaja, se ne smatram za upravičeno ž njimi polemizirati. Rada pa bi po domače povedala par svojih misli »Dečva« je doma v gorenjskem narečju blizu blejskega in bohinjskega okoliša, »dečla« pa tam od koroške strani, v glavnem pa je otrok slovnice. Ko smo pred leti začeli našemu ženstvu pripravljati narodno, a časovno praktično poletno obleko, smo se brez dolgega obotavljanja zatekli na lepo Gorenjsko in si iz ust starih očancev Izposodili za »dečvo« ime. iz skrinj častitljivih starih mamic pa vzorec in kroj, da napravimo potem posnetek za poletno obleko, ki bo po vsem naša. Kar je Nemcem »drrndl« — po naše bi se to reklo pač dek-lič —, to naj bi postala nam »dečva«. »Dimdl« so si sestavili Nemci iz svoje kmečke noše, mi pa iz naše narodne noše »dečvo«. Vsak zaveden narod ljubi ln spoštuje svoje. Pustimo Nemcem njihov »dimdl« in se oklenimo svoje »dečve«. Ni treba, da bi zaničevali tuje, a narodni ponos in instinkt samoobrambe nam narekujeta, da pred vsem cenimo svoje. »Dečva« ie namenjena vsemu našemu ženstvu: pastirici na paši, delavki v tovarni, samozavestni kmečki deklici, uradnici in učiteljici, gospodični in gospej iz naše meščanske družbe. Priprosta narodna »dečva« druži vse in priča domačinu in tujcu o njihovi narodni zavesti in srčni kulturi. Slišala sem očitke, da Je »dečva« posnetek »dirndla«. To je seveda docela napačna sodba in lahko izvira le od ljudi, ki ne poznajo bistva naše narodne noše. Obe obleki imata skupno le to, da se opirata na kmečko nošo svojega naroda in da sta praktično prikrojeni modernim praktičnim zahtevam. Podrobnejša razprava o tem bi zavedla predaleč. Vsekakor pa mislim, da bi bil za strokovnjaka zanimiv predmet študija, kako so nastajale in se razvijale razne narodne noše in zlasti, kje je izvor in kakšen je postanek gorenjske noše. Da so si kmečke noše raznih narodov, zlasti sosednih, često zelo slične, je znana stvar, kljub temu pa ima vsak svoj naciionalni značai. In kdor dobro poant gorenjsko narodno noio, mora priznati, da je »dečva« njen veren posnetek. Zal se naše ženstvo letos nI vedno držalo pravilnega dečvinega« kroja; na ta račun gre brez dvoma mnogo kritik ln nesporazum ljenj. Prihodnje leto bo v tem ozlru gotovo že bolje, nakar bo izginilo nezaupanje tudi v onih vrstah naših žen in deklet, ki so letos motrile »dečvo« še od strani. Mladina in moški svet pa sta jo že letos sprejela z veseljem. Jugoslovenska Matica Je založila vse sile, da vpelje narodno »dečvo« v vse sloje prebivalstva. Pripravila je za blago narodni nagelčasti vzorec, razvila širokopotezno propagando, razposlala nešteto okrožnic ln za mal denar izdelala sto in sto pravilnih »dečev«. Začetek je storjen, pomankljivosti se bodo v toku časa prav lahko odpravile in popravila. Zato gotovo ne bo ostala brez plodnega sadu ta lepa in važna narodna akcija, pri kateri je bilo usojeno tudi meni, da ji posvetim svoje moči. MarUa Sarčeva. Slama iz celoloze je najnovejši materijal, ki ga uporabljamo za poletne klobuke. Ta slama je zelo svetla in poceni, klobuki iz nje pa so zelo porabni. Ker prevladuje letos zopet široka florentln- ska forma, se klobuki lahko nosijo negar-nirani ali kvečjemu opremljeni s trakom, ki odgovarja osnovni barvi obleke. Nevtralna barva te vrste materijala je bejž. Nosi se lahko k vsem oblekam. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. dr. I. H. r Lj. Vi popravljate nekaj, česar nismo nikoli trdili. Mi smo vpraševal-cu odgovorili na povsem nekaj, drugega, r.ego vi domnevate. — Priznamo pa, da bi se iz slučajne stilizacije lahko očitno mesto tolmačilo v vašem smislu. Zato lojalno priznavamo, da ima OUZD najboljši Ront-genov aparat v Sloveniji, ki je sposoben tudi za globočinsko terapijo. — G. 0. Sch. v Lj. Brez osebne preiskave ni moči odgovoriti na zastavljena vprašanja, zlasti ne, ker ste nekoč trpeli na vnetju ledvic in te vrste bolezni rade puščajo marsikaj za seboj. Da noge starejšim ijudem, katerih ži-lovje nima več nekdanjih elastičnih sten, kot v mladosti, otekajo na večer, je vsakdanji pojav, ki j,e brez pomena. Svetovali bi vam pa le, da si daste seč parkrat preiskati. Ce od te strani ni ničesar, se lepo pomirite, pa naj se potem noge pote ali ne. — G. M. A. v M. V treh urah bo tudi najbolj zdrav želodec do dobrega prebavil samo gotova jedila. — Mislite si pa lahko, da vam bo po vaših podatkih težko svetovati, če vam zdravniške odredbe na podlagi osebne preiskave niso mogle pomagati. Zdi se nam, da ni nekaj v kemizmu vašega bržčas atoničnega želodca v redu. 0 vsem tem pa lahko odloči samo natančna in bržčas potrebna kemična preiskava želodčnih sokov in prebave v obče, kar pač lahko izvede samo strokovnjak in to naj-ložje v kakem zavodu, kjer imajo priprave za vse to. Svetujemo torej, dn se odločite za to pot. Dotlej se pa diiite ob mleku in čaju. — G. S. K. v M. Brez specialistične preiskave je vsak nasvet nemogoč. Izvolite se obrniti na kakega ginekologa. — G. L R v C. Po naših informacijah je Zeilleisovo zdravljenje z raznimi medicinskimi metodami humbug, ki zato ni najmanjši, 5e čaro-dejca pohajajo visoki dostojanstveniki z vseh koncev sveta in baje celo — medicinske avtoritete. Že način njegovih preiskav je po naših informacijah tak, da stoji izven vsake znanstvene diskusije. V kolikor se tiče njegovega zdravljenja z rOatgenovimi žarki, visokofrekventnim tokom radijem i. Imam časa t< pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem'perila. Zame to delo opravlja RAD ION in RADION pere sam ! g varuje perilor t. d., ne bodo učinki njegove terapije nikjer prekašali one prvovrstnih zavodov. G. T. V. r Z. p. M. Poleg česna slovi tudi Z. p. M. Poleg navadnega češnja slovi tudi >kombuša< kot ljudsko sredstvo proti arteriosklerozi. Znanost ni doslej učinkovitosti ne enega, ne drugega sredstva in njihovih preparatov mogla ugotoviti. — Kot nadalj-na taka sredstva proti »zaapnenju žil« velja •tudi mlečna kislina, odnosno mlečni preparati, n. pr. kefir in jogurt. Tudi kislo mleko smatra ljudska medicina kot sredstvo zoper arteriosklerozo. Na sličnem temelju »učinkujočih< organskih kislin uporabljajo tudi grozdje in eitrone za oiane grozdne in citronske kure (vinska in citro-nina kislina) proti protinu in arteriosklerozi. Nedvomno so vse te kisline dobra odvajalna sredstva, ki iztirajo iz črevesa blato na nekak sistematičen način in na ta način osvobode telo in njegove soke raznih otro-vov, ki se nabirajo v njem. Obenem morejo močno izpremeniti bakterijelno floro v črevesju. Osobito za mlečno kislino je to dokazano. Na sicer zdrav želodec in črevesje volivajo nadalje kože erozdnih jagod kot uspešno mehanično dražilo, ki »udi pri lah- Za domžalsko postajo nudi najcenejše in najboljše DETEKTORJE, KRISTALE, SLU* ŠALA ter vse radio^potrebščine RADIOVAL LJUBLJANA, Kongresni trg 3. kih primerih atonije dražeče in torej ugodno vplivajo. — G. M. T. v T. Rjavino po hipermanganu najložje odpravite s katero, koli razredčeno kislino, 8 citroninin sokom," ostrim jesihom, oksalono kislino itd. Friedler-Jeva »GAMMA« ie po 2 — 3 kratm a po rabi prerodi lase oa glavi, ker zaustavi izpadanje las, odstrani prhljaj, krhkost las in maščobo iz njih. Pri nadaljnji uporabi daje živ-Ijensko sposobnost hirajočim koreninam las m od ga ja poganjke za močne lase, tako da po vsi glavi ponovno zrastejo lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih in priporočeno za uporabo. Uspeh gotov! Dobi se v vsaki lekarni te dro-geriji; v kolikor Je ne dobite, obroke se na glavno zastopstvo za vso SHS, drogerija »Nada", Kolar i Gabrič, Subotica Telefon 637 135 ali na d-rogerijo Gregorlfi, Ljubljana, Prešernova uUca 5. Velika steklenica Din 85, mala steAd. Din 65 vidijo — je glasno zbranih pri taroku; eden sloni zadaj in kibicira, gimnazijski profesor je, če se ne motim, približno tako4e menda sloni vsak dopoldan ob katedru in kibica tridesetim, štiridesetim mladim življenjem v klopeh. Drugi šahirajo, delajo pravilne in napačne poteze, nekdo je bil neroden in je kralja prevrnil čez rob. Na nekaterih mizah je stojalce z napisom: STALNO OMIZJE in potem pridejo kaki stari, sivi ljudje, kake dve, tri samotne, ostarele dame in jih zasedejo in natakar jim prinese bele kave in ilustracij. — To smo že včeraj videle, pravijo, ali ni nič novega? Nekatere so tudi, ki imajo komaj kaj mailega čez trideset let, pa se njihovih teles še nikoli ni dotaknila ljubezen in zdaj prihajajo in odhajajo, kakor da jih ni in so na tihem vse zaposlene same s seboj. Dva mlada človeka, on in ona, sedita tesno drug ob drugem, odprla sta en sam časopis in strmita vanj z žarečimi očmi; drugi spet sedijo daleč narazen in prazen prostor zeva med njimi. Ob stojalu za časopise sloni natakar, v zrcalu gledam njegov trudni, nerodni, v belo bluzo ogrnjeni hrbet in ušesa, tako žalostno štrleča od ostrižene glave; potem ga pokličejo, njegova podoba se odziblje iz zrcala — približno tako se godijo skoraj vse reči. OJe-dam čez vse te mize in obraze — in tu, čisto blizu mene, je Študent razgrnil bel papir pred seboj in je zapisal; Ljuba mama! S čelom se dotaknem mrzle šipe, pri duši mi je, da bi se ubil, stiskam zobe in pesti, kakor da bi rad vso svojo voljo zbral za majhno, drobno dejanje, in po tihem si prigovarjam: saj bom, saj bom . . . Najbrž ji ne bom pisal nikoli več. Doma, zraven mrzlega štedilnika, sedi izključena na pručki, stare, trudne lehti je prekrižala v naročju, ruto je potegnila na oči. Vse je tiho, ona sedi in misli in prisluškuje. Zmerom se kdo ustavi pred hišo, zmerom se zganejo kaki koraki ma stopnicah. Jaz sem že zdavnaj šel z doma. Bog ve kje sem zdaj, morda sem prišel kam, morda nisem nikamor prišel — toda to je vse eno, zdavnaj sem že šel z doma. Otroci zrastejo in gredo, na lastne oči gledajo, s svojimi rokami delajo reči, ki matere nikoli niso sanjale o njih, ne verujejo v Boea, ne vrnejo se več. Ob moji mizi se je ustavil natakar. — Je to prosto? — Samo malo bi še pogledal, pravim, zalistam in berem: ZAKONSKA ZGODBA. V velikem predmestju živi možakar, ki prav rad srka rujno kapljico. Potem odvržem list od sebe in se ozrem malo naokrog. Ljudje pijo jogurt in kavo — nekateri naročajo prav natančno, temnorjavo, vročo, tri sladkorje — listajo po ilustracijah, berejo, kadijo, se menijo o ljubezni in trgovini in o vsem. Oni doktor in njegova gospa sta prišla, ki prihajata vsak dan ob tejle uri ,ona ima zmerom rože s seboj, sedeta k okrogli mizi v kotu in si jo uredita kakor domovanje, ki mislita prebiti v njem nekaj udobnih, srečnih dni. Na zidu visita dva plašča, ženski in moški, pod njima pa sedi sžmo mlado dekle in široko gleda skozi gosti, kadeči se zrak — kje je neki on, kako da jo je pustil tako samo? Postaven višji svetnik, stalen gost — vsak popoldan ln večer prihaja, z večerno pošto pridejo inozemski časopisi — vrti obešalnik in kratkoviden išče svojo suknjo. Nekdo pri njegovem omizju je vzel cigaro iz ust in je zaklical za njim: — To veste, da že zida? — Da že zida? Bfežite! — Da. Opeka se je pocenila za blizu dvajset procentov, sem slišal, pa zida. — Torej da zida. Ampak slab svet je izbral. Mokro bo imel v hiši vse svoje življenje. Tu sedim topo, brez zmisla, vse vidim, vse slišim, vse mi je kakor kamen. Dolg, bel, izgubljen človek je k moji mizi pristopil od nekod ir je predme potožil Ust, popisan s tresočo se, pol-blazno roko: Samo enkrat na svetu! Novo Pot k Sreči in Bogastvu Vam pove grafolog in Prerokov a l-ec X. Iz Vaše pisave in iz Vaših črt leve roke Vam pove Bodočnost — Uspeh —* Poklic — Ljubezen — Zdrav-, ie — Potovanje — Koliko otrok boste imeli. Samo enkrat na svetu! (Samo 30 Din) Tako m! je kakor Človeku, ki se j® vse zrušilo nad njim. Kakor človeku, ki opolnoči pride pijan domov in ga je groza samega sebe in vsega, z njegovih razpokanih usten, od njegovih zavrženih rok žehti vino, vse reči se blazno režijo vanj. Samo da mi nihče ne bi gledal v oči, da ne bi poslušal mojih besed. Nekje na sredi, čisto na dnu tre-peče drobna, drobna lučka. Reči so, ki jih verjame malokdo, in so. Dekleta so prišla, od mize do mizo hodijo in ponujajo rože, invalid brez noge prodaja užigalice in stara kolpor-terka s Časopisi. Gostje so topi in le tu pa tam kupi kdo kaj majhnega. Sicer pa, saj nihče ne prinese tistega* kar bi človek rad. Ker neznanec niti z znaki ne daje nikakih pojasnil, ni mogoče doznati, kdo in od kod je. Oblečen je v sive hlače in zelenkast suknjič ter ima vojaškef čevlje. Osebni popis: oči rjave* lasje kostanjevi, obraz ovalen. Zrak je gost in težak kakor iz svinca. Zunaj na trotoarju stoji dekletce, z rokami krili v zrak in joče za rdečim balončkom. Premalo prostora in vode za toHko ljudi] Vnreoje t kopališča Waanse« pri Berlina. Žalostne gospodarske posledice klerikalne politike Na Hrvatskem se vedno bolj širi odpor proti kupčijskim zvezam s Slovenijo. Karakteristična poročila slovenskih trg. potnikov. Opozorilo hrvatski javnosti Ta članek smo priobčili že v pe» tek v enem delu naklade Radi splošt ne važnosti ga objavljamo danes še enkrat za one čitatelje, ki članka v petek niso dobili. Brezumna politika klerikalne stranke rodi svoje žalostne sadove. Zaman smo opozarjali in svarili, da bo SLS s svojim ciničnim hlapčevanjem beograjskim hegernonistom izkopala globok jez med Hrvati in Slovenci. V slepi strasti je SLS na delu, da nas Slovence zasovraži pri bratih Hrvatih, kakor nas je svojčas zasovražila s svojo bedasto gonjo pri bratih Srbih. In dočim se klerikalci vdajajo sadistični gonji proti «Jutru» in ostalemu slovenskemu naprednemu časopisju, ki zvesto podpira borbo kmečko-demokratske koalicije za enakopravnost in svobodo ter pretijo naprednim ljudem celo z gospodarskim bojkotom, bodo naše slovenske gospodarske interese prav kmalu spravili v najresneišo opasnost. Na Hrvatskem je pričel v znak protesta proti ne-bratski politiki SLS odpor proti gospodarskim stikom s Slovenijo. Slovenski obrtniki, zlasti čevljarji, izdelovalci lesnih predmetov, sirarji itd., nadalje sej-rnarji, so v zadnjem času doživeli v mnogih hrvatskih krajih bridka razočaranja. Njihova roba se odklanja, češ po-nudite jo Korošcu in njegovim, naj io oni kupujejo. Zgodilo se je že opetova-no na več krajih, da so hrvatske občinske oblasti našim ljudem delale razne težkoče in neprilike in marsikatera dosedaj stalna in obojestransko zadovoljiva kupčijska zveza je bila pretrgana, češ Slovenci ste zavezniki cincarjev, pa njim prodajajte... V zadnjih dneh smo prejeli več dopisov, ki dokazujejo, da se to opasno gibanje proti gospodarskim zvezam s Slovenijo na Hrvatskem vedno bolj širi in prehaja tudi na organizirano trgovino, odnosno na zvezo hrvatskih trgovcev s slovenskimi zalagatelji in slovensko industrijo. Najinteresantnejši je dopis g. F. M., trgovskega potnika, ki nam sporoča: »Bil sem * g. R., zastopnikom tovarne X. v Z. na trgovskem potovanju po Hrvat* ski. Na mnogih krajih sva naletela na mo* čan odpor in so nama trgovci izjavljali, da odklanjajo v bodoče vsako kupčijsko zve* zo s Slovenijo zaradi grde in nebratske po* litike g. Korošca Posebno opasno je to gibanje v Gorskem kotaru. V Karlovcu pripovedujejo, da od duhovnikov nahuj« skani klerikalni provokaterji izzivajo ob Kolpi hrvatske kmete, češ Radič m Pribičevič bosta že dobila po glavi in pokazalo se bo. da «SIovenac i Hrvat nista više brat i brat». Seveda je vse ogorčeno. Pri uvi* devnejših trgovcih sva vendarle napravila kupčijo, ko sva se izkazala z «Jutrom» in razložila, da je v Sloveniji vse, kar pamet* no misli, trezno in pošteno misli, za poti* tiko KDK iD da zlasti tudi naš gospodar, ski svet ostro obsoja pogubno strast in ne« bratsko ravnanje klerikalne stranke, ki je nam Slovencem ravnotako v nesrečo, ka* kor Hrvatom Obljubila sva tudi, da bova zaprosila «Jutro» naj slovensko javnost primerno opozori oa ogorčenje, ki vlada " Hrvatski zaradi politike SLS proti Sloven* cem. Sem trgovec in ne političar, a v interesu naše trgovine in industrije sem smatral za Dcvtrebno. da Vas na ta dejstva opozorim.® Opozarjajoč slovensko javnost in z'a-sti tudi naše poklicane gospodarske organizacije na te opasne pojave, smatramo za nujno potrebno, da se pravočasno storijo ukrepi v zaščito ogroženih interesov naše obrti, industrije in trgovine. ker bi proširenje bojkotnega gibanja proti Slovencem na Hrvatskem moglo imeti zelo žalostne posledice. Hrvatsko narodno iavnost pa prosimo, da ne istoveti Slovencev s slovenskimi klerikalci. Res je, da vsi pošteni Slovenci, in med njimi se nahaja tudi ogromna večina naših obrtnikov, trgovcev in industrijalcev, obsojajo pogubno in izdajalsko politiko klerikalne stranke ravno tako ostro, kakor jo obsojajo bratje Hrvati. Bilo bi torej povsem krivično, delati Slovence odgovorne za to, kar greši SLS. Vse, kar zna samostojno misliti in ie pošteno na Slovenskem, je v taboru KDK (SDK). Kdor je n. pr. abonent «Jutra», temu Hrvati lahko mirne duše zaupajo, ker je njihov prijatelj in zaveznik. Kdor ima legitimaciio SDS ali SKS, je brat po mišljenju, kdor je napreden Slovenec. tega mirno in z zaupanjem sprejmite v svojo hišo. Izrazito k!erikalna podjetja so itak več ali mani znana, ona tudi po večini bojkotirajo napredno časopisih. V dvomljivih primerih bo gotovo vsaka organizacija KDK v Sloveniji rada dala pojasnila. Hrvatska iavnost pa bo s tem, da strogo loči med klerikalno pol'tiko In politiko kmečko-demokratske koalicije in da se Izogiba pavšalnega obtoževanja Slovencev, storila največjo uslugo skupni veliki narodni stvari Na begu pred vročino Devinu. Bil je pravi športnik ta potomec bremen, lastnikov ladjedelnic in kranjskih aristokratov Danes pa niti naša denarna aristokracija ne spravi skupaj nekaj jaht, ki bi našemu morju dale svetovno obeležje. Avto m motorni čoln ima v Ameriki že vsak boljši delavec, a jahte so za športne kavalirje Kaj bi fantazirali, saj imamo vrhniške čoine na Ljubljanici. Nad njimi se boči naše obzorie. fttadio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw). 1*RaNKJ*LR1 (42a m 4 kw) LANUENBtRU (46D m ti (wl, SlUlIGaKI (379 m 4 kw), pkau.a (34V m 5 kw), LONDON (DAVEN IRY 1604 m 35 kw). £a(JREB (310 m 0.1 kw). BRNO (441 m 4 Kw). RIM (450 m 13 kw), DUNAJ (517 m 7 kw). DAVENFRY (492 m. 13 kw) VARŠAVA (1111 co I0kw>. »rOCKilOLM (MOTALA 1330 m JO kw). Nedelja, 29. Vil. FRANKFURT 2l'.30: Koncert starejše komorne glasbe. LANGENBERG 20.10: Koncert Haydno-vih skladb za komorni orkester. STUTTGART 20: K^mcert ru« skih skladb. ZAGREB 11 JO: Koncert vojaške godbe. 1730: Prenos nogometne tek« me za jugoslovensko prvenstvo 20.35: Kla« virski koncert. Nato godba za ples BRNO 18: Pevski koncert. 20.30: Chopinove in Lisztove komorne skladbe ter starofran« coske romance. BUDIMPEŠTA 12.45: Od* lomki Iz VVagnerjevih oper. LONDON 21.05: Orkestralen ir pevski koncert. PRA« GA 19.15: Koncert lahke glasbe. 20.20: Zabaven večer. Nato prenos koncerta z bralke razstave. DUNAJ 1015: Orgelski koncert. — Fantazije o Brucknerjevih te« mah. 11: Koncert dunajskega simfonične« ga orkestra, i 15: Koncert komorne glas« be. VARŠAVA 20 15: Poljuden orkestralni koncert. STOCKHOLM 19: Pevski kon« cert mešanega zbora. Nato orkestralen kcncert. Ponedeljek, 30 Vil. LANGENBERG 18.: Večerni koncert orkestra. ZAGREB 20.30: Prenos simfo* ničnega koncerta iz Varšave. BRNO 19: Zauaven večer. 20.30; Prenos simfoničnega konoerta iz Varšave. Nato prenos z brn* ske razstave. BUDIMPEŠTA /2.05; Kon« cert komorne glasbe. LONDON 19.15: Koncert Scarlattijevih klavirskih sonat. PRAGA 19.15: Koncert godbe na pihala. 20: Koncert pevskega društva «Smetana»; 20.30. Prenos simfoničnega koncerta iz Var» šave. DUNAJ 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave. VARŠAVA 20.30. Simfoničen Koncert poljske glasbe. — 1 Zele*"ki. «Na Tatri»; uvertura. — 2. Pa« dersvski: klavirski koncert z ork strom. — 3. Rozycki; «Stanczyk»; simf. pesnitev — 4. ^ilenski: Iz opere «Goplana». — 5. Moniuszko: Iz opere «Halka». — 6. V. V a« levski: »Pripovedka o Pavlu in Savlu» — 7 Zoteyko: Poljska rapsodija. 8. Moniuszko Mazurka iz opere «Halka». STOCKHOLM 20.50: klavirski koncert Schumannovih skladb. Ton , 31 Vil. BERLIN 20.30; Koncert angleških pesmi. FRANKFURT 20.15: Prenos programa iz Stuttgarta. LANGENBERG 2015: Pevski Manevriranje z jahto rijo, našo cottage, pretrgali z barijero graščin, svinjakom podobnih zasilnih stanovanjskih hiš. Mrzla Sava od Laz do Medvod hladi Ljubljančane brez kabin za slačenje in brez žametnih peščin. Boljša je bistra i topla Sora, ki ima vsak dan več prijateljev. Reteče se spreminjajo v družinsko kopališče z deco, mamo in papanom, ki spremlja svoje varovance tja pod pogojem, da se vrnejo domov z bližnjega škofjeloškega kolodvora ,kjer ga čakata postrežljivi staro-loški župan in njegov sosed z vsemi dobrotami, ki se jim tudi v vodi in na soin" cu izgladnela družina ne more upirati, škofja Loka je nedavno * odprla veliko moderno kopališče na Poljanšči-ci, ki privabi vsako leto toliko letovi-ščarjev, da bi napolnili največji hotel, -Če bi ga Ločani imeli. Zgodilo se bo, da ga bodo postavili zagrebški Žid je in posneli smetano, ki jo imajo Ločani na krožniku. Če bo pa ta hotel stal v Re-tečah, ki so mesto že prehitele v tujsko-prometnem oziru, bo v Škofji Loki ja-dikovanje kakor za pol ure oddaljenim kolodvorom. Kaiko počasi napredujejo naša »svetovna« letovišča, nas najhitreje pouči Število telefonskih aparatov itn javnih stranišč v teh rajskolepih krajih. In število kopalnih sob! Najmodernejši kavalir v svetovnem kopališču Kopalka z morskim levom. ne bo taiko naiven, da hodijo ljudje tja, da se odpočijejo. Narobe, sp°irt. plesi, flirt, revije, turnirji in vse zabave jih utrudijo do skrajnosti. Naj si nikdo ne domišljuje, da hodijo v taka letovišča bolniki. Kaj še! Za bolnike so sanato- plavanju. Saj ne grizejo in ne opravljajo ' Še celo veslaški šport se komaj razvija. Pred vojno je edini po-kojni Avgust Berthold, znatni ljubi rajski umet nik-fotograf imel svojo malo jahto v koncert mešanega zbora in moškega kvar* teta ter orkestra. STUTTGART 20.15; Flotowa komična opera «Fatma». ZAGREB 18: Popoldanski Koncert orkestra in soli« stov. BRNO 19.40: Poljuden koncert orke» stra. Nato prenos koncerta z razstave. BUDIMPEŠTA 17 45: klavirski koncert. 22; Koncert Lisztovih skladb LONDON 2135: Koncert komorne glasbe. PRAGA 1930: Zabaven večer. Nato prenos pro« grama iz Brna. DUNAJ 16.15: Popoldan* 9ki koncert kvarteta. 20.05: koncert dunaj* skega simfoničnega orkestra. VARŠAVA 18: Pevski in komorni koncert. STOCK* HOLM 20: Večerni koncert vojaškega or# kestra. Sreda, 1 Vili. BERLIN 1930: Lehar: «Carjevič»; ope* reta v 3 dejanjih FRANKFl R f 2 0.15: Li* teraren večer LANGENBERG 18: Večer, ni koncert lahke glasbe. 2015: koncert Havdnovih in Mozartovih skladb. STUTT* GART 21. Koncert na mandoline id kita* re. ZAGREB 20.30; Koncert orkestra in solistov. BRNO 19: Večerni koncert orke* stra. 20.30; Lahka glasba Nato koncert vo* jaškega orkestra. BUDIMPEŠTA 12 05: Koncert ciganske Kapele. LONDON 19 15: Koncert Scarlattijevih klavirskih sonat. PRAGA 19.15: koncert orkestra na pihala. 21.49: Klavirski koncert Lisztovih skladb. DUNAJ 16.15: Poooldanski koncert dunaj* skega koncertnega orkestra. 20 05: Komor* ni koncer' Schubertovih in Beethovnovih skladb. 22: Prenos koncerta iz Curiha. VARŠAVA 18: Koncert italijanske glasbe. 20 30: Večerni koncert komorne glasbe. STOCF HOLM 19.3C. Auberova opera «Fra Diavolo*. Za solnčenje najboljša Šolan creme" v tubah. Dobi se v drogeriii A. Kane sinova, židovska ul. Rešitev križanke »Jagoda« Vodoravno: 1. Jagoda, 5 koran, 6. n«, 8 s. r, 9. »pai, 11 Potop, 14 &po. i5 Renan. 18. Ren, 19. go, 20. matador, 22. Inn, 23. ar, 24. ojesa, 25. ali. — Navpično: 1 ]o, 2. Arno, 3 ono. 4. Ana, 5. Kropa, 7 Elinor, 8 Spa, 10 Pan, 12. to, 13 pretnja, 16. ena, 17. agora, 18. rano 20 mi. 21 dasi. Ogromna večina Slovencev si naravno in umetno vročino hladi s pivom in v senci gostilniških vrtov ter hladom globokih, temnih kleti, ker so solnce, voda in zrak v modi šele pri mladih ljudeh in lepih damah, ki imajo kaj postaviti na ogled. Ob pivu in cvičku z mrzlo slatino rastejo sezonski dovtipi o vodi, kakor je oni o najbolj nobel reki na svetu, ki je Ljubljanica, ker teče po šinah, ali pa drugi, kaj je najbolj nepotrebno v Ljubljani. No, streha nad sedežem voznika, ki vodi voz na škropljenje cest po mestu. Deloma je ne drži, ker škropilca navadno zaloti ploha, a da bi bila strešica zaradi pripekajoče-ga solnca, vendar ne gre, ker še nismo videli fijakarja niti podeželskega voznika s pisanim solnčnikom. _____ Voda za kopanje je v Ljubljani draga, ker je predaleč. Ilirija bo svoje kopališče v senčnatem in s črnimi sajami bližnje pivovarne in železnice zakajenem Tivolskem parku dogotovil^do sezone za drsanje. Mestno kopališče na Ljubljanici je od rok in se polagoma podira, edino Kolezija je idealno lepa, zdrava in zabavna, pa je mnogo, mnogo premajhna. Tu ob veličastnem naravnem angleškem vrtu Mestnega loga bi se dalo urediti ogromno kopališče z obširnimi športnimi prostori, da bi nas zavidala največja mesta. Pa smo Kole- Adrija se kosa s francosko rivijero, tu je mnogo naravnih Miami s palmami ki kaktejami. Ali... kje imamo svoj »Vachtkkb«. golf itd. itd Kaj sanjarimo o takih stvareh, ki jih ima že ves civilizirani svet im bi naše rivijere napravile zlato jamo. Cehi Poljaki in Nemci imajo na našem morju že svoje. riji, za moraliste pa še celo Kopališča so za zdrave ljudi, za novi rod z dra-vo moralo in z živo vero v solnce, zrak vodo iin — nagoto. Preljubi rojaki, zgražajte se torej doma in uganjajte hi-navščino do mile volne. 2e pri nas sve-tohlimstvo sprejema smeh zmagovitih mladih moči. Joj, kaj bi rekli, če bi za- popokoma svoje kolonije, tako ločene o-d nas kakor so afriške in avstralske kolonije ločene od domačinov, ki so dobri le še za kulije. Vlada naj pomaga Ce pa je v večni krizi in finančni minister v francoskem letovišču. Kdor se odpravlja v inozemska kopališča, naj čele hoditi takele- dame. kakor je na naši sliki, ki vodi pravega morskega leva na vrvici. Pa vendar že tudi pri nas rastejo take, čeprav za sedaj vodijo na vrvicah po večini le še medvede. V Ameriki so pa morski levj najbolj priljubljeni tovariši pri kopanju Ln Preizkusi svojo inteligenco! • Če ni čolna,mora biti pesek ;-ilii j ; Poskusi prečitatl gornje Besedilo, napis znanega slovenskega pesnrk-1 Njegovo tirne je pod besedilom Iz načina, kako bo5 razbraJ njegovo ime. boš lahko sklepal, kako moraš čitaoi ostali tekst. Prečrtaj in dokaži, da ameš kaj več kakor samo reševati križanke in zlogovnicel ■ e TfcJj- IRj<|. j-NJON-BL- VON-MRjK KJUjsrv • v-«U> knču- j- n v -r.n ■ M».-a-S/ASS-v zvn-p-*oj eij-čsT-r-svTG- Mariborska lirama v sezoni 1928-29. (Razgovor z glavnim režiserjem g. R. Pregarcem.) Na povratku s kongresa gledaliških Igralcev, ki se ie vršil začetkom tega meseca v Beogradu, se ie artistični vodja mariborske drame. e. Rado Pregarc ustavil za par dni v Ljubljani. G. višji režiser ie Dri tej priliki dal poročevalcu »Jutra« nekaj pojasnil o svojem dosedanjem delovanju na mariborskem odru. Na vprašanje: »Kakšna ie bilanca prošle dramske sezone?«, je odvrnil g. Pregarc: »Z doseženim uspehom sem zadovoljen! Moralni in gmotni efekt kaže linijo navzgor. Nivo dramskih predstav se stalno dviga, zanimanje občinstva za odersko delo vidno narašča. Repertoar je ugajal in privlačeval vse sloje Čimbolj je šla sezona h koncu, tem večji je postajal poset. Dočim so prej le redki ljubitelji posečali dramske predstave, — in od teh še mnogi boli iz nekakšnega čuta rodoljubne dolžnosti, — smo doživeli to leto vrsto docela razprodanih hiš. Ne mislim tu le na »Švejka«, ki ie napolnil petnajstkrat naše gledališče do vrha. Baš nasprotno: značilno je. da so bila resna težka dela bolje po-sečana od lahkotnejših komadov. Seveda je bila izbira težka. Občinstvo je od operetne plehkosti in ležernosti po-hujšano m treba bo še mnogo dela, da se ta, vse res umetniško ustvarjanje ugonab-ijajoči vpliv paralizira s kvaliteto dramskih predstav. Ker končno mora vendar umetnost zmagati nad puhlim komedijanstvom«. »Kakšne so finančne razmere mariborske drame? _ »Država je našemu gledališču znižala subvencijo od 720.000 Din na 320.000 Dočim je ostalim pokrajinskim gledališčem bila subvencija znižana na polovico, je Maribor izgubil še 40.000 Din več, nego vsako drugo gledališče. Treba bi bilo resno razmišljati, kje tiči povod temu očividnemu zapostavljanju Maribora. — Inkaso predstav ni bil slab, posebno če upoštevamo razmeroma nizko vstopnino (ki je znatno nižja od ljubljanske), vendar ne zadostuje za kritje vseh izdatkov. Brez izdatne subvencije zavod ne more ostali na sedanjem umetnostnem nivoju, še manj da bi se dvignil preko njega. Gledališče v provincijalnem mestu, kjer je velik del tujejezičnega prebivalstva, ki principijelno ne poseča slovenskih dramskih predstav, je luksus — dasi obenem kulturna potreba prvega reda. Tega se moramo zavedati. Posledica je p a: dolžnost preskrbeti denar.« »V koliko Vam ie, gospod glavni režiser, uspelo izpolniti obljube, ki ste mi Jih dali baš pred letom dni?« — »O tem govorim težko. Preveč bi se zdelo, da pojem sam sebi hvalo. Reči pa moram, da sem v glavnem izpolnil, kar' sem obljubil. Repertoar smo dali skoro neokrnjen. Uprizorili smo Kraigherjevo »Školjko«, Tolstega »Kreut-zerjevo sonato«, Averčenka »Igro s smrtjo<, Shakespearjevega »Othella» in še vrsto komedij in narodnih iger. Sam sem režiral Gogoijevega »Revizorja«, Leskovčeva »Dva bregova«, Shawovega »Pygmaliona«, We-dekindovo »Glasbo«, Flers-Caillavetovo »Lepo pustolovščino« in Dostojevskega »Idiota«. Kakor vidite že iz naštetih, novo naštudiranih del, je bil repertoar dokaj pester in tudi umetnostno na višini. To bi bil repertoar. Toda mo.i cilj je bil dTug. višji. Hotel sem ves način igranja preustroiiti, notranjo režijo poglobiti in dvig niti podajanje. Bilo je to težavno, celo fizično jako naporno početje. Pri ansamblu sem našel manj umevanja za moje težnje, da dvignem celokupnost do stila, nego sem se nadejal. To ni čudno. Dva vzroka tega neumevanja pravih igralčevih nalog sem našel: demoralizujoči vpliv operete (kjer morajo dramski člani sodelovati) in pa velika prezaposlenost članstva, ki se v novo vlogo ne more več poglobiti, temveč čisto mehanično memorira besedilo in po neprestanih vajah in nastopih izmučeno čisto ša-blonsko vrši svojo dolžnost. Treba pa, da povdarim. da ie med ansamblom precej dobrih moči, ki voljno slede režiserju, ter imajo ambicijo postati več nego le deklamatorji, jih je pa tudi nekaj, ki režiserjevim navodilom slediti ne morejo. Dokler ne bo v ansamblu skupnosti, dokler ne bo vsak posamezni član, tudi najmanjši, zrel _ toiiko časa ni govora o kaki resnično umetniški liniji, niti o stilu. Ta prva sezona pod mojim vodstvom ie pokazala komaj obrise mojega hotenja, to tem bolj, ker sem vso svojo silo uprl na notranje, individualno izboljšanje igTanja. Do mojega ideala: psihološkega teatra, kjer bo poedinec samo kot sestavni del celote prišel sploh do veljave, kjer ne bo razlike med »glavnimi« in »postranskimi vlogami, do tega ideala )» še daleč. Sem še vedno tako poln upanja, da se mi to posreči doseči, kakor sem bil danes ob letu. Občinstvo sem precej že spoznal — vesel sem ga in želim le, da bi mi še vnaprej ostalo tako zvesto in tako pravilno pojmovalo moje napore. Tudi javna kritika in novmstvo me je podpiralo pri mojem delu. Prepričan sem, da mi bodo tudi moji kolegi skušali olajšati mol posel, da izgradimo v Mariboru res umetnostno važen kulturni zavod«. »Kaj te resnice na glasovih o popolni ukinitvi državne subvencije — kar bi značilo konec gledališča?« — Na to vprašanje je g. Pregarc, ki je v Beogradu obiskal vse odločujoče kroge (ministra Grola, načelnika D,i-moviča in druge), odgovoril: »Dobil sem vtis, da nad mariborskim gledališčem visi Damokleiev meč. Zakaj? Ne morem se ubraniti neprijetnega vtisa, da nas tam doli močno podcenjujejo. Zdeti se mi je skoro hotelo, da smatrajo naše gledališče — težka in ostra je beseda, pa le na dan z njo! — za nekako — šmiro. Da nas smatrajo za manj vredne od Skoplja, Splita, Novega Sada itd., je jasno: nobenemu drugemu pokrajinskemu gledališču niso tako občutno pristrigli subvencije. Uporabil sem vse moči, da prepričam odločujoče osebe o nasprotnem, da jim predočim naciionalni pomen obmejnega odra in kulturni nivo našega ustvarjanja. Dosegel sem važen uspeli: začetkom sezone gremo Mariborčani z dvema komadoma gostovat v Beograd, i j sem definitivno uredil z upravnikom beograjske drame, g. GaveMo. Tam se bo odločila usoda mariborske drame. Pred dejstvi ne bo mogoče zapirati oči. Ob tej priliki priredimo gostovanje tudi v Zagrebu, kjer sem se z upravnikom g. Begovičem že vse potrebno dogovoril. Ti dve gostovanji smatram za odlično pridobitev in za neprecenljivo priliko, da pokažemo našo zrelost in naš raison d' etre. — Dostavljam, da bomo v prih sozeni redno gostovali v Celju, Ptuju in event. v drugih manjših mestih.« »Kaj pa, gospod glavni režiser, ste že določili repertoar za bodočo sezono?« — V glavnih obrisih že. Od slovenskih del uprizorimo Novačanovega »Hermana« (ki sem ga poleg »Dveh bregov« toplo priporočil beograjskem upravniku), Cankarjevo »Lepo Vido«, in še kaj novega Srbska dela: Nušiča »Pot okoli sveta«, ki naj bo naš bodoči »Švejk«, dalje Zivojinoviča-Massuke originalno delo »Človek snuje« in Stanko-viča »Koštano«. Hrvatsko dramo bodo zastopali Begovič z »Božjim človekom« ali »Pustolovcem pred vrati«, potem Krleža z »V agoniji« in Kulundžiča noviteta »Miste-rijozni Kamič«. — Ruske avtorje mislim še vnaprej forsirati. Nam Slovencem treba ori-jentacije k največjemu slovanskemu narodu. Uprizoriti nameravam sledeče komade: Dostojevski »Razkolnikov« ali pa Tolstega »Moč teme«, Merežkovskega »Pavel I«, ki sem ga sam prevel, Čirikova pravljično igro ki jo moremo dati tudi kot otroško predstavo, »Gozdne skrivnosti«, Viničenko »črni panter« in Bulgakova »Dnevi Turbinih«. Na sporedu imam Čapkovega »Lupežnika«. Przibiscevskega »Sneg«. P. GeTaldyia »Albert in Marijana«, enega Moliera (se še nisem odločil za delo), potem par francoskih komedij, ki pa ne bodo brez vse umetnostne cene. Eno sem že odločil: Flers-Caillavet »Ljubav bdi«. Na repertoar sem vzel še Hauptmannove »Osamljence«, Shakespeare-jevega »Romea in Julijo« (za vlogo Romea imamo sijajnega interpreta v osebi novo angažiranega g. Rakuše), Shawovega »Hudičevega učenca« in Ibsnovo »Divjo raco« ter Hamsunovo dramo «Pred vrati slave*. Morda vprizorimo še Sofoklejevo »Antigono«. Kot ljudsko nabožno predstavo sem izbral »Svetega Frančiška« od Ferigmja. — To je moj načrt repertoarja, ki se bo seveda še temeljito spremenil. Sredstva, ansambl in še nešteto drugih okolnosti, je ki dajo sezoni svoj pečat.« »Kaj Je z uspehi dramatične Sole, g. glavni režiser?« — »Priglasilo se je 40 kandidatov, sprejel sem jih 12. Med njimi nekaj talentiranih in res ambicijoznih diletantov. ki kažejo razveseljiv napredek. Vsi pridno posečajo šolo. Žal, da me je bolezen dolgo ovirala, da nisem utegnil intenzivneje se baviti s šolo. Začnem pa jeseni i znova. Par učencev dramatične šole je enkrat celo nastopilo in sicer v »Idijotu«, kjer so se prav dobro uveljavili.« »Kaj sodite, g. glavni režiser, o usodi mariborske drame za bodočnost?« — »O tem je težko govoriti naravnost. Zdi se mi predvsem, da se tisti, ki jim je skrb za njen procvit poverjena, ne zavedajo docela njenega pomena. Mariborsko gledališče ima v naši državi in v slovenskem narodnem življenju čisto izjemno stališče. To ni narodno zabavišče, kakršna najdemo po provincijal-nih gnezdih. Kulturni zavod ie, drugo slovensko gledališče, narodna postaianka ob meji ie. Vzdržati mora vso hudo konkurenco nemških gledališč, biti mora nacijo-nalno žarišče, ki v ponemčenem mestu goji našo milo materinščino in uči občinstvo ljubiti lepoto slovenskega jezika in slovenskega ustvarjaiočega duha. To gledališče je kulturni centrum Maribora, ki bi z njim izgubil svoje najboljše. Vpliv slovenske govorice, duha in mišljenja, ki se razliva s tega odra. ie na zunaj neopazen, na znotraj pa vrši narodno propagandno misijo neslutene važnosti. Seveda tu gledam pravo umetniško gledališče, ker le kvaliteta pred-stavl.ianih del in kvaliteta podajanja more trajno privlačevati občinstvo. Zato je slov. drama v Maribora prvovrsten kulturni či-nitelj. dočim muzikalno udejstvovanje tega gledališča za napredek in širjenje slovenske kulture doslej še ne pomeni niti od daleč tistega, kar znači na pr. delo mariborske »Glasbene Matice«. Namen mojega prihoda v Maribor Je bil, da pomagam zgraditi na najsevernejši točki Slovenstva umetniški hram Talijin, ki naj v plemeniti tekmi z ljubljansko matico skuša notranje, kvalitetno poglobiti svoje delo in namesto zunanjega sijaja nuditi res kolektivno, čisto obče človečansko tudi čisto slovensko dramatično umetnost. Pretekla sezona je predstavljala začetek, prve moje korake v to smer. Jeesni gremo pa z novo močjo in močno vero zopet v boj.« L. A. Šport Ilirija : Celje. Danes ob 18. na igrišču SK Ilirije SK Celje ima danes, v svojem prvem le* tošnjem nastopu v Ljubljani, za nasprot* nika močan kombiniran team Ilirije. Po iz* vrstnih rezultatih, ki jih je SK Celje rav» nokar dosegel proti najboljšim našim do* mačim moštvom, se more pričakovati, da bo današnje gostovanje večkratnega celj* 6kega prvaka prineslo zanimivo tekmo in prav dober šport. Kakor smo omenili že pred dnevi, se ponosi SK Celje v zadnjem času z lepimi uspehi: proti komb. Iliriji je igral neodločeno 2 : 2, kompletnemu SSK Mariboru je podlegel jedva z 1 : 2 in komb. Primorje je gladko porazil s 5 : 2. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije se prično v soboto in nedeljo 4. in 5. avgusta. Prijave klubov so zelo mnogo* številne. Dosedaj so prijavili svoje sodelo* vanje klubi Primorje, Svoboda, Slavija, Iii* rija, mariborski Železničar, Mladika, Mars. SK Ilirija sprejema prijave še do torka 31. t m. ob 18. uri. — Seja medklubskega odbora za izvedbo juniorskih tekem se vr* si v torek 31. t. m. ob 20.30 v posebni sobi kavarne «Evropa»; na dnevnem redu je žrebanje protivnikov za I. kolo. Službene objave LNP. V smislu skle* pa redne glavne skupščine, ki se je vršila 7. t. m., sklicuje upravni odbor medklub« ski sestanek ljubljanskih rednih članov LNPa, na katerem se bo sklepalo o pre« ureditvi prvenstvenega tekmovanja v ljub* ljanskem podsaveznem okrožju. Sestanek se vrši v sredo, 1. avgusta ob 20 30 uri v damskem salonu kavarne «Emnna». Vsak ljubljanski klub — redni član LNPa — ima pravico udeležiti se sestanka s po enim pooblaščenim delegatom, ki se mora izka* zati s pismenim pooblastilom svojega klu* ba, kakor ga predpisujejo pravila povodom glavnih skupščin. Na sestanek se vabiio dalje člani upravnega odbora LNP. — Po medklubskem sestanku se vrši kratka seja upravnega odbora. — Tajnik I. Četrti mednarodni tenis turnir na Ble* du se vrši od 3. do 5. avgusta t. 1. Priiave sprejema odbor (vila Janežič). — Odbor. Po svetil 14 dni bodo sedaj vse naše misli v Amsterdamu. Včeraj se je pričel zadnji del IX. olim-pijade, ki bo prinesel največ zanimivosti. Glasovi o kakovosti stadiona so bili do zadnjega precej neugodni; šele te dni praivijo, da so proge dobre. Vse pa je soglasno mnenja, da Holand-ci še daleč niso dosegli v pripravah Francozov, ki so pred štirimi leti v stadionu Cotombes izvršili to nalogo odlično. Američani so bili že od preteklega petka tamkaj in so tudi parkrat tekli. Paddook se Je spustil; drugih veličin pa ni bilo videti v dresu. Plavačj n. pr. sploh niso imeli kje trenirati; odšli so po raznih okoliških mestih ter si za silo pomagali. Japonci so jo mahnili kar v Pariz, kjer so v kopališču Tour-nalles prav pridno trenirali. Z njimi je šel tudi | Avstralec Boy Charkon, ki Je i. 1924. zmagal na 1500 m prosto v Parizu. Tsuruda, ki je v treningu vrgel Rademacherjev rekord na 200 m, je zaostal na 2:53.2. V osrtalem pa so bili Japonci mnogo boljši kot Francozi. Takaishi je zmagal na 100 m prosto v 1:01 nad Kleinom iz Strasbour-ga. Dobro se je izkazal tudi Charlton, ki je na 400 m prosto v času 5:0S zmagal nad Japonci in Francozi. Tudi v štafeti so Japonci gladko odpravili domačine. Ameriški plavači so tudi sledili Japoncem. Pravijo, da Nurmi in Steemos, velika Finca, sploh ne bosta startala. Nurmi je baje izjavil, da mu treningi ne kažejo zadostnih izgledov za dostojen piacement, dočhn je Steeroros kratko-malo priznal — mož Je star že 39 let — da mu moči niso več na višku. Steenros Je, kakor znano, olimpijski maratonski prvak iz i. 1924, Nurmi pa strah Amerike na dolge proge. Ce ne bo proga vplivala kvairno, Je gotovo, da bomo le-tos čuli zopet o novih divnih uspehih na iahkoatletskem polju. V dobi štirih let so številni atleti dosegli rn prekosili olimpijske rekorde iz Pariza. Na 100 m Je Paddockov rekord, ki se Je zdel nedosegljiv, izenačil nedavno Corts (10.4), dočim Je Koernig i. 1926 tekel celo samo 10.31 Tudi na 200 m le Američan Locke zrušil Paddockovo znamko m dosegel 20.6. Tega najbrže v Amsterdamu ne bo mogoče vreči, ker proga ni ravna; vsi rekordi na 200 m pa so bili doseženi na ravni progi. Tekališče Je v Amsterdamu dolgo samo 400 m. Rekord na 400 m so zrušili v 4 letih trikrat, in sicer Peltzer v času 1:51.6, nato Hahn v 1:51.4 in nedavno Francoz Marini, ki je tekel samo 1:50.6. Na 1500 m Je tudi Peltzer prekosil olimpijsko znamko in navil na 3:51. Na 110 m z zaprekami se Je Šved Peter so n dvakra* potegnil preko rekorda in beležil 14.8 in 14.7. V teku na 400 m z zaprekami Je več velikih mož; Tazen Italijana Facellija s 53 U sta še Američana TayIor in Gibson, ki sta stopnjevala na 52.6 in 52.1. V sta- i teti 4X100 m je Nemčija s brezhibnimi predaja- mi dosegla čas 40.8. V desetoboju j« Finec Yrjola prekosil rekord Šveda Osboraa. V skoka v dadjavo je Afričan Atkmson preskočil 8.01, dočim znaša olimpijski rekord Američana Hubbar-da »samo« 7.S96. V troskoku se Je Argeotinec Brunetto pognal na 15.&4m; olimpijski rekord je last Winterja (15.525 m). V skoku ob palici Je L 1924 briljiral šved Hoff s 4.25; za njim sta dosegla Američana Carr 4.266 in Barnes 4.31 ra (slednij ni bil priznan!). V metanju diska je napredek ogromen; od Hartrauftovih 47.89 je šlo navzgor na 48.20, 48.32 in slednjič na 49.10 m (Kreuze). S kopjem je Finec Pentila daleko prekosil Šveda Lindstroma (66.62 na 69.88). Lind-srrdm je te dni sam vrgel 67.77 ml Krogla se je dolgo upirala; sedaj sta jo premagala in prekosila rekord Roseja (15-544 m) Američan Kuck, ki je vrgel 15.56 in Nemec Hirscbfeld, ki je šel na 15.79 m. Med gornja imena ie treba uvrstiti tuli nemškega telovadca Hoffmeisterja, ki je vrgel disk 48.775 in tudi prekosil svetovni rekord. Rezultat ie bil dosežen te dni na veliki telovadni prireditvi v Kolinu, kjer je bila revija vseh nemških telovadcev. Zanimivo je, da Je Houbena zopet nesel na 100 m Jonath za dese-tinko sekunde. Amsterdamski boji se bedo odigravali med tremi velikimi tekmeci, Ameriko, Nemčijo in Finsko. Ce slednja dva ne bosta mogla nastopiti s Peltzerjem in Nurmijem, so jim že za petami Francozi, katerih zastopnika Ladoumegue (te dni je zopet S00 m pretekel v 1:52.4) in Sera. Martni sta resna kandidata za najboljša mesta v svojih disciplinah. Te dni se odigrava v Parizu veliki končni boj za dragoceni Davisov pokal. Medconska tekma med Italijo, zmagovalcem evropskega pasa, in Zedinienimi državami, ki so zmagale v ameriški coni, se Je v Parizu končala, kakor Je bik) pričakovati, z lahko zmago Američanov, ki so v vsem matehu izgubili ie tri sete (Hunter napram Morpurgu). Italija je postavila svoje najmočnejše moštvo, dočim je USA nastopila z drugo garnituro. Da je Amerika vzlic temu dosegla tako lahko zmago, svedoči, kako visoko stoji ameriški tenis nad najboljšim evropskim — izvzemši seveda Francijo, ki Je v poslednjih dveh letih dokazala, da Je v tenisu v resnici vodilna država sveta. Preden Je USA dospela v medeonski finale, je morala odpraviti Mehiko, Kitajsko im Japonsko, napram katerim ni izgubila niti ene igre. Italija je imela hujše protivnike: Avstralijo, ki io Je porazila s senzacijonalnim rezultatom 4:1, Romunijo (4:1), Indijo (4:1), Anglijo (4:1) in Češkoslovaško (3:2). — V petek se Je začela izzivalna runda (challen.ge-roimd) med Ameriko in Francijo, ki brani pckal. Ce Je res, kakor Javljajo najnovejša poročila, da je Tilden (ki je bil prejšnji teden zaTadi nekega čtarrka v angleškem listu »Evening Standard«, s katerim je baje kršil amaterske predpise, od ameriškega saveza diskvalificiran) zopet rekvalificiran, Je pričakovati napete borbe, vendar ni verjetno, da bi ameriško moštvo moglo uspešno vzdržati napram famoznim štirim mušketirjem. Pričakovati je torej reclno, da bo Francija še eno leto branila dragoceno trofejo. Za Američane bodo igrali Tilden. Hunter in Hemiessev, event. Lott, za Francoze pa Lacoste in Cochet v singlu in Bo-rotra-Brugnon v doublu. !0pfS§ VRHNIKA. V nedeljo, dne 5. avgusta vsi na javen telovadni nastop Sokola na Vrhniki. — Zdravo. 1321 VRHNIKA. Gasilci pozor/ Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo bo praznova* lo 12. avgusta t. 1. svojo petdesetletnico. V zvezi s tem se bo vršil na Vrhniko po» krajinski zlet Jugoslovenske gasilske zve« ze. Na predvečer bo po trgu bakljada in podoknica najstarejšemu članu tov. Anto« nu Igliču, ki tudi obhaja 501etnico svoje* ga požrtvovalnega dela v društvu. V nede* Ijo ob pol 10. uri bo maša pri lepi Sv. Tro* jici, mimohod, koncert itd., popoldne pa velika zabava na senčnatem vrtu gostilne Kočevarjeve z najrazličnejšim bogatim spo redom. Pri slavju bosta sodelovala domače godbeno društvo in pa Nagodetov jazz* band iz Ljubljane. Vsa bratska in druga društva naprošamo, da uvažujejo ta dan pri svojih eventuealnih prireditvah, in jih vabimo na naše slavje. Vsem bratskim dru* štvom sporočamo, da stane naročeno kosi* Io 10 Din. Zato prosimo vsa društva, ki se bodo udeležila slavja, da nam sporoče naj* kasneje do 6. avgusta število naročenih ko* sil in istočasno odpošljejo tudi denar, ker se na naročila brez vnaprej poslanega plačila, ne bo mogoče ozirati. Tovariši ga* silci, v Vašem interesu je, da si naročite kosilo, sicer ga boste težko dobili, ker se pričakuje precejšnja udeležba in bodo go« stilne zasedene po naročnikih. Na pomoč! RAKEK. (Smrtna kosa.) V petek 27. t. m. zjutraj je umrl na Rakeku občinski taj* nik g. Josip Kolar, po domače Polačev Pe* pe. Kdo ga ni poznal, kdo se ni zabaval v njegovi družbi! Kdo ni poznal ponosnega stasitega Orjunaša in krepkega Sokola! Kdo se ne spominja agilnega društvenika vseh naprednih društev, igralca, pevca, ko* mika! A danes? Ni ga več med nami; po kratki mučni srčni bolezni ga je vzela ne* izprosna bela žena. Hudo ga bomo pogre* šali vsi, ki smo ga poznali, posebno ga pa bodo pogrešala vsa napredna društva in organizacije, za katere je živel in delal. Lahka naj mu bo žemljica, katero je tako ljubil! Jugoslovensko znanstveno življenje na Francoskem Stiki med francoskimi in našimi učenjaki. Intelektualne vezi med Jugoslavijo in Francosko postajajo čiim dalje tesnejše in številnejše. Poleg posetov, ki jiih delajo francoski učenjaki ter intelektualci sploh jugosloven-skiim kolegom, kakor je bilo to v primeru dr. Bruna in Labbea, glasovitih kirurgov na kliniki pariške medicinske fakultete, profesorja diplomatske zgodovine na strasbur-ški univerzi Redsloba, profesorja pravne fakultete v Namcyju Lalonela itd.n poleg teh pos&tov so bili pozvani tudi ugledni predstavniki našega znanstva, da bi prišli na Francosko v svrho predavanj in drugih manifestacij francosko-jugoslovenske duševne zveze. Gr. dr. Janko Pretnar, ki je duša Francoskega instituta v Ljubljani, je bil gost pariškega prosvetnega oddelka in je izmenjal z ravnateljem tega oddelka g. Pe-tit-Dutaillisom svoie misli o organiziranju izimene visokošolskih dijakov in gimnazi-stov za časa počitnic. Posamezne skupine mladih Francozov pridejo na počitnice v Slovenijo, dočim bo naša omladkia spre- jeta v počitniške šolske kolonije na francoskih obalah in planinah. G. dr. Grgur Jakšič, profesor pravne fakultete v Beogradu, je bil naprošen s strani francoskih znanstvenih in diplomatskih krogov, da bi organiziral proučevalno delo diplomatskih odnošajev obeh dežel v prošlosti in to na podlagi dokumentov, ki jih hranijo v arhivu in v knjižnici francoskega zunanjega ministrstva Odobrena mu je bila uporaba dokumentov do 1. 1870. Institut slovanskih ved na Sorbonni je priredij nedavno velik banket na čast gg. dr M''haj'lu Petroviču, našemu znanemu matematiku, dr. Jakš:i6u, dr. Zivojinu Peri-ču, profesorju mednarodnega prava na beograjski fakulteti. Banketa so se udeležili poleg drugih g. Andre Honnorat, bivši prosvetni minister in sedanji senator, g. Bo-rel organizator matematičnega študija na Francoskem, mož svetovnega glasu, ki ie poleg tega ugleden član parlamenta (v Herriotovi skupini), g. Diehl. bizantolog, g. Brunhes, profesor na College de France, gg. profesorji Meillet, član francoske akademije znanosti, Haumant Mjllet, Eisen-mann itd. Banketu je predsedoval g^ Bar-thelemy, dekan pravne fakultete v Parizu. Častno mesto so dali našemu poslaniku g. dr. Soalajkovidu. V prijateljskem razgovoru so pripravili delo za tekoče leto: odhod francoskih uče- njakov v Jugoslavijo in prihod naših v Pariz. Gg. Diehl, Borel in Eisenmann so obljubili, da bodo pri nas predavali. G. Haumant bo prebil dva, tri mesece v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kjer bo verificiral neka poglavja lz knjige o »Obratovanju jugoslovenske narodnosti«, ki jo izda v tekočem letu. Dr. Mihajlo Petrovič je imefl na pariškem vseučilišču niz predavanj o »matematičnih spektrih«. Dr. Petrovič, dopisni član slavnega Francoskega instituta, eden izmed redkih dijakov-strancev. ki so dovršili pariško Ecole Normale, je izdal o tem predmetu posebno delo v francoščini. On je znanstvenik naše krvi, ki je največ pu-bliciral v francoskem jeziku. G. dr. Zivojin Perič, profesor na beograjskem vseučilišču, je imel na poziv pariške pravne fakultete šest predavanj o naši ustavi. Slušalci so pazno sledili razlaganju- dr. Perica, ki je govoril o ustavi neobičajno napredno in z iskrenostjo in neodvisnostjo učenjaka. Med ostalim zamer-ja naši ustavi to. da zahteva od drugoje-. žičnih predstavnikov v parlamentu znanje narodnega jezika. Meni, da bi se morala popolna enakost vseh državljanov jugoslovenske države nanašati tudi nanje in da bi morali v parlamentu dovoliti nemške oziroma madžarske govore. Na kongresu lingvistov, ki se Je vršil letos v Dijonu, je predstavljal jugoslovenske fakultete profesor zagrebškega vseučilišča dr. Skok. Društvo slavistov v Parizu je zaprosilo g. dr. Skoka, da bi predaval članom tega društva o naši fifologiji, čemer se je ugledni romanist in poznavalec primerjalnega jezikoslovja tudi odzval. V Grenobleu e imel g. Svetislav Petrovič, profesor Pedagogične šole in bivši urednik i>Srpskega Književnega Glasnika«, na tamošnjem vseučilišču tri predavanja o književnem in umetniškem življenju v Jugoslaviji s posebnim ozirom na moderno dobo. Eden Izmed naših uglednih rojakov, g. dr. Murko, ki je bil po vojni izbran za profesorja jugoslovenskih književnosti na Karlovem vseučilišču v Pragi, je prispel na poziv Slovanskega instituta v Pariz in ie v amfiteatru Turgot na Sorbonni imel tri predavanja o »Jugoslovenski narodni poeziji v naši dobi« Dvorana je bila popolnoma zasedena, kar nI pogost primer. Predavanja so bila pospremi j ena s projekcijami. ki so kazale vse kraje naše domovine. G. dr Murko se je pomudil v večji meri tudi pri poeziji naših muslimanov. Predsednik teh prireditev g. Meille-t se je zahvali! g. Murku, češ, da je tudi nieea in njegove tovariše poučil o mnogočem, kar jim je bilo doslej neznano. Zadnje predavanje se je končalo z manifestacijo za Ju- DOM2ALE. Delni župni izlet IV. okro* ja bo v Domžalah 19. avgusta. Polovična vožnja je dovoljena na kamniški progi za Sokole 18., 19. in 20. avgusta. Zleta se bo« do udeležila društva iz kamniškega okraja in gostje iz Ljubljane, Šiške tn Ježice. Ob 14.10 iz Ljubljane. Ob 16. uri javna telo« vadba. Po telovadbi na Kuharjevem vrtu pri Slokarju veselica, ples in zabava. Sode« lovala bo godba Sokola L iz Ljubljane. Vstopnina 5 Din. Prijatelji iz Moravč in Črnega grabna, z Doba in Vira, iz Radom« ija in Kamnika, iz Mengeša in Trzina, Dra« gomlja m Ihana, domžalski Sokol Vas želj« no pričakuje, da Vas pozdravi in da Vam pokaže sadove svojega dela in življenja. 1323 ŠT. JAKOB OB SAVI. V ponedeljek, 30. t. m. vsi v Št. Jakob ob Savi na žegna« nje v gostilno k Pečnikarju, kjer bo pri« redila domžalska godba koncert s plesom. Vstopnine ni. Poskrbljeno bo v polni meri za jedačo, pijačo in zabavo. 1331 SEVNICA OB SAVI Hvaležnost mi na* rekuje, da se tukajšnjim gasilcem iskreno zahvaljujem za požrtvovalnost in trud ob priliki požara 18. t m., ko ste mi obvaro« vali jedva 5 m od ognja oddaljeno, s sla* mo krito hišico. Rešili ste s tem meni in mojim otročičkom vse, kar imamo, naj skromen domek. — Antonija Livio. Solnčni palež in bakreni palež na hmelju Ker sedaj prav močno orumeneva listje na hmeljski rastlini, prihajajo hmeljarji k Hmeljskemu društvu in vprašujejo, aH je prikazen na listih že posledica rdečega pajka — povzročitelja bakrenega paleža, ali je to kaj drugega. Orumenevanje listov povzročuie posebno na lahki zemlji vročina in suša, na bolj težki zemlji pa tudi napačno gnojenje, zlasti z umetnimi gnojili. To je solnčni palež, ki ga Nemci imenujejo «Fuchs>, «Sonnen-oder Sommerbrand«, >rote Lohe< in aoper katerega ni drugega sredstva, kot zalivanje z vodo, kar je pa v velikin nasadih komaj izvršljivo. Vsled sobčne^a paleža odpadajo polagoma listi, Icar seveda vpliva kvarljivo na razvoj, kakovost in množino hmelja. V veliko obilnejši meri je pa hmeljski rastlini opasen bakreni palež, ki ga po-vzročuje hmeljska pršica ali rdeči pajek. Ker ima štiri pare nog, ne spada med žuželke, nego med pajkovce. Kako se razločuje solnčni palež od bakrenega? Pri prvem začno — kakor že povedano — spodnji listi orumenevati, postanejo sčasoma rjavkasti, se posuše in odpadajo. Pri drugem se pa začno listi skreevati — pa ne le spodnji, nego tudi srednji in zgornji — postajajo rjavkasti, potem rjavkasto - rdeči, se posuše in odpadejo. Pri solnčnem paležu je spodnji del lista enak zgornjemu, pri bakrenem paležu pa ne. Na spodnjem delu teh listov se pa vidi med rebri prav rahel, srebrno - bel zapre-dek. To ie na]sigurne]šl znak za bakreni palež. Pod zapredkom se opazujejo — s prostim očesom vidne — en četrt mm velike, zelenkaste pikice, ki se premikajo. To so šesteronožne ličinke rdeče hmeljske ušice. Njih prizadevanje je, z izsesavanjem soka ugonobiti list, oziroma kobulo. Ko so se večkrat levile, postanejo velike do polovico mm, dobijo rdečo barvo in so dorasli pajki, ki začno takoj polagati mnogo svetlo-rumenih jajčec, ki iz njih pridejo zopet ličinke. To pomnoževanje se izvršuje tako hitro, da se pod enim zapredkom najdejo istočasno jajčeca, ličinke in pršice, To naglo pomnoževanje pa tudi povzročuje, da se prav naglo razprostira škodljivec od lista na list, od rastline na rastlino, od naseda na nasad, kar je dalo povod, da primerjajo hmeljarji naglo pomnoževanje pajka s požarom. Ker pajek in njegova zalega ne uničuje le listje, nego se loti tudi kobul, ga uvrščamo med najopasnejše sovražnike hmeljske rastline. Vročina in suša pa prav zelo pospešujeta njegov razvoj. Letos, ko solnce tako silno pripeka na zemljo, moramo biti pripravljeni, da nas rdeči pajek počasti s svojim posetom. Koncem meseca avgusta začno polagati pajkove samice zimska, nekoliko večja jajčeca v razpokline hm. drogov, pod skorjo, na hm. trte in na starejše listje, kjer prezimu-jejo, da začno v prihodnjem letu pri ugodnih razmerah zopet svoje pogubonosno delovanje. Kako se pa branimo zoper pajka? Tako, kakor zoper vse druge živalsko škodljivce hm. rastline in sicer: 1. da nadomeščamo droge z žico, 2. da uničujemo pajkovo zalego v drogih z vodo in ognjem, 3. da sežgemo vse trte, listje in drug« odpadke, 4. da marljivo zatiramo ves plevel, 5. da potom pravilnega gnojenja vzgojimo krepke in zdrave rastline in 6. da škropimo napadene nasade > pravilno pripravljenim škropilom: emulzija petroleja, tobačni izvleček, prekuhana kva-sija. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! i i i ii i i. a= i ii aaa- i ■ i taa goslavijo in z izrazi vere v lepo bodočnost naše domovine. Francozi izdelujejo cel načrt za izmeno profesorjev, znanstvenikov in umetnikov med obema državama. Za sedaj je gotovo, da bodo letos pozvani g. Pavle Popovič, bivši rektor beograjskega vseučilišča, g. dr. Šišič, profesor zagrebške filozofske fakultete in g. dr. Pitamic, prejšnji rektor ljubljanskega vseučilišča. Če že govorimo o naših znanstvenikih ▼ Parizu, se moramo spomniti tudi marljivega dr. Bazoviča. asistenta na kliniki dr. Labbča. Izjemno počaščen je Je doživel naš rojak dr. Arnavtovifc s strani Francoske akademije, na nje zadnji svečani seji so mu podelili veliko nagrado Paul Fiat (ouvrage de critique) za njegovo monografijo o Heai-ryju Recqueu in sicer na predlog predsednika komisije za nagrade g. Georgesa Le-comtea. predsednika Društva književnikov in akademičarjev. Bilo je prijavljenih 14 tekmecev. Referat za komisijo sta pisala akademičarja g. Renž Doumic, pisec velike »Zgodovine književnosti« in urednik »Re-vue des Deux Mondes« in g. Eugene Bri-eux, proslavljeni dramski pisatelj, avtor »iBlanchette« in »Nouvelle Idole«. Krešimir Kovačlč. f no * za strope naročajte le v tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje. Jos. R. Puh, LJubljana Oradaška ulica 22. Telefon 2513 Potnika (zastopnika) za Slovenijo, dobro uvedenega sprejme tvornica v Zagrebu. Pismene ponudbe s prepisom spričeval in fotografijo na Interreklam d. d. Zagreb, Marovska 28, pod ,370—1' |M«««»«Mt»M»m»OMM»MM>»M«MM««m r mms/>m Zobozdravnik 9007 dr. Mirko Komblč ne ordinira od 1. avgus'a do 3. septembra Vreče nor« in rabljen« T»eb mt ter juto za embalažo ima ▼ • d n o y ulogi Mirko Mlakar Ljubljana. Slomškova 11 MR.BaHOVEC PLANINKA zdravilni čaj prenavlja. Eliti te osvežuje kri, tebol]S» slabo prebavo, tla botno delovanje tre ves, napihovanje, obMenla mokraCn« kisline, Jeter, žolč« ln ŽoIčnJ kamen Vzpodbuja ipettt te (zborno nSinkuje pH arterioskleroz). »Planlnka« C a J Je pristen v plombiranih oaketih po Din 20 i napisom proizvajale« Lekarna Bahovec Ljubljana, Kong. trs (Dobi sa r vseh lekarnah.) I ROZI ZAMPARUTTI | delikatesna trgovina tn zajtrkovalnica CELJE, Aleksandrova ulica 7. 157 Dobra domača štajerska vina — Vedno sveže pivo — Vsakovrstne oelikatese. — Vsak dan odprto do polnoči. Tukajšnja veSebanka išče URADNIKE z bančno prakso — Znanje srbo-hrvaščine, strojepisja in lep rokopis predpogoi. Reflekfanti z znanjem tujih jezikov imajo prednost. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra" pod .štev. 756". 90li Štev. 5220 -647-1928. Dnevno zavetišče v Ljudskem vrta nadzidava I. nadstropja. Razglas, Mestna o)61aa mariborska razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, kleparskih, mizarskih, slikarskih, pleskarskih, pečarskih in steklarskih del pri nadzidavi I. nadstropja na dnevno zavetišče v Ljudskem vrtu potom pismene ofertalne licitacije. Pismene, na uradnih formularjih spisane in s Din 100 kolekovane ponudbe je oddati v zapečateni kuverti z napisom »Ponudba za prevzem dela pri nadzidavi dnevnega zavetišča" v vložišču mestnega magistrata v ponedeljek, 6. avgusta 1928 do 11. ure. Načrti so na vpogled v mestnem gradbenem uradu, istotam se dobe vsi pripomočki in vsa pojasnila od torka dne 31. t. m. naprej. Mag. št. 1^729-23. Ref. IX. 9016 RAZPIS. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo /. naprave osme f o ielezobetonsblh mostčkov ln propnstov na Barja; 2. naprave zelezobetonskega perišča na Vodal* kovl cesti v Sfškl; 3. pleskarska dela nekaterlb železnih ograj ln mostov. Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/11., do petka, 3. avgusta 1928 do 11. nre dop. Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci, proračuni in načrti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 26. julija 1928. Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric itd., gospod Ivan Haller st* posestnik in trgoveo po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi, danes preminul. Pogreb nepozabnega poko;nika se bo vrSil v ponedeljek, dne 30 julija ob 16. uri iz hiše žalos i na mestno pokopališče. Radeče pri Zidanem mosta, 28. julija 1928. Žaluioči ostali. N Z UJ (D in ii tu N 2 UJ CD in a: tu N Z UJ Ul o: uj peri: S A BENZIT ! qod Pogovor dveh gospodinj! "Kaj delaš da imaš sedaj vedno tako blešče če-belo perilo ?„ "O, to nI nikakoršna tajnost! Vporabljam BENZIT- NADMILO, katero razkroji nesnago in maščobo bolje, kakor vsako drugo milo ali belilo. Pri vporabi BENZIT-NADMILA je kuhanje belega perila nepotrebno, ker zadostuje popolnoma tudi vroča voda. BENZIT-NADMILO čisti celo v mrzli vodi! In kako prijeten, osvežujoč vonj ima moje perilo, kadar ope-rern isto Z BENZIT-NADMI LOM! Nobeno pralno sredstvo je v stanju, tekmovati z BENZ!T-NADMILOM, nobeno ne daje perilu tako bleščeč sijaj in prijetni vonj! Pranje z BEHZlT-HAOHILOffi je tudi cenejše! Pri pranju z BEBZIT-MDM1LCM porabi se istega polovico »" manj kakor drugega mila. Dobiva •• v vseh dro-garljah In trgovinah koloni |aln*g a blaga po ceni od Din. 5.. za komad. 13 m D lJI > (D m z N H ◦d milo H m D i/i GJ m z N -i TI m D TVORNICE ZLATOROG MARIBOR peri: sa: BENZIT I 99 ETBttf ubija stenice, bolhe, muhe ščurke, mravlje, molje ter v opče vso golazen v hiši, kot v pol.edelstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno: Piretrin d. d. Zagreb, 8-cesta 35 Zahtevajte brezplačni cehom • 1000 •lika ml! A. KIFFMANN, Mariboi št. -f6-b. Pri Švicarski tnrotrdd ar Lastno Izdelovanje ofcrovi) io sestavljanje u (remoo teža). « Din 49'- ura na sidro (anfcsrica), nekoliko boljše Izvršitve 55,— Meta o lamstvo Ure: Omc^a, Doxa dr. znamke cenejše nego drugje Din 64'- s enim svoncem. t 2 »voncema Din _69 —. 81etno jamstvo. Pošiljam po po-t vietju. Za neodgova rja joče vrnem | denar aaxaj Jutri čitaj Ponedelje Vsakovrstno tS trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odje» malne knjižice, bloke, Šolske zvezke itd. nudim po skrajno a godnih cenah! Anton Janežič, LJUBLJANA, Florjanska 14. Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig, NA DEBELO 1 NA DROBNO 1 73 oo o Cl Ot Uprava Državnih Monopola razpisuje II. ofertalnu licitaciju za iMtorakn ledne eleitrične centrale za novopodignutu fabriku Duvana u Nišu-Crveni Krst. Licitacija če se održati na dan 21. avgusta 1928. god. u kancelariji Uprave Drž. Monopola u 11 časova. Uslove i bliža obaveštenja mogu se dobiti u kancelariji lndustrijskog Odelenja svakog radnog dana od 9 do 12 časova. [z kan&ariie fndnstrljskoo Odelenja Oprave Državnih Monopola IM Br. 10.5,:>2 od 18. jula 1928. god. 68 Cn Uprava Državnih Monopola raspisuje drugu ofertalnu licita^ ciju za nabavku instalacije central-' nog i etažnog parnog grejanja za novu podignutu Fabriku Du-s vana u Nišu — Crveni Krst. Licitacija če se oddati na dan 20. avgusta 1928. g. u kancelariji Uprave Državnih Monopola u 11 satova pre podne. Uslove i bliža obaveštenja mogu se dobiti u kancelariji mašin-* skog Odseka Industrijskog Odelenja svakog radnog dana od 9 do 12 satova pre podne. Iz Marti« Mslriiftii Dfelenla Oprave IM. Br. 10.593 od 17 jula 1928. g, SM*} W*yman: 79 Rdeča kokarda Roman. Na srečo sem priletel na slamo; a vendar sem od padca Izgubil *apo ta obležal nekaj trenutkov, ne da bi se mogel ganiti, s čimer so se zlikovci okoristili ter me zvezali od nog do glave. Tako zvezanega so me nekam odnesti in vrgli v nekaj mehkega; po vonju sem spoznal, da mora biti seno. Nato se je zavalil name sveženj sena, za njim drugi in tretji, čedalje več in več, dokler nisem bdi ves pokopan pod njimi. Misleč, da se zdaj_zdaj zadušim, sem spet ponzkusil zaklicati na pomoč. Toda plašč mi je bil nekajkrat ovit okoli glave in vse, kar sem mogel spraviti iz sebe, je bilo zamolklo bropenje, bi se je izgubilo med gubami debelega blaga. OSEMNAJSTO POGLAVJE. Kar žalost me je pogledati. 'Dolgo sem se boril ju strašna smrt od zadušenja mi je ždela več minut tik za vratom; šele v poslednjem trenutku sem pomislil, da moram negibno ležati in zbrati vse sile telesa in duha, ako naj so pomorem. In res: Ko sem nekaj časa miroval, je dušeči občutek odnehal. Vstati nisem mogel, toda posrečilo se mi je, da sem se prevaKI na bok in zasopel nekoliko bolj svobodno. Moj položaj zato še ni bil dosti boljši Pritisk sena, ki je bilo nakopičeno name, mi je jel pozro-čati nove muke. Zapestja so mi zatekala od vezi, ročnik moča me je tiščal v bok in hrbtišče se mi je lomilo pod svežnji, s katerimi so me bili zasuli. Od bolečin sem naposled izgubil zavest. To stanje je moralo trajati že dokaj časa, ko me je vzdramiil iz njega nekakšen šum. Prisluhnil sem kakor v snu. šum se je ponovil; nato sem začutil v meči ostro bolečino. Zakričal sem; in vzlic plašču in senu, s katerim sem bil pokrit, sem začul slaboten odmev. Trenutek nato se je jelo seno nad menoj premikati; najtežji del gmote, ki me je davila, se je odvalil. Zaslišal sem glasove in klice ter zagledal nekakšno luč — bil sem otet! Z glasnim vpitjem so me pobrali in izvlekli izpod sena. Ko so mi odvili glavo, sem videl okoli sebe pol tucata obrazov, ki so se sklanjali nad menoj in me ogledovali »Jezus!« je vzkliknila neka ženska. »Saj to je gospod, ki se je davi odpeljal!« Vsa prepadena je vzkrilila z rokami. Pogledal sem jo. Bila je krčmarica. Grlo ml je bilo suho kakor usnje, ustnice zabrekle; dvakrat sem moral poizkusiti, preden se mi je posrečilo izreči prošnjo, naj me razvefie. Med novim presenečenim vzklikanjem je izpolnila mojo željo; nato, ko so videli, da sem ves trd in se ne morem ganiti, so me zanesli na prag, posadili me na stol in mi podali kozarec vode. Ta voda in sveži zrak sta me poživila in čez minuto sem spet lahko stal na nogah. Obsipali so me z vprašanji, čeprav so videli, da v zmedenosti in vrtoglavici prvih trenutokv ne morem zbrati svojih misli. Toda kmalu je pristopil človek z važnim obrazom ter odrinil množico seljakov in s luž in čad i, ki me je obdajala. »Kaj je to?« je dejal. »Kaj pomeni to? Kako ste prišli v ta hlev, gospod?« Krčmarica je namestu mene odgovorila, da ne ve; eden izmed hlapcev, ki je bil šel po seno, da je z vilami dregnil v mojo nogo in me je odkril. »A kdo je to?« je z zapovedujočim glasom vprašal novodošlec. Bil >e visok in mršav človek z ostrimi, prodirljivimi očmi. »Moje ime je vikont de Saux,« sem se oglasil. »Ah« je zategni, »In kako, vraga, ste prišli y ta hlev, gospod vjkont?« »Razbojniki so me zaskočili!« sem zasopel. »Razbojniki!« Neznanec je puhnil skozi nos. »Bežite, bežite, gospod, v naši občini ni razbojnikov.« »Pa so bili vendar razbojniku,« sem bedasto vztrajal na svoji trditvi. Preden sem se zavedel, kaj namerava, je — namestu odgovora — brez kake opravičbe segel z roko v žep moje suknje in potegnil iz nje mošnjo. Vzdignil jo je kvišku, da so jo vsi videli »Razbojniki?« je rekel porogljivo. »Dvomim, gospod, zelo dvomim!« Osuplo sem gledal mošnjo; nato sem mehanično segel v žep ter izvlekel zaporedoma še nekaj stvari. Mož je imel prav. Napadalci niso bili razbojniki. TobaČnica, žepna ruta, ura z obeski, nožič, zrcalce in zapinsica, vse se je našlo! »Zdajle mi je prišlo na um, da sta ostala v hiši dva kovčega,« se je mahoma oglasila gospodinja. »Gotovo sta last tega gospoda.« »Moja sta!« sem vzkliknil. »Moja sta! ... A povejte: kaj je t damama, sta bili z menoj? Menda se nista odpeljali?« »Tri ure bo, kar sta na poti,« je odrvrala žena, mereč me * očmi. »Prisegla bi bila, da je gospod z njima. Toda ko sta odrinili, je bil še mrak, in človek se tako naglo zmoti.« Misel, ki bi se morala že prej oglasiti, me je nallk bodalu zbodla v srce. Segel sem v notranji žep svoje suknje in izvlekel — prazno reko! Odlok, testi odlok, ki sem se toliko zanašal nanj, je bil izginil! Vzkriknil sem od gneva ter pogledal okoli sebe kakor iz uma. »Kaj je?« je rekel tisti, ki me je prej izpraševal. »Moje listine!« sem vzkliknil škripaje z zobmi, zakaj tisti mah sem se osvestil, kako nesramno so me bili ukanill. »Moje listine!« »Nu, kaj je z vašimi listinami?« »Izginile so! Ugrabili so mi jih!« Mlio zvečer ob ZOIS (8*15) uri MARIBOR, RSagdalenski park dne predsttioi cirkusa KludsKg Vstopnino glei na lepakih Ogled živo!! cH 9. go 14. (Z.) pop, in od 6. do 1. ure zvečer. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tet u vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednosl pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ulice 6/l> Srazglaien aouk. 15-letne garanciji Telefon St 980. as Razpis. Sraevna bratovska ski a dni ca v Hrastniku razpisuje izpraznjeno mesto zdravnika s splošno prakso. Lastnoročno spisane prošnje opremljene z rojstnim in domovinskim listom, s potrdili o dosedanjem službovanju in o vpisu v imenik zdravniške zbornice je vložiti do dne tO. avgusta 1928 pri podpisani skladnici. 11 Hiu 89:57 dne 26. julija 1928. „Radiotehnika" največje strokovno podjetje za radiotelefonijo Eajeis ulita 21 ZAGREB Telefoo 34-79 Izšel je naš najnovejši cenik let. 1928 ter se na zah evo razpošilja brezplačno. Iščemo zastopnika s strokovnim znanjem, ki lahko nudi potrebne garancije. 8926 NESTLE-JEVA OTROŠKA MOKA DELA DECO KREPKO IN IHOčNO immriiiiiiiii " " i1......... Vodne turbine avtom, regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja 0. F. SCHNEITER, Škofja Loka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene! Zahtevajte ponudbe! Prvovrstne reference' Specijalna mehanična d « j a LUD. BARAGA, LJubljana, C I d V 11 K d Šelenburgova ul. 6/L Tel. 2980 3 za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni Nestle sir fini specijalni emenlalec v škatlicah po 6 koščkov se dobi pri ANTON VERBIČ, Uubljana delikatese in špecerija Spik 2.472 m S Špika — Zdravo l — Odkod pa Vi prijatelj? — S Špika. — Pa koliko ste potrebovali? — 5 ur. — Pa ni mogoče! Jaz potrebujem 6-6'/», četudi sem tre- niran in bil le 3 krat na njem. Tudi jaz sem preje potreboval toliko časa, ali odkar jemljem redno Ovomaltine potrebujem samo 5 ur, a počutim se kot bi plezal samo 3 ure. 0VOMALT1 I« najboljši uvor telesne energije! - Izrežite in pošljite nam:- P. n. Dr. A. VVANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi tianko brezplačen vzorec .OVOMALTINE'. Ime in predime. _________________________ Stanovanje: ____. Kraj:____________________________________ Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nov« od Din 1000— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240.—. MOTORJI prav po ceni. — Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaj* na obroke. — Ceniki franko — pri «TRIBUNA», F. B. U Ljubljana, Karlov« ska c-sta §t. 4. 126L Za Krojače 1 Nova. velika Za krojače I Kulisa kroiaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUN C, Lfubljjana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis Knjige 255 Podjetje inž. Dukič in drug v Ljubljani sprejme 8917 r notranjo dela v lili oa Palianta min 40 dobrih zidarjev Delo traja do meseca decembra. Pisarna tvrdlie ..CEHOJIKT, ^ z o. z. LJUBLJANA, dosedaj v palači Ljubljanske kreditne banke, s© preseli s 1- avgustom na Miklošičevo cesto I. nadstropje vrata 3, (nasproti hotela Union) 8S64 a Poceni blaga, drv, premoga, pohištva itd. v mestu, kakor tudi na deželi preskrbi hitro in poceni prevozništvo: Franfo Scbwab autoprevoznrštvo Poljanska cesta 31. telefon 2510. 1 9011 3lil IfFflflfllllllfl Prodaiam ure> ženino, i!! SlsPlMiiiifP sre^rn,n0'briljante,sten* lil {II uJuill a U ske ure, budilke, (hišne stoječe ure), alpaka srebro, nastavke s 25 % popusta m Piliti!, mm stan tra it. 20 dobro vpeljano trgovsko - indasfrllstio podjetje: eventualno vstopim s kapitalom kot sodelujoč kompanjon. Možna je tudi menjava z zelo dobro vpeljano trgovino v Ju ijski Benečiji. — Ponudbe na upravo »Edinosti* v Trstu pod šifro „Indu>trija Trieste". 8951 8S93 nate6aj. »SRPSKA CRKVENA PEVAČKA DRUŽINA« v S0MB0RU, razpisuje natečaj za izpopolni:ev izpraznjenega mesta zborovodje. Dolžnosti zborovodje se precizirajo s pogodbo. Honorar znaša mesečno 2000 dinarjev, poleg tega pripada zborovodji 25% od čistega dohodka raznih društvenih prireditev. Rok za predajo prošnje je 15. avgust, a nastop mesta 1. september 1928. Prošnji je treba priložiti strokovno kvalifikacijo, spričevalo o dosedanjem delu in curriculum vitae. Uprava« tfas&ula. in- ura dopisi k+ioc*. auzLX oglasov, /c- poslato- rva, OgLasnm odsULtk JITTRA, Ljutijcuia., PrzMsnova, ul .4 Cdururvo rcuiusi, partAA. krajubiLC*. LjubljcuiaJt rij42 Toicfon st&uilka, 2492 JLclLl oglase, ki iluzijo v posredovalni, irusocyaLrvi tiamMi*■ občuistoa.. vsaka btseda. 50P01"- tfafnuznjsi zrusik Vin Pristojbina, za Šifro Vin, J— Zesiibu*., dopisovanja, tri oglasi' trgovskima. aLi rtkLaamtaa, zsuzcaja, vsaka, btstda Dui r-fjajnuinjsi. zsustk Dui ter-. Pruicjbuia. za hfro Dm-Ur* prutojbi ni j s. upadati obamai< z nuiroctlom,, slcltm. oglasi itprtabajor tuzLh, oglasov zaprta sUoUko- JVTRA *4> zaJdjuZL dcuCprvcL izidom, lista, ob t/ust,. Voz/Uf* sprtjdh, oplas*, bodsrprir obctsiu v naslednjo staodku Usta,. TaLnfarv sUadka, 2492 l''; > t 'J'1'Zj^fa Aranžerja u Izložbe tai o j sprejme veletrgovin* B. Stermicki, Celje. 23974 Ekonoma ilčem m vinogradniško po- »estvo t Ormoški okolici Prosilci ■ večletno prak in dobrimi spričevali, ne-ož en j eni, poleg slovenskega tudi nemškega jezika zmožni, naj pošljejo svoj« ponudbe pod »Svetinje« na oglasni oddelek «Jutra*. — Vstop takoj, najkesneje pa do 1. oktobra t l. ta-leljen. 83971 Učenca ▼ starosti 14 let, ki Je dovršil vsaj onnovno šolo z dobrim uspehom, »prejme takoj v trgovino z želez-nino Franc Guštin. Metlika 23967 Steklar, pomočnika ali ie izvežbaneg« vajenca •prejme z vso oskrbo v hiši Ferd. Hlebš, Kranj. 23754 Trg. izučena gdč. ki ima tudi veselje za gostilno in za vsa hišna dela, stara od 25 let naprej, dobi službo na deželi. Tudi vdova brez otrok ni izključena Plača po dogovoru. Anton TVutte, trgovina m gostilna. Križni vrh, Laporje pri Slov Bistrici. 24158 Komercljel. uradnik samostojen, verziran v knjigovodstvu in korespondenci, z znanjem drž. jezikov in nemščine, dobi službo v manjši tovarni blizu Ljubljane. — Oferte na oglasni oddelok »Jutra* pod šifro »Bilanca*. 24097 Tovarna čevljev Išče ' kvalificiranega delavca za delo na stroj lesenih cvekov. Služba stalna. — Naslov; Beograd, Dalmatinska ulica 115. 242S2 Vajenca 1* dobre hiše, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovec*. 24259 Šiviljo veli« na ažurni »troj. mem taikoj Naslov oddelku »Jutra*. i, sprej- v ogl. 24333 Kroj. vajenca poštenih staršev »prejme takoj Ivan Mohorič, krojaški mojster na Sv. Petra cesti it. 6. 24500 čevljar, vajenca takoj »prejme Jooip Prešeren, Ljubljana VII, Celovška cesta 65. 24460 Iščem Žagarja ki Je popolnoma vešč veni-cianke na električni pogon. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24461 Pek. pomočnika poštenega in zanesljivega sprejmem za skupno delo ter pekovskega pomočnika (Ficija), ki bi imel tudi veselje v 2 uri oddaljeno vas raznašati kruh, proti proviziji. — Plača po dogovoru, pismenim potom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24341 Mesarski pomočnik dobro izurjen, s 5—10.000 Din kavcije, dobi službo v filijalki na prometnem kraju, z vsemi ugodnostmi. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra*. 24329 Pri nas plodonosno, eksistenčno in breznapomo zastopstvo. Tedenski zaslužek 1000—2000 Din. Nekaj ur dnevnega dela zadostuje. Pišite še danes na naslov: Zuinbulovič, Ljubljana, Aleksandrova c. 24424 Prepise na lastni pisalni stroj »prejema bivša uradnica. Cenj. ponudbe na poštni predal št. 285, Ljubljana. 24425 Vsak ki ho8e takoj zaslužek, sigurno in trajno eksistenco, mesečno 8000 Din in več, naj se obrne na naslov: D. K. Z. poštnoležeče St. Jurij ob juž. žel. s prilogo 4 Din v znamkah sa navodilo in takojšnji nastop. 24402 Kuharico ki tudi pospravlja sobe, išče Heričko, Maribor — Tatfcenbachova 6. 24269 Pletilje na motorni »troj (Aufstosse-rin) in na verižni stroj (Kettlerin) »prejme takoj Tomšič i Jenčik, Karlovac. 24307 Trg. pomočnika lzuče.nega v trgovini mei. blaga na deželi. mlajšega, pridnega, poštenega in solidnega sprejmem takoj. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jntra* pod šifro »Solidnn prodajalec*. 24295 Prodajalko modne in manufakt stroke, starejšo. prvovrstno moč sprejmem v modno ln konfekcijsko trgovino v Celju Prednost imajo tiste, ki so vajene obiskovati sejme ter razpolagajo z daljšimi dobrimi spričevali. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »Marljiva 1000*. 24284 Praktikanta po. Meinl d. d., Ptuj. — Uvoz kave Ln čaja. 242?15 Pek. pomočnika dobro izveibanega ter vajenca sprejme takoj V. Schunko, Celje, Aškerčeva štev 7 24532 Dva dobra Žagarja iščemo za beneški jarme-nik proti akordni plači. — Stanovanje na žagi. Ponudbe na naslov: žaga Hribar & Co., Medija-Izlake. 24375 Preiekta spodobnega za nadzorstvo in v pomoč pri učenju išče Mladinski zavod. Prijave brez prilog z zahtevami na poštni predal 31, Maribor. 24274 Fotogralskega pomočnika fco) »prejme takoj aH pozneje Ferdinand Sekovšek. foto-gradki zavod, Videm-Krško 24502 2 soboslikarska po-močnika dobro izurjena, sprejme Josip Božič, Ljubljana, Sva-bičeva 1. 24353 Pletiljo dobro izurjeno, brez lastnega »troja sprejmem kot družabnico ali pomočnico. Naslov: F. G., Ljubno 88. 24510 Pekovskega vajenca krepkega, »prejme Peter Bujrnar, pekovski mojster, Zreče. 24351 Prodajalko dobro izurjeno v trgovini mešanega blaga ter učenko B 2 mešč. razredoma, sprejme Josip Divjak, Ribnica, Dolenjsko. 23347 Onduierko ali ondulerja dobro Izvežbanega sprejme takoj L. Srdar, brivski salon, Kamnik. 24339- Zelezninarja B daljšo prakso, sprejmem. Ponudbe s prepis; spričeval na oglasni oddelek »Jutra* pod »Želez, boljša moč*. 24246 Strugar. vajenca •prejmem. Bloudek in Co., Ljubljana VU., Kamniška »lica 25. 24392 ————————— Vajenca ipTejmem za krojaSko obrt. Ivan Kreč, krojač, Ljubljana. Dunajska o. 9/n., dvorišče. 24421 Mesar, pomočnika dobro izurjenega sprejmem takoj. Več po dogovoru. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24521 Učenko ■a modistinjo sprejmem — Prednost ima hčerka 'železničarja. — Ponudbe pod značko »Pridna učenka* na oglasni oddelek »Jutra*. 24455 Vajenca za čevljarsko obrt, sprejme za šivano delo Maher & drusr, Ljubljana, Na mirju št. 2. 24507 G. Flux Gosposka ulica 4/1 strokovna, čez 85 let obstoječa posredovalnica boljših služb, išče nujno več perfektnih kuharic, več natakaric (plačilnih in aervi-raric), vzgojiteljico v fino hišo itd. Starejša boljša oseba za pisarno in lahka hišna dela. Priporoča osob-je vsake vrste. 24360 Prodajalko pridno in pošteno, z nad petletno prakso, izurjeno v trgovin; mešan, blaga, s potrebnimi spričevali in zmožno samostojno voditi trgovino, sprejmem. Predvsem se zahteva pridnost in poštenost v vsakem ozi-ru. Cenjene ponudbe pod »Prodajalka 2000* na ogl. oddeleik »Jutra*. 24356 Tovarn, vratarja vestnega, energičnega in treznega, z znanjem slov. in nemščine v govoru in pisavi, iščemo za takoj. S službenimi prejemki ni vezano naturaVno stanovanje. Vpokojeni orožniki in kom-petenti sličnih poklicev imajo prednost. — Pismene ponudbe z navedbo zahtev na Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d d., Vevče pri Ljubljani. 24530 Pletilja prosi delo na dom — najraje za trgovca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24301 Velik zaslužek Iščemo moške in ženske v vseh mestih za razprodajo novega patenta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Rapid*. 24296 Prodajalci srečk in potniki dobe dobička-nosno zaposlitev. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »P. št. 200*. 24286 Provizijskj zaslužek plodonosen »e Vam nudi. Čer prevzamete naše zastopstvo Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »P. št. 200*. 24285 Postrežnico (najraje bivšo služkinjo) — snažno in poSteno, ki je popolnoma vešča kuhe, iščem za čez dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24313 Delo postrežnice ali kako drugo, tudi na deželi, prosi zanesljiva vojna vdova Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24483 Šivilja za perilo in obleke, gre po nizki ceni na dom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vestna 27*. 24374 Za popoldanske ure išče nameščenja knjigovodja bilancist in korespondent — prvovrstna moč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24499 Zastopniki (ce) S prodajo preiakušenih sredstev Za pokončavanje vsakovrstnih mrčes, na privatne stranke, zamorete tre-notno (v višku sezijej tudi v resnici do 200 Din m več dnevno zaslužiti. Samo resni reflektanti, ki imajo voljo za vst.rajno delo in razpolagajo z malo kavcijo, naj se javijo na naslov: V. Kovač, Sv. Petra nasip 17 147 Dobre inštruktorje za vse srednješolske predmete nudi »Društvo slušateljev filozofske fakultete*. Ljubljana, Univerza. 23583 Za angleščino iščeta dve osebi učitelja za skupen pouk. Ponudbe z navedbo cene pod značko »Berlitz-metoda* na oglasni oddelek »Jutra*. 24254-a Francoščino uspešno poučuje francoski dijak ter daje konverzacijo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24327 Nemščino poučuje bivša nemška učiteljica. — Istotam tudi pouk klavirja Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24444 s. daLečI Trgovski potnik starejši, soliden, zelo dobro vpeljan, ki potuje z avtom in obiskuje že več let redno vse, tudi najmanj še kraje na Štajerskem in Prekmurju, bi vzel še kak dober predmet proti proviziji s seboj Vzel bi tudi sopotnika — proti primerni odškodnini Ponudbe pod »B 517* na oglasni oddelek »Jutra*. 24331 da mu pošljemo naslove od malih oglasov ali da mu pošljemo kake informacije, naj v pismo priloži ma-nipulacijsko pristojbino. sicer ne bo preje! odgovora. OGI.ASN1 ODDELEK »JUTRA«. Pletilja z lastnim »trojem, 1 i i e službo Plača in na»to|> po dogovoru. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra* pod šilro »Pletilja 2*. S4198 Trg. pomočnik manufakturne stroke, star 24 let. z večletno prakso, zmožen slov. in nemškega jezika, želi premeniti službo v mesto ali na deželo Nastopi lahko takoj. Cenj ponudbe pod »Manufaktu-rist* na podružnico »Jutra* v Celju. 24144 Mesarski pomočnik mlad, zdrav in pošten, si želi premeniti službo radi nadaljne prakse. — Naslov pove oglas, oddelek Jutra. 24399 Zobotehn. asistent samostojen in z večletno prakso, išče mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno mesto* 24100 Mladenič močan, bi šel rad za Šofer. *kega vajenca, event za učenca ▼ kako strojno livarno ali kamorkoli, kjer bi se privadil strojem — Oenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Iifro »Mladenič*. 2407b Šofer strojni ključavničar, samostojen monter, dober poznavat el j Like. Bosne. Dalmacije in Vojvodini, išče služ-ho — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv šofer 400*. 24328 Strojnik izučen strojni ključavničar, vajen montaže ter verziran tudj pri elektriki, dosedaj zaposlen na parni žagi — želi premenit'' službo Cenj ponudbe na oglas oddelek Jutra* pod »Strojnik* 24364 Mesto trgovskega pomočnika v večji trgovini z mešanim in manufakturnim blagom iščem za sina trgovca, ki je velike postave ter energičnega na-toi>a Jos Divjak trgovec. Ribnica, Dolenjsko 2434S •rec. mehanik in elektrikar srednjih let, dobro izurjen, išče zaposlenja. najraje izven Ljuhljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober precizni mehanik* 24518 Trgovski potnik želi mesto potnika za Slovenijo. Cenjenf ponudbe na oglasni oddelek »Juira* pod »Priden in pošten 100* 24358 Vinski potnik dobro vpeljan, želi preme niti službo. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Marljiv 38*. 24372 Potnik (zastopnik) energičen in zanesljiv. prosi nameščenja v kakršnikoli stroki, za Slovenijo. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* nod »Potnik*. 24380 Kontoristinja z večietno prakso, zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter stenografije, strojepisja in knjigovodstva želi spremeniti mesto Ponudbe pod »Stalno mesto* na oglasni oddelek »Jutra«. 24408 Pletilja išče mesta kot začetnica. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro izučena*. 24441 Mlad trg. pomočnik iz dobre mestne hiše, Uče službo v manufakturnj ali galanterijski trgovini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24142 Pek. pomočnik dobro izvežban, ieli spremeniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na podruž. »Jutra« Celje pod »Zanesljiv«. 24404 šofer-mebanik samski, trezen, z dveletnimi spričevali, govori več jezikov, želi službe. Ponudbe n« podruž. »Jutra« v Celju pod »Šofer«. 24403 V promet, podjetju sprejmem mesto. Razumem slovensko, italijansko, nemško in angleško ter znam strojepisje. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Vestna*. 24452 Manuelno delo spojeno z uradnim, sprejme izobražena ženska. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Reference*. 24453 K zdravniku ali zasebniku bi šla kot praktična bolniška strežnica Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Amerikanka*. 22454 Prešivalka gornjih delov čevljev, izurjena v popolnem prikroje-vanju, želi premeniti službo Reflektira na večje podjetje Nastopi takoj ali pozneje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč 67*. 24467 Vajenca za avto-tapetniško ličarrko obrt sprejme takoj Leo Susteršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41. 24469 Knjigovodinja z dvanajstletno trgovsko in bančno prakso, z odlično kvalifikacijo in uglednimi referencami, želi s 1. septembrom primeren delokrog v Ljubljani. Ponu-ibe pod «De'o» na oglasni oddelek »Jutra*. 24508 Zastopstva in tovarniško zalogo za celo Štajersko in Medži-niurje išče sposoben samostojen trgovec in zastopnik v Marihorn Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod značko »Agilen trgovec*. 24373 Bivši žel. uradnik dober kalkulant, verziran v tarifah, išče mesto kot pisarniška moč Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Perfekten ra-čunar* 24371) Trg. pomočnik mlajši, mešane stroke, Ieli spremeniti službo, najraje na deželo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober prodajalec*. 2i289 Stavbni pollr in bivši inienj. gažist, z dvajsetletno prakso, izvrsten strokovnjak, specijel-no pri kotlih, absolutno samostojen delavec na stavbah, gradnji železnic itd., prosi stalne službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iilro »Inženj. gažist*. 24369 Natakarica stark 26 let, šivilja, vešča kuhanja, z večletno prakso, išče kjerkoli »lužbe. Zeli dobro postopanje in stalno mesto. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »15. avgust*. 24308 Zidarski pollr absolvent srednje tehnične šole, želi k veičjemu podjetju »premeniti službo. — Nastopi takoj. Naslov poštni predal 48, Celje. 24533 Skladiščnik z večletno prakso z meCan. blagom, išče službo. Založi tudi kavcijo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kavcija*. Ko Kot trg. vajenka bi rada vstopila deklica trg. staršev, ki je dovršila 6 razredov lj. Sol« s prav dobrim uspehom. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovska vajenka*. 24294 Kontoristinja z daljšo trgovsko prakso, samostojna knjigovodinja in korespondentinja — vešča vseh pisarniških poslov — dobra moč v trgovini, ilče primernega mesta, najraje v trgovini železnine za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Zeleznarija*. 24280 Gospodična s triletno prakso v trgovini s kolesi in šivalnimi stroji, želi premeniti službo. Gre tudi kot začetnica v pisarno. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vestna 79*. 24279 Vpok. drž. uradnik 40 let star. zanesljiv, neutrudno marljiv, vesten in pošten. izučen trgovstva, s prima priporočhami. bivši lOletnj bos. herceg. višji finančni podnradnik. absol vent carin tečaja, zmožen slov., srbohrv in nemškega jezika v govoru in pisavi, vseh pisarniških del, verziran v carinsko-davčnib ln finančnih zadevah, išče za takoj primerno službo Gre kamorkoli, tudi na deželo, prevzame tudi mesto skladiščnika. čuvaja, nadzornika ali kaj sličnega — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zalka 19* 24126 Poslovodja ali kurjač z večletno prakso, išče mesta na opekarni (Ringoffen) Nastopi takoj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra* 24527 Sodar zmožen tudi kletarstva, želj službo ca takoj. Naslor ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 24529 Brivski pomočnik Uče službo, z nastopom po dogovora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24528 Šivilja dobro izučena, išče mesto pomočnice Naslov v oglas, oddelku »JutTa*. 245Ž4 Drva oukov« tn hrastove odpadke od oarketov dostavlja pO mil eeni aa dom parna žaga V Scagnetti v Ljutv ijani — ca gorenjskim ko odvorom 86 Radio aparat štiricev&i, 2 slušalki, 00 m antene poceni prodam ali zamenjam za motorno kolo Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 24036 Lep kaktus 2 m velik. m širok, radi pomanjkanja prostora prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24221 ttoifto Otfi) i)®0S050 Co in 500 Oe. solo. tli i prikolico, po riem .veta znani in priljubljeni ingleški stroji so te tndi ,>n oa« udomačili ker so radi svoje prvovrstne fcva-itete ca naše eests najbolj »rikladni Oglejte (t caio-pri glavnem zastopstvu Jugo-Auto, Ljubljana — Dunajska eesta 86 Telefon št 2236 23309 Henderson motocikel a prikolico. 4-cilindrnki motor. zadnji model, malo vo-žen. kot nov. radi bolezni ugodno naprodaj Na ogled liri V tU Barešič & Co . Dunajska eeeta 12 24040 Motorno kolo A. J 8.. 850 cm«, skoro novo, proda Pirnat. Poljan, ska cesta 20. 24267 F. N. motorno kolo 500 ccm ohv, tovarniško novo, na 12 mesečnih obrokov brez naplačila prodam H. Kenda, Ljubljana. Mestni trg 17. 24229 Motorno kolo malo rabljeno in dobro ohranjeno kupim takoj — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Motorno kolo* 24321 Tovorni avto pettonski Fiat Torino, dobro ohranjen, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24317 Motor D. K. V. v dobrem stanju, prodam za 1500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24214 Wanderer avto trisedežen — v najboljšem stanju, z novo pnevmatiko, električno svetlo in rog — prodam po jako ugodni ceni radi nabave večjega. — Naslov v oglasnem oddelka tjutra*. 24293 Izsekaini stroj (štancmašinol nov ali malo rabljen, kupim Ponudbe na naslov: Ivan Prešeren. Kranj. 2421C Pisalni stroj prodam. Naslov v ogla« oddelku »Jutra*. 24081 trt Mizarsko orodje s popolnoma novim tko-belnikom (Hobelbank) prodam. Zamenjam novo kolo s starim. Natančnejša pojasnila daje Ivan Markič, Tržič št. 176. 24217 BiEBSBSS Vsakovrstno zlato kupuj* po najvišjih senah Cerne — iuvelir LJubljana, Wo!?ova ulica S Srebrne krone zlatnike io različno zlato kupuje F Ouden. Prešerno va nlioa 1. 209 Namizno uro starmftko, krasen baročen izdelek, prodam v Zalokar-jevi ulici štev. 9, pritličje 24482 Kredenca v biedermaierskem slogu, Rokoko-konsola z bogatimi zlatimi vložkami. veneci-jansko ogledalo, skoro za polovično ceno naprodaj — Interesenti naj 3e obrnejo pismeno n» postreščka št. 3 — Ptuj, Muršičeva ulica U 23966 Kupim spalnico event že rabljeno, moder no. dobru ohranjeno, iz trdega lesa Ponudbe c opisom in navedbo cene na naslov, ki sa pove oglasni oddelek »Jutra*. 24211 Trgovsko opravo prodam Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 24082 Radi selitve dne 1. In 2 avgusta med 10. In 17 uro prodam, postelj ia trdega lesa. s pe-resnico in nočno omarico spalni naslanjač, jedilno mizo (raztegljivo), omaro za obleko iz trdega lesa. veliko cin banjo, šivalni stroj, lepe stoječe in viseče petrolejke, staro obleko in drugo. — Vučina, Gradišče it. 8/B-I1,______ £4350 Pohištvo za 1 sobo prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 24088 Kompletno posteljo in nočno omarico prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24478 Trgovsko pisarniško opravo kupim Naslov v oglasnem oddelek »Jutra*. 24459 Azbestovo omaro ali blagajno, starejšo, ognia varno, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Varno 8140*. 24256 Spalnico dobro ohranjeno, zelo poceni prodam. — Naslov na oglasni oddelek »Jatra* pod »Spalnica 70*. 24245 Otroško posteljo omaro in nočno omarico, vse belo barvano, dalje dobro ohranjeno veliko oimaro za obleke kapim. Ponudijo naj te le nove. oziroma malo rabljene navedene predmete, ki morajo biti v prvi vrsti čisti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Proti takojšnjemu plačilu 2828*. 24368 Kopalna banja stenska ara ln rasno pohištvo radi »elltve poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 24427 špansko steno kapim. Ponudbe m oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Dobro »hranjena*. 24480 Spalnico ta Javorjevega lesa, svetlo politiraoo, skoraj novo, event. c modroci in odejami poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24409 Pohištvo za spalnico (pol! tiran o), podobe, lestenec na prodaj Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 24420 Elegantno spalnico masivno, ic trdega lesa, novo, prodam v Ljubljani. Naslov v oglaotem oddelku «Jutra*. 24511 Izložbeno okno ia vrata za trgovino c rolo, lepa hišna vrata, prodam po nizki ceni na Poljanski cesti 7. 24464 Cela spalnica belo lakirana, c okraski tn ogledali, pripravna za dekliško sobo, radi preselitve ugodno naprodaj. Naslov v ogla>suem oddelku »Jutra*. 24498 Spalnico belo, po možnosti masivno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Spalnica*. 24232 77/ Več moških oblek površnikov, tehtnico, ročni voziček in 2 uri prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24438 Žaket obleka kompletna, » trdim klobukom, vse popolnoma novo, iz dedščine za 700 Din na prodaj. Dopisi pod »Moderno« na oglasni oddelek »Jutra«. 24386 VridtMU Domačega vina imam naprodaj večjo količino. — Interesenti naj se obrnejo na naslov: Janko Mestinšek, posestnik in vinogradnik, Derviše, Sv Peter na Medv. selo, pošta Podplat. 23945 Domačega vina imam naprodaj večjo količino. Interesenti naj se obrnejo na moj naslov. — Janko Mestinšek, posestnik in vinogradnik, Derviše -Sv. Pet9r na Medv. selo, pošta »Podplat«. 24401 Jamskega lesa smrekovega ali jelovega zdravega. ravnega. brez skorje kupim Ponudbe i navedbo količine. nakladalne postaje je poslati na naslov: Veletrgovina drvom Albert Ofner, Karlovac 23972 Borove hlode od 35 cm debelosti naprej, 6 m dolge, kupim Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Polsuhi hlodi*. 24239 Bukovih drv lepih in suhih, 4—5 vagonov kupim proti takojšnjemu plačilu Cene fTanko vagon Ljubljana. — Ponudbe pod šifro »Posojilnica* na oglasni oddelek »Jatra*. 24446 Brzojavne droge cd 8—12 m dolžine ter od 11—15 cm premera ▼ vrhu, kupim. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra* pod šifro cKili*.__$4381 Brstovih klecor 10 vagonov, okroglih (R*. ste) prodain. Kari Cim-periek, Sevnica. 24384 Deske Jelka, amreka, monte, kapim večjo množino proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe s ceno franko vagon Je nasloviti na »Mangart*, Ljubljana — poštni predal 43. 242tiS Cresla zdravega, zdrobljenega, kv pirno 6—10 vagonov. Po. nudbe c vzoroem na na. .slov: Zitopromet, Zagreb, Srnini6La ulica br. 19. 24181 Več starega materija!« kakor oken, vrat, štedilnikov in eevi ca stranišS« prodam. Naslov t ogl«*. oddelka «Jatra». 24474 Zarez no opeko radgonsko, strešno, ea 140C komadov proda Avg. Oerne, Zg. Šiška 122. 84491 KUjtim Stare kovine 1 kakor baker, medente«, ostraik« medi. svinec, ein. klim, akumulator. plo&«, svinčene črke, železo, liti. no, iuplj«, avtogams, rab. ljene tračnice, vagonet«, traverze, stare »euporab. ljlve »troje kopaj« la pU< ča najbolje »Oalin*, k. d-, Zagreb, Mandaličina 1-b. 159 Fotoaparat 6.5 X 9, kupim. Ponadbe t ceno na poštni predal 4T. Ljubljana. 84494 10—15 panjev A. 2nidaršitevih » tebel»» ml kupi F. Dremeij, Vrhnika. 84S54 Ui Parna pekarna dobro idoča, v najlepčea mesta ▼ Sloveniji, a pro. dajalno in hišo takoj naprodaj Le resni refiektan. ti c gotovino naj pošljejo ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra* pod značko »Din 840.000*. 23759 Trgovcem mešanega blaga ae nudi ti. jajna eksistenca z nakupom za zelo povoljno o-na ali najemom enonadstropn« trgovske hiše na najpro-metnejšem prostoru v Krt-ptnskih Toplicah Pojasnila daje Stjepan Hruš Krap. Toplice, Hrvatsko 2363» vilo aJl stavbni prostor v MV žini cerkve sv. Jožefa ali drugje kupim. Ponudbe • natančnim opisom, lego ia ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Posredovalci izključeni*. 2417* EnOnadstropno hišo tik farne cerkve in glavn« ceste, 20 minut od postaja, z lokali za trgovino, g o. stilno aH drugo obrt, v L,, nadstropju 3 sobe, 2 kuhU nji in pritikline, vrt, klet,' radi bolezni prodam za Din 85.000. Takoj potrebno Di* 40.000. Več se izve v gostilni na »Vili* v DračJI vasi, pošta Loč« pri Polj« čanah. 8414» Stavbišče ob morju in vinograd, par minut o4 mesta Krka, poleg hotel* in kopališča, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 24264 Pozor, lesni trgovci Posestvo z gostilno in tr. govino. v bližini Velikih Lašč, posebno pripravno z» lesnega trgovca, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Lesna trgovina*. 24255 * Hiša na Gorenjskem v večjem trgu, dvonadetr., z dobro vpeljano manufakturno trgovino naprodaj. Gospodarsko poslopje i« lepa delavnica za ključavničarja. ki j« v kraju potreben. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24127 Ugoden nakup Prodam enodružinsko hišo, pripravno za letoviščari«, upokojence obrtnike. K rasna lega, 15 min. od postaj* Lesce - Bled, poleg lep sadni in zeljenadni vrt. Elektrika in vodovod v hiši. Proda se event. tudi s pohištvom. Ponudbe n* oelasni oddelek »Jutra* pod »Gorenjsko*. 243S5 Gostilna dobro idoča, na prometnefll kraju v letovišču naprodaj. Hiša stoji v centru na najboljši točki, pripravna tudi za trgovino, delikateso aH mesarijo, ima 2 gostilniški in 7 spalnih »ob, kuhinjo, 2 kleti, ledenico, drvarnico, gospodarsko poslopij sadni in zelenjadni vrt. vi vseh prostorih elektrika, vo« dovod v hiši in na vrtu —" V poštev pridejo le ro«l kupci. Ponudbe ca oglas« oddelek »Jutra* pod šifr« »Prilika*,___842»?. Hišo r. vrtom r Ljubljani ali v bližini kupim la približno 100.000 Din Ponudbe i natančnim opi-»ojd leg«, stanja, Števila prostorov in letom zidave na oglasni oddelek »Jutra» pod »Vseiite. 24394 Enodružinsko hišo v Celju novozldano, »lično rili, z 900 m1 vrta, g« da e 1. oktobrom v najem. Poiz-t« »e pri Sploini gradbeni zadrugi, Celje, Aleksandrova nI. 4, ali pri po-*»tnikru Francu Furlanu, Ljubljana, Vošnj-akova ul. It. 16. 24898 Hiše, vile, posestva restavracije, hotele. trgovske hlie, vile na Bledu m hiSe v Nabrežlnl proda Realitetna pisarna v Ljubljani, Kolodvorska ul. 26. 24458 Hiik> z restavraclio t centru Maribora, veliki pročtori, proda »Posredovalec«, Ljubljana, Sv. Petra eeeta 18. Ugodni plačilni pogaji. 24504 Vilo v Rog. Slatini 8 M>b, S kuhinji, jedilna shramba, 2 kleti, hlev za Evino ln svinje, 2 vrtova, tadonosnSk, vinograd, nji- Ti ln travnik, sknpaj 3 orale, proda Anton Slberl, Rogaška Slatina. 2.0613 Hišo ali vilo ali dvodružinsko kupim t Ljubljani, otir predmestju Ponudbe z opisom la ceno na oglasni oddelek »Juira» pod značko »Do 800.000 Din». 24238 Novo hišo aH vilo kupim v Ljubnani protJ takojšnjemu tiščim. Pogoj )« voda tn elektrika v niši. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra. pod «30 Zagorje« 23098 Hišo v Kamniku *!' okolici kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek «Ju!ra» pod šifro »Resen kupec». 24230 Posestvo v Bosni 98 ha veliko, dobra zemlja. 4 km od postaje in 8 km od šole. malo brdovito — •ugodno osobito za sadjarstvo in vinogradništvo, pa ♦udi i a poljedelstvo ia živinorejo, naprodaj po 1000 Din hektar. Nazii Bahtja-revič, Banjaluka. 24523 Realitetna pisarna Ljubijana Miklošičeva cesta 4 proda: yiLO, viaokopriuično, ao-vozidan-o, 6 soL», kopalnica prilikline, 800 m5 rrta, tik glavnega kolodvora, 19U.UU0 Din; yiLO, predvojno, 2 stanovanja po 3 sobe. kopu.ini-ea, pritikline, posebej ve-liiiio poslopje, primerno delavnice ali manjšo tovarno, čez 3000 ms zem-li-iča, viiaka četrt Ljubljane. 395.UO0 Din; yil.O, aovozidajio, 8 stanovanja po 2 sobi, pritikli-ai>, 800 m* vrta, mestni del Rožne doline, 250.U00 Din; yiLO, enonadstr., novozi-dii.no, pritlično hišnikovo »tinovanje, visokopritličje in nadstropje, komfortno stanovanje 4 sob, kuhinje, kopalnice, garderobe in piitiklin, čez 1000 m2 ■vrta, Bežigrad, 230.000 Din; PISO, novoridano, visoko- ?ritlično, trgovaki lokali, sob, pritikline, vrt — VDdmat,'1O5.000 Din; PISJ, visokopritlidno, 4 stanovanja, velika delavnica, dvorišče, tik Martinove ceste, 260.000 Din; JIIS J, novozidano, 8 sob, pritikiine, čez 1000 m2 zemljišča, Dolenjsko pred-mtstje, 175.000 Din; KLIN na 2 para kamnov, ia ga venecijanka, 3500 m2 »fcmljišoa, na dobrem prometu pri Konjicah. 175.000 Din; S PARCELE, krasne, vogelne ca Friškovca, po 80 Din; JFEC STAVBISC od 500 do 1000 m2, Trnovo, od 19 do 25 Din; PARCELA, 800 m«, Gldnce, 2C.000 Din; STAVBISCE, vogelno, tik vile Stadion, po 80 Din; {"OLEG tega več ugodno ležečih parcel v vseh pre Imestjih*' Ljubljane, v eemru, razne stanovanjske, gostilniške, trgovske hiše v Ljubljani, na de-leli, kmečka posestva, industrije, veleposestva itd. 244S9 Tri pisarn, prostore T visokem pritličju, t centra mesta oddam i 1. avgustom » najem Naslov v o^la-nem oddelku »Jutra* Pismene ponudbe na ogias Oddelek »Jutra* pod lifro »Pisarna* 23886 Lokal In poljubno stanovanje, v Bovi hiši, v bližini javne bolnice oddam po zmerni ceni s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek «J»tra». 24448 Loka! s stanovanjem takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24397 Delavnico s pisarno v bližini kolodvora tu, mem takoj r najem. Ponudb« n* oglaani oddelek »Jutra* pod »Delavnica*. 24483 Lep atelje v novogradnji aa Miklošičevi cesti takoj oddamo Pojaanila v Gledališki ul št. 8/IV (med 8. in 13. uro) 24357 Gostilno oddam takoj s kompletnim inventarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Gostilna*. 24426 Lokal za brivnlco Sava-Jesenice od bolnic« K. J. D. pa do pisarne K. J. D. J g č e m. Plačam za več let naprej. Tudi na prizidek reflekti-ram — kakor na stavbno parcelo za paviljon. Janko Meznarič, Jesenice. 24281 Trgjovlno meSaa. blaga, dobro vpeljano, odstopim agllnemu trgovcu * zalogo ln opremo, v lepem mestu, radi zapoalenja v industriji. — Cenj. ponudniki naj pišejo pod »Fortuna* na oglasni oddelek »Jutra*. 24377 Kovačnlco na prometnem kraju vzamem v najem. Naslov pove oglasni odelek »Jutra*. 24278 Pisarniški prostori se oddajo v najem.— Istotako tudi skladiščni prostori Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24240 Pekarno iičem v najem na prometnem kraju. Dopise poa šifro »Promert 95» na ogl. oddeleik »Jutra«. 24395 Trgovino špecerijsko ln delikatesno oddam i Inventarjem takoj v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodni pogoji*. 24462 Komfortno stanovanje 4 sob, kopalnice in vseb pri- tiklin oddam a 1. avgustom v Sp. SiSki, Aleševčeva 29 23817 Za november iščem 2—Ssobno stanovanje s pritiklinami — v mestu Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Stranka brez otrok*. 24072 Sobo s kuhinjo ali prazno sobo i štedil nikora iščeta mirna zakonca brez otrok, ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Zmerna najemnina*. 24243 Večje stanovanie s 5 sobami, kopalnico, centralno kurjavo itd., v 1. nadstropju novogradnje na Miklošičevi cesti takoj oddamo. Vprašati v Gledališki ulici 8/IV. 24367 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklln oddam 1. avgusta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24447 Stanovanje 2—8 sob in pritiklln. v mestu ali na periferiji iščem za takoj. Plačam za več mesecev najemnino napr event. kupim stavbo. Ponudbe na oglasni oddelak »Jutra* pod šifro »Solnčno stanovanje*. 24376 Stanovanje v podpritličju, obetojeŠe iz sobe in kuhinje oddam s 1. avgustom pošteni stranki — Močnik, kolonija »Bajtar*, Sp. SiSka. 24435 Stanovanje 8, event 2 »ob in kuhinje oddam takoj v najem v novi vili. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24456 Stanovanje krasno, komfortno, obstoječe iz 6 sob z vsemi pritiklinami, pripravno za zdravnika, oddam e 1. novembrom. Ponudbe pod značko »Komfortno stanovanje* na oglasni oddelek »Jutra*. 24473 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin išče zakonski par brez otrok za 1. september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna stranka 68*. 24468 Realitetna pisarna družba to «. Ljubljana Sv. Petra cesta 18 odda: OSEMSOBNO, komfortna — pri operi, 40.000 letno — vrt in garaža: SESTSOBNO, pri operi, Din 40.000 letno; TRISOBNO v Trnovem, Din 1000; TRISOBNO pri art vojašnici, po dogovoru; ENOSOBNO s kabinetom, Podrožnik, vrt, 500 Din. «4505 Stanovanje šolnine sobe in kuhinje oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24423 Stanovanje S sob ln pritiklin iiie ta 1. november mirna stranka Cenjen« ponudbe pod šifro »Tivoli* na oglasni oddelak »Jutra*. 84835 Stanovanje 2—8 sob IM« trgovska dnu iina ▼ centru. Plaia vnaprej. Ponudb« aa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Plačam vnaprej*. 24362 Opremljeno stanovanje 8 sob, bres kuhinje, • souporabo kopalnic« oadam v najem. Ponudbe pod šifro »Takoj razpoložljivo* na oglasni oddelek »Jutra*. 24463 "Stanovanje lepo in zračno, 8 Bob, pritiklin in vrtom oddam takoj ali > 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vieokopritlič-no». 24509 Stanovanje s 4 sobami, na Bleiweiaovi ceetl, zamenjam > avgustom za stanovanje 1—2 sob, kuhinje in pritiklin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zamenjava*. 24487 1000 Din nagrade izplačam takoj tistemu, ki mi preskrbi primerno stanovanje v mestu 2—8 sob, s vsemi pritikKnsjni. Tozadevne prijave prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod »Točno plačilo*. 24514 Stanovanje 8 sob « pritiklinami, v novem mestnem delu in stanovanje 4 sob, v neposredni bližini pošte takoj oddam. Interesentj« naj se javijo na oglasmi oddelek »Jutra* pod lifro »Termin avgust*. 24495 Dijake sprejme ▼ vso oskrbo M. Predovnik, Turjalki trg 4/11 (v prejšnjih prostorih avstrijskega konzulata). Klavir in pomoč v tujih jezikih na razpolago. 24201 Dijake boljših družin sprejmem v vso oskrbo. Nemška kon-verzacija. Klavir in elektr. luč. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutr**. 24443 Dva dijaka ali dijakinji sprejmem na stanovanje in hrano Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24411 Več deklic In dečkov samo it b o 1 j S i h rodbin, sprejmem na Btanovanje in prvovrgtno hrano Stanovanje v lepi vili, oddaljeno 10 minut od Ptuja Najboljša hrana in strogo nadzorstvo. Pojasnila daje iz prijaznosti g. dr. W. Blanke zdravnik v Ptuju. 24236 Dijaka iz boljše hiše sprejmem na hrano in stanovanje Nadzorstvo in pomoč pri učenju Najboljša oskrba. Na?lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24503 Lepo sobo separirano parketirano. z električno razsvetljavo ln souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24120 Sobo oddam gospodu takoj ali 1. avgusta v Florijanski ul. št. 27, pritličje, levo. 24315 Sobo i 8 posteljama in posebnim vhodom iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Čedna soba*. 24480 2 opremljeni sobi lepi. oddam enemu ali dve ma gospodoma, ozir. zakonskemu paru brez otrok, s 15. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 24880 Sostanovalca sprejmem takoj k boljšemu »ospodu v snažno in zračno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24470 Opremljeno sobo lepo, parketirano, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra,. 24471 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24429 Sobo oddam v Ilireki ulici 19/H, deano. 24445 Sobo oddam 8 gos.podoma * *»}-trkom in perilom, v sredini mesta, po 300 Din me-»ečno. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24457 Opremljeno sobo lepo in zračno, parketirano, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v prijazni legi sredi mesta takoj oddam boljšemu, solidnemu, dobro situiranemu, stalnemu, samskemu gospodu. Ogled med 14. in 16. uro. Naslov pove oglseni oddelek »Jutra*. 24489 Prazno sobo v sredini m«6t» tfče gospod Dopise n« poitni predal it. 240, Ljubljana. 24344 Sostanovalca sprsjmem. Naslov oddelku «Jutra*. oglas. 84437 Lepo sobo oddam v Ulici Stare prav. d« it. 6/1. £4476 Prazno sobo s posebnim vbodom takoj oddam v Novem Vodmatu St. 62. 24473 Sobo i 8 posteljama in električno razsvetljavo oddam od 1. avgusta do 10. septembra. Vprašati na Rimski e. št. 28/1. 24465 Prazno sobo veliko, parketirano, umivalnik z gorko in mrzlo vodo, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24389 Opremljeno sobo oddam s 15. avgustom za-konskemu paru, ali dvema gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24S90 Sostanovalca sprejmem za 150 Din. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24393 Skromno sobico zračno, i zajtrkom išče miren in soliden goepod. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod »15. avgust«. 24S96 Sobico z vso oskrbo išče uradnica v bližini gl. kolodvora I 15. avgustom. Gre tudi k boljži gospodični kot sostanovalka. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »15. avgust 1928«. 24412 Lepo sobo z verando, meblovano ali prazno oddam • 15. avgustom. 8e pari ran vhod. Na željo zajuterk. Mesečno 400 Din. ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24413 Opremljeno sobo v centru mesta oddam • 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 24419 Gospodično vzamem na stanovanje v zračno sobo za Din 150 mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24407 Sostanovalko sprejmem z zajtrkom za 150 Din Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 2451S Sostanovalca na željo i zajtrkom sprejmem takoj v Novem Vodmatu 82. 24472 Opremljeno sobo lepo. • kuhinjo in elektriko oddam takoj dvema osebama v Rožni ulici štev. 81 24518 Sobo z elektriko oddam samcu brezplačno, ki mi bi urejeval vrtiček. Ponudbe pod šifro »Vpokojen železničar* na oglasni oddelek «Jutra» 24515 Lepo sobo z vso oskrbo oddam takoj aU s 15. avgustom boljši gospodični. Našlov v oglas, oddelku «Jutra». 24517 Sobo s kabinetom oddam pod Rožnikom boljšemu gospodu. Ponudbe pod »1. avgust« na oglasni od. delek »Jutra*. 24520 Gospo aH gdč. sprejme vdova na Btanovanje, eventuelno s hrano. — Lovšin,, Sp. Šiška, Vodni-kova 5. 24491 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, iščeta s 15. avgustom 2 gospodični Prednost s souporabo klavirja. — Dopise na oglasni oddelak »Jutra* pod šifro »Blizu Tabora*. 24496 Opremljeno sobo lepo, f 2 posteljama ln separatnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 24506 Sobico ilže gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod Stalna*. 24490 Prazno sobo veliko, parketirano in z električno razsvetljavo od. dam boljšemu gosipodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24379 Se---a! Neizmerna bol, vaaj malo srca in usmiljenja. 24887 cVeseli prUateUlcIi Dvignite pismo v oglasnem oddelku «Jutra>. 24481 Le vlsokonaobraženl gospodje, kateri ne hlepe po bogastvu, marvei po lepoti, lepi duši tn veliki ljubezni, naj puste svoj naslov, če mogoče s sliko, v oglaB. odd. »Jutra« pod šifro »Lepša kakor zvezd sijaj!«. 24388 Resna gospodična izobražena, radi pomanjkanja priložnosti želi tem potom znanja z inteligentnim, nad 40 let starim, značaj nim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Simpatična 109». 84488 Inteligentna vdova starejia in simpatična, iiče prijateljstva s starejšim dobro si tuj ranim gentlemanom Dopise prosi pod »Sreis* aa podružnico »Jutra* v Mariboru. 24868 Gospodična osamljena- anačajna, t«li dopisovati, oair. se seznaniti s boljšim inteligentnim gospodom, blagega srca. — Resne dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Razumevanje*. 24382 Dva neotesana kozlička v osamljenem kraju, žslita v svrho razvedrila znanja z dvema kožicama. Poznejša leaitev ni izključena. — Cenjene dopise s sliko, ki se vrne in polnim naslovom na oglasni oddelak »Jutra* pod- »Neotesana kozlička*. 24422 Gospodična trgovsko ln gospodinjsko naobraženv, značajna, stara 28 let, iz boljše hUe, ieli znanja i agilnim trgovcem ali trgovskim poslovodjem, s primernim kapitalom, v svrho skupnega prevzetja dobro idoče trgovine. Resne ponudbe na oglasili oddelek »Jutra* pod značko »Skupno delo*. 24383 Brezplačno grem kot vzgojiteljica, pomoč gospodinji ali spremljevalka, za avgust. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Osamljena učiteljica*. 24522 mssm Za svojega brata ki pride prihodnji moteč iz Amerike na obisk, iščem simpatično gospodično, v starosti od 28—35 let, dobro gospodinjo ter neoma, deževane preteklosti — v svrho takojšnje ženitve. — Cenjene depise z naslovom in če mogoče b sliko, katero se takoj vrne, pod »Seatle* na oglasni oddelek Jutra*. 24485 Z gospodično ki ima 50.000 Din gotovine, se želim poročiti, vsled po-veJanja dobro idoče obrti. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Industrija 12». 24512 Primorec zaposlen v rudniku na Ho-landskem, star 27 let, pridnih rok in mirnega značaja. s 60.000 Din prihrankov, želi resnega znanja z dekletom od 18—25 iet starim — Ozira se samo na re«ne ponudbe. Tajnost častna zadeva. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Primorec*. 24488 Mladenka srednje starosti, premožnih staršev, vajena trgovine, želi poročiti trgovca v starosti 30—46 let, s primernim premoženjem. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tajnost*. 24342 Imovltemu uradniku naj se blagovoli radi ev. ženitve, oziroma prlženitve s sliko odzvati pod šifro »Leander* na oglasni oddelek »Jutra* duševno in telesno lepa, samostojna, premožna, toda varčna gospodična. 24264 Inteligentna dama stara 45 let, i lepo opravo in 8000 Din gotovine, sedaj na deželi, želi znanja z gospodom, da bi ustanovila skupen dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ne boš se kesal*. 24170 Priženil bi se rad h gostilni ali trgovini krščanski gostilničar in trgovec. Dopise b polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Krščanski gostilničar in trgovec*. 24140 Dobra obrtnica želi r svrho ienitve znanja t gospodom, ki ima stalno službo ali obrtnikom, v atarosti 26—38 let. Le resne ponudbe s sliko na oglasni odelek »Jutra* pod »Resna St. 23456*. 24290 Simpatična gdč. stara 25 let, * enim otročič-kom, išče dobrosrčnega gospoda, v Bvrho takojšnje ženitve Poseduje 7000 Din v gotovini in balo v vrednosti 10.000 Din. Diskretnost častna zadeva. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Odkritosrčna in zvesta ženka*. 24525 Kratek klavir dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24431 Planino dobro ohranjen, ▼ blilini Celja kupim. — Valenčič, Žalec. 24400 Kratek klavir zelo dobro ohranjen, ke »Petrof*, radi pomanjkanja prostora tudi na obroke prodam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 24497 Klavir prijeten in čist glas, radi selitve poceni naprodaj v gostilni Goršič, Hoče. 84272 Psico volčje pasme » rodovnikom, staro 17 mesecev, poceni prodam. Naslov lastnika v oglasnem Oddelku »Jutra*. 84436 K«ae« stari FoxterjerJl na prodal Naalov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24391 Psička pinčerla poceni prodam. Miklošičeva c. 15/I-, dvorišč«. 24410 Bernhardlncl čistokrvni, 6 tednov, ed«n 17 mee-ecev star, naprodaj. Andretto, Vi«. 244S4 Izgubljena ura Ako je kdo našel uro, na čije pokrovu je grb i napisom Vojna akademija, naj jo prinese v oglasni oddelek »Jutra* proti dobri nagradi. ker mi j« drag spomin. 24450 Damsk] plašč s« j« izgubil od pošte do Celovške ceste. Najditelj naj ga proti dobri nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra*. Ko Slike za legitimacije izvršuje najhitreje fotogra! Hugon Hibšer. Ljubljana Valvazorjev trg. 92 Slike za legitimacije brezplačno pri naročilu 6 kart. Amaterjem razvijam in kopiram najceneje. — Staut, Gosposvetska o 1/11 2432V Osebno gostilniško koncesijo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24475 Urarska In zlatarska popravila izvršuje najprecizneje in najceneje Franc W81fing. urar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. 24501 Osebno gostilniško pravico ugodno oddam. Ponudbe na podiužnlco «Jut'a» v Mariboru pod »Osebna pravica* 24371 Strojniki in kurjači? Vsako prvo nedeljo v mesecu sestanek v hotelu Lloyd na Sv. Petra cesti ob 9. uri dopoldne. Zunanji tovariši naj se obračajo na naslov: Skerlj Pavel, Ljubljana, Miklošičeva št. 20. 24226 «JurI s pušo» Ust za humor in satiro bo v najkrajšem čieu tedensko izhajal. Ker bo list strogo nad strankami, pričakujemo obilo naročnikov. Naročnina je za 52 številk (celoletno) vna.prej plačano 50 Din, za 26 številk 35 Din, 13 številk 20 Din. Naročila brez denarja se ne vpošte-vajo. Dopise in naročila na: Uprava in uredništvo »Jur-ja s pušo», Ljubljana VII, Celovška cesta štev. 61. 24466 Dotlčnemu g. L. bivšemu parketnemu tovarnarju in lesnemu trgovcu v Savinjski dolini sem na njegovo prošnjo posodil dne 25. septembra 1925 400 Din proti obljubi, da mi jih drugi dan vrne, a ni znano, kam je izginil. Svetujem mu, da takoj vrne 400 Din tvrdki F M.. Celje, sicer ga bodem sod-nijsko zasledoval. Ako se ne oglas), dam drugič oglas t polnim imenom. 24405 Dotična oseba ki bs je dne 27. julija 1928 vozila B popoldanskim kam-niikim vlakom štev. 4034 proti Kamniku, in je vzela s police siv ženski plaJč, je bila opazovana in je dobro poznana, se naproša, ds ga vrne v oglasni oddelek »Jutra», sicer se bo policijsko postopalo napram njej! 24477 Izjava Ker se med ljudstvom Siri govorica, da ie Ignac Na-gliS it Prcbačevega, bratranec NagliUa it Brnkov na Gorenjskem, ki je lansko leto umoril svojo ženo — izjavljam tem potom, da Ignac Naclič ni z navedenim Nagličem niti v najmanjšem sorodstvu. Toliko v pojasnilo. — M. B. 24526 ti oglejte talogo krasnih brtoiivalmh strojev, najnovejše Iznajdbe moderne tehnike N» u stroj iivate popolnoma enostavno vsakovrstno blago našitke in čipke s eikcak šivom ve žete vezenine, gumbs in gumbnice Pouk v vezenju brezplačen - Prodaja tudi na obroke Ceniki franko »Tribuna* F B L.. Ljub-Ijana, Kariovska cesta 4. 42 Uečie podjetje ifče za svoje detajlne trgovine v različnih mest.h države zanesljive in verzirane blagajničarko, prodajalce in prodajalke čevljarske stroke. 8990 Prednost imajo ponudniki(ce) z večletno prakso, ki zamorejo dati tudi primerno kavcijo. Ponudbe s fotografijo in opisom dosedanjega službovanja pod šifro »Ljubljana* na oglasni odd. Jutra. Jecljanja ->e temeljito m trajno oa vadite Najboljša priznanj* n referenet od zdravnikov in privatn;koT Med drugi mi »8 posebno bvaležno-tju v &m »poročam, da «e tabornem uspehu Vaie meto le pri mojem nečaku ču jim * U Zupane — »Po ■ rjujem Vam (la ml j« bilo v štirih tednih jecljanje po polno odstranjeno * — M Uvoršak — Prijave vsaki lan od 8.-8 Paula Kovač ^perijaltstinja ta govorilno rimnastiko. 8v. Petra na«u št 17/11. 6566-* ž Din 150. — po povzetju 160 Din Žimnice (matrace), posteljne mrele, železne posteje fzložljive), otomane. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RudolI Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma.) 80 Triciklje j skrinjico ln napisom tvrd ke, za prevažanje blaga, pripravne za trgovce pekarne in mesarije, itdeluje »Tribuna* F B L., Ljubljana. Karlovska cesta 4 46 Lisičje, polhove kože in vse druge od divjačine kupuj« in zanesljivo dobro plača D Zdravii, Ljubljana. Florijansk* olksa it. 9. 47 SELITVE * mesto m cu deielt dicinsko • biološko sred* stvo od dr Dorraine & Cie., Pariš, odstranjuje v 10 do 14 dneh »se oeči» »toče lica, kakor bore. nabore, mazolje, grube, pore, hrapavost, rdečilo, bobuljice. namrežkano kožo, lišaje in maščobo Koža lica postane zopet elast tična, baržunasto nežna kot malega deteta a izgled lica pomlajen je za mnogo let Ne. brojne priznanice služijo »sakomur na uvid. Garnitura Din 92.—. Centifolia kosmet. za« vod, Zagreb. Ilica 37 Zahtevajte brezplač. ne ilustrirane prospekte! dala novo nogo. Zado->ča, ako te soli za noge ;i je v inozemstvu že dolgo asa izborno preizkušena — •■mo majhno mneži-no denemo v iavor, napol njen s toplo vodo in bolečo nogo 10 do 15 minut v niem namakamo 'vtedtem na en mah prejenja oteklost noge zmečkacine ii mučni pekoči občutki. Bole 'ine, ki jih povzroča liščanje čevljev tako- preienjajo Daljše unmaaanje v tej vodi omehča kurja očeta ter otrdelo kožo tako, da se prav ahko ii odstraniti brez noia ili britve. Bodite prepričani. iA sv. Roka tol za noge nogo popolnoma obnovi. Oprodi Vas različnih motitev noge. Hodite lahko kollkoi e nočete po cele ure labko stojite na enem mestu pa ne boste občutili niti najmanjšega občutka utrujenosti ticciihožne velik zavoi soli sv. KoKa slane Icr— Um. Uobiva se po ,esli lekarnah in drotjerijah. Ako bi je kje ne Imeli, obrnite m na diogeiijo Oregorič, Ljubljana. Peč „Monolitu najcenejša, oajizdaincjša. 1 Zaloga Lotzovib peči 1 iN2. GUZELJ. LJUBLJANA VII, Jernejev« c. S. i Ravno tam Volthove male tarblne ki Conr-ovJ Tel. 3252 elektromotorji 142 99 SPECTRUM" d. d. inž. Kopista, Dnbsky io Krstlč, tvornica ogledat fn brušenega stekla, Ljubljana VII, Medvedova oL 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Oslek. Središnjlca: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašln-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseb velikost'b in oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipe. Izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala. 82 Kadar najbolj eveto cvetice v loncih, so tudi najbolj potrebne brane. Najbolj priporočljivo j«, da hranite Vaie evetice t KANIPOS rastlinsko soljo po priključenih navodilih. Omot 12.50 in 48 Din Naprodaj v lekarnah in dro-gerijab ter trgovinah temen. Po povzetju razpošilja Z. 8UMAHER. kem in far. laboratorij, Crvenka, SHS. Bres kakršnekoli Izgub« n« gojenju perjadi ie 40 let uporabljajo pri pozna nI »Roko« prašek ta živino, Ce ga le malo prideneto redni hrani, te boste tmeU uspeh. Euretina te odebeU in tudi bolje nese. Je tudi najsigurnejše zdravilo prcH ti raznim boleznim. Unl« verzalni učinek je pravi blagoslov na dvorišču, —i Omot 10—40 ali 115 Din, Podpisana javljam, da bom začela hoditi s 1. avgustom redno vsaki dan kot 8991 POTOVKA iz Škofje Loke v Ljubljano. Potrudila se bom, da bom vsa naročila točno in solidno postregla ter se cenjene« mu občinstvu najtopleje priporočam. Marija Bozovičar, Škofja Loka, Spodnji trg št. 70. VELIKO IZBIRO Izbranih vrst VINA po oalngodneUI cent. ter žganih pijač andU Vata PIVNIČARSTVO »OPSKRBAc D. D Zagreb, Prankopanslca aL 12. Ako potrebujete Izvolite ogledati oaSe kleti In 90kas'tJ vrste bref obveze ea kupčijo Oo sedaj najcenejša tvrdka v državi 1 skladišče meinel & herold tovarn* Jla»ou ^lamuiunov id daimonik R. Lorger H ARi BOR št. 101. A /loline od Uin aer- d. Kočne naimouike oo Din bo--famburice od L»in d. Oramotoni od Din 345*— Zahtevajte naš veliki katalog, kate» rena vam rtošllemo *)rez»>a£no. 8819 OSIJEŠKI UELESEJEM Od 5. - 15. avg. 1928. Vožnja zd polovično ceno na vseh železnloah in parobrodih LEGITIMACIJE s« 10 Din pri čast. zastopstvu i PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA Aleksandrova cesta. TeleL 20—II PUTNIK D. D. DuTiajska cesta 1. Telef. 24—7/ dŠER\E$KE NASY SlIBČT !CA UDOBN ? i ! Vr3ta: 4155-10225. Ženski čevlji ia n; najboljšega lan enega platna y bar vah, sivi, beli ali drap M- Vrsta: 6145-10635. Ženski čevlji iz la-nenega platna z nižjo podpetnico, sivi, beli ali beš .„,,.. :i. Din S5" Vrsta: 3135-60702. ženski čevlji z nizko podpetnico, za starejše dame, črni ali sivi Vrsta: 4138-10076. Čevlji za tenis z vulkaniziranimi podplati iz sive gume za gospode i * * i • ■ • » Din 99«» za dame ■ i i * ■ i i i i Din 89'« Vrsta: 1137-10902. Moški čevlji iz naj boljšega angleškega platna, sivi ah beli Din 129' Za dobo poletne vročine je najprikladnejša obutev iz lanenega platna. Ona je lahka in prozorna, cena pa tako nizka, da je nakup vsakemu omogočen Prinašamo naše poletne modele in menimo, da smo s temi cenami omogočili udobnost vsem. Vrsta: 4155-12202. Čevlji iz lanenega platna, brez okrasa, samo sive barve Din 85a- Vrsta: 5155-10435. Elegantni čevlji iz lanenega platna v barvah, sivi, beli, drap in beš Din 85-> Vrsta: 6145—60702. Praktični čevlji h lanenega platna s nižjo peto, brez okrasa v barvah, črni in sivi Din 85 Vrsta: 9143-10708. Elegantni platneni čevlji za deco in deklice. Vrsta: 4138-20079. Čevlji za vsakega, za udobnost, za šport, za izlet in dnevno uporabo. V vseh velikostih in barvah, beli, sivi in črni. Moški in ženski . . . . i f f Din 69' za deco i « ■ ■ • * « i i Din 49 št 26—30 St. 30—35 gt. 36-39 Din 59 Din 69-Din 79 Urejuje Darom Ravljco. izdaj« za konzorcij cJotru Adott Ribo**«. Z« Narodno tiskarno d, & Kot tiskani ar) a tt&an J ezertek. Ia loaerataa dot Jeodgovuroc Alojzij Novak. Vb « ljubljana.