Tale šte\ilka. ki izhíya v sicer gotovo nepriljubljenem trojnem obsegu, je namenjena delovni proslavitvi
obletnice rojstva Iv'ana Cankaija. Uredništvo si pravzaprav ni kdo ve kaj dolgo belilo glave, kako naj na straneh
revije Problemi označi odnos in dolg do človeka, kije svoje umetniško delo namenil revolucionarni preobrazbi,
ko je razkrival boleča protislovja svojega časa. Odločili smo se za objavo vrste novih dramskih besedil, in s tem
navezali na pomembno izročilo revije, ki je (vsaj zdi se tako) v enakomernih časovnih presledkih skorajda edina
pri nas posvečala posebno pozornost sodobnemu gledališču. Ko so se ob vsem tem neizprosno zastavljala
vprašanja o sodobnem trenutku naše umetniške ustvaijalnosti in še posebej dramatike in gledališča, pa vprašanja
o današnjem odnosu med gledališčem in revolucijo, smo skušali zagotoviti tudi esejistično kritično pisanje - pa
nam ni uspelo. In ker se to kljub posebni pozornosti, ki jo je uredništvo namenilo temu področju reviahiega
pisanja, ponavlja takorekoč ob pripravi vsake številke, nas zaskrbljenost za uresničitev zadnjega načrta (uveljav-
ljanje kritike, esejistike in publicistike, še posebej marsistične) pripravlja do tega, da pošiljamo še javni poziv
vsem potencialnim avtoijem.
V preostalih literarnih številkah letnika bomo predstavili najnovejšo literarno ustvagalnost pri nas in nekaj
izborov iz pisanja mladih v Jugoslaviji ( tudi tem stikom velja naša posebna skrb) ter pripravili tematsko
zaokroženo skupino prispevicov na temo Umetnost in revolucija, obenem pa končno z večkratnim izhajanjem v
enojnih številkah in ustreznimi kritičnimi prispevki zagotoviti močnejšo aktuabiost revije.
UREDNIŠTVO
UREDNIŠTVO. LJUBLJANA, SOTESKA 10. TEKOČI RAČUN 50101-678-48982 Z OZNAKO ZA PROBLEME
CELOTNA NAROČNINA 80 DIN, ZA INOZEMSTVO DVOJNO. IZDAJATELJ RK ZSMS
UREDNIŠKI ODBOR: IGOR ANTIC, MLADEN DOLAR, MATJAŽ HANŽEK LEV KREFT
(glavni urednik) PAVLE LU2AN, JURE MIKU2, RASTKO MOČNIK (odgovorni urednik)
RADO RIHA, BRACO ROTAR, DAVID B. VODUŠEK
Ч.1ТЕЦАТиЦА ЗЈф
dramatska
TO ŠTEVILKO SO UREDILI: LEV KREFT, PAVLE LUŽAN, DAVID B. VODUŠEK, JURE
JANClC (grafika in fotografija) BLAŽ OGOREVC IN IVO SVETINA
REVIJO DENARNO PODPIRA KULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE. PO SKLEPU REP.
SEK. ZA PROSVETO IN KULTURO ST.: 421-1/74 DNE 14.3.1974 JE REVIJA OPROŠČE-
NA TEMELJNEGA DAVKA NA OD PROMETA PROIZVODOV.
TISK TISKARNA KRESIJA, LJUBLJANA. A.-LUNDROVO NABREŽJE 2.
1 Bojan Štih: (NESREČNI) IVAN CANKAR -3 Mirko Zupančič: IZ TAKŠNE SMO SNOVI
KOT KRANJSKI KOMEDIJANTI - 51 Franček Rudolf: VERONIKA - 75 Mojca Kreft:
IGRA KI JE NI - 81 Pavel Lužan: ZLATI ČASI. LEPI KRASI - 113 Dušan Jovanović:
SOBOTA POPOLDAN - 137 Tomaž Kralj: HRUP OSONČJA ZA - 149 Orest Zagorič-
nik: ROPARSKO OPRAVILO - 153 Tatjana Pregi: MALI ODER MISLI - 169 Slobodan
Šnajder: SHOCKING - 203 T.S. Eliot: SWEENEY AGONISTES
Bojan Štih
(Nesrečni) Ivan Cankar
(List ¡zdnevnika, 1. do 3. maja 1976)
(List iz Dnevnika, 1. do 3. mqa 1976)
Vsi tisti, ki slavqo pesnike po smrti, pravzaprav verujejo v posmrtno življenje na elizijskih poljanah. Kajti s
svojimi sedanjimi dobrimi deli, se reče s sedanjim „pozitivnim" odnosom do mrtvih pesnikov, sporočajo tem v
onostranstvo, kako so pošteni in plemeniti in kako poskušajo s svojimi lepimi dganji odkupiti grehe prejšnjih
generacij, ki so s svojimi slabimi deli neusmiljeno preganjale takrat še žive in seveda tudi trpeče pesnike. To
početje bi seveda lahko imenovali kultumopolitični nesmisel.
O tem, da mrtvi Ivan Cankar ne more ničesar vedeti o našem sedanjem pozitivnem odnosu do njegovega
literarnega dela, do njegovih umetniških in estetskih vrednosti, do njegovih kultumopolitičnih idej, o tem pač
ne more biti nikakršnega dvoma. Tisi trenutek, ko je Ivan Cankar umrl, je postal zanj odnos živih do njegovega
življenja dela popoboma nevažen, brezpredmeten in tudi nespoznaven, kajti pesnik je s svojo smrtjo vstopil v
svet popolne neprizadetosti, ravnodušnosti in nezainteresiranosti. Cankar ne more ničesar več zvedeti o sebi in o
svojem delu, ne more pa tudi na nič več vplivati, zato je zanj s stališča večnosti in pa igegove
smrti popolnoma vseeno, kaj počno z njegova zapuščino njegovi kultumopoLtični in literarnoestetski de-
diči. Pričakovati in upati, da bo mrtvi Ivan Cankar še lahko posvečal svojo pozornost našim stahščem do nje-
govega dela, je seveda čista norost.
Zato so jubileji in svečanosti in slavitve mrtvih, ubitih pesnikov zgolj dokaz sodobne megije čarovništva in
vraqevemosti, ki smo jih obdržah v naših kultumopolitičnih protokolih k^ub našemu sodobnemu materializmu
in ateizmu še iz časov predzgodovine. Kajti noben naš še tako naglašeno pozitivni odnos do Ivana Cankarja ne
more ničesar več spremeniti in popraviti v pesnikovi življenjski usodi. Lahko si mislimo, kakšni so bili poslednji
trenutki v življenju Ivana Cankaija, ko je pesnik s skrbno močjo svoje zavesti, presojal in sodil svojo
slovensko usodo. In ko je umiral, je umiral z grozo v svoji duši. Ta groza pa je bila naravna posledica vsega
tistega, kar so njegovi sodobniki in rojaki počeli z njim od Erotike do Podob iz sanj.
Življenje Ivana Cankarja je bilo skozinskoz nesrečno, lahko bi rekli, daje bilo celo tragično. O tem govorno
podatki, pripoveduje pesnikov življenjepis, pričajo njegova lirična, prozna in dramdca dela, potiji^e pisate^eve
korespondenca. To „cankarjansko" nesrečno življenje ni bilo posledica moralne, duševne in telesne ,^lemoč¡"
nekega človeka in pesnika. Bilo pa je posledica in seštevek sto in sto faktoijev, ki so sicer in na sploh opre-
deljevali in določali slovensko kulturno, literarno, politično in socialno bit ob koncu devetnajstega in v začetku
dvsgsetega stoletja. Cankarjeva živ^enjska in umetniška usoda je zrcalo naše družbene biti, eksistence in esence v
določenem zgodovinskem razdobju, ki se je začelo v Linhartovem času in ki traja tako rekoč še danes. Zdaj in
tukaj.
Naj omenimo - brez namena biti uradno zgodovinsko logjčen in anemičen - nekatera temeljna dejstva iz
Cankarjevega življenjski in kulturno-politični usodi. Vsa dqstva, kijih bomo izbrali iz nj^ovega življenjepisa so
seveda le glavna, zakaj manj važnih zaradi prostora in obsega tega zapiska sploh ne kaže upoštevati.
... Živel je kratko in bolezni polno življenje, ki ni zmoglo se poda^šati v častit4ivo starost. Smrt v tem
primeru ni bila potфežljiva in ni razumela potreb slovenske Uterarne kulture ...
Rodil se ni v bogati meščanski rodbini, marveč je bil biološko reproduciran (izrazje vzet iz naše sedanje
1
politične terminologije in zapisan v nekem časopisu ob letošnjem osmem marcu) v revni proletarskokmečki
družini.. .
Šolal se je brez štipendij in z občutki socialne zapostavljenosti. Nikoli ni ničesar doštudiral, nikoli mu nihče
ni dodelil nikakršne diplome in ostal je vse svoje življenje „faliran" študent .. .
Cukrarna je bila njegov konverzacijski salon. Pa kolodvorske čakalnice, bedne slovenske krčme in dunajske
kavarne, v katerih seje uresničeval dialog hlapcev malega naroda . ..
Vrhnika, Sarajevo, Trst in Dunaj so glavni mejniki njegovega sveta. In nikoli ni bil v Tokiju, nikdar ni videl
kitajskega cesaija v Pekingu in videl ni ne Londona ne New Yorka, ne New Delhija in ne Berlina. Potoval je vse
svoje življenje iz Ottakringa v Oberhollabrunn ...
Ni imel kočije s kočijažem, marveč se je vozil v tretjem razredu revežev, ali paje koračil peš po beh cesarski
cesti . ..
Nikoli se ni poročil, ni ustanovil družine (branik pred svetom) in nikoli ni imel otrok. Vse svoje ljubice je
izdal in vse njegove ljubice so ga izdale .. .
Ni bil dandy ali playboy svojega časa in ni ljubil ne pevk ne baletk ne pesnic ne slikark ne igralk ne soprog
generalov in ministrov, spal je sam in trpel, ko je močil v sanjah in v snu revno in neugledno posteljo.
Ni imel stanovanja, marveč le kamro na Rožniku. Begal je iz sobe v sobo, iz hotela v hotel, iz ravnega preno-
čišča v drugo revno prenočišče ...
Ni bil gospodaren in varčen in ni imel ne žiro računa in ne tekočega računa v banki, marveč je bil zapravljiv,
lahkomiselen bohem, ki noče živeti po načelu od zrna do zrna pogača ...
Imel je vero, pa jo je izgubil! In ne pri Bogu in ne pri socialistih avstrijskega kova ni našel miru in spo-
kojstva ...
Živel je usodo poklicnega literata, ki je moral bivati na rodu uradne družbe, naroda, ljudstva in literature ...
Nikoli ni dobil mesečne plače in ne repubhške priznavalnine, pa tudi nikakršnih drugih olajšav denarnega
značaja ni bil deležen. Razen če upoštevamo dejstvo, da takratna družba ni poznala avtorskih davkov v današnji
obliki in višini, ko je tlačanska desetina v primeri z njimi komajda omembe vredno breme . ..
Že tako težko življenjsko situacijo paje pesnik povečal še z čezmernim pitjem alkohola, kar je njegovo šibko
zdravje še bolj spodkopalo. Da o cigaretah, cigarah in kavi sploh ne rečemo niti besede ...
Nikdar ni uspel v politični karieri in ni postal ne poslanec in ne delegat kogarkoli in česarkoh ...
Ni bil predsednik ničesar in ne tajnik ...
NikoU ni dobil nobene nagrade ne odlikovanja, ni postal častni doktor te ah on univerze in nikdar ni postal
član nobene Akademije za znanost in umetnost, kaj šele . ..
Pomislimo na usodo njegovih knjig! Od požigov do avtodafejev! Le malokdaj mu je bila kritična sodba
naklonjena. Kritični programi, ki so se vrstili drug za drugim, nikakor niso bili vzpodbudni. In koliko ljudi je
takrat sploh bralo njegova dela? (Morebiti pa le več kot danes, ko se da statistično dokazati, da skoroda nihče
ne bere literature Ivana Cankarja!)...
Kakšne težave je imel v gledališču, preden je njegovo dramsko delo bilo uprizorjeno! In nikoli ni postal rav-
natelj gledališča, kaj šele dramaturg ...
Ničesar, kar si je Ivan Cankar želel, se ni uresničilo. Če doumemo dejstvo, da se nobena Cankarjeva kulturno-
politična, literarna in umetniška ideja ni uveljavila in izpolnila v času njegovega zemeljskega bivanja - razen
seveda v pisateljevem literarnem in umetniškem delu - lahko razumemo Cankarjevo duhovno in nravno stisko,
bolečino in ogorčenje, kar prav gotovo ni moglo utemeljiti srečnega pivljenja in srečne zavesti o pozitivni in
dejavni prisotnosti v zgodovini...
Ivan Cankar se ni srečal z zgodovino, niti je zgodovina srečala njega; Živel je zunaj zgodovine in proti njej ...
Celo iluzija o materije bila zanj izvir nesreče ...
Bilje preveč reven, da bi si mogel omisliti zasebno tajnico; družba pa seveda kaj takega ni želela plačevati.
Zato ni nihče skrbel za ponatise njegovih del, za izdajo njegovih misli, igav in aforizmov. Vse je moral delati
sam. Zato v času svojega življenja ni vedel, kaj so Zbrana dela in kaj so to Izbrana dela ...
Umrl je preden je dopolnil petdeset let. Zato ni bilo moč slaviti njegovega življenjskega praznika, recimo
srečanja z ,Abrahamom".
In tako bi lahko zapisovali in zapisovali dejstva in vsa ta dejstva bi potrjevala podmeno o nesrečnem življenju
Ivana Cankarja.
Toda prepustimo Ivana Cankarja smrtni in mrtvi večnosti. Dovolimo mu spati, spati, spati v kraljestvu senc.
Vse kar je mogel, je dal ljudstvu, umetnosti in kulturni revoluciji. Socialistični svobodi in demokraciji.
Vsi vemo za temeljno dqstvo našega življenja. Za smrt. In ta, kadar pride, a pride zanesljivo, za vedno ukine
našo vednost o samem sebi. In če tako je, in tako tudi je, potem se moramo zavedati, da Ivan Cankar nima
ničesar od tega, če ga zdaj slavimo, častimo in hvalimo. Tega ne bo nikdar ne zvedel, ne doumel in ne spoznal.
Ko paje živel so ravnali drugače z njim, a tudi tistih, ki so slabo ravnali z njim, ni več med živimi...
Kaj tedaj?
Kaj ko bi ljubili žive pesnike, tiste pesnike, ki so kritiki svojega časa in svoje dobe?
Pesnike, ki so edina resnica našega življenja!
Bojan Štih
2
Mirko Zupančič
IZ TAKŠNE SMO
SNOVI KOT KRANJSKI
KOMEDIJANTI
Igra iz življenja in domišljije
LJUBLJANA 1976
LOJZETU FILIPICU,
ki je s pozornostjo in nasveti
spremljal začetek te igre
CSEBE
ŠTEFAN (tudi Baron)
CIMPERMANOVA (tudi Gospa, Baronova žena)
FRANE (tudi Matiček)
MARTA (tudi Nežka)
CEZMERNIK (tudi Zmešnjava)
KALIN (tudi Žužek)
MIHOL (tudi Budalo)
TONČEK
(iAŠPER
urbančiCeva
jehovica
robnik
frlinček
fantič
REŽISER
PRVI DEL
Uvod in začetki
Režiser:	Prelep je ta kraj, ta Log. Nič me ne
vznemirja, zdajle sem sam v tej
sobici. No, čisto . sam nisem.
Zraven mene sta še trobenta in
boben. Pa še star divan je, stoli so
in miza. Miza je zelo pomembna,
ker bo tudi seja pomembna, vse
seje so pomembne.
Da, prelep je ta kraj, ta Log. Naj
vas fantazija popelje skozi zidove:
zunaj boste videli gozdove, lepi so
in nabiti z drevjem, ponoči straši v
njih le veter. Pa še ta bolj poje kot
tuh. Tu pa tam pokaže okoli
polnoči osamljenemu lovcu svojo
osamljeno zadnjico tudi kak prime-
rek medveda. Ampak to je že bolj
stvar stroke, to ni več poezija.
Stvar poezije pa so gozdovi, pojoči
veter, osamljena krmišča, pred-
vsem pa ljudje. Ja, ti čudaki!
Seveda živijo tukaj v Logu, ne v
gozdovih. Niso pa nič drugačni od
tistih, ki živijo v mestih. Le bolj so
drug drugemu na očeh. Nekoliko
drugače govorijo, počnejo pa isto.
Imajo svoje vsakdanje skrbi in
opravke, pripovedujejo drug o
drugem. To ni opravljanje, to je le
dokaz, da živijo ...
Priteče fantič.
Fantič:	Kjejemojata?
Režiser:	Ata, ata!? - Kdo pa sploh je tvoj
ata?
Fantič:	Mama pravi, daje zagotovo tukaj.
Režiser:	Tukaj ni nikogar. Prišli pa bojo.
Vsi. Tudi tvoj ata bo prišel. Začeli
bomo z vajami...
Fantič:	Mama pravi, da moramo pri nas
doma delati. Ata pride ob treh s
šihta, po tem pa gre na različne
kulturne vaje, doma samo spi.
Režiser:	Ja, no, ja . .. Mama, ata ... Tvoj
ata ima rad gledališče. - Kaj imaš
pa ti rad, fantič?
Fantič:	Tale boben.
Režiser:	Boben? Velik je, skoraj prevelik
zate.
Fantič:	Ata pravi.. .
Režiser:	Dobro, dobro. Sedi semle, na stol.
Tako. Tu imaš boben. Na kolena
ga daj. Vidiš, kako sta lepa, ti in
boben.
Režiser se zamakne v okrto, pozabi
na Fantiča.
Fantič:	Pa zdaj?
Režiser:	(še zmeraj gleda skozi okno): Zdaj
bova pela.
Fantič:	Pela? Na boben?
Režiser:	Zakaj pa ne ... Ohja, prav imaš,
pozabil sem ... Ampak možno je,
vse kombinacije so možne. Udari!
Naj boben grmi! - Tako, pravilno.
Pela bova tisto: kje so tiste
stezice .. . Znaš?
Fantič:	Znam.
3
Lepo pojeta. Na koncu se kar ne-
kam začudeno pogledata.
Fantič:	(resno): Všeč ste mi. Ampak ...
Režiser:	Ampak?
Fantič:	Bojim se povedati.
Režiser:	Pa kdaj drugič. - Poglej skozi
okno. Malo umazano je, pa nič
hudega. Vidiš skozi? Pozimi in v
temi so hiše kot beli slapovi.
Fantič:	Jaz vidim samo Jerinčkovo bajto.
Jerinčkov stric pa zida novo hišo.
Spomladi bo začel bajto popravlja-
ti tudi Jerinček. Streha mu že
pušča.
Režiser:	Spomladi bo vse lepo. Do takrat
bomo pripravili našo igro, naš Lx)g
bomo kulturno obogatili. Igrali
bomo, pesnili bomo, ustvarili bo-
mo nov svet. .. Gledališče, gleda-
lišče!
Fantič:	(nekoliko začudeno spremlja reži-
serjevo navdušenje):
Pa je le res. Naša mama ima prav.
Režiser:	Kaj ima prav, mama?
Fantič:	Mama pravi, da ste malo čez les,
pravi, da vas pozna že od malega.
Pravi tudi, da ste znoreli pol vasi
Režiser:	O vsem se bomo pogovorili, fantič.
O vsem se bomo pogovorili. (Sam
zase.) Vrnil sem se, domov sem
prišel, v ta moj Log. Jaz sem kmet
kmet. Mesta se bojim mesto me je
skrivenčilo ... Ampak mirno kri
dragi moj jaz. Vrnitve, /esnične
vrnitve ni. Ni več nobene tavčar-
janske romantike.
Fantič:	Lepo govorite. Skoraj tako ... kot
naš ata. Mama bo pa huda.
Režiser:	Ata bo prišel, po seji ga bom
pospremil domov, nakar bova
mami vse razložila. (Opazuje Fanti-
ča, ki se odpravlja domov.) Nekaj
mi pa le še povej.
Fantič:	Kaj?
Režiser:	Kaj boš postal, ko boš velik?
Mislim kakšen poklic si boš izbral?
Fantič:	Mizar bom. Že to nedeljo me bodo
peljali k mojstru. Je že vse
zgovorjeno.
Režiser:	Mizar. Lepo. Ustvarjal boš omare,
stole, mize ... same koristne pred-
mete.
Fantič:	Naš ata pravi, da moraš imeti pri
tem poklicu rad les.
Režiser:	Pa imaš ti rad les?
Fantič:	Doma sem že popravil pasjo uto.
Ata pravi, da je čedna. Naš Rumi,
naš pes, je še najbolj zadovoljen.
Prej je lajal v luno in kradel pri
sosedovih jajca, zdaj jé žgance in
liže svojo uto.
Vstopi Cezmemik, fantičev ata. Je
veder, prijeten človek.
Cezmernik: Zdravo sine. Dober večer režiser.
Vedel sem, natančno sem vedel, da
bom prvi. Ne morem iz svoje kože,
pa amen. (Fantič bi rad nekaj
povedal.) Sine, lepo domov pojdi,
mami povej, da bomo danes
zgrabili bika za roge.
Fantič:	Že tečem. Bika za roge . . .
Cezmernik: (gleda za fantom): Tale moj sin ...
Režiser:	Kavelj je, tebi podoben. - Ja. Kje
so pa drugi?
Cezmernik:	Vsi bojo prišli. Stvar jih zanima, pa
tudi nasploh jih niatra firbec.
Režiser:	Hvaležen sem ti za pomoč, veš. Ti
si mi sploh omogočil to delo.
Cezmernik:	Ko pa si kar naprej sanjaril o tem
Matičku.
Režiser.	(navdušen): Ja, ja... Se spomin-
jaš? Poleti sva se srečala, prej se
nisva dobro poznala. Oba vroča, v
čudoviti okohci...
Cezmernik: No, no, prijatelj. Počasi, počasi.
Režiser:	Kaj pa je? Tudi ti cincaš?
Cezmernik:	Nič ne cincani. Moja žena pravi, da
osel osla najde. Tako, menim, sva
se našla tudi midva. Mimogrede: o
okolici pretiravaš, ta ni bila čudo-
vita.
Režiser:	Da ni bila čudovita!?
Cezmernik: Srečala sva se v trafiki. Kupovala
sva cigarete. Tako sva začela
pogovor.
Režiser:	Pa v trafiki, prava reč. Trdim pa:
okolica je bila in je čudovita. Stari
del Loga in gozdovi. Ta pogled mi
morate pustiti. Vsi!
Cezmernik:	Vem. Nato sva ugotovila v gostilni,
da si ti kmet, kije postal nekakšen
profesor, jaz pa sem šlosar v
tovarni in bom šlosar ostal. Z enim
samim litrom merlota sva pramaga-
la razliko med mestom in vasjo.
Režiser:	Pa o lepoti sva govorila. Tu se je
začelo. Spominjam se. Pogovor o
lepoti . ..
Cezmernik: Povedal sem ri tudi, da so prejšnjo
nedeljo, se pravi, nekaj dni pred
najinim srečanjem, na veselici v
Lomu skoraj do smrti zaklali
Logarja. Fantje so se spričkali,vino
je pa klalo.
Režiser:	(nejevoljen, -to vendar ni njegov
motiv) Vem, slišal sem o tem. Vsi
so takrat govorili.
Cezmernik: Oko ima pokvarjeno, na licu ima
brazgotino. Škoda. Mislil je delati z
nami.
Režiser:	Zdaj je, kar je. Zanimajo me drugi,
zanima me predstava.
Cezmernik:	Prihajajo, slišiš? - Še to: ne
pozabi na zaključek najinih besed.
4
Takrat.
Režiser:	Ne spominjam se. Ne vem. Nič ne
vem.
Čezmernik: Posvaril sem te. Eno je tvoj Log in
tvoji gozdovi, drugo je to naše
življenje tukaj. Šlosar sem in pišem
pesmi. Bral sijih. V fabriki menijo,
da šlosarija in pisarija ne gresta
skupaj.
Prihajajo bodočo igralci in sodelav-
ci. Različnih kt so in različnih
poklicev. Sedejo, nekateri se roku-
jejo z režiserjem. - Običt^na zad-
rega, ki pa jo hitro premaga Cez-
memikova neposrednost.
Čezmernik:	Lepo, da ste prišli. Hvala. Različ-
nih let smo, različni so naši
poklici, različne so naše službe.
Frane je veterinar. Ob petih gutraj
vstane, odpelje se na delo, čez dan
skrbi za živali. Obljubil pa je, da bo
igral. Kalin, Mihol in jaz delamo v
fabriki. Mi trije bomo poskrbeli
tudi za oder in kulise. Režiser nam
je sicer obljubil, da bo poiskal
scenografa v mestu, ampak kulise
bomo delali sami, znano je nam-
reč, da nimamo denarja. Material,
ki ga bomo dobili v fabriki, se
pravi, železo in les, ne bo preveč
drag. Sindikat naše želje razume,
naše delo bo podprl. Igrali in bomo
vsi. Režiser, ki si je tako srčno že-
lel vrniti se v naš Log, je zdaj tu.
Skratka: režiserja smo nabavili, kot
temu pravi Mihol. Ta problem smo
rešili. Ne vem pa, če se vsi strinjate
z igro, ki jo je naš režiser predlagal.
Prosim, govorite.
Molk, zadrega in medsebojni pogle-
di
Urbančičeva: Bom pa jaz začela. Igrali nq bi
Linhartovo igro o Matičku. Jaz o
tej igri ne vem veliko. V šoli smo se
marsikaj učili, marsikaj smo pa
tudi pozabili. Človek se potopi v
stroko, v poklic, ene imajo še
otroke, pa može ...
Cermemik: O tem kdaj drugič. Samo o stvari,
o tekstu, prosim.
Cimpertnanova: Končala sem srednjo šolo, zdaj sem
zaposlena v banki. Z Urbaničičevo
sva še obe mladi. Pa želiva ...
Urbančičeva: Jaz delam v Lipa, ona pa je bančna
uradnica. Obe bi radi, da bi se kaj
zgodilo, da bi se vsi skupaj
pokazali.
Urbančičeva: Doslej smo bolj igrali Vesele
večere, pa še nekaj muzike zraven.
To delo je ђођ zahtevno, ampak
jaz sem za.
Kalin:	Glasujem za, pa bo, kar bo.
Mihol:	Kot predsednik gledališke skupine
pozdravljam našega režiserja, naše-
ga rojaka. Če se je on odločil za
tega Linharta, za njegovega Ma-
tička, mu moramo zaupati. Čas
nas bo pa pestil. Jaz moram, a ne,
delati v fabriki tudi ponoči.
Imamo razliènè turnuse. Saj smo
vsi za kulturo, ampak norma,
norma ... Igral pa bom, kakšno
manjšo vlogo. Obljubim.
Kalin:	Moj sin je star osem mesecev. Z
ženo imava isti turnus. Otroka
mirka moja mama. Pravi pa, da je
tudi ona igrala v mladih letih, da
naj gredo stvari kar lepo naprej.
Molk.
Čezmernik:	Še kdo?
Vstopi Štefan, ki je po poKiicu
profesor, a si je poiskal primernej-
šo službo. Je zelo ognjevit značaj.
Štefan:	Oprostite. Zadržal sem se pri
oktetu.
Čezmernik: Že dobro. Vidva z režiseijeni se
tako že poznata. - Še kaj? -
Kaže, da se z igro vsi strinjate, pa
bi dal besedo režiserju.
Štefan:	(je temperamenten človek): Ne
vem sicer, kaj in kako ste se
domenili, prepričan pa sem, da ga
ni med nami, ki ne bi imel odnosa
do naše zgodovine in literature.
Razmišljal sem že, da bi se sam
lotil te režije. Frane, kije igral pri
meni še v šoli, ve, kaj me je
skrbelo.
Frane:	Vem. Scena, predvsem pa kostumi.
Štefan:	Kaj bomo nataknili nase, to je
vprašanje. Bojim se daje slovenska
gledaUŠka preteklost za amateije,
se pravi za podeželje, pokončana.
In to zavoljo kostumov, prosim
vas. Poklicna gledališča ne posojajo
rada zgodovinske opreme, kolikor
jo sploh še im^o. Znano je
namreč, da je njihov repertoar bo^
moderne narave ...
Režiser:	(ga prekine): Štefan, ne bodi tak
dvomljivec. Kostume bomo dobili
v Gorici, nekaj tudi v Ljubljani, za
to je že poskrbljeno. Sicer pa imajo
amaterji tudi svoje združenje ...
Frane;	Kakšne cankaijanske brke in kašen
oguljen frak še dobiš tam. To paje
vse.
Štefan:	Če je za opremo poskrbljeno, vas
ne bom moril s svojo skepso. Vsi
veste, da rad delam: sodelujem pri
oktetu, pojem in recitiram na
pogrebih, ki jih ni malo, pa še na
različnih proslavah in tako naprej.
Mihol:	Res je. Zato smo še bolj veseli
5
novih moči, da ne leži vse samo na
enih ramah.
Kalin:	Na tvojih leži bolj malo.
Cezmernik:	Ne sršenita že prvo minuto! Skupaj
moramo držati, biti moramo drug
z drugim. Poglejte. Jaz na primer
rad berem stare knjige, rad raz-
mišljam. Še v fabriki, ko švasam,
ko letijo iskre na vse strani. ..
Kalin:	. .. misliš na zgodovino. Ti imaš to
pravico, vsi vemo, da si pesnik .. .
Cezmernik	(se ne da zmotiti): ... mislim na
barona Žigo Zoisa in na vso lepo
druščino, ki jo je takrat imel.
Cimpermanova: (ne more mimo dejstva, da je
zaposlena v banki): Ampak ta
baron je imel denar!
Frane:	Pa metalurgijo ...
Kalin:	Prava figa. Zdaj smo igro sprejeli,
bodimo torej stvarni. Režiser je
Cezmerniku naročil, da moramo
oder podaljšati, da moramo spredaj
pribiti še nekaj dil. Ce teh dil ne
bo, ne bo prostora za trideset ljudi.
Obljubim, da bomo v fabriki dobili
vse te dile. Je tako, tovariš režiser?
Režiser:	Kakopak, kakopak. Vse moramo
primerno organizirati. Toda, ne
pozabite, tudi pesnjenje spada
zraven. Vsi smo iz iste snovi, vsi
imamo komedijantsko žilico, vsak
od nas vidi kakšno luno tam zunaj
nad Jerinčkovo bajto.
Nehote se obrnejo proti oknu.
Lune ne vidijo, pač pa nenadoma
pridivja v sobo Jehovica. Režiser
stopi k njej in jo ljubeznivo nago-
vori.
Režiser:	Spoštovana tovarišica, prišli ste kot
nalašč. Zasedbo za to igro imamo
tako rekoč že v glavi in srcu.
Potrebujem pa še nekaj izrazitih
ljudi, ki bodo osebnosti v zboru.
Hvala, da ste prišli.
Jehovica:	Hudič vas bo pobral!
Režiser:	(debelo pogleda): Tudi to je
mogoče spoštovana ... gospa. Slej
ko prej smo vsi na isti poti. Ampak
- čemu takšna jeza?
Navzoči se muzajo. Frane, njen
sin, vstane in gre ven.
Jehovica:	Hudič vas bo pobral, hudič!
Režiser:	(je še bolj zmeden): Kakopak,
kakopak. Stvari v vesolju niso
povsem jasne. Toda, ne zamerite.
Rekel sem samo, da potrebujem
izrazite obraze ,..
Jehovica:	Moj sin bo ostal doma. Moj sin bo
ostal pri meni. Moj sin bo ostal pri
svoji ženi. Moj sin bo ostal pri
svojem otroku!
Režiser:	Draga gospa. Jaz sem mislil...
Jehovica:	Nič niste mislili. Gonite se po teh
odrih ...
Režiser:	(jo prekine, ampak še zmeraj
potrpežljivo): Draga gospa, doslej
se nismo še nič gonili. Radi bi
uprizorili staro in zelo znamenito
slovensko komedijo.
Jehovica:	Komedijo! Dvakrat sem prebrala
to ... to .. . komedijo.
Cezmernik: (z zajedljivim mirom): Je v njej kaj
narobe?
Jehovica:	Narobe? Vse je narobe.
Režiser:	(zgubi potrpljenje): Pa kaj, hudiča,
je narobe? !
Jehovica:	Hudiča, ja, hudiča! Vsi povprek se
grejo tisto frdainano seksualnost,
baron sploh ne spoštuje nedolž-
nosti, pa še umazane izraze upor-
ablja.
Kalin:	(se hoče zabavati): Povejte nam
enega.
Marta vstane in gre ven.
Jehovica:	Enega, enega ... Kaj pa tisto, ko
pravi baron Matičku, da je kurbc
sin. A to ni nič!
Cezmernik: Glej, glej. Saj celo tekst že znate.
Pa je zares škoda, da nočete
sodelovati.
Štefan:	(se more zatajiti svojega pravega
pokUca): Kaj pa Primož Trubar in
njegovo besedišče. Ste Trubarja
kdaj brali? Odgovorite. Ste kdaj
brali Primoža Trubaija?
Jehovica:	Me nič ne briga.
Režiser:	Prosim, pustimo vse te stvari.
Poglejte, gospa . . . pomislite. Kako
lepo je, kadar človek začne delati,
ustvarjati...
Jehovica:	Hudič vas bo pobral. Samo zmedo
prinašate med ljudi. Vse boste
pohujšali, vse pokončali. Prekleti!
Cimpermanova: No, no. Mene že ne bo nobeden
pohujšal.
Jehovica:	Grem. Vam sem svoje povedala, s
sinom se bom pomenila doma!
Odide.
Mihol:	Burja je mimo.
Kalin:	Baba zmešana.
Cimpermanova: Pusti jo, je pač taka. Tudi ona je
preživela svoje.
Režiser:	Gotovo. Stvari so, kakršne pač so.
Pozabimo. - Kje je Frane?
Frane se vrne.
Frane:	Tukaj.
Mihol:	Je vse v redu?
Frane:	Ne sekiraj se.
Režiser:	Franp, ti boš igral Matička. Zanj si
primeren po letih in postavi.
Frane:	(je občutljiv fant, boli ga materin
izbruh): Prav rad. Ampak zdajle
moram povedati nekaj verzov,
najlepših, kar jih poznam.
6
Režiser:	Kar daj. To je dobro za ogrevanje.
hrane ne recitira. Hodi po odru,
mora pripovedovati.
Frane:	Črne te zemlje pokriva odeja
v grobu tihotnem naš bratec
Andrej!
Vince •■.lato se v kozarcih nam sme-
la, v tvojo opombo pijemo ga zdej.
Režiser:	(strokovno): Dobro, dobro. Le
bolj miren bodi, naj bo vse skupaj
bolj intimno.
Marta se vrne.
Frane:	Videl povsod si, kak'iščejo dnaije,
kak' se uklanjajo zlatmu bogu;
kje bratoijubja si videl oltarje?
S srcem obupnim si prišel domu.
Režiser:	Matiček boš, to je kot pribito. Tale
punca (pokaže na Marto) bo
Nežka. Tudi za vse ostale je jasno,
Štefan bo baron in tako naprej.
Vse je prekrasno, vse je prekras-
no ...
Priteče Fantič.
Fantič:	(Čezmerniku): Ata, domov!
Čezmernik: Kaj pa spet je ...?
Fantič:	Krava bo strila.
Čezmernik: Pa saj za vraga, sem naročil, da
imam sejo in vajo.
Fantič:	Že, ata, že ... ampak, krava bo
strila.
Čezmernik: Če moram, moram. Jutri bom spet
točen, obljubim.
Režiser:	Pojdi in misli na svojo vlogo, na
Zmešnjavo. Kaj hočemo, krava ne
bo čakala. Sicer pa je že Valentin
Vodnik vehko vedel o kravah.
Režiser pripoveduje to povsem
resno. Čezmernik in Fantič odi-
deta, režiser nadaljuje z rahlim za-
nosom.
Režiser:	In sploh mi dovolite, da vas za
začetek še nekoliko spodbudim.
Mihol:	Smo že podkurjeni.
Režiser:	Za Linharta sem se odločil, ker ne
smemo pozabiti na našo tradicijo.
Kako čudoviti časi so bili takrat,
kaj je ljudem pomenila kultura ...
Tule imam igro o tistih časih.
Lepo, zares lepo, čudovito, dovr-
šeno igro. Napisal jo je doktor
Bratko Kreft, mož, ki sodi med
naše najpomembnejše dramatike.
- Štefan, ti lepo bereš. Tu imaš
knjigo, prebral nam boš dva
odlomka iz te komedije, kiji je dal
avtor simbolen in značilen naslov:
Kranjski komedijanti. - Najprej
tole ...
Štefan:	(bere): „Včeraj so naši peijatli
theatra zupet stopili na jegrališe
inu nam obenim ta narprevzvišaniši
spričvah, "da je tudi Kranjšina
gibka, poskočna inu silna, dfe ima v
sebi dovei zvenečnosti, Ja se prov
lepu sliši iz ust Thalie koker
rusosku, pemsku inu polsku ...
Vam Gospodje inu Gospe te
združbe, ne vzdaje hvalo le en
sromak, tudi cel naš lud je šteman
na vas inu vas bo v svojih vučenih
listih na neke poslavil inu ..."
Režiser:	Tako, ste slišali? - Zdaj pa beri še
tale odlomek, ki ga govori sam
Zois. Prosim.
Štefan:	„Jest lubim to špraho, kir je špraha
moje lube matere! Naša velika
skerb je inu ostane, de jo na noge
spravimo .. ."
Režiser:	In tako naprej in tako naprej...
Štefan:	„ ... Pole ne bo več beseda tiga
gmajn folka, kateri nam služiti mo-
re, temuč beseda taistega velikega
duha, kateri vse ludi tiga svejta v
enu lepši življenje perpelati mo-
re ..."
Režiser:	Ste shšali... ja, človek bi se
zjokal. Koliko zanosa, koliko lju-
bezni so imeh naši razsvetljenci.
Mihol:	(je med tem spraznil kozarček iz
družinskega pivskega sklada, govori
pa resno in tudi misli resno):
Ganjen sem. V Logu imamo
imenitno godbo in pevce, pa čisto
zanič kino. Gledamo same kav-
bojke in Jamesa Bonda, pa še stoli
škripljejo v dvorani. Sliši se samo,
kadar kdo koga na platnu ustreli.
Igral bom, ker kultura mora biti,
pa tudi kot predsednik družine
moram igrati. Torej ...
Režiser:	Igral boš, to sem že povedal. Ti boš
lahko imeniten Budalo.
Mihol:	(s spoštovanja vrednim humor-
jem): Pravilno. V fabriki se bojo
smejali. Jih že slišim: budalo naj
igra Budala.
Režiser:	Različni so liki v Matičku, odgo-
vornosti pa so enake. S tem bi za
danes končali. Nekaj det^lov v
zvezi z zasedbo bom še premislil.
Pojutrišnjem bomo začeli z vajami.
Hvala.
Oder se zatemni, sliši se stara
polka.
INTERMEZZO
Režiser in Čezmernik, sama.
Režiser:	S kravo je tedaj vse v redu?
Čezmernik: V redu. Prav lep teliček je.
Režiser:	Dober si. Šlosarija v fabriki, delo
doma, igranje ...
Čezmernik:	Skrbno žensko imam. Včasih se
spričkava, ampak bolj tako, iz
navade. — Za igro me pa skrbi.
7
Režiser:	Skrbi te? Menda smo v redu
začeli. Tako mislim.
Cezmernik: Besede so že v redu, ampak z našo
gledališko skupino ni vse v redu.
Pričkajo se. Ta dva, ki bosta igrala
Matička in Nežko, ta dva sta se
menda tesnó zapletla.
Režiser:	No, ja. Človeku se to zgodi.
Cezmernik:	Ampak ne v Logu. Za vse boš kriv
ti. On ima družino.
Režiser:	Ce bi se ne zapletla tukaj, bi se pa
kje drugje. Recimo: na gasilski
veselici. To res ni moja stvar. -
Imaš že material za sceno?
Cezmernik:	Imam. Železo in iverke.
Režiser:	Prav.
Režiser se nekoliko nervozno spre-
hodi. Cezmernik ga opazuje.
Cezmernik: Te kaj pesti?
Režiser:	Prav zaprav ne. Začeli smo v redu.
- (Plane.) Ampak včeraj nismo
imeli vaje. Trije ste manjkali. Tako
ni mogoče delati. Razumeš?
Pride Gašper.
Gašper:	Rad bi se opravičil. Nisem prišel na
vajo.
Režiser:	To vem.
Gašper:	Vragi so mi včeraj ukradli zaprav-
Ijivčka in še nekaj ceglov. Drvarni-
co moram popraviti, pa hlev. K
sreči so milicajci tatove našli.
Režiser:	(precej nervozno): Potem je pa
tako vse v redu. Zahvali se
miličnikom.
Gašper-	(je dober fant, trudi se, da bi
premagal zadrego): V sosednji vasi,
v Hoteju, poznajo vsaj špas. Fantje
se tudi zravsajo, hujšega pa ni.
Zadnjič so ponoči prestaviU neki
ženski lesen sekret z dvorišča na
njivo. Niso ga razbili, ker celega so
prestavili, za kakega pol kilometra.
Ko je bila sila, so ga prenesli nazaj.
Smeh mora biti, je rekla tista žen-
ska in sezidala novega iz ceglov.
Pozimi ji ne bo pihalo v ...
Režiser:	(zatuli): Gašper!
Cezmernik: Oronično, a z dobrohotnim razu-
mevanjem situacije): Treba je pes-
niti, pesniti. Treba je doseči
vzdu^e, vonj. Tako si rekel ti, naš
režiser. Zdaj imaš vse. Vzdu^e in
vonj.
Gašper je še bolj v zadregi.
Gašper:	Mihol. Mihol vas tudi išče.
Režiser:	Zakaj pa on? Ali je tudi on
„prestavil kakšen sekret"!
Gašper:	Pravi, da bosta izpolnila nekakšne
formulaije.
Pride MihoL V roki ima mapo s
papirji.
Mihol:	Ja, formulaija bova izpolnila. Za
arhiv, za bilten, za informacije, za
hišno upravo, pa še pet komadov
za rezervo.
Režiser:	O, hudiča, še to.
Cezmernik; Malenkost, ti rečem. Zapiši približ-
no letnico Linhartovega rojstva,
podčrtaj, da je bil napredno usmer-
jen, dodaj, da bi napisal še več
imenitnih iger, če ne bi umrl tako
mlad.
Režiser:	Ne, o, ne. Takole piši: Nisem prišel
v Log, da bi izpolnjeval razne
formularje! Prosimmm ...
ZASTOR
DRUGI DEL
Vaje in veselica
Na odru. Kulise še niso postavlje-
ne, so pa razni rekviziti, visi tudi
nekaj zaves. Zdaj stoji kmečki
kozouc - samec. Uporabili so ga
najbrž pri prejšnji igri, zdaj bo zelo
primeren za veselico. Nekateri
igralci - predvsem Štefan, Cimper-
manova in Marta — bodo vadili že
v kostumih, drugi še ne. - Frane in
Marta sta sama. Kradeta trenutke
in se čisto zares poljubljata.
Zmotijo ju glasovi prihajajočih.
Mihol:	(se zunaj): Za vse je poskrbljeno,
samo postelja . , .
Vstopijo: Režiser, Mihol, Kalin,
Štefan.
Mihol:	(nadaljuje): .. .kje bomo dobili
primerno posteljo, tako, ki se bo
prilegla kulisam.
Režiser:	Postelja mora biti. Nisem jo
predpisal jaz, ampak Anton Tomaž
Linhart. Tudi nisem kriv, če
Slovenci na odru postelj ne upo-
rabljamo, če premalo upoštevamo
ta naravni rekvizit.
Kalin:	Bomo pa še posteljo zbiU. Saj je še
nekaj dil.
Režiser:	Pa še skrinjo hočem. Staro, doma-
čo skrinjo. Le zakaj naj bi se
Nežka v desetem prizoru drugega
dejanja skrivala za zavesami in
kulisami, če lahko zleze v skrinjo
inje tam zares skrita.
Štefan:	Intimno te povsem razumem.
Ampak: slog, slog! Ce bo ena
zlezla v skrinjo, drugi pa na
posteljo ah pod posteljo, to še nič
ne pomeni. Treba je vendarle
obvladati določene pozicije. Važno
je, kako hodiš, kako stojiš, kje kaj
poveš. Navsezadnje je Beaumarc-
8
hais le vplival na našega Linharta.
So tu določene slogovne zaliteve,
so določene pozicije . ..
Režiser:	Dobro, v redu. So tu določene
pozicije. Ampak lovi tisto štiri-
najstletno ali šestnajstletno Jerco,
pa še druge punce. Jaz res ne vem,
kakšno pozicijo naj bi mu v tem
lovu določil. Sicer pa ... filozofi-
rali bomo po vaji. - Ponovimo,
prosim, prizor. . .
Nmadoma prikoraka na oder Rob-
nik. Je originalen možak, že v le-
tih. Rad obiskuje lokale, tam zve
vse, kar se v naselju dogaja.
Robnik:	Pri Krpanu smo ga pili za Miklavov
rojstni dan. Rožle, Skrotnik in jest.
Vam moram povedati, da ljudje že
komaj čakajo na to igro, vi se pa
ne zganete. Preveč vežbate. V
mojih letih smo igrali lepe, kmečke
igre. V dveh tednih je bilo vse
opravljeno. Z babami ni bilo
nobenih težav. So morale ubogat.
Zdej pa ta mlad fant, ta Matiček,
govori, da se ženske zvijajo in da so
kače. Jest pa pravim: če ne boš
žival prav vzgojil bo zmeija po
svoje ritala.
Kalin:	Robnik, nehaj! Pojdi nazaj h
Krpanu.
Robnik:	Jest poslušam te vaše vežbe, da
boste vedeli. V dvorano se skrijem,
zlezèm v kot, pa tuhtam. Pijem pa
samo za praznike. Gašper v vaši igri
prav čedno pove tisto resnico, da
so ga pri županu pili, on pa da je
šel mimo in potlej še noter.
Marta:	Tak zgini že vendar. (Zakriči.)
Ven!
Robnik:	Ti kar molči, si še premlada zame.
Smrklja si, pa razdiraš Franetovo
družino. Vsi to vemo.
Režiser:	To ni tvoja stvar. Daj mir!
Robnik:	Prav, bo pa mir. Družine tako ni
več. Če bo šel po novem kdo na
dopust, pa se bo hotel pohvaliti in
bo pisal prijatelju, njegovi ženski in
otrokom, na razglednico ne bo več
zapisal: družini Frlinčkovi po-
šiljam lepe pozdrav z moija. Sploh
ne. Napisal bo: ,4ndividualnemu
trajnemu odnosu med odraslimi in
otroki, ki ga je treba čustveno
utijevati", sporočam pozdrave z
našega j ad ran a. Jest teh izrazov ne
zastopim prav dobro, ampak tako
piše v časopisih. (Odhaja.) Ja, pred
tridesetimi leti.. .
Marta:	Dajmo, dajmo, začnimo že enkrat!
Živčna sem že, zares.
Kalin:	(jo ošvrkne): Še bolj boš živčna.
Tudi jaz bi bil tak, v tvoji koži.
Marta:	(plane): V moji koži, v moji koži!
Kaj pa spet namiguješ?
Kalin:	Sem mar kaj posebnega rekel?
Marta:	Že ves čas me po malem štenkariš.
Mihol:	Že ve zakaj.
Marta:	Ti pa sploh. molči. Pol tvojih
predsedniških dolžnosti opravim
jaz. Blagajna je v redu, sinoči sem
sama še oder po ribala.
Mihol:	Sama? ! Stavim, da ti je Frane
nosil vodo.
Marta:	Pa če bi jo? To je najina stvar,
brigajte se zase.
Frane:	Nehajte, osli! Vse skupaj bom
pustil in šel. Naj gre k vragu še ta
predstava.
Režiser:	(ki očitno ne obvlada več situ-
acije): Ne budali še ti, Frane.
Pomirite se, no!
Kalin:	(nedolžno): Samo Martine živce
sem hotel spraviti v red. Rad
pomagam ljudem.
Frane:	Bolj si strupen kot mušnica.
Mihol:	Že ve zakaj.
Režiser:	Prismojeni ste. Otroci se ne bi tako
vedli.
Kalin:	Disciplina peša, to vemo. Po nekaj
mesecih vsaj smo morali za vlogo
Tončka poiskati drugega igralca. Je
to prav?
Režiser:	Morali smo. Prav je, da govoriš v
množini. Juretovo obnašanje ni
bilo primerno. Hotel je biti zvezda,
edini na odru. Prepričan sem, daje
bila zamenjava nujna. Sicer pa, Jer-
nej bo ljubek Tonček, z njim de-
lam še posebej, tudi vaje gredo zad-
nji teden kar v redu.
Kalin:	Gredo, kolikor gredo. Bližamo se
koncu, ti pa še zmeraj improviziraš
in spreminjaš situacije.
Režiser:	V vaš prid. Celo ti si se naučil
nekaj strokovne terminologije.
Nobeno delo ni nikoli končano, ni
popolno. Zapomnite si to, vsi. Za
drugič.
Štefan:	(ohrani svoj nivo): Ne udarjajmo
zdaj še po režiserju. Po tej vaji me
čaka še oktet. Zares nimam časa za
nesmiselne špetire.
Zadaj precejšen hrup. Čezmernik
vari okvire za sceno. Frlinček mu
pomaga.
Režiser:	Mir! Pustite zdaj kulise! Igralci na
svoja mesta!
Prideta Cimpermanova in Frlinček.
Frlinček:	Slosarqa, mir!
Čezmernik:	(zadaj): Slišim, slišim.
Frlinček;	Bobi želi, da bi jaz pomagal pri
razsvetljavi. Skrbelo me je, da ne
bom zamudil. Bil sem na službeni
9
vožnji, blato, pa slabe ceste ...
Režiser:	Dobro, v redu. Žlezi gori k Bobitu
in lepo osvetlita oder. — Zadnjič
smo izdelali deveti in deseti prizor
v drugem dejanju. Ponovimo oba
prizora. Igrivo, domiselno, ta-
ko ... kot že znamo.
Cimpermanova in Stefan se pripra-
vita, ostali igralci se umaknejo.
Začne se IGRA, ki pa mora biti
domiselno in skrbno naštudirana.
IGRA:
Gospa:	(kluč od štibelca vun potegne inu
potier teče baronu te druge vrata
odpreti): Sam zlodi meje motil, de
sim Matička bógala.
Baron:	(ž ojstim pogledom): Sicer ni bla
tvoja navada, de bi se zaperala.
Gospa:	(ostrašena): Jest - jest sim ongá-
vela — sim imela opravit — ja, ja -
z Nežko — raven zdq je vun šla.
Baron:	Koker vidim si se ustrašila?
Gospa:	Ni čudu - sej vejš, de sim boječa.
-	Midve sva raven od tebe govorile
-	ja, ja, od tebe — koker sim rekla
-	raven zdej je vun šla -
Baron:	Od mene ste govorile? - Sim
prezgodg prišel morebiti? - Enu
pismice me je nazaj vrnilu. Jest
sicer to, kar noter stoji ne
verjamem - al vundr - mi po glavi
hodi.
Gospa:	Kaj za enu pismice?
Baron:	V katerem stoji, de ima dones eden
k tebi v vas priti — Jest ćšim, de bi
zlagánu bio -
Gospa:	Nesrečni človek, kdur si je to
izmislil!
TONČEK en stol okoli vrže v
štibelcu:
Baron:	Kaj je zaropotalu?
Gospa:	Zaropotalu?
Baron:	Nekaj je moglu pasti.
Gospa:	Jest nisim nič slišala.
Baron:	Tok so tvoje misli groznu raztrese-
ne.
Gospa:	Raztresene? — Zakaj?"
Baron:	Žena, eden je noter!
Gospa:	Kdu bo neki noter?
Baron:	Raven to jest prašam.
Gospa:	Ja, ja - Nežka bo, Nežka. Meni se
zdi, de raven sprâvla.
Baron:	Sej si préd rekla, de je pr tih vratih
vun šla.
Gospa:	Pr tih al pr unih - vže ne vejm
prov.
Baron:	Če je tedaj Nežka, zakaj si se pak
ustrašila?
Gospa:	Ustrašila? Jest? Zavolo moje
hišne?
Baron:	Al si se zavolo tvoje hišne al ne, to
ne vejm; ampak de si se ustrašila,
to vidim.
Gospa:	Jest tudi vidim, de je tebi na tim
dekletu veliko več ležeče koker na
meni.
Baron:	(jezen): Tolkanj mi je na nje
ležeče, de je očem zdej kmalu
vidit.
Gospa:	O sej vejm, de jo dostikrat vidit
6češ; al de meni toku malu zaupaš,
to je grdo —
Deseti nastop. Baron, gospa, Než-
ka, prnese en gvant v naroči, vrata
kje nasloni.
Baron:	Le zame, če tvojo nedolžnost
skažeš. (Govori prut štibelcu.)
Nežka, vun pridi, jest ti zapovejm!
NEŽKA pr alkofi ostane. - IGRA
je za hip prekinjena.
Marta:	(režiserju): Kje bom stala al
čepela. Povejte že enkrat.
Režiser:	Povedal sem že stokrat. Dokler ne
dobimo skrinje in posteče, stoj
tam zadaj, tako kot piše v tekstu.
Ta detajl bomo potem hitro
uredili. Jasno?
Marta:	Jasno. Samo, pohitite že s tisto
skrinjo.
IGRA se nadaljuje
Gospa:	Nikar! Ona je na pol naga, to bi
blo lepu; ona ne more zdej vun
priti. Jest sim ji dala moje gvante
poskusit, katere sim ji namenila; v
tim pak ti prideš; ona se je mogla
skriti pred tabo.
Baron:	Če ne more vun priti, tok bo saj
odgovorit znala.
(Prut štibelcu.) Nežka, odgovori, al
si noter!
Nežka katera je pr alkofi stala, se
počasi splazi noter.
Gospa:	(prut štibelcu): Jest ti prepovejm
odgovorit, Nežka!
Baron:	(gre bliže k štibelcu): Kader tedaj
noče govorit, tok jo jest očem
vidit, naj bo naga al oblečena.
Gospa:	(mo naprej stopi): Druge ti ne
morem branit, al saj tukej ti bom
branila -
Baron:	O le tihu! - Jest bom tvojo
skrivno Nežo na dan spravil, de bi
ne vejm kje bla. Tebe za kluč ne
smejm prosit, to se toku zastopi.
Pak sej se te vrata lohka gori
denejo. He! Ni obêniga?
Gospa:	Kaj, ludi boš vkup khcal, da bo
smeh inu pohujšanje med družino,
de se bo glas od tvojiga lepiga
zadržanja skuzi celo vas razlegal?
Baron:	Prov imaš, sej mi ni obeniga treba;
jest znam sam po kláduvo inu po
IO
kleše stopit. (Stuii raven, koker de
bi ôtel iti, inu zupet nazaj pride.)
Ampak de bo vse ostalu, koker je,
boš to dobroto imela, z mano iti.
Na tako vižo ne bo smeha inu ne
bo pohujšanja. Očeš? -
Gospa:	Zakaj ne bi šla? (Se vidi, de ne gre
rada.)
Baron:	Počasi! Jest sim na te vrata skorej
pozabil; jih morem zapreti, de boš
mogla tvojo nedolžnost popohio-
ma skazat. (Zapre te sredne vrata
inu kluč vun potegne.)
Gospa:	(sama pr sebi): Kaj sim strila, oh,
kaj sim strila!
Baron:	Pojva tedej! (Ji da roko.) Kar pak
to Nežko tukej noter am tiče, me
bo vže mogla počakat.
Gospa:	Kaj ti vunder za ene traparije
počenaš -
Konec IGRE.
Režiser:	Zadovoljivo. Dovolj ste sproščeni,
znate že tudi izrabiti situacije.
Cimpermanova: Štefan ima več izkušenj. Jaz se
brez kulis še težno znajdem.
Režiser:	To je dobra šola za fantazijo. Igralec
mora videti tudi tisto, česar ni, vse
si mora pričarati, znajti se mora v
vsaki situaciji. (Režiser podlega na
uro.) Jerneja še ni, prišel bo
naravnost iz službe. Ta čas bomo
vadili pevske točke. Pojdimo v
garderobo, h klavirju.
Frlinčen med tem ugasne skoraj
vse luči in se spusti na oder.
Frlinček:	(režiserju in ostalim, ki že odhaja-
jo): In veselica je danes. Tega ne
smemo pozabit!
Štefan:	(že zunaj): Oslarija!
Frlinček:	Hvala.
Cimpermanova je ostala гш odru,
rada bi čimprej odložila kostum.
Frlinček:	Urbaničičeva, naša Jerca, bo tam
tudi stregla. Pa bi se že zavoljo nje
spodobilo ... po vaji mislim, po-
tem, ko boste že vse zapeli. Nekaj
veselja tudi igralcem ne bo škodilo.
Cimpermanova: Ohja.
Frlinček:	Jaz ta teden nimam noben vožnje.
— A ti nisi za veselico.
Cimpermanova: Rada imam družbo. Nekateri pa
im^o že kar preveč veselic.
Frlinček:	A cikaš na onadva?
Cimpermanova molči.
Frlinček:	No, ja. Malo sta se podrgnila, prava
figa. Šoferji vidimo še marsikaj
drugega.
Cimpermanova: Škandal, bo hud Škandal, ti rečem.
Frlinček:	Ne bo sile. Ljudje klepetajo, potlej
se pa naveličajo.
Cimpermanova: Nežkaje bojda noseča.
Frlinček:	(ne razume takoj): Noseča? Ka-
tera Nizka?
Cimpermanova: Naša vendar, Marta.
Frlinček:	A da sta to igro vzela tako zares?
Hudiča, kdo bi si mislil. — Pa se ne
motiš?
Cimpermanova: Motim, motim, nisem bila zraven.
Govori se o tem. Pozna seji še nič,
nekam bleda paje.
Frlinček:	Čenče.
Cimpermanova: Da bi le bile čenče. Že tako.
pravijo, da je ta naš teater čisto
nor. (Se še bolj muči s kostumom.)
Odpni mi zadaj zaponke. Obleka
mi je pretesna, tako stisnjena ne
bom mogla peti. - Tako. Dosti.
Zgini zdaj, da se preoblečem.
Frlinček odide. Cimpermanova se
preoblači, oder se počasi zatemni.
SliSi se stara polka.
INTERMEZZO
Veselica, Groba miza in klopi. Za
mizo sedijo Mihol, Kalin, Čezmer-
nik in Režiser. - Nekoliko se sliši
veseliška muzika. Pride Urbančiče-
va, ki pomaga pri strežbi.
Mihol:	(rahlo je okajen, zato nekoliko
nerodno poprime Urbančičevo):
Bravo Jerca, pridna.
Urbančičeva: Pridna, ja. Taka gneča je tam na
oni strani, da bi človek moral imeti
deset rok, pa še ne bi vsem
ustregel. - Kaj boste?
Mihol:	Pijačo prinesi. Potlej, ko bodo vsi,
bomo še jedli. Pujsa so zaklali, ne?
Urbančičeva: So. (Pogleda režiseija, a ta se ne
zgane. Odide.)
Kalin:	(Režiserju): Tja poglej. Narod se
zabava. Plešejo.
Režiser:	(razstreseno, avtomatično): Pravil-
no.
Mihol in Kalin se temu avtoma-
tizmu rmsmejeta. Čezmernik zeha.
Molk. - Pride Frlinček s stekleni-
co v roki.
Frlinček:	Na zdravje. — Ja, kaj za vraga pa
ste tako čemerni.
Mihol:	Kje se potikaš?
Frlinček:	Cimpermanovi sem pomagal odpeti
gvant, zdaj sem pa še Minko zaaral
za ples. Pohitite. Punc ne bo dosti
za vse. (Sede k režiserju.) гауођо
iger po manjših vaseh si ne delajte
skrbi. Vse bom naložil na kamion.
Igralce in kulise. Ti boš sedel pri
meni, v kabini. Naj vsi vejo, kdo
komandira. Povem vam, da зређет
po vsakem kolovozu ...
Režiser:	Gostovali bomo, seveda. Ampak
prej moramo vse urediti doma.
Čezmernik	(vidi Režiserjevo nebogljenost): Ali
23
še obvladuješ dogodke, je to, kar
vidiš, še zmeraj tvoj Log?
Režiser:	Pusti to za drugič, ta veselica mi
para živce. — Kje hodita Frane in
Marta?
Mihol:	Po svojih poteh. Tako: grički
obrnite se ...
prideta Robnik in Gašper Sta sredi
„pomembnega" razgovora, ne
menita se za druge.
Robnik:	Jest bi se s tabo kar stinjal, čeprav
si še mlad. Žival prisiliš, a ne,
človeka pa ne moreš. Ima že tiste
svoje nagone, pa čustva . ..
Gašper:	Pa tudi krava ni brez čustev. Še
posebej pa poglej, kako ima psica
rada mlade.
Robnik:	Ja, narava, narava, to je hudič. Če
prov premislim, ta narava kar
precej potrpi. Enkrat bo pa rekla
svoje, potlej bomo tam. A ne
tovariš režiser, ti si študiran ...
Režiser:	Pravilno, pravilno. Tam bomo, vsi
bomo tam. - Kje sta Frane in
Marta? .
Gašper:	Štefan je pri oktetu, ta dva pa
najbrž plešeta.
Robnik:	Ježeš, kakšno čedno klepetanje sta
omogočila krajevni skupnosti.
Gašper:	Mene zanima, če sta se vzela zares.
Če sta se samo na odru, vse skupaj
res ni vredno čenčanja.
Robnik:	Ce sta pa to že prej počela, a ne,
potem bo pri njem doma hudič.
Njegova mati menda kar nori. Še
bolj kot žena. Pri Merkatoiju je
vpila, da so jo komaj ustavih.
Dedci vemo, ja, kako je to.
Spomnim se, kaj je počela ranjka
Matilda, ko smo pred vojno igrali
Divjega lovca. Takrat nas je sicer
kontroliral župnik, ampak smo se
znašli.
Urbančičeva prinese pijačo. Z njo
pride Cimpermanova.
Režiser:	Kaj Štefana ne bo?
Cimpermanova: Najbrž ga ne bo.
Režiser:	Prav ima. Jaz tudi grem, me glava
boli.
Kalin:	To pa ne. Z nami si začel, z nami
boš končal. Tudi to spada zraven,
tudi zdajle si v svojem Logu.
Režiser:	Zloben si, kot zmeraj. Sicer pa mi
je vseeno, stvari gredo svojo pot,
jaz sem samo še statist. - Dajte mi
piti.
Mihol:	To je beseda. (Toči) Trk za našega
režiserja!
FrUnček:	Trk! Igra bo tekla kot namazan
avto. (Cimpemianovi in Urbanči-
čevi.) Vidve sta pa nekam bledi, ali
je pa luč taka.
Cimpermanova: (sede): Strašno.
Uežiser:	Kaj pa je že spet? Pa si ja ni kdo
od igralcev zlomil noge?
Cimpermanova: Strašno, strašno.
Gašper: '	No? Kaj je?
Urbančičeva: Boštjana iz Hovja poznate?
Mihol:	Mendaja. Še v žlahti sva.
Urbančičeva: Zdajle je prišel na vesehco, pa je
povedal, da se je staremu Tinčku
zmešalo. Da je dva dni vozil
voziček okoli kozouca, potlej seje
pa obesil.
Cimpermanova: Žena mu je pred enim letom padla
v štirno in utonila. Več dni so jo
iskali.
Cezmernik: Tikček je preveč pil, od pijače se
mu je zmedlo.
Urbančičeva: Tudi Boštjan tako pravi. Pil je že
prej. Po ženini smrti pa je imel
steklenico kar naprej pri zglavju.
Zdaj veseli glasovi in nekoliko bolj
slišna muzika.
Mihol:	Svinjarija.
Kalin:	Kaj?
Mihol:	Da kar tako zgine.
Urbančičeva: K sreči ga ne bo nobeden pogrešal.
Režiser:	Pasja logika.
Robnik:	Pusti pse. (Joka zavoljo pijače, pa
tudi zavoljo Tinčkove smrti.) Eno
vam povem. Iz izkušnje. Treba je
veliko jesti, pa gre. Jest ne primem
z levo litra, če nimam v desni
klobase. To sem priporočil tudi
dohtarjem.
Tišina.
Mihol:	Plesat grem. Jerca, a bi?
Urbančičeva: Nimam časa, saj vidiš. Me že
pogrešajo pri šanku.
Mihol:	Pa z drugo. Fletno je, če se svet
vrti.
Mihol in Urbančičeva odideta.
Kalin:	(misli na Mihola); Srečna natura.
Režiser:	Tu se zmeraj kaj zgodi, ampak
zmeraj kaj nesrečnega. (Pije.) Na-
vsezadnje bom postal še vraževe-
ren.
Kalin hoče spraviti Režiserja na
plesišče. Namigne Cimpermanovi,
ona uboga. Je pa to bo^ moranje,
to ni veselje do plesa.
Cimpermanova: Pa res. Zakaj bi samo sedeli in
tuhtah. Pojva plesat, naš režiser.
Malo se bova zavrtela, malo bova
poklepetala.
Kalin:	Plesišče je pravi oder. Iz dil, še po
smoh dišijo. Za Skirco se lepo vidi
luna. Kot nalašč zate.
Režiser:	Taki preskoki, taki preskoki...
Tega zares nisem navajen.
Cimpermanova: Veselica je veselica. Greva!
Odideta. Robnik, FrUnček in Gaš-
per se tudi odpravljajo.
12
Frlinček:	Jaz imam Minko zaarano. Hitim,
da ne bo ušla. (Gre.)
Robnik:	Gašper, midva bova poiskala Bošt-
jana. Tisto, s Tončkom, je le
nekam čudaško, rad bi zvedel kaj
več. Sem ga bom pripeljal, Boštja-
na.
Kalin:	Ni treba.
Robnik:	Pane.
Odideta. Kalin in Čezmernik obse-
dita sama, nekaj časa molčita.
Kalin:	Гако.
Čezmernik:	Tako.
Kalin;	Muzika se lepo sliši.
C ezmernik :	Ja, dob ro jo režejo.
Kalin:	Pa bi še midva malo stopila . . .
Čezmernik:	Rad ima stare polke in valčke.
Plešem pa ne.
C leda t a na plesišče.
Kalin:	Le poglej jo, Cimpermanovo.
Dobro ga vrti.
Čezmernik:	In še njegov obraz poglej.
Kalin:	Skremžen je, ne prenese pijače.
Čezmernik; Pa skrbi ga dajejo.
Kalin:	Hoče biti naš. Ne vem, najbrž ne
bo srečen.
Čezmernik;	Brez haska njegovo delo ne bo. V
njegovo delo verjamem.
Kalin:	Nekako se mu vse sproti drobi,
zgublja vajeti.
Čezmernik:	Zna svoj posel. Je pa preveč
idealistično prismojen. Saj veš,
podobno je v fabriki. Železo moraš
imeti rad.
Prideta Frane in Marta, nekam tu-
robna sta videti.
Frane;	A sta sama?
Kalin:	Menda vidiš.
Frane:	Kje so drugi?
Čezmernik: Plešejo. Veselica je. - Vidva se ne
vrtita?
Frane;	Ne. Tu bi rada posedela. Pogovar-
jala sva se . .. imava novo idejo za
začetek prvega dejanja.
Kalin:	(ironično); Naš režiser trdi, da so
mu nove ideje zmeraj dobrodošle.
(Čezmerniku.) Poglej, Boštjan
nama maha, stopiva k šanku.
Frane;	Pa ja ni spet kakšne zamere?
Čezmernik; Sploh ne. En prizor se konča, pa se
drugi začne. Preprosto, a ne?
Odideta.
Frane:	Nalašč naju puščaju sama. Stopiva
v družbo.
Marta;	Ne. Jaz ne grem. Ne marajo naju.
Frane;	Bi plesala?
Marta:	Do tega mi pa sloh ni. —
Frane:	Ja. Sva črni oyci. - Danes sem spet
zjutraj zavil v oštarijo.
Marta:	To ne pomaga.
Frane;	Vem. Smrdelo mi je iz ust. Zato
nisem šel v službo, ampak v gozd.
Prej do teh bukev in smrek in lesk
nisem imel veselja. Rad sem imel
veliko mesto, teatre. Včasih sem
na ulici srečal kakega znamenitega
igralca. Šel sem za njim, dokler se
je dalo. In sem mu zavidal, pa še
kako sem mu zavidal.
Marta:	Bogve, če se tudi pravi igralci
zaljubijo?
Frane:	Tepka.
Marta:	Mislim, tako ... kot midva ... ko
se ne bi smela. — Sicer pa; prava
figa, prava figa. (Se nenadoma
histerično zasmeje.)
Frane;	Kaj ti paje?
Marta;	Igrajva, kar igrajva. Tisti začetek
prvega dejanja, tisti, kjer se je vse
začelo.
Zadaj muzika, polka. Frane in Mar-
ta premakneta mizo in klopi.
Ozadje za njuno igro bo kozouc.
Začneta z IGRO.
Matiček:	Devetnajst čevljev je dolgost, šro-
kost pak šestinudvajset.
Nežka:	Poglej, Matiček, moj slamnek;
toku bo lepši stal, kajne?
Matiček;	Prov lepú; ta roža tudi lepú stoji, al
lepši cvedè tvojili lic roža v mojih
očeh.
nežka:	(malu nazaj stopi); Kaj pak meriš,
lubi moj?
Matiček;	Jest gledam, če bo póstela, katero
nama je baron obljubil, dosti
prostora imela.
Nežka:	Kaj tukaj bo stala?
Matiček;	Tukej bo najino prebivalše.
Nežka;	Ta ne bo pela, po obeni ceni.
Matiček;	Zakaj ne?
Nežka;	Zadosti, de jest nečem.
Matiček:	Al se vunder pove, zakaj ne.
Nežka:	Tudi to se ne pove.
Matiček:	Toku je le, kader nas žene enkrat v
svojo mrežo ujemajo.
Nežka:	Tiho bode!
Matiček:	Al vejš nežka, de jest za naprej ne
bom več krte lovil dol po vrti? Ti
boš mogla z mano drugače ravnati.
Od dones tega dneva sim jest ta
prvi hišni služabnik inu toku rekoč
prijatel baronov. Po tim, jest
menim, boš vunder spoznala, de v
celim gradi ni bolšiga kraja za naji
dva koker tukej v sredi med
baronom inu med gnadljivo gospo.
Kader gospo ponoči, postavim,
trebuh boli inu ^onček zapoje, tri
stopnice striš — frk — inu noter
boš. Kader gospod mene 0če inu
zgonček zapoje, jest dvakrat sko-
čim - frk! - inu pr njem bom.
Nežka:	Prov imaš! Kader pak zjutrej
13
zgonček zapoje inu gospod tebi
enu dolgu opravilu da, on tudi tri
stopnice stri — frk — inu je pr
mojih vratih, trikrat skoči, frk! —
Matiček:	Koku meniš?
IGRA se nenadoma prekine. Preki-
ne jo Marta; ki plane v di\ji,
krčevit jok. Marta joka, joka ...
Frane:	(zbegan): Kaj se je zgodik)...?
Marta:	Oh, Matiček, moj Matiček ...!
Frane:	Povej vendar.
Marta:	Mene je groza.
Frane:	Groza?
Marta:	Saj veš, kako je z mano. Z nama.
Frane:	Vem.
Marta:	Naredi že nekaj.
Frane:	Kaj?
Marta:	Jaz ne maram več domov. Vsi
govorno o mojem stanju.
Frane :	Pri meni je še hujše.
Marta:	Pravqo, da sem kurba, ampak jaz
nočem biti kurba. Zastopiš? -
Naredi, lepo te prosim, naredi,
narediva nekaj tak^a, da sploh ne
bo konca te naše igre. Narediva
tako, da ne bo še predstave, da z
odra sploh ne bova več šla domov.
Frane:	Že, že ... Ampak, kako? !
Marta:	Prepričaj druge, ali pa si sama
izmisliva kaj posebnega. Spreme-
niva začetek, potlej bomo kar
naprej igrali. Samo, da ne bo
konca, da ne bo konca!
Frane:	Tega ne znam, ne znam. Razumi!
Marta:	Znaš, moraš znati. Ti boš to storil,
Matiček, ti si glava.
Frane:	Kaj pa drugi? Kako se bojo
obnašali drugi, če bova vse spreme-
nUa!
Marta:	Za sabo jih bova potegnila. Ne bo
nama te^o. Saj že vsi govorno, da
nočejo konca te igre, da bo potem
spet dolgčas, da bo en dan
podobne drugemu.
Frane;	To je že res. Amapak najin zaplet
je poseben, je drugačen. Nek^
morava vzeti nase.
Marta:	Mene je groza, groza me je. Tako
sem še mlada, pa je že v meni
Matiček. Ne smem več z odra,
razumeš!
Frane:	(premišlja, hodi gor in dol); Imam
idqo, imam rešitev. Potegnila jih
bova za sabo, tudi drugi ne bodo
hoteli z odra. So že zacoprani.
Marta:	(upajoče): A res?
Pride Režiser, neroden in malce
okajert
Režiser:	Kaj pa vklva počneta tukaj?
Frane:	Midva ..vadila sva.
Režiser:	Vaje, same vaje. Ponoči sanjam o
vajah ... O moj Leonardo da Vin-
ci. (Sede.)
Pridejo Robnik, Gmpermanova,
Jehovica, Mihol. - Cimpermanova
nosi pisalni stroj. Robnik pa pisal-
no mizico. Režiser debelo gleda,
kot bi se mu sanjalo!
Režiser;	Kaj pa je spet to. najprej vaje,
potem vesehca, nazadnje pa še ta
aparat, ta pisalni stroj. — Ja, kaj pa
se spet dogaja?
Jehovica:	Molči, zlodg! Nič se ne dogaja,
dogaja se vse. Ce ni Boga, mora
biti VS4 red. Žrejo tiste klobase
tam zadaj, pa po grmovju se po-
jajo .
Mihol:	Luna sije in kladvo bqe. Poglej,
ženska, kako lepo je tam zadaj.
Kako lepo valovijo.
Jehovica:	Ritajo, ritajo in vse to počnejo
brez trpljenja. Hudiči! (Otrdi,
srepo gleda nekam daleč.)
Robnik:	Kaj jo pa spet nosi?
Režiser:	Pustite jo. Naj jo nosi. Pustite ji
tisti mali nič svobode. (Pogleda
Cimpermanovo.) Kakšni rekviziti
pa so to, predvsem pa, zakaj so!
Cimpermanova: To je pisalni stroj, to je kot pesem.
Tika, taka, tika, taka, taka je pač
moja baka. Metram sploh ne
nasprotuje ritmu, vse je prekra-
sno. - Posluh! V ta stroj bomo
vtaknili Franeta in Marto ...
Mihol:	Tedaj: „contra N.N., vulgo Mari-
ček ecetera, ecetera .. ."■
Cimpermanova: ... in tako naprg in naj kar teče,
teče.
Jehovica:	Nič ne bo teklo, hudiči! On je moj
sin. Kaj boste še narediU z njim?
Ali sploh veste, da je enkrat že
hotel narediti konec! Tako lep in
tako zdrav fant - je goltal tablete!
Hotela sem ga odrešiti z vero. Pa
nič, zaman. S plavimi očmi me je
gledal, smehljal se je, zbežal je.
Potlej so se mu noge zavozljale s to
mrho. (Zbeži.)
Režiser:	Mrha pa ni. Protestiram. - Gos-
pa...
Mihol:	Prišla je, odšla je, miruj režiser.
Cimpermanova: Tipkali bomo tipkali, pisah bomo,
zato je ta aparat. Lahko pa zadevo
nekoliko spremenimo.
Režiser:	Ne vem več. Je vse to res? Se mi
blede!
Cimpermanova: Res je, res je, ampak zadevo bomo
nekoliko spremenili. Dragače si
bom narekovala. Recimo tako-
le:... imamo naravna bogastva
imamo Franeta in Marto, imamo
tudi našega režiserja. Imamo tudi
. Frlinčka, njegov kamion in njego-
vo bajto. V sosednji vasi pa imamo
14
mizaija, ki izdeluje stole in mize.
Tudi kovača imamo. Kovač kuje
železo. Za kulise je potemtakem
priskrbljeno. Valentin Vodnik in
baron Žiga Zois...
Robnik:	Ta dva izpusti, nista iz naše
občine.
Cimpermanova: .... nista iz naše občine. Naj
crkneta.
Robnik:	To pa ne!
Cimpermanova: Pa ne. — Bo torej vse urqeno.
Kako lepo zvoni vaški zvon.
Tovariš tajnik nam je že sporočil
vsebino prihodnjih sklepov. Kako
lepo zveni domača beseda. Naš
mizar že dela mizo, saj naši
časopisi in ti jezikavi novinarji ne
znajo delati miz. Vse to je
povezano z gozdom. Gozd je poleti
zelen, ozimnica paje pomankljiva,
kèr že nekaj let ni bilo mrzle zime
in kmetov več ne potrebujemo.
Naj svobodno raste krompir. Sode-
dova teta se je poleti prehladila in
je umrla osemindvajsetega julija.
Do britofa so jo pripeljali na
lojtrnem vozu ...
Režiser:	Nehaj, nehaj!
Cimpermanova: .... tudi spomladi trobijo otroci
skozi trobentice. Prvo znamenje
pomladi je ob poldevetih zvečer, ko
luna presvetli Frlinčkovo bajto ...
Priteče Stefan. Razgret je, žareč in
tudi nekoliko prestrašen.
Stefan:	Joj. joj ■ • •
Režiser:	Kaj nisi pri oktetu ...?
Štefan:	Joj, joj...
Režiser:	A zd^ še tebe nosi.
Priteče se Kalin in z njim Čez-
mernik.
Kalin:	O ti preklemanski zemljevid.
Režiser:	Pa kaj se je spet zgodilo. Marta!
Frane:	Sva. Cela sva.
Režiser:	Samo, da sta cela. Samo, da sta
vidva cela. Druge reči me ne
zanimajo.
Štefan:	Pa še kako te bo zanimalo, tovariš
režiser. Pa še kako prekleto te bo
zanimalo.
Čezmernik: Osli, osli! Kaj pa tako debelo
gledate. Ali sploh veste, kdo je
prišel!
Štefan:	Saj to je tisto. Sploh ne vф.
Režiser:	Mir! Kdo je prišel?
Štefan:	Dva sta prišla.
Robnik:	Prava figa.
Štefan:	Dva. Dva zelo odločujoča človeka.
Mene zlepa kaj ne vrže, ampak ta
dva ...
Režiser:	Reciže,povq!
Štefan:	Dva, dva ... dva pomembna člo-
veka.
Režiser:	Sta politika?
Štefan:	Nista politika.
Režiser:	Potlej je pa vse v redu.
Štefan:	Ni v redu. Direktorja sta. Zname-
nita gledališka direktorja.
Režiser:	Dva? Gledališka direktorja? In
skupaj da sta prišla.
Štefan:	Ja. Drug ob drugem.
Režiser:	Ne. Dveh gledaliških direktorjev, ki
bi hodila skupq ... ne, ne, takih
dveh direktorjev ne poznam. Lažeš
Štefan.
Štefan:	Ne lažem. Veš kdo sta? - Bojan
Lopata in Janez Sekira.
Režiser:	Nemogoče, nemogoče. Svet je iz
tira. Hitro jima dajte vina, odvle-
cite ju, vsakega na svojo stran.
Naših vaj ne smeta gledati. Ne
jutri, ne pojutrišnjem! Recite jima,
da se gremo samo veselico. Da
živimo življenje, ki je tudi teater.
Povejte jima da sta Frane in Marta
imenitna, da sploh nista igralca.
Poudarite, da gojimo klasiko in
moderno gledališče, da smo druž-
beno angažirani, da smo napredni
in kritični, da nismo kompromi-
saiji, da smo vse najboljše, kot za
Novo leto, da so veselice pri nas le
slučajen pojav. Dajte jima piti in
jesti, naj plešeta po mili volji.
Podčrtate, da Jehovica ne igra in
da je Cimpermanova pravkar natip-
kala vzorno poročilo. — Frane!
Marta!
Frane:	Tuk^ !
Režiser:	O moj Leonardo da Vinci...
TRETJI DEL
Generalka
Matiček in Mežka sta postavljena
za začetek prvega dqanja. Morala
bi spregovoriti prve stavke, a oba
molčita. Sepetalka jima hoče po-
magati, govori na glas.
Sepetalka:	Šestnajst čevljev je dolgost...
Matiček ostaja nem. Sepetalka ho-
če pomagati Nežki.
Šepe talka:	Poglej Matiček moj slamnek ...
Matiček in Nežka se primeta za ro-
ke in sedeta na skrinjo, ki je boÇ v
osredju odra.
Nežka:	Matiček, kaj bo z nama?
Matiček:	Nič.
Nežka:	Saj vem, da ne bo nič. Ti živiš
svoje življenje ...
Matiček:	Pa ti?
Marta:	Jaz sem pa avša, sq veš. Zmeraj me
kaj premakne.
15
Baron pogleda skozi odprtino v
kulisah, ves obupan krili z rokami
in nekaj artikulira.
Matiček:	Ampak med vajami je bilo lepo,
kaj ne?
Nežka:	Lepo. Živela sva svet, ki ga ni.
Zmešnjava na drugem koncu pogle-
da skozi ogrodje kulis. Z glave sna-
me ogromno lasuljo in z njo malia
baronu
Frane:	Tisti svet je. Kako sva cimprala
posteljo.
Nežka:	Saj res. Kako so fantje in dekleta
prihajali na svadbo.
Matiček:	Kako smo plesali.
Nežka:	Cela vas je plesala. Na harmoniko
so igrali.
Matiček:	Kušnime.
Prikaže se Budalo in maha s
svojimi akti. - Žužek priteče na
oder.
Žužek:	Vama se je zmešalo. Vajino govo-
renje ne spada zraven. — Matiček,
lepo te prosim . ..
Žužku se pridružita še Baron in
Budalo, ki ne jenjata kriliti z roka-
mi Priteče tudi Gospa.
Matiček:	(Nežki): Kušni me.
Žužek:	Osel!
Matiček:	(Žužku): Kar pojdi, očka, kar
pojdi. Midva z Nežko se imava še
nekaj pomenit.
Nežka:	Spominjam se. Baronova žena mi
je pomagala, da sem te dobila.
Matiček:	Brez nje bi vse padlo v vodo. Baron
je kar naprej letal za tabo. V
borštu teje hotel imeti. Ojoj.
Tončka butnejo na oder. Nesrečen
je in zmeden, poje pesmico iz
Linhartovega teksta.
Tonček:	De polna pleména
lubezen ognena
razdjala me bo,
de božec oparjen
sim pičen, sim vdaijen,
kaj morem za to.
Matiček:	(poskoči): Kar pojdi Tonček.
Kobilo zajahaj in diijaj proti
Ljubljani. Potlej pa še nazaj pri-
jahaj. Gospo, tvojo ljubeznivo
botrco, bomo potolažili.
Tonček odide.
Matiček:	Uganil sem.
Nežka:	Matiček, ti si glava. Igre ne bo
konec.
Režiser privihra na oder, smešenje
je in nebogljen.
Režiser:	(govori v dvorano): Prijatelji. Po-
vabil sem vas, da bi videli eno od
zadnjih vaj, da nam bi še kaj
svetovali. Zdaj je pa hudič: to
sploh ni tista igra, ki smo jo že
pripravili. Vse se je zapletlo. Le kaj
naj človek počne v vseh teh
situacijah, ki so samovoljne, ne-
umne, nepredviene.
Na oder prihajajo in odhajajo: tisti,
ki igrajo in tudi tisti, ki samo
spremi ajo to novo igro.
Nežka;	Matiček, idejo imam.
Matiček;	Imenitno je, če luna posveti.
Nežka:	Poslušaj me in poglej to skrinjo.
Režiser nama je naročil, da se
mora na njej in v njej vse mogoče
dogajati.
Matiček;	Pa potlej?
Nežka:	(leze v skrinjo); Potlej bo spet vse
po najino. Ti pripoveduj pesmico,
jaz bom nadaljevala.
Matiček:	Bliža se železna cesta,
nje se, ljub'ca veseUm;
iz Ljubljane v druga mesta
kakor priček poletim.
Nežka:	(na pol v skrinji);
A k' je blizu tista cesta,
moraš vzet' me ljubček moj,
da pogledat tuja mesta
bom peljala se s teboj.
Nežka:	V redu?
Matiček;	Poslušaj tole pesem. Soldaško;
Pet čevljev merim, palcev pet; adi-
jo, ljub'ca. starši,
m z Bogom vi, tovar'ši!
Dopolnil sem devetnajst let.
pet čevljev merim, palcev pet
in čvrste sem postave
od nog do glave.
Nežka:	Lepo si povedal. Kušni me!
Baron:	Navsezadnje pa to sploh ni bilo
slabo. Lepo se je slišalo. Mar ne,
moja gospa?
Gospa;	Ja, ta dva sploh nista brez glave.
To sem ti že rekla, ljubi moj mož.
Matiček:	Le jadra spet napnimo,
valovom se zročimo,
kak, je čisto moije!
Kaj njemu upat' smemo,
mornaji dobro vemo;
dekletom kaj, - kdo ve?
Barom:	To bi poslušal še pa še. Zdaj pa,
moja žena, mora biti na vrsti boršt.
Gospa;	Ti bom že dala - boršt. Po glavi.
Sicer pa pravimo gošča, ne boršt.
Priteče Tonček. Z njim se tudi
drugi vključijo v igro.
Tonček:	Vse je tako lepo. Ampak luna ni
prišla v službo.
Zmešnjava:	Luna ni prišla v službo?
Žužek:	Luna ni prišla v službo! Kaj pa je
to, kakšna oznaka je to?
Tonček:	Letal sem doli po borštu, kakor en
vedomec. Zvezde so bile, zvezde.
Luna pa ni prišla v službo.
Režiser:	Hudiča! Za razsvetljavo mora
16
skrbeti Bobi. Zdaj bom kriv še za
tisti ščepec lune.
Na oder stopi Jehovica.
Jehovica:	Tiste hlače, tiste hlače ...
Režiser:	Prej luna, zdaj še hlače ... Kaj je
spet novega?
Jehovica:	Tiste hlsče, ki jih je nosil moj sin,
niso bile zlikane in prav sešite. Tu
imate nove.
Režiser:	Gospa. Presenečen sem. Oprostite.
To je vendar . ..
Jehovica:	Nič ni vendar. Hudič vas bo
pobral. Res pa je, da sem zadnjič,
po tisti frdamani veselici, jokala
celo noč. Marsikaj sem slišala. Sin
pa je le sin. Razganja ga, kot trto.
Veternjak je, rogovilež, iz samih
odpadlih žalujk je sestavljen. Niko-
li mu ne bo dobro. Tu imate ta
rekvizit, te hlače ...
Jehovica odide, vstopi pa Gašper,
ki je nekoliko zamudil to svoje-
vrstno igro. Ne ve za dogodke, pa
začne z Linhartovim besedilom.
Gašper:	(baronu): Ho, vaša gnada - raven
prov - škoda, škoda se dela. Naj
puste to okno zadelat. Vse sorte
reči doli mečejo. Náj spremislijo,
zdej so ciò enga fanta doli vrgli.
Režiser:	Počakaj, Gašper. Saj vidiš, da so se
premislili.
Gašper:	Niso se premislili, trdim, da so
enega fanta doli vrgli. Vse rože so
polomljene, vse dinje pomečkane.
Režiser:	(histerično) Gašper! Ne gre več
zares, razumeš!
Gašper:	Bom pa ponovil. Torq, še enkrat.
Režiser:	Gašper. Poslušaj, Gašper. Midva ne
moreva doumeti tistega čudaškega
vzroka, ne moreva razumeti, da se
je nekaj prikradlo v ljudi, da je
razpadla tako skrbno pripravljena
predstava.
Gašper:	Kakor želite. Pa še enkrat.
Matiček:	Predstava ni razpadla. Vso stvar
smo obrnili v drugo smer.
Režiser:	Osli! Sploh niste več prištevni.
Zmešnjava:	(gleda vse po vrsti)* Meni se pa
počasi odpira.
Režiser:	Tebi! Vsaj ti bi moral biti priseben.
Ti...
Zmešnjava:	Počasi. - Po veselici sem se
pogovarjal z mojo žensko. Prav
ona, moja ženska, je uganila
resnico. Veš, nekaj zanimivega je
rekla.
Režiser:	Le kaj naj bi rekla. Spet kaj o
kravah.
Matiček:	Jaz pa slutim. (Upajoče.) Slutim.
Zmešnjava:	Rekla je, da si ne želimo, da
nočemo končati te naše igre. Jaz,
na primer, bi moral potem spet
švasati in skrbeti za telička. Tako
je rekla.
Molk. Zmešnjava je povedal re-
snico. Tisto resnico, ki omogoča,
da je Čezmernik hkrati Zmešnjava,
da je Stefan baron in tako naprej.
Povedal je resnico, ki briše prehode
med odrom in privatnostjo. Fa je
navsezadnje prav vseeno - kako se
imenujejo.
Ta resnica pa je najprej dobrodošla
Matičku in Nežki.
Matiček:	(zelo ihtavo): Nočemo je končati,
nočemo je končati. Ti, režiser,
nam hočeš odvzeti naše sanje.
Hočeš premiero, hočeš predstavo,
hočeš uspeh in nato spet vsakdan.
Mesce in mesece si nas krmil z
iluzijami.
Zmešnjava:	Dolgo, dolgo smo živeli na teh
deskah. Luna je prišla k nam v
službo na poseben način. Postali
smo mesečniki.
Matiček:	Da. Luna nas je nosila. Pa z njo
vred naš Bobi, ki nas je presvetlil s
svojimi zelenimi in rumenimi filtri.
Žužek:	Iz sanjske smo snovi. Sanje so se v
nas naselile. Ti, režiser, si spočel ta
poskus s sanjami.
Matiček:	Ti si bral čme bukve.
Baron:	Zdaj imaš, kar si hotel. Opozarjal
sem te na določeno in nujno mejo
racionalnosti. Našo zgodovino mo-
ramo imeti radi, ampak razumno
radi. To je vedel tudi Zois, ko je
rekel...
Režiser:	Pusti Zoisa, marsikaj vem o njem.
Rekel je tudi: „Geschmückt, signo-
rina, pflückt inu geschmückt..."
Baron:	Brez zveze z našo situacijo.
Budah prinese гш oder ogromen in
popisan papir.
Budalo:	Moram prebrati obtožnico. Takole
se glasi: Gledališka skupina Log
contra N.N. vulgo režiser. -Torq:
Matiček:	Ne bomo ga tožili.
Nežka:	Ne bomo ga tožili.
Matiček:	Zahtevamo pa, da nas zapusti. Mi
ne smemo prekiniti naše igre, on
nima pravice do svoje predstave.
Ne bomo zapustili tega odra, teh
dil. Življenje zunaj ni naše življe-
nje.
Nežka:	Torq: . na svidenje. Pa še kdaj
drugič.
Režiser stoji, gkda, počasi se
odpravi.
Režiser:	Pa še kdaj drugič. Prav imate.
Navsezadnje imate svoj čisti in
naravni prav.
Režiser odide. Molk. Vsak po svoje
si porrwga iz zadrege.
17
Budalo:	Kaj bomo pa zdaj, sami?
Gospa:	Jaz vem. Naredili bomo vse tisto,
česar ni hotel režiser. Med vajami
smo preveč zanemarili revolucio-
narne ideje, te pa v tekstu so.
Gašper:	Pa še nekaj. Na Luko smo tudi
pozabih.
Baron:	V tekstu ni nobenega Luke.
Nastopa Jaka, ne Luka.
Gašper:	Pa Jaka, malo sem se zmedel. To
nadrobnost vam moram razložiti.
Na vrtu delam sam. Mora pa delati
tudi Jaka, to piše v knjižici. Taka
je pogodba. Poglejte, vse piše lepo,
natančno, po vrsti. Piše, da je pra-
vica zmeraj zložena v verzih.
Nežka:	Ni znano, kdo je zapisal tiste verze
o pravici. Budalo! Piši: Baron inu
dehant tiga nista pisala, drugega
pak v Ljubljani ni, kateri bi verze
skupaj zlagal...
Baron:	Pravilno. Jaz nisem zapisal nič. Ne
v verzih, ne v prozi. Za tako rabo
nisem, imam bolj pomembne dol-
žnosti.
Gospa:	Ste ga slišali! Za pravico nima
posluha, ne v verzih in ve v prozi.
Jaz pa imam posluh, imam idejo,
ki je hkrati revolucionarna in pes-
niška Mir! Bodite zbrani in po-
slušajte! - Dovolite mi, da najprej
povem nekaj stavkov, ki jih je
napisal Josip Jurčič v prvem
poglavju spisa z naslovom Sloven-
ski svetec in učitelj.
Baron:	(se nenadoma spomni da je tudi
Štefan, spomni se svojega nekda-
njega civibega poklica.) Jaz sem
tudi Štefan, posegaš v tîiojo stroko.
Gospa:	O tem^nič ne vem. Poslušajte: V
ljubljanskem Gradišču je tačas
vladal slovenski knez VITOGLAV,
spoštovan mož in poznan pri
J!*'-	slovenskem narodu ne le ob
Ljubiji, n^o po vsem zgornjem
posavju in daleč čez Krko in
Kolpo. Njegov rod je bil znan še iz
časov, ko so se bih Sloveni pod
Ljudevitom posavskim vzdignili in
Nemce pretepli, in eden njegovih
bratov je hrabro branil samo-
stalnost slovenskih zadrug ob Muri,
kjer je prebival slovenski rod
Suslov in Tiborov ...
Baron:	Poznam, poznam te stvari. Ni pa to
v nobeni zvezi z našo igro.
Gospa:	Pa še kako je vse povezano.
Pravkar povedano dokazuje, da
tukaj pričiqoči in navzoči baron
Naletel ni .vreden naše slavne
jireteklosti.
Baron:	Tudi to vemo. Zato ga je Linhart
tako neusmiljeno osmešil.
Gospa:	Premalo ga je kaznoval. Zamujeno
bomo popraviU. Takoj.
B^ron:	(premišljuje): Morebiti imaš prav.
Kaj naj postorimo. Težavna naloga.
Gospa:	Zaprli ga bomo v tole skrinjo in ga
ne bomo pustili ven. Skrinjo bomo
zapečatih.
Baron:	Torej: barona bomo spravili v
skrinjo in ga bomo zapečatili.
(Počasi se zave situacije.) Barona v
skrinjo,.. .torg tudi mene v skri-
njo ... To pa ne. V igri sem tvoj
mož, torej vladam, v civilu pa sem
pravno zaščitena oseba.
Gospa:	Me nič ne briga. Na Francoskem so
taki baroni sprožili revolucijo, pri
nas pa drjigačni. Ne bo več pela
tista: Rozalka, moja Rozalka, pri-
zanesi mi. - Potlej pa spet vse po
starem. Jok!
Baron:	Ne smemo pretiravati. Razum
nasprotuje takim postopkom.
Kaznujmo barona kako drugače.
Ce bi jemah vse čisto zares — ne
zamerite, da bom povedal narav-
nost — bi morali sežgati Nežko na
grmadi, ker je čisto privatno
zapeljala tega fanta, tega Matička,
ki je bil, nota bene, pred nekaj leti
v šoh še moj učenec.
Gospa:	Me nič ne briga. Baron Naletel: v
skrinjo!
Nežka:	Vaša gnada, vaša gnada, kar po-
korno noter, v skrinjo.
Baron:	Potemtakem misUte zares?
Gospa:	Zares. V petem dejanju si hotel
zapeljati Nežko v borštu, v utici.
Namesto utice ano ti pripravili
skrinjo. Žlezi noter in pokori se!
Baron:	Če smo dosledni, če mislimo
progresivno, je v tej zahtevi nekaj
logike.
Baron zleze v skrinjo, gospa sede
na pokrov. Smeh. Žužek in Zme-
šnjava zajahala skrinjo.
Gospa:	Fran Erjavec piše: Ko je gospod
ustvaril konja, mu je rekel: „Tebe
sem ustvaril kakor nobene druge
živaU. Vsi zakladi sveta počivajo
med tvojim očmi. Moje sovražnike
boš teptal s kopiri, na hrbtu pa boš
nosil moje prijatelje. Po vsej zemlji
boš srečen, pred vsemi stvarmi boš
imel prednost, ker te bo ljubil
zem^e gospodar. Brez peruti boš
letal, brez meča zmagoval."
umaknejo se s skrinje. Baron dvig-
ne pokrov.
Baron:	Kakšno prihodnost im^o konji!
Gospa:	(baronu): Sem tvoj prijatelj ali
nisem?
18
Baron:	Si.
Gospa:	Žlezi, prosim, nazaj v skrinjo.
Tako. (povezne pokrov.) Se stri-
njate z vsem povedanim?
Matiček:	Strinjamo se. Le tisto ni res, da bi
kdo zmagoval brez meča, pa
čeprav je to konj. Poskusimo še z
meči. Jaz bom vzel enega, ti... ti
Zmešnjava vzemi drugega. Upri-
zorila bova turnir med Lambergom
in Peganom.
Poiščeta dve letvi, postavita se vsak
na eno stran skrinje. V hipu sta
starodavna viteza.
Zmešnjava: .... Kakor z neurjem drevi na
svojem mogočnem hrzaču skozi
trepetajoči Dunaj silni Pegam ...
Matiček:	____Glej tu mojega hrabrega ko-
nja! V repu se mu pobliskavajo tri
peresa, vpletena v blesk zlata ...
Baron spet dvigne pokrov.
Baron:	Že spet konj! In ta konj naj bi bil
narejen po prastari narodni šegi.
Matiček:	.... Tedaj se dvigne vzvišeni knez,
pogleda iz dvorane, da bi videl
krvavega klicaija. Zdaj jame govo-
riti, dostojanstvo teži na vsaki
njegovi besedi...
Baron odločno zapusti skrinjo.
Baron:	Le iz kakšne dvorane naj pogleda
laiez. Iz skrinje? Prepoten sem in
zadušen. Ne zmorem več. Navdu-
šen sem za teater, pa naj bo še tako
nor. Vseeno pa predlagam nekaj
minut razumnega počitka.
Nežka:	Pavza! Ta čas pa zapojmo pesmico,
ki jo ima Linhart na koncu igre.
Lepa je. Ena najlepših, kar sem jih
brala in slišala.
Nežka in Matiček (pojeta):
Zdej zapojmo, zdej vukajmo!
Eden drugmu ogen dajmo!
Jeza, žalost, le na stran!
Dons je moj veseli dan.
Prihitita Režiser in Fantič
Režiser:	Nehajta! Nehajta!
Matiček:	Kaj pa je spet?
Nežka:	Ne prekinjajte naju!
Fantič:	Frlinčkov kozouc gori.
Nočejo slišati, zdaj hočejo peti
vsi, pojejo v zboru.
Režiser:	Zares gori, poslušajte, zares gori!
Požar je!
Matiček:	Ne verjemite mu. Režiser nas hoče
spoditi z odra.
Nadaljujmo s pesmijo.
Vsi pojejo.
Zdej zapojmo, zdej vuk^mo!
Eden drugmu oge'n dajmo!
Jeza, žalost, le na stran!
Dons je moj veseli dan ...
Režiser:	(tuli): Gori, gori! Pojdite pomagat.
Slišijo se glasovi, sliši se trobenta
gasilskega avtomobila.
Baron:	Paje menda res. Menda res gori.
Nežka:	Ni res! Ni res! Groza meje!
Matiček:	(Nežki): Kaj pa če je res. Morava
na pomoč.
Nežka:	(obupano, obupano): Režiser je
podtaknil ogenj. Režiser je zažgal!
Hotel nas je pregnati z odra.
Režiserje zažgal kozouc.
Vsi bežijo z odra. Režiser ostane
sam.
Režiser:	Taka je zdaj ta stvar. Navsezadnje
bom še požigalec. Vse se je
zdrobilo. — Ne, ne. Nobenih
meditacij. Pika.
Zmešnjava, zdaj spet Čezmernik,
se vrne.
Čezmernik:	Igralci so pred Domom. Vsi. K
sreči ni bilo hudega. Otroci so v
kozoucu zažgali slamo. Lahko bi
kaj zgorelo. Pa ni.
Režiser:	Vsaj to se je srečno končalo.
Čezmernik:	Ti si pa le ostal tukaj, v hiši.
Režiser:	Ja. - Vsaj od tebe sem se hotel
posloviti.
Čezmernik:	Tudi jaz bi te poiskal. Enkrat po
predstavi. Da bi ti povedal ...
kako je šlo.
Režiser:	Se boste vendarle odločili za
napisano igro.
Čezmernik: Jutri bo Mihol sklical sestanek. O
vsem se bomo pomenili. Najbrž
bomo poiskali drugega Matička in
drugo Nežko. - Boš sodeloval?
Režiser:	Ne.
Čezmernik: Prav imaš.
Režiser:	Pustite Nežko in Matička.
Čezmenik:	Z njima so se zapleti začeli.
Režiser:	Ne samo z njima. Tudi s teboj, tudi
z menoj, tudi s Frlinčkom. Kar
igrajte. To je poglavitno. Igrajte
brez konca. Jaz na ta oder, prav na
ta vaš oder, ne smem več stopiti.
Čezmernik:	Kdo ti brani?
Režiser:	Jaz sam. Nekaj v meni mi brani.
Nekaj čisto posebnega.
Čezmernik: Kom^ kaj razumem.
Režiser:	Tudi jaz kom^ kaj razumem. — Ne
znam razvozlati uganke. Sfinga se
mi posmehuje. Človek je nekako
nesrečen, zgubljen, če se pred njim
zgodi kaj nepredvidenega. Človek
je nesrečen, če se motiv skrije
njegovemu pogledu.
Čezmernik:	Predolgo je vse trajalo. Predaleč si
nas gnal. Hotel si zbrisati ločnico
med nami in med odrom.
Režiser:	Ja. Črnošolci so pokončali ljudi s
svojimi bukvami in coprnijami. Za
njimi je smrdelo.
Čezmernik:	Predstava bo. Prej pa moramo vsi
19
nazaj na zem^o. Moramo sprejeti
tisto ločnico. Jaz moram v fabriki
spet občutiti Mad stoja. Kalin
mora zmeriti kubike sežaganih
desk. Razumeš?
Režiser:	Poskušam. Srečo vam voščim. Med
potjo pa stopim še v tisto najino
trafiko. Po cigarete.
Cezmernik: Da, prelep je ta kraj, ta Log. Vidim
pa ga tudi nekoliko drugače.
Namesto tebe ga vidim. Trobenta
in boben sta še v tisti sobici, moj
fantič že pridno mizari. Na odru so
na kup zmetani, zanemarjeni, po-
mečkani, pozabljeni kostumi. Ba-
roni, služabniki, gospe, gospodje,
fantje, dekleta, vse je na tem kupu.
Vsa pestra zgodba življenj in zgodb
je zdaj klopčič cunj.
Režiser:	Ali pa tudi ne.
Cezmernik: Ali pa tudi ne. Srečno.
ZASTOR
20
Peter Božič
PANIKA
igra
OSEBE:
JUST
JAGNA, njegova žena
RUKAVINA, urbanist in povzpetnik
MARTINA, njegova bivša žena
POLONA, njuna hči
VALDI, sUkarka
PONIKVA, redar
FORTONER, glasbeni umetnik
NONA
NONINA
HIŠNICA
HIŠNIK BARTL, njen bivši mož
TIKVICKA, upokojenka
CARME, lastnica ženitovanjske posredovalnice
PSIHOLOG
ANDRIJA, natakar in lastnik kavarne
JON, bivši gojenec vzgojnega doma
SPREVODNIK, tudi Jon
BOLTAR, prometnik
BOLTARCA, njegova žena
ZALOKAR, premikač
PASTIR
Dogaja se vsepovsod na svetu, posebej pa še pri nas.
1. prizor
CARMEN: Koliko si star, Jon?
JON:	Koliko?
CARMEN: Ja ...
JON:	Kaj jaz vem. A je to važno?
CARMEN: Ni, včasih ni važno. Ampak ... ne
gnjavi me. Pa ravno zdaj. Andrija,
glej kaj dela?
ANDRIJA: Kaj dela?
(natakar)
CARMEN: Zdaj pa še ti. No, pa naj igra. No, pa
naj piska.
Andrija:	Piskaj. Si slišal?
JON:	(Piska zateglo pesem in zraven poje
nekakšno pesem o majhnem planetu,
ki je priletel iz vsemirja skozi okno,
pristal na parketu in zdaj je tam.
Toda nihče ne ve, v kateri hiši je tisto
okno z zelenimi polknicami, in nihče
ne ve, kje je tista hiša roza barve.)
PONIKVAR: Andrija, palačinko prosim.
ANDRIJA: Kaj? Zdaj qutraj?
CARMEN: A ti nisem vse naprej povedala ...
Glej... (zmeraj hitreje briše z roka-
vom umazanijo s šipe)... ga je na-
tančno na dvaindvajsetem,... a ni?
Je pa na triindvajsetem nastropju . ..
sunil... in ti nisem, rekla ... Z eno
roko se je ujel za železo . .. zdaj gaje
pa on zidar z zobotrebcem v roko ...
Pomisli z zobotrebcem.
Ponikva, vse to sem ti že zdavnaj po-
vedala. Zato pa ne grejo gradnje na-
prej. No ... zdaj je pa spustil...
PONIKVA: Kaj za vraga, Andrija, pa je to?
ANDRIJA Kaj?
PONIKVA: Palačinka?
ANDRIJA: No ... je pa mrzla... a ni vse-
eno ...
PONIKVA: Kaj je vseeno?
ANDRIJA: Ne vem, če bi ti povedal.
PONIKVA: Mrzla palačinka, pa vseeno .. .
CARMEN: Že ves čas pravim, kakšni lampi so.
Eni so pošteni, drugi pa pokvarjeni.
Eni delajo, drugi pa kradejo.
ANDRIJA: Prisegel sem, da ne bom povedal
CARMEN: Pošteni dajo v ajmer pet ceglov, po-
kvarjeni pa samo štiri. Pa je ta pošten
dobil tata, pa ga je tat vrgel s triin-
dvajsetega nadstropja dol. Stolpnica
pa bo brez vsakega petega cegla.
ANDRIJA: Samo na uho. Zato, ker si redar. Zgu-
bili smo se.
PONIKVA: Kdo se je zgubil.
ANDRIJA: Zemlja. Zdaj pa nobeden več ne ve,
kje smo; Kje leti, pa tudi sama ne ve
več kam. Ja, to se jije zgodilo.
CARMEN: Ja .. .zato paje tako. Zgub^en smo v
vesolju. Ni več poti, ni ni več trač-
nic, ni več ... miru. (Ta ugotovitev
deluje kot bomba, Jon neha piskati
na fagot)
JON:	Gospa... ali lahko pogledam malo
skozi okno?
CARMEN: Jon, zdaj je že tako ali tako prepoz-
no!
PONIKVA: Andrija, še eno palačinko. Pa magari
mrzlo ... saj je vseeno.
ANDRIJA: Palačink ne strežem več. Nimam ča-
21
sa. Kolodvorsko so zaprli in vsak tre-
nutek bojo vsi tukaj.
PONIKVA: No pa pol, ko ga boš imel.
ANDRIJA: Pol se šele začne. Pol pride Fortoner,
pa urbanist Ferderber, pa vsi. .. Jut-
ri, ja jutri pa lahko ... če še bomo.
PONIKVA: Pa saj ni tako zares.
ANDRIJA: Kaj ni zares? Predstavljaj si samo,ka-
ko je če ti konj zbezlja, ah pa ti odpo-
ve bremza. Ne ... in če je z zemljo
tako, drvi in drvi... in na poti je
stotisoč zvezd in nikoli se ne ve, kdaj
bo treščila v katero. Če pa s konji in
vozom kam treščiš, pa veš, da je vse
fuč.
(Medtem, ko natakar to pojasnjuje
prihajajo jutranji gostje v kavarno,
večinoma pijanci iz kolodvorske resta-
vracije in cipe, med njimi, ki ženejo
precejšen krupje Martina, za katero se
ne ve alije stara 30 ali pa štirideset let
in še celo več, ali pa še malo manj. Z
vročimi grogi se natakar Andrija zaleti
naravnost k njihovi mizi, Jon pa stoji
že itak ves čas blizu s povešenim fago-
tom in nekaj mrmrara kot bi vseeno
pel, čeprav ga nihče ne posluša. Tak
direndaj je.)
1.CIPA:	(Medtem, ko poskuša prevroč grog)
Jon, da,zaigraj kaj!
2.	CIPA:	Zakaj pa si nehal. Vsako jutro pri-
dem malo k sebi, ko igraš.
JON:	Danes ne bom.
3.	CIPA:	Zakaj ne. Zakaj te pa plačajo?
JON: Ti si Martina. Zakaj si danes prišla
sem?
MARTINA: Ja, ti si pa Jon! Sem sem pa prišla,
ker mije tako všeč.
JON:	Nikoli ne prideš sem.
MARTINA: Oprosti. . .
JON: _ Žedolgo te nibüo .. .
MARTINA: Naveličala sem se skrivati pred teboj.
JON:	A, naveličala.
MARTINA: Ja.
JON:	Potem se bova pa pogovorila.
1.	CIPA:	Kaj se boš pogovarjala. Nič se nimaš
pogovarjati. Ti Jon, ti imaš tukaj za
igrat, ne pa da se pomenkuješ.
2.	CIPA:	A veš kaj pravi. Pravi, da si v svoji hi-
ši skrila ...
3.	CIPA:	Ja ... da je priletel skozi okno, tak
majhen planetič in obtičal na parke-
tu. In da si ga skrila ... da ga maš
zaklenjenega in da .. .
MARTINA: Kaj bi rad od mene, Jon?
JON:	A ne razumeš?
1.CIPA:	Sramežljiv gospod.
2.	CIPA:	Ne ve kaj bi.
3.	CIPA:	Njegov planetič na parketu ...
MARTINA: Dosti imam vsega tega ...
JON: Pogovoriva se ...
MARTINA: Potem mi boš pa spet dva dni in dve
noči držal roke na hrbtu ... In po-
tem mi boš spet šele čez dva dni pri-
nesel pol hrenovke... tik pred
smrtjo . . . Andrija ... Daj mi prine-
si hrenovko ... ne grog . . .
JON:	K tisti mizi tja .. . Ja, tja bova sedla,
pa pogovorila se bova ... enkrat mi
moraš vendarle povedati. .. Marti-
na .. .
MARTINA: Jon, ti si zares nor. A ne vidiš, da
imam vsega dovolj? Sita sem te-
ga ... Tebi se ne sanja .. . česa
pravzaprav ... Poglej me ... na
koncu postane ostuda. (Jon ji nekaj
govori, česar ni mogoče razločiti, pri
tem postaja bolj in bolj neučakan,
nasilen, nazadnje začne grabiti po
njej)
MARTINA: Pusti me že .. .
NONA:	(Starki, Nona in Nonina .sedita na
drugi strani podolgovate, z usnjem
obložene mize in na obeh straneh sta
prav taka podolgovata fotelja. Obe
sta neopredeljivo vendar zelo stari,
inventar kavarne, ena paje še starejša
od druge, čeprav se to samo ve, razli-
ke ni mogoče več opaziti) Ali mislite
da ni boga? O je? Je bog! Na vrhu
vsega ... in sveti duh in sin božji.
NONINA: (nadájuje) ... ki je odrešil svet za
zmeraj .. .
MARTINA: Jon ... ali poznaš kaj usmiljenja?
JON:	Vse. Zmeraj samo na pol. A ne Marti-
na .. .?
NONINA: Poslednjega dne je samo še škripanje
z zobmi in ...
JON:	Zmeraj se izmuzneš.
NONA:	Škripanje in večni ogenj . . .
MARTINA: Na pomoč ... pomagajte!
JON:	Nič ... nič ni. . .
PONIKVA: A tako. Jaz sem redar, prosim.
MARTINA: Bilo mi je slabo ... malo vode ...
PONIKVA: Daj ji vode ...
MARTINA: Ja, vode . . . (Popije vodo) ... Do-
volj je tega, dovolj Ustja, dovolj ča-
kalnic. Dovolj ... Jon, ah si že videl
kdaj koga, ki se je stegnil za šan-
kom? Kakšen človek pa si po-
tem ... Ti si ostuda ... Jon. A ne
veš, da si to ti?
2. prizor
ANDRIJA: Ali še kaj hočeš, Carmen?
CARMEN: Nič. Dolg čas je ... Hudič vzemi vse
skupaj.
ANDRIJA: (Starejšemu profesorju glasbe) Grog,
a ne, gospod Fortoner.
FORTONER: Ja, zjutraj je zmeraj mraz, pa se ne
prileže nič tako ko ravno grog.
ANDRIJA: Jaz bom tudi grog. Vroč grog. Tako
me zzzzzzebe.
22
CARMEN: A veš, kdaj te bo nehalo?
ANDRIJA; Kdaj?
CARMEN: Ko boš prišel k meni, pa boš rekel:
Veš Carmen, jaz te mam pa malo rad.
Pa malo denarja mi je še ostalo, hi šlo
vse k hudiču, čeprav gaje šlo veliko.
ANDRIJA; Ja . .. zelo veliko ...
CARMEN: Pa vseeno ga je nekaj ostalo.
ANDRIJA: Res. . . nekaj ga je ostalo, nekaj ga
pa še bo ... za stara leta.
CARMEN; Pa ti se mučiš, pa jaz se mučim ...
ANDRIJA: Ja, pa ti se mučiš, pa jaz se mu-
čim . . .
CARMEN; Veš, Carmen, jaz te imam pa ravno
toliko rad, da bi s teboj. .. Viš, ko
mi boš to rekel, te bo pa nehalo
zebst.
JON;	(Poje nekaj takega kot: In v hiši se
vrti, vrti, ta moj planet, že pol stolet-
ja noč in dan, ta moj planet. Zabrisa-
la za njim je sled. Kaj naj storim? )
FORTONER: Andrija, jaz tega ne bom več poslu-
šal.
ANDRIJA: Ja, kaj je pa pol. Malo slabo je, dru-
gim je pa všeč. Vsak mora živet.
FORTONER: Meni gre na živce. Jaz ga bom pokli-
cal, pa mu bom kar povedal.
PONIKVAR: Zakaj pa? Pusti ga na miru. Vsak
ima svoje na glavi.
FÒRTONER: Jaz mu bom pa kar povedal. (Vstane,
gre k Jonu) Veš, ne znaš pet. Ne veš,
kaj je muzika. Če se hočeš naučit,
pojd z mano, pa ti bom dal glasbene
ure.
JON:	Hvala, gospod.
FORTONER: Nič hvala. Naučil te bom, pa boš lah-
ko pel, kjer boš hotel.
JON:	Zelo ste dobri, gospod. Ampak jaz še
nisem slišal za vas.
FORTONER: Za mene nisi še slišal. Narodni umet-
nik zemlje. Ja, kje pa živiš Jon? A ži-
viš na zemlji kot mi vsi, ali kje drug-
je?
JON:	Ne vem še.
FORTONER: Jon, viš, eno samo majhno žemljico
imamo. V Galaksiji. Naša je. Bojimo
se zanjo. Pazimo jo kot punčico na
očesu. In vsi se poznamo. Ti pa ne
poznaš velikega Zemljinega umetnika
Fortonerja .. .
JON:	Zdaj ga poznam.
FORTONER- No, zadnji čas, da ga poznaš. Kaj pa
redarja Ponikvo?
JON:	Kdo pa je to redar?
FORTONER: PomisUte, zdaj ne ve, kaj je redar?
Kdo je redar? Kdo je Ponikva? Car-
men, povej mu ti. Jaz sem čisto iz
sebe.
PONIKVA: Puslušaj Jon. Jaz sem redar. To je
tisti dobri človek, ki skrbi, da je
red ... na zemlji.
JON;	Hvala gospod. Nisem vedel.
CARMEN: Prosim gospod. Nisem vedela. Zdaj je
zletel spet eden del iz stolpnice. A
slišiš Ponikva? Redar Ponikva!
JON:	In se bom naučil še lepše igrati?
FORTONER; Kaj lepše. Igrati se boš naučil. Samo
še kofe popijem ... Samo svoj kofe,
veš.
CARMEN: Samo svoj kofe. Viš, tako je na tem
svetu. Eden se ubije do smrti, tale pa
samo še en kofe!
ANDRIJA: A, z smetano.
FORTONER; Pa z smetano.
ANDRIJA: Pa Ponikva, ti tudi?
PONIKVA: Jaz tudi.
ANDRIJA: Samo ... smetane ni... ker ...
PONIVA: Kako ni... ker. . .
ANDRIJA: Samo tebi na uho ... ker smo se
zgubil.
JON:	Oprostite gospod, res nisem vedel, da
smo se .. .
ANDRIJA: Pssssssst .. .
PONIKVA: Kaj? Zgubil smo se?
JON:	Gospod Fortoner, jaz bi šel...
FORTONER: Ja, greva. Ampak jaz mislim, da se bo
vse dobro izteklo. Ja hudiča, ko pa
smo vse prevrtal! Povsod tuneli... v
ZDA, v Kinshasi, povsod. Pa
stolpnice, pa nebotičniki, sto nad-
stropni ... pa povsod manjka vsak
peti cegu, pa piha zrak skoz... pa
je zemlja sšajtrala s tira. A je kaj čud-
nega?
(Fortoner in Jon odideta)
3. prizor
ANDRIJA: Jaz imam tega dost. Vse je mrzlo,
smetane ni. .. vse je vseen. Carmen
jaz te imam rad.
CARMEN: Jaz pa tebe tudi malo.
ANDRIJA: No, pa se mava rada
4. prizor
FORTONER: Viš, to je pa moja hiša, moje stano-
vanje, moj naslonjač, moj divan in
moj Franc Jožef. Na steni. In če po-
gledaš doli na vrt ... ali si pogledal?
JON:	Sem.
PORTONE R : Si videl zeleno travo?
JON:	Sem:
FORTONER: Kdaj si jo pa videl zadnjič?
JON:	Ja, tega se ne spomnim več. Ko sem
še živel v eni napol porušeni hiši, zra-
ven V isle.
FORTONER: Viš, jaz pa Visle ne maram. Jaz imam
pa psa . ili ga vidiš?
JON:	Vidim ga, učitelj muzike.
FORTONER: To je zato, da nisem ob travo.
JON:	Kako črn je. Kje pa je pult za note?
FORTONER: Kakšen pult?
23
JON:	No . .. tako sem mislil...
FORTONER: Zraven mene se vsedi.
JON:	Zakaj?
FORTONER: A ti se ne boš usedel zraven mene?
JON:	Pa se bom. (Čez dolgo časa).
FORTONER: Nimám dosti časa. Imam veliko
učencev. Franc Jožef - Polona,
Tilči, Milči... To so moji vsakdanji
učenci... Daj mi roko! (Jon ne da
—	Fortoner obstrmi)
JON:	Kdo paje Franc Jožef Polona?
FORTONER: To je zlatolaska. Laski zlatolaske!
Nobene ljubezni ni na tem svetu!
JON:	Alije mogoče?
—	se pojavgo —
TILČI: Dobri gospod ...
MILČI: Moja velika duša...
POLONA: Kdo pa sem? Ali sem Franc Jožef-
Polona, ali nisem?
MILČI:	Tako so želeli gospod Fortoner. Tam
gori imajo še zmeraj sliko Franca Jo-
žefa, ali vidiš? Pa so ga hoteli kar na-
prej imeti živega ... Pa božati so ga
hoteli...
POLONA: In ti si jih umoril? Kdo pa si ti?
JON:	Saj je sam umrl...
MILČI:	UmrU ... umrli...
JON:	Saj so sami umrU. Nisem jih umoril.
Jaz nobenega ne umorim.
POLONA: Potipaj jih za roko.
TILČI:	Ali so mrzli, ali niso. Kar potipaj jih!
MILČI:	Ja, bom pa sliko obrnil, če so res
umrh ... Moja velika duša ...
POLONA: Jaz pa pravim nekaj drugega.
JON:	Gospod ... so še rekli ... da zemlja
drhtijo ...
MILČI:	Zemlja drhti... kvečjemu drhti, ne
pa drhtijo ...
POLONA: Pusti te bedarije ... Se pač zgublja.
Kaj pa moremo? Tilči, primi ga za
roko. Milči, ali si že obrnil sliko.
Že? Potem ga primi še za drugo.
MILČI:	Težko gre ...
POLONA: Tikvič pomagaj mu.
TIKVIČ: Težko je. Še hujše je, kot tisto, ko
me je hotel Ponikva narediti za svoje-
ga vajenca. Hišnica, je rekla mami,
tako dobrga redarja bom naredil iz
fanta, da bo še bopi kot je sam.
Potem sem pa mogel z revolverjem
streljati dan na dan v sliko njegovih
stricev, starih mater, očetov, dedov,
prednikov in nič ni pomagalo, če
sem mei opečene roke kot, da bi
pekel kostanj.
—	Vidiš, dober redar boš. Vse moje
prednike si preluknjal, mi je rekel.
Oni so krivi, da sem tak; mi je rekel.
Potem pa je jokal ves dan.
POLONA: Ti si Jon, a ne?
JON:	Zakq me oba držita, s^ sem samo
Jon.
POLONA: Zaigraj.
JON:	Ne morem, zlatolaska ... Saj me vsi
držijo za roke.
POLONA : Ali sta obrnila sUko?
MILČI:	Ne čisto, težko gre . . .
POLONA: Daj mu fagot v usta!
Igraj, Jon!
JON:	Ne morem ...
POLONA: Igraj največjemu umetniku zem-
lje .... Fortoneiju ... nekaj žalo-
stnega!
MILČI:	Ja dober človek je biL
TILČI:	Ni bil dober. Perverzen prasec je bil.
POLONA: Zame je bil dober.
TILČI:	No, paje bil.
MILČI:	Jaz sem ga ljubil.
POLONA: Še malo mu porini fagot v usta.
TILČI:	Saj ne morem bolj, saj je že skoraj do
jeter.
TILČI:	Vjetra
POLONA: Ja. Zakaj pa dobremu gospodu For-
tonerju ni dal roke, niti za minutko!
MILČI:	Bolj pa res ne morem. Po men kozla.
A ga pustimo kar tukaj, a ga damo na
travo, zraven psa. Na tisti košček ze-
lene trave. Tako lepo je igral.
TIKVIČ: Dajmo ga zraven psa. Na tisti košček
zelene trave. Ponikva je rekel, da
mora biti človek, sploh če je redar,
usmiljen. Zmeraj na vsakem koraku,
usmiljen! (Ga odnesejo ven in ga po-
ložijo zraven psa in zraven še fagot)
S. prizor
(Še zmeraj je noč. Na travi se premi-
ka Jon, toda kadar se premakne,
grdo zarenči pes. Jon obmiruje in
meče kamenje v zrak, ki ga lahko do-
seže z roko.)
JON:	Kje pa je zemlja? Pa vrt? Pa Forto-
ner? Ah je Fortoner zgoraj, paje ze-
mlja spodaj?
(Ko mu kamen dolgo ne pade nazaj)
Fortoner je hvala bogu drugje. Ni
tam, kjer sem jaz. Vseeno je navse-
zadnje kje sem, samo, da nisem s
Fortoneijem. (Mu prileti kamen
nazaj na glavo.)
JON:	Kaj pa če bom vso večnost tu-
kaj? ... Vso večnost ... na hrbtu
sredi peska . .. zravne tega psa?
(Se začenja delati jutro in tedaj se vi-
di zid, oziroma ograja in vrata in tra-
va in pes na verigi, ki je dovolj blizu,
da mu ne pusti niti, da bi se ganil.)
JON:	... Vso večnost...
(Na vratih mlekarček)
MLEKARČEK: Dobro jutro. Pa, da me ne boste
zmerjali... gospod Fortoner. Danes
je nedelja, enajstega aprila tisoč-
24
devetstopetindevetdeset. Mleko sem
vam prinesel, kot vsako jutro. Ob ne-
deljah, je polnomastno ... za rekre-
acijo, pa boste koj, ko bo pozvonilo
na frančiškanski, stopili tja dol na
Mlinsko cesto in boste pomagala zla-
gati cegle. Danes, enajstega aprila
dvatisočdevetindevetdesetga leta,
bomo podrli tisto hišo ob Visli, ki so
jo bombe v eni od zadnjih vojn poru-
šile do polovice. Danes nam bo goto-
vo uspelo. To morate vedeti, se vam
splača tja. Vsi morate tja! Ampak
mleko... jaz nisem nič kriv! Ta
mestna mlekarna je čisto na psu. Ce
se ne bi spri, bi dobil namesto mleka,
samo topel češpljev kompot. Ja ...
in kako sem se spri! Zaradi vas, gos-
pod Fortoner. In vsi ljudje so se raz-
burjali. Nekaj pravijo, da ne štima z
letnicami... ali s koledarjem ...
kaj jaz vem. To ni moja stvar. Pravi-
jo, da se je ponoči nekaj zgodilo. Pa
ne vem kaj . .. Kje pa je gospod For-
toner? Kdo pa si ti?
JON;	(Na travi in krvav okoli ust) Jaz . . .
sem Jon.
MLEKARCEK; Zakaj pa si krvav?
JON:	Napadli so me .. . huligani.
MLEKARCEK; a že napadajo. Tikvička je danes
gutraj rekla, da se lahko zgodi... da
bo brezvladje čisto zraven. In bojo
huligani napadali. Kar na cest
JON:	Vzeli so mi fagot.
MLEKARCEK; Ja ... kje pa je gospod Fortoner?
Vsako jutro me čaka tukaj, mi malo
stisne roko, tako na rahlo ... pa mi
je toplo pri srcu ... in mi da za no-
gometno tekmo... jaz pa njemu
kanglico. Kaj bo pa zdaj z menoj?
JON:	Ne vem.
MLEKARCEK: Ja... kje pa je?
JON:	Najbrž ... gori.
MLEKARCEK: Gori... in ob tem času .. . potem
je pa res. . . potem pa je res go-
ri... za bogo voljo. Jaz grem.
Tukaj je kanglica. Tukaj je mleko.
Jaz moram takoj naprej. Caka me
hišnica, pa učiteljica likovnega jx)uka
Valdi, pa gospod Rukavina. Ce jim
ne prinesem mleka ... še v tem de-
setletju ... bojo brez fruštka, pa de-
lat cel dan v vročini, na sparini, zla-
gat cegle, pa še klavnica je tam zra-
ven, pa konje kopljejo, pa po konjski
scalnici smrdi... Brez fruštka to ni
nobena rekreacija ... ampak ... A
vi boste pa kar tukaj. Saj ne smete,
ko bojo vsi cegle zlagal. Solidarnost,
vzajemnost...
JON:	Jaz bi ostal kar tukaj.
MLEKARCEK; To pa ne smete. Bom sporočil redar-
ju Ponikvi. Ali veste, da se novo me-
sto duši? Duši se soseska. Duši se
Štepanja vas, duši se Sostro, duši se
Manhatan, duši se Ferent ... vse
nove hiše se bojo najprej zadušile,
potem pa zgubile kot stare ženske in
se sesedle ... Zraka .. . zraka, du-
ha ... je treba .in zato je treba
podreti vse kar je staro ... kar je vo-
tlo, kar zija naravnost v Visio ...
kar.. . Vi bi pa radi kar tukaj na ze-
lini travici... Ne! Ponikvi bom spo-
ročU!
(Odide in pusti kanglico mleka pri
Jonu na tleh.)
6. prizor
(Redar Ponikva sedi v svoji kuhinji, v
škafu vode ima noge in jih žalostno
ogleduje. Pojavi se mlekarček.)
MLEKARČEK: Gospod redar Ponikva . .. ^
PONIKVA: Kaj pa laziš za menoj? Kdo ti je pa
rekel, da laziš za menoj?
MLEKARCEK: Mleko se vam prinesel... kot vsako
jutro .. . ampak ura je že sedem
proč in zvon na frančiškanski...
Mudi se. Joj, pa Tikvički sem pomo-
toma dal vaše rogljičke, zdaj mam pa
samo še žemlje. Malo prej sem prišel,
ker se mudi. Delo vas čaka, grozno
delo.
PONIKVA: Kam pa gledaš?
MLEKARCEK: Saj ne gledam v Škaf.
PONIKVA: Natančno v škaf gledaš, zato si prej
prišel.
MLEKARCEK: Ne, prisežem. Fortoner so
mrtvi... tisti... nori Jon ...
veste, tisti, ki je pel tiste neužitne pe-
semce ... je pa tudi skor mrtev. Dal
sem mu mleko. Veste, vse se du-
ši ... stolpnice, dvodružinske hiši-
ce ... to je strašna stiska. Sicer pa
kaj naj vam pravim. Rukavina je re-
kel, da mora vsak zaveden meščan
pomagati, danes, je rekel, bomo po-
drli ... pa bpmo läge zadihali, je re-
kel. In Jon je rekel, da bo ostal na ze-
leni travi... Vidite, pa nisem šel
najprej k Anžetu, niti h primariju
Kobilici, ampak k Tikvički in potem
naravnost k vam. Navsezadnje so
danes ponoči zadušili Fortonerja ...
huligani...
PONIKVA: Pa res nisi gledal v äcaf?
MLEKARCEK: Res nisem, prisežem. Malo mi je
pogled že zdrsel na vaše noge v škafu,
ampak, ne da bi kaj videl...
PONIKVA; Ce si kaj videl, pozabi. Ja, veš. Jaz
sem nesrečen človek. In če me kdo
zaloti v moji nesreči, mu ni dob-
ro ... jaz sem redar.
25
MLEKARČEK: Prisežem, da nisem videl nič. A lahko
zdaj grem . .. Moral bi k Anžetu,
povedat, da nisem nič videl v škafu,
pa da naj gre hitro obrit mrii-
ča ... Pa bo spet sedmina. To je bil
narodni umetnik naše cele zemljice,
naše majčkene cele zemljice ... Sa-
mo, ko ne bi tale Anže .. .
PONIKVA: Če nisi res nič videl, pojd najprej k
Anžetu ...
MLEKARČEK: Saj pravim. Samo zmeraj se mi malo
zagrauža, ko pol zmeraj kako žensko
pritisne ob zid, ah pa" kam dru-
gam...
PONIKVA: Kajpačemo.
MLEKARČEK: To ni lepo...
PONIKVA: Res ni lepo. Ko pa nobeden drug ne
mara brit mrUčev. Pa mu pogledamo
skoz prste. Kaj pa čemo, mlekarček.
Ta svet, je svet skozi prste, da veš.
Svet skozi prste.
(Mlekarček odide, Ponikva vzame v
roko gobico, jo opazuje, ožema, briše
noge v škafu, gobico spet ožema, jo
drži nežno v svojih dlaneh kot majh-
nega ptička, potem pa jezno vrže v
škaf in obupano gleda v strop)
7. prizor
Nedeljsko jutro. Vidi se rob napol
porušene trinadstropne hiše, pred
njo pa bombni lijak s kupi zdrobljene
opeke in zemlje. Na tem kupuje ,Jca-
ča", ki si podaja opeko za opeko. V
kači stojita Jon in Jagna, Justova
žena, skupaj. Just je v ozadju. Pred
leti so Just in Jagna ter Martina sta-
novah v istem nadstropju, vendar sta
Just in Jagna počenjala kar naprej
tak direndaj, da se je Martina izselila.
Po tem je Justu pomagal tudi urba-
nist Rukavina s svojimi zvezami.
JAGNA:	Viš, Jon, moje hiše pa ne bojo.
JON:	Res ne?
CARMEN: Ko ma pa protekcijo.
JAGNA:	Kakšno protekcijo? Najbolj priprav-
na je za to, da majo otröci v pritličju
šolo.
JON:	Mojo pa rušijo!
JAGNA:	Tvojo rušijo?
JAGNA:	Katera je tvoja?
CARMEN: On sploh nima nič. Nikjer ne stanuje.
Brez stalnega bivališča ... Ponikva
ga lahko vsak hip spravi v arest z ob-
razložitvijo, da je klatež.
JON:	Tole je moja hiša.
JAGNA:	Tole?
CARMEN: Tole sploh ni hiša.
JON:	Je.
JAGNA:	Boljše nekaj, Ičot pa nič. Ja, kje pa
živiš? Tam zgoraj?
JON:	Ja .. . tam zgoraj.
CARMEN: Nikjer ne živi. Ko je ura že čez pol
tri ponoč, paje še zmeraj v kavarni.
Ob šestih zjutraj, ko pride Andrija, je
pa tudi že pred kavarno.
Kaj pa stojita. Dajta cegu naprej.
JON:	Kdaj sem bil že tam zgoraj. Še takrat,
ko je živela stara Sušnikova, ki je
imela starega krmežljavega psa. In,
ko je padel slep v vodo, je skočila za
njim.
CARMEN: Pravijo,dajo je nekdo pahnil.
JON:	Ne, vame je skočila, pa sem se umak-
nil.
CARMEN: Umaknil si se .. .
JON:	Ja,umanil...
JAGNA:	Rukavina je tam. Dajte že cegle na-
prej.
JON:	Takrat sem videl, kako je priletel...
in nekaj časa krožil okoli hiše.
Potem se je malo potopil v reko, kot
da gre pit vodo, nekaj časa drsel po
gladini, se dvignil, se mi priklonil in v
velikem loku odletel naravnost v
tisto hišo z zelenimi polknicami, roza
barve, in izginil na tistem parketu za
zmeraj.
ANDRIJA: Tvoj jlanet, a ne?
JON:	Ja .. . moj planet .. .
ANDRIJA: Saj nisi v kavarni, ko so vsi pijani.
Daj cegu!
JON:	Ce je pa res...
CARMEN: Jaz bom dala cegu v drugo roko. Mi-
šica me že boU.
JAGNA:	Kaj pa če jeto rts?
CARMEN: Kaj naj bi büo res?
RUKAVINA: Kaj pa stojite in zgate. (Vsi im^o
eno opeko v rokah in se ne prema-
knejo.)
ANDRIJA: Kako bom pa pekel palačinke, miši-
co sem si nategnil.
CARMEN: Jaz tudi!
JAGNA:	Ja, kaj pa naj naredimo?
CARMEN: Nič ne moremo. Če dam opeko na-
prej, če jo takole vržem kot se to de-
la ... jo lahko dobi v glavo ...
JAGNA:	Ja, naíavnost v glavo. Počakajmo, da
bo na frančiškanski poldan zvonilo.
ANDRIJA: Nič drugega nam ne preostane .. .
RUKAVINA: A ne veste, da je ,^nus". Vi tam zgo-
raj.! Ah slišite.,.! Mesto se du-
ši... Kje boste pa živeli, vrag vas
pocitraj. Vrzite že ta preklet cegu, da
se bo ta kača premaknila. Če danes
ne podrete hišo, odstopim. Pa boste
videli. Ene nove hiše ne bo več. Ali
shšite tam zgoraj? Nič ne slišijo!
CARMEN: Ja, nič ne sUšijo.
RUKOVINA: Pa bojo. AU veste ...
(Med njegovim vpitjem prileti opeka
Jagni naravnost v glavo. Nastane
splošen direndaj .. . Oglasi se opol-
26
danski zvon in med zmešnjavo je sli-
šati samo klice)
. . . Nesreča, nesreča ... Jagni je
zdrobilo glavo . . .
(Prideta Tikvička in hišnica in odlo-
žita opeko na tla zraven Andrije in
Carmen)
TIKVIČKA: Bo vsaj sramote konec.
ANDRIJA: Kakšne sramote?
TIKVIČKA: Vprašaj hišnico, ki je tam hišnica, kjer
je doma. Jaz ne bom govorila. Trpela
sem sramoto desetlja in desetletja,
pohujšanje, zdaj zahaja mladina
tja . . . pa sem govorila Ponikvi, pa
mi je Ponikva rekel, da sem tercijal-
ka, no . .. zdaj je pa konec . . . po-
hujšanja!
CARMEN: Ja, kakšne sramote?
TIKVIČKA: No, povej, saj si hišnica. Ti lahko vse
poveš.
HIŠNICA: Ja, sramota, pa še kakšna. Včasih je
bilo tako, kot da je cela streha ple-
hnata in kot da so sami okostnjaki
tam gor. Zdaj veste.
ANDRIJA: No ... ti... to je pa res sramota.
8. prizor
Anže, Just, Valdi, hišnica, Tikvička,
Ponikva, skratka vsi. PrišU so
„čuvat" pokojnico. Kuhinja v kateri
so, je na dva vogala, tako, da se iz
enega ne vidi v drugega. To je kuhi-
nja in soba obenem.
ANŽE:	Dober dan. Ah me poznate?
JUST:	Ne, nobenega ne poznam, danes ne
poznam nobenega!
ANŽE:	Jaz sem brivec Anže. Od kar so mi na
Tyrsevi nacionlizirali brivnico, sem
zmeraj pri roki, če kdo umre. Bojda
je umrla gospodična Martina.
JUST:	Martina, da je umrla. Že deset let je,
kar je ušla od tod, ampak umrla pa
ni.
(Iz druge strani kuhinje pride Tikvič-
ka)
TIKVIČKA: Anže, bodi no človek ... ne muči
Justa ... a ni zadosti hudo.
ANŽE:	Kaj je zadosti hudo?
TIKVIČKA: Najprej Jagna, zdaj pa še ti tukaj z
Martino ... saj veš kako je bilo ...
ANŽE:	Kaj je bilo? Kaj vem? Kaj me bri-
ga ... Rukavina mi je rekel, da je
treba sem, in ker vem kako živi
Martina in ker vem, da živi tukaj ...
JUST:	Že deset let ne ...
ANŽE:	Ker sem misli, da živi tukaj ... sem
mislil, da bom jaz prav prišel...
TIKVIČKA: Saj si... Jagna je mrtva ... ,Sveče
ji gorijo . .. Moj bog ... viš kaka
beda je tole življenje ...
ANŽE:	Kaka beda...?
JUST:	Ja ... Tikvička ma prav...'beda
je . . .!
ANŽE:	Ko ne znate živet!
JUST:	Ti pa znaš, a ne?
ANŽE:	Ja, jaz znam! Ko so mi nacionalizirali
brivnico, sem mislil, da je konec. Pol
sem pa pogruntal, da je res konec,
ampak šele začetek konca. In tako
živim že deset in deset let prav veselo
tale konec, pa ga še ni konec.!
JUST:	Ja, ti znaš .. . ampak, Anže, jaz te
poznam!
TIKVIČKA: Anže jaz tudi.
ANŽE:	Pa kaj je pol? A niso vse srečne . . .
Za eno mi reč, da ni še danes sreč-
na .. .
JUST:	Kar sem rekel, sem rekel. Za danes
pozabi na tvoj vesel konec ... za da-
nes ... Če bi ti vklel zdaj mojo raz-
česnjeno dušo, Anže, bi še danes pa-
zil.
ANŽE:	Vsak ma za kaj razčesnjeno dušo,
veš.. .
JUST:	Kaj pa ti veš. . .
ANŽE:	Več kot ti...
(Eden za drugim pridejo sem in še
nekaj časa poslušajo prepir)
VALDI:	(Učiteljica likovnega pouka) Joj,
Just... ko bi ti vedel... Tako lepo
je imeti otroke . ..
CARMEN: Ja, prav ma. Moj psiholog v moji po-
sredovalnici, je tak, kot otrok ... če
ga nabijem z gumijastim šlauhom, ka-
dar ga kaj polom. Paje srečen še dve
uri...
ANŽE:	Kaj čemo. Če bi se človek za vsako
reč sekiral, kam pa pride, a ne Val-
di...
VALDI:	Nikamor .. . prav maš Anže, nika-
mor ...
ANŽE:	Jaz naprimer, sem danes slišal, da se
je nekaj zgodil. Pa se čisto nič ne se-
kiram.
VALDI:	Kaj pa se je, če smem vprašat?
ANŽE:	A kaj?
VSI:	Ja, kaj?
ANŽE:	Ja ... zvezde majo take težave kot
mi. To je jasno. Saturnus, to je tisti,
ki je kot sod, pa ma obroče okoU
sebe, je kar naprej vrtal po sebi, kot
naprimer danes Just.
JUST:	Na mir me pust. Ti rečem.
ANŽE:	Saj ti nič nočem ...
VALDI:	No, pa kaj je bilo'
ANŽE:	No, vrta in vrta po sebi, pa ugotovi,
da jo briše po svojem tiru za eno tiso-
činko prehitro. In zabremza ... in
se ustavi, in jasno .. . prišlo bi do ka-
tastrofe ... ker je v vesolju vse tako,
da je vozni red natančen kot na po-
staji. Če je kak vlak prehiter, mora
biti drugi bolj počas. Pa so zaradi te
27
njegove psihoanalize, morale vse zve-
zde spremniti povsod vozni red ... -
in tako se je čas naravnost razle-
zel... Pri nas, na tej naši majhni
zemljici ... oprostite ... zajemite
sapo ... nocoj ni več jasno, ali smo
leta tisočdevetsto, ali pettisoč, ah
dvanajsttisoč pred našim štetjem. Ni
jasno ... ste razumel...
VALDI:	Jasn, to je tako, kot če bi Orient-
•ekspres prišel dvanajst ur prepozno
na štacion.
ANZE:	Natančno tako. Dvanajst aH pa še
več ur prepozno ah pa cel teden pre-
zgodaj na štacion. No, in jaz se nič
ne sekiram! Pa bi se zdaj zaradi. . .
oprosti Just.. . navsezadnje smrti
ne uide nobeden .. . navsezadnje
pride le meni v roke ...
ANDRIJA: A zato smo zgubljen?
JUST:	Ti pa zaradi onega cegla.
VALDI:	Kaj praviš, Anže ... saj to je grozno.
CARMEN: Res je ... grozno je .. .
VALDI:	Pa še nobene . .. panike nikjer.
HIŠNICA: Kaj pa je to panika?
VALDI:	Panika je, ko so vsi brez glave, pa
vsak dela, kar mu pade vanjo.
ANDRIJA: Naprimer, če je palačinka mrzla.
PONIKVA: Do zdaj sem bil tih, zdaj bom pa po-
vedal. Anže, ti blebetaš. Anže ti si ve-
hkblebetač.
ANŽE'	Samo Justa sem hotel potolažit. A je
to kaj takega?
PONIKVA: A nisi slišal ... PANIKA?
ANŽE:	Ja ... no ... zakaj pa le? Zakaj pa
Panika?
• VALDI:	Saj to je naravnost strašno . ..
HIŠNICA: Zakaj?
VALDI:	Vse lahko gre v maloro. Ves moj
likovni pouk. Vse moje hkovne ma-
nifestacije. Vse risbe in vsa umet-
nost ... Pomishte ... vsa umetnost.
Ali shšiš Anže ... Anže, umetnost je
treba rešiti... pred koncem ...
pred zobom časa .. . pred čeljustjo
neusmiljene zgodovine in ledene do-
be .. .
ANŽE:	Ja, pa jo dajva,- Valdi. . .
VALDI:	A greš z menoj, Anže?
ANŽE:	Ja, zdaj pa že moram, ko sem pove-
dal.
PONIKVA: Pa jaz bi tudi šel.
VALDI:	Ponikva, ti si redar... ti nimaš smi-
sla za umetnost.
TIKVICKA: a ti Ponikva si tudi tak?
PONIKVA: Kakšen tak?
TIKVICKA: Saj veš kakšen.
(Valdi in Anže izgineta)
PONIKVA: Kaj ... Jaz tak ...?
TIKVICKA: Kot Anže.
PONIKVA: Jaz tak kot Anže, ko ga še konec sve-
ta ne spametuje! Ne, jaz nisem tak.
ANDRIJA: (Hišnici) No vidiš, to je pa Panika.
JUST:	Kam pa je šel Anže, kje pa je tista
učiteljica ... ja tista prsata ... O, ti
prasec ... ti... Nič mu ni sve-
to .. . še smrt ne, še prijatelj ne ...
Ne, na moji sedmini pa ne boš podi-
ral bab ...
ANDRIJA: Ja, tako je, ko je vseeno ... ko se
lahko svet podre . . .
JUST:	... ta frizerska baraba ... Ti pa
kar stojiš in zijaš... ti redar.
PONIKVA: Ja, kaj pa jaz morem. Anže je edini v
vsej deželi, ki še brije mrhče. Edini
na zemlji.
Nič mu ne morem.
JUST:	Kaj pa če ti jaz povem, da je bil ravno
,\nže tisti, kije tako vrgel cegu, daje
padel naravnost v Jagno.
PONIKVA: Kje pa maš dokaze . . .?
JUST:	Kakšne dokaze ... Vrgel je cegu ...
PONIKVA: Vrgel je cegu ... pa jaz sem ga ... -
pa Andrija ga je ... pa Jon gaje, vsi
smo ga ...
JUST:	Dobro. Je že prav ... je že prav Po-
nikva . ..
(Just oddiija ven, drugi za njim)
PONIKVA: Kar tako brez dokazov. Kje pa mish,
da smo.
(Izgine še on)
HIŠNICA: (Kleči pri oknu in moli): Oče.
naš... zažgal je kokošnjak ... ka-
teri si v nebesih .. . zdaj teče v sa-
mih gatah čez cesto Anže . .. daj
nam danes naš vsakdanji kruh ... za
njim pa napol slečena Valdi... in
odpusti grešnikom ... takšen je da-
našnji svet... amen.
TIKVICKA: Viš, to je pa panika.
(Pribiti Rukavina)
RUKAVINA: Kje so ... kam so šli. .. kje je Val-
di.. .?
TIKVICKA: Ja ... sedmina je bila ... pol se je
pa začela Sodoma in Gomora ...
RUKAVINA: Kje je Valdi?
TIKVICKA: Tako jo je postalo strah .. .
RUKAVINA: Zakaj?
TIKVICKA: Vse nas je postalo tako strah .. .
RUKAVINA: Pa zakaj?
TIKVICKA: Meni se zdi, da je rekel...
RUKAVINA: Kdo?
HIŠNICA: Na lastne oči sem jo videla, ko je be-
žala ...
RUKAVINA: Za bogo voljo kaj se je zgodilo?
TIKVICKA: Na postaji je relatven mir . ..
RUKAVINA: Kaj, mir. . . mir je povsod. Nobene
vojne ... nič takega ... že ne vem
koliko časa je mir ... Jaz ne
pomnim, da bi tako kmalu kje kaka
puška počila ...
HIŠNICA: Nič ni počilo ... samo prasketalo
je ... pa ogenj je bil do neba ... In
pomislite. Valdi naravnost na
28
štacion, pa po moje ... od tam še
kam drugam . .. naprimer v Pariz ...
HIŠNICA: Ko sem bila pred petnajstimi leti v
Londonu, so sklenili ravno to, da je
nafta draga kot žefran .. .
RUKAVINA: Na štacion ... Ja ... a na
štacion ... na postajo ... železni-
ško?
HIŠNICA: V Londonu je tako lepo, ti re-
čem ... tam so Angleži... mrzli
kot led .. . nobeden te nadlegu-
je .. . pa sem bila mlada ... pa le-
pa ...
HIŠNICA: Ti mlada ... pa lepa ...
TIKVIČKA: Ja .. . No, zdaj je pa še tale Ruka-
vina ušel. Še tale je ... nor.
HIŠNICA: (Spet gleda skozi okno) Naravnost na
štacion drvi.. .
TIKVIČKA: Samo da ni videl hiše . .. kako je
stara . .. kako je trhlena ...
HIŠNICA: Men se ne da živeti v bloku ... tam
živi, veš kdo?
HIŠNICA: Kdo?
TIKVIČKA: Tam živi čisto bela, šest čevljev in
pol velika in vsa ledena in prestrašena
smrt. Ja . . .
HIŠNICA: A tam .. .?
TIKVIČKA: Ja ... točno tam ... Pa da je člo-
vek celo življenje za to garal? Ne!-
9. prizor
V kletni sobici hišnika Bartla.
VALDI:	Sarti na pomoč. Odpri!
BARTL:	Kaj ... kdo je ...
VALDI:	Jaz sem, Valdi . .. učiteljica likovne-
ga pouka ...
BARTL:	Zdaj sredi noči... še nobeni ženski
že sedem let nisem odprl.
VALDI:	Ti ne veš kaj sj i/e zgodilo.
BARL:	Kaj le ... takega,...
VALDI:	Odpri... pa ti bom vse povedala.
BARTL:	Ne odprem ... ženskam. Že sedem
let ne.
VALDI:	Umrla bom, pomagaj mi!
BARTL:	Pa si sama?
VALDI:	Cisto sama na svetu.
BARTL:	Ti si nora.
VALDI:	Ne ... ni res.
BARTL:	(Začne z vrat snemati tri vrste
okovij).
VALDI:	Tak, daj no.
BARTL:	Potфlenja pa na tem svetu ni več.
VALDI:	A boš?
BARTL:	(Na koncu le s težavo sname zadnje
okovje z vrat, pred vrati stoji v žalo-
stnem stanju Valdi, približno tako ali
pa še hujše kot jo je opisala hišnica.)
VALDI:	Vse ti bom povedala ... samo koza-
rec vode mi d^ ... da ne ome-
dlim . ..
(Se vleže na divan in Bartl ji vUva
vodo v usta, ki teče v glavnem mimo,
kajti Valdi je že napol v nezavesti ali
pa spi)
BARTL:	Bedak. Zakaj sem odprl? Vedel sem
da bo hudič!
(Hišnik Bartl jo gleda in se umika ri-
tenski toliko časa, dokler ne zadene
ob stol, sede in si briše znoj s čela,
odpenja ovratnik, poskuša dihati, se
prime z obema rokama za glavo in
nekaj časa miži, da roke proč in spet
bulji v obilje Valdinega golega oprs-
ja.)
BARTL:	Pa kaj je to vse skupaj ... Že sedem
let od kar mi je hišnica ušla, sem do-
bro spal. .. zdaj pa . .. (Začne
vpiti na Valdi, ki se za hip prebudi)
Kaj delaš? Ženska kaj delaš? Žen-
ske, kaj delate? Ženske ...!
VALDI:	Daj mi malo vode ... vode ... -
panika ... gori.. .
BARTL:	Nobene vode ti ne dam.
VALDI:	Zakaj ne?
BARTL:	Boš prišla k sebi, pa mi boš spet uš-
la .. .
VALDI:	Kaj?
BARTL:	A ne vidiš kako me matra krvi pri-
tisk ... a ne vidiš.. .?
VALDI:	Vode ... samo kapljo vode ...
BARTL:	Kaj . ..
VALDI:	Konec me bo ...
BARTL:	Črnk, crkn... zakaj bi jaz. Ti
daj ... ja, ti daj ...
(Bartl je čisto iz sebe, postaja malo
nor... spet zakrije obraz z rokami
in se obrne k steni.)
Nič ne pomaga, pritisk raste naprej.
Že sedem let nisem bil v taki nevar-
nosti ... saj me bo razneslo, raz-
treščilo, razmazalo po stenah ...
(Si meri pritisk na roki in šteje)
220 ... 230 ... 240 .. . 370 .. .
(Se zruši na kolena pod divan, tik
pod Valdi, in z roko stika po nočni
omarici, nazadnje najde britvico)
Tako, zdaj je malo boljše ...
(Ko si je razrezal žile na obeh rokah
in, ko mu odteka kri.. .)
Zdaj je čisto dobro ... joj fino
je,.. .
(Se zloži po tleh in obihiruje. Jutio,
Valdi se težko zbuja, sede na divan in
zagleda Bartla v mladi krvi na tleh.
Tisti hip hrup na stopnicah, šolski
zvonec, koraki ..,. spet hrup . ..,
zvonec, ki kliče hišnika Bartla, naza-
dnje se vrata odpro, medtem, ko
Valdi vsa panična ne ve kaj bi)
POLONA: (Stoji in jo gleda) A te je posilil, kar
naprej sem vedela, da bo enkrat eno
posilil. Ampak ...
VALDI:	Ne vem, če me je posilil...
29
POLONA: A ne veš.. . nič ne veš.. . Tudi to
ne veš, kje je očka, a ne, da ne veš.
Pa tudi to ne veš, kje je Martii a, a ne
da ne veš. .. Nič ne veš. Zai.) še ni
treba zaklati Bartla, če te jo ... A
veš, da zato ni treba zaklati nobe-
nega .. . nobenega ...
VALDI:	Jaz ne vem . . .
11. prizor
Rukavina na vratih prometne pisar-
ne, Boltar in Zalokar spita. Eden za
mizo, drugi na divanu. Rukavina ju
hrupno zbudi. Je na kraju moči in
zmeden)
RUKAVINA: Ni bila tukaj . .. Povejte, ah ste jo
kje videh, na kakem vagončku, ma-
gar... na kakem . ..
BOLTAR: Kdo pa ste?
RUKAVINA: Rukavina, urbanist. Hišo vam lahko
podrem.
BOLTAR:, Nimam nobene hiše. Ce pa hočete
postajo, jo pa kar dajte. Bom mei
vsaj mir.
RUKAVINA: Lepo vas prosim, alj ste jo videli. ..
BOLTAR: Dajte, mi smo samo ljudje! Vsako
minuto en vlak. Toliko dela!
BOLTAR: Med vsemi temi potniki.
RUKAVINA: Pa Valdi ni bila na peronu?
BOLTAR: A ja . . . Valdi... Zalokar, zbudi
se . .. A je bila? No, saj veš.. . tista
slikarka, tista... ki shka štrum-
pantlne, pa prazne nogavice, prazne
. najlonke .., A je bila na peronu ah
ne?
RUKAVINA: Po pravici povejte ... edini človek,
ki ga imam ... navajen sem na udar-
ce ... usode ...
BOLTAR: Povej!
ZALOKAR: Ja ... (dela premor) ... Najprej se
mi je zdelo . .. pol sem pa pretaknil
vse . . . magazin . . . garderobo
... Vse ... Sem je ni bilo. Jaz je še
nikoh nisem videl. Veliko sem shšal
govoriti o njej ... da se z avtom vozi
na deželo . .. Najbrž je šla z avtom.
RUKAVINA: Z menoj ... ni šla nikamor. Saj jo že
iščem vso noč. Zdaj pa vstaja zlato
sonce ... če se ne motim.
BOLTAR: Ja.
ZALOKAR: Boltar, spet telefon.
BOLTAR: Jaz? Jaz odgovoren ... za vse?
Zdaj boste pa rekU, da sem še zato,
ker sploh še nikoli v življenju nisem
videl slikarke Valdi, Veste .. .Dobro.
(Odloži slušalko)
A vi .. . ste še tukaj. In zunaj je zla-
to sonce ... Pri priči ven ... Pri
pričj, ker bojo sicer vozih od danes
naprej vsi vlaki naenkrat na en glajz.
Ja, na en glajz!
ZALOKAR: Fiiiiiijuuu, se mi prileže tale čik. (le-
že na divan in si prižge.)
12. prizor
RUKAVINA: Polona, zakaj ne hodiš v šolo.
POLONA: Saj je ne bo nikoli več.
RUKAVINA: Ali se spomniš... ko si prinesla do-
mov zvezek, pa si mi pokazala risbo,
pa črke ... pa hiša je bila postrani,
pa blok in stolpnica čez hrib ... ali
naj o tem samo še sanjam. Povej, kaj
misliš. Ali bom o tem samo še sa-
njal?
POLONA: Kakor hočeš. Tega je že najmanj
osem let. In če hočeš... ti zdaj kaj
narišem. Naprimer fagot, ki piska
sam. Ja . . . ti tega ne veš? Ko sem
stopila v klet ... je bil na tleh in je
piskal. . . kar naprej je piskal.
Vmes... ko je tovarišica, kako ji že
praviš. .. Valdi, a nee . . . Po tele-
fonu ji praviš Valdi... v resnici pa
je to gospodična Trontelj. Sploh ni
vedela, da je zaklala hišnika Bart-
la ... sploh ni vedela, da kaj piska
na tleh ... in sploh ni vedela, da ne
bo nikoli več šole . . .
RUKAVINA: Ne bo nikoli več šole ... A veš, da
tvoja mati prav tako ni hotela v
šolo? A veš, kaj je s tvojo materjo.
Prisilila si me, da .. .
POLONA: O gospodični Marrini vem več kot ti.
Videla sem jo, ko jo je nek fantin
pretepel v parku s smrekavo vejo in
ko sta se podila okoh nje . . . go-
la ... Pa na listju spi včasih, pa na
avtobusni postaji, kadar jo Ponikva
ne najde in jo ne odžene . .. Vse
vem ...
RUKAVINA: Torej vse veš . . .
POLONA: Ja, in o tvoji blesteči in vdani karieri.
Vse sošolke mi zavidajo očka. Vse
sošolke me ne morejo zaradi mojega
očka. Podstavljale so mi risalne že-
bljičke pod zadnjico, zaradi očka.
Ponikva mi je sledil, kadar nisem šla
takoj domov, ker mu je očka to re-
kel... Kakšen očka ... a ne. In
jaz, Polonica, majhna dekhca z zla-
timi laski in modrimi očki, skoraj
tako kot moj očka ...
RUKAVINA: Ko sem bil jaz tako mlad kot ti...
sem ... In zdaj sem, kar sem ...
POLONA: Si kar si ... seveda ... si.
RUKAVINA: In ti boš . . .
POLONA: Jaz pa ne bom nič, ker sem že! Fran
Jožef-Polona. Ponikva ti tega ni ute-
gnil povedati... Ponikva ni imel
časa, ko je našel Fortonerjevo trup-
lo ... Postala sem Franc Jožef in kaj
več ne morem . .. Zmeraj je zdihoval
30
stari dobri gospod, umetnik vseh ča-
sov in narodov, da bi tako rad imel
Franc Jožefa ... in ga je imel .. .!
RUKAVINA: Zgubljen sem ... Kaj se je zgodi-
lo .. . povej, kaj seje zgodilo .. .
POLONA: To ti bo pa povedala Valdi, ko ti bo
telefonirala iz Indije. Tam imajo naj-
bolj fin drek. A veš kaj je to drek?
Veš že, samo ne veš, kaj je . . . In te-
daj ji sporoči, veš, da naj ga prinese
sem, da ga bo za vse ... zate, zame,
za gospodično Martino ... Iz Kalku-
te, veš. . . Ampak . . . Valdi sploh
ne ve, kaj je fin drek. Ona sploh nima
pojma, kaj je to špon s finim drekom.
Veš, čez Afganistan se pa težko pri-
de. Ko ti bo telefonirala iz Afgani-
stana, ji povej, da naj se pazi. Tam so
barabe, ali pa zadavijo, če te dobijo.
Tam pa naj pazi... Ali si mi dobro,
očka? Ja, očka, saj ti ni dobro .. .
(Obrača številko)
Je tam postaja prve pomoči. ..
je . . . Tukaj Franc Jožef—Polona.
Sedemnajst let. Pri sebi imam starej-
šega gospoda, ki ga je spet potipalo
srce ... ob dejstvih ... lahko umre.
Ja . .. ne vem! Ne bi bilo dobro, če
bi kar tako umrl . . . jaz pa razen
vode nrniani nič .. . Malo še diha, pa
ustnice že tudi premika ... mogoče
pa sploh ne bo treba. Mogoče pa seje
samo delal. Tako neobčutljiv je, da
ne verjamem, da ga je zares potipalo
za srce .. .!
RUKAVINA: Polona . .. Polona ... ti si vendar
vse kar mije ostalo!
(Polona odide, ko vidi, da prihaja
Rukavina spet k sebi.)
PONIKVA: Tekel sem, kolikor sem mogel.
Nobenega taksija nikjer. Zdaj ob pol
treh je prometna konica in ne dobiš
taksija, pa če se ubiješ. Vem, da je
nujno, vedel sem . .. razlagal sem
vsem taksisistom, ustavil sem tudi
enega tipa, ki sem ga enkrat spravljal
k pameti: pa mi je rekel, da ga sploh
nič ne briga ... in tako,... sem pri-
šel, ko sem mogel... Ampak. Glav-
no je, da je spet vse v redu.
RUKAVINA: Kaj je v redu?
PONIKVA: Ja kakšen pa ste ...?
RUKAVINA: Malo me je zdelalo vse skupaj ...
PONIKVA: Takšen pa ne smete biti.. . Zdaj so
ljudje spet .. . mirni. .. veseli, če
hočete. Skrbi so prešle kot obla-
ki.. .
RUKAVINA: Ja, kot oblaki. . . Kaj, kot oblaki?
Kakšni oblaki? Kje je Valdi, kje je
Polona... kje so vsi. .. Povej kje
so . . .? A vidiš, da razen tvoje trapa-
se redarske uniforme še zraka ni...
(lovi sapo)
. . . niti zraka ni. . .
PONIKVA; Je. Zraka kolikor hočete.
(Odpre okno)
RUKAVINA; Kaj paje to?
(Od daleč se sliši hrup, petje in vese-
Ijačenje, hrup prihaja v valovih in iz-
ginja, in spet prihaja) •
PONIKVA; Ja, saj veste. Ljudje so veseli, da je
vse mimo. Veseli so, da sije tako do-
ber štos izmislil Anže. Zdaj pa vese-
Ijačijo. Pečej ovce, pečejo janjce, pi-
jejo cviček in pojejo . . . Rukavina,
veste, ko človek dobi takole na rž pe-
čeno ovčjo glavo pod sebe, ga mine
vsa žalost. . .
RUKAVINA; Pojdi po Martino, znorel bom če no-
benega ne bo!
(Začne nalivati vase viski...)
RUKAVINA; .. . Medkrajevno ... Ja, medkra-
jevno. London. Westminsterbridge.
Je tam kakšna ženska? Stoji na mo-
stu kakšna ženska? Ne stoji. NikoH.
To pa ni mogoče. Še nikdar se nisem
peljal čez Westminsterbridge, da ne
bi stala kaka ženska tam. Ene čakajo,
to so tiste, ki imajo torbice v ro-
ki... temne torbice, ja ... iz rja-
vega usnja. Kaj pa jaz vem zakaj iz
ijavega. Druge pa čakajo, da se bo
Westminsterbridge izpraznil. Točno.
Včasih čakajo tudi kako uro ali dve,
ali pa še več ... in ker ne dočakajo,'
da bi bil most prazen, gredo domov.
Ja, doma pa jokajo do naslednjega
večera, potem pa stojijo spet na
Westminsterbridgu. Zakaj? Ja — saj
to je tisto! In, če je zdaj kakšna tam,
pojdite k njej in ji recite daje govno.
Da je uš. Da je gnida, da se igračka z
rečmi o katerih nima pojma ...
Stoji tam zaradi samote. Kam naj se
postavim jaz? Povejte mi... No po-
vejte ji, če najdete kakšno tam, na
Westminsterbridgu, kam naj se
potem postavim ... jaz? Ste nori.
Ne boste. Zakaj pa ste tam. Zakaj pa
sprejemate telefonske pogovore. A o
vremenu. Ja, a ni to vreme. Kras-
no ... če je pa to vreme, potem mi
pa prinesite dežnik. Plačam v zlatu.
Dva dežnika. Ali pa kar tri. En dež-
nik, en cekin. S Franc Jožefovo gla-
vo ... Halo, je tam še Westminster-
bridge? No pa ni več ...
(Vstane, vzame vazo, vrže ven rože,
nalije do polovico viskija in sede na-
zaj in pije, spet vstane, stopi do hla-
dilnika, vzame ven pivo in nalije v
vazo коИког manjka piva in pge na-
prej.)
Zdaj pa ne bom več klical Westmin-
31
sterbridge. Po moje ... ga sploh ni
več ...
(Pride Ponikva in pripelje Martino)
MARTINA: Rukavina, se spet nadelani... na-
žgani...
RUKAVINA: Oprosti, pijem rožno ође ...
MARTINA: Kaj me pa gledaš. Zadnjič sva se sre-
čala pred petimi leti... zredil si se
kot prasec, hči ti je odrasla in dela
take reči, da jo bojo brez pardona
obesih...
RUKAVINA: Tvoja krije ...
MARTINA: Tvoja vzgodja ...
RUKAVINA: Tvoj vzgled ...
MARTINA: Daj še meni požirek teh cvethc ...
RUKAVINA: Kolikor vem si гагл^ајепа. Piješ
samo ...
MARTINA: Kaj ali boš kar pustil...
RUKAVINA: Kaj misliš ti...
MARTINA: Ni svinjarijice v dežeh, da ne bi bila
zraven.
RUKAVINA: Ne, nije.
MARTINA: Ja ...
RUKAVINA: Klical sem te, da ostaneš tukaj. Pri
meni!
MARTINA: Kaj...?
RUKAVINA: Rad bi, da .. .
MARTINA: Tebi se je zmešalo ...
RUKAVINA: Ni se mi... obljubljam ti, da se mi
ni... Jaz ne morem več!
MARTINA: Ja, ampak ... kaj pa naj s teboj?
RUKAVINA: Z menoj? Jaz sem ...
MARTINA: Ja . .. ti si... veš kaj ... Bodi do-
ber, pa razumi... s teboj ne morem
nič več na tem svetu. Res ne ...
RUKAVINA : A se res ne da ...
MARTINA: Res se ne da ...
RUKAVINA : (Prinese kup Polonih zvezkov)
Poglej, kako sem jih shranjeval. Vsa-
kega posebej ... in glej, kaj Polona
vse zna. A to ni nič? Poglej, tukaj
sem pomagal. .. enkrat ... pa tu-
kaj ... Šlo je kot namazano ...
veš... Z debelimi črtami, pa z
drobnimi.. .
MARTINA: Ponikva, ali vidite?
PONIKVA: Kaj, če vidim ...
MARTINA: A vi nič ne vidite?
PONIKVA: Ja, zvezke ...
(Rukavina se je čisto zakopal vanje
in hlastno prevrača list za listom in
mrmra zraven ....)
RUKAVINA: Glej ... tole ... Joj, da bom pa
tole še kdaj našel...
MARTINA: No, če nič ne vidite ... jaz ...
grem ...
(Odhaja)
RUKAVINA: Martina, kam greš ... počak^ ...
besedico ... saj ...
PONIKVA : Jaz bi zaprl vrata ...
RUKAVINA: Zapri vrata.
PONIKVA: ZaklenU vrata.
RUKAVINA: Dobro, zakleni. . .
PONIKVA: Pa veržico bom obesil čez. Veste,
Rukavina, včasih je treba dobro za-
kleniti vrata, za zmeraj . ..
PONIKVA: (Ko seže Rukavina po telefonski slu-
šalki)
Nocoj, pa ne boste khcali Eifflovega
stolpa. Rečem vam, da ne. Pa rože
boste dali nazaj v vazo. Pa nič več ne
boste natakali vanjo .. . nič. Nobe-
nega Eifflovega stolpa ... sem re-
kel.. . gospod ... Nobenega vpraša-
nja, če je kdo zdaj ob enih ponoči
gor... ničesar gospod. Delo imate
jutri... Že ob desetih imate
delo ...
RUKAVINA: Kaj pa tale hrup na cesti? Zdaj ob
enih ponoč?
PONIKVA: Prav nobenega hrupa ni. Tišina je.
RUKAVINA: V kopalnici kaplja ...
PONIKVA: Nič ne kaplja. Smo popravili pipo!
RUKAVINA: Kaj paje pol.
PONIKVA: Ne vem, pa če me ubijete ne vem.
13. prizor
HIŠNICA: Kaj bova pa danes . ..
TIKVICKA: Danes, danes, pa pojdi ti!
HIŠNICA: Ne, ne grem, mene je strah.
RTIKVICKA: a strah te je?
HIŠNICA: A mishš, da je Just kar tako izginil.
TIKVICKA: Ja .. . to je pa res čudno ...
HIŠNICA: Pa ti veš, kdo se je vrnil v hišo?
TIKVICKA: Ne.
HIŠNICA: Martina.
TIKVICKA: a zato je bil Ponikva ponoč tukaj.
Jaz pa sem mislila ...
HIŠNICA: Ponikva je bil tukaj?
TIKVICKA: Mishla sem, da je iskal Justa ... Ja,
ko je Just izginil, pa je prišla nazaj.
In do zdaj sva vsaj spali v miru, če že
za šalco mleka ni bilo.
HIŠNICA: Ja, do zdaj sva vsaj spali.
TIKVICKA: Sem zadnjič probala delat, pa ni šlo.
Zvilo me je v križ .. .
HIŠNICA: A veš koliko let ne morem več pome-
sti vseh stopnic. Hodnik še lahko, pa
v klet po premog še lahko grem ...
ampak ...
TIKVICKA: Pa res, premog. Martina nama bo
vzela klet nazaj ... pa ne bova meh
kam s premogom, pa pozimi ne bova
več kurili... a viš kako mrzle debe-
le stene so....
HIŠNICA: Za vse je, sam za penzion ne ...
TIKVICKA: Ko te znucajo, te znucajo, pa vržejo
proč kot staro šuferco.
HIŠNICA: Pa je pol že boljš, da ta prav čas
umreš...
TIKVIČKA: Ja ... zato ker nisi cegu, da bi te
kam zazidal.
32
HIŠNICA: Res, za nič nisi .. .
(Prisluhneta odklepanju vrat in stopi-
njam po stopnicah, ki vodijo v klet)
TIKVICKA: a si slišala?
HIŠNICA: Ja .. . dol je šla. Pa me še sprašuješ
zakaj me je strah.
TIKVICKA: Pares, zakaj?
HIŠNICA; Vprašam te še enkrat, če veš, kje je
Just?
TIKVICKA: To je pa res čudno . . .
HIŠNICA: Nič ni čudno. Sem slišala, da je eni
ženski s svojo posredovalnico pre-
skrbela Camien, finega, starejšega
osamljenega gospoda. In potem so
čez dve leti od tistega gospoda našli
samo še ožgane ostanke. Tiste ženske
pa nikjer. Sploh ne vejo, katera je
bila.
TIKVICKA: Kaj če je bila Martina ... Moj ubogi
Just . . .
HIŠNICA; Toj ubogi Just? Od kdaj?
TIKVIČKA: Rada sva se mela .. .
HIŠNICA; A taka si?
TIKVICKA; Kaj taka? Šele pol, ko je umrla
Jagna. Srečala sem ga drugi dan na
stopnicah, pa mi je rekel, da imam
štumf na šrauf. Pa sva se pol zmeraj
prijazno pogledala. Jaz pa sem si
zmeraj naštimala štumt na šrauf.
Tako rada bi ga še enkrat videla.
HIŠNICA: A samo to?
TIKVIČKA: Ja, samo to . .. nič drugega.
HIŠNICA; Kaj pa če gaje Martina, da bi prišla
nazaj do svojega stanovanja?
TIKVIČKA: Po moje, če ga je katera, gaje ona.
Slišala sem, da vejo o tisti ženski le
to da ma blond lase, daje lepa, pa da
je opasna. Zakaj pa bi Ponikva ob
enih ponoči.. .
HIŠNICA; Ona ga je...
TIKVIČKA: Kaj pa zdaj?
HIŠNICA: Pazit morava. Pa bova kaj našli. Po-
noči bova preiskali vso klet. Po moje
ga je zakopala pod kakšen zaboj ali
pokrov.
TIKVIČKA: Po moje tudi...
HIŠNICA; Ostanke . . . Veš, če so kje kaki
ostanki, pod diši po karamelah. Tako
so našli tistega nesrečnega starega
solidnega gospoda ... pa samo zgor
ni mei svojih zob, spodaj pa še vse
lastne.
TIKVIČKA; Meni se zdi že en teden, da smrdi po
karamelah.
HIŠNICA: Pol jo bojo pa zašil, pa nama ne bo
mogla vzeti kleti. ..
TIKVICKA; Jaz bi pa vsaj še enkrat videla Justa.
HIŠNICA: Z dedci je tako hudo, da se tebi še sa-
nja ne. Samo vsega tega z mojim hi-
šnikom se spomni. Od jutra do ve-
čera je tečnaril, daje zakon instituci-
ja, popisal je celo steno s pravili, ki se
jih ne sme kršiti. . . zaklepal vrata z
okovjem pred kaj vem kom, zvečer jc
pa telovadil z rokami, zato, da bo
lahko boljše vlekel za šolski zvonec.
Dokler mu nisem ušla. In zdaj, kako
so me vlačili okoli. .. kot, da sem
ga jaz,. . . To so take sitnosti... ti
nimaš pojma .. .
TIKVIČKA: Ti pa misliš samo na premog.
HIŠNICA; Ko je pa tako mraz ... Saj je voda
zmrznila v lavoiju. Kar poglej,
zmrznila je, pa še umiti se ne moreš.
Kar daj se, če se lahko. Drugi majo
bojlerje, Rukavina kar dve kopalnice,
pa bazen, pa infrapeč, pa sauno do-
ma .. . nama je pa voda zmrznila v
lavoiju.
14. prizor
Martina si ogleduje kletno sobo hišni-
ka Bartla in naglas razmišlja.
MARTINA: Tukaj bi se dalo postaviti pult. . .
no . . . za garderobo bo .. .
(Tedaj se zasliši udarec in za njim
cela vrsta udarcev, kot da nekdo
spodkopuje sosednjo steno.)
Potem bi bilo treba podreti tole ste-
no .. . Bogve kaj je zdaj tam, včasih
so bih sodi za kislo zelje in repo .. .
pa kište za krompir. Tam bi biU stol-
čki, pa mizice ... vse indiskret-
no .. . Starejši gospodi in dame ima-
jo radi indiskretno svetlobo in šti-
mungo.
Udarci postajajo močnejši)
Tam bi bil džuboks.. . Ne, džuboks
bi bilo treba postaviti kam dru-
gam ... Kako pa bom naredila vse
sama? Ampak tak .. . Rukavina! A
sem zastonj garala petnajst let? S ti-
stimi zvezdami, pa rokoborci.. .
Zdaj pa naj grem k njemu — obleč^m
bel prednosnik — pa mu skuham pire
krompir. Znorel je - Res je nor!
(Se začenja pod udarci v steno tresti
cela sobica. Martina zadnji hip od-
skoči, ko se skoraj nanjo sesuje ste-
na. Iz prahu in dima je videti Jona.)
MARTINA: Ti. . . Jon?
JON;	Ja, jaz.
MARTINA; Ja .. . kaj ti pa je? Ali ste vsi nori.
Včeraj Rukavina .. . zdaj pa ti?
JON:	Tebe iščem.
MARTINA: Pa nisi mogel skozi vrata? Ponikva
pride vsaj skozi vrata!
JON;	Ko maš pa zaklenjena... pa noter
bi me ne pustila ... saj te poznam.
A bi me spustila? A nisi že nekajkrat
ušla. Zadnjič ponoči s tem te na cesti
skoraj dohitel, ko so vsi bezljah brez
glave ... In, ko sem bil že za teboj.
33
da bi te mogel prijeti... pa si se
obrnila in skočil. ..
MARTINA: Ne skočila ... tepček ... porinili
so me v vodo. Da veš.. . ampak je
boljše z ribami kot s teboj ... ali pa
z Rukavino.
JON:	Skoraj ure sem stal po tistim oknom.
Slišal sem ječanje, kot da ječi stoti-
soč zvezdnih osi, shšal sem Škripanje,
kot, da je zmanjkalo volje .... za
zmeraj .. . Noter moram .. .., Daj
ključ! Kako lahko živijo že nad deset
let tako .. . brez vode, brez zraka,
brez sonca, brez zvezd. In jaz sem
tudi tam. A ne razumeš.. . odkleni-
ti se moram. Martina, rabim ključ.
MARTINA: Že takrat v parku si me skoraj .. .
če ti ne bi ušla .. . zdaj si mi zrušil
skoraj zid na glavo, če ne bi odskoči-
la ... Sploh ne vem, kaj hočeš? Po-
vej kdaj boš nehal? Povej kdaj?
JON:	Martina ... ven moram ... . rotim
te.
MARTINA: Kakšen pa si? Raztrgan, umazan ...
saj tak še po stopnicah ne moreš.. .
Krvav ... Naj te vidita hišnica ali pa
Tikvička .. .
JON:	Že spet se izmikaš.
MARTINA: Tak ne boš letal po stopnicah! Tukaj
počakaj. Babe so nore .... izmišlja-
jo si ne vem kaj. Kje maš kaj oble-
ke? Tam v svoji napolpodrti b^ti?
Če hočeš ostati tukaj ... če hočeš
začeti spodobno življenje ... Jaz
bom! Zato sem se vrnila domov .. .
Začela bom novo življenje. In če ho-
češ... ga boš tudi. Tukaj bova po-
stavila bife ... pa discoklub, pa tako
naprej .. . Petnajst let sem .. .
JON:	Ja, tudi ISlet!
MARTINA: To steno sem itak hotela podreti.
Ampak zdaj me boš lepo ubogal...
Če že kaj delaš, pazi, da si ne raz-
česneš glave ... ali pa duše! Du-
še ... da veš!
Tukaj sedi... pa počakaj ...
JON:	Veš kje je vse ...
MARTINA: Vem, kje je vse ...
(Martina gre, Jon se vleže na divan,
za njim je odprta stena, na oni strani
pa se nenadoma prav tiho priplazita
Tikvička in hišnica in se šepetaj e
potem pa zmeraj glasneje.)
TIKVIČKA: A iščeš?
HIŠNICA: Jaz pa voham ... karamele.
HIŠNICA: Pol pa mora biti... Martina je izgi-
nila ... videla sem jo, ko je tekla
čez cesto ... zdaj imava priliko ...
TIKVIČKA: Poglej... podrh so steno ... po-
glej, tam pa sedi Just. Sedi, a vidiš?
Ampak se sploh ne premika. Kaj pa
če spi?
(Dolg odmor)
Ampak kohkor vem, nikoU nebeden
toliko časa sede ne spi. Ne, da bi se
premaknil. Umorila ga je .. . imela
gaje spravljenega v frižideiju. Zdaj ga
bo pa zakopala ...
(Jon se vleže)
Zdaj se je odtahl. Jaz se hodim zme-
raj gret sem v klet, kadar je mraz.
Tukaj je toplo ...
HIŠNICA: Ja odtalil se je ... Meje je groza.
TIKVIČKA: Mene je tudi.
HIŠNICA: Ampak zdaj je, kar je. Martina bo
takoj vedela, da sva ga našli... Pol je
z nama konec, pol sva medve na
vrsti. . .
TIKVIČKA: Kaj pa če se nama blede od lakote?
HIŠNICA: Da se nama blede? A si že pozabila,
da sva malo prej fruštkali a la cart?
Ti si izbrala z jedilnika hemendegs,
. jaz pa kakav in maslo in marmelado
in mehko kuhano jajce. Tako kot v
hotelu . ..
TIKVICKA: Pol sva pa zaspah.
HIŠNICA: To je bilo včeraj zvečer, ko sva za-
spali ... pol ko sva si izbrali srnin
hrbet, pa omako ...
TIKVIČKA: Jaz imam raši žgance pa mleko . ..
Samo kaj . . .
HIŠNICA:. Kaj?
TIKVIČKA: Ko ni nič!
HIŠNICA: No, a sva izbirah včeraj z jedilnika,
preden sva zaspah in danes zjutraj,
preden sva vstali?
TIKVIČKA: Sva . . .
HIŠNICA: Pol se nama pa nič ne blede. Kako
lep je Just...
TIKVIČKA: Nič se nama nama ne blede .. . Pre-
hiteti jo morava ... pa bo klet naji-
na do konca življenja, pa se bova lah-
ko pozimi tukaj greh, če bo voda v
lavorju zmrznila ...
HIŠNICA: Po Ponikvo bo treba. Redar Ponikva
bo uredil z Martino kar je treba. Zdaj
so dokazi!
TIKVICKA: To je zelo dober redar. ..
HIŠNICA: Jaz bom medtem malo še iskala. . .
TIKVIČKA: Že spet... jaz bom iskala ... tu-
kaj, ti ga greš iskat...
HIŠNICA: ' Zmeraj jaz ...
TIKVIČKA: Nič zmeraj ti. Enkrat ena, enkrat
ena ... Danes si na vrsti ti...
(Hišnica odide)
15. prizor
CARMEN: (V kavarni, spet pljuva v šipo) An-
drija, daj mi servieto.
ANDRIJA: A si nora? Ce boš s servieto brisala
šipo, svinjarije nikoh več ne spravim
iz nje. Kdo bo pa pral?
34
CARMEN: Ne vidim, kaj je zunaj, ampak nekaj
je!
ANDRIJA: Kaj pa jaz morem. D o zdaj ti je bil
rokav zadost. Zdaj bi pa že rada ser-
vieto. Jutri pa bo moral tvoj šantl
nositi ... rjuho za teboj.
CARMEN: Pa res. Kje neki hodi. Že zdavnaj bi
moral priti s trga. Ampak naj je tak
ali tak, brez njega ne bi bilo moje po-
sredovalnice, mojega gšefta. Tako pa
toliko gospodov pa gospodičen spet
najde svojo srečo.
ANDRIJA: Ja, tisti jo je res našel. V protfanu!
CARMEN: Žleht jezik maš. Prvič se to samo go-
vori in mogoče sploh ni res. Pri meni,
oziroma pri psihologu pa nikoli ni
bil. In razen tiste Martine, ne po-
znam nobene take ženske, ki bi tako
izgledala. Martina . .,. pa nikoli ni
bila pri nas. Takrat je sploh ni bi-
lo .. . Kje je že bila takrat?
ANDRIJA: Jaz ne vem . . .
CARMEN: Jaz tudi ne . . . Ampak servieto, daj
mi jo. Novo ti kupim. Res je nekaj
tam zunaj. Samo da vidim . . .
(Na vhodu kavarne hišnica)
HIŠNICA: Gospa Carmen ... veste, vi mi boste
pomagali...
CARMEN: Prestara si ženska, pa v špegu se mal
poglej.
HIŠNICA: Ne ... ne . .. A ste videli kje redar-
ja Ponikvo. Že ves dan letam za'njim
pa kamor pridem, mi rečejo, da je bil
pred minuto še tam.
CARMEN: Ponikvo? Ne, Ponikve pa danes še ni
bilo sem ... No viš... Andrga, res
je nekaj, drugače bi bil Ponikva tu-
kaj. A imate-vi kako servieto?
HIŠNICA: Vse sem pustila Bartlnu. Na pravdi se
nisem hotela pravdati za servite. Pa
še monogram je gori... Ampak zdaj
nimam nobene. Rabim pa nujno Po-
nikvo. Zelo nujno je . ..
CARMEN: Ce se je kaj zgodilo tam (pokaže na
umazano šipo)... kaj takega,
potem danes sploh, vsaj do večera,
ne bo prišel. Ali pa še zvečer ne.
Lahko pa je tam kaj takega, da ga še
jutri zvečer ne bo . ..
HIŠNICA: Še jutri zvečer ne.
CARMEN: Ja, še jutri zvečer ne . ..
(Hišnica gre) (Pride psiholog, ki ima
obe roki polni mrež)
ANDRIJA: Se bo ravno svet podrl, če si ne boš
napasla firbca.
CARMEN: Samo tako govor. Ko bo pa res...
boš pa javkal. Glej ga, kakšne si
upa . ..
PSIHOLOG: Carmen, redkvice pa nimajo. Je
zmrznila ...
CARMEN: Kaj je ... zmrznila ...? Kaj pa boš
a svetačo, se preveč dolgo kuha!
PSIHOLOG: Saj sem rekel, da redkvice ni, ker jç
zmrznila.
CARMEN: Ja, zakaj pa je zmrznila .. .
PSIHOLOG: Najbrž je spet kaj. Saj je zmeraj kaj.
Zadnjič smo se oddahnili. .. zdaj se
pa pred plankami novogradnje tare
firbcev ...
CARMEN: A ti nisem rekla Andrija .. .
PSIHOLOG: Kaj pa . . . če drvimo mimo čudnih
reči... kaj če letimo mimo ledene
dobe ... Ja! Več ledenih dob je .. .
.Men je štumf zmrznil v bani.
CARMEN: Mene paje vso noč zeblo. Kaj pa če
je kdo zmrznil tam, pa ne morejo na-
prej gradit. ..
PSIHOLOG: Mene je ponoč tudi tako zeb-
lo... pa še kolena ne morem steg-
nit.
CARMEN: Ja ... kar je, pa je ...
ANDRIJA: Jaz tudi tako pravim ...
PSIHOLOG: zakaj nam pa pol lažejo, da je vse
prav in lepo .. .
CARMEN: Res, zakaj nam pa pol lažejo . . .
ANDRIJA: A nisi zadnjič videla, kako je bi-
lo ... ljudje zgubijo glavo, nekate-
rim pa to pride še prav. Ja, so taki, ki
jim najmanjši nered pride prav .. .
(Hišnica spet na vhodu kavarne in ne
gre naprej)
HIŠNICA: Ponikve ne bo. Nikoli več ga ne bo v
kavarno.
CARMEN: Ja, kaj pa je .. .
HIŠNICA: Mravlje ... Iz neznanega ozvezd-
ja ... Lojtro m^o do vrha stolpnice
in najprej so se lotile ljudi tam. Zdaj
je pa na vrsti še red. Požrle bojo red.
Ponikvo so že. Na lastna ušesa sem
shšala, ko je eden tako žalostno vpil,
kot to zna samo Ponikva . .. Zdaj
smo pa to zna samo Ponikva ...
Zdaj smo pa na vrst hišnice ... hiš-
nice so podlaga reda ... in za mrav-
lje je red kot žakelj cukra ... Za-
to ... Vsi smo poznah našega Po-
nikvo ... najboljši redar vseh ča-
sov ... v našem kvartu ... Zdaj bo
pa lahko Martina delala z nami kar
bo hotela! Z Justom, s Tikvičko, z
menoj ... s teboj Andrija ... ja tudi
s teboj ... Jaz grem na deželo. Skri-
ti se je treba, pol bomo pa obraču-
naU .. . Mogoče grem pa kar v West-
minsterbridge . ..
(Zbeži)
CARMEN: No, Andrija zdaj pa maš.
ANDRIJA: Po moje se ji pa meša ...
PSIHOLOG: Kaj pa mraz?
ANDRIJA: Ja . .. mraz . . . Mraz ... pa vreme,
je pa itak čisto zmešan ...
(V kavarno pride Just)
CARME:	Just, k meni se vsedi...
JUST:	Zak^ pa se naj vsedem k tebi...
35
CARMEN: Ja, pomagati si moramo . . . Zdaj
niso taki časi, da bi laliko grdo gleda-
li.. .
JUST:	Jaz te nisem nikoli grdo gledal.
CARMEN Sem rekla za . . . vsak primer . . .
JUST:	Andrija, konjak. A veš, da dvanajst
let nisem srknil kapljice . . . zdaj pa
se kar n ataka m.
CARMEN: Jaz tudi. Ko pa je tako. Sploh ne veš.
kaj bo čez pol ure. Kaj čez eno uro.
Kaj čez eno minuto.
JUST;	O, jaz pavom...
CARMEN: Kaj veš? Povej'' Madona, fino da si
prišel. Edini si, ki veš kaj bo.
JUST:	Nič ne bo. Nič. Cisto nič.
CARMEN: A čisto nič. To pa ni res. Zakaj si pa
tak. Just. Nič nam ne privoščiš.
Vidiš, jaz pa tako skrbim zate, še psi-
iiologa sem ti poslala, da biti zrihtal
kako fino punco . . . zdaj, ko si sam.
JUST:	Veš Carmen, ne pošiljaj mi tega Santi-
na, razen, če iiočeš. da mu jaz dam
kak nasvet. Jaz se ne bom več ženil.
CARMEN Dobro sem hotela . . .
JUST:	Saj to je tisto. Rukavina hoče tudi
dobr. pa je dobil cegu v glavo. Pa
Ponikva hoče tudi dobr, pa še ne ve
kaj bo trapastega iz vsega tega.
počne . . Drug drugemu hočenii)
dobro, odrešcniki so pa bili do zdaj
/mcraj samo /ato, da so svet spravlja-
li in spravili v prvo jamo, v prvi jarek.
A veš. da odrešcniki zmeraj kopljejo
jamo? Nič nc rabim Carmen, v Nem-
čijo grem.
CARMEN; Kam' V Nemčijo'.'
JUST:	Imam premajhen penzion. Ni za živet
in m /a umret V službo me pa nobe-
den ne vzame. Vsi pravijo, da . . . je
narobe, ker sem se takrat boril, da bi
jmi glcdiìì pod prste. Jaz. gledal pod
prste? Kdaj sem pa šc jaz komu gle-
dal pod prste. Ampak službe vseen
nc dobim.
CARMEN Ja/ bi te vzela, paje že šanti preveč,
Čc ne bi bilo zaradi stanovanja . ,
JUST	V Ravcnsbruck grem Ko so me ujeli
štiriinštiridesetga, so me poslali v
koncentracijski lager. Po/nam kraje,
po/nam ljudi.
CARMEN A so lepi kraji ,. ,
JUST	Ja. lepi, kadar ne smrdi po karame-
lah, Samo Anžetu bom še prej polo-
mil kosti. Ta prasec.
CARMEN: Zakaj Just. Glej. ko bo Anže umrl,
bo šlo za njegovo trugo gotovo vsaj
petnajsttisoč bab. Še danes so sreč-
ne. Ti pa bi mu kar roke lomil.
JUST:	fi misli kakor hočeš. Jaz bom pa
tako, kakor jaz mishm.
CARMEN: Glej, na pogrebu se zmeraj vidi. Al je
dedec ta prav, ali je pa grinta. Ce si
brivec, edini brivec v mestu za take
prilke, potem moraš zmeraj sproti
pregnat strah pred smrtjo. Viš, to mi
je enkrat Anže povedal . , .
JUST:	Si kar mislim kdaj. Na kaki sedmini,
a ne . ..
CARMEN; Če že hočeš. Ja. Pa dedec je tak, da
se vsi lahko skrijete pred njim.
lUST;	Dobr, saj to sem samo tako rekel.
Nekaj pa moram, ko sem jezen na
vse,
("ARMEN; Saj sem jaz tudi.
lUST:	Ja, ampak ti nimaš zakaj,
C ARMEN: Jaz nimam zakaj?
lUST:	A so tebi s ceglom razčesnili Jagno.
A mogoče ti nisi nikjer več našla gro-
ba. kjer je pokopan oče pa brat, ki
sta padla na naši strani, A si ti hotela
tam pokopati Jagno, paje nisi mogla.
A je tebi rekel Rukavina, daje moral
tja spraviti svojih devet ljudi, pa da
ne morem imet pokopališča samo za
svoje? Če pa so padli, so pa padli.
Saj jim ni bilo treba! Nobeden jih ni
silil, da so padli. Zakaj pa jaz nisem,
mi je rekel, ni bil v hosti, pa ma da-
nes dobro službo, pa tud zase ne rabi
nobenega groba. A je tebi kdo kaj ta-
kega že kdaj rekel?
CARMEN: Kje paje bil.
JUST:	Jaz vem!
CARMEN: Pa si kar tiho?
JUST:	Preden odprem usta, mi lahko podre
streho nad glavo. Dokler sem živel
tam. Zdaj je še videti ne morem več,
paje itak vseeno!
CARMEN: Ja, tako je. Eni so se šparal. pa so
zdaj bog in batina, drugi pa . . .
JUST:	Pa spet komandirajo. Pri tleh, ampak
spet!
CARMEN: Tiho bodi, ne tako na glas.
JUST:	Zakaj me pa pol sprašuješ?
CARMEN: A ne vidiš, da sta Rukavina pa Po-
nikva tukaj, .
I UST:	Koliko časa bo še tako?
4UKAV1NA; Ja. koliko časa bo še tako, vas vpra-
šam Ponikva. A vi nič ne morete,
PONIKVA Ljudje se pač stepejo. In če se stc-
pejo na vrh stolpnice, je to malo dru-
gač kot če se stepejo na tleh.
RUKAVINA: Kaj pa delaš ti? Drugič naj se stepejo
na tleh!
PONIKVA: Komaj sem odkril barako, kamor
skrivajo ukraden cegu, pa Fortoneija
tam, pa je Fortoneija kap. Ko vleče-
jo cegle v ajmerju gor, tisti, kije zgo-
raj, štirikrat pocuka, če je zrak čist.
Potem pa naloži tisti, ki je spodaj,
samo štiri cegle, eden pa zgine.
( ARMEN: Kako zgine? Saj ni šivanka . . .
PONIKVA: Izgine, ženska, kaj jaz morem.
ANDRIJA: Boš še čakala na stanovanje .. . .
36
CARMEN: Bom pa . . . ampak Ponikva tudi . . .
PONIKVA: A se jaz kaj pritožujeni . ..
CARMEN: Hišnica pa je priletela in rekla, da so
to mravlje . . .
PONIKVA: Te barabe so hujše kot mravlje . ..
CARMEN: Vidiš, Andrija, ko nisi hotel dati ser-
vieto . . .
RUKAVINA: Jaz mam tega dosti . . .
CARMEN: Jaz tudi... Ja kaj pa delaš še ti
tukaj? Karfiola se dolgo kuha,
ti. ,. psiholog.
(Psiholog zgine) Na, še za kuhnjo se
moram sama brigat . . .
RUKAVINA; Just, a nisi šel v Nemčijo?
JUST:	Nisem. Ampak bom šel.
RUKAVINA: Poslušaj Just! Soseda sva. Iz iste vasi.
Ko sem bil še čisto majhen sva hodila
skupaj lovit zajce . .. Zdaj pa kar v
Nemčijo.
JUST:	Povedal sem zakaj. 132 tisoč pen-
ziona, s tem se ne da živet. Še pogre-
ba ne morem plačat.
RUKAVINA: Bomo nabrali za pogreb, pa za grob,
vse bomo nabrali.
JUST:	Ni več treba.
PONIKVA: Just, že od nekdaj si jezljiv.
JUST:	A sem jezljiv, če mi ukradete grob,
pa če nimam denarja za drugega. A
sem jezljiv?
CARMEN: Just, a nisi sUšal, vse se bo uredi-
lo .. .
JUST:	Nič ne veste. Nič se ne daveč uredi-
ti.. .
RUKAVINA: Veš, vso noč nisem zatisnil oče-
sa. . . vso noč sem mislil nate . . .
Ja, poleg vseh tistih, ki nim^o streh
nad glavo, in tistih, ki majo tako sta-
ro, da jim zamaka v posteljo ... da
jim kaplja sneg, dež ... vse na glavo
in v lonec, sem največ mislil na tebe.
PSIHOLOG: Jaz ne grem naprej. Jaz ne grem do-
mov.
VSI :	Ja ... pa kaj je .. .
PSIHOLOG: Jaz ne grem domov, pa če bo kosilo
ali ne. Ko sem šel mimo tiste napol
podrte bajte, ki jo podirate že deset
in deset let, se je nenadoma prikazala
na vrhu ženska . . . bela od glave do
pet, in zdaj seje prikazala, zdaj igini-
la . .. In ko sem od strahu položil
mreže na kup ceglov . . .
CARMEN: Spet smo ob kosilo . . .
PSIHOLOG: Je bilo svetlo nad deželo, kot daje
vse objel polarni sij . . . In začutil
sem, da je konec, da je konec naše
plemenite veje, da so mi dedje zaman
dali v varstvo hišo ... da ne bom ni-
koli več videl hiše mojih predni-
kov ... In potem se me je nekaj do-
taknilo, prišlo je neslišno za mojim
hrbtom in reklo: A veš kako zelo da-
leč smo?
In potem sem se kar pognal v meglp
in komaj sem našel sem ... in zdaj
sem tukaj ...
RUKAVINA: Spet prikazni. Dovolj je teh prikazni.
Zato pa lahko počne vsak kar se mu
ljubi.. . Just, ti mi boš pomagal, to
sem mishl, ponoči... Ti si edini, ki
ne verjameš v te norije . .. Porušil
boš tisto hišo. Porušil, da veš. In to
takoj, da veš . . . Že jutri... Ali pa
pojutrišnjem ...
JUST:	Tiste hiše ne bom! V Nemčijo grem!
RUKAVINA: Boš. Nikamor ne greš.
JUST:	Ne bom. Pokopal sem Jagno tam.
RUKAVINA: Kaj te pa brigajo mrhči. Živi ljudje
so važni, kaj mrliči. Rekel sem. In
pika.
JUST:	Dob ro. Rekel si in pika. Ampak
boste že videli.
(Odide ves razburjen)
ANDRIJA: Tovariš Rukavina, telefon.
RUKAVINA: A nisem rekel, da me za telefon sko-
raj ni.
ANDRIJA: Niste!
RUKAVINA: No, pa nisem, (Gre k telefonu)Spra-
vite se proč, da se bom vsaj lahko po-
govoril. Ti, Carmen, ti tudi. . . Fir-
bec.
(Se umaknejo)
A ti si. Ne hodi sem. Vse je narobe.
Ja ... jaz pa nimam nobenih težav?
Jaz ne smem imeti nobenih kriz. Jaz
moram biti kar naprej na mestu ..."
Ne hodi.. . sem ti rekel. Ponikva
vohlja za menoj in za cegli... Ja!
Kaj? Poročim? A si tvoj stric, Valdi,
ni za konec svojega življenja mogel
izmisliti kaj bolj pametnega? Trije
orehi. Posekal vse tri.. . Zadnji gaje
stisnil. Za vraga ... od kdaj pa imaš
strica v Parizu, pardon, v Londonu?
En oreh za spalnico, drugega za spre-
jemnico, tretjega pa za kaj .. .
za .. . a si nora? Ne ja ... je pa on
nor. . . enega za konja.
Valdi. .. ja . .. na pet colov. Samo
tukaj se ne prikaži. . . dovolj je
škandalov.
(Se vrne nazaj k ostalim)
Kaj pravite, aU rastejo orehi v Parizu,
hočem reči, v Londonu?
CARMEN: Andrija, ti se pa kar norca delaj. Ce
se pa res kam zarinemo, ta tvoj strop
ne bo zdržal.
ANDRIJA: Tih bod, a ne vidiš, da sUšijo, da še
niso šli!
CARMEN: Kar naj slišijo. Ponikva je krasen člo-
vek. Gotovo bi mi dal servieto, če bi
bil natakar kot ti.
ANDRIJA: A tako. Zdaj je pa redar Ponikva kra-
sen človek.
37
CARMEN: Je. Kaj pa imam od tebe? Še stano-
vanja ne. Ponikva ima pa celo hišo.
ANDRIJA: Podedoval jo je.
CARMEN: Ti si jih mei tri. Pa si vse zafrčkal. Za
babe!
ANDRIJA: A sem jaz kriv, če so taki zakoni.
Žena ti vzame vse, vrt, avto, garažo.
Najprej prvo, pol pa še drugo nad-
stropje.
CARMEN: In če si babjak, ti tri žene pobergo
tri vrte ali pa pet garaž. Fičkota,
amija, katrco in rekorda ... Ponikva
sicer nima centralne, nima avta, ma
pa hišo. Pa pika.
ANDRIJA: A sem jaz kriv?
CARMEN: Kdo pa pol?
ANDRIJA: No pa sem. Ampak pri Ponikvi ne
zdrži nobena ženska več kot eno
noč. Sem enkrat vprašal Martino, pa
me je tako pogledala,
CARMEN: Jaz pa ne bom nič vprašala. O, ja
bom. Ponikva, a boš palačinko? Boš,
a ne! Andrija, takoj palačinko,
ampak če prineseš mrzlo ... boš vi-
del... Ponikva veš kaj ... Jaz mi-
sUm, daje tale strop čisto zanič!
PONIKVA: Kaj pa je...
ANDRIJA: Carmen, ja Carmen ... Veš, Ponikva
Carmen je ženska, ki mora imeti ve-
liko miru. Zadnje čase ga pa ni bilo.
CARMEN: Ponikva, jaz mam kar dosti miru.
Ampak jaz nekaj vem.
PONIKVA: Kaj veš?
ANDRIJA: Ponikva, jaz sem se trudil, da bi iz te
kavarnice napravil miren kr^. Tru-
dim se kot se človek le lahko, zaradi
Carmen ... če ni miru, jo kaj tako
pretrese ...
PONIKVA: Andrija, ne blebetaj. Carmen mi
hoče nekaj povedati...
CARMEN: Glede tega stropa tukaj ...
ANDRIJA: Carmen, če mi to narediš...!
CARMEN: Ce ti to naredim? Kaj pa ti delaš
meni...?
ANDRIJA: Jaz tebi?
CARMEN: Ja, ti. Po živcih mi hodiš od jutra do
večera ... In bolj vpijem, da stopi
malo na stran, bolj me teptaš. Po-
nikva! Glede tega stropa ...
ANDRIJA: Carmen, prosim te ...
PONIKVA: Kaj glede tega stropa?
CARMEN: Nocoj ob sedmih pridem k tebi
domov, pa ti bom vse pojsasnila.
PONIKVA: A je treba k meni domov?
CARMEN: Ja ... pol pa nič.
PONIKVA: Zakaj nič?
CARMEN: Zato, ker zd^ nimam časa.
(Pljune v šipo in začne brisat z ro-
kavom)
PONIKVA: (Ko mu Andrga prinese palačinke)
Palačinke brez vsega, pa sam jej.
(Odide.)
RUKAVINA: Carmen, pa zakaj te ta šipa tako
matra?
CARMEN: Rukavina, zakaj pa tebe flaša!
RUKAVINA: Mene flaša?
CARMEN: Ja, Rukavina, flaša. Vem, da piješ in
vem, da preveč piješ.
RUKAVINA: Jaz pijem?
CARMEN: Ja, ti... in to preveč. A zato, ker so
ti vse babe ušle? Al pa zato, ker si
Rukavina. Meni se kar zdi, da samo
zato, ker si Rukavina.
ANDRIJA: (Nekaj časa stoji s palačinko na taci)
Ena hiša, pa druga, pa tretja, pa flčko,
pa volkwagen, pa Renault, pa žaba,
pa Julka, pa Katrca, pa Agnesa, pa
centralna, pa Melita, pa Jolka iz Se-
žane, zdaj pa še Carmen . ..
(se zažene k njej)
Pojdi že k hudiču .. . takoj zdaj ...
Zakaj bi čakala do sedmih zve-
čer... da te ne vidim več ... boš
dobila talij v kafe, vsako jutro, pa ti
bo šel las za lasom, kot je šlo meni
vse kar sem si prigaral.. . Veš pol te
pa nesejo na britof, če je kaj pla-
ca... če pa ni, te pa zakopljejo kot
je Just Jagno ... kar na dvoriš, brez
ceramonij ...
CARMEN: Pa, pa... srčke. Pa psihologa ne
pozabi pretepst zvečer s šlauhom za
plin namest mene! Adijo srček.
(Odide)
JUST:	Andrija, pust babe.
ANDRIJA: A zdaj boš pa ti z nasveti...
JUST:	Je, kar je...
1. CIPA:	(Pri sosednji mizi) Prej pa je tako
letal okoli miz, s servieto ... pa no-
benemu ni dal mira s svojimi zgodbi-
cami ...
JUST:	Vsaj dnaija ne boš rabil za pokop.
NONINA: Pa je skozi pravil, da ni boga. Mleko
Nonina, tukaj, ampak boga ni.
NONA:	Jaz bi molčala, ker bo potem prine-
sel mrzlo mleko, pa žemlje, ki jih
tudi ne znam več žvečiti. Vrgel jih
bo mački, psu ali kaki drugi domači
živaU, samo da bi mi ponagajal. Vsaj
polovico bogastva, ki ga je imel, je
prigoljufal pri moji kavi.
NONINA: Pri tvoji kavi? O toliko pa ti nisi ni-
koli imela. Veš, tam pri mizi sedijo,
pa zmeraj nekaj barantajo. Z opreko.
Zadnjič sem zabila žebelj, v mojem
bloku, da bi obesila Marijo devico, pa
pomisli... žebelj je šel skozi omet in
skozi zid ... in zabila sem ga narav-
nost v človeka na drugi strani in to
naravnost v Rukavino in tof narav-
nost nekam... in žebelj je šel kar
skozi... kar skozi je zletel...
NONA:	Kdaj boš pozabila na to. Saj tega je
že deset let...
38
NONINA: Jaz tega ne bom pozabila nikoli...
Tja sem zabila gospodu Rukavinu, ker
so bile opeke izpuščene .. in gospod
Rukavina ... Ne vem, mogoče je pa
zato ubog, mogoče pa zato ne more
brez flaše več zadnje čase ... mogo-
če mu pa zato uidejo vse ženske!
NONA:	Meni se gospod Rukavina smili...
NONINA: Meni pa ne ... saj veš kaj je ... pri-
šel bo v pekel.
NONA:	In potem ga bo tam peklo večno ...
meni se smilijo zgubljene duše ...
NONINA: Zakaj pa kradejo ... Jaz imam zdaj
Marijo devico na omarici.
CIPA:	Jaz tudi včasih.
2. CIPA:	Ja, včasih pride devica Marija kar
prav.
NONINA: Joj, kako je to vse skupaj hudo .. .
ANDRIJA: Oprosti Just, zmotil sem se ...
JUST:	Kaj si se?
ANDRIJA: Zmotil.. .
JUST:	Strop gledam . ..
NONA:	A vidiš Justa, strop gledam ... Re-
kel je, da strop gleda ... Andrija,
zakaj pa meni nosiš konjak.
ANDRIJA: Saj sem rekel, da sem se zmotil.. .
NONINA: Pol pa gleda Just v strop.
JUST:	Kaj vam pa je. V strop gledam, ker
ne morem več drugam
ANDRIJA: Saj se maš fino.
JUST:	Kaj se imam.
ANDRIJA: Zdaj se te bojo vsi tako bah kot Ru-
kavine . . .
JUST:	Kaj pa imam jaz od tega ...?
ANDRIJA: Kaj imaš od tega . . .?
JUST:	Ali bo kdo zaradi tega od mrtvih
vstal? Nobeden ne bo. In zato mije
figo mar.
ANDRIJA: Ko ne veš . . . Men paje Carmen ušla
za zmeraj. Vse sem zgubil. Vse .. .
če pa še kavarno podreš... pa
bom .. . Just... jaz se bom obesil.
JUST:	Kaj pa naj pol podrem? Povej kaj naj
podrem?
ANDRIJA: Ne vem, res ne vem, kaj naj podreš.
Ce Carmen ne bi čvekala ... saj je
res že star... kaj pa jaz morem, če
ga uprava ne odfolca. Samo podfol-
cati ga je treba... pa če me ne bi
Carmen scuzala, pa bi ga magar za
svoje stroške ...
JUST:	Ja, pa še nevarno je ...
ANDRIJA: Viš, pa glih ona me je scuzala ...
(Nekaj časa stoji, potem pa gre k'
mizi, kjer ponavadi sedi Carmen in
zabriše v tisto okno pladenj, ki ga
ima v roki. Šipa se sesuje, nadrugi
strani šipe je videti najprej konjsko
glavo, na njej pa Franc Jožef-Polo-
no, ki sedi na konju, zraven pa sta še
oba dvojčka, za njimi je nov dograjen
blok.)
NONINA: Glej, blok je fertig.
NONA:	A blok? Jaz nič ne vidim.
NONINA: Ja, saj ga res skoraj ni videti.
JUST:	Že od kar pomnim, nisem videl ko-
nja. A vidite konja? Andrija ... ne
bom podrl. Nič ne bom podiral, pa
naj naredijo kar hočejo. Saj nič ne
morejo... saj smo zmagali... Po-
tolkh smo ta bele, potolkU smo kleri-
kalce, za zmeraj. Noben klerikalec ne
bo več prekrščeval.. . Tino v Mar-
tino, Jagno v Jadvigo ... Nobeden,
nikoh več .. . Andrija ... pa pravica
je spet nastopila na svetu... za
zmeraj. .. Zdaj bova pa zapela .. .
POLONA: (Pride v kavarno, pred oknom stoji
konjska klava še kar naprej)
ANDRIJA: A ti mishš... Just...
JUST:	Kaj mishm. Zmagah smo ... Pa kaj
te pol skrbi en strop. Zdaj bomo pa
ljunih v roke ... pa gradiU hiše ..,.
pa mostove ... pa nov strop!
ANDRIJA: Oprost, jaz ne bom .. .
JUST:	Kaj ne boš? A veš kaj si rekel?
ANDRIJA: Poznam se. Babjak sem. Vse bi mi
babe spet raznosile. Nhna smisla ...
JUST'	Tako se danes ne govori! Veš kdo
tako govori? Premagana reakcija!
Prikriti klerikalci.!
ANDRIJA: Ne bom ... tri hiše . .. dva fičko-
ta ... žaba, vrt, travnik, bajer, mor-
je ... ne vem več kaj še vse . .. Jok,
jaz ne ...
JUST:	Treba je! Kje bomo pa živeh ...?
Kje se bomo pa vozili... a si nor?
ANDRIJA: Pol boš pa čez toUko let rušil! Pa z
nobeno rečjo ne boš več zadovoljen.
Pa nobena reč ti ne bo dovolj, pa na
vagone kruha boš zmetal v stra-
nišče ... Jaz vem kaj je to, če majo
vsi pobio rit. Pa še zdebelil se boš kot
prasec, od infarkta pa do infarkta ...
JUST:	Andrija, jaz ne, dobro veš, da jaz
ne ...
POLONA: Kaj pa razpravljate. A nista rekla, da
smo zmagali. . . Love, not war ...
a ne? Love not war, love not war,
love not war, love not war, love not
war, love not war... dajmo fantje,
korakajmo fan^e, zapojmo ... my
Boríiy is over the Ocean, my Borny
is over to sea .. .
(Tedaj se jim pridružijo cipe in po-
jejo. Just pa se vsede nazaj in noče!)
JUST:	Tega jezika pa ne razumem. Kakšen
marš pa je to ...?
(Just nekaj časa gleda, potem pa po-
pije kar deci konjaka. Potem ko po-
pije po en deci, vstane in stopi na
mizo)
JUST:	Tovariši... vsak mora dati od sebe
vse ... in dah bomo, za prihodnjost
39
naših otrok ... da ne bojo zmrzovali
v kleteh kot mi, da ne bojo dan na
dan obirali uši, kot jih mi, da ne bojo
stradali ... da bojo lahko hodili v
šole ... da ne bojo tako malo znali
kot mi.. . tovariši, to nas zdaj ča-
ka ... o ...
POLONA: Kaj pa govori ta stari tam gor?
ANDRIJA: A ne veš . . .?
POLONA; Naj že neha čvekat. Saj je nor. Saj
nismo v prejšnjem stoletju . . .
ANDRIJA: A nismo? Kdaj pa smo?
POLONA; A je to sploh zanimivo? To sploh ni
zanimivo.
ANDRIJA; To sploh ni zanimivo. Taka ti je ta
generacija .. . pokvarjena, prenažrta,
zgubljena . . .
JUST;	Kaj je zgubljeno?
POLONA; Kaj bi pa ti pravzaprav rad?
JUST;	Kaj bi jaz rad. (Stopi z mize) Da mi
čez dvajset let ne bi podrli zaradi
modernizacije strehe nad glavo . ..
da bi imel takrat kam zakopati svojo
ženo ... da bi imel toliko penziona,
da bi mi ne bilo treba v Nemčijo nič
drugega ne bi rad.
POLONA; Zakaj paje treba sploh zidati.
CIPA;	Kje pa bomo spali. Ce ni hiš, ni pro-
meta, ni mesta, ni avtobusov, če ni
avtobusov, ni avtobusnih postaj. Kje
pa misliš, da boš spala, ko boš toliko
stara kot jaz?
JUST:	Ce prav premislim ...
ANDRIJA; Ja . ..
JUST:	Je treba zidati... in ni treba!
Ampak, bomo tovariši . .. bomo. Da
bomo imeli blaginje. Vseeno bomo!
NONINA; Kdo pa strada. Me stare pobožne
ženske!
CIPA:	Spim na avtobusni postaji, in dokler
je bila samo ena, me je Ponikva našel
tam vsak dan ... Zdaj me pa ne.
Ne ... je že prav tako kot je ...
Zidali bomo, tovariš Just, a ne ...
sicer te pa nobeden ne bo nič vpra-
šal!
JUST:	To pa res ni važno, če te kdo kaj
vpraša. Kje pa imaš konja? Kje?
POLONA: Konja? Jaz rabim konja ... smrdi-
te po nafti, kot kuga. Jaz nikoli ne
bom.
JUST:	Daj mi roko ... Daj mi roko, jaz
tudi tako pravim . ..
ANDRIJA: Jaz pa ne .. . kako bom pa prišel do-
mov? Pet ur hoda! Celo noč? Ne,
znoreli ste, vse ste skupaj pomeša-
li... Fuj pa taka mladina. Nikoli ni
nič delala. Spravite se ven, strop je že
star, se podira, mogoče se bo celo
podrl... Kdaj, ampak, moji žulji so
to ... ven zanikrneži... kar skozi
okno ... ven ...
JUST;	(Pije naprej in sede nazaj za svojo
mizo)
Jaz čisto nič ne vem katerega leta
smo.
ANDRIJA; Nekje na sredi...
(Skozi okno se začne vahti megla,
skozi meglo je gostejša in gostejša se
shši Pohnin klic .. .)
S konji... s konji ... V svobo-
do .. . kamorkoli . . .
NONINA; Ježeš, Marija, mene stiska . . .
NONA;	Bog je take volje danes zjutraj.
JUST;	(Andriji) Andrija, kako te je spravila
s tira. Šajbo si stolkel, zdaj maš pa
smog. Pa vse se mije zamešal!
ANDRIJA; Smog? Kaj pa je to.
JUST:	Kaj pa jaz vem. To si je spet eden
zmislil.
ANDRIJA; Ja. Ali Anže ... aU pa . . .
JUST;	Ti, Andrija, ti se tudi kaj zmisliš.
ANDRIJA: Jaz? Jaz pa ne. Psiholog, ja, ta šantl,
tako je nesrečen, da brez prikazni
sploh ne more ...
NONINA; Andrija, prosim, pomagajte . . .
Nona je že čisto plava .. .
JUST;	Kaj je?
ANDRIJA; Nona je plava .. .
JUST;	A je to tista izmišljotina, no kako si
že rekel . . .
ANDRIJA: Ti si rekel, da jaz ...
NONINA; Pomagajte vendar... na sveži
zrak... Bo prepozno. Oh, sicer
pa.. . še nocoj boš pri njemu!
Povej mu,da ni za živet, da so vsi
nori, tisto kar je in kar je bilo, An-
drija in Just, da sta tako zamešala, da
kar konji hodijo po kavarni. . . tja,
kjer sva tohko let sedeh . .. povej
mu .. . ampak jaz še ne grem, je
tako fino, na tem svet!
(Jo odnesejo na „sveži" zrak)
16. prizor
V kuhinji redarja Ponikve.
CARMEN: Zakaj pa ne daš štumfov dol?
PONIKVA: Veš, Carmen, to je dolga zgodba.
CARMEN: Dolga zgodba?
PONIKVA: Ja, dolga! Nekoč, pred dvaindvajse-
timi leti se je narava kockala in koc-
kala .. .
CARMEN: Tako kot Andrija. Nekaj hiš je nare-
dil in vse je zafrčkal...
PONIKVA; No, ne ravno tako ...
CARMEN: Kako pa pol?
PONIKVA; Brez kock. Ampak vseen je tako,
kockala, da so nekateri še danes sreč-
ni, drugi pa nesrečni.
CARMEN: Pa vseeno sezuj štumfe. Jaz nisem še
nikoli v štumfih. A ni škoda.
40
(Mu stop L golo nogo na nogo)
Zdaj te pa mam!
PONIKVA: Carmen, če me sezuješ. . . bom stre-
jal.
CARMEN: Joj,streljal boš. Saj še nikoli nisi.
PONIKVA: Danes ... v tem primeru . . . bom.
(Ponikva se hoče pognati do kuhinj-
ske omare, pa si sezuje nogavico)
CARMEN: Plavutke maš med prsti . . .
PONIKVA: Ja, plavutke .. .
CARMEN: Kaj pa če nisi od tod?
PONIKVA: Ja, to mi je še vsaka rekla . ..
CARMEN: Daj sezuj še drugo nogo!
PONIKVA: (začne jokati) Tako sem nesre-
čen .. .
CARMEN: (mu potegne z noge še drugo nogavi-
co)
S čim si pa to čistiš? Z gobico . ..?
Ponikva, oprosti, veš. . . kaj jaz
vem, ampak .. .
PONIKVA: Tako ... kot zmeraj . . . Carmen, a
to ni nič, če sem odličen redar, pa
tudi dober človek . . .
CARMEN: Ja, redar... pa človek .. . ja .. .
PONIKVA: Ja, človek. Z majhno napako med
prsti na nogah. Ja .. . a to ni nič, če
sem z svojo vztrajnostjo, bistroum-
nostjo in prednostjo redu, odkril,
kdo je kriv vseh teh reči, ki se doga-
jajo .. .
CARMEN: Kdo?
PONIKVA: En sam človek.
CARMEN: Ja, kaj pa dela . ..
PONIKVA: Premalo ... to je. Ukradu je prvi
cegu. Potem je organiziral celo mre-
žo. Ko kradejo cegle, si dajejo znake
z zobotrebci...
CARMEN: A zato ima Rukavina vso prešpikano
zadnjico . . .
PONIKVA: Kako pa to veš. ..?
CARMEN: Kako pa ženska zve, kakšno zadnjico
ima moški.!
PONIKVA: Veš, ja . . . ampak to je bilo takrat
na začetku . ..
CARMEN: Ja, na začetku, še preden je postal
urbanist.. .
PONIKVA: A viš, kako postaneš urbanist.. .
Vsak dela svoje. Eden daje znake,
drugi vleče ajmer, tretji skrije pri vsa-
kem ajmarju en cegu, četrti ga skrije
v baraki, peti prepelje, pol pa sezida-
jo z njih hiše .. . denar pa si razdeh-
jo.
Njega dni je bil zmeraj tam pri bara-
ki, veš kdo?
CARMMEN: Kdo?
PONIKVA: Fortoner . . .
CARMEN: Zakaj pa nič ne nardiš?
PONIKVA: Jaz sem samo redar. Se pohcaj nisem.
CARMEN: Nekaj pa si le.
PONIKVA: Ja, a se tebi nič ne zdi sumljivo, da je
Fortonerja kap?
CARMEN: Če pomislim, da ga je našla Polona,,
hči. .. Rukavine . . .
PONIKVA: Ja, viš tako je to . . . Ampak, ko člo-
vek umira, tudi kaj pove •. . . Tam pa
je bil Jon, in Jona smo našli čisto
krvavega. Fagot je mei skoraj do je-
ter. Samo po čudežu se je zmazal.
CARMEN' Zato, ker je norček. Norčki zlepa ne
umrejo.
PONIKVA: A ne vidiš, da je mreža zadrgnje-
na .. . Nazadnje je zginil še tisti fa-
got, čisto na koncu je bil pri hišniku
Bartlu, ki ga je pa zaklala učiteljica
likovnega pouka, Valdi, spet ljubi-
ca .. .
CARMEN: Rukavine . . .
PONNIKVA: A ne vidiš, da se vse tukaj konča . . .
CARMEN: Res .. . vse se tukaj konča. Pa tohko
nesreč ... pa kar dva mrtva . . .
PONIKVA: Ja, kar dva mrtva ... Kaj pa tisti ki
je zletel z novogradnje dol?
CARMEN: Zato pa nimaš dokaza . ..
PONIKVA: Nimam. Ampak, Valdi mu vsak dan
telefonira ... Iz raznih krajev sve-
ta ... Cobajagi... v resnici pa je na
vasi. . . nazadnje bo še spoštovana
učiteljica na vasi.
CARMEN: Ja, tako je na tem svet... Zmeraj je
tako bilo . . . zmeraj bo . ..
(Nekdo tolče po vratih, sčasoma se
izkaže, da je Rukavina)
RUKAVINA: A veš, redar, da jahajo s konji po
mestu?
PONIKVA: Ja, tovariš Rukavina . . .
RUKAVINA: Povsod te iščem, ti pa se vlačiš s tu-
jimi ženskami.. .
CARMEN: Jaz nisem nobena tuja ženska. Jaz
sem Carmen .. .
PONIKVA: Ona ni nobena tuja ženska.
CARMEN: A boš kar tako tole požrl... pa
tista tvoja zadrgnjena mreža ...
RUKAVINA: Ne tega ne bom požrl... teh ko-
njev!
PONIKVA: Niti nakraj pameti mi ne pade . ..
Rukavina, ne upirajte se mi.. . Ne-
mudoma bom uporabil revolver
zoper vas. ..
RUKAVINA: Kaj boš. ..?
CARMEN: Kaj pa cegU, pa Fortoner, pa hišnik
Bartl... Ja, kaj pa to ...
PONIKVA: Že uporabljam revolver... ker niste
na miru
(Strelja. Ko se dim razkadi, leži Ru-
kavina v fotelju in se drži za srce,
krogla pa je v zidu)
Streljal sem ... v zid .. .
RUKAVINA: Zakaj .. . bedak .. . srce me da-
je .. .
CARMEN: Saj smo že pojasniU ...
RUKAVINA: Kaj ste pojasnih?
CARMEN: Fortoner, pa Bartl... pa fagot.. .
RUKAVINA: Trotel... enega je kap, drugega je
41
pritisk ... vse so ugotovili zdravni-
ki ...
CARMEN: Zakaj se pa Valdi ne upa sem ... Za-
kaj . . .?
RUKAVINA; To je moja reč .. . moja pa nje-
na .. .!
PONIKVA: Kaj pa naj zdaj naredim! Vse je bilo
zastonj ... vse . .. dvajset let ga-
ranja! Dvajset let požrtvoval-
nosti . . . dvajset let predanosti svo-
jim prijateljem .. . Kdo pa je potem
kriv?
RUKAVINA: Kdo? Tisti, ki si je izmislil planet na
parketu. Tisti. . . Jon ... Ja Jon je
vsega kriv . . .
PONIKVA; A Jon!
CARMEN; Jon? Saj je morebiti vse res! Jon, po
moje ni nič kriv!
RUKAVINA: Kaj pa jaz vem. Jaz tudi že ne vem.
Najrajši bi, da je vse res . . . Pa da bi
se enkrat zares kam zarinili... za-
res.. . koliko dela... vse sem
žrtvoval, Martino, Polono, Valdi, sre-
čo .. . vse . . . za tole prekleto me-
sto, na/adnje pa še streljajo nate . . .
Streljate! Ponikva . . .!
RUKAVINA: Res ne bom več ... Na vas nikoli
več. Glejte ... vrgel bom vse skozi
okno ... ja skozi okno . . .
PONIKVA: Odpuščanje . . . gospod . . . odpušč-
anje . . .
RUKAV INA : Saj si samo v zid . . .
PONIKVA: Ja, samo v zid sem . . .
CARMEN: V zid, saj to ni nič .. .
RUKAVINA: No, nič ni, ampak . . . Ponikva . .
. vseeno .. . moje srce!
(Ga podpirata, ko ga spravita ven)
CARMEN; Veš, Ponikva ljudje umrejo zaradi
starosti . Fortoner že .. .
PONIKVA: Pa od pritiska. Kako pa ne bi . . . se-
dem let ni videl ženske na pet centi-
metrov . . .
CARMEN; Ja . . . natančno tako . . . ampak
veš. . . meni je vseeno če maš pla-
vutko ... če maš na obeh nogali,
magari! Ponikva, ti si res Ponikva. A
veš mogoče, da bova do naslednjega
jutra čisto drugje, pa naslednjo noč
tudi, pa vse noči.. . samo tisto ne,
ki manjka . . .
PONIKVA; A katera manjka?
CARMEN; Tako globoko, pa nobenega dna.
tako daleč, pa nobene stene .. .
PONIKVA; (Ji boža roko) Ja, nobenega dna . . .
Carmen, glej kako se človek seh.
Prvič od kar sem živ, sem tukaj .. .
na zemlji.
CARMEN; Jaz sem pa že spet.
PONIKVA: Za zmeraj.
CARMEN: Eh, to se pa motiš, kje pa, za zmeraj!
Samo za malo časa ...! Kaj pa Jon?
PONIKVA: Zakaj pa zdaj sprašuješ?
CARMEN; Ne vem zakaj ravno zdaj.
18. prizor
TIKVIČKA: Danes grem pa jaz. Včeraj sploh
ne vem, ne vem . . .
HIŠNICA: Kaj ne veš. ..
TIKVIČKA: Kaj n^ ti še verjamem . ..
HIŠNICA; Kaj naj mi verjameš. . .? Videla sem
ga včeraj na stopnicah. Malo prej sem
ga slišala, ko je pel. Pa ne vem ah je
lepši, ali lepše poje . .. Pol je pa pela
še Martina . . . Fino jima je . . .
TIKVIČKA: Ne verjamem več, ne tebi ne meni!
HIŠNICA; Jaz tudi ne ... tebi!
TIKVIČKA: Zakaj ne . . .
HIŠNICA; Fino jima je, pa se ni treba nič izmi-
slit . . . Midva pa si kar naprej izmi-
šljava . . . Samo grde reči . . .
TIKVIČKA: Same hudobije . . .
HIŠNICA; Ker že deset let nimava niti kepice
premoga ... pa že deset let se hodi-
va pozimi gret v klet . . .
riKVlČKA: Ampak v kanto pa vseeno grem po-
gledat . . .
HIŠNICA: Jaz nisem hudobna . . . Kako moreš
reči, da sem hudobna ... ah sem ti
kaj naredila . . .?
TIKVIČKA: Nisi, pa si vseeno. Vsaj tohfto kot,
jaz . ..
HIŠNICA: . Veš, danes sva zares jedli, a ne .. .
n KVIČKA: Ja meni se zdi, da sva zares . . .
HIŠNICA; Pa veš zakaj?
TIKVIČKA: Ne vem ... saj je vseeno ...
HIŠNICA: Včeraj sem našla tri tetrapake mle-
ka .. . v kanti ... pa v najlon zavito
štruco kruha ... Vse je bilo čisto
sveže.
TIKVIČKA: Ja . . . viš kako živita fino . . . take
reči mečeta proč ... Iz veselja, da
nama grenita življenje . ..!
HIŠNICA: Koza . . .
TIKVIČKA: Ti si koza...
HIŠNICA; Ko sem vzela ven, sem pogledala
gori... pa sem videla, kako se je
umaknila od okna . ..
TIKVIČKA: Kaj pa če je notri talij ... pol ti naj-
prej izpadejo lasje, nazadnje pa še
oči.. . veš. .. vse ti izpade .. .
HIŠNICA: Pol bi bila ti že brez las. Že cel teden
jeva zares!
TIKVIČKA: Že cel teden ...?
HIŠNICA: Ja že ves teden! In, ko je izginila izza
zavese, mi je postalo šele jasno, da že
desetlet nisva imeli niti kepice pre-
moga v kleti... da že deset let nisva
mele niti kapljice mleka za fruštek . . .
Da se kregava zanj, za premog, zato,
ker ga ni. .. Človek se krega in go-
vori največ o stvareh, ki jih
nima . . . Deset let . ..
42
TIKVIČKA: Včasih nimava niti za preživet. . .
To je . . . pa še smrti ni od nikoder.
Včasih je bilo to drugače. Prišla je,
ne da bi jo čakal, ne da bi ti jo bUo
treba kaj plačati. Zdaj jo je pa treba
najbrž plačati. . .
HIŠNICA: Nič ni zastonj .. . zdaj ko je proiz-
vodnja vse.
TII^VIČKA: Nič, še smrt dela na normo ... ali
pa postran, če dobro plačaš... pa
pride .. . zakaj je sicer ne bi bilo?
(Gleda skozi okno, Tikvička gre v
kanto in prinese čez čas mleko, v
najlon zavit kruh ...)
Veš kaj sem videla .. . konja . . .
bele, zelene, in eden je bil brez bar-
ve ... a si mishš. Brez barve je
bil...
HIŠNICA: Mogoče pa bova preživeh ... Kaj pa
brezvladje, pa tista ženska, ki je da-
vila gospode . . .
TIKVIČKA: Zdaj imava . . . vsak dan jeva .. .
HIŠNICA: Ja . . . a veš, sem ti že hotela po-
vedati, pa ti bom. Sploh ni bilo o
tem niti črke na papirju ... pa tudi
Ponikvo sem videla danes zjutr^ ...
(Pogleda skozi okno)
Pa kaj si spet izmišljuješ. Čisto pravi
ijav konj je . .. Kakšen zelen konj?
Kakšen bel? Kakšen brez barve? Na-
vaden konj! Tako kot so konji zme-
raj bih!
(Nadstropje višje)
MARTINA: Glej že gre .. . pravzaprav je to gro-
zrio ...
JON:	Ja, to je pravzaprav ... jutri kupi še
kaj več ...
MARTINA: Jon, ni denarja. Razen, če nisi v tisti
zakljenjeni sobi pod kako dilo našel
zaklad!
JON:	Kakšna si, Martina ...
MARTINA: Že en teden nič ne delam. Kaj boš pa
jedel.. .?
JON:	Tokrat si živela od pol hrenovke z
gorčico dva dni. Bova že kaj.
MARTINA: ,Nič ne bova že kaj, norček. Ali spre-
menim klet v bife, vzamem starkam
zadnjo igrico, ki jo še imata in ju
tako spravim v prezgodnji grob, ali pa
začnem ,jovo na novo". Tak je ta
svet. Ti boš pa skrbel za nove štumfe.
Taki so zmeraj divjaki, pa ti jih zme-
raj raztrgajo, brez celih iti na tak
posel, pa je kot žagati drva brez cir-
kularke.
JON:	Martina, jaz ti bom ušel... da veš.
Ušel ti bom!
MARTINA: Ne ne boš. Ker misliš, da imam jaz
ključ, in ker mishš, da sem jaz tvoj
ključ. In ker kar naprej shšiš skozi
steno ječanje stotisočev in miljonovin
miljard ljudi. . . kiječijo ... ki trpi-,
jo . .,. Mene ... pa sebe, pa sploh ne
poslušaš .. . Kobi vsaj sebe ...
JON:	Dobro. Veš, da ne bom ... ampak
vsaj povej kje si ga izgubila .. .
MARTINA: Norček...
JON:	Takoj jutri ga greva iskat! Šla bova tja,
do tiste hiše . . . tam je bombni lijak
in bova odkopala, saj tam si ga zgubi-
la? Ali pa kje drugje ...? Pregledala
bova med tračnicami... ah pa greva,
najprej v gozd, pod smreke, ah pa tam
pod kamnih, kjer zvezda severnica
obsije vsako jutro lišaj. .. Takoj gre-
va! Martina, nebova čakala jutra .. .
Martina.. .
(Jo prime za roko m jo začne vlačiti
po sobi.)
Zdaj greva ... saj je vsaka minuta
dragocena... A veš kaj je to .. .?
Ljubezen ne zamuja .. .! Niti ene
svetlobne sekunde ... ne ...! Nikoh
ne, drugače ni ljubezen.
JON:	Žal mi je, ampak do jutra se boš vsaj
naspal. Pa jaz tudi. . .
(Ga udari s polenom. In ga položi v
posteljo in pokrije.)
MARTINA: Pa ravno meni je bil namenjen tale
norec.
(Marrina sedi, potem vstaja, pa spet
sede, gre ven na hodnik, pride na-
zaj... se spravi v posteljo, pa spet
vstane, vse do jutra.
JON:	A si me ubila?
MARTINA: Malo sem te ubila.
JON:	A veš kaj si ubila ...?
MARTINA: Dve minute me ne mrcvari... da
zavrem mleko!
JON:	Ubila si vehko ljubezen ...!
MARTINA: In to kar z lesenim polenom.
JON:	Zato pa je ta svet zanič ... Na vsa-
kem koraku, ko naletite na veliko
ljubezen ... jo potolčete, pobijete,
zabijete v tla . . . Zato s to smrdljivo
zemljo ne bo nikoh niččč ...
MARTINA: Ja .. . samo kje je ta velika ljube-
zen ? Kje ? Daj povej kje ...? Še
en dan preživim s teboj, pa me boš
ubü...
JON:	Saj si... ostuda! Jasno?
MARTINA: Kaj je jasno? Jasno je, da ti ne dam
več jesti! jasno, je da tí toliko časa
ne bom dala jesti, da bo oplahnila ta
tvoja velika ljubezen ...
JON:	To so pa drobne svinjarijice ... ja,
saj vem! Poznam drobne svinjariji-
ce ...
MARTINA: Tukaj maš kamilcic, da te ne bo bole-
la glava. To so drobne svinjarijice ...
A vidiš . Poglej jih, da jih boš en-
krat videl...
43
(Martina se sleče in se vleže k nje-
mu .. .)
19. prizor
Rukavina v bolniški sobi.
POLONA: Klical si me ...
RUKAVINA: Res je, klical sem te . .. Hudo me
muči... veš, drugače te ne bi. . .
po tistem .. .
POLONA: Kaj pa jaz morem! Nič ne morem! Še
zdaj ne! Nič ti nočem, ampak kaj mo-
rem?
RUKAVINA: Veliko, sama ne veš koliko .. . (Vza-
me slušalko in pokliče)
Ali imate zvezo. Še ne. .. dajte mi
jo čimprej .. .
POLONA: Dobro, kaj je?
RUKAVINA: Samo tebe imam ... in boš slišala!
POLONA: Kaj bom sUšala ...?
RUKAVINA: Potrpi.. .
POLONA; Ne vem zakaj.
RUKAVINA; Ne veš zakaj?
POLONA; Ne vem.
RUKAVINA: Dobro. Tako seje napletlo . . .
POLONA: Meni tudi...
RUKAVINA: Tako se ne sme ... Polona, a ne ra-
zumeš ...
POLONA: Ti ne razumeš... Kaj pa ima kdo od
tega svojega blagostanja? Kaj .. . kaj
imam jaz. Povej ... samo povej ...
enkrat mi povej ...
RUKAVINA: Tomi poveš... zdaj!
POLONA: Jasno. A nisi nikoli slišal za konje?
Nikoli za travo, za ljubezen .. . svet-
loba, osončje, zvezde, daljava, ko
poje vse okoli tvoje duše ... ko ra-
steta trava, joka drevo, nikoli...
RUKAVINA; Ja, madona.. . tudi jaz sem sit že
vsega tega ... Tudi meni je vsega za-
dosti ... tako kot Justu, tako kot
Carmen, tako kot samo Ponikvi
ni... Ko bi se vendarle te vaše zve-
zdnate oslarije uresničile, ko bi bili
vendarle tako zgubljeni, da bi se res
zaleteli v sam sončni pekel... bi se
vsaj spočil... bi vs^ vedel zakaj
sem sam! Zakaj greš ti... svoja
pota!
POLONA: Bi vedel zakaj izginjajo cegli, zakaj se
krade po dolgem in počez, čas, cegu,
denar vse, kar ti pride pod roke . ..
bi vendar vedel, a ne .. .?
RUKAVINA: . . .bi. In ti tudi... ko boš vse raz-
bila, ko boš vse uničila ... potem
bomo pa čisti... pošteni bomo vsi
in vsi bomo šli čisti na drug svet, na-
ravnost v raj ... ali pa nazaj med
plavutonožce ... Ali ne bi bilo naj-
bolje, da malo pomisliš.. .
(Zazvoni telefon)
Ja, ... a zveza je. Tukaj jaz . . . Ru-
kavina. Jaz sem te klical. V Pari-
zu,. .. pred pol ure si bila v Londo-
nu ... Najlepše je v Parizu ... bi-
strojček, a ne . . . Moj bog. Valdi, ti
si zares nora . . . spet trije stričevi
orehi. A maš v Kinshasi, v Cape-
townu, v Newcastlu ... na Jangtse-
gjangu, povsod strica? In vsak ima
tri orehe za najino poroko? Samo
eden je. Stric od vsepovsod, stric čas.
stric Oreh? Nehaj s tem, ker ti mo-
ram nekaj povedati. Ne hodi več
sem, nikoli več, ker bi zgubila glavo.
Kdo bi rad to videl? Naprimer Polo-
na. Pravi, da si kriva, da je Martina
cipa. To je njena mama. Pravi, da si
kriva, ker jo zdaj uničuje neki vesolj-
ski norec, vsak dan jo je manj. Ja.
Jon, seveda, sama veHka ljubezen ga
je. To je pa smrt. Veš? Ne veš? No,
to si kriva . . . Pokoplji strica, če ga
je oreh in postani vaška učiteljica. To
je vse . . .
(Odloži slušalko)
POLONA; Valdi ni nič kriva ...
RUKAVINA: Kaj ni kriva? Ona me je . .. zvabila.
Zadišal ji je moj položaj, moja kari-
era ...
POLONA: Očka, ti si bedak.
RUKAVINA: No, pa sem. Samo nje ne bo več sem.
Lahko da pride celo mama sem. Ne
hodi nikamor Polona. Zadnjič je bila
mama pri meni .. .
POLONA; Veš kaj?
RUKAVINA; Kaj?
POLONA; Včeraj sem srečala Fortonerja . . .
RUKAVINA; Saj si nora, saj je mrtev ... .
POLONA; Očka, veš obudila sem ga od mrt-
vih .. . In veš kaj mije rekel?
RUKAVINA: Kaj?
POLONA; Rekel mi je, da je sicer že dolgo, časa
mrtev, ampak da nas to, tebe in me-
ne, nič ne moti... Mrliče kličemo
od mrtvih ... . mije rekel.
RUKAVINA; Mrhče?
POLONA: Ja . .. mrhče ... To mi je včeraj
popoldan, povedal sam gospod po-
kojni Fortoner, ko sem ga za vsako
ceno hotela obuditi od mrtvih. Vse
sem hotela obuditi od mrtvih! Adi-
jo ... In ne budi več mrličev . ..
Ostude postanejo. Ostude.
RUKAVINA; (Z roko porine mizico od zida, tako
da mizica z tabletami, tekočinicami,
z vsem skupaj zaleti in da pade vse
kar je na njej po tleh. Potem začne
kašljati, zmeraj bolj. Potem se splazi
do stekleničk, začne tipati po tleh in
si tlači v usta tabletke, se splazi nazaj
44
v posteljo in nekaj časa miruje)
Človek bi kozlal . .. Obuš .. . malo-
dušje . .. kriza . ..
(Dvigne slušalko)
Ponikva, v škripcu sem, v prece-
pu ... . Kje maš Jona. A kar pri sebi
ga imaš. Zakaj? A zato ... pa ga
boš peljal nazaj? Nazaj ga pelji. . .
Do Martine moram biti dober. . .
vsaj zdaj . . . ampak, veš kaj . . .
Vprašaj ga, če kaj ve. Saj veš, ozve-
zdje, vesolje . .. vibracije . .. Natan-
čno ga sprašaj .... Ce ne ve nič več
kot jaz, je norček, če pa ve, je pa
odrešenik . . . Nič ne ve! Saj sem
vedel. A ne pove. Ja kaj pa ne pove?
Išče svet. Drug svet? Kdo pa tega ni
počel? Povej mi kdo ne? A tako!
Na zemlji.. . . poznam nekatere, ki
ga hočejo narediti. . . Kaj pa jaz
vem. Jaz nisem odrešenik Jon, da bi
vedel ali je treba iskati, ah naredi-
ti... Jaz delam, kar moram! On je
odrešenik, on ve .... če noče pove-
dati ... pa nič! Naženi ga nazaj, pa
dve mu daj po podplatih, da bo nehal
mučiti Martino. . .. Oh, meni je že
spet slabo.
20. prizor
MARTINA: Veš, Jon, vseeno sem jokala . ..
JON:	Zdaj me že prepuščaš Ponikvi, redar-
ju .. . redar me goni okoh . .. zash-
šuje, kot da bi bil redarski nave-
sek . . . jasno . ..
MARTINA: Jaz nisem nič kriva . . .
JON:	Si. . . vlomil bom vrata in tam bo-
va .. .
MARTINA: Dobro, zaradi mene .. . Ampak
povem ti: še nase ne misliš, niti to
ne . ..
JON:	Ti pa samo nase .. .
MARTINA: Pa nate tudi, Jon . . . tudi nate .. ..
pa še na koga!
(Jon začne razbijati vrata, trske, že-
lezne ostanke okovja, ki je čez in od
kjučavnice, meče Jon kot trake po
hodniku. Jon vstopi. Obstane kot
prikovan ... kot okamenel... Za
njim gre Martina in ga poskuša spra-
viti iz odrevenelosti. Soba je namreč
popolnoma prazna. Martina pa ni nič
presenečena.)
MARTINA: Vsaj skozi okno poglej ... če je tam
kaj!
JON:	Skozi okno?
MARTINA: Ja, skozi okno.
JON:	Saj ni čisto nič. Niti zemlje, niti zra-
ka, še te sobe ni .. . nič ni ...
MARTINA: A ne vidiš tam daleč .. . spodaj .. .
zmeraj bolj daleč je .. . zemljo. A ne.
vidiš Amerike, oceanov, rdečega
moija? Ne vidiš? In nazadnje . . ..
JON:	Ne vidim ... nič ne vidim.
MARTINA: In tam, čisto mqhno je kot tisočinka
lasu. Kavarna in Just z nahrbtnikom,
ravno zdaj koraka notri.. . ravno
sedel je . . . Zraven Carmen ... pa
Andrija ... a ne vidiš?
JON:	Martina, popolnoma nič ne vidhn . . .
MARTINA: Tako daleč je . .. zemlja . ..
JON:	Jutro je . . . Martina . . .
MARTINA: Kakšno jutro, zima je v dežeh! Jon,
Huda zima . . .!
Carmen v kavarni pri svoji mizi, An-
drija in gostje ...
CARMEN: Spet mi je shne zmanjkalo, tako je
svinjska ta šipa.
ANDRIJA: Ja, kaj je pa pol?
CARMEN: Odprla bom okno . . .
ANDRIJA: Pa ga daj. Saj boš ti zmrznila, ker
tam sediš. Ne jaz. Ponoči je zapadel
sneg.
CARMEN: Odprla bom okno . . . Kaj me bri-
ga .. .
(Ga odpre)
Meni se zdi, da vidim Martino, pa ti-
stega Jona .. .. saj ju ni bilo na spre-
gled že celo večnost.. .
(KU če)
Martina, Martina, me shšiš? Pred
nosom pa v prazni sobi... ne data
pa od sebe glasu, kot bi bila mutca.
(Spet kliče) Martina, sneg mamo . . .
a ni fino .. . Počakajta, kam pa vaju
zanaša? Madona saj je res mraz ...
Kaj, mi letimo, proč letimo .. ..
Martina, ti si spet za štose ... Vaju
zanaša! No, Martina, navsezadnje, že
dolgo ni bilo snega. Že dvajset let!
MARTINA: Zdaj smo čisto bhzu, prej pa še rde-
čega moija ni bilo . . . zdaj pa že
spet... ne vem kako daleč ...
CARMEN: Kaj daleč?
MARTINA: Daleč ... ja zmeraj bolj daleč . . .
stran .. .
CARMEN: Mraz, Andrija, prav imaš. Mraz
je .. . že zapiram . .. Ampak je to
čudno.
JUST:	Kaj je čudno?
CARMEN: Po navadi je tam stolpnica, ali pa
novogradnja, danes je pa bila Marti-
na ...
JUST:	,^očeš reči, da je bilo čudno . ..
zdavnaj ... že dolgo tega ...
CARMEN: Kdaj pa, prosim?
ANDRIJA: Veš kohko let je že tega, kar sem mu
zadnjič prinesel celo flašo konjaka?
Še sam ne vem kohko ...
PONIKVA: Pred petimi minutami si mu je .. .
CARMEN: No, pa si mu je!
45
ANDRIJA: Jaz vem kaj je ...
CARMEN: Zdaj boš pa že spet kaj čenčal.. .
kot zmeraj ...
PONIKVA: Rečem ti, da pazi kaj govoriš. Ljudje
ti ne verjamejo več ,. . Zmeraj manj.
ANDRIJA: Ko bi ti imel pod šankom kokoš iz
jajca, ki si ga ubil pred pol ure . . .
PONIKVA: No. Nekaj časa planete, galaksije,
zdaj pa piščance in kure . . .
ANDRIJA: Eden nas ma v rok. Vse skupaj. Paje
stisnu naš čas kot sir. Pa Just ne ve
več ali samo na sredi tega stoletja, ali
na koncu ... Ne ve več, v katerem
letu živi... ali pa ve narobe .. .
Prej mi je resno rekel, da .. . so so-
vražne komunikacije tako lesne, tako
brezhibne, da je v nevarnosti Ode-
sa ... in z roko je začel božati na-
hrbtnik, in potem je izginil, ne da bi
mi vsaj pomežiknil. ..
CARMEN: Ja, ja . . že vem. Andrija, veliko lu-
kenj je . .. v vseh tistih tvojih luk-
njah pa so vikendi, dva a ne .. . pa
perzijanerji... a ne? Pa še marsikaj
in če vse to lepo stisneš, ti nazadnje
ne ostane nič. In tebi ni nič ostalo.
Še Carmen, prismojena Carmen, ki si
jo doma pretepal z gumijastim šla-
hom, ne! Z, njim si jo pretepal, zra-
ven pa si si izmislil, da je psihologa.
Najprej si jo božal, Carmen, dokler je
nisi dobil, pol si jo pa tepel, da je bila
vsak dan vsa plava ... In tudi Car-
men ti je ušla . . . Andrija . .
ANDRIJA: Ti si mi pa hotela podreti kavar-
no ...
CARMEN: Dajva, Andrija ... Psiholog je tep-
ček, je pa dober tepček ... ti pa si
baraba ...
PONIKVA: Andrija. Zadnjič ti rečem, prinesi mi
toplo palačinko .. .
ANDRIJA: Ponikva, saj bom poskusil...
CARMEN: Ponikva, poglej se ...
PONIKVA: Zakaj pa naj bi se pogledal.. . mene
vse te zapletene izmišljotine ne bri-
gajo ... več!
CARMEN: Saj to je tisto. Poglej se v noge ...
nobene plavutke nimaš več.
PONIKVA: Nobene plavutke ...? A sem jih
kdaj imel?
PONIKVA: A se ti ne zdi, da se nekaj trese?
ANDRIJA: Pomagajte mi spraviti kuro izpod
šanka ...
CARMEN: To je tvoj posel, Andrija ...
PONIKVA: Ampak meni se zdi, da je nekaj zelo
počilo ...
(Eksplozija)
PONIKVA: Ne .. . tako je kot bi se z deset let
starim fičkom peljah po makadamski
cesti. Od Šentejerneja do Orehove
vasi. Enkrat sem se tam peljal, pa se
je fičko tako pretresel, da je kilo-
metercajger kazal desettisočsto mi-
Ijonov kilometrov in še dvanajsttisoč
kilometrov nazaj, nafte pa je bilo za
plus devettisoč arabskih cistern pre-
malo ... ura pa je bila prav tisto po-
poldne, ko so zadavili Julija Cezarja s
škripcem, če poznate kaj ;^odovi-
no .. . Tako se je tresel, da sta se čas
in kubatura čisto zmešala. Ja čas, pa
kubatura . . .
CARMEN: ... Po kamnih gre ta naša zemljica.
Zletela je spet s tračnic, nekaj časa
je šla po ledeni dobi... pol je pa
zmanjkalo ledu, gladkega ledu, zdaj
pa po kamnih v galaksijo brez kom-
pasa . .. Zdaj smo pa tam.
(Se zasliši tisti trenutek eksplozije. In
to se ponovi večkrat. Najprej se maje
prvi lestenec, in tedaj pride s praznim
nahrbtnikom nazaj Just in se vsede
za prazno mizo .. .)
NONINA: To je pa konec sveta . . .
CARMEN: Zdaj pa .. . kar je pa je .. . Just, za-
letel smo se .. . Just, nekam si ves
moker, kje si pa bil?
(Spet eksplozija, lestenec zleti s stro-
pa ...)
JUST:	Ce mi ne daš konjaka, Andrija . . .
boš videl.. .
CARMEN: Kamnov je zmanjkalo .. še kamnov,
pa smo treščiU. Že en teden govorim,
da so nas fopali.. . samo da bi bil
mir, da ne bi bilo panike ... ja, ko
pa vsi samo še goljfajo . .. Ponikva,
ti si tudi vedel... A je to prav?
PONIKVA: Kaj sem vedel. ..?
CARMEN: Da je res. Vse to, kar se dogaja s to
zemljo zadnje čase .. .
PONIKVA: Carmen, verjel sem Rukavini, da ni
res.. . Enkrat je vsega konec.
JUST:	A bo viski, a ga ne bo . . .
ANDRIJA: Rekel si konjak____
JUST:	Pa tudi navadno žganje bi... veliko
žganja . .. roke me pečejo . ..
CARMEN: Jaz misUm, da je vsega konec. Nobe-
den se ni brigal za njene težave. Vsak
samo še za svoje . ..
JUST:	Kaj pa je že spet tebi.
(Eksplozija, zruši se zadnji lestenec s
stropa. Sesujeta se tudi šipi.)
ANDRIJA: Tako, naenkrat bo jama v .. .
CARMEN: Ja, konec je!
JUST:	Kdo pravi, da je? A bomo že spet
prezgodaj končal? Ne, ne bomo to-
variši ... Ne bomo! Borih se bomo,
da bo naša mladina imela vse ... ne
tako kot. mi. Lačni, ušivi, raztr-
gani ... Pa da bomo že spet skrivali
rukzake na Mokrcu ... ne ... to-
variši, dajmo . .. dajmo do zadnje-
ga .. . do zadnjega parazita ... da
46
bom lahko, ko ne bom mogel več de-
lati, dobil pošten penzion, pa hišnica
za mleko, pa Tikvička za kruh. A
veste kaj bi mi rekel tovariš Rukavina
čez nekaj desetletij, če ne bi zdaj
skončal tako kot se to spodobi. Re-
kel bi mi, ko ne bi našel placa za
grob, ko ne bi več našel očeta v
njem, ne brata . . . rekel bi mi.. .
Just, zakaj si se pa pretepal v bost?
Zakaj si se pa pretepal? Čakal bi, kaj
bo. Šparal živce pa prilagodljiv zna-
čaj. Pa bi imel delo, kot ga mam jaz.
Tako, pa maš premajhen penzion, jaz
pa vse. Pa nobeden me ne vpraša, a
sem bil ta rdeč, ta zelen ah pa ta siv.
Ampak Rukavina, mi tega nebo re-
kel, ker bom končal...
CARMEN: Zdaj je pa že spet mir.
ANDRIJA: Samo zid se še malo trese . . .
PONIKVA: Stvari se ustalijo. Kaj pa je tebi Just.
Zakaj pa jokaš?
CARMEN: A ti ni jasno .. .
PONIKVA: Jasno . .. Zakaj jasno . . .
CARMEN: A ne vidiš, kaj ma Just zraven sebe?
PONIKVA: Just, kaj pa imaš?
JUST:	Rukzak, prazen rukzak . .. Nisem
vedel več, kje sem . . nisem vedel.. .
PONIKVA: Kaj nisi vedel . . .?
JUST:	Ponikva, kar neslo ... meje!
CARMEN: Andrija?
ANDRIJA: Kaj je Carmen?
CARMEN: Imaš fičkota?
ANDRIJA: Imam. Samo ne vem . . .
CARMEN: Kako pa bova prišla domov, saj so
okoli kavarne same ruševine .. . tudi
tvoja protekcije je konec ... Ponik-
va! Hiše ni več!
PONIKVA: Kaj, Carmen... Saj nimam pla-
vutk!
CARMEN: Ti pa tudi vse verjameš ... Še en-
krat dobro poglej! Andrija, daj mi
servieto .. .
CARMEN: Ponikva, veš.,. . nič ni za zme-
raj .. . Še ta zemlja ne.
JUST:	Pa sem tako misUl, da ... da so
same smreke, smreke pri smre-
ki ... pa sami bunkerji, pa sami zvo-
niki, pa gnezda gor, veš lastovičja
gnezda .. . Ponikva, tukaj maš moje
roke . .. Šest hiš sem podrl naen-
krat ... z vsemi minami . . . moj
bog, kaj sem naredu?
VSI:	Kaj ... ti si ... se pa nismo zale-
teh. . .
CARMEN: Kdaj sem že vedela, da se je zaletelo
samo Justu ... pa še kako .. ..!
PONIKVA: Ampak, Just, tvoja duša je pa res
fuč . ..
(Tedaj pride Martina.)
MARTINA: Aje kdo kje videl Jona .. .
PONIKVA: Jona, kaj ga ni?
MARTINA: Ja, Jona. Just, ti si hodil z nahrbtni-
kom okoh. Ali ti veš, kje je Jon?
JUST:	A Jon?
MARTINA: Ja, Just, Jon, da veš! ... Jon!
(V kavarno pride Anže, brivec.)
ANŽE:	Pa kako je pokalo. Pa kakšna škoda!
ANDRIJA: Ja^ poglej, strop se je tudi skoraj
udri ...
ANŽE:	A je tukaj kdo .. .
CARMEN: Pacek, že spet iščeš posel, a ne . ..
ANŽE:	Vse ruševine sem preiskal, nikjer no-
benega . . . Jon ... Do pasu ... kar
obtičal je in še briti ga ni bilo tre-
ba .. . Tako mlad fant je bil. ..
MARTINA: Just, a si videl, kje Jona . . .? Just, ti
veš tudi, kje je Jon!
21. prizor
Na stopnicah avtobusne postaje, po-
zimi proti jutru.
JUST:	Martina, kam pa ti . . .
MARTINA: Saj veš kam.
JUST:	A še zmeraj iščeš Jona?
MARTINA: Še zmeraj. Človeka je treba iskati,
pol življenja, pol ga pa najdeš. In če
ga ni, ga iščeš še ostalo polovico.
JUST:	Jaz še groba Jagne ne najdem. Vse so
preorah z buldožerji.
MARTINA: Ja... ampak vseeno, jaz nikoli ne bi
vso noč presedela takole na stopni-
cah in čakala. Nikoli . . .
JUST:	Jaz tudi ne.
MARTINA: Kako da ne? Saj čakaš? A ne,.. .
JUST:	Nične čakam. Zakaj pa bi? Sedi zra-
ven mene. Ogrel sem stopnice. Pa
nehaj letati okoh, pa se malo pogrej.
Tako. Martina, sedi, Martina saj veš
kje je Jon!
MARTINA: Vem.
JUST:	Zakaj ga nisi rešila? Edini, ki je ostal
v mojih ruševinah.
MARTINA: Povedala sem mu zakaj.
JUST:	Kaj si mu povedala?
MARTINA: Vse '
JUST:	Ja, kaj hočeš. Tako je to.
MARTINA: Veš, Polona, moja hči, mi je ne'.oč
povedala, da je srečala mrtvega For-
tonerja. In Fortoner je bil le mrtev
in, ker...
JUST:	In Jon je bil tak!
MARTINA: Ja, ves iz sebe je bil. .. Bi! je že
zdavnaj mrtev, preden je počil prvi
detonator, preden si za Rukavino
zrušil prvo hišo.
JUST:	Kakšno hišo, Martina, smreke, smere-
ko . ..
MARTINA: No pa smreko . . .
JUST:	Dobro, Martina, če je pa tako, potem
pa sploh sedi sem. Morava ga vseeno
najti. Oba .. .
47
MARTINA: Kako si dober Just . . .
JUST:	Nisem dober, kje pa .. . delam, kar
se mi pač zgodi . ..
MARTINA: In kaj se ti je zdaj?
JUST:	Toplo je. Bolj kot prej.
MARTINA: Pa res, kot da se je zima stajala.
JUST:	In če je toplo ... potem je tudi. . .
MARTINA: Lepo, a ne, da je lepo .. .
JUST:	No vidiš, navsezadnje nama je pa še
lepo .. .
(Sedita objeta in počasi ju prekriva
ivje)
MARTINA: A ne slišiš? Pojejo.
JUST:	Veš, to je stara navada. Tedaj se zme-
raj zapoje . ..
MARTINA: Srečna sem...
JUST:	Ja .. . tako je .. . Dobro slišim pe-
sem . . .
(Poslušata pesem, zraven jima drsijo
skupaj veke)
LE NAPREJ ODRED KOZJANSKI,
LE NAPREJ OD ZMAG DO ZMAG.
LE PREKO TRUPEL ŠVAB-
SKIH .. . itd.
(Zbor poje močneje in močneje, na-
zadnje preraste v himno. Just in Mar-
tina zmrzujeta, in, ko se naredi jutro,
sedita objeta in pokrita z ivjem, v
polkrogu pa potniki in zijala. Ko se
zijala razkropijo, stopi iz čakalnice
Polona. Najprej ju ošine samo s stra-
ni, potem se postavi pred njuju inju
gleda. Gleda ju dolgo in nepremično.
Potem se nenadoma, kot da ji je na
tem svetu vse jasno, sunkovito obrne
od njiju proč in pohiti k prvemu av-
tobusu, ki je prazen, v njem dremlje
le sprevodnik.)
22. prizor
Sprevodnik in Polona v drvečem av-
tobusu. Sprevodnik sedi zraven Polo-
ne, ki ga šofira, da ju premetava po
cesti, zdaj sem zdaj tja. Sprevodnik je
najprej na smrt preplašen, potem pa
mu postane všeč.
SPREVODNIK: Počakaj, vsaj za kako minuto, da ti
povem .. .
POLONA: Kaj mi boš pa povedal?
SPREVODNIK: Kje sva?
POLONA: Že tri dni se voziva,. . . zunaj je top-
lo .. . ušla sva zimi... sonce si-
je ... vse je zeleno . .. nekam sva se
zapeljala ... jaz ne vem kam.
SPREVODNIK: Ukradla si avtobus in mene.
POLONA: Ja.
SPREVODNIK: In kaj boš z menoj?
POLONA : Kako ti je ime?
SPREVODNIK: Jon.
POLONA: A ti si Jon.
SPREVODNIK: Ja, jaz sem Jon.
POLONA: Jon s fagotom? Ne, nisi s fagotom.
A so te kdaj zaprli v internatu, v
gronico in te tepli z mokrimi cunja-
mi, ker si bil slab domski gojenec.
SPREVODNIK: Ne, niso me ....
POLONA: Pa te je kdaj nadlegovala ogromna
ekonomka, da siji moral v internatu,
najprej pobiksati parket, potem
pa .. . Fantje so temu rekU križev
pot na Triglav.
SPREVODNIK: Ne, nikoli nisem bil v nobenem mter-
natu . . . Kdaj paje to bilo?
POLONA: Pa so te kdaj pozimi gonili kopat in
okopavat zelje ... pa brcali z okova-
nimi gojzarji . . .
SPREVODNIK: Ljubica, ne . . . nikoh . . .
POLONA: Vidiš, pa potem nisi nikoh ušel med
zvezde . . . Vidiš, Jon, če bi, bi ušel
tja, pa potem pel in igral fagot.
SPREVODNIK: Ženo imam, tri otroke. To sem ti po-
vedal že včeraj. Že včeraj ponoči.
Jesti morajo in če zgubim to služ-
bo .. .
POLONA: Potem boš mogoče res Jon, tako pa
si samo Jon. Ne . . . obrnila . . . bom
avtobus in dovolj je bilo tri dni . . . a
ne ...
SPREVODNIK: Ne, Polona . .. Tako si lepa . . .
tako te ljubim ... še svoj živ dan
nisem srečal kaj lepšega . . .
POLONA: Ne, Jon, nisem tako lepa ... ta vož-
nja je!
SPREVODNIK: Na kolenih te prosim, peljiva se na-
prej . ..
(Polona ustavi avtobus, jutro je .. .)
Vrni se z menoj.
POLONA: Ne, ti se moraš. Zato, ker te nihče ne
rabi, ti pa vse . .. avtobusno postajo.
Justa in Marino, če sta še tam,
hišo, trolejbus, vozovnice, košare,
kovčke, potnike, vrečke za bruhanje,
defekte, zračnice, prepire, vse . . .
ženo, zmeijanje, vpitje, samo mene
ne ... .
SPREVODNIK: Brez tebe ne morem živeti ...
POLONA: Pomiri se . . . pa še kako ... Ali ver-
jameš v vse tiste zvezde . ..? V raz-
dejani in spet najdeni čas, v osončja
in galaksije? v Dvojčka, v pla-
nete ... v mravlje?
SPREVODNIK: Zdaj ne . . . zdaj ne.
POLONA: Jaz pa nikoh . .. Ampak ti moraš
verjeti .. . Moj očka Rukavina, No-
nina in Nona, hišnica in Tikvič-
ka .. . Andrija in Valdi ... vsi letajo
cele dneve okoh in navsezadnje zme-
raj veijamejo .. . Jaz pa navsezadnje
nikoh . .. Ker me tudi zvezde ne ra-
bijo! In kaj bi navsezadnje z vsem
tem ... z vsemi temi papirnatimi
galaksijami . . . narisanimi danica-
mi . . . podrtimi in bleščečimi hiša-
48
mi. In kaj bi navsezadnje s teboj?
Zelo hitro pojdi. Ne oklevaj niti se-
kunde, da ne bo prepozno.
SPREVODNIK: Brez njih ne moreš, oni pa se nate
niti spomnijo ne. Kaj pa ti? A ti mo-
reš.. . brez njih?
POLONA: Ne. Ne morem.
SPREVODNIK: Kaj pa počneš potem tukaj? Zakaj
pa si me odpeljala sem? Saj bi se
lahko srečala v Riu, ali v
kavarni... ali kjerkoli . . .
POLONA: Ne znam drugače, ker. . .
POLONA: Kaj misliš, aU bom zmrznila na avto-
busni postaji. Povej?
SPREVODNIK: Ne vem.
POLONA: Pote so prišli, poglej . . . okoli avto-
busa stikajo . .. Adijo . . . Adijo,
Jon. Saj niso prišli pote, ampak po
avtobus...
(Se vleče v travo in leži nepremično.
Potem vstane, počasi gre naprej kot
da oprezuje nekdo za njo, nazadnje
se zasmeji in zakhče . ..)
Martina, saj vem, da si ti.,. . sem pri-
di ... ja ravno sem .,. . tukaj je zares
še en kos zemlje. Pa pod glavo si boš
lahko dala kamen. In če ti bo všeč,
pa pokliči še Justa!
23. prizor
Spet v kavarni.
ANDRIJA: (Prinese palačinko Ponikvi) Zdaj pa
je res topla.
PONIKVA: Res je ... fino;
(Pri sosednji mizi sedi „včerajšnji
pijani" Rukavina)
RUKAVINA: Še en konjak, dobri natakar Andrija.
PONIKVA: Če je degradiran, Andrija, ga vseeno
ne smeš zaničevati. Vseeno je človek.
In ni sam kriv. A je vedel, da je Just
nor?
ANDRIJA: Take mamo ... ne vejo . . .
PONIKVA: Veš, Andrija, degradirani bomo vsi,
vsi bomo . . . nobeden temu ne uide.
ANDRIJA: Ja, nisem tako neumen, da ne bi
vedel. Ampak dokler nisem, sem, kar
sem. Je lokal vse prelepo urejen. To
stane! In če mi bojo za to mizico še
naprej umirali pijanci iz kolodvorske,
bom še naprej dobival račune od po-
grebnega ... Ne . .. na en način ga
moram navaditi, da bo hodil drugam!
Nobenega konjaka ne dobi, pa šlus!
RUKAVINA: Andrija, na najino staro prijatelj-
stvo ...
CARMEN: Kar je res, je res .. . Lokal je pa lepo
preurejen.
ANDRIJA: In kot sem rekel, drag ...
PONIKVA: Res je fino. Kadar sem vsega sit, in bi
kam ušel, m^ari z avtobusom, ne-
kam, kjer me nebi nobeden do-
bil, ... ko si želim zelene trave . . .pa
tople roke . . . mehkih svetlih
las. . . tedaj se napotim sem in tedaj
se igram ves čas z mislijo, da bom
zdaj, zdaj ukradel avtobus. In da
bom šel, daleč .. . daleč od tod . ..
in ko popijem tretji konjak, sem že
petsto kilometrov daleč, in ko popi-
jem četrtega ... se streznim in na
delo . .. Ampak, priznam, tako
fino . . . prej ni bilo!
ANDRIJA: Fino ... jaz mislim, da je to zares
fino ...
CARMEN: Ja, saj smo rekli da je .. . ampak
zmeraj . . .
ANDRIJA: Ja, ti ko ne piješ. Pa ko te ne zanima
lep lokal.. .
NONA:	Zmeraj nekaj manjka... zmeraj,
dokler smo na zemlji...
PONIKVA: Ja, ne . .. ampak ... manjka, ne
rečem . . . ampak .. .
ANDRIJA: Ponikva .. . nekaj imam zate ...
PONIKVA: Kaj le ... Kaj razburljivega?
ANDRIJA: Ne vem, če bi ti povedal. ..
PONIKVA: No, vidiš ... pa zmeraj je še kaj raz-
burljivega . ..
ANDRIJA: Ampak, to je ... če ne bi bil redar,
bi ti tega gotovo ne zaupal...
PONIKVA: Pa zakaj me cvreš. .. povej, prosim
to . ..
ANDRIJA: Nevarno je, silno nevarno. Saj
veš... kakšni časi so ...
PONIKVA: Name se lahko zaneseš. Kot zme-
raj .. . Saj veš.. . zmeraj je bilo kot
je treba . ..
ANDRIJA: Dobro, ampak samo tebi... in to
na uho. Ponikva, zgubil smo se .. .
PONIKVA: Kako ^ubil?
ANDRIJA: V vesolju ... ni tira ni tračnic in zdaj
drvi, leti ... ta zem^a in ne vene kod
ne kam . . .
PONIKVA: Zadnji čas, Carmen, Rukavina, ah sh-
šite .. . Zgubil smo se ... Kaj pije-
te ... vse plačam ... vse . .. Ruka-
vine, kaj piješ?
CARMEN: (Zdolgočaseno.) Lepo, ampak šipe so
pa tako. svinjske kot so bile !
KONEC
Pravico do uprizoritve v sezoni 1976/77 je odkupila Drama SNG v Ljubljani.
49
Franček Rudolf
VERONIKA
Veseloigra s petjem in uničevanje čustev
1974
Zakaj sem se lotil obdelave dogodkov is kasnega srednjega veka? Kaj je tako zanimivega na že skor^ banalni zgodbi, na pol
pravljici o Veroniki? Tisto, kar je bilo zmeraj. Tisto, kar je od takrat do danes razburjalo ljudi: tudi za najveličastnejše
probleme - so samo banalne praktične rešitve. Vsakdo si želi biti junak, vendar junakov ni. Vsakdo, kisi želi biti velik ljubimec,
vendar največ kar mu uspe, je dobiti to, kar tudi drugi dobijo.
. Kasni srednji vek je reševal človeštvo na različne načine: s politiko, s filozofijo, s čarovnijami alkimistov. Niti približno mi ni
uspela namera, da bi na oder privlekel vsaj del zapletene, bleščeče simbolike alkemistov (nekaj pa sem je le poskusil privleči na
oder naravnost iz knjige C.G. Junga .Alkemija"). Ta simbolika, ki izhaja iz sanjskega sveta in arhetipskih predstav (kar je prav
Jung dokazal), bi naj našla pot do čarovnij, ki bi ozdravile vse bolezni, znale narediti iz svinca zlato itd. Alkemga je bila
prepoetična, da bi uspela. Ukresala paje nekaj iskric, ki so ljudi opozorili, daje stvar potrebno reševati tehnično.
Igri bi lahko dan naslov tudi ,,Iznajdba tehnike". Ali pa tudi ,,Gledališče kot zadnji vrhunski dosežek predtehnične dobe in
knjiga, kot prvi dosežek tehnične dobe." (Tu seveda zasledimo vpliv Mc Luhana na moje pisanje). Naš pogled na svet je
tehničen pogled na svet. Ničesar ne znamo reševati drugače kot tehnično. Tudi osebni odnosi so podrejeni tehničnim pogledom
in tehničnim rešitvam. Individualisti moramo biti - tehnika zahteva individualiste, ne da se kolektivno pristiskati na en sam
gumb.
V tej igri zmagajo najskrajnejši individualisti, kijih ni zmotilo niti to, da so se zatekli v jarem tehničnega reševanja svojih
stisk. Ponižanje človeškega je prineslo vzpon človeka.
Igra se dogaja v letih 1414-18 v Konstanci, na koncilu, ki ga je po silnih zapletih skUcal kralj (poznejši cesar) Sigismund.
Turnirja v Konstanci se je udeležil tudi Friderik Celjski. Političnih, pravnih, verskih, filozofskih, finančnih prepirov tiste dobe
nisem spravljal na oder: vse, kar prikazujem, sem skušal stisniti v zgodbo o nekaj osebah, ki rešujejo en sam zelo običajen
zakonski problem. Kolikor toliko točno se držim zgodovinskega okvirja, za tretje dejanje sem uporabil motive iz Balzakçve
zgodbe Lepa Imperija (iz „Okroghh povesti"). To, daje Barbara bila za husite,pa da so Jana Husa v Konstanci sežgah, so znani
podatki. To, da je bil Friderik v Konstanci s svojo ženo Elizabeto in njeno spletično Veroniko, mogoče niti ni konstrukcija.
Igro vodita dva režiserja, začne jo urejeni, v klasiko zaverovani Filip, nadaljuje jo nori in lažnivi Primož.
Barbara je prispodoba hudobne kraljice. Imperija dober. Elizabeta se igra ljubezen, Veronika pa seks. Katera je boljša?
Herman in Sigismund vladata, Friderik čuti, da je izgubil oblast in tega ne zna preboleti. Izredno važni osebi sta vitez Jošt in
Imperijina služabnica, to sta dva praktika. Fizično nadvse razviti igralec, ki igra najprej Boga-stvarnika, potem pa gladiatorja
Karpofora, vmes pa protipapeža Ivana, je čisti arhetip, pol vojaka, pol starca. Samo v liku Jana Husa ni ničesar nadnaravnega,
lažnega, izmišljena, nič niti srednjeveškega, niti renesančnega. Zato ga pa sežgo.
Pri ,.Celjskem grofu na žrebcu" je bil slikoviti del skoncentriran na začetku. Tu ga je kar precej na začetku, še več pa v
zaključnem delu. Princip komedijantov in posameznikov je popohioma isti v obeh igrah - samo da imajo tukaj glavno besedo
ženske.
Scena je sestavljena samo iz velike postelje z baldahinom (v dveh izvedbah), ostalo so predmeti.
Zelo veliko glasbe in pesmi.
Igro sestavlja pet dejanj.
I. dejanje nosi našlo v USTVARJENJE SVETA, II. dejanje ELIZABETA, III. dejanje LEPA IMPERIJA, IV. dejanje VERO-
NIKA, V. dejanje pa CIRKUS MAXIMUS.
Prvo in peto dejanje vsebujeta igro v igri.
Drugo, tretje in četrto dejanje - to so tri preproste, čisto realistične veseloigre o treh različnih ženskah, zgodovinski okvir je
v teh treh dejanjih zgolj neokusna iluzija, ki naj iz treh televizijskih epizod naredi tri pravljice, s tem pa zabrenka malo na
osebno noto.
Daljši odmor po tretjem dejanju.
Vsako dejanje je popolnoma samostojen tekst in bi ga bilo tudi mogoče uprizoriti samostojno.
VENdr so vsi Domensko in deiansko oreoleteni med sabo.
51
1. USTVARJENJE SVETA
PRIMOŽ
FILIP (KACA)
BOG
SONCE
LUNA
ZEMLJA
MORJE
KOPNO
NEBO
TRI PTICE
TRI RIBE
DVE DREVESI
KAMELA
ADAM
EVA
ANGEL
JAGENJČEK
ORANGUTAN-DIVJI MOŽ
II.	ELIZABETA
BARBARA
JAN HUS
FRIDERIK
ELIZABETA
VERONIKA
HERMAN
SIGISMUND
JOST
III.	IMPERIJA
IMPERIJA
IVAN
NADŠKOF
VOJAKI
SLUŽABNICA
OSTALE SLUŽABNICE
IV.	VERONIKA
KOCJAŽ
DVA HLAPCA
TRIJE MUZIKANTI
V.	CIRKUS MAXIMUS
LEV
DEKLE
NOSOROG
POLOMLJENI SUŽENJ
DEKLE V LEVJI KOŽI
PEVEC
PRODAJALEC GLEDIATORJEV
GLADIATORJI
ŽIVALI
Igro sem opremil z izdatnimi, naravnost razkošnimi opombami, ki sugeriiajo čumobsežncjšc kopičenje redkih kostumov,
predmetov, celo uporabo živali na odru, pa obenem dopiščajo zaposlitev poljubnega čimvečjega števila igralcev.
Ker je struktura igre ista kot v igri CELJSKI GROF NA ŽREBCU, se pravi, igrajo jo komedijanti, je jasno, da bi zadostovalo
tudi 12-15 igralcev in relativno skromna oprema ob uporabi (v prvem in petem dejanju) večjega števila kičastih kaširanih
likov-kulis.
Nujno je, da so vsi nastopajoči neprestanoma na odru, najbrž tudi ko se preoblačijo. Tudi v drugo in četrto dejanje, ki sta
napisani strogo realistično, je mogoče vplesti še večje število oseb, ki naj narede vzdušje.
Vse glavne like pa je seveda treba zelo dosledno izpeljati skozi vsa dejanja.
ROMANCA O KAMNU MODRIJANOV - ZA EN SAM GLAS
Spali smo v gradu, v sobi
z visokim stropom.
V kamnolomu sta dva fanta
sejala kamne.
Skozi dolgo okno
sem ju gledal, in izrezljane
luknje v drob kamnoloma,
v bele kamne
Prvi je sejal debele.
Drugi malo bolj drobne.
Prvi je našel
ogromen kamen.
Z razbijačem kamnov
gaje zbil na polovico
in potem šc dalje.
Naselje mehko kepo.
Takrat je poklical dekle
prišla je h kamniti mizi.
Rekel ji je: ta kamen si daj na oko,
če te kaj opeče.
Tale drugi mehki kos kamna
ti prinese neznane sreče.
Ta tretji del zelene gline,
ti naredi lase rumene.
Potem sem jo poljubil -
ampak on jo je že spremenil.
Seveda, kako je ne bi ljubil?
a bila je prelepa zame.
Vse to je naredil kamen.
Kamen iz mehke skale,
izruvan doli v kamnolomu
iz gomazeče stene.
I. dejanje
USTVARJENJE SVETA
Prostor, ki ga imamo pred sabo, je večja soba v mestu Konstanci. Prostor je nadvse neugledin, samo vrata
v ozadju so zares velika in široka.
Primož je študent, s peresom na klobuku, v zadregi je in obnaša se plaho in zelo vljudno.
PRIMOŽ;	JE TUKAJ FILIP? STE VIDELI FILIPA?
BOG:	je skorajda nag, podoben bogu na Michelangelovi freski, plečat, mišičat, lep, brez brade, vendar z dolgimi
lasmi, priteče skozi vrata: LUČ! LUC!
SONCE:	je slok fant v zlatih hlačah, zlatem suknjiču, z zlato kapo in z dolgim zlatim plaščem: vse je iz papirja.
Sonce prikoraka skozi vrata, zavzame primerno pozo, ustavi se.
POJEM TI HVALO,
KER SI ME PRIŽGAL.
TU BOM STALO
V TVOJO SLAVO . . .
BOG:	nima časa za poslušanje: LUNA!
LUNA:	je dekle zavito v dolgo tančico, zelo vitko, skrajno nežno, stopica skozi vrata in s plahimi gestami pleše
mimo:
SVETLOBA NOCi,
SENCA LUCI,
OKO ZALJUBLJENIH,
OTROK DAUAV,
OTROK TEME IZGUBLJENE,
PRINAŠAM TI NASMEH ZASTRTE ŽENE!
BOG:	se sploh ne ozira nanjo, ves potenje od ustvarjanja, skače, stiska pesti, gnete zrak, lovi nič: ZEMLJA!
ZEMLJA:	je debeluh, rdečeličen, igralec-amater, v civilu gostilničar ali kaj podobnega. Prikoraka, se prikloni in se
bedasto smehlja; predstavlja ravno ploskev zemlje, na njem so narisane štiri celine Evropa, Afrika, Arabija,
Azija.
52
v SVOJIH NEDRIH SKRIVAM ZAKLADE.
KLANJAM SE TI, KER SI ME NAREDIL BOGATO,
ploSCato
IN TVOJEMU OBLICJU DRAGO.
BOG:	mora prekiniti Zemljo, ker zdaj je treba ločiti kopno od morja: MORJE!
MORJE;	priteče in začne valovati. Silno valuje. Narejeno je iz treh žensk.
BOG:	KOPNO!
KOPNO:	priteče. Podobno je hribu s tremi glavami, Triglavu recimo, če bi kopno in morje združili, bi dobili
slovenski grb.
BOG:	PTICE NA NEBU! Nenadoma se prime za glavo
PORKAFIKS, NEBO SEM POZABIL? NEBO!
NEBO:	polno oblakov pridivja, pri tem se spotakne ob eno izmed ptic, stopi ji na rep.-„
PTICE SO TRI: in letajo gor in dol in čivkajo.
BOG:	RIBE V VODI?
TRI VELIKE RIBE: pritečejo in plavajo sem in tja. Ker boj slabo vidijo (pa čeprav imajo ogromne kolute oči) krožijo kar
okoli sonca in lune in pljuskajo s plavutmi.
ZEMLJA:	KJEJERIBAFARONIKA? KDO ME BO PA TRIiSEL?
BOG:	je v svojem elementu: DREVESA!
DREVESA :	kakšna dva primerka, pritečeta skozi vrata.
BOG:	ŽIVALI!
LEV:	pride po vseh štirih, KAMELA znana figura z maškarad, prav tako, tudi KACA se priplazi.
BOG:	stegne roko in zadene Primoža. Primož skoči nazaj, se spotakne čez eno izmed rib in pade.
PRIMOŽ:	OPROSTITE. VESTE MORDA, KJE JE FILIP? IŠCEM FILIPA.
BOG:	tudi ne da bi opazil Primoža: BODI ČLOVEK PO MOJI PODOBI!
ADAM!
ADAM:	v trikoju, zgleda kot da je nag, srebrno pobarvan, zelo grobo, z zelenimi lasmi in resnično vesoljsko
postavo, pride zlagoma in zelo zelo prostodušno.
DOLGCAS MI JE SAMEMU V RAJU.
KAJ PA NAJ POCNEM?
RAD BI MAU FUKAU.
BOG:	VZAMEM TI REBRO. ZASPI!
ADAM;	zaspi.
BOG:	VZAMEM TI REBRO IN NAREDIM EVO.
EVA:	se zbudi in kaj reče: ADAM!
ADAM:	EVA!
BOG:	DREVO, KACA, JABOLKO!
DREVO, KACA, JABOLKO - se postavijo v primerno pozo. Kača prikoraka (ima namreč štiri noge) do
drevesa in ovije ogromen rep okoli drevesa, drevo drži jabolko, Eva in Adam pa vsak na svojem koncu
drevesa.
EVA:	RADA IMAM JABOLKA.
ADAM:	NE VEŠ, DA NAMA JE BOG PREPOVEDAL.
EVA:	VSEENO IMAM RADA JABOLKA.
KACA:	nenadoma zagleda Primoža: HEJ, HEJ, KAJ PA TI TAM!
PRI.MOŽ:	JAZ . . . POZNATE FILIPA, REKLI SO . . .
FILIP:	ki igra kačo zleze iz kače in pokima prisotnim: PRIMA! (posebej bogu): KRASNO TI GRE OD ROK,
ČLOVEK.
BOG:	SAJ NISEM ČLOVEK.
FILIP:	ploskne: HVALA! PETNAJST MINUT PAVZE! Primožu: KAJ NISI REKEL, DA HOCeS FILIPA?
TAKOJ BI ME DOBIL.
PRIMOŽ:	KAKO TI GRE.
filip:	nič kaj ni zadovoljen. hotel sem akontacijo, pa je niso dali. samo dnevnice. sigismund
je dovolil zvisati cene za sest sto odstotkov. da. zdaj vozijo hrano v kon-
stanco iz vse nemčije . . .
primož:	cen ni mogoce zviševati. takoj se podre vesoljni red.
FILIP:	KAJ SI MISLIL. KAKO PA NAJ DRUGACE PRIDEJO NA KUP DELEGACIJE ŠTIRIH NARODOV, IZ
VSAKEGA STANU PO PET STO PREDSTAVNIKOV, PA STIRI TISOC PRELATOV, TRIJE PAPEŽI
IN EN KRALJ IN SE JAN HUS. NEKAJ MORAJO ŽRT!
PRIMOŽ:	HUS NE BO PRISEL, SAJ NI NEUMEN.
FILIP:	SAJ NI NEUMEN DA NE BI. KAKSNO SANSO IMA?
primož:	cen ni mogoce spreminjati. to je proti vseh pravilom ekonomije.
filip:	v času, ko napreduje alkemija z velikimi koraki in vedno znova odkrivamo
zdaj taksen zdaj drugacen kamen filozofov, ves, da sem že naredil zlato? s
pomočjo Črnega sonca in putrifikacije?
primož:	naveličano: pravo zlato?
filip:	ne, ne, nase zlato. nase je pravo. zlato od onega sveta, častna beseda.
primož:	alkemija nima bodočnosti. bodočnost je v ekonomiji. finance.
KAMELA pocuka Filipa za ramo.
FILIP:	DAJTE MIR!
druga riba: to je že od sile. luskine me ribajo v rit. a ne bi sli hitro se enkrat skoz pa do
konca''
FILIP:	se dere: Še S KOLEGOM NE SMEM GOVORITI! OSEM LET GA NISEM VIDEL!
KOPNO:	se srdito pritoži: NEBO JE PADLO CEZME, DAJTE ME MALO ZNIŽAT, ŽE VCERAJ SEM REKEL .. .
NEBO:	se dere na Kopno: PA TI DRŽI OSEMNAJST OBLAKOV V ZRAKU, CE MISLIS, DA JE LUSNO,
TAKOJ ZAMENJAM!
FILIP:	JEBEMTI ŠTUDENTSKI SERVIS, KAKSEN BIZNIS SO MI NASLI!
BVA:	je zlezla k soncu pod plašč: DAJ ME MALO POGREJ, SONCEK!
53
SONCE:	PAZI! PAZI! DA ME NE RAZTRGAŠ!
LEV:	pride od zadaj k Filipu in zatrjuje: EUEUHEUHEU!
JAGENJČEK: MEEEEEEE!
FILIP:	JAGNJE BOŽJE, KDO TE JE POKLICAL? MARŠ NAZAJ! se vda DOBRO! zaploska VIS NA SVOJA
MESTA! RIBE V VODO, PTICE V ZRAK! BOG! KJE SI? Primožu POCAKAJ TRENUTEK! SAMO DA
SE REŠIM TEH PRAŠIČEV. BOG OCE, KJE SI?
BOG:	prikoraka, napne mišice, neuničljiv je.
FILIP:	ANGEL, BODI PRIPRAVLJEN.
ANGEL:	za odrom JAAAAA!
Prizor z Adamom in Evo.
Drevo drži jabolko v rokah, Filip hitro zleze v kačji kostum, Eva in Adam pred drevesom, tudi Bog je
tukaj.
BOG:	TO DREVO JE DREVO VEČNEGA ŽIVLJENJA.
JABOLKO JE SAD SPOZNANJA.
DIVJI MOŽ ADAM, EVA, DIVJA ŽENA,
KDOR POŽRE TO JABOLKO JE IZGNAN IZ RAJA.
RAZUM NAJDE IN S TEM SMRT.
ŽIVALI SO VEČNE, DUŠE, KI NAM ČEPE V PRSIH
SO SE IN ŠE VEČNE - SAMO RAZUM, ZAVEST, MISEL, K! MI ŠEPETA.
TO TO TO TO SEM JAZ, ČLOVEK, KI IMA SVOJEGA BOGA!
TA MISEL UMRE. VZAMEM JO JAZ ALI PA JO ODJAHA VRAG.
ZATO NE ŽRITA TEGA JABOLKA. NE !!!!
FILIP - KAČA: se plazi in cepeta s svojimi štiri negami:
EVA! KAJ TI POMAGA VSE ŽIVLJENJE ŽIVETI V ČISTEM SEKSU, KO PA NE VEŠ: KAJ JE TO
SEKS. KAJ TI POMAGA GREŠITI, KO NE VEŠ, KAJ JE GREH? BOŽJE DETE, BREZ RAZUMA, NE
UBOGAJ TEGA STAREGA LAŽNIVCA, POŽRI JAPKO, DAJ TUD ADAMU MAU, NO, ALO, DEJMO.
Dolga pantomima,v kateri Adam in Eva razmišljata, kaj naj naredita. Potem Eva utiga jabolko.
EVA:	KAJ MOREM, ADAM, RADA IMAM JABOLKA.
ADAM:	RES NE BI BILO TREBA.
EVA:	V JABOLKU JE LAHKO ČRV.
KAJ JE LAHKO V JABOLKU TUDI NEVARNOST?
ADAM:	JABOLKO JE KAMEN FILOZOFOV.
JABOLKO JE SRCE.
JABOLKO JE ČAROBNI RIS TVOJE DUŠE.
JABOLKO JE SONCE, JABOLKO JE ZEMLJA, JABOLKO JE
OGNJENA KROGIA.
ZAGRIZI V JABOLKO IN
ZAČELA BOŠ ČITATI KNJIGE.
POGOLTNI GA IN
ZAČELA JIH BOŠ PISATI.
EVA:	HVALA LEPA! Da jabolko Adamu
ADAM:	Poje jabolko: JABOLKO ZA JABOLKOM, PA POSTANEŠ REKTOR UNIVERZE IN ZGORIŠ NA
GRMADI.
BOG:	SPOZNATA DA STA NAGA!
ADAM:	JOJ, KAKO MI JE NERODNO.
EVA:	MENI SE PRAV ŽVIŽGA.
ADAM:	utrga dva lista z drevesa in da enega sebi med noge, drugima pa Evi. Ker tisti za Evo ne drži, ga pobere,
pljune nanj in še enkrat prilepi.
BOG:	ANGEL Z OGNJENIM MEČEM!
FILIP - KAČA: OGENJ PROSIM ŠELE NA PREMIERI!
ANGEL:	prkle skozi vrata, dvigne dva metra in pol velik meč. Pokaže z roko proti vratom.
BOG:	s sočutjem Evi in Adamu: NE VESTA, KAM GRESTA. RINETA IZ OBJEMA SVETE CERKVE. TI EVA,
BOŠ RODILA V MUKAH. TI ADAM, BOŠ KOPAL ZEMLJO. KOT DELEGATA ŠTIRIH NARODOV
BOSTA VOLILA NOVEGA PAPEŽA V KONSTANCI.
FILIP - KAČA: IZBIRATI JE TREBA MED KLEMENOM PETIM, URBANOM SEDMIM IN IVANOM TRIINDVAJSE-
TIM. ZA BENEDIKTA TRINAJSTEGA SE PA SE NEVE: V AVIGNONU JE OSTAL, NEKATERI
PRAVIJO, DA GA JE KAP, DRUGI PA, DA NE.
BOG:	KAČA! TI SI JU ZAPELJALA V GREH! HIPNOTIZIRALA SI ČLOVEŠTVO! ODSLEJ SE PLAZI PO
ŠTIRIH!
KAČI v hipu odletijo noge.
BOG:	NAJNIŽJA ŽIVAL BODI, KDOR STOPI NADENJ, NAJ TE POHODI
KAČA:	JAJ! JAZ UBOŽICA!
BOG:	IMEJ SREP IN NEPRIJAZEN POGLED IN ŽRI ZEMLJO SVOJ ŽIV DAN!
KAČA:	se odvije od drevesa in poskakuje proč, javka in tarna:
SE KAČA SE BITI NE IZPLAČA.
SE HUDIČ NASANKA. JAJ JAJ! spet kot Filip KAJN! ABEL! KJE STA?
ANGEL:	nažene Evo in Adama iz raja.
Prisotni se razvrste v procesijo, plešejo nekakšen čuden balet (ker zelo so obloženi s svojimi kostumi in
pojejo veliko pesem).
NARODI VSEGA SVETA
SO SE V KONSTANCI ZBRALI.
DA BI PRAVEGA PAPEŽA
KONČNO SI IZBRALI.
SEM ANGLEŽI, SEM PRANCOZl,
NEMCI, SPANCI, ITALIJANI.
54
K|;R oblast n1 od boga,
klr oblast je od človeka.
naj se papež s papežem
nic vi-c ne prereka.
narod si bo sodil sam!
sam si svet bo razdelil:
zvezde v eno, ribe v drugo,
kemijo v tretjo
bo knjigo nalovil.
PRIMOŽ:	SI TO MISLIL RESNO?
FILIP:	NE, KOT PARADIJO NA VSESPLOŠNO ENAKOST MED LJUDMI.
PRIMOŽ:	KDO TE PLACA?
FILIP:	PAPEŽ IVAN
PRIMOŽ:	MENE JE NAJEL PAPEŽ KLEMEN. PRAVI, DA BO IVAN DANES ALI JUTRI PRISILJEN ZBEŽATI.
FILIP:	TRAPARIJE. TAKO ALI TAKO SO OBADVA ŽE LANI ODSTRANILI, PA SE NE GANETA OD TOD.
PRIMOŽ:	PAPEŽ KLEMEN PRAVI, DA SE NI TREBA NORCEVATI IZ IDEJE NARODOV, IZ IDEJE POSA-
MIČNIH NEDVISNIH KAKOR TUDI ZDRUŽENIH NARODOV: KAKOR SE CUDNO SLlSl, BAJE
IMA TO BODOČNOST PRI VOLITVAH.
FILIP:	DRŽAVAM VLADAJO UNIVERZE. KDO PA DRUGI? KDOR ŠOLA ALKEMISTE, TA IMA VSE
ADUTE V ROKAH. KER KDO DRUGI PA NAJ DELA ZLATO?
PRIMOŽ:	EKONOMISTI - PETNAJSTRAT ZAMENJAŠ DENAR V ENEM LETU, PA SI BOGAT. STE TO JE-
MALI?
FILIP:	FUJ!
PRIMOŽ:	PAPEŽ KLEMEN PRAVI, NAJ TI, CE PAPEŽ IVAN ZBEŽI S SVOJIMI LUMPI VRED, POMAGAM
PREDELATI SLOVESNO PROCESIJO.
FILIP:	NIHCE mi NE BO SRAL NA GLAVO! SONCE! Igralci, ki se počasi preoblačijo postanejo pozorni.
Sonce, napol preoblečen, stopi v bližino: POVEJ, CE NI LEPO SVETITI NA NEBU? BI RAJE IGRAL
PEKLENSKE MUKE? ŠTIRIDESET MUCENIKOV? POTOP NOETOVE BARKE? JUDITO IN HOLO-
FERNA? KRIŽEV POT?
SONCE:	MENI JE VSEENO. LANI SEM BIL LEVI RAZBOJNIK, PREDLANI SVETI DUH, PREDPREDLANI PA
DEVICA MARIJA,. KER NI BILO NOBENE PUNCE NA RAZPOLAGO. TO JE BILO NA ZACETKU,
KO SE JE KONCIL ŠELE ZAČENJAL.
FILIP:	DOBRO PRIMOŽ, TAKO ALI TAKO SEM SE POSVETIL ALKEMIJI, ČISTI ZNANOSTI, NI Ml DO
POSVETNIH USPEHOV, DO PRAKTIČNIH REZULTATOV SVOJEGA DELA. AMPAK PAPEŽ IVAN
BO PLAČAL, KURBA, PA ČE STOKRAT ZBEŽI! PLAČAL BO KOMPLETEN HONORAR. ČE NE, GA
JAZ SAM ZAKOLJEM, PREKLETO PIZDO!
PRIMOŽ:	VEŠ, DA, VEŠ DA. KAR KAR. MENI JE PRAV VSEENO KAJ REŽIRAM, SAMO DA NE BODO NA
TEJ PROCESIJI KJE HUSA ZAŽGALI.
FILIP:	KAKŠEN SVETOVNI RED PA JE TO, DA REKTOR UNIVERZE PREDAVA POLOVICI ČEŠKE?
VLEČE ZA SABO CELO DEŽELO? ČE BODO KRALJI ZA BRUCE, KAKO BO TO VPLIVALO NA'
SVETOVNI RED, PA NA JEZUSA KRALJA, KI POMAGA PRI KEMIČNIH PROCESIH? DUSA STA-
REGA KRALJA, KI POMAGA PRI NIGREDU, PRI POČRNJENJU BO VSA IZ SEBE IN NAMESTO
ZLATA BOMO IZ SOLZ CIPRES NA POKOPALIŠČU PO SOLUCIJI, FIKSACIJI, EXUBERACIJI,
KALCINACIJI DOBIVALI SVINEC IN NE ZLATA .. . zelo je razbuijen in joka SVETOVNI RED JE V
NEVARNOSTI, ŽE ZDAJ, KO BO ŠELE ČEZ SEDEMSET LET KRIŠTOF KOLUMB ODKRIL AME-
RIKO!
ORANGUTAN ali TADIVJIMOŽ nastopi z goijačo: KAJ NE BOM DANES NA VRSTI? ves je poraščen z dolgodlako,
visok dva metra in pol, prispodoba neukroćene narave je.
Fl LIP:	PEJD V DŽUNGLO!
ORANGUTAN: IGRAM TUDI KAJNA, POTEM GALJOTA IN POTEM SELE DIVJEGAMOŽA. KI NABIRATRAVO ZA
SEDEM SAMOROGOV, MEDTEM KO SE STARI KRALJ UTAPLJA V REKI, MLADI KRALJ PA
PRIHAJA V SVEČANI OBLEKI MED GRMOVJEM . . .
FILIP:	se drži za glavo in razmišlja: DREVO PROCESOV! SUBLIMATIO! PURGATIO! FERMENTATIO IN
ELIXIR! SEPARATIO! SOLUTIO SULPHURIS CORPORALIS! HERMES TRISMEGISTOS! ZAKAJ SE
MORAM UKVARJATI S TO MISTIKO TUKAJ? S TO POLITIKO? S TO RELIGIJO? JAZ, ZNAN-
STVENIK, RESEN ALKIMIST! besen oddide.
PRIMOŽ:	se sreča z Bogom in Angelom in Luno iz oči v oči: KAKŠEN REALIZEM SE PA GRESTA! MISLITE
RES, DA JE TREBA ZAIGRATI VSAK DETAIL TOČNO TAK KOT JE V RESNICI?
BOG:	DELAM KAR MOREM. NE BOŠ REKEL, DA NISEM USTVARIL SONCA IN ZEMUE TAKO KOT JE
TREBA. NE REČEM ZA ČLOVEKA, ZA ADAMA IN EVO, AMPAK KAJ TAKEGA NISEM VIDEL SE
NA NOBENI PROCESIJI, DA BI KDO USTVARIL SONCE TAKO HITRO KOT JAZ!
LUNA:	PA RIBE, A NISO PREKRASNE? ČISTO TAKŠNE KOT V RESNICI!
PRIMOŽ:	SAMO KAJ, KO VELIKE RIBE ŽRO MALE. SEVEDA, ČE TO MISLIŠ, LUNA, SENČICA SVETLOBE,
LUNICA, DEKLICA.
Skozi ves prizor podoba vesolja živahno deluje: ptice letajo med oblaki, sonce zahaja in vzhaja, luna je
včasih ščip, včasih pa polna, kadar je ščip je vsa ozka, kadar je polna je vesela in napihnjena in svetla . . .
tako sonce kot luna pojeta vsaka po svoje. Zvezdice migljajo v ozadju. (Te so pa narisane). Nebo in zemlja
se združita, kopno in moije tudi, pa spopadejo se med samo,pa razidejo,spremene se v štiri simbole: vodo,
zemljo, zrak, ogenj ... in ti štirje elementi korakajo skozi vesolje .. . živali se hitro spreminjajo, vsakikrat
ko stečejo za oder pritečejo nazaj kot nekaj drugega. Prav tako kot sesalci se spreminjajo ribe in ptice, zdaj
so vrani, zdaj so rajske ptice, zdaj so vrabci, zdaj so noji.. . Drevesa so zdaj smreke, zdaj češplje, zdaj
hrasti, zdaj bukve . . . Vsi kostumi so narejeni iz papirja, strogo realistični, popolnoma neveijetni. Pobar-
vani so, sploh niso obleke, slike so, take, kot so jih včasih pionirji nosih na paradah prvega maja. Obenem
služijo obleke tudi za kulise: to je striktno uresničeno v tem prizoru - igralec, ki se ne ukvarja s svojim
likom in se obleče v drugega, pusti tega na tleh, da ga medtem nadomešča . ..
55
II. dejanje
ELIZABETA
1.
Pred zaveso.
Dve postavi v črnem, pokriti s kapucami.
Prva se globoko prikloni drugi - zelo vljudno in zelo mirno in zelo svečano.
Druga pograbi prvo za roko - stisnila bi se k njej, če se ne bi prva postava odmaknila.
BARBARA;	BOJIM SE ZA VAS.
JAN HUS:	KRALJICA, VAS MOŽ MI JE S CASTNO BESEDO ZAJAMCIL VARNOST NA POTI V KONSTANCO
IN IZ KONSTANCE. ZAKAJ BI SE BAL?
BARBARA:	PRAV ZATO.
JAN HUS:	SPREJEM OB MOJEM PRIHODU V KONSTANO JE BIL SVECAN.
BARBARA:	MOGOCE BO VAS ODHOD SIJOC.
JAN HUS:	SPET ENKRAT REKTOR UNIVERZE NE RAZUME SVOJE KRALJICE.
BARBARA:	(zelo človeško, toplo, zaupno, še sama se ne zaveda povsem kako zelo občuduje Husa)
Človek, lahko vas sežgejo.
JAN HUS:	Ironično: VESTE, GRMADA JE POSLOVNI RIZIK KRIVOVERCEV, PROFESORJEV IN PISA-
TELJEV.
BARBARA:	... IN TUDI CAROVNIC. VENDAR NIKOLI POSLOVNI RIZIK KRALJIC IN DIPLOMATOV.
V	ozadju kričanje. HOLA! S POTI! LUC! LUC SEM!
V	neki hiši zajoka otrok.
Mnogo korakov.
Konjske podkve odmevajo po tlaku.
Postavi se zavijeta vsak v svoj plašč, vsaka svojo kapuco si spustita čez obraz in brez pozdrava v hipu
sključeni izgineta vsaka na svojo stran.
2.
Zavesa se dvigne.
Sredi sobe v gostišču v Konstanci stoji ogromna postelja s baldahinom na štirih okroglih lesenih rezljanih
stebrih in težkimi zlato-rdečimi zavesami. Postelja je popolnoma zagrnjena.
Pred posteljo nekaj renesančnih stolov.
V	ozadju nekaj oken in vrata.
Na enem izmed stolov sedi Elizabeta.
Friderik je pravkar poljublja. Nagnil se je k njej, njena lica je zajel v roke, nežno jo poljublja po obrazu, to
mu zelo tekne, Elizabeta pa sedi nepremično, v eni roki drži vzorček, ki ga veze, v drugi roki pa igb.
Friderik jo pojublja po vratu.
Po ramenih.
Odpenja ji gumb na obleki, skuša ji obleko potegniti narazen, poljubljajo globoko v dekolte - skuša z usti
zagrabiti njene prsi, vendar Ehzabeta ne nosi dovolj velik^a dekolteja. Elizabeta se ozre preko Frideri-
kove glave v vezenino in veze dalje — včasih, če so poljubi prestrastni, malce romantično premakne glavo;
da bolje vidi svoj vzorček. Najbrž že veze srnice na sprehodu med rožami, velikimi kot bukve.
PRIDERIK:	TI SI NAJLEPŠA ŽENSKA NA SVETU.
ELIZABETA:	se s tem strinja: MHM.
FRIDERIK:	TI SI STRASNA POHOTNICA!
ELIZABETA:	ne da veliko na besedo: MHM. Ga poboža po glavi in odrine tole glavo, ker ji dela senco.
VERONIKA:	pride s strani, ne opazi Friderika in Elizabete, s police, ki je nekje za baldahinom, vzame kletko s štirimi
kanarčki:
CIV CIV CiV CiV CiV VAM JE ŽE KDO ZAMENJAL VODO DANES, LJUBCKI MALI ZLATI
PRISMUKNJENI CiV CiV?
FRIDERIK:	dokaj, vendar ne preveč odločno tudi ni čisto dovoj gotov vase; poda sledečo igavo nekam v smeri proti
EUzabeti:
DANES TE PA BOM.
VERONIKA:	Se zdrzne. Besede so jo oplazile v dno srca. Pogleda okoh sebe, prestraši se, kletka s ptički bi ji skoraj
padla na tla, obvlada se toliko, da jo spet obesi nekam k oknu, ptički divje čivk^o, Veronika pa izgine
skozi zadnja vrata - pri tem se v nekoga zaleti: AH! AH! AH!
Ta nekdo jo pa še znatno bo^ preplaši.
GLAS:	PSSSSSST!
FRIDERIK:	dvigne Elizabeto in jo odnese do postelje - ker ima Elizabeta v krilu ogromen žičnat obroč, je to
hudičevo komplicirano.
ELIZABETA: AH, PlCiLA SEM SE
FRIDERIK:	potegne za rdeč žameten cofek, cofek je povezan s svileno vrvico, zavesa se razgrne, Friderik zabriše
Elizabeto na lepo postlano posteljo. NISI SE SE, NE!
ELIZABETA: KAM NAJ DAM SVOJE VEZENJE?
FRIDERIK:	POD RIT.
ELIZABETA: ubere druge strune: NA POMOC! KRI MI TECE!
FRIDERIK:	TO JE BILO ŽE ZADNJIC!
ELIZABETA:	se vzravna, brcne Friderika, da odleti vznak s postelje na tla in zakriči ostro, ukazovalno, temperamentno.
Čeprav je preklasta, je vražje divja gospa dobrih tridesetih let: FRIDERIK!
FRIDERIK:	JAZ HOCEM LJUBEZEN, VOJNE PA NE.
ELIZABETA: se malo obvlada, nežno: DANES Ml NI!
FRIDERIK:	AMPAK .. .
ELIZABETA: DANES MI NI ZATO. RAZUMEŠ?
56
I RIDI-.RIK:	dolgo razmišlja, pobira se, ne vc ali bi skočil v posteljo in na Elizabeto, enkrat je že vzel zalet za ta podvig;
ko se premisli, spet ne ve, kaj bi, stepa si prah s hlač - pobere klobuk in si ga spet natakne - končno
odpne meč in ga položi na stol.
NE RAZUMEM.
ELIZABETA:	ki težko stoji na debelih pernicah, mu ponuja roko, naj ji pomaga zlesti s postelje. ŽENSKE NISMO KAR
TAKO.
PRIDERIK:	KAKO PA DRUGACI ?
ELIZABETA;	KO SI. BOS NAUČIL, PA POVEJ.
FRIDERIK:	DESET LET SE ŽE UCiM. POVEJ, CE NISEM BIL NEŽEN . . .
ELIZABETA:	pove po pravici in resnici, z veliko topline in nekaj obžalovanja, da ni sama drugačna, koje pač takb DA
ZELO NEŽEN.
PRIDERIK:	postane tu nialcc neokusen NAJDRAŽJA MOJA! Stopi do postelje in dvigne obroč njene krinoline,da ji
lahko objame kolena. NE BI TE DAL ZA VES SVET! kriči izrazito pretirano MOJ ZAKLAD!
ELIZABETA:	TO VSE VEM, 1 RIDERIK, MAPAK ...
ERIDERIK:	jo prosi KAKO NAJ ZMAfiAM NA TURNIRJU, CE ME IZVOLJENKA MOJEGA SRCA NE MARA?
Hudo je zaskrbljen, rotijo SPET BOM NERVOZEN IN SE Ml BO TRESLA ROKA.
ELIZABETI :	je iskreno žal: UBOŽEC MOJ, ROKA SE TI BO TRESLA?
I RIDERIK:	zaupno: DOBRO. VES, DA KLUBSKI ZDRAVNIKI ODSVETUJEJO VZDRŽNOST PRED TEKMO-
VANJEM . . .
ELIZABETA:	VCASIH SO JO PA PRIPOROČALI. KAKO ZNANSTVENO!
„Znanstveno" izgovori z obilnim zaničevanjem.
FRIDERIK:	SAMO PO TVOJI - DA. SAMO PO TVOJI ZASLUGI. ELIZABETA, SEM SE PREBIL DO CETRFI-
NALA. NE DELAJ Ml TEGA ZDAJ . . .
ELIZABETA:	skoči iz postelje: SAMO ZA TO .\IE IMAS. Tisti „to" se ji sprevrže v skoncentrirano arabesko očitkov.
DATI DAM.
FRIDERIK:	spozna, da ga je polomil in hoče vse skupaj odkritosrčno preblefirati: NE, NE, NE. NE, SMES ME
RAZUMETI DOBESEDNO.
ELIZABETA: pa se ne da: ZA TO SI ME TUDI VZEL S SABO V KONSTANCO. PET STO MILJ OD DOMA PO
KRASNIH CESTAH!
FRIDERIK:	zelo sentimentalen, rahlo zasanjan' POTREBNA SO Ml VELIKA, LEPA, DOBRA, MOGOČNA CUSTVA
- LJUBEZEN . . . (zapoje) KAJ NAJ VITEZ BREZ LJUBEZNI -
KAKO NAJ POTUJE SKOZI TUJI SVET . . .
ELIZABETA:	mu daje praktičn nasvete za turnir: MALO MOCNEJE STISNI UZDE, STISNI NOGE, PA SULICO
STISNI, PA BO . . .
FRIDERIK:	jo grobo prekine: NE BO! jo potegne k sebi, poljubi.
ELIZABETA:	potegne za vrvico, zavesa se zagrne.
FRIDERIK:	vrže Elizabeto na posteljo, a ne uspe, ker zlatordeča zavesa je zagrnjena, medtem ko išče vrvico, se mu
Ehzabeta iztrga - Friderik s vso silo potegne cofek, trak s cofkom se odtiga - kako naj zdaj Friderik
odpre zaveso? Težkega blaga ni mogoče kar tako dvigniti in zlesti pod njim na posteljo, še manj pa je
mogoče strgati zavese z baldahina - z žensko v roki prebiti se v špranjo med obema zavesama, ki
prekrivata druga drugo - ta je sploh prehuda. Friderik dohiti Elizabeto pri vratih, pograbi jo in nese nazaj
v pósetelo.
3. prizor
Hip za tem nastopi BARBARA v črni kapuci. VERONIKA takoj za njo, ko vidi, da se bo Barbara zaletela
v kletko s ptički, spusti grlcn glas. poklicati se je ne upa.
BARBARA;	tiho, skrivnostno: JE KDO TU?
VERONIKA:	šepetaje: PTICKI.
BARBARI:	je nerodno, da bi jo kdo videl v kuti, sleče kapuco, kije izredno dolga in široka. Ko Friderik m Elizabeta
najbolj kričita, nemoteno naroči: OGLEDALO, GLAVNIK. HITRO, PREDEN KDO PRIDE.
ELIZABETA:	ki jo Friderik nese proti postelji. UBILA TE BOM. UBILA TE BOM TI UMAZANI PESJAN!
FRIDERIK:	NE BO TREBA.
ELIZABETA:	zdaj še bolj zanimivo razvije svoje mnenje: ČASTNA REC, DA TE ZAKOLJEM!
ERIDERIK:	jo stisne k sebi: DA NE BOM JAZ TEBE. Pa jo postavi na tla pred posteljo.
VERONIKA:	prinese ogledalo in glavnik, nerodno ji je, ker je kraljica opazila, da sta tukaj Friderik in Elizabeta.
Veronika zakašlja, da bi jo onadva slišala. BARBARA vstane in ji surovo z roko zamaši usta. Se ko se
Veronika že hoče umakniti, ji stisne usta in nos in potrese glavo. Sede In Veronika ji osramočena drži
ogledalo.
BARBARA:	se z nekaj gibi počeše, medtem ko teče nežen pogovor med Elizabeto in Friderikom. Barbara izvleče iz
tajnega žepa halje zlat obroč z dragulji . . .
ELIZABETA:	se nenadoma brani z izjemno nežnostjo: FRIDERIK, LJUBI MOJ. GLEJ, VSAK ČAS BO NASTOP. POJD
TJA, ZMAGAJ, ZVECER PA POSKUSIVA . . .
ERIDERIK:	se prisrčno kisa: POSKUSILA BOS. CE SE DA KAJ NAREDÍTI?
ELIZABF ГЛ:	zelo zavrto: DA. POSKUSILA. To je maksimum, kar spravi iz sebe - vendar bilo bi to zelo veliko vredno,
če bi Friderik to razumel in znal ceniti.
ERIDERIK:	OBLJUBI, DA MI DAS.
ELIZABETA:	se nakremži. Friderik je vse pokvaril. ZAKAJ? ZAKAJ?
■ RIDERIK:	BOS REKLA, DA SEM SPET KAJ BLEKNIL? GRE SPET ZA KAKSNO BESEDO? TE SPET SLOVAR
TEPE PO GLAVI?
ELlZÀBETA: POHITI, LJUBI MOJ. Ga poljubi. In se takoj umakne. ZVECER . . .
BARBARA:	si zal obroč z dragulji vešče posadi v lase: MOJA POPOTNA KRONA! Z gibom odslovi Veroniko, ki
okameni očarana od draguljev in spoštovanja.
ERIDERIK:	ki odhaja, gleda Elizabeto, vrne se, poljubi ji roko. OPROSTI. OPROSTI MI. In steče nazaj pioti vratom.
BARBARA:	BRATEC!
57
FRIDERIK:	sc obrne in jo zagleda: MUCA MOJA!
BARBARA IN FRIDERIK se krepko objameta, poljubita na obe lici in tudi na usta. Barbara je razkošna
ženska. Friderik je pa ob njej nenadoma ves drug, močan, odgovoren, miren.
BARBARA:	KAKO KAJ STANUJETE? JE TO DOBER HOTEL?
FRIDERIK:	MOGOCE NAJBOLJSI. SAMO CENE . . .!
BARBARA:	SAJ SEM OMENILA SIGISMUNDU, DA VSEM TURISTOM PAC NE BODO VSEC. KAKO KAJ
ŽENA . . .?
ELIZABETA:	hladno in veličastno pribrzi nasproti svoji svakinji kraljici, zelo vljudno in skrajno taktno se prikloni. MOJ
POKLON, VaSE VELIČANSTVO. Ah, kako je Elizabeta sladka.
BARBARA:	DA VAS OBJAMEM! JOJ, DA VAS OBJAMEM! objame jo in šiiokosrčno poljublja. KAKO DOBRO
IZGLEDATE, RES, SHUJŠALI STE . . .
ELIZABETI:	popuste živci. Nekaj zamomlja iri zbeži.
4.	prizor
FRIDERIK;	VSA IZ SEBE JE. BOJI SE ZA IZID CETRTFINALNIll BORB.
BARBARA:	ČUDOVITA JE.
FRIDERIK:	ISCESOCETA?
BARBARA:	NE, TEBE.
FRIDERIK;	je presenečen. Tudi pretresen. Obstane kot vkopan. Okleva. Pa le vidi, da ni izhoda. DOBRO, SEDIVA.
BARBARA:	Oprazi njegovo stisko: MUDI SE TI?
FRIDERIK:	HOTEL SEM OGRETI KONJA. VES, JOST PRETIRAVA, PA SE KONJ ZADIHA RAVNO MALO CEZ
MERO. PA VIJAKE NA DRŽALU ZA REP MORAM PRIVITI. TAK DRAG KONJSKI OKLEP, PA
DRGNE ŽIVAL MED NOGAMI.
BARBARA:	REKLAMIRAJ.
FRIDERIK:	SEM! PO BRZEM SLU. AMPAK ZVEČER JE ŽE FINALE. SAJ PRIDES?
BARBARA:	NE MORAM NA KOCIL. LAUSSANSKI REKTOR PREDAVA O SUVERENOSTI NARODOV . . .
FRIDERIK:	iskreno ogorčen: PUSTI KULTURO, KAJ BOS S TEM . .
BARBARA:	TUDI TURNIRJI SO KULTURA, SRČEK MOJ.
FRIDERIK;	menca na stolu.
BARBARA:	pa molči in ga gleda. Pokima Veroniki, vzame ogledalo iz Veronikih rok, da popotno krono Frideriku, ko
vidi, kako se mu tresejo roke, da krono Veroniki, ogledalo pa ji vzame iz rok in ga da Frideriku. ČE
RAZBIJEŠ OGLEDALO, BO TO SEDEM LET NESREČE . .
VERONIKA:	sc ob teh besedah oklene krone, boji se jo izpustiti
BARBARA:	Veroniki: DAJ JO NA GLAVO. Osorno jo pouči. POGLEJ, KAKO DRŽIŠ DRAGULJE, POLNI BODO
PRSTNIH ODTISOV.
VERONIKA:	je sramežljiva in hudo otročja punca: VELIČANSTVO . . . PROSIM . . . VELIČANSTVO ... Kot da bi
besede lahko kaj pomagale pri Barbari. . .
BARBARA:	LEP KOS PLEHA, KAJ PA DRUGEGA?
VERONIKA:	si s težkim srcem povezne krono na glavo - v tem se zagleda v zrcalu, ki ga jc Friderik neprevidno in čisto
slučajno Dljrnil proti njoj. Veronika se nehote pogledu, popravi si lase in krono.
BARBARA:	je hudobiu: 1чЛК.О SI LEPA!
FRIDERIK:	se smešno preseda, živčen in razdražen je zaradi turniija, pogleda sicer Veroniko, a sploh se ne zmeni
zanjo . . .
BARBARA:	A NE, FRIDERIK, KRALJICA MORA BITI MLADA . . .
FRIDERIK:	TI SI ŽE MLADA.
BARBARA:	KADAR JO NOSIM vstane, sname krono z Veronikine glave, pa jo posadi na svojo, pri tem drži glavnik v
roki, z njim si popravi lase, ko si krono previdno natakne. MI JE KOT DA IMAM PODKOVANE
MOŽGANE.
FRIDERIK:	se ji neumno laska: PRIJETNO JE BITI PODKOVAN.
BARBARA:	ZA KONJE ŽE.
FRIDERIK:	PODKOVAN V VLADANJU SEM MISLIL.
BARBARA:	JAZ PA NE. Odide proti vratom.
FRIDERIK:	ki se mu še vedno silno mudi, a vseeno ne more izpustiti priložnosti, da si pridobi sestrino naklonjenost.
KAJ SI Ml HOTELA REČI?
BARBARA:	AH. MOJA GLAVA. Potrka se po kroni. POZABILA SEM.
Pomembno. ZMAGATI MORAŠ.
FRIDERIK:	TO VEM.
BARBARA:	ZA VSAKO CENO.
FRIDERIK:	REKEL JE ŽE OČE.
BARBARA:	JAZ SEM REKLA. POTREBUJEM ZMAGOVALCA.
FRIDERIK:	SREČA JE OPOTECA.
BARBARA:	SULICA JE OKROGLA?
FRIDERIK:	DA.
Barbaraga poljubi za slovo. HITRO, DA TI JOŠT NE PREGREJE KONJA .. . DRŽIM PESTI!
FRIDERIK:	jo hoče pojubiti nazaj, pa se mu preveč mudi, steče iskat Elizabeto ELIZABETA, KJE SI? POSKRBI ZA
KRALJICO . . . Obenem ga vleče v čisto drugo smer nenadoma steče proč.
5.	prizor
BARBARA: ' se nenadoma zagleda v Veroniko.
VERONIKA:	jije prinesla črn plašč s kapuco, drži ga obešenega preko roke.
BARBARA:	PLAŠČ VRŽIPROČ.
VERONIKA:	se prikloni, hoče oditi. Tudi zelo vesela bi bila, če bi lahko odšla.
BARBARA:	jo pokliče, ko je že skoraj odšla: VERONIKA!
VERONIKA:	se znova prikloni, čisto uničena je pred Barbaro, nežno jo gleda: IZVOLITE, VAŠE VELIČANSTVO -
BARBARA:	pride do nje od zelo zelo daleč, vendar neveijetno ostro gleda njen obraz, približa seji, primejo za rame,
za bok, položi ji roko na prsi, stisnejo k sebi in z globokim vzdihom jo dvakrat trikrat poljubi na usta.
58
kako Čudovito dete!
KAKŠNE OCl!
VERONIKA:	KOT VSAKA DRUGA.
BARBARA:	ZAKAJ SPIŠ S FRIDERIKOM?
VERONIKA:	Zamrzne v grozi; kipeča zrelost Barbare si jo že tako ali tako podreja, zdaj pa še tole. GOSPOD GROF
FRIDERIK SE ME ŠE NIKOLI NI NITI DOTAKNIL Z MALIM PRSTOM NA ROKI. Malo prizadeto. ŠE
POGLEDA ME NE.
BARBARA:	RADA BI VEDELA, KDO SI PRAVZAPRAV?
VERONIKA:	VERONIKA Z DESENIŠKEGA KAŠTELA. TO JE .. .
barbara:	da, poznam vse gradove. pa tudi stolpe. ljubim zemljepis. deklica iz stolpa . . .
ZA KOGA DELAŠ?
VERONIKA:	SPLETICNA SEM GOSPE , , , ELIZABETE , , ,
BARBARA:	NISEM TE VPRAŠALA, KAJ DELAs? KDO TE PLACA?
VERONIKA:	ne ve, da je to zasliševanje, MAMA IN OCE STA ME POSLALA NA DVOR V KRŠKO, DA SE NAUClM
LEPEGA VEDENJA IN IZURIM V VEZENJU PO NOVIH MOTIVIH, ZNAM SAMO DOMAČE, PA BI .. .
BARBARA:	jo prekine, naravnost pravljično potrpežljiva je, če pomislimo, da je vseeno kraljica: KDO TE JE PRI-
PELJAL SEM?
VERONIKA:	NA DVOR V KRŠKO , . , ME JE PRIPELJAL , , ,
BARBARA:	V KONSTANCO.
VERONIKA:	GOSPA ELIZABETA.
BARBARA:	spremeni hladni stvarni ton v neobvezno kramljanje: AH, FRIDERIK, PRAV GOTOVO PRIDERIK. NE
BO TE SAMO PODRL, SEŽGAL TE BO NA GRMADI, UTOPIL TE BO KOT MLADO ŠČENE.
VERONIKA:	SAJ JE POROCEN.
BARBARA:	PRAV ZATO,
VERONIKA:	PLAH JE IN MELANHOLIČEN, TOLIKO SKRBI IMA. KONJI, TURNIRJI, DVOBOJI, RAZSTAV-
LJANJE IN SESTAVLJANJE OKLEPOV - TO NI ZA NJEGA . . .
BARBARA:	ON NI ZA KAJ DRUGEGA.
VERONIKA:	se zaupljivo pritožuje: ROKE IMA RAZPRASKANE IN TRDE OD NEPRESTANIH MEHANIČNIH DEL.
ŽELEZNA SRAJCA GA ZDRGNE SKOZI USNJENO PRAV DO KRVI.
BARBARA:	TUDI KONJI GA NE CENIJO POSEBNO
VERONIKA:	DA, Ne razume Barnarine ironije, NJEGOV VRANEC MUSTAFA, PRAV ODKLONILEN ODNOS IMA
DO NJEGA,
BARBARA:	Si BO PAC ZLOMIL VRAT.
VERONIKO;	zdaj prav pošteno zaskrbi: JOJ, KAKO BI GOSPO PRIZADELO. RADA GA IMA ČEZ VSE NA SVETU.
BARBARA:	vpade kar mimogrede in tako, da Veronika ne more ovinkariti: SE KAJ POGOSTO
VERONIKA:	izgubi oblast nad sabo: NE, NIKOLI SE NE.
ELIZABETA:	vstopi, vsa veličastna in urejena, pripravljena, da prijateljsko pokramlja z visoko svakinjo.
6. prizor
barbara;	kaj? nikoli ne spita?
VERONIKA:	NE , , , NE VEM . . . NIKOLI SE NE PREPIRATA.
BARBARA:	sede. Gleda Veroniko v obraz, spomni se na prepir, ki mu je bila priča: DA. PAČ TAKO. V ZAKONIH NI
PREPIROV. Ironično PRVE MESECE - MORDA, KASNEJE SE PA TO POLEŽE.
VERONIKA:	izbruhne: MOŠKI SE MIGNUSIJO! Na jok ji gre in prav pri Barbari bi iskala opore. Pri ta pravi,
BARBARA:	ZAKAJ PA? TO STVARI SAME NA SEBI PRAV NIČ NE OLAJŠA!
VERONIKA:	pogumno izjavi: ZNAM VAROVATI IN BRANITI SVOJO ČAST.
BARBARA:	NA ČASTI BOS SAMO ŠE VELIKO PRIDOBILA.
VERONIKA:	KAKO?
barbara:	prav na časti. tvoj obraz ne brani tvojega telesa. izdaja ga
ELIZABETA:	ki se je prej potajila pri vhodu, zakoraka proti postelji, do stolov, kjer na enem od stolov sedi Barbara.
Veronika pa stoji poleg, tik pred razpoko v rdečc-zlati zavesi, ki visi z baldahina . . . REKLI STE, DA
NAS OBRAZ IZDAJA. JE NA NJEM UJETA LJUBEZEN, ZAPISAN NEMIR, STA ŽALOST IN
UPANJE SPREDENA ČEZENJ?
BARBARA:	PREVZVIŠENA MOJA SVAKINJA, MI DOVOLITE SKROMNO VPRAŠANJE ...
ELIZABETA: ji neopazno, nadvse vljudno vpade v besedo: Z VESELJEM, IZVOLITE, VAŠE VELIČANSTVO .. .
BARBARA:	KDO TI JE PRIPOROČIL TO PUNCO?
ELIZABETA: se zmede: KOGA? PRIPOROČIL? KDO?
BARBARA:	pokaže na Veroniko: TOLE.
ELIZABETA: izčrpno in vjudno: NJEN OČE, KAŠTELAN NA UTRJENEM STOLPU DESENICE, JO JE PRIPELJAL
DA SE NAUČI PETI, VESTI. PRIKLANJATI . . .
BARBARA:	DA. DA SE NAUČI.
ELIZABETA: DA.
barbara:	kdaj, kje, kako jo je spoznal grof friderik?
elizabeta: ne vem, kaj bi naj to pomenilo.
barbara:	veš.
ELIZABETA: NAJBRŽ JO JE ŽE KDAJ VIDEL . . . VERONIKA JE
BARBARA:	noče izgubljati časa, izvlekla je iz Veronike, kar je bilo treba, iz Elizabete se pa ne izplača karkoli vleči. ŠE
DANES MI JO POŠLJI V DESENICE K OČETU.
ELIZABETA: KAKO NAJ OSTANEMO BREZ KOČIJAŽA.
BARBARA:	POSLALA TI BOM ENEGA OD SVOJIH.
ELIZABETA: objame Veroniko: ONA JE MOJA NAJBOLJŠA SPLETIČNA!
BARBARA:	TUDI JAZ SE ČEŠEM SAMA. Nenadoma vstane, zagleda košček traku na zavesi, potegne, uspe ji odpreti
zaveso. Vsede se na postelo. KJE STE JO KUPILI?
ELIZABETA: ji skuša pokazati posteljo: DALI SMO JO DELAT.
BARBARA:	DOBRA POSTELJA.
59
ELIZABETA:	se brez vzroka razburi: VERONIKE NE DAM. Gre in prisrčno objame Veroniko. EDINO BITJE JE, KI
ME CENI IN KI JE PRIPRAVLJENO KAJ NAREDITI ZAME.
BARBARA:	JAZ JE NE MOREM POSLATI DOMOV. LAHKO JO PA ZASIJEM V VRECO PA ELOK! V KAK
STUDENEC. - RAZMISLITA, PUNCKI.
ELIZABETA in VERONIKA kar zacvilita. Hud jok in ganjeno objemanje med glasnimi pripombami in
vzdihi.
VERONIKA:	brzgne v jok, objame Elizabeto: VI STE MOJA DRUGA MATI. VI STE MI DRAŽJI OD MAME ... VI
STE ...
ELIZABETA: SAMA SEM IZMED ŠEST DUCATOV SPLETICEN IZBRALA PRAV VERONIKO, DA ME SPREMLJA
NA TEM DOLGEM IN MUCNEM POTOVANJU . . .
BARBARA: - NISI JE, NE. PAZI KOMU LAŽEŠ POD NOS.
ELIZABETA:	OH! In res, to vse skupaj je tako žalostno, tako otožno, da mora Elizabeta še in še objemati Veroniko.
7. prizor
HERMAN in SIGISMUND vstopita skozi vrata.
SIGISMUND: v vladarskem plašču. Z žezlom in krono.
Trobente.
SIGISMUND: CERKEV UCl: NE UBIJAJ. TO JE TAKO ZELO NAROBE, DA JE PAČ PRAV ZARADI TEGA PRI-
SKUTNA MLAJŠIM GENERACIJAM. TREBA JE RECI: UBIJ, A S PREMISLEKOM. SAMO CE SE
izplaCa.
HERMAN:	MOŽ DEJANJ STE. OBČUDUJEM VAS, KER S TAKŠNIM POTRPLJENJEM IZ DNEVA V DAN IZ
MESCA V MESEC ŽE DVE LETI PREVRAČATE BESEDE.
SIGISMUND: BESEDE PREVRAČAJO DEJANJA. HERMAN, TO Ml NI VŠEC, A TAKO JE. IZUCILO ME JE.
HERMAN:	PREVEČ DOKTORJEV FILOZOFIJE.
sigismund: človek, ki si ne upa ubijati, živi v lažni veri, da ni devetdeset odstotkov
POCETIJ na tem ljubem svetu samo cisto in golo pobijanje. ubijanje naših bliž-
njih. tak Človek ni dorasel, ni ne za vojaka, ne za diplomata, ne za trgovca,
ne za dvornega norca.
herman:	zakaj bi naj računovodja bil morilec?
sigismund: gorje, ce slucajno ni. gorje!
HERMAN:	JAZ RAJE Z MECEM.	,
SIGISMUND: ENI ŠNICLE, DRUGI CEVAPCICE. PO OKUSU.
HERMAN:	O, PRI JEDI SEM IZBIRČEN.
SIGISMUND:	SAMO DA NISI V POLITIKI, SAMO NE V POLITIKI. (Barbari) KRALJICI, PRIŠEL SEM PO VAS.
SPREMITE ME V TURŠKO KOPEL, PRIPRAVITI SE MORAM ZA POLFINALE.
BARBARA:	se mu prikloni, potem pa stopi k njemu, ga potegne pred posteljo in mu na skrivaj jezno zabrusi.
PREDAVANJE BO O PRAVICAH NARODOV DO SAMOODLOČBE IN DO VRHOVNE OBLASTI. JAN
HUS SE BO NAJBRŽ UDELEŽIL DEBATE.
SIGISMUND:	KAJ MOREM. SEM ZA NAJŠIRŠE MNOŽICE. ZA TURNIRJE PA TUDI. KAKO NAJ KANDIDIRAM
ZA CESARJA, CE NE HODIM NA VITEŠKE TURNIRJE?
BARBARA:	KDO VE, KAKO SE JE BORIL MOJ BRAT?
JOŠT:	se prebije iz ozadja, poklekne na eno koleno. DVAKRAT JE ZMAGAL, VAŠE VELIČANSTVO.
BARBARA:	DVAKRAT? S KAKŠNIM REZULTATOM -
JOŠt:	PRVlC6:0,DUGlC3:l.
BARBARA:	FANTASTIČNO, FRIDERIK, FANTASTIČNO.
III. dejanje
LEPA IMPERIJA
1, prizor
Pred zaveso.
Na zavesi so narisane kulise mesta.
FILIP in PRIMOŽ se sprehajata skozi ognjemet gotskih igrač za prebijanje. Hiške so nametane druga na
PRIMOŽ:	KJE BI SE DALO KAJ POPIT?
FILIP:	V VSAKI HIŠI JE GOSTILNA. V TEJLE TU, NA PRIMER, IMAŠ KAKŠNE ŠTIRI.
PRIMOŽ:	KAJ PA ZA SPAT?
FILIP:	V VSAKI ULCI JE PO PETDESET HOTELOV. NAJDEŠ ŠOP SLAME PA V PRVO VEŽO.
PRIMOŽ:	Rad bi se naspal.
FILIP:	TUDI DRUGI BI SE RADI. VSE JE ŽE VEC LET ZABASANO. PO DESET LJUDI NA SOBO.
PRIMOŽ:	KRASNO. KAJ PA ŽENSKE, SO KAJ LEPE?
FILIP:	UVOZILI SO JIH IZ VSEGA SVETA. „A" S ČRTICO. ŽE ŠTIRI MESECE NE DOBIM NOBENE.
PRIMOŽ:	DOBRO, STARI, ZAKAJ ME STRAŠIŠ? NE LAŽI TAKO NA SUHO.
FILIP:	ŠE STARKE SE PRODAJAJO ZA VEC, KOT BI TI ZMOGEL. DOBRE ROBE ŠE ZA KNEZE
ZMANJKA.
PRIMOŽ:	POVSOD VIDIM SAME STARCKE.
FILIP:	RAVNO TI SO NAJVEČJI POTROŠNIKI.
PRIMOŽ:	AMPAK JAZ BI SE RAD!
FILIP:	KAR DAJ SE- TVOJA STVAR! - ŽIVJO! Mu pomaga in izgine. Trije stražaiji z dolgimi sulicami v
rokah in z ostrimi sabjami ob bokih.
Dve spletični.
Lepo dekle s črno masko. Dekle je tako razkošno, da ti zastane sapa, ne hodi, meče se skozi zrak in zdaj in
zdaj jo bo razneslo. Primož bulji vanjo.
Stražar ga sune s poti.
60
DHKLt:	se pripogne, kot da ponuja roko Primožu, roko ali pa svoje prelepe prsi, kijih uhajajo iz dekolteja,
nasmehne se, jej, kako se nasmehne, zasmeje se, joj, kako nežen smeh je to, ko hoče Primož prijeti
ponujeno roko, dekle izgine v hišo s spletičnami in stražarji vred.
PRIMOŽ:	NL, TO PA NI MOGOCi;.	nenavadno razburi. KAKO MORE BITI TAKO LEPA? Pa tuhta kar
naprej. NASMEHNILA SE MI JE! Pa tuhta in tuhta. MOGOČE BO LE SPET PRIŠLA?
FILIP:	se vrne in najde Primoža: DA, ŽE VIDIM, DA BOŠ TI DOKONČAL PROCESIJO. Pokaže, kaj ima v
rokah. ŠTIRI URE VPITJA ZA TA DROBIŽ. ŠE NOŽA NE MOREM KUPITI, DA BI STARCA
ZAKLAL.
PRIMOŽ:	ZAKAJ TI JE VEDNO DO BEDASTIH ŠAL
FILIP:	DO KRVI MI JE. Se začudi. KAJ DELAŠ TI TU? SE NE VEŠ KAM DATI? PA PRIDI Z MANO.
PRIMOŽ:	KAKŠNO LEPOTICO SEM SRECAL?
FILIP:	POHITI. DA NAMA NE RAZNESEJO SLAME.
PRIMOŽ:	NE BI SEL. CAKAM, MOGOCE SE ŠE PRIKAŽE. NASMEHNILA SE MI JE.
FILIP:	KAJ SI DETE.
PRIMOŽ:	KAJ MOREM. TAKO JE LEPA. TU STANUJE . .
FILIP:	PA DVE SPLETICNI IN STO STRAŽARJEV . .
PRIMOŽ:	SAMO TRIJE...
FILIP:	ga prime za roko in vleče proč. TESLO. Z MANO, UUKLER SE IMAŠ GLAVO.
PRIMOŽ:	GLAVO SEM IZGUBIL, TI POVEM . . .
FILIP;	mu primaže strašno klofuto. POTEM TE NE BO NlC BOLELO.
PRIMOŽ:	ZAKAJ SI ME UDARIL? TI, SLiSlS, ZAKAJ SI ME UDARIL?
ITLIP:	ZAUUBIL SI SE V NAJDRAŽJO KURBO V MESTU.
PRIMOŽ:	MISLIŠ, NI ZA ŠTUDENTE?
FILIP:	ZA KAKŠNEGA KRALJA ALI PAPEŽA NI.
PRIMOŽ:	GREM JO VPRASAT.
FILIP:	razpre dlan, v dlani ima kovanec. STAVIM KOVANEC, DA NE PRIDEŠ SKOZI VRATA.
PRIMOŽ:	odkoraka.
FILIP:	PRIŠEL. Potrka po novcu in ga vrže v zrak. t II RA ALI MOŽ. CE BO CIFRA,GA VRŽEM PROČ. CE
BO MOŽ, GA VTAKNEM V ŽEP. NJEMU GA TAKO ALI TAKO NE BOM mogel IZROCiTI. Nena-
doma, ko brska, po tleh, se nadve začudi. KAJ? Pobere kovanec. POSTAVIL SE JE POKONCI. SE
PRAVI, Fant bo dobil IMPERIJO. Pa vrže kovanec še enkrat. ŠE enkrat! mož! Pa vtakne kovanec
v žep in odide.
Zavesa se zelo počasi dvigne.
2. prizor
Pri Lepi Imperiji.
Postelja z baldahinom je prav taka, kot jo poznamo. Vendar zdaj so stebri čisto drugačni, izrazito krem
barve, in okrašeni s prelestnimi kipi, reliefi in rožami, zavese pa so temno rdeče z zaltimi cvetovi.
Stene so pokrite z gobleni.
Tla na debelo prekrita s tepihi. Tudi ogromna miza jc prekrita s tepihom. Na mizi je neskončno število
posod, skled s sadjem, vrči z vinom, zavoc v ozadju preplavljajo s svojimi barvami kompletno prizorišče.
Po odru se podi več psov, to je zares ve.sclega lajanja v izobilju! Pudh, jazbečarji, hrti in bernardinci, kako
dobre volje so?
Za posteljo, tako da ga sploh nič ne vidimo, je čeber. V njem se kopa lepa Imperija. Voda pljuska.
Služabnice hite s čebri in vrči sem in tja.
Orkester dvajsetih oseb in zbor petdesetih dečkov - vse to se oglaša od nekod iz ozadja.
Služabnice hite s brisačami sem in tja.
Primož prikolovrati z leve na desno in psi ga prijazno ovohavajo, nekateri ga tudi poskusijo oblizati.
Primož rine kar naravnost naprej, niti skriti se ne poskuša.
V tem nastopi dvajset vojakov.
Ko kaže, da bodo Primoža poteptali, se jim Primož skrije tako, da počepne nekam za mizo.
VOJAK:	priteče: GOSPA, KURSKI NADŠKOF.
IMPERIJA:	med pljuskanjem, komaj slišno: VRZITE GA VEN!
DRUGI VOJAK; priteče: GOSPA GROF . . .
INPERIJA:	... : VEN . . .
TRETJI VOJAK: PAPEŽ IVAN !
IMPERIJA:	NAJ PRIDE NOT. DOLŽAN MI JE ŠE.
Služabnice začno begati sem in tja. Ena med njimi ponovi njene besede.
IVAN:	v popolnem oklepu, z dolgim širokim mečem, petdesetleten in lep vojščak, nadvse uglajen športen tip.
IMPERIJA! DALI SO MI TRI DRŽAVE, RES MAJHNE, A KAR DOBRE IN ZGLEDA KAR TRPEŽNE.
IMPERIJA:	KATERE?
IVAN:	TOSKANA! PAVIJA! ZA TRETJO SEM PA POZABIL. POSLOVIT SEM SE PRIŠEL!
IMPERIJA:	še vedno prav presunljivo šepeta: ŠE SLUŽBO TI BODO VZELI, ŠE PAPEŽ NE BOŠ VEC! VEN!
IVAN:	STO NAJEMNIKOV SEM TI PODARIL! PLAČANIH ZA TRI LETA VNAPREJ! KOMAJ MALO
RABLJENIH! LE ŠTIRI TEDNE SEM JIH IMEL! SAMO ŠEST MALIH VOIN? Kriči. TAKO PA NE
BOŠ GOVORILA Z MANO, PREKLETA KURBA, KONCNO SEM PA LE PAPEŽ!
IMPERIJA:	TO JE DANES KDORKOLI!
IVAN:	VSAJ IZ VODE ZLEZI - NAJ KAJ VIDIM, PREDEN GREM!
IMPERIJA:	DVE BRISACI - PA BRCO V RIT GOSPODU!
VOJAK:	najde PRI.MOŽA: TU JE ŠE NEKDO!
IMPERIJA:	pride zavita v ogromno brisačo in s čepico, ki ji ščiti meter in pol visoko frizuro. KAR SKOZ OKEN Z
NJIM!
SLUŽABNICA: NE! Se in še roti Imperijo. SPET SE BODO MUHE NABIRALE!
IMPERIJA:	je pa to nerganje zlezlo že vrh glave, postane za hipec nekoliko prostaška PRAV ZATO! VZELA BOŠ
VEDRO IN POČISTILA! ZA NAŠ POKLIC - HIGIENA NA PRVEM MESTU, MARŠ, SE BOS ŽE
NAUCILA!
61
IVAN:	ne ve točno, bi pri tej priči pobral šila in kopita ali pa bi se že malo ubadal z zapletenimi razmerami v
Konstanci, poskuša se pomeniti z vojaki 1'RASCI! JAZ SEM VAS NAJEL! ZA NOVO LETO SEM VAM
DAL TRINAJSTO PLACO! IN DVOODSTOTNI DRAGINJSKI DODATEK? KAJ?
VOJAKI:	ga vržejo ven.
VOJAKI:	prinesejo Primoža do okna.
PRIMOŽ:	NI TREBA! KAR SAM SKOCl.M! Čudno ponižne geste, ki bi naj spominjale na klečanje, izvaja nekam
proti Imperiji. Ce me NE LJUBiS TI, ZAKAJ NAJ ŽIVIM NA TEM SVETU? LEPSA SI OD ŽIV-
LJENJA! DRAGOCENEJŠA! VIDEL SEM TE, TO JE DOVOLJ! PUSTITE ME! PUSTITE SKOZI
OKNO?
IMPERIJA:	PUSTITE GA.
PRIMOŽ:	ki soga vojaki spustili, se prikloni še zadnjič Imperiji, pa skoči na okno.
IMPERIJA:	NOREC! TO JE PETO NADSTROPJE!
SLUŽABNICA teče za IMPERIJO in drži brisačo, da ne pade z nje, oziroma, da se Imperija ne spotakne,
ko se neskončno dolga brisača vleče za njo.
IMPERIJA:	ustavi Primoža z lepim nasmehom, sramežljivo se spreneveda PA ME V RESNICI LJUBIŠ?
PRIMOŽ:	CRKNIL BOM, TAKO SEM LACEN TVOJE KOŽE.
IMPERIJA:	KOLIKO BI PA KAJ PLACAL? Pa stegne roko, kot da bi kdaj sprejemala drobiž.
PRIMOŽ:	SEBE TI DAM. TVOJ SUŽENJ SEM. NAREDI Z MANO, KAR HOCEŠ.
SLUŽABNICA: prišepne Imperiji: NAJBRŽ NIMA KJE SPATI.
IMPERIJA:	po kratkem premisleku izreče puhlico: STO VOJAKOV IMAM S SULICAMI IN SABLJAMI, ON PA MI
RECE V OBRAZ , DA SEM ZANJ SAMO KOS LEPE KOŽE.
PRIMOŽ:	KO PA MI JE!
IMPERIJA:	razširi roke in služabnica komaj ulovi njeno brisačo. TO SE MU ZDI ŠE SPODOBNO!
SLUŽABNICA: Primožu: CE BI STO LET JOKAL ZA NJO BI BILO ŠE PREMALO! ČE BI SI ZDRGNIL ROKE DO
KOMOLCEV V PREŠTEVANJU CEKINOV - ZANJO BI BILO TO KOT NlC!
IMPERIJA:	SI ŽE KDAJ SLIŠAL ZA LJUBEZEN?
PRIMOŽ:	VSEM JE NA JEZIKU.
IMPERIJA:	PREDANOST?
Služabnice jo odpeljejo za oder in ji nataknejo srajco in jo začno oblačiti. Neveijetno, kakšno količino
srajc, kril, kožuhovine, draguljev prinašajo z vseh strani in obesijo nanjo, ko si jo podajajo sem in tja po
sobi in ko se ona zvija med prvim drugim in tretjim ogledalom, ki ji jih držijo spletične.
PONIŽNOST?
Kako lepo igrico igra Imperija. Kakšen slavospev ljubezni poje, pa prav ona.
OBOŽEVANJE? ŽENSKA BOŽANSTVO?
Zateče se tudi k ideološkemu govoru. PRIŠEL BO ČAS, KO ŽENSKA NE BO PREDMET! KO BO
ČLOVEK, OSEBNOST! KO SEKS NE BO ROP, AMPAK MIROLJUBNOST SRECANJE NA PRI-
JATELJSKI RAVNI. - Potem doda še malo ironije UPAM, DA TO NE BO TAKO KMALU . . . Primoža
fino nahruli. TI JE VSE TO ZNANO?
PRIMOŽ:	poda nekoliko suhoparne pripombe na prelestno Imperijino izvajanje. JAZ ŠTUDIRAM ITNANCE -
NOBENE TEOLOGIJE. VAŠA KOŽA JE PLODNO POLJE. BOGAT GOZD. ALI ZLAT KAPITAL.
IMPERIJA:	PRAVKAR MALO POPARFUMIRAM SVOJE ZLATO.
VOJAK:	priteče skozi vrata: KOLNSKI NADŠKOF!
IMPERIJA:	steče za posteljo, vrne .se v razkošnem plašču NAJ PRIDE. Primožu. MALI, KOT DA TE NI TUKAJ;
PRIMOŽ:	je, tako se zdi, nekaj pričakoval.
NADŠKOF:	prihaja naravnost izBalzacovih Okroglih povesti, zelo zelo okrogel jc in učki se mu poučno svetijo. LEPA
IMPERIJA! TALE KAMEN ZA VAS! Poda ji lep dragulj.
INPERIJA:	OH! OMEDLELA BOM!
NADŠKOF:	DVAINTRIDESET NADARBIN ME JE KOŠTAL!
IMPERIJA:	VSE DOBIŠ POCENI, TAKO KOT MENE.
NADŠKOF:	TRITISOC?
IMPERIJA:	OH . . . zelo ljubko in deliktno VEDNO VSEM RACUNAM ŠEST. NO, 5500 TEBI, KO SI STALNA
STRANKA . . .
NADŠKOF:	NAENKRAT ALI NA OBROKE?
IMPERIJA:	ME HOCEŠ NA OBROKE . . .?
NADŠKOF:	NE, PRI PRiCi. Že sega po njej in že gleda, kdo mu bo pomagal sleči obleko.
IMPERIJA:	CE DOVOLIŠ, TE NAJPREJ POVABIM NA VECERJO . . .
NADŠKOF:	ni zato: JEDEL SEM . ..
IMPERIJA:	šepeta: SKROMNA MICENA PREDJED K GLAVNEMU OBROKU ... tem boža svoje truplo, ki bi naj
bilo servirano surovo in le deloma pogreto . . .
PRIMOŽ:	gleda izpod postelje.
SLUŽABNICE: ga brž zakrijejo:
SLUBAŽNICA: Primožu: UH, PA RAVNO TA JE MORAL PRITI, ZADNJA DVA PODPOSTELJNIKA JE DAL
UTOPITI!
IMPERIJA:	se tudi za hip ozre k Primožu, ko opazi, da se je njegova glava zapletla med njena stotera krila. DALA TI
BOM.
PRIMOŽ:	je ves iz sebe od strahu: NE!
IMPERIJA:	NISEM ŠE S ŠTUDENTOM MEDNARODNIH FINANC. UPAM, DA BOŠ ZNAL TO CENITI!
PRIMOŽ:	nenadoma v istem stilu, kot njegov debeli tekmec: LEPA IMPERIJA . .
IMPERIJA:	ZAPOMNI SI, JAZ ZAUPAM MLADIM. NA MLADIH SVET STOJI!
SLUŽABNICA: KAJ BO, CE BO IZCVEKAL? KAJ PA VAŠ MEDNARODNI RENOME?
PRIMOŽ:	sikne: ZAKAJ SE IGRAŠ Z LASTNO GLAVO?
IMPERIJA LJUBICA, SAJ SPLOH NE GRE ZA GLAVO!
NADŠKOF je sedel za mizo.
SLUŽABNICE: prinašajo neskončno vrsto krožnikov in posod.
VOJAKI:	se umikajo ob rob sobe.
62
SLUŽABNICE: odnašajo posode, ki so na mizi za okras.
In tudi cvetje.
PSI lajajo, ko vohajo hrano.
VOJAKI;	nažejo pse.
KRALJ SIGISMUND in ERIDERIK primahedrata v sobo, zaletavata se v vojake, Erklerik uščipne neko
služabnico, JOŠT, kiju spremlja, se vsede pri vratih na stol, ki muga ponudiena izmed deklet.
VOJAK;	teče povedat Imperiji, kdo prihaja . . . vendar SIGISMUND in ERIDERIK ga temeljito prehitita . . .
VOJAK:	GOSPA IMPERIJA, PRIŠLA STA . . .
SIGISMUND:	se je že prebil do mize.
ERIDERIK:	pa ne zaostaja mnog za njim. Vendar on bi najraje zavil kar k Imperiji ... k postelji mu sili oko . .
SIGISMUND:	odrine stol od mize in si zaveže prtiček okoU vratu.
SLUŽABNICA: mu pomaga odložiti plašč.
FRIDERIK:	pomaha z roko Imperiji, pa steče k mizi in začne zobati grozdje, vedno je imel slabe navade, tudi tujih
ima, požrešen je pravzaprav, kar neprestano bi se z nečim basal . . .
NADŠKOF ;	pozdravlja kralja in njegovega spremljevalca.
Nerodno mu je malo, nekam proč pogleda včasih, vendar nič ne kaže, da bi se hotel umakniti . . .
Nekajkrat naredi začuden obraz - KRALJ SIGISMUND mu uide čisto nehote, kot vzdih . . . Zelo ga
skrbi kaj bo zdaj.
IMPERIJA :	pa nedolžno gleda vse tri - ki nekako ne vedo, kateri bi naj imel prednost in kako . . .
NADŠKOF:	postane zaskrbljen, kaj neki bo zdaj z njegovim seksualnim doživljajem. LEPO IMPERIJO SEM ŽE DAL
AKONTACIJO.
IMPERIJA:	LAŽE.
SIGISMUND:	O, TO PA NI LEPO.
FRIDERIK:	bulji v Imperijo, kot daje čisto neumen.
NADŠKOF:	pa se zateče k zvijači. KAR SEDITE, SEDITE, VEČERJAMO, DANES SEM MALCE UTRUJEN,
PRAVKAR SEM SPOVEDAL SIENSKEGA NADŠKOFA - REVEŽ, KAKO GA JE POBRALO . . .
SLUŽABNICE; natakajo alkoholne pijače.
IMPERIJA:	PSSST! PRI MIZI SE NE GOVORI! Požuga Nadškofu.
SIGISMUND:	NADŠKOF SIENSKI? A TUDI ON PRIDE SEM? Se namrdne.
NADŠKOF:	ČRNA KUGA.
SIGISMUND:	skoči pokonci in žlica mu pade iz rok: PA - OD TAM PRIHAJATE . . .!
NADŠKOF:	z licemernim obrazom: TOLIKŠNE BULE PO OBRAZU! Skuša se dotakniti Sigismunda in mu pokazati,
kakšne rane ima Sienski nadškof. GNOJ SE CEDI KOT DRSKA. POK! POK! POKAJO MEHURJI IZ
SOKRVR L . . .
IMPERIJI gre na kozlanje. Umakne se, nekaj služabnic jo podpre . . .
NADŠKOF:	NISEM VEDEL, KJE NAJ GA POMAZILIM? JA KAKO, PROSIM VAS ... NO, POTRUDIL
SEM ... PA NEKAJ PRIJAZNE TOLAŽBE . . . prime Sigismunda za roko .. .
SIGISMUND:	FRIDERIK, PEJVA! gre k vratom. Friderik vstane, a mu ne sledi. Sigismund se obrne. BEŽIVA OD
TU . . .! FRIDERIK! se še enkrat dvakrat obrne, zaleti se v vojaka, ki diha vanj, potem pa zbeži . . .
NADŠKOF:	se kar topi v veselju, smeh ga obhaja, da zvijača uspeva . . . piha v Friderika, kije ves bled. skuša ga prijeti
za obe roki hkrati MASKO IZ GOBE NAPOLNIMO S KISOM. ROKAVICE NAMAŽEMO S KONJSKO
SCALINO, GOBO POD NOS, DIHAMO SKOZI KLJUN IZ SMREKOVIH DEŠČIC . . .
FRIDERIK:	ga nagruli: NE PLJUVAJTE VAME!
NADŠKOF;	OH, OPROSTITE, OPROSTITE, NAZDRAVIVA LEPI IMPERIJI . . .
FRIDERIK:	se obotavlja, pozorno opazuje Nadškofa, ki se drži zdaj na smeh, zdaj blazno tragično, zdaj žari, ker je
nategnil Friderika, zdaj spet podvomi v svoj trik . . . NO, PA NASVIDENJE . . . Steče skozi vrata. Vojaki
se mu umikajo.
NADŠKOF:	objame Imperijo. SRCE MOJE! ZLATNIK MOJ! TO VIDIŠ, JE ZVITOST, MOJA BLAZINICA!
IMPERIJA:	SMRDUH!
NADŠKOF:	KAKO DUHOVITO!
IMPERIJA:	KAR ZGINI DOMU CRKAVAT!
NADŠKOF:	PA SAJ NI RES!
IMPERIJA:	H KUŽNIM BOLNIKOM HODIŠ IN BOŽAŠ JIH!
NADŠKOF;	BILA JF ŠALA!
IMPERIJA;	ŠE HUJE, CE POCNEŠ TO ZA ŠALO!
NADŠKOF:	IZMISLIL SEM SI VSE SKUPAJ!
IMPERIJA;	ŠE MENE SI IZMISLI.
NADŠKOF;	NAGNAL SEM ONADVA VAMPEŽA. GOTOVO BI TE HOTELA DRUG ZA DRUGIM S POPUSTOM!
IMPERIJA:	KAJ ŠE HOCEŠ? DA TE VRŽEM SKOZI OKNO? TI IZCEDEK!
NADŠKOF;	MOJA AKONTACIJA!
IMPERIJA;	TUKAJ!
VOJAKI zabrišejo NADŠKOFA skozi vrata.
IMPERIJA:	ZAKAJ PA VAS IMAM, FANTJE . . Stcčo k postelji in pokliče Prirlioža TI, IZPOD POSTELJE? Te
besede pojčka jako jako simpatično . . .
PRIMOŽ pogleda izpod postelje in že poskuša zlesti na plan, ko pridrvi skozi vrata FRIDERIK, PA
NARAVNOST K Imperiji.
IMPERIJA:	GOSPOD GROF? AH! KAJ SE NlC NE BOJITE KUGE?
PRIDERIK:	NA VSE SEM SE ŽE NAVADIL.
IMPERIJA gleda proti postelji, Primož se ji je skril, pa spet Friderika, pa spet proti postelji . . .
FRIDERIK:	DA. DAJMO HFTRO, PUNCI, VIDIM, POSTELJA . . .
IMPERIJA;	GLEJTE GA NO. KAJ STE DOMA TUDI TAKI?
FRIDERIK;	HUJŠI. Jo hoče objeti in odpeljati k postelji.
IMPERIJA:	ŽENO NAJBRŽ KAR V SPANJU, KAJ?
FRIDERIK;	menca, ves živčen: NA TURNIR MORAM, BORBO IMAM V POLFINALU.
IMPERIJA:	NA ŽENSKO KOT NA KONJA?
63
FRIDERIK:	se zaleti vanjo: POBIL BOM VSAKOGAR, KI PRIDE!
IMPERIJA:	KAKO LEPO!
FRIDERIK:	VSAKOGAR, KI GA SKRIVAŠ POD POSTELJO!
IMPERIJA:	ga ne vleče k postelji, ampak k mizi. POPU Z MANO TOLE ZLATO CaSO ZLATEGA VINA!
FRIDERIK:	NE SMEM! KOBILA ZAVOHA PIJACO!
IMPERIJA:	pije, pije in mljaska z jezikom, tako jije dobro in prijetno NE, CE SAMO MALCEK POSKUSIS!
FRIDERIK:	MISLIM - MOJA KOBILA CE SMRDIM PO VINU, PRI NJEJ SEM TAKOJ OB VSO AVTORITETO!
IMPERIJA:	KAJ NISEM JAZ TVOJA KOBILA? se Imperija spreneveda.
FRIDERIK:	SI, IMPERIJA, SEVEDA . . .
IMPERIJA:	mu nastavi čašo na ustnice: SAMO DROBEN SRCKAN POŽIRCEK.
FRIDERIK:	se zmede: RAJE BI . . . MINERALNE VODE NIMAS? •
IMPERIJA:	ga polije z vinom. Obrne se in že odhaja. DAJ RAJE KAR ŽENO!
FRIDERIK:	KAJ TI NISEM VEDNO PLACAL? KOLIKOR SI HOTELA?
IMPERIJA:	NE UBOGAŠ ME!
FRIDERIK:	POVEDAL SEM TI, KAKO JE!
IMPERIJA:	BESEDA NI KONJ!
FRIDERIK:	KAJ NI V TVOJEM STILU, DA SEM KRATEK IN JEDRNAT?
IMPERIJI:	POJDI K SVOJI SESTRICI BARBARI. NJEJ JI VEC DO SEKSA KOT DO LJUDI. LJUDJE SO JI
SOLATA TAKO KOT TEBI. ONA NI IZBIRCNA!
I-RIDERIK:	nekoliko živčno, zaskrbljeno, malce bi se moral pravzaprav razjetiti, pa se sploh ne. ŠE S KRALJICO SE
PRIMERJAŠ.
IMPERIJA:	pa je spet čisto drugačnega mnenja, kdo da je ona in kakšen je njen pomen: NISEM KRALJICA, NE,
ZATO NE MARAM ZLATA, HOCEM SUŽNJE!
FRIDERIK:	DOBRO . . . Odhaja. Pa se obrne. STO NAJEMNIKOV IMAŠ. TI NISO DOSTI. Gre proti vratom, pa se
spet obrne. VLADAJ! Pobere svoj plašč in zbudi viteza JOŠTA. ki je zaspal pri vratih, najbrž utrujen
zaradi kakšnih krokarij. VSAKDO BI VLADAL, ODLOCAL, SODIL! VSAKDO HOCE NEKAJ PRI-
POMNITI! Kriči. KAJ NI BOLJE, DA BI SE KAR Z MECI? Steče proč, JOŠT za njim.
IMPERIJA:	potegne za nogo Primoža izpod postelje. Zelo gibčna in močna je. Kramlja z njim o seksu, medtem, ko se
Primož pobira. MOREBITI SEM STAROMODNA, PA NE MOREM IZ SVOJE KOŽE. NEMCI SO VSI
TAKI: NOGE NARAZEN, PA PIKA. ŠPANCI TE POVABIJO NA VECERJO. FRANCOZOM SMRDIJO
NOGE. NIZOZEMCI STRESAJO ŠALE, A SO HLADNI. JAPONCI SO ENOSTAVNI, PA TUDI NJIHO-
VE MOŽNOSTI SO MAJHNE. NAJRAJE IMAM GRKE. - VEŠ, MOJ POKLIC JE PREKLETO DOLGO-
ČASEN, VEDNO ENO IN ISTO, ENO IN ISTO . , . Odloži nekaj kosov obleke in nakita, pa počasi leze v
posteljo .. ,
PRIMOŽ stopi k postelji, ne upa si pa odgrniti čipk in tančic , . .
IMPERIJA:	HOTELA SEM VEČERJATI S TABO, PA MI JE ZMANJKALO APETITA ... AH, PONUDITE MU
KAJ. . .
SLUŽABNICA prinese na pladnju fazane in zajce v omaki.
DRUGA SLUŽABNICA prinese pecivo.
PRIMOŽ:	NE, NE...
IMPERIJA ga ostro pogleda.
PRIMOŽ razume, da se mora okrepiti, baše se s kosi divjačine in s pecivom pod budnim nadzorstvom
strašne Imperije,grižljaji se mu zatikajo vgrlu.
IMPERIJA:	ZAKAJ SI PRAVZAPRAV PRIŠEL V KONSTANCO?
PRIMOŽ:	ima popolnoma polna usta, pa še z vinom se pravkar naliva: ARANŽIRAL BOM PROCESIJO. PRVI
KRISTJANI . . . -NERON . , . LEVI . . . GLADIATORJI IN DRESIRANI NOSOROGI , . ,
IMPERIJA:	nestrpno ZDAJ PA ZLEZI K MENI. POVEDAL MI BOŠ PRAVLJICO ZA LAHKO NOC . . .
PRIMOŽ leze v posteljo.
IMPERIJA:	ROKE SI OBRIŠI V ZAVESO!
PRIMOŽ skoči v posteljo.
SLUŽABNICA: se vmeša in odgrne zaveso. Imperiji, ki se počasi opušča: ZUNAJ ČAKAJO TRIJE KARDINALI, DVE
VOJVODI IN ŠEST KNEZOV!
IMPERIJA:	jako blazirano: AH, VSA МОС SVETA JE V ŠKLEPETAJOClIl STARCIH. Potipa Primoža MLADO
MESO . ..
SLUŽABNICA: prekine njeno pripombo, grozovito se razpištoli: MAMI STE OBLJUBILI, DA BOSTE VESTNI PRI
DELU! NE FILOZOFIRAJTE VENDAR!
IMPERIJA:	cinično in za poslovno žensko naravnost razsipno brezskrbno KAJ MORAM. MORAM SE MALO
RAZGRETI.
PRIMOŽ:	JUUUUUUUUUUUHHHUUUUUUUUUUUUUUUUU!
BARBARA:	s skromnim spremstvom vztopi, zagrnjena je v svojo famozno kapuco. JE MOJ MOŽ TUKAJ?
SLUŽABNICA: MENDA JE ŽE ODŠEL.
BARBARA:	Z IMPERIJO BI RADA POPILA SKODELICO CAJA.
SLUŽABNICA: BOM POGLEDALA, SEDITE PROSIM . . . Odgrne malo zaveso na postelji z baldahinom.
BARBARA:	A - PRAVKAR OBRATUJE?
SLUŽABNICA: .diskretno pristopica nazaj h kraljici: MENI LAHKO NAROCiTE, CE JE KAJ VAŽNEGA . , ,
BARBARA:	NlC TAKEGA, Zaupno, Potem ko se oziru oktog, kdo vse jc prisoten in ali so dovolj daleč od njiju.
VPRAŠALA BI LE, CE MI POSODI SVOJIH STO MOZ. VESTE? CE BODO HUSA HOTELI SEŽGATI,
BI GA MORDA KAZALO SPRAVITI IZ MESTA.
SLUŽABNICA: AMPAK S STO LJUDMI? IN TAKŠNIMI? TI BI SESEKLJALI VES KONCIL!
BARBARA:	razumno: NAJ JAVI, KOLIKO BI JIH LAHKO UTRPELA. PETDESET? TRIDESET? OGLASILA SE
BOM. s spremstvom vred odide.
IMPERIJA:	pokuka izza zavese. KAJ BI TA ŽENSKA VSE NAREDILA! VSE SAMO ZA OBLAST!
SLUŽABNICA: pokaže Imperiji na posteljo: TO PA DOLGO TRAJA!
IMPERIJA:	DA, REDEK PRIMER.
SLUŽABNICA: BOSTE POSODILI? VSEH STO?
64
IMPERIJA:	SPODOBI SE, KAJNE? Ker je gola, ne more preveč pokukati izza zavese. Služabnica ji z gesto odsvetuje,
naj ne posoja vojakov . . .
SLUŽABNICA:	VOJAKOV SE NE POSOJA ...
IMPERIJA:	NEKAJ MORAM DATI NASE . . .
SLUŽABNICA:	JAN HUS JE POKVARJEN. CiSTO NORE POGLEDE IMA NA SEKSUALNO REVOLUCIJO!
IMPERIJA:	CE JE BARBARA ZANJ, POTEM NAJBRŽ ŽE NE.
SLUŽABNICA:	PROTI RAZVRATU JE, KORUPCIJI,PROTI RAZKOŠJU IN POTROSNISTVU.
IMPERIJA:	POTEM GA BODO TAKO ALI TAKO SEŽGALI. AH! AH! usloči se in zvali za zaveso. Odmor.
IV. dejanje
VERONIKA
1. prizor
v hotelu.
Elizabeta in Veronika sedita na robu postelje z baldahinom.
Elizabeta je v spalni srajci. Veronika jije prinesla čaj.
ELIZABETA: ZA CELA SEM RAZMIŠLJATI, KAKO ŽIVLJENJE BEŽI. DA, DESET LET STAREGA SINA IMAM IN
ZATO SEM V LETIH. KO ČLOVEKA OBIDEJO TE MISLI, JOJ, KAKO HITRO JE VSE MINILO JOJ
MLADOST TI MOJA, KJE SI.
VERONIKA:	CE POMISLIM, KOT DA BI BILO VCERAJ. Pokaže z roko, kako majhna je bUa. V RIBNIKU SMO
OTROCI LOVILI ŽABE ...
ELIZABETA: SLISALA SEM, DA ŽENSKE, KO ZACNO PREMIŠLJEVATI: STARA BOM! GRDA! DEBELA! AH,
TEGA NE SMEM JESTI! AH - PRIPRAVILA SI BOM MASKO ZA NA OBRAZ! - POSTANEJO
STRASTNE. Skuša pokazati, kako jeto, če je nekdo strasten. ONEGA JIM NI NIKOLI DOVOLJ!
Elizabeta pokima Veroniki.
Veronika pa prinese razbeljeno železo in Elizabeti navije lase.
VERONIKA:	NAJBRŽ SO TO VSEENO SAMO PRAVLJICE.
ELIZABETA: PA JA DA SO PRAVLJICE. Začne šepetati Veroniki. BARBARA JE BAJE TAKA. SE V PESMIH
GOVORIJO O NJEJ:
VESELA KRALJICA
IMA DOBREGA MOŽA.
IMELI BI TISOC KRALJEV,
CE VSAK BI BIL KRALJ, KI MU DA.
VERONIKA:	postane zelo potrta: TAKO HUDO JI MORA BITI. VEDNO V SREDiSCU VSEGA. VSE OCl OPRTE
VANJO. NIKOLI NITI TRENUTKA SAMA ZASE. S TISTO MRZLO KRONO NA GLAVI ... NE,
KRALJICA GOTOVO NI TAKA . . .
Konji se ustavijo na tlaku.
Ropo tanje po stopnicah.
ELIZABETA: KO PA JE STARA.
VERONIKA: TO PA NIKAKOR NL
ELIZABETA: SI POTEM MOGOČE TI STARA? nenadoma prekine Veroniko, kiji navija lase: DOSTI BO!
VERONIKA :	REDKO KATERA SESTRA IMA TAKO NEŽNO RADA SVOJEGA BRATA.
ELIZABETA: ŽE VE, ZAKAJ.
VERONIKA:	KAJ NAJ SI POMAGA Z NJIM?
ELIZABETA: OH, Z NJIM IMA VELIKE NAČRTE. ZAENKRAT NAJ ZMAGA NA TURNIRJU .. . SE MALO ME
POMASIRAJ.
VERONIKA:	zagrne zaveso na postelji. ČE KDO PRIDE. Zaslišimo tleskanje dlani ob kožo, ko masira Elizabeto.
ELIZABETA: KO BI IMELA KOŽO KOT TI.
VERONIKA:	ROKE PREDSE. SPROSTITE SE. SAMO SPROSTITE SE.
Friderik in Jošt prikolovratita v sobo.
Jošt nosi Friderikovo čelado.
FRIDERIK:	ODPRI MI SRAJCO.
JOST:	RAZUMEM. Udari s petami ob tla.
FRIDERIK:	PSSST. HITRO!
JOST:	RAZUMEM. Spet udari s petami ob tla. Odpre Frideriku jopič in muga sleče. Pod jopičem ima Friderik
železno srajco. Jošt razpira jermenčke.
FRIDERIK:	KAJ PA DELAS?
JOŠT:	NE BO Slo DRUGACE! Izvleče klešče izza pasu in si pomaga še z njimi.
FRIDERIK:	se vsede na stoL
JOŠT z intenzivnim štraufanjem razšraufa železno srajco. Potem odvije Frkleriku tudi ostroge in sezuje
škornje.
FRIDERIK:	se hlastno zažene proti posteji, kriči na ves glas ELIZABETA! Po ogromni površini težke zavese išče
trakec, najde ga, potegne zanj, zavesa se počasi razpre . . .
VERONIKA sedi na pernici.
FRIDERiK plane na posteljo in ne da bi pogledal predse, pograbi Veroniko in se zavali nanjo, zažre se
vanjo . . .
VERONIKA:	zakriči in se skuša dvigniti: GOSPOD FRIDERIK! NE!
FRIDERIK:	jo še vedno objema: KAJ DELAŠ TU?
VERONIKA: VAŠA GOSPA JE ZASPALA.
FRIDERIK jo pojubljapo vratu.
VERONIKA:	POKRILA SEM JO!
FRIDERIK jo izpusti in jipomigne naj gre.
65
VERONIKA:	se panično skotali s postelje in zaleti v Jošta, ki stoji za posteljo. Zakriči. KAJ SE NASTAVLJAS?
PROC!
JOST:	jo prime za roko, tisti hip, ko je Veronika že skoraj mimo: POČAKAJ. ČE TE BO GOSPA POTREBO-
VALA.
VERONIKA:	ga skuša prepričati: NE, NE BO ME VEČ, NE.
JOST:	jo pa kar zadrži: NE, NE BOM NOSIL KAHLE TAKO KOT ZADNJIČ.
FRIDERIK:	počasi odgrne odejo - Elizabeta je zakopana med ogromnimi visokimi pernicamL Spi. Friderik jo dvigne v
naročje, stisne jo k sebi in poljublja. To počne zelo zelo dolgo. Tudi boža jo, kjer pač nanese. Potem jo
položi nazaj z glavo na blazino. Zleze s postelje, zamorjen: JOST!
JOST:	priteče k posteči: TUKAJ SEM.
FRIDERIK:	RES SPI.
JOST :	DA, TAKO IZG LEDA.
FRIDERIK:	MISLIL SEM, DA SE SAMO DELA.
VERONIKA:	začuti sveto dolžnost, da se mora vmešavati: POVEDALA SEM VAM, RAVNOKAR JE ZASPALA.
KOPALA SE JE, NAREDILA SEM JI VROČO FRIZURO, ČAKALA VAS JE .. .
FRIDERIK:	PONAVADI BLEFIRA. PA ČE HODlS PO NJEJ, NE PRIZNA, DA NE SPI ZARES. TRMASTA JE, VSA
ČAST.
Tišina.
Veronika bi rada nekaj rekla, pa si ne upa.
Jošt sproščeno gleda zdaj Elizabeto, zdaj Friderika, zdâj Veroniko.
FRIDERIK:	ZUNAJ PA SE SE ZVEČERILO NI. Veroniki. PRINESI STOL.
VERONIKA prinese stol.
FRIDERIK:	sede. Joštu potoži: RAMA ME DAJE.
JOST:	IZREDNO LEPO STE PADLI. KOLOSALNO.
PRIDERIK:	PREVEČ JE BILO, DA.
V daljavi trobente.
Strašno kričanje.
JOST:	PET DVOBOJEV NA DAN. NORCI, KAJ HOČEJO OD ČLOVEKA?
FRIDERIK:	FINALE! TROBENTE IGRAJO FINALE. Kar meče ga sem in tja. FtNALE OB BAKLJAH.
JOST;	Veroniki: MED SEDMIMI GRMADAMI, TO BI MORALI VIDETI, GOSPODIČNA. KAKSNE PLASTIČ-
NE BARVE!
VERONIKA:	se oklene Friderika in ga milo, premUo prosi: LJUBI VAS. DOBRO VESTE, KAKO VAM VEDNO VSE
ODPUSTI.
FRIDERIK:	pa kriči brez smisla za pravo mero: ELIZABETA!
Veronika in Jošt se prestrašita.
FRIDERIK:	besni: ELIZABETA!
VERONIKA:	VIDITE, DA SPI.
FRIDERIK:	DA, KOT SNEGULJČICA!
VERONIKA:	NE!
FRIDERIK:	jo obrne in se stisne k njej, kriči. LIZA, ČE SE NE ZBUDlS, TE BOM KAR V SPANJU! DA! Se obrne k
Joštu.
SLECI MI HLAČE!
JOST poskuša opraviti zadano mu nalogo.
FRIDERIK:	se intezivno ukvarja z Elizabeto: ŽE TISOČKRAT SEM TE, TI PA SI SANJALA IN SE SMEJALA
KLOVNOM IZ SVOJIH SANJ. TVOJE TELO JE CVETELO DALEČ PROČ OD TEBE. OTOŽNO, A
TOPLO IN SLADKO. Odneha z obdelavo Elizabete in se spet obrne k Joštu. SE HLAČ NE ZNAS SLEČI!
VERONIKA:	se izdatno čustveno angažira, da bi dobila vpliv nad Friderikom. SRAM VAS JE LAHKO. ČLOVEK JE.
NI SE JE MOGOČE POLASTITI KOT DRAGULJA ALI KOT OCVRTE JEGULJE. NI JE MOGOČE
UPORABLJATI BREZ NJENE VOLJE IN NJENEGA VESELJA.
FRIDERIK:	Veroniki: V SPANJU JE SE MEHKEJŠA. Friderik ji vse to razlaga tako zaupljivo in naivno, tako otročje,
da Veronika sploh ne opazi, kako je te besede mečejo iz tira. NJEN MIR ME VZPODBUJA. JOJ, KAKO
ME DRAŽI NJENA SVILENA NEPREMIČNOST. ZAVEROVANOST NJENE SAME V VREČO NJENE
KOŽE. RAZPIRA SE KOT SONČNICA NA SONCU. VES, VERONIKA, NEKAJ JE NAROBE MED
NJENIM RAZUMOM IN NJENIM TELESOM.
VERONIKA:	V VAS JE NEKAJ MOČNO NAROBE. Odločno. DOVOLITE, ZDAJ BOM ODSLA.
FRIDERIK:	nenadoma postane pozoren na Veroniko. Kot da bi ona, s svojim glasom in s svojimi mislimi, že ves čas
animirala spečo Elizabeto. O. NE. NE BOS. MORAS VIDETI, KAJ SE BO ZGODILO.
VERONIKA:	se ne znajde in samo vpije: NE! NE!
FRIDERIK:	TIHO! Kaže na Elizabeto. ZGORAJ IZ ČISTE MATEMATIKE, SPODAJ IZ PREKUHANIH KUŠČAR-
JEV. ŽIV HUDIČ. KER PA JE ZELO ZELO DOLGA - JE MORDA ENEGA DO DRUGEGA KONCA
te straSne kače . ..
JOST:	USTAVITE SE ZA HIP. NE SPRAVIM VAM HLAČ ČEZ VELECENJENO RIT.
VERONIKA zbeži.
FRIDERIK:	PUSTI HLAČE, PRIMI PUNCO!
JOST toliko, da še dohiti Veroniko, se vrže za njo, ji besno zvije roko, tako da Veronika pade na tla.
VERONIKA:	NA POMOČ! MORILEC! NA POMOČ!
Hrup po hiši. Nekje se prižigajo svetilke.
JOST:	PUNCA, VARČUJ Z IZRAZI. ZAKAJ KAR BLEKAS TO, KAR MISLiS?
i-RlDERIK:.	kriči: ELIZABETA. JAHAL SEM PROTI PREKLETEMU SKOTU, KRIČAL SEM TVOJE IME,
ELIZABETA! LJUBIL SEM TE, JOJ, KAKO SEM TE LJUBIL V TISTEM TRENUTKU - ROKA SE MI
JE ZATRESLA ZARADI TEBE tuli ZARADI TEBE SEM IZLOČEN ŽE V POLFINALU! TAKO SEM
TE PROSIL!
Neki ljudje pridejo po stopnicah. To so štiri postave v črnem.
Razvrste se, poskrijejo pravzaprav, za baldahinom.
VERONIKA:	OBLJUBILA VAM JE ZA DANES ZVEČER .. .!
66
FRIDERIK:	CAKALA ME JE?
VERONIKA:	CAKALA VAS JE. VAM PA JE VEC DO VINA, KOT DO UUBEZNI!
FRIDERIK:	URA JE SEDEM!
VERONIKA:	ENAJST JE ODBILA!
FRIDERIK:	strese Veroniko: PUNCA, NEKDO MED NAMA JE LAŽNIVEC!
VERONIKA:	VI STE PADLI NA GLAVO S KONJA!
FRIDERIK:	opazi eno izmed postav za baldahinom: KDO STE PA VI? MARS VEN! - JOST, ZBRCAJ'JIH VEN!
3.	prizor
BARBARA:	aname črno kapuco: ZDRAV, FRIDERIK. Veroniki. TVOJO CULO SMO ŽE VZELI. Pokaže na svojega
kočijaža. IZVOLI Z NJIM.
KOClJAŽ pride in pograbi Veroniko.
FRIDERIK:	KAR ROKE PROC OD VERONIKE!
VERONIKA se otepa - za eno roko jo drži kočijaž, za drugo jo je pograbil Jošt.
BARBARA:	NE LOMI GA DVAKRAT V ISTEM DNEVU! MALA VOHUNI ZA FRANKOPANE!
VERONIKA:	NI RES!
KOCIJAŽ:	V STISKALNICI BOS PREMIŠLJEVALA.
ELIZABETA:	plane pokonci izmed pernic, nekaj blazin pade pri tem na tla: VERONIKE NE DAM! SAMA SEM JO
PRIPEUALA S SABO! SAMA S SVOJO LASTNO GLAVO ODGOVARJAM ZANJO, FRIDERIK!
FRIDERIK:	VIDlS, BARBARA, NE DA JE.
BARBARA:	stopi k Frideriku, zelo prijateljsko: VSAK DAN LETIJO PUSCiCE VATE. TOLIKO JIH ODBIJEJO
DRUGI, DA SPLOH NE SLUTiS, KDAJ LAHKO PRILETI TISTA USODNA. ENA SAMA NAPAKA,
FRIDERIK, PA VERJEMI, DA CRKNE TVOJA KARIERA. IZUCiLO ME JE ŽE. VIDIM NAPAKICE
KOT IZRISANE!
FRIDERIK:	prismuknjeno zeha: PUSClCE, KI SE BLIŽAJO?
BARBARA:	ALI DEKLETA . . .?
FRIDERIK:	stopi k Elizabeti: TI MENI, JAZ TEBI.
ELIZABETA: NAŽENI TE MOSKE IZ SPALNICE!
FRIDERIK:	BAH! ZAKAJ TE TO MOTI? V ITALIJI JE PRAV TO MODERNO. VSE TELESNO JE LEPO, LJU-
BEZEN NAJLEPŠA. POCASI PRIHAJAJO V RENESANSO. Predlaga Elizabeti izredno kupčijo. JAZ
TEBI ZRIHTAM VERONIKO, TI MENI DAS. VELJA?
ELIZABETA: z gnusom odbije ponudbo, drugače čisto realno - CE JI DAS pokaže na Barbaro VERONIKO, PRI-
SEGAM, TI NE NE DAM NIKOLI VEC!
FRIDERIK: , DOBRO. ODPELn PUNCO, BARBARA.
EUZABETA:	HA! PRISEGLA SEM!
FRIDERIK:	DOBRO, TE BOM PA BUDNO. VSI STE MI PRICE! Pograbi Elizabeto in jo veže na posteljo, skoči
nanjo . . .
ELIZABETA pa lop po njem, tolče ga, grize, v onemoglem besu mu skuša lepo krasno izkopati oči.
FRIDERIK:	TAKO TE IMAM RAD! TAKO! TIGRICA! HIJENA! PSICA! AU! AU! AU! AU! AU! JOST! JOST!
JOST:	NA POVELJE, VISOKOST!
FRIDERIK:	MOJA VRETENCA! MOJ KRIŽ! Nekaj maha in hoče od Jošta nekaj posebnega. PRIDI NO, BOS
DRŽAL MOJO ŽENO!
ELIZABETA: JOST, SAMO POSKUSI!
JOST:	GOSPOD . . .!
BARBARA:	FRIDERIK, PREVEC SI SE GA NAŽRL. PUSTI JO, PA LEPO ZASPI.
FRIDERIK:	hoče zlesti na EUzabeto, pa ne more: JOST, DVIGNI ME NAJNO! NE MOREM GOR! CE SI ME
SPRAVIL NA KONJA, ME SE NA ŽENO!
Barbara pomigne svojima človekoma.
Onadva planeta na Friderika.
FRIDERIK:	JOST, TAKOJ POBU TE TRI TIPE!
JOST:	izdere meč: A KAR TU?
FRIDERIK:	PO ŽELJI. In se dalje ubada z Elizabeto.
4.	prizor
JOŠT zabriše KOClJAŽA skozi okno. Otožen krik. Kočijaž se s pokom raztrešči na tlaku kot zrela
lubenica. Druga dva nič kaj prijazno izdereta meče.
JOŠT se začne mečevati.
BARBARA:	pogleda skozi okno: ŠKODA, BIL JE PRAV DOBER KOClJAŽ!
FRIDERIK vstane in stopi k zidu - z zidu sname hlebardo, ko zamahne, se onadva modro umakneta k
vratom.
BARBARA:	FRIDERIK, TI, TI, NE DELAJ VOJNE!
FRIDERIK:	MISLiS, DA JIH SMEŠ SAMO TI? - JOŠT, VRŽI JO VEN!
JOŠT:	onemi: NJIHOVO VELIČANSTVO . . .
BARBARA:	VITEZ JOŠT, IZVOLITE, POIZKUSITE . .
JOŠT:	VIDITE, KAKO JE . ..
FRIDERIK:	JOŠT, OBESIM TE KO PSA!
JOŠT:	vdano in prijazno: KAKOR ŽELITE, VAŠA VISOKOST, KAKOR ŽELITE.
FRIDERIK:	JOŠT, TAKOJ JO VRŽI VEN, ALI PA TE VRŽEN IZ SLUŽBE.
JOST:	Barbari: BOLJE BO, DA GRESTE, VAŠE VELIČANSTVO . . .
BARBARA:	se obrne in klofne Jošta: NE GREM! Prime ga za roko in mu skuša izruvati Veroniko. HEJ, PRASCI
MOJI, NA POMOC!
JOŠT:	pa prehiti njena dva človeka, ki ju je FrkJerik s helebardo stisnil v kot. Jošt prime Barbaro in jo odnese do
vrat in jo postavi ven. Onadva z meči, ki sta se umaknila pred njo, jo ujameta v roke. TAKO, PA JE.
5.	prizor
FRIDERIK:	DOBRO, JOST, KAJ SI MISLI, DA JE, CE JE KRALJICA.
67
JOST:	VI ŽE VESTE .. .
FRIDERIK:	JUTRI SE JI BOMO OPRAVIČILI. BRAVO, JOST. VIDIM, DA BI JO TI ČETUDI SKOZI OKNO!
JOST:	TRUDIM SE PO SVOJIH MOCEH, SAJ ME POZNATE.
ELIZABETA:	šepetajo, dokaj ostro, Frideriku: TVOJ STIL MI NE UGAJA!
FRIDERIK:	OH, NA SAMEM V SPALNICI, ZAKAJ PA NE? se vleže na hrbet v posteljo in bulji v strop baldahina . . .
VERONIKA ... To besedo šepeta sam zase, sanja se mu o tem imenu . . .
VERONIKA:	pa misli, da jo kliče: SEM ŽE TU. Smehlja se še in še. BREZ SKRBI, POMAGALA VAM BOM TA-
KOLE . . . OBRNITE SE . . .
VERONIKA mu sleče srajco in ga začne masirati, najprej po prsnem košu, ker Friderik se ni obrnil, lepo
mišico za mišico, potem ga pa skuša prevrniti, da bi mu premasirala še mišice na vratu in hrbtu
FRIDERIK:	SLECI SE.
VERONIKA:	PSSSST - MISLIM, DA TO NE BI USTREZALO PRILIKI IN NAVADAM.
FRIDERIK:	SEVEDA NE. PA KAR NlC NE CAKAJ.
VERONIKA:	odločno: NE, GOSPOD FRIDERIK. TEGA NIKOLI NE BOM NAREDILA. Poskusi oditi nekam proč,
prav trudi se, da bi ji to uspelo čim hitreje, medtem sreča Elizabeto, na pol zase, na pol pa njej brunda
KRALJICA BARBARA, SAJ Ml JE REKLA, KRALJICA BARBARA .. .
FRIDERIK:	VERONIKA!
VERONIKA:	NIKOLI!
FRIDERIK:	JOST!
JOST:	NA POVELJE, VISOKOST.
FRIDERIK:	DVIGNI JO, PA SKOZI OKNO!
JOST pograbi Veroniko, ji zvije roke na hrbet in jo nese proti oknu.
ELIZABETA:	zaskrbljeno sprašuje Friderika: KAJ MISLI RESNO?
FRIDERIK:	ZAKAJ PA NE?
ELIZABETA zakriči. Morda bo celo omedlela. Ne, ne bo ji uspelo.
FRIDERIK:	VEDNO ME PRIJETNO RAZBURI, KADAR LEPO DEKLE TRESCI OB PLOCNIK.
VERONIKA:	Z VESELJEM UMIRAM CiSTA, KOT ME JE MARI RODILA. GOSPODARICA, LJUBILA SEM VAS
NAD VSE ...
JOST se trudi, da bi spravil obroč Veronikinega krila skozi okno, okno je ozko, gotsko, obioč pa tako
širok, da ga je treba kriviti. . .
FRIDERIK:	POCAKAJ, JOST.
JOST:	ga ne sUši: KLESCE BI RABIL. OPROSTITE, Ml JIH LAHKO PODASTE? Uspe mu skriviti obroč v
krilu. AH, NE BO TREBA . . .
FRIDERIK:	NEKAJ SE MORAM NAROCiTI!
JOST:	MENI ALI NJEJ?
FRIDERIK:	VES KAJ JOST, VSEENO SEM MNENJA, DA JO BO TREBA PREJ SE POSILITI.
JOST:	HVALA, JAZ JE RES NE BI.
FRIDERIK:	JA, NEKDO JO BO PA MORAL. CE NE TI, PA JAZ.
JOST:	PO VASI ŽELJI.
ELIZABETA se zažene na posteljo in naravnost v Friderika. Frklerik jo pa zabriše s postelje in potegne
zaveso. Zavesa se zagrne. Friderik tuli od nekod izza zavese.
FRIDERIK:	JOST, PODAJ MI JO!
ELIZABETA se je že zaletela v Jošta, ki prinaša Veroniko, po sobi sem in tja okrog baldahina, vendar, ko
opazi njegova široka ramena in trdno odločnost, da se tudi fizično upre njenim poskusom, se ji toke
pobesijo.
JOST ima obilne sitnosti z Veroniko, ki se besno brani s vsemi štirimi in tudi pljuva, lasa, grize, vrešči. . .
ELIZABETA:	VERONIKA, DAJ MU KAR SAMA.
VE RONIKA :	SA J JE VAS MOŽ !
ELIZABETA: skrušeno: JAZ MU NE MOREM. PRI VSEJ LJUBEZNI, KI JO CUTIM DO NJEGA. LEP JE, MOJ JE, PO
SRCU JE DOBER. PA SE NAIVEN JE KOT OTROK. NEPREMiSUEN. Elizabeta seje pogreznila v svoje
opisovanje. DAJ MU, VERONIKA, CE TE HOCE. SE VEDNO JE BOLJE KOT UMRETI - VEDNO
DOBI PRAV CISTO VSE, KAR HOCE.
VERONIKA:	precenjuje svojo veličino: RAJE UMREM ZA VAS!
ELIZABETA: zajoče: TI SI MOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA!
FRIDERIK:	izza zavese: ELIZABETA, NE JOCl. Nežno. NE PRENESEM TVOJIH SOLZ! pobesni. PREKLETA
BARBARA, ZAKAJ TE JE ZBUDILA, PA SI SPALA VENDAR KOT ANGELCEK!
ELIZABETA:	išče v zavesi luknjo, išče kakšno možnost, da bi se prebila do Friderika. VLEGLA SE BOM K TEBI,
OBJELA TE BOM OKOLI VRATU ...
FRIDERIK:	za hip odrne zaveso, pomoli glavo ven: BOVA SPALA?
ELIZABETA:	se prestraši: DA, ZASPALA BOVA ...
FRIDERIK:	V REDU.
ELIZABETA se že razveseli, upa, da je potolažila Friderika, da se bo lahko zdaj ona žrtvovala za svojo
spletično. Zelo optimistično se smehlja Joštu in kima mu, naj že vendar spusti Veroniko, saj vidi, da sta se
ona in Friderik že tako lepo zmenila ...
Zavesa se odpre. Zagledamo Frklerika, ki vleče za trakec, da se zavesi bolj in bolj razpirata.
ELIZABETA: PRIHAJAM K TEMI. LJUBI MOJ!
FRIDERIK:	jo prezre: PREJ BI RAD SE NEKAJ OPRAVIL. JOST, VRŽI VERONIKO NOTER, PA OLUPI JO
PREJ!
JOST trdo pograbi Veroniko, odpreji obleko, spretno jo strga z nje in vrže Veroniko mimo Elizabete v
notranjost postelje.	,
FRIDERIK:	jadro spušča težko rdečo zaveso. Friderik zatuh nekje notri: NAROCl MUZIKO!
JOST:	MUZIKA!
6. prizor
Trije muzikanti previdno prikorakajo, se v zadregi priklonijo in začno igrati vsak na svoj inštrument.
Jošt stoji ob eni strani postelje z baldahinom in straži svojega gospodarja.
68
Elizabeta stoji ob drugem. Sede in se z rokami prime za kotena.
Glavo spusti nanje. Gleda predse.
Cez čas pride Barbara z oboroženimi hlapci.
7. prizor
BARBARA:	potrka Elizabeto po ramenu: JE ZASPAL?
ELIZABETA: DA.SLISIM,KAK0SMRCL
BARBARA:	PA VERONIKA?
ELIZABETA: plane v jok: NOTRI JO IMA!
JOST :	ki je poslušal ob svojem stebru: MALA RES NI KOMPLICIRANA
BARBARA:	PREPOZNI SMO.
ELIZABETA še bolj joka.
BARBARA:	OSTANE MI SAMO ZADOŠČENJE, DA SEM ŽE VNAPREJ VEDELA, KAKO BO VSE MOCNO
NAROBE.
ELIZABETA:	VASE VELIČANSTVO, MOJA PREVZViSENA SVAKINJA . ..
PROSIM VAS, ODPELJITE JO . . .
BARBARA:	POZNAM SVOJEGA BRATA. SVOJE ŽENSKE NE DA NITI HUDiCU. LAHKO PA ODPELJEM VAS,
Ce želite . . .
ELIZABETA:	ZALJUBLJEN JE VAME, NE V NJO!
BARBARA:	KAJ? MOJ BRATEC ZALJUBLJEN? - TO JE PREVEČ GROZOVITO. - MOJ BRATÇC IMA
CUSTVA?
ELIZABETA: otožno: VELIKO LJUBEČE SRCE.
BARBARA:	KONEC, TO JE ČISTI KONEC. UPAJMO LE, DA NI RES!
Pevci pojejo starinsko pesem o ljubezni. Mandoline.
V. dejanje
CIRKUS MAXIMUS
Prostor, ki ga imamo pred sabo, ni več tako neugleden, kot v prvem prizoru: grda dvorana je polepšana s
rimskimi stebri in perspektivo naridana k vratom in preko vrat.
Primož tiči zdaj v bahavi, še več, razsipniški obleki, polnih zlatih niti in kožuhovine, z dragulji okoli vratu.
Tudi zredil seje, kar v nekaj dneh.
Imperija, okrašena kot novoletna jelka, z obleko, ki prekriva pol scene, obdana z nekaj paži in z zamorci,
ki jo pahljajo s palmovimi listi, obdana s tremi hrti in kupico vojakov, ki se ščeparijo kot pravi.
BOG:	nastopi, svojo igro je že dokaj izpilil: LUČ! LUC! zavpije zdaj že naravnost pretresljivo.
SONCE:	slok fant v zbtih hlačah, zlatem suknjiču . . .!
POJEM TI HVALO . . .
KER SI ME PRIŽGAL . ..
PRIMOŽ:	Bogu: PRI GARDEROBERKI DOBiS HLAČKE IZ LEOPARDJE KOŽE IN TRIZOB. IN MREŽO, NE
POZABI.
BOG:	BOG NIMA ČELADE.
PRIMOŽ:	IGRAL BOS KARPOFORJA, NAJSLAVNEJŠEGA RIMSKEGA GLADIATORJA.
BOG:	MAJHNIH VLOG PA NE IGRAM! ZASEDLI SO ME .. .
PRIMOŽ:	KARPOFOR JE TRENIRAL LEVE, DA SO POSILJEVALI MLADE KRISTJANKE.
IMPERIJA:	NAUČIL JE NOSOFOGE, DA SO NEŽNO OBČEVALI S PETLETNIMI DEKLICAMI.
BOG:	VES SVET USTVARIM V PETIH MINUTAH.
PRIMOŽ:	TO JE TISTO.
IMPERIJA:	DA, DA.
PRIMOŽ:	V TEJ IGRI NI PRAVE VERJENOSTI. SONCE, LUNA, ZEMLJA, KOPNO, PTICE, RIBE, DREVESA,
KAMELE .. . ŽIVALI SO ZATO, DA JIH POBIJEMO, DREVESA SO ZATO, DA JIH PODREMO.
ALKEMUA BO IZNASLA UMETNO ZLATO, KI BO HRANA IN SENCA NARODOM.
MORJE priteče in začne valovati. Silno valuje. Narejeno je iz treh žensk.
PRIMOŽ:	IMPERIJA?
IMPERIJA:	PROSIM, DRAGI?
PRIMOŽ:	ji poljubi roko, v koUkor jo najde med dragulji in zlatom; KAKO DOLGOČASEN JE POGLED NA
MORJE OB SPOMINIM NA PLAVANJE V TVOJI POSTELJI.
IMPERIJA:	ga prijazno, vendar ostro pokara NIKOLI VEČ TEH IZRAZOV. V MENI DIHA SAMA ČISTA UU-
BEZEN. SAMO DO LJUBEZNI MI JE.
ADAM, EVA, DREVO in KAČA.
PRIMOŽ:	si ogleduje Adama: LJUDSTVU ZA VZOR POSTAVIŠ PRAOČETA GOLEGA SREDI DŽUNGEL. NE.
Adamu: DOBIL BOS KRATEK ŠČIT IN MEČ. GALSKI BOREC BOS, NAPADEL BOS RIMSKEGA
RIBIČA. Pokaže na Boga.
ADAM:	si otiga figov list s trikoja. NE. ODHAJAM. SABLJAM SE NAJ Z BOGOM. VI, MLADENIČ, KAJ SI PA
MISLITE? Tudi lasuljo odvrže.
PRIMOŽ skomigne z rameni.
IMPERIJA;	ustavi ADAMA: TO JE IGRA.
ADAM:	V VSAKEM DRAMATIČNEM PRIZORU JE DROBEC MORALNO-ETIČNIH VPRAŠANJ. Pogleda
Imperijo. KURBA, ji reče prijazno in dobrohotno. Odide.
PRIMOŽ:	razlaga nadaljevanje Evi: ŽIVAL, PA NAJ BO LEV ALI TIGER, NOSOROG ALI ŽIRAFA,SE BOJI
ČLOVEKA. POŽRE GA V SAMOOBRAMBI! DA BI PA NA PRIMER LEV NEČISTOVAL Z ŽENSKO
- TA MISEL MU JE STRASNA. NE, LEV ALI TIGER SE NE UPA POMISLITI NA NEKAJ TAKO .. .
TAKO .. .
IMPERIJA:	. . . PREFINJENEGA .. .
PRIMOŽ:	PERVERZNEGA.
EVA;	V JABOLKU JE LAHKO ČRV? Eva meša tekst
69
kaj je Se drugega v jabolku lahko?
PRIMOŽ:	KARPOFOR!
BOG:	zdaj KARPOFOR priteče opremljen z ribiško mrežo in trizobom, v hlačkah iz leopardje kože: IZVOLITE,
PROSIM?
PRIMOŽ:	pokaže nanj KARPOFOR SE JE DOLGA LETA BORIL V ARENI. KOT VENATOR ALI POBIJALEC
ŽIVALI.
IMPERIJA:	Z ZOBMI JE PREGRIZNIL GRLO VOLKU.
PRIMOŽ:	S PESTJO JE RAZBIL GLAVO PANTERJU -
IMPERIJA:	KRI BIKOV JE CURLJALA Z NJEGOVEGA MECA.
PRIMOŽ:	BORIL SE JE GRK V GRSKIH FALANGAH. BORIL SE JE NA GORECIH FENICANSKIH LADJAH.
TUDI NA TISTI, KI SO Z NJE VRGLI V VODO KROKODILOM STO EGIPTOVSKIH DEVIC!
IMPERIJA:	KROKODILA DA JE ZNAL POTEGNITI IZ VODE IN MU RAZPARATI TREBUH.
PRIMOŽ:	MEDTEM KO JE KROKODIL BRUHAL ROKE IN NOGE!
IMPERIJA:	IN SO SE IZ NJEGOVEGA PREREZANEGA TREBUHA IZLEGALE GLAVE MLADIH SUŽNJIC KOT
SLUZASTE IKRE.
KACA - FILIP: jo igra, kot smo si zapomnih: STARA SI, GRDA SI, IMPERIJA.STARCI KI TE KUPUJEJO, TE NE
SODIJO PO TVOJEM OBRAZU, AMPAK PO TVOJI CENI, KAJ NI DOBRO, DA SO TAKO POPU-
STLJIVI? KAJ NI DOBRO, DA SI ŽELIJO SAMO MALO TVOJE DOBROTE? DOBROTE TVOJEGA
MEHKEGA GOBASTEGA MESA?
IMPERIJA:	KAJ HOCE ZDAJ SE TA PLAZILEC?
KACA:	ki še ima štiri noge, se postavi na zadnje noge: NE IZMIŠLJUJ SI MITOV O KRVI, KLANJU, ŽRTVAH.
TEGA IMAMO PREVEČ. TEGA JE TOLIKO, DA V PREDSTAVI NIKOGAR VEC NE BO VESELILO.
PRIMOŽ:	FILIP, NE IZPLACA SE.
KACA (FILIP): LJUDSTVO SE BO DVIGNILO, SEŽGALO BO ČAROVNIKE - ALKIMISTE, Z GRASCAKI, S FARJI,
S KURBAMIVRED.
PRIMOŽ:.	MISLiS NA VELIKI KMECKI UPOR, KI GA IMAMO NA VZHODU? LJUDSTVO BO ZMAGALO.
IMPERIJA:	AH!
PRIMOŽ:	S SVOJIMI PICLIMI TEHNIČNIMI SREDSTVI SEVEDA NE MOREM ZAGOTOVITI DIREKTNEGA
PRENOSA.
KACA (FILIP): PODPIRAŠ SENILNE PUJSE, KI SE VTAPLJAJO V LAŽEH IZ ZLATA IN GOTIKE.
PRIMOŽ:	TUDI KACE SO METALI V ARENO, DA TUDI KACE. KACA SE UGRIZNE V LASTNI REP IN JE
PRISPODOBA ZEMELJSKE KROGLE, PRAV TAKO PA TUDI PRISPODOBA NAŠE V SEBI ZAKLJU-
ČENE NOTRANJOSTI.
KACA (FILIP): odvrže noge: SAM SE VGRIZNI V SVOJ REP!
IMPERIJA:	ODHAJAŠ S PREDSTAVE? HOCES SODELOVATI V POSILJEVANJU KRISTJANK?
KACA (FILIP): PRI SEŽIGANJU JANA HUSA?
PRIMOŽ:	VSAKDO SE BORI ZA SVOJ MODEL SVETA. Imperiji: PUSTI GA SRCECE. ZMAGA TISTI, KI IMA
BOLJŠO PREDSTAVO. V STAREM RIMU .. .
KACA (FILIP): V STAREM RIMU JE VELIKI VENATOR KARPOFOROS KRMIL LEVE LETA IN LETA S SUŽNJI,
KI JIM JE POLOMIL UDE IN ZBIL ZOBE. ZVERI SO SE NAVADILE NA LJUDI, NA NJIHOV VOJN
IN NA NJIHOV OKUS. SPOZNALE SO, DA LJUDJE NISO NlC STRAŠNEGA .. .
IMPERIJA:	TO NI TOCNO. LEVE IN TIGRE SO SESTRADALI, KO SO BILI LACNI ...
PRIMOŽ:	NE, NE .. .! FILIP IMA PRAV! ZVER, TUDI SESTRADANA, NE BO NAPADLA ČLOVEKA. BOJI SE.
STRAH PRED ČLOVEKOM, USTVARJALCEM NOVEGA VEKA, JE PREMOČNA.
IMPERIJA:	PA BLAZNI VOLKOVI?
PRIMOŽ:	V TROPIH, DRAGA MOJA, V GNECI .. .
IMPERIJA:	LACEN LEV ME NE BI NASKOCiL ...
PRIMOŽ:	jo miri, ker gospa Imperija se je nadvse razburila. NO MOGOCE BI TE POJEDEL. A CE BI BIL SE TAKO
POTREBEN? POSILIL TE NE BI.
IMPERIJA:	LEV POSILI LEVINJO, PANTER .. . ŽIRAFO ... NE, SAJ ŽIRAFA JE ŽENA OD PANTERJA ...
PRIMOŽ:	KARPOFOROS JE SPARIL ZVERI Z LJUDMI.
Pantomima.
Nastopa lev in dekle.
Potem nosorog in dekle.
PRIMOŽ:	KO SE JE ZVER NAŽRLA MEHKIH PLECATIH LJUDI S POLOMLJENIMI UDI IN RAZBITIMI
ZOBML KO SE JE TAKLE LEV LAHKO URE IN URE, DNEVE IN DNEVE IGRAL S CLOVE-
KOM-RASTLINO IN SE CELO RAZJOKAL, CE MU JE TAKLE ČLOVEK - MORSKA KUMARA
POGINIL OD NJEGOVIH MACJIH SEM PA TJA NEŽNOSTI. . .
KACA (FILIP): POTEM SO NAJVECJE HOTNICE STAREGA RIMA PRIHAJALE V KLETKO ODETE V SVEŽE
LEVJE KOŽE.
PRIMOŽ :	NE, SVEŽE KOŽE LEVINJ.
KACA (FILIP); VONJ PO LEVINJI ...
PRIMOŽ:	S SOKOVI IZDESTILIRANIMI IZ LEVINJ SO BILE POMAZANE PO OBRAZU ...
KACA (FILIP): DLAKA SE JIM JE LEPILA NA BELA ZA LEVA DOLGOČASNA TELESA . .
IMPERIJA:	SO SE LEVI DALI PRESLEPITI?
PRIMOŽ:	NA ZAČETKU NE. CE PA SO BILI V KLETKI DESET LET IN VEC ...
Pantomima. Lev raztrga prvo, drugo, tretjo hotnieo ...
Po desetih letih pa je prçravljen in četrto naprej lepo poliže, potem pa, ker je že zelo seniten, opravi z njo
spolni akt.
KACA (FILIP): LEVE SO KRMILI S ŠPANSKIMI MUHAMI. KER POTENCA JIM JE V TOKU ŠOLANJA ZNATNO
UPADLA!
IMPERIJA:	POGLEJ KACO. VSE VE. ZAKAJ PA NOCES SODELOVATI, KACA?
FILIP (KACA): zleze iz svojega repa: PRELEVIL SE BOM. CIRKUSA MAXIMUSA NE PRENESEM. Imperiji: UKVAR-
JAM SE S FINANCAMI IN SVETOVNO TRGOVINO.
IMPERIJA:	LEPO. ŠKODA PA JE. DA ZANIČUJETE TEHNIKO. PRAKSO.
70
KACA (FILIP): PFT TISOČ UČENIH GLAV IZ VSEGA STAREGA SVETA NA KUPU STIRI LETA IN KOLIKO SE?
KDO ZASLUŽI PRI TEM? SE JE RAZVILA POLITIKA? ZNANOST? RAZVIL SE JE SAMO TU-
RIZEM.
IMEPRIJA:	MORAM REČI, DA SEM S SVOJO NOVO SEKSUALNO TEHNIKO ZASLUŽILA KAKIH DVA-
NAJSTKRAT VEČ KOT VSI TRGOVCI V KONSTANCI.
FILIP (KAČA): VEC KOT VSI HOTELIRJI IN PREVOZNIKI?
IMPERIJA:	VEC KOT VSA STIRI LJUDSTVA ALI VSEH SEDEM LJUDSTEV, KI SO SE ZGRNILA SEM!
ITLIP (KAČA): NO, JA, GOVORI LAHKO VSAKDO, KAR PAČ HOCE.
IMPERIJA:	CiGAVE SO NOVOUSTANOVLJENE BANKE V MESTU? SO TVOJE? SO HUSITKSE? SO CESAR-
JEVE? SO CERKVENE? SO FRANCOSKE? NEMSKE? ANGLESKE? MOJE SO.
FILIP (KAČA): PROSTITUCIJA JE OBRTNA DEJAVNOST, KER NE ZAHTEVA POSEBNO ZAPLETENIH OSNOV-
NIH SREDSTEV, JE MOCNO RAZŠIRJENA IN JAKO DONOSNA. KAPFTAL SE IZREDNO HFTRO
obraCa.
IMPERIJA:	DA . . . OBRAČANJE ... TO JE POTREBNO.
FlUP (KAČA): DVE BANKI IMA TUDI CESARICA BARBARA.
IMPERIJA:	sc galantno prikloni: MOJA VZVISENA KONKURENCA. - ZDI SE MI DA BOSTE V MOJI SLUŽBI SE
PRED KONCEM DANAŠNJE VAJE.
FILIP (KACA): se prikloni: SPOLITIZIRAN SEKS VLADA SVETU. ČLOVEK SI NE KUJE VEČ SREČE. SMIRGLA JO
S SAMIM SABO. PRI TEM SE VESELO POTROSI. ZDRGNE SE KOT SIR NA STRGALU.
PRIMOŽ:	DA NE BI PRIKAZOVALI GROZOT POTROSNISTVA: ŽE DOVOU GROZNO JE, DA BOMO HUSITI
POTROSILI SVOJEGA DUHOVNEGA VODJA HUSA - NJEGOVA GRMADA BO ISKRA ZA VSTAJO
IN KRIŽARSKO VOJNO - BOMO IGRALI IGRO O GLADIATORJIH ... V STAREM RIMU NI BILO
ŽIVLJENJE VREDNO POCENEGA GROSA. LJUDJE SO BILI ENOSTAVNI: ŽELELI SO SI IZ-
KLJUČNO SAMO KRUHA IN IGER, KRUHA IN IGER.
IMPERIJA:	GLADEK PESEK V ARENI - DRAGOCENA KRZNA RAZTRGANA RAZPARANA V PESKU . . .
PRIMOŽ:	UČINKOVIT GLADL^iTOR JE RAZSEKALTUDI PET STO NEVEŠČIH NASPROTNIKOV - TAKOLE
V ENEM POPOLDNEVU. KARPOFOR, tu se obrne k nekdanjemu bogu, mišičastemu fantu, ki ga asistent
že ves čas na razne načine trenira in poučuje, kako naj vihti mrežo, kako naj lovi vanj bivše SONCE in
kako naj vsi ostali mole palce navzdol, tako da ga potem BOG, ki je prej ustvarjal svet, zdaj fino
zakolje... JE POBIL V ENEM SAMEM VEČERU OB BAKUAH TRIINTRIDESET NOSORO-
GOV . . . MED NJIMI ENEGA TAKEGA, KI JE ZNAL POSIUEVATI DEKLICE . . .
Nosorog priteče na oder in posili eno izmed nekdanjih RIB in potem še Evo, Evo po pomoti.
IMPERIJA:	JE IZ TEGA NASTAL MIT O DEVICI IN SAMOROGU?
EVA:	kriči: KAJ MOREM ADAM, RADA IMAM JABOLKA?
Nosorog jo z rogom potiska po odru in se - z ogromnim oklepom vred drgne po njej - NE TAKO!
STRGAL SI ME! ZDAJ SEM NAGA.
PRIMOŽ:	SPOZNA, DA JENAGA .. .
EVA:	V MUKAH BOM...
PRIMOŽ:	NOBENA N1 PREŽIVELA NITI LJUBEZNI Z DRESIRANIMI OSLI, KAJ SELE Z NOSOROGI.
IMPERIJA:	povleče PRIMOŽA iz vsega tega kaosa: MOJI VOJAKI SO DOBRI IN POSTENI FANTJE. ZAKAJ JIH
KVARlS S TAKIM CINIZMOM?
PRIMOŽ:	POSLJI JIH DOMOV.
IMPERIJA:	MOJE SPREMSTVO SO.
PRIMOŽ:	POTEM VIDIJO SE VSE KAJ HUJSEGA.
IMPERIJA:	KAJ ČLOVEK NI IMEL NOBENE CENE?
PRIMOŽ:	JE. IMEL JE ISTO CENO KOT SVEŽE MESO.
IMPERIJA:	PA NJEGOVA VEŠČINA? UMETNOST UUBLJENJA? UMETNOST BOJEVANJA?
PRIMORŽ:	RIMLJANI SO IMELI MLINE NA VETER IN MLINE NA POGON Z OSLI. VRHUNEC NJIHOVE
TEHNIKE. RIMLJANI SAMI, PREBIVALCI MESTA RIMA, NISO IMELI NOBENEGA DELA! ZAJE-
DALCE JE TEŽKO ZADOVOLJITI.
IMPERIJA:	NEMOGOČE.
PRIMOŽ:	SKORAJ NEMOGOČE. MILJONI SO UMIRALI ZA NJIHOVO BREZDELJE. ZA NJIHOV DOLGCAS.
IMPERIJA:	KDOR ŽRE Z OČML JE VEDNO SESTRADAN! KDOR UBIJA Z BESEDAMI, KJE NAJ NAJDE
DOVOLJ ŽIVIH BITIJ ZA SVOJE MASAKRE?
PRIMOŽ:	KO SO VDRLI V RIMSKO CESARSTVO - KATEREGA DEDiCl SMO DANES MI - SVEŽI NARODI,
KATERIH POTOMCI SMO, SO IMPOTENTNEŽE NAPIKOVALI NA SULICE KOT GROZDJE.
Pantomima. Karpofor lomi sužnjem noge in jih meče posameznim levom.
Druge leve spuščajo v arene, kjer jih Karpofor spušča nadekleta. Karpofor prigovarja levu.
KARPOFOR:	KAJ SE JE BOJlS? POGLEJ? KOŽO IMA, KOŽO. TE TA KOŽA NE SPOMINJA NA AFRIKO?
VONJ, MOJ LEVČEK, VONJ, NA KAJ TE SPOMINJA TA VONJ . . .
Golo dekle, zavito v levjo kožo, se nastavlja ogromnemu levu, v straliu so trese . . .
DEKLE:	ČLOVEK SEM . . . ČLOVEK . . .
PRIMOŽ:	DOBRO, KRASEN STAVEK. ORIGINALNO. POSREČILO SE TI JE.
DEKLE:	MOJE SRCE JE POLNO LJUBEZNI DO BLJIŽNJIH!
LEV skoči nanjo in zarjove, ko se pari z dekletom.
IMPERIJA:	ZAKAJ LEV MIŽI?
PRIMOŽ:	DA NE VIDI, KAKO GLOBOKO JE PADEL. POMISLI, S ČLOVEKINJO.
DIVJI MOŽ:	ORANGUTAN nastopi: ME BOS POTREBOVAL V ARENI?
Maha s palico iz bršljana.
PRIMOŽ:	PRAVZAPRAV NE VEM.
IMPERIJA:	NE MOREMO BREZ DIVJEGA MOŽA ORANGUTANA. TA LIK JE PREVEČ PRILJUBLJEN . . .
PRIMOŽ:	NA PLANO KLICE, UPODABLJA, PONAZARJA - TEMNE SILE V ČLOVEKU. ŽIVALSKO DE-
MONSKO MOČNO STRAN ČLOVEKA. NE, NE POTREBUJEM GA. NARODI SO ZAČUTILI SVOJA
SRCA, MLADI LJUDJE PA ORANGUTANE POD SVOJO KOŽO. VESOLJE JE V NAS. DA! ORAN-
GUTAN JE BOG. Ploskne. MASKERKA! ZLATO RINKO V NOS! Ploskne. REKVIZITER! ZLATO
71
VERIGO. OPICE NA VERIGI BO RAZKAZOVAL . . . KOGA SE NISEM ZAPOSLIL? KATERI NO-
REC MI JE SE OSTAL IZ PREJŠNJE PREDSTAVE? ANGEL Z MECEM. A - A. JAGENJČEK? A - A.
KARPOFOROS, BIVSi BOG. ZDAJ SEF DRESURE V GLADIATORSKI SOLI IN NEGOVALEC
DIVJIH ŽIVALI. ORANGUTAN NAJ BO NJEGOVA MASKOTA. STREŽNIK. Pokliče Karpofora, prej
boga, in mu to z burnimi kretnjami razlaga . .,.
Medtem potekajo gladiatorske pantomime, pregnjanje raznih živali - vse to je narejeno s kaširanimi
slaboumnimi maskami, silno primitivno, pantomime so skrajno nezrelo amatersko delo, saj je tudi jasno,
ko pa Primož toliko čveka, z nastopajočimi se pa ne ubada . . . Tudi scenske spremembe - posipavanje
peska, brisanje krvi z preživelih gladiatorjev, odvoz živalskih in človeških trupel s kavljem skozi stranska
vrata pa na gnoj, ni za zameriti tudi galej, ki se rušijo v jezero s krokodiU in muzikantov, kijih polivajo z
nafto in zažgejo, slikovito lajenje volkov, hijen, kruljenje nilskih konjev in muzika muzika k vsemu temu,
Bach bo še najbolj primeren, zdi se mL
IMPERIJA:	UUBI, ZAKAJ TOLIKO STRAHOTEN? ZAKAJ MORAS BITI NEOKUSEN?
PRIMOŽ:	HOCEM POKAZATI LJUDEM, DA SMO VSEENO DOSEGLI PRECEJŠNJI NAPREDEK.
IMPERIJA:	RES. ZA TA NAMEN SI PLACAN. - JAZ PA BI RADA OD TEBE RESNICO. PRAVO LJUBEZEN.
SOČUTJE . . .
PRIMOŽ:	TE PROIZVODE DOBiS V VSAKI CERKVICI - VSAK DAN, NE LE ZA PRAZNIK - VELIKO
CENEJE KOT TU KAJ.
IMPERIJA:	se ga oklene, solze ji stopijo v oči. HOCEM TEBE. RADA TE IMAM. Zelo zelo nežno UBOGA VASKA
DEKLICA SEM, NIKOLI ME NI NIHCE IMEL RAD.
PRIMOŽ:	CIGAV NAJ BOM, CE NE TVOJ, KO IMAS STO NAJEMNIKOV? RAZPNI MOJA CREVA PO PLOTU,
VSAKDO V TEM MESTU JE TVOJ SUŽENJ, JAZ SEM TO RESNICO SAMO SE POSEBEJ SVECANO
DEKLAMIRAL TEBI OSEBNO se pripogne in ji poljublja nogo, ki jijo vleče iz ogromnih dragocenih
oblačil
IMPERIJA:	TISTO S CREVI BO RES NAJBOLJŠA RESITEV. TUDI TI NISI ČLOVEK. DRUGI SO ME KUPILI, TI
SI SE Ml PRODAL.
PRIMOŽ:	pošteno prestrašen: SPOMNI SE NA NAJINE OBJEME. BESEDE SO SLAB VIDEZ RESNICE. Z BESE-
DAMI SE NI MOGOCE SPORAZUMETI.
IMPERIJA:	DOTIKI SO JADRNICA NA MORJU. NEKAJ TRENUTKOV OSTANE BLEDA SLED. POTEM OSTANE
RAVNA GLADINA. MORDA, TIHA. ALI POSUTA Z DROBNIMI SLADKIMI VALOVI.
PRIMOŽ:	DOBRO IMPERIJA, KAJ SE SEKIRAŠ, CE TO SAMA ŽE DOLGO PRAV DOBRO VES?
Procesija poteka.
Predstava na enem izmed mestnih trgov.
PEVEC poje:	BRATA QUINTUS IN JUNTUS BRUT
STA OBNOVILA PRASTAR OBICAJ.
NA POGREBU GOSPODARJA
DVA SUŽNJA SE POBIJETA NAJ.
Vsi narede krog - tudi občinstvo - in ploskajo in pojejo.
TU POGLEJTE TA DVA MOŽA.
EDEN OBLECEN JE V RIBICA.
DRUGI JE GALEC, NAPADE GA.
STAVITE! DUSA KATEREGA
S STARCEM BOGATIM BO V GROB ODSLA,
V	HADU MRZLEM MU SLUŽILA,
SLAVITE! DUSA KATEREGA?
AH! GALEC POBIL JE RIBICA!
LJUDJE:	KAKŠNO PRESENEČENJE! - RIBiC, TO JE RIMLJAN, NEDOLŽNI RIMLJAN, MREŽO IMA -
MORAL BI ZMAGATI. . . MORAL! - MREŽA OBTEŽENA S SVINCEM . .. VENDAR . .
v	tem nastopi novi par.
najprej parov trideset.
potlej parov Stiri sto.
cele vojske neron je
nagnal prot tisocem volkov.
PESEK PIJE TOPLO KRL
VESEL JE TISTI, KI ŽIVI.
ŽENSKI BIK POTRE KOSTI
V	ŽIVIH STRAST ZAPLAMENI.
Pripeljejo Karpofora, kije včasih igral Boga. Procesija se premika vedno naprej . . .
KARPOFOROS, ŽIV JUNAK
LEVE Z ROKO MECE V ZRAK.
NOSOROGE NAUCi
MAJHNE PUNCKE LJUBITI.
POZNO JE STAROST DOŽIVEL.
VSAKO V RIMU JE IMEL,
KI NA VRSTO JE PRISLA
PO TEDNIH POLNIH ČAKANJA.
Dolga vrsta lepotic čaka Karpoforja, da se bo katere usmilil. On pa zm^uje z glavo, pusti se podkupiti,
valja se v zlatnikih, lepotice ga kopljejo v mleku in rjovejo v zamaknjenosti, ko jih Karpofor po deset
naenkrat zažene v stran, v smeti . . .
TISOČE JE POKONCAL
TAKO UUDl, KAKOR ZVEZI.
ON JE VEDNO ŽIV OSTAL
Človek je, kdor ima pesti.
Pojejo refren.
72
Človek je, kdor ima pesti,
KOGAR NE PRESTRAŠI KRI,
KOGAR NE PRESTRAŠI ZVER,
KI MU V LASTNEM SRCU SPI.
Pripeljejo Orangutana divjega moža.
ORANGUTAN DIVJI MOŽ.
ZASTONJ ZASTONJ SE OTEPAL BOŠ.
BOG PRAGOZDOV! NA TVOJO GLAVO
SE VSEDEL JE KARPOFOR S VSO SVOJO NEIZMERNO SLAVO!
Divji mož izpostavljen sukanju, praskanju, brcanju, brani se, a ne more z zlate verige.
Obroček v nosu ga žuli, kako naj strga verigo? Kako naj si raztrga nos?
ORANGUTAN SI STRGAL JE NOS.
ZLATO VERIGO JE RAZDROBIL.
KARPOFOR PA BIL MU JE KOS.
V SEBE GA JE NASELIL.
UJEL GA JE V MREŽO SVOJIH KOSTI.
ZVEZAL GA S SVOJIMI ŽILAMI.
NAPOJIL GA JE S SVOJO KRVJO.
KJE JE ZDAJ DIVJI DIVJI MOŽ?
Ljudje se vprašujejo:
KJE JE KARPOFOR?
ORANGUTAN IN KARPOFOR,
NOSILEC VRCA IN OPICA,
DRESER ŽIVALI IN ŽIVAL,
ZLATA KLETKA JE CLOVEK POSTAL.
KLETKA SE ZIBLJE NA DREVESU.
TEGA LEPEGA SVETA.
ZUNAJ SO ZLATA JABOLKA,
DIVJI MOŽ SPI V TELESU
DIVJI MOŽ SPI V TELESU
IZ ZLATIH ŽIC SPREDENEGA
HOMUNKULA, CLOVEKECA
UMETNO SKUPAJ ZVARJENEGA.
Medtem so se odigrali najrazličnejši prizori, ki smo jih vkleli že prej. Tudi nekaj napak se zgodi in
nastopijo ptice in ribe iz prejšnje (prve slike). Tudi kopno se za hip prikaže, pa ga nosorog prežene.
Mimo privedejo stražarji Jana Husa, ki odzdravlja na levo in desno.
Imperija koraka mimo s svojimi vojaki in Primožem in Filipom,
Primož je bolj spredaj, Filip pa bolj zadaj.
Sigismund se prav tako pripelje mimo ... z njim je Barbara. Smehlja se . . .
Friderik in Veronika pa sta pomešana med množico. Ko se množica razprši, ostaneta v ospredju, v neki
ozki samotni ulici.
FRIDERIK:	PREDSTAVA ME JE RAZSVETLILA.
VERONIKA:	SVINJANJE NIKOMUR NlC NE POVE.
FRIDERIK:	pogleda Veroniko in ji govori z najnežnejšim in najprijetnejšim glasom: UBIL BOM SVOJO ŽENO ELI-
ZABETO, ZAKLAL BOM TO FRIGIDNICO. POROCiL SE BOM S TABO, IMELA BOVA MNOGO
LEPIH OTROK. GROFICA BOŠ. IN MOJA LJUBLJENA ŽENA.
VERONIKA:	STLACIL SI SE VAME KOT V NOV ŠKORENJ.
FRIDERIK:	UUBIM TE, NIMAŠ SRCA, ŽENSKA? PRViC V ŽIVLJENJU SEM NAŠEL NEKOGA, KI MI JE ZANJ
VEC KOT ZAME SVOJEGA. PRViC! PRViC! PRViC! SEM ZAGLEDAL POLEG SEBE ŽIVEGA
POLNEGA ČLOVEKA! PRViC ZACUTIL ВГГЈЕ SRCA! TVOJEGA SRCA! PRViC ZACUTIL POTRE-
BO, DA NEKOMU POMAGAM IN NEKOMU NEKAJ DAM! IN TA NEKDO SI TI!
VERONIKA:	NAJPREJ SI ME POSTAVIL PRED IZBIRO SKOZI OKNO ALI SKOZI POSTEUO. POTEM SI MI
POMAGAL URESNIČITI IZBRANO! S PESTMI IN ZOBMI.
FRIDERIK:	TO SEM ŽE DAVNO POZABIL. MENDA JA NE BOŠ TEGA POGREVALA? KAJ ME NI TO POSIL-
STVO SPAMETOVALO? SPREMENILO? ZBOLJŠALO?
VERONIKA;	MENE N1 PRAV NlC SPREMENILO.
FRIDERIK:	ZAKAJ MISLIŠ NASE?
VERONIKA:	KO ČLOVEK NAJDE SAMEGA SEBE, SE IMA NA KAJ OPRETI. KO IMA OPORO, SE UPRE.
FRIDERIK:	BARBARA. BARBARA PRAVI DO PIKE ISTO. LJUDJE SE UPIRAJO, KMETJE SI «PIRAJO. ŽEN-
SKE SE UPIRAJO. NAJDEŠ ČLOVEKA, KI JE NAŠEL SAMEGA SEBE, OBGLAVIŠ GA, OBESIŠ GA,
PA ŽE DESET DRUGIH NAJDE VSAK SAMEGA SEBE? JAZ PA NAJDEM SAMEGA SEBE, KAJ PA
ZDAJ? ME BOŠ UBILA?
VERONIKA;	NE, TI BOŠ UBIJAL. OBOJE JE PA ISTA FIGA.
FRIDERIK:	ME IMAŠ VSAJ MALO RADA?
VERONIKA;	TU TlCl ZAJEC. NADVSE TE IMAM RADA. Ga objame in se razjoče. LJUBI MOJ. In spet hUpa.
NAJLEPŠI NAJMOČNEJŠI FANTiC NA SVETU SI. TI SI PRAVI ZA MOJE SRCE!
FRIDERIK:	TAKO SEM BIL SAM BREZ TEBE . . .
BARBARA;	nastopi ogrnjena v črno kapuco. Ostane v ozadju. Natančno opazuje Veroniko in Friderika in jima
prisluškuje: SAM BOŠ TUDI, KO BOŠ DOVOLIL, DM|JB^€TDPIM0 . ..
FRIDERIK:	ZAKAJ SI VEDNO DRUGACE ODGOVARJAMO NA ISTA VPRAŠANJA? ZAKAJ SI PLAČUJEMO
VSAK DAN Z DRUGAČNIMI ZLATNIKI IN Z DRUGAČNIMI POUUBI?
BARBARA;	CE MENE MOJ MOŽ, KRALJ ZAPRE V UTRJEN STOLP - V VSEJ DEŽELI NI SRCA, KI BI
VZTREPETALO.
73
VERONIKA :	POZAB ILA SEM NA TISTO !
FRIDERIK:	SAJ TO JE TISTO! JAZ PA SEM SE TISTEGA ŽACEL SPOMINJATI!
BARBARA:	KO BO DOZOREL ZLOCiN. KO BO FRIDERIK IZDAJALEC. - KOLIKO SRC BO Z VERONIKO? -
Človek je od nekod izmed ljudi.
VERONIKA:	NAJBOLJE BO, DA SE RAZIDEVA IN POZABIVA DRUG NA DRUGEGA. BOLJE JE UBITI LJU-
BEZEN KOT.. .
FRIDERIK:	RAVNO ZATO JE UUBEZEN, KER JE NE MOREVA.
BARBARA:	DAJTA NO MIR. Stopi k njima in ju potisne vsaksebi. BESEDE NE TOClJO KRVI. -VAMA JE JASNO,
KAKSNE SITNOSTI KUHATA?
FRIDERIK: obkriži Barbaro in spet objame Veroniko.
VERONIKA:	O TEM BOVA MIDVA ODLOCiLA, KRALJICA.
BARBARA:	PO ŽELJI, PROSIM. PO ŽELJI. TUDI JANU HUSU SEM POVEDALA, KAKO BO PRISEL DO GRMA-
DE. TUDI SEBI SEM POVEDALA, KAJ ME CAKA - ZAPOR ZA DOLGA LETA. NE, NE BOJTA SE
OTROKA, NE, BRATEC, KAR IGRAJTA SE - RADA POVEM KAR MISLIM, NEKO NAPAKO PA
SMEM IMETI, KAJ MOGOCE NE?
FRIDERIK:	JEZIKAS.
BARBARA:	TOLIKO PRIHODNOSTI JE NARISANE V SEDANJOSTI, DA BI VCASIH RAJE BRALA PRI-
HODNJOST IZ ZVEZD.
FRIDERIK:	ČLOVEKU RASE CENA.
VERONIKA:	TUDI NJEGOVIM OSEBNIM VRLINAM IN SPOSOBNOSTIM.
FRIDERIK:	ČLOVEK JE ZAGOSPODARIL ŽIVALI V SEBI, ZDAJ BO ZAVLADAL SE SVETU PREDMETOV.
UKROTIL BO . . . UKROTIL BO NEBO IN ZEMLJO.	»
VERONIKA:	SEBE BO UKROTIL IN ÜDOMACIL.
BARBARA:	POSLUŠALA STA PESEM. Posmehuje se jima.
Procesija je obkrožila mesto, eden njen del, že eno izmed slik, ki je nekje zatavala, spet nastopi na pol
praznem trgu. Ljudje pa se zlivajo skupaj kot potočki v hudournik.
Na verigi vozijo-gladiatoije in jih prodajajo.
Trgovec z gladiatorji začenja peti,gladiatorji mu pomagajo.
CE BI RIMU ZAVLADAL RAD,
CE STAR SI POLITIK ALI MLAD.
KUPI GLADIATORJA,
SVOJEMU MESTU POKLONI GA.
GLEJ TE MiSiCE, GLEJ TE KOSTI,
GLEJ TE UDE POLNE KRVI,
SLIKOVITE KRVI, KI TLA OKRASI,
TEBI PRVENSTVO PODELI.
KUPI LEVA, PANTERJA,
KUPI NOSOROGA!
NA MESTO TEBE TALE MOŽ UMRE
IN ŽIVAL NEVEDNA, UBOGA.
TI SI SVOBODEN, TOREJ KUPUJ!
KUPI GLADL\TORJA!
TO JE STROJ, KI ZATE GARA!
KO NJEGOVA KRI TE ODRESI ODKUPI ODRTGA OD UST POŽREŠNEGA SVETA!
Prodajalecgladiatorjevotipava, gladiatorji se otipavajo med sabo.
IZMISLI SI KAR HOCES
IZALKEMIJE,
iz banCniStva, prodajanja,
pa Čeprav filozofije.
ti ti ti nikdar
ne mores biti mrtev!
Ce si kupil gladiatorja
on bo namesto tebe zaostala poteptana razdejana žrtev!
Ljudje, ki so na trgu, začnejo ploskati, po taktu, povzamejo pesem, ogenj od grmade udari preko
streh. .. tema se kosa s plamenom, nekaj časa traja ta pršeči spopad . . . nekateri gladiatoiji-statisti,
naveličani predstave, mečejo papirnate meče in oklepe v jarek in beže domov.
Friderik in Veronika plešeta.
Barbara si izbere krasnega gladiatorja, otipa mu mišice, kdo je ta gladiator? Oh, to je Karpofor, kije
nekoč igral boga,
BARBARA:	S TABO BI SE DALO KAJ NAREDITI, FANT. LAHKO BI SLUŽIL KAKŠNEMU NAMENU.
KARPOFOR (BOG): IGRALEC SEM, GOSPA.
BARBARA:	TO JE REKLA TUDI TENIS ŽOGCA.
KARPOFOR (BOG):TENIS-ŽOGCA, VAM TAKO PRAVIJO?
barb ara :	se ne upas na uuci?
KARPOFOR (BOG):ZAKAJ NE, CE SI UPATE VI? SAMO POHITIVA, KJER BO VSAK CAS TEMA.
Ljudje so ponoreli od veseSa. Pesmi. Ognja. Turizma. Vojn. Besed. Kongresov. Prihodnosti. Kostumov. In
gledaliških predstav.
Konec.
74
Mojca Kreft
IGRA, KI JE NI
Osebe:
Ženska (Ž) - Agata
Moäci (M) - Filip
2: ... Kje si... kako živiš?
M: Kako pa lahko, na stara leta?
Takole posedam, pa berem časopi-
se . pa vidim tudi že boj sla-
bo ... Vsako leto bi rabil nova
očala ...
Ž: Kje stanuješ?
M: Na Taboru ... v domu upokojen-
cev . . v sedmo nadstropje so me
dali... če bi moral hodit peš, srce
ne bi več bik). . .
Ž: ... dom onemoglih torej . . .
hm., jaz bom tudi skoraj na
Bokalcah . ..
M: Pati?
Ž: Se vedno tam... v starem stano-
vanju nad kavarno .. . Evropo ...
nikoli ni miru . ..
M : Kaj hočeš, danes ljudje manj del^o,
pa imajo več denarja ... mi smo šli
v kavarno samo ob nedeljah ... no
ja, nekateri že ... pa kulturnikj so
se zbirali v Evropi... se spomniš?
Z: O, ja . . . sama znana imena . ."•. ne-
katerih ni več ... pa v Zvezdi pa
Sokol, pa Kolovrat . .. Ej, če se
spomnim tam za Ljubjanico je
bilo . ..
M: Ja,.. . delali so pa, delali. .. zdaj
pa poglej to mularijo . . . Imaš ko-
ga?
2: Ja, sina, ... pa tri vnuke .. .
M: . .. lepo, samo, da nisi sam ...
Ž: Ja. Hudo je na stara leta biti
sam . .. vidiš, to pletem za najmlaj-
šega .. . leto pa pol ima ... Pa ti?
M: Sam sem ... Vse sem preživel. . .
Zeno in hčer.
Ž: Kaj si imel otroka?
Ja, hčer Agato . . . Vsaj nekaj sem
naredil v življenju . ..
Z: Hm . . .otroka ... Pa nisem nikoli
verjela, daga boš . ..
M: Veš, tako lepo je imeti živega
otroka ... ne punčke iz cunj ...
Z: ...ja... Kam se je odko talila?
' Volna je draga .. .
Z: Kako pa je tam?
M: A v domu upokojencev?
Ž: Tam ja.
M: Slabo ... Zdi se mi, da me nihče ne
mara . .. Brez moči sem, da bi se
upiral. ..
Z: Najbrž se ti to res samo zdi.
M: Ne, ne... saj vidiš, kako je da-
nes . . . delati ne morem . . . vsake
usluge tudi ne morem plačeva-
ti ... nimam iz česa . .. tole av-
gustovsko sonce pa kar greje, kaj?
Z: Ja. Kaj pa penzija?
M: Sto. Toliko, da plačam vsakega
prvega dom, pa da imam za
tobak . . . pa. . .
Ž: Je že tako. Jaz imam vsaj sina, pa
vnuke .. . penzije pa ravno toliko
kot ti. . .
M: In celo življenje smo delali!
Z: ... no ja, delam še lahko ... ku-
ham ... pa malo pospravim ... pa
takole na sprehod grem ... V Ti-
voliju zmeraj koga srečam . . . am-
pak od kar mije umrl mož, nimam
niti kam na obisk ...
M; Katerega leta pa si se poročila?
Ž: Ce ne bi šla narazen, bi imela pred
petimi leti srebrno poroko ^.. ma-
ja.
M: Potem si se pa zelo pozno . . . -
Z: Pozno, ja ... In ti? Kakšno ženo si
imel?
M: Lepo . . . dobro . .. samo kaj, ko je
tako zgodaj umrla ... in še tako
mlada je bila ... devetnajst let
mlajša. ..11 septembra bo oblet-
nica ... Ti prekleti tobak, še tega
ne vidim brez očal'. ..
Z: Tako se nam gode . .. vedno pre-
pozno, nikoli pravočasno .. .
M: Pa toliko časa smo imeli.... in iz
vsega tega nič pametnega .. .
2: ... igrali smo se z urami in
dnevi. . . potem pa skoraj zamudili
zadnji vlak ... Mi lahko primeš
štreno ... saj ne bom zvila cele . . .
M: . . . ja, pa z leti smo se tudi
igrali ... jaz sem zamudil. .. zato
pa je zdaj tako ... no, poleti še gre,
poleti.. .
Ž: ... na stara leta ... ej ... pa takole
sanjariti... pravijo, da ne bo več
hudih zim ...
M: ____ko si že z eno nogb v
grobu ... kaj bi s časom . ..
Z: ... moj bog ... pazi, zaboj je pra-
šen, ne bi rada, da se pletenje uma-
že. ..
M: . . .ja, ja . . .je že tako ... ko bi
takrat vedel. .. s^ ni vredno . . .
ah, ko bi vsaj hči še živela ...
Ž: Hvala. Tvoja roka je še vedno tako
mehka . . .
M: ... in tvoja tako topla ... vidiš, en
spominje le ostal. ..
Ž: ... ja, otroka . .. moj sin . . . pa
tvoja hči.
M: . .. spomin nanjo ... na mrtvpga
otroka .. .
2: ____lahko bi bil dedek ... in po-
nosen bi bil na vnučke ... pa pipo
bi kadil. . .
M: . .. ja, pa učil bi jih ... pa pravljice
pripovedoval: „Nekoč je živel
princ . . ."
Z: Ne, tega pa najbrž ne bi... S4 nisi
nikoli znal pripovedovati pravlji-
ce... ne riši s palico po tleh, prali
dvigaš.. .
M: Babica, ti presneta babica! Ti jih pa
75
znaš, Ipj? Tisto o Rdeči Kapici . . .
Ž: ...in'zraven bi tako pomembno
kadil. . .
\I: ti pa bi jih vzgajala, da si ne bi upali
pogledati ne na levo, ne na des-
no .. .
Z: ... mogoče . . . ampak ko sem do-
bila I-edoijeve, sem bila že presta-
ra .. .
M: ... ne,nikoli nisi prestar ... s ča-
som se zmeraj igramo . . .
Ž: ... ne sanjari, ko si star, si samo v
nadlego ... ne moreš več vzgaja-
ti.. . in potem te nihče več ne
mara ... in nič ne moreš ... pa
greš v dom ... in čakaš na smrt . . .
M: ... in vsi se ti upirajo . . .
Ž: . . . ja .. . sonce pa je res toplo . . .
M: ...se spomniš prvega m¡ía pred
šestdesetimi leti. . . stara sva, sta-
ra .. . kako je že bilo takrat . . .
škoda, da je toUko besed . . .
Ž: . . .oprosti, igle so malo predolge,
in roke se mi že tresejo ... ne bo
dolgo,' ko bom tudi jaz prišla v
dom ... pa takole na palico se bom
opirala ...
M: Tebi ne bo treba životarit ... saj
imaš sina . . . Danes pa ni v časopi-
su nič posebnega . . .
Ž: Ah, ne bo, ne bo! . . . Pa še kako bo
treba... ko ne bom mogla več
kuhat, pa delat, bom samo v
nadlego ... in morala se bom
umaknit . . .
M: . . . ja, star, pa betežen ... saj res
ne preostane drugega kot dom . . .
Pojdi raje na Poljane, bližje je do
mesta. Z Bokale je težje .. .
Ž: ... ko bi vsaj še družba nekaj
primaknila k penziji, potem bi še
kar šlo ... Se ti ne zdi, da ta zelena
pa rdeča ne gresta skupaj . . .? Že
spet moram sparat!
M: Pa vzemi belo, ta gre na vse . .. ja,
potem . . . ampak leta grejo . . .
zastonj čakaš, da kaj dobiš. . .
Ž: ... in za vse moraš prosit ... pa še
kako ponižno . . .
M: ... če hočeš sploh živet... pa saj
nama tudi tako ni hud^a . . .
Ž: ... ja, vseeno je lepo . . . bereš, pa
pleteš, pa gledaš otroke, kako se
igrajo .. . KoUko življenja je v njih!
M: Kaj zdaj?
Ž: Kaj če vrževa karte?
M: Ja, ampak za šankom se pa ne da.
Snops?
Ž: Greva za tisto mizo.
Poker. Mešajte vi.
M: Malo ste sega pa le natrkali, a? !
Za kaj igrava?
Ž: Recimo . . . recimo za . ..
M: Tudi prav. Ena, dva, tri. . . Talon.
Ž: Okusno. Lepo so. Zganite se že, no!
M: . ..
Ž: Enkratno.
M: Ležite?
Ž: Ležim . . . samo pazite, da . . .
M : Saj ne bom gledal. . .
Z: Sedite malo bolj na levo.
M: Že ležite?
Ž: Ležim.
M; Lahko začnem?
Ž: Ja.
.\1: No . . .
Z: . ..
M: . . . vaša erotika . . .
Ž: . . . joj . . . križ . . . zaboji so pre-
trdi, boljše so postelje . . .
M: . . .
Ž: ....
M : ... uh, že spet srce . . .
Ž: ... Nikar ne jamrajte ...
M: Zdaj pa kar prižgite luč . . . pa
Cajkovskega bi tudi lahko posluša-
la .. .
Ž; Saj lahko žvižgate. Tu nimajo
jueboxa.
M: Kje je talon?
Ž: Za komolcem ga imate. Kaj se niste
zdaj streznili? !
Jaz bi še vodko.
M: ... Kara.
Z: Nimam.
\1: Naprej.
Z ; O, madooona. . .
.M: Ne preklinjajte. To res ni lepo,
sploh pa ne za žensko.
Z: Oprostite. Karte tudi niso po
mojem okusu. Najmanj pa šnops.
M: Srce. Nimate?
Ž: Ne. Pikov imam preveč, vseh
vrst . . .
M: Srce ... Obelisk vaše duše.
Z: Tu je adut. Vaša ironija je odveč!
M: Potem pa ne moreva igrati. Nisem
za taka pravila ... ne spadajo v moj
sistem.
Z: Zakaj pa potem kvartate? Kaj niso
pod vašim nivojem? Srce.
M: Kako, srce? Prej ga niste ime-
li .. 5te pložili svojega?
Ž: Kaj vas pa briga!
M: Nimam srca, križ imam . . .
Ž: Ja, pa hrbtenico, in glavo, in
možgane, in . . . samo tistega nima-
te, kar bi morali imeti. . . zato pa
ne igrate pokra, kaj! Nikar ne
razbijajte! Za pomiritev so boljše
preste.
M: Na, pa sem dobil košček soli, fuj!
Kakšna je kombinacija križa in
srca? Ja, polno. Ostaneva pri
križu?
Ž: Prav. Upognil vas bo. Prežvekovali
boste črne križe in državne bar-
ve .. .
M: Vi se norčujete, na tako igro ne
pristajam . ..
Z: Ce hočete, lahko nehate ... Ha, ha,
svojih ostankov pa ne boste prežive-
li.. . in vaših oblik ne bo nihče
podedoval. ..
Z: Kam gre?
M: Kaj?
Z: Se eden.
M: Kdo?
Ž: Oblak.
M: Oblak?
Z: Slišite?
M: Kaaaj? Vsaj tohko me pustite, da
bom v miru pojedel!
Z: Prividov se menda ne da slišati,
kajne?
M: Vem, nebo opazujete ... ali pa
cesto?
Ž: Slišite? Spet. . .
M: Vas je strah?
Z: Mogoče pa bodo ti oblaki šli mimo
in danes ne bo deževalo ... če jih
bo veter razpodil, res ne bo . ..
M: Se bojite dežja?
Za vsak slučaj sem vzel dežnik.
Glejte, na avtomat . . . puf . . .
Z: Ne.
M: In temnih sivih oblakov?
Ž: Ne.
M; In ognja?
Ž: Ne.
M: In smrti?
Z: Ne.
M : Pa grmenja?
Z: Ne! Neeee!
M: Pa glavobola?
Z: Ne, ne . . . neee . . . neeeee . . .
.M: Potem pa zaprite okno, če ne, vas
bo odpihnilo, ko puhek . . . fuuuu.
M: Bi še kaj popili? Jaz bi whisky.
Z: Bi, kozarec vodke. Pa v zeleno čašo
mi natočite.
M: Danes se lahko napijeva. Samo-
postrežna v oštariji, oštirja pa tako
ne bo, zdaj najbolj sladko
spi. . . Hočete še led?
Ž: Hvala . .. Tako smešni ste . . . spa-
kedrani v obraz . . . Povejte vendar
kaj pravzaprav hočete?
M: Me pravocirate? .... Tu je vodka z
ledom . . . izvolite cigareto . . .
Ž: 57 ne kadim. Imate kaj drugega?
Astor?
Pri vas je vse tako natančno
preračunano . . . težko se zmoti-
te .. . Kozarec boste prevrnili, pa-
zite, škoda vodke ... ne naredite
napake ...
M: Zakaj ne? Vsak napad je organizi-
ran po načrtu in o rezultatu
odloča . . .
Ž: Led. Na njem vam bo spodrsnilo.
M: Kar naravnost vam povem: Ho-
čem .. .
Ž: Motite se. Nič nočete. Saj ne
morete .. .
M: Se izmikate?
Ž: Ne. Polagam karte . . . pasijan-
so . .. takole, vidite . . .
M: Nisem oblika, da bi me lahko
premetavali sem in tja.
Ž: Ste pa zato moški, ki se pusti
premetavati . . .
M: Seveda, sploh, če je zraven žen-
ska .. . da jo mečkaš .... pa mrcva-
riš .. . in hodiš po njej .. . takole.
Z: Svinja sadistična!
M: To deJam vendar iz ljubezni,
podrejam se vam .. . ljubim vas . . .
hahaha . .
Ž: Sangvinik! Stran, prašiča nečimr-
na . . .
\1: Ni še konec. Zdaj vam bom
ukazoval!
Z: Neeee! Samo tega ne . . .
M: Plešite! No, bo kaj! Zganite se že!
Prostora je zadosti!
Ž: Ne morem .. .
M: Ukazujem! Plešite! Po zakonih us-
tave združenih narodov lahko svo-
bodno plešete ... No, torej?
76
2: Ne priganjajte me. Saj bom ... sa-
mo še malo , . . Takt mi dajajte . . .
\1: No . . . Klonete kaj? V torbico se
boste spotaknili.
Ž: Saj plešem ... še po vaši glavi
bom ... po vašem govnu . . .
M: Dajmo, dajmo, še, še . . .! Do
onemoglosti!
Ž: Pustite me! Tudi jaz imam življen-
je! Kdo sploh ste?
M: To je najin dvoboj. Omagali ste.
Hahaha. Dvoboj, ki zagotavlja na-
grado, če zmagaš... in ... če izgu-
biš, smrt.
Ž: Solidno življenje ... ha, kaj je to?
S kozarcem v glavi, pa razbito
ustnico . . .
Edina pravica na svetu je samo ta,
da smo vsi vsak dan za en dan
starejši. Samo času podlega-
mo ... ne državi ... ne zako-
nom . ..
M: In prižiganje sveče je najvišja
moralna norma ... pa venec z napi-
som „slava ti" . . .
Ž: Ja, obsojen si, pa ne veš zakaj.
Prostor se ti oži, čas pa krajša . . .
M: Svet je tako zapleten . . . časa pa
sploh ni. . .
Ž: Nič ni zapleten, samo zmešan in
nor je.
M: .... Kaj?
Ž: Obsojam vas!
M: Zakaj?
Ž: V imenu ljudstva! Za ... za ... saj
je vseeno. Te črepinje pa kar sami
poberite. In vse mi zložite nazaj v
torbico.
Poiščite, po celi sobi se je razle-
telo . . .
Ž: АИ je vsak, ki govori resnico,
norec?
M: Zakaj sprašujete?
Ž: Kar tako. Zanima me.
M: Zakaj mi potem ne verjamete? Tak
kup časopisov! Nimam časa, da bi
jih prebral, revij pa sploh ne.
Ž : Ja vam sploh mogoče verjeti?
M: Kaj ne razumete o čem govorim?
Ž: Ne. Nikoli nisem razumela lju-
di... pa tudi knjig ne, pa pes-
mi ... pa slikarstva ... in glas-
be .. . Čajkovski mi je bil pa všeč,
ja pa Winetou . . . zlato vezen . . .
M: Trara, trara, lalala . .. bum, bum!
Kič.
Po svoje vas imam pa le rad . . .
Evo, našel sem ploščo, Čajkovski,
samo gramofon malo škripa . . .
Vem, veliko ljudi mish, da sem
odkrit in pošten človek . . .
Z: Osh!
Čigav posnetek je to?
M: Dunajska filharmonija. Italijani so
jo izdali.
Saj tudi vi mislite tako, kaj ne?
2: V to vrsto kopitarjev še ne sodim.
Po vašem mnenju obstajata dve
sorti živih bitij, ki so mentalno
nižje in ki si jih niste mogli nikoli
podrediti. To so konji in ženske
Haha.
M: To je skorq tako kot tale stol pa
jaz. Vi me sovražite!
Z: Ironija ni nikoli odveč. Na vašem
ledu vam je spodrsnilo. Slu-
čajno . . .
M: Vi pa res ničemur ne verjamete! Za
vas ni boga, pa ni države ... Kaj
sploh hočete?
Ž: No, kaj! Iščemo . . . iščemo, na pri-
mer tisto, čemur vi pravite . .,. Pa
saj je vseeno . . . „Največ sveta
otrokom sUši slave"!
M: Prekleti sarkazem ... Kaj pa vi
sploh veste o življenju, saj niste
preživljab vojn, pa gospodarskih
kriz, pa lakote . . .
2: Bedarije. Brskati po vaši zgodovini!
Čez petdeset let bomo pa mi čisto
isto govorili svojim otrokom .,. .
Kaj pa vi iščete? Pa menda ne
človeško zavest, a? !
M: Ja, mi gremo naprej. Tu imate
leksikom, pa poglejte pod črko S,
Sokrat, kaj piše o tem.
Z: Do kam v kaj? Če dovolite, se bom
našminkala, pa namazala.
M; Ne delajte se otročje! Ne bodite no
naivni!
Z: Cinični postajate. No, zakaj pa
potem ne odgovorite?
M: To je fažizem, tisti, pripravniški . . .
Z: Če boste kdaj našh na vodi
utopljenca, še ni rečeno, da boste
potem, ko ga boste potegnili na
suho, primer tudi raziskali.
M: Zanimivo, nadaljujte . . . Cigareto?
Z: ... Ko boste našh vzrok utopitve,
trupla ne boste potegnili na suho.
Če pa boste postavili mrliča na
suho, primera gotovo ne boste
raziskovali.
Prižgite svečo, da bo malo požrla
dim.
M: ...
Zdaj ste pa taki kot kurbe ob šestih
zjutraj. Tiste iz Ria. Ne razumem
čisto dobro, ampak vsekakor zani-
miv primer.
2: Nujna smrt še ne pomeni postaviti
trupla na suho. Tako. Je jasno?
M: Le kje za vraga imam pipo? !
M: Ne boste me razkrinkali. Ne spre-
nevedajte se, saj vam ne verjamem.
2: Saj ni treba. Mogoče pa odmi-
ramo? Lahko nam hromijo udje,
saj tudi država hromi, zakaj ne bi
potem še ljudje? Bolan človek in
hroma država ... to sta ja medi-
cinska fenomena . . .
Sokrat pravi pred smrtjo: „Pravič-
nemu se ne more zgoditi hud(ça, ne
v življenju ne po smrti, m bogovi ne
puščajo vnemar nj^ovih za-
dev" . . .
M: Vsaj malo bodite obzirni, našli ste
najbolj neprimeren stavek. Zal mi
je, da sem vam sploh dal leksikon.
2: Ja kaj vam pade na pamet! Če vam
ni všeč, si lahko s stolom zamašite
ušesa . . .
M: Odmiranje? Cesa vendar? Jaz lah-
ko samo živim ali pa umrem.
2: Če sem se zmotil, bom plačal. Jutri
vas vabim na večerjo, k Vitezu. V
omari imam samo whisky, pa
napoUtanke, ne verjamete?
2: Hvala, še cipe ne dajo za pet juijev,
kaj šele za čašo whyskija. Se
enkrat. Odmiranje, če mi odmirajo
možganske celice, ali pa kak drug
del telesa, pomeni, da mi nekaj
manjka, da odmiram in umi-
ram . . . tako kot to cvetje v vazi.
Saj res, v vaši sobi sploh ni rož.
M: Ja, celice se ne obnavljajo več . . .
Imam centralno, pa je zrak pre-
suh... v lončkih se mi vse
posuši . . .
Ž: Kaj pa skleroza? Mrlič ,pa pride
potem v nebesa ali pa . . .
VI: Tega pa res ne vemo, so ali niso.
2: Seveda so, tu na zemlji. . . Marija,
je že pozno, zadnji avtobus mi
odpelje ob enajstih... to je pa
mestni promet .. .
M: Saj, saj ... v boga ne verjamemo, v
državo tudi ne, pa v znanost ne . . .
v nič... Ja, vse lepo umira in
odmira.
Ž: Nič se neve. Vaša pleša je tako
gladka, pa pri štiridesetih, ojjej!
M: Dajte mir, z nogavico bi vam
zadrgnil vrat. Čakajte, samo, da
najdem kakšno špago . . .
Kaj pa če se tik pred smrtjo kaj
spremeni... da požrete na primer
košček čokolade, pa vas zapre, a?
Ž; Potem pa ne greš na stranišče paje.
Saj lahko tudi napihnjen umreš . . .
Hemeroklnost po navadi ostaja
primoških in državi. . .
M: Aha, jo že imam . . . pol metra,
dovolj za vas.. . nesramnost . . .
Ž: Do konca si pa le.ne upate . ..
Hemeroidi so ja naravni tujki. Se,
še, kar zadrgnite . . .
M: . ..
Ž: ... vidite, edino mrtvec splava. Po-
tem pa ga stlačimo v zaboj za smeti,
paje.
Katera vrat a grejo v stranišče?
M: Kaaaj?
M: Toliko besed za nič. Moramo
iztrebljati, da smo lahko sploh
produktivni ... pa je vseeno ah
ideje, govno ali pa kaj drugega . . .
2enska ima navsezadnje še
prav . .. osvojiti jo je treba . . .
Kadar je človek mlad, živi v
brezskrbnem otroštvu in o njem
niti ne razmišlja . . . potem pa se to
naenkrat pretrga in to je starost.
Nisem še starec, ampak vseeno
pridejo trenutki, ko ne vem več .. .
Kaj ste videli?
Z: Nič. Nekam bi si rada obrisala roke.
M: Izvolite. Kaj pa ste iskah tam razen
WCeja?
2: Dva zaboja sem pripravila. . .
in .. . kako si v njih zagotoviti
srečo . . .
M: A...?
2: Katera roža vam je n^ljubša?
M: Zakaj?
M: Rad bi vas videl golo.
2: ?
M: Ja... Veste, da so Rusi včeraj
izstreUU Laj ko?
77
Z: A že spet. In kaj bi potem?
M: Nič. Tak je moj način. Pokazal vam
bom, samo da najdem Poročevalca.
Z: Žalostno, če moški nima... Z
majhnim ste zadovoljni.
M: Greste z mano v mojo sobo?
Sem ga že našel.
Z: Zakaj pa ne bi kar tu ... saj ni
nikogar . .. gumb na gumb ... po-
čaa pa sigurno . . .
M: Ne, v dnevni sobi pa ne.
Poglejte, pa še siila je .. .
Ž: Ubogi psiček.
Običajno hodijo moški k meni in
ne jaz k njim. Ce že hočete, moja
bo sedem, prvo nadstropje le-
vo... na Bokalcah ... če se zme-
niva, lahko tudi na Studencu, kar
vam bo bližje . ..
M: Dosti je! Kdo bi si mislil, da se da
prati možgane takole po načrtu.
Z: Stoletje gor, stoletje dol, tak sistem
je pa zares nagnusen . ..
M: Kdo je? Kaj ropota?
Kdo govori?
Pa saj me ni strah. Sredi dopol-
dneva.
Kdo je?
Ampak saj ni nikogar. Ljudje so
zd^ po službah, sploh pa v
ponedejek. Pa saj nisem preveč pil.
Ja,. . . nisem pjan, ravnoteže
imam.
Kdo je? Izvolite, kavarna vam je na
uslugo, natakar nima gostov.
Hudič, za vrati tudi ni nikogar.
Najbrž škripajo lesene stopnice.
Bolje, da pobrišem kozarce do
konca .. .
M: ?
Ž: Ne se ustrašit. Kdo ste?
M: Človek! Natakar! Kaj pa vlečete za
seboj?
2: Ime in priimek. Natakar ni vaš pravi
poklic!
M: Kaj hočete? Zakaj pa zaboja?
Z: Dajmo, dajmo. Kdo ste?
M: Trenutno sem natakar, služim .. .
sem moški, ž možgani, znam pisati,
govoriti, misliti. . . Filip . .. haha
Filip z belim predpasnikom . ..
Ž: Več me ne zanima. Odmaknite
mizo! Tu bosta stala zaboja!
Kar mirno, brez strahu ... Jaz sem
ženska ... Agata . .. Pravijo mi
tudi deklica . . . Občasno služim
kot dimnikar . ..
M: Kdo vam tako pravi? Zakaj se pa
niste umili?
Ž: ljudje z intelektualnim predzna-
kom ... še pred eno uro sem pri
stricu čistila peč, pa ni imel tople
vode . ..
M: Ja več takšnih ... s predznakom?
Z: Poznam tri, ampak ... vse je treba
poloviti.. .
M: Kdo jih je tako označil?
Z: Jaz. Ne sprašujte več!
M: Je to zasliševanje? Kakšna igra pa
je to? !
Z: Obsodba v imenu ljudstva! Slecite
to natakarsko uniformo.
M: Pa v kavarni? !
Z: O tem ne boste zvedeli nič
določnega. Kje je voda, da se
umjem?
M: Tam. To pomeni, da ste moj
rabelj? !
Z: Ja. Sedeli boste na sredi, v temle
tu____
Ampak ne boste pravi mrlič .. .
Kaj še čakamo .. . gremo, gre-
mo ... v zaboj!
M: Tu imate servieto, pa se obrišite.
M; Spoznavam, da mi läge sive. Vedno
sem bil ponosen na to, da me za
nobeno stvar ni pekla vest. Zdaj
sem si pa hotel to dokazati.
Z: Ste se že sklekU?
Za vas je to nekaj strašnega, v taki
grozjivi preproščini nekq nepri-
čakovanega, kajne?
M: Težko je, ja. Glejte, zdaj, ko sem
zbral vsa dejstva iz svoje preteklosti
pa ko sem hotel začeti na novo,
sem bil prepričan, da se bo stvar
dobro končala . . .
Z: Kakšno odkritosrčno zaničevanje
do navadne morale!
Kdo ve, kako bo z menoj, ko mi
bodo takole začeli siveti läge.
Z: ... Agata sem, vaša ženska!
M: Ne verjamem!
Z: Pa ja, to je ja n^ina farsa.
M: Sva mar narobe mešala karte? Je
bil talon lažen? Ste zamenjali
karto?
Z: Ne, igrala sva po pravilih.
M: ... ja, res . .. ampak ne kraljev-
sko .. . Samo kozarce še zložim . ; .
Z: No, še to! Sanitarnemu vas bom
prijavila ... v gatah . . . nehigienič-
no . .. Dosti! Gremo!
M: Dajte mi roko, pomagajte mi, da se
udobno namestim ... če se je sploh
mogoče .. .
Z: Krste in zaboji niso nikoli udobni,
še celo za mrliča ne, kaj šele za
živega!
M: Saj, saj .. . Kaj pa zdaj ... Vi ne
boste sedli?
Ž: O, bom . .. samo pripraviti se mo-
ram, pa malo počesati.. .
Tako, zdaj sem lepa ... pa saj to
zrcalo vendar laže ... ne, škilim pa
ne, saj nikoli nisem .. . ja, ampak
res vklim vse navzkriž . .. vas, pa
ljudi... in stoli se premikajo, in
kozarci... ne, s tem zrcalom je pa
res nekaj narobe.
Poglejte se.
M: Malo vßje dvignite. Tako. Pa malo
bolj naravnost. Dobro. Zdaj se
vidim.
Ne, saj ni res . . .
Ž: No, kaj vidite?
M: Svoj spakedrani obraz, pa zajčjo
ustnico . .. Fuj!
Z: Pa če zrcak) odmaknem?
M: Same spake ... vse polno jih je .. .
in predmeti so .. . živi, hodi-
jo ... Pa vi... vi ste postaU . .,. ži-
val.. . dinozaver.. .
Ž: Užete!
M: Neee, jaz odgovarjarii za kavarniški
inventar!
No, pa smo tam . . . sedem let
nesreče ....
Z: ...
M: Težko je sedeti v tako ozkem
zaboju, kaj?
Z: Saj je vseeno, če sem žival, sem pa
žival... Tu je glavnik, pa se počeši-
te na prečo, da vsaj v plešo ne boste
zgledali kot žaba!
M: Je dobro?
Z: Za oči še kar.
M: Bi kaj zapela? Duet, na primer
kakšno narodno . . . Sijaj, sijaj . . .
Z: Ja, pa dajva ... vi me boste sprem-
ljali na glavnik, Cajkovskega . . .
M: Katero metodijo?
Z: Kar najboj znate...jaz bom pa
pela o Winetouju.
M: ...
Z: Moj Indijanec Winetou, VVinetou,
s teboj grem v večna lovišča
s puško srebrno . . .
konja bom jahala čez divji za-
hod .. .
„Kudá, kudá" moj Indijanec Wine-
tou.
M: Atavanti, avanti, old Šetrhend!
Z: Winetou, Winetou . . . Zakaj ne
igrate več?
M: Papir se je zmočil. Pa sape mi
zmanjkuje.
Z: Potem pa žvižgajte.
Winetou, moj Indijanec Wine-
tou ...
M: Kaj paje?
Ž: Glas odpoveduje . ..
M: Pa tako lepo ste peU . . . Dajte mi
roko.
Z: Kaj je to? česa sem se dotak-
nila . .. nekaj mrzlega ... Vi ne
čutite?
M: Zrak je mrzel, pa ste ga prijeh. Cas
držite v rokah. Dotaknite se me, pa
ga boste izpustili.
Z: Moja stvar so bili samo zaboji,
krste, pa nič drugega! Strah me je.
M: Ja, mene je tudi malo strah . . .
M: Midva se ne bi smela srečati!
Z: Zakaj pa ne?
M: Potem se ne bi dogajalo vse
to ... in ne bi začela že ob desetih
dopoldne umirati... nič ne bi
vedela in nič ne bi poznala ... pa
bi bila najsrečnejša človeka na
svetu.
Z: ... če pa bi živela od izmišljotin in
,,božjega navdiha" bi bil pa dolg-
čas.. . Tudi natakar in dimnikar je
treba biti... Pa še državi bi bil
dolgčas, ker se ne bi imela s kom
igrati, tako pa je vsaj sveče, pa
smetano, in štoparico iz uvoza
spravila v promet .. .
M: In midva se zabavava, a?
Z: Ce je to zabava, potem se . .. Zdaj
lahko samo še vegetirava.
M: Pa govoriva . . . Bova sploh kdaj
umrla? !
Z: „Pitaj boga", kaznovan si, pravično
ali nepravično.
M: Prisežeš, pa vseeno ali z levo ah pa z
desno, samo da je.
Kriv, ni kriv, kriv! Obsojen na
dosmrtno robijo . . .
78
ž: Fino, bova okamenela kot don
Juan in bova krasila to kavarno.
Lepšima spomenika še kipar nc
naredi.
M: Vidite, tu je razlika med živim in
mrtvim psom.
Agata, zakaj me ne bi kar tikali?
Saj tako ali tako ničesar več ne
pomeniva in ne predstavljava.
Ž: O pač, obdržati morava dostojan-
stvo drug do drugega . . .
Prav ... Ti, ti bedaček .. . bedaček
Filip . . .
M: Zdaj ne moreva nikamor. Rezultat
ena : ena.
M: ... ne gre, ne morem je premek-
nit . . . poglej, obstala je . . .
Tudi druga roka . . .
Ž: In moje . . .mrliške posta-
jajo . . . udje se krotovičijo ... pa
saj se tebi tudi. . .
M: Prsti. roke . . . noge . . . krč v
hrbtenici . . . Kaj pa ti čutiš?
Z: Nič ... ne morem se več gibati. ..
Hroma sem ...
M: Nikar ne jokaj! Zdi se mi, da je
prišel čas najinega razkrajanja . ..
Dokler lahko še govoriš, pa vidiš in
slišiš, je še kar dobro . . .
Ž: Ja, ampak saj ne morem niti solz
obrisati ... še sreča, da je zrcalo
razbito . . . Bosta pa zaboja invahd-
ska vozička, še dobro, da sta na
kolesih . ..
M: Ko bi imel vsqj . . .
Ne, saj si ničesar več ne žeUm . ..
tudi tako se lahko voziva... in
zdaj se lahko gubiva. Sprejmem
tvoje vabilo . . . sedem si rekla, ne?
Z: Saj ne moreš hoditi. Veš, takrat še
nisem vedela, da je številka na
zaboju . . .
M: Zdaj sva skupaj in nisva . .. lepo
nama je.
Ž: Ne, greva nazaj. Kavarna je tako
velika, gostje pridejo šele ob dveh,
po službi.
M: Ne moreva. Se vedno bova mrtva in
hroma.
Z: Ja . . . tudi devetnajsto stoletje je že
zdavnaj mrtvo . . .
M: In tvoj Winetou, če je sploh kdaj
živel. Večna lovišča!
M: Ali zdaj veš, kakšna je razlika med
tabo in mano?
Ž: Saj ni nobene več. Nisva stara, nisva
mlada, hroma pa sva.
M: In humor nama je ostal. Ja, zdaj
imava pa lastnosti zaljubljen-
cev. .. Bue, bue, bue, miška moja,
moja . ..
Ž: Pa vice na račun drugih si lahko
pripovedujeva . . .
A ni najlepše ločiti se samo po
spolu .. . Tudi če si hrom, imaš
lahko rad, a ne? !
M: Ti si ženska in jaz moški.
M: Rad bi. . . rad bi, da bi bil ta dan
večen ... rad bi... da bi bil cel
svet moj ... rad bi, da sem jaz
svet. .. rad bi. ..
Z: Kako lepo ... in jaz sem hotela
jadrati po oceanih, hotela plesa-
ti.. . ljubiti, pa živeti. .. hotela
sem . . .
M: Ne, vsi preveč sanjarimo, delamo pa
premalo .. . pustiva to . . . mrtvec
sem, mislim pa kot živ človek . . .
Z: Morava pozabiti. . . krste so pov-
sod enake . . . brez vsega so.
Ž: Ne, najine imajo vsebino: kofcsa.
Z: Pomakni se bUže ... Zdaj vklim, da
si zares lep . ..
M: Tudi, če škiliš, vidiš?
Z: Ja, tvoja spaka je še vedno osta-
la .. . lep si v svoji bledici. . .
VI: Vse je samo za nju .. . rad bi tvoje
skotovičeno truplo.
Kaj je to?
Z: Kaj?
M: Nekaj meje zbodlo v oči. . .
Ž: Odprijih! Poglej me.
M: Ne morem! Pa saj sem ... slep ...
slep . . . sleeep . . .
Z: Moli! Moli! Mogoče ti bo pomaga-
lo!
M: ...? ...
Z: Jaz tudi ne znam!
M: Vse je najino . . . čas, in prostor, pa
predmeti, celo ljudje ... z vsem se
igrava ... in nocoj ni deževalo ...
Iluzije . . .
Ž: Preden sva se potrudila sem, se
nisva nikoli takole pogovarjala, kaj
ne?
M: Vkliš, to jetisto!
Z: Tudi pobožati te ne morem, škoda.
Sva komu k^ dolžna? Ne! Ničesar
se nam ni več bati. Najprej sem jaz
plesala, potem ti, zdaj pa oba!
M: Iz česa sva sploh nastala?
Z: Ne vem, mogoče iz ... no ja ... ali
pa sva posledica seksa . . .
M: Kakšna so ta nasprotja?
Z: Clovek-žival, moški-ženska, ti-jaz.
M: Aha, potem so rojstvo, smrt,
bolezen, seks samo oblike, čustva
pa njihove lastnosti... ja, pa ne
vem, če je zares tako.
Z: Lahko so pa odnosi. Si bil že kd^
na umetnem vrhu?
M: Nikar ne sprašuj. Tudi ti si kriva za
najino umiranje. Se vedno si otrok,
deklica . . .
Z: Pustiva to. Me ljubiš?
VI: Ne vem več. Nič več nimam, kar bi
lahko ostalo samo meni. Se odmi-
ranje moram deliti s teboj.
Ž: Niti tega mi več ne provoščiš! Se
bom pa vozila!
M: Zavidam ti, da s svojimi vprašanji še
vedno živiš? Kakšno je nebo?
Odgrni zaveso, da boš videla tudi
ulico.
Jaz pa sem starec .. .
Z: Vse je po starem: polno ljudi je,
avtobusi, pa avtomobili, pretežno
oblačno ... kot vedno v Ljublja-
ni.. .
Strah meje.
Si stal kdaj ... ne, si bil kdaj na
umetnem vrhu?
M: Ja .. . potem pa sem se zmotil.. .
napaka ... in padel Člena 13 po
ustavi nisem razumel. . . in . ..
Z: Si se močno udaril? Te je hudo
bolelo?
M: Ja, je. Rane so skelele, pa pekle.
Ž: Si se izvlekel?
M: Ja, vseeno sem dobil... obdržal
sem se na stolčku.
Ž: Veš, v začetku sem te spoštovala.
Mislila sem .. .
M: In ko si našla mojo šibko točko,
sem padel še enkrat?
Z: Ja, nehala sem ti verjeti. Izgubil si.
M: Vidiš, tako se razkrijemo . . .
2: Nekdo mora preživeti! Navadno
kriminal. ..
M: Nam pa ostane samo tisto, kar
je . . .
Z: ...
M: Agata! Me slišiš? ... Agata?
Ž: ...
M: Reši se, če se moreš!
Agata ... odgovori ...!
Ž: ...
M: Agata, Aaagaataaa ... Vaše gov-
no...!
Z: Punči, zapri učke, pa zaspanč-
kaj ... tako ... pa glej, da se ne
boš polulala, če ne bom huda . ..
Zdaj pa kar zaspančkaj.. . Nina,
nana, nina, nana. .. zdaj te bom
dala pa v voziček ... Ne maraš
dudke? ... fej, tuki mdš medved-
ka, pa še račko ti tx)m dala ... pa
psička ... Aja tutaja ... aja tu
tu . ..
M: ... Tko sčistu sem jo ... bi bi bi,
na golobček na, na,. .. ja saj mam
še dro bt ine . . . bib Ica, na, bibi-
ca. .. lej, pa še s tega žepa ti jih
dam ... nu, nu, nu ... ne se me
bat, saj ti nič nočem, saj te ne bom.
ustrelu ... na bibica, bi bi bi.. . sa-
mo pomeru bom . ..
Z: Nina nana, muca pa nag^a .. .
M: Ne, bibica, moja, moja . . .
Kaj pa ti s tem vozičkom .. . vMš,
da si migolobčka spodila .. .
Bejž s to cunjo ... če ne te bom pa
ustrelu . . .
Ž: К^ no, kar daj, če si upaš . .. dvo-
rišče je ravno toflc moje kokr
tvoje ...
M: Ni ne, moje je več ... Ti bom
prevrnu voziček, pa boš mela!
Ž: Ce bi mela bratca, bi že vidu, kako
bi te pretepu ... pa polic^u bom
povedala, da si hotu golobčka . . .
M: No pa ...? Jaz mam pa puško, pa
ga lahko ustrelim, ti pa ne mo-
reš... Zmaja bom poklicu, da te
bo . . .
Ž: Ne, saj se bom umaknila .. . punči
moja, vidiš, kako so fantki zlob-
ni. ..
M: Punčke so pa cmere ...
Dolg čas mi je, nimam se s kom
igrat.
Ž: Kje maš pa mamico?
M: Kosito kuha, ob dveh pride oči iz
službe... Moj očka je pa šef,
veš. . .
Ž: Kaj me briga .. . A misliš, da pri
nas nimamo avta . ..
M: Pa kaj pol? Mi mamo pa psa, viga
pa nimate.
Ž: Majo pa zato mene. Moj očka ne bi
hotu met tak^a fanta k si ti.. .
79
M; Moja mamica pa ne punčlce s
cunj . .. „aja tutaja" . . . e . . .
2: Te bom udarla! Ne kaži os-
lov... e.. .
M: A ti pa jezik lahko .. . moj je lepši
kot tvoj . . . e . .. poglej na . . .
e .. .
Ž: Su,golbi, šuuu . . .
\1: Na, zdaj pa maš svojo punčko v
prahu ... pa še ustrelu te bom . . .
2: Mami, mami ... eden mi je pa
voziček prevrnu . . .
M: Saj bom pobral, samo ne tuli . . .
očitu bom povedal, da si mi kazala
jezik .. .
Ž : Kar povej če si upaš. . . boga
punčka, si se zlo udarla?
M: Kako ti je ime?
Ž: Agata sem ... pa tebi?
M: Koliko si pa že stara, da me lahko
vprašaš. Kaj pa misliš, da si.
Ce jaz hočem ti bom povedu.
Filip, mami me kliče Fič . . .
Ž: Fič, fič, fičfirič .. .
M: Aga, aga, baba jaga ... no kolk jih
pa maš?
Ž: Sedem let. Pa ti?
M: Kaj te pa briga .. .no, saj nisem
mislu tko zares .. . ampak da veš,
jaz sem pa precej starejši, v peti
razred hodim, pa angfcško se
učim .. . hav du ju du?
Ž: Ne draži me, spusti voziček .. . ja,
pa kaj potem . . .
M: Ce se hočeš z mano pogovarjat,
moraš bit vljudna ... pa poslušat
me moraš . . .
2: ... saj te bom .. . samo obljubi, da
ne boš več streljal golobe ... pa da
se bom tud jaz lahko na tem
dvorišču igrala kar se bom hotla . . .
M: A že dolgo stanuješ v tem bloku,
nisem te še vidu?
Ž: Ne še, pred ... ne vem kdaj smo
prišli . . . včeraj, pa še še še še še
včeraj . . .
M: A še tega ne veš, če je šestkrat
včeraj, da ste prišli pred enim
tednom. Sram te bodi!
2: Očka je profesor, pa te v šoh ne bo
maral, ker mi nagajaš . . .
M: Saj ne bo učil na naši šoh . . .
2: Ja, pa bo, pa bo . . .
M: No, pa bo. Se greš igrat?
2: Ja, kaj pa?
M: Spomni se kaj.
Z: Ja, samo prej daj puško stran . ..
M: A te je strah, kaj? Ti pa tvojo
punčko ... če ne bom ustrelu tebc
pa to cunjo .. .
2: Ne, ne . . . saj bom .. .
M: Uh, si še otiočja . . . prava punč-
ka .. . saj sem reku, pa prec prst v
usta . . .
2: Pa kaj potem ... Ti maš pa tko
črne nohte, da bi se zastrupu, če bi
ga dal v usta, pa bi umrl.
M: Boš že videla, ko boš začela hodit v
šolo . . .
2: Ja, ampak takrat se bom pa
učila ... pa bom znala tohko kot
ti. . . potem bom pa velika . . .
M: Pa boš ... pa boš . . . ampak ne kot
moja mamica . . .
2: Pa ne bom tako neumna kot ti . . .
M : Ti si koza . . . beee, beeee . . .
2: Ne maram te!
M : Se greš igrat ah ne?
2: Ja, samo kaj?
M: Se greš lovit?
2: Tega pa že ne.
M: Te bom pa prisilu. Teci no. Am
bam pet podgan . . . pk, pk, pk . . .
pa ne znaš teči . . .
2: Pusti me, mamici bom povedala . . .
M; Spec kahla ... se greš skrivat?
2: Ko me boš pa takoj našu.
M: A se greš kavbojce pa Indijance?
2: Ne,... ko bom morala biti pa jaz
Indijanec . . . Pusti me, ne vleči me
za lase ... au ... saj nisem jaz kriva
če se ne grem . . .
M: Potem pa partizane pa Nemce?
2: Ja, ampak samo če ne bom jaz
Nemec . . .
M: Ja, to pa ne . . . saj si slabša, pa še
punca si... pa Nemci so bih vedno
premagani . .. bum, bum, bum . . .
2: Grem se samo, če bova oba
zmagala . . .
M: To pa ne moreš. Ti si Nemec, pa si
na koncu mrtva . . . veš, sovražniki
so bli zmaji, pa grdi in črni, pa
hudobni, zato so vsi pomrli . . .
2: Sai ne veš. . .
M; Ja vem, tovarišica nam je rekla . . .
Bum, bum, bum . . .
Z: Ne, ne neee, daj puško stran!
M: Saj bom, samo nc jokaj ... Se greš
žogat?
2: ... ko pa ne znam lovit . . .
M: Kaj pa sploh znaš... pa tako velika
si že . . . mene bi bilo sram . . .
2: Ce me pa očka pa mamica nikamor
ne pustita ... A se greš... se
greš. . .
\1: Ja, samo ne ate pa mame . . . pa
zdravnika tudi ne . . .
2: Zakaj pa ne? Se bom pa še naprej s
punčko igrala in vse golobe ti bom
spod ila . . .
M: Kar daj. Jaz se pa ne grem s tabo
igrat. Pa še voziček ti bom
polomu ... na, na, na . . .
M: Agata, a te lahko nekaj vprašam?
2: Ja, lahko.
M: A me maš kaj rada?
2: Ja, Filip, saj, te bom mela, samo
voziček mi popravi nazaj . . . poišči
kamen, pa ga zabij, če ne bo očka
hud .. .
\I: Oprosti, da sem ga razbil. Saj
bom . . .
Z : F ilip, kaj bo š, ko bo š ve lik?
\1: Ne vem še . .,. al bom policaj, al pa
gasilec, al pa nogometaš.
2: Policajev ne maram . . . gasilcev me
je strah, pa rdečih avtomobilov
tud . . .
\I: No, bom pa nogometaš.
Z: Fino.
M: No, kaj boš pa ti?
2: Mamica, al pa šivilja ... Ko bom
velika, bom mela dosti dosti oblek,
pa veeliikoo stanovanje .. . Potem
boš pa lahko prišel k meni. . .
M: Poišči mi še en večji kamen, da
bom lahko močno zabil. . .
2: Ne. 2e vem!
M: Kaj že spet veš?
2: Spomnila sem se, kaj se lahko
greva.
M: No, kaj?
2: Tačas, ko boš do konca popravu,
bom jaz poiskala eno palčko, pa
krog bom narisala.
\1: ...
2: . . .
No, kaj se bova šla.
2: Pejva se zemljo krast. Krog je že, ti
ga pa razdeh.
M: Ja, fino, pejva se to.
2: Na palčko.
80
Pavel Lužan
ZLATI ČASI,
LEPI KRASI
(igra v treh dejanjih za igralski oktet)
Igrajo:
MOŽ
Janez, 45-50-letni delavec;
ŽENA
Mica, Janezova žena, cca 42 let,gospodinja;
SIN
Jani, študent, 23 let, tudi kitarist-pevec;
HCl
Meri, 18-letna dijakinja ESŠ;
STRIC
Avgust, Ženin brat, blizu Moževih let, vk delavec
TETA
Eleonora, Avgustova Žena, blizu Ženinih let;
IGRALKA
Zinka, 25-30 let. Sinova žena; tv-napovedovalka;
FANT
Tone, 25-letni uslužbenec;
Dramske osebe (razen Moža, Žene, Hčere) nastopajo v
1. dejanju tudi v igri-v-igri — ter so maskirane primer-
no novim vlogam, da jih ne prepoznamo (razen Igralke
Zinke) kot siceršnje dramske osebe.
GLASBE-PESMI: Ujeti čas, Raje spet minil en dan;
I. DEJANJE
Velik bivalni prostor v stari hiši: levo je kuhinja
(štedilnik, še! kredenca, dva obrabljena serijska ele-
menta-stenski omari); desno od centra prostor s funk-
cijo dnevne sobe (velika miza, pet stolov, velika gar-
derobna omara v kotu, ob omari televizor na majhni
mizi; ob štedilniku in na mizi dva kupa praznih raz-
no-raznih steklenic. Desno v steni okno, na oknu in
pod njim na polici polno lončkov s cvetočimi rožami.
Prostor ima dvoje vrat v zadnji steni: večja so vhodna,
manjša vodijo v sobo.
Žena kuha, hiti okrog štedilnika, inize, okrog lon-
cev: istočasno pa v množici opravkov izkoristi sleher-
no priliko, da odleplja etikete s steklenic na mizi ter
potem steklenice premešča k štedilniku.) (Ženino hi-
tenje traja nekaj časa. Potem vstopi Mož, ki je prišel z
dela, ves preznojen, slači suknjič, pod katerim nosi
srajco s kratkimi rokavi)
Mož: Dober dan!
Žena: Si že tu? !
Mož: Saj je pohreh proč! (odloži suknjič, si bri-
še potno čelo)
Žena: Joj, a že? ! (prične pospravljati steklenice
z mize) Ampak - to še ne more bit tvoja
ura!
Mož: Ne, pet — deset minut sem prej!
Žena: (pri štedilniku, meša hrano v loncu) Se mi
je prec zdelo, ker drugače bi bila juha že
pripravljena!
Mož: (si odpenja srajco) Hju, zunq je pasja vro-
čina!
Žena: Saj je bila napovedana!
Mož: (si sleče srajco, se briše z brisačo) In tudi v
tovarni je osem ur pri stroju - 48 stopinj!
Žena: O, to vem!
Mož: (se briše, sede za mizo) potem je pa še
trolejbus razbeljena konzerva!
Žena: To mora bit hudo, o, si misUm!
Mož: Ja, tega si človek sploh ne more misht!
(vzame časopis in se z njim pahlja)
Žena: To je res hudo! (premor) A se boš zdaj
malo umil?
Mož: Ce je čas ...!? V konici je vedno hudič!
Žena: O, si mishm! (Vzame lavor, natoči vodo in
lavor postavi na stol k mizi)
(Mož se prične umivati z MRZLO vodo;
Žena ima opravke s kuho)
Žena: Ampak — ti je pa zdaj bolj hladno, ko si
tu!
Mož: (se neha umivati, se briše) Ja res - to mi
vsak dan znova stopi v glavo ... da nekaj
imamo pale!
Žena: Saj-si mislim, koliko ti odleže! (vzame in
odnese lavor)
Mož: (se briše, potem sede k mizi) Toliko, da se
ne da povedat!
Žena: No, vidiš! (pripravlja mizo, krožnike za
kosilo)
Mož: Ja! Posebno ker vem, da so še takšni, ki še
tega nimajo ...
Žena: Ne bi dvakrat rekla!
Mož: O, lahko ... A si moreš misht takšne? !
Žena: Jaz r^e gledam tiste, ki imajo vsega na
pretek...!
Mož: To že ... Ampak da so še tako revni pri
nas, tega si človek ne bi več mishl, a ne!
Žena: Noja ... Na svetuje vse mogoče!
Mož: Pravzares! (si spet oblači srajco in sede k
mizi)
81
žena: A boš kozarec Sábese?
Mož: To, to!
Žena: Se mi je zdelo, veš! (natoči šebeso v koza-
rec in ga da na mizo)
Mož: (s smehom) Saj se ti vsakdan zdi - a ne
vem,zakaj potlej sploh vprašaš!
Žena: (mehko) Oh, tako ... Da je videt mojo
skrb zate!
Mož: No, ja ... Saj vem! (izpije na dušek)
(Žena pride k mizi, postavlja 4 krožnike,
pribor, solato)
Mož: A drugače ni nič novega?
Žena: Oh, le kaj! Spet sem morala nakupit cel
kup drobnarij!
Mož: In je vse dražje!
Žena: Da ... Kako pa to veš?
Mož: (s posmehom) Nič la^ega - je vsak dan
ista pesem!
Žena: Saj — zato!
Mož: Ja, ja - samo za hrano in streho delamo!
Žena: (gre k štedihiiku in prinese vehko skledo s
hrano, ki jo postavi sredi mize) Res — to je
tisti joj!
Mož: O, to pa sploh!
Žena: (gre k manjšim vratom, jih odpre, zavpije v
sobo) Ko-si4o! (potem odide k mizi in na-
hva hrano v krožnike) (Iz sobe prde Sin:
spotoma bere, avtomatsko sede k mizi)
Mož: (Sinu) Dober dan se reče, ko se k ljudem
priteče, a ne? !
Sin:	(ko da se prebudi, zapre knjigo) Saaj ...
A ne morem se istočasno pogovarjat s te-
boj in knjigo!
Mož: (zbadljivo) Mejduš - mladi!
Sin:	(se nagne nad krožnik, z užitkom) Uuh -
diši!
Mož: (zbadljivo) A ne! Mama je pa še najboljša
menza!
Sin: Ja, fotrič - ko vsak dan!
Mož: Čudno ... Temu pa nič ne oporekaš!
Sin: Saj ... (spet voha hrano) ... ko diši!
(vzame žhco)
Mož: Ane, ane!
Sin:	Sem lačen, da ...! (prične jesti)
Mož: (ostro) Čakaj - da bomo vsi!
(Žena gre spet do sobnih vrat; zavpije) Me-
ri! Kosilo!
(Gre spet k štedilniku)
Sin:	Zaman khčeš, ona ima zdaj novo Anteno
- in na kupe revij za pametne Evropejce!
Mož: Neumnost!
Sin:	(s smehom) Res, fotrič! Meri se strašno
izobražuje ... In blazno sanjari!
Žena: Pa menda ne spet? ! (med opravki) (vpije)
Meri! Kosilo!
Sin:	Slabo poznata svojo „sladko ritko"!
Mož: Daj mir! Najprej je jed, potlej neumnost
besed!
Sin: Greš stavit - da ona zdajle svoje želje spet
blazno kuje v zvezde!
Mož: Bi me spet rad napetnajstil... da bi šel
na račun mojih žuljev v kino, kaj? !
Sin: • To je pa nemogoče!
Žena: (khče) Meeri!
Mož: (nejevoljno) Nehaj khcat in pusri jo — go-
tovo spet tipka! Kar pričnimo ...! (Mož,
Sin pričneta jesti)
Žena: Kosilo bo hladno .. . (odnese en krožnik
z mize na štedilnik; medtem nejevolj-
no) ... Pa sem ji najmanj devetkrat rekla,
da bo takoj, a ona gre in se ri zabubi v
sanje, da sploh ne sliši ...!
Mož: Ja, poseda po kotih, mejduš!
Žena: (sede k mizi, prične jesti) Ampak - meni
ni vseeno!
Sin:	Čimprej naj ri postane, mama! Saj veš.. .-
(pojoče) Meri ima vsak dan večje načrte!
Mož: Nič čudnega! Mlada je, brihtna in delovna
- in prav je tako! (Sinu, oponaša) Ko bi le
v tebi bilo nekaj njene pridnosti!
Žena: Oh, to je pa skoraj res!
(Sin se posmehne) (Vsi trije jedo, srebajo,
molčijo)
(čez čas)
Sin:	Juha je ala-ti-vera, mama!
Žena: Ni čudno, ko je meso najdražje!
Mož: O tem raje molči, sicer se mi bo še to
zaletelo!
Sin:	Pa vendar ne danes, ko je meso na
mizi...!
Žena: Še dobro, da je, le tiho bodi...! Toliko
moram šparat in preračunavat, da od tega
že vse vidim sivo!
Sin:	Zakaj potem ne jemo instantov?
Mož: Ha! Boš jedel kemikahje, mejduš! Jaz
imam kemikalij v tovarni... (kaže z žhco
nad glavo) ... do sem!
Žena: Strašno res!
Sin:	To se vama samo zdi!
Mož: (ga prekine) No, le tiho!
Sin:	Prav! Ti bo že enkrat čas pokazal...
Žena: Pa ne bi rekla, da kaj novega. .. Imam
presneto odprte oči!
Mož: Saj ! Pri delu in jelu le bedak govori!
Sin: Ne bi rekel, fotrič!
Mož: (ostro) No, le tiho - in r^e jej!
(Spet moče jedo)
(Iz sobe hitro pride Meri, z barvno revijo v
roki, sede k mizi)
Mož: (ostro) Nič ne slišiš, ko te khčemo!
Hči:	Brala sem.
Sin:	(zafrkantsko) In sanjala... kar priznaj!
Hči: Gozbezdač!
Žena: (Sinu) Tak pusti jo - res!
Mož: Dajte že enkrat mir! .
(Žena vstane od mize^, gre k štedilniku,
vzame poln krožnik za Meri in gre s krož-
nikom prori mizi, toda: med potjo ji kro-
žnik pade na tla) (Vsi hitro reagirajo)
Žena: (razburjeno) Ojoj-krožnik od poročnega
servisa!
Mož: Še to - mejduš!
(Meri skoči na pomoč Ženi; obe počep-
neta, brišeta, pobirata črepinje)
82
žena: Takšna nesreča!
Mož: Sama škoda - kamor se človek obrne!
Žena: (opravičujoče) Ampak saj ni čudno, ko
imam toliko dela... sploh ne vem več,
kje se me drži glava!
Mož: Je videt - mejduš!
Sin:	(od mize) Ne sekiraj se, mama - črepinje
vendar prinašajo srečo!
Žena: O, bi verjela — ko bi v teh besedah bilo kaj
resnice!
Mož: (ostro, Sinu) Črepinje so le strošek, fant!
Sin: Ne birekel.fotrič!
Mož: Saj, saj - kdor ne kupuje in plačuje, ne
ve!
Žena: Žal, je res...! (žalostno) Pa tako lepo je
ta mesec kazalo z izdatki.. . Na! zdaj
bomo pa spet težko prilezh skozi...!
Mož: (jo pomirja) Oh, kot vsakega! Škriplje in
Škriplje, a potem vedno nekako odškrip-
Ije ...
Sin:	(hudomušno) In ta mesec ima en dan
manj... a veš!
Žena: Saj ti še sploh ne veš!
Mož: (med jedjo) O pa tudi ne bo, dokler ne bo
vedel o tovarni!
Žena: Čisto res!
Sin:	Mar sem rekel kaj takšnega? !
Mož: Je tudi bolje, da si tiho ... In raje potegni
svoje možgane iz knjig pa pljuni v roke —
potlej bova govorila!
Sin:	Prav nič takšnega nisem rekel!
Žena: Saj to je tisto! Bodi že tiho! (vstane, gre k
štedilniku in prinese na mizo drugo veliko
skledo)
Mož: (medtem) Posebno - dokler ne veš, da je v
tovarni vsak dinar res zaslužen.
(Žena deli krompir) (Vsi se posvetijo jedi)
(Naslednji dialogi stečejo hitro, raztrgano)
Sin:	(Meri) Mi pokažeš revijo?
Hči: Ne dam!
Mož: (Ženi) Krompir neslan!
Žena: (vstane, prinese solnico) Oh, se zgodi!
Mož: Ali pa je življenje preveč slano! (sob krom
pir) (Žena spet sede)
Sin: (Meri) Kakšno pa imaš?
Hči: Saj veš, kaj se delaš!
Mož: (je solato) Na solato še kisa!
Žena: (spet vstane) A sem spet pozabila?
Mož: Se zgodi, a ne!
Žena: (prinese steklenico kisa) Menda, ko ves čas
tekam okrog ko da sem stonoga!
Mož: Saj nič ne pravim ...!
Žena: (spet sede) Grem v trgovino — deset tisoč
gre, a komaj rečem dober dan!
(Dialoga tečeta navskrižno: Sin-Hči, Mož-
•'Žena)
Sin:	Perfektne slike so v tej reviji, ne? !
Mož: (Ženi) Zato ni treba, da greš po petkrat na
dan!
Hči: (Sinu) Blazno super!
Žena: Le kako naj bi šla petkrat? Saj nisi mini-
ster!
Sin:	(Hčeri) Je tudi notri kaj fantastičnega?
Mož: Pravzares! Carat pa tudi ne znam!
Hči: (Sinu) Ja, blazen poster!
Žena: Jaz tudi ne čaram, a enkrat na teden ven-
dar moram. To je nujno!
Sin:	In kakšen bliskovit intervju?
Mož: (Ženi) To že; sicer pa ni treba, da ti je v
trgovino edina pot v življenju!
Hči:	Je! Blazno zanimiv!
Žena: (Možu) Hoh, če bi bilo res tako, potlej že
zdavnaj ne bi več živela ... to sam veš!
Sin:	(Hčeri) Si že prebrala?
Mož: (Ženi) No, ja . ..!
Hči: Fantastična je, ti-rečem!
Žena: (Možu) Taka je ta pesem, veš!
Mož: (Ženi) Ko da bi jaz ne vedel!
Žena: Pravzares — potrebno je več in več!
Mož: Vse teče ko v tovarni, ja — ni videt konca,
ne kraja!
Mož: Vse reči pa krožijo ... in za njimi ljudje!
Sin:	(Meri) So ti stripi všeč?
Žena: (Možu) A vsak hip in vsako reč je treba s
pametjo obrnit, jej - pa nič! Ce nimaš -
nimaš!
Hči : (Sinu) Masa fini so.
Mož:	(Ženi) To je pač čudno-bilo in bo!
Žena: Ja, denarje sveta vladar!
Mož: Eh, ja! Kljubtemu pa nam gre, saj vi-
diš ...!
Sin:	Jaz bi še krompir!
Žena: (Sinu) Lahko! (vstane in prinese skledo:
ponudi Sinu) (medtem) Takole gre - daje
lonec vsak dan koj na novo prazen!
Mož: (odloži žhco, odrine krožnik, se nasloni)
Vseeno gre! Pa čeprav škriplje!
Žena: No, ja - saj ne rečem! (Sinu, Hčeri) Če
hoče kdo še kaj?
Sin:	(medtem, koje) Jaz nič več!
Mož: (Ženi) (Se zadovo^no treplja po trebuhu)
To je pa tudi ena pesem, veš!
Žena: (kaže lonec z ostanki) Seveda je ... (neje-
voljno) Kar poglejte ... Gre toHko v nič!
Mož: Zdaj vidiš! Na enem koncu stiskamo, po
drugi strani pa mečemo stran ...
Žena: O—velika! (odnese lonec na štedilnik)
(Mož razgrne časopis, se skrije za njim)
(Sin in Hči nehata jesti; Žena nosi stvari z
mize in pri tem ji pomaga tudi Hči, ki
vtakne revije pod pazduho in dela; Sin se
primakne k mizi in čez mizo poskuša brati
časopis, ki ga drži Mož)
Mož: Rečem - da ni nič posebno novega!
Žena: Ne vem! Še nisem pogledala niti minute!
Mož: In sploh mishm, da ne bi bilo treba naro-
čat te reči!
Žena: Öh - potem bi bilo pa dolgočasno, ko
smo navajeni, da vsak dan pride! (preneha
z delom, se obrne k Možu) Posebno še
zdaj, ko jaz zbiram kupone za nagradno
igro!
Mož: (pomoU glavo izza časopisa, s smehom)
No, ja! Ti in tvoja nagradna igra!
83
žena: (prepričljivo) Seveda! Le nič se ne smej!
Mož: (Mož se smeje, skrije za časopis) Postanite
tudi vi milijonar, ha-ha-hah ... Za počit!
(Hči sede k mizi in prične gledati revijo;
Sin se ji pridruži — in ji poskuša vzeti rev-
ijo)
Sin:	Mi jo posodiš?
Hči: Ne!
Sin:	Ti vendar že napamet znaš te zgodbe, ki
jih piše življenje; saj si ves da z glavo v
stripih!
Hči: Kaj te briga! Ne dam ti jo!
Sin:	Zakaj ne?
(Sin in Hči se pričneta puliti za revijo)
Hči: Daj mir!
Sin:	Si blazna koza!
Hči: Pustijo, bedak!
Žena: (meddelom) To so besede - le poslušaj!
(Mož pomoh glavo izza časopisa)
(Sin in Hči ponovita repliki)
Sin:	Si blazna koza!
Hči: Pusti jo, bedak!
Mož: Utihnita vendar! Po jedi ima še pes rad
mir!
Hči:	Ko on vedno začenja!
Sin:	Če pa si takšna koza!
Mož: (dvigne glas) Mir dajta! (odloži časopis)
(Sinu) In ti... raje reci kaj o svojem uče-
nju!
Sin:	Spet jaz?
Mož: Gotovo! Za Merico vem, da je pridna!
Sin:	Vame pa itak vedno dvomiš! In zato je
vedno najprej splošno nezadovoljstvo,
potem sem pa vedno jaz na tapeti!
Mož: In tvoj študij! (mehkeje) Zato le povej!
Sin:	(sede, nejevoljno) Zakaj le? ! Saj ni nič po-
sebnega.
Hči: O, laže!
Žena: Meri!
Sin:	Dolgočasno kot vedno!
Mož: Kako ti more bit dolgočasno?
Sin:	Prfoksi ves čas nekaj fintirajo .. . delajo
nove statute, da sploh ne vem več, kje
sem .. .
Mož: (zamišljeno) No, ja ... To je potlej ko pri
nas v tovarni! (premor) Ampak meni se
kljub temu zdi, da bi bil že čas. ..
Sin:	Seveda ... jaz bi že končal, ko ne bi bilo
te zafrkancije brez primere — ko da smo iz
elastike!
Mož: Vendar je vseeno bolje, da potrpiš in si
tiho, dokler nimaš spričevala v žepu!
Hči: Saj ni tako hudo — on si izmišlja!
Mož: (hitro, presenečen je) Kaj izmišlja?
Hči: Marsikaj!
Mož: (ostro) Nima kaj!
Hči: Vseeno se dela vehkega frajerja!
Sin:	(jezno) Kakšnega frajeija, koza!
Mož: (udari po mizi) Zdaj je pa dovolj, mejduš!
Hči:	Če je res...!
Sin:	(Meri) Kaj se ti...!
Mož: (dvigne glas) Tihooo!
Mož: In najprej mi povejta, odkod ta žlobudrav-
ščina? !
Žena: Res! Jaz ju zadnje čase sploh ne razumem
več!
Mož: Le kako bi, mejduš... vse te koze, krete-
ne, bedake, to je za-znoret!
Žena: Pravzares!
Sin:	(hitro, jezno) Če pa ta koza . . .!
Hči: U, bedak...!
Mož: (zavpije) Me nič ne briga! (vstane od mize)
In nehajta! Pa vsak po svoje! In delo v
roke . ..!
Napeta negibnost) (Mož čaka v napeti
pozi)
(Hči odide v sobo in prinese pisalni stroj,
ki ga postavi na stol, pristavi drug stol in
prične tipkati; Sin vzame časopis in se s
stolom umakne v kot)
Žena: (od štedilnika, ali pomivanja) Človek bi
ponorel - res!
Mož: (mirneje) Ja - to je ko v tovarni, mejduš!
(stopi k omari in izza omare potegne de-
lovno haljo-modro ter jo obleče) (potem
se odpravlja)
Žena: (ga ustavi) Oh, sem pozabila — počakaj še!
Zate je še kozarec vina od nedelje!
Mož: Kaj res? !
Žena: (nalije v kozarec, ga postavi na mizo) Ni
ravno poln, ampak počasi ga pij, ker je
bilo ves čas na hladnem.
Mož: (sede k mizi, z učitkom) No, ja . . . (stisne
kozarec med dlani) .. . mrzel je res! (nekaj
hipov počaka, nato izpije na dušek: a
takoj skoči pokonci, zarenči, izpljune,
zavpije)
Mej . . . mejduš - to je kis!
Žena: (prestrašeno) Nemogoče!
Mož: (pljuva) Čisto navaden ocet!
Žena: La kako je to mogoče?
Mož: (jezno) Jaz ne vem! A to se je zgodilo že
drugič!
Žena: (nesrečno) No, ja . .. saj ni čudno — ko
ves čas skačem okrog, prehvam in lovim
kaplje mleka, kisa, olja, vina. . . Te ste-
klenice so si pa tako podobne kot ljudje —
saj vidiš! In zato se zgodi. ..
Mož: (mirneje) Kdo ve — saj nič ne pravim! Zdi
se mi pa, da prej ne bo reda, dokler te
krame ne razbijem in pospravim!
Žena: Kje pa! Prej ne smeš, dokler z njih ne odle-
pim etiket!
Mož: (zbadljivo) Mejduš! Spet ta tvoja nagradna
igra — kaj? !
Žena: Ja — za vehko nagrado!
Mož: Le pod nosom se obriši!
Žena: Ne bi rekla! Jaz upam!
Mož: Pa še kako se obriši!
Žena: Zares ne — ker kar čutim in slutim ... da
bo enkrat tudi mene srečala sreča!
Mož: (se smeje) Ja - ko bo ura nič!
Žena: Kakorkoh! Zaradi steklenic pa ni treba
hitet!
84
Mož: Tudi prav! (odide skozi vhodna vrata; se
hitro vrne in prinese: dve dolgi deski,
žago, kladivo in vse reči odloži na mizo.
Potem na mizo zloži vse lončnice s police
in jih s skrbjo natančno poravna v vrsto. Iz
žepa potegne meter in meri v pravokot-
niku okrog lončnic)
(medtem dialog)
Sin:	(Hčeri) Boš ti dolgo ropotala?
Hči:	Dve, tri ure . . . če te ne moti!
Žena: Mar ni to lepo, ko je tako pridna? ! Dopol-
dan je v šoli, popoldan pa s tipkanjem za-
služi marsikak dinar.. .!
Hči:	Seveda! Jaz bi si rada kupila Barbaro!
Mož: (med delom) Ja, tako je prav! (Hčeri) Kar
zavedaj se - kakor si človek postelje, tako
potem leži in sanja!
Žena: (resignirano) Ja .. . ja!
Hči: Zato bi jaz rada ta komplet, ki ima same
jogije ... In potem seveda tudi še marsi-
kaj ... o, še druge reči!
Mož: E-e, skromnost ni nič več čednost, vidim!
Žena; To je lepo! Danes imajo mladi že takoj
velike načrte in niso tako kot mi!
Mož: Ja! Velika žlica je le še igrača!
Žena: Kaj češ - zdaj je drugačna indija-koro-
mandija!
Mož: Prekleto čudna, to vidim! (se zravna; opa-
zuje Sina) (premor) (Sinu) Kaj pa ti, go-
spod? Boš dolgo le z rokami vznak?
Sin:	(spusti časopis; oponaša Hčerko) A-ga,
dve-tri ure . . .!
Mož: (ostro) Da mi ne rečeš . . .! Knjige se ne
berejo same, mejduš!
Sin:	(hitro vstane) Saj že grem .. .! (odide v
sobo)
(OstaU se predajo delu: Mož meri deske,
riše; Žena neha pomivati posodo; gre k
mizi k Možu in ga opazuje)
, Žena: Kaj nameravaš, Janez?
Mož: Ograjico bom naredil!
Žena: Oh, sem že tudi jaz mislila ...!
Mož: Saj! Polica je preozka in je nevarno, da
rože padejo dol.
Žena: (sede k mizi, bliže k rožam) Posebno bela-
gonije, ki tako lepo cvetijo!
Mož: Nič čudnega - ko je dovolj svetlobe!
Žena: Ja, tega nam pa res ne manjka! (premor)
Sicer pa rože tudi pazim - kot otroke!
Mož: (med delom; nežno) Je videt, mama — ja!
In rože to vedo!
Žena: Se mi zdi, da so edine!
Mož: Res, nihče ne more reč, da te reči nič ne
čutijo . ..
Žena: Kje pa! Dosti bolj kot ljudje!
Mož: (veselo) Ja, rože so le rože ... ! Zato bom
pa naredil lepo ograjico!
Žena: (navdušeno) Le daj! Saj je tako lepo imet
nekaj zelenega!
Mož: Seveda je, mama!
Žena: Četudi ne cveti!
Mož: O, vseeno poživi!
Žena: In še kako! Posebno kadar sem sama . ..
in zahvam, se mi močno zdi, da rože kar
nekaj govorijo!
Mož: Vem, vem ... ko bi le mi znah tako iskre-
no!
Žena: Nekaj posebnega, res .. .!
Mož: Saj! Zato pa ne znamo!
Žena: Ja čudno - a ne? !
Mož: Čudno, mama . ..! Ampak ograjica je vse-
eno potrebna!
Žena: O, to bo lepo . . .!
(Mož prične žagati desko. Ž eoa vzame iz
omare veliko škatlo, sede na stol, odpre
škatlo in prične šteti ter sortirati barvne
etikete s steklenic ter jih razvrščati v kup-
čke po tleh)
(Mož za hip preneha z delom, opazuje Že-
nino početje)
Mož: (presenečeno) Kaj pa ti počneš?
Žena: Kupone za žrebanje moram poslat!
Mož: Joj, a spet za (s smehom) veliko nagrado?
Žena: Zakaj pa ne? !
Mož: Kaj ni bolje, da sediš križem-rok, ko da s
temi rečmi izgubljaš dobro voljo? !
Žena: A še bolje, da jih pošljem kot da so raztre-
seni povsod! Navsezadnje — mi te reči
lahko prinesejo srečo ... in potlej se mi
ne boš več smejal!
Mož: Seveda — ti kar sanjaj pri belem
dnevu... (se smeje)! In to je še vedno
bolje kakor da te reči pošiljaš okrog, s
srečo te pa vedno goljufajo!
Žena: Morda? ! A veselja v upanju mi nihče ne
more vzet!
Mož: In praznih obljub tudi ne!
Žena: Oh, le kaj imajo zdaj pri tem obljube?
Mož: (s smehom) Pa reklame tudi!
Žena: Meni ne pomenijo prav nič, da veš!
Mož: (zafrkljivo) O, vem ... kako je v resnici!
Te predobro poznam da bi ne vedel, zakaj
tako vneto zbiraš vse vrste etikete! (se
smeje) O tem že v spanju govoriš, vse noči,
mejduš! In te reči pri tvojih letih - mama!
Žena: (užaljeno) Ti le govori, daj .. .!
Mož: Saj ti, a je bob ob steno! (se smeje)
Žena: (preide spet v navdušenje; sede k mizi, se
nasloni) O, le čakaj — ko pride moj čas in
sreča. . .!
(V ozadnju oddaljena ritmična glasba.
Prične se IGRA V IGRI, v kateri maski-
rani kot akterji reklam nastopajo prosti
igralci: Avgust, Eleonora, Igralka, Fant.
IGRA V IGRI naj-bo paša za oči, torej -
izvedena s presenetljivimi, šokantnimi,
bogatimi in barvitimi sredstvi; biti mora ne
le show, temveč tudi paša za duha: ča-
robni show)
(Mož in Žena igro v igri aktivno spremlja-
ta; Hči le včasih)
(Vstopita maskirana koketna Eleonora in
Avgust)
Eleonora: Oprostite prekinitev — in dober dan!
85
Avgust: (s kalodontnim nasmehom) Vsak dan!
Eleonora: Za mlade!
Avgust: In stare!
Oba: Čudovit dan!
Eleonora: Vam pričara - vaše okno v svet!
Avgust: Vam pričara — vaš pogled na svet!
Oba: ■ Zato ne odlašajte za jutri, kar lahko vidite
danes!
(Odideta skozi vrata v sobo)
(medtem se že skozi vhodna vrata pripelje-
ta na kolesu inpod. Fant in Igralka: po
prostoru mečeta prospekte)
Oba: Kupite! Kupite!
Igralka: Ne bo vam žal!
Fant: Ne bo vam žal!
Igralka: Sploh vam ne bo žal!
Fant: In potem — vam zares ne bo žal!
(se odpeljeta)
Hči: (navdušeno) To so blazno lepe reči, a ne!
Žena: Oh, meni so tako pri srcu ... a kaj ho-
£em, ko nič ne morem!
Mož: (resno) Ja, saj je vsak dan ista pesem!
(Iz sobe prideta maskirana drugače kot
prej: Eleonora m Avgust — ki nosi s seboj
omelo: dopolnjeno z ročicami in dodatki,
da je kot fantastičen stroj)
Avgust: (reklamno) Priporočam vam tole! (požene
stroj)
Človek in pol,
naj zasluži plačo in pol! To je res!
A nadurno delo, vam omogoča le—
naše balzami^artabu ornelo!
Eleonora: (navdušeno) Oh, takšnoie reč si pa že ne-
skončno dolgo želim!
Avgust: To je najnovejše, tovarišica! Zato je le z
balzaminkartabujem mogoče živati brez
skrbi in moderno! Kot nalašč za vas! Vi,
tovarišica Mica, ste vendar delavka v to-
varni ,Дагуој", kajne? !
(Avgust aparat-omelo razkazuje Ženi)
(medtem)
Eleonora: Ja, delavka sem - dopoldan, popoldan pa
sem gospodinja,... (reklamno zaklepe-
ta) ... in perem s pralnim strojem Supe-
rmaksiekstrafimilozedraktom, k'je najno-
vejši dosež'k múdeme tehnke in 'ma 365
programov, da vsak dan zares super fpere
periv very good ... Zato vsem gospodi-
njam iz srca pr'poročam ta čudeš muderne
tehnke ...
Žena: (navdušeno zavzdihne) Ooh — takšnoie
reč si pa že dolgo želim!
Avgust: (reklamno) Seveda! To je ta-pravo balza-
minkartabu!
Žena: (navdušeno. Možu) Ampak - pralni stroj-
.. : to je nekaj! (Avgust odide)
Eleonora: (Ženi; reklamno) Vaša odločitev je dve-
sto-procentno pravilna!
Mož: (v zadregi zajamra) Neh^ no - počakajmo
še malo s tem ... samo dve-tri leta!
(Skozi vhodna vrata vstopi nanovo maski-
ran Fant)
Fant: (Eleonori) Dober dan, draga soseda!
Zakaj bi vas sosed še naprej vlekel za nos?
Pri Generahaimpeksu kupite zanbarkut in
mu boste kos!
Eleonora: (se čudi) Ampak tovariš — saj midva nisva
soseda!
Fant: (reklamno) Vidite - že deluje! Se priporo-
ča Generahaimpeks! (hitro odide v sobo)
Eleonora: (se navduši) Joj - potem pa počakajte in
povejte .. .!
(odhiti za Fantom)
Žena: (je zelo presenečena) Uh - le kaj je zdaj
to?
Mož: Kaaj?
Žena: In kako?
Mož: Kaj kako?
Žena: Pa zakaj?
Mož: Kaj kako zakaj?
Hči:	Zato! Zanbarkut je vendar univerzalen!
Mož: (zafrkantsko) Ha, hahah - to bi pa res rad
vedel!
Hči: (preneha s tipkanjem) Saj boš — in zelo na
kratko!
(zadeklamira)
Potentila, bromo for,
kačnihteza, labrador -
Lahko kupiš v vseh boljših trgovinah!
(Hči tipka naprej; Mož se zresni; Žena se
čudi)
(Iz sobe pride Fant, ki je spet drugače na-
m ask ir an)
Fant: (reklamno)
Od danes dalje -
nič več dobro jutro in nič več dober dan!
Od danes dalje samo še:
blazina uvek-san!
(reklamo zaključi z „nečim" efektnim,
eksplozivnim)
(Fant odide) (medtem že:)
Mož: To je čisto navaden hokus-pokus, mejduš!
Žena: (navdušeno) Oh, ne bi rekla — je preveč
resnično in zanimivo!
Mož: Zato že mogoče — ko imaš rada ,,pesek v
oči"!
Žena: Kdo ve! Kakšenkrat je v življenju le bolje,
da človek ne vidi vse resnice!
(Dialog prekine ,^cozmična glasba" - z
vrha odra se na poljuben način - za reži-
serja - spusti Igralka v kopalkah isto-
časno skozi vrata vstopi Avgust v fraku)
Igralka: (med spustom; efektno)
Kdor hoče na Haiti, v Afriko, Alžir,
naj ne odlaša!
Kupite naš super vital krompir,
ki vse prigrizke prekaša
in z okusom razveseljuje -
poleg tega pa vas tudi nagrajuje!
Avgust: (reklamno) Kdor ima rad ženo in otroke -
pri Heksimilobaramntu dobi živce na ob-
roke!
(hitro odnese Igralko v sobo) (Glasba raz-
glašeno urihne)
86
Hči:	Joj, a ni to perfektno, da človek lahko
potuje za nagrado!
Žena: Ja — ko bi le imela več časa za te nagradne
igre!
Mož: Daj ta no mir - to je samo lari-fari!
Žena: Kje pa - saj vidiš! Eni imajo pa res srečo!
(Iz sobe pride Avgust z dvema kovčkoma;
premaskiran je)
(Igralka pribiti za njim)
Igralka: Oh, vi pa spet na dopust? Le kako mo-
rete?	►
Avgust: (odloži kovčke; zadovoljno) Nič se ne ču-
dite! Jaz kupujem tisočake pri Eksport-
importu z 10-odstotnim popustom!
Igralka: Mar je to mogoče?
Avgust: Mogoče - in najbolj modemo!
Igralka: Joj- potem moram pa tudi jaz ...!
(hitro pograbi oba kovčka in potem oba
odhitita skozi vhodna vrata)
Žena: (Možu) A si videl, kaj — kako se ljudje
znajdejo? !
Mož: Phaa, saj to ni mogoče!
Žena: Kajdane — le človek mora misht na vse!
Mož: Mish, dokler mish in dobro nese, dokler
nese, potem pa kvrc! — temnica!
Žena: Kje nek! Eni imajo večjo srečo,
ooh ... in še kakšno!
(BARVE, ZVOKI čarobnega showa počasi
izginejo)
Mož: (zelo angažirano, Ženi) Mar .ni bolje,
mama - da takoj odpreš oči in nehaš san-
jarit?
Žena: Ne, ne - nikar ne mish, da sanjarim! Reci-
mo - če bi bil to privid, potem bi bilo to
le trenutno ... a tu pa živim s tem; to je
nekaj čisto nenavadnega, da se to ne da
povedat, če sam ne doživljaš ...! Ampak
-	boš enkrat ti že videl! (hiti spravljati
etikete v kuverte in lepiti)
Mož: (se smeje) Le kaaaj ...? ! Dobro veš, da je
kruh doma le v žilavih rokah!
Žena: O, na svetu je vse mogoče ... samo čakaj
—	tudi jaz se bom smejala!
Mož: Ti vendar nisi pod tisto zvezdo !
Žena: Boš že videl mojo zvezdo! Ne bomo več iz
meseca v mesec!
Mož: (s smehom, draži) Bi pa res rad videl...!
Zelo rad .. .!
Žena: A-ne-da, te že mika ...! (s kuverto po-
maha Možu) Mene tudi mika - zato pa
vztrajam v nagradni igri!
Mož: (s smehom) Mejduš - to si še prefrigana!
(se smeje, žaga in pribija deske v okvir;
tudi Žena se z dobro voljo preda posprav-
ljanju)
(Iz sobe pride Sin s kitaro in pohiti k Hče-
ri)
Sin:	Meri! (v navdušenju jo poskuša prekiniti
pri tipkanju)
Hči: Kaj bi spet rad?
Sin:	Poslušaj mojo novo popevko!
Hči: Ne ga lomit, raje študiraj !
Sin:	Daj mir, to je klasika! Jaz pa sem od-
krU...!
Hči: Vidiš, da delam!
Sin:	Vseeno! Naj ti razložim vsaj fantastično
idejo!?
Hči: (živčno) Res nimam časa — ne bodi tečen!
Sin:	Potem ... Potem poslušaj vsaj moj per-
fektni načrt!
Hči: Nemogoče, lej - sem sredi strani!
Sin:	Kljubtemu ti lahko povem ... (hlastno)
Nekaj specialnega ... o fantastični teori-
ji... Kar sem preštudiral — kako lahko
uspeš v kratkem času, da si težak frajer in
si nagrabiš blazno veliko denarja, a ni tre-
ba bit super intelekt, razumeš, to sploh ni
donosno ... Ampak gre za drugačno me-
todo ... namreč zdaj je čas za takšne ge-
nialce kot sem jaz, a veš! Treba je bit bla-
zen realist s fantastično koncentracijo
kombinatoričnih možnosti in srečo tre-
nutka ...
Hči: (iznervirano) Kaj me briga!
Sin:	Ne ga srat, a si čisto brez interesa...? !
Mož: (ostro) Prekleta žlobudravščina!
Sin:	Ne jezi se fotrič ... pa ti bom zaigral eno
prima novo ...!
Mož: (preneha z delom) Ti bom jaz zaigral, če
mi ne zgineš k svojemu delu!
Žena: Oh, pusti ga, Janez - n^ zaigra! Ob glasbi
bo še bolj prijetno delat...!
Mož: Seveda, ko v tovarni...! Ta Lenart naj
nam gode, mi bomo pa delali!? Tudi prav,
če hočeš! Samo — da mi kdaj ne boš tar-'
naia ... kako fant zamuja čas!
(Prične pospravljati svoje reči)
Žena: Saj vem, da ni časa, a vseeno ...!
(Sin se posmehuje — in prične igrati na
navadno kitaro)
(Ostali se posvetijo svojemu delu: in zelo
hitijo; Žena pripravlja večerjo)
Sin:	(ob glasbi zapoje)
Ujeti čas, ujeti čas,
to ni igra, to ni špas!
Ujeti čas, ta-pravi čas,
ki sam seda noter v nas.
Presneti čas - je pravi čas,
blazna igra, najden špas!
Ujeti čas, imeti čas —
ki vedno zadaj pušča nas!
(pred koncem pesmi)
Žena: Večerja! (na mizo postavi veliko skledo;
Hči krožnike) (Vsi štirje hitro sedejo k
mizi)
Sin:	(se nagiba nad skledo) Uuh — diši!
Hči:	Blazno fino!
Mož: Saj je že čas!
(Vsi štirje hitro, molče jedo) (Cez čas)
Žena: Kar se hrane tiče, je dan za nami!
Mož: In tudi - kar se tiče dela, se mi zdi!
Sin:	Menda! Jaz grem ven! (počasi vstane,
vzame kruh, odide)
87
Hči:	Jaz pa bi po večerji za Icratelc čas še sedla
k stroju!
Mož: Tule ne več; bomo gledali televizijo!
Hči: (navdušeno) Tudi prav ... bo vsaj zani-
miv večer!
Mož: Seveda! Kot vsak večer!
(Prične se IGRA V IGRI z oddaljeno glas-
bo; z ene strani prideta Igralka in Fant, z
druge Avgust in Eleonora; oba para govo-
rita isti tekst, ki ga navajam le za en par)
(Interpretacija je zelo čustvena, strastna,
patetična)
Fant: Moskva, Dunaj, New York .. .
Igralka: Damask, London, Rim, Pariz ...
Fant: Po tej svetovni poti. ..
vas vodijo mikser-fadel-bum piškoti!
Igralka: Zato res ne sedite doma!
Vsi štiije: Jejte piškote - in si oglejte prestolnice
sveta! (Potem spet ponavljajo navedbo
mest - odidejo)
Hči: (glasno zasanjari) Oh, strašno fino bi bilo
zdajle v Moskvi!
Mož: (resno) Daj no mir!
Hči: (kot prej) Ali pa v Damasku ... Joj, kaj
šele v Rimu ...
Žena: Le potiho sanjaj . ..!
Hči:	Resno mishm! (navdušeno) Nadvse krasno
bi bilo pav Parizu!
Mož: Nehaj sanjat. Meri - saj je povsod na svetu
enako, če si rad ... a domaje najlepše!
Žena: (s smehom) A te je streh, Janez - ker kar-
naprej vidiš po tisoč reči, ki nam manj-
kajo?
Mož: Mene strah? ! (s smehom) Tega si res ne
morem mislit! Še manj pa mislim na tistih
tisoč reči, ker imam že brez njih mihjon
skrbi!
Žena: To je res — mi lahko le sanjamo o teh
rečeh!
Mož: No, ja . .. zakaj pa ne - saj zdaj itak gre-
mo spat! (resno) En-dva-tri bo ura pet
zjutraj! (vstane od mize)
Žena: Res, to je še najboljša pot, da človek po-
zabi na to!
Hči: Oh, kje pa, mama! Meni potem še pol noči
v glavi sije j o te reči!
Žena: Sijejo, ja — dokler je človek mlad!
Mož: (s smehom) Pa sanjari... in upa na vse
pretege!
Žena: (resignirano) N00 - saj upa tudi še potem!
Hči: (vstane) Seveda! Jaz imam tohko želja in
načrtov, da ne bom nikdar nehala ... Ker
mi od teh perfektnih reči vsak dan nanovo
zrastejo krila ...! (od navdušenja se zavrti,
a razširi roke in naredi nekaj plesnih obra-
tov)
(međ vrtenjem, pojoče) K-r-i-l-a ...!
Mož: (začudeno) Kakšna krila?
Hči: (nadaljuje) Takšna krila ... ooh! (pri-
stane pri mizi)
Mož: (zbadljivo) Ja — je videt to koromandijo!
(s smehom) Zato nikar ne pretiravaj z ra-
čunanjem brez krčmarja — da ne boš po-
stala izrezana mati!
Žena: In kaj potem — če bo? ! Mar si jaz izmiš-
ljam ne-vem-kaj? !
Mož: (s smehom) V vseh nagradnih igrah te vle-
čejo za nos!
Žena: Naj me — jaz vseeno še vedno upam! In v
tem ni prav nič čudnega! Drugače je meni
čisto zadosti, če imam vedno pri roki vsaj
polovico tistega, kar nujno rabim za vse!
In celo kadar niti tega ni, nikdar ne sitna-
rim in ti ničesar ne oponašam ... raje
tiho čakam .. .!
Hči: Pravzares... Ko bi vsaj tudi mi imeli kaj
takšnega . ..!
Žena: (mirno) Mogoče že . če bi le človek
imel sto rok!
Mož: (v zadregi) Ampak Mici... saj vendar
nisem rekel nič takšnega . ..!
Žena; Tega mi tudi ne moreš reč, ker mi vsak
dan mine v skrbeh za vsakdanje reči!
Mož: Seveda! In to mene kljubvsemu tudi naj-
bolj veseli... ko iz tovarne pridem
domov in ni vse prazen dolgčas, kamor po-
gledam!
Žena: Le kako bi bil dolgčas — ko mi vsaka mi-
nuta mine v delu? !
Mož: No, ja . .. pravzato! A lahko bi bilo tudi
drugače — od hudiča prazno in dolgočas-
no — toda tega ni pri nas... In to me
najbolj veseli!
Žena: (nežno) Saj ... mene tudi, Janez! Življe-
nja pri nas res ne manjka ... a vse drugo —
bo že enkrat bolje! Jaz upam .. .!
(Izpred vhodnih vrat je shšati brenkanje —
nato vstopi Sin)
Mož: Kaj pa ti brenkaš - ob tej uri?
Sin:	Eno nežno — za lahko noč! (igra na ki-
taro)
Mož: (veselo; Ženi) Zdaj vidiš, mejduš! Pa naj še
kdo reče — da pri nas ni veselo!
Sin:	(tudi zapoje) (kasneje se mu pri petju pri-
druži Hči)
Pa je spet minil en dan,
en krasen dan, delovni dan;
oh, krasen dan, v bhžini sanj,
delovni dan — da sem zaspan!
Čisto res, ooh - zaspan zares!
(igra dalje)
(Medtem, ko glasba traja:)
Mož: (se veselo pretegne) Lahko noč! (odide v
sobo)
Žena: (pohiti za njim) Lahko noč! - (Hčeri) In
ne sanjari predolgo! (odide v sobo)
(Sin in Hči spet tišje zapojeta isto pe-
sem ...)
(Počasi ZAVESA ali samo TEMA)
2. DEJANJE
(Prizorišče isto kot v I. dejanju.)
(Žena ob štedilniku in kupu steklenic za-
88
vzeto in hitro dela: steklenice postavlja na
stol ter z njih odleplja etikete, ki jih daje
sušiti v pekač; levo zadaj Hči hitro in pri-
zadevno tipka)
(Odpro se vhodna vrata: med vrati Mož,
ogrnjen v velik kos polivinila, ki mu služi
kot palerina; polivinil potegne s sebe in
odvrže)
Mož: (medtem) Dober dan!
Žena: (presenečeno, gre do vrat) Oh, končno si
tu!
(Mož vstopi, zapre vrata)
Mož: Tri je proč, mejduš! (si slači suknjič)
Žena: Skrbelo me je, ker je tvoja ura že mimo!
(pripravlja kosilo)
Mož: Hjuu, zunaj je strašna nevihta! (vzame bri-
sačo, si briše glavo)
Žena: Saj je bila napovedana!
Mož: In tudi v tovarni osem ur pri stroju - vse
kaplja!
Žena: O, to vem!
Mož: (sleče nogavice, si briše noge) Potlej pa še
v trolejbusu človeku celo pot kaplja s tuje-
ga dežnika v čevelj!
Žena: To mora bit hudo, o, si mishm! (prinese
Možu copate)
Mož: Ja, tega si človek sploh ne more mislit!
Žena: Ampak - ti je pa zdaj bolj prijetno in to-
plo, ko si tu!
Mož: Ja res — to mi vsak dan znova stopi v gla-
vo .. . da nekaj imamo pa le!
(Žena pripravlja na mizo 3 krožnike)
Mož: Posebno pa - ker vem, da so še takšni, ki
še tega nimajo .. .! A si moreš mislit
takšne? !
Žena: Jaz raje gledam tiste, ki imajo vsega na
pretek . . .!
Mož: To že . .. Ampak da so še tako revni pri
nas, tega si človek ne bi več misli, ane!
Žena: No,ja ... na svetuje vse mogoče!
Mož: Pravzares!
Žena: A boš pred kosilom še lonček vroče črne
kave?
Mož: To - to!
Žena: Se mi je zdelo, veš! (prinese lonček s kavo
na mizo)
Mož: (s smehom) Saj se ti vsak dan zdi — a ne
vem, zakaj potlej sploh vprašaš!
Žena: (mehko) Oh, tako ... Da je videt mojo
skrb zate!
Mož: No, ja ... Saj vem! (pije vročo kavo)
(Žena pripravlja dalje: pribor za kosilo)
Mož: (med pitjem) A drugače ni nič novega?
Žena: Oh, le kaj! Spet sem morala nakupit cel
kup drobnarij!
Mož: In je vse dražje!
Žena: Da ... (se čudi) Kako pa to veš?
Mož: (s smehom) Je vsak dan ista pesem!
Žena: Saj - zato!
Mož: Ja, ja!
Žena: (gre k štedilniku; prinese veliko skledo z
juho na mizo) Res — to je tisti joj!
Mož: O, to pa sploh!
Žena: (Hčeri) Kosilo, Meri!
Hči: (med tipkanjem) Jaz ne bom jedla — ni-
mam časa!
Žena: (se čudi) Kaj - da nimaš?
Hči:	Nimam! Čimprej moram narediti tole!
Mož: (ostro) Kako paje zdaj to pri nas? !
Hči: (od stroja) Kaj kako?
Mož: In zakaj?
Hči:	Kaj kako zakaj?
Mož: Tako ... Da mati ves čas pripravlja kosi-,
lo, fi pa: nimam časa!
Hči:	Ko ga res nimam!
Mož: Da tega ne slišim več !
Hči: Oh, ko ne razumeš...!
Mož: Te reči preveč stanejo, da bi metali stran!
Hči:	Ampak meni sploh ni do kosila, dokler ne
dokončam ...!
Mož: Me nič ne briga! Zdravje je^prvo! Zato k
mizi. . . mejduš! A ti sploh veš - kaj je
bolan človek, kaj? !
Hči:	(je iznervirana; živčno napol v joku vstane
od stroja) Joj, ko ti ... sploh ne razumeš!
Za tole tipkanje imam določen
datum . . . sicer sploh ne bodo plačali.. .
In jaz bi vendar rada kupila Barbaro! (v
jezi odide v sobo)
(Mož in Žena zaprepaščena obsedita in se
gledata)
Mož: Aa zdaj vidiš?
Žena: (mirno) Ja .. .
Mož: Je ta svet čuden!
Žena: No, ja .. . vidim!
Mož: Pa nisem rekel nič takšnega . ..!
Žena: O, ni treba skoraj nič!
Mož: A je že vse čudno!
Žena: Res . . . Menda to iz človeka naredijo na-
črti in sanje? !
Mož: (jezno) In reklame, mejduš - trobezljan-
je . .. takšno življenje!
Žena: (mirno) Takšno pač!
Mož: Saj sploh ne vem več, kaj naj rečem!
Žena: Ni nič več treba, res!
Mož: Je že vse tako . . . vidim, mejduš!
Žena: No, ja . .. mladi imajo pač drugačna
krila, Janez ... ne bodi hud!
Mož: Le kaj čem bit hud ...? Še hud ne mo-
rem več bit!
(Mož in Žena molče jesta) (Cez čas se
vrhe Hči, si še briše objokane oči, potem
sede k stroju in hitro tipka)
Mož: Kje paje fant?
Žena: Saj veš - ob petkih ne je doma!
Mož: To že; a petek še ni sobota, ko izgine za
ves dan!
Žena: Ampak danes je zagotovo petek!
Mož: Saj zato!
(Spet molče jesta) (Cez čas vstopi Sin,
pod pazduho nosi kup knjig, ki jih malo-
marno odvrže na omaro)
Sin:	(veselo) Dober dan!
Žena: (od začudenja odloži žlico) O? ! Ti... ? !
89
Sin:	(mirno) Iz šole ... Kaj se čudiš!
Žena: Kako ... da si tu?
Sin: (veselo) žakajpane? (vzame krožnik in si
nalije vanj)
Žena: Ker je danes vendar petek in .. . (se čudi)
Je mar kakšen praznik?
Sin: Ne. čisto navaden delavnik!
Žena: (se še bolj čudi) Kako paje potem to?
Sin: (se nagne nad krožnik, voha; z užitkom)
Uh, diiši...! (brezskrbno Ženi) Zgodilo
seje pač v petek, (prične jesti)
Žena: (s strahom) Kaj se je zgodilo?
Sin:	(med jedjo) Nekaj takšnega, da sem straš-
no lačen.
Žena: (z grozo) Le kaj .. .? (Sin nadaljuje z je-
djo)
Mož: (preneha jesti; ostro) Ne slišiš — da te na-
kaj vprašujeva?
Sin:	(hitro je) O, ja! Samo zdaj nimam časa za
debato! Pri jedi ima še pes... saj veš!
Mož: (odločno odloži žlico, se nagne k Sinu;
ostro) Veš-kaj-da . ..!
Sin:	No, prav... če že hočeta vedet! (od-
ločno, a zelo mimo) Glede šole sem se jaz
zdaj odločil drugače!
Mož: (se čudi) Kaj si se odločil?
Sin:	(odločno) Ne bom več nadaljeval tega šo-
lanja.
(Mož in Žena z začudenjem strmita; sta
čisto paf)
Mož: (išče besede) Da ... ne boš? !
Žena: (z grozo) Le kako ... joj? !
Sin:	(mirno) Da ne bom. (je naprej)
Mož: (se skuša zbrati) Cak, čak - le počasi in še
enkrat povej .. .!
Sin:	(odloži žhco; odločno) Drugače sem se
odlačil.
Mož: Kaj si?
Sin: Kaj-kaj sem?
Mož: In kako si?
Sin :	Kaj - kako sem?
Mož: Pa zakaj si?
Sin:	(zbegano zija) Kaj kako zakaj sem?
Mož: (ostro) Reci... le reci!
Sin:	(nestфno) Saj sem že rekel!
Žena: (čisto iz sebe) In ravno danes...!
Mož: (izbruhne)Vidiš - to je zdaj risto! Žal dol-
go sem slutil tole maslo, mejduš — točno
to! To je tisto!
Sin: A moja odločitev?
Žena: (napol v joku, grozi) Ja - ko je čisto z
neba padla!
Sin:	O, saj je bilo pričakovat!
Mož: Nič ni bilo pričakovat!
Sin:	Jaz sem ves čas čutil, da ...
Mož: Nikdar nismo govorih! (zastane v jezi) Ra-
zen če nisi... Seveda! (izbruhne) To je
tisto! Zato si nam vsak večer igral po eno
nežno za lahkonoč, a-ga, aga ... (zavpije)
zato! Zato da si nas pretental in smo mish-
h, o, vse je v redu — pravzato — da nismo
mishh nate, na tvoje dolžnosti...!
Sin:	Ampak nikar ne vpij, ker nima smisla -
jaz sem dokončno presedlal!
Žena: (zaprepaščeno) Oh, pa ne!
Mož: (ostro) Na kaj si presedlal?
Sin: (mirneje) Na to, kar me veseli!
Mož: (jezno) Na nič, ane? !
Sin:	Ne, na delo.
Žena: Joj ...! Le kaj boš zdaj počel?
Sin:	Marsikaj ... Predvsem pa sem sit življenja
brez denaija!
Mož: Jaz tudi - a zato še nisem nehal delat,
mejduš — ker v življenju človek ne more le
rožice sadit!
Sin:	S ti le zdi... Ker sem to morda pozno
uvidel!
Mož: Kaj si pa sploh uvidel, saj si ko dorkalni
konj, mejduš — le kaj?
Sin:	(mirno) Drugačne perspektive!
Žena: Joj — in ravno danes, ko je petek!
Mož: (bsni) Kaj je to njemu mar — petek ah
svetek! Saj besede tudi že uporablja: lepe
in prazne, daje joj!
Sin:	(mirno) Takšne pač kot so!
Mož: (vpije) Vendar meni nič ne govorijo!
Sin:	Seveda ne! Tebi govorijo druge reči!
Mož: Pravgotovo da! Zato tudi še danes živim in
delam!
Sin:	Jaz bom tudi začel!
Mož: In še kako boš začel.. . Izgleda na sončni
upravi!
Žena: (skrušeno) O, paja — ne? !
Mož: (zelò prizadet, sede) Jaz že vidim!
Sin; (ostro) Kaj pa vidiš?
Mož: Vse črno!
Sin:	Do sedaj pa tega nisi videl, a ne? !
Mož: (razočarano, a ostro) Ne ... Do tegale
trenutka so se kazale reči drugače .. .
Takšne — da bi tudi ti lahko postal ne-
kaj ... Da se boš izšolal, šel v službo in
pričel pošteno delat in zaslužit .. .!
Žena: (prepričevalno Sinu) Res, med ljudmi ta
reč vehko pomeni - da nisi človek brez
vsega!
Mož: Menda! Lenuha še pes ne poduha!
Sin:	Saj! Pravzato sem se odločil drugače!
Mož: Ampak - kaj ti res ne vidiš, da človek
mora delat, ne pa čarat!
Sin:	(z nasmehom) Se ti zdi, fotrič - že pet-
deset let... Toda jaz vem, kako je mo-
goče drugače in takoj uspet!
Mož: (ostro) Se ri zares zdi, vidim! Toda že ti-
soč let je (poudari) eno — zdeti se, a drugo
- preživeri se ... Ib že tisoč let je pot do
kruha dolga in trda!
Sin:	(odločno) Zdaj nič več!
Mož: A-da ne? !
Sin:	Če vidiš-ne!
Mož: (jezno) Jaz prav dobro!
Sin:	(navdušeno) Potem lahko vidiš - daje da-
nes človek meteor!
Mož: (obupano, a zafrkljivo) Ja, res - kar na-
prej leti v neznano! (odločno) Toda pre-
90
kleto se motiš, če misliš, da boš tudi ti
ubral to pot, dokler sem jaz tu ... (po-
trka po mizi) ... na zemlji, mejduš!
Sin:	Zakaj pa ne? ! Le zakaj bi tudi jaz garal
vse življenje za prazen nič — tako kot
ti . . .?
Mož: (skoči pokonci) Ti bom jaz dal - prazen
nič! Mejduš... le pazi, da ga zdajle ne
bom naredil iz tebe!
Sin:	Naj pa bo bogastvo, če hočeš - menije
vseeno ... a jaz za to ne bom garal tako
kot ti! Jaz dobro vem, da zdaj pameten
človek lahko naenkrat zašije!
Mož: (sarkastično) O, rad bi videl takšnega, ki
čez noč zraste, zjutraj se pa lahko naje
svojih pohanih pišk!
Žena: (zbegana je, poskuša miriti) Morda je pa
danes to res mogoče — na svetu je vse mo-
goče!
Sin:	(navdušeno, povzame za njo) Seveda je; in
to je edini način ... ali pa moraš lovit
vlak vse življenje!
Žena: (resignirano) Oh, ko bi ga ti le ujel!
Sin:	Zato sem se tudi odločil drugače! In z
malo sreče bom hitro uspel, ko bodo reči
zafunkcionirale!
Mož: (izbruhne) Jaz se pa sploh ne pogovarjam
več! Dovolj mije tega, mejduš — čez glavo
imam teh tvojih norčavih pubertetnih
krčev!
Mož: (udari po mizi) Zato takoj jutri - da mi
greš nazaj v šolo in spet vzameš knjige v
roke!
Sin:	Jaz nikamor!
Mož: (presliši) In odslej boš človek na svojem
mestu kot je treba - (vpije) ali pa se mi
izgubi iz hiše, če ne te zaprem v omaro, da
ne boš več videl belega dne!
Sin:	Stori, kar hočeš — jaz sem se odločil!
Mož: (izbruhne) A-tako — mejduš? !
Sin:	(ostro) Točno! In zdaj mi je tudi jasno, da
ti tega ne boš nikoli razumel! Toda jaz
imam svoj načrt premišljen!
Žena: (zbegana, a posreduje) Oh, Janez ... če
ima načrt - potlej je ta reč čisto drugač-
na!
Mož: (ostro) Ja, lep načrt - z muziko v želod-
cu! Zato vsaj ti molči! (odločno)
Sin:	Meni čisto nič — nisi rekel!
Mož: (znova izbruhne) Adane? Torej - ničesar
nisi shšal, kaj?
Sin: (mirno) Blazno nič!
Mož: (skoči pokonci) O, z menoj se ne boš več
takole pogovarjal, mulec ... (sarkastično)
Ha! Blazno gor, blazno dol! (zavpije) Boš
prej videl čevelj in skozi-vrata!
Žena: (prestrašeno, skoči pokonci, zadržuje
Moža) Oh - pusti ga!
Mož: (v jezi rohni, ne ve kaj bi) Seveda! Si pred-
stavljaš ...? !
Žena: (zbegano miri) Zakaj pa ne ...? ! Navseza-
dnje, Janez ... Oh, pomiri se vsaj ti!
Mož: (jezno) Le kako naj bom miren, mejduš!
(jezno hodi sem in tja, bruha besede) Moj
mulec - komet! O, madona! Vagabund in
potepuh! Lumparija, to ga vleče! Delav-
cem krast denar - to, mejduš!
Žena: (ne ve, kaj bi; skuša miriti) Oh, Janez -
danes je res vse mogoče!
Mož: (zavpije) Molči - vsq ti!
Žena: (počasi, prestrašena sede; dopovedujoče)
Oh ... zdaj vendar ne morem ... Jaz
čutim, da gre za nekaj ...!
Mož: (jo v jezi prekine) Za nekaj pametne-
ga ... in resnega - boš rekla, a? ! (izbruh-
ne) In svetlega, mejduš, visokega, ane? !
Žena: (zbegano) Oh ... da ne — za nekaj čisto
drugačnega!
Mož: Ali pa bo morda sedel kar naravnost v sa-
teht in poletel tja-tja ... (sede)
Žena: (zbegano) Pravzaprav - jaz ne bi rek-
la...! (utihne)
Mož: (manj intenzivno) (sede) Seveda ne, mej-
duš - ker nimaš kaj!
Žena: (skrušeno) Kdo ve!
Sin:	(odločno) Jaz zase vem! (sede)
Mož: (živčno, z zadržano jezo) Seveda veš! Ti
vse veš.. .! Ker je edino, kar so te naučih,
to — da znaš sanjat!
Sin:	(odločno) Morda pa prav zato! In to je
tudi poklic! Če poznaš svet, ni treba sa-
njat, ampak lahko vidiš! In jaz vidim!
Mož: (obupano) Potem vidiš - daje boljše, če
imaš vsak dan suh kruh na mizi in v srcu
mir .. . Kot da mora bit človek vsak dan
druge barve!
Sin:	(mimo, a vztraja) Saj zato! Pa prav za-
to ... Najboljše je, če človek uspe v hipu,
čez noč ... in ni odvisen od vsake posra-
ne stiske na svetu!
Mož: (obupano) A-tako? ! Si že nad nami na-
puh, mejduš!
Sin:	Ja! Zase sem in vem!
Mož: (zija v obupu, se čudi) Prelepo! Tako je
torej s teboj! (nemočen je, se raztegne na
stolu) (čez čas)
Mož: (napeto) S čim boš pa odslej čaral?
Sin: (mirno) Delal bom!
Mož: (zazija od začudenja)
Sin:	Igral bom kitaro in nastopal.
Mož: (zazija) Lej no ... (izbruhne v smeh, ki je
smeh skozi živce; smeh v obupu; med sme-
hom še govori)
In ti temu praviš - delo?
Sin:	Ja! Blazno zanimivo delo.
Mož: In prinese tudi — denar?
Sin:	Blazen denar.
Mož: (v smehu) In vse to gre ...?
Sin:	Blazno dobro nese, boš videl!
Mož: (počasi ga mineva smeh; obupano) Človek
si ne bi mislil...!
Sin:	Seveda ne! Zaradi novih idej pa lahko kdo
drug zašije — vsak dan se to dogaja!
Mož: (resno) Ja, žal! Zato je vse tako prekleto
91
črno! (zamiruje v obupu) (čez čas Ženi)
Lej zdaj — da ni nič iz njega!
Žena: (obupano) Noja . . . (zamiruje)
ivlož: (se nasloni na mizo) Mejduš - vsi načrti,
vsi izgledi... vse se koj podere kot iz
kock ... In še manj . . . (pre-mor) .. .
Vse iz kamenčkov . . . (premor) . . . Oh,
ne, še to ne ... kot iz prahu . . . (utihne,
zamiruje v obupu)
(Sin počasi nadaljuje s kosilom)
Žena: (prepričevalno) Ah, Janez - jaz mu pa
verjamem! Se bo še naredil, ja ... boš vi-
del!
Mož: (mirno, ironično) Pa kako ... iz sanj! To
pesem poznam!
Žena: (pomirjevalno) Se bo že uredilo .. . Brž,
ko pride tak čas! (gleda Sina; potem ga
potreplja) Ti le mirno jej!
(Mož nenadoma spet vstane in je odločen)
Mož: Da takoj zliješ hrano stran!
Žena: Oh — nikar znova, Janez! (Sin požre jezo,
miruje)
Mož: (vztr^a) Kdor sanja — s praznim želodcem
še lažje!
Žena: (ne ve, kaj bi) Ampak — nikar več . ..!
Mož: (ostro) Sem rekel!
Žena: (zaprepaščeno) Nikar... (vstane od
mize)
Mož: (ostro) Nič dela, nič jela!
(Žena ne ve, kaj bi; Mož vztraja v pozi;
Žena počasi vzame skledo izpred Sina in
jo podrži nad mizo)
Mož: (ostro vztraja) Rekel sem .. .!
(Žena se s skledo odmakne korak od mize;
Sin miruje)
(Potem se Mož obrne in odide skozi vhod-
na vrata)
(Žena počasi spet položi skledo na mizo
pred Sina in se narejeno nasmehne v ne-
moči)
Žena: (Sinu, mehko) Aah! Ne ženi si preveč k
srcu — saj poznaš našega očeta ... Le
mirno pojej do konca... in glej, da boš
uresničil svoj načrt!
(Sin hitro vstane od mize)
Sin:	(jezno) Kar dvomi... Tudi ti dvomi!
(hitro odide skozi vhodna vrata, katera s
treskom zaloputne)
(Žena začudeno in s skrbjo gleda za Si-
nom)
Žena: (vdihne) Oh, ja ...!
(Z mize vzame skledo in počasi stopi do
Hčere, ki še vedno sedi v kotu in tipka;
Žena pdloži roko na Hčerino ramo)
Žena: (mehko) Oh — zdaj vidiš! Še dobro, da si
ti pridna - in da imaš manjše želje.
Hči: (med tipkanjem; se nasmehne ženi) Men-
da, mama! Jaz zaenkrat hočem le dokon-
čat šolo in kupit Barbaro!
Žena: Saj jo kmalu tudi boš, če boš delala po
cele dneve.
Hči: Upam vsaj!
92
Žena: Seveda boš! Tebi popolnoma verjamem,
ker si tako pridna!
Hči: (zelo pihiti s tipkanjem)
(Žena gre k mizi in manjše stvari zloži v
vehko skledo, ki jo vzame v roke in se
nameni k štedilniku; toda — obstane, ker
je shšati trkanje na vrata. Hči hitro reagira,
pohiti k vhodnim vratom: ravno, ko vstopi
Fant, v kompletni obleki s kravato)
Fant: (med vrati) Živio, Meri!
Hči:	(presenečena) Joj - ti si? ! Kako da si pri-
šel noter?
Fant: Ker ti nisi prišla ven - a skrajni čas je!
Hči: (v zadregi) Stopi naprej!
Fant: Boš hitro pripravljena ...?
(Fant vstopi, njegovo intimno prijaznost
zamenja začudenje, ko uzre Ženo, ki stoji
s skledo v rokah, in od presenečenja ne
reagira. Tudi Hči zastane v trenutni zadre-
gi, potem hitro reagira)
Hči: (Fantu) Oh . . . tole je moja mama. To-
ne .. . (Ženi)... Tole je Tone, ma-
ma .. .!
Fant: (v zadregi, a hitro iztegne roko) Dober
dan, gospa!	ч
Žena: (je zbegana; predeva skledo, da bi se lahko
rokovala) (medtem) Dober dan! Oh, te re-
či ... saj vidite .. . (končno ji uspe pri-
jeti Fantovo roko) Dober dan!
Fant: Meveseh...!
Žena: Mene tudi! (zelo pohiti s skledo k štedil-
niku in jo odloži) (od štedilnika) Ampak
— vi ste zares pravcato presenečenje !
Fant: (v zadregi, a prijazno) Upam, da ni tako
hudo, gospa ...!
Žena: Še vprašate! (se pribhža) Sicer pa - se mi
zdite znani, veste!
Fant: Jaz vas tudi že poznam.
Žena: Nekako — na videz se mi zdi!
Fant: Jaz pa iz pripovedovanja, gospa!
Žena: Oh, se mi kar zdi, da Meri vehko preveč
govori!
Hči: Ampak — mama .. .!
Žena: Vendar pa meni tokrat sploh ni rekla, da
pridete . .. Zato vas prosim, da preveč ne
gledate okrog sebe, ker so vse reči razme-
tane naokrog!
Hči: Saj ni prišel zato, mama ...! (Fantu) Sedi
vendar!
Fant: Boš hitro pripravljena?
Hči: Ekspresno! (odide)
Žena: Saj - raje stori to! (Fantu) Vi pa le sedite
tačas ...!
Fant: (okleva) No, ja ... Res mi oprostite, ko
takole vdiram k vam!
Žena: (zaklepeta) Nič nepotrebnega ne počenja-
te ... Le sedite!
Fant: (kot prej) Tako, zaradi vas mislim!
Žena: Kaj bi tisto - sedite, no! In počutite se
kar najbolje!
Fant: (sede k mizi) Saj - najlepša hvala!
(Žena medtem pohiti k omari in med ste-
klenicami išče. Ko najde „pravo" stekle-
nico pride k mizi)
Žena; O nekaj sem kljubvsemu le našla! Naj vam
natočim kozarček tegale? (postavi stekle-
nico na mizo, gre po kozarec)
Fant: Pa res ne bi pil, gospa . ..!
Žena: (naliva) Samo kozarčel slivovke . ..! Ne
boste mi vendar rekli ne, a privič ste pri
nas!
Fant: Potem bi. . . če ste toliko prijazni!
Žena: Tako je najbolje, ne dajte se prosit! Poseb-
no, ker drugih reči žal nimam pri roki, ko
ste prišli tako nenadno . . .!
Fant: Res se ne trudite, prosim vas!
Žena: To vendar ni noben trud, lepo vas prosim,
takšna malenkost, da mi je skoraj nerod-
no!
Fant: Kljubtemu, gospa ... res — ker ni časa,
da bi pil!
Žena: (sede k mizi) Saj — povrh morate še mene
poslušat, ko sem se tohko zaklepetala, ojoj
- (kaže na kozarec) Le hitro ga srknite!
Fant: No, ja . . . (nazdravi) ... na vaše zdravje,
gospa!
Žena: In na vaše!
(Fant naredi dolg požirek in se takoj zelo
spači, potem odprtih ust lovi sapo ter
zakašlja, daje razpet na stolu)
(Žena ga začudeno opazuje)
Fant: izdavi, v zadregi) Hu-huh ... je močno!
Žena: Oh, nič posebnega!
Fant: (kašlja) Res... res!
Žena: Videt je, da niste vajeni alkohola!
Fant: (ujame sapo, z nizkim glasom) Res ne . . .
res ne !
Žena: (navdušeno) To je lepo!
Fant: (kašlja) Ah . . . kaj vem!
Žena: Res lepo! Ko je vendar povsod toliko zaga-
mene pijanosti in trapastih iluzij!
Fant: (kašlja) Jaz ne vem .. .!
Žena: (zdaj s skrbjo) Boste kozarec vode?
Fant: Ne, hvala ... In ne zamerite, a zdi se mi,
da se danes počutim slabo! (se nekoliko
pomiri, si briše obraz z robcem)
Žena: (pomirjujoče) Oh, ne pravite tega — tak
fant kot ste! (premor) A če vam je res
slabo — dajte, spijte še en kozarček!
Fant: (panično pograbi kozarec in ga drži-skrije
v roki) Ne, ne — nikakor, najlepša hvala!
Žena: Naj vam vendar ne bo nerodno ...!
Fant: Res se ne trudite več, gospa!
Žena: Prav! Potlej upajva, da vam bo samo odle-
glo!
Fant: Nič ne skrbite, gospa!
Žena: (prijazno) Saj ne ... A nerodno je, če
človeka duši!
(Iz sobe pride Hči v dolgi obleki, sešiti iz
starih kavbojk)
Žena: (presenečena, vstane) Samo poglejte -
kakšno obleko sije sešila!
Hči: (se postavi v pozo) Kaj pravita — aa? !
Fant: Fantas-tična-je! (kašlja)
Žena: (navdušeno) Res si čedna, kot kakšna pun-
ca iz reklam, pravzapres! (jo opazuje) Ah,
ja! Obleka pa le naredi človeka!
Hči: Kje neki, mama! Zdaj obleka nosi člo-
veka!
Žena: (s smehom) (vzkhkne) Oh - pa res!
Hči: (Fantu) To je zelo važno, kajne!
Žena: Seveda — ko sta mlada!
Fant: (Hčeri) A greva? (kašlja, gre do vrat, ne-
strpno čaka)
(Hči se odpravlja za njim)
Fant: (od vrat) Torej — najlepša hvala ... In ne
zamerite ... (ga prekine kašelj)
Žena: (prijazno) Ampak - saj ni za kaj!
Fant: Nasvidenje go . . . (ga prekine kašelj)
(Fant in Hči odideta skozi vrata)
Žena: (med vrati). .. denje! In pazi, da ne boš
predolgo. Meri!
(Zapre vrata, gre k štedilniku)
(Pride Mož v modri delovni halji, z orod-
jem in napol izdelano kletko-veliko za pti-
ce. Vse reči odloži na mizo in se pripravi k
delu) (medtem)
Mož: Sta odšla?
Žena: (živahno) Ja — vsi trije!
Mož: (začudeno) Kakšni trije?
Žena: Tudi fant, ki je prišel po Meri!
Mož: (zamišljeno) A tako? !
Žena: (preneha delati) Ja! V njeno šolo sta šla
plesat!
Mož: Prav! Nazadnje ima punca že svoj čas .. .-
tudi svoje skrbi in svoje oči — pa naj zre!
(premor — prične z delom) Ampak — da'
ne bo ponočevala, to si ji menda rekla? !
Žena: (mirno, se približa Možu) Seveda! (nežno)
Škoda, da nisi videl — tak lep par sta!
Mož: No-no, vendarle malo manj, ane? ! Ni tre-
ba, da takoj pričneš sanjarit!
Žena: Saj — kdo ve? ! (postoji pri mizi)
Mož: (se nenadno prične obračati in vohati po
prostoru) Kaj pa tule čudno diši po ter-
pentinu?
Žena: (reagira, je zbegana) Se ti zdi...!?
Mož: Res!
Žena: To je nemogoče!
Mož: (se še bolj pozorno obrača po prostoru in
voha) Je, je - terpentin!
Žena: (postaja zaskrbljena) Le kako je to mo-
goče?
(Žena stopi k mizi, vzame kozarec, iz ka-
terega je pil Fant, ga povoha - hitro re-
agira)
Žena: (zaprepaščeno) 0-jooj!
Mož: Kaj paje?
Žena: (s strahom) Joj!
Mož: Da morda nisi ..,.?
Žena: (nesrečno) Seveda - sem postregla .. .
Mož: Kaj pa . ..?
Žena: (prestrašeno) Oh ...!
Mož: Le reci, mejduš - terpentin, ane! Sem
takoj vedel!
Žena: (je nesrečna) Oh — nikar zdaj še ti. ..!
93
Mož: Kako - da - ne? !
Žena: Jaz nisem kriva ... Se mi je spet vrinila v
roke tista tvoja steklenica od slivovke, v
kateri imaš terpentin!
Mož: Mejduš!
Žena: (nesrečno) Ki si jo postavil tjale! In sem
po barvi mislila .. .
Mož: (ostro) Tega jaz res ne razumem več! A
najmanj stokrat - kje pa! - tisočkrat sem
že rekel, da se mislit pravi nič vedet!
Žena: (napol v joku) Le kako naj storim dru-
gače ... ko se zgodi?
Mož: Kot drugi! Naredi si vozlje na robcih!
Žena: Ampak - kje naj iztaknem toliko rob-
cev? !
Mož: Potem ... zaradi mene lahko narediš voz-
lje tudi na zavesah, če hočeš, na stekle-
nicah in vseh rečeh, samo ne pozabljaj
več ...!
Žena: Joj ... Janez! Nikar se vendar ne jezi, saj
je vsak človek zmotljiv! In že brez tvojih
očitkov sem dovolj nesrečna! Poleg tega
pa se je v resnici tudi zelo mudilo!
Mož: (ostro) In večno ta — ,Xponovi) mudilo"!
Žena: Pravzares — sem bila vsa iz sebe!
Mož: Ja, vsa iz sebe - to pesem tudi poznam!
(Vzame v roke „tisto" steklenico in jo
podrži pred očmi) In - zdaj ti samo po-
glej ... pa mi povej — s čim naj zdaj bar-
vam to kletko?
Žena: (z obžalovanjem) Toda ... saj ga je izpil
le en kozarček! In lepo te prosim., da se
nehaš jezit, noo ... ! Zelo mi je žal...! .
Mož: (položi steklenico na mizo, zmaje z glavo;
mirneje) Ko pa tule ni nobenega reda!
Žena: Lepo te prosim - besede ga tudi ne nared-
ijo!
Mož: O, vem!
Žena: In jeza še manj!
Mož: Zato ti pa lepo pravim!
Žena: Ko da ne slišim? !
Mož: Ni videt, da preveč!
Žena: O, se mi zdi! Toda - čisto drugače bi bilo,
če bi imela kakšne pripomočke ...! Za-
res! Če bi imela vsaj kakšnega od tistih
aparatov, ki jih vidim po televiziji. ..
Mož: (jo hitro prekine) Da bi te potem še tiste
reči begale!
Žena: Oh, kje pa!
Mož: (vztraja) In še tiste — vlekle za nos!
Žena: Sploh ne! Potem bi mi bilo življenje lažje
in bolj pohK).
Mož: (ne ve, kaj bi) No, ja ... kdo ve! (premor)
Počakajmo še kakšno leto, mama... Bo
že bolje!
Žena: (mehko) Saj vem, Janez ...! (Gre k svo-
jemu delu k štedihiiku: pomiva posodo v
veUki skledi)
(Mož se umakne v delo in prične zavzeto
polagati latice na mizo ter jih meriti in
žagati, potem jih pribija na nedograjeno
kletko)
(Iz sobe je slišati: električno kitaro, na ka-
tero vadi Sin)
Žena: (prisluhne: potem živahno Možu) Shšiš?
Fant je že pljunil v roke!
Mož: Pa kaj? ! Iz tega nič ne bo!
Žena: Morda pa! Na svetu se vse spreminja, tega
ne smeš pozabit!
Mož: O, vem! Vse gre na bolje in ne na nič, kot
misli tale .. .!
Žena: Ne jezi se spet, no — Janez!
Mož: Prav imaš! Bolje, da niti ne mishm več na
to, sicer...!
Žena: Raje mi povej . .. Kaj pravzaprav delaš?
Mož: Kletko za papagaja.
Žena: (živahno) Oh, to je lepo! Odslej bomo to-
rej imeli celo papagaja?
Mož: Menda! Da se človek lahko s kom po-
govori!
Žena: To bo prelepo!
Mož: Lepo bo . .. posebno - ker me bo tako
vsaj eden zares poslušal!
Žena: Joj, Janez ... ne začenjaj spet! Saj ti ven-
darle ni tako hudo ... no!
Mož: Tega tudi ne pravim! (se trka na levo stran
prsi) Tule notri me pa boh — da bi kar •
vpil! (začne hitro žagati)
Žena: (ne ve, kaj bi) Saj vem ... a vseeno!
(Gre v kot in prične pospravljati stekle-
nice: snema nalepke z njih in jih zlaga)
(Oba zavzeto delata)
(Čez čas pride Sin s kitaro, za katero se
vleče iz sobe dolg kabel)
Žena: (veselo) O, glej ga - pridnega muzikanta!
Sin:	Nikar ne zafrkavaj, mama!
Žena: Saj mishm resno — dobro veš!
Sin:	V sobi je tako hladno, da imam čisto le-
sene prste, zato bi rad tule delal!
Mož: (ga začudeno pogleda) To je pa lepo slišat!
Žena: (veselo) Kajne!
(Sin sede na stol in prične vaditi-brenkati:
zvoke shšimo iz sobe, kjer so zvočniki)
Sin:	(med igranjem) Dela imam - za ponoret!
Žena: Oh - to bo denarja, kaj? !
(Možu) Vidiš, ti pa ne verjameš!
Mož: In nikdar ne bom!
Sin:	Naročih so mi vehko modernih skladb za
nastop na koncertu!
Žena: (zazija) Na koncertu? ! A zdaj shšiš? !
Mož: Ce je le kaj resnice na tem!
Sin: (odločno) Boš že videl! Posel že cvete!
Žena: (veselo) (Možu) A zdaj slišiš?
Mož: Rad ... le da ena lastovka še ne prinese
pomladi!
Sin:	Kaj me brigajo lastovke! Moje pesmi gredo
v denar in tu ni več kaj!
Mož: (se preda svojemu delu) Saj je že čas!
Žena: (navdušeno) Da - zdaj je čas!
Sin:	Moj čas - seveda! (zabrenka intenzivneje
in prične peti; pri tem tudi vadi celoten
nastop: geste in poskoke, da je njegova
točka precej efektna v stilu rock-pevcev)
Sin: (poje pesem „Ujeti čas")
94
Ujeti čas, ujeti čas,
to ni igra, to ni špas!
Ujeti čas, ta-pravi čas,
ki sam seda noter v nas.
Presneti čas - je pravi čas,
blazna igra, najden špas!
Ujeti čas, imeti čas -
ki vedno zadaj pušča nas!
(Medtem ko Sin vadi točko - steče di-
alog)
Sin:	Tole bo bomba, kaaj? !
Mož: Človek se mora veselit potiho, fant!
Sin:	Človek že! Čas pa terja vse naenkrat!
Mož: O, res — si predstavljaš!
Sin:	Vse mi je jasno, vse imam natanko pre-
mišljeno!
Žena: Ja, ja, saj je videt! (Možu) A ti vidiš, kako
je lep in spreten in kako lepo poje -
noo? !
Mož: (s smehom) Ha! Jaz v tem ne vidim nič
posebnega!
Žena: (užaljeno) Ko niti nočeš videt ...!
Mož: Še bolje - ker v tem ne vidim čisto nič!
Žena: (kljubovalno, navdušeno) Oh, jaz pa!
Mož: Le kaj - duša draga?
Žena: Želje .. . (prepričljiveje) Njegove velike
želje in načrte — pa njegov ogromen ta-
lent!
Mož: (hudomušno) A res? ! Meni pa se-vse kaže
samo žalostno ...
Žena: Ne govori vendar, Janez! Dobro veš, da
ljudej gledajo in poslušajo samo še te
reči.. .!
Mož: Pa? (zabije žebelj)
Žena: In vedo — da so te reči lepe ... da so
najlepše ... In naš fant bo slaven - boš
videl!
Mož: Jaz bi raje videl, da bi imel resno delo in
da bi hodil v službo tako kot jaz!
Žena: Ampak - prosim te, Janez ... Ne za-
čenjaj spet prepira z njim!
Mož: Seveda - resnica je najostrejša bodica,
ane!
Žena: Lepo te prosim — pusti ga že enkrat pri
miru!
Sin: To, ja — vsaj to! Če me že ne moreš po-
kapirat, mi daj vsaj mir, da bom lahko
delal v miru!
(Sin s kitaro jezen odide v sobo in za-
loputne vrata)
Žena: (nesrečno) Vidiš... A zares ni bilo tre-
ba ...!
Mož: Kaj-da-ne! Naj vsaj enkrat neha sanjat,
mejduš!
(Prične z jezo zabijati žeblje. Tudi Žena se
spet odmakne v svoje delo. Nekaj časa:
oba delata)
(Cez čas: trkanje na vhodna vrata. Mož in
Žena začudeno gledata v vrata. Trkanje.
Žena vstane in gre odpreti.)
(Vstopita Avgust — v čisti, zlikani, a ob-
nošeni konfekcijski športni obleki - in
njegova žena Eleonora - v podobnem
konfekcijskem kostimu) (Para se ne ro-
kujeta!!!)
Žena: (navdušeno vzklikne) Glej-glej - kakšen
praznik!
Stric: (veselo) Ja-a ... le glejte čudno!
Žena: Kam naj to zapišemo? !
Teta: Se pa še zgodi, a ne? !
Mož: (Z orodjem v rokah, veselo) Zares — dober
dan!
Stric: Dober dan obema!
Žena: To je pa res lepo!
Teta: Saj - ravno mimo sva šla!
Stric: In Eleonora mi ni več dala miru ...
Teta: Seveda ne! Vsak dan mu pravim: tu živi
tvoja sestra, oglasi se! Toda kaj, ko nikdar
nimava časa, kajne Avgust? !
Stric: (s smehom) Seveda ne!
Žena: Zato pa zdaj sedita! Sedita vendar...!
(postavi stola) To je zares veliko prese-
nečenje — joj, še v sanjah ne bi mogla ra-
čunat na to! Tako nenadno sta prišla, da
mi je zares nerodno, ker nimam ničesar, s
čemer bi vama postregla . ..!
Stric: (Možu) Pa ne — da sva vaju zmotila?
Žena: Še boljše! Bova vsaj enkrat utegnila po-
čivat - vidva bosta pa kaj novega pove-
dala!
(Avgust se prične razgledovati po prosto-
ru : najprej se vrti na mestu, potem se spre-
hodi in v vse vtika svoj nos zelo natančno.
Mož sedi na robu mize, z orodjem v rokah
- kakšen hip še tudi pódela kakšno malen-
kost)
Teta: Oh - le kaj? ! Saj nikdar ne do živiva nič
posebnega ...
Žena: Midva tudi ne — kaj hočemo !
Teta: Nič! (za Avgustom) Kajne Avgust? !
Stric: (Se obrne k mizi) No - ja, seveda! (Možu)
Ampak vidim - lepo napreduje pri vas,
lepo!
Mož: (s kladivom v roki) Počasi... in nič po-
sebnega, vendar gre. Avgust! Gre!
Teta: Oh, podobno kot midva - že vidim!
(Avgustu, ki si ogleduje rože in poUčko) A
ti ne boš sedel. Avgust?
Stric: (medtem, ko gleda rože) Ne - prav dobro
mije, če stojim!
Teta: Te ne bolijo noge. Avgust? ! Dobro vem,
da te bolijo!
Žena: Menda, Avgust! Le sedi — da nam ne od-
neseš spanca!
Stric: (se obrne k ostalim) Ne, hvala!
Teta: (točno) Toda — zakaj ne sedeš?
Stric: Zakaj pa bi? Takole mi je čisto dobro ! In
poleg tega - sva midva še vedno na spre-
hodu!
Mož: (hudomušno) Tako, Avgust - zdravje je
prvo!
Teta: (užaljeno) Je že prav ...
(Avgust se nejevoljen obrne k rožam in
95
polici in vse natanko ogleduje iz raznih
zornih kotov ter tudi tiplje, boža)
Mož: (živahno Eleonori) Kako gre vama?
Teta: Še kar... kajne Avgust? !
Stric: (je še pri rožah) Da, da . .. še kar!
Žena: Pri nas tudi!
Stric: (se obrne k ostalim,-se nasmehne) O, vi-
dim — novo ograjico imate pri rožah!
Mož: Ja-ja!
Žena: A ni lepa?
Stric: Res! (navdušeno) In čudovite belagonije!
Takšnih ni mogoče videt vsak dan!
Žena: Kajne, kajne! (Avgust ji prikimava smeje:
gre proti mizi)
Teta: Daa - zares prijetno stanovanje imate!
Žena: Oh, tega pa nikar ne reci dvakrat, ker je
trikrat premajhno! Štirje smo v dvo-
sobnem!
Teta: O, poznam to pesem!
Stric: (se nagne h kletki, brska) Ampak - kaj pa
je to?
Mož: Kletka za papagaja.
Stric: (navdušeno, je o preobrača) Menda - hu-
dimana!
Žena: A ni lepa?
Teta: Zares lepa .. . kajne. Avgust!
Stric: Na vsak način!
Žena: (ponosno) Pri nas on vedno naredi vse
sam!
Teta: In zelo lepo — je videt!
Mož: (v zadregi) Kohkor pač znam ... ! Jaz
imam veselje do tega. In nekaj je itak treba
počet po službi, a ne!
Stric: To vsekakor; posebno za živce!
Mož: In veselje!
Teta: Saj je Avgust včasih tudi rad napravil kaj
posebno originalnega .. . velikokrat!
Stric: (resignirano) Resda ...! Kje so tisti časi!?
Žena: (živahno) Zdaj pa že gotovo vse imata!
Teta: Kje neki ... kajne Avgust? !
Stric: Da, to resnično ne — toda volja ... še
bolj pa veselje za delo mine!
Mož: Mene pa nikdar — ker mi pri delu naj-
hitreje mine čas!
Stric: Ne rečem, da ne. Toda po kosilu se jaz
raje zavahm na kavč!
Žena: Ah, Avgust ... ne tako žalostno!
Teta: A ne da? !
Mož: Seveda ne! Jaz te poznam čisto dru-
gačnega!
Teta: Vsekakor - da imaš prav ... Vendar so
pri nama zdaj na vrsti drugačni opravki.
Posebno kar se tiče Avgusta . . kajne.
Stric: (kislo) Žaal! Tako meje naneslo življenje!
Žena: (s skrbjo) Kako to?
Teta: (bahavo) On zdaj hodi v večerno šolo!
(Avgust se kislo nasmehne)
Mož: (začudeno a veselo) 0-ho! Tega si pa ne bi
mishl!
Teta: Zares! (poudari) Na izpopolnjevanje v de-
lovodsko - za delovodja ... kajne. Av.
gust!
Stric: (zavzdihne) Ja, ja!
Žena: (se čudi) Oh, pa ne!
Stric: (kislo) Ja, vsak večer. . . (veseleje) .. .
razen ob četrtkih!
Teta: (s pritajenim veseljem) Vidita, le četrtki so
najini... (nežno). .. večeri domačih
pesmi in napevov, kajne Avgust!
Stric: Pač - ne gre drugače!
Mož: Morda res ne! Jaz pa v svojih letih — sem,
kjer sem!
Stric: No, ja — tebi je mogoče tudi drugače!
Teta: Nama pa ne kaže, vesta!
Žena: Ta je potem druga pesem.
Stric: (kislo) Nič preveč vesela, aa-ah!
Mož: Jaz sem pa s tem, kar imam — zaenkrat še
zadovoljen!
Teta: (presenečena) Neveijetno! A slišiš. Av-
gust?
Stric: (se čudi) Kaj si rekel?
Mož: (veselo) Da sem zadovoljen.
Teta: (hudomušno) To je res lepo slišat.. .
Kajne Avgust? Prava redkost! Naravnost
za na prvo stran časopisov!
Stric: No, saj . . .!Dobro, daje še kdo takšen!
Žena: Ampak, saj ni res - daje tako pretirano
zadovoljen, vesta! Dostikrat reče čisto na-
sprotno!
Stric: (se posmeje) A ne da - reče? !
Mož: Seveda! Toda jaz to rečem le včasih!
Stric: (radovedno) Kaj pa praviš?
Teta: Povej, noo!
Mož: (Mož je zbegan; zamahne z roko) Aah —
nič!
Žena: No —le povej!
Mož: (v veliki zadregi) Pravim ... Cebi pri hiši
vedno bila nova še kakšna druga reč . ..
In potem postopoma še to in ono ... Če
bi pač nekako prišli do kakšnega večjega
denaija kot so le fičniki moje plače — po-
tem bi vsaj nekako zlezli na zeleno ve-
jo ... in bi si lahko tudi privoščili kaj,da
bi malo zlezli iz svoje vedno enako pre-
ohlapne kože in bili drugačni... (pre-
mor) Toda kaj hočem — za delo imam le
dve roki ... zato si lahko le mishm mar-
sikaj!
Stric: (se zasmeje) Ja-jaa . . . stari moj! To je ti-
sta ljubezen, za katero ni zdravila! (se sme-
je)
Mož: (hudomušno) Krvav sem pod kožo, vem —
tako pačje!
Stric: (se smeje Hahah ... to, to! To je tisto!
Žena: (Veselo) Zato pravijo, da se človek uči
grabit in šparat vse življenje!
Teta: V to sem sveto prepričana!
(V veseh atmosferi Avgust odrine kletko
in se nasloni na mizo)
Stric: Ampak — zdaj vama bom pa priznal nekaj
drugega! (premor--)
(Mož, Zena — napeto prisluhneta; smeh
ugasne)
Stric: (zadovoljno) Jaz sem namreč čisto zado-
96
voljen s tem življenjem, vesta - čeprav je
marsikaj morda včasih malce čudno.
Mož: (kar zažari od soglasja; udari Avgusta po
rami) Vidiš, to je zdaj tvoja beseda, Avgust
- iz tvojih ust!
Stric: (samozadovoljno) A-ne? ! In iz srca tudi!
Mož: (veselo) Ja-ja! Z menoj je pravtako!
(Mož in Avgust se zadovoljno smejeta, ki-
mata^
Mož: (z obžalovanjem) In to bi morala zdajle
zalit, mejduš ... to!
Žena: Le kako, Janez? ! Saj sem ti rekla ... da
nimamo .. .!
Stric: Kaj bi tisto - ko vidiš, da smo zadovoljni!
Teta: (točno) Ampak - Avgust? !
Stric: (še vedno je vesel) Kaj, Eleonora?
Teta: Ne spreminjaj svojega mišljenja vsak dan!
Stric: (veselost ugasne; kislo) Mar ga - Eleono-
ra?
Teta: (ostro) Mar ga ne? ! Joj, Avgust — in celo
pred pričami!
Stric: (odneha; nemočno) No, ja . . . Grem pa
spet nazaj v svojo kožo, zavoljo ljubega
miru! (hudomušno. Možu, Ženi? A vidva
vedita, da je bilo to v meni le kratek stik
zadovoljstva . . . nevaren stik —
Teta: (zadovoljno) Lepo - da to priznaš. Av-
gust! Doma tudi ves čas odkrito preklinjaš
vse po spisku!
Stric: (se zresni) Kaj ti še ni dovolj? Pa vse sem
priznal . . .! (z^edljivo) In odslej lahko
spet mimo javkava vse dni .. .
Teta: (živčno) Ampak Avgust. . .? !
Žena: Naj preklinja, Eleonora — jaz Avgusta po-
znam takšnega!
Stric: (hudomušno) No, vidite! Navsezadnje se
bomo še spoznali!
Mož: (veselo) O, res! In to še pred smrtjo!
Žena: Mar ni to lepo!
Stric: (hudomušno) Posebno lepo ... (oponaša
Eleonoro) kajne Eleonora!
Teta: (slabe volje) Seveda je! Toda — zaradi tega
še ni treba, da si tudi ti dolgočasen!
Stric: (se čudi) Le zakaj?
Teta: In da kažeš okrog svojo živčnost!
Stric: Kako?
Teta: Ker ne sedeš!
Stric: (je zbegan) Ker ne sedem?
Teta: (jezno) Ker kar stojiš!
Žena: (hudomušno, prijazno) Le sedi. Avgust -
da nam ne odneseš spanca!
Teta: Vsekakor! Saj ničemur ni podobno, da ves
čas takole stojiš, noge te pa bolijo!
Stric: (odneha; odobrovolji se) V redu kot na
Bledu, zavoljo íjubega miru grem rad celo
plesat po medu! (sede)
(Možu) Vidiš - človek ne more več stat
na svojih nogah!
Žena: Saj je bolje, če sediš. Avgust - boš lažje
nekaj poslušal... (gre do sobnih vrat)
Mož: (jo skuša ustaviti) Rajši ne!
Teta: (Možu) Zakaj pa ne?
Mož: Ker ga bo infakrt od presenečenja!
Teta: Oh - potem pa moram tudi jaz slišat!
(Žena odpre sobna vrata: v prostor vdre
nasilna, zelo glasna izvedba pesmi „Ujeti
čas". Zaradi toliko fonske glasbe steče na-
slednji dialog kot vpitje, klicanje, kriča-
nje?
Stric: O-o! Glasbo imate!
ŽENA: Kajne!
Teta: Joj, to je pa moderna glasba!
Stric: Gre skozi ušesa kot kakšen sekular!
Teta: Veličastna melodija ... kajne Avgust? !
Stric: Ja, ja!
Teta: Prekrasna, kajne Avgust!
(Poslušajo. Cez čas)
Stric: ' (Ženi) Kaj pa to pravzaprav predstavlja?
Žena: Ne vem! (bahavo) To igra naš Janez!
Teta: (Avgustu) To je vendar moderna glasba.
Avgust!
Stric: O, vem - jaz nimam nobenih pripomb!
(pohiti k vratom) Vendar draga žlahta -
brez zamere! Jaz imam išias in ta prepih ni
zame! (zapre vrata; spet sede)
Žena: Čudovita pesem, kajne!
Teta: Zares! Nikdar si ne bi mislila!
Stric: Le od kdaj ste pri vas umetniki?
Mož: Jaz nič ne vem!
Žena: Odkar je naš Jani pustil šolo in igra takšne
reči!
Teta: A daje pustil študij? ! Škoda!
Stric: Prav ima! Jaz ga čisto razumem, če samo
pomishm... joj!
Teta: Nikar spet ne govori neumnosti, Avgust!
Žena: Naš fant ima velik talent za drugačne reči,
to je resnica! En-dva-tri si izmisU pesem in
jo zaigra!
Teta: Oh - potem je res umetnik!
Stric: Menda! In naš žlahtnik bo naenkrat slaven
— toda nama ni nihče nič rekel!
Mož: (s smehom) Še bolje. Avgust!
Teta: (Možu) To ni lepo, veš Janez!
Mož: Ni! A bolje, da tudi vidva ne rečeta ni-
komur, ker vse skupaj ni vredno besed! (s
smehom) Ta sanjač trdi, da je danes člo-
vek komet!
Stric: (se zamish) No, ja ...! Stoprocentno sicer
ne vem ... a kdo ve! Mogoče je pa res!
Teta: Nedvomno - in je tudi lahko, če igra tak-
šne le mojstrske reči!
Mož: (se neha smejati) Pa menda vidva ne mi-
slita prav tako kot moja žena?
Teta: Misliva! Nekaj kuUure imava vendar tudi
midva v sebi, kajne Avgust!
Stric: (kima) Seveda! Vsak dan več !
Žena: (je navdušena) Naravnost ob pravem času
sta prišla! Zelo sem vama hvaležna, ker sta
mu rekla, kar gre!
Teta: (se čudi) Mar on ne verjame vanj?
Žena: Kje pa!
Stric: (Možu) Ne ga lomit — in tvoj sin je!
Teta: Res — neverjetno! Ko vendar moderna
glasba gre krasno v denar!
97
Stric: Pravzares! Zategadelj boste enkrat še na
konju!
Mož: O, vi kar trobite v isti rog .. .
Teta: Resnično, Janez! Tako mikavna je ta glas-
ba ... Zelo, zelo mikavna!
Žena: To je res! Celo še bolj mikavna je kot je
nagradna igra ,JPostani milijonar"!
Teta: (hitro reagira) Kaj ne rečeš! A ti tudi sode-
luješ v tej nagradni igri?
Žena: (navdušeno) Seveda! V največje veselje mi
je čakanje sreče, to je zame - vsak dan
nekaj presenetljivega v življenju!
Teta: Pa nikdar nisi rekla!
Žena: Ko nikdar nisi vprašala!
(Za obe ženski zdaj ničesar drugega ne ob-
staja več: med dialogom gresta v kot in
živahno govorita-žvrgohta)
Stric: (se prime za glavo) 0-jooj! Spet sanje na
dnevnem redu!
(sede k mizi k Možu)
Mož: To je tista žalost. .. Avgust, to! (nadalju-
je z delom)
(Avgust navehčano sedi in ga opazuje)
(Žena in Eleonora v kotu)
Žena: Lej — tako pazim na te steklenice, zama-
ške, zavitke in vrečke, da jih je povsod vse
polno!
Teta: A že dolgo sodeluješ?
Žena: Odkar pravijo, zbirajte te reči, ker vas
čaka sreča! (premor) In jaz kar čutim, da
me nekje čaka sreča ... in enkrat!
Teta: O, jaz tudi — zato redno sodelujem!
Žena: To res človeka tako pritegne! In končno
sem se privadila, ker je danes zbiranje reči
ljudem itak najbolj pri srcu! Zato pa -
zakaj ne bi še jaz preizkusila srečo, ki jo
prinašajo te reči, mar ne? !
Teta: Seveda! Mene tudi vsak hip bolj vleče .. .
to je strašno napeta igra!
Žena: (razburljivo) Ne pravijo zaman — ,JPostani
milijonar" ... Da je to moje sodelovanje
in živih sanj ... Ti rečem — kakšenkrat
tako živo sanjam . ..!
Teta: Jaz tudi! To bo spet zapleteno, joj! .. .
dokler ne bodo na televiziji sporočih ime
velikega srečnika!
Žena: Res, najtežje je to čakanje!
Teta: Ne reci! Jaz že vse dni trepetam — ko na
trnih živim!
Žena: Nikar ne govori o tem . ..! (gre k omari)
Raje poglej, koliko novih etiket sem zbrala
za naslednje kolo!
Teta: (pohiti za Ženo) Oh, srčno rada!
(Žena vzame z omare več škatel, po ka-
terih pričneta ženski brskati; pri tem poslu
počepneta, škatle imata na tleh, brskata in
čebljata)
Teta: A imaš kaj podvojenih?
Žena: (brska) Bova videh .. .! (Poslej obe zbira-
ta, razporejata kupone in sta tako zavzeti
z delom, da je le kakšen hip shšati njune
kratke smehe, pohie nestrpnosti.
(Glavni dialog se nadaljuje pri mizi)
Mož: (med delom) Torej praviš Avgust - da tebi
nikdar ni dolgčas?
Stric: (reagira iz globoke zamišljenosti) Tega jaz
še nikdar nisem rekel!
.Mož: (radovedno) Kaj potem zdajle razmišljaš?
Stric: (se čudi) A jaz?
Mož: (s smehom) Ti!
Stric: (se nasloni na mizo, išče besedo) Oh .. .!
(postane dobre volje) o mladih letih, ko
sem imel polet in načrte, da sem kar ža-
rel.. . od same volje do življenja in enega
kupa veselja! Pravzares! Tak človek sem
bil, da bi na tešče goro premaknil, a mi ne
bi bilo nič!
Mož: (preneha z delom; se zamisli) Ah, tisti čas
je bil resnično drugačen . . .!
Stric: (mehko) Saj - zato!
Mož: (mehko) Zelo nepozaben!
Stric: Menda! Zdaj je vse drugače! (premor) A ni
to čudno? !
Mož: Ja .. . kako se vse spreminja ...
Stric: Vse gre nekam .. . meni nič, tebi nič!
Mož: Tako .. . kar izginjamo nekam . ..!
Stric: A kam?
Mož: Kaj jaz vem!
Stric: Ko bi človek to vedel. . .!
Mož: Jaz ne vem.
Stric: To je najbolj čudno, ane? !
Mož: Pravzares!
Stric: Toda - po drugi strani pa zijam - česa
vsega človek ne odkrije na svetu!
Mož: Kaj mishš... Avgust?
Stric: Oh . . . (premor). . . kako je svet majhen
kot igrača, na primer.
Mož: (se zamisli) Res . . .!
Stric: In zato ničesar ni mogoče skrit pred niko-
Mer . . . Kaj hočemo!
Mož: (hudomušno) Nič, Avgust. Saj vidiš — o
našem kometu si tudi vse izvedel!
Stric: (zamišljeno, z nasmehom) Kajneda!
Mož: Resda!
(Vstopita Hči in Fant in presenečno ob-
staneta pri vratih)
Hči: (v zadregi) Dober večer!
Fant: (v zadregi) .. . Večer!
Hči: (hitro) Joj - pa res nisva pričakovala, da
vas je tohko!
Žena: (veselo) Le nič se ne bojta - zdaj je, kar
je!
(Hči gre naprej k mizi. Fant nerodno ob-
stane pri vratih)
Hči: (Možu) Oče - Tone me je spremil, pa .. .
Mož: (proti Fantu) Lepo, lepo!
Fant: (stopi naprej, da Možu roko) Dober večer,
gospod.
Mož: (hudomušno, se rokuje) Hja, gospod sem
bolj malo, veste toda dobrodošli ste kljub-
temu!
Fant: Meveseh!
Mož: Mene tudi!
Hči: (gre do Eleonore) Dober večer, teta!
98
Teta: (jo ogleduje) Lej no, kako gre čas - tak-
šna gospodična si že, da mi jemlje sapo!
Stric: (se približa Hčeri) Kajne - jaz kar zijam,
takšna lepa punca je; čisto naše gore stas!
Hči:	(da roko Avgustu) Pozdravljen, stric!
(Fantu, ki pride k njej in Avgustu)
To je moj prijatelj Tone (Fant, Eleonora,
Avgust se rokujejo)
Teta: (medtem Hčeri) O, to naju še posebno ve-
seli . .. kajne Avgust!
Stric: Seveda! (stresa Fantu roko) Strašno veseli!
Mož: (veselo) Ja-ja, Avgust! Konec koncev je to
res lepo, da smo enkrat takole zbrani, a
ne!
Teta: Lepo, ni kaj! Samo . .. midva se
oproščava, ker bova šla . . . kajne Av-
gust? !
Stric: Kot želiš, Eleonora!
Žena: (Teti) Zdaj pa res ne smeta!
Hči:	Sedita še, prosim vaju — Eleonora!
Teta: Ne-ne, midva resnično morava domov.
Avgust še ni naredil naloge za jutri ... in
sploh, kajne Avgust? !
(Avgust ne ve, kaj bi)
Mož: Kljubvsemu - ostanita!
Žena: Ja, ostanita! Večer je dolg in bomo lahko
lepo skupaj gledali televizijo!
Teta: Ce že res tako hočete . . . (popusti) . . .
Je prav Avgust?
Stric: Seveda je! Saj bi doma tudi gledala tele-
vizijo!
Mož: Bravo, Avgust! To je moška beseda!
Žena: (zadovoljno) Nič drugače! In zdaj vsi lepo
sedite!
(V prostoru nastane smešna gneča: Mož
pospravlja z mize svoje reči in jih nosi v
kot; ostali se umikajo, a istočasno iščejo
in jemljejo stole ter z njimi zavzemajo pro-
stor okrog mize in pred televizorjem)
(Končno posedejo zdrenjani v kupček
pred televizorjem)
Teta; (nestrpno) Ravno zdajle so na programu
najlepše reči. .. kajne Avgust? !
Stric: Točno! Vsak večer ob tem času!
Žena:' Oh - potem tudi vidva dobro vesta, kako
je to lepo!
Hči: (pohiti, prižge televizor) Prav fantastično
Je!
Mož: Ne govori. Meri — saj že zijamo . ..!
(Dialog preraste v igro v igri, ki je interpre-
tacija reklam)
Teta: (zaklepeta, navdušeno) Meni je najbolj
všeč tisto . ..
(sede v pozo) Ce hočete na Haiti, v Afri-
ko, Alžir,
jejte super vital krqmpir,
ki z okusom razveseljuje
poleg tega pa vas tudi nagrajuje!
(Družba z navdušenjem sprejme Eleono-
rino reklamo)
Žena: Krasno, Eleonora! To je spet ena nagradna
igra za naju, kajne? !
Teta: O pravgotovo! Le da jaz ne vem, kako naj
sama zmorem vse te reči, ko Avgust ni za
nobeno takšno rabo!
Stric: Kajdane . ..! Samo - jaz imam drug re-
sor.. . kar priznaj, Eleonora! (Ženi) Meni
je namreč bolj všeč tisto . ..
(živahno vstane; zadeklamira)
Od danes dalje - nič več naporno jutro, '
naporen dan!
Od danes dalje — samo blazina: uvek san!
(sede; pogovorno) To je čista resnica! Po-,
sebno po kosilu — oh, to je užitek! (utih-
ne, uživa)
Žena: Menda, Avgust, to je vedno bolj moški
opravek .. .!
Teta: (Ženi) Nič ga ne zagovarjaj, ko vidiš, da
res niti malo ne morem računat na njego-
vo pomoč!
Žena: Takšni so moški, Eleonora! Meni tudi le
Merica pomaga pri zbiranju, lepljenju, po-
šiljanju etiket, kuponov ... in sploh! Pri
ženskah so te reči bolj v navadi, me razu-
memo te nagradne igre!
Teta: Seveda - ti si lahko srečna! Vsaj nekoga
imaš, ki ti pomaga!
Žena: To je res... Čeprav se mi pa Janez raje
smeje na ta račun!
Mož: (se smeje) Kako se ne bi .. . (se sme-
je) . . kajne Avgust!
Stric: (se smeje) Pravzares, Janez! Saj kar plavajo
v sanjariji!
Mož: Ja! Pošilja, pošilja, zraven živo sanjari, pa
spet pošilja in pošilja — ,,ali ništa"! Niti za
hip ne vidi, kako jo s tem vlečejo za nos
... (se smeje)! Tega si res ne morem mi-
stlit ... še manj pa morem verjet ...
(reklamno-zafrkantsko zadeklamira)
Potentila, bromofor,
kačnihteza, labrador —
dobite napol zastonj, po smešno nizkih
cenah! (se smeje) Lepo vas prosim — le
kdo bi to veijel dan današnji-dan!
Stric: Jaz že ne, Janez — (se smeje) jaz ne!
Teta: (tečno) Kajdane-verjameš, Avgust? ! Le
tiho bodi! Pa še kako verjameš! Zato se
tudi vsak dan bašeš s tistimi piškoti. ..!
Žena: S kakšnimi piškoti?
Teta: Oh, s tistimi, ki ljudi vodijo po svetu!
Žena: A je to mogoče, Eleonora?
Teta: Seveda, saj to že vrabci čivkajo ... (se po-
stavi v pozo)
Moskva, Helsinki, Dunaj, New York,
Damask, London, Rim, Pariz -
po tej svetovni poti
vas vodijo mikserfadelbum piškoti!
(normalno, karajoče) In s temi piškoti se
baše moj Avgust - kar poglejte ga, kako se
redi: da sploh ne more skrit ...!
(Vsi zvedavo ocenjujejo-ogledujejo Avgu-
sta)
Teta: Kljubtemu si pa še pred vsemi upa trdit,
da ne veijame tem igram ...
99
Stric: (s smehom) Nobena svinjarija!
Teta: Le zakaj potem ješ te piškote. Avgust? !
Stric: (s smehom) Zato!
Žena: (se čudi) A te vleče po svetu, Avgust?
Stric: (mirno) Zato — ker so dobri, vendar!
Teta: Lažeš, Avgust! Dobro vem, da na-skrito
zbiraš kupone teh piškotov!
Stric: Zakaj potem tule lažeš - da ti ne poma-
gam zbirat teh reči? !
(Vsi se posmejejo; Eleonora presenečno
zazija)
Teta: (mirneje) No, ja ... lepo, da priznaš!
(premor) Kljubtemu - si pa nikdar ne bi
mishla, da si takšna pokrita rihta!
Stric: Jaz moram bit ... Ker si ti prepričana, da
ne vidim pet pedi od nosa!
Mož: To vendar ni mogoče. Avgust!
Stric: Seveda ni! Tudi jaz imam sedanji čas tule
notri... (se trka po prsih) ... v srcu! In
dobro se zavedam, da je danes svet maj-
hen! Zato bi pa rad videl še kaj več kot je
naša živobarvna dežela ... in mili-mi so-
sedi!
Teta: (presenečeno) Vsak dan me bolj presene-
čaš, Avgust!
(živahno) Saj si že skoraj takšen kot tisti:
(reklamno) Abc-iks!
Žena: (zaklepeta) A veš, da sem jaz tudi takoj
pomislila ...! Prav takšen je: (reklamno)
Abc-iks!
Teta: A ne — da je! Tudi obnaša se čisto ta-
ko ... (reklamno) Vsak trenutek, na vsa-
kem kraju Abc-iks!
Stric: (s smehom) Seveda! Zato pa jem piško-
te ... da bi videl svet!
Hči: (navdušeno) Prav imaš, stric! .Blazno fino
bi bilo zdajle — v Moskvi!
Stric: (igrivo) O, ne govori .. .! (zapoje) Kalin-
ka-kahnka maja!
Mož: (Hčeri) Daj no mir. Meri!
Žena: (Možu) Zakaj pa ne bi smela imet že-
lje .. . saj je še mlada!
Teta: Pravzares! (Hčeri) In tudi jaz bi šla prec s
teboj. Meri!
Hči: Krasno bi bilo!
Fant: Jaz nimam nič proti, gospa! Samo jaz bi
raje predlagal Damask!
Stric: (s smehom) Imaš prav. Tone! Harem-ha-
rem, to bi bilo nekaj za naše duše in telo.
llči: Seveda! In Lon-don!
Stric: Tja pa za noben denar! (zapoje) Aj, ča je
pusta Londra — mar ne veste tega? !
Hči: Potem pa - Helsinki!
Mož: (hčeri) No-no, Meri! Le potiho sanjaj!
Hči:	Saj ne sanjam ...! (navdušeno) Tudi v
Pariz bi šla!
Stric: (navdušeno) To-to! In jaz s tabo — do Pi-
gallea, ha-hah!
Hči: A ni to zares perfektno, če človek lahko
potuje takole ... za nagrado!
Žena: Pravgotovo, si moraš mislit! Enkrat bova
tudi medve na vrsti, le čakaj!
Mož: Ampak — nehajte že sanjat pri prižgani
luči, mejduš! Saj je vendar povsod na sve-
tu enako, če si rad . . .!
Stric: Bravo, Janez - to je čista resnica! Najprej
SI doma kot v škatlici uredi, potlej šele
svet obredi!
Hči:	Krasna ideja, stric!
Žena: O, bi rekla — samo mi nimamo te sreče!
Hči: Kaj da ne, mama .. .! Jaz že hranim za
novo Barbaro!
Teta: To je najpametneje, Meri! (premor) Ven-
dar pa sem jaz sinoči glede tega videla še
nekaj pametnejšega!
Žena: Joj, menda ne mishš .. . (poudari) tapire-
kifokus? !
Teta: Seveda, prav na tepirekifokus mislim!
Stric: Ženske ste pa od vraga! Nocoj mi vsako
pametno misel vzamete direktno z jezika!
Mož: Nič čudnega - ko vsi skupaj dirkate . ..
kdo bo hitreje sanjal!
Stric: 0-ne, pardon, Janez! Meni se nikamor ne
mudi! Hotel sem povedat le to, daje tapi-
rekifokus.. .
Teta: (ga prekine) (reklamno) Najboljši za v pro-
stor, kjer človek preživi 80 procentov svo-
jega življenja - (normalno) to je vendar
stara stvar!
Žena: (reklamno) In najboljša za v prostor, kjer
človek prespi 70 procentov svojega življe-
nja - (nonnalno) celo jaz to vem!
Stric: (nejevoljno) Ampak pusrite mi vendar že,
da povem do konca svoje ubogo misel!
Žena: Oprosri, Avgust - ni bilo namerno!
Teta: Seveda ne! Jaz sem namreč mislila, da boš
povedal kaj novega!
Stric: (hitro, nejevoljno) Kaaj noooveega . ..? !
Joj, ste danes ljudje čudni!
Mož: Ja, tega si človek sploh ne more mislit -
kako!
Stric: Najprej mi požreta besedo. Zdaj naj pa še
povem celo nekaj novega . .. Hudimana!
Le kaj vedve mislita? ! Menda prav nič ne
mishta, ko ves čas govorita!
Teta: Joj, Avgust - nehaj že flancat, saj nisi v
soli! Tam si lahko preveč pameten, tule
sva pa na obisku ... in to celo pri tvoji
žlahti!
Stric: (izbruhne) A jo zdaj shšiš, Janez? ! Le
kako naj se ob vsem tem odrečem narav-
nost zdravilnemu zbiranju kuponov za žre-
banje - lepo te prosim, Janez - ko vidiš,
da bi bilo res najbolj pametno, če bi za
nagrado človek zginil kam daleč v svet.
Mož: Ja, res! Tako živo sanjajo te nove reči, da
jih že kar živijo — ti jima pa še hočeš nekaj
dopovedat!
Stric: No, vidiš! Tu ni kaj, pač paje, kar je; to
mi je zdaj jasno kot beli dan! Zato tudi
moram povedat, da je ... (reklamno) ta-
pirekifokus najboljši za v vsako predsobo,
kuhinjo, dnevno sobo, spalnico in kopal-
nico ...
100
Teta: (ga prekine) To sva tudi medve rekli,
Avgust!
Stric: To že ... (z užitkom) vendar sta pozabili
najvažnejše, kar je itak značilno za žen-
ske ... namreč to, da . .. (reklamno) v
naše stanovanje prinaša srečo in svežino
le: tapirekifokus!
Mož: To je čisto navaden hokus-pokus, mejduš!
Žena: Oh, ne bi rekla, Janez! In čeprav tega ne
moremo kupit, se lahko vsaj pogovarjamo
o tem ... To je tako zanimivo!
Mož: (hudomušno) Zato že mogoče - ko imaš
rada „pesek v oči"!
Žena: Ampak tapirekifokus vendar ni pesek,
Janez!
Teta: Sploh ne, Janez, to bi moral vedet!
Mož: Ko da jaz ne vem, Eleonora! Dobro vem,
da . . . (reklamno) tapirekifokils zakrije
vse pomanjkljivosti vašega bivalnega pro-
stora!
Žena: (navdušeno) No, vidiš, Janez ... to je ti-
sto — da je v življenju vendarle bolje, če
človek ne vidi resnice!
Mož: (nejevoljno) Saj . . . to je tista žalostna pe-
sem — da včasih živiš kar tam nekje .. .
kaj jaz vem kje; toda — po volji mi ni!
Stric: (hudomušno) Huda kri, Janez, pamet kali!
In nič drugače! Tudi tebi bo to še enkrat
presneto všeč, hudimano da! Ne gre druga-
če .. . Saj to že vsi dnevniki in vrabci čiv-
kajo . . . (reklamno nadaljuje) Kupite!
Teta: Seveda! (nadaljuje Avgusta, reklamno) Res
vam ne bo žal!
Stric: (reklamno) Sploh vam ne bo žal!
Teta: (reklamno) In potem - vam zares ne bo
žal!
Stric: (normalno) Vidiš, Janez! Ti pa menda mi-
sliš, da si edini na svetu - ki mu je žal!
Hči:	Le kako naj bi nam bilo žal - ko je na
svetu toliko blazno lepih reči, mar ne? !
Žena: Oh, tudi meni bi bilo marsikaj strašno pri
srcu . . . Toda kaj ko tako hudirjevo malo
moremo!
Mož: (nejevoljno) Ja — to je vsak dan ista pe-
sem, mejduš!
(Nenadno vstopita Sin in Igralka—Zinka,
oba veselo razpoložena; Zinka je zelo šar-
mantna)
Sin:	Dober večer . . . Kakšen bomba sestanek!
Pleme Srečnikov na kupu!
Zinka: (Šarmantno) Dober večer!
(Prejšnji presenečeno zazijajo v napetih
držah, od začudenja skoraj okipijo)
Sin:	Dober večer — vendar! Kaj je z vami? !
Zinka: (prikupno) Dober večer!
Žena: (se zgane; zbegana) Dober. .. večer...!
Zinka: (Ženi) Dober večer, gospa.
(Mož počasi vstane. Ostali drug za drugim
v presledkih odgovarjajo kot v sanjah, a
veselo-presenečeno: Dober večer!)
Mož: (zbegano) (Sinu) Le kaj fant.. .? (Igralki)
Oprostite ...! Dober verčer. . . Toda -
kaj vse to pomeni... to je gotovo kakšna
pomota! (se pribhža igralki) Ker — če se
ne motim ... Vi ste vendar tista igral-
ka .. . tista popularna, tista ... (se zbere)
A pri nas? ! (gre z roko proti njej) Lepo
pozdravljeni! Vi ste pravgotovo tista zvez-
da s televizije, a ne!
Zinka: (mu da roko) Ja, Zinka sem ... in veseli
me, da sem vas spoznala!
Mož: Mene tudi... prav posebno, ja-ja! Nikdar
si ne bi mislil... da bom takole na štiri
oči videl živo Meto iz Cvetja v jeseni pata-
konaprej ... res me zelo veseh!
Sin:	(veselo) To je moje dekle, fotrič ... prav-
zaprav - moja zaročenka!
(Mož je spet iz sebe od presenečenja, se
umakne, tudi ostali se glasno čudijo)
Žena: (se strašno čudi) Za-ročenka .. .? !
Zinka: (s prikupnim nasmehom) Da, gospa! In vi
ste Janezova mati, kajne!
Žena: (zbegano) Ja-ja!
Zinka: (ji ponudi roko) Me veseli, gospa! (se ro-
kujeta)
(Mož in ostali v presledkih zajecljajo: Za-
ročenka!)
Sin:	(veselo) In nocoj sva prišla povedat, da se
bova v kratkem poročila!
Mož: (zazija) Po-ro-či-la? !
Zinska: Da, gospod - poročila!
Žena: (Začudeno) Poro-čila!
(Čudenje preide v veliko navdušenje)
Oba: (Avgust, Eleonora-skupaj) Če je tako —
potem pa čestitava!
(Atmosfera veselega presenečenja-navdu-
šenja; vsi se rokujejo s Sinom, Igralko ter
besedujejo: Poročila! Krasno! .. .)
(Le Moža veselje ne potegne za seboj: ne-
kako izgubljen sede k mizi in zamišljen je)
Mož: (zavzeto) Ampak Janez - kako to ... po-
ročila?
Sin:	Poročila vendar!
Mož: Toda ... - kam, kje, kako ... na kaj -
poročila?
Sin:	Nič ne skrbi, fotrič! Z Zinko sva dogovor-
jena o vsem!
Oba: (Sin, Zinka; skupaj) In poročila se bova!
Oba: (Avgust, Eleonora; skupaj) (pojoče) Še en-
krat — čestitava!
(Žena je ganjena; v navdušenju pohiti k
Igralki in jo objame)
Žena: Oh, to je prelepo! Tako čudovito!
Zinka: (nanjo preide ganjenost) Res, gospa — ču-
dovito je!
Stric: (reklamno vzklikne) Vidite: to je ta-pravo!
Btfvo-žlahta!
Žena: (odstopi od Igralke) Ti si torej —
naša . ..? !
Zinka: Da . . . gospa!
Oba: (Avgust, Eleonora: skupaj) Še tretjič - če-
stitava!
Mož: Kdaj se pa bosta poročila?
Zinka: (veselo) Dogovorjena sva, da čimprej!
101
Mož: Zakaj pa tako hitita?
Sin:	Zato - ker morava!
(Pri vseh veselo navdušenje)
Žena: To je zares čudovito! Takšna sreča . . .!
(mehko) Oh - če se samo spomnim teh
svojih let. ..!
Mož: (roteče) Nikar zdaj še ti! Lepo te prosim,
mama - zdajle rajši ne .. J
(NENADNO TEMA)
(V temi steče dialog, medtem tudi pripra-
va za poročno kosilo: akterji posedajo za
mizo, na katero medtem pripravijo krož-
nike, steklenice in reči za naslednji prizor)
(medtem)
Mož: Vidiš — že spet ti tvoji neumni spomini,
mejduš!
Sin:	Ne razburjaj se, fotrič, v temi nam je še
bolj slovesno!
Stric: (navdušeno) Pravgotovo! Takšne prijetne
romantike že nisem doživljal, odkar je bilo
konec romantike!
Teta: Presneto očarljivo je! In odslej bodo moje
sanje — temrK) stanovanje!
Hči:	(vzkhkne) Drugače pa vsi mishte, da seda-
nji čas ni očarljiv in fantastičen!
Zinka: (khče) Jaz že ne!
Sin:	(khče) Jaz tudi ne!
(NENADOMA POLNA SVETLOBA, ki jo
vsi pozdravijo z navdušenjem, istočasno s
svetlobo: AVGUST ZAIGRA NA HAR-
MONIKO melodijo „Ujeti čas"; akterji
zdaj sedijo po parih za mizo; središče po-
zornosti sta: Sin in Igralka— Zinka. Po-
membna je tudi scenska sprememba:
OMARA v kotu je zdaj slovesno okinčena
s trakovi itd., da je zelo eskponirana.)
(čez čas: ob glasbi harmonike Sin in Igra-
lka zapojeta „Ujeti čas"; Hči in Fant za-
plešeta; Eleonora, Žena, Mož: jedo)
(Čez čas veselo atmosfero prekine Mož, ki
vstane s pollitrsko kupo v roki in zavzame
slovesno govorniško pozo za zdravico)
Mož: (slovesno) Mlado poročencema — za zdra-
vje!
(Vsi ga burno podpro, divgnejo kozarce,
nadzravljajo; potem: čakajo Moža, ki zelo
dolgo pije)
Mož: (neha piti) Zdaj pa nekaj resnih in objek-
tivno-kritičnih besed, za katere upam, da
bodo padle na plodna tla! Posebno še, ker
bom zelo kratek!
(Burna reakcija in podpora pri ostahh)
Mož: Tule smo zelo na tesnem s prostorom, to
je vsem jasno! Ampak s pametnimi ukrepi
in z dobro voljo nas vseh ... lahko rešimo
problem ... Če se torej konkretno - vsi
še malo stisnemo in uredimo nekaj reči
nanovo ... Pa bo šlo!
(Ostah so navdušeni, pozdravijo predlog)
Mož: (slovesno) Rečem — tudi potem, ko bo —
perspektivno gledano, seveda — tudi prira-
stek! Tega sem zelo vesel, zato ...
(Ostali so navdušeni; zaploskajo-nekateri)
Mož: In še nekaj dodatnih predlogov! (se odkaš-
Ija; odločno) Po novem se bo pri nas po-
poldan manj počivalo in puščalo čas vne-
mar! Tudi branje, poslušanje, gledanje po-
gročnih in zgolj čas-ubijajočih reči, krimi-
nalk in podobnih Anten ter televizij — od-
pade! (premor) Ker dragi moji - jaz pra-
vim: pamet v roke in z rokami na delo!
(Ostali so navdušeni; zaploskajo)
Mož: Na zdravje! (pije) (nato) Ker dragi moji -
če samo malo pogledamo okrog sebe . ..
vidimo ... O, pravlahko vidimo - kaj vse
imajo drugi, pravzares!
(Vsi zaprežijo v napetost — počasi vsta-
nejo v zbor)
Mož: (napeto) In zato ...!
Vsi * (v en glas, napeto) In zato? !
(Mož s kupo v roki zadirigira.,vsem, da je
shšati ISTOČASNO: Avgustovo hanno-
niko in glasove vseh akterjev, ki istočasno
hitro govorijo vsak svoje reklamno bese-
dilo - da nastane ritmična MASA BESED
IN GLASBE)
(Tekste, ki tečejo istočasno, navajam v za-
poredju) ;
Mož: Sodoben mož je lahko vsak,
kdor zna priviti kak vijak!
Toda lenega čaka, kar ga pač čaka
in pridnega čaka, kar pridnost dočaka.
Zato - vsakogar je lahko sram,
kdor ne živi s priročnikom: naredi sam!
Žena: Ker plača in potrebe nikdar niso skladne.
zato igram nagradne igre, oh, nagradne —
na igre te ne pozabim več nikdar, dokler
še živo sanjam: da postanem milijonar!
Zato na igre te ne pozabim več nikdar:
saj v življenju up, oj, upati je glavna stvar.
Hči : Elementi v Barbaro-komplet,
tako je sestavljen svet -
pravi oče, mama, dragi brat,
vsi ljudje in vsakokrat:
če na svetu hočeš kaj imet,
uporabljaj manžri-grablje spet in spet!
Fant: Jaz pa vem, da me v karieri čaka sreča,
ki ni nikdar hopla! opoteča!
Zato srečnega - bomo rekh - čaka ne-
sreča,
nesrečnega pa — bomo rekli — sreča!
In če si ženska ali pravi mož,
v zlasti sredini - ti srečen boš!
Teta: Če imate denar, nič ne skrbite,
brez njega v marketih vse dobite —
od tampona do jeklenega srca,
upe, omare, miši, kredite, o, ne pozabite:
vmes pa super konfekcija vihra,
ki delovnim ljudem še posebno se poda!
Stric: Nič več dobro jutro
in nič več dober dan!
Saj kdor vstane, je pokonci,
kdor leži,taje zaspan!
Za vse paje najboljša:
102
blazina uvek-san!
Sin:	Potentila bromofor
kačnihteza labrador
plus kitara grlen glas
tisoč watov ženski bas:
ey ča rudite parafrut
ey kupite samson knut!
Igralka: Nikar ne glejte na svet črno-belo,
saj v koloiju življenje je veselo —
kot ogenj in voda sta lep mozaik,
življenje burno in nikdar zapik!
Zato kupite super-vizor pri export-Planki
in glede eptimizma — nikdar ne boste v
zanki!
(Igrivo dogajanje ustavi in prekine Mož, ki
dvigne roke)
Mož: Zato pravim na tale srečni dan: na zdrav-
je!
(Vsi zaploskajo, vzklikajo, pijejo)
Mož: Zdaj pa - mladoporočenca spat!
(Navdušenje spet naraste, dvignejo se od
mize; in stopijo v dve koloni — v „špalir"
proti omari)
(medtem)
Stric: (zavriska)... Spat na zrno graha! (zaigra
na harmoniko)
Mož: Menda! (veselo Sinu) Le dvigni ženo, mož!
Vsi:	Nesi jo čez prag!
(Sin dvigne Igralko-Zinko v naročje in jo
nese proti omari. Ostali ju veselo pozdrav-
ljajo, posipajo z rižem in rožami)
(Ko poročni par pride do omare: Igralka
odpre vrata omare in Sin jo zanese v oma-
ro, potem vrata omare zapreta za seboj
med glasnim pozdravljanjem. Lahko noč!)
(Potem glasno navdušenje in veselje ugas-
ne: Avgust odloži harmoniko)
(Vsi posedejo okrog mize; molčijo)
(Počasi steče dialog)
Mož: Kako srečen dan!
Teta: Da - še petič čestitava . .. kajne Avgust!
Avgust: Seveda—petič!
Mož: Nič čudnega ... ko je tako srečen dan!
Žena: Neverjetno — srečen! (ganjeno) Oh, če se
le spomnim teh svojih let. .. !
Mož: Oh, nikar, lepo te prosim, mama ...!
(NENADNO TEMA)
Mož: Mejduš - spet ti in te tvoje sanjarije ...!
(SNOP LUČI NA OMARO: iz omare stopi
Igralka-Zinka v vlogi tv-napovedovalke)
(Ko poročni par pride do omare: Igralka
odpre vrata omare in Sin jo zanese v oma-
ro; potem vrata omare zapreta za seboj
Jugoslavija
Zinka: (napoveduje) Dragi gledalci in gledalke!
Dovolite, da vam ob koncu drugega deja-
nja sporočimo še zadnjo veselo novico.
Nocoj se je zaključilo veliko nagradno žre-
banje v popularni nagradni igri ,JPostani
milijonar".
Tokrat je srečna dobitnica glavne premije
tovarišica Mica Srečnik! Srečni nagrajenki
iskreno čestitamo!
(POLNA SVETLOBA - VSI SO NEGIB-
NI, ZIJAJO OD PRESENEČENJA)
Žena: (se zgane, vsa iz sebe) A sem tole ... či-
sto prav slišala? ! A ste vi tudi kaj shšali?
Vsi:	Slišali smo! Prav si slišala! Brezdvoma! To
si ti!
Žena: A to sem - morebiti jaaz . ..?
Zinka: (pred omaro; osebno) To ste vi, gospa!
Nobene pomete ni. ..
(Vsi zastanejo v dvomu in napetem priča-
kovanju)
Zinka: Vi ste zadeli!
Žena: Kaj pa - draga naša ...?
Zinka: Glavni dobitek, gospa!
Žena: Ampak - to je nemogoče! Da bi jaz .. . v
nagradni igri?
Zinka: Vi ste zadeli!
Žena: Recite mi še enkrat ... ne morem verjet,
vendar... Da bi jaz, ki nisem rojena pod
to zvezdo? !
Mož: Ti vendar - kaj se čudiš!
Vsi:	Glavni dobitek! (se zberejo okrog Žene)
Žena: (se zbere) Joj ... potlej je tu tisti trenu-
tek, ki sem ga ves čas čakala!
Mož: (se čudi) Menda - na svetu je res vse mo-
goče!
Žena: (ganjeno) Oh — takšna sreča!
Zinka: (jo veselo nadaljuje) Ki se imenuje petde-
set milijonov!
Žena: (je paf) Milijonov? !
Vsi:	(so paf) Milijonov? !
Zinka: (osebno) Da — petdeset milijonov!
(napoveduje) In s tem zaključujem svojo
vlogo - žehm vam lahko noč! (ODIDE V
OMARO)
Vsi:	(razburjeno, navdušeno) U-u! Petdeset mi-
lijonov! Pet-deset!
Žena: Petdeset - joj! (omahne na stol)
Oba: (Avgust, Eleonora, pohitita k Ženi) Zato
pa — še šestič čestitava! (reklamno) Zdaj
boste res živeli ...!
Mož: (zbegano) Petdeset milijonov .. . mejduš!
Žena: (vzklikne) Pre-čudovito milijonov!
Hči: Oh, je to fantastično! (poplesuje) Meni že
rastejo krila!
Mož: (nežno, ženi) Ne zdaj vidiš! Mar ti nisem
vedno govoril, da si rojena pod srečno
zvezdo!
žena: Ampak pod tako srečno — tega ne'bi ver-
jela, Janez!
Mož: (dvigne Ženo s stola) prime jo čez rame in
jo pelje na rampo) Vidiš, mami — zdaj je
menda konec samo sanj!
Hči: (pride k njima, objame Ženo) Oh, fanta-
stično!
(NENADNO NA ODRU: TEMA)
(Akterji odidejo)
(Mož in Žena s strani potegneta star kavč
in ležeta: Mož leži sede, z blokom v rokah
zavzeto računa)
103
žena prižge nočno svetilko)
Mož: Hvala, ker si prižgala:
Žena: Kaj ti tudi ne spiš?
Mož: Kje nek .. .! Računam, da je kaj!
Žena: Zakaj potem nisi prižgal luč?
Mož: Kje imam pa čas! (glasno računa) Dvesto
petdeset .. štiristo dvainsedemdeset ti-
soč ... in stodevetdeset tisoč . . . tristo
petintrideset tisoč . .. (premor)
Mož : Srce mi razb ija, da je to č ud no !
Žena: Ne reci - meni bo ušlo, če ne bo hitro
dan!
Mož: O, ko bi že bil - bi bilo prepozno!
Žena: (kaže prospekt) Ja! Poglej toke - kako je
nobel!
Mož: Dnevna soba?
Žena: Ja! Zlate rožice na modri podlagi!
Mož: Misliš, da bi tole?
Žena: Joj, menda nisi mislil, da ne? !
Mož: Ne, ne — le vprašam! Preberi ceno!
Žena: Mihjon, osemsto, petindevetdeset ti-
soč ... (lista prospekt)
(Mož ponavlja za njo in potem: NADA-
UUJE Z GLASNIM RAČUNANJEM)
Mož: Dva in pet je sedem, devet in osem je se-
demnajst, ena naprej!
Žena: (panično vzkhkne) Jooj!
Mož: Kaj paje?
Žena: Pozabila sva na spalnico - poglej! Ta je
naravnost šik!
Mož: (mirno) Sem mishl, da je kaj hujšega!
Žena: Spalnica v rustikalnem stilu - to sem si
vsa leta natihom želela! Tako krasna je!
Mož: Nič se ne čudim veš! Vse to tudi ogromno
stane!
Žena: Daj no mir! Menda ne boš ti še naprej
ostal malenkosten, da bi gledal na vsak di-
nar? !
Mož: Nič se ne boj...!
Žena: Upam vsaj! To moraš vedet, da je zdaj dru-
gačen čas!
Mož: To vem, toda račun kaže . ..
Žena: Koliko?
Mož: Okrog deset mihjonov - zaenkrat!
Žena: To pa ni veliko; komaj kapljica iz morja!
Mož: O, to že - samo, ko mi do zdaj ne bi bili
tako suhi!
Žena: Kaj-bi-tisto! (zasanjano) če samo pomi-
slim ...
Mož: Ja - milijoni, milijoni!
Žena: (mehko) Tako toplo mi je pri srcu kot še
nikdar!
Mož: Veijamem! Tudi menije vroče, ker še svoj
živ dan nisem tohko računal!
Žena: Oh, ne reci... Janez!
Mož: (mehko) Saj ne bom ... Bom raje vse še
enkrat preračunal! (spet nekaj hipov glas-
no računa)
Žena: (ga nenadoma prekine) Janez!
Mož: Kaj je ... mama?
Žena: A ni bolj pametno, da greva opravit kaj
pametnega, namesto, da leživa? !
Mož: Najbolj pametno — res!
(Oba hitro vstaneta: Žena v beh spalni
srajci. Mož v dolgih gatah-pisanih in modri
majici. Medtem: LUC DO POLOVICE JA-
KOSTI. Mož vzame meter, blok, svinč-
nik.)
Mož: Vse to gre torej - stran? !
Žena: Ja - prišlo bo novo.
Mož: ta miza mi je lepo sliižila! (boža mizo)
Žena: Odslej pa ne bo več treba!
Mož: O, se mi zdi!
Žena: Zato pa vse staro ven! (Vzame stol: IN
ZAROPOTA)
Mož: (jo ustavi) Ampak - potiho, da ne zbudiva
mladih!
Žena: Seveda! Vsaj enkrat v življenju jih morava
presenetit!
(Oprezno se premikata po prostoru in me-
rita — tako da držita metrski trak vsak na
enem koncu; šepetaje govorita mere)
Mož: Šestdeset krat štirideset bo šlo.
Žena: Dolžina dva metra, osemdeset.
Mož: Se mi je zdelo - meter osemdeset.
Žena: Misliš, da bo šlo? Tisto je meter enain-
osemdeset.
Mož: Tule je celo več — meter dvainosemdeset.
Žena: Širina - meter in dvajset centimetrov.
Mož: V redu, se izide - m tule še krat šestdeset
in rob dvajset, višina tudi osemdeseti
(MEDTEM: VSË BOLJ SVETLO - ZDAJ
JE POLNA SVETLOBA)
(Iz sobe pride Hči, napol oblečena, spoto-
ma se oblači)
Hči: (se prestraši) Joj .. .! Kaj pa vidva delata?
(Mož in Žena skušata skriti svoje početje)
Žena: (v zadregi) Dobro jutro !
Mož: (spravlja meter) Meriva, meriva!
Hči: Zakaj pa?
Žena: (kot prej) Kartako - sem in tja!
Mož: Res! Skušava se spomnit, kohko je velik
najin svet!
Hči: (hudomušno) Za novo pohištvo, ane - kar
priznajta!
Mož: Ne, nitin^manj!
Hči: Sem čisto mishla, da!
Žena: Ne, sva se z očetom premishla!
Mož: Res - škoda denaija!
Hči: (navdušeno) Oh, fìno! Potem bi jaz vaju
prosila, če mi bosta pomagala pri nakupu
Barbare!
Mož: Hja, ne vem... če!
Hči: Žakajpane?
Žena: Je mar kdo rekel, da ne? ! Dobila boš
kompletno Barbaro! To bo najino darilo
za tvoj začetek!
Hči: (navdušeno objame Ženo) Oh, fino!
Mož: Ji - potem za naprej pa poznaš tisto:
dinar na dinar palača, ane!
Hči: Kdaj torej lahko računam?
Žena: Še danes!
Hči: O, fino!
Mož: Ampak - v šolo le še pojdi prej!
104
Hči: Uh, z veseljem! Nasvidenje! (odhiti)
Mož: (z nasmehom) Pa im^ res krila, mejduš!
Žena: (s smehom) Saj jih imam jaz tudi!
Mož: Ravnoprav — ker je čas, da greva v banko!
Žena: Prav imaš! In nato se bova z dušo in tele-
som posvetila samo nakupovanju!
(Pričneta se hitro oblačiti) (medtem dia-
log)
Žena: Le glej, da ne pozabiš seznama!
Mož: Ni govora - bi se mi zmešalo, če bi moral
tohko reči nosit v glavi!
Žena: Še bolj pa te prosim, da ne boš živčen, ko
bom pogledala, kaj vse imajo!
Mož: Misliš - čisto vse .. .?
Žena: Pravgotovo — za vsa leta nazaj!
Mož: (odneha) Meni je prav!
Žena: Danes morava bit zelo dostojna! Posebno,
ker bova imela s seboj toliko denarja — je
nujno, da bova tudi drugače videt bolj
nobel!
(oba odhitha v sobo)
OZ OMARE: prideta Sin in Igralka-Zinka
—	v kavbojkah, živobarvnih majicah. Sin
prinese iz omare dve potovalki. Igralka
sede k mizi. Sin stopi za njen hrbet in jo
nežno mrši)
Sin:	Bova zajtrkovala, miška?
Zinka: Bolj perfektno bi bilo, če bi kasneje jedla
kje zunaj!
Sin:	Meni je vseeno - če je tebi, miška!
Zinka: Raje pokliči starše, da jim rečeva nasvi-
denje!
Sin:	Če želiš... miška!
Zinka: Seveda žehm, kaj pa misliš!? Posebno zdaj
—	si to blazno želim! In upam ... da ti
nisi čisto pozabil najin bojni načrt!
(Iz sobe prideta Žena in Mož, oblečena za
ven—pražnje)
Žena: (veselo) O-o! Dobro jutro, mladoporočen-
ca!
Zinka: (prisrčno) Dobro jutro, gospa!
Mož: Dobro jutro — prvo jutro!
Žena: Kam se odpravljata tako zgodaj?
Sin:	To bi vaju tudi jaz rad vprašal!
Žena: (skrivnostno) Na srečno pot!
Mož: (skrivnostno) V bankooo.
Zinka: (nestфno) Midva pa na poročno poto-
vanje!
Mož: Kam pa?
Sin:	Prot Grčiji, Turčiji...!
Zinka: In potem še naprej na vzhod!
Mož: (se čudi) Ampak ... Kaj ni taka reč pred-
raga . .. Hočem reč - prenevarna?
Zinka: Sploh ne! To je še vedno popularna pot
mladih.
Mož: A tako? !
Žena: Menda, le pojdita! Zakaj pa ne bi tudi kdo
iz naše družine šel kam dlje po svetu!
Zinka: (narejeno gladko) Torej — nasvidenje, gos-
pa!
Žena: Srečno — lepo, enkratno potovanje!
Zinka: (Možu) - Nasvidenje, gospod!
Mož: Le srečno potujta! Pa pamet v roke, to
vama polagam na srce!
(Sin vzame potovalki in se z Igralko poča-
si, namenoma!, obotavljajoče odpravita k
vratom^
(Žena nastrpno in pomenljivo pocuka
Moža, mu kaže za Mladima.
Mož: (v zadregi) Mejduš, skoraj sem pozabil.. .•
Počakajta še!
(Mlada4lva se hitro obrneta nazaj)
Mož: Mama ima odhčen predlog in upam ....
da ne bosta odklonila!
Sin:	(igra radovednost) Za kaj pa gre?
Mož: Sva mislila ... Da bi lahko šh skupaj do
banke — da bi vama poklonila nekaj .. .!
Žena: Kar bi vama utegnilo .. .!
Sin:	(nestrpno) Le kaj spet fmtirata, fotrič? !
Nama se mudi.
Mož: (živahno) Sva mislila - takole ... mihjon-
ček ah dva, da vama korajžo da, če bosta
na poti v stiski!
(Sin in Igralka, Zinka: kipita od veselja)
Žena: Za skromen začetek pač ...!
Mož: In sploh mishm, da vama bo prijetneje, ko
se že gresta one ... hipije — če imata kak-
šen mihjon več v žepu.
Sin:	O-o ! Danes je fantastičen dan!
Zinka: Blazno očarljiv!
Mož: Ja, danes že! Toda potem se bosta pa zna-
šla po svoje - saj poznata tisto- dinar na
dinar palača — kaj bi govoril!
Sin:	Ni dvoma - posebno če misUš pogačo!
Zato gremo, fotrič - da se ne premislita in
ti ne uideš v tovarno!
Mož: (se narejeno, veselo čudi) V kakšno tovar-
no?
Sin:	V tisto tvojo, kot praviš — službo ah šiht,
kaj vem!
Mož: (se igrivo posmehuje) Mishš - hahah! To-
da danes ni tako! Ob tohkšnem denarju
imam tudi jaz dopust, hahah!
(se odpravijo)
(MEDTEM: TEMA,ZAVESA)
3. DEJANJE
1. prizor
(Dnevni prostor je prepoln nove in moder-
ne opreme (Zavzema 2/3 in več odra);
polovica reči je še zapakiranih v ogromnih
kartonskih škatlah, ki delajo prostor podo-
ben labirintu. Vidno je okno, ki pa je te^e
dostopno; sicer je prazen manjši del odra
na liniji vhodna vrata-rampa, kje je na des-
ni nizka mizica s fotelji.)
(Vstopita Mož in Žena, oba otovorjena j
paketi, da vstopita: DVA KUPA PAKE-
TOV. Reči odložita na mizo in okrog nje,
potem je šele videti Moža in Ženo - oble-
čena v novi obleki, ki nista v skladu z nju-
no starostjo in sta (obleki obeh) ekskluziv-
no krojeni za srednjo, monla še mlajšo
105
generacijo: Mož se v moderni športni oble-
ki počuti kot „osel na ledu"¡drugače je z
Ženo v živo-pisanem kostumu. K pomlaje-
nemu izgledu pripomoreta tudi njuni novi
frizuri.)
Žena: (nestrpno) Zdaj te pa lepo prosim, da naj-
prej odpaldraš ogledalo!
Mož: (se skuša oddahniti) Saj ne gori azbest!
(sede na paket)
Žena: Skoraj bi rekla da - tako strašno sem ra-
dovedna!
Mož: Jaz pa strašno utrujen od teh neprestanih
krosov po trgovinah!
Žena: No — in kaj potem, Janez? ! Le kaj ti spet
Ili všeč ... ko bi skorajda moral vriskat
od sreče! Denaija imamo vendar tohko, da
lahko takoj vse plačamo .,.. pa še kaj zra-
ven, če le hočemo! Tohko smo menda
zdaj že nobel, ane!
Mož: O, to hudiniano dobro čutim, Mica ... to
prekleto baharijo, to sakramensko dobro
vidim — da sem salamensko zmatran in
zmahan kot kakšen star fertah!
Žena: Ampak Janez - malo prej si bil še tako
fin . . . Le odkod naenkrat jemlješ te pro-
staške besede?
Mož: Tudi meni se zdi, da sem priletel z marša
na beton . ..
Žena: Ojoj, Janez! Nikar ne godrnjaj! Raje brž
odpakiraj ogledalo - lepo te prosim .. .
(Mož nejevoljen odpakira metrsko-in-še
višje ogledalo in ga nasloni na fotelj tako:
da Žena, ki se gleda v ogledalo, stoji en
face publiki)
Žena: (pred ogledalom) Ti samo poglej, Janez!
Mož: (medtem, ko depakira pakete) Kaj pa?
Žena: Ho - kaj? ! Mene vendar!
Mož: Zakaj?
Žena: Mar ne opaziš nobene spremembe?
Mož: No, ja ...! (preneha z delom, opazuje
Ženo)
Žena: (se napeto gleda; postaja vse bolj začude-
na) Le poglej !
Mož: Odkrito rečeno - zelo težko, po vseh teh
dogodkih, zelo težko! Da bi kaj rekel - pa
sploh težko !
Žena: Daj daj . . Raje dobro in ostro poglej — in
potem povej!
Mož: No, ja ... (se trudi, da bi kaj opazil na
njej) .. . navidez si videt dosti mlajša,
drugega pa nič.
Žena: (z užitkom) A ne res da? ! Ti samo poglej
ta čudež!
Mož: (se čudi)
Žena: Lej - da to sploh ni več moj obraz!
Mož: Kajdane! A je moj?
Žena: Le dobro poglej, Janez! Pridi sem .. .
Cisto od blizu poglej!
(Mož pride bh^e ogleduje in zre Ženino
podobo v ogledalu: da tudi on stoji on
face publiki; Mož je vse bolj začuden nad
tem, kar vidi)
Žena: (napeto) Kaj praviš, a?
Mož: No, ja . . .!
Žena: To je čisto nov obraz, vidiš! Moj čisto nov
obraz, res — nov človek, kar poglej!
Mož: (se čudi) Ah, lari-fari!
Žena: Ne, ne, pravzares — nov človek sem, to
dobro vidim!
Mož: (se zresni; ne ve, kaj bi)
Žena: Sicer pa — poglej sebe! Seveda, to je naj-
bolje — sebe poglej ... in ti bo en-dva-tri
jasno!
Mož: (se gleda v ogledalu; bolj in bolj se čudi)
Mejduš. ..!
Žena: A zdaj že vidiš - kaj?
Mož: (je bolj in bolj veselo presenečn) Res! To
ni več moj obraz! In tudi tole . . .!
Žena: (navdušeno) Seveda, Janez! Tudi ti si nov
človek!
Mož: (resno) Resnično . . .! A tega ne morem
misht!
Žena: Saj tu ni kaj misht! (navdušeno) Zdaj sva
končno nova človeka — le verjemi, Janez!
(se navdušeno gleda v ogledalu)
Mož: (gre stran) No, ja ... saj navsezadnje to ni
tako hudo, a ne! (sede na paket, se za-
misli)
Žena: (zadovoljno) Sploh ne! Še boh ne, saj vi-
diš! Posebno po vseh teh letih skrbi in stis-
kanja pa odtrgovanja od ust.. . joj, ni da
bi o tem sploh še kdaj črknila!
Mož: Ampak .. po svoje je bilo tudi lepo!
Žena: (živahno pri mizi pregleduje reči) O, hvala
lepa za takšno lepoto, Janez!
(pogleda Moža, ki sedi zamišljen) In nikar
ne sedi tu kot kakšen kip! Raje mi poma-
gaj - saj menda nisi zares tako zelo utru-
jen? !
Mož: Bolj, kot če bi v tovami delal šestnajst ur!
Žena: (spet pred ogledalom) Kljubtemu .. .
priznaj, da je vseeno zelo lepo v trgovinah.
Mož: (počasi vstane) O, ja ... tako praviš
ti.. . (se ji približa) .. . kot v sanjah!
Žena: (nežno) Meni se v resnici zdi — še dosti
lepše!
(Za hip zamirujeta v medsebojni zagle-
danosti)
(Vstopi Hči)
Hči:	(veselo) Dober dan ... (presenečno ob-
stane) ... Joj - kaj pa je to - z vama?
Žena: Ti mar nisva všeč?
Hči:	Nasprotno! Blazno fina sta! Naravnost
fantastična!
Mož: (se ogleduje) Kakšna?
Hči: Tako blazno fino oblečena, da vaju ne bi
spoznala, če bi vaju srečala na cesti!
Žena: (navdušeno) Ne res, da? ! Zdaj sva čisto
nova človeka !
Hči: Zares! Blazno fina!
Žena: Jaz sem sicer nekaj idej pobrala pri tebi -
a za to se ne jezi!
Hči:	Le čemu? ! Važno je, daje uspelo - in sta
tako fina!
106
(Hči prične prelagati in pregledovati reči
na mizi)
(Zelo glasno pozvoni hišni-gong;
Mož: (veselo. Hčeri) Barbaro so pripeljali. Meri!
Hči: (poskoči od veselja) O, fino, oče!
Žena: (nejevoljno) Ooh, nee!
Hči:	Blazno fino, mama! (prepleza labirint ovir,
se vzpne k oknu)
Žena: Pa ravno zdaj!
Mož: Saj si hotela takoj!
Žena: Takoj, seveda .. .!
Mož: Celo tečnarila si!
Žena: Vendar nisem mislila — da naj zdaj, ko je
čas počitka!
Mož: Mejduš, smo fini. . .! Da ti je popolnoma
nemogoče ustreč!
Žena: Ne bi rekla, Janez! Prav lahko mije ustreč
— ker vsako uslugo dobro plačam!
Hči: (navdušeno od okna) So jo že zložili!
Tovornjak je odpeljal!
Žena: (zaskrbljeno) Pa je ne? !
Mož: Mejduš . .. zdaj smo za vse sami!
Žena: To je vendar nemogoče, Janez . .. takšen
odnos!
Mož: Tak, tak, mama! A ni to čudno na svetu -
da človeku vedno tako nerad kdo pwma-
ga? ! Ja-ja! In potlej je še te povrhu; če
imaš denar, ne moreš prosit za pomoč; če
pa nimaš nič, je človeka sram prosit!
Žena: Ampak, jaz ne bom tiho! Jutri se bom pri-
tožila!
Mož: (s smehom) Jutri? ! (Hčeri) Greva, Men -
do noči moramo to reč spravit noter!
(Hči, Mož, potem tudi Žena — odidejo;
počasi zatemnitev; nato glasba-pesem
,,Ujeti čas::)
(Čas čas osvetlitev: vsi trije so med vrati in
porivajo v prostor zelo veliko škatlo.
Hči:	Joj, sem vesela!
Žena: Kajne;jaz sem tudi!
Hči: (se odpravlja) Zdaj pa moram bož ven!
Tone me čaka!
Žena: (Možu) Nama pa nalij po en kozarček, da
bova nazdravila!
Mož: (se oddahne) Z veseljem!
(Mož prepleza nekaj kartonov, se vrne s
steklenico in dvema kozarcema ter nalije;
sedeta)
Žena: Res, tako srečna še nisva bila v življenju, a
ne!
Mož: Ne vem - če .. .!
Žena: O, brez dvoma!
Mož: (dvomeče) Ja . .. pa niti ne!
Žena: Kako da ne?
Mož: Tako ... le malo se spomni .,.. (meh-
ko) ... Če se spomnim, ko se nama je ro-
dil fant!
Žena: To vsekakor - vendar tisto je bilo druga-
če, Janez.
Mož: (z zadržanim navdušenjem) In če se spom-
niš, ko se je rodila hči .. . Joj, sem bil
pijan!
Žena: Seveda, tudi takrat je bila sreča, saj ne
rečem!
Mož: To je bilo res veselje . ..!
Žena: Ampak ne takšno, le roko na srce, Janez —
to življenje sedaj je res nekaj posebnega in
popolnega!
Mož: Saj ne rečem ...!
Žena: In je sploh pametneje, da kar priznaš! Nav-
sezadnje, lej - toliko dela naju še čaka, da
zares nimava časa govorit o takšnih dozde-
vah, sentimentalnih rečeh!
Mož: Kljubtemu se lahko vsaj malo spomniš sre-
če tistih dni... saj so vendar zelo nepo-
zabni!
Žena: Veš, Janez - tisto je že daleč. Ta sreča
zdaj, ta pa je res za naju .. . konec koncev
tudi otipljiva! In to je sedaj tisto pravo
življenje, o katerem sem vedno sanjala . ..!
Mož: (hitro) Vem, to vem ... a vseeno!
žena: Nič vseeno - le odnehaj! Prav lahko od-
krito priznaš, da tako srečna še nisva bila.
Mož: (obotavljaje) Na nek način ... to drži,
res!
Žena: Na vsak način, le priznaj, saj te nič ne
stane! In tudi - vse na svetu se lahko tako
spreminja, da je prijetno, zato ne vem,
zakaj bi vedno le ti moral ostat isti! Le
zakaj — Janez? !
Žena: Jaz si tudi nič več ne lažem, pač pa priz-
nam, da odslej drugače gledam na te stva-
ri!
Mož: To vsekakor, ni da bi molčal, mama — to-
da jaz vseeno še ne vem, če ...!
Žena: Joj, Janez-Janez ... pojdiva se raje pre-
obleči
(Potegne Janeza, da vstane in pod roko
odideta v sobo)
(Čez čas pozvoni hišni gong — nekajkrat.
Iz sobe prhiti Mož v živobarvni domači
halji in gre odpret vrata)
(Pred vrati Eleonora in Avgust s steklenico
v roki)
Mož: Ohoo — kakšno lepo presenečenje!
(Teta Eleonora in Stric Avgust vstopita)
Mož: (Khče proti sobi) Mica! Pridi pogledat,
kdo je prišel!
(Eleonora in Avgust se razgledujeta)
Mož: (zadovoljno) Le naprej . .. naprej! In
oprostita, ker je pri nas tak nered .. .!
Teta: O kakšnem neredu pa govoriš, Janez? Tu
je vendar strašno lepo, ko v nemških revi-
jah, saj je vse novo !
Stric: Nedvomno, čisto kot kakšen „la maison"!
Čudovito ste si uredih stanovanje!
Mož: To vsekakor, saj s toUkšnim denaijem .. .!
(pride Žena v živobarvni domači halji in z
navijači v laseh ter z živobarvnim šalom na
glavi)
Žena: (veselo) O-o! Najlepše pozdravljena ...!
(se rokuje z obema) Lepo, da vaju spet
vidim!
Teta: Kajne! Se nisi nadejala!
107
žena: O, priznam - talco kmalu sploh ne!
Mož: Resnično, jaz tudi ne! Niti pomishl nisem
na vaju, ko imam polno glavo teh skrbi
okrog denarja in novih reči!
Stric: Bodi vesel, to so lepe skrbi!
Mož: Ah, to mishš ti. Avgust - ker jih nimaš!
Ko pa imaš veliko denaija, šele vidiš, da je
najbolje, če ga imaš ravno prav!
Teta: To utegne bit res... kajne Avgust! Midva
sva ob tem, kar imava čisto zadovoljna in
srečna!
Stric: Ne bi rekel, da je to tako!
Žena: Seveda ni, le kdo bi verjel! Toda pustimo
to in raje udobno sedita, potem bomo
nekaj pojedli in popili — in nato bomo
govorih! (odide v kuhinjski kot in pripelje
bife-omarico)
Teta: (občuduje, se čudi. Ženi) Ojoj! To je pa
perfektno! Vendar ne mishta, da sva mid-
va prišla zaradi tega!
Žena: (Pripravlja sendviče; kozarce) Saj ni nič
posebnega. Avgust! Glavne reči šele pride-
jo!
Mož: Ja-ja! Potem bosta šele videla, kaj je to, če
ima človek načrte in denar!
Žena: (postavi na mizo kozarce) Kaj bomo pa
pih?
Mož: (Ženi) Danes naj se odločita kar Avgust in
Eleonora!
(Avgust nenadno postavi na mizo stekleni-
co, ki jo je prinesel)
Stric: (veselo) Danes bomo pih vino!
Teta: Da - zato sva tudi prišla!
Žena: (presenečeno) Ampak - Avgust! Tega ti
ne dovolim!
Mož: Seveda, kaj pa mishta - mejduš!
Stric: Prav nič ne misliva, le danes dam jaz za
pijačo !
Mož: Ta je lepa. Avgust - da bi midva z vsemi
temi mihjoni...!
Žena: Kje pa! To sploh ne pride v poštev!
Teta: Ampak - saj ne gre za to!
Stric: Vsekakor, da ne!
Teta: Vino sva prinesla zato, da bomo zalih Av-
gustovo diplomo!
Mož: (je še bolj presenečen) O-o! Potlej pa bra-
vo, Avgust!
Žena: Ce je tako . ..! Toda nikdar si ne bi mish-
la, da si tak genij. Avgust! Nikdar nisi ka-
zal ...!
Stric: Zgodi se pa vseeno, vidita! Danes sem tudi
jaz srečen.
Mož: To je prava beseda. Avgust!
Teta: No-res-da! Človek ne naredi diplome vsak
dan!
Mož: Pa kaj diploma . .. plača, Eleonora - zdaj
se bo krepko povišala, a ne!
Teta: O, tudi.. . kajne Avgust!
Žena: In potem bo tudi vama lažje šlo!
Stric: O, prav gotovo!
Teta: (veselo) Zato pa le natoči. Avgust!
(Avgust hoče nahti, toda Žena ga ustavi)
Žena: Počakaj, Avgust!
Teta: Ti kar nalij. Avgust!
Žena: Ne, ne počakaj! Kakšno vino paje to?
Stric: (veselo) Veseh Martin!
Žena: Oh, ne! To vino res ni za takšen svečan
dogodek, kajne Janez? !
Mož: Prav imaš! Odprli bomo šampanjec!
Stric: A ga imata?
Žena: (bahavo) Pri nas. .. je odslej vedno vse
pri roki . .. kajne Janez!
(Mož se smeje, odpira steklenico šam-
panjca)
Teta: To je pa res čudovito!
Mož: (veselo) A ne . . .!
(Vsi trije s kozarci čakajo, dokler Mož ne
odpre steklenice. Potem v veseh atmosferi
lovijo šampanjec v kozarce)
(Čez čas veselo çitmosfero prekine hišni
gong)
Mož: Mejduš — ravno zdaj!
Teta: Saj bomo počakah!
Mož: (spleza do okna)
Žena: Kaj paje?
Mož: Neverjetno - samo poglejte!
(Vsi trije plezajo k oknu in možu)
Žena: Joj! Štirje tovornjaki!
Teta: Pa s prikohcami!
Stric: Le kaj se godi? A imajo danes manevre?
Mož: (zleze z okna) Pohišvo so pripeljah!
Žena: (zleze dol) O, krasno!
Stric: (zleze dol) Neveijetno! Toliko novega? !
Teta: (zleze dol) Nikdar si ne bi mishla!
Žena: A ne - je videt, daje denar še vedno sveta
vladar!
Teta: Žal, res! Takšno je življenje!
Mož: (nestrpno) Ja-ja, iz samih skrbi! Zato pa
zdaj oprostita, ker midva nimava več ča-
sa .. . Vse to je treba znosit noter!
Stric: (s smehom) Vsekakor, Janez! In vse tako
izgleda, da sva prišla ravnoprav!
Žena: A bosta res toliko prijazna?
Teta: Zdaj vendar ne moreva reč ne!
Stric: Menda! Žlahta ni strgana plahta!
Mož: (veselo) Potlej pa - pljunimo v roke!
(Vsi pljunejo v roke) (Odidejo ven; potem
glasba-pesem „Ujeti čas" in tema;)
(Čez čas: svetloba; vehk karton zdaj zasti-
ra pogled v notranjost prostora in na vrata;
prostor je le še na rampi: kamor se vsi
štiije s težavo pririnejo, zelo izmučeni)
(Na rampi posedejo po tleh)
Mož: A vidita, kaj? Ni konca teh reči!
Teta: To je res prijeten občutek . .. kajne Av-
gust!
Mož: Ja-ja! Ta veseh dogodek moramo zalit!
(Vsi pričnejo piti) (Čez čas) Topot pa
nam natoči nekaj krepkega. Mica!
Stric: (veselo) Kakšen gin (izg.g) mishš?
Mož: Pravi, angleški!
Stric: O, tisto je — džin!
Mož: No, ja — pa džin — ti zdaj to bolje veš,
Avgust, saj si diplomiral!
J 08
žena: Džin, džin, se reče, Janez!
Mož: Odkod pa ti to veš?
Žena: Zakaj le ^ so časopisi in reklame na svetu,
kaj misbš?
Stric: Zato Janez - da se človek karnaprej uči!
Mož: (Ženi) Mejduš - zato ti zadnje čase prebe-
reš cele gore prospektov? !
Žena: Ja menda, Janez — človek mora imet tudi
nekaj v sebi!
Stric: To je res!
Mož: (veselo) Če je tako — potem pa na zdrav-
je .. . gin (izg. g), da ne bomo hin!
Žena: Brez tega pa danes ne gre!
Stric: To je res! Vendar pa — vama zdaj manjka
še avto!
Žena: Oh, ne reci! Vse noči sanjam o njem!
Mož: (s posmehom) Kar še ni, še bo! Jaz sem že
ukrenil...!
Žena: (ga prekine) A si res?
Mož: Boš že videla! Najprej avto pred oči, potlej
človek govori!
Stric: Toda pozabit ne smeš, da zdaj pravijo:
pameten človek, majhen avto!
Žena: Ne vem, če to drži - ker pri nas denar ni
problem!
Mož: (zaskrbljeno) Denar ne, mene bolj skrbi,
ker nihče nima izpita.
Stric: To je pa žalostna pesem !
Žena: Le zakaj? ! Mishš, da tu denar ne bi opra-
vil svoje?
Teta: (s prikritirrf veseljem) O ne! Znanje pa ven-
dar doslej še nikjer ni mogoče kupit!
Mož: Ja, to je tista žalost!
(Prekine jih - hišni-gong)
Žena: Le kdo spet?
Mož: Grem pogledat! (se prerine proti vratom)
(ostali napeto čakajo. Potem se Mož preri-
ne nazaj)
Mož: (se skrivnostno smeje) Mi o volku, volk na
vrata, avto pa pred hišo!
Žena: Oh-ne!
Teta: Saj je nemogoče!
Mož: Poglejte vendar . ..!
(Vsi trije splezajo k oknu in gledajo ven:
glasno-gledajo)
Žena: Joj — je krasen!
Teta: Resnično, lepotec!
Stric: (zleze dol) Ampak — ti pa čaraš, Janez!
Mož: (samozadovoljno) Prav nič, jaz nič — pač
pa čara: denar!
Žena: (zlete dol) Oh, seveda! A ni to krasno! In
zdaj smo tudi mi rešeni te skrbi! To je
prekrasno! Posebno zame, ker bom odslej
lahko -na dolgo in široko klepetala s so-
sedo, ne bo nama zmanjkalo besed kot
prej! (veselo) Na to pa res moramo nazdra-
vit!
Mož: Na zdravje - za srečno vožnjo v prihod-
nosti!
(Vsi trije pijejo)
Žena: Ampak - ti ne smeš toliko pit, Janez!
Mož: Zakaj pa ne?
Žena: Si čuden! Kaj ne bomo šh na poskusno
vožnjo?
Mož: To je nemogoče!
Stric: Bom pa jaz peljal!
Mož: Tudi tako je nemogoče!
Žena: Zakaj le?
Mož: Še vprašaš! Včeraj si izrecno naročila arhi-
tekta!
Teta: Oh — a je kaj pomembnega?
Žena: Seveda je!
Teta: Morda bi pa Avgust lahko svetoval ...
zdaj ko ima diplomo!
Mož: Točno, Eleonora! (se obrne na Avgusta)
Zadeva je silno preprosta: imet vikend v
hribih — ali imet vikend na moiju, to je
zdaj vprašanje!
Žena: Kaj misliš. Avgust?
Stric: Hja ... to je zdaj zares vprašanje - ker je
povsod lepo!
Teta: To je res!
Stric: Samo - tu je lepše poleti, tam pozimi!
Žena: Saj, to je navječji problem ... Mi bi radi
imeli lepo skozi vse leto!
Stric: To bo pa težko!
Teta: Meni se tudi zdi!
(Slišati je hišni-gong)
Mož: Mejduš — spet! (se preriva ven proti vra-
tom)
Stric: (za njim) Hudimana! In ravno zdaj, ko
smo odprli bistveno vprašanje!
žena: Kaj hočemo. Avgust, tako je to! Več de-
narja, več velikih skrbi!
(V ospredje se prerinejo: Mož, Hči, Fant)"
Hči, Fant: Dober dan! Dober dan!
Mož: Ravnoprav sta prišla!
Hči: Zakaj, oče?
Žena: Za vikend gre!
Hči: Oh, fantastično!
Mož: Že-že, samo ... ,kje? !
Hči: Vseeno! Povsod je perfektno! Jaz sem za
morje.
Žena: MisUš, daje lepše?
Hči: Če ni lepše, potem sem za hribe!
Mož: Vidiš... pa smo spet tam!
Stric: Seveda! Tega odgovora ne boste zlepa naš-
li, zato je najbolje, da mi daste svinčnik in
papir, vi pa premislite!
Žena: Bravo, Avgust, - to je najbolj pametna re-
šitev!
Teta: Kajne, kakšne ideje ima tale moj Avgust,
ja-ja - nima zaman diplome v žepu^
(Vsi so zamišljeni in se zberejo okiog Av-
gusta, ki na velik list naglo riše)
(Čez čas - je spet nekajkrat shšati hiš-
ni-gojig, ki prekine napeto razmišljanje)
Stric: Takoi^ ,ie bomo prišli nikamor, Janez!
Mož: Kaj jaz morem! (se preriva proti vratom)
(Vsi napeto čakajo)
(Mož se kmalu prerine nazaj: skrivnostno
se smeje)
Mož: Uganite . ..
(Vsi napeto čakajo)
109
(Medtem se prerineta v ospredje Sin in
Igralka-Zinka, po vzhodnjaško oblečena
in okinčana)
Mož: (veselo) Romaiji so prišh, hudimana — da
ne bo več dolgočasno!
Sin:	Zakaj - dolgočasno? ! Na svetu je vendar
veselo!
(V sesplošno pozdravljanje, navdušenje,
objemanje, rokovanje)
Mož: (preglasi druge) Potem pa le povejta - ka-
ko sta se imela!
Sin:	Kdaj drugič: najprej bi vam rada povedala
bolj veselo novico!
Mož: Le na dan z njo! Veselje nam je najbolj
potrebno v teh časih!
Sin:	Uganite, no . ..!
Sin:	Ves denar sva potrošila, a vseeno bova
kupovala ... Kaj je to?
(Napetost — ki bolj in bolj prehaja v tiho,
žarečo navdušenje na vseh obrazih)
Žena: A da bom babica? !
Zinka: (navdušeno) Vsakčas.. .)
Oba: (Avgust, Eleonora) Potem pa - prisrčno
čestitava!
(Nenadno glana glasba — petje pesmi „Uje-
ti čas") (Počasi zatemnitev, zavesa) (Glas-
ba—pesem traja, se isteče)
2. prizor: Finale!
(Odrski prostor je spet izpraznjen do
maloštevilnih reči kot je prizorišče na za-
četku igre: instrukcije k 1. dej.)
(Žena sedi za mizo, pred seboj na mizi ima
kupček razmetanih etiket. Žena si glavo
podpira z roko in je kar negibna zaradi
intenzivnega domišljanja - sanja z odprti-
mi očmi)
(Hči sedi v kotu in hitro tipka)
(Čez čas vstopi Mož, enako oblečen kot v
1. dejanju — ob prihodu sleče suknjič, pod
katerim nosi srajco s kratkimi rokavi)
(Žena ne reagira ob Moževem prihodu)
Mož: Dober dan! (sleče suknjič) (ima iste pre-
mike, gibe kot v 1. dej.)
Hči: (med delom)... dan!
Mož: (proti Ženi) Poltreh proč je! (si briše pot-
no čelo) Toda pet, deset minut sem prej!
(si odpenja srajco) Hju, zunaj je pasja vro-
čina! (se briše z brisačo) In tudi v tovarni
je osem ur pri stroju - 40 stopinj!
Mož: (se briše, sede za mizo) Potem je pa še
trolejbus razbeljena konzerva! (se pahlja z
brisačo) Takšna vročina, da si človek
sploh ne more misht!
(Mož prične pozorno gledati Ženo; roka,
ki pahlja, mu zastane)
Mož: Ti - rečem ... v konici je vedno hudič!
(utihne v začudenju)
Mož; (se nagne k Ženi) Dobro ... Le kaj je s
teboj, mejduš? !
Žena: (je še negibna, odsotna, a že premakne
oči)
Mož: Zakaj mi niti na te kratke replike ob mo-
jem prihodu — ne odgovarjaš več?
Žena: (ko da SE PREBUDI; ZAŽIVI)
Mož: (odločneje) Se ti ne zdi, da sem po osmili
urah trdega dela zaslužil vsaj to - da bi mi
odgovarjal na replike in mi povedala, kaj je
s teboj!
Žena: Oh . . . ne zameri mi!
Mož: Le kaj je s teboj? Lepo sem prišel domov
in rekel dober dan, a ti nič; potem seni
slekel suknjič, lepo vzel brisačo in se pri-
čel brisat ... (se spet ostro briše), a ti
spet nič . .. In potlej sem začel s teboj
pogovor kot vsak dan, a ti spet nič, jaz pa
karnaprej: Zunaj je pasja vročina! To veš!
In v tovarni je osem ur pri stroju 48 sto-
pinj — to tudi veš že na pamet! In tisto
seveda, da je trolejbus razbeljena kon-
verva: v redu vse to veš in se mi ne zdi
čudno! Toda — ko ti rečem — kaj je s
teboj? — pa vendar ne moreš več molčat.
Žena: Ne zameri, saj ni nič . .. Le premišlja-
la ... ne,— sanjarila sem tako živo! Oh,
kaj vse sem videla!
Mož: (s smehom, a odločno) Menda! Se mi je
zdelo — da si nekje ... O, sem si mislil!
Žena: Tega si človek sploh ne more mislit. . .
tako živo sem sanjala!
Mož: (zbadljivo) Saj.. . Spet ti in tvoja nagrad-
na igra, vem! A tisočkrat sem ti že rekel,
da nikar z odprtimi očmi ne sanjaj pri be-
lem dnevu ... ti pa karnaprej tlačiš v to
nagradno igro! (s smehom) pa dobro veš,
da nisi pod tisto zvezdo . .. mejduš!
Žena: Kako pa veš — da spet ničesar nisem zade-
la?
Mož: Nič lažjega - je vsak dan ista pesem!
Žena: Saj - zato! To ni več niti podobno živ-
ljenju!
Mož: Kaj-da-ni? ! Celo karnaprej ti govorim —
da je kruh doma le v žuljavih rokah!
Žena: (ne ve, kaj bi) Saj .. . prav imaš!
Mož: Menda! Človek mora delat, ne pa ča-
rat . .. ,še tako je življenje prekratko!
Žena: Res .. . (zavzdihne) delo-delo! (tišje) O
ko bi mogla naredit .. .!
Mož: (reagira na „delo") Edino resnično!
Žena: Ja, si mishm!
Mož: Tako resnično, da si tega človek sploh ne
more mislit!
Žena: O, vem ...! (odide k štedihiiku) Kosilo bo
takoj!
(Hčeri) Meri - pokhči Janija!
Hči: (vstane, odpre vrata v sobo, zakliče) Kosi-
lo!
(potem prične pripravljati krožnike)
(Žena postavi veliko skledo na mizo)
(Iz sobe pride Sin, oblečen kot v 1. dej., s
knjigo v roki) spotoma bere, avtomatsko
sede k mizi)
Mož: (Sinu) Dober dan, se reče, ko se k ljudem
priteče, a ne? !
110
Sin:	(ko da se prebudi, zapre knjigo)
Saaj ... A ne morem se istočasno pogo-
varjat s teboj in s knjigo!
IHož: (zbadljivo) Mejduš - mladi!
Sin;	(se nagne nad skledo) Uuh - diši!
Mož: Diši, diši — a ne!
Sin:	Ja, fotrič - ko vsak dan!
Mož: Čudno ... Temu pa nič ne oporekaš!
Sin:	Saaj ... ko diši!
(Prisedeta tudi Žena in Hči, ki dehta hra-
no na krožnike)
Mož: Ja-ja, diši, mejduš - in gre! Čeprav vedno
nekaj šriplje in škriplje ... a vedno potlej
odškriplje ... in gre! Pa diši, vsak dan še
kar diši, ane!
Žena: Res, to je pa tudi ena pesem!
Mož; Zato pa rečem — le pamet v roke in z
rokami na delo ... Zdaj smo končno spet
resnični ljudje!
Hči: (navdušeno) Oh - to je fantastično!
(Hčerina replika sproži veselo atmosfero;'
kosijo)
(Vse preglasi glasna glasba-pesem „Ujet
čas")
(Čas čas - počasi zatemnitev ...)
111
Dušan Jovanović
SOBOTA POPOLDAN
TV igra
OSEBE
Moškrič Angela, medicinska sestra v pokoju, 58 let
Volaj Marko, carinski uslužbenec, 31 let
Volaj Jana, učiteljica, 28 let
Moškrič Ludvik, železničar v pokoju, 61 let
Volaj Primož, 4 leta; Volaj Mitja, 2 leti in pol
ČAS DOGAJANJA
Februar 1975, sobota dopoldan
RRAJ DOGAJANJA
Starejša delavska dvodružinska hiša v predmetju Ljubljane iz začetka stoletja. Dejanje se odvija v prostorni
stari kuhinji, ki so jo podjetni stanovalci tako preuredih, da zdaj služi tudi kot jedihiica in dnevna soba. Prostoru
se pozna, da je pridobljen z rušenjem starih vmesnih sten in številnimi modernizacijskimi posegi. Oprema in slog
elementov zgovorno izpričujeta nemalokrat mučno sožitje dveh generacij, vendar splošni vtis nikakor ni kičast
in cenen skupek kompromisnih rešitev, temveč prijazna domačnost, v kateri sta „tradicija" in „novotarija"
takorekoč z roko v roki dosegh posrečeno sožitje; resda morda nekoliko svojeglavo in nenavadno, a brez dvoma
znosno in uporabno bivalno vzdušje: Nič od ,,starega" ni tukaj uporabljeno v dekorativnem smislu in nič
„modernega" ne bije v oči na napadalen, ah pretirano ambiciozen način. V splošnem mora biti gledalcu ena
stvar popohioma jasna: Denaija v hiši ni ne preveč ne premalo - se pravi - da so obrtniki bolj redek gost in da
stanovalci v glavnem SAMI skrbijo za izgled svojega doma.
Na južni steni prostora je francosko okno, ki je včasih gledalo na balkon, a ta balkon je bil pozneje (ko so
poruših shrambo in skrčiH vhodno vežo) zasteklen in spremenjen v nekakšno VERAND ICO, v kateri so zdaj
pohčke z rožami, element za obešanje perila, omarica za čevlje, hčno urejen kos shrambice in podobno.
Umna izraba vsakega koščka stanovanjske površine daje slutiti rahlo (nikakor ne prehudo) stisko s prostorom.
ŽELJE PISCA V ZVEZI S POSTAViTVIJO IN IGRO
To ni povsem m samo naturahstična igra, še manj dnevna komedija, ali ganljivka. Tudi bi zelo narobe ravnah,
če bi v prvi plan potiskali socialne ali psihološke prvine okolja in karakterjev. Igra naj se zasidra v svojem
naravnem situacijskem okviiju — eksatno dnevnem in hkrati igrivo bežnem občutenju sveta, z vso resnostjo naj
se oprijemlje svojega temeljnega vodila — jezika. Običajne pogovorne intonacije in standardne pogovorne
melodije so obvezna, sleherna izumiteljska vnema interpretov je nezaželena. Liki v igri niso DEFINIRANI v
togem smislu besede. Nikoh v resnici ne vemo, kaj mislijo NASPLOH, ah kakšni ljudje so NASPLOH. Gledalec
naj bi bil v tem smislu večkrat rahlo presenečen.
To sobotno jutro je posebno jutro in se razlikuje od drugih posebnih juter. Vsak igralec naj se zaveda, daje to
soboto za kanček drugače razpoložen, kot je bil prejšnjega dne, — da je morda ,,obseden" od neke majhne,
skoraj nezaznavne kaprice, ki si jo morda ne žeh priznati (enkrat manj, drugič bolj) in jo razumeti. Igralec se to
soboto nenehno rahlo spreminja v odnosu in razmeiju z drugimi: Zna se odpovedovati sebe in drugih, zna pa
tudi presenetiti sebe in druge.
Nič od uvodoma omenjenih splošnih kategorij (naturahzem, komedija, ganljivka itn.) nam ne sme biti tuje in
vendar je vse to samo odskočna deska za pogumno in igrivo obhkovanje nekega posebnega, krhkega in
neponovljivega ravnoteža v nekem posebnem in neponovljivem času sobotnega jutra.
JEZIK
Starejši zakonski par govori v splošnem standardno pogovorno izreko - rahlo štajersko obarvano, mlajši —
sproščeno pogovorno ljubljanščino. Režiser, lektor in igralci naj se izogibajo posploševanja in šablone pri
113
jezikovnem oblikovanju, kot je to pri nas, žal, pogosto navada. Naj bo temperatura igre, pomen medsebojnih
razmerij, razpoloženje in intencija igralca v določenem trenutku (če omenim samo nekatere prvine) merilo za
manjšo ali večjo redukcijo, za premik K, ali odmik OD zborne izreke.
Jana govori drugače z materjo kot z Markotom. (V pogovoru z materjo se ji tu in tam prikrade štajerska
narečna oblika ali naglas). Marko govori drugače s taščo, drugače z Jano. (V dialogu z Angelo je bli^e zborni
izreki) Marko ne govori zmeraj enako z Jano (v svojih skromnih retoričnih poskusih se zelo približa zborni
izreki); in Angela ne govori zmeraj enako z Markotom.
Emocionalni afekt praviloma pelje v večjo redukcijo, distanca in nastopaštvo se pribUžujeta zborni izreki.
V pisavi so nekateri predlogi nakazani, vendar niso povsod v enaki meri razvidni in dosledno speljani. Sodim,
da za izvajalce niso obvezni, saj se bo pravšnja struktura govora organsko izoblikovala šele v procesu dela.
OPOMBA
Teh nekaj skromnih in nepopolnih napotkov nisem zapisal z ambicijo, da bi „vsestransko" razkril strukturo
teksta, niti z željo, da bi izvajalce spodbudil k neki DOLOČENI viziji interpretacije, temveč z zavestjo, da se
pričujoča igra giblje na zelo občutljivem in tveganem robu med najrazličnejšimi (pri nas dobro znanimi in
razmeroma lahko obvladljivimi) žanri, katerih enoznačnost avtorja tega besedila plaši in prav gotovo ne
zadovoljuje. Prosim torej, naj se ti fragmentarni napotki ne razumejo kot ponujanje nekega modela igre in
postavitve, temveč kot opozorilo in svarilo pred tistim, ki bi prav gotovo -agrešil prostodušen — jasnim in
nedvoumnim rešitvam nagnjen ustvarjalec. Če bodo izvajalci srečno doumeli, česa se bojim, bodo prav gotovo
na najboljši poti, da se ustvarjalno približajo tistemu, kar je objektivno najtege doseči, to je hkrati tudi edini
zanimivi moment tako Pisave kot Uprizoritve tega besedila.
ŠPICA Z NAPISI IN GLASBO
(po možnosti v enem posnetku)
Teleobjektiv je naravnan na dimnik
uvodoma popisane hiše v ljubljanskem
predmestju.
Iz dimnika suklja dim.
V	ozadju s soncem obsijane Kamniške.
Odmik teleobjektiva nam omogoči pogled
na staro hišo z vrtom in ograjo iz
španskega bezga.
Snega ni, vse je golo, sivkasto, utrujeno.
Na vrtu je nekaj starih sadnih dreves,
na med njimi napeti vrvi se suši pisano perilo.
Na zapuščenih gredicah plapola s
kamni obtežen kos umazanega polivinila.
Nedaleč stran, blige proti hiši,
je neurejen kup komposta.
V	okrogh, s kamni obrobljeni okrasni
gredi je zapičenih v tla nekaj steklenic
z odrezanim dnom.
Ob betonski ograji na drugi strani
— lesena lopa, ob njej zložena in z
žico prevezane fižolovke.
Zraven je gredica z motovilcem.
Le vhoda v hišo na južni strani pelje
potka, ki je tlakovana z doma narejenimi
betonskimi kockami.
Dobro je vidna verandica v zgornjem
nadstropju, nad vhodom.
Nadaljni odmik teleobjektiva nam odpre
pogled na del soseske: majhne hiše in vrtove,
strehe, uhčice, promet.
114
z iztekom napisov se teleobjektiv v zasuku
počasi fokusira na verandico.
Vidimo Jane, ki zaliva rože.
DNEVNI PROSTOR
JANA zalije še zadnji cvetlični lonček,
potem gre z verandice k pomivalnemu koritu
in pomije skodelice, ki so se nabrale
pri zajtrku.
Pristavi za kavo, odpre hladilnik in
vzame iz zmrzovalnika meso in ribe, da
se zmehčajo.
Potem gre na verando in prinese v košari
jušno zelenjavo, krompir in zelje,
cvetačo in čebulo. Vse to zlaga na delovno
mizo, da bo pripravljeno za kuho.
PRIMOŽ IN MITJA se igrata.
Primož teče in vleče za seboj nekakšno
odejo in pri tem proizvaja glasove, ki
dajo slutiti, da „se gre" lokomotivo, letalo,
raketo, traktor.in podobne čudežne stroje.
Mitja teče za njim in ob njem, se razposajeno
smeje, s časa na čas se vrže na odejo, ki se
potem Primožu iztrga iz rok in to je seveda
poanta igre.
Potem se Primož vrže na Mitjo in se valjata
in tuhta in vreščita kot zmešana.
Takoj nato vedno znova skočita na noge
in drvita naprej, iz kuhinje ven v vežo
in potem spet nazaj — na drugi konec prostora,
pri čemer seveda neznansko ropotata z vrati
in počenjata vsakršen ubijalski hrup.
JANA se za njuno početje sploh ne
zmeni, očitno jo reč ne moti, hladnokrvno sledi
nit svojih opravkov, spretno se izogiba mulcema,
navija val 202 in vmes celo nekaj prepeva.
Ko ta prizor kar traja in traja in smo že
popolnoma prepričani, da ženskico ne vznemirja,
Jana nepričakovano vzkipi, vzroji, zakriči.
Pograbi fanta in ju zvleče ven.
Iz veže sUšimo trmaste proteste Primoža
in zoprno, cmeravo dretje Mitje.
Vstopi ANGELA.
Zagleda odejo na tleh, jo pobere in postavi
na klop v jedilnem kotu.
Potem utiša radio, odpre hladihiik in
ga zapre.
Pogleda na delovno mizo, gre iskat star
časopis in NANJ postavi meso in ribe.
Vzame vileda krpo iz pomivalnega korita,
jo odcedi in z njo obriše mizo.
Vstopi JANA.
Ves čas napisov tečejo živahno montirani
posnetki s sobotnega programa vala 202:
kratka reportažica, intervjujček, pogovor
s poslušalko, vmes glasba, ki se nadaljuje
v začetek igre in traja do nadaljnjega.
JANA:
Primož, Mitja! Nehajta. Mir. Alo. Kaj
se to pravi? Presnet nazaj,kakšen počneta.
Da mi gresta pri priči ven! Na zrak.
Oblečt pa ven. Alo, na vrt. Gremo,
gremo, gremo!
115
JANA:
Otroka sem poslala na vrt; ju bo tatek
potem peljal v Zeleno jano.
ANGELA
(z neko tiho, prijazno, obsedeno vztrajnostjo)
Zakaj dovoiiš, da tako divjata?
JANA:
(lahkotno)
Naj se znorita.
ANGELA:
Lahko se igrata s plastelinom. Rišeta!
Zlagata lego . . .
JANA:
kuha kavo	Boš kavo?
ANGELA:
Otroka je treba zaposlit.
JANA:
Ja.
ANGELA:
In zdaj je zunaj mraz .. .
Jana postavi pred Angelo skodelico kave.
JANA:
Si obesila perilo?
Angela prikima, dvigne skodelico k ustom.
ANGELA:
Hvala. Mitja ima stalno odprta usta in
ti ga premalo opozarjaš, naj diha skozi
nos.
JANA:
Je preveč grenka?
ANGELA:
(bežno) Ne. Zdaj je čas, dokler je še
majhen.
JANA:
Vem.
ANGELA:
Ampak letos je imel že dvakrat vneta
ušesa.
JANA:
(ljubeznivo)
V	vrtcu se pač ne morejo ukvarjati z
vsakim posebaj.
ANGELA:
(s tiho užaljenostjo)
Sploh ne bi bilo treba, da hodita v vrtec,
če sva mklva s tatekom doma.
JANA:
(z nasmeškom)
V	vrtec ne hodita samo zaradi varstva,
ampak zato, ker otrok potrebuje otroško
družbo.
ANGELA:
Jaz pa doma čepim brez dela ...
JANA:
Še preveč ga imaš.
ANGELA:
In mali je zmeraj prehlajen in Primož
se vsak dan pretepa in nosi domov TAKE
izraze .. .
Jana vzame iz predala denarnico in si
pripravi mrežo.
116
JANA:
Potrebuješ kaj iz trgovine?
ANGELÁ:
Kruh in mleko sem kupila zjutraj v mlekarni.
Alpsko, (se spomni) Olje! Špagete tudi
lahko vzameš pa en pralni prašek .. .
In ne pozabi konzervo kuhanega
fižola, da bo jutri za v solato. Bova
že danes pripravih vse, da ne bo treba
jutri nič kuhat .. .
JANA:
(že pri vratih)
Danes ribe in zelenjavna juha, jutri
segedin.
Jana odide. Angela se loti čiščenja rib.
Vstopi LUDVIK s časopisom v roki.
LUDVIK:
(razigrano recitira)
Krasna se bistra hči planin! Brhka v prirodni
si lepoti, ko ti pozornihglobočin
nevihta divje srd ne moti. (vrže časopis
na mizo) Nimaš kaj brat v tem časopisu —
NI KAJ! Samo obiski, sami sestanki: (norčavo)
„Sem mu rekel, naj jim reče: - NIČ
SE NE PREMAKNE, Bhžnji vzhod - zmeraj
isto; Ciper - isto; Etiopija - isto;
Inflacija — isto; Immer glih!
Sem pa tja kakšnega počijo za spremembo,
sicer pa: kaj maš za brat? Pijanci, kraje,
umori, izumi — isto. Edino ŠAH — tam
se še kaj premakne. Je še kaj kave zame?
Angela mu postreže s kavo.
ANGELA:
Si rekel, da boš otroka peljal v Zeleno
Jamo.
LUDVIK:
(zafrkava se z bombastičnim parafraziranjem
neznanega verza)
Besede sne Slovén nikdar!
(v zvezi s kavo) Dobra je, DOBRA.
ANGELA:
Pusti jih tam in se vrni, da te ne bomo
čakali za kosilo. Pa Zoranu povej, naj
jih vsaj do šestih pripelje domov ...
LUDVIK:
(ponavlja kot kakšen fantek, ki se boji,
da bo pozabil) Do šestih; do šestih;
(srkne kavo) Jutri pa — na izlet — pa v
hrib! — in tako naprej!
Ludvik se nekako zazre vase. Angela ga
izpod čela opazuje.
ANGELA:
(previdno)
Kaj si ponoči vstajal?
LUDVIK:
(kakšen hipec mine, preden reagira, potem
jezno zamahne z roko, ihtavo reče)
Nič.
ANGELA:
(mirno)
Ti ni bilo dobro?
LUDVIK:
117
(s prezirom)
Eh.
ANGELA:
Nisi mogel spat?
LUDVIK:
(zaničljivo)
Ah.
ANGELA:
(zopet s tisto mirno vztrajnostjo)
Sem te slišala, ko si tak stokal.
LUDVIK:
(čez čas se vda)
Ja.
ANGELA:
In?
LUDVIK:
(suho)
Nekaj sem sanjal.
ANGELA:
Kaj?
LUDVIK:
(brez volje)
Nič. Sem šel kadit in potem nazaj spat
in potem sem spet vstal in sem si skuhal
čaj in sem bral in potem spet pod
tuhno in potem na vrt in sem malo hodil
in tako . . .
Angela vztrajno vrta vanj s pogledom.
ANGELA:
Si vzel tableto?
LUDVIK:
(spije kavo, trdo položi skodehco na
mizo)
Ne. (takoj nato) Grem.
Ludvik odide. Angela gleda za njim.
Angela gre k trajno žareči peči in
strese ročico za pepel.
Vstopi MARKO. V Pižami.
MARKO:
Jutro, (v zvezi z Ludvikom) A je kaj
nataknjen?
ANGELA:
Ma ne vem! Jaz sem ga polomila, ko sem
bezala vanj... Ce pa nikoh nič ne pove!
Nikdar! Da bi on enkrat samkrat sam
od sebe kaj povedal! Ne! Celo noč ni
spal — si kar mislim, daje spet sanjal
tisto trčenje s tovornim vlakom ... Potem
pa tak zamorjen hodi okoh, AMPAK —
ZINE PA NIČ!
Marko si greje roke nad pečjo.
MARKO:
(gleda skozi stekleno okence) A spet ne vleče?
Angela se znova loti čiščenja skuš.
ANGELA:
Bo zdaj bolje, ko v ponedeljek pripelje
novi premog.
MARKO:
(presenečen) Kdo?
ANGELA:
Ja - sem šla iz mlekarne ravno gor, pa
je prišel en tak starejši moški s konjem.
118
In sem mu kar rekla ... Saj ga vsi poznajo!
MARKO:
Kaj?
ANGELA:
Sem mu naročila dve toni.
MARKO:
(ne gre mu v račun) Dve toni! Kakšnega?
ANGELA:
Saj je mei seznam, (se popravi) Cenik!
Ta drugi ali tretji je bil na spisku; Po
oseminštirideset tisoč in štiri tisoč
računa za prevoz po toni; Ker jaz ne maram tistih
ta dragih po petdeset ali šestdeset
tisoč .. .
MARKO:
Pa kakšen premog je to?
ANGELA
V takih mahh koščkih. Gaje mei na vozu -
črn, dober - seje tak svetil!
MARKO:
Kakšne vrste?
ANGELA:
(se malo zmede) Slovenski, tretji na seznamu.
Mi je pokazal seznam. Premog sem
pa tak videla ...
Marko kaže očitne znake nejevolje.
Z vzdihom gre k mizi in se „zatopi" v
časopis.
ANGELA:
Je rekel, da je dober.
Marko hsta časopis.
SAM je rekel: Gospa, boste zadovoljni,
boste videh, da boste zadovoljni.
MARKO:
(izza časopisa) Upam, da je bil Z^orje.
ANGELA:
Se ne spomnim.
MARKO:
Hrastnik?
ANGELA:
(negotovo) Ne vem.
MARKO:
Trbovlje?
ANGELA:
(z občutkom krivde) Eden od teh treh je
menda bil.
MARKO:
(navidez korektno) Škoda, da ste naročili
ravno zdaj, ko sem se zmenil s Šušijem,
da mi bo odstopil svojega Trbovljčana.
Točno dve toni ga ima in ga ne
rabi, ker je nabavil iermoakumulacijsko.
Pa fajn bi blo, ker bi ga nosili gor kar
iz njegove drvarnice. Ne bi blo treba
pospravljat kleti, premetavat premog,
nič ...
ANGELA:
(hladno) Odkod pa naj voham, kaj se ti
meniš s Šušijem?
MARKO:
(zagreto) Štirinajst dni se že pogovarjamo,
da mu bom rekel, če proda.
ANGELA:
Prvič slišim.
119
Angela zavije ribje odpadke v časopisni
papir in ga vrže med smeti, splakne nož
in umije roke.
MARKO:
In zelo zelo dober premog ima. Zelo
zelo dober. Smo ga že trikrat probali,
ker ma vrata od drvarnice samo s špago
privezana . ..
Angela opere nekaj krompirja, ga da v
kozico, jo napolni s toplo vodo iz
bojlerja in pristavi na kuhalnik.
ANGELA:
Jaz sem hotela samo pomagat, nič drugega.
MARKO:
V redu, bom rekel Šušiju, da ste ga že
naročih in da ni treba. Štirih ton pji
res ne rabimo. Pa še ena tona ga je v
kleti.
ANGELA:
Tisto bom jaz mela za svojo sobo. Lignit
ni za trajno žarečo.
MARKO:
(ne more prebolet, govori s prikrito napadalnostjo)
Kiperbuš rabi orehovca, vi ste pa naročih kockovca.
Angela čisti zelenjavo za juho.
ANGELA:
(se brani) Takile mali koščki so bili.
Takole. In orehovec se zdrobi v prah, ko
ga tako tam z vodo zalivajo, da je tegi;
Kockovec se pa zdrobi v manjše koščke in
je potem ravno prav!
MARKO:
Ves svet kupuje za trajno žarečo orehovca.
Prašajte kogar koh! Vsi! Prašajte
Koželja, prašajte Pvalo, prašajte v gostilni
Pod hribom .. .
ANGELA:
(zelo mimo, a nič manj vztrajno in trmasto)
Jaz v gostihio ne hodim. Ce ti ni prav,
pojdi na kurovo in ODPOVEJ.
Jaz sem se pobrigala, da sem ga naročila,
ko se pa ti nič ne zmigaš in bom tudi
sama šla, če bo treba in mu bom rekla,
n^ strga listek.
MARKO:
Ne-ne-ne-ne! Sej je vse v redu. Imamo
premog in basta. Šušiju bom pa rekel,
da ni treba. Urejeno!'
ANGELA:
Ne! Pojdi na kurivo in si oglej premog,
da ne boš potem govoril, kako je zanič.
MARKO:
H komu naj grem na kurivo?
ANGELA:
Tja, na upravo.
MARKO:
(jezno) In - kaj? Naj si ogledam vseh
dvanajst vrst premoga in uganem, katerega
ste naročili!? Fino.
ANGELA:
(potrpežljivo) Neeee. Vprašaj jih, kateri
je tisti moški s konjem, ki vozi
120
na Kodeljevo in ga poišči in ti bo potem
ON povedal, kateri premog sem mu naročila,
da pripelje . . .
PREMOR. Marko vstane in gre k telefonskemu
imeniku. Brska po knjigi.
MARKO:
Kako se pa piše gospod s konjem?
AN(;ELA:
(kar malček obupana) Kako naj vem, kako
se piše, ko sem ga pa samo na cesti videla,
ko je Kristanovim vozil in sem
tekla za njim in sem se potem vse zmenila.
Marko pogoltne jezo in vrti telefon.
Angela od daleč s pričakovanjem opazuje
izid.
MARKO:
(telefonira)
Dober dan. Volajevi tukaj. Lepo vas prosim
— moja tašča je naročila pri nekem prevozniku,
ki ima konja, dve toni nekakšnega
premoga. Alije ta tovariš slučajno
kje v bližini?
Angela se primakne čisto zraven.
ANGELA:
(šepeta)
Jaz ne verjamem, da je zdaj tam, ko je
bil še pred eno uro tu . . .
MARKO:
(se ne zmeni zanjo, telefonira) A —
štirje, da so? Ne, ne vem, kako se piše ...
ANGELA:
(šepetaje razlaga Markotu)
Starejši moški črn .. .
MARKO:
(telefonira)
Starejši možakar. Cm, Aha. Aha. Aha ...
Razumem, ja . . . Hvala . . .
ANGELA:
(šepetaje)
Kaj pravi?
MARKO:
(telefonira)
Ne vem, moment, bom vprašal!
(Angeli) A šepa?
ANGELA:
(rahlo zmedena)
Kdo?
MARKO:
(Angeli)
No, tisti črni s konjem ...
ANGELA:
Ce je pa ves čas SEDEL na vozu!
MARKO:
(telefonira)
Tudi tega ne vem ... Ja. Hvala.
Marko odloži slušalko in gre sedet na
klop v jedilnem kotu. Angela gre za
njim.
ANGELA:
Kaj je povedal?
MARKO:
Kaj če rečt? ! Štirje so s konji: Kralj,
121
Gobec, pa še dva. Eden šepa. To je Kralj.
Vsi so starejši in vsi štiije črni. Je
pa tako: Danes je sobota in ob dvanajstih
nehajo in zdaj že ni nobenega več tam.
V ponedeljek imam pa jaz službo qutraj,
tisti vaš bo pa najbrž že navsezgodaj
pripeljal premog (čedalje bolj v tonu
mračnega optimizma), ki ga bom jaz lepo
popoldan zmetal v klet.
Angela se vme k zelenjavi.
ANGELA:
Še prej bo treba temeljito pospravit.
Da bo enkrat red v tej kleti!
MARKO:
Jutri - smo rekli, da gremo na izlet.
ANGELA:
Je danes dosti časa.
MARKO:
Zdaj bo po televiziji smuk iz Wengena
in potem popoldan prenos košarke iz
Zadra.
ANGELA:
Bom pa jaz.
MARKO:
Ne — lepo prosim!
ANGELA:
Bom že sama; zelo rada.-Nič ne skrbi,
ti kar glej televizijo.
MARKO:
Bom jaz!
ANGELA:
Jaz bom! Jaz res rada pospravljam.
MARKO:
Ne bom dovolil, da greste premetavat
premog, če sem jaz doma!
ANGELA:
To je malenkost.
MARKO:
Dobra tona ga je!
ANGELA:
(spravljivo)
Ti glej košarko. Jaz bi rada svoj kovček
dobila ven in tiste kište bom dala na
levo in krompir pride tudi tja, da
bo takoj pri vhodu.
MARKO:
To se pravi, da moram podret vse tiste
pohce na desni in vse skupaj prescht
na levo.
ANGELA:
Pohce smo VEDNO imeli pri vhodu. Tiste
deske, ki so zdaj v kotu, bomo obesih
pod strop in kolesa in smuči tudi pod
strop, da bo spodaj prostor za kozarce
in ozimnico, ker bomo poleti vkuhavali,
ko je zdaj vse tako drago, da se ne
splača kupovat ...
Marko se skuša obvladati.
MARKO:
(s skromno ironijo)
Taka preureditev zahteva dosti časa.
ANGELA:
122
Saj tebi ne bo treba nič. Bom že jaz.
(rahlo očitajoče) Ko sem bila jeseni v
bolnici, ste lepo izkoristih priložnost!
MARKO:
Jaz nimam nič s tem!
ANGELA:
(preshši)
Založih ste moj kovček in vse knjige,
da so zdaj pod premogom in lepo gnijejo
in sploh ne morem zraven, tudi če bi
htela. A ni škoda knjig? — ko bi otroci
lahko brali Pod svobodnim soncem,
pa Bevka in Seliškaija! Kar v klet, ja!
Se vidi, kak smo kulturni, (čez čas) Jaz
jih nebi nikdar stran vrgla, ker so lep
spomin.
V veži se oglasi zvonec.
Angela gre odpirat.	i
Medtem ko Marko z besnim sopihanjem
daje duška svoji (prej) zadrževani jezi,
ženski v veži izmenjata nekaj besed.
JANA (OFF):
Oprosti, ključ sem pozab la.
ANGELA (OFF):
Ribe so očiščene — krompir sem dala
kuhat — pa zelenjavo maš pripravljeno.
JANA (OFF):
Kam greš?
ANGELA (OFF):
Bom takoj nazaj.
Zunanja vrata se odpro in zapro, Jana
vstopi.
JANA:
O! Si že vstal?
Pospravlja reči, ki jih je prinesla iz
trgovine.
Kaj se držiš? (čez čas) Kaj ti je?
MARKO:
Nič. Situacija je pribhžno taka: Tvoja
matije pri nekem starem črnem furmanu,
ki mu ne ve ne imena ne naslova,
naročila dve toni nekakšnega premoga v
takšnihle kockah. Seveda nima pojma od
kod je ta premog — ampak to očitno sploh
ni važno! (uživa) Videvši to črno zlato
v mimo drvečem vozu, se je tako navdušila
za njegovo očigledno kvaliteto, da
si gaje pri priči strastno zaželela.
Kocke, ki po svoji GRANULACIJl (mimogrede
rečeno) sploh niso primerne za trajno
žarečo peč, nam bodo dostavljene v ponedeljek
g ut raj.
(slovesno naznani zaključek) Danes popoldne
bo torej treba pospraviti klet.
Jana je daleč od tega, da bi jo to
poročilo kakorkoli raburilo. Kockice
zelenjave je dala v lonec, začinila,
dolila vodo, paradižnikovo mezgo in
pristavila na kuhalnik.
JANA:
In kaj je na tem tako groznega?
MARKO:
123
(se razburi)
Grozno je to, da tega premoga trenutno
sploh ne rabimo. V kleti ga je več kot
tona.
JANA:
(mirno)
Maro, dobro veš, da ni nič vreden.
MARKO:
Pokurili bi ga vseeno lahko! Kateri mesec
se piše? Februar. FEBRUAR! Pokurili
bi ta preklet premog in potem NA MIRU
pospravljali klet. Ne pa tako na vrat
na nos. ko je drvarnica ena sama zmeda,
ko ne veš, kam bi stopil da bi prišel
živ ven!
JANA;
(malo pa tudi draži)
Sploh ne razumem, zakaj se tako razburjaš.
MARKO:
ZATO, ker je naročila premog samo zato.
da bi jaz pospravljal klet in da bi ona
dobila ven tiste zaboje s knjigami in
starimi cunjami in tisti njen kovček in
vso tisto ropotijo in vso tisto ušivo
šaro, kije zdaj pod tem prekletim premogom.
Eto. Zato!
Jano je ta govor tako navdušil, da kar
nekaj malega zapoje in zapleše; reče
seveda nič.
MARKO:
In zakaj ni pustila, da od Šušija kupim?
In zakaj ni Ludvik naročil tistega orehovca
z železnice? Crn premog! Za lokomotive!
Zveze ma! Lahko bi naročil! Pa
JANA:
Ludvik ne mara met z železnico NlC.
MARKO:
(besno)
ZAKAJ?
JANA:
Daj no!
MARKO:
(tiho)
Dva mrtva! - Pa kaj? ! A zato? Pa še
kriv ni bil! Kako se pa dons ljudje po
Zagrebu s cugi zaletavajo!? Sto mrtvih —
pa nikome ništa. Njega pa že petnajst
let matra, da še spat ne more ko človk.
Jana hoče nekaj reči, a se premisli,
obvlada.
JANA;
Boš pač pospravil klet - pa kaj? Ne bo
te konc, ne boj se.
MARKO:
Si ti sploh predstavljaš, kaj govoriš?
Treba je narest PREGRADE. Ne!; Najprej
je treba vse, VSE zmetat ven, premog
na eno stran, potem zgradit pregrado
za stari premog, potem zmetat stari
premog notr, zraven narest pregrado za
novi premog, potem postavit pohce za
ves tisti drek, ki šele pride, potem
124
Saj tebi ne bo treba nič. Bom že jaz.
(rahlo očitajoče) Ko sem bila jeseni v
bolnici, ste lepo izkoristih priložnost!
MARKO:
Jaz nimam nič s tem!
ANGELA:
(presliši)
Založili ste moj kovček in vse knjige,
da so zdaj pod premogom in lepo gnijejo
in sploh ne morem zraven, tudi če bi
htela. A ni škoda knjig? - ko bi otroci
lahko brali Pod svobodnim soncem,
pa Bevka in Seliškaija! Kar v klet, ja!
Se vidi, kak smo kulturni, (čez čas) Jaz
jih nebi nikdar stran vrgla, ker so lep
spomin.
V veži se oglasi zvonec.
Angela gre odpirat.
Medtem ko Marko z besnim sopihanjem
daje duška svoji (prej) zadrževani jezi,
ženski v veži izmenjata nekaj besed.
JANA (OFF):
Oprosti, ključ sem pozabla.
ANGELA (OFF):
Ribe so očiščene - krompir sem dala
kuhat - pa zelenjavo maš pripravljeno.
JANA (OFF):
Kam greš?
ANGELA (OFF):
Bom takoj nazaj.
Zunanja vrata se odpro in zapro, Jana
vstopi.
JANA:
O! Si že vstal?
Pospravlja reči, ki jih je prinesla iz
trgovine.
Kaj se držiš? (čez čas) Kaj ti je?
MARKO:
Nič. Situacija je pribhžno taka: Tvoja
mati je pri nekem starem črnem furmanu,
ki mu ne ve ne imena ne naslova,
naročila dve toni nekakšnega premoga v
takšnihle kockah. Seveda nima pojma od
kod je ta premog — ampak to očitno sploh
ni važno! (uživa) Videvši to črno zlato
v mimo drvečem vozu, se je tako navdušila
za njegovo očigledno kvaliteto, da
si ga je pri priči strastno zaželela.
Kocke, ki po svoji GRANULACIJl (mimogrede
rečeno) sploh niso primerne za trajno
žarečo peč, nam bodo dostavljene v ponedeljek
gutraj.
(slovesno naznani zaključek) Danes popoldne
bo torej treba pospraviti klet.
Jana je daleč od tega, da bi jo to
poročilo kakorkoli raburilo. Kockice
zelenjave je dala v lonec, začinila,
dolila vodo, paradižnikovo mezgo in
pristavila na kuhalnik.
JANA:
In kaj je na tem tako groznega?
MARKO:
123
(se razburi)
Grozno je to, da tega premoga trenutno
sploh ne rabimo. V kleti ga je več kot
tona.
JANA:
(mirno)
•Marc, dobro veš, da ni nič vreden.
MARKO
Pokurili bi ga vseeno lahko! Kateri mesec
se piše? Februar. FEBRUAR! Pokurili
bi ta preklet premog in potem NA MIRU
pospravljali klet. Ne pa tako na vrat
na nos, ko je drvarnica ena sama zmeda,
ko ne veš, kam bi stopil da bi prišel
živ ven!
JANA:
(malo pa tudi draži)
Sploh ne razumem, zakaj se tako razbuijaš.
MARKO
ZATO, ker je naročila premog samo zato,
da bi jaz pospravljal klet in da bi ona
dobila ven tiste zaboje s knjigami in
starimi cunjami in tisti njen kovček in
vso tisto ropotijo in vso tisto ušivo
šaro, kije zdaj pod tem prekletim premogom.
Eto. Zato!
Jano je ta govor tako navdušil, da kar
nekaj malega zapoje in zapleše; reče
seveda nič.
MARKO:
In zakaj ni pustila, da od Šušija kupim?
In zakaj ni Ludvik naročil tistega orehovca
/. železnice? Crn premog! Za lokomotive!
Zveze ma! Lahko bi naročil! Pa
JANA:
Ludvik ne mara met z železnico NlC.
MARKO:
(besno)
ZAKAJ?
JANA:
Daj no!
MARKO:
(tiho)
Dva mrtva! - Pa kaj? ! A zato? Pa še
kriv ni bil! Kako se pa dons ljudje po
Zagrebu s cugi zaletavajo!? Sto mrtvih -
pa nikome ništa. Njega pa že petnajst
let matra, da še spat ne more ko človk.
Jana hoče nekaj reči, a se premisli,
obvlada.
JANA:
Boš pač pospravil klet — pa kaj? Ne bo
te konc, ne boj se.
MARKO:
Si ti sploh predstavljaš, kaj govoriš?
Treba je narest PREGRADE. Ne!: Najprej
je treba vse, VSE zmetat ven, premog
na eno stran, potem zgradit pregrado
za stari premog, potem zmetat stari
premog notr, zraven narest pregrado za
novi premog, potem postavit police za
ves tisti drek, ki šele pride, potem
124
svisli za kolesa, sanke, smuči, potem
premestit drva na drugo stran, zložit
deske, zaboje in vse ostalo na levi
ob vhodu ... To je dela zaznort.
JANA:
(uživa)
Zakaj se zdi tebi vsaka stvar tako komplicirana?
MARKO:
Ni bila komplicirana, dokler ona ni začela
komphcirat. Vedno znova si zmisli
neko prekleto aktivnost, popolnoma nesmiselno,
neko pospravljanje, neko preseljevanje,
neko čiščenje, neko noro
zavoženo zadevo, ki nima blage zveze. Popolnoma
nesistematično in brez haska.
DEFEKTNO.
JANA:
Veš kaj: Pozabi na to klet, bom že jaz
uredila.
MARKO:
KAj?
JANA:
Bom že jaz pospravila.
MARKO:
Zakaj mi to govoriš, ko prekleto dobro
veš, da bi me ta stara požrla, če bi le
slučajno dovolil da TI šariš po tej
zavrženi kleti.
JANA:
(jezno)
Me nič ne brigajo tvoji hinavski razlogi.
MARKO:
Zakaj - HINAVSKI? Zakaj?
JANA:
(zameri)
Zaradi tega, ker bi bilo tebi absolutno
vseeno, če bi jaz PET dni garala v kleti,
KO TI ne bi moral požirat NJENIH očitkov.
Je tako? Priznaj, no! Priznaj že enkrat,
da se ti čisto nič NE LJUBI in da bi že
stokrat segnil, če ne bi bilo mene.
MARKO:
KAKO to misliš?
JANA:
Saj vse jaz nardim.
MARKO:
Kaj je to VSE?
JANA:
Kdo kupuje vse sorte reči? Kdo pospravlja
za tabo, ko puščaš, kjer pade od tebe?
Kdo zrihta vodovodnega inštelaterja? Kdo
pelje avto na tehnični pregled? Kdo hodi
po otroke v vrtec? Kdo jih vodi v dispanzer,
če so bolani? Kdo?
MARKO:
(presenečen)
Jaz pa po ves dan ležim, ali kaj?
JANA:
Neee, ti se vsakemu opravku priključiš
NAKNADNO. Proti svoji volji.
MARKO:
Ma - kaj ne poveš! - Iz strahu pred tvojo
125
MAMO!? Ne?
JANA:
(odločno)
Za nobeno stvar ne daš pobude.
MARKO:
Stokrat sem ti rekel: Če gre baba k
obrtniku - zaleže za pet dedcev! To so
prašiče, razumeš.
JANA:
Saj ne gre za to. Tebi se vsaka reč prikazuje
kot popolnoma odvečna in nesmiselna
izmišljotina. NEPOTREBNA;
MARKO:
(govorjenja se loti, kot da .gre za dokončni
- sistematični obračun)
Marsikaj, kar se počne v tej bajti je
NORO, NORO: Kupujejo se nove zavese, ko
so bile stare še čisto dobre, menja se
topli pod, češ da je kuhinja podobna
mrtvašnici, dokupujejo se novi elementi,
na — poglej jih, češ da ne bomo živeh v
bolnici, na puf se kupuje nova pečica,
ki se potem takoj pokvari in mora MARE
laufat ko blazen po nekih servisih,
dalje:! PIPA, švedska pipa, za katero
niti v TRSTU ni rezervnih delov, ah pa
tole: (odpre predal z jedibim priborom
in zmeče na mizo ves jedilni pribor)
Poglej si ta beštek, no, poglej si ga!
Tako je moderen, da še jest ne moreš z
njim! Kaj je bilo treba te bedaste plastične
svetilke s tem slaboumnim patentom,
ki je seveda ŽE POKVARJEN? Čemu?
Da ne govorimo o TISOČIH investicijah
in TVOJIH brezglavih načrtih, ki so popolnoma
zgrešeni! Da ne omenjamo „čudovite
otroške igrače", za katere se mulci
sploh ne zmenijo. TO mi gre na živce.
JANA:
.Če bi bilo po tvoje, ne bi niti ruših
in bi se še zmeraj stiskah v tisti
temni stari smrdljivi luknji in bi imeH
še vedno štedilnik na drva in razdrapan
linolej in namesto pomivalnega korita
železni lijak.
MARKO:
(zmagovalno)
ŠE ga imamo!: Na podstrešju. V tej hiši
se nikoh nič ne vrže preč. Reči se skladiščijo:
,^0 še prišlo prav". Kaj jaz
vem kdaj — po tretji svetovni vojni najbrž.
— Ali pa se hujska Mareta, naj da
oglas v časopis: ,JDa bomo prodah."
JANA:
(dobre volje)
Kot da bi to kaj zaleglo.
Stara pač na ође je še zmeraj v veži.
MARKO:
(razdražen)
NE BOM VEČ DELAL NADUR - ne doma ne v
službi.
JANA:
126
Seklja čebulo za kiompiijevo solato:
(lahkotno)
Na carini se ni še nihče pretegnil.
MARKO:
(strupeno)
Ne - pač pa je na osnovni šoh K.K že
cel kup pohabljencev.
To Jano prizadene, za hip neha s
seklanjem čebule.
JANA:
(živčno)
A tebe sploh kakšna stvar ZARES VESELI?
V službi trpiš ...
MARKO:
(ostro)
Pardon! V službi ne trpim, ampak se mi
GNUSI gledat maso folka, kije obseden
z neutolažljivo lakoto po najbolj nesmiselnih
predmetih.
JANA:
(besno)
Glavno je, da si TI nad tem!
MARKO:
Prav imaš: jaz sem nad tem.
JANA:
(v nenadnem izbruhu)
Ti si nad vsem! Niti najbolj navadnih
brkov si ne omisliš!
MARKO:
(besno)
Zakaj bi mei brke? Zakaj?
JANA:
Niti kravate! Niti črne obleke! Imaš
SAME rjave čevlje! Že dvakrat sibil na
pogrebu v zelenem dežnem plašču in sivih
hlačah.
MARKO;
I5il. Mije sploh žal, da sem šel.
ZAKAJ?
MARKO:
Kaj ma mrtvec od tega? ! Bolje bi storil,
če bi šel v cirkus. Ampak mi še enega
usranega cirkusa nimamo v Lublan! (čez
hip) Če bi blo po moje, se tut za Dan
mrtvih ne bi plazil po britofu ko kakšen
preklet vrtnar.
JANA:
(mirno)
SO nekatere stvari, ki jih ne počnemo
zgolj zaradi tega, ker so KORISTNE;
Pri zadnjem koščku čebule se z nožem
ureže v prst. Stisne prst, pokaže se
kapljica krvi. Jana jo posesa.
JANA:
Uf. Pa sem se.
MARKO:
(čemerno)
Kdaj se pa še nisi?
Marko vstane in gre nekam iskat levkoplast
in škarjice.
V veži se shši glasno odpiranje vrat,
ropot, nekaj pade na tla;
Medtem ko Marko lepi trakec levkoplasta
127
čez ranico na Janinem prstu in ga Jana
poljublja v uho, vstopi žareča Angela
s starim umazanim kovčkom iz lepenke v
roki.
ANGELA:
(skromno žari)
Sem šla v gostilno in pripeljala enega
bosanskega delavca. Za pet tisoč bo
pospravil drvarnico. TAKO mu gre od rok!
En dva tri - pa bo!
Ta čas naj bo tu, bom takoj nazaj, samo
še košaro grem iskat . . .
Položi koveček na mizo.
Angela odide. Marko in Jana se brez
besed gledata, Jana izbruhe v smeh.
MARKO:
A si vidla? No, kaj sem rekel; Če ni to
trmasta ženska! Rečem ji, da bom JAZ
pospravil — in kaj se zgodi? Pripelje
delavca, rovari po kleti, vlači gor to
svinjarijo — zacrknit! Zdaj ti je menda
jasno, daje bil premog samo izgovor.
JANA:
Jana veliko bolj vehkodužno gleda
za Angehno početje.
ZAKAJ si spravil njene reči pod premog?
MARKO:
Da smo si na jasnem: JAZ sem opravil samo
tisto, kar mije Ludvik dal. Ludvik
je izkoristil priložnost, ko je bila v
bolnici inje pospravljal njune omare
in klel ko satan in zravan recitiral
,Jcam bi del". Rekel je, naj vržem vse
skupaj v smeti. Jaz pa tega — hvala
bogu — nisem napravil! To je vse.
JANA:
(čez čas)
Ludvik je pa tut težak ...
Pride Angela s pletenim kovčkom, ga
odloži in gre ven.
Marko pogleda na uro, ugasne radio,
odpre televizor. Reporter daje podatke
o tekmovalcih, komentira smuk v Wengenu.
Jana lupi kuhan krompir.
Na ekranu se pojavi shka.
Angela prinese iz svoje sobe dve mapi,
eno globoko kartonsko škatlo in dve
prazni bombonjeri. Odpre kovček, ki je
do vrha natlačen z razglednicami, božičnimi
in novoletnimi čestitkami, starimi
fotografijami, starimi šolskimi
zvezki, spričevali, potrdili o plačanih
računih, pismi, izrezki iz časopisov
(kuharskimi recepti, kroji), dokumenti
in podobnim.
Angela s čudnim zanimanjem, z nekakšnim
„svetim" spoštovanjem in ljubeznijo
brska po kovčku in zlaga papirje v mapo
in škatle, ki jih je prinesla.
TV ton je ves čas (čeprav v drugem ali
tretjem planu) po malem prisoten.
Ne vemo prav, ah je žalostno raznežena,
ali skromno vesela, ah zaskrbljena, ah
preprosto radovedna.
128
ANGELA:
(Jani)
Veš.. . včasih se mi tatco čudno zgodi,
da se sploh ničesar ne spomnim. Delam
псЈчај lii^am — ali plevem po vrtu —
pa pomislim - kaj sem počela recimo
57ega, pa 58ega, pa 59ega leta. Pa nič.
Vse je črna luknja. Nič! Pa mislim -
pa mislim - pa ne morem - AMPAK niti
ene stvari: Niti ene stvari se ne spomnim!
Prav mat rat se moram. Pustim
delo — pa mishm — potem pa, ko se spomnim
ene stvari — steče naprej — pa nazaj —
pa se tudi včasih zatakne! - Pa kakšno
poletje ne gre in ne gre, tako da moram
nazadnje prav vse pustit in poiskat kakšno
pismo, kakšen papir, prav nekaj nepisanega .. .
JANA:
(obzirno)
Mama, a ne bi to raje pustila za po kosilu?
ANGELA:
(Presliši)
Na, poglej, poglej, kaj je ta človek
šel metat v klet! (bere) Federativna
narodna republika Jugoslavije. Broj.
Drž. 1/193-55 - Svjedodžba o državljanstvu.
Moškrič Angela, rodj. Breznik Ivanu,
dana 12.1.1917 u Pernici, kotar Maribor,
upisan-a u knjigu državljana Narodne
republike Hrvatske kod rajonskog
narodnog odbora grada Varaždin pod rednim
brojem 5/48 državljan je Federativne
Narodne Republike Jugoslavije.
(hitro bere) Ova svjedodžba vrijedi od
11 veljača 1946 do 11 veljače 1948 godine . ..
te - t - te - te - te te ...
Seveda potem nismo ostali v Varaždinu.
Marca smo se že selili v Ljubljano.
JANA:
Mama — tega zdaj tak ne rabiš več — vrzi
to stran .. .
Angela nasvet preshši, spravi list v
škatlo. Jana in Marko se spogledata.
Marko se posveti Wengenu, Jana pomeša
in začini krompirjevo solato, potem
pa začne rezati meso za segedin.
ANGELA:
(bere)
Vesele božične praznike in srečno Novo
leto 1949 Godinovi... Ona je zdaj v Mariboru.
Zelo slabo sliši revica . .. Hčerka
je frizerka, sin paje v Ljubljani
študiral slavistiko ... (se nasmehne Jani)
Se ga ti spomniš?
JANA:
Visok, blond, z očah .. .
Visok, blong, z očah ...
ANGELA:
Franci. Ljubezniv fant — ampak N1 končal...
Očeta so pa zarad informbiroja
zaprli. ..
JANA:
129
A dam mal majoneze v solato?
ANGELA;
Lahko . . .
Na televizorju; Počasen posnetek napake
in padca enega od tekmovalcev.
ANGELA;
(Jani)
Na, spravi to nekam, da bo pri roki pred
pustom — krasen recept za krofe!
JANA preleti recept z očmi.
JANA;
Osem jajc!
ANGELA;
(bere)
Nezavisna država Hrvatska. Odjel za
pučko zdravlje, broj 99334 - 1942.
ODLUKA. Naredbom ministra narodnog
zdravlja od 23 listopada 1942 broj
99334, na temelju 2. zakonske odredbe
broj XX - 21 zakonskog propisa od 22
travnja 1941 i 104 točke 9. zakona o
činovnicima ODPUŠTENI STE iz državne
službe Nezavisne Države Hrvatske, radi
SVOJEVOLJNOG NAPUŠTANJA službenog mjesta.
Služba vam prestaja 31. kolovoza
1942. U Zagrebu, dne 23 listopada 1942.
PO OVLAŠTENJU MINISTRA - PROČELNIK Mate
Oreškovič (se smehlja) To je pa hec!
JAZ ZA TATEKOM V PARTIZANE, oni pa meni
ODPOVED! En dan preden sem šla, sem si
doma naredila VODNO (se smeje bolj utišano)...
Potem je pa tak deževalo pet
dni v hosti, da mije vse spustilo . ..
JANA povalja skuše v moki in jih
vrže cvret v vrelo olje.
JANA:
Mama, prosim te, spravi to stran, da pripravim
mizo za kosilo!
ANGELA;
(nestrpno)
Ja, no, ne bodi tečna.
Ker je Angela cedale bolj glasna in
evforična, zleze Marko tik k ekranu
televizorja, za malenkost pojača tudi
ton.
Angela iz kartonskega tulca potegne
zavitek diplomskih priznanj.
ANGELA;
t.bere)
Partizan Ljubljana Tabor, društvo za
telesno vzgojo daje PRIZNANJE (razigrano,
glasno) ANGELI MOŠKRIČ iz Ljubljane
za sodelovanje ob 50 letnici telesno-
vzgojnega dela na Taboru . . . (bere drugo
diplomo) PARTIZAN JUGOSLAVIJE, savez za
telesno vsapitanje odaje priznanje ANGELI
MOŠKRIČ za uspešan rad .. . in tako
naprej! (bere tretjo diplomo) Telovadna
zveza Slovenije izreka priznanje ANGELI
MOŠKRIČ za uspešno in požrtvovalno delo .. .
22 decembra 1952 .. . Včasih nismo imeh
nič, NIČ, razen telovadbe. In če smo šli
smučat, ni bilo ŽIČNIC, ampak.smo šh
130
z nahrbtnikom in opremo pet ur peš!
Najbolj neumno pa se mi zdi to grozno
navijanje na tekmah s temi trobljami in
ragljami in tem surovim vpitjem . . .
Jana skuša izsiliti Angelin umik:
Na mizo polaga krožnike, skledo solate,
jedilni pribor in podobno, zraven
diskretno odriva kupčke papirjev im
škatle.
To početje ogroža Angelo. Kot otrok,
ki mora prekiniti igro, koje na višku,
se krčevito oklepa svojih priljubljenih
rekvizitov, kot v transu nekaj stoka,
mrzlično premešča papiije in išče način,
kako bi preprečila katastrofo.
ANGELA;
(nenadoma bolestno otrpne)
Poročni list. Glej, kam je ta hudič
zagnal moj poročni list! (bere) Kraljevina
Jugoslavija, štev. 3142, Škofija
Lavantinska. Župnijski urad Sveta Magdalena.
(Jani) Si lahko misliš? Kako si. ..
ja . . . To pa .. . daje tega ... ne! (Cisto
preč je) Oh . . . (bere) Zvezek 12, stran
371, štev. 195 .. . leto, mesec, dan
poroke; 17.8.1939 .. . (Jani) A vidiš,
kako . . . neverjetno . ..! Tako sem ...!
Saj! (bere) Ženin; Moškrič Ludvik .. .
železničar. . ., rojen . . . Nevesta; Breznik
Angela, medicinska sestra (premika ustnice,
mrmra).. . Duhovnik, ki je poročil;
Dr. Meško Jožef, kaplan . . .
Angela kar obsedi.
Jana ne ve, kaj bi storila, kaj bi
rekla, kako bi posredovala.
Obstane, potem sede zraven matere.
Marko odvrne pogled od ekrana in nemo
strmi v obe ženski.
To nekaj časa traja, potem začne
Angela sama od sebe pospravljati reči.
Utrujeno, rezignirano, brez odnosa zlaga
reči v škatle.
Jana ji pomaga.
Koje že skoraj vse pospravljeno, se
Angehni prsti dalj časa pomudijo na
listu papirja.
ANGELA:
(povoženo)
To je blo pa takrat, ko se je oče zaletel. . .
Jana mehanično vzame listino, potem
jo nerada, komaj slišno, skoraj
neprizadeto prebere ...
JANA;
(bere)
Personalna komisija pri ministerstvu
za zdravstvo. V. pers. Štev. 295/2.
Ljubljana, dne 16 februarja 1961.
ODLOČBA. Personalna komisija pri ministerstvu
za zdravstvo, ki jo sestavljajo
Čuk Marjan kot predsednik in Krajšek
Franjo ter Pavčič Anton kot člana, je
odločila na podlagi 3. odstavka 43.
131
člena Zakona o državnili uslužbencih
NA ODPOVED, ki jo je dne 8.1.1961 dala
tovarišica Moškrič Angela na službo medicinske
sestre v Zdravstvenem domu št.
5 v Ljubljani . . . soglasno tako: ODPOVED
OSTANE V VELJAVI Obra/lo/.itev: Družmske
razmere so take. daje služba zapreka
pri gosfwdinjstvu in vzgoji otrok . . .
Ta odločba se izda v treh izvodih . . .
ostane tukajšnjemu arhivu . . . poverjeništvo
/a zdravstvo Ljubljana . . . Smrt
fašizmu — svobode narodu . . .
Žc med branjem so se Angeli polnile
oči s sol/ami. smrkala je in si tiščala
usta / dlanjo, lica ji jc vleklo naia/.cn.
/daj sc nc more več /adr/cvati:
/iicvili m /aihti
ANCHLA:
Ker jc bil Zoran bolan m ja/ ga nisem
imola kam dat ti si pa norela
Dookrog in sem bila/a vse sa-aaama
NihOccc mi ni pomagal (joka)
JANA
Mami. mma smisla: daj. no! Prosim tc
Mama. pomiri sc. slišiš!
V veži se sliši odpiranje vrat,
Ludvik gromoglasno recitira .
LLIKVIK (OKF)
Valjhun, sin Kajtimara. boj krvavi že
dolgo bijc za krščansko vero, z Avrcijcm
Droh sc več mu v bran nc stavi;
končano njuno jc in marsiktero življenje,
kri, po Kranji, Korotanji prelita,
napolnila bi jezero .
LUDVIK vstopi. Pogled na objokano
Angelo, kovček in škatlo mu razjasni
položaj.
LUDVIK
(jezno)
Kaj paje' Kaj paje? Angela, nehaj! In
/akaj si spet to privlekla? Zakaj!? Prepovedujem
ti hranit to kramo v stanovanju!
ANC.ELA
(v krčevitem izbruhu joka)
Poročni list si vrgel v klet!
LUDVIK:
(besno)
Se ni treba nič cmerit! V omari sta še
DVA IZVODA!
ANGELA:
Jc čisto vseeno. So tudi drugi papirji . . .
LUDVIK:
VSE bom zmetal v peč!
ANGELA
( iz sebe)
Samo poskusi!
LUDVIK:
Da boš NEHALA BRSKAT po tem smetišču!
In trebit to solato in jokat in stokat
za prazen nič.
ANGELA;
Kaj TEBE to briga? !
132
ludvik:
(razjarjen)
Živčnega me dela! Živčen sem, ko te
gledam! Evo. Ne prenesem, če mi nekdo
kar naprej - kar naprej - kar naprej -
kar naprej . . . KAR JE BLO, JE BLO!, pa
konec! Ne bo nikoli več. Ti pa stokrat
eno in isto: A se spomniš? A se spomniš? !
A se spomniš? A se spomniš? A se spomniš?
Ko lajna! Sploh več ne znaš druzga - se
mi zdi, kot da NE ŽIVIM VEČ - vse, kar
se je melo za zgodit — se je zgodilo, nič
več ne ostane, vse je že blo in nič več
ne bo in jaz se lahko samo še SPOMINJAM
tistega, kar je blo - in tudi TAKRAT,
ko se JE kaj dogajalo - se NIKOLI nismo
pogovaijali o tistem, kar se je dogajalo,
ampak o nečem, kar se je dogajalo
NEKOČ PREJ!!
ANGELA:
Jaz mam lepe spomine! (ihti) In ne
pustim ... in tudi ti. . . in nobeden ...
in sijih ne pustim vzet!
LUDVIK:
(divje)
Saj ni KAJ vzet! Vse skupaj je en drek!
ANGELA:
NI! NI RES!
LUDVIK:
(z divjo, nekontrolirano zlobo)
En kufer plačanih računov za vodo in
elektriko, dva pankrta in dva MRTVA!
ANGELA;
JAZ SE NISEM Z VLAKI ZALETAVALA!
JANA;
Mama!
LUDVIK;
To TI tako misliš! - Zato, ker takrat,
ko si lačna, sploh ne pustiš, da bi bila
lačna, ampak govoriš, če se spomnim,
kako smo takrat in takrat jedli, da smo
kar počepali in smo morali kar spat! —
In če se ravno dobro pokamo — zmeraj
rečeš — a se spomniš, kako smo takrat
garali! — Ti sploh ne pustiš, da se kaj
zgodi, ne pustiš človeka živet! - Dovoh!
- In ko sem se jaz že zdavnaj nehal
z vlaki zaletavat - se TI, TI ZALETAVAŠ
kar naprej in naprej — in hočeš še
mene prepričat, da se JAZ zaletavam.
Ludvik je izčrpan in upehan.
Angela je videti že skoraj pomirjena.
Nihče več nima ne volje na moči za
kaj silovitejšega; še zarenčala bosta
drug na drugega in vsega bo konec.
Skuše so se prismodile in v prostoru
je gost dim.
Jana skoči h kuhalniku.
JANA:
Mare, okno odpri, da se prezrači...
ANGELA:
Jaz mam pravico imet kakšno svojo stvar
133
pri sebi... In če si ti vse svoje reči
zmetal stran, mojih ne boš. ..
Marko odpira okno. Angela pograbi
„svoje reči" in gre ven, Ludvik
zabevska za njo ...
LUDVIK;
(skoraj kot vic mu zvenijo besede)
V pojstlo si nesi ta kufer!
JANA;
Tatek, roke si pojd umit!
LUDVIK;
(ubogljivo)
Ja, takoj.
Ludvik gre ven. Marko ugasne televizor.
Jana vrže že skoraj zoglenele skuše
v smeti.
Marko zamenja prt in pripravi mizo.
Jana gre k vratom in zakliče v vežo
„Kosilo!"
Vstopita Angela in Ludvik, sedeta k
mizi. Jana servira juho, prisede.
Vsi štirje molče srkajo vročo juho.
LUDVIK;
Angelca, tole juhco si pa dobro skuhala!
ANGELA;
Jana jo je.
LUDVIK;
Aaaaaa? .. . Fina, a ne Mare?
MARKO;
O-ja. Perfektna!
ANGELA;
Res je dobra . . .
LUDVIK;
A veš, kaj si pa jaz enkrat želim jesti?
ANGELA;
Kislo juho!
LUKVIK;
Ja .. . Kislo juho . .. Madona!
Ta kisla juha je očitno asociacija
na nekaj, kar je vsem znano.
Maretu „se zaleti" in v nenadnem
izbruhu smeha bruhne požirek juhe
nazaj v krožnik. Nalezljivemu krohotu
se pri priči pridružijo tudi ostali.
Smejejo se in smejejo in ko to nekaj
časa traja, se ton počasi blenda,
vstopi vesela, vesela glasba.
Smeh pa čedalje bolj neustavljivo
trese naše junake.
TEMA
Pri vratih močno zazvoni.
Mare gre odpirat.
Zunaj v veži se shšijo glasovi.
Srkalci juhe se ozirajo proti vratom
Mare speha v kuhinjo čokatega bosanskega
delavce v umazanem zidarskem kombinezonu,
črnega od premoga, potnega v obraz,
mrkega.
DELAVEC:
Prijatno.
LUDVIK, JANA;
Hvala.
134
Mare delavca s slabo zakrinkanim
zmagoslavjem pripelje prav pred
Angelo.
MARKO:
Kar s gospo se pomenita .
Delavec zbira besede za nekakšno
izjavo, vendar Angela tega ne
opazi.
ANGELA:
Jana, kje je moja denarnica . . .?
DELAVEC:
Nemojte, gospa! Ja ...
ANGELA:
A je vse pospravljeno?
DELAVEC:
(odločno)
Nije pospravljeno i neće biti, gospa.
ANGELA:
(šokirana)
Kako da ne?
DELAVEC:
Tako lepo.
ANGELA:
(razburjena)
Zakaj?
DELAVEC:
(mirno, s povdarkom)
Ima pacov.
ANGELA:
Kakšen pacov? Kje?
DELAVEC:
(pokaže)
OvoUki. Dole, u klet.
ANGELA:
V NAŠI kleti?
DELAVEC:
U vaši, gospa.
ANGELA:
Kvečjemu kakšna miška, če je ...!
DELAVEC:
Nije miška, gospa, nego baš pacov.
Ovoliki.
ANGELA:
Ja, dobro — pa kaj?
DELAVEC:
Izvin'te, prosim, аГ to se men'
gadi. Daje samo premog - čas posla,
аГ ovako . ..!
ANGELA:
(razburjeno)
Takšen dec, madonca, pa se vam ena
uboga podganca zagrauža .. .
DELACEV:
Nije pitanje, gospa: mala il' velika.
Podganca je podganca. Zov'te vi
deratizaciju — pa da onda mi ljudski
sredimo klet kako treba .. .
Delavec se odpravlja. Angelca
mu v zadregi skuša stisniti
nekaj denarja.
DELAVEC:
Ne treba, gospa. Za nesvršen poso ne
uzimam lovu.
Nasvidanje.
135
Delavec odide, Marko ga spremi
do vrat.
Potem se vrne k mizi.
Angela se z denarnico v roki
sesede na stol.
Molče srebajo mrzlo juho.
ZATEMNITEV
136
Tomaž Kralj
HRUP OSONČJA ZA VAS
Radijska igra
Glasovi:
Midž
Alfa
Reporterka
Džim
Beta
REPORTERKA:
Začne se kot v začetku,
začne se brez začetka,
ki prileti, čeprav se čuti,
kaj je rekel prej:
napoved podložena raste.
Midž, Džim, Beta (song 1)
Vrum! oznanjaš!
To je kraj,
kjer z veliko gesto
zapoveš Srebrno mesto!
Krek! Sanjaš!
Odgrni sadovnjak,
kjer je ventilator
tiran in stimulator!
Beng! razumeš!
Pojdi v preteklost,
kjer je seratonin
gorivo požrešnih Umuzin!
ALFA:
Palica, ki so mijo dajali na
rit,
ko sem bil še majhen, mlad, neumen
in nedolžen,
je zdaj moje žezlo, ki ga moram
sukati,
če naj se rešim zajedljivih
najezdnikov,
teh pohabljencev, ki so vedno
kradli od oblakov,
teh strupenežev, ki so vedno
stradali,
ker jih je obšel zakon spomina
in ki se hočejo zdaj zastonj
in do sitega
najesti z moje mize, ki sem
jo vsa ta leta,
tu in daleč od Srebrnega mesta,
sam pogrinjal,
in ki bi mi jo, saj jih poznam.
137
barabe,
potem hoteli meni še v glavo
zalučati,
pa me pri tem na to še opozorili
ne bi.
MIDŽ: (vsiljivo)
Kaj si od seratonina res tako
izmišljen?
ALFA:
Smola se me drži!
Nevarnost na mene povsod
preži!
MIDŽ: (galantno)
Kaj si od seratonina res tako
postaran?
ALFA: (še bolj izmišljeno
tragično)
Vse, kar mije v bogastvo,
mije v nevarnosti!
Vse, kar mi je v zabavo, mi
je v nevarnosti!
Vse, kar mije uran in zlato,
mije v nevarnosti!
Vse kar mije diamant in
pogorje, mije v nevarnosti!
IV1IDŽ: (ignorantsko)
Kaj si od seratonina res tako
postaran?
Kaj si od seratonina res tako
izmišjen?
ALFA: (totalno obupan)
Mar mije in mi bo res usojeno,
v sedanjosti in prihodnosti,
da sem in imam biti reven in kot
revež um ret f?
Mar mije in mi bo res usojeno,
da nimam in ne bom imel pod
palcem niti toliko,
daje in bi bilo ter bo za
hibernacijo,
ko mi prkle čas poznih,
nič kaj veselih in toplih let
in dni,
čas žalosti, umiranja in smrti?
MIDŽ: (zajedljivo)
Prav sva slišala, čisto prav,
saj kar se reče prav, se sUši
prav,
prav pa je tisto, kar je kot
prav čisto.
Dragi Džim, ne daj se zapeljati,
prevarati, preslepiti, naokrog
prinesti,
da nisi slišal prav, kajti
stari kozel Vladar od seratonina
postaranega kraljestva AD 50001
se boji svojih poznih, nič kaj
veselih in toplih let in dni.
Zdaj si, dragi Džim,
lahko čisto za gotovo prepričan,
da si slišal prav,
da si slišal prav,
da si slišal prav,
da si slišal prav,
da si slišal prav,
da si slišal
pravi Ino ! ! !
DŽIM: (vsiljivo)
Kaj si od seratonina res tako
postaran?
DŽIM: (galantno)
Kaj si od seratonina res tako izmišljen?
DŽIM: (ignorantsko)
Kaj si od seratonina res tako
postaran?
Kaj si od seratonina res tako
izmišljen?
DŽIM: (z^edljivo)
Prav sva slišala, čisto prav,
saj kar se reče prav, se
shši prav,
prav paje tisto, kar je kot
prav čisto.
Dragi Midž, ne daj se zapeljati,
pravarati, preslepiti, naokrog
prinesti,
da nisi slišal prav, kajti
stari kozel Vladar od seratonina
postaranega kraljestva AD 50001
se boji svojih poznih, nič kaj
veselih in toplih let in dni.
Zdaj si, dragi Midž,
lahko čisto za gotovo prepričan,
da si slišal prav,
da si shšal prav,
da si shšal prav,
da si slišal prav,
da si slišal prav,
da si slišal
pravilno !!!
138
REPORTERKA:
Jaz sem mala popotna reporterka,
ki se potikam in pomikam
cik-i n-cak-pa-sem-ter-t ja
po sledeh raznoraznih
najrazličnejših
žurnalističnih atrakcij.
ALFA: (re-play)
... za hibernacijo,
ko mi prkle čas poznih,
nič kaj veselih in toplih let
in dni,
čas žalosti, umiranja in
smrti?
REPORTERKA:
Ohoho!
Evo jo !
To je to,
kar iščemo!
Veste, jaz sem mala popotna
reporterka,
ki se potikam in pomikam,
veste,
cik-i n-cak-pa-sem-ter-tja,
veste,
po sledeh raznoraznih
najrazličnejših,
veste, žurnalističnih akrakcij,
veste,
Venera Vesna Venera XIX., veste,
je v naši družini, da se
žurnalizmom,
veste, pečamo, me zelo veseh . . .
(Je sama sebi zelo všeč.)
. .. hihihihihi .. .
(Jokajoče.) In geslo našega
zvočnega kronikla,
tega heroja zveneče zvočnosti,
tega bisera globokoumnega
sprenevedanja,
neposrednega ogibanja in
zmagoslavnega bivanja je:
.JSmešne zgodbe za vsak smeh!"
(Zaupno) Dajte, odprite usta,
pa naglas,
ki se ne ustavi ob čereh spomina,
povejte kaj
smešno veselega, kaj lično
prijetnega,
kaj žurnalistično bistrega,
kaj atraktivno zvitega,
kaj toplo priporočljiv^a . . .
... in ne le to: saj to je
prostor/čas
za marsikaj veselo smešnega,
lično prijetno smešnega,
žurnalistično bistro smešnega,
atraktivno zvito smešnega,
toplo priporočljivo smešnega,
kaj smešno smešno smešnega!
Naj zdaj velja:
„Smeh, smeh in smeh,
smeh - smeh - pri vseh ljudeh! "
ALFA:
Kaj bi vam jaz govoril?
Kaj bi vam govoril jaz,
ki sem žalostna kreatura,
ki sem tako žalostna kreatura!
Ni v meni nič veselja!
Ni v meni nič radosti!
Ni v meni nič gala razpoloženja!
Ni v meni nič prešernosti!
Ni v meni nič mladostne
norčavosti!
Ni v meni nič klene živahnosti!
Ni v meni nič vitalne šaljivosti!
139
Ni v meni nič radovednosti za
dogajanje v moji notranjosti!
Ni v meni nič zanimanja za
notranja stanja moje okolice!
Mene nič ne privlači!
Mene nič ne pritegne!
Jaz se življanja ne veselim!
Jaz se življenja ne veselim!
Jaz se življenja ne veselim!
MIDŽ: (kot cenzura)
Enkrat „da", a dvakrat „ne",
saj res to ne spodobi se!
MIDŽ:
Mar sem pozabil?
MIDŽ:
Je znamenito . .
MIDŽ,DŽIM,BETA:
Mi, Cenzura v sijočih
oblačilih,
mi. Cenzura z nevronskimi
biči,
mi tako ljubimo
mi tako čutimo,
mi smo Cenzura.
Naš namen je -
(Beta solo) namen nas, ki iz
daljav osrečujemo -
(vsi) da zagotovimo čim večje
udobje,
da ugotovimo čim večje ugodje.
A če se kdaj zgodi,
da zablodi v našo skupno
miselno deželo,
v naše Srebrno mesto,
nekonstruktivna vest
ah kakorkoli drugače
zmaličena informacija
žalostnega glasa in požrešnih
ust -
če se kdo ali kaj ne veseli
življenja,
če kdo ah kaj zanemarja radost,
če kdo ali kaj zaradi sprenevedanja
vara sebe in druge,
če kdo ali kaj zaradi nerazpoloženja
vah kamenje kjer je avtocesta
spomina najbolj plodna -
potem je naša naloga —
(Beta solo) naloga nas, ki iz
daljav čutimo —
(vsi) da posežemo vmes in
obvarujemo našo skupno miselno
deželo,
naše Srebrno mesto na sračji nogi,
pred tako nekonstruktivno vestjo
ali kako drugače zmaličeno
informacijo:
čc se kdo ali kaj predaja temnim
mislim,
če se kdo ali kaj pesmistično
odreka pogovoru z zvezdami,
če se kdo ah kaj vsako jutro ne
prebudi
na novo zaljubljen v novi dan,
ki ga je prinesla nova noč,
pa naj je bila še tako dolga
in dolga.
DŽIM, BETA: (kot cenzura)
Enkrat „da", a dvakrat „ne",
saj res to ne spodobi se!
BETA:
Kaj je kot skok
BETA:
Kaj je kot lop -
DŽIM:
V tišini zven -
140
DŽIM: (vznemirjen)
Mirno ... je prisluh
BETA:
Najrajši. . . mirno
REPORTERKA: (vznemirjena in
navdušena)
Tako je . . . kakor kaplja . . .
ALFA: (vznemirjen in
navdušen)
Tako vznemirjeno . . .
REPORTERKA:
D!
DŽIM:
I!
BETA:
A!
MIDŽ:
L!
ALFA:
O!
REPORTERKA:
G!
DŽIM:
Dialog!
BETA:
Dialog dneva!
MIDŽ:
Današnji dialog dneva prkle
kot leteči krožnik!
Današnji dialog dneva pride
kot dva leteča krožnika!
Kot dva leteča krožnika, ki
se sprašujeta!
In kadar odgovarjata,
vprašanja podvojujeta!
REPORTERKA:
Kaj si boš zapomnil?
BETA:
Nič takega, kar bi me omejevalo.
REPORTERKA:
Kaj niso spomini vodilo v
prihod njost?
BETA:
Seveda so.
O spomini -
- edini kompas za prihodnost.
REPORTERKA:
Kaj si boš zapomnil?
ALFA:
Zapomnil si bom vrvenje
sveta
in utripanje atomov.
REPORTERKA:
Pomeni to kakšno omejitev?
ALFA:
Seveda.
Saj kaj so spomini drugega
kakor vrvenje sveta in
utripanje atomov?
DŽIM:
Kaj si boš zapomnil?
ALFA:
Nič takega, kar bi me
omejevalo.
MIDŽ:
Kaj niso spomini vodilo
v prihodnost?
BETA:
Seveda so.
O spomini —
- edini kompas za prihodnost.
DŽIM:
Kaj si boš zapomnil?
ALFA:
Zapomnil si bom
vrvenje sveta in utripanje
atomov.
MIDŽ:
Pomeni to kakšno omejitev?
141
MIDŽ;
Kaj si boš zapomnil?
ALFA:
Nič takega, kar bi me
omejevalo.
BETA;
Seveda.
Saj kaj so spomini drugega
kakor vrvenje sveta
in utripanje atomov?
REPORTERKA;
Kaj niso spomini vodilo v
prihodnost?
DŽIM:
Seveda so.
O spomuni -
- edini kompas za prihodnost.
BETA:
Kaj si boš zapomnil?
MIDŽ:
Zapomnil si bom vrvenje sveta
in utripanje atomov.
ALFA:
Pomeni to kakšno omejitev?
REPORTERKA:
Seveda.
Saj kaj so spomini drugega
kakor vrvenje sveta in
utripanje atomov.
DŽIM:
Naj zdaj bom presenečen?
BETA:
Zakaj, o le, ni presenečenosti,
zakaj ni presenečenosti brez
poletov,
zakaj ni zvezd, ki čarajo
trenutke mish?
DŽIM:
Ni presenečenosti brez poletov.
BETA:
Ni zvezd, ki čarajo trenutke
mish.
DŽIM:
Posebnost da je to, posebnost,
kar je namenjeno, se mish,
današnji dan je skrajšano
zalezovanje,
ljubkejše kot ozaljšano
zalezovanje.
BETA:
Pobornik smeha je kot nova!
DŽIM:
Hrup osončja sveti prisotnost.
BETA;
Pobornik smeha skriva razmnožitev!
DŽIM:
Hrup osončja razkriva
meteorje sna!
BETA;
Pobornik smeha khče nogiston!
DŽIM:
Ni presenečenja in to je
presenečenje!.
ALFA:
Pobornik smeha!
REPORTERKA:
O, lepa romanca!
DŽIM:
Pobornik smeha!
BETA:
Umetnjaštvo!
MIDŽ:
Pobornik smeha!
ALFA:
Rekla je preteklost!
142
REPORTERKA:
Pobornik smeha!
MIDŽ:
Ohlapnik ušes!
ALFA:
Pobornik smeha!
REPORTERKA:
Razširjenih nozdrvi!
DŽIM:
O, prikaz-prikazen!
BETA:
Pobornik smeha!
MIDŽ:
Pobornik smeha!
ALFA:
Razumevajočih nasmehov!
REPORTERKA:
Pobornik smeha!
DŽIM:
Pobornik smeha!
BETA:
Zravnanih hrbtenic!
MIDŽ:
Utripajočih možganov!
DŽIM:
Zaprtih ust!
BETA:
Pobornik smeha!
MIDŽ, ALFA, REPORTERKA, DŽIM
BETA: (song 2)
Življenje je sejem,
življenje je karneval,
te jemiji, jemyi od njega,
tam v hiši zrcal.
Življenje je karneval,
se vkli povsod,
le poglej, poglej naokrog.
Bi kupil kaj vetra?
Daj miga dva metra.
Bi kupil kaj časa?
Cas je kot klobasa.
Živjenje je sejem,
življenje je karneval,
jemyi, lejemyiod nj^a,
tam v hiši zrcal. ..
Bi kupil kaj časa?
Cas je kot klobasa.
Bi kupil kaj vetra?
Daj miga dva metra.
Zivyenje je sejem,
življenje je karneval. ..
REPORTERKA: (kot samotna
lady)
Ko pa ga tako (jubim,
v tej prijetnosti,
v tej dejanskosti,
v tej zaokroženosti poti!
Ljubezen je dobrotljiva himna,
v glavo gre kot dim
pomenskosti!
Pa je vendar le kot
mehurček v kozarcu šampanjca . ..
. . . mehurček ... v kozarcu ...
.. . šampanjca . ..
MIDŽ,ALFA:
V glavo.
MIDŽ, ALFA:
Mi nismo oklevali,
ko smo izvedeli za priložnost,
da se lahko za m^hen denar
znajdemo na pravem ciganskem
sejmu.
Takoj smo se prijavili
ter takoj vplačali prvi obrok
in si tako tudi takoj zagotovo
DZ IM,BETA:
Iz glave.
Mi nismo oklevali,
ko smo izvedeU za priložnost,
da se lahko za m^hen denar
znajdemo na pravem ciganskem
sejmu.
Takoj smo se prijavili
ter takoj vplačali prvi obrok
in si tako tudi takoj zagotovo
143
zagotovili udeležbo,
čeprav je možno število udeležencev
te pravgotovo enkratne in
neponovljive
ekskurzije z delovim naslovom
„Z nami na ciganskem sejmu"
neomejeno!
zagotovili udetežbo,
čeprav je možno število udeležencev
te prav gotovo enkratne in
neponovljive
ekskurzije z delovnim naslovom
„Z nami na ciganskem sejmu"
neomejeno!
MIDŽ: (meditativno)
Sadili bomo drevesa
in se srečavali na ciganskih
sejmih,
to lahko reče Midž že zdaj,
to lahko reče Midž že sedaj.
(Razgreto.) O, tam je plesa in
radosti,
o, tam je veselja,
da se proti nebu zaganja
in se vrača z letom ptic
ne namenjenih ne na sever ne na
jug in z govorico oblakov
ter z drugimi oblikami
atmosfere.
(meditativno) Tam, v tem vrvežu,
bomo našli svoj mir
in zaparkirah
dolgih vesoljsko prašnih
medplanetnih bližnjic
utrujeno vozilo -
- naše srce.
(Razgreto.) Tam, v tem vrvežu,
si bom postavil sejmarsko lopo,
napolnjeno z bliščem poletnega
semanj^a dne,
z vrvenjem korvnega obtoka narave,
z žarom kozmičnih podob,
s hvalnico poteku evolucije.
ALFA: (kot vladar)
O zabloda, ki ne zavezuješ
jezika,
ki se oblačiš v zrezke in dihaš
žveplo,
ali naj se ti predam -
ah pa naj stopim s korakom
jutrišnjega zmagovalca in
junaka na pot,
ki me privede do varljivih ciljev
in mi prinese zmago?
Bom takrat še vedno vešč goljufij,
mi bo spomin še vedno dobro služil?
Se bom še vedno kotalil po mestih,
ki jim je jutranja rosa tuja
in sovražna,
po mestih, tlakovanih s težkimi
nočmi
in morami in grmenjem prevehke
teže,
ki vleče pamet in čustva vse
preveč k tlom?
Naj pričakujem vse to -
ali pa samo polovico vsega tega?
In še: katero polovico?
MIDŽ, DŽIM, BETA:
(kot cenzura)
Enkrat „da", a trikrat „ne",
še dvakrat ne spodobi se.
Mi, Cenzura, v sijočih
oblačilih
in z nevronskimi biči,
mi tako ljubimo,
mi tako čutimo,
mi smo tako Cenzura.
V naši skupni miselni deželi -
-	v mislih nam deželi miselni
in skupni -
-	ni zablod,
jih nikoli ni bilo
144
in jih nikoli ne bo . . .
Rl-PORTI RKA: (zmtxlena)
Sem mar pri zdravi
in zraven šc pri pameti?
Sem res nasedla škodljivim
vphvoni?
Kako naj zdaj jezdim svojo
percepcijo?
ALI A; (zvedavo)
Jc že zapadel sneg zaupanja?
Jc že minil prvi april?
DŽIM: (ponosno)
Samo mene poglcjta,
pa zraven prisluhnila, kaj vama
poreče modrost v meni že od
nekdaj prisotna:
Jaz sem lep, mlad, pameten,
pogumen, učen in se veselim
življenja!
Jaz sem v stiku z bitji, ki
ne naseljujejo našega osončja,
pa naj bo to šc tako hrupno.
Nisem (karajoče) kakor ti ah ti,
ki vama vest ne seže dlje
kot do kakšnega kraterja na Luni.
(zavzeto) Stojim na Zemlji in
potujem po vesolju!
Zato me pojmujta kot legendo
všečnosti!
MIDŽ:
In jaz, naj se premislim
in ne govorim o tistem času,
ki bo prišel s prihodnostjo
m ki bodo njegovega časa
vladarji vsi!
Od resničnosti realnosti se zdi
to precej oddaljeno
in najbrž tudi je oddaljen
posebno v zavesti tistih ljudi,
ki bi lahko bil mirodajni,
da se kaj takega ne bi zgodilo
in primerilo,
ne v obliki dogodka,
ne v obliki primere,
ne v obliki prigode.
BETA:
Jaz vem po svoje
in daj karkoh hočeš, da se
motim:
vtem vrtu tukaj nam je lepo,
ničesar nam nc manjka razen niča,
pa še tega je skoraj preveč,
pripovedujemo si zgodbe o
nastanku sveta,
zakaj bi si pripovedovali še
zgodbe o njegovem koncu?
ALFA: (kot raketni pilot)
Tudi jaz sem raketni pilot!
Tudi jaz ne bom iskal praznine!
Naj ostane kjer je!
Praznina se ne išče in ne najde,
ne pridobi in ne zapravi:
po poklicu sem zdaj raketni
pilot
in ni moj namen, da bi se spustil
na trdna tla logike in razuma
Brenčanje, ki ga slišim v
vscmirskem prostoru,
mehko zavijanje neznanih vetrov
na tujih planetih,
to so zvoki, ki jim bom sledil
do konca svojega življenja.
REPORTERKA:
Tvoje rakete, dragi,
so sintesajzerji sanj,
kijih nisva ne ti ne jaz
ne izsanjala in ne izživela!
Daj, približajva se jim!
Daj, zgrabiva jih za rep!
145
MIDŽ: (song 3)
Ne predajaj se mislim otožnim,
ne priklanjaj ljudem se
pod ložnim,
le zaupaj mislim svojim prožnim,
le potuj proti svetovom možnim.
(Solo) Niso laserski žarki pesem
naša?
Potovanja niso še iz mode
in tudi nasmeh moj še ne.
In tudi nasmeh moj še nc . . .
In tudi nasmeh moj še nc . . .
DŽIM: (song 3)
Ne ргсч1ајај sc mislim otožnim
nc priklanjaj ljudem se
podložn im,
lo zaupaj mislim svojim prožnim,
le potuj proti svetovom možnim.
(Solo) .Mar niso zvezde govorice
usode?
Potovanja niso še iz modo
in tudi nasmeh moj še ne.
In tudi nasmeh moj šc nc
In tudi nasmeh moj šc ne
lii;TA:
Dobro poznam svoje
zasluge p re tek tost i,
vrhne sedanjosti,
obljube prihodnjosti.
MIDŽ:
Konfuzije tukaj ni,
vse se v redu premika.
ALI A:
(Spreobrnjcno)
Vse se v redu premika.
REPORTERKA: (Spreobrnjcno)
Nič se v neredu ne premika!
DŽIM: (didaktično)
Komfuzije tukaj ni.
MIDŽ:
Strem|janja k višjemu ni.
ALFA:
Z reporterko sva vzletela!
Z reporterko sva pristala!
Tu segajo oblaki po modrini
in se s svojimi prsti dotikajo
prav te modrine,
ki jo že poznajo.
REPORTERKA: (zaneseno)
In to modrino poznajo tudi
prsti vetrov!
- In dragi, ali veš, da so ti
vetrovi drugačni kot v
notranjosti vetrovnika,
drugačni kot na simuliranem
marsovskem pristajališču,
drugačni . . . drugačni . . .
ALFA:
Ljubim te, reporterka -
naj ti zdaj povem,da ne
pozabim:
Ti vetrovi so ti enaki,
ti vetrovi so ti taki,
da lahko z vsakim trenutkom
od letiš,
in se lahko z vsakim trenutkom
usmeriš kamorkoh .. .
REPORTERKA:
. . . kadarkoli ..
DŽIM:
. . . kakorkoli .
BETA:
. . . zakajkoU . ,
MIDŽ:
. . vsekakorkoli
ALFA:
. . . naokoh . . . •
BETA:
Meje tega planetnega sistema so
blizu.
MIDŽ:
Meje drugih planetnih sistemov
so bhzu.
ALFA:
Mish na mene, lepotica,
pošiljaj mi vesoljske poljube,
pošijateljica.
146
botli številka ena mojega življenja.
Hodi reporterka, bodigledalka,
l*)di poslušalka
Jaz sem raketni pilot, bodi to
tudi ti.
REPORTERKA: (kot kraljica
robotov, song 4)
Jaz in moji roboti
ne nasedamo nobeni pomoti.
Jaz sem njihova kraljica!
Jaz sem njih gospodarica!
Kar jim rečem, to store!
MIDŽ,ALEA, DŽIM: (kot
roboti song 4)
Lahko rečeš „da"!
Lahko rečeš ,,ne"!
REPORTERKA:
Jaz in moji roboti
nc živimo v zmoti.
Njim ni potrebna nobena
agenda,
ker sem jaz njihova legenda!
Kar jim rečem, to store!
MIDŽ, ALI A. DŽIM:
Lahko rečeš „da"!
Lahko rečeš ,,ne"!
(brlizk piščalke)
Ko zaslišiš piščalko,
nc moreš reči „da"!
Nc moreš reči „ne"!
Nc moreš reči „da"!
Nc moreš reči „nc"!
. reči ,,da" . . .
. . . reči „ne" . . .
REPORTERKA:
Vam lahko podarim tole
malenkost,
mladenič, ki je vaše oko
bistro,
a ne dovolj srepo,
da bi izvrtalo - s pogledom
svojim le - predor do
avtoceste do neskončnosti?
BETA:
Ta krater dolžnosti sc nc
zanaša na srečo, paje vseeno
tako zabaven, paje vseeno tako
razveseljiv,
tako totalno neverjeten:
milenije in milenije
ni bilo na tem področju
nobene erupcije.
Tu vlada tišina.
Tu ni vetra, da bi raznašal
cvetni prah.
če bi ga kaj bilo.
Tu ni cvetnega prahu, da bi ga
raznašal veter,
če biga kaj bilo.
Roboti sc tu utrudijo veliko
manj hitreje
kot na vesoljski ladji planetu
Zemlji.
BETA:
To je nemogoče!
To je neverjetno!
Obriši si solze.
Beta, sugestivna institucija
tu, prav tu so,
tu, prav tu se je zgodilo,
v teh, prav v teh pogojih:
čakam! čestitam! častim!
BETA:
(Frapiran)
Posebni in novi in nekakšni
obrazci za medsebojno
komuniciranje.
147
ki ne vključujejo napak,
nesrečno in ponesrečeno
sprogramiranih
v času zemeljskih programeijev!?
Lahko vam zagotovim, moja lepa
gospa,
da do upora ne bo prišlo,
nc do takšnega,
ne do drugačnima.
MIDŽ:
12 000 svetlobnih let sije
težko predstavljati.
DŽIM:
12.000 svetlobnih let od doma
jc 12 000 svetlobnih let do doma.
RLPORTLRKA:
Valovi so gosti,
predstavljivost preseže hrup.
ALFA:
Želim pomembnosti za možgansko
in tudi sicer vsakršno
psihofizično počutje
vaših organizmov, jaz, vesoljski
Odisej.
Prihajam iz krošnje meglenice
Psilocibin X.
REPORTERKA:
Si pripravljena za trenutek,
ki sledi,
jaz, vesoljska Kirka.
DŽIM:
Oprosti, kje je to?
BETA:
Ne veš?
ALFA:
Kako naj vem v tej atmosferi,
ki lomi laila luči in
svetlobe,
ki oklepa dlake miru in
svobode,
ki se poganja okrog in okrog,
ki ni ne kamen ne smeh ne oksid,
ki v njem spoznavaš konec in
začetek?
Pri nas ni koncev ne začetkov.
REPORTERKA:
Blišč je inspiracija,
poštenost se razkrije s hrupom
osončja,
ki preslepi še čas kot epilog.
VlIDŽ:, ALFA, REPORTERKA, DŽIM
BETA: (kot čas kot epilog;, song 5)
Cas je sovražnik
in prijatelj tudi,
on te sovraži,
ti njega ljubiš.
Casj ki ga pleteš. . .
čas, ki ga mesiš. . .
čas, ki ga ljubiš. . .
Cas, ki ga netiš. . .
Cas, ki ga varaš. . .
Cas, ki ga šparaš . . .
Cas je prijatelj
m sovražnik tudi,
ti ga sovražiš,
on tebe ljubi. . .
Cas, ki ga poješ. ..
Cas, ki ga misliš . . .
Cas, ki ga vidiš. . .
Cas, ki ga slišiš .. .
Cas, ki ga varaš .. .
Cas, ki ga šparaš. . .
148
Orest Zagoričnik
ROPARSKO OPRAVILO
Osebe: (oznake v oklepajih so namenjene
vzpostavitvi glasovnih razlik)
Tip A (mojster)
Tip B (vajenec)
Tip C (veteran)
Tip D (ne nastopa)
Glasba iz albuma Selten gehörte Musik,
Roth, Rühm, Wiener:
Novembersymphonie, lA
stavki: Attacca. Carona in Ohne Tempo
A: Pcjd, no, šc enkrat prašat tega tipa,
kaj ma u torb!
lì; Ja, sej veš, da seu zbudu, pa sva tm.
A: Ja, ga pa toko prašej, da sc nau
zbudu.
B; A misl'š, da znam? Kr ti dej.
A: Prov! (Poskoči, hodi, se zadiha,
ponazarja ga glasba, govori v
crescendu, sopiha, glasovi, ki jih
pušča pri brcanju.) Ej, stari! . . . Ej
stari! . . . Ej stari! . . . Ej, stari,
kaj . . . Ej, ta star!
(Zdelan se vrne k A.) Az ga vidu!
B: Ja, vidu. Ampak ti pa znaš.
A; Ja, veš so tud tak 'Ide na svet, k
nekej znajo.
B : Ja, ampak še zej ne veva, kaj ma u
torb.
A; Ja, šc zej ne. (Pauza.) Ja, kaj pa.
čeb še ti mau poprašou?
B: Zakaj pa?
.Л; A ne bi blo fino, čeb jes use do-
biu?
B; A ne, ne, to pa že ne! (Poskoči,
hodi, se zadiha, spet glasba, govori
v crescendu, sopiha, glasovi, ki jih
pušča pri brcanju.) Ej, stari! . . . Ej,
stari!... Ej, stari!... Ej, ta sta-
r! . . . Vrag ga vzemi. In še kaj
drugega tud.
A: Ja, je pač težji problem.
B: Ne problem, ampak probljem.
(Crkuje.) P-r-o-b-H-e-m!
A: Zakaj?
B: Na vem, ampak sm že slišou za ljudi
na „probljem".
A: Kakšni pa so ljudje na probljem?
B: Usekokr so en velik probljem, ane?
Podobni so temu probljemu tule;
majo tak klobuk, tako srajco, take
hlače, tak jopič, take čeule in pa
tako mauho, da na veš, kaj je not.
A: In so tak, de šc sami ne povejo, kaj
je not.
B: Ja.
A; Ja. In če ne bi biu tak probljem?
B: Poj bi se že zbudu.
A: Sej res, počakejva, de se zbudi.
B: Ne, ker se sploh ne bo zbudu.
A: Maš prou. Nekaj morva pogruntat.
B: Ja, pogruntat.
B : Kaj pa, če koga čaka?
A: Sej res, poj se morva pa skrit.
B: Za tisto debelo drevo. (Tekanje.)
A: Ja. (Premor.)
B: Kolk pa mis'lš, deua še čakala. Sm
se že nauličou.
A: Kaj pa, če 'nbenga na čaka?
B: Sej b že pršu.
A: Poj pa zastonj čakava.
B: Zastonj.
A: A sva naum na kaj?
H: Ja, naumni
a: Nrbinaumna.
И: Na morm se spoprijaznit s tem, da
sva toko naumna.
A: Jes tud ne, ker sva toko pametna;
B: Ja, zlo pametna.
A: Toko zlo pametna, de sva že kr
trapasta.
B: Že kr trapasta.
B: Zlo močno trapasta.
A; Ampak se mi zdi, de nisva preveč
trapasta, ampak kr pametna.
B: Nič trapasta, veliko pametna.
A: In zakaj?
B; Zato, k tukej čakava, de pride tisti
drugi probljematik, k ma prav tako
mauho kot tale.
A; Ne, ampak ker sva praukar pogrun-
tala, da tizga drujga sploh na bo in
tale na čaka nobenga.
B; A ja, na čaka obenga.
NlC na čaka.
A: Čist nč.
B: Zlo čist nč.
Л: Zlo bo očistu nč.
B: Narbl bo očistu nč.
A: Ampak, kdo je ta čist nč?
B: Tistkbopršu.
A: Bo pršu.
li: Bo pršu.
A; (Crkuje.) B-o p-r-š-u.
B: J-a.
(Tišina, pojavi se C, je pijan, prepe-
va tako, da spreminja svoj glas.)
C: O kaj b ti dau,
kaj b ti dau,
de b te malo požičkau,
de b te malo,
de b te malo,
de b te mau požičkau.
Nč na dej,
nč na dej,
samo fest me požgičkej,
samo fest, fest, fest, fest, fest, fest,
fest . . .
. . . fest, fest, fest me požgičkej. U
madona, te bom požgičkou.
Hi, hi, ha, ha, ho . . .
(Telebne in zaropota po tleh.)
Ouuu .. . Sam fest me po^ičkej.
(Se s težavo pobira, sopiha.) Kr fest
me požgičkej. Fest, fest, fest, fest,
fest ...
A: A ti poznaš tizgale?
C: Fest, fest . . . (Zahripa.) A legala,
ne legala pa ne. Fest, fest,
fest ... A tizgale, fest me požgič-
kej. Ne, tizgale pa ne. Fest, fest,
fest . . . Fest, fest me požičkej.
Požičkej. Požičkej. Tizgale pa ne!
Hi, hi-hi.
B; Tis pa dobr: fest, fest, fest me
požičkej.
A: Nčnadej.
149
li:	Sam fest me požičkcj.
A;	Kaj de nč na dej.
U:	Sam fest me požičkej.
A:	Ta p'ru mi povej, kdo je tisti tam.
B:	Poj .me pa požičkej.
A:	Jaaaaaaaaa . . .
B:	Jaaaaaaaaaa . . . Fest.
A:	Krfest.
B:	Ampak še nisva ugotovila, kaj je u
tist torb.
A:	Ja, torba.
H:	Kaj rečeš?
A:	Pouhna zlata.
B:	Ja, pouhna zlata.
A:	Do vrha pouhna zlata.
B:	Pa še vn gk;da.
A:	Ceu kp zlata.
B:	Ja, ceu kp zlata.
A:	Pa poj še en.
B:	Fest, fest, fest, fest, fest, fest . . .
A:	Ja, fest. Poj pa fest.
B:	Kaj pa, čc jih pride cela banda.
Usak en kp zlata!
A:	Use jih bova poklala.
B:	In bo cela gora zlata najna.
•A:	Cela. Fest, fest, fest .. .
B:	Fest me požičkej.
A;	Ampak kje je tista gora?
B:	Ni je. Nič, nič, nič, nič, nič, nič,
nič, nič . . .
A:	Nič me ne požičkej.
B:	Ampak useeno na veva, kaj je not.
A:	Pouhna torba živga srebra.
B:	In poj pride cela banda.
A:	In tu imava ceu morje srebra.
B:	Bogata sva.
A:	Ja, bogata.
B:	Fest me požičkej.
A:	Ampak tizga morja ni.
B:	Nič požičkej.
A:	Nič, nič, nič, nič, nič . . .
B:	Kaj če je oropou banko?
A:	Pouhna je torba zlata.
B:	Pouhna torba cekinov.
A:	Kp cckinou.
B:	In poj pridejo še drugi.
A:	Cela gora cckinou.
B:	EnTriglau cckinou.
Ne Trigau je premejhen.
A:	Mt. Blanc cekinou.
B:	Ja, Mt. Blancekin.
A:	Ne, Mt. Blancekin je premajhen.
B:	Premajhen. Fest, fest, fest, fest.
A:	Mt. Everest.
B:	Fest, fest, fest, fest, fest, fest, fest.
A:	Mt. Everest je premalo.
B:	Se ena zemlja cekinou. Fest, fest,
fest . . .
A:	Fest, fest.
B:	Neeeeee . . .
A:	Ni cenikou.
B:	Ni cekinou.
A:	Ni žgičkej.
B:	Ni.
A:	Ampak še zej ne veva, kaj je u torb.
B:	Ne veva.
B:	Tist pijane je biu pa usejen dobr.
A:	Ja.
B:	In nama je povedo u, de ga ne
pozna.
A:	Ja.
B:	Aha.
A:	Res je.
B:	Resnica.
A:	Cista resnica.
(Premor, približa se petje.)
C: Ce bo hči.
pilgaumo sto dtii,
sto, sto, sto, sto, sto ,sto, sto, St4
dni.
Ce bo hči, pil gaumo še sto dni.
Hi, hi, hi. hi . . .
Ceuta pa oba, pil gaumo za dva.
Ce pa nau nč,
če pa nau nč,
tvoja mašina je zanč.
jc zanč.
Л: Je zanč.
C: Zanč
A: Ci.st zanč
C: A vidva poznata tizgalc.
A: Ne.
B: Midva ne poznata tizgalc.
A: Nepoznata.
B: Nc poznata.
C: Jes ga pa poznata.
Jes, jes, jes, jes, jes ga pa poznata.
A: Ti ga poznata?
C: Jes ga poznata.
A; Kdo pa je to?
B: Ja, kdo?
A: Kaj ma pa u torb?
B: Ja, kaj ma pa u torb?
C: Zanč, zanč, zanč, zanč, zanč.
A: Men se pa žc kr čudn zdi.
B: Ja, zares, čudn! Kaj pa če ni čudn?
A: Ja, greva pa še enkrat prašat.
B: Pa paz, da ga ne zbudiš!
A: Kr brez skrbi.
(Spet sc matra in si prizadeva,
vedno bolj vpije.)
Ej, stari! .. .,Ej, stari! .. Ej, ta
star! . . .
B: Cudn je tale tip.
A; Ja zlo čudn. Najbolj čuden tip.
B: Naj-na^bolj čudn.
A: Nčnadej,
nč na dej,
sam pošten požgčkej.
B: Nčnadej,
nč na dej,
sam ta p'ru nam povej,
kaj nam skriva ta zlodej.
A: Ker ztodej?
B: Tisti tm.
A; Aj to zlodej?
B: Ja in to probljematičn.
A: Ampak vsecn ne veva, kaj 'ma u
torbic.
B: Kaj pa, če ma notr orožje in ko se
zbudi naja kr popoka?
A: J-ja, k-kaj p-pa, če j-je t-to r-res?
B: Se pa skriva.
A: J-aj.
B: Spet za tist drevo.
A: J-ja.
B: Kaj če naju najde?
A: Ce naju najde?
B: Naju najde.
A: Kaj pa če sploh nima oro^a?
B: Ja, kaj čega nima?
A: Ne, nima ga.
B: Tako je.
A: Potem sva spet lahko prosta.
B: Ja.
A: Cist prosta.
B: Kolk nek je zdej ura?
A: Ne vem.
B: Skoda.
A: Ce mi poveš, kje je sever, ti pa
lahko povem.
B: Takoj. Tule.
A: Tam dol, prav. Madona fiks!
Danes je pa sonce pozabu zait.
Zdaj jc nekje polnoči!
B: Potem pa morva prižgat luč.
A: A jo maš?
B: Nc, nimam. Maš ti?
A: Nimam.
B: Pasvatm.
.Morva kr spat.
B: Jares.
A: Ampak je svctk).
B: Ja, svetlo je in čc je svetlo, jcs nc
morem spat.
A: Jcs tud nc.
B: Poj pač nc l)Ova spala.
A: Ja. ampak usejen ne veva. kaj jc u
njegov torb.
B: Ja, fest nc veva.
A: Bo treba pogK-dat.
B: Kako pogledat?
A: l est, lest. fest, fest pogledat.
B: Kdo bo šu ta p'ru?
A: Jes grem ta p'ru.
B: Prav.
A: Srce mije padu u hlače. Pejd ti.
B: Ne, negre.
A: Iz tega ne bo nič.
B: Adijo, zlato!
A: Adijo, zlato!
B: Adijo!
A: Nc. takohitr.
B: Potem pa počasi: adijo, zlato!
A : Nore, greva še enkrat.
B: Ja, greva šc enkrat.
A: Iz tega bo pa še manj.
B: Ne grem več.
A: Kaj pa čc je bomba not?
B: Naju bo pač razneslo, ko se
dotakneva bombe.
A: In bova odfrčala: frr, frr. frr,
fn- . . .
B: Ja, frr, frr, frr, frr . . .
A: Ja in najprej bi bil en grozni
Boom!!!
B: Ja, mogoče kar dva Boomčka, ali
pa še več Boomčkov!!!
A: Ja, res.
Mogoče je šc kakšna hujša kot
navadna bombica.
li: Ja. Mogoče je atomska bomba.
A : Ja, atomska. A so jo žc nardil?
li: Ne vem.
A : AI pa jc vod ikova bo mba.
B: Kaj pa, če je res?
A: A misliš? Nisem še slišal, da bi taka
bomba bila.
B: Jestud ne.
A: Ampak poj bi midva šc bolj frčala.
B: Ampak poj midva sploh neb mogla
frčat.
A: Bi blo dobr, čeb sc mklva kr
poslovila, sej se poj gotov ne bova
mogla.
B: Bi blo res dobr.
(Se shši cmokanje.)
A: Ce res je tisti drugi svet, me boš pa
obiskou. A ne?
B: Ja, sevede bom, čc mi boš dau
naslou. Upcjva, de bova oba u
nebesih, al pa oba u peklu.
A: Ja, upajva.
B: Srečno potuj!
A: Ti tud.
(Premor, hrup eksplozije.)
Ampak, porka duš madona, kruce
fiks nazaj, pa še zmeraj ne veva.
150
\: Ma že kakšne storže not. Nc zlato
al pa kcj druzga. Ne, če bi nid
storže, bi niel koš.
b; Ja, bombo al zlato.
A; Ampak če bi bla bomba, bi goto*
že zdavnej eskplotlirala.
Zlato pa ne eskplodira.
B: Res je. Zlato ne eskplodira.
A: Ne eskplodira na Boom!!!
(Premor, oglasi se petje, oglasi sc
C.)
C: Kaj bi jaz tebi dau,
kaj bi jaz tebi dau,
da b te samo malo požgičkau,
da b te samo malo požgičkau,
k sm pa že čist obupau?
Kaj bi jaz tebi dau,
k sm pa že čist obupau.
A: Nč na dej, nč na dej,
sam fest me požgčkej
in povej, kdo je t ist zlodcj.
B: In kaj ma u torb.
A: Ja.
C: Predusem ma eno skiro u glau.
A: Skiro? Matr, sej jo ma res!
B; A skiro?
{': A nista vklia,
k sm pa žc čist obupou!
\; Krucx" duš, da sva tako sk'pa, da
nisva vidla, kaj ma naglau.
B: Ssshisss...
C: Nčnadej,
nč na dej,
sam požečkej,
sam požečkej . . .
A: Az ga vidu! Skiro ma u glau!
B: Az ga vidu. Prej jo pa po moje ni
mu.
A: Ja, pa vseeno ne veva, kaj ma- u
torb.
B: Bomba je.
A: Ja, bomba je.
B: Bomba.
A: Vodikova bomba.
B ; Zakaj pa ji nc rečeva drgač.
A: Kako pa? Bomba na BOOM!!!
B: Ne, kakšna Huda bomba.
Л: Ne, Bomba smrti.
B: Ne, RESK!!!
A: Ne, ratatatata!!!
B: Ne, saj ni brzostrelka.
\: Ja, saj res: BOOM!!!
I'.: Ja, vodikov BOOM!!!
\: Ja, H-BOOM!!!
h: H-BOOM!!!
\: Saj sva se žc poslovila. A ne?
U: Jažc. Ampak ll-BOOM!
\; Ja.tajc hudič.
(PricviliC.)
C: Kaj b ji dau, kaj b ji dau, da b jti
sam mau požgčkau . .
A: Nc bošje več žgčkau
C: Zakaj pa ne?
Л: Ker je tam notr H-BOOM.
H: H-BOOM.
\ : To je, to je, kaj jc že to?
li: To je, to je. ja ne vem.
( : Kc ga pa mata?
A; U torbici, u t ist torbic.
C: Bomo vidi, kaj je u tist torbic.
A: Hi-hitr z-za dr-revo!
C: Že vem, kaj je H-BOOM. Hi-hi-hi-
-hi . . .
A; N-ni cskplod-dirala.
B: Ppppoj pa šc booo.
C; Lep stil ma ta H-BOOM.
A: Bem mu skiro u glau u gnila jajca.
Zakaj lude ne dajejo H-BOOMov u
torbe, porkaduš!
C: Tole torbtxj m jes lupci dau.
da jom lohko mau požgičkau,
dajom lohko mau požgičkau.
Torbico Ic meni dej,
poj mc pa le požgečkej,
fest, fest, fest, fest,
. . . fest, fest požičkej. (V decres-
ce ndu.)
(Premor.) (A, B resignirano do
konca)
A: Ni zlata.
B: Ni zlata.
A: Ni cekinou.
B: Ni cekinou.
A: Ni srebra.
B: Ni-ni srebra. (Ni-ni po otročje.)
A: Ni bombe.
B: Vodikove bombice ni.
A: Ni niti storžev niti storžev.
B: Niti storžev.
A: To sva pametna.
B: Pametna sva ja.
A : Pametna, da sva kar trapasta.
U:	Ja. trapasta.
A:	Budak-.
li:	Budale, prave budale.
\:	Ce bi bila navadna,
li:	Ce.
.Л:	Navadna.
H:	Vsaj navadna.
\;	Vsaj navadna.
It:	Cist navadna.
Л:	S čokolado oblita bombica,
ji:	Umetno obarvana bombica.
\:	Polnjena s čokolado oblita bombi-
ca.
H:	Ja, čokoladni bombon.
A:	Razdelila biga.
B:	Na fifti-fifti.
A:	Ja, čist navadn čokoladn bonbon.
B:	Tako.
A:	Tako pa.
B:	Tako pa ni čist nč.
A;	Cist nč.
B:	Lahko ga razdeliva.
A:	Ja lahko.
B:	Brez bolečin.
A:	Cist brez truda.
B:	Dejva.
A:	Ja.
B:	Fino.
A :	Konc je bil pa le srečn.
B:	Ja, zk) srečn.
B:	Srečn.
N'jsrcčncjši.
H:	Kaj pa je z našim veteranom?
A:	Onsepažcčka.
U:	Ja.
\:	Ce bo hči.
H:	Ja, če bo hči,
A:	Ga bomo pil sto dni.
B:	Ja, celih sto dni.
A:	Ce so sin.
B:	Ja, sin.
A:	Ce bo sin pa tud.
B:	Ja, tud.
A:	Ce bota pa oba.
B:	Ja, oba.
A:	Bomo pil za dva.
B:	Nacks.
A:	Ce nau nč.
B:	Nau nč.
A:	Bomo pa živel srečno do konca dni.
B:	Do konca dni.
151
Tatjana Pregi
MALI ODER MISLI
ali
zasebno potovanje po namenih
in smislih sodobnih kulturnih ustvarjalcev
(nedokončana predstava v štirih slikah)
DUŠAN JOVANOVIĆ - Glavna oseba
MAUNA SCHMIDT - Dramaturg
PAVLE LUŽAN - Avtor
JERCA MRZEL - Igrallca I
MILENA GRM - Igralka II
ZVONE ŠEDLBAUER - Režiser
TATJANA PREGL - Spraševale c
I.
Zaprta vročina izžareva napetost. V
ozadju se igralke pripravljajo na vajo.
Po improviziranem odru so razmetani
razni časopisi, ki krožijo iz roke v ro-
ko. Spraševalec sedi med gledalci, v
prvi vrsti. Ko pridejo časopisi in izreki
iz časopisov in revij do njega, jih od-
metava kot bi odmetaval liste marjeti-
ce. Napetost stopnjuje s polglasnim
mrmranjem: „dobro . . . zanič .. .
dobro,. . . zanič . . . dobro..
Komična napetost se sprosti z resnim
prihodom Dramaturga.
Spraševalec: Dobro torej, kako je zdaj s tem? Bi
mi lahko do povedala kakšen je naš
sedanji gledališki trenutek?
Dramaturg: Precej dolgočasen, bi na hitro rekla. Z
izjemo ,,Žrtev mode bum-bum" in
posameznosti v nekaterih drugih pred-
stavah, je ta trenutek v Ljubljani nev-
znemirljiv.
Igralka I: (kot mimogrede pobere s tal časopisni
izrezek in deklamativno bere) ... je
skoz in skoz živo inovativna gledahška
produkcija z nemajhnim artističnim
dosegom, ostra in brez predsodkov,
pisana in bleščeča in tudi dovolj kon-
sekventna in brezobzirna. Predvsem
pa rafinirana v uporabi in izrabi mo-
dernega gledališkega govora, s svojo
poezijo nedvomno presegajoča ozke
meje kabareta in satire.
Spraševalec: Dovolj bo, dovolj. Ce bi do zjutraj
brali, ne bi prišh daleč, še sploh če bi
takole prebirah tudi tiste, ki ga obto-
žujejo anarhizma, malomeščanstva,
čarovništva, cirkuštva in . . . vsega
pač, s čhner dela temu narodu nepo-
pravljivo gmotno in moralno škodo?
(manj zagnano, pa zelo preudarno)
Zakaj je Jovanović z obema svojima
letošnjima predstavama povsod po Ju-
goslaviji požel največ priznanj?
Igralka I: A ni to krasno? (hiti z besedami, da
bi je kdo ne prekinil) Res ne vem, kaj
bi lahko bilo še bolj vzpodbudno, kot
da ob Cankarjevi stoletnici dobi tohko
nagrad in priznanj v jugoslovanskem
merilu prav slovanski dramatiki?
Dramaturg: Obe Jovanovičevi predstavi nista v
nikakršni vzroči zvezi s Cankarjevim
letom. Predvsem uprizoritev „Igrajte
tumor v glavi ah onesnaževanje zraka"
je čisti slučaj.
Spraševalec: To, daje bil ta gledališki tekst nepisan
in objavljen že pred petimi leti, in da
je bil celo v repertoarnem načrtu ljub-
ljanske Drame, vemo. Pač pa bi mi tu-
kaj (s pogleSom zaokroži po natrpa-
nem prostoru za seboj) radi vedeli,
zakaj se ga je uprizorilo šele v tem le-
tu?
Glavna oseba: Ce hočem pošteno odgovoriti na to
vprašanje, želim prej povedati, da us-
peh te predstave ni tako nedeljen in
edinstven povsod, kjer se pojavlja, kot
se to lahko razume iz konteksta festi-
valskih nagrad.
153
(Od vrat počasi pride v sredo prosto-
ra) S tem noečem reči, da uspeh pri
občinstvu ni odhčen. Je, vendar gre za
razhčna tolmačenja, razumevanja in
odmeve na problematiko uprizoritve,
kot tudi na sam tekst. Nekateri meni-
jo, da gre za izrazito metaforo o gled-
ališču, nekateri to ožijo na določeno
krizno situacijo, ki je bila koncem
šestdesetih, v začetku sedemdesetih
let v ljubljanski Drami, in povezujejo
nastanek tega teksta z določenimi
osebnostmi in dogodki. To pa seveda
ni bil niti namen, niti ambicija tega
teksta.
Spraševalec: Niti kanček?
Glavna oseba: Vsaj ne izključno... To povezo-
vanje z določenimi osebnostmi v slo-
venskem gledališču pa jè bil razlog, da
se ta tekst v ljubljanski Drami ni upri-
zoril.
Igralka I: (se šolarsko prikloni in spet enobarv-
no deklamira iz časopisa) Krstna
uprizoritev pred nekaj leti že v reviji
natisnjene igre Dušana Jovanoviča
„Igrajte tumor v glavi in onesnaže-
vanje zraka" bo ostala celjskemu gle-
dahškemu občinstvu nedvomno v
spominu. Za to jamči nekaj nenavad-
nosti, s katerimi se lahko ponaša njena
uprizoritev, še bolj pa nekaj trenut-
kov vrhunske gledališke umetnosti, ki
jo odlikujejo z vso in očarljivo izvir-
nostjo, enkratnostjo, predvsem pa
čisto in samostojno gledahškostjo .. .
Glavna oseba: Seveda se pojavljajo tudi tolmačenja
tega teksta in predstave, ki so veliko
širša, globja, in ki povezujejo gleda-
liško resničnost, gledališko zaresnost s
stvarnostjo nasploh, in ki v razmerju
med gledališko iluzijo in stvarnostjo
iščejo globalno metaforo v „Tumor-
ju". Ta tolmačenja so mi seveda ve-
liko bolj blizu. Kadar začutim, da
občinstvo v tem smislu dojema pred-
stavo, sem pravzaprav zadoščen.
Spraševalec: Ne glede na razloge, zaradi katerih sta
oba teksta uprizorjena v Cankarje-
vem letu, sta dvignila precej prahu in
- mirno lahko rečemo - sta pri ob-
činstvu uspela. Zakaj od vseh letošnjih
slovenskih predstav prav ti dve?
Dramaturg: Po mojem mnenju sta obe pač dobri!
Zelo dobri predstavi! Vendar nista
edini - mishm na „Pohujšanje v dohni
Šentfloijanski", ki ga je Кошп režiral
v celjskem gledališču.
Spraševalec: Ko je govora o gledališkem uspehu, na
kaj moramo tedaj pomisliti: na priz-
nanje publike? , kritike? , na priznanje
znancev? , prijateljev? .. .
Dramaturg: To je relativno. Uspeh je očitno lahko
razne vrste priznanje. Je priznanje kri-
tikov, prijateljev, posameznikov, naj-
širše publike . . . Seveda je uspeh ide-
alen, če prihajajo vsa ta priznanja sku-
paj. Seveda uspeh ne more enačiti s
kvaliteto v umetniškem smislu. Umet-
niško kvalitetna je - na splošno reče-
no - tista uprizoritev, kjer tekst, režij-
ski koncept, igralske kreacije, scenski,
kostimski, glasbeni . .. elementi sku-
paj tvorijo enovito celoto.
Spraševalec: Primer?
Dramaturg: Letos je bila po teh kriterijih zame
popolna predstava Korunovo „Pohuj-
šanje". Da, v nekem smislu tudi „Tu-
mor" in „Žrtve mode", vendar z
manjšim navdušenjem.
Spraševalec: (nenehno sodelujoč, kot da sprašuje
ved gledalcev) Kadar torej govorimo o
celotno uspeli predstavi, je za to zaslu-
žen avtor teksta, režiser ali vsi, ki v
predstavi sodelujejo?
Dramaturg: Uspela celotna uprizoritev je kajpada
celota, iz katere ni mogoče izdvajati
posameznih elementov in odnosov, ki
jo tvorijo. Možno in pogosto seveda
je, da v določeni uprizoritvi izstopa
posamezna komponenta.
Spraševalec: Kako si slovensko občinstvo predstav-
lja gledaUšče? Kaj misliš, kaj jih za-
nima, kaj od gledališča zahtevajo?
Dramaturg: Kolikor vem, si po podatkih neke ra-
ziskave večina Slovencev želi komedij
ali operete. V tem primeru seveda
močno dvomim, da je tej publiki uga-
jal „Tumor", ,,Žrtve mode", „Šara-
da" ali Korunovo „Pohujšanje". Vi-
dim, daje občinstvo v Mestnem gleda-
lišču navadno s predstavami zado-
voljno: najbolj celo tedaj, ko jaz ni-
sem.
Glavna oseba: Prav gotovo ima današnje občinstvo
več smisla za gledališče od včerajšnje-
ga. Kajti, čedalje več ljudi obiskuje
gledališče, sestav občinstva je čedalje
pestrejši, gledališkost uprizoritev paje
postala takorekoč osnovni pogoje za
uspeh predstave. Seveda je neizpodbit-
no dejstvo, da je to občinstvo čedalje
manj obremenjeno z določenimi pred-
stavami o edino „pravem" tipu gleda-
hšča. Vse to je spodbudno, ker daje
krila upanju, da bo jutrijšnja publika
še odprtejša in sprejemljivejša od
današnje.
Spraševalec:' Kaj vse so gledalci na slovenskem že
pripravljeni sprejeti v gledališču?
Dramaturg; Že kar precej.
Spraševalec: No?
Dramaturg: Po eni strani na primer goloto na odru
ljubljanske Drame, ali mamila na odr-
skih deskah v Mariboru in tudi že sko-
154
raj spolni akt, pa tudi politično sa-
tiro .. .
Mislim, da največji del našega ob-
činstva m^sičesa novega ni priprav-
ljen sprejeti. Pripravljeni so obiskovati
predvsem predstave, ki so potrjevanje
že znanega.
Spraševalec: Ob kakšni predstvi ne uideš ali tega ne
želiš storiti?
Dramaturg: Gledališka predstava me zanima kot
spoznavno-estetski akt, kot misel-
no-čutno dojemanje na odru ustvarje-
nega sveta, kot spoznavanje novega,
ne pa kot prepoznavanje že starega in
znanega.
Spraševalec: Ali je med gledališčniki v tem trenut-
ku aktualno vprašanje: ali Cankar ali
Jovanović? Kakšna so mnenja o tem
kaj je dobro in kaj ni?
Dramaturg: Zelo različne predstave so lahko
dobre, lahko pripadajo različnim este-
tikam. Zato zame ta dilema ne obsto-
ji. Ce bi se kljub temu kje pojavila, bi
se zdela nesmiselna, ker se raznorod-
nih katergoj ne da primerjati.
Spraševalec: Letošnja gledališka sezona je prav
dobro pokazala, da tekst sam še ni
zagotovilo za dobro predstavo. Pravi-
te, da je bila ljubljanska uprizoritev
Cankarjevega „Pohujšanja" neprimer-
no manj kvalitetna kot isti Cankarjev
tekst v Celju, in menite tudi, da sta
bili dobri predstavi ,,Žrtve mode" in
„Tumor" v Rističevi režiji. Torej .. .
Dramaturg: ... gre za dobre in slabe predstave.
V teh prhnerih gre za resnično dobre
predstave, ki pa so lahko med seboj
zelo različne, kot sem že rekla.
Spraševalec: Dober tekst torej nikakor ni zagoto-
vilo za dobro predstavo?
Glavna oseba: Seveda ne. Le poglejte, koliko Sha-
kespearovih tekstov je doživelo kata-
strofalno slabe, celo neprimerne upri-
zoritve, in koliko literarno šibkih,
nedodelenih, nekompletnih tekstov je
bilo razlog, pretveza in povod za gle-
dahško iqemno zanimivo in bogato
inovativno predstavo. Seveda to ne
pomeni, da je slab tekst nujno stimu-
lativen za gledahškost, inovativnost,
drznost, za kakršnokoh eksperhnen-
talnost ali tveganost v gledališkem
postopku samem. Slab tekst lahko le v
določenih razmerah razbremeni gleda-
hške ustvarjalce in jih prisiU k stopnje-
vani odgovornosti, kar pomeni večjo
intenzivnost, večje žarčenje energije,
bolj zagrizeno iskanje skupnega ime-
novalca v gledahški ansambelski afini-
teti. Za to ne smeš biti obremenjen z
literarno idejo, tejpveč nasprotno:
obrniti se moraš v iskanje gledališke
izd eje.
(zaresno obrnjen h gledalcem)
To pa nikakor ne more biti pretveza
za mišljenje, da dobro gledališče na-
staja, le na podlagi slabih tekstov, niti
ne more biti razlog, da se kdorkoli v
gledališču izogiba literarno zahtevnim
projektom, da bi jih realiziral na ustre-
zen način in z vso odgovornostjo.
Spraševalec: Če bi morah režirati ,,Žrtve mode
bum-bum", pa bi vam tekst prvič pri-
šel v roke, kaj bi storili?
Glavna oseba: Postavljen sem v izjemno situacijo, da
govorim o nečem, s čimer se doslej
nisem ukvarjal.
Spraševalec: Pa vendar?
Glavna oseba: „Ž rtve mode bum-bum" je scenarg, ki
sem ga pisal hkrati s tem, ko sem raz-
vijal idejo o tem, kaj naj bi ta scenarij
v gledališkem smislu bil. Hkrati s pi-
sanjem scenarija sem razvijal gleda-
liško vizijo predstave samo. Didaskali-
je za vse scene so v tem tekstu izredno
skromne, ker je hkrati z nastajanjem
teksta nastajala predstava sama. Teh
didaskahj niti v režijski knjigi nimam
dosti več. Ob začetku dela z igralci
sem porabil kar precej časa za to, da
sem razložil idejo in jim jo predstavil,
ker iz samega scenarija ni bila razvid-
na.
Spraševalec: Še vedno vztrajam pri vprašanju, ven-
dar ga drugače postavljam. Ljubiša
Ristić bo režiral to predstavo na ne-
kem drugem jugoslovanskem odru.
Mishm, da se zanjo ne bi odločil, če
ne bi videl vaše predstave?
Glavna oseba: To je nabrž točno.
(po premisleku)
Vendar mishm, da režiserju z določe-
no fantazijo in gledališko skušnjo od-
kriva določene možnosti že tema sa-
ma, že sam postopek, kontrapunjiti-
ranje prizörov, vrstni red in tudi knji-
ževni postopek. Od režiserjeve gleda-
liške naravnosti je odvisno ali se od-
loči za realizacijo te predloge in od
vsega tega je odvisno za kakšen kon-
cept uprizoteve, se odloča.
Spraševalec: S stopnjevanjem besed v tekstu ste za-
čeli že v „Ppgovoru v maternici koro-
ške Slovenke", kjer ste skupaj z Jan-
kom Messnerjem in Tomažem Šalam-
unom sodelovah tudi kot dramski av-
tor.
Dramaturg: Se vam ne zdi, da se ideja s ponavlja-
njem izrabi, da izgubi na efektnosti,
da skratka ni več nekaj novega?
Glavna oseba: Predvsem se mi zdi, da je „stopnjeva-
nje" besed slab izraz za vse tisto, kar
sem na določen način raziskoval v teh
dveh predstavah. Gre, recimo, za raz-
155
iskavo komunikacije med rutinsko,
kolektivno zaves^o besede, tipiziranih
idiomskih sklopov v vsakodnevni pro-
verbiaci izreki in gledalčevo zavestjo,
ki se ji struktura kolektivne zavesti v
izreki v določenem kontekstu vrne
kot bumerang, ko se ji vrne kot izziv,
ko se ji vrne kot demeskirana beseda
in kot demeskirana zavest,
(nejezno, kar se da zbrano)
Zanimiva je komunikacija med tako
izrabo, uporabo, zlorabo (pokima gle-
dalcem, kot bi se hipoma zavedel nji-
hove navzočnosti) - če hočete - be-
sede in med gledalčevo zaves^o, ki na-
enkrat razume funkcijo jezika v ne-
kem nenavadnem, razbremenjenem,
osvobojenem kontekstu. Svoj jezik in
fukcijo svojega govora dojema gleda-
lec na izrazito odtujen način. To se na
reakcijah publike, na posledicah teh
raziskav skozi predstave, dovolj jasno
vidi. To ni pusto formalistično stop-
njevanje besede, temveč raziskava, ki
se razvija sama v sebi in ki se oplojuje
z rezultati svojega lastnega postopka.
In v tem raziskava v „Žrtvah mode
bum-bum" ni zgolj mehanično ponav-
ljanje raziskav v ,,Pogovoru v mater-
nici koroške Slovenke". Prepričan
sem, da je raziskava v „Žrtvah mode"
osvobojena nekega konteksta, ki gaje
vsiljevalo Messnerjevo besedilo in nje-
gova problematika: na mnogo bolj
vsebinski, komplementarni, ' kontra-
punktni način podpira problematiko,
ki je bila v mojem deležu v besedilu v
„Pogovoru v maternici koroške Slo-
venke" samo skopo nakazana.
Spraševalec: Vseeno še: koliko ideja izgubi naefek-
tnosti, če se ponavlja?
Glavna oseba: To je vprašanje presoje. Raziskava se
lahko ponavlja in variira v neskončnih
inačicah in različicah toliko časa,
dokler ne doseže definitivne, zrelostne
stopnje, ki raziskovalca zadovolji.
Spraševalec: (glasno vskoči v besedo) Vendar vas še
ni zadovoljila, marne?
Glavna oseba: Raziskava v „Žrtvah mode" je dosegla
tako stopnjo, ko jo je treba s transmi-
sijo vpreči v neko bolj ali manj klasič-
no, tradicionalno dramsko obhko in s
tem vključiti v regularen, normalen
okvir, jo izrabiti za še kompleksnejše
in še bolj sintetične dramske učinke
kot je bilo to mogoče v relativno sko-
pi, skicirani, nedramski obliki te pred-
stave.
(brezkompromisno, divje zagnano,
vendar z zadržano mirnostjo) Da, mi-
slim, da sem s tem našel neko žico!
Sprožil sem vprašanja, ki lahko šele v
kompletni dramski obliki dajo svoj
polni učinek in sežejo še veliko globje,
kot je bilo to možno doseči v teh ep-
skih prizorih. Vsekakor pa ni res, da
bi se ideja s ponavljanjem praznila in
izgubljala na efektnosti, vendar mora
tako ponavljanje razvijati določeno te-
mo, biti mora dialektično in ne meha-
nično ponavljanje. Prav gotovo bi bil
prvi, ki bi se uprl praznemu ponavlja-
nju.
П.
Igralke vadijo gibe pred starinskimi
ogledah ob robu odra in nekaj neraz-
ločno ponavljajo. Glavna oseba sedi
prekrižanih nog na blazini na tleh in z
zamišljenim obrazom nervozno kadi.
Dim za dimom se pne v prostor, kije
nasičen z zgoščenim nemirom. Dra-
maturg brska po svojem spominu, pa
tu in tam nekaj zabeleži. Avtor, ki je
doslej med gledalci neopazno sprem-
ljal dogajanje na odru, naglo zakorači
v sredo prostora in preseka nastalo
vzdušje.
Avtor:	Ja, ampak najprej je treba preiti kuh
osebnosti. . .
IgralkaI: (ga prekine, ne da bi se obrnila) Z re-
volucijami v gledališču je treba začeti
že na Akademiji!
Avtor:	. . . kulta osebnosti je v našem gledali-
šču še zelo veliko!
Igralka I: (se obrne in se mu približa) Samo tega
ne vem: kdo? Za revolucijo so po-
trebni pravi ljudje! Teh pa ni.
Avtor:	Tega ne moreš reči. Mnogo je sposob-
nih in mladih, le možnosti ni, da bi se
izkazah.
Igralka!: Seveda, ko smo prisiljeni na čakanje,
ko se sprostijo delovna mesta zaradi
smrti, bolezni ali časa podobnega.
Lepo prosim (se obrne h gledalcem)
mar ni tako?
Spraševalec: Zakaj se o možnostih in sposobnostih
ne pomenite med sabo? Samouprav-
no lahko preprečite mnoga napačna
ravnanja.
Avtor:	To bi bilo možno, če bi sodelovah vsi.
Pa ne! Najbrž zato, ker tisti ljudje, ki
niso odvisni od svojega dela, ne znajo
samoupravljati. Tovrstni malomeščan-
ski odnosi pa povzročajo stihijo.
Glavna oseba: Stihija je morda prehuda beseda za
dogajanje v slovenskem gledališkem
prostoru.
Spraševalec: Res? Kako pa bi vi označiH dogajanje
v tem trenutku in v celotnem sloven-
skem gledališkim prostorom?
Glavna oseba: Res je, da sedanja tehnična in organi-
zacijska baza zaostaja za določenim
156
dinamičnim razvojem te družbe že
dvajset, trideset let. Gledališka teh-
nična organizacija je podedovana iz
predvojnih časov, kar pomeni, da je
arhaična in že presežena.
Spraševalec: V kakšnem smislu?
Glavna oseba: Medtem, ko smo v mnogočem spre-
menili funkcijo gledahšča, smo nez-
nansko povečali število ponovitev ene
predstave: včasih jih je bilo šest do
dvanajst, danes jih imamo petdeset,
šestdeset, pri uspešnicah pa je pono-
vitev celo več; ogromno imamo gosto-
vanj in spremenila se je tudi struktura
gledahškega občinstva. Danes se gleda-
lišče ponuja n^širšemu občinstvu,
gledalci so delavci, kmetje, mladi-
na ... če je predstava uspešna, je de-
ležna vseh slojev prebivalstva, tudi
tistih, ki v prejšnjih časih gledališke
kulture niti poznati niso mogh. Isto-
časno pa je ostala gledališka organiza-
cija identična tisti, ki smo jo poznah v
avstroogrskem času.
(dramatičen premolk) In ne samo to!
S socialnimi procesi, z migracijami, z
odmiranjem idealizma, anaterizma, di-
letantizma, vseh tistih v najbolj žlaht-
nem smislu razumljenih pojmov v gle-
dališču, odmirajo tisti „tavžentkun-
stleiji", tisti ljudje, ki so se znali
žrtvovati, ki so za gledališče in za svo-
jo stroko živeh od jutra do mraka. Pa
ne le za denar! Na odru so znali ustva-
riti čuda, ne da bi za vsak gib, za vsa-
ko porabljeno uro pričakovali tak ali
drugačen efekt v osebnem dohodku.
No, tega v gledališčih ni več.
(enobarvno nizanje) Delovna mesta
zasedajo čedalje manj strokovno uspo-
sobljeni ljudje. Ti ljudje v glavnem že-
lijo opravljati svoj posel le za osebni
dohodek.
Igralka II: Pa ja ne mislite, da je tako samo v
gledahšču?
Glavna oseba: Brez dvoma je to v zvezi s splošno
družbeno khmo. Saj menda že povsod
poznajo krilatico, da „za dvesto-
sedemdeset, tristodevetdeset aU tristo-
petdeset juijev že ne bom opravljal
tega ah onega posla". Seveda v takih
razmerah entuziazem in ljubiteljstvo
cele vrste starih obrti kot so tapet-
ništvo, rekviziterstvo, scenska dela,
podobno, izumirajo. Hkrati pa je mi-
zerna tudi tehnična opremljenost gle-
dališč, ker denaija za kulturo dejan-
sko ni dovolj: obstoječe stare innove
gledališke aparature so zaradi tega de-
jansko prehudo obremenjene,
(čaka na odziv gledalcev)
Reorganizacija organizacijske in teh-
nične baze gledahšča bi bila zato nuj-
na. Začeti pa bi jo bilo treba z novo
energijo, dinamiko, vitalizmom;z novi-
mi pogledi, ki bi bolj ustrezali sedanji
ambiciji gledahšča po ekspanziji v širi-
no, ambiciji razvijanja gledališkosti.
Ta gledahškost narekuje uporabo no-,
vih tehničnih možnosti, kot so med
drugim televizija, radiofonija, film in
podobno, ter s tem postaja gledališče
čedalje bolj totalen in kompleten me-
dij. Vse to pa seveda zahteva čisto
drugačno tehnično usposobljenost.
Spraševalec: Vendar ne gre iskati vzrokov za krizo
gledaliških medsebojnih odnosov
samo v tem?
Glavna oseba: Seveda ne. Potrebna bi bila tudi
ustrezna kadrovska zasedba, od za-
sedbe zadnjega delovnega mesta, do
vodstvenih funkcij. To so silno resne
stvari. Pri sredstvih, s kaferimi gleda-
lišče razpolaga, in pri tej migraciji ne
veijamem, da bo v doglednem času
stoijen kak bistven napredek.
Spraševalec: Koliko se z istimi problemi spopadata
„Glej" in „Pekarna", naši eksperimen-
talni gledaUšči?
Glavna oseba: Tu je situacija še bolj katastrofalna.
Velike gledahške hiše razpolagajo vsaj
z določenim kadrom, z ansambh,
razpolagajo z določeno tehnično
opremljenostjo. Ti dve grupi sta v
podrejenem položaju, zato je napor
narediti predstavo takorekoč neizme-
ren.
Avtor:	Vsa ta stihija pa samo denar žre: ker
kljub nenehnemu jadikovanju denar ni
nikdar problem.
Igralkal:	Res?
Avtor:	Samo primerček: nekatere velike hiše
lahko plačujejo muhe in muhice dra-
gim tujim režiseijem, če ti hočejo za-
menjati sceno, kostime ah kaj, ker jim
ustvarjena ni pogodu. In najbrž bi ka-
teri naših režiseijev za manj denarja
napravil tudi tako dobro predstavo.
Igralkal :	(pojoče) Pa vendar gremo naprej.
Avtor:	Ja? Le kam? Nikamor.
Igralkal: Najbrž je to res. (se zresni) Vprašanje
je, če ne bi izgubil glave, če bi se se-
daj šel revolucijo ...
Avtor:	Saj sploh ni treba takih revolucij!
Pojdi lepo v svoje gledahšče in delaj.
Igraj! Tudi z delom se ustvarjajo revo-
lucije. Delaj predvsem tedaj, ko drugi
poležavajo: s tem dokazuješ pravo pot
in se po nepotrebnem ne izpostavljaš
rezanju glav.
Igralkal:	Ko bi le imela možnost! Zaradi tega
sem pravzaprav v tako pasjem razpo-
loženju. Tragično je, če narediš dve
vlogi, ki ju ne moreš igrati: tako se mi
157
zdi, kot bi se bogato poročila in doma
za lastno zabavo študirala vloge, ki jih
ne bi nikdar mogla odigrati na odru.
Najhuje je, če si izigran: če ti ne dovo-
lijo delati tega, kar znaš, s čimer se
tudi edino znaš boriti.
Avtor:	To je tvoj zasebni problem, ne?
Igralka I: Ja, je.
Avtor:	Tudi zato je tako, ker se podcenjuješ.
Danes je treba tudi zase udariti po
mizi!
Igralka I.: Tega pa res ne znam.
Avtor:	Samo malo poglej okrog sebe: eni le-
žijo in znajo udarjati z nogo; ti pa sto-
jiš, pa ne znaš udariti po mizi niti z
roko!
(zaskrbljeno) Torej je nekaj narobe tu-
ši s teboj?
Igralka!: Da, to bo. Najbrž bo res to ... (se
zamish, obrne nazaj k ogledalom, zno-
va nadaljuje z vajami)... da, to
bo...
Spraševalec: (odhajajočemu Avtorju) Kaj pa so-
dobni slovenski gledališki teksti? Je
dobrih dovolj?
Avtor:	Jadikovanje, da jih ni, le lažno. Že pri-
sotnost gledališke produkcije dokazu-
je, da so. So celo v tolikšni meri, da
naša gledališča ne najdejo ne časa, ne
prostora, da bi jih realizirala. To po-
meni, da je nepokrita potreba zgolj
alibi za nekaj drugega,
(proti Dramaturgu) Poleg ponudbe se-
danjih slovenskih dramskih avtorjev,
ki s svojo ,jekleno vztr^nostjo" pre-
magujejo gluha ušesa umetniških vo-
dij, je treba ugotoviti, da je odkrit še
dobršen del pretekle dramske pro-
dukcije, ki je za naše dramaturge —
kot izglede - odpisan. V tem vidim še
en dokaz, da dobrih slovenskih dram-
skih tekstov sploh ne primanjkuje.
Dramaturg: Resda mnogokrat slišimo, da domačih
tekstov primanjkuje, je pa hkrati tudi
dejstvo, da v zadnjem času mnogo
novonapisanih tekstov še ni bilo upri-
zorjenih. Načeloma sem za to, da se
naši sodobni teksti čimprej preigrajo:
ker jih ni tako veliko, da bi to ne bilo
možno; ker se na ta način seznanjamo
s sočasno dramsko produkcijo; in ker
je opaziti, da mnogi sedanji avtorji že
od začetka nastajanja teksta mislijo na
realizacijo, ker kaže na spremenjen
odnos do dramatike kot literarne
vrste.
Spraševalec: Teksti so, vendar nrnogj nepreigrani.
Vprašanje je, zakaj so ti teksti nepre-
igrani: ali zato, ker niso kvahtetni, ah
zato, ker je postavitev slovenskega
dramskega teksta predraga?
Glavna oseba: Nič ni predrago. To je laž.
Spraševalec: Tako?
Glavna oseba: Tantiemi za tuje avtoije so tako viso-
ki, da so minimalne razlike med ceno
domačega teksta in ceno nekega uvo-
ženega teksta, čeprav je avtor iz
Amerike, Evrope ali od kod drugod.
Spraševalec: Zakaj potem pisanje, da gre vsa zahva-
la tistim gledahščem, ki uprizarjanje
slovenskih tekstov sploh omogoč^o?
Glavna oseba: Poslušajte, (skoraj ogorčeno) vsaka
gledališka nacija razen velikih in
pomembnih informacij iz tujine, v
glavnem igra svojo domačo dramati-
ko, ki tako ali drugače izraža stiske,
probleme, atmosfero, mentaliteto in
koordinate svojega časa, svojega na-
svojega podnebja. Tako igrajo francozi
francoske tekste, angleži angleške,
američani ameriške, rusi ruske, ne?
(na meji med ironijo in cinizmom) To,
da se slovenska gledališča v zadnjem
času tako silno bahajo s tem, da upri-
zarjajo slovensko dramtiko, je popol-
noma absurdno. Zveni skoraj tako,
kot bi se na slovenskih televiziji hva-
lih, da im^o dnevnik v slovenščmi! Iz
lastne prakse namreč Vem, da uprizar-
janje slovenskih tekstov dejansko sta-
ne skpnost - to je poleg gledahšča še
ljubljanska in slovenska kulturna
skupnost - celo manj! Poglejmo: av-
torjev pavšal je največkrat dokončna
cena, s katero se odpove pravicam za
dvajset, trideset predstav ali celo tanti-
emom v celoti; to je v bistvu ceneje,
kot tujemu avtorju plačevati petnajst
odstotkov za predstavo. Tudi, če bi te
številke natančneje izračunal, bi ugo-
tovil da so razlike minimalne in da
sploh niso razlog za kakršnokoh ba-
hanje ali ugotavljanje blagohotnosti
nevemkakšnega pozitivnega odnosa.
Avtorji:	Pisanje in izbiranje tekstov za gleda-
Ušče bi moralo imeti vnaprej določen
jasen koncept. Žal pri nas še ni usmer-
jene gledališke produkcije, česar rezul-
tat je na eni strani nerealizirana po-
nudba dramskih piscev, na drugi strani
pa potreba gledališč, po slovenskih
tekstih.
Glavna oseba: Iskanje slovenske dramatike res ni
načrtno, niti ni vzpodbudno. Hkrati
pa mislim, da slovenska gledališča
uprizarjajo vse, kar več ah manj vred-
nega nastaja pod peresi slovenskih
sodobnih avtorjev, ki se ukvarjajo z
žanrom dramskega pisanja. Nepreigra-
nih dobrih tekstov po mojem mnenju
takorekoč ni!
(reakcija na vsesplošno začuđenost)
To trdim po svojih izkušnjah: po tem.
158
kar sam vem o delu slovenskih gleda-
lišč. Resnično sem prepričan v to, da
boljših gledaliških tekstov od teh, ki
jih sedaj uprizarjajo slovenska gleda-
lišča, ni.
Spraševalec: To je bilo razmišljanje o obstoječem.
Kako si lahko zagotovimo nastajanje
dobrih gledaliških tekstov v bodoče?
Kako naj gledališča pospešujejo in
spodbujajo pisanje dobrih tekstov?
So natečaji prava pot za to?
Glavna oseba: Uradni natečaji vzpodbujajo pisanje
gledahških tekstov, vendar je vselej
možno, da konsumirajo samo tisto,
kar imajo avtorji že napisano v pre-
dalih, ali kar že dlje nosijo v sebi kot
idejo. Noben natečaj pa ne more vpi-
vati na to, da dobijo samo dobre in
najboljše tekste! To bi bilo možno le
na način, da tisti, ki natečaj razpisuje
in organizira, skozi nenehen stik z dra-
matikom nenehno kontrohra, spod-
buja, načrtuje, sodeluje, razvija temno
in z dobronamernimi posegi, pripom-
bami, diskusijo in strokovnim razgo-
vorom krepi in razvija dramatikovo
voljo po čim bolj razvidnem, radikal-
nem razvijanju same teme in njegove-
ga pisanja. Nekateri dramaturgi v slo-
venski gledahški praksi so na tvoren
način vzpodbujali tako vrsto problem-
skega načenjanja določenih tem. Na
ta način je deloval tudi pokojni Fili-
pič: na eni strani vzpodbujanje, na
drugi kritičen odnos do sleherne bese-
de, do slehernega dejanja, lahko na
nek način prispeva k temu, da začuti
dramatik določen odmev že med na-
stajanjem; in zelo koristno je, če ima
tako oporo, kritični korelat in takega
sogovornika.
Dramaturg: Najboljše stvari nastajajo res iz sodelo-
vanja avtorja, režiserja in gledališča, a
mishm, da se najbolj pospešuje pisanje
tekstov s tem, ko se prejšnje preigra,
uprizori. V uspešnost raznoraznih raz-
pisov, ki naj bi prinesh samo dobre
gledališke tekste, pa ne verjamem
preveč.
Glavna oseba: Formalen razpis, na katerega pričaku-
jejo organizatorji cel kup dobrih tek-
stov, je seveda lahko korak v prazno.
Brez dvoma je to akcija, ki je odvisna
od sreče, od suhih in debelih let, od
tega kaj im^o ljudje v glavah in od
tega kaj imajo v predaUh. Razpis sam
ne more biti delovna akcija, zato tudi
ne more biti konstruktivno dejanje.
Veeno pa je treba priznati, da je tudi
obstoj takih formalnih razpisov boljši,
kot da bi tega pri nas sploh ne bilo.
Avtor:	Naša trenutna tekstovna ponudba je
dokaj raznolika. Morda resda bolj red-
ko prinašamo ideološke igre, vendar
jih nekaj tudi; gledališče pa zagrizeno
in konvencionalno vztraja na ravni
ideološkosti ali celo na nobeni ravni,
temveč v sivi senci. Posledica je nujna
ta, da se pretežni del obeh produkcij
dogaja ena mimo druge. Preostala tek-
stovna produkcija se mora zadovoljiti
z odrinjenostjo na male odre, na im-
provizirane delovne pogoje pri gledali-
ški realizaciji in podobno ... in prav
tu je praksa zadnjih let v eksperimen-
talnih gledališčih marsikaj dokazala.
Spraševalec: (vzpodbujajoče) No, konkretno? Kaj
je bilo v letošnjem letu kvalitetno
inovativnega?
Avtor:	Z uspešnimi in kvalitetnimi rezultati
se letos lahko najbolj ponaša SLG
Celje. Mishm, da je Jovanovičev
„Tumor" bolj kot „Žrtve mode" zma-
ga živega slovenskega demitiziranega,
meliteramega gledališča.
Spraševalec: Zakaj tolikšno poudarjanje živega gle-
dališča?
Avtor:	Zato, ker je to zmaga gledališča z jas-
nim konceptom!
(navdušeno, kot bi v rokah nosil zasta-
vo) To je zmaga usmerjene produk-
cije, v kateri so člani vsi od igralca,
režiserja do avtorja na isri frekvenci.
Edino to omogoča pomembne kvah-
tetne rezultate, imenovane ,,gledališki
dogodek"; to je hkrati gledališkost,
doživetje in tudi spoznanje. Ker paje
tako gledahšče nenehno iskanje in ne-
nehna produkcija, je pomembno, daje
živo. To hkrati pomeni, da ga ne mo-
rejo uničiti nikakršni pritiski sivih glav
in eminenc, naj bodo še tako „elitne",
kajti spremembe in živost se lahko do-
sega le znotraj usmerjene produkcije.
Prav zaradi vsega tega se mi zdi za-
nimiva in tohko vrednejša koincidenca
letošnje „injekcije živosti" in Cankar-
jevega leta, tega, da je prav to leto leto
pomembnih premikov v našem gleda-
lišču.
Spraševalec: Marsikaj se je odprlo v prid živemu
gledahšču in gledahškosti. Rezultati
so prav v tem letu očitni: pot naprej
je jasneje nakazana. Kakšni gledališki
koncepti bi zagotavljah razvoj gleda-
hšča v te nove kvalitetne razsežnosti?
Avtor:	Kar je doseženo, nikakor ne ponuja
recepta za naprej! So pa ob tem nasta-
jale delovne in ustvarjalne izkušnje.
Najslabša možna pot bi bila vztrajanje
v dokaj stihijno oblikovani in usmerje-
ni gledahški produkciji, spanje v sti-
hijnosri, v katerem bi se zgubih in za-
brisali doseženi rezultati.
159
(brezkompromisno mladostno vneto)
Najbolj gledališki produkciji ustrezno
smer vidim v tako oblikovanem skup-
nem programu gledališke produkcije,
ki bi bila oblikovana iz domišljenih in
trdnih konceptov posameznih gleda-
lišč, ta naj bi posamezne pomembne
delovne dosežke in izkušnje vključila
kot delujoče-produktivne sile v svojo
gledališko prakso. To pomeni, da le-
tošnjih dosežkov in izkušenj ob tem
ne bo mogoče vključiti in preseči, ter
jih potrditi na novi kvalitetni ravni, če
se po dolgih letih improvizacij v slo-
venskih gledališčih končno ne bodo
že enkrat pojavili zaresni koncepti.
Tako koncepti, za katerimi bodo stali
delovni strokovnjaki, goreči realiza-
toiji, ekipe in kolektivi, ki bodo na
hkratnih frekvencah konceptov in
produkcije ter zaresni zavesti o svojem
delu, demokraciji in ne nazadnje o za-
resnem samoupravljanju tudi v naših
gledališčih. Prav to poslednje je ne-
mogoče, dokler produkcijo krčijo,
krpajo in onesposabljajo ljudje, ki o
resničnih produktivnih odnosih - kot
vse kaže — nimajo pojma, ali ga no-
čejo imeti, ali pa zavest o tem nado-
meščajo z izmišljeno famo in mitiza-
cijo. Od tega se je na prizorišču le-
tošnjega dogajanja že marsikaj uresni-
čilo. Razveseljuje me, da prav to leto,
ki je spet eno rodovitnih gledaliških
let, imenujemo Cankarjevo leto!
m.
Prostor povzdiguje v odmaknjenost
nenaravna luč. Kot bi se Igralki zaved-
U ničevosti ponavljanja, se prebudita
iz uspavane nerazločnosti mrmranja.
Brezosebno ponavljanje gibov izraža
ujetost v dane možnosti, barva in moč
njunega glasu pa izdaja upor. Kot dve
ptici sta, ki bi z zlomljenimi perutmi
radi poleteh visoko tja gor, k svojim
neuresničenim sanjam. Odsev tega
njunega počenjanja je v ogledalih
skoraj grotesken.
Spraševalec: Po kateri poti pride igralec do svojih
neuresničenih sanj?
Igralkall : To pot iščem. Ne poznam je še.
(naivnost poudarja z otroško vehkimi
očmi) Če bi poznala to pot, bi že igra-
la drugje in drugačne vloge.
Spraševalec: Kako igralec čuti uspeh?
Igralkall: Če prepričaš gledalce, če jih „povo-
ziš", je to najbolj bistven uspeh igral-
čevega dela.
Spraševalec: In neuspeh?
Igralka II: No, neuspeh je temu obraten. Ko ljud-
je začno šumeti in te ne poslušajo,
doživlja igralec neuspeh. To, da prep-
ričaš kritika, še ni igralčev uspeh, kajti
kritika ni vedno realna. Kritika neke
predstave je lahko izredno dobra, mi
pa na kateri od ponovitev ne uspemo
prepričati gledalcev! Igralci se preiz-
kušajo na vsaki predstavi!
Spraševalec: Je bilo tudi z ,^rtvami mode bum-
bum" tako? Mnenje kritike o tej
predstavi je bilo deljeno , so predstave
deljeno spremljah tudi gledalci?
Igralkall: Zanimivo je videti, kako navdušeno
skoraj brez izjeme sprejemajo to pred-
stavo gledalci pod petintridesetim le-
tom, in kako jo v glavnem odklanjajo
tisti, ki so od teh starejši! Sicer paje
to predstava, s katero moraš ,,povozi-
ti" ljudi, če so le malo sprejemljivi.
Vendar se je tudi za to treba boriti iz
sekvence v sekvenco. Sekvenca, v ka-
teri ženske padejo, v ozadju pa'maši-
rajo vojaki in ko se v ozadju tega pri-
zora sliši marš fašističnih koračnic,
gledalci v sebi močno reagirajo. Po eni
izmed predstav mi je neka partizanka
dejala, da je ob tem prizoru mislila za-
kričati naj vendar nehamo, ker ji bo
razneslo glavo ob polnosti in resnič-
nosti tega prizora!
Spraševalec: Je za tako živo gledahško predstavo
bolje, da režiser absolutno vodi igralce
ali mishš, da bi morah biti igralci ab-
solutno svobodni?
Igralkall: Režiser ne sme povsem voditi igralca,
pa tudi igralci ne smejo biti absolutno
svobodni. Mislim, da morajo biti
so-delavci v pravem pomenu besede.
Glavna oseba: Sodelovanje igralcev je v gledahšču
toliko bolj kreativno in totalno, koli-
kor je vez med njimi močnejša, koli-
kor je močnejša intimna kohezivna
sila, ki ansambel združuje v smislu
pripadnosti in nagnjenosti k določe-
nemu tipu gledahšča. Čim večja je ta
skupna afiniteta, čim resnejši je estet-
ski, konceptualni in idejni skupni ime-
novalec, tem večja je možnost vseh
posameznih igralcev in celotnega an-
sambla, da bistveno vpliva na stil, po-
dobo, koncept in pojmovanje ne le
ene same predstave, temveč gledahšča
nasploh.
Spraševalec: Pa je to pri nas že možno?
Glavna oseba: Žal so naši ansambi večinoma sestav-
ljeni iz raznorodnih, heterogenih ele-
mentov, iz raznorodnih igralskih iz-
kušenj. Iz raznorodnih in heterogenih
ambicij, vizij, tehnik in stilov .. .
Tako se ta možnost manjša in v ok-
viru tega našega prostora mora biti
vloga režiserja radikalnejša in večja.
160
kot bi bilo sicer nujno. V okviru tako
močno in čisto povezanih gmp pa bi
vloga režiseija bolj ali manj bledela, se
umikala v drugi plan in s tem bi rasla
odgovornost, prizadevnost, in pozitiv-
na kreativna naravnost celotnega an-
sambla.
Spraševalec: Je pri ,.žrtvah mode" ansambel že so-
deloval v tem novem smislu?
Glavna oseba: Ansambel Mladinskega gledališča je na
izrazito ustvarjalen način ne le sodelo-
val, ampak so-kreiral podobo uprizo-
ritve „Žrtev mode bum-bum". Njiho-
va pripravljenost tvegati in iti v nezna-
no v vseh elementih igre: v iskanju
ritma, tempa, govorne podobe, giba in
zvočne podobe, je bila izjemna. Potr-
pežljivo, naporno, večkrat do mučno-
sti neugodno iskanje je bilo fizično in
psihično silno zahtevno.
Igralka II : Res je bilo težaško delo. Tako smo
preživeli dva dolga meseca, ki sta se
nam vsem bogato obrestovala. Z Jo-
vanovičem smo se zavestno spustih v
negotovost, ker smo vanj veijeh. Vse-
lej smo radi delah z njim, ker imamo
občutek, da natančno ve, kaj hoče:
ve, kaj je za igralca kiju temu, da hoče
biti njegov so-delavec, vedno dobro.
Prav zanima me, kaj on mish o našem
sodelovanju!
Glavna oseba: Mislim, da je ansambel retrogradno s
pozitivnim „feed bačkom", tudi s svo-
jo voljo in pripravljenostjo po izjem-
nem gledališkem dosežku, deloval na-
me, da sem v določenih trenutkih še
poostril režim dela, da sem še bolj zre-
snil nivo odgovornosti v posameznih
nalogali in v posameznih zadolžitvah.
Igralka II: Jovanović je od nas zahteval več kot
zmoremo. Vedno. Večkrat nam je to
tudi povedal in ko smo imeli igro že
postavljeno, je' hotel še več!
Glavna oseba: Pripravljenost za tako delo je bila
očitna, ne?
Igralka II: Brezkompromisno je od nas zahteval
profesionalizem: igralec mora zunaj
pustiti vse misli in besede, ki ne spada-
jo na oder, v gledališče mora priti
pripravljen; tega se prav tako brez-
kompromisno drži tudi sam, ničesar
ne prepušča slučajnosti vedno vnaprej
točno določi delo. Brez dvoma je ta
predstava uspela tudi zaradi njegove
zahteve po disciplini, strokovnosti in
pripravljenosti. Če bi se naš ansambel
šel samo telovadbo, kot nam nekateri
želijo očitati, ta predstava kot končni
produkt z gledalci, ne bi tako uspela.
Glavna oseba: Res je bila njihova pripravljenost očit-
na. Celo splošna pedagoška in kritična
mesta so pri njih naletela na izjemno
ugoden in razumevajoč odmev. Mis-
hm, da je delo z ansamblom Mladin-
skega gledališča ob „Žrtvah mode
bum-bum" eno mojih najsrečnejših
doživetij v gledališču nasploh. Razen
dveh ali treh drugih predstav tudi sam
intimno ne poznam bolj živčnih, bolj
napetih, pa tudi bolj srečnih trenut-'
kov, kot smo jih preživljah pri tej
predstavi, zato je to tudi eno najzre-
lejših gledahških doživetij v smislu
teamskega gledališkega dela.
Spraševalec: Tako teamsko gledališko delo je naj-
brž izjemna podlaga samoupravljanju
v gledališču, saj je prav tako mogoče
doseči zavidanja vredne delovne rezul-
tate?
Glavna oseba: Samoupravljanje je proces, ki je gleda-
lišču že od nekdaj lasten. Kajti samo s
skupno voljo ansambla, z določenim
skupnim imenovalcem celotnega
umetniškega osebja je možno vzposta-
viti atmosfero izjemnosti nekega de-
lovnega procesa, ter dvigniti skupno
voljo in psihologijo teama na izjemno
raven. Samoupravljanje pomeni
komplementarnost v umetniškem
stremljenju, v pojmovanju vizije gleda-
liške uprizoritve. Samoupravljanje
pomeni harmoničnost posameznih
volj in posameznih ambicij. V tem
smislu je samoupravljanje samo potr-
ditev notranjega značaja gledahšča
kot insritucije.
Spraševalec: Kako pa se v tem trenutku srečujemo
s samoupravljanjem v slovenskem gle-
dališkem prostoru, v katerem se znova
pojavljajo negodovanja in krize, če-
prav v precej uspešnem gledališkem
letu?
Glavna oseba: Sindikalistično in formalistično poj-
movanje samoupravljanja v sloven-
skem sodobnem gledališkem življenju
se kaže v posameznih primerih na
moč škodljivo. Sleherni formalizem
kot uradnišvo, kot neko vnanje for-
malistično pojmovanje, lahko v dolo-
čenih primerih izrazito škodljivo delu-
je. Žal je teh nesporazumov in poja-
vov v zadnjem času čedalje več. For-
malizem blokira ustvarjalnost in izra-
zit neuredniški napor, blokira zavest-
no hotenje in žrtvovanje ne glede na
čas, na osebne dohodke, na vremen-
ske razmere, ne glede na okohščine, v
katerih se proces dela odvija. Sindi-
kahstično in takoimenovano samo-
upravno — v slabem pomenu besede!
- pojmovanje pravic in dolžnosti v za-
dnjem času žal prav s svojo nezrelo-
stjo in nekompletnostjo večkrat bolj
» škodi kot koristi.
161
Spraševalec: Imate igralci vpliv na dogajanje v gle-
dališču ali spremljate tudi mnoge pre-
trese bolj od strani? Kako se igralci
samoupravno vključujete?
Igralka I : Igralci si prizadevamo, da bi bila situ-
acija v gledališču boljša, vendar je
odmevnost na naše počenjanje mini-
malna. Ne, prave samouprave ni.
Spraševalec: Govoriš iz izkušenj ali kar tako?
Igralka I: Iz izkušenj predsednika delovne skup-
nosti: mnogi sklepi so bili demagoško
vsiljeni, tisti pa, ki smo jih sklenih čla-
ni delovne skupnosti, se največkrat
niso izvajah. Ko ugotoviš, da pravza-
prav nimaš nobene moči, je bolje, da
odstopiš. Samoupravljanje bi se morali
zavedati in ga izvajati vsi enako, enako
najnižji delavci in enako vsi, tudi vo-
dilni delavci. Vsi!
(besno) V praksi pa je čisto dmgače;
če je kaj narobe, se krivda zvrne na
delavca, češ„sami ste se samoupravno
odločili", kadar pa bi se bilo v gleda-
lišču potrebno tako odločati, nimamo
nobene besede!
Igralkall: Pa tudi učili nas niso nikdar, kako se
to počne. Ko prvič dobiš v roke samo-
upravne akte, jih sprva niti ne razu-
meš: že preden se dokoplješ do tega,
da znaš govoriti in misliti na nov na-
čin, potrebuješ precej časa. Ker je
samoupravljanje naša pravica in naša
dolžnost, smo se tega naučili. To po-
šteno izvajati paje težko.
Spraševalec: Zakaj bi bilo bolj težko prav za igral-
ce?
Igralka II: Igralec mish na svoje vloge in je zato
na nek način zavrt.
Spraševalec: In zakaj naj bi bil prav igralec bolj
zavrt od drugih delovnih ljudi?
Igralkall: Marsikaj se boji povedati naravnost.
tako kot-mish, tako kot bi bilo treba.
Ostro!
Spraševalec: Zakaj?
Igralkall: Ker se boji, da potem ne bo dobil
vlog, ne?
Spraševalec: Se tudi ti bojiš?
Igralka II: Ne. Vendar imam zato probleme.
Spraševalec: Se ti zdi, da nisi dovolj igrala?
Igralka II: Ne gre za vloge. Gre za razumevanje v
kolektivu: ti problemi se odražajo v
kolektivu.
Spraševalec: In kako je samoupravljanjem v vašem
kolektivu?
Iglaikall: Lani smo samoupravljali tako, kot je
hotel direktor. Prej pa smo preživeli
krasno samoupravljalsko obdobje: pri
Dušanu Mlakaiju smo odločali celo o
igralskih zasedbah. Dobro smo se ra-
zumeli in samoupravna pot nam je
bila v celoti odprta. Ko je prišlo do
nesoglasij in razdorov, so se tudi sa-
moupravne možnosti odmaknile. Ce v
kolektivu vsak vleče na svojo stran, če
se ljudje med seboj ne razumejo, je
tudi samoupravljanje onemogočeno.
Pri tem boli pravzaprav to, da si sa-
moupra vijanje z neurejenimi med-
sebojnimi odnosi lahko onemogočimo
sami, ne le tisti „od zgoraj".
Spraševalec: Ali običajno igralec lahko izbira vlo-
go?
Igralec I : Smešno!
Spraševalec: (neutrudno vrtajoče) Ce bi se ta hip
vendarle morala odločiti za enako-
vredno vlogo v Cankarjevi ah v Jova-
novičevi igri, za katero bi se odločila?
Igralka I: To je res preveč abstraktno vprašanje,
na katerega ne morem odgovoriti. Si-
cer pa cenim enako vse vloge in vsako
delo.
Igralka II: Za igralca je brez dvoma večja preiz-
kušnja, da igra v preverjenih igrah, ker
mora nadigrati prejšnja podajanja iste
vloge in se truditi, da je boljši. Sodob-
ne igre v današnjem času pa morajo
biti avtentične. Tekst, ideja in igre
morajo podati celovit gledališki izraz,
če hoče določena predstava uspeti. Ta
celota je za igralca večja preizkušnja
od one: tu si soustvarjalec nečesa no-
vega. tam le sebe preizkušaš kot obrt-
nik.
Igralka I : Vprašanje izzveni, kot bi me kdo vpra-
šal, če bi raje igrala Shakespearovo ah
Moherovo igro. Pa je igra v obeh zani-
miva!
(premor, preračunan na tišino) Goto-
vo pa je za mladega igralca bolj zani-
mivo delo v moderni drami, ker je bolj
mikavno pokazati nekaj novega, kot
igrati, to, kar je bilo že deset in deset-
krat preigrano.
Spraševalec: Kaj mora vsebovati nova, moderna,
sodobna igra, da igralko pritegne?
Igralkall: Kaj vem? Odgovor ni tako preprost.
Spraševalec: Pa vendar?
Igralka II: Lahko odgovorim na primem?
lišče bolj prepričalo .. .
(čez čas) Ta primera sicer ne vzdrži,
vendar omenjam ti dve igri, ker v njih
igram: no, ko sem prvič brala tekst
„Žrtve mode bum-bum", sem rekla
,ja, kaj pa je zdaj to? " Pri „Potepu-
hih" Jureta Obrškega sem bila nad
v tekstom navdušena. Med igro me je pa
dosti bolj pritegnilo delo v „Žrtvah
mode", ker nas je Jovanovičevo gleda-
Ušče bolj prepričalo . ..
(spet premor in avtomatični gibi igral-
ke v igri) Kaj vem? Igrala bi tudi v
muzicalu! Ce bi kdo napisal realistič-
no dramo, ki bo kot se je hiperreali-
zem v sUkarstvu, kmalu potrudila tudi
162
k nam, ki me tudi ta igra pritegnila in
bi z veseljem sprejela vlogo . .. Sploh
ne znam prav odgovoriti! Najbrž zato,
ker smo igralci pravzaprav amebe: ker
hočemo delati, bi delali vsemogoče
reči, igrali bi od cirkusa dalje po-
vsod .. .
Spraševalec: Sodelujete tudi pri odločanju o gleda-
liškem repertoarju?
Igralkal: Za odločanje o repertoarju so ljudje
plačani. Za tako odgovorne odločitve
se je treba dokopati s težkim garašt-
vom, potrebno je ogromno znanje in
veliko branja. Zaradi tega bi bilo celo
smešno zahtevati od igralcev, da bi bili
za te odločitve, ki so premnogokrat
zgrešene, prav oni odgovorni!
(trmatsto, prepričljivo osveščeno)
Igralčevo delo je igra! Igralci s svojimi
idejami in sugestijami le sodelujemo.
Avtor:	Rezultati bi bih boljši in večji, če bi
bolj sodelovali! Ladja bi bila prav lepo
naložena .. .
Igralka I : Bah, kakšna ladja neki? ! Kaj nismo
prav igralci dvatisoč milj pod mor-
jem?
Spraševalec: Človek se samega kritizerstva hitro
nažre, ne?
Igralkal: Kaj hočemo, Slovenci smo pač zelo
kritizerski. Morda pa je to dobro? ,
morda vleče naprej? morda vzpodbu-
ja? Ne vem. Mislim pa, da je bolje
pustiti človeka, naj dela kakor mish,
da je prav in vredno, ne pa, da se ga
kar naprej poučuje o tem kaj je prav
in kaj je dobro in kaj slabo, kaj sme in
kaj ne sme. Vsak človek, ki hoče, da
ga družba prizna, se mora na kakršen-
koli način postaviti na piedestal, četu-
di v začetku gradi na blefiranju.
Glavna oseba: Mishm, da noben človek ne dela dolo-
čenih stvari samo zato, da bi vzdignil
prah, da bi vzbudil tako ah drugačno
burno reakcijo. Zlasti pa tega ne
počne v slovenskem gledališkem pro-
storu, ker je znano, da sleherna ne-
ustrezna, burna in kakorkoh nepriča-
kovana akcija ni všečna in zato ni ni-
komur pogodu. Torej si človek ne
krči prostora s tem, da jih razburja v
pričakovanju tega, da bo nekoč zato,
ker jih je razburil, od njihove hvalež-
nosti živel. To je popolnoma nelogič-
no! Tega človek ne počne iz špeku-
lantskih razlogov. Če to počne, počne
iz notranje nuje. Torej ne gre za blefi-
ranje v pričakovanju boljših časov na
podlagi tega blefiranja, ampak gre za
avtentične in izrazito drugačne reči
od tistih, ki so sicer v navadi.
Igralkal: (proti Spraševalcu) Ravno Jovanovi-
čeva generacija je marsikaj počela za-
radi šoka samega, zaradi neke nenasit-
ne želje šokirati, razburiti ljudi. Zdi se
mi, daje tudi on včasih vehko blefiral.
Spraševalec: No, na primer?
Igralka II: Je bilo res potrebno na odru zaklati
kuro? Le kaj je hotel s tem doseči?
(negotovost sprevrže v odločen zamah
in glasnost) Oja, tako blefiranje je bilo
včasih še kako potrebno! Zanesljiv
občutek imam, da je vsa ta iskanja in
poskuse združil in jih asimiliral v vse
sedanje predstave. Zato mu lahko
odpustimo tudi blefiranje in razno-
vrstne šoke.
Spraševalec: Ob tem se pojavlja vprašanje, alije gle-
dahšče pokhcano za to, da producira
in programira šoke? Zakaj so šoki
potrebni in kaj se z njimi doseže?
Glavna oseba: Treba je ločiti kaj je šok sam in kaj je
šok v gledališču, ah je šok, ki ga doživi
človek, koristen ali je to smiselni
stres. Če je šok v gledahšču pravilno
usmerjen, zanesljivo doseže učinek na-
tanko tako, kot je bil mišljenim pro-
gramiran.
Spraševalec: In kako je bil mišljen v primeru za-
klane kure?
Glavna oseba: Šok je programiran zoper določeno
dogrfro, tabu, malomeščanski in me-
ščanski načim pojmovanja določenih
stvari, kot je recimo predsodek zoper
nago telo ... Če je bilo potrebno na
odru zaklati kuro? Če je bil tak šok
potreben ali ne? Včasih je nenavadno
pomembno delati take stvari, s kate-
rimi določene socialne, psihološke,
klimatske, mentalne traume v dolo-
čenem prostoru razbijemo. Nenavad-
no dobro je, da v tem mrzlem alpskem
podnebju včasih ustvarimo vročino
triinpetdesetih stopnj v senci! To se le
redko zgodi, se pa lahko zgodi v gleda-
hšču, kjer zato močno zakuriš, da se
ljudje potijo. V tem potu, v tem za-
tohlem vzdušju, pri tej umetni svet-
lobi, se potem dogajajo stvari, zaradi
katerih občinstvo pri tem, ko doma
varčujejo s kurjavo, ko se vede v vseh
ozirih obvladano, programirano, ko se
lepo vključuje v določene procese po-
trošnje, ko se pridno vključuje v do-
ločene delovne procese, ko se vključu-
je v neke morabe etične kodekse -
doživlja kot šok. Vendar to občinstvo
doživlja programirane šoke znotraj do-
ločenega medija, ki je sposoben igre,
ekstaze in nenavadnih učinkov,
(s pogledom zaokroži po prostoru,
skorq zadovoljno nadaljuje) Gleda-
liški medij je poklican zato, da produ-
cira in provocira šoke. Zato je šok
vedno programiran v okvir estetsko in
163
vsebinsko sintetizirane iiarmonične,
takozvane umetniške dovršene resni-
ce; ima pa šok laiiko funkcijo sam na
sebi in sam po sebi. Šok v gledališču
mimo svoje socialne in psihološke fun-
kcije lahko vrši tudi izrazito estetsko
funkcijo.
Spraševalec: Očitno vam je bilo tudi blefiranje v
gledališču. Sicer dobrohotno, a ven-
dar?
Glavna oseba: Vse meščansko gledališče, znanje,
strokovnost in obrt tega meščanskega
gledališča, je eno samo blefiranje!
(povzdignjeno jezno, vendar obvlada-
no) Pri meščanskem gledališču gre
samo za to, da se z določenim zna-
njem in talentom dosežejo neki efekti.
V tem smislu nikakor ne gre za eksp-
enzijo senzibilnosti, enkratnosti, iz-
povednosti s strani ansambla, s strani
ljudi, ki se ukvaijajo s tem gledali-
ščem, ampak gre izključno samo za
efekt nekega profesionalnega znanja.
Znati pripraviti ljudi v smeh in jok.
Igralka I : Tako prepričana zagrizenost mora vo-
diti k uspehu! Tudi številna priznanja
Jovanovičevim predstavam dokazuje-
jo, da so dobre, daje to gledališče mi-
šljeno zares. Ampak uspele so tudi za-
to, ker so imele trenutno srečo, da so
se prav v tem letu uprizorile. Zato mi-
slim, da je prav, če se daje mladim
avtorjem več možnosti kot so jili imeli
včasih. Ne moremo zreti le v zapraše-
ne sohe na oltarju domovine, ki jili je
treba spoštovati!
(prepričano, vendar za kanček pre-
strašeno) Pa stem ne mislim na Can-
karja, kje neki! Njega bi morali še ka-
ko spoštovati, ker je zelo aktualen!
Kolikokrat se kot igralka v današnjem
času počutim kot hlapec Jernej in ko-
likokrat me je strah tega, da se ne po-
novi Kačur.. . Vendar običajno Can-
karja ne razumemo dovoolj: bil je sv-
etal, čeprav je pisal temno. Bilje opti-
mist, idealist in revolucionar, ne zlom-
Ijenec: znal se je boriti in znal se je
smejati. Zakaj ni bolj prikazan iz te
svetle strani? Mene ne zanima, kako
so ljudje propadali, ampak kako so se
borili!
(zasanjano v nedosegljivost) Sploh ve-
ste, kako svetal Uk je Cankarjeva Vi-
da? S smehom je treba iti skozi življe-
nje, s smehom se vzdigneš za „sto
klafter"!
IV.
Vročina narašča do skrajnosti, v zato-
hlem vzdušju se z naravnimi šoki raz-
bijajo traume. Na oder hrupno pride
Režiser, ki je dosedanje dogajanje
spremljal med gledalci. Nastane tišina,
kot bi se pripravljalo na nevihto: luči
ponazarjajo razburkano vzdušje s pri-
žiganjem in ugašanjem. Nenaravni mir
na obeh straneh mora presekati Spra-
ševalec. Hudournik besed se razlije v
prostor.
Spraševalec: Kaj večjemu slovenskemu gledališke-
mu prostoru pomenijo eksperimental-
na gledališča?
Režiser:	l o. kar vzornim vzgojiteljem Lipican-
cev pomenijo hlevi za podivjane bast-
ardske mule, ki niso ne za vleko, ne /a
ježo. Zakaj torej še so?
(z odgovorom pohiti) Za salame! To
je sicer res primera iz konjereje, ven-
dar najbrž drži. Pred kratkim mi je
nek prominenten gledališki avtor in
teatrolog rekel, naj vendar že enkrat
prenehamo delovati s pozicij ,,antite-
ze" - bogve če ni mislil gverile? - in
naj se ukvarjamo s ,,tezo"'. Zdajle to
morda zvezi nejasno, ampak takrat
sem ga in tudi zdajle ga natanko ra-
zumem, kot bi mi rekel: ,,Ne deluj zo-
per, ampak za!". In danes se vprašam:
kdo je slovenskemu eksperimental-
nemu gledališču pridobil sloves delo-
vanja zoper? „Sopotniki" gledališča
—	da jih prijazno poimenujem — kot
je moj prominentnež, ki za svoje čiste
pozicije in svojo neomadeževanost po-
trebujejo ob sebi ali pod seboj ljudi, ki
delujejo kot on pravi — „za", in tiste,
ki delujejo - „proti", da je dialektiki
zadoščeno.
(po premisleku, prav tako zagnano
hrupno) Sprašujete me še o vodilu slo-
venskega eksperimentalnega gledali-
šča, To vodilo je žal le: kako dosto-
janstveno prenehati delovati ah bolje
—	kako se ustrezno vključiti v pripra-
vo na nov show Kulturne skupnosti
Ljubljane v Hali Tivoli, ki bo stal še
enkrat toliko kot Cankarjeva proslava
in katerega naslov bo na primer „Os-
vajanje zimskega dvorca". Približno
tako je s to zadevo, kajti hlevi Kultur-
ne skupnosti Ljubljane so skopi celo
Lipicancem, ki vsaj včasih uprizorijo
kako predstavo Španske jahalne šole.
mule pa si lomijo noge in zobe na
„Spomenikih G", na „Limitali", na
.,Kdor skok tisti hlep", na „Rešenih",
na „Viktorju ali otrocih na oblasti",
na „Kaspaiju", na „Grenkih sadežih
pravice", na „Potepuhih", na „Ko-
pjih", na „Pegamu in Lambergaiju",
na „Maternici koroške Slovenke", na
,,S poti", na „Varovancu, ki hoče biti
164
varuh", na ,,Crtomirkah", na „Sara-
mi" — ui te mule po dobri šinterski
otiki čaka samo še šus v glavo.
Glavna oseba: Trdoživ odpor proti takšnim pojavom
je naraven in razumljiv,
(poučljivo) Eksperiment v kontakstu
gledališke kulture pomeni antitezo
obstoječemu inje kot tak izrazito dia-
lektična kategorija, brez katere bi bil
vsak kvaliteten skok v tehnologiji gle-
dahšča nemogoč. V tem smislu ekspe-
riment ni izum dvajsetega stoletja,
temveč legalni in konstitutivni del gle-
dališke zgodovine. Eksperiment je naj-
brž sporna in diskutabilna kategorija
samo takrat, ko razen destrukcije in
negacije ne prinaša tudi zavestne revo-
lucije, oziroma možnosti za določene
spremembe. Bistveno za poskus je, da
ve, kaj hoče doseči. Naravno je torej,
da ravno ta zavestni revolucionarni
značaj poskusa v svojih srečnih tre-
nutkih na izrazito borben način pose-
ga v izročilo in nemalokrat v temelju
presnavlja dramski izraz. Zaradi vsega
tega je prav tako naraven in razumljiv
trdoživ odpor proti takšnim pojavom.
Spraševalec: Torej je nenehno iskanje novega, ne
glede na kakršenkoli odpor, v gledali-
šču nujno?
Režiser:	Nenehno iskanje novega je zabloda in
luksus, ker, če iščeš samo novo, se ti
staro ta čas izgubi.
Spraševalec: Zakaj ste se vidva potem „institucio-
nahzirala" oziroma prepustila odgo-
vornost in mesto v Gleju mlajšim? Je
bil tudi to razlog?
Glavna oseba: Vsekakor je vzrokov za to več. Pred-
vsem je bil pritisk na takoimenovano
klikaštvo, klanovstvo okoh Gleja tako
hudo in družbeno ter kulturnopoli-
tično tako relevantno, da je kazalo s
konkretnim dejanjem to demantirati.
Drugi razlog pa je nedvomno v najini
skupni ugotovitvi, da te pozicije, ki jo
je notranji značaj najinega položaja v
Gleju narekoval navzven, ne moreva
dolgo časa vzdržati: po neki kulturno-
pohtični logiki sva bila pojmovana.
imenovana in označena kot opozicija.
Intimno tega nisva želela,
(iščoč po spominu, skoraj senthnen-
talno) Midva sva si želela z vsemi dru-
gimi ljudmi, ki so tu nastopah - od
igralcev, dramaturgov in avtorjev —
delati v skupini, ki bi na podlagi sku-
pnih afinitet bolj radikalno, sproščeno
in neobremenjeno realizirala svoje
projekte. V osnovi je bilo najino delo
skupno naravnano, nenehno sva čutila
potrebo po skupnem delu: hodil sem
na njegove vaje, on je prihajal na mo-
je, dejal sem mu pripombe, on jih je
dajal meni, cela vrsta ljudi seje udele-
ževala teh vaj, s svobodno izmenjavo
stališč pa je večkrat prihajalo do bur-
nih polemik; vse te polemike so bile v
okviru tistega projekta, senzibilitete in
logike, ki jo je sam projekt ponujal
oziroma razvijal. To vse pa je bilo ko--
ristno in to vse je bilo dobro!
(prikrito žalostno) Dokler je vse to
funkcioniralo, je omogočalo celo
vrsto stvari. Kasneje, z nedvomno ko-
ristnimi akcijami ljubljanske Kulturne
skupnosti, po vključitvi brezposelnih
igralcev v obstoječe institucije, se je
tako delo v okviru Pekarne in Gleja
takorekoč onemogočilo. Če je bilo že
prej težavno, zvezano z neštetimi
žrtvami in napori, je v tem trenutku
postalo bolj aU manj nemogoče. Pred-
vsem je postala nemogoča tista obhka,
ki sva jo nekaj časa gojila in negovala:
oblika laboratorija. Ta obhka dela je
vezana na dolgi rok, na zelo resen pro-
ces študije v dolgem časovnem raz-
dobju. Tudi v tem smislu pa smo bih
— tako ena kot druga skupina — pori-
njeni v podobno situacijo kot ostala
institucionalna gledahšča. Treba je bi-
lo proizvajati določeno število pred-
stav, čimveč predstav v čimkrajšem
času, čimveč ponovitev v čimkrajšem
času, čimveč projektov v sezoni... S
tem seje v obeh naših skupinah repro-
dukcirala ideja tekočega traku, repr-
oducirala logika tržne situacije in s
tem trenutkom so tudi naše predstave
ostajale z minimalnimi možnostmi za
radikalnost, izjmnost in dodelenost.
Vsekakor pa je delo v teh skupinah
bilo v podrejenem položaju v odnosu
do velikih institucionalnih gledališč,
ki so vendarle razpolagale z organiza-
cijo, tehniko, denarjem in veliko več-
jim izborom izgralcev .. .
Spraševalec: Ker sta oba nevezana, svobodna umet-
nika, režiseija brez angažmana, brez
stalnega dela, teh prednosti vehkih in-
stitucionahziranih gledališč bržkone
ni več kazalo zanemaijati? Najbrž sta
tudi zaradi eksistencialne nuje prevze-
mala več kod doslej delo v vseh osta-
lih profesionalnih gledališčih v Slove-
niji?
Glavna oseba: Ko sva se umaknila iz Gleja, je šlo tudi
za celo vrsto kulturnopohtičnih, ka-
drovskih in osebnih dejavnikov. Ka-
zalo je poskusiti, da bi z mlajšimi ge-
neracijami, ki so prihajale iz akademi-
je, ustvarih aktivno jedro ljudi, ki bi
skozi delo in skozi iskanje tu našh no-
ve in boljše ter morda prave odgovore.
165
Hkrati pa se je laboratorijski princip
poskusa in tveganja na nek način iz-
črpal v samem sebi. Nujno je torej
moralo priti tudi obdobje, ko sva mid-
va vendarle začutila potrebo po neki
dolgoročnejši sintezi, po neki global-
nejših rešitvah: začutila sva torej po-
trebo po tem, da se predstave ne dela-
jo izključno v nekem skopem, asket-
skem tudi v finančnem smislu cene-
nem okviru, ampak, da se izkušnje, ki
so bile tu nabrane, eksploatirajo v šir-
šem okvirju.
Režiser:	Kar se mene tiče, sem bil ,,institucio-
nahziran", če je s tem mišljeno delo-
vanje v ostalih gledališčih razen Gleja,
že pred desetimi leti. Če nisem butelj,
sem takole razumel vprašanje: zakaj
sva zapustila Glej? Ne delati v Gleju v
sezoni 75/76 še ne pomeni zapustiti
gledališča, kar bi si morda kdo izven
Gleja želel. Že septembra bom popro-
sil Rotovnika in njegove za dotacijo za
študij novega Jesihovega teksta, kot
mi narekuje nova odločitev Kulturne
skupnosti. Nameravam pa sodelovati z
vsemi slovenskimi gledališči, v katerih
bom lahko po njihovi ponudbi ah mo-
jih predlogih režiral dela, ki me zani-
majo, če bom imel za to primerne po-
goje, pa n^ bo to „institucionalizira-
no" gledahšče аИ „gašperl teater".
Spraševalec: In pogoji za delo?
Režiser:	Poleg vsega, kar si normalen človek
predstavlja pod tem pojmom, so po-
goji dela tudi del neke gledališke etike
in ne zgolj kulturno poUtikantski po-
ker, ki ga nekateri igrajo pod pretvezo
racionahzacije sredstev. Ravno s tem
najzanesljiveje spodkopavajo težaven
vzpon dveh gledališč, ki razen Odra
57 po vojni nimata primere.
Spraševalec: Kaj je za režiseija večja preizkušnja:
režirati preverjene in ničkolikokrat
preigrane tekste, ah se spopadati z re-
žijo novega, sodobnega, iz avtorjevih
rok še toplega gledahškega teksta?
Režiser:	Ce je preizkušnja nekaj prirodnega in
človeku svojskega, potem je preizku-
šnja tudi to, kar je na primer otroku
ljubezen. No vidite, zato mi to vpraša-
nje zveni tako, kot bi kdo mojega tri-
letnega sina Mitjo vprašal koga ima
rajši, ata ah mamo?
Glavna oseba: Preizkušnja je režirati predstavo. Vsa-
ko.
(premišljeno izzivalno) Preverjen in
preigran tekst je izziv! Jasno je, da se
režiser s svojim konceptom uprizorti-
ve odziva po eni strani na izročilo: v
taki uprizoritvi odmeva njegova ob-
veščenost. Vehko vlogo ima tudi po-
lemičnost, določena želja po prese-
ganju tradicionalnega koncepta in na-
čina branja tega teksta, naj gre za Ra-
čina, Cankarja, Shakespeara . .. kjer
se hkrati pojavlja tudi izrazita potreba
po originalnem sodobnem branju in
razumevanju problematike, ki jo igra
narekuje. Prav tako je izziv režiranje
novitete, domače in tuje sodobne igre.
Izziv, ker gre za krstno uprizoritev in
formulacijo nečesa, kar mora biti re-
žiserju nenavadno blizu. To je pri
krstni uprizoritvi nujno: odločitev av-
torja, da poveri določenemu režiserju
ta tekst in ne kateremu drugemu, je
izjemno obvezujoča in z razlago ute-
meljena.
(zbrano in premišljeno) Ne glede na to
ali gre za znan klasičen tekst iz doma-
čega ali tujega izročila, ah gre za
krstno predstavo, je v ambicioznem in
odgovornem branju izziv in obvêznost
režiserja enakovredna. Mishm, da tu
nikakor ne bi bilo mogoče primerjati
odgovornosti ali resnosti preizkušnje.
Spraševalec: Torej avtor lahko izbira režiseija?
Glavna oseba: Da, lahko. Seveda paje dana možnost
izbire režiseija samo dobrim avtoijem.
Spraševalec: Zakaj ste dah režirati „Tumor" prav
Ljubiši R ističu?
Glavna oseba: Ker je dober režiser.
Spraševalec: Je napravil predstavo, kot ste si zami-
šljali? Bi jo vi drugače?
Glavna oseba: Da, „Tumor" bi režiral drugače kot ga
je Ristič.
Spraševalec: Bolje?
Glavna oseba: Nisem rekel: bolje. Drugače pač.
Režiser:	Ja, tudi jaz bi režiral „Tumor"! In to
bolje kot Ristič.
Spraševalec: Zakaj?
Režiser:	Zato, ker slab avtor rabi dobrega reži-
serja.
Spraševalec: Kako pa si potem razumel njegov leto-
šnji uspeh?
Režiser:	Razumel sem ga v smislu prijateljske
zavisti.
Spraševalec: No, pa mu tu pred nami postavi kako
kritično vprašanje!
Režiser:	Zguba časa je nekritičnemu človeku
postavljati kritična vprašanjaa.
Glavna oseba: Ej, samokritika, samokritika ...
Spraševalec: Je možno sodelovanje in ustvarjalno
sožitje med avtorjem in režiserjem?
Režiser:	Po slabi navadi je tako, da tisti avtoiji,
ki se ne spoznajo na gledaUšče, pravijo
da vetjamqo v deUtev dela in da reali-
zacijo prepuščajo režiseiju. Tisti pa, ki
so v gledališču doma, govorijo „veš, s
tabo bi rad ogromno sodeloval, vehko
si imava pomeniti, če ne zameriš bom
sodeloval tudi na vajah ..."; pa jih
sploh ni bhzu! Najboljše sožitje med
166
režiserjem in avtoijem je verjetno mo-
žno samo v času nastanila teksta.
Spraševalec: Kaj pa režiserjeva svoboda? Je? Koli-
ko mora biti režiser svoboden, da
ustvari dobro gledališko predstavo?
Režiser:	Nič ne mora biti, ker ne more biti!
(nenehno buren, iskriv, zbadljiv) Z re-
žiserjevo svobodo je najbrž tako kot z
reveževim bogastvom. Drugače pove-
dano; če je samo toga realizacija te-
ksta del moje svobode, potem sem,
bogme, nesvoboden. Svoboda ustvar-
janja bi nabrž bila, če bi v Maribom
uspel narediti predstavo, ki bi jo gle-
dalci gledali vsak iz svojega balona.
Ampak je ne morem uprizoriti, ker mi
je Gombač dejal, da še norm ne more
izplačevati igralcem. Se pravi, da sem
nesvoboden, ali kaj? Ja, jaz res ne
vem, no . . .? !?
Spraševalec: (Režiserju) Neko vajino obdobje je za-
ključeno. Kateri gledališki val sta sku-
paj prešla z Jovanovičem in kaj se je iz
tedanjih razburjenj porodilo?
Režiser:	Ni bil noben val, en pljusek je bil.
(na poti z odra, že skoraj med gledal-
ci) Iz tedanjih razburjenj seje porodi-
lo, da hvalabogu, gledava na gledali-
šče iz različnih aspektov, da veva vsaj
približno, kaj je kdo sposoben v gleda-
lišču narediti in da ne bo samo čvekal,
mapak tudi končal, kar si je zadal za
nalogo.
Spraševalec: (Glavni osebi) Niso osamljena mnenja,
da vaše predstave do „Pogovora v ma-
ternici koroške Slovenke" delujejo
hladno in da morate biti krut človek.
Kako bi jim odgovorili?
Glavna oseba: Da sem osebno zelo čustven človek.
Da sem zelo senzibilen. Da se ničkoh-
kokrat zjokam, ko gledam kakšne fil-
me ali ko poslušam nekatere ljudi. Ce-
la vrsta stvari me v življenju gane, da,
v določenih situacijah sem celo čez
mero občutljiv in senzibilen.
(ogorčeno, prav nič sentimentalno) S
tem pa seveda ne mislim, da mora biti
določen medij, kot je gledališki, jo-
kav: še manj, da mora biti cmerav ali
celo popustljiv do določenih proble-
mov, kijih načenja. Naloga gledališča
Ili v afirmaciji tistega kar je, ampak v
demaskiranju določenih problemov, v
odkrivanju določenih stvari, ki so na-
vadnemu jokavemu očesu skrite. Od-
krivanje razlogov za določene proble-
me je bolj važno od pozitivnega, usta-
ljeno konstruktivnega reagiranja na te
probleme.
Spraševalec: Odtujevanje gledalca je osnovni pro-
blem Brechtovske dramaturgije: nje-
gova dramaturgija navaja dledalce k
racionalnemu spremljanju, racionalizi-
ranju določenih pojavov in procesov v
družbi, v svetu, v življenju . . .
Glavna oseba: Da, zelo sem naklonjen Brechtov-
skemu načinu gledanja: ena osnovnih
nalog v gledališču, s katerimi se tudi
sam ukvarjam, je provokacija občin-
stva, je demaskiranje tistih njegovih
problemov, ki mu v vsakdanjem izre-
kanju, v vsakdanjem življenju, v vsak-
danji zavesti, v vsakdanji vpreženosti v
določene vzorce, sisteme, načine in
strukture vedenja, obnašanja, reagira-
nja in funkcioniranja ostajajo prikriti.
Smisel tega funkcioniranja ostaja nek-
je v podzavesti. Zaradi vsega tega gle-
dališka predstava ni gola reprodukcija
življenja, ni enostavna reprodukcija
nekega kompletnega človeškega bitja,
ki čustvuje, joka, se smeje, ki se veseh
in tako naprej doživlja t^ in one re-
či,.. . Gledališka predstava je pred-
vsem zaostrovanje in koncentracija ne-
ke določene točke v nekem določe-
nem sklopu v neki določeni strukturi.
Koncentracija na določen sklop pa za-
hteva provokativnost in natančno do-
ločen odnos do središčne točke svoje-
ga interesa, (do nervoznosti skoncen-
trirano, pa še dovolj mirno) Zato me
nič ne moti, če se v celotni strukturi
tematike izkaže, da moram vztrajati
na negativniteti, da bi morda vzbudil v
zavesti gledalca pozitivno kritično re-
akcijo in da bi skozi vztrajanje na ne-
gativnosti dosegel dvojno identifìka-
cujo: negacijo pozitivne identifikacije.
Tu prihaja do gledališčnega paradok-
sa, ki ga cela vrsta ljudi danes na Slo-
venskem ne razume, ki pa je silno po-
memben zato, da se gledališče iztrga
udobnemu meščanskemu gledanju, ki
drži in žeh zrcalo življenju, reproduk-
cijo tistega, kar samo potrjuje in na
določen način afirmira obstoječi in-
potentni tip kolektivne zavesti . . .
Mishm, da je gledahšče fokus in da
mora kot vsak fokus bodisi skozi kon-
kavno ali skozi konveksno lečo iskati
svoje žarišče in ga odkrtiti na izrazito
boleč način.
Spraševalec: Vaša osebna senzibihteta in vaš ose-
ben način gledanja torej v gledališkem
procesu nima nobene zveze z naravo
tistega, kar more po miselnosti, da je
gledališče demaksiranje zavesti, iska-
nje odgovornosti, perspektive, prihod-
nosti in živca v sedanjem času, biti?
Glavna oseba: (zelo na glas in zelo razločno) Predsta-
va ni moja osebna izpoved; predstava
ni moja osebna ideologija! Predstava
ni moja metafora, ni moj program.
167
niti moja identiteta! Predstava je moja
polemiica, moja provokacija in moj
način gledanja!
(isto, a še bolj povzdignjeno) To so
silno važne stvari! Nenavadno po-
membno je, da ljudje nehajo gledati
predstavo skozi šekspirjanska gesla o
tem, kako je naloga umetnosti od nek-
daj bila in ostane v tem, da drži zrcalo
življanju. To je čisto sranje . , .
(ujezeno) Da, to je čisto sranje . . .
(čez čas, premišljeno) . . . seveda po
pogojem, če to miselnost razumemo
dobesedno.
Spraševalec: Očitkov na svoj način razmišljanja in
ustvarjanja ste že kar dosti sUšali in
brali. Kaj bi odgovorili na najbolj oso-
jajoče očitke v sobotnem Delu, ko bi
z avtorjem teh pisanj skupaj sedela za
mizo in kramljala?
Glavna oseba: To bi njemu povedal v tistem trenutk-
u, ko bi se vsedla za skupno mizo:
kart naprej odpirati pa ne mislim. Si-
cer pa bi za skupno mizo Javoršek
najbrž govoril drugače, kot piše na
svoj impresionističen način v raznih
časopisih. Kaj bi mu jaz odgovoril je
zato odvisno od tega, kaj bi govoril
on. Nimam pa nobene želje in potrebe
po takem kramljanju. Očitno Javorška
motijo in bodejo neke določene stva-
ri, ki jih jaz počnem: nobene teh stva-
ri, ki jih on počne, ne bode mene, me
ne vznemirja, me ne spravlja ob živce
in na rob obupa, zaradi nobenega od
njegovih dejanj se ponoči ne zbujam,
nimam prividov . . .
(zelo zadržano in umirjeno) On pa
ima ob mojem delu očitno grozne re-
akcije in to je strašno. Ce bi midva se-
dela nekje za mizo, bi ga rad vprašal
zakaj tako misli in zakaj se mu vse to
dogaja. Šele na osnovi tega bi mu bil
sposoben dajati neke določene dia-
gnoze oziroma neke določene odgovo-
re.
Spraševalec: Pa so priznanja, kijih kljub vsemu do-
bivate povsod po Jugoslaviji, dovolj,
da se požvižgate na vse vrste kle-
vetanj?
Glavna oseba: Čeprav jih ni tako vehko, jih je za mo-
je potrebe več kot preveč, hkrati pa
jih tudi ni dovolj, da bi se človek lah-
ko požvižgal na karkoh.
(narejeno trpeče in stokajoče) A sle-
herna ranjena duša me po svoje priza-
dane. Zelo težko je ostati hladen in
neodziven na trpeče in stokajoče, na
ljudi, ki niso srečni. Ti ljudje trpijo in
to trpljenje jim je treba olajšati,
(usmiljeniško, zaznavno ironično)
Zato se je z njimi treba pogovarjati, in
lu je le oblika dialoga kot izrazito
..dramska oblika", izjemno primerna
/a tovrstno zdravljenje.
Spraševalec: Ali te obtožbe vplivajo tudi na vašo
ustvarjalnost?
Glavna Oseba: Nič ne vplivajo. Za obtožbe, ki so iz
trte izvite in ki ne vzdržijo normalne,
argumentirane, analitične konfronta-
cije, se pač ne menim. Nimam časa za
smešno javno prerekanje, /a razne iz-
jave in kontra-izjave, za pranje umaza-
nega perila. Takšno ravnanje nekaterih
je nezdravo in priča o pomanjkanju
dobrega okusa. Jaz se za občinstvo
borim s predstavo in s tekstom, ne pa
s članki in pismi v sobotni prilogi De-
lo. Poleg tega me prijetno greje zavest,
da so avtorji takšnih kritik proti meni
osameljeni v slovenskem rn jugoslo-
vanskem gledahškem prostoru. Osam-
ljeni in zagrenjeni, ko poslušajo aplav-
ze, ovacije in skandiranje publike na
tistih mojih predstavah, ki so jih tako
besno in tendenciozno napadali. Naj
razmišljajo o tem. Dovolj razlogo\
imajo, da se pogreznejo vase in tuhta-
jo o razmerju med pokvarjenim sve-
tom in svojo čisto dušo. Za pošen in
strokoven pogovor sem pa zmeraj pri-
pravljen . In za zdravljenje .. .
Spraševalec: Bodo očitki, napadi, klevetanja povod
za vaš novi gledahški tekst?
Glavna oseba: Napadi niso nikoh povod za kakršno-
koh pisanje. Tudi ob tej priliki napadi
ne bodo povod za nove gledahške tek-
ste. Povodi za nove gledahške tekste
so vsekakor drugje. Trenutno skiciram
in pišem dva nova dramska teksta, ki
imata delovna naslova: ,,Osvoboditev
Skopja" in „Moja generacija".
Spraševalec: Pred letom dni so vas zaradi „Žrtve
mode burn-bum" predlagah za nagra-
do Prešernovega sklada, paje niste do-
bih. Jo še pričakujete?
Glavna oseba: Seveda te nagrađe ne pričakujem. Pod
sedanjim vodstvom slovenskih pisa-
teljev pa si je tudi ne bi želel.
Mahoma se konec razpoči v burno iz-
menjavo mnenj prisotnega občinstva.
Predstava je s tem končana.
Opomba avtorja:
Ljhko pa predstava s tem tudi ni končana.
L^hko se znova začne vse od začetka; razmetani časopisi,
revije in izrezane kritike lahko znova začno krožiti iz rok v
roke; znova se laliko začne stopnjevanje napetosti v tem majh-
nem-velikem, zatohlo-vročičnem gledahškem prostoru z ne-
odločnimodločmm polglasno-glasnim: ,,dobro . . . zanič . .
dobro . . . zanič . . . dobro . . ." Najbrž pa se bo predstava
nadaljevala. Razlila se bo v širši prostor, s tem, da bodo od
tega nedokončanega konca dalje vloge zamenjane. V tem pri-
meru ostane predstava nedokončana . . .
168
Slobodan Šnajder
SHOCKING
Drama v dveh delih
s Prologom iz novinarskega življenja
Shocking je v angleščini
lahko pridevnik (šokantno)
in glagolnik (šokiranje).
Naslovu gre za oba pomena.
OSEBE:
ŽNIDARIC
LEIB
HALLER
SLAVKOViC
HORVAT, zdravnik
JANKO LUKAS
LUKAS, oče
FRAJLA
TOPIC
GALICA
BLAŽ
TONI
LIPUŠIČKA
GOSPODAR
Meščani Mlake, bolničarka,
pismonoša, turisti, tri vlačuge.
PROLOG IZ NOVINARSKEGA ŽIVLJENJA
Uredništvo velikega dnevnika. Pisalne mize, stari
stroji, zid poln karikatur in fotografij. Hrup rotacije iz
nižjih nadstropij. Za osrednjo mizo ureja Žnidarič,
vnetih oči, s svojo pipo močno zadimlja. Stari ured-
niški volk, stoodstotni profesionalec. Na levi Leib,
demon novinarstva, zasukal je rokave in „cedi" svoj
prispevek. Je eden tistih, ki so, kot pravijo, zaljubljeni
v svoj poklic — poslanstvo in ne morejo verjeti, da
časopisi hirajo. Nekaj mlajših kolegov, uredniških
črvov, tipka, zapisuje, popravlja. Telefon. Oglasi se
Žnidarič.
ŽNIDARiC: Dežurni urednik pri aparatu . . . Že-
lite, prosim . .. dnevna redakci-
ja .. . Poslušam ... Aja? ! Kje?
(Leno potegne beležko in odmaha
ostalim, da je nepomembno.) ...
Kdo? ..." Zanimivo ... Kdaj? ...
Rubrika ,,Paberki s podeželja" je že
polna .. . Hja, zaključujemo ob
enajstih ... Poslal bom neko-
ga ... Ne Kogarkoli.. . Tukaj ni ni-
kogar, ki bi se tako pisal.. . Kdor-
koh ... Napačno ime predsednika
upravnega? ... Pa zakaj niste posla-
li popravek! .. . Lepo vas pro-
sim! .,. to je vaša pravica .. . jas-
no ... po pozitivnih predpisih .. .
Prosil bi vas... Imejte se, nasvi-
denje!
Vrača se k svoji pipi.
LEIB:	Pa kaj je?
ŽNIDARiC: Sezidali so gasivski dom .. . kjer se
bo, kot pravijo, zbralo vse mesto k
zabavi. S samoprispevkom.
HALLER: Zanikovati ah zanikavati?
SLAVKOVIC: Zonegovati.
HALLER: Očka Lojzek?
ŽNIDARIC: Negirati.
HALLER: Ko bi zgradih bordel... to ja . ..
to bi bila novica, to bi bila tema za
komentar.
ŽNIDARiC: Pa to ni nobeno šetinštirideseto . ..
vaški gasivki dom! In pošljemo naj
jim fotoreporterja.
LEIB: ^ In kam to?
ŽNIDARIC: Gospod, ta žurnalistični vampu mi
pije kri. Hej, Leib naj gre tja.
V... čudno ime . .. kakor kakšna
Rupa (gleda v beležko) ... v ...
Mlako.
HALLER: Kako?
SLAVKOVIC: Kako?
ŽNIDARIČ: Na Mlako.
LEIB:	Na Mlako? Bolje kakor na Rupo .. .
Ampak, ko bi jaz šel, kdo izmed
teh vaših lupusarjev bi potem delal
časopis? Kdo bi brskal po slovarju,
si izmišljal naslove, ki bojo ta časopis
tudi prodali? Šel bo Slavkovič, ima
rad službena potovanja ...
HALLER: Kupi si Borovo-škornje. In suho hra-
no.
SLAVKOVIC: Naj gre Haller... tudi tam je trž-
nica, s katere je mogoče poslati poro-
čilo.
169
HALLER; Ni govora ... jaz sem mestna.
ŽNIDARIĆ; Zajebi to.
HALLER: Kako to misliš? S teh stolpcev na
pranje možgan? Kaj pa nove delovne
zmage? Kaj pa iniciativa od spodaj?
Kaj pa življenje v krajevnih skupno-
stih?
ŽNIDARIĆ; Mi moramo svojo robo prodat. A veš
ti, koliko nam je padla naklada u
zadnjem mescu dni? Leib naj ti
pove. Daj, Franjo, povej jim!
LEIB;	So bili prazniki. Še zmeraj nas bere
več ljudi kakor pred vojno.
ŽNIDARIĆ; Pa koga briga gasivski dom v Dolenji
Mlaki?
LEIB;	Lojzek ima prav. Fantje, mi smo na
tržišču, ki ima svoje krute zakone.
Mi se moramo tepst za svojo nakla-
do, za vsakega bravea posebej. Mi
moramo delat svetovni dnevnik.
ŽNIDARIĆ; Kako pa? !
LEIB;	Novice prodajajo časopis ... kaj pa
potem, če ni novic, ki bi prodale ča-
sopis?
HALLER; Spet neige poka.
ŽNIDARIĆ; Pika poka za goro.
SLAVKOVIC: V Argentini.
ŽNIDARIĆ; Kajpak. Crkavanje. Vražja stvar so tc
razsežnosti. Delijo se s kilometri. Tri
tisoč mrtvih pri potresu v Aziji je
enako ena poprečna utopitev v Tu-
škancu.
LEIB;	Poslušajte, fantje, poslušajte starega
redakcijskega črva. Pisal je nekrolog
dvem državam.
ŽNIDARIĆ; (pristopi in strga trak s teleprinteija):
Skoraj nič. Ljudje so otopeli. Ljudje
so nosorogi. Poskusi prodat nosoro-
gom časopis z vestjo o odprtju gasiv-
skega doma v Pušči Bistri. Nov slon v
živalskem vrtu, to ja. Nov slon kup-
ljen s samoprispevkom. Ne moti. To
je novica za nosoroge.
SLAVKOVIĆ; Pretiravaš.
LEIB;	Zelen si kakor zelena trava . . . fest
fant si, ampak obračaj obrt.
ŽNIDARIĆ; Argumenti? Naprej, ostali stoj! Naš
argument je naklada. Časopis, ki ga
nobeden ne bere, je nekaj nepojmlji-
vo odvečnega in ni vreden toliko,
ko Ukor je težak.
LEIB;	Ampak nas ja berejo!
ŽNIDARIĆ: Vedno manj. Hej, časopis, časo-
pis... to je mast, kri, ki se cedi,
pest v oko, novica, ki jo kakor mara-
tonec prinašaš v uredništvo, da bi
prehitel konkurenco, in padaš pred
kolegijem. Saj vi ne veste, kaj je časo-
pis, vi ne marate svojega pokhca.
LEIB:	Tako je. Vi ste tehniki, smrt za časo-
pis. Ampak nikari, Lojzek, nikoh ni
prepozno.
ŽNIDARIĆ; Vi ste Signum propada Velike dobe.
Vzenemiija se čez mero, daje ga na-
duha. Ostali ga spodbujajo.
HALLER; Ampak, očka Lojzek, vse se bo do-
bro končalo. Slavkovič bo šel na
Mlako.
ŽNIDARIĆ; Daj bog, da se utopite v tej Mla-
ki.. . novico mi dajte, dogodek'
SLAVKOVIC: Pomirite se.
LEIB:	Fantje, poslušajte starega leva, ki bo
crknil zaradi zastrupitve s svincem.
ŽNIDARIĆ; Dobil boš ti svinca v čelo . . . tudi ti
mi pišeš nekrolog ... živ sem, poglej,
HALLER; Na veke, očka Lojzek!
SLAVKOVIC; Živjo, očka Lojzek!
LEIB;	V prid najboljšemu dnevniku na Bal-
kanu!
ŽNIDARIĆ; (hrope) Živel svobodni tisk! Živjo
tisk!
Dajo mu piti.
ŽNIDARIĆ; A nekrolog zame bo tudi nekrolog za
časopis.
HALLER: Tako je, očka Lojzek!
ŽNIDARIĆ; Kaj, tako je? Mi tudi ti pišeš nekro-
log? Hommage Žnidariču! Umrl pri
izpolnjevanju svoje dolžnosti. Mar-
sovci se izkrcujejo pri Dolenji Mlaki.
Glejte ime človeka, ki je prvi poslal
to sporočilo v eter neki majceni
Evropi, Evropi parkljarjev, Evropi, ki
je nič ne zanima, dragi kolegi po
peresu, niti invazija iz Vesolja.
LEIB;	Nadaljuj, očka Lojzek .. .
ŽNIDARIĆ; In ti Haller . . . toda punctum. Pa
komu to govorim?
LEIB;	Naprej, očka Lojzek, stari uredniški
volk.
ŽNIDARIĆ; Punctum.
Rotacija je ustavi. Meter vstopi s
svežnjem svežega dnevnika. Od zunaj
zasveti močna rdeča luč kakor pri
požaru, ki se razlije po vsem prosto-
ru.
METER;	Poceni dam, samo da prodam!
ŽNIDARIĆ: Ta je na svojem mestu. Mi delamo
slab časopis.
SLAVKOVIC: Kot rečeno šestinštiridesetega; kriti-
ka, samokritika in zunanje-politična
situacija. Samokritiko smo tudi to
pot preskočih. Vi, očka Lojzek, ste
novinar baročnega tipa, vaših stavkov
ni mogoče brat v dobi jetov in sate-
litov.
LEIB;	Kuš! in ravnaj se po slovnici! Ti še ne
poznaš akuzativa za moške, pojma
nimaš. . .
HALLER: Ne pozna niti očka . . .
ŽNIDARIĆ: Učil sem se pet pravopisov, predno
sem resigniral!
SLAVKOVIĆ: Pa vendar, jaz obožujem vaš stil in se
vam klanjam do tal, ker ljubite svoj
poklic.
170
ŽNIDARiC: Prežvekovavska, sita Evropa, noso-
slcrbna, ona ne potrebuje mojih stav-
kov, ki da so baročni. Ecce časopis -
kje je umevnost, strast. Vaši očetje
so pisali po kavarnah. A je sploh kdaj
kdo napisal članek v caffe-espressu?
Tin Ujevič je pisal v krčmi, veliki
Tin. A vi, zdajšnji, tam samo jeste^
kadar ste sprti s svojimi hausfrajlami.
Punctum. Howgh. Govoril sem.
LEIB :	Imam idejo!
ŽNIDARIC: Ima idejo. Hiti k editeur-en-chefu.
Mogoče velja za višji plačilni razred.
LEIB:	Vredna je veliko več. To je svetovna
ideja za svetovni časopis. Invazija iz
Vesolja.
ŽNIDARiC: To je moja figura. Moja retorska
pena.
LEIB:	Na Rupo ali na Mlako se izkrcujejo
bitja. Mi jih slikamo. Mi jih prvi in-
tervjuvamo. Ce bo treba, bo kdo od
naših uredniških kolegov tudi ranjen.
Mi smo prvi. To pa ni težko. Pa veste
zakaj? Nimate pojma. Nimate fanta-
zije niti trohice. Ker so gospodje in-
vazisti člani našega uredniškega kole-
gija. Ker smo letalo v obliki balona
plačah mi in ga mi spustili nad Dole-
njo Mlako. Ker je vse to skupaj naša
ideja in naš monopol, ker je vse to,
kar se tam dogaja, naš domislek.
(Skoči na mizo.) „Times" je v krizi,
vse novinarstvo je na bobnu, ,J'aris
Match" igra svoj poslednji meč, di-
rektorji časnikov skačejo z nebotič-
nikov kakor 1929., toda mi si bomo
pomagah!
HALLER: In ko pride prevara na svitlo?
LEIB:	Ko mi kot novinarji svojega pokhca
razkrinkamo vso stvar, ostane še felj-
ton. Naj živi dober feljton! A ni
tako, očka?
ŽNIDARiC: Naj živi feljton, a ostalo je napoj.
LEIB:	S katerim bomo napojih množice
bravcev in postali prvi dnevnik Evro-
pe.
ŽNIDARiC: Zapomnimo si, gospoda: ideja je
moja!
HALLER: Čebula in voda. To je kažnjivo.
LEIB:	Imamo milijon načinov. Očka in jaz
nisva včerajšnja pri časopisih.
SLAVKOVIČ: A veste, kaj se je zgodilo med prvo
oddajo Wellsove Vojne svetov? Vsi
so pomislih, da so Marsovci napadli
Združene države. Ko pa se je izkaza-
lo, da gre za umetnino, so demohrah
radijsko postajo.
ŽNIDARiC: Tudi to je neka konkretna zveza s
terenom. Veliko bolj sočno od Pisem
bravcev.
LEIB:	Zdaj pa bomo žrebah pa prvega Mar-
sovca.
SLAVKOVIC: Počakajte, ljudje . . . premislimo,
dajmo na papir. .
ŽNIDARiC: Kunktator, ne pa novinar.
HALLER: Zakaj bi žrebah. Mlaka je že designi-
rana.
uLAVKOViC: Potrpljenje!
HALLER: Mlaka je uredniška zadolžitev kolega
Slavkoviča.
SLAVKOVIČ: Komot lahko tudi žrebamo. Jaz že
tako zmeraj zgubim.
Žrebajo vžigaUce. Rezultata ni videti.
Kričijo kakor na tekmi. Izvrstno se
zabavajo. Teleprinter nekaj tipka, a
ga ne slišijo. Vsi odhajajo. Slavkovič
se ustavi ob teleprinteiju.
SLAVKOVI: Potres v Nepalu . . . tisočem grozi
bela smrt . . . bela smrt . . . Dojen-
ček v kanti za smeti . . . sedem me-
secev . .. dojenček star sedem mese-
cev v kanti za smeti sedem dni... ko
bi preživel, bi bil prepričan, daje se-
dem v resnici sveto število. Smeti
niso odvažali zari.' ••aznikov.s,
HALLER: Kurbe.
SLAVKOVIC: Kaj praviš?
HALLER: Čemu rodijo? Čemu ne pazijo?
Čemu se ne pazijo?
SLAVKOVIC : A naš časopis je napoljen.
HALLER: Za danes zapiramo. Kaj si otrpnil?
Čakamo te doU v espressu.
Slavkovič vzame plašč in klobuk, oba
hitro odideta. Mrak.
PRVI DEL
I.
Mlaka.
Soba Fraulein Mare v hiši, katere la-
stnik je Galica. Vse je zelo utesnjeno.
Perilo na kraljevi peči. Posoda z vodo
na lesenem stojalu kaže na to, da ni
vodovoda. Nekaj knjig. Stare podo-
be. Okviri ovenčani s smrečjimi veji-
cami.Mara poshrša glasbo iz tranzi-
storja. Žveči mederijake in se počasi
opija s poceni brandyjem. Je Silve-
strovo. Zunaj streli. Petarda pod
oknom osvetU sobo z zeleno. Mara se
vržne na zofo in pokrije glavo z bla-
zino. Streh. Fraulein Mara s strahom
pogleduje spod blazine. Tišina. Vhva
mleko v posodo in kliče mačko. Išče
jo povsod. Ni je. Fraulein Mara
9iema z zidu sliko svojega častit^i-
vega starševskega para. Spušča jo na
zofo. Poklekne zraven nje. Žveči.
Potem vzame ogledalo in ga postavi
zravne slike. Spakuje se. Opazuje
kolobarje pod očmi. Ona je realit.
Ima nad štirideset let.
Močno trkanje. Frajla ne retira.
171
Trkanje glasno, insistentno. Frajla se
približa k vratom.
FRAJLA: Kdo je?
Trkanje. Razbijanje. Z rokami. Z
nogami.
FRAJLA: Doktor, ste to vi?
Tišina.
FRAJLA: Horvat? !
Močno tikanje. Frajla spusti stvari z
mize na tla in jo porine proti vratom.
V daljavi pijani napev: ,J4a krq sela
čađava mehana ..." in odneha. Fraj-
la porine k vratom še druge predme-
te, zofo, stole.
GLAS OD ZUNAJ:
tukaj je tvoj Galica.
Rafali, posamični streli. Zvonjenje
več zvonov. Polnoč je. Vriskanje po
Mlaki. Vrata popuščajo. Pojavi se, ne
roka, pač pa svetleča se kost roke.
Frajla se prične histerično tresti v
kotu sobe. Zunaj vrhunec slavja.
Vstopa trebušni možak kostumiran
kot karnevalska Smrt, v svetlečem se
trikoju s fosforiziranimi rebri. Druga
dva sta opremljena z inštrumenti, z
bobnom, piščalkami, trobento Po-
slednje sodbe. Smrt nosi na rami za-
ijavelo koso. Druga dva bosta po-
zneje prepoznana kot Blaž in Toni.
Vsi skupaj zganjajo peklenski hrup:
Frajla, frajla, frajlica,
tukaj je tvoj Galica.
Frajla še naprej stoji v kotu, za niko-
gar se ne meni.
GALICA: (SMRT) Molimo, bratje, za prvega, ki
bo med nami umrl.
Komedianti odložijo inštrumente in
steklenice z alkoholom, zavzamejo
pozo ponižne molitve. V tem je
zunaj tišina, slišati je samo mehke
zvonove. Oglašajo se prešerno, vese-
lo, melodično, tekmujejo med sabo.
GALICA: (stopi naprej) Polnoč je. Cas je, da
*	vsi ljudje dobre volje zberejo svoje
želje.
Spremljevavca se približata s strani in
jo obkolita. V Frajlini roki se nale-
pem pokaže velik mesarski nož, ki
vidno podrhteva.
FRAJLA: Ne bhžajte se ... ne bližajte se s svo-
jimi željami
Mrak.
2.
Buffet na Mlaki. Na izložbenem ok-
nu piše obrnjeno „La Paloma", a
ljudje imenujejo ta lokal preprosto
po njegovem lastniku „Pri Toniju".
Umazane mize brez namiznih prtov.
Muholovka, rumena, z lanskimi mu-
hami, visi s stropa skupaj z ostanki
novoletne dekoracije, lampioni, pisa-
nimi trakci in podobnim. Toni je za
šankom. Za eno mizo sedijo in mol-
čijo Topic, Blaž, Galica in stari Lu-
kas. Na desni, za ločeno mizo sedi s
hrbtom proti njim doktor Horvat.
Kaže, da se Blaž nekaj prereka.
rOPiC:	Vidim, da danes ne bomo obogateli.
GALICA:	Ma daj mir, ko mishm.
BLAŽ:	Ti kar misli. On mish.
TONI:	Mislec.
BLAŽ:	Kakor da mi drugi ne mislimo. A vsi
mi mislimo.
LUKAS:	Gnoj. Kar bojim se. Včasih si mislim,
da bo med nas padel z neba nek velik
človek.
GALICA: (vstane vznemiijen) Boutique slado-
leda!
LUKAS:	Ma čakaj ti. . . da pade nek velik
človek, nek tribun . . .
BLAŽ:	Pa kaj ti je zdaj to?
TOPIC:	Naša beseda za Marsovca (prasne v
smeh).
TONI:	Tribun - Marsovec?
LUKAS:	Kakor doktor profesor Cukalič.
Vsi se pomenljivo ozrejo proti mizi
doktoija Horvata.
LUKAS:	Mir njegovi duši, ali pa Deutsch, go-
spod Franjo Deutsch, rojen na Mlaki,
na Mlaki je postavil milarno, tu ban-
krotiral in tu umri .. . sami častitlji-
vi möge ... in zdaj naj en takšen
pade z neba, sem, kjer se ne shši niti
vragi lalikonoč ... v zemljo bi ga
zabili, na kose sesekali.... primitiv-
no je to, bratec ... in umazano, (Ga-
lici) ma čakaj . .. zdaj si na vrsti.
TOPIC:	Zdaj naj se Galica izkaže.
GALICA: Boutique sladoleda.
BLAŽ:	Imam že polno glavo boutiqov.
Boutique starih skrinj, splošni za-
družni goutique, boutique stajskih
predmetov, staroverskih starih pred-
metov in zdaj . . .
GALICA:	Boutique sladoleda. Pet, šest milijo-
nov na mesec, kupuješ samo maline,
vsa dežela mora lizati.
BLAŽ:	Gnoj. A zdaj v januarju?
GALICA : Gospoda moja in tovariši. . . tako
žalostno in tako popolno pomanjka-
nje smisla za biznis je postalo na Mla-
ki že pregovorno.
LUKAS:	Ce je kaj na besedi boutique, potem
postavimo cimer za tisti naš dom .. .
BLAŽ:	Ampak v januarju . . .
TOPlC:	(avtoritativno): Krajšaj. Ce nimaš po-
vedati nič novega . . . Prosim tova-
riše, naj se ne ponavljajo. Sladoled,
to je dobro. To je propulzivno, to je
perspektivno, to pomeni: biti v toku.
Turizem, to je kakor bog.
172
Vsi ližejo. Ali pro primo, gospoda,
nismo rešili osnovnega problema. In
ta se glasi: kako nagnati svoje bližnje,
da bojo sploh pokukali sem, v to
našo postano Mlako, kjer je lokalna
radijska postaja, ne zato, ker jaz tam
meljem, kjer je torej omenjena radi-
jska postaja kot največja znamenitost
in kjer sva doktor Horvat (s palcem
pokaže za hrbet, vsi pogledajo Horva-
ta) in kjer sva doktor Horvat in jaz
edina intelektualca?
GALICA: Pa kaj se napihuješ, prosim te, svinje
na trgu znam prešteti tudi jaz . . .
TONI :	Jaz tudi, bogami. . .
BLAŽ:	In svi mi.. .
GALICA:	Tudi jaz bi lahko pošiljal novice s
sejma, tudi jaz poznam predsednika
občine .
BLAŽ, GALICA, TONI (enoglasno):
Tudi moj ataje bil partizan.
GALICA: Pa ja, če si ti intelektualec, potem
sem jaz, mamo ti božjo, potem sem
jaz vseučiliščni profesor, kaj se napi-
huješ, prosim te. Nazadnje inteligent:
če bi bil kaj vreden, kakor tisti tam
(pokaže diskretneje na Horvata, vsi
se spet ozrejo tja), se ne bi lepo uto-
pil v tej naši Mlaki
Lukas in Blaž ga mirita.
GALICA: In kaj on, intelektualec in to edi-
ni .. . je to kakšna loža? Nazadnje,
če tudi je, bi bilo zanj pametno, da o
tem molči... to so kakor kakšne
garje ... s kom si, takšen si . . .
škric, pravdar, intelektualec in mi na-
vadni, mi - masa.
TOPIC:	Jaz sem masovni medij.
LUKAS:	Ampak, ljudje moji, ta Horvat (poti-
ho) doktor. . . strašno rad bi slišal,
kaj se o njem govori po Zagrebu . . .
TOPIC:	Naj mi nekaj odrežejo, če ga niso
nagnali.
LUKAS:	Kaj ni rezal milostive, kaj ni, kako se
to pravi?
TOPIC:	Kaj to, očka Lukas?
LUKAS:	Izreži pa v kanal in opravljeno, sned-
la muca.
GALICA:	Abortiranje.
LUKAS:	Kaj ni abortirai v Zagrebu, na gospeh
bi lahko abortirai, naše punce niso za
te stvari. Tukaj so ljudje konservativ-
ni in po starem.
TOPiC:	Še ližejo oltarje.
LUKAS:	Pa ja, ampak neke stvari se spoštujejo
in ta stvar je življenje, sveto življenje.
BLAŽ :	Kaj ne poveš .. . zato smo dobili
tretjega popa v petih letih.
TONI:	Ha-ha, prometna župnija.
TOPIC:	Sveti duh se je izkazal za zelo plod-
nega.
LUKAS:	To so klevete proti častitim ljudem.
TOPIC:	Vseeno. Tudi ti bi, ko bi mogel.
LUKAS:	Še bi te lahko o marsičem poučil,
veš . . . še bi ti očka Lukas lahko dal
lekcijo, stara šola! Ni je od Mlake do
Zagreba, ki ne bi legla na dno čolna,
če jo ata Lukas za to prosi. ..
TONI:	(se nasmiha) Molči, Lukas, imaš pre-
majhno penzijo.
BLAŽ:	Te danes imajo velike zahteve . . .
kakšen čoln ... tiha nočna glas-
ba .. .
GALICA: Vrnimo se k sladoledu.
TOPiC:	Ta ideja je dobra za to, od kogar je.
Na eni strani boutique sladoleda. Na
drugi strani pa turistična armada.
Cvenki. Nagradno vprašanje se glasi:
kako to dvoje združit?
BLAŽ:	Izmisliti si je treba kakšno atrakcijo.
In malo v veUke časopise. Slika tu,
slika tam .. . Moramo si poma-
gat... Pa bojo ljudje firihajali. . .
pa prodat pet, šest vikendov .. .
Molk. Težak. Mlaka pritiska nanje.
Zimaj dva strela iz puške. Toni, opa-
san s predpasnikom, se požene skozi
vrata Palome. Ostali se spravijo k iz-
ložbenemu oknu. Še en strel, bolj
blizu. Vsi se poskrijejo pod mize
kakor pred revolveraákim obraču-
nom. Doktor Horvat se ne gane.
BLAŽ:	So koga zastrelili?
TONI:	Ni videt.
GALICA:	Da niso ciganski svatje?
TONI :	To je Gospodarjeva dvocevka.
BLAŽ:	No, pa imaš
Horvat se ^ane. Gre proti obešalni-
ku, kjer je pustil suknjo in klobuk.
TOPIC:	Tako je. Danes je torek. Kako bi bih
svatje?
Strel iz pištole. Vsi se zganejo. Vidi
se, da je ustrelil Toni. Roka mu
neumno obvisi v zraku. Odprl je usta.
TOPIC:	Toni, kaj pa ti?
GALICA: Jezus... a si se u usta?
Toni neumno gleda v cev pištole.
TONI:	Vsi streljajo.
LUKAS:	Ni vsak dan Novo leto.
TONI:	Streljajo.
TOPIC:	Toni, ri je slabo?
TONI:	Ce se strelja, naj se strelja.
Doktor se na vratih zaleti v nizkega
človeka v delovnem kombinezonu, z
železnimi kljukami na nogah, ki slu-
žijo za plezanje po drogovih.
TOPiC:	No, zdaj pa imaš: novice s fronte.
BLAŽ:	Toni, umakni oroge.
LUKAS:	(skuša mimo posredovati) Toni, sin-
ko, spravi to pištolico.
TOPIC:	No, daj jo očku .. .
LUKAS:	Daj jo lepo očku Lukasu .. .
TOPIC:	To ni nič. Od časa do časa vsi popi-
zdijo. To je stres.
173
Delavec prihaja k Horvatovi mizi,
zaradi opreme se ziblje kakor revol-
verás. Svečano spusti na mizo zelen
klobuk z dvema luknjama od krogel.
DELAVEC: Dal sem mu priložnost, da se po-
skusi.
BLAŽ:	S klobukom na drogu?
DELAVEC: Daleč je do droga. Začeli smo kopat,
paje zapokalo.
TONI:	Vidiš
DELAVEC: Dal sem mu priložnost in pazil na
glavo. Doktor, tako ne bo šlo. Nobe-
den vam ne bo kopal za ta denar.
HORVAT: Občina bo plačala več.
DELAVEC: Tega ne morete preplačat, doktor
Horvat. To pomeni nosit glavo v
torbi.
HORVAT: Ampak dom brez toka .. . dom bre/
vode ne bomo mogh odpret.
TOPIC:	Cisto tako. Nobeden vam ne bo izdal
uporabnega dovoljenja.
Toni, gemišt za delavski razred!
DELAVEC: Hvalažen do groba. V strahu človek
pozabi še na jedačo in pijačo.
TOPIC:	Daj, Toni,bogati, nareži kaj.
DELAVEC: Dal sem mu priložnost. Klobuk na
kol in on z dvema streloma iz dvo-
cevke . . .
BLAŽ:	Tako, doktor Horvat ... je nekaj v
prahu, kar se imenuje kaljenje pose-
sti.. . vi s to vašo iniciativo v zvezi z
drogom motite privatno last.
LUKAS:	Najbrž so kakšne pravice.
BLAŽ:	Njegov oče se je za to potil in tudi
on sam je zelo sposoben. V neki dru-
gi državi bi imel on tukaj firmo.
TOPIC:	Ne bodi naiven: on ima tudi zdaj fir-
mo.
TOPiC:	Ne bodi naiven: on ima tudi zdaj fir-
mo.
BLAŽ:	Tovarno, kompanijo, koncem.
TONI:	Pa ja .. . on je Gospodar . .. eden
najsposobnejših ljudi odtod pa vse do
Zagreba.
HORVAT: Pa	mu bo .. . mi rabimo
tok ... to je skupna potreba . ..
TOPIC:	Vi ste pa naiven, doktor. No, Blaž, bi
ti pustil, da ti zabijejo steber? Figo.
Ah pa Lukas. Ti se še z lastno krvjo
ne moreš pobotat.
LUKAS:	Brigaj se zase.
HORVAT: delavcu) In kje je Janko?
DELAVEC: Je to tisri bledi... kakor lupina
brez jajca ...
LUKAS:	Po materi... po pokojnici. Ta
lupina brez jajca je šla zjutraj nad
svojega očeta — s sekiro.
DELAVEC: Nekam se je utaknil.
TOPI C:	Daj, Toni...
TONI:	A kdo bo to plačal? Biznis is biz-
nis...
TOPIC:	Občina, ne, doktor?
TONI:	Oprostite, doktor, nisem stimuliran.
DELAVEC: Zdaj sem se spomnil, rekel je: stopim
do Horvata.
Horvat se na to zelo vznemiri, pože-
ne se iz Palome, Blaž, Topic, Lukas
in Toni se smejejo.
TOPlC:	Pognalo gaje kot veter, kakor da ima
papriko v . . .
LUKAS:	(Delavcu) Iz te moke nikdar pogače.
DELAVEC: Mi pa smo hoteli . . . mi smo že zasa
dih lopate . . .
TOPlC:	Kaj bi . . . ko to lastniško ni vse ure-
jeno . . .
DELAVEC: Lahko bi bil kdo ob glavo.
BLAŽ:	Oni so krivi. Lahko bi vam povedali,
da se z Gospodarjem ni za hecat.
DELAVEC: A mu nobeden tukaj ne more stopit
na rep?
TOPIC:	Kaj še! Človek brani, kar je njegovo.
Malo preveč romantično. Kakor v ro-
to-romanu. Nikogar ni ubil.
DELAVEC: Še ni.
TONI:	Doktor bi lepo opustil te fiksne
ideje, vi boste lepo drogove in cevi
nazaj na kamion pa mirna Bosna.
TOPIC:	Če...
BLAŽ:	Kakšen če je tukaj? Nobeden ne
more zahtevat od njih, da se nastavi-
jo za tarčo kakor ghnasti golobi.
DELAVEC: Pa ja. Kdo bi to preplačal. Ne devize.
Niti marke.
TOPIC :	Ce Horvat zbere kakšne lokalne fana-
tike . . . kakšne mulce . .. kakor tisti
manijak Janko.
LUKAS:	Zanj ne odgovarjam. Ko bi ga vsaj v
zibki zadavil, s temi rokami.
Veliko sovraštva je v tem stavku.
TOPiC:	Ja, on je na svojo roko.
BLAŽ:	Njemu bi morali stopiti na rep, ne
pa. . .
DELAVEC: Njemu? Kaj vam je napravil?
TOPIC:	Naivno vprašanje. In Horvat . ..
LUKAS:	TA DVA sta nevarna . . .
TOPIC:	Kot tandem...
TONI:	Doktor ga je pokvaril. In kar naprej
nekaj fantazira. Doktor kvari mla-
dino.
.TOPIC:	Morah bi malo raziskat.
TONI:	Obvestit ustrezne instance.
BLAŽ:	Malo tu pa tam pobrskat ...
TOPiC :	Malo se diskretno pozanimat. . .
LUKAS:	Malo po Zagrebu belem pobrklajt ...
DELAVEC: Pa kaj se greste?
TOPIC:	In kaj bomo z Jankom?
BLAŽ:	Ja, tudi on ni tako nedolžen.
TONI :	Tudi on ima masla na glavi.
DELAVEC: Janko? Tisti bledi, kakor tuberan?
TOPiC:	In zdaj vsi vkup, vsi sem: ta incident
mi je dal genialno idejo. Idejo nad
idejami, da si bomo pomagali, i sebi i
temu našemu kraju i otrokom na-
šim .. .
174
LUKAS:	Na veke vekov amen.
GALICA:	Boutique sladoleda.
TOPIĆ:	Je vračunano. Vsi sem, tudi ti (de-
lavcu), če hočeš, gre za kup denar-
ja .. .
BLAŽ:	Pa kaj ga vprašaš?
DELAVEC: Kdo ne bi maral?
TOPIC:	Potem vsi vkup, roke sem!
GALICA:	Za kaj pa gre?
Mrak pada na Palomo.
3.
Ordinacija doktorja Horvata na Mia
ki. Omare z instrumenti in zdravili. V
naslanjaču je zadremal Janko, kuštra-
vi petindvajsetletnik. Horvat skoči
takoj, ko vstopi, proti vitrinam.
JANKO:'	Dobro je. Vse je na svojem mestu.
HORVAT: Nekatere teh stvari so lahko zelo ne-
varne. Kako ste prišli v ambulanto?
JANKO:	Mislite, brez napotnice?
HORVAT: Ne maram teh šal, Janko.
JANKO:	Skozi okno.
HORVAT: Kakor tat? Okno je bilo zaprto.
JANKO:	Pozabili ste zaklenit. Tako sem prišel
noter. Nisem se dotikal vaših bon-
bončkov. Januar je januar.
HORVAT: (odlaga suknjo) To je najbolj topla
/mia v zadnjih petih letih.
JANKO:	Neumno. A to pomeni, da bi moral
ostati zunaj in mrzovat?
HORVAT: V mestu je zima brez snega zoprna,
pa tudi tukaj ni dosti boljša.
JANKO:	No, to je že sentenca. A naj grem?
Glejte, ni vam treba izreči svojega
koša, kot dobrodušni človek, finih,
svetovljanskih manir, ki je brez
kakšne svoje posebne krivde padel na
to našo njivo . . .
HORVAT: Povsod je isto.
JANKO:	Povesite ustnico, tako, in napravite
figo, pri tem lahko molčite kot riba
in jaz vas rešim sebe, ne da bi vi. . .
HORVAT: Pa ostanite. Kdo je govoril o tem?
Po tem uvodu bi lahko zakurih v
peči. Še več, lahko bi mi pomagali.
JANKO:	In čemu drugemu bi naj služili? Pre-
pustite to kar meni. Kje pa so drva?
HORVAT: Tu zadaj.
JANKO:	Kvragu, doktor, še mleka si ne ogre-
jete na teh trskah.
HORVAT: Imate prav, mleko je na številniku,
ampak lonec bova porinila v pečico
pa se bova napila vročega mleka,.. .
JANKO:	A drva . . .
HORVAT: V šupi, na dvorišču.
Janko gre ven. Doktor Horvat se siti
okrog peči. Zakliče Janku na dvo-
rišču.
HORVAT: Naj očistim peč? Tako je polna
saj .. .
JANKO:	(zunaj) Čistite vi svoje brizge.
Hitro se vme.
JANKO:	Ne vidim sekire v tem metežu.
HORVAT: Mora biti tam - na sankah.
Janko prinese velike sanke.
JANKO:	Ni je tu.
HORVAT: Tukaj je, za pečjo.
Janko odide s sekiro. Zamolklo je
slišati zvonove. Doktor Horvat skuša
navit veliko starinsko stensko uro, ki
se takoj oglasi s prijetnim basom.
Uro prekine sekanje drv, od česar se
trese vsa ordinacija. Tudi doktor se
vsakič malo strese. Potem se začne
nemirno sprehajat po ambulanti,
kadi. Opazi, da je odprta steklena
omara s knjigami s serijo Medicmske
enciklopedije.
HORVAT: Pa od črke „s", kam sem jo vtaknil?
Po ordinaciji prične iskat manjka-
jočo knjigo.
JANKO:	(zunaj) Doktor, sneg!
Horvat pohiti k onu in ga na široko
odpre. Zapiha veter. Doktor zapre
okno. Zakliče Janku.
HORVAT: Kje je knjiga . . .
Opazi, da je Jankov plašč vržen čez
stol. Dvigne ga in najde oprto knjigo.
HORVAT: (bere, zloguje, ker je kratkoviden)
Shi-zo-fre-nija.
JANKO:	(z naročjem drv in mqhno smešno
sekiro) Ne vidi se drugače kakor
proti luči. Ampak, če bo nocoj pa-'
dal, se bo obdržal. In bo trajal do
pomladi.
Doktor vme knjigo v omaro. Janko
nalaga drva v peč.
JANKO:	Smešna sekira, doktor. (Gleda jo,
čaka, da bo zagorelo.) Tomahawk.
Doktor, zakopljiva ta tomahawk na
vašem dvorišču, takoj zraven vašega
psa. (Premerja uho sekire.) Kupite
večjo sekiro, doktor.
HORVAT: . (neumno) Dobra je za moje potrebe.
JANKO :	Ste poslušali pomočila?
HOV AT:	Ah, ta moja škatla. Dela, kadar hoče.
Ko boste šli spet v mesto, mi prine-
sete baterije.
JANKO:	Zanimiva poročila.
HORVAT: Pa kaj bi bilo zanimivo?
JANKO:	Poročila.
Janko opazuje plamen, ki narašča.
Ordinacija se napohii z rdečo lučjo
kakor v prizora z Uredništva.
HORVAT: Kaj je to?
JANKO:	Gledam.
HORVAT: Dobro delo. Tudi jaz sem vaški ot-
rok. Toda v mestu, kjer je vse na
elektriko, tam vse te spretnosti zakr-
nijo ...
JANKO:	Glejte, človek.
HORVAT: Kako bolj poetičen je plamen.
175
JANKO:	Molčite že.
Smeh, odzunaj, premočan.
JANKO:	(s sekiro hitro zapre peč, čar izgine)
To je novica: fant, natančno mojih
let, se je danes zjutraj pohl z benci-
nom in zažgal, ker je ovenčalo veliko
miroljubno procesijo.
HORVAT: Kje?
JANKO	(kakor ujet s tem vprašanjem) Kje?
A je to važno? V hemisferi.
Od zunaj smeh. Janko skoči k oknu
in ga hitro odpre.
Tišina.
JANKO:	Prši, prši. Veter je ponehal. Nekdo se
je tu smejal. Če rečem, kot hijena,
boste rekli: tako poetično. Molčim
kot riba. Tako poetično. A je to
važno? Nekje na . gnilem Zahodu.
Zdaj pa dovolj: sem z mlekom.
Doktor prinaša iz kuhinje velik lo-
nec. Janko ga da v pečico.
HORVAT: Janko, kaj vas prinaša sem?
JANKO:	Dober veter. Kako poetično. Dve
nogi nosita eno vročo glavo polno
najbolj neverjetnih podob, barv, zvo-
kov.
HORVAT: Janko, k meni prihajajo ljudje s krči,
nosečnice, možje z ranami, dame z
glavami kot boben, otroci z modrica-
mi, tuberani...
JANKO:	In jaz sem se pritepel kot tat, zdrav
kot puška in vam kradem čas.
HORVAT: Ne to. Ni zdravih.
JANKO:	Pobegnil sem zdoma.
HORVAT: Sta se že spet udarila?
JANKO:	Ni me udaril. Ko bi me, bi bil zdaj
mogoče krajši za glavo, ali pa bi pri-
šel z roko na tanki niti, torej po pri-
marni potrebi kakor tisti, ki prihajajo
sem.
HORVAT: Do tega je prišlo?
JANKO:	Rečem vam, da ni do tega prišlo,
ampak stari Lukas je pograbil sekiro
in jaz sem pri priči izgubil voljo, da
bi prepričeval bolnega človeka. Po-
begnil sem, da se stari Lukas ne bi
pregrešil proti zakonu krvi.
HORVAT: Zakaj ne greste v mesto, Janko?
JANKO:	Zato ne, ker bi bili vi potem zelo
osamljeni. Spet sem patetičti. Poe-
tičen. Patetično poetičen.
HORVAT: Imate kakšno novo pesem:
JANKO:	(zavpije preglasno): Ne. Ampak vaše
mleko .. .
Vzame mleko iz pečice in ga vliva v
pločevinaste lončke, rdeče z belimi
pikami.
JANKO:	Pisati pesmi v takšnem svetu je sra-
motno.
HORVAT: Kako to mishte?
JANKO:	Nič ne mishm. To se mi je ta hip
posvetilo.
HORVAT: Kaj boste s svojimi podobami, barva-
mi, zvoki?
JANKO:	Redil se bom. Na zdravje!
Srkata glasno, ura bije.
HORVAT: Zdaj vam pa zares dam koš. Imel
bom vizito.
JANKO:	Kdo?
HORVAT: Ženske. Ne smejte se. Pacienti.
JAZNO:	Zadnjič sva se zmenila za razgovor o
Krleži in domačih razmerah.
HORVAT: Ampak to so podobe, barve, zvoki!
JANKO:	Sporazumela se bova.
Nekdo tika.
HORVAT: Hitro . . .
JANKO:	Pa kaj ste se tako vznemirili? Grem
lahko skoz vrata?
HORVAT: Seveda.
Vstopi Frajla, v stari moški suknji.
JANKO:	Lahko bi tudi ostal. Midva'sva stara
znanca.
HORVAT: Oglasi se pozneje. Ali bolje, pri To-
niju.
JANKO:	Dovidova, doktor. Naj tisto zdravilo
samo na tešče?
HORVAT: Nasvidenje, nasvidenje.
FRAJLA: Ne bom vas dolgo zadrževala.
HORVAT: dolgo gleda za Jankom): Očetje in
sinovi. Mlake še nim^o do grla. Sicer
bi že našh skupni jezik.
FRAJLA: Stari Lukas je ogabne čudi.
HORVAT: No, vrniva se k resnejšim proble-
mom, po podobah te mlade razvnete
glave.
FRAJLA: Ti vas bojo osvežih.
HORVAT: So kakšne novice?
FRAJLA: Imela sem obisk na samo Silvestrovo.
HORVAT: Ste za malo mleka?
FRAJLA: Hvala. Imela sem celo tri obisko-
vavce.
HORVAT: Cela procesija.
FRAJLA: To nima nobene zveze z medicino in
zdravila ni mogoče predpisat.
HORVAT: Kar naprej. Nisem še tak poklicni
idiot. Lepo je, da so vas obiskali na
Silvestrovo.
FRAJLA: To je bila Smrt z dvema spremlje-
vavcema.
Horvatu se je zaletelo mleko.
FRAJLA: S plaščem in vothmi rebri.
Frajla stopi k tribuni, na kateri je
prava lobanja. Doktor ji jo surovo
iztrga.
HORVAT: Pustite že enkrat pri miru ta kos kal-
cija. Dovolj imam te vaše poceni mi-
stike. V vas skušam prebudit smisel
za reabo. Berite horoskope. Ti so
realni.
Odpre okno in vrže lobanjo ven.
HORVAT: V horoskopih je govor o prebavi, o
uspehih v ljubezni, kakšna lakirnica!
Nikoh ni govor o umiranju. Kaj? Pri-
šla je mama z vlaka, a-dija-dija-de. In
176
koga je imela tam čast srečati? A-di-
ja-dija-de? Smrt, z glavo.
FRAJLA: Vidite. To ni za medicino.
HORVAT: Medicina je obrt. Jaz krpan in šivam.
kolikor morem. Telo. Devetindevet-
deset odstotkov takšnjih blodenj je
telo.
FRAJLA: In ko nimaš telesa?
HORVAT: Potem fantaziraš breztelesno.
FRAJLA: Posmehujete se mi.
HORVAT: Pričakujem minimum kooperacije.
FRAJLA : Vi ste brez fantazije, doktor.
HORVAT: A ne? Moj atitid, če smem tako reči,
je ustrojen pozitivno.
FRAJLA: Vi nimate niti toliko fantazije, koli-
kor je ima Galica.
HORVAT: Galica?
FRAJLA:	Lepo bi to bilo . . . glej, sama Smrt
je tu .. . Cuknil je čuk, sneg prši z
neba, skrajni čas je, skrajni čas je,
ura tvojega seštevka . . .
HORVAT: Protestiram, draga moja fraulein
Mara, govorite kakor kakšna tingel-
tangel poetesa, med temi brizgami in
medikamenti skrajno nesorazmerni
pojav. Vi ste pravzaprav popolnoma
otročja. Smrt v glavnem vodi poli-
tiko izvršenega dejstva in potem, kaj
vam mar? To je sanitarni problem.
In kaj je to in kaj je ono? In kaj so
zvezde in kje počivajo in zakaj stol
nima repa? In ali je res, da pridejo
otroci skozi usta? Kakor v indijski
mitologiji?
FRAJLA: Smisel za realno, ki ste ga v meni pre
budili s svojim pozitivnim stališčem
do pojavov okrog nas, me je streznil
zelo hitro. Galica meje šokiral.
HORVAT: So vas. . . tako kot zadnjič?
FRAJLA: To je taktika iz druge vreče. Prišla
sem vam povedat, ker bo prišel Ga-
lica brez dvoma pozvedovat. Prišel se
bo informirat o sebi, kakšna prikazen
je bil. Potem bo zanikoval sam sebe v
prikazni. Potem bo iskal potrditev.
On hoče svoj lebensraum. On je go-
spodar. Majhen gospodar. Pa vendar.
Mi verjamete?
HORVAT: Ljudje se spomnijo vse sorte.
FRAJLA: Živina.
HORVAT: Ljudje (se ustavi pri peči), ogenj je
ugasnil . .. Janko. Caka me pri To-
niju. So državljanska sredstva za re-
šitev tega problema. Ste jih prijavili?
Kaj ste storili, ko so prišli k vam?
FRAJLA: Porinila sem mizo k vratom.
HORVAT: Prijavo?
FRAJLA: Nagnusno mi grozijo. Da me bojo
prijavili svetemu Petru. Ampak to je
maratonski tek. To je boj za življenje
in smrt.
HORVAT: Zakaj kam ne odpotujete?
FRAJLA: Kako to mislite: odit iz svojega živ-
ljenja kakor s scene?
HORVAT: Pojdite v Zagreb.
FRAJLA: Ah, Zagreb.
HORVAT: Ti ljudje vas sovražijo.
FRAJLA : Jaz pa živim. Galica bo podložil z de-
narjem cel svet, kupil bo vso odvet-
niško komoro, kupil bo šintarje, raz^
bijače, kupil bo celo ulico, popa,
radijsko postajo, samo da mi klju-
buje, čeprav bi ga to stalo več, kakor
sem sama vredna. To godi.
HORVAT: Drag šport.
FRAJLA: Šport, to je dobra beseda. Ni mi, da
bi se smilila. Zastrupili so mi mačke.
Poznate koga, ki bi mi prodal nekaj
mačk?
HORVAT: Pojdite k veterinarju. Fraulein Mara,
vi v tem športu izgubljate. Vi ste ena
najbolj izobraženih, najbolj finih lju-
di v tem našem blatu. Pojdite v Mes-
to. Tam so gledališča, knjižnice, ki-
na, kavarne, park ^ denar?
FRAJLA: Ne umiram od lakote. Nisem lačna.
HORVAT: Mesto ima vehko prednosti.
FRAJLA: (vstaja in oblači plašč) Kupit grem
nekaj mačk. Ja . .. pravzaprav sem
prišla po neko sredstvo proti glavo-
bolu.
HORVAT: To vas muči?
FRAJLA: Ne morem spat kot nekoč.
Zatemnitev.
4.
La Paloma, pozno zvečer. Lukas,
Topić, Blaž, Galica. Toni za šankom.
Z radia patetična glasba. Vsi nekaj
napeto premišljujejo. Od časa do
časa si kdo kaj zapiše. Toni jim poln
spoštovanja streže s črno kavo. Na
mizi pred njimi je velik kup čikpv.
Doktor Horvat sedi obrnjen s hrbtom
proti njim.
TOPIC:	Brez zdravnika je ta stvar na robu
rentabilnosti.
GALICA: To pa je točno. Ko bi samo enkrat
na štirinajst dni klicali zdravnika iz
Mesta na pregled naših gospodičen.
BLAŽ:	Odvisno. Ce se stvar razmahne .. .
TOPIC:	Ce se stvar razmahne, pomeni več
gospodičen in več pregledov.
LUKAS :	Kaj pa brez zdravnika?
TOPIC:	Negre. Rizik.
BLAŽ:	Kaj nisem šel za zdravnika? !
TONI:	Kaj če se jaz izučim? Tako dopisno
kakor za natakarja?
TOPIC:	Ko bi to tudi bilo mogoče, bi rabili
več denarja za to, da podkupimo ko-
misijo, kakor za vso zagrebško gine-
kologijo.
177
TONI:	Ampak za natakarja . . .
TOPIĆ:	To niso serviate, tudi ne brizge,
ampak . . .
GALICA: Gospodične.
LUKAS:	Pa ja. To je občutljivo.
TOPIC:	Mogoče bi kdo prostovoljno. Iz lokal
patriotizma, mislim?
LUKAS:	Iz lokal patriotizma?
TOPIC:	Iz ljubezni do tega lokala.
BLAŽ:	Nekdo, ki mu je do tega, da omehča
Gospodarja in se z njim pomeni.
GALICA:	In kdor bi potem lahko živel kot go-
spod človek.
Vsi sedejo okrog doktoija Horvata.
TOPIC:	Toni, pijačo za doktora.
Doktor Horvat. Skupina državljanov
bi vas rada sez nanila z neko nadvse
koristno iniciativo.
Vsi otrpnejo v živi sliki s patetičnimi
pozami kot na starih fotosih.
JANO:	(se pojavi med vrati) 28. rožnika
1904. Svečano polaganje temeljnega
kamna za milarno Johann Lukas und
Sohn s klici rodoljubov. Prvič!
TOPIC:	Na dobrobit naše majhne družbe in
drage nam domovine. Doktor Horvat
prasne v smeh. Blaž in ostali se v
zadregi sprehajajo po Palomi. Lukas
ostane pri doktoiju. Janko je za
šankom.
GALICA: (jezno) To bi bilo treba malo razi-
skat.
TOPIC:	V tej naši Mlaki se ne ve, ne kdo pije
ne kdo plača.
BLAŽ:	Nobeden ni brez masla. Dajmo malo,
poglejmo malo, kako je s tem.
TONI:	Ni svetnikov.
TOPIC:	Če bi mu pa ponudili privatno orgi-
nacijo, bi se priplazil po vseh štirih.
GALICA: Denar mu smrdi. Eh, pa naj mu.
Mogoče je Gospodar edini človek v
vsem tem kraju, ki vodi pravilno po-
litiko do takih fanatikov.
TOPIC:	Kaj nam bo dom? Da si bomo ogle-
dovali gobce? Kakor da jih ne po-
znamo na pamet.
HORVAT: (Lukasu mimo) Dajte, gospod Lukas,
kako stojijo pravzaprav stvari z Jan-
kom?
LUKAS:	Kaj pa se to vas tiče? In kdo vas je
khcal?
TOPIC:	Kdo ga pozna?
GALICA: Dajmo malo, pozanimajmo se kdo
vse se nam vsiljuje.
HORVAT: Mogoče bi lahko sedli in se v miru
pogovorih.
LUKAS:	In o čem bi se mi lahko v mim pogo-
vorili? Samo na pokopahšču bi se
lahko v miru pogovorili. Kaj pa vi
mislite, da je? Razbojnik oče od-
ganja pravičnega sina s hišnega pra-
ga? Denar, vse je denar. To je, da
moram čimprej crknit. Vprašajte ga.
zakaj ne gre v Mesto kakor toliko
drugih? Kakor vsi drugi.
GALICA: Dajte, poglejmo malo, kdo sploh
ostane.
BLAŽ:	Strnimo svoje vrste! Ven s prevelom!
LUKAS:	Imam pa tudi jaz za vas vprašanje:
kdo je napumpal Lipušičko?
TOPIC:	Tako je: kdo je z Lipušičko in kaj je
zdaj z Lipušičko?
BLAŽ:	Rezati, ha! Življenje vzeti, življenje
ne dati, ha! Kakor pse pa mucke? V
vrečo?
LUKAS:	Kdo je Lipušičko''
TONI:	A lahko bi delala pri meni. Jaz bi ji
laliko dal kruh.
TOPIC:	A lahko bi delala pri njem.
BLAŽ,	LUKAS: Kdo ji bo pa zdaj dal vsak-
danji kruh?
BLAŽ:	Lipušičko, kdo je Lipušičko, ki se je
tako pazila in nikomur ni dala?
TOPIC:	In tako diletantsko, da bi ga bilo
treba s kamni?
TONI:	Tako je, naj pade dober linč, mater
mu, že dolgo ga čakam.
TOPIC:	Tu se ne ve, ne kdo pije ne kdo
plača.
GALICA:	(stopi na stol) Ultimativno zahteva-
mo, da nas seznanite s pravim sta-
njem zadeve.
Vstopi Lipušička, očitno nosna.
Janko je malo prej odprl radio, vse
preplavlja sentimentalna psevdona-
rodna glasba. Vsi še naprej gestikuli-
rajo, a jih ni slišati. Po ustnicah se
vidi, da ponavljajo: Lipušičko, Lipu-
šičko! Naenkrat se vse ustavi.
LIPUŠIČKA: Gospod Horvat.
TOPIC:	(ponovi kislo) Gospod Horvat.
LIPUŠIČKA: Ni mi dobro.
BLAŽ:	To se vidi, punca.
Janko skoči od šanka.
TOPIĆ:	Glej, prosim te.
HORVAT: Malo se sprehodi. (Janku:) Čakaj me
doma. Jaz grem z njo v dom zdravja.
T0P1Ć:	Zdravja, zdravja, he, he.
Lipušička, Horvat in Janko odhajajo.
LUKAS:	Veste, kaj mislim jaz: doktor jo je
napumpal.
TOPIC:	Ni govora. Janko.
LUKAS:	Ničvreden je in nekoristen, ampak z
življenjem se ne zeza na tak način.
BLAŽ:	Kaj pa naš Toni?
TONI:	(se posmehuje) Se ne spomnim. Ska-
dilo seje.
T0P1Ć:	Nanj ne bi stavil.
BLAŽ:	Gremo stavit?
TOPIĆ:	(zamišljeno) Nisem prepričan, da to
ni zapuščena privatna iniciativa.
178
5.
Prostor pred Horvatovo ordinacijo in
stanovanjem. Klop, hišica za ptice in
porcelanski škrat v cvethčnjaku. Hor-
vat otrese svojo suknjo. Janko ga pri-
čakuje na klopi. Svoj plašč je upora-
bil kot odejo.
HORVAT: Kakšen mir.
JANKO:	Kaj ste rekli?
HORVAT: Da je mir
JANKO:	Nekega dne sem naredil tak poskus.
Proti večeru sem odšel na polje in
hodil, hodil, mogoče uro ah dve, do-
kler nisem tudi zadnje luči izgubil
ispred oči, tedaj sem se ustavil. Iz
daljave je bilo slišat hrup avtomobila.
HORVAT: Absolutne tišine ne bi niti prenesh.
JANKO:	Ni več tišine.
HORVAT: Dajte, no . . . prisim vas . . . pesniki
opevajo demona tehnike in se vozijo
v avtomobilih.
JANKO:	Na Hrvaškem je preveč poezije in
preveč avtomobilov.
HORVAT: Industrija. Pa vendar, tega ne bi
mogli imet za zdravo rezoniranje.
Vstopiva! ■
JANKO:	Prav tako lahko ostaneva. Glejte,
Horvat . . . poleti ni nikdar takšnega
neba . . . tohko galaksij ... in tako
je toplo in to po snegu. Biti razoča-
ran je tako poceni in tako prostaško.
Genius provinciae. Zvezdno nebo
nad nami in moralni zakon v nas,
tako smo v pravem spleenu. Mi smo
tako razočarano pametni. In to pre-
kopicevanje levo in desno, hoteh pa
bi uvis.
HORVAT: (se ukvarja s ključavnico): Vsak ima
svojo gravitacijo.
JANKO:	A res? Nobeden ni čist? Vsak se gre
neko svojo igro? In vse je denar? In
denar je vse? Ta plitva modrost, ta
vsakdanji vademecum . . . kot boga
vas prosim, povejte kaj ..,. po he-
brejsko po grško . . . nekaj stotine
milj daleč od vsega tega, od onkraj,
neko šifro.
HORVAT: Pojdiva not. Nalezh se boste pre-
hlada.
JANKO:	Ne grem.
HORVAT: Trmasti ste kakor otrok. Lahko tudi
ostanete. Jaz, tako rekoč, od Sil-
vestra sem nisem zatisnil oči. Vse
ima svoje meje.
JANKO:	In če vstopim, mi boste dovolili, da
bom koristen? Hočete, da vam nase-
kam drv, zakurim, spravim knjige v
red?
HORVAT: Sekajte do mile volje.
Vstopita v Horvatovo stanovanje.
Horvat se vrže na zofo. Janko je po-
hitel in že seka, da se hiša trese. Dok-
tor kadi in meditira.
HORVAT; Te dolge proslave utrujajo bolj kakor
samo delo. Neskončne gostije, živ-
ljenje kot permanentno svatovanje.
Kakor v dekadentnih časih velikili
cesarstev. Danes bi bilo tako nereal-
no tiho, ko ne bi bilo vaše nenavadne
strasti za sekanje drva. In to nebo.
Imate čisto prav. Samo pozimi je
takšno nebo in to na področju brez
smoga. Zvezdno nebo nad nami in
moralni zakon v nas.
Neslišno polzijo po svojih nevidnih
poteh in to so hkrati pota naših
usod. Opazuje jih oko grškega mod-
reca ali kitajskega astronoma. Toda v
sedemnajstem stoletju . . . Automa-
ton ... Ti so si predstavljah svet kot
posebno precizno niirnberško igrač-
ko na vzmet ^kot kapela na Marien-
platzu v Miinchnu . . .
Ampak vi niste ni' i ;rior potovah, vi
ničesar ne veste razen iz knjig. Geni-
us provinciae, dragi moj, povsod je
provinca, svet je provinca brez sre-
dišča. Kje sva že ostala?
Svet se ljudem v sedemnajstem sto-
letju ni kazal kot previdnost kakš-
nega osebnega boga, ki bi kljub temu
še mogel biti kolikortoliko muhast,
pač pa kot velik avtomat ... in zdaj,
kar predstavljajte si. Ali ste kdaj po-
gledali v telo, znotraj, dosti veliko,
recimo, pri kolinah, da ostaneva pri
laičnem primeru? Kohko tega je v
telesu sestavljenega, skrbno in tako
neskončno komphcirano . ..
JANKO :	V telesu kakšne svinje?
HORVAT: Pri mehaničnem gledanju je telo ne
skončno vzvišeno nad katerimkoh
človeškim avtomatom, razen človeš-
kega telesa. Mi smo popolni nevedne-
ži. . . ignoramus et ignorabimus. ..
ničesar ne vemo in ničesar ne bomo
vedeh.
In poslušajva zdaj ta mir zunaj . ..
Kakor da je vse premišljeno do naj-
drobnejših detajlov ... Ali nimate
vsaj včasih ta nemočni občutek, da
je obenem premišljena tudi neka ka-
tastrofa na temelju številnih drobnih
pomikov?
Nekje bo iztiril vlak, ravno zdaj iz-
gublja nekje ogromni jumbo-jet vi-
šino.
Pada, pada —
Vidite? Automaton, ki se imenuje
Mlaka, in na temelju nekoga neznat-
nega pomika se vse spremeni. . .
Nekdo je kihnil in red je skaljen,
natančno tako, kot je hotela previd-
179
nost. Zganila se je neskončna veriga
vzrokov in posledic, ampak tega še ni
videt.
Kako se vam zdi?
JANKO:	Preveč pesnenja.
HORVAT: Jumbo pa pada in samo posadka ve.
kaj se dogaja, ostali cuzajo bombone.
A pred udarom nastopi hip nenavad-
ne tišine.
Tišina.
JNAKO:	Tu je vaša juha. In peč je že prevro-
ča.
Doktor Horvat sreba juho, Janko ga
gleda:
JANKO:	Mishte, da bomo na temelju teh dro-
bnih pomikov sploh kdaj postavili ta
dom?
HORVAT: Smo ga že postavili'.
JANKO:	Nobeden noče niti pokukat v to
mrzlo luknjo. Brez toka. Brez vode.
In skupit kroglo. Kakor na divjem
zahodu.
HORVAT: Prišli bojo. Organizirat je treba vese-
lico. Zato pa so pesniki. Ta luknja se
bo ogrela od samih ljudi.
JANKO:	Mislite, da bo sploh še kdaj uspelo
kaj skupnega?
HORVAT: Bum! Kot strela z jasnega: bo sploh
še kdaj uspelo kaj skupnega? Vi ste
kakor Frajla. Dobro ste rekli malo-
prej pred hišo: poceni je, pustit se
razočarat.
JANKO: ' Do mene se ponašate neznosno po-
kroviteljsko.
HORVAT: Ko pa tudi ste kot otrok. A nismo
zgradili ceste od avtoceste do Mla-
ke?
JANKO:	Smo. Ampak šlo je za individualne
koristi. Ti čudni ljudje bi tukaj radi
razvili turizem.
HORVAT: Kaj za to. Pol Jugoslavije živi od te-
ga.
JANKO:	Ampak nekaj onkraj denarja ... to-
da skupno.
HORVAT: Kakor bi poslušal kakšen socrealistič-
ni khše. Vi tega niste doživeli.
JANKO:	Neumnost. Kakšna neverjetna ne-
umnost.
HORVAT: Vi tega niste doživeU.
JANKO:	Naj pridejo v dom in naj petnajst
minut poslušajo poezijo. Vehkega
Tina ah Disa.
HORVAT: Še nismo poskusili.
JANKO:	Naj moj oče . .. ampak on je prak-
tičen človek. To so sami praktični
ljudje.
HORVAT: Kaj potem ... a sva midva boljša?
Si domišljate, da sva midva nekaj
drugega?
JANKO:	V to sem prepričan.
HORVAT: Odkod si jemljete to vzvišeno pra-
vico?
JANKO:	Jemljem si jo.
Tišina. Doktor je posrebal juho. Za-
vija cigarete. Prvo da Janku.
HORVAT: Plemstvo po duhu, a''
Skoraj vsakdo med njimi si misli, da
je v njih nekaj takšnega kakor boljši
del njih samih. Niste nikdar brali ma-
lih oglasov? Iščem solidno osebo . . .
solidna ženska išče solidnega upo-
kojenca, he-he. Solidni ljudje se sku-
šajo, tako rekoč, preko oglasov najti
v kozmosu osamljenosti.
JANKO:	Kaj ste rekli Lipušički?
HORVAT: In kaj bi ji kakšen zdravnik . . .
JANKO:	Ta vaš kozmični humanizem. In kaj
bo tisto jedlo, koga bo tisto jedlo?
HORVAT: Zdaj je že prepozno. Zdaj je to nevar-
no.
JANKO:	Ko pa bi bila punca od kakšne boljše
osebe, ne bi bilo nevarno? Če bi bilo
denarja . . . dajte no, prosim vas,
nekateri živijo od tega bolje kakor
Onassis ... to je biznis, biznis is biz-
nis. Resite jo, kaj vam bo sicer znan-
je, knjige in vse te brizge in nožki,
rešite jo, ljudje pa naj govorijo, kar
hočejo.
HORVAT: Prepozno je.
JANKO:	Ta vaša filantropija diši po kadilu.
Daleč vas bo pripeljala.
HORVAT: Kot zdravnik sem neke vrste namest-
nik življenja.
JANKO:	Boga. Vam je povedala, kdo je oče?
HORVAT: Poklicna skrivnost.
JANKO:	Se pravi, da vam je povedala?
HORVAT: Pustiva to.
JANKO:	Kako banalno. Kako zoprno. Kdo je
oče? Kdo je bil tak šušmar? Kdo bo
nosil konsekvence? Ona igra na to
karto.
Kako je to banalno. Maloprej sem vas
slišal govoriti o čisto drugih rečeh in
mislim . ..
HORVAT: Vi pa igrate na karto norosti in pes-
ništva.
Osto se spogledata.
JANKO:	Če hočete, grem sekat drva. Delo
krepi in plemeniti. To je še zmeraj
najboljše zdravilo zoper bolezni moje
dekadentne konstitucije.
Slišati je čuka s podstrešja ordinacije.
HORVAT: Nekdo bo umrl.
JANKO:	AU pa že umira. Tega ne bom dovo-
Ш.
Leze na podstrešje. Slišati je, kako se
zgoraj prevračajo stvari, korake in
psovke.
HORVAT: Saj to je brez pomena ... to je -ot-
ročje. Ko bi to tudi bilo res, bi bil
čuk samo znak ne pa vzrok. Smrt go-
ni pohtiko izvršenega dejstva. Zakaj
ljudje ne verjamejo zdravnikom?
180
Zakaj ljudje ne veijamejo znanosti?
Janko se zadihan vrača.
JANKO :	Nagnal sem ga.
HORVAT: Lepo. Kaj pa zdaj?
Oglasi se čuk, iz isto močjo kot prej.
Janko se potopi v naslanjač in si po-
krije obraz.
JANKO:	Brez pomena je, brez vsakega pome-
na .. . vse to naše bedno opletanje.
Bo sploh še kdaj uspelo nekaj takšne-
ga, v čemer bi vsi vestno in do konca
sodelovali in po liniji nekih nesebič-
nih motivov. Nocoj sem sanjal nekaj
strašno norega. Konec Karnevala.
Ljudje nosijo nagačenega Princa, žre-
jo in lokajo, povsod in javno se parijo
kakor na dionizijskih svečanostih.
Karnevalski Princ je nizek in debel,
piknik-princ, kakor Galica, nosi pol-
cilinder in deluje čisto kretensko.
Ima debele ustnice, cigaro in z ban-
kovci obšit telovnik. Je spodoben
bourgeois, na pokopališču je mogoče
videti grobove njemu podobnih,
mnogi med njimi pa ležijo v m^hnih
mavzolejih. Steber ureditve: recimo
ustanovitelj hranilnice ali parne žage
na Mlaki, fundator in donator siro-
tišnice z ambicijami, da bi postal
ljudski človek.
Če je imel Marx tudi hude sanje, po-
tem je bilo tašno obličje, v katerem
se mu je prikazal sam Kapital. Profit.
Profit, utemeljen na zavaljenem Ka-
pitalu s polcilindrom. Klanja se, po-
nuja, se, klanja, kisdihand, ženeroz-
no, smehlja se, spet se klanja in tako
mi je v klanjanju minil sen, ki sem ga
zjutraj ob čaju imenoval: Prihod
neokapitalizma v naš kraj.
Ampak vi spite . . .
Horvat je res malo zahrkal, a se je
takoj zdramil.
HORVAT: Oprostite.
JANKO:	Nič hudega. Sam sebi sem povedal
sanje, da jih ne bi pozabil.
HORVAT: Opristite tisočkrat.
JANKO:	Ne verjamem pa v Dogodek, ne ver-
jamem v Kaljenje miru.
HORVAT: O čem govorite?
JANKO:	Podobe, podobe, barve.
Dovidova. Sluga pokorni, carissime —
Vidiva se pri našem Toniju pri žemlji
in beli kavi.
HORVAT: Janko ... pri žemlji?
Janko odide.
S.
La Paloma - pozno.
Topic, Blaž, Galica in Lukas. Toni
drema za šankom.
BLAŽ :	Pa kaj je z Jankom?
rOPIČ:	Če mu hočeš stopit na žulj, samo
omeni Janka. On pravi temu: zakon
krvi.
LUKAS:	Dober je. Ko spi, ne išče kruha.
BLAŽ:	Daj no: od tvojega se ne bi preobje-
del.
LUKAS :	Od mojega, od mojega. Od koga pa?
Od kdaj ga pa zdaj ti podpiraš?
VLAŽ:	On ima tudi boljših na svoji strani.
LUKAS:	Horvat. In kaj počne tukaj ta Hor-
vat?
rONI:	Kaj pa lani. ko so bile tiste megle in
te je stisnila astma . . .
LUKAS:	Ja, kaj pa je zdaj to? O, ljudje, še
ena baraba . . . Ker pa si ti Ž id, je to
mednarodna zarota.
TOPIČ:	Ko pa ti je zagustilo, si dal poslat po
Horvata . . .
LUKAS:	A? Dal poslat? Kaj potem? Dal
poslat. Plačam ga.
TOPIČ:	Je, veterinar, petindvajset kilometrov
proti Zagrebu.
LUKAS:	Prav: pogovarjajmo se o drugem.
BLAŽ:	Pa vendar: ko bi bil kaj vreden, ne bi
ostal tukaj.
LUKAS:	Poslušajte, oglasil se je en pameten.
TONI:	In jeseni so prišli po njega... iz
Mesta, tisti v pežoju z rdečo . . .
BLAŽ:	Paja.
TOPIC:	Nič ne bo iz tega. Vabili so ga s sabo,
kar je res, je res. On pa je ostal pri
nas.
BLAŽ:	Nekaj so mu našli.
LUKAS:	He-he, nek madež na rentgenu. Če bi
bil kaj vreden, ne bi ostal.
TOPIC:	Pomeni, da ti nisi nič vreden, ko si
ostal tukaj.
BLAŽ:	Tukaj sem rojen.
LUKAS :	Mi tu smo svoji - na svojem.
TOPiC:	Tudi Horvat je po rodu od tukaj.
BLAŽ:	Ej, ampak on je bil tam. Tam zgoraj.
Pa se je vrnil. To se pa ne dela.
TOPIČ:	Galica pa se nam je zatopil v misli.
GALICA: Kje pa.
TOPIC:	Dober večer.
GALICA:	Mislim: kakšni idioti smo.
TOPIČ:	In kaj misliš, kakšen si?
GALICA: Enkrat v sto letih se nekomu na teh-
tleh posveti neka ideja — pa nič.
Kakor da se sploh ni posvetila. Be-
daki in idioti. Bolj spretni nas bojo
prehiteli in potem si bomo gulili gla-
ve. Potem se bomo med sabo požrh
do kosti. To je nam podobno.
BLAŽ:	Kam meriš?
GALICA: Javna hiša je ta ideja.
TOPIČ:	Spet on. Kakor lajna.
BLAŽ:	Nič ne bo iz tega. Topic se je pogo-
varjal z odvetniki.
GALICA: Tudi jaz sem se pogovarjal z odvet-
niki.
181
TOPlC:	Horvat pa nas je poslal nekam.
GALICA: Nobeden izmed nas se še ni z njim
resno pogovoril. Denar ne smrdi.
Ampak, ljudje dragi, jaz se pravza-
prav vprašujem, od česa ta človek
živi?
TOPIC:	A vidiš, bogati!
LUKAS:	Od koverte.
TONI:	Molči ti. Tebi je dal zdravilo zastonj.
LUKAS:	To so umazane klevete. O tem se po-
govarjam samo na sodišču. Jaz svoje
zdravilo lahko plačam.
GALICA: Ja, ampak, ljudje dragi, od česa
potem živi?
TOPIC:	To bi bilo dobro malo raziskat.
GALICA: Prejšnji ponedeljek sem videl našega
doktoija, kako je stopil iz avtobusa,
ko se je vračal iz Mesta.
BLAŽ :	Tudi jaz sem videl.
GALICA: Pa kaj si ti videl?
BLAŽ:	K njemu je pristopil kmet, stari Mar-
kuš je bil to, in mu vsilil gos. Živo,
pitano gos.
GALICA:	Jaz pa sem videl še nekaj bolj zanimi-
vega: da je bil imenovani doktor v
novi suknji.
TOPIC:	(zažvižga) Boga ti!
BLAŽ:	Opa bato!
LUKAS:	Fuj! Škric!
GALICA: Torej: s čim bi si on lahko kupil
novo suknjo? Daj, Blaž, povej: kdaj
si si ti zadnjič kupil novo suknjo?
BLAŽ:	(popije požirek in gleda mrko pred-
se) Kaj pa mi bo.
GALICA: Bedak!
TOPIC:	To bi bilo dobro malo raziskat.
GALICA: Pravim pogovorimo se z njim, tako
prijateljsko. Pristal bo.
TOPIC:	No, prav, če pristane ... ampak
pravniki... to je zunaj okvira dovo-
ljene privatne iniciative.
GALICA: To je sicer res. Ampak v tem okviru
je na primer — motel.
BLAŽ:	Kdo pa bo prišel sem, bogu za hr-
bet?
TONI :	In kaj bi jaz potem počel?
GALICA: Molči ti. Ti boš vodil motel. Kdo bo
pa prišel — ja, to je glavni problem.
TOPiC:	Naš kraj je grozno nezanimiv za tiste-
ga, ki ga ne pozna. Pogledal sem v
stare popove letopise, da bi našel kaj
o kakšnem umoru, o nesrečnih lju-
bimcih, o kakšnem grofu sadistu in
moram vas razočarat: ničesar ni.
JANKO:	(z vrta) Že pet stoletij je Mlaka do
blaznosti- zdrava vas. Petnajst kilome-
trov od tod je dvorec, v katerem je
živel nemški baron, ki je zaklal svojo
ženo. Ampak to je na drugi strani
reke.
Lukas gre nadenj. Ostali mu zaprejo
pot.
TONI:	Inventar zaračunam dvojno. Tepita
se zunaj!
Oglasi se čuk.
BLAŽ:	Ljudje, to je čuk.
TOPIC:	Ne, kanarček je.
TONI:	Nekdo bo umri.
JANKO:	Dajte mi ključ od podstrešja.
TONI :	Kaj pa boš s ključem?
Janko vzame ključ z žeblja na zidu
ob šanku in zgine. Slišijo se njegovi
koraki na podstrešju in prevračanje
stvari.
TONI:	Vse bo razbil, (zavpije): inventar
dvojno!
GALICA: Manijak.
TOPIĆ:	Najbolje, da ga spravimo v bolnico.
(Zavpije:) A si ga ujel?
JANKO:	(s podstrešja) Mislim, da sem ga
zadel.
GALICA: poslušajte mojo idejo: pomenit se je
treba z Gospodaijem. Z Gospodar-
jem še nobeden ni govoril.
TOPIC:	Ampak do njega ni mogoče, zdaj pa
je Gospodar prišel zadnjič na Trg?
BLAŽ:	Pred štirimi leti, če me spomin ne
vara, na Vsesvete. Od takrat pošilja
na grob hišno pomočnico.
GALICA : Jaz sem ga pa videl danes zj utraj.
TOPIC:	Gospodarja si videl?
BLAŽ:	Blede se mu. Ljudje, napil se gaje.
GALICA: Čeprav: videl sem ga, kakor zdaj tebe
gledam. V lovski obleki, s puško in
tisto svojo staro psico. Celo pred sla-
ščičarno seje ustavil.
TOPIĆ:	Pred Cicibanom?
GALICA: Ja, sredi trga. Potem se je ustavil
pred Tonijem.
TONI:	Glej zlomka. Včasih se je tukaj po-
šteno nacejal. X-krat je plačal nosače
do doma.
GALICA: Torej, Gospodar se je spustil proti
Mestu. Nekaj je zavohal. On ima nos.
Saj, če ne bi imel nosa, ne bi bil naj-
premožneši človek odtod do Za-
greba.
Janko se vrača. Z velikim kolom v
roki. Otresa si prah.
JANKO:	Mishm, da sem ga preplašil.
BLAŽ:	Saj to se ne dela.
JANKO:	Na živce mi gre.
LUKAS:	Gosposki živci. Stanjšali so se od
belega kruha.
Janko še naprej drži kol, sede za
šank.
JANKO:	(preglasno) Vinjak.
TONI:	O.K. bos!
GALICA: (namigne) Nadaljevali bomo pozneje.
LUKAS:	Prižgi televizijo. Toni.
TONI:	Nični.
TOPlC:	Neka domača drama.
Spet čuk. Janko resignirano povesi
ramena.
182
LUKAS:	Šušmar.
BLAŽ:	Še boljše. To se ne dela. Ne moreš
nagnat čuka.
TOPIC:	Kak m ir je.
BLAŽ:	To se ti zdi. Jaz sem na Silvestrovo
izstrelil trideset nabojev. Navadiš se
na silno streljanje.
Brnenje aviona.
TOPIC:	A ste slišati nekaj?
BLAŽ:	Letalo:
Vstanejo in grejo proti vratom, gleda-
jo proti nebu.
TONI:	Poljedelska aviacija.
BLAŽ:	Nemogoče. Niso sporočili za čebele.
TOPIC:	Poljedelska aviacija v tem času?
TONI :	To so vohuni. Mogoče nas ravno zdaj
snemajo.
TOPIC:	Zavzemi pozo: specialni pozdrav
pentagonu.
GALICA: Ce ni UFO?
BLAŽ:	UFO?
GALICA: Neznani leteči predmet. Dosti je te
golazni.
Brnenja ni več slišati.
TOPIC:	Tako, ni ga več. To je naš šolski
avion.
BLAŽ:	Kako veš?
TOPIC:	Po zvoku.
BLAŽ :	Daj no, prosim te.
TONI:	Nebo je polno vohunov. Povsod je
polno vohunov.
TOPIC:	Kaj pa bi oni na Mlaki?
TONI:	V gozdu nad Mlako je vojaški objekt,
hočem reči — bunker.
TOPIC:	Veš kaj je not? Dva takšna ... še iz
prve vojne, dreka.
Vsi se režijo. Celo Janko se smeji, a
porogljivo.
TONI:	Ti nisi patriot.
TOPIC:	Daj no, prosim te. To bo kakšna vo-
jaška vaja. Vrnimo se k motelu.
GALICA:	(pokaže na Janka) Pozneje.
TOPIC:	Kaj ko bi mladi gospod skušal ujet
malo svežega zraka?
GALICA: Ali ni v tej krčmi tako zadušno?
JANKO	(pritegne k sebi kol) Takoj bom.
TONI:	Kar pij, sinko.
LUKAS:	Kaj pa to? Ti ga podpiraš?
TONI:	Biznis is biznis.
GALICA: Točno.
V	Palomo vstopi bitje cloveäte rasti,
v oklepu iz belega kavčuka. Podobno
je reklami za Michelin gume, kakršno
je mogoče videti ob naših cestah.
Sploh nobeden se ne ozre. Bitje se
zdi vznemirjeno, gre skozi vso
krčmo. Toni briše šank.Ostali gledajo
v strop. Blaž se igra z vžigalicami. Lu-
kas čisti zobe.
LUKAS:	Mednarodna zarota. Biznis is biznis.
Pa vendar nisi Gospodaiju do kolen.
V	žep te lahko stlači.
TONI:	Se bom pobrigal.
LUKAS:	Vse se je obrnilo na glavo. Ne spoštu-
jejo starih pravic. Sinovi s sekirami
preganjajo očete od ognjišč.
JANKO:	Ne lajaj.
LUKAS:	Tako, vsi ste slišali: ne lajaj. Kakor
psu.
Slavkovic-Michelin zapušča Palomo.
Toni pa tudi nekateri drugi so ravno
dvignili pogled. Toniju pade stekleni-
ca iz roke in se za šankom rabije.
TONI:	Ljudje...
TOPIC:	(skoči s stola) Kvragu . ..
TONI:	(jokaje) Pa kaj sem vam pravil . . .
BLAŽ:	Pa kaj je, kaj cviliš?
Janko prasne v histerični smeh in
pade z glavo na šank.
BLAŽ:	Kaj piješ, ko ti škodi, sinko?
TOPIC:	Ti pa kuš. Vsi kuš. Vse kuš. Treba je
hitro ukrepat. Sem . ..
TONI:	(jokaje) Iz zraka so.
TOPIC:	Blaž, ti teci na žago . . .
BLAŽ:	Kateri vrag vas je obsedel?
TOPiC:	Teci na žago in daj znak s sireno. Tri-
krat dolgo. Ne, naj stalno zavija.
LUKAS:	Mednarodna...
TOPIC:	Ti, Lukas, pojdi od hiše do hiše, jaz
pa grem na radijsko postajo, če je že
niso obkolili . ..
TONI:	In nobeden nam ni nič sporočil iz
Mesta . . .
TOPIC:	Mogoče so nas najprej . . .
TONI:	(prinese puško iz shrambe) Vohuni!
Stopi ven in ustreli v zrak. Oglasi se
sirena. Panično, osam^eni streli.
TOPIC:	Nekdo že deluje . ..
TONI:	Mogoče niso naši . . .
LUKAS:	Kdo ve, koliko jih je ...
TOPiC:	Samo ničesar na svojo pest.
Janko ostane do konca prizora za
šankom in se naceja iz steklenice, ki
jo je Toni v zmedi pozabil na šanku.
TONI:	Kaj če jih je več?
TOPIC:	Hitro se moramo povezat.
JANKO:	Vse to je pijano. Vse to je bolno.
TOPIC:	Poslal bom sporočilo preko radia.
Luč policijskega avta rotira in meče
modrikaste odseve na celo Palomo.
Mimo steče Topic z naročjem voja-
ških pušk. Blaž z avtomatom, sekun-
do za njim. Izgubili so zvezo. Janko
odpre Tonijev radio, ki strašno hre-
šči. Sliši se kot iz globine etra vzne-
mirjeni Topićev glas.
TOPIC:	Invaz ij a ... (montnje). . . medna-
rodna ... Ni gotovo. V rokah drži-
mo prehode proti Mestu, Trg je naš
in vse, kar je mogoče kontrohrati
(motnje) ... ta hip še ni mogoče
reči, koliko jih je pristalo ... izjave
prič si nasprotujejo .. . opis...
(motnje) . .. nasprotujoče si izja-
183
ve . . , (motnje) Ponovili bomo ob-
vestilo (motnje) . , . Splošna mobili-
zacija . . . Čez kakšno minuto bomo
prebrali posebni razglas predsednika
občine . . . (motnje) . . . čez štiri
minute zbor na trgu . . . Mlaka je na
nogah ... V polni pripravljeno-
sti.. . (motnje) . . . Glasba iz naše-
ga studija.
Janko odpre radio na ves glas. Oslad-
ni šlager.
JANKO:	In zakaj radio-Mlaka ne menja spiker-
ja?
Splošna gneča na Mlaki. Po sceni hi-
tijo oboroženi ljudje. Streh. Od blizu
in od daleč. Pribiti nek človek v za-
ščitni maski.
JANKO:	Kako je, kolega?
ČLOVEK V ZAŠČITNI MASKI:
Negotovo.
Luč s policijskega avta še naprej roti-
ta, Janko pije naprej. V trenutku ti-
šine:
GLAS:	Kaj se dogaja?
DRUGI GLAS: Delijo nekakšen kavčuk.
Konec prvega dela, zavesa hitro pade.
DRUGI DEL
1.
Pri Toniju na Mlaki. Dani se. Topic
neprespan, razkrečen, gleda skoz
okno. Nosi blatne lovske škornje.
Blaž kinka za mizo. Toni se siti
okrog štedilnika. Tišina. Ptice zunaj
žgolijo. To traja.
BLAŽ:	Pa kaj je s tem golažem, mater
mu .. .
TONI:	Prekinili so napeljavo. Toka ni niti za
povohat .. . posesali so ves tok . . .
pokradli so vse, kar jé bilo podobno
toku.
BLAŽ:	Oni so na tok. Mi smo ga vsaj pet-
krat .. .
TOPIĆ:	Kuš . ..
Ptice žvtgolijo v mlačnem jutru.
TOPIĆ:	Kakšna klavrna zima. Kakšna zima
pod planom, (prižge luč.) Poglej va-
rovavko, če veš, katera je.
Toni se poda v klet.
BLAŽ:	(se zadere) Vanjgolaž, natakar!
TONI:	Pregoreli so varovavko, tako kot sem
rekel.
TOPIĆ:	Kakšna zima. In zdaj naj samo pohi-
ti .. samo naj pohiti ... pa bo vse
pobila ... vse bo do temelja poklala.
BLAŽ:	Kaj pa vojska?
T0P1Ć:	Kako vojska?
BLAŽ:	Si obvestil armadno področje?
TOPIĆ:	Misliš, da je sposoben zamenjat varo-
vavko, odkar je vdovec?
TONI:	(iz kleti) Lopovi. Tudi žico so po-
kradli. Trenutek, gospoda, prestavil
bom varovavko. ki je še ostala cela v
vsej tej zmešnjavi.
V Palomi spet zavlada jutro.
TOPIĆ:	Idiot.
BLAŽ:	Da bi mi kar na svojo roko? Takšni,
kakor smo . . . koliko pa nas je . . .
peščica . . .
TOPIĆ:	Malo nas je, a smo dobro razporejeni.
BLAŽ:	Nič ni brez vojske. Naj pošljejo tan-
ke. Naj priletijo letala v strmem letu.
pa naj malo formirajo, stari moj! To
ni naše delo! Moje in tvoje! Mogoče
je že vsa Mlaka okužena. Mogoče so
bolezenske klice že povsod okrog
nas. A nimaš tega občutka? Kaj je /
AB K zaščito? A se bomo kar tako
pustili kontaminirat?
TOPIĆ:	A moraš ti prav zmeraj imet svoje mi-
šljenje? Prostak Blaž! Mobilizacija jc
še zmeraj v toku.
BLAŽ:	Razumem
TONI:	In zdaj, ko smo se malo nastre-
Ijali . . .
TOPIĆ:	Golaž na stol.
BLAŽ:	Tako je. Sam s tvojo konjetino.
TONI:	Daj bog, da bi se ti zataknilo.
Topic in Blaž poskušata Tonijev go-
laž, ne brez odpora.
BLAŽ:	Brcanje bo.
TONI:	Knjiga za reklamacije je na šanku.
TOPIĆ:	(pomirljivo) Se da poskusit.
BLAŽ:	Daj no, kaj šele daš svojim sovražni-
kom?
TONI:	(si ju ogleduje) Zdaj, ko smo se tako
lepo nastreljali, bi mogoče vseeno
dvignili vojsko.
TOPIĆ:	Zjutraj sem poslušal radio Zagreb in
takoj zatem Moskvo in London.
BLAŽ:	In kako je tam?
TOPIĆ:	Nič, niti besede.
TONI:	Niti besede . . . tako vidiš. .. samo
nas so .,.,. samo tu so se . . . pa kaj
jim je Mlaka zakrivila.
BLAŽ:	Mogoče prikrivajo.,
TOPIĆ:	To ni izključeno. Saj čudno je vse-
eno, dragi ljudje, da molčijo tako eni
kot drugi. I Moskva i NATO'
BLAŽ:	A kakšni nevralni?
TOPIĆ:	Nekje se je zrušil reaktivec.
TONI:	A vojaški?
TOPIĆ:	Civilni, če je za verjet, v morje, preži-
vel ni nobeden.
BLAŽ:	In kje je padel?
TOPlC:	V Sredozemsko morje.
BLAŽ:	Tako blizu. Do tja lahko pljuneš.
TONI :	A Zagreb, praviš, nič?
TOPIĆ:	Malo več so govorili o naši aktivnosti
na mednarodnem torišču.
BLAŽ:	Lahko bi bilo povezano.
TOPIC:	Vse je povezano.
184
TONI:	A molči tudi NATO?
TOPIC:	NATO na to ne bev ne mev.
TONI:	Dajmo, obvestimo vojsko.
TOPIC:	Kdo je tukaj za vse vas odgovoren?
Ptice žvrgolijo.
TONI:	Meni je dosti streljanja! Kaj je z za-
ščitnimi maskami?
BLAŽ:	Tudi jaz imam že dovolj . . .
TOPIC:	Defetist!
TONI:	Saj to streljanje traja že od Silvestro-
vega, še od katoliškega božiča.
TOPiC:	Povsem nezanesljiv v vojnih razme-
rah. Zdaj se vidi, na koga se lahko
oprem. Po maske sem poslal na obči-
no. O ostalem se bomo pogovorili.
BLAŽ:	Vseeno mi ni všeč to, da istočasno
molčita i Moskva i NATO.
TOPiC:	Po moji oceni ima invazija lokalni
pomen. Za zdaj toliko.
Kakšne namene imajo tukaj, še ne
vemo, a bomo zvedeli.
TONI:	Je kaj v časopisih?
TOPIC:	Jih še ni.
Topić je pojedel golaž in pedantno
odpihuje drobtine. Potem razgrne na
mizo zemljevid. Zunaj ptice.
TOPIC:	Čudno se mi zdi, da so pustili pri
miru radijsko postajo.
BLAŽ:	Imajo že boljše načine.
TOPIC:	To je ena razlaga.
Motor džipa. Svi pohitijo k izložbe-
nemu oknu Palome.
TOPIC:	Glej, tudi Galica. Oho, kaj vidim .. .
BLAŽ:	To je odred teritorialnih izvidnikov.
TOPIC:	To je Galica, ki je nocoj napredoval v
komandanta. . .
BLAŽ:	Oho.
TOPIC: • Vojne razmere in gre vse hitreje.
TONI:	Zdaj se spominjam. Ti so naredili pot
do Svetega Jurija.
Galica se pojavi pri vratih s šm^ser-
jem okrog vratu. Neurejen, neobrit,
kakor da se je deset let boril pod
Trojo. Nosi glavo z anteno na belem
skafandru iz kavčuka. Vsopa dosto-
janstveno in spušča skafander na
mizo. Vsi gledajo skafander, ne da bi
se ga kdo upal dotakniti. Vstopajo
tudi drugi izvidniki s plastičnim to-
raksom v rokah, s plastičnimi nogami
in ostalimi deli sklepa novmarja Slav-
koviča:
GALICA: Manjkata laket in koleno. Ostalo je
osvojeno in popisano.
TOPIC :	Kje pa sta laket in koleno?
GALICA: Med ljudstvom.
Topić se dodatkne skafandra.
BLAŽ :	Pazimo se klic.
TOPiC:	Ce so, potem je že tako prepozno.
Vzdigne skafander in pokuka note, z
odporom in previdno.
GALICA: Nič. Prazno.
TOPIC:	A tisto glavno?
GALICA: Tisto glavno je izginilo.
BLAŽ:	In kako tisto izgleda?
GALICA: Opisi se ne ujemajo. Zdaj pa - spat.
Toliko, da ne pade, pomagajo mu,
odnesejo ga.
TOPIC:	A Lukas, kje je? Pa Janko?
BLAŽ:	Lukas je sinoči streljal z nami do
kakšnih dveh ponoči, potem je šel
spat. Star človek. Janko se je napil
kot mati-zemlja in seje verjetno kam
zavlekel . . .
TOPIC:	In Horvat, kaj je z njim? Ali so žrtve
na naši strani?
IZVIDNIK: Enega našega je oplazilo ... čeprav
smo streljali v zrak .. .
TOPIC:	Kaj, ubilo ga je?
IZVIDNIK: Ne, samo malo oplazilo ... Bil je
dren okrog kavčuka ... ni se vedelo,
ne kdo pije in ne kdo plača .. . Izve-
delo se je da se deh kavčuk iz ameri-
ške pomoči. ..
BLAŽ:	Ah, NATO spleta
TOPIC:	A kdo je razširil te ^i^sove?
IZVIDNIK Ah, pustite: ljudje.
DRUGI IZVIDNIK: (oblečen napol ch'Uno, napol v
umazano uniformo, je delavec,
ki je kopal luknjo za žični drog
na Gospodarjevem posestvu) In
glasovi, in opisi? Nekateri trdi-
jo, da ima tipavke do zemlje,
drugi, da je modrikastozelen in
ko ga, recimo, osvetliš, se jezi,
ker tega ravno ne mara, tretji,
da so se napotili naravnost proti
pokopahšču, in to k tistemu
svežemu grobu, starem komaj
teden dni ... četrti, toda pov-
sem nezanesljivi, so jih videh,
kako letijo po zraku kakor ne-
topirji . . . peti jih niso niti vi-
deh, kajti, pravijo, ko bi jih na
primer videli, bi takoj oslepe-
li.. . šesti so danes zjutraj shša-
li petelina, ki je spregovoril s
človeškim glasom...
BLAŽ:	Da prav nič od tega ni res?
DRUGI IZVIDNIK: Niti ena sama beseda. Kajti,
gospod, strah ima velike oči.
TONI:	Kako pa ti potem veš ... se ti
nisi ustrašil?
DRUGI IZVIDNIK: Ne, jaz sem ga videl.
Vsi se radovedno zberejo okrog
delavca-izvidnika.
BLAŽ:	Ampak tudi drugi prisegajo, da
so ga videli.
DRUGI IZVIDNIK: Mogoče so ga tudi videli, a jaz
sem ga gledal celo minuto, koh-
kor so ga videh ostali vsi skupaj.
TONI:	Tako je. V enem se pričevanja
ujemajo, da namreč dirjajo kot
obsedeni.
185
TOPIĆ:	Oni ali on, navsezadnje? Koli-
ko se jih je spustilo?
DRUGI IZVIDNIK: Gospod, tega vam nobeden ne
bo znal povedat. Mogoče tisoč.
TOPIĆ:	Tisoč? Nisi malo prej rekel, da
ima strah velike oči?
DRUGI IZVIDNIK: Manj kot tisoč se jim sploh ne
bi splačalo spustit . . .
TOPIĆ:	Takšnega te imam rad . . . mi
se bomo sami znašli. . . delova-
li smo kot en človek ... in kaj
si videl?
DRUGI IZVIDNIK: Videl sem ga, kot zdaj gledam
vas, bil sem skrit v senu celo
minuto. Lebdel je nad njivo sta-
rega Lukasa.
TOPIĆ:	V oklepu?
DRUGI IZVIDNIK: Ne. gospod, videl sem ga zunaj
oklepa.
BLAŽ:	A bomo že enkrat slišali?
DRUGI IZVIDNIK: Gospod, to bitje je belo.
TONI:	Belo?
DRUGI IZVIDNIK: Ne zeleno, ne modero, ampak
belo kot kreda in ude ima štiri.
TOPIĆ:	Donnerwetter.
BLAŽ:	Naj obvestimo vojsko?
TOPIĆ:	Bedak! Misliš, da oni tega še ne ve-
jo?
Nekaj reaktivcev preleti v strmem le-
tu. Vsi pohitijo k izložbi.
BLAŽ:	Naši ... hej . . .
IZVIDNIK: Novejša akvizicija!
TOPIĆ:	Ampak mi smo se v tem času že izka-
zali. Mi smo ga izolirali. Arnpak ko-
liko jih sploh je? Kam se je spravil
Horvat? Kaj je z ranjencem? Pošljite
po doktorja. Glejte, prihajajo maske.
Letala še enkrat pikir^o. Povsem se
je zdanilo. Vsi si natikajo maske. Po-
stavijo se v vrsto. Tako odidejo ven.
Priteče fant v poštarski uniformi, po-
riva svoje kolo. Na kolesu ima zavoj
časopisov. Na časopisih se vidi napis:
INVAZIJA! Poštar sede na kolo in
odhiti za izvidniki.
2.
Komaj zgrajen in še neodprt gasivski
dom na Mlaki. Nepobe^en zid bloke-
te, hladno in vlažno. Na kartonu
piše: pisat po zklu, tu bojo naši
otroci!" Slavkovič v dolgih bombaž-
nih gatah in srajci, skuša se ogret.
Vstopi Janko s petrolejko, odejo in
nekaj hrane.
JANKO:	Kako je bilo?
SLAVKOVIĆ: Mirno. Streljajo nekje proti Zagrebu.
Obsedeni ljudje, častna beseda. Obse-
deni.
JANKO:	Hladno je tukaj.
SLAVKOVIĆ: Kot v grobu. A vse te cevi?
JANKO:	Nobene koristi od njih. Ni toka, ni
vode. Ne dajo uporabno dovoljenje.
SLAVKOVIĆ: A drsijo tla?
JANKO:	Vse drsi.
SLAVKOVIĆ: Ni videti tako. Videti je trdno. Blo-
ke te.
JANKO:	Tako se danes gradi. V treh tednih.
SLAVKOVIĆ: Vse to v treh tednih?
JANKO:	Triinpetdeset ljudi, s besedami in šte-
vilkami.
SLAVKOVIĆ: Kolosalno. Za novice.
JANKO:	In kaj zdaj?
JANKO:	Kdo ve? Motel? Bordel? Kaj vem?
Zakljice? To je popularno.
SLAVKOVIĆ: Zakljice tukaj? To je za prvo stran.
Ampak tukaj? Ko sem padel s pada-
lom . . . kakor da se potapljaš v
ogromni črni akvarij . . . spodaj ne-
kaj fosforita ... ne ve se kaj .. .
kakšni obsedeni ljudje . . . motel
tukaj na dnu? Kdo pa bo prihajal
sem?
JANKO:	Pati!
SLAVKOVIĆ: Jaz,-ja. In jutri še dva novinarja z ma-
gnetofonom in kamero. In to je vse.
JANKO:	Od Zagreba je trideset kilometov.
SLAVKOVIĆ: Večnost ob današnjem stanju pro-
metnih zvez v tej državi. Z letalom,
to že! Potem pa nobeden . . . Kak-
šna trapasta ideja . . . motel . . .
JANKO:	Po vsej priliki prav takšna kakor raca
o invaziji. Iz iste smeri.
SLAVKOVIĆ: Mogoče je tako. Trapasto. Ti ljudje
so me skoraj razkosali.
JANKO:	Izvedelo se je, da delijo kavčuk.
SLAVKOVIĆ: Kavčuk . . . jezuskristus. . . kakor
žeblji z Golgote.
JANKO:	Jezuskristus... kaj pa pričakuješ?
SLAVKOVIĆ: Kaj lahko vem, v kaj lahko upam in
kaj je človek? Kantova vprašanja.
Ptice zunaj v parku.
SLAVKOVIĆ: Dani se. jezuskristus, v kaj lahko
upam? Kavčuk so pobrali. Će sto-
pim pred njih na trg . . . to bi bila
mogoče nova verska sekta, a mogoče
bi me potolkli ... Ko bi že ta časo-
pis enkrat izšel . .. Kristus, kdaj pri-
de k vam jutranja izdaja?
JANKO:	Različno. Včasih nas preskočijo. Ne
vržejo z vlaka. Vlak odropota proti
severu. Časopis naslednji dan.
SLAVKOVIĆ: Kje se začne provinca?
JANKO:	(pokaže nase) Tukaj.
SLAVKOVIĆ: In ri, kako življenje?
JANKO:	Sranje.
SLAVKOVIĆ: Tako je. V kaj sva se zapletla? Ko bi
vsaj izšel ta jebeni časopis. To bi ti
bil fin nekrolog: padel pri opravlja-
nju naloge. Pa ti?
JANKO:	Živi se tudi tukaj.
SLAVKOVIĆ: Ko sem se spuščal, sem imel vtis, da
je kar miren kraj. Prijeten za življe-
186
nje. Najbrž je tako samo na prvi po-
gled. Mlaka. Kako se more nek kraj
tako imenovat. Na kaj so mislili usta-
novitelji tega trga? In ti? Kaj po-
čneš? Oženjen? Mulci?
JANKO:	Na poti.
SLAVKOVIC: Se pravi ujet''
JANKO:	Ne ločen trikrat .s,
SLAVKOVIC: Zezaš se. '
JANKO:	Ne. Paja.
SLAVKOVIC: Tudi ti si nek obseden tip . . . ampak
si v pomoč. Ti poznaš domorodce. A
naj pokažem? Takole, v gatah? Vi-
deti je kot pižama. Bog, v kaj sem se
zapletel? Kot bi sanjal. Naj grem ven
in zavpijem?
JANKO:	Ne
SLAVKOVIC: Ja. Ne. Kaj ko bi povedal en cel sta-
vek, človek?
JANKO:	Stolkli bi te v zemljo.
SLAVKOVIC: Provinca.
JANKO:	Da, provincia deserta.
SLAVKOVIC: Imaš faks?
JANKO:	Napol.
SLAVKOVIC: Kako to? Ta prekleti jebeni pa-
pir. . . Izguraš do diplome, potem,
pa ti je smešno ... ko sem bil pro-
moviran, so nam govorili o zdravju,
razumeš, o zdravju in o tem, da smo
zdaj vsi povezani z Alma mater stu-
diorum na veke vekov, kakor bratje v
Kristusu. S papirjem . . . ampak go-
vorili so o zdravju . .. razumeš?
JANKO:	Ne.
SLAVKOVIC: Torej trikrat oženjen? Zezaš se.
JANKO:	Ne spominjam se.
SLAVKOVIC: To je že nekaj drugega. A mule na
poti. Nezakonski?
JANKO:	Ja, ne.
SLAVKOVIČ: Ja
JANKO:	Ne.
SLAVKOVIC: Kaj je tu?
JANKO:	Slanina. Vzemi si.
SLAVKOVIC: Ti si čudak. Ridikul.
JANKO:	Imam vizije.
SLAVKOVIC: A tako. Odlična slanina. Domača.
JANKO:	Iz marketa na trgu.
SLAVKOVIC: Iz marketa?
JANKO:	Zdaj dograjujejo oddelek za pohi-
štvo. Potem bo to supermarket. To je
za novice.
SLAVKOVIC: Napredek povsod.
JANKO:	Ja.
SLAVKOVIC: (momlja s polnimi usti) Kaj počneš, s
čim se ukvarjaš?
JANKO:	Z vsem mogočim.
SLAVKOVIČ: Zakaj ne greš v Zagreb?
JANKO:	Zakaj pa?
SLAVKOVIC: Grem stavit, da pišeš pesmi.
JANKO:	Ne.
SLAVKOVIC: Tak si videt. Ali pa je to zaradi te
petrolejke. Zakaj pa ne napeljejo
elektrike? Je mlaka sploh elektrifici-
rana?
JANKO:	Je.
SLAVKOVIC: Ljudje, pa kaj čakate? Saj bi to
moral biti društveni dom, ne pa
motel?
JANKO:	.la, gasivski dom. Ampak ne gre.
Tista hiša čez z veliko teraso in de-
lavnico. To je Gospodar. On ne do-
voli.
SLAVKOVIC: Mojbog. Zakaj pa mu ne nacionali-
zirajo tisti kos zemlje?
JANKO:	Kdo?
SLAVKOVIC: Lokalni organi oblasti. Saj takšne bi
bilo treba . . .
JANKO:	Bogat je in plačuje velik davek.
SLAVKOVIC: A tako. Kje pa živimo ...
JANKO:	Pa ti?
SLAVKOVIC: Pusti. Poberi cunje in pridi v Agram.
Kaj te zadržuje tu?
JANKO:	Imam očeta.
SLAVKOVIC: Tudi jaz ga imam, drugače tudi ne
moreš na svet. Izi: ^jijaš si razloge. Se
ti upira Zagreb?
JANKO:	Ja. Ne. Ne razumeva se.
SLAVKOVIC: Pa vendar si mi pomagal.
JANKO:	Nisem vedel, da se ne bova razumela.
SLAVKOViC: V tem primeru bi me pustil, da me
zatolčejo in mi ne bi pokazal te grob-
nice?
JANKO:	To je zdaj čista špekulacija. Zvij se v
kot in skušaj zaspat. Jaz grem ogle-
dovat.
SLAVKOVIC: Hej, Janko, kaj te zadržuje tukaj?
Posest. Denar? Mačka?
JANKO:	Ta kraj.
SLAVKOVIC: Čakaj, ti si fanatik, nor si, ti si fana-
tik predela, prepričan bodi, da je to
luknja . ..
JANKO:	Molči! A slišiš?
Cuk se odnekod oglasi.
SLAVKOVIC: (se smeje) Slišim. A tudi zjutraj?
Sova zjutraj?
JANKO:	Nekdo bo umrl in to prav kmalu.
SLAVKOVIC: Kakšna neumnost. Sem bil maloprej
indiskreten?
JANKO:	Si. Skušaj se ogret za tem zabojem.
SLAVKOVIC: A je kaj podgan?
JANKO:	Ne, niti podgan.
SLAVKOVIC: Vrni se takoj, ko boš mogel.
JANKO:	Stopim malo do Tonija. Ne bi rad, da
bi me začeli iskat.
SLAVKOVIC: Prinesi časopis in cigarete.
JANKO:	Kaj kadiš?
SLAVKOVIC: Tudi krompirjevo hstje.
Janko previdno odide.
Ptice se oglašajo iz drevoreda zraven
Doma.
187
INTERLUDIJ IZ NOVINARSKEGA
ŽIVLJENJA
Uredništvo kot v Prologu. Leib tipka
z dvema prstoma. Haller drema za
mizo po nočni službi. Vstopi Žnida-
rič v plašču in z veliko mapo pod
roko.
ŽNIDARIĆ: Je kaj novic s podeželja?
LEIB:	Haller je prebedel vso noč pri tele-
fonu.
HALLER: Mrtvec v Gajevi.
LEIB:	Zadušitev s plinom.
ŽNIDARIĆ: A s podeželja?
HALLER: Nič.
ŽNIDARIĆ: Jutranja izdaja je razgrabljena.
LEIB:	Zdaj ni več poti nazaj. Vsaka izdaja,
novo sporočilo. Videli so ga tu, videli
so ga tam, kolut požgane trave, izgi-
nuli otroci. ..
HALLER: In kaj jaz morem? Cele noči nisem
zatisnil očesa, popil sem liter kave in
utrujen sem kot pes. Vse to mi gre
malo na živce.
ŽNIDARIĆ : Ohrani ta genialni komentar zase.
LEIB:	Nazaj ne moremo več.
Žnidarić odvija zemljevid.
ŽNIDARIĆ: Zdaj si v miru oglejmo situacijo.
HALLER: A naj pokličemo tamkajšnjo ljudsko
univerzo, ali jih samo vprašajmo, če
se jim ne zdi kaj čudno?
LEIB:	Izvrstno.
ŽNIDARIĆ: Jezik za zobe in obračaj obrt. Rabil
boš v življenju.
Telefon. Heller leno vzdigne slušalko.
HALLER: Ja, prosim . . dežurni urednik. To je
strašno, ja, poslušam vas... nobe-
nih novih informacij nimamo, ne ....
vojne oblasti molčijo, kaj pa radar-
ji? Ne, mi nismo dobili nobenih ob-
vestil ... veste, kako je ... Zagreb
je zavarovan, bodite, gospa, brez
skrbi, nič se nikomu ne bo zgodi-
lo .. . kje je to?
Haller spusti slušalko.
HALLER: Kako bi bilo, da me kdo zamenja?
ŽNIDARIĆ: Kaj paje?
HALLER: Določena gospa je videla enega na
Crnomercu. Pravi, da ga je videvala
že prej, a ji nobeden ni verjel.
ŽNIDARIĆ: To je začetek masovne psihoze. Vi-
dite: kako je mogoče ne verjeti v ča-
sopis?
LEIB:	Cas je za še en demanti. ..
ŽNIDARIĆ: Takole: Ni potrjeno, toda tisoč ljudi
je v bolnici, a mogoče še več. Ni služ-
benega sporočila iz kontrole poletov,
toda tukaj je posnetek letečega pred-
meta. Nekaj takšnega, v zraku.
LEIB:	Tipkam že eno uro in ne morem si
misliti.
ŽNIDARIĆ: Mogoče pa je Slavkovič padel v praz-
no na ta polja? Poglejte sem: Mla-
ka je precej izolirana.
Slišgo se letala v nizkem letu. Kolegi
pohitijo k oknu.
HALLER: Naši.
ŽNIDARIĆ: Ja, čigavi pa?
HALLER: Starejši nakup — lovci bombniki.
ŽNIDARIĆ: Gotovo pikirajo na Mlako.
LEIB:	Tu je novica: „In nato je nastal pe-
kel!"
HALLER: To so manevri. Polni časopisi so jih.
ŽNIDARl : To zadrži zase. Pravim ti, da forsirajo
Mlako.
LEIB:	Le kaj je s Slavkovičem?
HALLER: Ste ga iskali nadomu . .. Mogoče je
zaspal. .. mogoče se sploh ni spu-
stil.
ŽNIDARIĆ: (furiozno) Kaj če tega mladeniča po-
šljemo na brezplačno okrevanje?
Vstopi doktor Horvat, utrujen, s
črno zdravniško torbo.
LEIB:	Glej, glej. Si ti, Haller, zahteval obisk
na domu?
HALLER: Jaz ne, ampak, ko ste že tu, nas kar
poskusite ozdravit.
ŽNIDARl: Mogoče bi nas gospod rad cepil?
HORVAT: Dober dan.
Novinaiji molčijo.
HORVAT: Ne želim vas ne cepit ne zdravit.
LEIB:	Pa ste sigurni, da niste zgrešili po-
slopja?
HALLER: Jaz se bom slekel prvi.
HORVAT: (potegne iz torbe časopis z naslovom
INVAZIJA) Ali to sodi sem?
ŽNIDARIĆ: Ah, neki bravee. Haller, ti boš sprejel
gospoda. Kolega Haller urejuje ru-
briko Pisma bravcav.
LEIB:	Mi smo se pa ustraših, da nas boste
pregledali. Po torbi sodeč .. .
HORVAT: Jaz sem doktor Horvat in ordiniram
na Mlaki.
ŽNIDARIĆ: Na kateri Mlaki, če smem vprašat?
HORVAT: V napadeni.
LEIB:	Stol! Kave!
ŽNIDARIĆ : Kako je kaj na terenu?
HORVAT: Zmeda.
LEIB:	Zmeda?
HORVAT: Pekel.
ŽNIDARIĆ: So žrtve in koliko?
HORVAT: Število je neznano.
ŽNIDARIĆ: Vojska, mladina?
HORVAT: Delajo, kar morejo.
LEIB:	Koliko ladij? Kohko se jih je izkr-
calo?
HORVAT: Koliko česa?
ŽNIDARIĆ: Kohko bitij?
HORVAT: Kdo bi vedel?
ŽNIDARIĆ: A tako.
LEIB:	Nekaj se mi zdi čudno... Kohko
ladij?
HORVAT: Jaz sem jih naštel petindvajset, a jih
je najbrž veliko več.
188
Premor. Žnidarič se nemirno spre-
h^a. Haller se spogleduje z Leibom.
HALLER: A videli so jih tudi na Crnomercu.
HORVAT: No, vidite. Vse skupaj ni rožnato.
ŽNIDARiC (cmeravo) In kako se premikajo?
HORVAT: Lebdijo.
LEIB:	Se vi norčujete iz nas?
HORVAT: Dosti manj kakor vi iz nas.
ŽNIDARiC: Nismo utegnili preverit te novice.
LEIB:	Vi ste laik. Časopisje časopis. Časo-
pis ima svoj ritem.
ŽNIDARiC: Tako je. Bolje tvegati ječo, kakor pa
zamuditi takšno senzacijo.
HALLER: Kdo govori o ječi?
LEIB:	Za poznejše izdaje smo vse preverili.
HORVAT: Preverili ste?
ŽNIDARIC: Kjer je dim, je tudi ogenj.
HORVAT: Slavkovič vas pozdravlja.
LEIB:	Kateri Slavkovič?
HORVAT: Prosi vas, da vso stvar takoj ustavite.
ŽNIDARIC: Prepozno.
HORVAT: Kako, prosim?
ŽNIDARiC: Ni več te sile na svetu, ki bi mogla
ustavit to psihozo.
LEIB:	Mi ne kontroliramo situacije. Mi situ-
acijo spremljamo. Mi delamo časopis.
HORVAT: Vi ne poznate Mlake. Ker je s tega
svojega nebotičnika ne morete videti.
ŽNIDARiC: Vse to je popolnoma dobrohotno . . .
HALLER : I n Slavkovič je preživel?
HORVAT: Obkoljen je v gasivskem domu.
LEIB:	Obkoljen?
HORVAT: Podivjana množica se želi za vsako
ceno dokopati do Marsovca.
HALLER: Se pravi, da je v nevarnosti?
HORVAT: Vse je v nevarnosti.
ŽNIDARiC: Nikar ne pretiravajmo. Vi nam že pri-
povedujete feljtone. Saj to je samo
igra. To je „človek, ne jezi se". Jutri
bo izšel poldemanti, za tiste, ki znajo
brat med vrsticami. Do konca tedna,
to vam jamčimo, bo vse demantira-
no, točka za točko. Naš list bo pode-
lil nekaj nagrad in o vsem se bo govo-
rilo kot o dobrem vicu.
LEIB:	Navsezadnje bo Mlaka prišla na časo-
pisne stolpce in to ni brez pomena.
ŽNIDARIC: Mlaka se bo proslavila, ljudje bojo
prihajali k vam, hej! Pamet v glavo,
ljudje dragi, še spomenik nam boste
postavili.
HORVAT: Zahtevam, da mi takoj poveste, kdo
nadzoruje to igro.
ŽNIDARiC: In kdo ste vi, da bi kaj takega lahko
zahtevali? Kolega Haller, bodite
tako prijazni in pospremite gospoda.
HORVAT: Ampak jaz se ne bom dal tako na-
gnat . . .
ŽNIDARIC: Potem pa na glavo.
HORVAT: Sramota je, kar ste storili.
LEIB:	Pazite na besede. Na tem mestu se
živi od besed.
ŽNIDARIC: Tehtajte jih dobro.
HORVAT: (zgrabi za rob stola) Demantirajte
takoj, jaz to ultimativno zahtevam!
LEIB:	Ne bi verjeli.
ŽNIDARIC: Ulice, kavarne, trgi, vse že hrumi.
LEIB:	Pa še balon bomo spustili.
ŽNIDARIC: Invazija se nadaljuje.
LEIB:	V balon smo že investirali.
HORVAT: Ogabno. Doktorji intelektualci si iz-
mišljajo igre za slepaijenje preproste-
ga ljudstva.
ŽNIDARiC: In množice bojo aplavdirale. Tisto,
kar se ceni, je domiselnost.
LEIB:	Bili bi prizadeti, ko bi vse to naen-
krat prenehalo.
HORVAT: Ko vas takole gledam, se mi zdite
sami manijaki. Zdaj se sploh prepi-
ramo?
ŽNIDARIC: Zanič.
LEIB:	Ves vaš angažma je popolnoma odve-
čen, kolega. Igra ima svoj tok, naše
pa je, da ga beležimo in slikamo.
HORVAT: Odgovarjali boste . . .
ŽNIDARiC: PostaviU nam boste spomenik sredi
trga v Mlaki.
LEIB:	V zvezde nas boste kovali.
HORVAT: (ki ga je Haller že čisto izrinil) To bo
obračunano!
ŽNIDARIC : Vse je vračunano.
HORVAT: Vse mesto vam bom pripeljal na
okna.
LEIB:	Slikah vas bomo.
Izrinili so Horvata, ki še kar naprej'
vpije.
ŽNIDARiC : Ima čisto nerealne pojme.
HALLER: Je pa močan.
ŽNIDARiC: Ničesar ne razume.
LEIB :	Pa kako lep bo ta balon.
ŽNIDARiC: Kako neskromno je to. On ne zna
oceniti Dohodek, ki smo ga tako
skrbno pripravili.
LEIB:	Pusti to, očka Lojzek. Takšna raz-
mišljanja ne peljejo nikamor. Niti
hvaležnosti od nikoder, niti drobti-
nice.
ŽNIDARIC: Gluhi čas, gluhi čas. Kje to živimo?
LEIB, ŽNIDARIC: Mrak.
Na uredništvo pada mrak.
3.
La Paloma na Mlaki. Tiho je. Za mi-
zo Lukas, Topić, Blaž, Galica se ne-
mirno spreh^a. Toni za šankom po-
miva kozarce.
GALICA:	Kako nas morejo tako ...
BLAŽ:	Kakšni idioti smo .. . Lukas, tu me
pljuni (kaže na čelo) tu pljuni.. .
GALICA: Zadnji šuft.
TOPIC:	In zakaj bi ti pljunil ... on se ni an-
gažiral ... Ko je bilo najbolj gosto,
je šel spat.
189
LUKAS:	Jaz sem star človek.
BLAŽ:	Kje je ta novinar, da ga v zemljo . . .
GALICA: Da ga s temi rokami v zemljo . . .
BLAŽ:	In z nogami ...
TOPIC:	Mogoče se še vse dobro konča.
GALICA: Kako pa zdaj to?
TOPIĆ:	Nekaj premišljam.
GALICA: On misli, ha, ha .. .
BLAŽ:	Kakor da mi ne mislimo .. .
TONI:	Mislec.
GALICA: Konec je . .. vojnega stanja. Mi smo
demantirani.. . Vse je kaput.
TOPIĆ:	Demanti je mogoče demantirat.
BLAŽ:	Kam meriš?
TOPIĆ:	Zjutraj smo prekinili preplah. A jaz
še zmeraj mislim za vse vas. Treba je
poslat Horvata v časopis, naj se gre
pogajat ... naj jiin pojasni, da se
mora ta komedija nadaljevat.
BLAŽ:	V nasprotnem jim bomo požgali ča-
sopis . . .
GALICA: Hej, kakšna grmada bi bila to.
TOPIĆ:	Doktor naj jih spametuje.
BLAŽ:	Ampak on noče sodelovat.
TOPIĆ:	To je res. Ampak lahko ga malo
omehčamo.
GALICA: Kako? Trd je kakor stolp. Posmeho-
val se nam bo.
TOPIĆ:	Janko je njegova slabost. Lukas. . .
LUKAS:	To je izključeno.
TOPIĆ:	Kaj pa? Za splošno stvar? Za skup-
no dobro?
BLAŽ:	Meni se je zdelo to z Jankom zmeraj
pretirano.
TOPIĆ:	Na svojo roko je. A minila ga bodo
neumna leta. Saj mu še mozolji raste-
jo. Zelenje še,popustljiv ...
LUKAS :	Ne poznate vi Janka . . .
TOPIĆ:	Kdo ga pa pozna, če ga mi ne pozna-
mo .. . in s to Lipušičko .. .
LUKAS:	No, kaj je z Lipušičko ...
TOPIĆ:	Ta afera . . .
GALICA: Z Lipušičko. Lipušičko .. .
TOPIĆ:	Saj nam ni do aferizma.
BLAŽ:	He, he, z Lipušičko, malo sta pome-
šala noge.
LUKAS:	To so klevete.
BLAŽ:	Težka beseda. In kaj za to, pome-
šala .. .
TONI:	Boljše kakor da se prismodi. . .
Smejijo se.
GALICA: Tudi jaz bi, če bi mi dala, ampak ni
dala, varčevala se je, kaj pa se napi-
huješ, tudi ti bi, vidiš, tudi Toni
bi.. .
TONI:	Je ni v mojem horoskopu.
GALICA: Pojdi, no...
TOPIĆ:	Pa kaj, Lipušička? Majhna nepazlji-
vost, strah božji pa tudi roka bi se
lahko posušila, ona pa je sama, Lipu-
šička, samostojna in kot cerkvena
miš.
BLAŽ:	Sirota - kot Pepelka.
GALICA: Kakor Grk v prazni trgovini . . .
TOPIĆ:	Sama. Pa bomo pogledali. Iz tega ne
bomo delali problema. Nam ni do
aferističnega ponašanja, naj mali lepo
pride na občinske jasli.
LUKAS:	Kaj bi pa radi ... vi ne poznate Jan-
ka .. .
TOPIĆ:	Janko ... on visoko leti in v kalnem
lovi . . .
LUKAS:	Trd je kakor kol.
TOPIĆ:	Doktor Horvat mora spametovat gos-
podo pri časopisih in vsa ta zgodba
gre približno takole: ti padeš zgublje-
nemu sinu okrog vratu, ali bolje, na-
govoriš ga, da on tebi pade, kakor se
tudi spodobi — vsakdanji prizori in
sentimentalni — on nagovori Horva-
ta, kar mu ne bi bilo težko, saj sko-
rajda spita v eni postelji, Horvat pa
časopis. In vsa zgodba bo trajala še
en mesec, da se Mlaka proslavi, da
eter brni - izkrcujejo se tu, videli so
jih tam, tukaj, povsod in tu se pri-
čenja prosperiteta.
BLAŽ:	Pozlatila se ti je.
TOPIĆ:	Ni. Očitno pa je, da se v dozdajšni
kampanji nisi ravno preveč odrezal.
LUKAS:	Meni je napredek Mlake pri srcu tako
kot vam vsem.
BLAŽ:	(dvigne kozarec) Dvigujem ta bili-
kum . . .
GALICA: Nazdravje, Blaž.
TOPIC:	Nazdravili bomo pozneje. C im prej
se moramo oglasit pri Gospodarju.
BLAŽ:	Tako je: ne moremo mimo njega.
TOPIĆ:	Celo, ko bi to tudi hoteli, bi nas že
on spomnil.
GAICA:	To je Gospodar.
TOPIC:	Izbrah bomo delegacijo ... pri dok-
torju pa se bomo oglasili spoto-
ma .. .
BLAŽ:	Predno ga Janko obdela?
TOPIC:	Kaj? Saj smo svoji - naši. Do njiju
smo imeli do neke mere zgrešeno
taktiko.
LUKAS:	Ljudje, spet se nam bosta posmeho-
vala.
TOPIĆ:	Ce jih doktor ne bo spametoval, bo
ostala Mlaka takšna, kot je zdaj, po-
staja, kjer potniški vlak izvrže kilo
jutranje izdaje, ne da bi se ustavil.
BLAŽ:	Tako je.
TOPIĆ:	Ostane luknja nad luknjami z izgledi
zagrebškega satelita v enaindvajsetem
stoletju, z nataliteto . . .
LUKAS:	Dosti!
TOPIC:	Zberimo se, kohkor nas je, in si po-
magajmo.
Priteče poštar, kije gornji del unifor-
me zamenjal z SMB-jem, na obrazu
pa nosi masko proti ABK kontamina-
190
ciji. Odkar je v Palomi, se je krčma
napolnila s hrupom daljnih motorjev.
POŠTAR: Ljudje, tovariši . . .
Pade na stol.
TOPIC:	Zdelalo ga je kakor glasnika z Mara-
tona. Kaj seje zgodilo? Toni žganja!
POŠTAR-IZVIDNIK: Prihajajo!
BLAŽ:	Kdo?
Napeto poslušajo vedno močnejše
brnenje.
TOPIC:	Invazijsti.
Poštar zanika.
LUKAS;	Marsovci . . .
Poštar odkima z glavo, v dušku popi-
je Tonijevo žganje.
POŠTAR: Napredujejo proti Mlaki . . .
TOPIC:	Kdo? Odkod?
TONI:	S severa...
BLAŽ:	Z juga — Jezus Marija. Tanki!
Poštar zelo zanikuje
BLAŽ:	Z zagrebške strani. Forsirajo nas!
LUKAS:	Pustite ga, da se zbere. Kaj silite vanj.
Letala preletijo v strmem letu.
BLAŽ:	Sonasi?
TONI:	Lovci bombniki. Pikirajo na letališče
v Lukovici. Naši, čigavi pa?
BLAŽ:	Armada!
POŠTAR: Armada turistov!
TOPIC:	Kaj si rekel?
POŠTAR: Kdaj?
TOPIC:	Zdaj.
POŠTAR: Ljudje prihajajo na Mlako, velikanske
množice.
Galica zmagoslavno zleze na mizo.
BLAŽ:	Turistična annada?
TOPIC:	Bog, a je to uspeh?
Vsi se objemajo in poljubljajo. Gahca
si zaveže okrog pasu namizni prt in
zapleše na mizi v ritmu kan-kana.
TOPIC:	V mesto, v mesto, pogospodične —
BLAŽ:	Ne, k doktorju-
GALICA: H Gospodaiju-
TOPIC:	Organizirajmo se! Združimo se!
Galica je gospodična, spakuje se, šla-
tajo ga. Vsi se hitro opijanjajo. Hrup
je vedno večji.
GALICA:	Tudi jaz ne bom mirova -
Skače z mize in vzame dolg železni
drog.
GALICA:	Ne pustim se zajebavat.
Tolče po tleh. Vsi obstanejo.
GALICA:	Za turizem so potrebne sobe, ne?
Tolče.
TOPIC:	Kaj paje s tabo?
GALICA: Ne pustim se več vleči za nos. To je.
BLAŽ:	Kdo?
GALICA:	Frajla! Vidiš, Gospodar — tako se to
dela. Gospodar se je pojavil pri Cici-
banu, a mislite, da je to po naključ-
ju? Figo. Ni vam rečem! Lahko gre-
ste stavit! On ima nos! On ni po na-
ključju Gospodar. Ima nos. In zakaj
ima nos? Zato, ker voha. Denar, kup
denaija. Voha biznis.
TONI:	Biznis is biznis.
TOPC :	Kaj nameravaš?
GALICA: (tolče po tleh, po mizi, odhaja ven,
žvenketanje razbitega stekla: Konč-
no je s tem! Tudi jaz imam nos! Ne
pustim se več zajebavat!
LUKAS :	Naj se mu kdo vrže pod noge!
BLAŽ:	Naredil bo kaj hudega.
TOPiC:	Ampak to za Gospodarja, to je toč-
no.
TONI:	Tako je: biznis is biznis.
LUKAS:	Kličite za njim.
TOPiC:	Prepozno. Odneslo ga je kakor veter.
BLAŽ:	Tekla bo kri, to pa nam zdaj ni po-
trebo.
TOPiC:	Samo ne aferizma. Pa saj je polno-
leten.
LUKAS:	Nor je sto procentov. Morali bi ga
zadržat.
TOPIC:	Glej ga, prosim te! Zakaj pa mu ti
nisi stopil na pot? Zakaj se ti nisi
izprsil?
TONI:	Poiščimo doktorja.
TOPiC:	Najavimo se pri Gospodarju. Da mu
mater. . . kakšen nos ima ta ... za
dinar . . .
BLAŽ:	Pojdimo do Horvata.
TOPIC:	H Gospodarju -
BLAŽ:	K Horvatu-
TONI:	Tako je-
LUKAS:	H Gospodaiju-
BLAŽ:	K doktorju-
TOPIC:	(se zadere): Kdo tukaj ukazuje?
Toni, mogoče si to ti?
TONI:	(pomirljivo) H Gospodaiju pa spoto-
ma k Horvatu, ker je to tako spoto-
ma.
TOPIC:	(Lukasu) In Janko, kam se je vtak-
nil?
LUKAS:	Ne odgovarjam zanj
TOPIC:	Naprej marš!
Postavijo se v vrsto in odidejo. Dela-
vec, ki je kopal na Gospodaijevem
dvorišču, se sreča z njimi pri vhodu v
Palomo. Ostane sam v krčmi. Na sebi
ima kombinezon, čezenj pa je oble-
kel staro SMB bluzo.
DELAVEC: Kakšna evforija!
Hrup letal in motorjev poneha.
DELAVEC: Ko bi samo videli avtomobile ... vi-
deli bi, da so polni daril.. . Jugošva-
bi se vračajo domov za Velikonočne
praznike.
4.
Ordinacija-stanovanje doktorja Hor-
vata. Vsopi Janko in zaloti Frajlo pri
omari za zdravila.
JANKO:	Vi tukaj?
191
FRAJLA: Vrata so bila odprta. Ampak Horvata
ni.
JANKO:	Nikakor se ne spametuje. Enkrat bi
ga morali okrast.
FEAJLA: Mogoče pa ni slabo kot sistem; kadar
ti gre po zlu, si lahko sam postrežeš
iz teh omar.
JANKO:	Vam gre po zlu?
FEAJLA: Pritisk.
JANKO:	Vreme se bo spremenilo.
FRAJLA: Pririsk Dogodkov.
JANKO:	Ko bi vedeli, kako je trivialno, kar se
je zgodilo.
FEAJLA: Ta invazija?
JANKO:	Ja. Do nas so se nazadnje prebili re-
šitelji s tega sveta.
FRAJLA: Z onega sveta? O, jaz grem gotovo v
pekel. Pravzaprav sem čisto priprav-
ljena. Mishm, da se bom v tem peklu
zelo dobro znašla in da mi bojo vsi
tamkajšni izumi že dobro znani.
JANKO:	Ne maram tega frivolnega tona čve-
kanja o smrti.
FRAJLA : Menjajva glasbo.
JANKO:	Dam gor kakšno ploščo?
FRAJLA: Je naš doktor diskofil?
JANKO:	Težko bi ga imeh za takšnega. Ima pa
nekaj starih šlageijev.
Janko brska po omari, ven potegne
staro ploščo, odpihuje prah in vrti
gramofon, ki je bolj podoben fono-
grafu. Frajla sedi v naslanjaču.
FRAJLA: Kako je to neznosno sladkobno.
JANKO:	Druge niso boljše.
FRAJLA: Potem je tišina stokrat boljša.
Ptice z dvorÈéa.
JANKO:	Vi ste . .. vi se borite in jaz se vam
klanjam.
FRAJLA: Ognite se temu sentimentalnemu
tonu z mano. Ali ni to pravo čve-
kanje?
JANKO:	Pravite, da boste pobegnili?
FRAJLA: Pobegnila bom v svetlonovo življenje.
JANKO:	In kaj me za vraga ne vprašate:
vi, Janko, kaj vi čakate? "
FRAJLA: Pa vi, kaj vi čakate?
JANKO:	Zadržalo me je vaše vprašanje. Vam
smem prebrat nekaj verzov?
FRAJLA: Se mladi še malo niso spremenili? Se
v določenih situacijah berejo pesmi?
Tako kot nekoč: polglasno? Ampak
jaz sem pozabila vzeri s sabo svojo
spominsko knjigo. Kaj zardevate?
JANKO:	Vprašali so me, kje bom našel podo-
bne sebi.
vprašali so me, kje bo duša našla po-
sodo,
iskali so ljudi vajenih besed,
prišh so k votlini, mestu, vasi.
Kako se vam to zdi?
FRAJLA: Stokrat oprostite. Malo sem bila od-
sotna.
JANKO:	Kakšen neuspeh. Ali je mogoče živet
od poezije?
FRAJLA: V nobeni dobi ni bilo mogoče živet
od poezije in vendar so ljudje v vseh
časih pisali pesmi.
JANKO:	To pot nisem mislil na denar.
FRAJLA:	Meni je vse ravno.
JANKO:	To je bil veliki Tin. Gotovo niste sli-
šali za to pesem, ker je ostala skoraj
neznana, ima pa smešen naslov: Kon-
federacija duš.
FRAJLA: Kakšen diplomatski naslov. Ne zame-
rite. Jaz sem danes ves dan malo v
levo.
JANKO:	Ne trpite me.
FRAJLA: Meni je vse ravno.
JANKO:	(ki je šele zdaj opazil, da ima Frajla
obvezano roko) Vas je kdo napadel?
FRAJLA: Je. Pozno sinoči.
JANKO:	In kdo je bil ta ničvrednež?
FRAJLA: Moj kuhinjski nož. Zdaj me pa dobro
poglejte: ali opažate kaj nenavadnega
na meni?
JANKO:	Ja. Ne. Podočnice. Nič nenavadnega.
FRAJLA: Hvala.
JANKO:	Vi se popolnoma obvladujete.
FRAJLA: In kaj bi se obvladovala? Bi radi,da
začnem psovat?
JANKO :	Kako je z Galico zadnje čase?
FRAJLA: Nekaj mu ne da miru.
JANKO:	Vsi so ponoreli zaradi Dogodka.
FRAJLA: Saj Galica je tako čisto nepomem-
ben.
JANKO:	Lahko bi bil nevaren.
FRAJLA: Res?
JANKO:	Ko bi oni imeh moč. Ko bi, recimo,
mi imeli življenje v oblasti.
FRAJLA: To je tako ... splošno .. . toliko,
da se govori. Vsi, ki imajo moč, po-
stanejo nevarni.
JANKO:	Ampak Galica ...
FRAJLA: Njemu bo kmalu žal. Mu je že.
JANKO:	In zakaj zares nekam ne od po tuje te?
FRAJLA: Odpotovala bom. Zelo kmalu.
JANKO:	Res ne maram ta frivolni ton, ko se
govori o umiranju.
FRAJLA: Vi ste rekh, ne pa jaz.
JANKO:	Vendar mi pogovor z vami zmeraj
daje moč.
FRAJLA: Veste, kaj je to? To je usmiljenje.
Prosimo za tiho sožalje. Kajti neko-
mu je huje kakor meni.
JANKO:	Kako me vi slabo poznate.
FRAJLA: In kako se vi visoko cenite.
JANKO:	Prižgivapoeno.
FRAJLA: Žena vašega življenja kadi kot loko-
motiva, psuje kot kočijaž in se tepe v
krčmi. Bojeviti tip.
JANKO:	Vse narobe -
FRAJLA: Imam nek nujen opravek.
JANKO:	Nujen opravek, vi? Kdo pa ima na
Mlaki nujen opravek?
192
FRAJLA: V tem trenutku so vsi zelo zaposleni.
Nasvidenje.
JANKO:	Kako ste surovi. Navsezgodaj. Mogo-
če nisem bil dovolj inspirativen. Zgo-
daj je še. Ne morem mislit zgodaj
zjutraj. Kaj šele vse drugo. In vi me
tako kraljevsko in neusmiljeno za-
puščate.
FRAJLA: Včasih se je težko upret skušnjavi in
ne podelit nasvet, čeravno se mi to
nepopisno upira,
JANKO:	Mogoče ga bom preslišal.
FRAJLA: Vse svoje stavite na nič.
JANKO:	To je nasvet za kockarja..,, ne
drznem si.
Frajla je že odšla.
JANKO:	Kam hitite? Kakor da gre za ko-
lajno. Mogoče je mleko ostalo na šte-
dilniku?
Janko si vzame iz steklene omare
zvezek Medicinske enciklopedije, se
zavali v naslanjač in kadi.
JANKO:	Mleko je rešeno. To ni nič.
5.
Dvorišče pred Horvatovo ordinacijo.
Pridejo Topić, Toni in Lukas. Zaščit-
ne maske jim binglajo s pasov. Topić
je oborožen. Na tleh so našli lobanjo,
ki jo je Horvat svoj čas vrgel skoz
okno. Toni se frivolno reži in jo
brcne. Prične se nogomet. Samo Lu-
kas vidno zija od začudenja.
TOPIC:	Mahni jo, Lukas.
LUKAS:	Bog varuj.
TONI:	Naj bo stari. . .
BLAŽ:	Stari naj brani.
TOPIC:	Centeršut v trenutni situaciji!
Topić se namesto tega skloni, pobere
lobanjo in jo vrže Lukasu, ki jo za-
drži in je še naprej zaprepaden. Pride
Gahca, trd-v obraz in se postavi po-
strani kakor kip.
TOPIC:	Še eden je prišel. Še eden za Gospo-
darjev zvezdni team.
BLAŽ :	Daj, stari, zaposh ga.
TONI:	Stari posrane.
BLAŽ:	Zaposh ga, ali pa te bomo izolirali! O
TOPIĆ:	(Galici) A ti, kaj se držiš kot lesena
Marija?
GALICA: Smrdi.
TOPIC:	Kje pa, glej, jaz jo bom poljubil.
TONI:	.Mojbog, zledenel bom. Storite kaj.
LUKAS:	Čigava je?
TOPIC:	Doktoijeva.
LUKAS:	To je greh.
BLAŽ:	Tudi s tvojo se bo šel nekdo žogobrc.
TOPiC:	Čakaj malo. Gahca, kaj se je zgodi-
lo?
LUKAS:	Greh.
GALICA: Nič.
TONI:	Ves sem posinel. Grem v službo.
TOPIC:	Ostani tu. Gahca, se je kaj zgodilo?
Prihiti poštar, napol uniformiran v
SMB, z revolverjem za pasom. Pada.
Komq ga zadržijo.
TOPIC:	Trobi drugič.
BLAŽ:	Idiot.
GALICA:	Smrdi, če vam pravim. Tako hitro. •
BLAŽ:	Jebo te otac.
POŠTAR: Frajla -
LUKAS:	(zavpije) Samo tega se nam je manj-
kalo.
TOPIC:	Kuš - ugrizni se za jezik.
GALICA: Kaj si videl?
POŠTAR: Nič. Nosil sem pakete-
TOPIC:	Frajla dobiva pakete-
POŠTAR: Pogosto -
BLAŽ:	Glej, glej-
TOPIC:	To bi morah malo -
GALICA: Kaj si videl-
LUKAS:	Samo tega nam-ee manjka—
TOPIC:	Kuš.
BLAŽ:	Pustite ga vendai .c umiri.
POŠTAR: Nič. Samo leži.
TOPIC:	Leži?
POŠTAR: Na postelji -
GALICA: Kje pa naj.
TOPIC:	Kuš. In kaj potem? Sama je.
POŠTAR: Nič. Samo-
BLAŽ:	Kaj, samo jebemti —
POŠTAR: Samo ubila se je.
Lukas iskreno zgrožen spusti lo-
banjo.
LUKAS :	(proti GalicO Ljudje, on jo je -
TOPIC:	Drži gobec! Do konca?
POŠTAR: Cisto seje ubila.
TOPIC:	Pa si ti .. . Kako bi on to mogel ve-
det?
GALICA: Tako je ! Kje je Horvat?
BLAŽ:	Saj smo ga šh iskat.
TOPIC:	Ne deri se! Našh ga bomo. Ni duh.
Vsi natikajo zaščitne maske in nava-
lijo na Horvatovo hišo. Ker se nihče
ne oglasi, začnejo razbijati po vratih
in oknih. Vedno močneje. Janko
izpusti zvezek Enciklopedije in skoči
skozi zadnje okno na vrt. Odplazi se,
ozira se, izgubi se. Galica pograbi
lončenega škrata z vrta in se zaleti v
vrata.
TOPIC:	Nehaj, idiot!
BLAŽ:	Razbil boš!
GALICA: In kaj potem-
Prerivqo se. Nazadnje izpuh Toni kol
s ptičjo hišico. Zaletijo se v vrata.
Gahca otopelo stoji, se nasloni na
palčka, potem ga še enkrat dvigne
pred sebe. Ta hip se pojavi Horvat z
zdravniško torbo na drugem koncu
scene, njim za hrbtom. Vrnil se je iz
Zagreba.
HORVAT: Dober dan vsem.
193
Vsi obstanejo.
HORVAT: Hvaležen vam bom, če vrnete palčka.
TOPIC:	Doktor... hitro . . . Frajla.
Enostavno ga odvlečejo s sabo in iz-
ginejo s scene.
6.
Na levo se odpira Fiajlina sobica v
Galičini hiši, kakor v prvem prizoru.
Frajla leži na zofi tako, da jo dvigne-
ni del zofe zakriva pred publiko. Vi-
deti je samo zvito roko in del glave.
Negibna je. Blaž, Topić, Toni in Lu-
kas se postavijo v vrsto. Na obrazih
imajo maske. Galica stoji ob strani,
varuje nos zaradi smradu. Poštar je tu
s paketom. Horvat počne vse, kar
počne zdravnik ob takšnih prilož-
nostih. Pobira instrumente.
HORVAT: Končano je.
Vsi hitro snamejo maske in negibni
obstanejo ob mrtvi Frajli.
GALICA: Smrad ... tako hitro .. .
TOPIC:	(mimo, svečano) Idiot nepodojeni.
To so mačke.
BLAŽ:	Bedak, nismo se tako dogovorih: ogi-
bati se aferizmov?
LUKAS:	Pssst!
HORVAT: Srce, ampak nisem čisto prepričan.
TOPIC:	Pa te tablete?
Pokaže, da je škatla prazna. Vrže
Horvatu.
HORVAT: Petdeset komadov. To bi še slona
ubilo.
BLAŽ:	Frajla se je ubila.
GALICA: Tako.
HORVAT: Takoj moram v ordinacijo.
TOPIC:	Trenutek. Mi smo takorekoč nad
odprtim grobom, doktor.
Horvat pospravlja instrumente.
TOPIC:	Dogodki, ki jih je prineslo zadnji čas
nad Mlako, zahtevajo določene po-
jasnitve. Mi in vi smo se pogosto po-
našali kot dve posebni stranki.
HORVAT: Je to pohrični govor -
TOPIC:	Mi politično z vami sploh ne bi govo-
rih. Omenjeno ponašanje prinaša ško-
do naši majhni skupnosti in prav ta-
ko širši družbeni skupnosti. Z eno
besedo: sloga jači nesloga tlači.
HORVAT: Za kaj gre?
TOPIC:	Za podvig, ki nas bo izvlekel iz kluba
nerazvitih.
Horvat zapre torbo.
BLAŽ:	Doktor, pozabih ste to brizgo-
HORVAT: (vzame brizgo) Vse to je čisto ob-
sedeno.
LUKAS:	Nisem imel prav? Noče sodelovat!
BLAŽ:	Niti zdaj-
TOPIC:	Niti zdaj, ko teče kri.
HORVAT: Tako je. Bodimo resni.
TOPiC:	Ko bi vi le vedeli, kako smo mi res-
ni...
HORVAT: Ampak,.ljudje, jaz sem samo zdrav-
nik .. .
BLAŽ :	Vi ste vplivna oseba.
HORVAT: Jaz, vplivna?
TONI :	V nekaterih krogih.
TOPIC:	Videli smo, kako so prišh po vas iz
Zagreba v pežoju z rdečo tablico in
ponujali so vam upravo nad zdrav-
stvenim domom.
HORVAT: Kaj zato?
BLAŽ:	Saj to. To pomeni, da imate vpliv.
TOPiC:	Vi resda niste sprejeh .. . ampak to
bi vam lahko dvignilo ceno, ni tako,
fantje?
BLAŽ:	Prav je, da niste sprejeh.
HORVAT: Ampak, ljudje . . .
TOPiC:	Mi se nismo ponašali pametno. Bili
smo kratkovidni.
HORVAT: Kako zdaj to?
BLAŽ:	Bih smo togi.
TONI:	Nismo se zganili dovolj elastično.
TOPlC:	Bih smo brez širine.
BLAŽ:	In to ravno tam, kjer ni prostora za
tako togo ponašanje.
TOPiC:	Naše ponašanje na javni sceni je oz-
načevalo nezadostno toleranco.
LUKAS:	Zdaj se nam to maščuje.
HORVAT: Čakajte, ljudje .. .
TOPIC:	Mi čakamo že pol stoletja. Čakamo
več, kot je mogoče prenašat. Mi mo-
ramo naprej.
LUKAS:	Posvetilo se ti je.
TOPiC:	Vsi grejo naprej, mi pa cepetamo na
mestu.
HORVAT: Pa kaj bi radi?
TOPIC:	Da si tukaj, takoreč nad odprtim gro-
bom, nad našim grobom, podamo ro-
ke.
Tišina.
HORVAT: Moram"v ordinacijo. Jaz tukaj izgub-
ljam čas-.
LUKAS:	Zdaj vidite.
BLAŽ:	To je škandal.
TOPiC:	Čakaj. Ugrizni se za jezik.
HORVAT: Nad grobom ... no, prav ... kaj je
z Jankom, Lukas?
TOPIC:	Lukas, pazi, kaj boš zdaj rekel.
LUKAS:	Pa zakaj vas to zanima?
HORVAT: Ta človek, Janko, izhlapeva.
BLAŽ:	Kako to?
HORVAT: Spreminja se v duha. Uničil se bo.
LUKAS:	Ne veijamem. On ni tako mehak.
Dobil je dobrih batin pa še zmeraj
premalo.
ТОИС:	Pazi, kako se boš izrazil.
LUKAS:	Dober je. Ko spi, ne išče kruha. Ali
kakor se reče: visoko leta in v kal-
nem lovi.
TOPIC:	Lukas!
LUKAS:	Vi pa ste mu nasedh! Kaj, Lukas! Naj
194
se vsak briga zase. Denar, vse je de-
nar. Vi pa mislite, da je on angel. Ni
angelov.
TOPIC:	Ubil te bom na mestu,
LUKAS:	A kaj ne gre v Mesto. Recite mu
vi . .. naj gre ... daleč mu je dom.
Ne bo odšel praznih rok kakor toliko
drugih .. .
HORVAT: Saj mogoče bo tudi šel.
LUKAS:	Vidite. Tako je z njim. A jaz se bom
pokoril za skupno stvar. Meni je pri
srcu dobrobit Mlake tako kot vsem
vam.
TOPIC:	Dobro je. Dogovor hišo gradi.
HORVAT: Kakšno hišo?
Pride Janko.
JANKO:	Hišo ljubezni. Glej, kakšen lep pri-
zor.
GALICA: Frajle se je ubila.
JANKO:	Vsi pa se tolčete po prsih, na sedmi-
nah se nazdravlja.
HORVAT: Priprivih bomo pogreb s skupnimi
močmi.
JANKO:	Lepo.
BLAŽ:	Mi smo odbor za pripravo pogreba.
Topic naj razdeli zadolžitve.
HORVAT: (Janku) Vidiš, niso ravno takšne po-
šasti.
JANKO:	Voz je še v dobrem stanju.
TOPIC:	Kakšen voz -
JANKO:	V kleti starega doma. Pogrebni voz
pogrebne zadruge iz Mlake.
LUKAS:	Ampak od pogreba tistega Žida
Deutscha, naj mu bo lahka zemljica,
tisti voz ni bil v rabi.
JANKO:	Kaj zato?
TOPIĆ:	Toni je dober s popi. On bo zagotovil
ceremenijo.
JANKO:	Ampak Frajla ni bila verna.
TOPIĆ:	In ravno je. Frajla je še pred kakšnim
letom Uzala ohar.
JANKO:	Nima veze.
BLAŽ:	Se bomo o tem tukaj prerekah?
TOPIĆ:	Ce hočemo svečanost, potem mora-
mo kupit popa. Oni se na to razu-
mejo. To lahko stori Toni. Jaz ne.
JANKO :	Gahca in Blaž bosta vlekla voz.
BLAŽ:	Jaz?" Jaz naj bom Frajlin žrebec?
GALICA: Midva se pa ravno nisva prijazno gle-
dala.
JANKO:	Motite se. Ravno pred smrtjo mi je
izdala, da vas je ljubila.
LUKAS:	Komedijo delate iz resne predstave.
TOPIĆ:	Gospod. Mi smo takorekoč nad nje-
nim grobom.
JANKO:	In kdaj bo pogreb?
TOPIC:	Cim prej tohko bolje. Khčejo nas
neodložljiva javna dela.
Frajlo prekrijejo s plahto in prižgejo
svečo. Vsi v naglici odidejo.
HORVAT:? (Topiću) In koliko vse to stane?
TOPIĆ:	Kako to mislite?
BLAŽ:	Vse to plača občina.
LUKAS:	Voz ni od nikogar, plačat bo treba
plehmuziko in popa. Vse je denar.
HORVAT: In kaj moram jaz storiti?
TOPIC:	Vi? Malenkost - za zdaj. Oditi je
treba v Mesto, nad časopis. Vsa ta
zgodba z invazijo mora bit podalj-
šana.
HORVAT: Sem že bil tam. Zgodba se nadaljuje.
TOPIC:	Hura! Ste slišali? Vi imate nos, dok-
tor. Pa Gospodar?
LUKAS:	Tiho, zaboga!
JANKO:	Kaj pa je v paketu?
GALICA: Dajte sem!
JANKO:	Ne, meni.
POŠTAR: Najboljše je vrnit.
TOPiC:	Ampak to je zdaj vseeno. Dajte dok-
torju.
Odprejo paket.
BLAŽ:	Kaj je notri?
JANKO:	Knjige, knjige, knjige.
TONI:	Dajte jih Galici. Naj se kulturno dvi-
guje.
BLAŽ:	Knjige so zdaj že talco na njegovem.
Zatemnitev.
7.
Gasivski dom na Mlaki. Slavkovič se
skuša ogreti. Telovadi, sopiha. Pride
Janko z velikim svežnjem pod roko.
JANKO:	Kako je?
SLAVKOVIC: Blazno se zabavam.
Janko mu vrže škatlo cigaret. Slavko-
vič slastno potegne dim.
SLAVKOVIC: Niti očesa nisem zatisnil.
JANKO:	Kako to?
SLAVKOVIC: Ne vem. Kar naprej nekaj šušlja. Mis-
lim, da so se podgane le naselile.
JANKO:	Vsaj nekdo.
SLAVKOVIC: Nisem si upal ugasnit petrolejke.
Zdaj pa petroleja ni več.
JANKO:	Priskrbel ga bom še.
SLAVKOVIC: Še? Bo treba še? Demanti še ni bil
objavljen?
JANKO:	Bil. Dva demantija..To je povzročilo
krajevne nemire. Upor se širi kot pla-
men inje zajel že sosedne občine.
SLAVKOVIC: Hecaš se.
JANKO:	Ne.
SLAVKOVIC: Ampak to je samo domislek. To je
igra.
JANKO:	Hočejo, da se igra nadaljuje.
SLAVKOVIC: To je trapasto, častna beseda. Ti
ljudje so nori. To je mrak.
JANKO:	Kaj pa midva, sva midva bo^ša?
Ostro ga gleda.
SLAVKOVIC: Umakni z mene ta kretenski pogled.
To je vic. Prvi april. Jaz nimam s tem
ničesar. Igra. Vic.
JANKO:	Več tisočletij trajajo že ti vici na ra-
čun človeštva.
195
SLAVKOVIĆ: Ordinarna neumnost. Kako dolgo
traja ta igra? Dva dni in pol, do da-
nes opoldne, in ni več naša krivda, če
se ne more takoj in elegantno preki-
niti.
JANKO:	Kdo pa je potem kriv?
SLAVKOVIĆ: Kako bi mogli biti v igri pravi in kri-
vi?
JANKO:	Tiste noči, ko so te lovili, je nekemu
človeku krogla ranila obraz.
SLAVKOVIĆ: Plačano bo. Vse bo nadoknadeno.
Do tega trenutka je že vse izplačano.
JANKO:	Kakšni ljudje so to? ! Vse?
SLAVKOVIĆ: Časopis se bo ob tej stvari ponašal
gentlemensko.
JANKO:	Včeraj seje ubila neka ženska.
SLAVKOVIĆ: Kvragu.
JANKO:	Amen.
SLAVKOVIĆ: Kako ubila?
JANKO:	Tako - ubila. Popoldne je pogreb.
SLAVKOVIĆ: Popoldne? Jaz bom takrat že v Zag-
rebu. Vse to že predolgo traja. Ubila
se je? Si jo poznal?
JANKO:	Od daleč. Na Mlaki vsak vsakogar
pozna.
SLAVKOVIĆ: Žal mi je. Ampak kakšno zvezo ima
to-
JANKO:	Oh, nobene. Dogodek, pritisk. Nez-
naten pomik v avtomatu.
SLAVKOVIĆ: Mishš ti, da je res... to je obsede-
no. To je mrak.
JANKO:	Človek, igre nobeden več ne kontro-
hra.
SLAVKOVIĆ: Kaj bi rad povedal? Ta tvoja dekla-
rativnost. Slabo mi je od tega. Igraje
končana.
JANKO:	Pokrajina se počasi toda vztrajno
polni z ljudmi. Najraznovrstnejšimi.
Lokalni radio še naprej objavlja poro-
čila o izkrcevanju.
SLAVKOVIČ: To je kažnjivo. Ljudje prihajajo?
JANKO:	jfakor plima. Mlaka je zaslovela. Ti
ljudje si želijo razviti turizem.
SLAVKOVIČ: Kaj je v tem slabega? Pol Jugoslavije
živi od tega.
JANKO:	Ja, v vsakem zlu je nekaj dobrega.
SLAVKOVIČ: Vidiš. Nazadnje boste imeli tudi vi
korist od igre.
JANKO:	Kaže tako.
SLAVKOVIC: To je obsedeno ... Ampak na misel
mi prihaja: zakaj bi igro ustavljali?
JANKO:	Nobeden več je ne more ustvarit, ko
pa se je tako razmahnila na vse stra-
ni.
SLAVKOVIC: Vendar je moja misija tukaj oprav-
ljena.
Odide proti vratom.
SLAVKOVIC: Vse se zdi mirno.
JANKO:	Pritajeno. Pred popoldansko tekmo
na televiziji. Nacija počiva.
SLAVKOVIC: In kdaj bo tisti pogreb?
JANKO:	Popoldne.
SLAVKOVIC: Jaz bi takoj odpotoval.
JANKO:	Imaš rad nogomet?
SLAVKOVIC: Tako.
Janko razveže zavitek.
JANKO:	Tu imaš nekaj cunj. Zaveži s špago.
Ni ravno po zadnji modi.
SLAVKOVIC: Vseeno.
JANKO:	Ni ti treba vračat. Odpisano. Odnesi
jih v svoje svetlo velemesto.
SLAVKOVIC: Cinizem provincialca.
JANKO:	Tako.
SLAVKOVIC : Kaj ne greš še ti? Kaj bi tukaj?
JANKO:	Rad imam ta kraj.
SLAVKOVIC: Smešen človek si. Pomagal si mi tu-
kaj.
JANKO:	Ja, rešil sem ti življenje.
SLAVKOVIC: Tukaj še zmeraj velja zakon hnča?
JANKO:	Ja, za ljudi s tiska.
SLAVKOVIC: Pomagal ti bom. Tam zgoraj.
JANKO:	Naj se vnovčim?
SLAVKOVIC: Lahko bi si mishl, kako bo to videti
kakemu stoprocentnemu provincial-
cu, kot si ti.
JANKO:	Ničesar ni ,,tam zgoraj", česar ne bi
že poznal.
SLAVKOVIC: To ti praviš?
Janko se požene ven.
SLAVKOVIC: Trapasto. Kaj je?
JANKO:	Vohunijo.
SLAVKOVIĆ: Spoznavam običaje domorodcev.
JANKO:	Glavo bi mu razbil.
SLAVKOVIC: Komu?
JANKO:	Ne vem. Nekdo je zijal noter. Kaj sva
govorila.
SLAVKOVIC: Nič posebno pomembnega.
JANKO:	Ja.
SLAVKOVIC: Kdaj ti prihajajo te podobe
in . . . zvoki?
JANKO:	Videm sem njegovo čelo nad oken-
sko pohco.
SLAVKOVIC: Lahko si mishm, kako vidiš mene. Iz
tvoje tukajšnje potopljenosti.
JANKO:	Dobro. Potem ostani.
SLAVKOVIC : Da bi ostal?
JANKO:	Popoldne.
SLAVKOVIC: Misliš, da sem tak fanatik za nogo-
met?
JANKO:	Skeptičen sem glede pogreba. Prito-
ževali so se zaradi vremena. Pravijo,
da mislijo že šest mescev na tekmo.
Slavkovič se obleče v preveliko črno
obleko. Hlače zavezuje z vrvjo. Pred
vrati gasivskega doma mežika v son-
ce.
SLAVKOVIC: Kdaj pelje avtobus?
JANKO:	Na vsake pol ure.
Janko privleče iz žepa škatlo tablet.
JANKO:	Na, Horvat ti pošilja penicihn za grlo.
Če pohitiš, boš ujel še tega. Tukaj te
nobeden ne pozna. Rabiš denar?
SLAVKOVIČ: Ja, za avtobus. Na to v letalu nisem
mishl.
196
JANKO:	Dovidova. Pojdi že. To je lokalna za-
deva. Ti si tukaj kompletni tujec.
Kdo te pozna?
Odideta.
8.
Galica, Topić, Blaž, Lukas in Toni v
Palomi zijajo v televizor. To je pra-
zen okvir brez ekrana. Ta hipnovizor
jih je povsem prevzel. Shšati je klice
vznemirjene množice na stadionu
Zgor^ z droga pade debela vrv. Ga
lica gre proč od ostalih, hodi riten
sko in kar naprej gleda v televizor
Obesi se na vrv. Ta hip pograbi Topic
Blaža za vrat in se začneta valjati
Gahca veselo poskoči, začne vleči za
vrv in zvoniti.
TOPIC:	Gol, gol, mater jim . . . zgrešili so
ga . . .
BLAŽ:	(hrope) Nnnnnne . . .
LUKAS:	Çfsajd -
TONI:	Še enkrat — ponavljajo.
TOPIC:	Kdo je streljal?
BLAŽ :	(pridavljen) Ofsaj d.
LUKAS:	Sodnik, mater mu . . .
TONI:	Fašist. Takoj, ko sem slišal njegovo
ime ...
LUKAS:	Mogoče je Zid-
TOPIC:	Ni mogoče?
LUKAS:	Ofsajd. Répété, tretjič.
GALICA: (še zvoni) Sporočite mi, kaj je . . .
LUKAS: Nič.
Topić tolče Blaža po licih, ki pridav-
ljen ne da od sebe znakov življenja.'
TOPIC:	Hej, Blaž-
LUKAS:	Psssst, da se sliši,
TONI:	Tepita se zunaj.
TOPIC:	Vode!
BLAŽ:	(se pobere) Sodnik, mater mu us-
taškočetniško.
Vsi zijajo. Galica zvoni.
TONI:	Kaj pravi -
LUKAS :	Sodnik Volko vski -
TOPIC:	Poljak je.
BLAŽ :	Slovan, kaj pa drugega!
LUKAS:	Grem stavit, da je poljski Žid.
TOPIC:	Vse se ujema. Ni gola, pa konec. ,
Približuje se mrtvaški voz, na kate-
rem piše z latimi črkami:
Pogrebno društvo Mlaka - 1906, ki
ga z naporom vlečeta Janko in Slav-
kovič.
GALICA: (besno zvoni) Ne pozabite name . . .
povejte mi, kohko je .. .
TOPIC:	Saj to so amaterji.
BLAŽ:	Le kdo jih je učil nogometa?
TONI:s,	Glej ga ... z žogo na gol - streljaj!
TOPIC:	Streljaj, streljaj!
LUKAS:	Ne, kaj sem rekel, v nebo pod obla-
ke.
TOPIC:	Streljati je treba.
TONI:	Naj strelja.
LUKAS:	Pa ne v nebo pod oblake.
Vzkliki razočaranja.
BLAŽ:	In vse to plača delovno ljudstvo.
TOPIC:	Diletanti. Tako se ne igra niti v za-
grebški coni.
GALICA: Sporočite, jaz sem tukaj, tukaj sem.
LUKAS:	Streljaj zdaj, vosu.
TOPIC:	Streljaj, streljaj!
BLAŽ:	Streljaj, jebo te otac.
TONI:	Udari z desno!
TOPIC:	Streljaj, streljaj!
Horvat v pogrebni temni obleki, ne-
koliko je zaostal za vozom.
BLAŽ:	Kaj, doktor kako se vam zdi tistih
petnajst minut v prvem polčasu?
HORVAT: Kaj me briga.
BLAŽ:	Samo naj streljajo!
TOPIC:	Streljaj, idiot!
LUKAS:	(kliče kakor, da ga igraveic lahko sli-
ši): Vratarje luknja!
BLAŽ:	Streljaj! A ne, doktor, zamenjat je
treba kompletno halflinijo.
TOPIC:	Takoje, vsenaklop.
GALICA: (obupan) Pa kaj delajo . .. zakaj ne
nasujejo ... kaj hudiča čaka-
jo ... ne bojo več oživeli... sporo-
čite mi, tukaj sem ... je padel gol?
Topić zmagoslavno vstane in širi ro-
ke. Delirij na stadionu. Toni vzame
pištolo iz nedrij in ustreU v zrak. Vsi
padajo drug drugemu v objem. Spi-
ker histerično. Gooool! Gooool! Ga-
hca skače vedno višje in zvoni vedno
močneje.
Ta hip prispe voz pogrebnega društva
med televizor in navijače.
TOPiC:	Hej, grobar, je bil tvoj ta star mogoče
gvažar?
Topić, Blaž in drugi se skušajo pre-
riniti med kolesi, plezajo čez krsto,
počenjajo vse, da bi se prebiU do ek-
rana, kakor da gre za živjenje.
JANKO:	Ni več vehko, samo še majhen breg.
SLAVKOVIČ: Breg? Kaj nam je treba vsega tega?
JANKO:	Nobeden te ni prosil.
SLAVKOVIC: Prenehalo je biti zabavno. Dušo bom
spustil. Kje pa so ostali? Sorodniki,
domorodci?
JANKO:	Vsi so na pokopahšču. Tam pohcija s
pendreki vzdržuje red. ToWco ljudi
Je-
Voz gre naprej. Topić in tovariši so
se med tem prebili preko krste in se
skoraj prilepili na diran. Pridruži se
tudi Galica.
GALICA:	Sicer pa mi je vele častiti dejal, da ni
bila niti krščena. Dosti sem pretrpel!
HORVAT: Ah ni šel sprevod tu mimo?
TOPIČ:	(in ostali, ne da bi umalnili poglede z
ekrana) Tu, tu!
197
HORVAT: Pred koliko minutami?
BLAŽ:	Kdo bi vedel? Še deset!
LUKAS:	Trinajst.
BLAŽ:	Toliko bi bilo lahko s podaljškom.
HORVAT: Kdo je bil?
TOPIC:	Džajić, V triinpetdeseti minuti.
BLAŽ:	Samo, da zdržijo. Ce bom danes pre-
živel srčno kap, bom živel še sto-
petdeset let.
Vpitje s stadiona. Vsi zqajo. Vrača se
Janko, nosi lopato, ki se je drži prst.
TONI:	To se ne da več gledat.
TOPIC:	Amateiji.
BLAŽ:	Sekajo skozi našo obrambo, kakor da
so na smučeh.
LUKAS:	Volkovski ne tolerira nemški
start... ko bi Volkovski tolerirar
nemški start ...
TOPIC:	Tega se skoraj ne da gledat.
JANKO:	Strinjam se.
Janko vzame lutko-opico, kije vedno
na Tonijevem šanku in prične z njo
igrati v praznem okviru.
TOPIC:	Streljaj!
BLAŽ:	Šut!
LUKAS:	To je mogoče zadnja šansa!
Delirij na stadionu. Spiker: Gooool!
V	zgornjem kotu scene se pojavi ve-
lik rdeč balon (meter v premeru), ki
počasi pada. Vsi se objemko in po-
ljubljajo. Topić je tudi Janka podrl
na tla in mu stresa z glavo.
GLASOVI: (zunaj) Glejte jih spet!
Rafal.
TOPIC:	Ravno prav. Tu je že tako vse kon-
čano. Življenje postaja zanimiv po-
jav. Razvijmo se v strelce.
BLAŽ :	Hej, kakšen direndaj je tam?
GLAS:	Izkrcevanje!
V	metežu, kije enak kakor na koncu
prvega dela.
GLAS:	Plastike, kolikor hočeš. Odlično za
pokrivanje sena. A bitja, kohko? Tri-
tisoč dvestosedemdeset.
9.
V	ordinaciji doktoija Horvata. Tiho
je. Sonce zahqa, soba je polna za-
molkle svetlobe.
HORVAT: Naj tisti, ki je brez krivde, vrže ka-
men nase.
JANKO:	To je sirup za pomiritev vesti. Vsi so
krivi, potemtakem krivcev ni. Dobro
bo zmagalo.
HORVAT: Dobro bo zmagalo, ne glede na to,
kaj boste vi rekli.
JANKO:	Vse bo dobro, samo da je zdravje.
HORVAT: Vi se norčujete.
JANKO:	Ne, pač pa bi vam rad nasekal drva,
ali pa vam popravil golobnjak.
HORVAT: In zakaj to?
JANKO:	V sebi imam preveč moči. Roke mi
bojo popokale.
HORVAT: Ni videri tako.
JANKO:	Ker ni videti - pritisk od znotraj.
HORVAT: Zime ni več. Golobi so jeseni vsi po-
ginih.
JANKO:	Pa ni dela.
HORVAT: Zadnje čase sva se poredkeje vide-
vala.
JANKO:	Opravki.
HORVAT: Opravki?
JANKO:	Opravkov do vratu. Imam časa ko-
maj za pozdrav čez cesto: ,/dravo-
kakoje", ,^ivalazavprašanje spremen-
Ijivospadavinami". Kakor v mestu.
HORVAT: V mestu sem se sukal v profesional-
nem krogu in je bilo družbe zmeraj
čez glavo. Kaj pa vi delate, da ste
tako zaposleni?
JANKO:	Izmišljam si velike načrte. Med dru-
gim bi nekoga ubil.
HORVAT: Mene s tem ne boste ganili. Ali nismo
imeli svoj Dogodek?
JANKO:	Kakšen dogodek?
HORVAT: Ah ni postalo tukaj bolj živahno?
JANKO:	Zgodilo se ni nič.
HORVAT: Vse pa se je spremenilo.
JANKO:	To je vprašanje kriterijev.
HORVAT: Lipušička je v bolnici.
JANKO:	Kaj pa to meni govorite?
HORVAT: Vi ste se tudi prej zanimali, kako je z
njo.
JANKO:	Inkakoje?
HORVAT: Danes je sedemnajstega. Še sedem
dni.
JANKO:	In kam naj gre potem?
HORVAT: Vrnila se bo. Kaj pa naj v mestu?
Bolnica je preobremenjena.
JANKO:	In potem, kaj bo tu počela?
HORVAT: Živela bo.
JANKO:	Vaša krščanska filantropija je ne bo
daleč privedla. Pa stari, kaj vam je
rekel?
HORVAT: Pravi: Visoko leta in v kabem lovi.
JANKO:	Idiot.
HORVAT: Denar, vse daje denar.
JANKO:	Posebno, kadar si brez njega.
HORVAT : Pojd ite v mesto.
JANKO:	Vsak drug človek tukaj mi svetuje,
naj se umaknem. Sem res tako v
napoto?
HORVAT: Mesto je nekaj drugega. Denar ne leži
na cesri, ampak ga je mogoče najti.
JANKO:	Ti čudoviti ljudje tukaj bojo naredih
bordel iz našega društvenega doma.
HORVAT: Saj niso tako slabi. Nad mrtvo Frajlo
se je zdelo ...
JANKO:	Izkazah so se za boljše. Le predstav-
ljajte si Topiča, kako se z odpetim
šhcem vzpenja na določeno damo v
tistih črnih nogavicah s podvezo, Ga-
hco, kako inkasira, Tonija, kako na-
244
taka pivo in trdi, da ima rad debele.
Lukasa, ki se je prikradel ponoči kot
spodoben malomeščan, Blaža, ki ima
posebne zahteve — turisti, zimmer
frei, marke, napredek à la Mlaka.
HORVAT: Treba jih je ljubiri.
JANKO:	Ljubiti? Kakor mrčeš ali mravlje?
HORVAT: Saj niso sami krivi.
JANKO:	Kdo pa je kriv?
HORVAT: Krivo je vprašanje. Pobegnite, dokler
je še čas. Bog je strahopetnost, a so
tudi zmage, ki jih je mogoče dobiti
samo s pobegom.
JANKO:	Počutim se že bolnega.
HORVAT: To je poza in afektacija. Ko se nako-
pičijo dogodki in pritisnejo na člo-
veka, se včasih zgodi, da se jim
umakne v bolezen. Človek znori, ker
je to zanj bolj poceni in udobno. Še
več, on prosi za azil, prosi, naj ga
imq'o za bolnega, če že ne za prero-
ka, zahteva pozornost in spoštovanje.
Dejansko pa ni hotel vzdržati.
JANKO:	Ni mogel.
HORVAT: Ni hotel.
JANKO:	Pa se sploh tukaj lahko še diha?
HORVAT: Po mojem osebnem prepričanju gre
na bolje.
JANKO:	Ali je osebno mnenje zdravnika sploh
lahko drugačno. Dobro me poslu-
šajte: danes se ne moremo pajdašit z
njimi, dan prej napadat in jutri jim
ploskat, ker bo prepozno.
HORVAT: Oni niso nevarni. Karkoh počnejo, ni
tipično in je brez globljega pomena.
JANKO:	(med odhodom) Kakšen nemogoč
človek ste.
HORVAT: In kam ste se namenih?
Zaslišijo se udarci Jankove sekire.
HORVAT: Moja drvarnica je že pohia . . .
JANKO:	(z dvorišča) Kdo vam bo pa sekal
drva, ko mene ne bo?
Vstopi delavec-izvidnik v kombinezo-
nu, zelo upehan.
DELAVEC: Doktor, pošiljajo me po vas.
HORVAT: In komu to gori pod petami?
DELAVEC: Mrtvih je in ranjenih .. .
Pride Janko s sekiro.
JANKO:	Koga so zatolkli?
DELAVEC: Ne ve se, ne kdo pije ne kdo plača.
Horvat nabira instrumente in zdravi-
la.
JANKO:	Spet invazija?
DELAVEC: Imenujte to, kakor hočete. Izvedelo
se je za tisto plastiko, ki je padla z
neba. Da je dobra za seno pokrivat.
Pa vsi grabijo. Vse so že razkosah na
sto kosov.
JANKO:	Kam greste, doktor?
HORVAT: Na bojišče, šivat in krpat.
JANKO:	Lahko bi ostah. Rad bi se pogovoril.
HORVAT : Kakšno bitje ste vi?
JANKO:	Bitje sem iz globine Rimske ceste.
HORVAT: Ljudje čakajo.
Janko mu stopi na pot.
JANKO:	Kakšen smisel ima to?
HORVAT: Ko bi jaz to vedel.
DELAVEC: Gre za življenja, če vam to kaj pome-
ni.
HORVAT: Morala bova s silo.
JANKO:	Vi bi lahko vzdignih roko name?
DELAVEC: Vi ste niče, nekoristen, morah bi vas
obesiti.
TOPiC:	(na oknu, z modrico na očesu) Nihil-
ist! To je za kakšno javno obsodbo.
Vse sem slišal.
JANKO:	Kakšna pošast sem, takšna še ni hodi-
la pod soncem, motived
HORVAT: Janko!
JANKO:	Ko bi vi samo slutih, kako mi je za-
dosti tega vašega shnastega, krpaške-
ga humanizma.
Janko se natepem zlomi in ju izpusti.
Oba hitro odideta.
FINALE, PODIVJANO-ŠKANDA-
LOZNO'
Sodelujejo vsi.
Glavni trg na Mlaki. Svetleje kot v
prejšnjem prizora. Doktor Horvat
šiva zadnje rane. Nad trgom je slav-
nostni napis: DOBRO DOŠLI, DRA-
GI GOSTJE in WILLKOMMEN. Lju-
dje v delovnih kombinezonih prever-
jajo mikrofone. Številni dragi se v
slavnostnih oblačilih. Pionirji s cvet-
jem.
MNOŽICA (se razlega): Prihaja, prihaja! So že
na mostu! Špalir napravimo!
TOPIC:	Parole, kje so?
BLAŽ:	Takoj bojo.
Prih^a skupina, ki jo vidi Gospodar,
ta malo hodi malo ga nosqo. Na glavi
ima polcilinder, telovnik iz bankov-
cev in kadi debelo cigaro. Jankove sa-
r^e iz prvega dela. Gospodar nosi ko-
lut bakrene žice.
VESELI KLICI: Gospodar, Gospodar! Naj živi Gospo-
dar ...
GOSPODAR: (jih miri) V posebno čast mi je spo-
ročiti zelo spoštovanemu zboru, da
so zglajena nekatera žalostna neso-
glasja iz prevladanega obdobja zgodo-
vine našega kraja in da se splošni,
kolektivni interesi trenutno deloma
pokrivajo z najvišjimi intencami bo-
ljšega dela moje osebnosti. Naj vsi
zgradijo motele pa bojo boljši ljudje!
Klici z vseh strani. Izstopi nekaj čast-
nih mož, ki so si medtem nalepili
spoštovanja vredne brke in se umirijo
v sliko pred kamero mestnega foto-
grafa.
199
Tako Galica, Topić, Blaž, Toni in Lu-
kas ustanavljajo Cicibana.
Igra plehmuzika. Doktor stoji ob
strani.
GOSPODAR: Dela in ne besede!
GLASOVI: Tako je!
GOSPODAR: Tu imate tok, kolikor si vam ga srce
zaželi!
Vrže kolut. Priskočijo delavci in ga
razvijajo. Potem ko povežejo vode, je
ves prizor osvetljen z mlečnobelo.
Med splošnimi klici se pojavi bolni-
cama z novorojenčkom v naročju.
HORVAT: In ženska?
SESTRA: Umrla je. ,
Vse obstane.
HORVAT: Kako, prosim va, umrla? ! V porod-
nišnici?
SESTRA: Umrla je.
BLAŽ:	Lipušička . ..
TOPIC:	Umrla?
HORVAT: In Janko, kje je on?
Vsi vpijejo in kličejo.
LUKAS:	Kam se je vtaknil, ta beštija?
TOPIC:	Vse dni se je klatil naokrog, vsem v
napoto.
BLAŽ :	AMPAK ZDAJ GA N1 !
GOSPODAR: Ga ni, ga ni. Ste videli? Prišel bo, ko
bo zvedel vesele novice.
TONI:	V Palomi je bil pred pol ure. In veli-
ko je pil.
GLASOVI: Pije tudi? Uničuje se! Pijanec! Mora-
li bi ga v Stenjevec! Kako tó gleda!
Pride Janko, zmršen in blaten.
GLASOVI: Kako je propadel.
LUKAS:	Jaz sem opravil z njim.
GLASOVI: Tvoj sinje.
LUKAS:	Ni bilo prej, ni treba omenjati zdaj.
JANKO:	Mesarji!
HORVAT: Nikar, odnehaj ... Storili so vse, kar
se je dalo . ..
SESTRA: Močna krvavitev.
GLASOVI: Lipušička, Lipušička je izkrvavela.
JANKO:	Mesarji!
TOPiC: /	Otrok naj pride v občinske jasli.
BLAŽ:	Tako je. Naj se ve. Kadar igramo veh-
ko igro, igramo fer.
GOSPODAR: Naj bo občinska sirota, jaz bom ta-
koj prispeval za majhen fond, vabim
pa tudi vse navzoče.
BLAŽ:	Topić naj gre na občino in vse uredi.
GOSPODAR: Pomagajmo si. Strnimo se! Saj smo
svoji! Kdo si bo pomagal, če ne svo-
ji?!
GLASOVI: Prav ima!
TOPIC:	(gleda Janka) Torej, ne bomo ustvar-
jali nobenega problema!
BLAŽ:	Mojbog, zgodi se. Saj smo ljudje!
GOSPODAR: (pokaže na telovnik iz bankovcev)
Vsi smo pod to kožo krvavi.
Paniate napovejo prihod treh Turis-
tov, ki se pojavijo na m^hni vzpetini
kakor bogovi v grški drami. Nosijo
kratke alpske hlače, gojzeije, kari-
raste sr^ce in termovke. Kadijo ciga-
re in žvečijo kaugume.
PRVI TURIST Wunderbar!
DRUGI:	Kakšen zrak!
TRETJI:	Da bi ga lahko z nožem rezal in spra-
vil v torbo.
PRVI:	Zdaj pa vama pokažem, kako se diha
na švedski način.
Luč je še močnejša, plehmuzika za-
igra tuš in povsod se pokažejo napisi
Zimmer frei in Pansion ter velik na-
pis Motel Ciciban. Potem pridejo bol-
ničarji, ki nosijo prisilni jopič.
BOLNIČAR: Janko Lukas.
GLASOVI: Kaj je narobe z njim?
BOLNICaR: Nevaren je okolju.
GLASOVI: Tako hudo je z njim? Kaj je zagre-
šil?
BOLNICAR: Še nič. Potuhnil se je.
TOPiC:	Dneve in noči je govoril sam s s6boj v
bivšem gasivskem domu in danes že
Cicibanu, v katerega polagamo toliko
radostnih upov.
JANKO:	Torej ti si vohunil?
Prideta dva detektiva.
GLASOVI: Kaj je storil? Koga je ubil?
DETEKTIV: Izročamo vabilo za nekoga, ki se
imenuje Horvat.
HORVAT: Cesa me obtožujejo?
DETEKTIV: Nepazljivo ravnanje z nevarnim mate-
rialom. Umor iz malomarnosti.
TOPIC:	To ni nič.
BLAŽ:	Doktor, zavzeh se bomo za vas.
TON I :	V sakdo ve, kako je b ilo s F raj lo.
GOSPODAR: Bolj ste nam potrebni, kakor da smo
na smrt bohii.
BLAŽ:	Naj gre Topić na občino in vse po-
jasni. Doktorje nedolžen.
GLASOVI: Naj živi Horvat!
TOPIC:	Pridite, doktor, shkajte se z nami. Ta
shka bo visela nad barom v spomin
prihodnjim naraščajem.
Bolničarja natakneta Janku prisilni
jopič.
TOPIC:	Vse najde svoje mesto.
JANKO:	Doktor -
HORVAT: Vse to je samo začasno. Vrsta ne-
srečnih nesporazumov. Vidiš, tudi
jaz bom moral na policijo. Najpamet-
neje je, pokoriti se. Vse to je brez
vsakega pomena.
Janko se močno zasmeji, iz polnih
pljuč.
JANKO:	Dihati se ne da, vidite, to je!
Se iztrga, pobere s tal zaščitno mas-
ko, si jo hitro natakne, pograbi otro-
ka iz rok bobiičarke in začne bežati.
TOPIC:	Streljajte ... podrite ga ...
BLAŽ:	Kaj še čakate .. .
TOPiC:	Na čistini je. Nič ga ne reši.. .
200
TONI:	Organizirajmo se!
Mnogi bi odhiteli za njim, ko se tisti
hip ne bi pojavile tri zrinjevske vlaču-
ge, ki mah^o s torbicami in poziba-
vajo z boki. Vsi zavzamejo držo
„mirno". Živa slika. Razen Horvata,
ki šiva zadnjo rano.
Konec, zavesa hitro pade.
Prevod Franci Zagoričnik
201
In povrh še tik pred zabavo!
DUSTY:	Saj ni nujno da je tvoja, lahko je prijateljeva
DORIS:	Ne, moja je. Prepričana sem da je moja.
Celo noč se mije sanjalo o porokah.
Ja moja je. Vem da je moja.
Oh sveta nebesa kaj bo z mano.
No ne bom vrgla več nobeno karto,
ti privzdigni za srečo. Privzdigni za srečo.
IVIogoče bo vzelo urok. Privzdigni za srečo.
DUSTY:	Pikov fant.
DORIS:	To bo Snow
DUSTY:	Ah pa mogoče Swart
DORIS:	Ah paje mogoče Snow
DUSTY;	Prav smešna reč kako mi pridejo figure —
DORIS;	Zelo važno je že kako jih primeš
DUSTY:	Strašno važno je kako občutiš
DORIS:	Včasih ti ne povejo čisto nič
DUSTY:	Vedeti moraš kaj hočeš zvedeti od njih
KORIS:	Vedeti moraš kaj hočeš vedeti
DUSTY:	Nima smisla jih spraševati preveč
DORIS:	Nima smisla jih spraševati več ko enkrat
DUSTY:	Včasih niso sploh za nobeno rabo.
DORIS;	Radabivedelakaj jesto krsto.
DUSTY;	No jaz pa nikoh! Kaj sem ti rekla?
Kaj nisem rekla da mi zmeraj pridejo figure?
Srčni fant!
(Žvižg zun^ pod oknom)
No jaz na nikoli
Kakšno naključje! Karte so čudne!
(Spet žvižg)
DORIS:	Je to Sam?
DUSTY;	Seveda je Sam!
DORIS:	Seveda, srčni fant je Sam!
DUSTY	(se sklanja skozi okno): Živio Sam!
WAUCHOPE:	Živio ljubica
Kohko jih je gor?
DUSTY:	Nobeden ni tu gor
Kohko jih je tam dol?
WAUCHOPE: _	Štirje smo tule dol.
Čakaj da zapeljem avto za vogal
Pri priči bomo gor
DUSTY:	Prav, kar gor.
DUSTY (Doris) : Karte so čudne.
DORIS:	Rada bi vedela kaj je s to krsto.
TOK TOK TOK
TOK TOK TOK
TOK
TOK
TOK
DORIS. DUSTY. WAUCHOPE. HORSFALL.
KLIPSTEIN. KRUMPACKER.
WAUCHOPE: Živio Doris! Živio Dusty! Dober dan!
Kako gre? kako gre? dovohta -
dekleti mislim da vama je stotnik Horsfall že znan -
seznanila bi vaju rada s prijateljema,
gentlemenoma iz Amerike ki sta tu poslovno.
To je gospod Klipstein. Tole je gospod Krumpacker.
KLIPSTEIN;	Dober dan
KRUMPACKER:	Dober dan
KLIPSTEIN:	Zelo me veseli da sem vas spoznal
KRUMPACKER: Izredno me veseli da smo se spoznali
205
KLIPSTEIN:	Sam - moral bi reči Loot Sam Wauchope
KRUMPACKER: Od kanadskega ekspedicijskega korpusa -
KLIPSTEIN:	Loot nama je precej pripovedoval o vama.
KRUMPACKER: Mi smo biü vsi skupaj v vojski
Klip in jaz in Cap in Sam.
KLIPSTEIN:	Ja opravili smo svoj del, kot pravite temu ljudje,
le naj svet ve, da sije Švaba zbrusil pete
KRUMPACKER: Kaj pa tista partija pokerja? eh kaj Sam?
Kaj pa tista partija pokeija v Bordeauxu?
Ja gospodična Dorrance pripravite Sama
da vam pove o partiji pokerja v Bordeauxu.
DUSTY:	Vam je London dobro znan, gospod Krumpacker?
KLIPSTEIN:	Ne tu še nikoli nisva bila
KRUMPACKER: V to mesto sva trčila sinoči prvikrat
KLIPSTEIN: In zares upam da ne bo zadnjikrat.
DORIS:	Vam je London všeč, gospod Klipstein?
KRUMPACKER: Ce nama je London všeč? če nama je London všeč!
Ce nama je London všeč!! Eh kaj Klip?
KLIPSTEIN:	Presneto, gospodična-er-uh-London je nobel.
London nama je od sile všeč.
KRUMPACKER:	Teče kot namazan.
DUSTY:	Zakaj potlej ne pridete in ne živite v njem?
KLIPSTEIN:	Veste, ne, gospodična-er-niste čisto razumeli
(bojim se, da vašega imena nisem dobro ujel —
da pa sem vas spoznal sem kajpak zelo vesel) —
London je malce preveč lahkoživ za naju
Ja bi rekel malce preveč lahkoživ.
KRUMPACKER: Ja London je malce preveč lahkoživ za naju
Ne mislite da namigujem na kaj prostađcega —
ampak bojim se da ne bi dohajala.
Kaj praviš Klip?
KLIPSTEIN:	Kot si povedal, K rum.
London je namazan kraj, London je nobel kraj,
da prideš na obisk je London prima kraj -
KRUMPACKER: Še posebej ko dobiš pravega živega Britanca
fanta kot je Sam da ti ga razkaže.
Sam je v Londonu kajpak doma,
in je obljubil da nama ga razkaže.
FRAGMENT AGONA
SWEENEY. WAUCHOPE. HORSFALL. KLIPSTEIN.
KRUMPACKER. SWARTS. SNOW. DORIS. DUSTY.
SWEENEY:	Odpeljal vas bom proč
na ljudožerski otok.
DORIS:	Vi boste ljudožerec!
SWEENEY:	Vi boste misionarka!
Vi boste moja mala zahta misionarka!
Pomlaskai vas bom. Jaz bom ljudožerec.
DORIS:	Odpeljah me boste proč? Na ljudožerski otok?
SWEENEY:	Jaz bom ljudožerec.
DORIS:	Jaz bom misionarka.
Spreobrnila vas bom!
SWEENEY:	Jaz bom spreobrnil vas!
V zrezek.
Ljubek majhen, bel maghen, misionarski zrezek.
DORIS:	Požrh bi me!
SWEENEY:	Ja požrl bi vas!
Ljubek majhen, bel majhen, mehek majhen, nežen majhen,
sočen majhen, pravšen majhen, misionarski zrezek.
Vidite tole jajce
206
Vidite tole jajce
No takšno je življenje na krokodiljem otoku.
Tam ni nobenih telefonov
tam ni nobenih gramofonov
Tam ni prav nič avtomobilov
nobenih dvosedov, nobenih šestsedov,
nobenih Citroënov, nobenih Rolls-Roycev.
Nobene jedače le sadje kot raste.
Nobenih razgledov le palme na to stran
in moije na ono stran,
nobenih glasov razne šumenja valov.
Prav ničesar ni razen treh stvari
DORIS:	Katerih stvari?
SWEENEY:	Rojstva in paritve in smrti.
To je vse, to je vse, to je vse, to je vse,
rojstvo in paritev in smrt.
DORIS:	Dolgočasila bi se.
SWEENEY:	Dolgočasih Bi se.
Rojstvo in paritev in smrt.
DORIS:	Dolgočasila bi se.
SWEENEY;	DolgočasUi bi se.
Rojstvo in paritev in smrt.
To je vse kar velja ko prideš do dna:
rojstvo in paritev in smrt.
Bil sem rojen, in enkrat je dovolj.
Vi se ne spominjate, jaz pa se spominjam,
enkrat je dovolj.
WAUCHOPOVA IN HORSFALLOVA PESEM
SWARTS KOT BOBEN. SNOW KOT KOSTI
Pod bambusi
bambusi bambusi
sred bambusovja
kot eden živita dva
kakor dva eden živi
dvema se kot trem godi
pod bam
pod bu
pod bambusi.
Kjer kruhovec zori
kjer le pingvin vrešči
in se oglaša le šum moija
pod bam
bed bu
pod bambusi
kjer Gauguinova dekleta
v senci figovcev objeta
le palmin list krasi
pod bam
pod bu
pod bambusi.
Povej na kateri trati
bise hotel ljubkovati?
Pod kruhovci, pod figovci, pod palmami
ali pod bambusi?
Vsako staro drevo zame dobro bo
vsaka stara jasa bo dovolj krasna
vsak star otoček je prav priročen
vsako sveže jajce
vsako sveže jajce
in šum koralnega moqa.
207
DORIS:	Ne maram jajc; nikoli nisem marala jajc;
ni mi všeč življenje na vašem krokodiljem otoku.
KLIPSTEINOVA IN KRUMPACKERJEVA PESEM
SNOW IN SWARTS KAKOR PREJ
Moja mala otočanka
moja mala otočanka
zdaj bova tukaj skup^ živela
brez skrbi bova kaj bi počela
na vlak ne bo se nama mudilo
tudi domov ne če bo kdq lilo
z ovijalk brala si bova cve^a
zakaj minut ne bo ampak ure
zakaj ur ne bo ampak leta
in jutro
in večer
in poldan
diminuendo
jutro
večer
poldan
noč
DORIS:	To ni življenje, to ni nobeno življenje
Joj saj bi kar umrla.
SWEENEY:	Takšno je pač življenje. Kar je
DORIS:	Kaj je?
Kakšno je pač življenje?
SWEENEY:	Življenje je smrt.
Nekoč sem spoznal nekoga kije ubil dekle—
DORIS:	Oh gospod Sweeney, nikar ne govorite,
preden ste prišh sem si vrgla karte
in prišla mije krsta.
SWARTS:	Vam je prišla krsta?
DORIS:	Z zadnjo karto mi je prišla KRSTA.
Ne maram takšnih pogovorov
Ženska strašansko tvega.
SNOW:	Naj gospod Sweeney nadaljuje zgodbo.
Zagotavljam, gospod, da nas sila zanima.
SWEENEY:	Nekoč sem poznal nekoga ki je ubil dekle
Vsak moški utegne ubiti kako dekle
Vsak moški mora, potrebuje, hoče
nekoč v svojem ži^jenju, ubiti dekle.
No ta jo je imel tamkaj v kopalni kadi
Z galono hzola v kopalni kadi
SWARTS:	Tele pobe na koncu zmeraj priščipnejo.
SNOW:	Oprostite, vseh na koncu že ne priščipnejo.
Kaj pa tiste kosti na epsomskem griču?
Videl sem to v časopisu
Videh ste to v časopisu
Vseh na koncu že ne priščipnejo.
DORIS:	Ženska strašansko tvega.
SNOW:	Naj gospod Sweeney nadaljuje zgodbo.
SWEENEY:	Tega na koncu niso priščipnih
Ampak to je že druga zgodba.
Tako je tole nekaj mesecev teklo
Nihče ni prišel
Nihče ni odšel
Plačeval je najemnino in pobiral s praga mleko.
SWARTS:	Kaj je počel?
Ves ta čas, kaj je počel?
SWEENEY:	Kaj je počel! kaj je počel?
Tako ne zaleže.
208
Govoijenje živim o tem kar počno.
Včasih je prišel k meni na obisk
dal sem mu požirek in ga bodril.
DORIS:	Bodril''
DUSTY:	Bodril?
SWH1ÌNEY:	No tu že spet to ne zaleže
A moram uporabljati besede ko vam govorim
Ampak tole je kar sem hotel reči.
Ni vedel ali je živ on
inje mrtvo dekle
Ni vedel alije živo dekle
in je mrtev on
Ni vedel ali sta živa oba
ali sta mrtva oba
Ce je bil on živ potem mlekar ni bil
in inkasant ni bil
in če sta bila živa tadva potem je bil mrtev on.
Nikjer se ni ujemalo
Nikjer se ni ujemalo
Zakaj kadar si sam
kadar si sam kot je bil on sam
si ali nisi
Spet vam pravim da to ne zaleže
Smrt ali življenje ali življenje ah smrt
Smrt je življenje in življenje je smrt
Moram uporabljati besede ko vam govorim
ampak če razumete ali če ne
se me ne tiče in se vas ne tiče
Vsi moramo storiti kar moramo storiti
Tule moramo sedeti in piti tole pijačo
Tule moramo sedeti in peti kakšno melodijo
Moramo ostati in moramo oditi
in nekdo mora plačati najemnino
DORIS:	Jaz vem kdo
SWEENEY:	Ampak to se me ne tiče in se vas ne tiče.
VES ZBOR: WAUCHOPE, HORSFALL,
KLIPSTEIN, KRUMPACKER
Ko si sam sredi noči in se zbudiš v curkih potu
in v peklu strahu
ko si sam sredi ležišča in se zbudiš ko da te nekdo
je udaril v glavo
te v snuje tlačila mora in spoznati si moral
hu-ha bo vsak čas tu.
Hu hu hu
Sanjal si da si se zbudil ob sedmi uri inje megla
in je vlaga in se svita in je mrak
in čakaš da potrka in ključ zaškrta zakaj veš
da rabelj te čaka.
In morda si živ
in morda si mrtev
Hu ha ha
Hu ha ha
Hu
Hu
Hu
TOK TOK TOK
TOK TOK TOK
TOK
TOK
TOK
Prevedel Veno Täufer
209
Izbrani filozofski spisi Alme Sodnikove
Slovenski matici je treba priznati, da po svojih
možnostih v sicer skromnem, toda izredno pomemb-
nem obsegu prav lepo skrbi za izdajanje temeljne
filozofske literature na Slovenskem. Ob načrtih za
izdajo Razprave o osnovah človeškega znanja Georga
Berkeleya in prve knjige tretjega dela Zgodovine
filozofije Karla Vorlanderja v letošnjem letu je lani na
320 straneh izšla knjiga Izbrani filozofski spisi Alme
Sodnikove.* Razprave je zbral in uredil dr. Frane
Jerman.
Že dejstvo, da še vedno pripravljamo izdaje
temeljnih del iz zgodovine filozofije in da šele z
razvojem filozofskega oddelka na ljubljanski univerzi
lahko govorimo o dejanskem razmahu filozofije pri
nas, kaže na pomembno mesto doktorice Alme
Sodnikove, v študijskem letu 1922/23 prve študentke
filozofskega seminarja, pomožne asistentke do 1932.
leta in privatne docentke do leta 1946, ko je postala
izredni in leta 1951 redni profesor. Njeno življenjsko
obdobje (1896-1965) sovpada s časom, v katerem je
filozofska dejavnost na Slovenskem z razvojem
filozofskega oddelka na Filozofski fakulteti, s prvimi
načrtnimi prevodi iz klasike filozofske literature, z
raziskovanji slovenske filozofske zgodovine in z
razvojem pravega, načrtnega in metodološko utemelje-
nega filozofskega pisanja, pravzaprav šele dejansko
postala neločljiv del celotnih družbenih in kulturnih
dogajanj na Slovenskem. V obdobju prizadevanj, da
dobi tudi filozofsko delo svoje stalne temelje pri nas,
velja pomembna vloga tudi dr. Almi Sodnikovi. Njeno
izredno pomembno filozofsko pedagoško delo na
ljubljanski univerzi (do leta 1943 je predavala
predvsem področji racionalizma in empirizma, kasneje
pa je svoja predavanja razširila na celotno zgodovino
filozofije do vključno Kanta; poleg tega je predavala
tudi poglavja iz zgodovine filozofije pri Slovencih)
seveda ne more biti obseženo v knjigi, zato pa izbor
njenih razprav odraža njeno usmeritev na področja, v
katerih je s svojimi.predavanjiin celotnim pedagoškim
delom usmerjala študente filozofije. Sem sodijo v
Matičini knjigi zbrana dela K Platonovi teoriji o idejah.
Etika Epikura, Epikurejski nauk o bogovih, Descartes,
Pojem volje v Descartesovi in Spinozovi spoznavni
teoriji in celoten zadnji del Izbranih filozofskih spisov,
ki predstavlja izbor njenih spisov s področja domače
filozofske literature iz preteklosti. Osrednji, čeprav po
obsegu skromnejši del knjige, pa predstavljajo razprave
s področja estetike (Kratek oris metafizično spoznav-
noteoretske smeri in njen izraz v domači literaturi.
Analitično osnovana estetika, O sodobnem prvenstve-
nem pojmovanju likovnega problema), ki je bila
osrednja tema njenega raziskovanja vse do leta 1933 -
spet predvsem s stališča zgodovine estetskih teorij. S
tem je zastavila (ob dr. Webru) filozofsko delo tudi na
področju, ki ga žal še danes lahko označimo kot
najbolj zanemarjenega v okviru celotne slovenske
filozofske dejavnosti.
Izdaja Izbranih filozofskih spisov (naslov na ovitku)
oz. Izbranih razprav (naslov v knjigi) dr. Alme
Sodnikove predstavlja zato eno od temeljnih dejanj na
področju zgodovine slovenske filozofije, obenem pa
so razprave Alme Sodnikove zaradi njenega posluha za
pravo znanstveno delo tudi izredni zgodovinsko
filozofski uvodi v področja ali avtorje iz zgodovine
filozofije, kijih obravnava. Dr. Frane Jerman je knjigi,
za katero je pripravil izbor inji urednikoval, napisal tudi
predgovor o življenji in delu prof.dr. Alme Sodnikove,
ki - čeprav po mnenju avtorja zgolj v obliki skice -
predstavlja jedrnato in osnovno informacijo bralcu in
opominja na dilg-monografijo o njenem delu.
•
poleg tc jc uredništvo prejelo v letu 1975 šc dve Matični
izdaji, insiccr delo Helge Glušičovo Pripovedna proza Cirila
Kosmača in tragedijo v pctili dejanjih Alckseja Tolstoja Car
Ivan Fjodorovič v prevodu Josipa Vidmarja.
L.K.
Arhitektura slovenskih protiturških taborov
Boj s turškimi roparji in osvajalci, in z njim tudi
naši protiturški tabori, nanije pravzaprav tako znan in
pri srcu kot zanimivo in za naše ljudstvo težavno
obdobje zgodovine, ki se prepleta tudi z obdobjem
kmečkih uporov, da nas resnično presenetijo podatki
iz doktorske teze Petra Fistra Arhitektura slovenskih
protiturških taborov (Slovenska matica 1975, 188
strani), ki kažejo na neraziskanost obravnavanega
področja v vsej vrsti znanosti od zgodovine,
umetnostne zgodovine do etnologije.
S 'svojim prispevkom, ki je pač usmerjen predvsem v
proučevanje arhitekture taborov, je avtor obenem
opozoril na vrsto napačnih predstav o funkciji, izgledu
in graditeljih taborov. Kaj sploh je tabor'.' Ime izvira
seveda iz svetopisemskega imena gore v Palestini, po
kateri so husiti poimenovali svojo utrdbo; kot oblika
obrambe kmečkega življenja pred napadalci-Turki na
se pojavi (in to dejstvo nam razkriva v primerjalni
analizi prav avtor knjige) s transilvanskimi vojaškimi
utrdbami v Romuniji. Arhitektura slovenskih protitur-
ških taborov pa je tolikanj originalna in njihova
funkcija tako specifična, da ob vseh možnih vezeh
tako s Transsilvanijo kot tudi s hysitskìm Taborom
lahko po avtorjevem mnenju govorimo o ljudski
oziroma bolje kmečki arhitekturi, ki se prilagaja
terenu tako po konkretni izgradnji kot tudi po
gradbenih materialih. Ob pregledu vrste ohranjenili ali
z opisi izpričanih taborov jih dr. Fister deh na
dolinske pregrade, utrjene signalne postojanke, samo-
stojne tabore in utrjena zavetišča, z obzidjem obdane
neutrjene cerkve, utijene cerkve, taborske komplekse
ter gradovom priključene ali iz gradov nastale tabore.
Pri tem je pomembno, da nikakor ne drži prepričanje,
da so tabori zgolj obzidja okrog cerkva - poleg tega
da pn cerkvenili taborih prednjačijo podružnične
cerkve celo tam, kjer je bila fara v neposredni soseski.
To še bolj kaže na ljudski, kmečki značaj taborov, s
katerimi so kmetje skušali braniti sebe, svoje družine,
živino in ostalo imetje pred roparskimi turškimi vpadi;
ob vsem tem so tabori postali prenekaterikrat tudi
pomembna središča uporniških kmečkih gibanj, zato
210
so bili plemičem prej nujno zlo kot pa zaželena oblika
obrambe.
Doktorska disertacija Petra Fistra kot znanstveno
zgledno delo kaže tudi na vrsto belih hs v naših
družbenih vedah, predvsem pa na pomanjkljivosti v
sodelovanju med različnimi znanostmi v zgodovinsko
materialističnem raziskovanju. Na tem področju je
delo Arhitektura slovenskih protiturških taborov
pisano vseskozi v skladu z mislijo Bruna Zevija:
„Vsebina arhitekture je njena družbena vsebina . . ."
in tako zgleden prispevek k raziskovanju slovenske
zgodovine in naše kmečke arhitekture.
L.K.
RANKO MUNITIĆ
STRIP-DEVETA UMETNOST
(nadaljevanje)
OSLIKOVLJENI CAS,
RITEM IN MONTAŽA
Doslej smo opozorili na dva osnovna
konstitutivna elementa stripa - na
posamezni kvadrat-sliko in na montažni
postopek, ki omogoča povezovanje
določenega števila sličic v kontinuirano,
komunikacijsko razvidno celoto. Loti-
mo se sedaj še problematike omenjene-
ga montažnega, narativnega postopka,
problematike oslikovljenega trajanja in
osiikovljenega časa stripa in raziščimo
lastnosti posameznih celot, ki jih
dobimo s takšnim sukcesivnim kolaži-
ranjem posameznih vrednosti - lastno-
sti stripovske vrstice ali stolpca (oziro-
ma tako imenovanega ,,pasu") ter
lastnosti stripovske strani ah tabloja
(table).
Kot smo videli počivajo specifičnosti
stripa kot novega oblikovnokomunika-
cijskega medija prav toliko na značil-
nostih posameznega kvadrata kot na
posebnem povezovanju njihove vsebine
v takoimenovani „tekoči trak", v vrsto
slikovno obHkovanih in dramaturško
medsebojno pogojenih prizorov. Kajti
kljub dejstvu, da izhaja strip kot forma
in komunikacijska intenca iz določenih,
celo jasnih in fundamentalnih intenc
slikarstva in literature (pri čemer se
hkrati pokriva tudi z določenimi
oblikovnimi intencami filma, šc posebej
risanega) pa tako svojo sliko kot svojo
narativno kontinuiteto vendarle izraža z
emancipiranimi, lahko bi rekli lastnimi,
individualiziranimi kreativnimi sredstvi.
Povsem je namreč jasno, da se
najmanjše oblikovne enote v literaturi
in v stripu diametralna nasprotne. V
knjigi obstaja elementarna celica, to je
beseda, kot kodificirani simbol (tako na
ravni jezika kot na ravni pisave) z jasno
določenim diskurzivnim pomenom ter z
večjim ali manjšim aluzivnim, oziroma
sugestivnim potencijalom. V stripu je
osnovna vrednost posamezni kvadrat, ki
ga doživljamo kot vizualni, slikarski
znak, kot piktogram aU ideogram s
širšim, oziroma z ogim pomenom (spet
na ravni informacije in asociacije, se
pravi diskurzivne in intuitivne vsebine).
Simbol na eni in znak na drugi strani
nas hkrati tudi opozaijata na fundamen-
talno razliko med dvema glavnima
komunikacijskima sistemoma - eden
uporablja besede (jezik in pisava).
drugi pa sliko. Toda ob upoštevanju
dejstva, da uporablja strip na poseben
način izpisane besede, kar pomeni, da
gre za zavestno preraščanje mehanične
uniformnosti, kije značilna za podobne
simbole v knjigah (vse besede so
natisnjene z istimi črkami) se na tem
področju torej srečujemo z organsko
metamorfozo, ki brezosebno bese-
do-simbol spreminja v individuahzirano
bcsedo-znak, priča smo torej procesu,
ki dogovorjeni pomen besede kot
simbola (standardno izgovorjenega ah
natisnjenega) dopolnjuje tudi s stripov-
skim pomenom posebne obhke v kateri
se beseda pojavlja - pomenom torej, ki
ga dobi beseda ,.napisana" kot slikarsko
znamenje, kot piktogram. Podobne
izkušnje je mogoče zaslediti tudi če
proučujemo zgodovino sUkarstva, ki se
je omejilo na majhne formate, kot so na
primer perzijske miniature, ali srednje-
veške iluminacije, na katerih se na eni
strani pojavljajo na poseben način
oblikovane in razkošno okrašene za-
četne črke (poudarjamo likovno zna-
menje), na drugi strani pa celi stavki,
pasosi in poglavja izpisana znotraj ali
okoli slike ali ilustracije, kar oblikuje
sintetično celoto, v kateri tako naslika-
ni, kot izpisani elementi postanejo
povzročiteljo enotne grafično-kolori-
stične realnosti, akterji slikarske in
nikakor ne literarne strukture. Ko
čitamo takšen tekst, se za trenukte sicer
vrnemo k njegovi primarni lingvistič-
no-informativni naravi, toda že nasled-
nji pogled na celoto nas sooči s
slikarskim, oziroma grafično-koloristič-
nim sistemom znakov, pravzaprav s celo
stranjo, kot s seštevkom slikovnih
znakov, komponiranih iz večih različ-
nih posameznih znakov. Na določen
način to „mešanost" jezika potijuje
tudi takoimenovana „grafična poezija"
in to ne le v svojih modernih izdajah
(spomnimo se le na primer pesmi o
mišljem repu iz „Alica v čudežni deže-
li").
Prav tako ni težko razložiti tudi
razliko med klasičnim slikarskim ter
stripovskim obravnavanjem prizora:
medtem, ko se shka-platno kot neodvis-
na in samozadostna fiksacija motiva
obrača h gledalcu predvsem z estetsko
rekompozicijo instatično prestrukcijo
določenega fenomena, pa strip radi-
kalno poenostavlja svojo slikarsko mor-
fologijo, pri čemer bogati njen pomen z
lapidarno impresijo ustavljenega gibanja
in izpopolnjuje njeno komunikacijsko
učinkovanje s posebnim kodeksom
znakov, simbolov, signalov in oslikovlje-
nih pojmov ter se tako simultano
vsiljuje kot mešana sinteza, v kateri se
prepletajo elementi cele vrste jezikov -
od slikarskega in tekstualnega, do
osiikovljenega govora pa do piktogram-
skih in ideogramskih sporočil, organsko
vključenih v strukturo posamezne sliči-
ce-kvadrata. Tudi montažni postopek
stripa, njegova narativna in durativna
dimenzija, se na določen način razlikuje
od slikarske in literarne naracije in to ne
le z zamenjevanjem stavka s sliko,
besedo z znakom, ali enega monumen-
lahzirancga prizora s serijo multiplicira-
mh faz dinamičnega kontinuuma, tem-
več predvsem na novi aktivnih ali
retroaktivnih temporalnih modahtet
posameznih prizorov-kvadratov oziroma
celote. Dejansko gre za specifičen
temporalni profil stripovske kompozi-
cije, za poseben časovni, ali v določenih
okoliščinah izvenčasovni status posa-
meznega kvadrata, oziroma vseh kvadra-
tov skupaj.
Pojdimo torej od posameznega zna-
ka, kvadratka-slike: znotraj svojega
okvira ta kvadrat prezentira določen
prizor ah pa del prizora - če je glavni
dogodek razstavljen na nekaj sukcesiv-
nih detajlov. Hkrati je ta prizor tudi
posamična informacija o določenem
fragmentu zgodbe, likovna materializa-
cija določene faze globalnega dogajanja.
Kot ekspoze trenutnega stanja zapleta
je ta kvadrat pravzaprav fiksacija
določenega trenutka narativne celote.
Ta trenutek pa je lahko, gtede na obseg
ter naravo informacij, ki jih vsebuje,
daljši in krajši. Tako je na primer, če gre
za sličico, ki prikazuje dva pretepajoča
se Uka, čas oslikovljen v tem kvadratu
znatno krajši od časa, oshkovljenega
recimo v prizoru, ko junak zamišljeno
sedi in zre v daljavo. Količina gibov
fiksiranih v prizoru je torej mera
njegove vsebine, oziroma trajanja: vsak
kvadrat, če ga gledamo posebej, je torej
takšna vizuaUzirana fiksacija zaustavlje-
nima trenutka ne glede na to alije daljši
ali krajši, posamična prostorsko-časov-
na informacija o fazi, značaju in hitrosti
dogajanja. Ce vzamemo na primer nekaj
kvadratov, ki jih povezuje linija fabule
bomo videh, da vsak od njih vsebuje
posamični naboj določene globalne
vzročno-posledične kavzalnosti, kavza-
Inosti na kateri počiva ves fenomen
zgodbe, oziroma pripovedovanja kot
takšnega. Vsak naslednji kvadrat vselej
opisuje tisto, kar se je zgodilo po prejš-
njem, tisto, kar prejšnji kvadrat po-
gojuje: oba sta stripovski fazi v pre-
zentaciji določenega dogodka, fazi, zna-
211
čilni in bistveni za dogodek - faze, ki s
svojo vsebino označujejo dramaturške
liksacije. med katerimi je minil krajši
j|i daljši čas. Tako, če nam na primer
en kvadrat prikazuje avto v bliskoviti
vožnji, naslednji udarec kolesa v kamen,
tretji pa prevračanje avtomobila, potem
vsak od njih glede na prejšnji kvadrat
vsebuje novo, dodatno informacijo,
prinaša novo fazo dogodka In nov
časovni premik v kontinuiteti zgodbe.
Ta premik od ene informacije do druge,
od enega do drugega trenutka jc
dejansko simbol oslikovljenega z objek-
tivno logiko zgodbe pogojenega časa.
tistega časa, ki ga posamezni kvadrat
nosi v sebi, kot tudi časa, ki se nahaja,
da uporabimo ta izraz ,,nabito" ali
„preskočeno" med dvema kvadratoma.
Gre za čas, ki je osiikovljcn znotraj (ali
med) tremi evklidovskimi dimenzijami
stripovskega kvadrata - od katerih sta
dve (širina in dolžina) likovno konkreti-
zirani, četrta pa, globinska, samo
iluzorna.
Gre za diskurzivni čas stripovske
kompozicije.
To kvaliteto bomo najpopolnejc
čutih, če bomo določen strip čitali zelo
hitro in skušali čimhitrejc preiti z ene
slike na drugo: povsem jasno bomo
čutili objektivno dolžino ali kratkost
trenutka, matcrializirancga v posamez-
nem kvadratu kot tudi časovni razpon,
ki je konkretiziran v premiku od enega
kvadrata do drugega. Pred nami je
dimenzija, ki je v povsem zanemarljivi
meri odvisna od našega doživljanja,
oziroma od individualne pogojenosti
percepcije: gre za kronološke podatke,
ki so diskurzivno vtisnjeni v strukturo
stripa, ki je ob kontaktu z materijo tudi
povsem jasno čitljiv. Gic za objektivno
oshkovljen čas.
Obstoja pa še ena bistveno razhčna
časovna dimenzija stripa, tista, ki se
spontano rodi ob neobremenjenem
doživljanju, tista, ki sama po sebi
uteleša subjektivni, individualni čut,
oziroma doživetje - stripa pri vsakem
bralcu.
Govor je o intuitivnem stripovskem
času, o intuitivni pogojenosti in subjek-
tivno specificirani meri njegovega tem-
poralnega razpona. Očitno je, da o času
govorimo kot o peti psihološki dimenzi-
ji, o času, ki poizira v ritmu našega
percipiranja, našega doživljanja, v ritmu
individualnega sprejemanja, oziroma
odčitavanja stripovega sporočila na os-
novi individualnega komunikacijskega
instrumentarija.
Ce imamo pred sabo še neodprt strip,
vendarle točno vemo, da vsebuje nekaj
tisoč kvadratov-slik, ki jih med seboj
povezuje določena vzročno-posledična,
oziroma narativna, sukcesivno krono-
loška kontinuiteta, vemo, da sličice
tesno povezuje in pogojuje kavzaliteta,
ki je imanentna sami naravi stripa ah še
širše, sami naravi pripovedovanja. Toda
v trenutku, ko je knjiga stripov še
zaprta, vsi ti kvadrati kot fiksacija
posameznih trenutkov globalne celote,
v naši zavesti še nimajo nikakršnih
konkretnih časovnih atributov, še ne
pripadajo niti preteklosti, niti sedanjo-
sti, niti bodočnosti, temveč pripadajo
kvečjemu potencialni, oziroma pogojni
obliki prihodnjega časa, možnosti, ki
obeta, da se bomo „verjetno lotili
čitanja stripa". Ti kvadrati so torej šc
izven našega eksistencialnega toka,
izven našega časovnega kontinuuma.
Slikovito bi lahko to zaprto stripovs-ko
knjigo definirali kot še nedotaknjeno,
toda bližnjo realnost, ki obstaja vzpo-
redno z našo realnostjo, lahko bi jo
predstavili kot zasebni dogajanjski
univerzum in oslikovljcni tcmporalni
kontinuum, ki zaprt v sebi obstoja izven
našega dogajanjskega univerzuma, izven
časovnega kontinuuma, ki nas obdaja.
Ne glede na pozitivno vedenje o
vzročno-posledičnih zvezah med
posameznimi kvadrati - so le-ti ne
glede na lastne kronološke relacije od
i,ias še vedno enako oddaljeni, postavlje-
ni v sfero drugačnega prostorsko
časovnega dogajanja, v siero, v katem
bomo stopili šele, ko bomo odprli prvo
stran knjige in ko lx)mo iz našega
eksistencialnega statusa (v odnosu do
stripa - pasivnega) prešli v aktivno
čitanje stripa, v fazo identificiranja
svojega ritma z ritmom in trajanjem
stripovske kompozicije.
Tisti trenutek, ko smo vrgli pogled na
prvi kvadrat-sliko stripa, smo ga s tem v
časovnem smislu nepreklicno precizi-
rali, seveda na ravni našega notranjega,
intimnega časa: s tem. ko je bil s
pogledom in doživetjem vzet iz tiste
izven časovne, prcd-komunikacijske
magme, iz tiste šc nedotaknjene „para-
lelne realnosti" stripovske knjige, je ta
kvadrat naenkrat postal časovno merilo
za celoto, precizno tcmporalno izho-
dišče komunikacijskega dialoga, postal
je naša doživljajska sedanjost, torej
predstavljatec našegadoživljanja in celot-
nega stripovskega kontinuuma - ki je
od tega trenutka prilagojen in podrejen
našemu intimnemu in subjektivnemu
kontinuumu. Ta trenutek postanejo vsi
naslednji kvadrati posamične vrednosti
prihodnjega časa (bližnjega ali daljnjega
kar je odvisno pač od odnosa do
začetnica kvadrata), njihov pomen pa
naenkrat dobi atribute nečesa, kar bo
po logiki stvari in po logiki sproženega
procesa v kratkem prišlo pred naše oči.
V trenutku pa, ko smo š pogledom
prešli s prvega kvadrata na drugega,
postane prvi, ki je bil še malo prej
določen kot naš doživljajski scdanjik in
kot takšen sedanjost stripovskega do-
gajanja, avtomatično tako naša doživ-
ljajska kot stripovska preteklost, pretek-
li čas foživctja in dogajanja, nekaj, kar
se je bilo že zgodilo in ostalo za nami.
Število kvadratov iz bližnjega ali daljnje-
ga prihodnjega časa, tistih torej, ki si
slede do konca knjige, se je torej
zmanjšalo za en kvadrat - medtem ko
se je število iz preteklega časa (spet
bližnjega ali dalnjega) povečalo za en
kvadrat.
Vsako prenašanje pogleda in pozor-
nosti na naslednji kvadrat simultano
označuje štirikratno metamorfozo na
vrednostni lestvici našega intuitivno
lemporalizirancga stripa: kvadrat, ki ga
pravkar gledamo postaja sedanjost,
čeprav jo bil še mak) prej bodočnost,
kvadat, ki smo ga malo prej doživljali
kot sedanjost, je postal preteklost, števi-
lo kvadratov iz bližnje ali daljne pretek-
losti se jc povečalo /a enega, število tis-
tih iz prihodnjega časa pa seje zmanjša-
lo za isto številčno vrednost.
Toda proces doživljajskega tcmporali-
/iranja stripa šc zdaleč ni enakomeren,
oziroma mehanično profiliran kot bi sc
lahko zdelo na prvi pogled: čas
zadrževanja pri posameznem kvadratu,
čas njegove-ga percipiranja in doživljanja
in iz tega izhajajoča časovna določenost
sexlanjosti. ki mu jo z neposrecLnlm
stikom dajemo, je skrajno individualizi-
rana kategorija, ki se spreminja od
bralca do bralca. Cilcdc na subjektivno
afiniteto do vsega tistega kar konstituira
določen kvadrat-sllko, odvisno od
subjektivnega doživljanja risbe, barve,
kompozicije, odvisno torej od privlač-
nosti ali odbojnosti pcrœptivnega stika
- bo posamezen bralec gledal, oziroma
doživljal določen kvadrat več ali manj
časa kot kakšen drug bralec. To torej
pomeni, da se bo obstoj, trajanje
določenega kvadrata v sferi doživljajske
intuitivne sedanjosti, preteklosti ali
bodočnosti skrajševal ali podaljševal pri
vsakem konsumcntu-bralcu. Za razliko
od prej opisanega, jasno čitljivega in
objektivno izmcrljive-ga diskurzivncgu
časa stripa, jc Ic-ta čas precvj teže
obsegljiv in vselej različen, profiliran
individualno - intuitiven stripovski čas,
tcmporalni razpon in variabilni ritem
trajanja, ki se je začel in realiziral
izključno v mejah določene zavesti,
posamezne osebnosti, v mejah posamič-
ne narave konsumenta.
Ce pa hočemo do konca ilustrirati
kompteksno fenomenologijo tega intui-
tivnega časovnega potenciala, moramo
omeniti realno in stalno uporabljano
možnost bralca, "da se z določene žc
percipirane slike kvadrata znova vrne k
prejšnji, kar pomeni, da poteka opisani
proces štirikratnega temporalnega meta-
morfiranja vrednosti v naravi ostalih
kvadratov, v obratni smeri: kvadrat, ki
je bil do pred nekaj trenutkov pretek-
lost, se znova vrača v sedanjost, tisti pa,i
ki smo ga percipirali kot novo doživ-
ljajsko sedanjost, se je vrnil za hip v
bodočnost.
In tako naprej; variacije so v svoji
psihološki variabilnosti številne In spe-
cifične. Toda bistvo je, da je možno
oziroma nujno, da bralec stripa prav to
intuitivno dimenzijo stripa kreira na
osnovi lastnega doživljanja. Notranji
časovni razpon narativne faze oziroma
objektivno trajanje, ki je osllkovljeno v
l)Osamezncni kvadratu, se prilagaja
oziroma se identificira s časom konsu-
mentovega gledanja v ta kvadrat, s
časom njegovega percipiranja In doživ-
ljanja: objektivni, diskurzivni čas je
torej popolnoma odvisen od te posa-
mične, subjektivne, intuitivne časovne
dimenzije.
Stripovski čas, tako kot kompleksni,
se torej oblikuje na osnovi prepletanja
12
objektivnoga trajanja posamezno Гале in
-ubjoktivncga trajanja našega slika s lo
i.izo: mi v naši /avesti strip montiramo,
ritmično artikuliramo in cIolMiitivno
tcmporaiiziramo, odvisno predvsem od
intimnih. Osebnih, globoko neponovlji-
vih mor. alinitot in rolatij. Kar zadova
lomporalno kvaliteto doživlja, o katorili
v zvozi s lotogralijo in filmom govori
Cristian Metz, razpolaga stripovska slika
s potoncialnini scdanjikom prav toliko
kot nim, po čemer so loči od
lotogralijo: kajti ko glodamo fotografijo
vsoicj (zavestno ali no) doživljamo nekaj
..kar jo bilo" modtom pa. ko se, kadar
L'Iodamo filmsko ali stripovsko sliko,
vsoloj soočamo (spol zavestno ali no) /
iiočim ..kar jo in to sodaj, tukaj prod
našimi očmi kot fononion. kot pomon
in kot procos v katorom tudi sami
sodoliijomo. l ilm dosega to sugostivnosl
s stvarnim razvijanjem gibov, modtom
ko so stripu to posreči s pomočjo serijo
zaustavljenih faz gibanja, ki s svojim
nizom sugorirajo kategorijo trajanja,
iiibanja in procosnosti, v katero so kot
bralci spontano vključujemo. Osnovna
razlika mod filmom (posebno risanim)
in stripom jo v mori in načinu
časovnega trajanja, tako imenovanega
„timinga" posamezno fazo: risar-anima-
tor ga določa in dejansko matorializira
na coluloidno traku, oziroma na ekranu,
risar stripa pa ga naznačuje v kvadratu
- prizoru in ga prepušča reagiranju,
oziroma časovnemu prcciziranju gledal-
čevo zavesti. Toda v obeh primerih igra
to trajanje, famozni „timing", zelo
važno, nikoli končnemu pravilu podre-
jeno vlogo. V risanem filmu jo ..timing"
konkretizirana, objektivna, diskurzivna
vrednost, v stripu pa potencialna,
subjektivna, intuitivna variabla. Od tod
tudi povsem umestna primerjava strip-
kvadrata in animacijske faze s posamez-
nim notnim znakom v partituri: lahko
m mogoče je namreč objektivno očitati
pomen (vsebino) enega, drugega ali
tretjima znaka - toda konkretno
določanje njihovega trajanja, opredme-
tenje časovnega in ritmičnega pulsiranja
torej, pa leži v sferi subjektivne
interpretacije, v sferi specifičnega,
intimnega, intuitivnega kreiranja celoto.
Ko čitamo strip mu sami določamo
časovno mero. sami mu odmeijamo
„timing" in tako opravljamo funkcijo,
ki v risanem filmu pripada animatorju, v
glasbi pa dirigentu.
Toda vse to seveda ne pomeni, da se
risarju stripa ni treba še kako resno
poglabljati v studiozno razčlenjevanje in
natančno odmeijanje vseh faz-kvadra-
tov celote ter njihovih medsebojnih
relacij. Kajti da bi se naše doživetje
razvnelo, da bi bili kot participatorji
dinamičnega dialoga, ki ga z nami
vzpostavlja strip v stanju, da ga
dopolnimo z lastnimi dimenzijami,
moramo začutiti izvorno sozvočje,
oziroma osmišljeno povezanost posa-
meznih prizorov, moramo zaslutiti
avtorjevo izzivabio scnzibiliteto pri
nizanju in povezovanju posameznih faz,
delov, posameznih vsebin celote. Z
drugimi besedami, avtor stripa nam
mora ponuditi kvalitetno vizualno parti-
liiro.
Toda tukaj so srečamo s problemom.
- katerim so soočajo vsi umetniki, ki so
ukvarjajo z mediji, kjer gre za časovno
prozontiranjo, oziroma tomporalno
ovoluiranjo dogajanja. V književnosti so
vprašanje glasi: kdaj uporabiti dolg ali
nekaj dolgih, kdaj pa kratek ali nekaj
kratkih stavkov; v 1'ilmu je dilema v
takšnem ali drugačnem izmenjavanju
dolgih in kratkih kadrov. Avtor mora
loroj kreirati svoj montažno-ritmični
ključ coloto: tako no smo brez razloga
razbijati dogajanja z odvečnimi kvadra-
ii-sličicami. kot nc smo strniti posebno
važnih dogodkov in nas s tem ovirati pri
kompletnem odčitavanju, oziroma do-
življanju njihovo kompleksnosti. Na
ilrugi strani pa umetnik pri spoštovanju
komunikacijskih principov čitljivosti,
lazločnosti in dinamike no smo biti
konvoncionaion, prepuščajoč so torej
/nanim pravilom in shemam, brez
lastnega interpretaiivnoga modola; najti
mora stimulativno in ustvarjalno ravno-
ložje mod zakoni svojo avtorske kreacijo
in principa komunikacijsko jasnosti,
ustvarili mora lastni sistem vrednot, s
katorimi nas bo pritegnil, vzbudil našo
/animanjo, nas potegnil v material in
spontano privedol do tega, da so bo
aktiviral naš colotni porcoptivni in-
strumentarij - da nas bo pripravil, čo
lahko tako rečemo, do svobodnega,
odprtega in enakopravnega dialoga,
kakršnega vsebuje v svojem bistvu strip
kot množična komunikacijska oblika.
Oglejmo si šc osnovne montažno
konstelacijo, v katerih so pojavlja strip,
osnovne multi-kvadratnc omanacijo
njegove morfologije. Listajoč časopiso
in zabavnike smo se že zdavnaj naučili,
da se kvadrat-slika le redko pojavlja
sam, kot zasebna, posamična vrednost
- skoraj vedno gre za nekaj kvadratov
povezanih v vodoravni stolpce ali vrsto,
oziroma za, po obsegu najmanjše, na-
daljevanje stripa. Toda ta forma stripov-
sko fenomenologije nima kreativnega
■ilibija za svoj nastanek: gre preprosto
/a najkomercialncj.šo in za tržišče naj-
bolj primerno rešitev, ki omogoča suk-
cesivno objavljanje celote v velikem šte-
vilu majhnih epizod, oziroma nadalje-
vanj.
Toda mnogo bolj zanimiva kristaliza-
cija kompozicijsko-montažnc morfolo-
gije stripa je komplet-stran ah stripovski
tablo, torej celota, sestavljena iz večjega
ali manjšega števila kvadratov združenih
na površini posamezne strani strip-albu-
ma. Ne gre le za mehanični seštevek
kvadratov, saj je dovolj, da pogledamo
katerikoli primerek, pa bomo videli
koliko likovnih in kompozicijskih prob-
lemov se postavlja pred avtorja. Kratko
rečeno takšen tablo predstavlja morfo-
loško, oziroma kompozicijsko vsklaje-
vanje vseh elementov, ki se pojavljajo v
posameznih kvadratih, pa vsklajevanjo
medsebojnih odnosov med kvadrati in
njihovimi okvirji. Vse to mora kot
celota, ko vržemo pogled na stran-tablo,
delovati na nas privlačno in skladno,
artikulirano dopaüijiyo, toda tudi z
moro, obogateno z učinkovitimi rešitva-
mi in raznolikostjo, pa tudi z harmo-
ličnimi odnosi mod posameznimi vrod-
lotami, s kreativnim razlogom za pra\
la in takšen njihov razpored.
Da no gre za maloštevilne in lahko
rešljivo probleme, nas opozarjajo vsi tisti
olomcnti, ki jih mora upoštevati avtor,
ko komponira in artikuhra posamezno
kvadrate. Tako na primer ne moro
neodvisno, samovoljno od ostalih, loci-
rati balončke-flikaterije izpolnjeno s
tekstom ali piktogrami: njihovo veli-
kosti in relacije so vsoicj določeno v
odnosu do estetskih ordinat cele strani,
/ato risar pogosto pomanjša ali poveča
napisani oziroma ..izgovorjeni" tekst,
da bi flikatcrija dobila obliko in obseg,
ki ga narekuje celotna kompozicija.
Podobno jc tudi kar zadeva koncipi-
ranje figuralne vsebine kvadrata-sličico:
posamezni plani, rakursi, poze, geste
likov in scenografski detalji morajo biti
usklajeni ne le z vrednostmi prejšnjega
oziroma naslednjega kvadrata, temveč
ludi z vrednostmi vseh os'talih kvadra-
tov na določeni strani. Se več pozor-
nosti in pazljivosti pa seveda zahteva
barva, saj jo prav od koloristično
usklajenosti posameznih sličic odvisna
celotna mozaika Ina harmonija raznobar-
vnega tabloja. Omenimo torej, da se
prav zato barva v stripu ni nikoli
uveljavila v svoji polni lokalni vrednosti:
trava ni nujno da jc zelana, če na tem
mostu globalna koloristična kompozici-
ja pogojuje kakšno drugo barvo, pro-
storska sa-nografija za likom lahko
naenkrat izgine, nadomesti pa jo učin-
kovit premaz podlage z dopadljivo in
kompozicijsko poljubno barvno nianso.
Kajti jc pravilo, naj gre za elemente
barv, prostorskosti ali modelature, da v
stripu vselej stoji nad empirično logiko
poetska logika dopadljive, raznohkc.
dinamične in svobodne sinteze, logika
obhkovnega materiala in medijsko
specifičnosti, katere cilj ni preslikavanje
logike stvarnosti temveč, da z onirično
svežino in domiselno nekonvencional-
nostjo vzpostavi čimpopolnejši ш čim-
bolj izviren komunikacijski kontakt s
potrošnikom.
Zato je naravno, da so tej dinamiki
oziroma svežini podrejeni tudi vsi ostali
elementi: kvadrati-slike so na posamez-
ni strani največkrat razhčnc obhke,
okvir je različno velik, toda nikakor ne
gre za samovoljo, temveč za vsklajenost
z oblikovnim principom in vizualno-rit-
mično enotnostjo celote. Celo bel
prostor med robovi oziroma okvirji
posameznih kvadratov postane v tem
primeru estetsko relevanten in ustvarja-
len element šo posebej, kadar se ozek
bol trak pojavlja med kvadrati razhčnih
kompozicijskih in pozicijskih profilov.
Toda dogaja se še nekaj zelo
pomembnega. Ne glede na to, do
koUkšnc mere v posameznem kvadratu
risar razvija iluzionistično-spacialno
dimenzije prizora, dobijo vsi ti kvadra-
ti-sličice, gkdani v okviru enotno
strani-tabloja, pravzaprav pomen
posamičnih slikovno-kolorističnih ele-
mentov določenega osnovnega, dekora-
213
livnega principa, ki dominira nad celoto
ploskve. Mozaik raznorodnih delov,
ploskovnih, ali s pomočjo iluzije opro-
storjenih, uokvirjenih ali okviija osvo-
bojenih prizorov, se ploskev pravzaprav
vsiljuje kot definitivna, končna struk-
turalna oblika, ki daje vsem kvadratom
enoznačni, sinhronizirani „timbre" in
jih združuje na osnovi svojega morfolol-
kega bitja ter jih podreja svojemu
osnovnemu dekorativnemu, ornamen-
talnemu karakterju. Stripovska ploskev
je torej „mondrianovski" raster v
katerem na različen toda likrati tudi na
natančno vsklajen način vibrirajo zna-
kovno-komunikacijski potenciali vsake-
ga od zajetih, inkorporiranih kvadratov.
Tako se nam za kvadratom-sliko prav
tablo-stran vsiljuje kot osnovna konsti-
tutivna in morfološka podlaga stripa. V
vThunskih stvaritvah takšnih sintez
bomo srečali v zlatih obdobjih likovnih
umetnosti že zdavnaj preverjeno formu-
lo: manjši del je v odnosu do večjega
kot večji v odnosu do celote strukture.
Podrobna anahza vseh pogojnosti in
estetskih nujnosti, na katerih počiva
koncipiranje oziroma izvedba posamez-
ne stripovske ploskve, bi nas odpeljala
predaleč. Dovolj je povedati k; nekaj
stvari. Najprej, da gre za posel, ki so ga
vsi veUki risarji opravljali z največjo
pozornostjo in v izgled, konstituiranja
ter izpopolnitev strani vložih prav
toliko truda kot v posamezni kvadrat.
In drugo: največji dosežki v zgodovini
stripa so biU v glavnem zamišljeni in
izdelani na ploskvah, ki jih ni mogoče
samovoljno razbijati na posamezne
vodoravne stolpce in jih ni mogoče
podrejati tržnim oblikam parceliranja in
preprodajanja na drobno. Prav zato v
zadnjem času avtorji obUkujejo ploskev
kot en sam, razkošno opremljen kvad-
rat- prizor . . .
Tako se stare vrednosti potrjujejo na
nov način.
Zares je dovolj, če pogledamo ele-
gantno razkoge in globalno kompozi-
cijsko melodioznost ploskev, ki so jih
podpisah Winsor Mc Cay, George
Herriman, Burne Hogarth, Guy Peella-
ert ah Nicolas Devil, pa bomo razumeli
koliko visoke Ukovne kulture, mere in
kvalitete leži na področju, ki je bilo še
do včeraj deležno odklanjanja, prezira
in podcenjevanja. Strip je kot najmoder-
nejša oblika umetniške shkanice za vse
starosti in afinitete ena od najintenziv-
nejših polarizacij vizuelno-estetskih in
kreativno-komunikacijskih potencialov
dvajsetega stoletja.
DRAMATURGIJA,
TIPOLOGIJA IN MITOLOGIJA
Stripovska naracija in literarna di-
menzija njegove celote se morfološko
ne razlikuje od nekaterih starih in
dobro zanih prototipov popularne knji-
ževnosti. Dejansko je, da je z istimi
dimenzijami prežeto tako dogajanje
stripa kot časopisnega romana v na-
daljevanjih ali pa filmska in televizijska
nadaljevanka: gre za zakonitosti serijal-
ke, univerzalno, množično zgodbo brc/
konca, ki se iz poglavja v poglavje, od
epizode do epizode širi, uvaja nove
junake, se regenerira z bolj svežimi
izhodišči za zaplet in epicentri nada-
ljnjega razvoja, oziroma prolongiranja
pustolovščin.
Serijska zgodba jc neizčrpen ključ
bulvarske literature devetnajstega in
dvajsetega stoletja, neizčrpna formula
vseh množičnih medijev, namenjenih
najširšemu krogu potrošnikov: narativ-
na forma kristalizirana v funkciji
tržnega kiča, simphtikacija, rojena i/
trženja povpraševanja, naraščajoče
potrošnje in industrializirane proizvod-
nje, vulgarizacija, zrasla iz srečanja starih
oblik pripovedk z novimi sredstvi
pomasovljenja in univerzalnega prepro-
dajanja zgodbe - da res, serijska zgodba
|C vse to hkrati, toda tudi nekaj več! To
je sicer ne vselej reahziran dodatek
vrednosti, ki jc potencialno prisoten
brez izjeme; to je moderna reinkarnacija
tiste stare, predavne afinitete bralca do
zjplcta, ki ne umira, do junaka, ki
vstaja, animiran vedno z novimi peripcti-
jami, do verige čarobnih pustolovščin,
ki se nadaljujejo brez konca medtem,
ko se meja nikoli niti za milimeter ne
približa finalu, koncu, dokončnemu
razpletu.
Tudi v zgodovini imamo mnogo
takšnih primerov. Prastari epi. miti in
legende od Mahabharate in Ramajane,
preko Iliade, Odiseje in Eneide do
viteških zgodb iz srednjega veka pa vse
do mreže Sehcrezadinega labirinta stka-
nega v tisoč in eni noči, vse to je odraz
istega nagona, ki hoče vsihti končnosti
posameznega, prozaičnega življenja
večnost onirične avanture; ali niso to
kamenčki istega mozaika, ki hoče
lepoto in neskončnost sanj dokončno
superponirati banalnosti in mikrostruk-
turi dejanskosti, resničnosti in empirič-
nih dejstev? Tako jc vse do danes:
nekoč brezštevilna nadaljevanja viteš-
kih, gusarskih, ljubezenskih aH vojnih
zgod in nezgod, sedaj neštete televizij-
ske, risane, filmske, novinarske, stri-
povske serije. Cas sicer vpUva na
fiziognomijo in tehnično opremljenost
junakov tako kot se spreminja zunanje
okolje, toda izdelani prototipi ostajajo
isti, reinarnirani brez bistvenih spre-
memb in to kljub novim orožjem, kijih
uporabljajo junaki, kljub novim mož-
nostim zapleta in končno, kljub nekoč
nepredstavljivim medijem za distribuci-
jo kot so tisk, fihn, radio, televizija itd.
Ali se jc potem treba čuditi, če nas
bo vrsta popularnih stripovskih vedet
jasno in nezgrešljivo bolj opozorila na
perzistenco arhetipov kot pa na svojo
formalno originalnost. Ali ni Raymon-
dov Flash Gordon pravzaprav moderni
Jazon, ki sedaj išče zlato runo, ta stari
simbol vedno novih pustolovščin po
vesolju, ah ni morda Hogarthov Tarzan
pravzaprav novo ime za Herakleja,
Samsona ali Prometeja, nov obraz
vehkana, pripravljenega, da na svojih
širokih plečih ponese skrivnostnost in
vitalni naboj univerzuma? Ikonografske
obhke spreminjajo svoj videz, toda
iiistvo epopeje ostaja isto: neskončno
morje, po katerem tava Odisej, je
/amenjalo neskončno prostranstvo ve-
solja, obleganje Troje pa seje spremeni-
lo v obračun v predmestju eni^a
modernih urbanih velemest - New
Yorka, Tokija, Pariza ali Bombaya.
Poda junak je kljub temu, da je
spremenil ime, obleko in navade, ostal
isti: vse jih povezuje duh nekakšne
čarovnije, nekakšne naivne toda nesmrt-
ne vdanosti sanjski pustolovščini, in za
/meraj jih je ogrnila s svojim plaščem
skrivnost, kateri vsaka Alica v čudežni
deželi dolguje neminljivo mladost in
izvenčasovni otroški nasmeh, ki je
liksiran na njenih ustnicah. Odisej in
1 lash Gordon, Jazon in Brick Bradford,
l'rometcj in Tarzan, princ Rama in
princ Valiant - vsi so veje istega
drevesa, cvetovi z istega debla. Pustolov-
ščine v nadaljevanjih niso izum zadnjih
stoletij: gre torej še za eno dimenzijo iz
davnine, kateri je s svojo merfologijo
strip osvežil, ko je prevzel njen, skozi
stoletja ohranjen in večno privlačen
duh.
Da bi lahko zgodba postala izhodišče
serije, da bi jo bilo mogoče brez
forsiranja in ncprepričljivosti nadalje-
vati kohkor bi to publika želela, mora
izpolnjevati nekaj osnovnih pogojev, ki
so imanentni naravi narativnega modela.
Rasti mora iz potreb in želja svojega
časa, družbe in individualnega zani-
manja, toda hkrati mora na osnovi
predlaganih rešitev preraščati možnosti
oziroma modalitete tega časa in se
hrabro viti v še nedosežene, toda
slutene sfere, iskati mora prostore in
utelešenja, ki so se do sedaj izmikala
instrumentariju stvarnosti, toda, ki glo-
boko vzburjajo in provocirajo skrite
zelje, intimne strasti in človeškemu
bitju imanentne intuitivne projekcije
bodočnosti. Zgodba mora biti polna
lantazije, toda nikakor ne sme prekora-
čiti mejo človeške mere: lahko jc
neverjetna, toda ne sme biti nemogoča,
nestvarna toda ne neresnična, hipo-
tetična, toda ne tudi neobvezna tako
kot simbol, kot anticipirana priložnost
bodočnosti. Skratka, ves čas mora biti
obrnjena k človeku - usmerjati ga mora
k razmišljanju o sebi v drugačnih
pogojih in emanacijah, toda pri tem ne
sme pozabiti na samega sebe takšnega,
kakršen je. Sicer bo od umetnosti ostal
le artizem, od smisla le forma, od
pomena le parola; morda ni niti eno
sredstvo množičnih komunikacij tako
neobvezno in neodgovorno izrabljalo
svojo možnost, da utelesi nemogoče,
kot prav strip. Toda hkrati s tem le ni
plačal davke, ki bi bil usoden za bistvo:
tistih nekaj izjemnih ustvarjalcev, s
katerimi se bomo podrobneje ukvarjali,
je znalo dati stripu fiziognomijo, ki je
bila hkrati neresnično lepa in avtentič-
no humana, neverjetna kar zadeva ve-
ličastnost pustolovščine, toda hkrati
verodostojna kar zadeva vprašanje fun-
damentalnih etičnih, miselnih in estet-
skih spoznanj, izhajajočih, iz teonirične
osvobojenosti. S tem, ko se odmika od
stvarnosti, da bi se vzdignil čimdlje od
214
njene prepoznavne inkonografije, je
liostal strip medij, kije hkrati obhkovni
|X)tencial. ki se sooča z resnico tako, du
preneha biti celo najneverjetnejšc ne-
mogoče. in je mogoče v njegovem
epicentru zaslutiti zrnce antropomorf-
ne, človeku primerne lepote. Vsa, šc
tako гсчЈка zmagoslavja medija bodo le
potrdila prav to osnovno relacijo.
Toda vrnimo se k stripovski zgodbi in
nujnostim njenega čimbolj uspešnega
utefcšcnja. Najvažnejše in usodno jc.da
mora imeti brez dvoma privlačne in t
domislijo zastavljene like, ki so središče
¿apleta. Tako kot filmska ah tekvizljska
dramaturgija, kadar gre za serijsko, mora
nneti tudi stripovska svoj osnovni vzvod
v ustrezni kodificirani tipologiji: ni
magije čudežnima brez Ali Babe, Ala-
dina ali Sind bada, ni legendarnih
triumfov racionalnega v irackjnalnem
brez Sherlocka Holmesa, ni pravega
stripa brez mitrološkega junaka, ki bo
kot mitološki Atlas s svojimi pleči
podprl vso neskočno razvejano, mozai-
ku podobno nadgradnjo. Herojev pa ni
brez publike, kot je zelo dobro rekla
oseba iz Malrauxovcga romana Upanje:
od tod se v našem primeru brez izjeme
vsiljuje tudi popularnost izmišljene
osebe kot končno preverjanje uspehov
ali neuspehov intence, od tod tudi
dejstvo, da se je strip celo bolj kot film
ali tekvizija izkazal kot medij, pri
katerem niso imeli kritiki nikoli tako
močne besede kot publika, končno iz
lega izvira tudi teža, ki jo ima fenomen
stripa kot avtentični in iz množične
/.avesti spontano izhajajoč vrelec, i/
katerega je mogoče črpati vrsto drago-
cenih podatkov o zgodovinskih, družbe-
nih, ekonomskih, psiholoških in ostalih
probk-mskih vozlih, iz katerih so bili
rojeni in so se ohranih pri življenju
posamezni stripovski junaki.
Ker pa pisec teh vrstic pripada
cstetom, ki globoko verjamejo v spon-
tano, naravno in svobodno evolucijo
umetnosti, katere lastnost je, da se sama
materializira in regenerira zahvaSujoč
imanentni dialektični nujnosti ne pa
programirani usmerjenosti, nima ta spis
nobenega drugega namena kot, da opo-
zori na ne ravno velik, toda zanesljiv in
nikdar izigran stoj vrednost, ki jih ta
svobodna, življenjska dialektika umet-
nosti sama po sebi meče v vsak prostor,
čas in medij. Strip je pravzaprav idealno
področje za proučevanje, saj se njegove
stvaritve, ne gkde na število in karakter
začetnik promis, množično uresničujejo
in univerzalno potijujejo, prav zahvalju-
joč instinktivnim in.intuitivnim reakci-
jam konzumentov, ne pa zahvaljujoč
priporočilom teoretikov in ideologov,
ne glede na to ali gre za estete,
pedagoge, pregmatike ali inkonoklaste.
Ni težko ugotoviti, da biti stripovski
junak vsak trenutek sposoben in prip-
ravljen, da se znajde v vse bolj bizarnih
in napetih situacijah, da mora celo na
osnovi svoje narave pogojevati in
opravičevati neskončni niz vselej novih
in presentljivih obratov. Razen tega
mora imeti glavni Uk stripovske pusto-
lovščine jasno začrtan značaj, motiv za
svoje delovanje in sredstvo ali sredstva,
ki zadoščajo za premagovanje največjih
4Vir. Pri prvih dveh lastnostih gre \
¿lavnem za rutino: Tarzan, prini
Valiant, Rip Kirby ali Flash Gordon so
izrazito pozitivni, hrabri borci, nagnjeni
k pustolovščinam in jih od začetka do
konca vsake pustolovščine prežema
pravični, konstruktivni in častni nagon.
Imajo svoje prijatelje, toda kar je šc
važnejše, tudi svoje številne sovražnike,
zato sptošnost njihovih značajev vselej
kompenzira s privlačno toda bizarno
gafcrijo negativccv, s katerimi se sooča-
jo in spopadajo. Sredstva, s katerimi
razpolagajo, so odvisna od okollja in.
funkcije, ki jo opravljajo: toda znotraj
skrajnosti, kot so detektivsko poveče-
valo in vesoljska ladja ali viteški meč in
revolver v odnosu do X-žarkov, spel
brez težave prepoznamo prototip.
Sredstvo je namreč vselej podaljšek
tako konkretnega junakovega telesa,
njegove roke, kot tudi nevidne duhovne
vsebine oziroma nagona, ki ga žene in
navdihuje. Ko smo bih v vesternu priče
reinkarnaciji starega, ikonografskega
tipa, kjer se je mitološki kentaver
l>ojavil kot kavboj, neločljiv od konja in
revolverja, tako nas tudi na področju
stripa Gordonova vesoljska ladja neiz-
bežno spominja na Jasonovo ladjo.
IJrick Bradfordov časovni stroj pa na
I ncjevo pot v podzemje polno duhov.
Revolver, ki se znajde vsefej v pravem
trenutku v rokah borcev za pravico kot
so Rip Kirby, Jim iz džungk; ah agent
X-9, ni bistveno različen od arhetipa, ki
ie bil nekoč utekšen v Olimpantu,
čarobnem meču, ki ga jc mladi Arthur
po potrebi izdrl iz kamna, kot na
primer Mandrakova hipnotična moč
spominja na Orfeja in njegovo čudežno
petje .. . Toda pravi stripovski junak
seje rodil šele kasneje.
Kot pravi Jacques Marnis: .^rva tri
desetletja, ko je še oklevala ali naj samo
sebe jemlje resno, je bila zgodba v slikah
omejena na komičnost in zabavnost. Sc
vedno sorodna karikaturi je pripeljala
na sceno karikirane osebe in živali in jih
oživljala v stiliziranih in strnjeno nazna-
čenih prizorih." Takšen je primer z
Bimom in Bumom, z Malim Nemom v
čudežni dežeh, z družino Tarana, z
noro mačko in mačkom Feliksom,
Popajem in Tintinom. Toda Tintin, kije
nastal teta 1929, se dogaja v že
nekohko bolj realističnem okolju: vsto-
pamo v pustolovščino, ki je že bolje
pripravljena na prijeme, ki se razlikujejo
od stilizirane karikature, izven burleske
in onirično-komične distance.
Toda četrto desetletje je postalo
zibelka stripovskega nadčloveka, super-
junaka, ki je v sebi združeval vrsto
legendarnih, mitoloških dimenzij. Leta
1929 se je rodU Buck Rogers, p vi
znanstveno fantastični stripovski pusto-
lovec, potem pa Tarzan risarja Harolda
Posterja. Leta 1931 je nastal Dick
Tracy, pohcijski inšpektor, ki preganja
m uničuje gangsteija, pri čemer pa
uporablja sredstva, ki so ceto mnogo
l)olj kruta od gansterskih. Leta 1933 se
je pojavil eden najbolj slavnih stripov
Flash Gordon, leta 1934 pa nič manj
znani Mandrak čarovnik, tajni agent
\-9 in Brick Bradford, vesoljski potc-
|)Uh. Družbi se je leta 1936 pridružil šc
inaskirani neznanec Fantom in vitez,-
/^ščitnik šibkih, princ Valiat. Leto dni
kasneje je ustvaril Burne Hogarth
svojega Tarzana za katerega je značilna
euforija gibov in oprostorjena energija
telesa, leta 1938 paje nastal Superman,
ki je dejansko prva serijska vulgarizacija
stripovskega nadčloveka, značilna ka-
rika koniericialne verige, ki je pričela
neinventivno lansirati kreature z imeni
kot so Batman, Satanik, Diabolik.
Demoniak itd.
Toda v času, ko je šlo za neke vrste
kreativne eskalacije stripa v ktih
1929-38, je nenadoma stripovska tipoto-
¡;ija ponudila bralcu kompletno mito-
logijo, prvi mitološki univerzum, ki seje
opazno razlikoval od prejšnjih stilizacij
in komičnih bizarnosti. Kot pravi
Mamic: „In tako seje pojavil avtentični
junak, ki po zaslugi bogov razpolaga z
nadčloveško močjo, da bi izpolnil svoje
|X)slanstvo in znova vzpostavil red, ki so
ga porušile sile zla. Junak . . Očitno je
ta beseda izgubila svojo prvotno moč:
toda čeprav v stripu ni predstavljen kot
dosledna reprodukcija mita, vendarle na
licu ohranja odsev idealnega prototipa.
Ali ne nadaljuje Tarzan Heraklejevega
dela, ko se spopada spredzgodovinskimi
pošastmi? Svet, v katerem bojuje svoj
boj, je zaprto polje, na katerem se
spopadata Dobro in Zlo, Svetloba in
Tema, prav tako kot v mitološkem
zjčetku časa. Junak je prvak Dobrega,
čuvar reda, včasih dobesedni vesoljni
|K)licaj. Sile Zla se lahko upirajo po mili
volji, toda na koncu bo vendarle zmagal
on, saj bogovi ne morejo dovoliti, da bi
zmagal nered in da bi se kozmos zrušil v
nič. Pa tudi ljudje ne. Tu tiči tudi
pojasnite za tisti posebni flukl, ki redno
ovija mitološke junake: človek od
nekdaj čuti organsko potrebo po
junaku!"
Marnis lucidno nadaljuje: „Junaka, ki
bi stal zunaj svojega poslanstva, ni. V
odmoru med dvema pustolovščinama se
dolgočasi in v tem trenutku je prazen in
ničev. Zato je tudi ves čas pripravljen
na akcijo. Toda, ali bo sprejel izziv, ni
odvisno od njega: v nove podvige ga sih
višja sila, kije v njem. Družinskih skrbi
nima, ker je vselej sam. Žena je zanj le
velika ovira razen, če ni brez ugovora
pripravljena sprejeti večno nemirno
življenje. Zato je mnogo več vredna
„večna zaročenla", ki spremja Flasha
(;ordona aU Mandraka. Toda ti super-
junaki, ki se neustrašno spopadlo z
nepredstavljivimi pošastmi, vselej okle-
vajo, kadar se soočijo z žensko: naj bo
kruta ali nežna, vsetej predstavlja oviro
pri izpolnjevanju poslanstva. Da, junak
ic sam. Poroka pomeni za stripovskega
junaka smrt in risarji to zelo dobro
vedo . . ."
V teh besedah jc Marnis zelo dobro
strnil psihologijo in usodo stripovskega
junaka. Toda vendarle se v stripu nc
rešuje vse tako enostavno in častno kot
izgleda na prvi pogkd. V trenutku, ko
215
le treba določenega junaka povsem
konkretno predstaviti kot idealnega,
nepremagljivega predstavnika reda, seže-
|0 risarji najpogosteje po tistem in
takšnem tipu kakršnega simbolizira red,
zakon in pravica, pač v skladu z
intencami družbe in sistema, kateremu
pripadajo. Jasen obraz, opremljen s
kratkim nosom, močno čeljustjo, ki
simbolizira odločnost, včasih pa tudi
izzivalna luknja v bradi - kolikokrat
smo v stripovskem junaku prepoznali
tipični ameriški ideal junaka, nepre
magljive-ga nosilca ideologije, ki sojo n.
brez upravičene ironije krstili s sintae
ino „pax americana'".' Ko so. zavedajoč
se tega ali ne, sledili Icstvjci idealo*
svojega okolja, se številni- stripi niso
uspeli izogniti diskriminatorskini pred-
sodkom vladajočih ideologij: ali mord.i
niso bili desetletja najrazličnejši negati*-
ci pripadniki rumene, rdeče ali črn»
rase? Zatorej še enkrat: zj pazljivega
ipazovalca in analitika, kije pripravljen
sitati tudi „med kvadrati-sličicami". к
.irip dejansko neusahljivi vir ne k
estetskih in umetniških [xidatkov. Cile-
ile na vrednote so te podrobnosti zek)
indikativne predvsem, kar zadeva
končni pomen ideotoške koneepcik in
propagandne usmerjenosti posameziK'ga
tripa, oziroma njegovega avtorja.
(nadaljevanje prihodnjič)
prevedel Sašo Sckrott
216
IZBOR FOTOGRAFIJ
NEKATERIH UPRIZO-
RITEV CANKARJEVIH
DRAM V SEZONI
1975/76.
POHUJŠANJE V DOLI-
NI ŠENTFLORIJANSKI.
MESTNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKO 1975 -
REŽIJA: Žarko Petan.
KRALJ NA BETAJNO-
VI. DRAMA SNG V
LJUBLJANI 1975- RE-
ŽIJA : Janez Vrhunc
POHUJŠANJE V DOLI-
NI ŠENTFLORIJANSKI.
DRAMA SNG MARI-
BOR 1975 - REŽIJA:
Voja Soldatovič
ROMANTIČNE DUŠE.
NARODNO POZOR IŠ-
TE ZRENJANIN 1976.
- REŽI JA: Dušan Mla-
kar
POHUJŠANJE V DOLI-
NI ŠENTFLORIJANSKI.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE CELJE
1976 - REŽI JA: M He
Koran.
PROBLEMI LETNIK XIII (1975)
literatura
KAZALO PO RUBRIKAH
POEZIJA:
Avanzo Miha — Čebele	1—2/stran 56
Dekleva Milan - Golobje pesemce	6-7/stran 22
Pesnni	8-9/stran 141
Despotov Vojislav — Upesmi	8—9/stran 67
Detela Jurij — Pesmi	6—7/stran 19
Djogo Gojko — Iz zbirke Modrica	8—9/stran 87
Dulak Budimir — Najmlajša črnogorska poezija
(M. Tripković, M. Martinovič, B. Jevrič,
R. Deletič, N. Tadić, S. Lekič,
M. Vukovič, M. Markovič,
J. Brajkovič)	8-9/stran 97
Enzensberger Hans Magnus — Večerna poročila	8—9/stran 33
Hanžek Matjaž — Imam babico, ki je odkrila krompir	8—9/stran 69
Herman Bogdana — Tri pesmi	1—2/stran 36
Jerman Vladimir — Nizanje	1—2/stran37
Jes ih Milan — Sred večernega polja . . .	6—7/stran 7
Napisi za mesece (12 pesmi)	8—9/
Jezernik Božidar — Pesmi	1—2/stran 40
Jurinčan Jur — Dve pesmi	1—2/stran 60
Jakov Jurišič — Izbor mlade bosansko-hercegovske poezije
(M. Nenadić, B, Čučak, M. Pešorda,
H. Derviševič, S. Blagojevič, J. Šamič,
V. Srebrov, H. Džigal, M. Čakar,
R. Sladojevič, V. Primožič)	8-9/stran 51
Kapus Sergej — Za Vojca Gorjana	6—7/stran 46
Kleč Milan - Pesmi	8-9/stran 118
Kletnikov Eftim — Izbor iz sodobne makedonske poezije
(O. Arbulevska, L. Smiljanovski, M. Nešovski,
L. Cvetanovski, K. Čačanski, P. Bakevski,
K. Kulavkova, L. Dimitrovski, R. Lazarov,
V. Smilevski)	8-9/stran 73
Kralj Tomaž — Mlinar časa	6—7/stran 47
Marinetti Filippo Tommaso — Afriška pesem	1—2/stran 97
Kreft Lev - Pesmi	8-9/stran 93
Likar Igor — Odisejeva proteza	8—9/stran 64
Meglic Iztok — Dve pesmi	1—2/stran 59
Miklavc Ferdinand — Literarno besedilo iz zbirke zapor	8—9/stran 103
Millč Jolka — Pesem mora biti ključ, Mnemozina	1—2/stran 17
Novak A. Boris—Sidro v roži	8—9/stran 23
Ogorevc Blaž — Prisilno zreli paradižnik	1—2/stran 153
Rozman Andrej - Pesmi	6-7/stran 3 '
Svetina Ivo — De ouro, rosas, rubis, neve e luz pura	1—2/stran 33
Iz Jonija	8-9/stran 90
Stefanović Ljubomir — Pet pesmi	1—2/stran 58
Strehovec Janez — Divji baker	8—9/stran47
Šalamun Tomaž — Praznik	1—2/stran 2
- Vis in Hvar	8-9/stran 1
Vodušek B. David - Hrzaj obla silhueta	6-7/stran 25
-Pesmi	8-9/stran 115
Zagoričnik Ifigenija - Pesmi	8-9/stran 31
Zlobec L. Jaša - Pesmi	6-7/stran 45
217
PROZA:
Božič Peter - Poglavje iz romana Zemlja	8-9/stran 107
Hlastec Brane - Prozni tekst	1-2/stran 14
— Prozni tekst (nadaljevanje)	6-7/5tran 24
Lukan Blaž — Boginja izginja, razpadam	1-2/stran 6
— Zemlja je modra kakor oranža	8-9/stran 4
Lužan Pavel - Tišina in tik-taki	8-9/stran 15
Mrak Ivan — Rojevanje Chrysipposa	8-9/stran 131
Novak B. Branko - Scenarij	6-7/stran 27
Ogorevc Blaž — Zakaj golazni aH tudi mrgolazni
imenovanim živalim nirvane ni moč doseči?	6—7/stran 11
- Pasji dnevi	8-9/stran 127
Volarič Ivan-Feo - Preobrazba	8—9/stran 30
DRAMATIKA:
Brvar Andrej — Glane na golši	6-7/stran 53
Jesih Milan — Tovariš Peter	1-2/stran 105
Lužan Pavel - Bumerang	6-7/stran 59
Mrak Ivan — Življenje, karneval	1-2/stran 47
Rudolf Franček — Edip toponosi	1-2/stran 43
Zupan Vitomil — Zapisniki o sistemu	1-2/$tran 119
VIZUALNE, STRIP:
Burkhardt Klaus - Y	1-2/stran 68
Finlay Hamilton lan — Homage to Jonatan Williams	1—2/stran 102
Grujić Milorad - Drama aktuell Mo-Di-Di	б-7/stran 6
Hanžek Matjaž -	1-2/stran 26, 27
Heissenbuttel Helmut	1-2/stran 70
Kermauner Aksinja	1-2/stran 23
Kovač Vojin-chubby — Moj pogled na svet	8-9/stran 140
Mayer Hansjörg	1-2/stran 67
Milič Jolka - Beseda stvar. Odsevi	1-2/stran 19
Mlakar Peter	8-9/stran 83
Plamen I.G. — Kinologija prostora	1-2/stran 89
Sarenco	1-2/stran 103
Ulrich Timm — Widerlegung der identitäts	1-2/stran 69
Valenčič Valter — Flash Forward	8-9/stran 3
Volarič Ivan-Feo	1-2/stran 66
Zagoričnik Franci - Political poem	1-2/stran 22
Zagoričnik Franci, Balint Szombathy — Bohinjski rokopisi	1-2/stran 71
Zagoričnik Ifigenija — Tipogeneza	1-2/stran 24
Zagoričnik Orest	1-2/stran30
FOTOGRAFIJE:
Arrigler Dragan (1975)	8-9
Dvoršak Ivan (1971)	8-9
Jelnikar Janko (1973)	8_9
Jeraj Zmago (1973)	8-9
Kerbler Stojan (1974)	8-9
Pajk Milan (1974)	8-9
Pinter Tihomir (1975)	8-9
Plešnar Zora (1973)	8-9
Pukšič Janez (1975)	8-9
Stoj ko Tone (1975)	8-9
218
ESEJISTIKA, KRITIKA:
Antič Igor — 17. mednarodni festival jazza	8-9/stran 70
Bori Imre - Vizualna prizadevanja v vojvodinski-madžarski poeziji	1—2/stran 61
Kermauner Taras - 0 sedmerici pesnikov	1-2/stran 79
-	Refleksija besede, njene moči, njene namoči	1-2/stran 88
-	Tri razprave	6-7/stran 107
Kocjančič Dolores - FilIipo Tomasso IVlarinetti	1-2/stran 96
Kreft Mojca - Osnove sodobne dramaturgije	8—9/stran 58
Munitić Ranko - Strip-deveta umetnost?	6-7/stran 93
Pajk Milan - Slovenska fotografija danas	8-9/stran 71
Poniž Denis - O tekstualni znanosti	1-2/stran 75
— Prispevek k tipologiji konkretne poezije	6—7/stran 110
Pregi Tatjana - Mali oder misli (Niko Grafenuer)	8-9/stran 34
Rotar Braco — O nekem pojmovanju vrednot (II)	6—7/stran 79
Simčič Samo - Ojdip, sfinga in Dioniz	')-7/stran 87
- Umetnost učenja in vzgoje	8—9/stran 27
Spatola Adriano - Proti totalni poeziji	1-2/stran 195
-	(nadaljevanje)	8-9/stran 121
Urbančič Ivan - Program do kraja	1-2/stran 25
Problemi-literatura, letnik XIV,
stev.: 159,160,161 - Ljubljana, Julij 1976
219