ISSN 0350-5561
u kon9c tedna
Večinoma oblačno tn deževno in nekoliko hladneje. Izboljšanje naslednji teden.
o
53 let
šteufIka 3S
četrtek, 10. avgusta 300G
Volili bomo 22. oktobra
Predsednik dr/avncga zborz Republike Slo vcnijc Francc Cukjaii jo v Ceinck, avgusta 2006. razpisal redne volitve v občinske sveie in redne voliive županov. Te bodo v nedeljo, 22. oktobra. Druiji krogi lokalnih vol i lev pa so predvideni za 5. o/iroma 12. november.
V SU>veniji bo lokrat okoli milijon 650 lisoc volilnih upravičencev volilo 210 županov in 33yO svelniki>v. Na lokralnih volitvah je prvič določena 20-odsloina /cnska kvota.
Predsednik DZ Cukjati je ob tej priložnosti povabil vse državljanke in državljane Republike Slovenije, "naj resno vzaniej(i \o demokratično možnost vplivanja na usodo lokalnih skupnosti in se v čim večji meri udeležijo volitev". Vse državljanke pa je pozval, naj /berejo dovolj poguma, da stopuo na poliUčno pot ttJdi na lokalni ravni in sprejmejo kandidaturo
/a županje in za mesta v občinskih svetih, Izrazil jc upanje, da bomo "s (cm na nek način uresničili žejo, ki smo jo uzakonili, in sicer, da uravnotežimo slovenski politični prostor in ga obogatimo tudi z žensko dimeuzijt)".
Volilni postopki bodo začeli leči 21. avgusla. Do 23, avgusta morajo občine (objaviti pogoje za pridobite/ plakatnih mesi. Politične stranke in neodvisni kandidati morajo do 7. septembra odpreii posebne račune /a fmanci-
ranje volilne kampanje, Uradna 30-dnevna volilna kampanja bo začela leči 22. septembra, 27. septembra pa se bo iztekel rok za vložitev kandidatur pri občinskih volilnih komisijah. Do 7. oktobra mnrigo občine v medijih obvestiti volilce, med katerimi kandidali bodo lahko i/birali. Od 17. do V), oktobra bo možno predčasno glasovanje. 20. oktobra ob polnoči pa bo začel teči volilni molk.
V Velenju se bo za županski stolček potegovalo vsat/ pet kandidatov fne-katere stranke svojih kandidatov še niso objavile). To bodo Srećko Meh (sedanji župan, predstavnik SD), Franc Sever (SDS), Franc Avberšek (LOS), Andrej Kuzman (NSi) in Mihael Letonje (SNS). V Šoštanju sta doslej znana kandidata Darko Menih (SDS) in Branko Sevcnikar (SD), V Smart-nem ob Paki pa Alojz Podgoršek (SD) in Janko Kopusar (neodvisni).
18.
raziskovalni tabor tudi letos v Piešivcu
V dneh od srede. 16.. do srede, 23. avgusta, se bodo v Pleiivcu nad Velenjem mudili udeleženci letošnjega raziskovalnega tabora. Tokratni bo 18. po vrsti in 12. v organizaciji Instituta /a ekološke raziskave ERiCo Velenje.
Na njem bo sodelovalo približno .35 mladib iz cele Slovenije, pri dolu v raznih delavnicah pa jih bo vodilo 15 mentorjev.
■tp
300 SIT ■ 1,25 EUR
l!illH»
Fasade, naše vse bolj grde podobe!
Mira Zakošek
Vedno znovn. ko ae vračam s tako lanimiwga in čudoviiega po-fovanja, usoiavfjan/. da je doma m/Jlepšff. Vedno znova me prevzame pogled na lepo 0}>vetíjeu Velenjski grad in m nmto Vekfile. I^poje!
A to velja, Če prihajam domov s celjskega konca. Povsem drngačná Je podoba na ifmq/e'' me.slo, če se vanj vračam s koroškega. V oapredje atofHiio grde. sive Crne fasadep ki dajejo mesiu zanikrno podoho, Vanje je oiietili večina najnovejših sianovanjKkih blokov na Kardeljevem t^ii in v Saleku, pa ludi nekateri, prav tako novejši, zgrajeni drugod po Velew'u. '?.e nekaj let jih opazujem, podoba pa je iz leta v leio slabša, pa ludi ni videti, da bi se kaj sprenierjilo. Seveda ne razumem, zakaj se le nove sodobnejše in iroiadjsko seveda primemejk' fasade toliko bolj Izimiavljene zobu časa. kot one prejšnje, sicer puste, brezbarvne, a vendar mnogo manj moteče. Slovenci sodimo pf) lastništvu stanovanj r sam evropski vrh (na število prebivalcev Jih imamo največ v lastništvu), a se očitno ne zavedamo odgovornosti, kijih prinaša lastnina, če jo seveda telimo ohranfli in skrbeli zanjo. 2e celih pet-tiajsi let mineva od uvedbe tako imenovanega Jazbinško-vega Djkona. po katerem smo lahko poceni kufH>vali stanovanja. /al so v zakonu na marsikaj pozabili, imdvsem pa prepustili vzdrže^dr^e večstanovatfj.^kih blokov bodočim zakonskim rešitvam Pravzaprav je zanimivo, da se v tem trenutku ttihče ne čuti dolžnega, da bi se tega vprašanja resneje lotil. 'Zanemarjena podoba blokov kazi mesto, toda občinsko vodstvo se izgovijrja na lastnike, lastniki se izgovatjajo na upravljalce. ur)rav(jalci pa u gola vl/ajo. da je treba najprej sa/urati strehe in opraviti še nekatera druga življenjsko l)olj pomembna jK>f>ravila. To uajbri drti. Vsekakor pa tudi dril, da za \zdrtevanje ne na/neniajo dovolj sredstev. Za primer vzemimo sioslanova/^ski blok na Kardeljevem trgu. V rt/eni živi skoraj loliko prebivalcev kot v celem Plešimi. kjer so individualne stanovanjske hi.se in kjer skoraj ne boste videli neurejene fasade. Mijbrt ni ireba posebej poudarjali, da Je tam vzdrte-\wije fasad (ob v.wn ostalem) neprimerno dražje. Mesto, ki resno razmišlla o turizmt/, mora ne le kopiati drage projekte svoje bodoče turistične pt)dobe, ampak mora syoje iivljenje ftctjprej naravr.ati tako, da bo obiskovalcem in domačinom če prvi slik z nJim in 'ijegovimi prebivalci prijazna izkuš/ya. To smo nekoč te vedeli in ztuiH, mar ne?l
Merkur je odšel ^ Spar bodo prenavljali
Nakupovalni center v središču Velenja bo v prihodnjih dneh bolj pust. saj bosta zaprli dve največji trgovini. Merkurje svoja vraia zaprl že prejšnji leden zaradi selitve na novo lokacijo v indusirijski coni Stara vas (nasproti restavracije Jezero), od ponedeljka pa bo zaprta tudi Sparova trgovina. Začenjajo namreč dvomesečno temeljito obnovo. Uredili jo bodo v enega najsodobnejših tovrstnih nakupovahiili centrov. Poleg tega pa bodo pred tem nakupovalnim
centrom od 12. do 24. septembra obnjavljali tudi parkirišče.
To. kaj bo v kletnih prostorih nakupovalnega centra namesto Merkuija, pa zaenkrat še ni jasno, saj se dogovarjajo z več po-tencialoirai najemniki, seveda pa naj bi bile lam tudi v prihodnje trgovine.
■ mi
TEZflVfZDOHODflHK)?
GSM: 090140 804 (300srr/n<,i
Začne se tudi druga
nogometna _ liga Q
Vlak raztresal sanje mlodega dekleta ■
a

9770350556014

lokalne novice
Druge pošte v Velenju ne bo?
Velenje - Na straneh našega led nik a smo /e večkrai pisali, da naj bi Pi^šia Slovenije v Velenju /gradila se drugi ohjekt, in sicer pri Iludovcrniku. Otvorilcv druge poáie naj bi biJa • po informacijah - /e v prvi palimci telošnjep lela. /a /daj je lokacija takSna, kol jc bila vsa la leia.
Ko smo na upravi Pošie Slovenije prevoijali. kakoje s predvideno nalo/ho, je njihova slu/ba za sllske z javnostjo v pisnem sporočilu zapisala, da izvajajo vlaganja v objekte v skladu s poslovnim načr-lom. Pri (em upošicvajo ichnična. tehnološka in ekonomska merila /a doloCanje prioriici /a vlaganje v prosiore. Zaradi uposle-varýa naêela ekonomske upravièenosii med letom prtmcujejo konkreme ponudbe in pogoje o nakupu poslovnih prostorov. Glede na vse to dogovori o i/^radnji druge pošte v Velenju niso lako daleč, da bi lahko dali konkrelnejAe Informacije.
■ťp
Državni denar tudi za plaz v Podgorju
Ljubljana • Vlada je sklenila, da bo v 21 občinah s 476 milijoni tolarjev sofinancirala sanacijo plazov. Med občinami, ki bodo dobile državni denar, jih je îudi nekaj s Širšega celjskega območja. NajveC, 35 milijonov tolarjev, je vlada namenila sanaciji pla/u Br-var v radeški občini. 30 milijonov tolarjev bomo dobili v občini Velenje /a plaz Podgoijc. 26 milijonov v občini Vojnik /a pla/ Majcen, 20 milijonov v občini Prcbi)Id za pla/ v Mariji Reki. 15 miIlji>nov pa v Mozirju /a plaz Zavrsnik, 7 milijonov lolaijev za sanacijo pla/u pri cerkvi sv. Marije na Pesku bodo dobili ludl v občini Podčcirlek, po dva milijona lolarjev pa bodo dobili še v Dobju za pla/ v Škarnici in na Dobrni za sanacijo pla/u Štravs.
■	mz
Jožef Kavtičnik ravnatelj Osnovne šole Nazarje
Pred nedavnim je svet zavoda Osnovne šole Na/a rje s oglasa I z imenovanjem Jožefa Kavtičnika za ravualelja, podprli pa so ga tudi zaposleni na icj šoli V drugo (prvič ni dobil podpore) pa ga je podprl ludl minister/a šolstvo dr. MIlan Zver.
■	mz
Pokopališče se širi čez potok Veriželj
Evro - moj denar
Predsiavnisivf) evropske komisije v Sloveniji je i/dalo posebno publikacijo naslovom l'vrr>moj denar. I/sla je v nakladi 90.000 ítvo-díiv. ra/delili pa jo bodo po vsej Sloveniji, V njej skušajo na razumljiv in prakiičen način predstaviti skupno valuio, ki bo s 1. januarjem prihodnje leto nadi>meslila slovenski tolar. Prisebno pozornost so namenili prakiièriim informacijam ob /iimenjavi denarja / namenom, da bi bili ljudje na lo veliko spremembo, ki je ena najbolj otipljivih posledic članstva v l:vr<ipski luiijl kar najbolje pripravljeni. Skupaj s publikacijo naj bi prišli tudi cvrokalkulatoiji.
■ mz
Občinski praznik in Lučki dan
Luce - Od danes (četrtka) do nedelje. 13. avgusta, bo zelo živahno v I.učah. Tukajšnji lurisiični delavci bodo v sodelovanju z občino, ostalimi društvi ter krajam pripravili tradicionalno turistično - /abavno prireditev Lučki dan. L.etošnji bo 37. po vrsti, po-pesirili pa ga bodo s kulturnimi, športnimi prireditvami ter s prikazom starih šeg in navad.
Letos ireljič zapored so lo prireditev združili še s prazjiovanjem občinskega pra/.nika. Osrednji dogodek bo danes (v četrtek) ob 19. uri v kulturni dvorani v Lučah. lo bo slavnostna seja občinskega s^veta, na kateri bodo med drugim nekaterim najzaslužnejšim članom podelili občinska priznanja.
■řp
Mladi gledalismilci na ulid
Šoiíaiy - Od avgusta že v šoštanjskem zavodu ah kultua> gostijo kar 42 mladih iz Švedske, Školske, Irske. Belgije. KataUv nije in vseh koncev Slovenije. In lo z razlogom. Potoka namreč mednarodni projeki, imenovan Re - aci, mladi pa pod vodscvoni svojih mentoijev delajo na temo »Moja odgovornost - tvoja odgovornost«.
Kot nam jc povedal organizator mednariîdne i/menjave Kajetan Oop, mladi delajo od jutra pa do večera po n3ct<idah pouličnega gledališča. Jutri od 16. ure dalje bodo po ulicah Šoštanja uprizorili, kar so se naučili v tednu dni. Izmenjava, ki jo je finančno podprla Evropska unija, pa se bo končala v nedeljo. \X avgusia. Izvedeli smo še. da so biJi udeleženci nastanjeni v dvorani fV D Partizan, so ludi vadili. A le, kadar je deževalo. Ko ni, je bila ulica njih<w t»der. lu tako bo tudi julri. Pridružite se jim!
mbš
Do leta 2015 naj bi odpravili vse zadrege, ki se pojavljajo na Pokopališču Podkraj - Vsako leto nekaj vlaganj
Mitena Krstić • Pfaninc
Velenje - Leios so v Komunalnem podjetju Velenje i/dclali razvojni) strategijo /a pokopališči Ptïdkraj in Skale. Ta zajema sred-njen^čne usmeritve za obnove, ra/sirllev in posodobitve piikopa-lišč in objektov na njem, /a vsako pokopališče posebej. Strategijo so predstavili nadzornemu sve lu in skupj^člni, ki Sla dokument tudi poifdill.
«Do leta 2015 bi uredili vse pomanjkljivosti, ki se pojavljajo na pokopališču Podkraj. V lo je med drugim zajelo pc^kritje poslovi I-ne^ja prostora. Prt>jekl je v Izdelavi. Po projektantskem predračunu bi /Ji rekonstrukcijo mriiške veže in prekrit je poslovilnega pro-
Gradnja bo občutljiva
Pi>kopali^ćc bo moralo svojo funkcijo vrSlii tudi v času gradnje. /ato b(ï la posebej /ah-tevna. Spoštovanje do pokojnikov in njihovih svojcev mora bili v času žalíísti /ugotovljena, (iradnjo, obljubljajo, bodo pripravili zelo lemeljilo, lako da bodo obredi čim maoj moteni. Ne bo pa se možno popolnoma izogniti gradbišču.
venskih mest, ki takega prostora na pokopališču se nima.
^Celoten program je ovrednoten na 450 milijonov lolarjev. To je velik denar in toliko ga v enem letu niso v stanju zagoioviti obe
občini skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje.« Zalo so izdelah terminski plan. Prihodnje leto naj bi začeli gradili p«>kritje poslovilnega prostora.
Ozrimo se najprej malo v preteklost: pokopališkemu objekiu, zgrajen je bil leta I96X, so dvajscl lei kasneje prizidali dve veži /a zame pokope, t.eia 1994 so uredili čajno kuhinjo, pred tremi leti pa pokopališče razširili proti vzhodu in sanirali plaz nad njim. Predlani in lani so del pokopališča se ra/Jirili z okoli 540 grobnimi mesti, vžarnem zidu. /^irajencm lani. pa je na voljo 448 žarnih niš.
Marjan Jedovnicki: <-Potraben denar zagotavljata občini in Komunalno podjetje."
siora poirebovali 140 milijonov tolariev, I maněna sredstva za ta del se oblikujejo pri lastnikih pokopališča, lo pa sta Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj,« pravi direktor Komunalnega po-djeija Marjan Jedovnicki.
V objekiu je zdaj sedem mrliških vežic. t)conjujc se, da bi jih zadostovalo pet. Treba pa bo obnovili tudi sedmico, sanilarije, čajni kuhinji. Drugi del se nanaša na širitev pokopališča čez potok Veriželj. »Zemljišče sla Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj že odkupili. Pripravljamo pa tudi projekt izgradnje parkirnih prostorov. Po določenili idejnih /osnovah bi pridobili 60 do 70 dodatnih parkirnih mest. kar pa seveda spel ne bo zadostovalo za take dneve, kot je 1. november in večje pogrebe, na katere pride pt^ nekaj tisoč ljudi. Za normalno uporabo pa bo to dovolj.« Pripraviti je treba ie prostor za posip pepela. Velenje je eno redkih slo-
Vrejajo Še en dei i<analizacije.
Posioviini prostor naj bi prekriii prihodnje teto
i ^
j Ženske bodo »mešale« letošnji volilni golaž
Volilne liste morajo biti »nežne« - Eden poslanec se kot župan umika, trije naskakujejo županski stolček - Iz ekstrema v ekstrem, le zmernosti ni - Država ni umrla, še umika se zelo počasi
Zdaj Je Jasrtû: čez deset dni bodo .<iickla prva opravilu :a feiošnje lokalne voïitvç. Čeprav fwkaten te zdaj naiMncdujeJo osier boj za tne\Ui občinskih svetnikov, še bolj za tupanske stolčke, ftaj bi bile leiosfije vo lUw vendarle bolj nežne. Na ka/iJidatnib lîsîaJi mora nantrei" bifl vsaj petina predstavnic nežnejšega .y>Qla. kol nekateri se vedno nnennjejo ženske. Postopoma se bo ta odstotek še pt)\ečevai in nekatere pred-stavnice meznejke^a sj)olu<r menijo, da se lahko zgodi, da bonto ou>-rali čez leta za^otavijali n.strezno kn)io moških na kajuHdatnih listah. Glede na to, kako težko v nekaterih strankah pridobivajo soglasja ženk. se lo kmaht še ne ho z^oiiilo. Čeprav se za mji vstop žensk v /Hilitiko zavzemajo /udf v straffkaJi, k/er sicer {xmdarjajo ntesto zena v družini in doma. I/krati vrteti kuhalnico, se ifirati z otroki in sedeti v svetni.^kih, kaj šele pariumenlarnih klopeh, %re bolj težko skupaj. Brez ustreznih po%{ýe\'. ki bi to olajševali, seveda!
In ker so doslej spodleteH vsi poskusi, da bi razdriižlli funkcyi poslanca in župana, se za župa^jski stolček iH)te%uJe se več poslancev kol dosli^. Tudi na našem območju. Jako v So.^tanjn Drajio Koren, v Ra-de<xih Matjaž i lan in v Slovenskih KonJicaJi Hudi J^tan. Bo pa to dvfýnost pre.'iekal šíorski žuimn Franc Jazbec. Odločil se Je namreč, da ne bo več kandidiral za mesto župana, ijitošnje voHrve bodo najobsežnejše doslej, saj Je Slovenca nedavno dobila še več novih občin, iako Jih Je zdaj ie 210. med novimi Je tudi ena z^ornjesavinjska, Rečica ob Savinji. In r vseh teh občinah bo treba izvoliti nekaj manj kot .^(H) svetnic in svetnikov. Koliko bo šele treba kandidatov. In kandi-
datk. Up<w}. da se Slovenija še ne bo Mj drobila, saj bi nam ob še večjem številu občin laliko zmanjkalo kandidatov za svetni'^a in vsa ostala mesta v občinskih masinerijah. Pravega čhneka Je tako že zdaj pogosto težko najti, hi po decentralizaciji bodo potrebni [HiHtiki še za /H>krajirie!
Vsekakor se nam zaradi volitev s\-eînikov fn žt/f^anov obeta pestra In vroča Je.sen. Malo vroči/re nam Ix) sicer verjetno kar dobro delo /to pokvarjenem poleijjt. Kol da se tudi vreme ravna t>o pogostih razmerah pri nas. Ne pozna zmer?iosn In skače iz ene skraJno.sri v dru^), enkrat hudo vroče, potem hudo hladno, enkrat suša. potem tuoča. In ko so se ponekod (počasneži) šele dobro pripravili in odpríi polet tU bazen. Je kopalce že pregnalo muhasto vreme. Ob tem pa bi lahko rekel, da v Celju le malo pretiravt^o. ko koikUcem v mestnem bazenu ponujajo tudi vstopnice za drsališče. Ampak (ho spet kdo vzklikni!) oni .vf to lahko privoščijo. Imajo letno koiHiltšče in imajn drsališče, ki so t^a res te tudi odprli - poleti. Zdaj ^o.'iti mlade evropske drsalce, zadnji teden v tem mesecu ho brezplačno vabil Celjane, da .<se navadijo na prihajajoča zimo. Kot da ne bi vedeli za f)rihajaJočo vroćo^lesen. Po mnenju nekaterih ttl dobro, da tako skrbimo za državo, za njene organe, /}jena telesa, u.'îtrezne kadre, saj se tuko še bolj krepi. In bo še bolj odporna in manj razmišljala o tem. da bi se umaknila iz našega %osiHidarstut Vsaj malo bol/ odrasli veste, kako smo dol^o govorili o tem, da država umira, a ni nikoli odmrla, le vse skupaj se je še bolj podrfavilo. Zdaj pa ie dol^o govorimo o tem, da se v.saj umika iz spodarstva. jm Ji tudi to ^re stežka. Tudi kakšna brca. ki Ji Jo pripra\'-Ijajo v kakštti dn/žbi, pri tem ne pomaga kaj dosti. En! menijo, da zato. ker meni, da .so te družbe še />reT«' nebogljene, drugi, da ie država pač vedno znala molsti.
Seveda so tudi taki. ki menip. da /)odJelJa molze .k* kdo. Predv.'iem ob podatkih o razmerjih plač med »navadnima delavcetu in predsedniki družb - to Je tudi ena /wti dvajset! Pa ni tak problem, da Je zgorrija previsoka, problem Je, da Je spodnja prenizka!
m
NA$ ČAS lutaj»: časopbna-ziložDlika le RTV družbi, ita. Wui». l2ita|s (A čiirUlL Cena posameznega cvo« je 300 STT e) iSi % af^oçri ODV. 23.SÛ ST {0.1 e), cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1.14 i)). Pii pi^ilu i»ine naroinne 20 %. ocilsim 15 K, feUlletne M % in mesečne 7 % popust
UridnišlvK 6onsZaJ<i<ek (CiiektofL Slane Vo;4( (odgovorni ured/iik), Mtbna KrstiS-PbnjrK (pomočnica urednika), Janez Piesnk. Tal^m Podgoršek, Bojana âpegel (novjnarji), Mita Zakoiek curedntcâ /ad^), Janja Koiuta^pe^ei Oehniina urednicah Tomaž Geišak (otliie>va}ec) Protaginto: Jug (^ja piopagarids), Sašo Konečník. Jure BerlčniK ipropagandltia).
Sri« uridnHtv« lo vpmt: 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. telefon (0^ m
17âÛ.llla(u 103)697 46410.
TRR- Ncp^ LB. Velenja: 02426«020133d54
E-nilfc presstnascas^i
Obf krnica In gral. prlprnt: řas
TI&Tskarra SET dú. MíMkS 400 Nanarmtiih falograll lo nAofHm oa «ačuiol
Po zdfccnu o DDV le "N^ is' uvrščen maď poi7k>o4e iniiynajKifiega ;rtačap kalere se ptAnfi davdk po zri^ stocnj. letno izide 52 ^t&vflk.
10. avgusta 2006

ZANIMIVO
Pod Pustim gradom
Obnova zdravstvene postaje
Na osnovi javnci?a ra/pisa jc občina Izbrala i/vajaica za obnovo desnega krilil la ni kajenje /dravsivene posiaje. Na razpis sc je prijavilo Ic JomaCe p(»Jjcljc Cigrad. Obnova predvideva u redilev vseh insialadj in zamenjava oken. Dela so ocenili na bli/.u 50 milijonov tolarjev, denar pa boaa /agoiovila Občina SoSlanj in minisirslvn za zdravje.
Predvidoma naj bi dela začeli 20. avgusia in jih najkasneje v dveh mesecih ludi končali, da bi bila oskrba bolnikov čim manj inoiena. Rok izvedbe de) je bil eden od ključnih razpisnih [to^oj^iw.
Rekonstrukcija ceste Heroja Gašperja
Minuli pelek je bil v Uradnem listu RS i)bjavljen ra/pis za rekonstrukcijo ce^ae Heroja Cîaspcija v Šos^ianju, in sicer od križišča pri vrlcu do mostu če/ potok Bečovnico. Poleg prenove ccstisča bodo ob tej priložnosti obnovili ic komunalne in eiektroinstalacije, ohccstno razsvetljavo in zgradili pločnik na levi strani (iz smeri mesia). Na {Občinski upravi Uj'^ajo. da bodo predvidena obnovitvena dela stekia v začetku prihodiije^za meseca, trajala pa naj bi 45 dni.
/ javnim razpisom male vrednosti v občini itojo izvajalca za rekonstrukcijo cesic od Loma proti Florjanu v Topolšici, kjer naj hi asfaltirali sc makadamski del odseka v dolžini metrov.
Zamenjava kritine na telovadnici v Topolški
v teh dneh (odvisno od vremena) bodo začeli (opravljali dela pri zamenjavi slresne kritine na telovadnici podružnične šole v Topolšici. Doslej je bil objekl pokril z ekološko spornimi in zdravju škodljivimi salonitnimi ploščami.
Dela v vrednost) nekaj manj kol šest miHii)m)V tolarjev bodo izvajali delavci podjetja Trgokop, Izvajalca del je izbrala občina na osmivi javncKa razpisa.
mtp
Iz obune Šmartno ob Paki
Zmanjšali izgube za še 10 odstotkov
Ixítošnja suša ni povzročila večjih težav pri zagotavljanju zadosinih količin pitne vode na celotnem območju občine. K temu so zanesljivo pripomogla prizadevanje občine z upravljalcem vodovodnih onirežJj na tukajšnjem območju - Komunalnim podjetjem Velenje - predvsem pri zagotavljanju dodatnih količin v<îde. pri namestitvi dodatnih čisiil-nih filtrov za odstranjevanje pesticidov in antimona lîa enem od vodnih virov (mednarodni pilotski projekt ) in pri zmanjševanju izgub vode na sistemu. Te so zmanjšali šc za dodatnih 10 odstotkov.
Prav v teh dneh delavci velenjskega komunalnega podjetja urejajo kritični odsek omrežja v vaški skupnosti Ctavce-Veliki Vrh. kjer nameščajo cevi, ki bodo namesto sedanjega 6-harske^a zdržale pritisk do 12 barov. Hkrati s tem bodo sanirali še plaz, ki seje spro/jl predvsem zaradi :zickaoja te vode.
Potrebnih 50 prometnih znalcov
V občini namenjajo promelni varnosti precejšnjo pozornost. Poleg izgradnje pločnikov in posodabljanja cest sodi v Vd splet prizadevanj ludi ureditev prometne signalizacije. Konec lanskega leta sn predstavniki občine, pmmeini inšpektor, predstavnik policije in predstavniki vaških skupnosti pregledali cestno signalizacijo na obćiaskiJj ter lokalnih ceslah In ugotovili, da je potrebno nekatere znake zamenjati ponekod pa zaradi nejasnosti položajev na cestah postavili še dodatne označbe. Na seznamu seje tako znašlo 50 promelnih znakov.
Občina jih je po končanih proceduralnih postopkih že kupila, /anjc je namenila približno milijon lolaijcv iz občinskega proračuna. Na občinski upravi so prepričam, da se bo zaradi tega ukrepa prometna varnost na lokalnih cestah povečala.
Bolinišce ima streho
v drugi pi^ovici prejšnjega ledna se jc članom tukajšnjega društva upokojencev, odbora invalidov in najbrž še nekaterim drugim občanom izpolnila dolgolelna želja po pokritju balinišča. Večino male-riala so za naložbo prispevali donatorji, veliko prostovoljnih ur so opravili člani društva, nekaj denarja bo primaknila upokojenska blagajna. manjši delež pa bo prispevala tudi občina. Pokrito bahnišče je pomembna pridobitev za upokojence in nenazadnje tudi za sam kraj.
Spominsko obeležje na gasilskem domu
Na ptîbudo veteranov vojne za Slovenijo naj bi na gasilski dom v Sman-nem ob Paki namestili spomijisko obeležje, saj je bil v času omenjene vojne tu sedež štaba teritorialne obrambe, šiaba Nar<idne in Civilne zaščite. Aktivnosti so v polnem zamahu, datunia priložnostne slovesnosti na kateri bodo spominsko obeležje odkrili, pa za zdaj se niso dorekli,
■tp
nikoli sami
107.8
Če si v Evropi, srečaj Evropo!
Prejšnji teden PD Kažipot pripravilo projekt Meet Europe - Mlade iz devetih evropskih držav vztrajno močil dež -Vtisi tujcev le pozitivni
Mojca Krajne
Pogled v nebo dan pred začetkom srečanja: sončno, brez oblačka. Takšna vročina, da je organizatorje tolažila le misel, da so dogajanje postavili ob jtíZero. Pogled v nebo prvi dan srečanja: dež, nevihta.
Ves prejšnji teden se je í>b avlo-kampu Jezero dogajal Meel Europe. projekt, ki ga je pripravilo Počitniško društvo Kažipot iz Velenja in kalorega namen je bil »...
dilc tri ure dela v delavnicah. »Mladi so si že pred prihodom izbrali, kje bi radi bili, in v listi delavnici so ustvarjali ves teden,« je razložil eden od slovenskih voditeljev delavnic. Po vsakodnevnem kosilu stí sledile različne aktivnosti in sp(jznavanje Vele-njCH z okolico: obiskali so Muzej Premogovništva Velenje, Velenjski grad. si privoščili pain-Iball in vožnjo s šii-rikolesniki, pa treking skozi Hudo Lutnjo, ogled mesta Velenje in Se in se. Organizatoiji so udeležencem predstavili ludi program Mlrtdina in druge programe HI) in Sveta Evrope, »Projekt Meet l^urope namreč finančno podpira program Mladina. To je torej nek način pridobivanja denarja iz (fv-
SoA»o(f?d zaključna zabava sa ja vandarla lahko dogajala zunaj.
stavljene iz treh Tantov in treh deklet med 16 in 19 leti. prihajajo pa iz Italije. Madžarske, Švedske. Francije, Nizozemske, Walesa. Poljske in Nemčije.« je povedal Rai. Sporazumevanje je seveda potekalo v angleškem jeziku, saj so se organizatorji trudili, da se mladi iz ene države niso družili le med seboj, ampak so navezovali nove stike. »Nekateri so imeli seveda nekaj težav. Šc najb<ilj zanimivo je poslusad angleščino kakšnega Italijana ali 1-Vancoza.« sc je smejala naga, iva Slovenka, ki seje ravno spomnila, kak(5 nekateri udeleženci včasih komunicirajo predvsem z rokami. In nekako tako je bilo tudi na zaključni zabavi, na katero so v soboto povabili vse sponzorje in druge zain-
težav posedlo na klopi pod prostranim ncbnm. V prvi vrsti je sedel tudi župan .Srečko Meh. ki je dobil priložnost, da je mlade pozdravil. »Ko boste prišli dom<^v. povejte, da se znamo tudi v Sbve-niji in Velenju veselili. Pa dobro-dtišli še kdaj in srečno," je dejal med drugim. Nadaljevanje programa je spel potekalo v angleškem jeziku, v katerem so skupine predstavile dehj v delavnicah. Tako likovna, igralska, glasbena, medijska in eksira delavnica sn se slišale zanimivo, predvsem pA se je zdelo očitno, da so v njih zares sodelovali vsi udelcžcnci. In vsi ti so v nedeljo odšli domov. Polni viisov niso niti opazili, da se vreme spet kisa. Niti jih ni motilo. »Presenečen sem bil, da S3 se
Kakšni so Poljaki? Udeležanci Meet Europe so svojo predstavo kar izdelali.
druženje mladih, spoznavanje novih kultur, imeli se dobro in pridobili iKive prijatelje,« je povedal vodja projekta, Blaž Ral. Težav s preveliko vročino niso imeli, saj je ravno ves prejšnji teden nad našo dolino krožila gmola mokrih oblakov. »Slišala sem, da ste imeh pred našim prihodimi precej drugačno vreme. Oe je lo res. potem upam, da ne mislite, da smo vam mi princsh dež.« je razmišljala ena od tujih udeleženk.
( eprav so mladi tudi v slabem vremenu živeli in delali v šotorih, so se imeli lepo. Vsak dan so začeli z bujenjem, zajtrkom in jutranjim «energy-zer« • telovadbo, da so se zares prebudili. Nato so sle-
ropske unije, čeprav so nam seveda pomagali tudi sponzorji.« je pojasnil Blaž Rat. V skupnih družabnih večerih se je vsak dan predstavila vsaj ena od držav, ludi Slcvenija je hila na vrsti, »/eio smo se potrudili. Pokazah smo jim kraiek film o Sloveniji, pripravili kviz, pa okušanje tradicionalnih slovenskih jedi ... In mislim, da iim je bilo všeč, le nekateri so se pril<ižcvali nad žganci in polento,» je ptwedal nekoliko plašen shivenski udeleženec. Je pač tako - različni narodi, različni okusi. Draženja Meei Europe so sc udeležili mladi iz devetih evropskih držav • osmih tujih in Slovenije. »Vse sodelujoče skupine so se-
V enS od delavnic so nastajale kiparske umetnine.
t ere sira ne. Na posebej priprav Ije-nejn odru med š;)tori, ki so ga obdajali plameni prižganih sveč, je voditeljica v začetku prireditve oznanila veselo novico: »Dobili smo vojno proti vremenu!« 1ji res. dežja ni bilo, zato se je vseh 66 udeležencev skupaj z gosti brez
udcicženci tako hitro in dobro sprostih in se povezali 1er zares postali pravi prijatelji.« je rekel Blaž Rat. Nekaj stikov se bo zagotovo ohranilo, morda dovolj za podiranje stereotipov in predsodkov o tujcih.
Blaž Ral, vodja projekta:
»Vse se je začelo leta 2004 na Poljskem, ko smo se člani PD Kažipot odločili za organizacijo projekta, ki so jo partnerji z veseljem sprejeli. Priprave so potekale od lis t ega dne dalje, aktivno pa od konca prejšnjega Icia v obliki rednih sestankov z organizacijskim odborom. Vesel sem, da je vse potekalo več kot odlično, povsem po načrtih in brez zapletov. Prihodnje leto naj bi se pnýekl dogajal na Poljskem, v društvu pa za mlade že septembra pripravljamo ludi »dhod v mesto Udine, v oktobru pa v Wales v Veliko Britanijo.«
Špela Janežić: »Ker smo Slovenci vodje delavnic, smo se na projekt začeli pripravljati že sredi lanskega leta -najprej Je to pomenilo sestanek vsakih 14 dni, nato pa smo vsak leden delali na sestankih povprečno štiri ure. .Sama sem zadolžena za izdelavo časopisa in tako odgovorna za desei mladih v skupini. K sreči vsi govorijo dobro angleško, no. vsaj sporazumevamo se
dobro, mislim pa tudi, da jim je tu vscč. Škoda le. da niso imeli priložnosti videli več Slovenije.«
Pika Krofel: «Članica PD Kažipot sem že kakšnih 10 let. tako da sc spominjam začetkov na manjših projektih, ki smo jih do danes uspešno razširili. Zdi se mi, da smo se udeleženci in organizatoiji tokrai dobro povezali in da res vsi uživajo. Moja skupina vsak dan pripravlja televizijski dnevnik, torej novice iz kampa: imeli smo vojno z mravljami, pa vreme terorist, čenče iin. Ker delajo dobro in imajo dobre ideje, sem zelo zadovoljna z njimi in jih lahko le pohvalim.«
Gašper Planino: »Mislim, da je mladim tu všeč, le nekateri se pritožujejo nad hrano in nad tem, da ni niožJio kupiti piva - 10 so predvsem Nemci in ValežanL Nisem pa slišal, da bi bilo komu dolgčas. Tudi dnevni red za udeležence se mi zdi ravno pravšnji, ni prenaporen, čeprav je zgtxjba za Slo vence malo drugačna. Po zaključku dneva, ko jim ob polnoči zapovemo spanje, morama namreč mi še marsikaj postoriti.«
Amedro Plazzotta: «»Prihajam iz Italije, iz mesla blizu Nove Ciorice, tako da sem v Sloveniji seveda že bil ludi prej. res pa je. da ne v Velenju. Tukaj mi je zelo všeč, še posebej sem navdušen nad Hudo Luknjo In Muzejem Premogovništva, Ampak se ne bom pretvarjal: najbolj všeč so mi dekleta. Projekt sc mi zdi dobra ideja, saj imam res priložnost ustvariali dobre odnose do mladih iz različnih držav, zanimivo se mi zdi ludi v delavnici in kar je najboljše: našel sem veliko prijateljev, Kelsev Richards: Slovenijo sem tokrat prišla prvič, z letalom, saj prihajam iz Walesa. Všeč mi jc. še posebej zanimivo se mi zdi jezero, navdušena pa sem tudi nad zgradbami, ki so povsem drugačne kol pri nas. Dohrn in okusna je ludi vaša lirajia. Vesela sem. da me je vodia naše skupine povabila na to srečanje, saj Je organizacija res dobra. Škoda le. da z vsemi ne bomo ostali v stikih - toda z nekaterimi smo se že dogovr»riIi. da gremo po božiču skupaj v Amsterdam.«

Gospodarske novice
Esotech gradi čistilno napravo za Acroni
lisoítích je sodclavai z Acn)nijeni že v času pridobivanja projektne diikamcniacijc /a prid n hi lev gradbenega dov(v Ijcnia za čiščenje odpadnih v(id. Zdaj pa so pridobili se izdelavo deiailnc dokumenlacije. i/vcdbo yradbcnil] dcí ter dobavt) in nionu/o opreme, (ire /a obsc/tno delo. Naprava bo lempcraiunu) ioíevala vode, izločevala odpadna olja, irdne delce, le/ke kovine, dokončno pa bodo ludi zaprli kr{>gou>k ichncílaskiíi voda. Pridobljeno naročilo je za Itsiv lecb eden najvećjili iz/Jvov na področju okoljevarslvcnih lehnologij, lako po tehnološki zahievnosil. obsegu, pa ludi roku i/.delavc,
Za stroje spet 16. avgusta
v Gorenju je sicer j^lvahno tudi v icm času, vendar pa so delavce /a siraji zamenjali v/drtoalci. Oeiudi so v Ciore-nju v zadnjih petih Iclih dobesedno prenovili vse proizvodne obrale in zsdmenjnli tehnologije (i^amo v obdobju od IcU 2002 so za naložbe namenili ?00 milijonov evrov)Je treba pregledati stroje in naprave, popravili in zamenjali dotrajane dele In jih lako pripravili na uresničevanje jesenskih planov, ki so že po dinamiki /.ahlevaejši. /a siroje se delavci vračajo v lorek, 16. avgusla.
«r
TES ima energetsko dovoljenje za gradnjo šestega bloka
/a gradnjo že pripravljajo državni lokacijski načri, sickla pa naj bi lela 20DH. Blok bodo postavili na lokaciji hladilnih stolpov prvih irch blokov, proizvodnjo prvih dveh bodo nadomestili z namestitvijo plinskih turbin na bloku pel (ta naložba je v teku), hlajenje ireijega, ki naj bi obratoval do leta 2011. pa bodo prenesti na četrti blok. Nov šesti blok, zmogljivosti kar 600 m ega vat o v (sedatija inštalirana moč znaša .^45 MCiW), naj bi začel obratovali najkasneje lela 2012.
Rudarji na kolektivnem dopustu
Tudi velenjski rudarji so prva dva tedna avgusta že tradicionalno na kolektivnem dopustu. Tega so skrbno načni> vali in jamo dobro pripravili na daljše mirovanje, zaključili pa so tudi montažo novega odkopa v jami Pcsje in s tem ustvarili p(igoje za j esc n sk< > z ah levno izpol n il e v de I ov nega líačrta. V letošnjem načrtu Imajo predviden odkop za prtv Izvodnjt) 41300 "U električne energije. Poleg lega pa bodtj takoj po kolektivnem dopustu začeli uresničevati tudi pro» jeki prenove procesov, s pomočjo katerega naj bi dosegli do konca leta 2010 stroškovno ceno 2.25 evra na GJ ter kvoto 1400 zaposlenih, od tega 190 v strokovnih službah.
V Nazarjah nova poslovna cona
Sedemnajst lastnikov agrarne skupnosti Prihovska gmajna se je odločila za odprodajo zemljišča občini. Ta bo lam uredila prepoirebno poslovno cono na kar več kot 50 tisoč kvadratnih metrih (zemljišči je namreč občina pred tem odkupila že od družbe Glin Holding in od Kre Velenje).
■ mz
Poslej še manj kritičnih točk
62 delavcev opravilo večja obnovitveno-vzdrževalna dela na daljinskem energetskem sistemu Šaleške doline 4 ure pred načrtovanim rokom - Do konca leta še revitalizacija 45 let stare centralne energetske postaje - V naslednjem srednjeročnem obdobju pozornost razvojnim projektom
Tatjana Podgoršek
Od čeinka d<i nedelje minuli leden jc 62 delavcev poslovne enote llner-getika Komunalnega podjetja Velenje izvajalo obsežna obnovitveno-vzdrževalna dela na .'^OO kilometrov dolgem sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Kljub slabemu vremenu so porabnike priključili nazaj na sistem štiri ure prej, hM si) predvideli. »Tudi letos smo skrbno priprnvili program remonta v najmanjšem možnem času, s5e zanj dogovorili z vsemi največjimi odjemalci toplotne energije v Šaleški dolini in predvi-dcnem áísu odpravili vse tiste kritične točke, ki bi v ogrevalni sezoni pomembno vplivale na kakovostno ter zanesljivo oskrbo po-f.ibnikov s toplotno energijo. P<i-leg ometijenih del na številnih U> plotnih postajah, podzemnih razdelilnih objektih, na vseh visokonapetostnih energetskih napravah smo na omrežje priključili še bodoča trgovska objekta (Merkur v Stari vasi in ílofer na Selu), ki bosta pomembno povečala odjem toplotne energije, Prav tako smo v lem času opravili nujna pripravljalna dela, na osnovi katerih bomo v naslednjih 10 mesecih re-
vitalizirali 45 let staro centralno energetsko postajo na sedežu p<> slovne enote in ki preko irocevnega ogrevnega omrežja oskrbuje veliko pt^rabnikov na (Območju mestne občine Velenji,« je povedal vodja prv slovne enote linergetika Miran Za-ger.
Ob tem je /ager še poudaril, da so vzdrževalci zaradi slabega vremena opravljati dela v težkili pogojih. Dež je motil varilska in gradbena dela, saj je voda zalivala gradbene jame. Kljub temu so prve pt>rabnike priključili nazaj na sistem daljinskega ogrevanja že minuli petek popoldan
Neugodne vremenske razmere so precej otežile pogoje, y katerih je 62 delavcev opravljalo večja remontna dela na sistemu daljinskega
ogrevanja Šaleške doline.
in pri lem izkoristili akumulirana lo-plolo v omrežju, ostale so postopoma priključevali v soboto, zaradi velikega obsega dela pa so najkasneje zagotovili toplotno energijo porabnikom na obmt)čju Topolšice. in sicer v nedeljo popoldan, «V dnigih okoljih si vzamejo za izvajauie tako i )bse/n i h obm >yi t ve n o-vzd rže valnih del 30 dni. mi pa smo jih t)pravili v XX delovnih urah.«
Ze opravljena vlaganja v sistem daljinskega ogrevanja so veljala več kol 35 milijonov tolarjev, do koncii lela izvedena dela pa b:>do presegla vrednost .^00 milijonov SIT.
.So večja vlaganja v obnovo in vzdržjivanje sistema končana? zdaleč ne, V naslednjih petih letih načrtujemo se večja, saj je pred nami nekaj pomembnih razvcynih projektov, od že omenjene revitalizacije centralne energetske postaje do IzgradJije kogeneracije na hka-ciji Kon^i^ka .lav Velenju. Nai sistem daljinskega ogrevanja je drugi največji v državi, po opremljenosti IM jc v samem vrhu,« je sklenil po-gtivor viîdja p<íSlovnc enote Tner-getika Komunalnega podjetja Velenje in direkior InSUtuta /a daljinsko Ciiergetiko Slovenije Miran /a^er.
Bomo še malicali med delovnim časom?
Odprto ostaja, ali so delodajalci dolžni obračunavati sindikalno članarino in kako bo s časom za malico - Nadaljevanje pogajanj septembra
Mira Zakošek
Največ besed m sodalni parlnerii v dosedanji razpravi namenili temu. ali naj zak<m določa delodajalcu, da mora tehnično izvesti in obračunati sindikalno članarintj na zahtevo sindikata. Delodajalci menijo, da naj se to določilo črta in naj to ureja kolektivna pogodba, medtem ko sindikati vztrajajo pri ohranitvi dosedanje ureditve, Mhiislrsivo je podalo kompnv
misen predlog, in sicer da je plačevanje sindikalne članarine stvar dogovora med delavcem in p<)djctjem.
Razpravljali pa so tudi o pomenu in potrebi ubstoja delavske knjižice, saj so skupaj ugotovili, da ta ni več potrebna.
Večina vprašanj ostaja se naprej odprtih, tako davčna zakonodaja kot vprašanje malice. Socialni partnerji se bodo ponovno srečali predvidoma 1. septembra, ko bodo obravnavali preči^en predlog zakona.
Strožje za brezposelne
Veljati je začela novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Skladno z novelo bo brezposelna oseba v primeru odklonitve ponujene zaposlitve, ki ustreza njeni izobrazbi, izbrisana iz evidence brezposelnih oseb. Po novem pa ensko velja tudi /a brezposelno osebo, kiji bodo ponudili tudi zaposlitev, ki predvideva do največ
dve stopnji nižjo izobrazbo od izobrazbe brczposelnegi. Zaktin med drugim določa ludi prisKijnosu zavoda za zaposlovanje, da brezposelnim osebam, ki so upravičene do denarne socialne pomoči, posreduje vsako zaposlitev in primemo delo po podjemni ali avtorski pogodbi oziroma posreduje začasno ali občasno humanitarno sli drugo podobno delo, ki traja največ 56 ur mesečno. Cc brezposelna oseba ne bo želela biti izbrisana iz registra in s
tem izgubiti pravico do denarnega nadomestila. b<i morala zaposlitev, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, sprejeli po treh mesecih brezposelnosti, po šestih mesecih pa bo morala sprejeti tudi delovno mesto z izobrazbo, nižjo za dve stopnji.
Študentsko delo tudi na zavodu za zaposlovanje
Zakon prinaša novosti tudi na po-dmčju siudcniskega dela. To bn ptv slej lahko pfmujal ludi zavod za zaposlovanje. Hkrati prina^ zakon spremembe de lil ve koncesijskih dajatev, ki jih delodajalec plača od zaslužka studentov. Ta po Tiovem zjiaša 12 odstotkov, pri čemer bo 25 odstotkov sredstev namenjenih za štipendijski sklad, po M.5 odstotka pa študentskim orgatiizacijam in servisom.
MALA AřsIKEXA
Bo nov zakon rešil problem brezposelnosti?
v veljavoje stopil nov zakon o brezposelnih, ki med drugim določa, da bo brezposelna oseba, ki ji bodo ponudili zaposlitev, ki je lahko ludi do največ dve stopnji nižja od njene izobrazbe, izbrisana iz evidence brezposelnih oseb. če službe ne bo sprejela. Kakšno mnenje ituajo o tem nekateri tiaključni sogovorniki?
Marica Svetko: »Delam že let in sem pmti temu zakonu, saj mislim, da se mladi niso solati za lo, da bodo potem pometali po mestu ali kje drugje. (!'c so se izobraževali za
neko podn>čje. nnj potem tudi tam dtv bijo zaposlitev, V^ krivdo nosi dr/ava, saj brezglavo podaljšuje dcl<wne dobe, kar pomeni, da stari ljudje delajo, mladi pa zato dela ne dnbijo. saj ni prostih dc-loviUh mest. Tb pa ni prav. Starejši naj gredo v pokoj, mlndi pa delal.«
Nalasa Malanovič: ^/akon je čisto dobrodošel. saj jc bil že skrajni čas. da se na lem področju nekaj ukrene. Tisti, ki so brezposelni, so zato. ker nočejo delali. Jaz pravim, da kdor je pripravljen delati, bo delo dobil, pa :eprav nekoliko slabše za /.ačetek. Tako seje zgodilo tudi meni. Sprejela sem nižje delovno mesto od moje izbobrazbe, a se mi je nato odprlo, sedaj imam službo, kot je treba, in se-
veda sem zelo zadovoljna.«
Primož Faneur: >»0e je delo na voljo, potenî bi ga brezposelni moral sprejeli, ne glede na izobrazbo. .laz osebno bi sprejel tudi takšno službo, ki bi bila dve stopnji nižja od moje izobrazbe. Trenutno namreč delam sedmo stopnjo in dvomim, da bom takoj naivci lemu primerno zaposlitev. Tako Ca jaz bi sprejel, prav lako to priporočam ostalim.«
Danijel Karniidarevlč: »Kaj pa vem, po moje ta zakon ni čisio vredu, saj niislinî, da če se Čh> vek šola in v to vloži veliko le I svojega živli eni a.
IÏÉ
naj potem dobi temu primerno delovno mesto. Ne vejii. zakaj bi delal nekaj, za kar ni izučcn. Res je, da služb ni in jo je težko dobili, je pa tudi res, da je veliko takšnih ljudi, ki sploh nočejo cielalL Te bi bilo potrebno zaposliti«
Jovo Jauz: »Mislim, da bi marsikoga morali prisiliti, da bi delal, saj marsikdo tega noče. lo bo zakon morda rešil.
A —' M Narobe pa je. da delt> Hr^^ H dajalci zaposlujejo pre-—* več tujcev, in to zato. ker so cenejši. Dovolj je Slovencev, ki bi lahko delali- Seveda pa je res, da večina mladih danes študira, in če bo šlo tako naprej, bo na koncu brczpt)selnih se več, kajti vsi ne bodo našli svoji izobrazbi primerne zap(îstiive.«
Marija Hrastnik Koren: ^Pravje. da se
država ukvaija tudi s področjem brezp^> selnosti in ta zakon je poskus, da bi slanje izboljšali. Mislim, da mora biti v teh časih tisti, ki išče zaposlitev, pripravljen na vsako delo, kije na voljo, vsaj za nekaj časa, dokler ne najde boljšega. Verjetno ga bo tudi hitreje dobil, če bo pokazal pripravljenost in zanimanje. Nekdo, ki je zdrav in močan, ne more samo sedeti doma in čakati, da bo dobil delo. V naši državi je žal tako, da imamo na eni strani veliko prezaposlenih ljudi, na drugi pa tudi take. ki nimajo kaj delali.«
■ vgr mt
10. avgusta 2006
'^H'AS
GOSPODARSTVO
»Ne bojim se konkurence«
Podjetnica Irena Tergiav gradi prihodnost podjetja predvsem na zaupanju strank -Podpora malemu gospodarstvu bolj v besedah kot dejanjih
Tatjana Podgoràsk
Pred nekaj maj kol 21 leli je po-Jjctnica írena Tergiav odprla svojo prvo iiïovina Nilka. In lo v rudarskem Velenju. »Veliko seje l;<kral govorilo, da jc u> mcsio pri-!()žn<»?Ii, Z Vtfseljem «ein sprejela la i/JAv in prišla sem. S trdim delom 1er veliko mero enluzlazma v vseh leh lelih /a /daj k uspci^no siopam po /ř.črlaiii poli,« je povedala. Danes im;^ Nitka svoje prodajalne v Celju, v Ljubljani na-sproîi tamkajšnje ir/nice. v Velenju pa ima razen trgovine Lisca Sik, Ulok in zeliščno prodajalno. To so pred časom preuredili lam, kje je bil darilni bu(ik Dar.
Na vprašanje, kako lahko pre-/Avi z majiinimi trgovinami ob takšni konkurenci in ^lobalizaciji, je Ifcna Tergiav povedala, da vse težje. ^Cc inmà veselje do dela, k) ga opravljaš, sicer nekoliko lažje
Irena Tergiav^ lastnica in direktorica Nitke: "Vedno sem odprta za izzive^ svoje delo res z veseljem opravljamf kar mislim, da kupei naših izdelkov tudi čutijo,'*
premaguješ le/ave. Kot podjel-niča se ne bojim konkurence, ki je res zelo huda in neizprosna. Večja težava je vse bolj prazno mesto Velenje in premalo ptmu-dbe, ki bi privabljala ljudi. so trgovine prazne, tudi leh slej ko prej lil«
Osemnajst zaposlenih v Nitki-nih prodajalnah poskuša kupce /adovt)lj)ii s pestro ponudbo kakovostnih oblačil in priinernitni ccnanii, tudi $ pi>močjo domačih dobaviteljev, predvsem pa r. maliv serijskimi kolekcijami lasine blagovne znamke. »Ta nas rcšuje. s^j
so zaradi lega lahko ccne izdelkov precej ugodnejše k(H v prodajalnah s podobno konfekcijsko ponudbo. Prihodnost gradimo na zaupanju strank, zato jim namenjamo precej pozornosti. Poši-liamo jim kataloge, jih vabimo na akcije in podobno.« Pri vsem tem, pravi Irena Tergiav, je zelo pomembno tudi zadovoljstv<i zaposlenih. Poleg zagotavljanja plač po branžni pogodbi in stimulacij glede na zastavljen plan prodaje jih poskuša motivirati še z raznimi oblikami izobraževanja. »Ml pa gredo kar lasje po konci, ko se širokimstljovsi. od vlade do lokalnih skupnosti, o podpori malemu gospodarstvu. Kol ženska podjetnica imam občulek, da imam za kaj takega še manj možnosti. Ko se namreč piýaviš na razpisu, naletiš kasneje na toliko ovit, na toliko aneksov k pogodbi, da če denar že dobiš, ga praktično ne moreš izkoristiti.»
Posebnih podjetničkih načrtov za prihodnje Terglavova nima, saj bodo že prizadevanja, da bi se obdržali na trgu, da bi ustregli strankam, zahtevala veliko energije, časa in rudi vlaganj. »Želimo si, da hi se kupci v naših oblačilih in trgovinah dobro poćuiili. Začutiti morajo, da ne želimo samo prodajali, ampak še kaj več,« je sklenila pogovor podjctnica Irena Tergiav.
Poračunu se da izogniti
Število prejemnikov položnic za poračun komunalnih dobrin približno toliko kot lani, zneski pa so nekoliko višji - Višino akontacije lahko določijo porabniki sami
Tatjana Podgoršek
Minuli vroči dopustniški dnevi so bili v nekaterih gospodinjstvih Šafcške doline bolj vroči zaradi poračuna komunalnih dobrin, saj so položnice še dt)datno obremenile družinski pn) račun. Ogt>rčcna občanka Ivanka iz Hrasiovca nam je v pismu, ki nam ga jc poslala, med drugim napisala: »Koje živel še mo^.Jc nekako šc šlo. saj sta bili pri hiši dve penziji. Sedaj sem vdova in kljub skrcminosti ne zmorem več sprt>li plačevali ptiložnie za komunalo. Sama dobim pcnziie le toliko, koliko je znašal poračun leiošnjih prvili šesl mesecev, to je nekaj več kol 100 lisoč tolaijev. Zakaj niso akontacije vse mesece v letu enako visoke? Tako bi sc iz-ogoili šokom in tudi marsikateri stiski, v kateri se ludi zaradi poračuna znajdejo ljudje.»
Ker vprašanje leija odgovor, smo se napotili k direkioiju Komunalnega podjelja Velenje Marijanu Jedovnickemu- Ta je povedal, da razume stiske ljudi in da .se na podjetju trudijo, da bi uporabniki za kakovostne storitve plačevali čim manj. Na vprašanje naše bralke in na naše vprašanje, zakaj pri poračunih ne upoštevajo letne.
ampak polletno porabo, je povedal: *'Raziogov je več. T-den od slednjih so prav možni visoki poračuni. Obračuni so akontaiivni." Kol je pojasnil, /aradi previsokih stroškov popisa pri individualnih hišah odčitavajo porabo dvakrat na lelo. Za vmesno obdobje i/računajo porabnikom višino akontacijo na osnovi porabe iz preteklega obdobia. Koliko vode in koliko toplotne energije b;)do porabili v katerem gospodinjstvu, sc natančno ne da predvideti. Za vodo morda še, pri toploti pa iie vedo, kako df)lga iîi ostra bo zima. f/m) upo rabnikom priporočamo, da popisujejo stanje šlevccv. Tako lahko sami preverjajo gibanje porabe in odkrijejo morebitno napako ter jo pravočasno javijtj. Prav tako jim prifwrocamo, da sami predlagajo višino akontacije, da bi se izognili pt)račuuu. Neksteri uporabniki sami dvakrat na mesec popišejt) števce in si izračunajo takšno višino akontacije, da je na koncu obdobja poračun v dobro ali breme minimalni.«
Da bi poenotili oziroma poenostavili sistem obračuna in s tem tudi poračuna, pa - po zagotovilih Jedovnickega - ni mogoče^ »Mi smo dolžni zančunali porabni-
konî porabljene količine dobrin. Te so zelo različne. Nekdo ima individualno hišo volik<i 120, drugi 300 kvadratnih metrov in pri tel) je poraba toplote drugačna. Tudi Jni-žijie so različno velike. Nenazadnje pa za kaj takega nimanvi ne zakonske niti kakšne druge osnove.»
Leios je Komunalno podjetje Velenje izstavilo T»6 54 položnic za poračun komunalnih dobrin v letošnjih prvih šestih mcsecih, od tega je 4715 porabnikov dolžnikov, 24.^0 pa je na seznamu pred-plačnikov(pri izračunu poračuna so upoštevali plačila do .^0. junija letos). To je približno loliko, kot jih jc bilo lani. so pa poračunski zneski nekoliki) višji, Poračun za individualne hiše je lani znašal 7,5 milijona lolarjev, letos približno 12 milijonov SFl'. Za razliko je kriva nenormalno dolga zima, saj so bili radiatorji vstano-vanjih topli vse do sredine Junija. Sicer pa je takih, ki dolgujej(i na primer do lOOD SO: 278. do 10 lisoč tolarjev 1117. več kol 50 lisoč tolarjev pa dolguje 526 uporabnikov. Rekorder med dolžniki pajc uporabnik s 520 lisoč tolarji poračuna. Gre za di)lgoleincga dolžnika, ki ni plačal komunalnih dobrin že dve oziroma tri leta.
Delam, delam, delam
# • •
Študentski in mladinski servisi najbolj oblegani poleti - Veliko dijakov in študentov v teh mesecih dela -Poprimejo za vsako delo - Prostih mest je ostalo boij malo
Vesna Glinšek
Velikokrat se zgodi, predvsem poleti, da marsikdo od najstnikov nima kaj počeli, saj Je šole konec, z njo vmd tudi pouka, skrbi in obvc?^ nosii. Vendar pa vsi vento, da brezdelje ni šc nikomur koristilo. Tega se tudi mladina očitno še kako zaveda, vsaj če sodimo po našili obiskih v študentskem in mladinskem servisu ter pogovoru z diiaki in štu-denli. Vsi se torej strinjamo, da je prav. da sc mladi zaposlijo, morda spoznajo, kako si služJjo kruh njihovi starši in znajo ceniti vsak pri-služcni tolar. Hkrati sc naučijo mdi nekoliico drugačnega iu bolj aktiv-
Bojana Pocajt: "Da bi si v tem mesecu študentje in dijaki pridobiti počitniško delo, je možnosti bolj malo^ a nikoli se ne ve.n
nega preživljanja počitniških dni 1er seveda dobijo nekaj denarja, kar je eden od njihovih vodilnih cl-îjev- Zato namen so tu študentski in mladinski servisi, o katerili sledi več besed v nadaljevanju.
Za tiste, ki še ne veste, kako postati član takega servisa
«Prvi pogoj je, da vsak, ki želi poslali naš član, dopolni 15 let.
Danijela Oiir: "Štude/ifeko delo Je modelf kije zavidanja vreden, saj se študentje in dijaki tako pripravljajo na življenje, obenem pa zaslužijo denar, ki Jim še kako prav pride,
kt)nča osnovno šolo in sc vpiše v prvi letnik srednje šole. Drugače pa so lahko naši člani tako dijaki kol ludi redni in izredni študentje. ki niso prijavljeni na zavodu za za po si ova nje, «i je pripovedovala naša prva sogitvornica B<v jana Pocajt, referentka za posredovanje del na Sttidentskemu servisu Maribor. Za prvi vpis bodoči člani potrebujejo originalno potr-
dilo o vpisu za tekoče šolsko leto. EMSO iii davčno številko ter bankomat kartico. Zažcljenajc tudi fotograllja, ni pa nujna.
Kaj servis nudi ...
Prvoina naloga študentskih in mladinskih servisov jc posredovanje občasnih in začasnih del študentom in dijakom, poleg lega jim nudijo tudi možnost fotokopi-rarja in razne popusle, kol so kane za bazene, koncerte icr karte, ki omogočajo popuste pri ra/jtih potovanjih. Olane v servisih obvestijo o novostih in ugodnosti uajveč z izdajanjem raznih publikacij, letakov in raz(UV2šeniIi reklamnih plakatov v svojih enotah. »Veliko damo tudi na uslno posredovanje, ki se mi zdi izredno pomembno in morda še najučinkoviiejše, saj si mladi tako pt^leg informacij med seboj i/menjajo tudi ukušnje in mnenja.« je povedala Pocřýiova,
Počitniško delo
Za samo počitniško delo je potrebno napisati pisne prošnje. Vsa podjetja, ki se odločijo, da bodo nudila študentom in dijakom počitniška dela. naredijo v mesecu juniju razpise, na osnovi kalerih se odločijo, koga in za katero časovno obdobje bodi> sprejeli Ib razpise potem posredujejo
servistmi, ki kandidatom razpošiljajo dopise, da so sprejeti in kdaj lahko začnejo delali.
Olanom so na voljo zelo različna dela, trenutno pa je največ prostih del v proizvodnji in strežbi- Dela v proizvodnji so ponavadi namenjena listini, ki želijo delati daljše časovno obdobje, ne samo v času počitnic, ampak ludi polcm v času šole. Predvsem dekleta si želijo delati v administraciji, fantje pa iščejo dela za krajša časovna obdobja, ker imajo tako višjo časovno postavko. Gre za razne selitve, razkladanje, pomoč pri prireditvah ... »Zelo pa smo veseli, da občina v sodelovanju s PUP-om žc več let nudi mladini delo med počiloicami - čiščenje mesta. 'Iu dobijo namreč delo vsi. ki oddajo prošnje. Prav tako pohvalne so dejavnosti podjetij, ki vzamejo dijake in študente na pi> čitniško delo. Tam so najbolj veseli, če se kandidati za delo kar osebno oglasijo pri njih,« ugotavlja naša druga sogovornica Sto-jana Gregom, Jirektorica Mladinskega servisa Velenje.
Še lahko dobimo delo?
Na obeh scrvisili so prepričani, da dijaki in študentje, ki šc nimajo urcicnega počitniškega dela sedaj, v avgustu tega težko dt^bijo. »Se jc
pa vseeno vredno potruditi veliko povpraševati in iskati sami Čeprav je sedaj delo večinoma zasedeno in d<igovi>rjeno, se nikoli ne ve, kdaj se odpre priložnost- Včasih podjelja naenkrat potrebujejo ljudi i/1 takrat nas i^okličejo,« jc šc dodala Bojana.
Smo izbirčni?
»»I^hko rečem, da mladina ni izbirčna. kajti lotijo se vsega, tudi fizičnih del. Mi-slim. da so in morajo biti zadovoljni, saj je situacija danes takšna, da vsak tolar pride še kako prav,« je mlade pohvalila Bojana, Danijela Ozir. vodja izpostave na Mladinskem centru Vele-tije. pa je dodala: Res je, večinoma so zadovoljni, mogoče jili moli le. da nimajo vedm» V5cga urejenega s polnimi stroški in prehrano.«
Ob koncu .ie nekaj podatkov nanizala še Siojana: »Šc vedno je največia prednost študeniov nizka obdavčitev, ker je limit neobJav-četiega dohodka letno 1.200 DOO SIT, oziroma z dodalnimi olajšavami preko 1.300 000. V tem primeru Jih starši šc vedno lahko uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, čc pa presc^^ijo 1.600 000 SIT dohodka, morajo uveljavljati sami sebe.«
MALA AIMKEXA
Pridni kot mrovlje?
Veliko podalkov so o počitniških delih izbrskale že predstavnice obeh servisov v Velenju. Kakšna pa Jc videti njiluwa teorija v praksi, najbolje vedo dijaki in študentje, ki so njihovi člani. Zato smo dali besedo ludi njim.
Dejan Milosevic: )>Sam kar veliko delam preko š t u dcnlskega sc r visa.
Trenutno sem natakar, drugače pa opravljam še razna prilo?j]ostna dela, saj pomagam očelu. Delo a poiščcm vedno, kadar polrebujem denar. Takrat grem do delodajalca in se z njim pogovorim- Prepričan a-m, da dobi delo vsak. ki je sposoben in ki ima že nekiu delovnih izkušerii- S plačilom pa sem zadovoljen le delno, saj bi lahko bila plačila nekoliko višja, ker veliko delam.«
Vida Stiglicr »Ja/. delam preko Mladinskega servisa, in sicer kot prodajaJka v papirnici. V prvi vrsti pomagam prodajati. ko pa dobimo kniige. naredim ludi
sprejem le-teh, pripravljam naročila in podobno, Delo sem dobila tako, da sem najprej šla tja osebno in sem vprašala, če koga potrebujejo, naio sem napisala proštíjo in potem so me vzeli. Mislim, da brez /vez mladi t^	pridejo bolj težko do
jI Ji dela. saj te igrajo pri iskanju zaposlitve in ludi drugje pomembno vlogo, Tu nii je všeč, saj s: pridobim nove izkušnje, si zaslužim nekaj dcnaija, bolje izkoristim počitnice in to jc to.«
Goran Skočíš »Preko slu dem a ne delani več, ker sem izgubil status. Pred lem pa sem kar veliko delal. Predvsem me vzeli v proizvodnjo v raznih podjetjiii- Z de-lf>m sem bil z^ilo zado voijcn in mislim, da so tudi drugi. Veliko študentov dela in prav Je. da imajo lo možnost, saj si nîorajo znati ludi kaj sami zaslužili, za šludij in podobno-«
Janez Časnik: »Delam preko študentskega servisa, kier si zaposlitev čez po-
lelje tudi poiščcm. Pregledam namreč vse letake, na kalerih so še prosta mesta, in potem si nekaj izberem- Največ sem doslej
bilo dobro, le s plači-
r '^^îÎ lom nisem bil zadovo-'v^ř^^H Ijen. kajti denarja ;e bilo glede na to, koliko smo delali, bolj malo. Mladi delamo, saj potrebujemo in si ž^ limo denar«
■ vg, mt

M
Od jrede do torkâ < svet i& doaoTiaa
Sreda, 2. avgusta
Izvedelo se je. da bodo od 1. septembra cene aan^čnin, priklju-čnin in minute pogovora na siaci-onarnem omrežju družbe Telekom /a 10 odstotkov vilye. Po novem bn minutni tarilni interval v notranjem lelefonskem prometu v času močnejše /iisodenosrj sti^l 6,90 tolarjev, v času šibkejšega prometa pa 5,52 tolarja. Ilkrall naj bi Telekom /a U odsiolkov
Pogovori v stacionarnem omrežju Tetekom bodo od septembra za 10% drazfh
p<iccnil klicno storilev v omrežje Mobitel, poccnile pa sc bodo ludi opcraterskc ccne /akupa navideznega kanala za Meritev ADSl. v dosiopovnem omrežju In cene navideznega zakupa navideznega kanala ADSLl«- za različne hitrosti dostopa. C'ene naročnine /a ÎSDN ostaja o nespremenjene.
v
Četrtek, 5. avgusta
v Zve/i svobodnih sindikatov Sil opozorili, da se Murini delavci v tovarni v Murski Soboti spoprijemajo i nevzdržnimi delovnimi razmerami. Zaradi večjega obsega naročil imajo tiikral tedensko dcseiurne delavnike, v proizvodnih dvoranah pa garajo ob visokih temperatura il. Uprava je očitke zavrnila, čes da so obrati klimatizirani in da hočejo sindikati (e okrepiti svoj položaj pred jesenskimi pogajanji o kolektivjii pogodbi.
Gospodinjstva bodo kalkulatorje prejela v začetku novembra.
Banka Slovenije je sidenila po godbo s podjetjem AB Kine za dobavo 70n tisoč evrokalkulatorjev v skupni vrednosti nekaj već kot 72 milijonov tolarjev.
France Cukjati je razpisal letošnje lokalne in županske volitve, ki bodo potekale v nedeljo, 22. oktobra. Ob tem je državljane pozval k čim večji udeležbi na jesenskih volitvah, posebej pa je h kandidiranju za županske volitve in občinske svetnike pozval državljanke.
Petek, 4. avgusta
Minister za zdravje Andrej Bru-čan in direktor družbe Soča oprema sta podpisala pogodbo o dobavi IX operacijskih ralz. 3.^6 milijonov tolarjev vreden posel bo po mesedh zastoja silrim slovenskim bolnišnicam in ljubljanskemu onkološkemu inštitutu omogočil, da začnejo jeseni operativno delati na novih pridoblL-vah, V Sanolabotju, izbrajiem piv nudniku miz na prejšnjem razpisu, ki pa ga je revizijska komisija razveljavila, so proti drŽavi že napovedali <'dškodninsko tožbo. Ministrstvo //ň Tmance se je seznanilo s predvidenimi učinki gospodarskih reform, ki naj hi zagiv tovile gospodarsko rasi. zaptJSle-
so vlado že pozvali, naj suso razglasi za naravno nesrečo. Mediji so objavili podatek, da
žabja perspektiva
Minister Bručanje podpisat pogodbo o dobavi IS operacijskih miz, vrednih 3dS milijonov tolarjev,
nosi itt izvoz. Sklenili so, da b<^ najbolj vroča tema jeseni davčna reforma, ki naj bi razbremenila obdavčitev Hzičnih in pravnih oseb ter poenostavila postopke. Ministrstvo za kulturo je objavilo javiu razpis za sofinanciranje prtv gramskih vsebin v medijih. Gre za prvi redni letni razpis po njegovi uveljavitvi z novelo zakona o medijih, ki naj bi z nekaj manj kot milijardo tolarjev proračunskih sredstev zagotavljal demokratičnost in pluralnost v slovenskem medijskem prt)storu-
Sobota, 5* avgusta
Mariborsko vISje sodišče je oprostilo obdolžene poskusa umora nekdanjega novinarja Večera Mira Petka. Petek, ki je za odl(KÍlev izvedel od novinarjev, je izrazil ogorčenje in dejal, da del sodnikov deluje v duhu totalitarizma, ki preganjajo žrtve, nc pa storilcev.
Na Štajerskem. Gorenjskeni in Priniiirskem jebilspet močno povečan promet, zastoji pa su nastajali tudi na nekaterih mejnili prehodih. Kolone potnikov iz Uvrop-ske unije in Turčije so se nabirale vse od Šentilja do meje s llr-vašktj, iako da so bile na rickate-rih mejnih prehodih z južno sosedo čakalno dobe tudi do dve uri.
Zaradi suše je bila letos najbolj prizadeta Goriška.
bodo izhodiščne in najnižje osnovne pfače na osnovi junija podpisane kolektivne pogodbe od avgusta višje za dva odstotka, Cc bi letna inflacija presegla 23 odstotka, so predvidena dodatna usklajevanja. Povračilo za malico bo odslej znašalo 730 tolarjev, prevoz na delo bo p<ivrnjen do 60 odstotkov cene najnižjega prevoza. Kolektivna pogodba velja za vse zaposlene v gospodarstvu, ki nimajo podpisanih panožnlh kolektivnih pogodb.
Ponedeljek, 7. avgusta_
Nemško veleposlaništvo v Sudanu je na pmšruo slovenskega ministrstva za zunanje zadeve Tomu Križna [ju zagcnovilo odvetnika. Križnaija bremenijo posnetki vladnega dt>kumenta, v katerem uradne sudanske oblasti pozivajo svoje enote, naj likvidlraj<* vsakega, ki bi si drznil odkopavati množična grobišča v Darfuîju.
Predsednik Dmtwšek je podpisal poziv za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih
Matjaž Hanžek je že napovedal, da se za drugi mandat ne bo potegoval
razrešuje, ampak se poglablja.
Torek, 8. avgusta
Predsednik največje opcîzicijske sirnnke l.DS Jelko Kacin je ob komentiranju političnega dogajanja napovedal tri interpelacije in dejal, da jih bo treba jeseni vložiti zaradi nakopičenih dejstev. Najbolj kritičen pa je bil na račun zunanjega ministra Dimitrija Rupla, omenil pa je tudi kadnwanje na ministrstvu /j delo in šolstvo.
Iz Policije so sporočili, da so v prvem p<iliclju obravnavali 30 kaznivih dejanj korupcije, kar je 27 več kot v enakem obdobju lani. Ob tem so zavrnili očitke Draga Kosa. češ da so »ozko grio« v boju proti korupciji.
Sindikat kmetov Sli)venije je predlagal, da bi se trošarina za ejicrgente za pogon mehanizacije vračala po sistemu grafičnih enot rabe zemljišč./aenkrai so do vračila trošarine upravičeni vsi, ki imajo dov(îlj zemljišč, kmetje pa se zavzemajo za uvedbcv t. i. ger-kov, tako da bi se trošarina vračala le tistim, ki zemljo resnično obdelujejo.
Hmetje so svoje predloge posredovaif finančnemu ministru
Bajuku
Nedelja^ 6* avgusta
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je ocenila, da je zaradi letošnje suše najbolj prizadeta Goriška. Po prvili podatkih naj bi bilo poškodovanih 1.^7 tisiK hektarjev kmetijskih kultur od tega največ travnikov in pašnikov. Prizadeti so predvsem silažna koruza, jablane, breskve in delno krompir, škoda pa je nastala tudi na planinskili pašnikih. Kjnetje
pravic, ki jih je treba oddati v 45 dneh po objavi v uradnem lislu. Končni rok za odda.io predlogov naj bi tako bil 25. september LDS in SD sla na odbor državnega zbora /a obrambo nasl<mla zahtevo za sklic litiine seje o napotitvi drugega kontingenta Slovenske vojske v Iran. Opozicijski poslanci predlagajo, da odbor vlado pozove k preklicu sklepa o napotitvi štirih inštruktorjev Slovenske vojske v državo, kjer se kriza ne
Sfovenske ceste so ob poletnih mesecih že va^eite zastojeVf vozniki nekoliko manj.
DMC
Jure Trampuš
SkoruJ sred/ V'eUtama okoli 16. vz^fored/iika teče reku Ben Uai Ikka je hila nekoi) mejna irfu i/ied Jnt/iim i/i Sewrnim Vtel-riamom. meja je bií a {wmasijena z^o!] za nekaj lei vse dokler v Vielmmu ne bi bih sploMi \vlHe\\ '/.^odosina nas nCi, da do leh \'oHle\' ni prišlo nikoli in da je nzendie okoli reke, nekoč opti-misiiàio poimenovano kot deniiJitanzadjuica cona. kniaiii /miaio eden najbolj tniiHariziranih delov sveta. Na eni strani so se vkopali privrženci IIo C/ti Minlta, na drugi vojaki vlade iz Saigona. ryihovl ameriški svetovalci in na koncu tudi ameriški marinci. Sever in povezovjl le ntosi. na vaaki strani pa so vojaki tekmovali, kdo si bo imtavil vi^ji jambor in katera izmed zastav bo vefju. Most so med ^ajno uničila ameriška letala. Danes îo ga vietnamske oblasti sezidale V enkrat. Plapola samo nle{v zastava na strani bližje fianoija, na fitini strani pa je ix)slavl-jen sponienik f>adlim. Iz bližnjega llueja luri.sfične anemije organizirajo aviolmne izlete. siKuninske ekskurzije fx) obeleplh vietnamske vcjne. med turisti pa so ludi .4 meričanl. ki so se nekoč borili v yietnanuh Izšolani vodici prarijOy da bodo turistom pokazali drugačen pogled na dogajanje pred deseilefji, popel/fdo jih v tunele, ki so sijih zgradili prelJivaici obmejnih krajev, da so lahko preiiivli neskončna bombardiranja ameriških Innnbnikov. jki v nekdanje baze ameriške vojske in opazovalnice na vriut hribov, od katerih pa pravzapra\' ni ostalo nič več Taksna Ikiza je recimo Kite Sanh Nizu meje z J.aosom. kjer je leta i>olekala hitka. ki jo je spremljal ves svel. AmeriC/mi. fascinirani nad iK>nizom Francozov r Dlen Phein Phuju. 50 bili nekoč prepričani, da se jim lahko mvno v Khe Sanlm zgodi isto, kot ie je leta 1954 Francozom. 7mío so se odločili, da botio hazo hnudfi s vmni nrnf'mi, razmišljali pa so rudi o uptirfihiji^ drskega orožja. Po nekaj tednih se^ie obleganje končalo, na eni strani je umrlo kakinih 5()0 ljudi, na drugi siioraj lOMl Kljub zma^ "detnokraiičnih sil"so Američijni bazo po konat oljlega?ya povsem pon/.sili in se umaknili pivti morju. V bilko so se fK)dali zgo^ zaradi propagandnega učinka, zaradi fascinacije ameriških generalov in ledanie^a predsednika Johnsona. Med obleganlem so v okolico haze zmetali 100.000 ton eksploziva in z napalmom fwzgah večino gozifov bližini. Na nekaterih fxydročjih drevesa še vedno ne rastejo. Ui^orabljali so tudi t. i. "agent orange herbicid, ki so ga na gozditve zmetaH z<no. da hi odpadlo Ustje razkrilo skrivdišča \^iet Conga. Po Vwinaiuu (in ludi Kor^i) zaradi }x)sledic kemičnega oroija (ludje utnimjo .^e dar/es.
Oporišče Khe Sanh ne i)l)sf(^a vei, letališče je prekrila trava in na.sadi kave. V njem Je le zarjavel tank in dva helikoptetja, majhen muzej s jc-/o^n{/yami, prfdujulci [Hinurejenih medalj in napitkov ene ali druge iv-jske 1er kf^iga s/yjminov. Aktualna nosi ktniœ V njej je kakšnih pol ducata {xnipisov posameznikov, ki so pretiveii pekel obleganja. Nobeden od njih ne poveličuje velike zmage ameriških niarincev Za Vietnamce vietnamska \vjna ne obstina, rajeji pravip ame^ riška vq/na. v zadnjih sto letih so jih imeli mnogo in ameriška Je bila le ena od njih. Skoraj polovica yïelnamce\' se Je rodila po njej zalo o niej ne govorijo veliko.
Vvc^nl je /kidlo kakšnih 60.000 Američanov. Ves zahodni svet. ki Je te tridese! let fasciniran s političnimi, kulturnimi in še kakšnimi drugimi posledicami klanja v Phlnamu, pozablja, da je v \x>fni padlo ludi 2M0()0 borcev na .strani silJuinega Vietnama, da Jih je na severu padlo i«' kot milijon. Pozabljajo tudi, da je bilo ranjenih ali uhitll' kakšnih štiri milijo?ie civilistov. Velik del zaradi ameriškega bombardiranja Sewrnega Vietnama. Ne, ^^etnamci gotovo nimajo vietnamskega sindroma. Vprašart/e je /x)staYljeno napačno. Nekateri od njih imajo sindnmi ameri.ške vojne, In žal na tem svetu niso edim'.
Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjsfev
Pokličite 03/ 898 17 50
ppFoniFaSHtON
mupn
EVROPSKA HISA MODE
PrçieniDva cesta la, Velenje {NASPROTI 50DIŠilA|,
V mesecu avgustu z nakupom Hurínih izdelkov sodelujete v nagradni igri
QbiSíite nas od ponedeljka do petka od B.OĐ do 19.00 ure in ob sobobh od 9.Q0 do 13.00.
OBJAVA
SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS
Sosvet za trafnostni razvoj mestne občine Velenje -gospodarsko in politično razvojno središče
Mnogo ljudi v niesini občini Velenje se sirinja z nami v mesineni odboru SDS. da bi iiadnljevanjc ra/vnjne îiiagnacijc. ki jc posledica dlje casa trajajoče odsoinosli ra/vojnih vi/ij in razvojnega poguma, skupnosi mesine občine Velenje pahnilo na pol popolne desirukcijc. kar pa bi neizogibno ogrozilo ludi raven eksistenčnega življenja. Poglobilo pa bi i ud i nered, lakti na področju promela in ccsi, javne varnosti dostopnosti osnovnih /ivijenjskih dobrin in marsikje drugod. Mnt^gi so torej mnenja, da je končno treba nekaj sioriii. Na ravni občinskih ličnili strank smo storili največ, kar se je za ta namen daio storiti. Vse moči smo usmerili v premagovanje napor«, da hi se v lokalni skupnosti ustvarilo razvojno ozračje, da bi pregnali razvojno zal oh losi, malodusje in skupnost vzpodbudili k resnemu razmisleku o našem danes in jutri. Vesel sem. da smo pri lem uspeli. Opažam celo, da se je zbudila tudi vodilna občinska puliiika z dolgoletnim vodilnim politikom, /anje se, resnici na ljubo, zaenkrat ^e ne ve, ali so potrebo po razvi)ju skupnt)sii in svojo vlogo pri tem dojeli zaradi bližajočih se lokalnih volitev ali pa so po dolgih letih spoznali, da se z martin-čkanjem na p<3ložajih ne da ustvarjati zadostnih razvojnih učinkov.
Sosveta ne more ustanovili polh lična stranka, ker bi bilo lo politično pretiravanje brez možnosti
nekaj časa potonil v pozabo. To pa hi bilo, glede na razmere, kakršne imamo, skrajno neodgovorni) ravnanje.
Verjamem, da so glede sosveta mo^ni številni pomisleki, /lasti pomislek, zakaj potrebujemo pi>-leg mestnega sveta in župana še nekoga, ki bo modroval, debatiral, razpredat načrtoval in predlagal, če hj to delo lahko opravila meslni svet in župan z upravo. Povsem bi se strinja! s takimi pomisleki. če ne bi bil pred nami tako zahteven razvojni izziv, kol je, in če hi ga lahko uspesno obvladali v vseh razsežnostih )e s s^k glasjem znoiraj občinskih organov. Namreč, v velenjskem SDS menimo, da je za temeljne raz-vtjjnc razsežnosti - gospodarsko, socialnovarstveno in upravni>ad-minitrativno - poirebno veliko več, kot so in bodo premogli zgoli občinski organi in uprava. Pa tudi če bi to zmogli, bi bil lak razvojni koncept zelo neuravnotežen, kar bi posledično pomenilo, da se kiv risti od razvoja ne bi pravično porazdelile med vse ljudi. A to hi mnoge ljudi v občinski skupnosti prizadelo, zlasti bi prizadelo njihovo kakovost življenja.
Nc vem natančno, zakaj se je v civilizacijskem razvoju štcviJo tri vedno omenjalo kol odločujoče število, kot (ako rekoč preroško i^ievilo - tri želje, tretja sreča, trije svetovi, v tretjič gre rado in podobno. vem pa. da so za naš trajnost ni razvoj v lokalni skupnosti ključne tri stvari.
Fran< SEVER
Predsednik mestnega odbora SDS in kandidat za župana
će hoćemo od ide] In vizij nareiifti obetaven korak naprej, se moramo temu primerno tudi organiziral. In sosvet kot gospodarsko in poiitično razvojno sre-diíěe /e ravno to, obeta^ ven korak k boljšim pobojem za gospodarsko rast in zaposlovanje ter za zagotavljanje popolnejše sleherne varnosti. Ali z eno besedo, sosvet Je korak za razvojni premik k sodobnejši socializaciji /o* kalnega življenjskega okolja, da bi si s tem zagoto-vili za sodobno družbo spodobno življenje.
za uspeh. Politična stranka lahko ustanovi forum za trajnosini razvoj, ki hi povezal številne potenciale. od gospodarskih, političnih in tudi do potencialov civilne družbe, vendar sosvetu ne more dali nobenih poííblasiíl. Sosvet bi morala ustanovili občina neposredno po lokalnih volitvah in mu dodeliti glede na cilje ustanovitve tudi temu primerna pooblastila. Brez sosveta kol gospodarskega in političnega razvojnega središča z vključeno civilno družbo bi trajnosini razvoj ostal na ravni polh s lične pobude in hi verjetno čez
Tri temeljne razsežnosti trajnostnega razvoja in trije ključni razvojni pro" jekti
Vse tri temeljile razvojne razsežnosti so med seboj sicer različne, tako kot so med seboj razhčni ključni projekti, vendar le vse Iri skupaj laliko tvorijo celoto trajnostnega razv<îja. Gospodarska razvojna razsežnost naj bi zagotavljala višjo gospodarsko rast in zaposlovanje ter s tem prispevala
za več kot zgolj življenje na ravni osnovne eksistence, tudi lažje z manj skrbi in napora.
Kljucni razvojni projekt za gospodarsko razvojno razsežnost je tretji gospodai^ki steber, ki hi ga poosebljala poslovna skupina za turizem kol gospodarska družba. Od vsega po malem bi se presl<> pilo k dobn» organizirani in konkurenčni regijski gospodarski dejavnosti. Ta razvojni izziv sem že predstavil v eni od prejšnjih številk. Seveda so poleg lega projekta za trajnostni razvoj pomembni še drugi projekti. In eden od pomembnejših projekiov
je visokošolska ustanova, ki bi kasneje prerasla v univerzitetno src-disče. S lem bi bila pol do znanja lažja in ludi cenejša, /nanje pa je in bo čedalje bolj zJaia vredno zj viSjo kakovosl življenja na osebni ravni in za celovit napredek skupnosti. Pri tem pn)jektu ni več dilem. ali visokošolska ustanova ah ne, dileme se porajajo pri izboru rakultol, ki bi tvorile visok(^šolsko ustanovo. Idej je veliko in vse so nekako bolj ali manj uiemeljene. Realno gledano, vseh se ne bo dalo uresničili. Treba bo narediti premišljen izhi>r. Vsaj ena ali dve bi bili za začetek realni možnosti.
TUdI možnost za mediteransko univerzo, ki se ponuja iz evropskega okolja, bo treba proučiti. Ucnl programi so sicer nekoliko drugačni, kot jih nare^ kuje domaČe okolje, vendar si niso nasprotujoči, da bi se možnosti odreidi In Jo opustili.
iz tega nahi>ra je gotovo poglavje promet in ceste. Te so, koi sem že enkrat zapisal, ožilje lokalne skupnosti. In koje enkrai prizadelo ožilje, je prizadelo tudi srce. a srce lokalne skupnosli je gosp^v darstvo in so ljudje. Ta prizadetost je že akutna in jo bo treba začeli nemudoma odpravljali, da bi se dosegla večja in bolj urejena mobilnost ljudi m gospodarskega pnimeia. O tem, kak<i to storili, sem tudi že pisal.
V mestnem odboru SDS smo veliko razmišljali o tem, ali naj ekonomski ra/voj temelji na konceptu gosptidarskih stebrov, ah pa na večji razvejanosti malega in srednjega podjetništva. Ugotovili smo, da to nista dve različni razvojni poti in dva različna koncepta . ampak je v bistvu ena razvojna pot in en koncept, ki temelji na osnovni gospodarski zgradbi in na nadgradnji le-le. saj poslovni sistemi ne jemljejo pi> slovnih priložnosti malemu in srednjemu podjeinišivu, ampak izkoriščajo za njih nedosegljive poslovne priložnosti. Pa ludi malo h) srednje podjeinisivo se okrog gospodarskih siehrov počuti veliko varneje, ker gospodarski stebri prinašajo koristi tudi za njih. Te koristi so lahko iz nep(v srednega pi)slovnega sodelovanja z njiiui, ali so posredne iz ustvarjenega širšega p<;slovucga okolja, ki prinaša nove priložnosti Tega, kar sem predstavil za to razsežnost, in tako, kot sem jo prestavil, smo v lokalni skupnosli po tjceoi velenjskega SDS zmožni danes, kako in česa bomo zmožni v prihodnosti. bo pokazal čas.
Kljncni razvojni projekt za socialnovarstveno raz>ojno razsežnost
/a zunanji oddelek novo nastajajoče fekulleteza energetiko v Krškem je občina že podpisala pogodbo, a kaj, ko seje pri tem ludi končalo. V velenjskem SDS menimo, da bi glede na potrebe domačega ekonomskega okolja poleg zunanjega oddelka fakultete za energetiko najbolj potrebovah fakulteti za okolje In industrijsko obhkovanje, pa ludi še kakšen zunanji oddelek, na primer oddelek rakultclc za turizem. Pridobljena znanja iz le h učnih programov bi bila še kako dobn)d<5šla in upcv rabna za trajnostni razvoj skupnosli. Pri lem ne smemo pozabili na raziskovalno dejavnost v okviru inštitutov. Inštitut za eko-h)ške raziskave že imamo, o inštitutu za kakovost življenja pa bi bilo dobro resno razmislili. Za obe raziskovalni instituciji bo v sodobni družbi čedalje več izzivov in čedalje bolj hi)rao poirebo-vali njihove izsledke in spoznanja. da bo naš razvoj prijazen, lako do okijjja kot tudi do ljudi, kar je v bistvu okvirni pogoj so-dobnegatraj nosi nega ra zvoj a.
Tako kol pri gospodarski so ludi pri socialiKivarsiveni razvojni razsežnosti trajnostnega razvoja poleg ključnega razvojnega projekta pomembni tudi drugi projekti. In sicer v zdravstvu, kulturi, športu, pri organiziranem oiroškem varstvu, varovanju okolja, pri razvoju kmetijstva in ne nazadnje pri zagotavljanju večje javne varnosti. Nekatere od ich projekiov sem že predstavil, druge pa bom p red slavil oh naslednjih priložnostih.
Kritični projekt za upraviio-admi-nistrativno razvojno razsežnost je pokrajina kol nova organiziranost lokalne samouprave. Ta utegne
precej spremeniti že utečena upravna razmerja in tega se je treba zavedati, da bi novo nastala upravna orodja lahko čim bolje izkoristili za načrtovani razvoj, /lasti bodo pomembne izvirne prisiojnosii in vključhev lokalne skupnosli v fiskalni sistem, v partnerstvo pri že obstoječih davkih. Tudi o tem sem že pisal oziroma sem že predstavil načela, s katerimi hi si ustvarili za Irajnosini razvoj učinkovito upravnoadmi-nisiralivno lokalno okolje.
Trije različni razvojni pristopi - prvi pogoj za razvojni uspeh
Nesporno je. da je javni inlercs lokalne skupnosli obsežen in celo vil razvoj na vseli področjih, a ta področja so praviloma Ziiokrcî^Aîna v temelinlli razvoinih razsežnoslili. Vendar le z enim pristopom tega interesa ni možno uresničevati.
/ javnim pristopom je najprimerneje voditi in upravljali vse projekie Iz upravno-adminisira-tivne razvojne razsežnosti. Tudi za ta čas ključnega projekta le razsežnosti • nove organizira nosil lokalne samouprave v pokrajino. V drugih razvojnih razsežnostih pa so pristopi lahko drugačni, odvisno od zakonodaje in dogovora med razvojniminii akleiji.
S pristopom javno-zasebnega partnersha, ki se zaenkrat še ni uveljavilo, je možno voditi in upravljati številne projekte iz go-spítdarske kol ludi iz socialnovar-sivene razvojne razsežjiosti. Oba našicia ključna projekia teh dveh razsežnosti sta predmel javno-za-sehnega partnerstva. / drugačnim pristopom bi bila njuna realizacija vprašljiva. Da ne bo pomole, vsi pristopi so povezani z neko vrednostjo, za katero pa ni nujno, da je denar.
/asebni pristop je med pristopi pomemben, a še zdaleč ni tako pomemben, kot se mu pripisuje. Dejansko se je od njega preveč pričakovalo. V gospodarski razvojni razsežnosti je sicer nepo* grešljiv, pa še marsikje drugje, a je zaradi ležavnosii ciljev, ki jih želi
doseči, večkrat neučinkovit. Namreč, mnogi ti cilji so samo na videz preprosti, v resnici so precej kompleksnejši in prisií>p kljub velikim naporom neredko ne obrodi sadov S tem je prizadet lako zasebni kol ludi javni interes,
Trije razvojni akterji
-	sosvet za trajnostni razvoj
Kot sem že zapisal v uvodu: če hočemo imeti od vizij tudi kaj risti, bomo morali narediti korak naprej, korak od besed k deja-jyem. lb pa ni lako preprosto, da bi bilo lahko stvar posameznika, četudi bi hil to župan, /lasii zato. ker vizije iz.ziv s številnimi po niislcki, ki jih bo ircba pred uresničevanjem odpravili. In razvojno središče, ki bi povezovalo vse razvojne akteije in njihove potenciale v znanju in spretnosti, se nam. v velenjskem SDS. zdi najbolj primerna oblika za ti). V ujem hi se odpravljale sleherne razvojne ovire in ustvarjal pogum. Ni nujn<f. da bi se to središče imenovalo sosvei, lahko bi se imenovalo tudi drugače. Pomembno je. da so vsi trije razv<>ini akleiji - gospodarstvo. politika in civilna družba, med seboj povezani zaradi razvojnega cilja skupnosti, zaradi ustvarjanja pogojev za višjo kakovost življenja in višje donosnosti kapitala. Tako hi bila oba interesa partnersko pí»vezana v skupen cilj, torej bi bila povïszjna veliko bolj prijazno, kot je to bilo doslej. Kar pa ni zanemarljivo, če vem(^ da se iz takega odnosa poleg drugih raz-v<5jnih koristi ustvari ludi velika si-neigijska moč, s katero postanejo še tako zahtevni cilji dosegljivi. A tak cilj je zagotovo tnijniisini razvoj meslne občine Velenje Z3 višjo kakovost življenja v njej.
Običajno vam na koncu prispevka nekaj zaželim. Tokrat si bom sposodil staro latinsko misel Senece, Menim, da najbolj odraža našil razvojno pot: per as-pera ad astra - od trnja do zvezd
-	ali pot do uspeha je vselej težavna.
Doslej Je blia v mestni oiKini Velenje praksa, da se Javni seiitor razvija z javnim, zasedni pa z zaseth nim pristopom. Javno-zasebnega partnerstva/e bilo ie za vzorec ali skoraj nič. Največ je zaradi tega utrpel razvoj^ pa tudi mnoge druge dejavnosti, ki se samo z enim ali samo z drugim pristopom ne morejo razvijati. Vrzel med obema je tako velika, da Je postala ena od ključnih razvojni/i oWr. Javno-zasebno partnerstvo Je sicer težavno, a brez nJega v sodobni družbi preprosto ne gre.
SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS

Cesar na gradu
Nova muzejska razstava bo odprta v septembru - Kipar, oblikovalec stekla in industrijski oblikovalec ima bogat opus
Veler^e • Pruj^njo sredo dopoldne so v prostorih Mu/cja Velenje na Velenjskem ^radu predsiavniki /a vod a A rs Cesar, Mestne občine Velenje in Muzeja Velenje podpisali pogodbo o post a vil vi muzejske razstave likovnih del akademskega kiparja Cirila Cesarja, ki živi in ustvarja v Velenju.
Ciril Cesarje v svojem 60-letnem umeiniškem dclovaiiju ustvaril obsežen kiparski, oblikovalski in siceršnji likovni opus, ki obsega tri področja (klasično kiparstvi). oblikovanje stekla, industrijsko oblikovanje), tned drugim tudi več javnih spome-nis^kih plastik. Ra/siava, ki ho odprla septembra v sklopu do-godkř)v v počastitev leto§!ijcga praznika mestne občine Veleîîje. bo tibscgala itiriinlrideset i/virnih kiparskih plastik v različnih tehnikali in materialih, ki jili je Ciril Cesar us^ivaril v obdobju od 1946 do 2005.
Ob odprtju razstave bo izšla tudi nova publikacija iz /birke "Muzejski kolaž", ki bo predstavila avtorja in njegovo delo. Tri izbrane muzejske prostore, v katerih bodo postavili zbirko akademskega kiparja Cirila Cesarja, bodo adaptirali in uredili po arhitekturnem projektu velenjskega arhiiekta Roka Polesa.
/ novo razstavo, ki bo obogatila že sedaj /elo pestri) ponudbo velenjskega muzcia. bo javnosti dostopna §e ena celovita likovna zbirka • zaokn)žena predstavitev opusa akademskega ki-paija Cirila Cesaija. domačina in tudi prejemnika grba Mestne občine Velenje -, postavljena po pravilih muzejske sin>ke.
V čdsu praznovan/a fetoéit/e£a občinske^d praznika bodo v Muzeju Voionja v treh prostorih predstavili dela kiparja Cirila Cesar/a. To bo
hkrati nova muzejska zbirka.
»Zelena barva nekoliko drugače«
Mladinska izmenjava se je začela na Islandiji, končana bo v Sloveniji - V soboto zaznamovanje svetovnega dneva mladih
Velenje • Druga letošnja mladinska izmenjava, ki jo bo organiziral Mladinski center Velenje pod pokrovitelj sivo m Nacionalne agencije MLADINA, se je začela v torek zvečer, ko so na Brniku pričakali mlade iz Islandije, Ti bodo v Velenju ostali do 18. avgusta.
Projekt poc delovnim naslovom »Zelena barva na drugačen načínaje bilateralna izmenjava, v kaieri gre za povratîio mladinsko izmenjavo med mladinskima centroma iz islandskega mesta Grindavik in MC-jem iz Velenjft. V lanskem letu je skupina mladili iz Velenja odpotovala
Vsak dan malo čez rob
Svciovnf dan mladih, marsikdo od mladih se vpraša, a/i res imamo svoj dani
Swiovm Jan mladih so '/iíruíeni fiar<idf 12. av^ii/sia zaznamovali kol dûfi za mlade in lansko leio Je minilo ie deseto lero od zc čeika akcijskega prosmma ZN, namenjenega mladini Ta se izvaja pi) ce\em svelu. Posebno pozortiosï miadini namenja ludt hA^ ropska skupfwsi Prethedr^iki nekalen h drtav in vlad so podpirali I}vn)pskl pakt za mlade, doku meni. s kaferin/ so telelf opozohli na pomenibnosi udefeibe mladih na vseh iTodročjih. ki zadevajo njihow iirlienje. ( Vir: Urad za mladino) Torej. SM)} dan imamo iti /m la dan, naii i^praznikf. bi lahko počeli marsikaj mladoMiie^a. na primer upravičili rek. da svei sloji na mladih in da mladi potrebujejo svof prostor za udejsrvovanje, izniianje mnenj. siali.'iČ in predsiavilev svojih dejavnosti različni ja>/nosii. V Mladinskem cetnru menimo, da en dan ni dovolj in da moramo i^neti svoj praznik - svf^ dan - vvííA dan. Pri lem lahka nekoliko izkoristimo to. da včasih lahko pogledamo malo čez roh, si dovolimo malo več in razmišljamo dlje. Mladi si telimo, da nam dolot^vahl. mediji, staral, učitelji, pnfe-sorji... pimudijo svobodo izratanja mnenj, motnost IzobraÎL'vanhi. izmenjavo informacij lii kar je najpomembneiše. priloinost pri vplimtdu na oblikovanje okolja, v katerem bomo tiveli mi -mladi in r}lajk pineracije Zii nami.
Ih dnigega leta ali prej: »Pri mladih se ne izbira, vsak danile nas svetovni ddn. ker smo polni navdiha. Izzivov, idej in zato si želimo sooblikovali okol/e. v katerem živimo, se pos'ezati in v.'iak dan jh)-gledali malo čez rob. od izobraževanja, kulture, i/Kfrta, do komii-nikacd in še dlje, tudi čez mejo.^
Vaš Mladinski center Velenje
na Islandijo in odkrivala drugačnost zelene barve. Iskah so drugačnosti v naravi in preživljanje prostega časa v naravi in ugoiavljali, da je tam vsak grm že skorajda drevo. Tudi mladi i/ Islandije bodo v času i/menjave spoznavali predvsen^ našo naravo, ob koncu srečanja pa bodt) lahko primerjali različnost dveh zelenih barv z otoške Islandije in iz srednjeevropskega mesta Velenje.
Obisk Islandcev pa bodo izkoristili še za en dogodek. V sc^boit), 12. avgusta, bo namreč svetovni dan mladih. Ob tem dnevu bodo v Mladinskem cemru priredili medijski dogodek, na katerem bodo opozorili na pomembnost položaja in status m adih v Velenju in v svetu na sploh. Z mladimi Islandci bodo lahko vsi udeleženci dogodka poklepetali in tudi tako primeriaM status in položaj mladih v dveh različnih državah. Na osnovi klepela bodo dali skupno sporočilo nieslu Velenje in vsem njegovim prebivalcem.
m bi
Fotografski spomini s severa
Velenje - V Galeriji Velenje bodo od jutri na ogled Ibtograílje Uroša Acnrana. absolventa fotografije na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Pragi. Od leta 2001 je razstavljal na skupinskih razstavah v Ljubljani, Novem mestu in na Českem.
"Razstava sed-mili Ibtograllj v barvni tehniki in kaširanih na pleksi steklo z našlo-vf)ni severa" je izbor fotografij iz obsežnejšega projekta osebnega okolja in prostora, posnetega v zadJijili letih študija. S ťolo-gra(ljami, pt)sneiimi na različnili lokacijah in ob različnih dogodkih. ki so ujeti v izjemne trenutke.
kateri so mi vzbudili posebno p(v zornost in jih nočem pozabili. Fotografije so začele nastajati v sklopu dokumentarnili fotograHj, ki sem jih pripravljal in postopoma izbral kot diplomski ciklus. Posnete so v nočnem času. z blis-kovnim priborom, predvsem detajli iz narave iJi posebna nočna scena, ki se razlikuje od stereotipa nočnih scen.^ je o svojem delu zapisal mladi fotograf.
Razstavo bodo odprii jutri ob 19. uri v zgornjem delu Galerije Velenje.


l^OLOINTA
Stolpnica
Ana Klad nik
Med letoma }9S9in 1060 je razsta\xi Sodobna arliiiekturu Jugoslavije potovale v Os'ilo, Kol)enhav€n. Stockholm, Var^aw, London. (jlasgoK Tiverjkíoi In še kam. Predstavljeno je bilo tudi novo mesto Velenje, kije nastajalo po urbanističnih načrtih Janeza Trenzu. Skupuj z Novo Gorico so nmti propagandno najpogosieie izrahl/ali kot .spomenik sociahsiiàiega u/banizma in arhitekture, čeprav izhajala iz načela modernizma, l'den od plakaiov na razstavi je i>rikazoval veduto Velenja in še nedokončam) stolpnico na Dtovem trgu urhiteklov Milana Miheliva in Hije Arnantiviča. .ie mesec dni bo v ljubljanski Moderni galeriji na ogled pregledna razstava del úrhitekia Ilije Arnatitoviča z naslovom Stuializem v slovenski arhitekturi. Ilija Amautovič je, kot pik prof. Ale^ Vodopi-\ec v predgovoru razstavnega kataloga, arhitekt socialnega poslanstva, Sv(^i> iMklicfio pot je priče/ v zgodf0i petdesetih letih prej^ttí^ga stolelja. ki so zaznamovana z izredno hitro ras(/o mest kol patledica velikega priliva l/udi s {iodeže^a v mesla^ Arhitekt Arnautovivje svoje znanje in energijo usmeril v raii.skovarýe in re-iemde simorauj.skega vprašafi/a. Zanima go. kakšno naj bo stanovanje. ki bc piKeni, a vendar človeka do'iti^no. ki bo majhno, pa vendar sodobno, svetlo in zračno. Napredno urtjene odnose v dmžbi naj bi odražala nuijhna in udobna siammnja. Stanovanjske stolpnice .fo bile s svop raçio-nalnostjo glede izralK prostora in komunikacij pritnerna oblika, sploh ie k temu drnlamo še misel tedanjega ča.\a, da /ti pravega sodobnega /tiesia brez stolpnice. Nomst arlntektov Arnautoviča in Miheliča je predsiavlial sanitarni vozel, s katerim sta pi^vezani ku' liinja in koimJnica, za prezračevanje .'^redL^čv stanovanja pa sia razvila nov tip instalacijskega jaška. Tako so začele rasti stolpnice v Ijuh(jani 1er že oinenjena na osrednjem trgu v ^'elenju. Ideje o ideal/ti .stanovanjski soseski so v Hvropi in tudi drugod že zelo sStare in rešitve, ki so jih jmujali arhilekti in urbanisti. gosto utopične. Konec petdesetih let pride v Slovenijo koncepi soseske, kjer poleg stanovanjskih stavb najdemo še javne zgradbe, kot so šola, vrtec, trgovine, objekti za družbene dejavnosti, reguliran promet, predeli za rekreacijo in dosii prostih zelenih površin. Rasiyremenitev stajiovanja določe/ith funkcijJe tudi opravičilo za manjše kvadrature novih stanovanj, Pn-i primer realizacije so.^eske kot zaklju&ne urbanistične enote />redsiavlja soseska .SS (šišenska soseska) - 6 v Jjubijani. ki jo je zasnoval arhitekt Amautovič s sodelavci konec šestdesetih let. A to Je bil kofjaj začetek. Arnautovič Je avtor pri gradnji stolpnic in blokov v .iS - 8 ("fSlepi Janez*») in SS - 10 v iJub^anskih Dniv-Ijah, BS (Bežigraj.'^ka soseska) -.? i' Ljubljani (siolpnice znane tudi kot minčnikifc), Je avtor sianovanjskih blokov na Vrhniki, na stavbnem otohi 2S v Novem Beogradu in .stanomijskih naselij v Četiriju. Velenju in Arzewu v Alžiriji,
Amautovič Je arhitekt, h'je sv<^e delo razumel kol sredstvo za di>-segarye socialnih idealov. V njegovih stolpnicah in blokih živi danes vsaj 57.000 ljudi, kur je svojevrsten znak, koliko se Je temu idealu približal.
ž.
Jj_
Jj
[1

montožne gradnje
(lSSKE^o
RIHTERd.0.0.
Loke 40,3333 Ljubno ob Sâvinji Tel.: 03/839-04-3$ faks: 03/639-04-31 &poštd: prodaja^htersi www.rihter.8i
Ksoddlovanju vabimo:
1 ) GRADBENE, STROJNE IN LESARSKE TEHNIKE
2) TESARJE, STAVBNE KLEPARJE, MIZARJE IN SUHOMONTAŽERJE TER GRADBENE DELOVODJE
Nudimo razgíKtno delo ter stimulativni zaslužek.
Vloge z življenjepisom pošljite najkasneje do 20. avtssta 2fl06 in
ne do 12.5. kot je bilo objavljeno v tedniku Naš čas 20. julija.
Vse dodatne Informacije so Vam na voljo na e-mailu:
zaposlrtve@rltTter.sl
107,8 MHz
r/ï\dujqki] ido c/^s^posdoi m^z/^lle
Počitnice so na višku
Vreme nam jo je letos res pošteno zagodlo. Julija jc /daj ko je večina na Jopuslih. pa mocí in hladi. Vse kaže, da bo spet vroče, ko se bodo dopusiniki vrnili na svoja delovna incsla.
Zaradi vremena so v zadnjem tednu odpadle nekatere prireditve, vrvež na sosianjskem in l<> polškein ha/enu tor ob Velenjskem je/eru se jc umiril, ludl mcsio je bilo te dni precej prazno in
zapuščeno. A kljub vsemu zanimivih dogajanj ni manjkalo, tako da smo imele Bojana, Tatjana ir Kfira, ki smo ob počitniški pomoči Vesne, zbirale gradivo, peslre dneve. V lem tednu je Vesno zamenjal irenej Jerič, ki vsako juiro skrbno pripravi /.animiva dogajanja na kulturnem področju za radijske oddaje, dogajanja pa spremlja tudi Ijasa /ajc ki nas zna presenetiti tudi /. zanimivimi i;; doMini fotiv graf^ami.
Mnogi naši sodclavci v teni času uživajo na dopustu. večina na moiju, kjer pa je bila naša propa-gandlstka Nina malo preveč »korajžna». Smučala je na vodi in si pretrgala mišico. Poškodba jo je pt^lo^a za nekaj dni v posteljo, zdaj pa sicer že hodi naokoli, seveda z berglami.
Z letos dolgega, kar pel tednov irajajočega do-pusia. se je včeraj vrnil Stane. Izkoristil ga je za gradnjo svojega novega doma v Hrastovcu. Vse si-ecr ni šlo tako. kol sije zamislil, a v kratkem bo njegova hišica pod streho.
Cef mesec/e bogatita strani Naseda časa in oddaje fladia Velenje naša počitniška moč Vesna Glinsek,
eáfo
••• na kraflco •••
SIDDHARTA
31 avgusta 2006 bodo nastopili na posebnem končenu na Ljuhljan-skem gradu, za katerega vstopnic nebovpfostiprodaji &sni ^ddharte jih bodo nmtét razdelili med obiskovalce njiiiovega ^letnega foiuma (SAMO.) Nato bo sledila serija koncertov po večjih slovenskih mestih.
ORLEK
Že drugič so nastopili v znamenitem newyorskem klubu CSG6 Gal-leiv. nastop v New Yorku pa je predfitavljdl uvod v krajšo ameriško tuineio. ki se je nadaljevala z nas* topom v Philadelphiii v klubu F tre ter sklenila z nastopoma na gts^e-nem festivalu Musikfest v Bath le-hemu v ?vB?ni državi Pensilvaniji v ponedeljek, 7. avgusta.
MARZLAVADA
Pohorska skupina Mar/la vada |e predstavila videospoi Zi prvi sing] z albuma Med Venero in Jupitrom, skladbo z naslovom Poglej jih. Avtor spota je kitarist zasedbe Tomaž Gornjak. ktjeposkfbeltudi za oblikovno podobo ovitka In spletne strani skupine
4 PLAY
DekliŠko-fantov^a lupina, ki je zapolnila praznino po odhodu skupine Bepop. bo po uspešnem nastopu na festivalu MMS jpeto mesto) konec tega meseca poskusila sreSotudi na festivalu vZenict
SAMOREGGAESTAN
Med 25. In 27. avguslom pi i Žički kartuziji veliki reggae festival Sani or eg g a esi a n V gl asbenern delu bodo na glavnem odiu nastopih l-^en Rockers iz Nemčije. Brain Holidays s Kn/sske. Makako Jump iz Italije. Del Arno Band iz Srbije. Zosier iz BiH, White Vibration fz Avstrije ter Sušica Band in Matje-tlcalz Slovenije.
Jay Lo ne bo V Dallasu
Ameriška pevka in Igralka Jennifer I.opc/ ne bo igrala v nirnsk: razJičici znamenite televizijske nanizanke Dallas iz 70. Icl minulega stoletja, kot je bHo prvotno napovedano. Uîpezova naj bi igrala Sue Ellen, alkoholom zasvojeno ženo bojjalasa JR Ewinga. ki ga bo igral John Trav<îUa. Po besedah njene tiskovne predstav-nice Jennifer Lope/ ni navedla razlogov za svojo odločitev. Morda pa oi bila zadovoljna s ponujenim honorarjem. čeprav ponudba zagotovo ni biJa slaba.
Zmanjkalo mu je moči
Axl Rose, edini imginalni član legendarne zasedbe (iuns'n'Roses. jc moral na nasiopu v /,nameniii londonski Weaibley Areni z odra se pred koncem koncerta. Čeprav mu je zdravnik svetoval, naj sploh ne gre na oder. se Je Axl odločil, da bo kljub vsemu nastopil pred britansko publiko. Dtibro mu je šlo skoraj do kcmca kcnicena, ko mu je za zadnji dve pesmi zmanjkalo moCi, Namesto njega je skladbo Nighl Train in veliko uspešnico Paradise City odpel Sebaslian Bacb, pevce skupine vSkid Row. Ciuns'n'Roses sicer nadaljujejo koncerte na evropski turneji, septembra pa se bodo preselili še preko velike luže na ameriška koncerlna prizorišča.
Čistil bo ulice
Britanski glasbenik Boy George, ustanovitelj skupine Cul« lure Club In avtor Številnih uspešnic iz osemdeseti!: let, bo moral od 14. do 18. avgusta pometali in pobirati smeti z newyorskih ulic. Sodišče mu je namreč naložilo pet dni druý.beno koristnega dela. ker je priznal, da je laznn obvestil policijo o vdoru v njegovo stanovanje, potem pa so policisti pri njem našli kokain. Koliko bolj čisle bodo zaradi lega newyorské ulice, najbrž ni umestno vpra imanje,
45-Ielní pevec se Je sicer kar nekaj le I boril z odvisnostjo od drog.
Najel najboljše odvetnike
Ločitveni postopek, ki sta ga sprožila zakonca McCarlney-Mills, postaja vse bolj neprijeten, saj se soproga nekdanjega člana skupine Beatles zelo težko sooča s tem, da jo McCartney na sodi-opisuje kol nerazumno in pikolovsko. piSc britanski tisk. M-letni Paul McCartney in 38-lelna Heather Mills sta pred dvema mesecema po siirih letih zakonskega Življenja, kije bilo pogosto tarča rumenega tiska, napovedala ločitev. Par, ki ima dveletno hčerko Beairicc. sicer ni podpisal predporočne pogodbe, tako da bi Millsova od najbogatejšega britanskega glasbenika lahko dobila od 50 do 200 milijonov funtov. Da bi zavaroval svoje interese, je McCariney ptiiskal pomoč odvetnice. ki jc vodila ločlivcni postiv pek princa Chariesa in princese Diane.
^a^dopt-ÀÏMin,
nikoli sami
107.8
i
Vse bo prodala
60-lelna ameriška Igralka in pevka Cher se je odločila, da bo skcîraj 700 predmetov Iz svojega doma v Malibuju pi)-nudila na dražbi. Pričakuje, da bo s prodajo zbrala milijon dolarjev, ki jih bo namenila v dobrodelne namene. Dra?.bo, ki bo 3. oktobra, bo organizirala kdo drug kot znana avkcijska hiša Sotheby's. Cher jc povedala. da bo zbrani denar podarila skladu Cher Charitable Foundation in dodala, da je zelo vznemirjena, saj gre za predmete, ki jih ima v lasti že dolgo vrsto let Zase bo obdržala kakih pet predmetov.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko dišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.2ÎGGY MARLEY-Lovels My Religion
2.	LOVE DJS-Call Mb Al
3.	JUSTIN TIMBERLAKE-Sexy Back
ZIggy Marley< sin sIovKega, a žal že pokojnega reggae glasbenika Boba Marleya. je svoj prvi glasbeni uspeh zabeležil s skupino Melody Makers, leta 2003 pa je izdal svoj prvi solo album. Tokrat se po tieh letih spet ogfdša z novim albumom Love Is My Religion, r^a katerem je dvanajst skladb, naslovna pa je tudi prvi singl z nove plošče.
I---
_ LESTVICA
m
■ "1
Vsal^ nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje \n vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 6.8.2006:
1.	SPEV: Ni važno kako
2.	VANDROVCI: Foušija, slovenski nacionalni šport
3.	FAfiTJE Z GRAŠKE GORE: V vasico rodno
4.	QAŠP£RJ1: Mi se imamo radi
5.	SICER: Pele stope so vse dni
Predlogi za nedeljo. 13.8.2006:
1.	BlSTfliŠKl ODMEV: Tapiava stvar
2.	BOHPOMAGEJ: Moj šofer
3.	BUM: Nikar mi ne zamerite
4.	VINKO CVERLE: Hej, šoferji
5.	SNEŽNIK: Moj šofer
■ Vili Grabner
Na področju oblikovanja se v Gorenju ne* nebno kaj dogaja. Misli Franca Kosca (v upravi zadolženega za kvaliteto in razvoj - na sUki levo) so tudi takrat, ko nazdravljajo no* vemu dosežku, v oblikovalskem centru in proizvodnji. Oblikovalec Hari Drauibaher (desno) mu seveda prisluhne, več inovativnosti pa je predlagal tudi predsedniku Gospodarske zbor* nice Slovenije. »Danes šteje dizajn, će bi bili bolj inovativni, pa mogoče ne bi izgubili »obveznega članstva.«

I
Med tistimi, ki si zasluzijo priznanje za urejanje okolice, je zagotovo velenjski »postzr« Branko Bola. V nedeljo, ko večina počiva in ko je tudi pošta zaprta, si je vzel čas in takole poskrbel za gredice okoli poste.
^ Ze dolgo se govori, da odnosi med kulturnim in gasilskim društvom v Gaberkah niso najboljši. Nič nenavadnega torej, da je Franc Štehamik predsednika krajevne skupnosti Pavla Župevca (ki je sicer član gasilcev) težko prepričal, da je spregovoril nekaj besed ob otvoritvi kozolca. Pa tudi, ko je le vzel v roke mikrofon, ni pozabil omeniti, da je Kultur-nica zelo uspešno društvo • "takoj za gasilskim". Jej, jej/ Pavel/ pa saj te je Šteharnik vendar povabil kot predstavnika KS, ne ^silcev! Še župan se je zgrožen nad takšnim nepoznavanjem politike obrnil stran.
Bodeča neža za Ero oziroma za... Morski volk
OccnjcvHina komisija sveta KS Gorica v leh dneli occnjuje urejenosi /unanjcga bivalnega okolja v okviru projekia 'Moja dežela - lepa in gostoljubna' in 'Velenje, niesio c velja'.
Tisie, ki imajn najlepše urejeno okolico stanovanjskih ob-jekiov 1er najlepše lerasc in balkone, bo i'ircdlagala za prizna-
nje» kaierega vsako lcu> pt)Jelju-jeia MO Velenje in TD Velenje.
Komisija se je odločila podeliti ludi "bodoče nežo" za licu-reje no okolje trgovine KRA na Gorici.
V njihovo trgovino ii dis-k(mlno trgovino lîvro spin prihaja veliko kupcev iz celega mesla. pa ludi i/, drugih k.rajev.
in so nemala začudeni, ko \idijo /^ncniaijeno okolico trgovine.
Svei KS Citirica jc o tem že opozoril vodstvo ClUl in pris-tojne inšpekcijske sIužIk. vendar brez uspeha. Era je pred Unevi objekt prodala, tako da so tudi omenjeni grehi sedaj pripadli novemu tastniku.
■ ik
V leh počitniških avgustovskih dneh se velik<i Velenjčam>v (Odloča za obisk Pirana, ki velja za biser naše tïbale. Većina ob obisku Pirana obišče enega od treh lokalov Bojana Šal aniona, ki ob tem. da je bil priznan gostinec v Velenju, ze deset lel uspešno posluje v tem obm<irskem mesiu, kjer se ga je prijel sloves sp<v j;<ibnega gostinca z vedno svežimi idejami. Sam raJ pove. da je v Velenju stokral težje biti uspeSen gostinec kol v Piranu, "V lokalih v Velenju sít se obiskovalci pretepali vsak vikend, v Piranu pa v desetih letih samo enkrat • pa se to takrat, ko sem lastnoročno prebulal dileija, ki jc /elel v lokalu prodajali tlrogo", je Sal^tmon zaključil s'vojo misel. Mi pa lahko samo zaključimo, daje postal pravi pravcaii morski volk!
Dekolte
Angela v modnem butiku izbere obleko z drznim dťkolt^j^m.
"Oprostite, imate morda kosmate prsi?'' vljudno vpraša prodajalka. "Ne!" jezno odgovori Angela. "Potem pa mislim, da ima obleka malo preglobok izrez."
fiĎnife
&
Bo[| drago
če bodo sprejete pobude, ki prihajajo z raznih strani, bodo letos-nje lokalne volitve bolj drage. Ostaja nam le še upanje^ da nam bodo tudi izvoljeni svetniki in župani bolj dragi.
Sodarstvo
v zvezi z Gorenjem sta besedi SOD in KAD že tako pogosti in vsakdanji, da bi kdo pomislil^ da gre za kakšno sodar* sko podjetje.
Povpraševanje
Kaže, da bo pred letošnjimi volitvami po ženskah veliko povpraševanje. Ne ravno iz ljubezni do njih - zaradi predpisanih kvot.
Trnuljaie
Videti je, da ima vsak slovenski kraj svojo spečo Trnuljčico. Eni v gradovih, drugi v zdra-^ščih, tretji v jezerih. Čas pravljic je pač mimo in je žlahtnih pnncev vse manj.
Naravni most
Med Zgornjo Savinjsko dolino in avstrijsko Koroško so zgradili nov most. Naraven, za kate> rega niso potrebovali pomoči ministrstva za promet. In trden, pravijo, tako da bo prestal razna »miniranja«, ki jih je že bil deležen.
Spremembe
Bilo je Utovo Velenje. Zdaj je »navadno« Vele* nje. Nekateri pa predvsem ob ^>prelomnih«< dogajanjih zagotavljajo, da bi potrebovali Novo Velenje. Pa ne le po no* vih zgradbah.
Kunstnost
Shšati je, da so se ob razpravi o šoštanjskem trikotniku šli nekateri >> viso ko matem atiko 4<. Končalo se je z »nlzjoi(, saj Števila svetnikov, ki SO glasoval, res ni bilo težko prešteti.
Res premalo?
Da je pasjih WC-jev v Velenju premalo? Morda! A zagotovo je premalo ljudi, ki bi jih uporabljali. No, ne ravno dobesedno.
Harmoniia
Pravijo, da so Velenjčani dovzetni za vse novosti, da se jih vse dogajanje, ki poteka j>ri njih, »prime«. Ce je res takOj potem bo v Velenju življenje mirnejše, lïidi čez Velenje je namreč potekal tek harmonije.
Dolgo poletje
Vreme gor ali dol - rečemo lahko, da imamo letos res dolgo davčno poletje. Za nekatere tudi vroče.
REPORTAŽA
Enkrat skavt^ za vedno skavt
v Šaleški dolini več kot 1300 skavtov in skavtinj - Kajuhov tabor v Ribnem posiej skavtski center, zeio pomemben za nadaljnji razvoj te dejavnosti - Za zdaj odvisni predvsem od dobre volje donatorjev
Tatjana PwŠgQriek
Minulo soboto jc odsin novini dogodivščinam naproii M skav-inv in skavtinj j/ Velcnj;^ m Soš-lanja. Predsednik Salc^kc /veze tabornikov in eden od sliirost skavtsiva v Šaleški dojini Tone De Costa - s taborniškim imenom Sivi volk ' pravi, d« je druženje s skavti po svetu ponicmbrni za ohranjanje o/Jnmia nadaljevanje 1er prenašanje dejavnosti na mlade, /a i/mcnj^vo i/kusenj. negovanje vrednot skavtstva ... Prvjč so se taborniki j/ Šaleške doline podali i/ven slovenskih meja leta 19K4. ko so vrnili obisk skavtom iz Camhridjioa. Pred dvema letoma so potovali po Skandinaviji. lani sn gostili angleške skavte, cilj tokratnega ptv tovanja pa jc srečanje s taborniki na Portugalskem in v Španiji. Na nekaj naših vprašanj /vezi s skavi-stvoni je Tone De Costa takole odg<m>ril: V poffffVffIV se Hpoivhljata izrarji: skffiii in tahorniki. Kaj sle? «Oboje. Pred prvo svetovno vo jno so bili skavti in v Šoštanju so že lela 1937 ustanovili prvi skavtski steg v Šaleški dolini. Prvi skavt je bil gospod /eleztiik, po vojni
pa je zncïva obudil skavtstvo ^e živeči Drago Šabac iz Smart nega ob Paki. Ta je tudi souslanoviteij /veze tabornikov Slovenije in ustanovitelj Kajuhovega rodu v Šmartnem ob Pakl. Ime Kajjhov tabor je nekakcf ptmmik začetkov te dejavnosti v dolini. Drugačni časi. sistem so prinesli tabornistvo, zadnja leta pa se znova vse bo(i uveljavlja skavt-sivo.»
Soiíiíe med statffste skaiistva p dolini. Kako ffíedate aa rozvoj de-jamost, /<i privablja me m' IjudL pred^'sem mladih?*' * Ta dejavni)sl ima tudi v našem okolju že kar lepo tradicijo, saj
Rod Hudi potok Šmanno ob Paki s po .^0 člani. Poleg nas je bil iani ustanovljen še Katoliški skavtski sieg Velenje. 1300 članov imajo skupaj, karje več kt)i dva cîdstolka glede na šievilo prebivalcev. Tab<frnisivo je pri nas izjemno razvilo in za njegovi> prihodnost se ne bojim. C'c kjo. potem zjigo-tiMî v našem okolju drži trditev: enkrat skavt, /a vedno skavt. Od leta 1994 dalje smo polnopravni člani svetovnega skavtskega
Tone De Costa, predsednik Šaleške zveze tabornikov: >Skavtie človek, ki se ravna po skavtskih načeiih, vrednotaii. Te pa so zahtevne.«
bomo prihodnje leto praznovali 70 let njenega delovanja v tukajšnjem okolju. Na ta jubilej sm*) ponosni, ^e bolj pa na to. da Šaleška /veza tabornikov povezuje pet rodov: Rod Jezerski /maj Velenje, ki ima več kot KOO članov, Pusti grad Soî^tanj s 253 člani, l.ilijski grič Pesje (KO članov). Topli vrelec Ttjpolšica in
gibanja, v katerem je 30 milijonov ljudi po celem svetu. So pa iz več kot 200 držav. To je največja mladinska organizacija na svelu.« Leios praznuje lahor v Rihnem 40'leinico obstoja. »iabor, ki sc po novem imenuje skavtski center, je bil in bo pomemben za razvoj dejavnosti v d<'lin:. Tu smo zgradili laksni> in-
Tončka so policisti poslali v »penzijo«
Več kot lep zadnji delovni dan priljubljenega voznika avtobusa Tončka Vasleta -Pripravili so mu ga sodelavci in sosedje -Policija mu je prepovedala vožnjo avtobusov
Velenje • Prejšnji p<fncdeljek je bila vožnja z lokalnim avtobusom, ki vozi na relaciji od Gorice, čez Velenje pa do Šoštanja in Topolšice, prava mala avantura, ob kateri so se mnogi nasmejali do solz in bili zagotovo srečni, ker so bili zraven. Ta dan je namreč zadnji delavni dan pred upokojitvijo za volan lokalnega avto busa sedel Anton Vasle j/ Ponikve pri Žalcu, ki pa ga vsi kličejo 'lonček.
Tonček je bil pri celjskem Izletniku zaposlen kar .^4 let, od tega je bil šofer avtobusa polnih 28 let. Večino tega časa je vozil prav po Šaleški dolini, na progi, ki jo je opravljal tudi zadnji delovni dau. V šolo. slu/bo, po opravkih je v teh letih varno pripeljal nešteto Salečanov, ki si ga bodo zagotovo zapomnili po vedno nasmejanem
obrazu, prijaznosti in pripravljenosti. da razdre kakšno šalo. Celo izletniki, kijih je kdaj popeljal na avtobusni izlet v tujino, so si velikokrat želeli, da se jim na naslednjem izletu spet pridruži.
In kakšen je bil Tončkov zadnji delovni dan? Okoli 11. ure so na njegov avtobus v Šoštanju množično vstopili njegovi so-
vaščani iz Ponikve, ki jim je po odhodu v pokoj menda obljubil, da jim bo tu in tam priskočil na pomoč pri različnih delih. Pridružili so se jim sodelavci in sorodniki. Polepili so avtobus z napisi, kot je bih slonček, zdaj si naš.« Vožnja proti Velenju se je nadaljevala v ritmu harmonike in smeha. Na avtobusni postaji pa je Tončka takoj po tem, ko so potniki Izstopili iz avtobusa, pričakala policijska patrulja.
frasirukturo. da ga uvršča v sodobno urejen tabor, ki omogoča visokiï raven bivanja v naravi. V eni i/meni lahko tabori 250 ljudi, t)rganiziratmi pa jih od 15. junija do sredine avgusta. Od leta 1980 dalje jc na tem pn^storu letovalo in dopustovalo blizu 25 tisoč tabornikov. Zmogljivosti nameravamo v prihodnje še nekoliko povečati. RIbno je tudi pomemben lz<ibraževalni center, saj omogoča, da spoznavajo življenje v naravi, možnost pre/ivetja v njej, sobivanje narave in človeka od najmlajših do študentov. Čeprav bomo prihodnje leto znova pi^stavill šot<ire v Savudriji, torej ob morju, mislim, da se zanimanje za Ribno ne bo bistveno zmanjšalo. Odločitev o ureditvi
stalnega tabora pred 40 leti je bila prava. Sedaj bo potrebno stvari le še nekoliko izfHipolnili in nadaljevati v Začrtani smeri «
Kako pa je x /inanciranjem de-
javnosti?
íNikoIl nismo Imeli bogatih mecenov. Ob strani nam stojijo predvsem donatorji» ki so nam lani pomagali pri uresničitvi več kol 6 milij<mov SIT vredne naložbe. Redni vir fmancirauja nam zagotavlja Športna /ve/a Velenje. ki namenja za dejavnost blizu 700 tisoč tolarjev. Ta denar sedaj dt^blva Rod Jezerski zmaj Velenje. Se pa o dolgamčni rešitvi lega vftrašanja že dogovarjamo z odgovi)rmmi v vseh treh občinah. Nadejamo se. da bomo zadeve aH^ili letos jeseni. »	■
Pribožič odslej tudi škofijski ekonom
Avgust ni samo čas dopustov In počitniških potovanj, temveč tudi duhovniških premestitev. V Sloveniji se že dogaja, da mnoge župnije nimajo več duhovnika, saj je novomašnikov zadnja leta redn<j manj kot zlato- in blseromasnikov. In še ena sprememba je: mnogi duhovniki, ki sicer ostajajo na istem mestu» h kra I i prevzemajo še dodatne obveznosti. Takšen je tudi šoštanjski župnik, dekan Šaleške dekanije in naddekan Jože Pribožič, ki je bil z letošnjim I. avgnstom imenovan tudi za voditelja dolžnosti škofijskega ekonoma celjske škofije.
Ko je papež Benedikt XVI. 7. aprila v Sloveniji ustanovili tri nove škofije, je bilo jasno, da morajo novimstan^Mjene škofije urediti svoje samostojne službe, da bi lahko nemoteno delovale. Te službe so generalni vikar, ravnatelj škofijske pisarne, škofijski tajnik in škofijski ekonom. Jože Pribožič je tako odslej zadolžen tudi /a gi)sp0darskc zadeve Škofije Celje in je eden najtesnejših sodelavcev škofa Stresa,	■
Odpeljali so ga na policijsko postajo, kjer so z njim opravili razgovor in mu, pazite, v prihodnje prepiivedali vožnjo z avtobu-sonil Seveda je bilo tudi tn dogovorjeno, kot simbolično sporočilo, da je na Izletniku tako liišno, da ti mora vožnjo prepovedati policija, drugače šoferji še v »penzijo« nočejo.
Sama sem v dt^gajanje vpadla čislo slučajno, ko sem ravno v času, ko so Tončka odpeljali na policijo, prišla poslikal avtobusno postajo. Zalo mi je več o dogodku povedal Tončkov šef
Božidar Horvat, ki je skupaj z vsemi sodelujočimi ludi pripravil dogodek. Sledila jc seveda še zakuska. Tonček pa si ho zagotovo svoj odhod v pokcjj še dolgo zapomnil, saj ni mogel skrili presenečenja In navdušenja. Je že tako, da se človeku, kije dober in nasmejan, to vedno vrne. Vseh vsaj 40 udeležencev ponedeljkove vožnje z avtobusom je Tončku zagotovo sporočilo tudi to, da ga imajo radi. Sam pa se menda najbolj veseli, da bo lahko več časa preživel z vnukom.
■ Bojana Špeget
Tonček Vaste je kar 28 iet vozif avtobus, najdlje na lokalni progi od Gorice do Topoišice. Je kdaj vožnjo z nasmehom polepšal tudi vam? (foto: Jože Miklavc)
Takole so se pred avtchuSi s katerim Je Tonček opravljal se zadnji •siht'^, postavili vsi, ki so mu pripravili nepozaben odhod v pokoj. Ja, tudi harmonikar ni man/kaf. (foto: bs)
12
REPORTAŽA, OBJAVA
iwíÉAÍř
10. avgusta 2006
Na potepu po Deželi Astrid Lindgren
Stoletnica ro|stva
2.
Vidci sem žc kalifornijski Disneyland. ničkolikokral sera hi] v (îardalandu, celt) v Pinoccliio-landu, a Dc/elo Asirid l.inJgren se nnbedeii leh parkov ne marc primcTjíiii. Predvsem je to vi<;okc> kuUurno zabavišče, ki pa pričakuje, da poznal vsaj glavna dela Aslrid Lindi^ren in njenih knjižnih likov, ki ic v icj deželi spreniljajii na vsakem kt^raku. Tu ni nobenega vriiljaks in nobene železnice strahov ler nobenih prtv dajalcev pene in balonov. Kljub lemu je veliico miniaturnega svela, naravnih znameniiosti, raznovrstnih ztvali. pašnikov, jezer in gozdov in mičnih resiavracij.
"Dežela Asirid Lindgren', ki jo Jelno obišče okoli .^50. 000 obiskovalcev, je odprla od 20. rnaja do X septembra. Vstopnina v visoki sez<^ni znaša za odrasle 25 evrov, za oimke 17 eurov, za najmlajše do dveh lei in za lisie, ki imajo Icija dne rojstni dan, pa je vstop prosj.
Vstopnina s prenočiščem znaša za dva dni 214 evrov. Parkiranje zj]asa 2 evra, nočno pa 9 evrov. Pristojbina za avtodom ali ^otor znaša 110 evixjv. Počitniški dom. ki lahko sprejme do tisoč gostov, in proslori /a kampiranje so od vhoda v Deželo Asirid lindgren (Oddaljeni komaj 250 meln>v.
/. izkaznico PRl-SS. ki s<j mi jo uredili aa Našem času v Velenju, mi ni bilo treba plačati nobene vstopnine in tudi parkirnino sem imel brezplačno.
Kaj je ta dežela?
Nekateri jo imenujejo tudi 'Svet Astrid Lindgren' drugi 'Park'.
Morda je najprimernejši izraz Veliki gledališki park, v katerem na vsakem mestu oživijo junaki iz knjig Asirid Lindgren in v katerem najdemo znana prizi>rišča iz nj^ nih knjig, kot so vila Cira-Oara. Maltisov grad, srečna <nroška vas BuleribyiK [.oljna Ropota Ičnikova ulica. Dežela češenj iz Bralov Lev-jesrčnih. siockholmski dimniki, med katerimi prebiva nabriti KJju-kec. domačija Mačkovina, na kateri nam s'vellolasi Emil s svojo nepogrešljivo čepici). leseno puško in prevelikim reklcem ljubeznivo (xipira in zapira vrata v lesi.
Oe je dežela 'Junibacken* v Stockholmu predvsem ena sama velika igralnica, potem je ta dežela tu, eno samo veliko gledališče.
Prireditve, ki se vrstijo na raznih prizoriščih, se pričnejo ob 10.

ti

uri dopoldne in trajajo neprekinjeno do 17 h- Največji obisk je pri vih Ôra-êara ÍJi kaphanovi ladji, kjer nastopata Pika Nogavička in njen tička kapitan Pf-raj m Nogavička. Pridela tudi oba policista Kling in Klang in seveda sitna gospodična Prussiluska.
Dialoge spremljajo songi in vsa ekipa usklajeno zapleše v p<îsehcj prirejeni koret>gralijj.
Na Emilov] domačiji je prav tako več prizorišč. Lno je na travniku. kjer hlapec Alfred in dekla l.ina sušila seno, Hmil in sestrica Ida pa jima prineseta južino v k<v šari. Nastane prizor na travniku, kjer je ob živi glasbi prav lako veliko peija in plesa. Pi)dobno je na vseh drugih prizoriščih, le skedenj i-raznîa m potepuha je vedno prazen, kajti ta dva junaka sta vedno na poti in ju lahb) srečaš kjerkoli.
Vsak dan ob 16. uri je na velikem prizorišču, ki lahko sprejme tisoč (Obiskovalcev, zaključna prireditev na odru z različnimi scenami, kjer se predstavijo posamezni junaki posebej in v zaključnem plesu vsi skupaj. Sku-
Polcg številnih drobnih restavracij in pn>stomvza piknike je v Lo-lini ulici, kjer je bila v knjigah Asirid Lindgren pekarna Larsson. tudi v resnici pekania s leni imenom: v njej so na voljo najbolj svežx dobn>te in najbolj sladke pi-




paj sodeluje na vseh prizoriščih preko slo gledaliških igralcev iz vse Švedske in veliko otrok iz tamkajšnje okt>liee- Ni treba po sebej povedati, da so vsi igralci na prizoriščih individualno ozvočeni in da ta lehnika deluje brezhibno.
jače. Pri vili Ćira-Cara iz votlega drevesa pn:)dajajo palačinke in 'socka dricka'. V šolski ulici pa je odprta nova velika knjigama, kije najbolj založena s knjigami, ki so v zvezi z življenjem iiî delom Astrid Lindgren. Zraven je tudi velika trgovina s Piklnimi lutkami, od listili najmanjših do lakih v na» ravni velikrjsti. Tu so tudi vsi pripo močki za druge like, zlasti tudi oprema za oba policaja, sitno go-sptídično, í:mila in Kljukca. V Rih poialčnikovi ulici je odprta velika trgovina z glasbenimi in filmskimi izdelki; v njej najdemo celoten
V
program vsega, kar je izšlo na po-droqu lllmov in glasbe.
Prihodnje leto bo sttilcinica rojstva Astrid Lindgren. V Vimmer-byju se že sedaj na veliko pripravljajo. Velika prireditev z imenom 'Spunk' bo potekala med IS. in 23. junijem, pod pokroviteljstvom švedske princese in prestolonas-lednice Viktorije, ki ji je bila Asirid Lindgren birmska botra. Ra/mïi tega sta dve podietji, SOS-Oiroška vas in družinski podjetje pj^kojne A. Lindgren Saltkrakan AB. 7/Í pričeli zbirati sredstva zii mednarodno otroško vas. ki jo bodo v prihodnjem letu ptîslavili v Cent ral noa friški republiki. Tako bodo vso sezono 2006 jn 2007
.X

Vot/o drevo
zbirali od vsake vstopnice po 1 krono in upajo, da bodo do naslednjega leta. ločno do 14. novembra 2006. k<i bo stoletnica pi-sateljičinega rojstva, zbrali 750.000 kron. kar je X2.500 evrov.
Tudi sam razmišljam o lem jubileju. Zato sem županu Mestne občine Velenje predlagal, da bi pri-h<idnje leto v Velenju postavili spomenik Asirid Lindgren in Kki Nogavički ter ob njem zasadili vrtnico, vzgojeno 2 njenim imenom, kar bi bila privlačna turistična pridobitev za naše meslo in skn^mna oddolžitev pisateljici za njeno Piko.
(Konec)
■ Matjan Mannšek
TermeOlimia
v4i|ualuno
Jb še kaj boljšega za preganjanje poletne vročine, ki nam letos ne prizanaša, kot skok vTarme Olimla, natančneje v Termalni park Aqualuna? V smeri iz Velenja vodi avtocesta proti Mariboru do izvoza Dramlje. Vožnja se nato nadaljuje skozi kraje Šentjur, Šmarje pri Jelšah, nato pa v Mestinju desno za Podčetrtek. Sledi še nekaj kilometrov prijetne vožnje in že smo v Termah Olimia.
Dolina izvirov zdravja, kot ljudje poimenujejo Podčetrtek, ponuja termalno vodo. neokrnjeno naravo in čist zrak v enem.V termah je sprostitev, oddih, zdravje in dobro počutje zagotovljeno. Aqualuna ponuja sprostitev in relaksacijo ter nekaj adrenalinskih užitkov za vse tiste, ki ljubijo vodo in imajo radi aktivno zabavo. So vam imena: »drop« drč^ mali in veliki tornado kaj znana?Ne gre za plitvevdolbinevstrmem pobočju aiiza viharne vrtince. Telo se napolni z adrenalinom na vrtoglavih toboganih Aqualune. aquaganih, različnih stezah za hitre spuste po kačastih in adrenalinskih, prepletenih ter specialno hitrih zavojih. Potrebno je biti pripravljen na pljuske, zavoje, ovinke in strme spuste. Vznemirjenje in moč se razširi po telesu, poveča srčni utrip, zviša raven sladkorja v krvi, spodbudi mišice, pospeši dihanje. Za sprostitev imajo relaksacijski bazen, poskrbljeno pa je tudi za otroke, saj sta v ta namen dva otroška bazena, kjer užitke otrok zagotavlja pravljični grad ter otroški zabavni program. V Aqualuni med vikendom bazene obiskovalcem odpirajo že ob 8h zjutraj, s svojo poletno animacijsko in gostinsko ponudbo pa vabijo predvsemtiste, ki so ob sami sprostitvi željnitudi nekaj aktivnezabave.
SME
Celodnevna vstopnica (pon. - pet.): Popoldanska vstopnica (po 15. uri, pon. - pet.): Celodnevna vstopnica (sob. in ned.): Popoldanska vstopnica (po 15. uri, sob. in ned.): Celodne. vstopnica krož. Aqualuna (pon. - pet): Celodne. vstopnica krož. Aqualuna (sob, in ned.):
Odrasli		Otroci	
2.100 SfT;	8,80 €	1.600 srr;	6,70 €
1.700 SfT;	7,10 €	1.200 Siï;	5,00 €
2.400 Siï;	10,00 €	1.900 Siï;	7,90 €
1.900 SFT;	7,90 €	1.500 Siï;	6,30 €
3.000 Siï;	12,50 €	2.200 Siï;	9,20 €
3.300 Siï;	13,80 €	2.500 Siï;	10,40 €

NASI KRAJI IN UUDJE
Če so vsi kmetje enaki^ zakaj podeželje propada?
Dogovorjeni smo bili oh dcve-liij dopiildae. Ćas, kt) si v lakš-nem poslu verjeino še najla/je v/ameš ćhs - će si /e moTňi. In rcs.gaspa jtí čakala pred hišo ludi nekaj minul čez dcveio. ko jc naša noga vendarle stopila na nji-liuv prag.
Pred vhodom imajo na kmciiji ()ro/cl v La/ah Icpn urejen prostor /a počilek: miza in klop sla v objemu vinske irle skrili pred soncem, koi hi šlo /a pravi kmečki lurizem. Toda ne gre. Na kmeliji imajo od 16 do 20 glav govedi, katerih glavni namen ni oddaja mleka, lemvec v/.rcja pitancev. »Imamo krave dojilje, ne krave moUnicc. tako da telički pijejo njihovo mleko, mi ga namol-/.cmo je /a hišno porabo,« jc po jasnila /denka Orozel. Samo mleko pa î^eveda ni dovolj, zato Orozelovi obdelujejo ludi travnike in njive. */. gozdovi vred smo lastniki devetih hektarjev po vrsin. pet liektaijev od tega je obdelovalnih.« jc pojasnila /denka. Na srećo lahko većino <îpravijo strojno, saj njihovi travniki niso prcvcc strmi. lam. kjer pa so. si pomagajo kot v starih ćasih.
»Jmanio tudi vinograd, ki nam vzame kar precej časa,* je se piv vedala Oro/.elova. Koliko v njem prideiajoje (»dvisno od letine, ki jim letos ni najbolj naklonjena. Dvakral jih je že prizadela toća, kl je uničila vrtnine, načela tudi koruzo, /ilo. ječmen in grozdje, cesar pa ni dokončala, skuša uničiti suša. Toda pri Orozclovih se zavedajo, da proti naravi nc itiorejo nič, in poskušajo peljali življenje naprej. Poleti vsako jutro vstanejo (îktili pol šeste ali še raje malo prej. zalijejo zemljo, kjer pridelujejo vrtnine, delajo v hlevu, si privoščijo zajtrk, nato pa se vsak dan lotijo različnili opravil. »Saj veste, kako je.« je razlagala Zdenka, »enkrat imamo delo v travniku, drugič v vinogradu, spel tretjič ho[j ob hisi in tako naprej.« Vmes si seveda privoščijo kosilo, zvečer spet uredijo v hlevu, postorijo drobna dela po hiši in si spanje privoščijo šele okrog enajste zvečer. Nekoliko drugače je sicer pozimi, čeprav se ludi lakrat prebudijo okrog pol sedmih in brez težav najdejo delo za ves dan. »No, pozimi lahko včasih tudi mahî pogledamo tele-
vizijo. medlem ko zdaj čakamo samo na vremensko napoved,« je povedala Orozelova.
Gospa sicer ne prihaja z domačije, ampak seje nanjo poročila. Zanimivo je. da prej ni Živela na kmetiji, temveč je le včasih ptv
je dela dovolj, morala pa sem skrbeli ludi za otroke.« je ptwedala. / možem, kije bil v času našega obiska zaposlen, imata iri - eden
imeti službo. Ze zd<jj je ležko preživeli samo s kmetijo, razmere pa se bodo verieino šc slabšale. Težko je. ko odgovorni
je žc od doma in pripravlja di- ne razumejo, da smo vsi kmetje
Okolica kmetijB v Lazah Je lepo urejena.
Zdenk& Orozel ni rojena na kmetijifje pa rojena za kmetovanje.
magala sosedom, dela na svojem novem domu pa seje hitro privadila. »V začelku sem tri leta hodila še v službo, kasneje pa smo se odločili, da ostanem doma. saj
plomo. tudi hči že ra/.mišlja o diplomi, šc en sin pa je trenutno zaposlen kt)t poklicni vojak. Kdo bo ostal doma, si njihova mama ni upala napovedali, saj pravi, da se namesto takšnih skrbi raje prepusti času. Prepričana pa je. da »bo moral tisti, ki bo ostal doma.
enaki, lako da podeželje počasi propada,« je še skrbelo Zdenko Orozel. Da se to ne bi zgodilo, se zavzelo irudi ludi sama, kti sodeluje v aktivu kmečkih žena. ^ Vsako leto s<îdelujemo na več prireditvah, za katere napcčcmo kruh, pecivo in včasih tudi po-
tico.« jc povedala, izkupička od prodaje ne delijo, si pa ob koncu leta zato privoščijo obisk gledališča ali opere, morda baleta. Članice so aktivne tudi drugače, taktî da to Zdenki vzame šc nekaj časa, kar pa je ne moti preveč. »Doma pripravljam<ï nekaj mesnatih izdelkov, sama pa sem še posebej zadolžena za kruh, ki ga pripravim iz domačega žila,« nam je zaupala. Žilo seveda odpeljejo v mlin, ki ga dt)ma nimajo, moka pa je le njihova. In iz ic moke zna gospodinja pripra-^ti resnične dobrcne: prejšnji teden je na Oospt^darski zbornici Slovenije dobila certifikat za peko krušnih izdelkov, vsako leto pa se udeležuje tudi tekmovanj m Ptuju, od koder je prinesla žc kar nekaj priznanj. »Zlatega sicer Še nimam, vendar pa pravijo, da je vsako priznanje iz Ptuja zlato priznanje in lega se kar držim,« nam je povedala. Ker verjamemo, da je njen kruh vsaj tako dober kot sladke dobrote, s katerimi nam je postregla pred slovesom, ne dvomimo, da si zlato priznanje tudi zasluži.
■ Mojca Krajne
Poletno Pohorje
Iščoč hlad v poletni vročini, smo se s skupino Pohodništvo UNLWelenjo podali na Pt>horje, kjer smo se v objemu mogočnih gozdov nadejali znosnejšega ozračja. Imeli smo praví
Iz Slovenske Bistrice smo z avKîbusom zavili v smeri Velikega Tinja in izstopili
Vabilo v gore
• vsoboto, 11 Ji.Oe.TRICilAV • organizacija P D Velenje, Sekcija Premogi)vnik.
ob s cvetjem obdaneni. prijetnem gostišču pod Velikim vrhom na Po-horju. Tu je pozimi smučarski raj. sedaj pa prijetno izhodišče áb popol-nlška potepanja. Po okrepčilu smo na /iičetku poti spotoma pokukali v cerkvico Sv. Treh kraljev, ki so jo pravkar pripravljali za večerni koncert, nato pa se predali lepotam pohorskih gozdov. Prišli smo do Urškinega kriza in se z mislimi podali v neprijazen februar 1. 1X62 (ali 1860). koje na tem mestu omagala in zmrznila dr-varica Ursula Jan/ič. V košu je nesla možu živež iz Okoške Gore skozi Kebclj v planino. Prej lepo vreme se je naglo spremenilo v snežili vihar...
Kmalu smo v lepem, sončnem vre-
menu prispeli do skrivnostnega Črnega jezera in si ob njem odpočili 1er sc nauzili spokojnosti narave. Pot smo nadaljevali do doma na Osan-
karici, od koder smo se podali naprej do taborišča Pohorskega bataljona, ki seje 8. jan. 194."^ spremenilo v prizorišče neusmiljenega, neenakega hoja. Mogočna drevesa so poleg
spominskih obeležij neme priče grozljivosti dogodka!
P(f krajšem postanku na koči smo z avtobusom nadaljevali vožnjo po izredno slabi cesti, katero je razdejalo nedavno neurje, ki je prav tod divjalo pred časom. Izstopili smo v območju Naravnega parka Pohoije in se podali v pragozd na ogled slapu S umik, ki s svojo lepoto nikoli ne razočara. Potok Lobnica nas je vabil naprej ob njem na llol-carsko pot, vendar smo si povabilo prihranili za prihodnjič.
Mimo Areha smo sc odpeljali proti domu in se na avtocesti zlili z avtomobilsko civilizacijo, bogatejši za prijeten dan. prebit v pohorskem hladu.
■ Marija Lesjak
Poletje skozi <vetje
Mozirje - Upravljalci parka cvetja v Mozirju - člani liortikullurno-etnološkega društva 1er slovenski vrtnarji so strnili priprave na letošnjo predzadnjo, a hkrati ludi osrednjo prireditev z naslovom Poletje skozi cvetje. Zacelijo bodo v sob<îio, \2.. in sklenili v nedeljo, 20. avgusla.
Na razstavi bodo slovenski vrlnaiji predstavili vzgojo in nego cvciličniii posod, cvetje in tiasadiive, ki so jih vzgojili in negovali sami. Slednje bo ocenila mednarodna k(miisija, ki bo na delu že v soboto. Najboljši bodo prejeli veliko zlalo priznanje organizatorja razstave, ki bo slednjo popestril šc z zanimivo razstavo plazilccv. Med njimi bo- p<i tiapťjvcdih orga-nizjilorja - nekaj izjemnih in eksotičnih primerkov kač. kuščaijcv, najvcijclncjc krokodilov, pajkov 1er želv Na ogled pa bodo še dela različnih umetnikov.
V soboto se bodo v sklopu projekta Partnerstvo dobrot brez meja predstavili domači in tuji kmečki turizmi, ki sodelujejo v njem s prisotno domačo hrano.	■ tp
Obžetev mladja
Zavod za gozdove svetuje
Obžetev mladja je prvo v vrsti negovalnih del v mladem gozdu. Z obžetvijo odstranimo trave, zelišča. praproti in tudi mlade poganjke grmovja (maline), ki bi prerasle mladje iu ga zjidušile.
Vse lo skupaj imenujemo podrast, v pogovornem jeziku pa pogosto »plevel«, kar pa gozdna podrast zagotovo ni. Podrast je sestavni del gozda, opravlja številne naloge: varuje tla pred izsu-šiivijo in erozijo, nudi skrivališče inje hrana številnim prebivalcem gozda. Cc pa se preveč razraste, ko želimo določeni del gozda obnoviti (pomladiti), lahko predstavlja oviro za razvoj mladega gozda. Zato jo odstranimo z obžetvijo.
Ločimo obžeiev sadik in obžetev naravnega mladja. Cîlavnino obzjîtev predstavlja ohžetev sadik. obžetev naravnega mladja jc malo. To pa zato. ker jc gostota naravnega mladja nekajkrat večja od gostote sadik, zalo mladje bolj zastira tla In onemogoča razvoj podrasti. Mladje iz podmladka je tudi bolj tršato. kompaktno in s
svojimi krošnjanii bolj zastira gozdna tla kot sadike. Zalo je treba opraviti obžetev naravnega mladja ponavadi le na najboljših rastiščih, kjer jc podrast res bujna.
Pri nasadih pa jc precej drugače. Sadike so posajene redko, danes sadimo že z gostoti) 2000 sadik na hektar. Ker so gozdna tla v nasadih močno osvetljena, se v njih ponavadi hiiro razvije bogat zeliščni sloj. 'Icm se pridružijo še trave in praproti, nato še grmovni ce. Govorimo o po sečni vegetaciji. Ta sadikam odvzema rastni prostor, hram) in svetlobo, sadike slabo rastejo in na koncu lahko sadike povsem preraste, da le-tc odmrejo. Nasad brez obžetev uspe zelo redko.
Kdaj in kako izvajamo obžetev mladja?
Obžetev izvajamo v poletnem času, ko spomladanski rastni pi> drasti že oveni. Takrat so mlada drcvcsca žc tudi dovolj olesencla.
Ce žanjcmo prezgodaj, spomladi, so zelišča in ostala podrast še nizka in še ne ovirajo sadik, hkrati pa imajo veliko rastno moč in zato na novo. ponavadi še bolj bujno po/.cncjo. Ce žanjcmo po-zniï, v jesenskem Času. pa se do tedaj podrast lahko močno razraste. Zlasli robida pa tudi malina lahko v ugodnih razmerah povsem prera-steta in prekrijcta sadike. S tem jih lahko tudi poškodujejo in sadiko ne rastejo več ravno. Pcjdobno je z oriovo praprotjo. Tako je delo pri prepozni Želvi zelo težko in zamudno, opraviti mtiramo vclikt> več dela kot ob pravočasni obžclvi, učinek našega dela pa jc lahko zaradi poškodovanih in p<îvitih sadik žc zamujen.
Zanjemo lahko enkrat ali dvakrat letno, ponovitev je odvisna od rastišča (bujnosti vegetacije) in višine (starosti) sadik. Oziramo se na odnos med sadikami in vcgctacijo; kn)šnjc sadik morajo rasti neovirano, pozimi jih podrast, ki jo bo prekril in ob-težil sneg, ne sme «potegniti« k tlom. Cc je vegetacija glede na sadike bujna, žanjcmo dvakral letno, prvo žetev opravimo do
začetka julija, drugo do začetka septembra. pt>dobno velja, če so sadike izrazito majhne. Ce žanjcmo enkrat letno, opravimo žetev od konca julija do začetka avgusta,
Žanjcmo tako, da podrast okoli sadik odstranimo v obliki lijaka.
zadušile. Sadika ima dovolj prostora in svetlobe, cilj obžctve smo dosegli. Zalo govorimo o obžetvi in nc več o žetvi. Na preostali površini pa sc podrast (zelišča) lahko razvija naprej. Tako ima rastlinojeda divjad dovolj hrane in preko poletja načeknna manj
Z orodjem potegnemo vedno proč od sadike, da je ponesreči nc odrežemo. Orodje vlečemo od tal pri sadiki poševno navzgor pod kolom okoli 45 stopinj. Tako nastane okoli sadike Ujak, ki prepreči. da bi se nepožele rastline podrasti zvrnile na sadiko in jo
ogroža sadike. Ker nismo želi po vsej površini, smo za delo porabili manj časa.
l.e če je nevarîiost preraščanja robide ali srobota prckt^ sadik, je treba poželi poseč no vegetacijo po celotni površini. V tem primeru moramo opravili obžetev
dvakral letno. Žal pri tem ponavadi požanjemo tudi naravni raiik.
Najpogostejše orodje pri obžetvi je srp. Gozdarski seveda, ki jc močnejši od kmečkega, čeprav gre delo tudi tem kar dobro od rok, le nabrušcn mora bili dobro. Obžetev se izvaja ludi z vejnikom. zlasti če jc več grmovja. Ce pa jc treba obžcii celotno površino, pa uporabimo tudi koso s krajšim kf>-siščcm. V tem primeru mi> ramo zelo paziti, da ne od-kosimo ludi sadik. Zato je dobro, da v nasadih, kjer je vegetacija zelo bujna in bomo morali opravili obžetev po celotni povržini, sadike označimo z markirnimi količki. Tako med njimi ne bo preveč »žrtev«.
Obžetev mladja je negovalno delo, ki ga lastniki gozdov v primerjavi z drugimi negovalnimi deli kar radi opravljajo, saj je učinek viden takoj: mlada drevesca so sproščena in lažje in lepše rastejo. Delo je tudi eiu^slavno, ni toliko težavno, kcU so druga negovalna dela, in tudi z orodjem /m obžetev je lahko rokovati.
■ Marijan Denáa, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov
'"H'JiS
Roman Franges: »Zelo dobro smo pripravljeni!«
Konec tedna začetek prvenstva v 2. Slovenski nogometni ligi (SNL) Velenjski Rudar v soboto ob 17.30 na svojem igrišču z Aluminijem
v tioboio in nedeljo bodo ludi mošlva v 2. SNI. začela ples za prveiisiveiie točke, Po îclu dni igranja v prvi ligi je novi (slari) tudi Kudan Ljubitelji nogomela v di>Iini si seveda želijo. da hi Vclenjčani v drui^.bi dru-golígaškiíi moštev plesali le eno sezono ter sc spiit vrnili med najboljša slovenska moštva. A se trener Roman 1'rangcš in novi predsednik Dejan Kadovanovič, kije zamenjal doij^o-leinc^a predsednika Janka Luknerja, /a sedaj s leni ne t>bre-mcnjujeta preveč. »Predvsem želimo, da Rudar postane organizacijsko in finančno trden klub. da bo med igralci prava pripadnost, da povrnemo zaupanje vanj in da se bodo gledale! vrnili ob igrišče,« med drugim poudarja novi predsednik.
Moštvo je v primerjavi s lislmi, ki je i/padlo iz prve lige, zelo spremenjeno. Trener ima trenutno na voljo 23 igralcev, kar je zelo spodbudno, iipomniti se je treba, da je Franges ob koncu prejšnjega prvenstva komajda skrpal moštvo za zadnje tekme, ljubitelji nogometa najbolj obžalujejo. da niso obdržali kapelana Zorana Pavloviča (odšel je v Nafto), ki je bil s svojim odnosom in seveda znanjem vzor ostalim. Med drugim v moštvu ni već
tudi Rusmina Dediča. Petra Kiančarja. Mahmula A/izija, Denisa ilaliloviča. Denisa Grbica. Almirja Rahmanoviča in Janka Srihaija. Povsem novi igralci so Saša I^lovlč (Factor). Sebastjan Jelen (Šmartno i92X) ter vratarja Ožbej Krpač (Dravograd) in Branko Bučar (Domžale), od koder se je vrnil ludi Aies Jese-
igralcev. Odigrali smo ludi devet pripravljalnih tekem. Nekaj tudi z zelo močnimi nasprotniki, med drugim z romunskim in hrvaškim prvoligai^kem. Prepričan sem, da smo na ntivo prvenstvo /elo dobro pripravljeni in da se bodo igralci na vsaki tekmi želeli čim bolj dokazali. Veseli pa bomo. če jib bo ob igrišču spodbujalo ve-
ničnik. Znova bodo Rudarjev dres nosili Matic lludarin, Alen Nikola Rajkovič in Fdnan S<irtič. I renerje vključil v vadbo rudi nekaj mladili igralcev; Martina Stei-nerja, Borisa Mijatovlča in vra-taija Alena Pašagiča; Semir Agič, Sébastian Baručič. Armin Avdič, Nedim Vehabovič in Baskini Ilajdari pa bodo dv*)jno registrirani igrali se za Šoštanj.
v uvodni tekmi bo Rudar v soboto gostil moštvo Aluminija. »Spodbudno je, da imam veliko
Pari 1. kroga: Rudar - Aluminij. Krško - Tinex Šentjur. Triglav (iorenjska - Dravinja, Zagorje - Mura 05, Livar Ivančna C5t>rica - Bonifika
lik(î gledalcev, saj bodo tudi dru-goligaški obračuni nedvomno zelo zanimivi.« pravi Rudarjev trener Roman Franges pred sobotno uvodno tekmo.
■ vos
Vesla spet v vodi
Šaleški veslaski klub skuša prebroditi krizo - Vabijo vse, ki želijo spoznati veslaški šport - Idealni pogoji za trening, velike možnosti uspehov na tekmovanjih
Vesna Glinšek_
v Našem času smo v zadnjih lednih predstavili veliko športnDi klubtiv in društev. Zajeli smo že dobršen del šponov v Velenju, od ailctikc. košarke, streljanja, tenisa in še kaj bi se našlo. Ibkral smo se lotili enega od vodn ill šporujv -veslanja. Da, tudi vesianje nam je v Šaleški dolini na voljo. Predsed-tiik Šaleškega veslaškega kluba Velenje Franc Avberšek nam je najprej predstavil težave kluba v zadnjih letih: ;>l.eta 2004 so nam vzeli prostore v čolnarni, zato smo morali čoliie in oslalo opremo shranili drugam. To je seveda močno zavrlo delo v veslaškem klubu. Lanska leto smo se nekako le »pobrali« in se dogjjvo-rili. da smo čolne pripeljali nazaj.« Trenutno imajr» na voljo pet čolnov. štiri enojce in enega dvojca.
ki jim pripada del lesene police v čolnarni.
«Pogoji za veslanje ob Velenjskem jezeru so naravnost fantastični. Res. da proga ni dolga 2 km. tako da velikih prvenstev ni mogoče organizirati, ampak lo
trenutno niti ni naš namen. Predvsem želimo v Velenju postavili veslaški šport na noge in Velenj-čane spodbuditi, da to postane eden od najpomembnejših športov ludi v našem kraju, tako kot je to marsikje dru^e po Sloveniji,« dodaja Avberšek.
Vrnimo se še na /Jčetek. kije bil za klub zelo uspešen, /m leta 1999, kt) so kiub ustanovili, so namreč (ffganiziraJi prvo regato, ki je bila lepo obiskana in izvedena, ludi v veliko zadovoljstvo vseh slovenskih veslačev. ki so prišli iz vseh koncev imše države. Jezero so pri-
šli preizkusil tudi takrat najbt>ljši, v dvojcu pa sta takrat zmagala L^lok Cop in Luka Špik. V naslednjih le-tili so izvedli še pet potlobnih regat »Nato je prišlo do oraenjenili težav, veiîdar sedaj upamo, da smo kri/o prebmdili in se bodo stvari zopet postasilc na prave, uspešne lire.« se pove bi hkrati vse veslaške navdušencc pozove: »Novi člani s<i vedniï dobrodošli. Zato vabim mlade, da pridejo v naš klub, se spopriiiiejo s čolnom in vidijo oziroma začutijo lepote tega športa -veslanja na vodi.«
V klubu nudijo članom čolne z vesli, vz^iojo iji vsa /jiajija, potrebna /a uspeh- Med drugim po skrbijo ludi za varnost. »S čolnom poteka učenje enako kol pri kolesu. Ko se začneš učiti, se veliko krai s čolnom vred obrneš. To so liste začetne težave, ki jili doživi vsak veslač. Tudi to je lahko nekaj lepega, če je seveda ob tem poskrbljeno za varnost, saj se tako učimo. Vendar pa so lo začetne težave. Nadaljevanje je vsekakor etiostavnejše. za večje uspehe pa je tako kot povsod potrebno trdo delati in si nabirati kondicijo in ''kilometrino". Možnosti je veliko, potrebno jih je le izkoristiti«, meni Franc Avberšek.	■
Vsi. ki želite veslati, se /.berete v soboto ob 9.00 pred čolnarno, kjer vas bo pričakal eden od članov kluba ter vas seznanil z nadaljnjim delom.
Strela v nekdanjem KSC-ju
Od prejšnjega torka odprti začasni prostori Pikado kluba, ki bo v avgustu poskušal animirati mlade - Prihodnje leto organizatorji državnega prvenstva?
Veleiye • Mestna občina Velenje in Pikado klub Strela sta prejšnji torek zvečer pripravila svečano otvoritev novih prostorov kluba v sirtjgem centru mesta. Zupan Srečko Meh je namreč ob sprejemu ekipe, ki je letos že drugič zap(^red zasedla 1. mesto na evropskem prvenstvu velcktmnskcm pikadu, omenil možnost, da bi v začasno uporabo dobih prostore nekdanjega KS('-ja. In tako seje tudi zgodilo.
v u>rek zvečer so v pros-tt>rih, ki niso prav nič drugačni kot ob zaprtju kavarne, že stali trije profesionalni elektonski pikadi. Člani pikado kluba, ki jih sicer ni prav veliko, rednih bojda okoli 20. so prostor tudi očistih in vanj postavili še drugo opremo iz starih prostorov na Gorici, ki pa niso bili najbolj primerni za treninge in vadbo. Sedaj pravyo, da bo drugače, novih prostorov pa so zelo veseli- Konec koncev so dtjbili elitno lokacijo, čemur se marsikdo čudi.
U)kal je pred časom za potrebe tako imenovane kmečke tržnice od Gorenja odkupila MO Velenje. in dokler ne bodo vedeli, kaj natančno (in kako) bodo uredili v njem, bo lahko v KSC-ju delovala Strela. Časovno naj bi to pomenilo leto dni ali celo malo več. Tako je vsaj na otvoritvi p<ivedal župan Srečko Meh, kije povedal ludi več o tržnici, ki naj
bi kmalu zaživela v atriju KS( ^ia. j»Tako kol smo rešitev našli sedaj, jo bomo ludi, ko bomo začeli dela v tem prostoru. Škoda bi bilo, da s<s prostori prazni, sploh
elektronskega pikada bodo p<i besedah predsednika kluba Avgusta Medveda cel avgust, zadnji počitniški mesec, izvajali številne aktivnosti za mlade. Vsak dan med 9. in 13. uro in med 16. in 21. uro bodo namreč člam kluba mlade uvajali v ta šport, ki naj bi leta 2012 postal celo spremljajoča olimpijska disciplina. Konec meseca, natančneje 25. avgusta, pa bodo pripravili ludi prvi turnir tiste, ki se jim bodo na nov<i pridružili. V septembru pa bodii
Trak v novih k/ubskih prostorih Stre/e so prerezati družno. Županu so pomagaii čiani kluba.
ker je naš dogovor, da bodo lahko elektronski pikado spoznavali tudi mladi iz mcsla.«^ i^upan je ludi prvi, kije dobil časino člansko izkaznico Pikado kluba Strela, in prvi, kije takoj po tem, ko so z uradnim rezanjem traku prostore predali namenu, poskusil, kako mimo roko ima, In šlo mu je dobro - vse iri puščice so končale blizu sredine kroga.
25. avgusta že prvi turnir
V klubskih prostorih igranje
klubski prostori odprli od 16. do 21. ure.
po uradni otvf>rilvi novih klubskih prostorov pa so se udeleženci otvoritve, med katerimi je bil tudi predsednik Pikadii zveze Slovenije, pogovarjali o organizaciji državnega prvenstva, ki naj bi aprila prihodnje leto potekalo prav v Velenju. Kot kaže. bo prvensivo potekalo v občinski dvorani cemra Nova. »Skoraj 99-<idsiolno je že, da bomo prvenstvo dobili,« je še zatrdil Medved.
■ fié
Prvo ekipno kolesarjenje po Sloveniji - Rekreatur
Štiri dni kolesarjenja za 6-clanske ekipe - Ena od postaj tudi v Velenju, zaključek v TRC Jezero
Veleiýf, 4. avgusta • V restavraciji Jezero v Velenju je v petek dopoldne potekala novinarska konferenca. na kateri so predstavili projekt Rekreatur, ki ga pripravlja Studio Oreh iz Kranja. Predsednik organizacijskega ( odbora Rekrcature Andrej Zalokar (na sliki) je povedal, da je to prvo večdnevno ekipno kolesaijetýe p(» Sliiveniji rekreativnim duhom in šarmom velikih prolesi-onalnih dirk, namenjeno pa je vsem. ki radi t^rganizirano kolc^ šarijo, a ne marajo množičnosti in tekmovalnosti velikih kolesarskih m a raton ov".
l^tošnji Rekreatur bo potekal med 24. in 27. avgustom na relaciji l.endava-Ptuj-Velenje-Kranj. Proga je dolga .^50 kiliv metrov, tekmovanje pa ni namenjeno p<^samez-nikom, leni-več 6-članskim ekipam in njihovim spremljevalcem. Glavna značilnost Rekreatur a je namreč spodbujanje ekipnega du]\a. Najboljša ekipa bo tista, ki se bo karnajboj približala poprečnemu času vožnje vseh ekip. Ko-
lesari bodo prvi dan prevozili 17 kilometrov po Lendavi, drugi dan 128 kilometrov od Lendave do Ptuja, tretji dan 119 kilometrov od
Piuja do Velenja, Četrti dan pa 86 kilometrov od Velenja do Kranja. Udeleženci bodo na Štiridnev-
nem kolesaijenju po Sloveniji sp(v znavaii kraje, skozi katere se bod<i vozili. Tretji dan. torej v soboto, 26. avgusta, bodo kolesarjenie za-kliućih v Velenju. Predstavniki Mestne občine Velenje. Turi-stičnoinformacijskega centra Velenje in turistične agencije GOST jim bodo na cilju pri restavraciji Jezero pripravili predstavitev turistične ponudbe in glavnili znamenitosli mesta ter jim nekaj najzanimivejših točk tudi pokazali.
Idejo Reka^atura je na novinarski konferenci po/dravil tudi ž:upan Mestne občine Velenje Srečko Meh, eden od članov častnega odbora Rckreatura. Dejal je, da je zelo vesel, da se bodo kolesarji usiavili tudi v mestu, ki sportu, turizmu iji rekreaciji namenja veliko pozornosti.
likipe, ki bi se rade pridružile kolesarjem na prvenî ekipnem kolesarjenju po Sli)veniji, se lahko na Rekreatur prijavijo preko spletne strani www.rekrcalur.si d<i četrtka. 17. avgusta 2006. ■
10. avgusta 2006
'«^JIS
MODROMEM KRONIKA
15
V silovitem tnenju trije hudo poškodovani
Ufuš • V lorek ob 18.28 url se jc na regionalni ccsii \'/y>ir\ naselja l.ciuš /goUlIa huda prometna nesreča, v kalcri so bili kar irlje udeleženci hudo telesno poškodovani. .4(Melni voznik osebnega vozila je vo/il po regionalni cosli iz smeri I.ciuša proti Malim Bras-lovćam. kjer je na izteku levega ovinka, na ravnem delu ceste, izgubil nad/or nad vo/ilom. /speljal je desno na makadamsko ban-kino in nato nazaj na voxi^če in na nasprotni prometni pas, po ka-icrem je v Usiem trenutku pripeljal 44-letni voznik osebnega v«»-zila. Vozili sla siIí>vito irćill. V nesreči sta se oba voznika l;ujc škodovala, hujše poškodbe pa jc uirpel tudi komaj ll-lcini sopotnik v prvem avtu. Na kraju so poleg rei^evalcev nudili pomoč pri reševanju otroka iz vozila tudi gasilci- Promel jc bil na *ímcnje-nem odseku zaprt med IX.50 in 21.30 uro.
Pili bodo
Rečica ob Savíryi - Med tokratnimi podvigi ljubiteljev tuje lastnine so se policisti prejšnjo sredo ukvarjali z vlomom v prostore enega t)d društev v Rečici nh Savinji. Nepridipravi so ponoći iz notranjosti odtujili akustične aparate in nekaj pijače 1er s lem društvo oškodovali /a okc^li 150.000 lola rje v.
Avto je dobil noge
Velenje • Ćeprav Je čas kolektivnih dopustov in je meslo precej prazno, očiino vsi tanm avtomobilov ne počiinikujcjo. V četrick je bilo s parkirnega prostora v .Ša-ieku odiujcno neregistrirano tovorno vozilo znamke Ford Tranzit, bele barve, leinik 1995, /. nameščeno reg. lablico CF, 75-S5S, vredno 500.000,00 tolarjev. Vse. ki bi kar koli vedeli o ukradenem vozilu, policisli naprošajo, da to sporočite na najbližjo policijsko poslajo, na 113 ali na anonimni lelefon poiicije OJ^O 1200.
Kal(o varno na dopust?
/a tiste, ki imajo dopust se pred sabo • lakih ho verjetno iz dneva v dan manj, saj se avgust preveša v drugo polovico. p4)V7.emimt3 nekaj nasvetov policislov, ti vam znajo priti prav ludi med lelom, med krajšimi odsoinosimi z doma. • pred odhodom na dopust izključile različne porabnike
energije, zaprite dovod plina in
zaprite vodovodne pipe; s prijaielji se dogovorile /a občasen nadzor vašega stanovanja in jih seznanile z naslovom bivanja med dt^pusit^m; poskrbite, da vaše stanovanje ne bo že navzven kazakî znakov dalj Se odsotnosti stanovalcev (tu mislimo predvsem na
polne poštne nabiralnike, obvestila na vratih, obvesiila na telefonskih tajnicah in podobno; preverite veljavnost dokumentov za prestop državne meje in preverite stanje svojega prevoznega sredsiva ter pravočasno poskrbite za odpravo pomanjkljivosti,	■
Tatovi bakra zaloteni pri delu
Stranice • Velerye - Tudi v teh dneh so bili na delu talovi, ki vse ptsvprck kradejo s streh bakrene žlebove. Očiino ne le v Šaleški dolini, kjer so policisti v preteklih dneh spel obravnavali kar nekaj kraj bakrenih žiebov. Krajo so prejšnji čelrtek obravnavali na ulici Bratov Mravljak, v peiek pa so žlebovi i/^inili na osnovni šoli v Vinski Ciori. V ponedeljek so (odločne cevi odmonlirali z O.Š Aniona Aškerca v Velenju. V Ibpolšici so tatovi prav lako mon l i rali in bili zaloteni pri delu. Policija jim je avu> zasegla, storilec pa je pobegnil.
V ponedeljek sredi belega dne. oko h 13.45 ure, sla dva nepridiprava v Spodnjih Stranicah z tibjekia že demontirala bakrene žlebove in jih pripravljala za prevoz. Pri tetn početju pa ju je zalotil občan, ki je .'^l-lelnega Velenjčana prijel in na kraju zadr/iil do prihoda pollcisiov. medlem ko je njegtw partner, 23'leini Celjan, s kraja zbezal. Od lega ni imel kaj veliko, saj je njegova iden-tilela policistom dobro /jiana. /aradi storjenega kaznivega deja« nja se hosia oba morala zagovarjati na sodišču.	■
Odstranili prodajalce lažnega zlata
Ne kupujte zlatega nakita od neznancev, ne spuščajte jih v hišo
Moziije • V zadnjih dveh mesecih je bilo na Celjskem policiji prijavljenih kar nekaj primerov nadlegovanja občanov. Nadlegovali so jih vpra dajale i rumene kovine - lažnega zlata«. Najpogosteje je šh^ za državljane Romunije, pa ludi drugih držav, k) prc/jjo na svoje žrtve na parkirnih pmsiorih, bencinskih črpalkah, pred trgovinami na cesti ipd. Najpogostejša taktika pridcîbivaT\ia »stratik« je izgovor, da so ostali hrez bencina in brez denarja, /iuo bi prodali edino, ííar jim je še ostalo - to je družinski nakit iz rumenega zlata, ki pa je v resnici hrez vsa kršjie vrednosti, saj negre za izdelke iz zlata, ampak za medeninaste izdelke. Med pogovon>in, v katerega se ponavadi vključi več oseb. ponavadi zmedejo svojo žrtev in žrtvi pogosto izgine še denarnica ter drugi vrednejši predmeti.
Obvestilo o motečem ustavljanju vozil s<5 policisti prejeli tudi minuli četrtek. Na številko 11.^ so dobili obvestilo, da več oseb temnejše polti na cesli ljubno-Mozirje moteče ustavlja vozila in ponuja v prodajo nakit, vozijo pa se z rdečini osebnim avl o mobilem znamke Wolksvagen Passai. Policisti so kmalu izsledili vozilo, v kaieretn so bili šiiije državljatii Romunije. Pri pregledu vozila so policisti našli tudi prstane iz medenine, ki so jih ponujali v prodajo. Vsi štirje so bili povabljeni na policijsko postajo v M ožilje, kjer so jim poh cis ti izdali plačilne naloge zaradi kršitve Zaktma o tujcih - bivanja v nasprtJlju z namenom vstopa v Republiko Slovenijo, nato pa so biJi v skladu z zakonom o tujcih odstranjeni iz republike Slovenije.
Policisti svetujejo, da ne ustavljate tujcem, ki ob cestah usiavljaji» vozila, in ne kupujete od njih kakršne fojli zlatnine, saj v resnici negre zlate izdelke, V kolikor pa se z njimi srečate na parkirnih prtïSKmh, bencinskih črpalkah, pa bodite posebej pozorni in se z njuni nc spuščajte v pogovor, saj ste lahkt) knialu žrlcv žeparja ali tatu. kije specializiran za tatvine iz avtomobilov. Dejavni so tudi v prodaji p(î hišah, zalo bodite i>c posebej pijzorni in jih ne spuščajte v hiše. ■
Iz policistove beležke
Velenjski policisti so imeli kar ttekaj dela na področju prometne varni^sli. PrejSnjo sr«do so t)bra-vnavali prometno nesrečo v l.azah, kjer je voznik
zapeljal s ceste. K sreči se ni poškodoval.
***
/večer so obravnavali prometno nesrečo pri piz-zeriji Picadilly. Voznik je pod vplivom maliganov nepravilno prestavil vozilo in je počilo, /a svoje
početje se ho moral /ogovarjati pred sodniki. ***
Tudi na vinskogorskem klancu je prejšnji leden irpela pločevina, /aradi neprilagojene hhrost! je p{ivzn>čilclj trčil v lïasproli vozeče vozilo, k sreči
pa nihče, razen pločevine, ni bil poskodovan. ***
V soboto so policisli v Lokovici obravnavali pro me ino nesreči s pobegom. Neznani voznik modrega avtomobila je oplazil drugo vozilo in pobegnil- Zvečer pa so policisti obravnavali še nesrečo motorista, ki je skupaj s sopoinikoni padel v križišču Partizanske in Foiiove ceslc. Sopotnik je bil poški>dovan. voznik pa ni pristal na strokovni pre-
gled. Zakaj, bo povedal sodnikom, pa ludi, zakaj je prehitre} vo/jl.
à*1r
Po n<wcm zakonu o javnem redu in miru so kazno vaU Sosianjčana, kije zelo glasno navijal glasbo. Dobil je položjiico, ki mu je verjetno /n nekaj časa utišala želio po glasni glasbi. Obravnavah so ludi nekaj družinskih prepirov. Sin je v Podkraju večkrat odrinil mamo. za svoje nečedno početje pa bo plačal, položnico že ima. V ponedeljek so policisti mirili tudi mamo in hčer na Bračičevi v Velenju, v prepir sta se ziipjctli zaradi šolskega uspeha.
Tudi na področju kriminalitete so naredili kar nekaj /^beležk. V sredo je izginilo gorsko ki^lo, v soboto pa je nekdo na pošti ukradel denarnico oškodtwanki, kije imela smolo, daje dolgoprslnež izJiorislil kratek treimiek tijene nepazljivosti.
**1e
Kot kaže, je bil na delu ludi pimman. Zakuril je avto vgaraži Elektra vPesju, preiskava pa k poteka.
Vlak raztreščil sanje mladega dekleta
Komaj 23-letna Vanja Uršej je v sredo zjutraj umrla na nezavarovanem prehodu čez železniško progo v Prelogah - Domači se sprašujejo, zakaj je spregledala vlak
Velenje» Preloge • Prejšnjo sredo je v prometni nesreči ugasnilo mlado življenje, četrto na našem področju v letošnjem (elu. Nesreča se je z.godila v zaprtem območju Premogovnika v Prelo gah, na železniških tirih, Čeprav na področju Šaleške doline že nekaj časa ne pomnimo res hude pnnnelne nesreče na železniških tirih, ki bi se končala tragično, pa je ztiano. da je na nezavarovanih železniških prehodih, ki jih je v Sloveniji se veliko, teh žal še vedno nemalo.
Skopo policijsko poročilo o do godku, ki je zagotovo pretresel Šaleško dolino, najbolj pa svojce in prijatelje mlade Vanje, pravi: ^Ob 06.16 uri se je zgodila nesreča. v kateri je na nezavarovanem prehodu čez železniško progo potniški vlak trčil v osebno vozilo. V nesreči je življenje izgubila 2.Vie I na Velenjčanka. Z ogle-dom in zbiranjem i)bvcstil so policisti in kriminalisti ugoiovill, da je voznica osebnega avtomobila prečkala železniško progo Vele-nje-(^eljc in spregledala potniški vlak. ki je ravno v tistem trenutku pripeljal iz smeri Šoštanja. Prišlo je do trčenja, v katerem je vlak zadel tjscbno vozilo in ga po lirih pritiskal še 72 metrov, vse do ustavitve vlaka. Pri reševanju so poleg reševalcev posredovah še gasilci, ki so pokojno rešili iz vo žila.«
»Bila je naš sonček«
Vanja je 6. julija praznovala svoj 23. rojstni dan. Bila je polna načrtov prilKidnost, ki je ža] nikoli ne ho. V spominu njenih najbližjih ho Vanja ostala takšna, koi je bila. Mlada, nasmejana, polna življenja. Njena malo starejša sestra Andreja še ne diîjema v celoti, da Vanje nikoli več ne bo videla, da ne bo več prišla domov, v blok na Kardeljevem trgu, da ne ona, ne njun komaj 16-Ieini brat Rok, ne mama Danica in ne ati Rajko z Vanjo ne bodo več delili zgodb svojih življenj. O svoji sestri mi pove: »Bila je srečno dekle, vedno nasmejano, polno življenja. Ze peto leto je bila srečna s svojim Ludvikom, tudi živela sta skupaj. Imela sla se res rada. Neizmerno je uživala v sprehodih z njunim kužkom Asom. najbolj ob Soš lanjskom jezeru. Ljudje sojo imeli radi, ker je bila tako pozitivna. V zadnjem času ji je šlo vse tako, kol je želela. Po končani trgovski šoli na Šolskem centru Velenje je nekaj časa delala v velenjskem Intersparu, na blagajni. Zadnjih nekaj mesecev pa je delala v Mozirju, v pekarni Miš maš. S kombijem jc vozila potujočo trgovino i njihovimi izdelki Le nekaj dni pred nesrečo nam je doma povedala, kako uživa v svojem delu. Bila je vesela, ker so ji podaljšali pogodbo in tudi v sredo zjutraj, ko
seje zgodila nesreča, sejezvesel-jem odpeljala v službo.«
Andreja mi pove. da je Vanja zelo uživala v športu. Ko je bila še osnovnošolka • obiskovala je OŠ Livada -je trenirala plavanje. In bila pri tem zelo uspešna. Ljubezen do vode je v njej osiala. Vsako poletje je vsaj trikrat del poletja preživela ob moiju. Tudi letos je žc bila. Rada je igrala lenis, pozjmi smučala. Skratka, rada je živela.
Andrejo vprašam, kako so doma izvedeli za tragedijo, »jaz sem še spala, ko sem slišala mamin krik in jok. Lrvedeli smo po lelcfimu. Ko sem stekla k mami, nisem mogla verjeli, ko mi je v joku povedala, da je Vanjo povozil vlak. Ali in bral sta se takoj odpeljala na mesto nesreče, Vanji žal ni bilo več pomoči, bila jc preveč pivško dovana. Ali in bral sta se lam poslovila od nje. jaz je nisem več videla. Pozneje sem si meslo nesreče ogledala tudi sama. Vanja je namreč listo jutro z Opel corso najprej peljala v službo svojega Ludvika. Dela na deponiji preniííga. / njim in njegovimi sodelavci je še spila kavo, potem pa se je že odpeljala proti Mozirju. Jutro je bilo deževno, ura precej zgodnja, ludi vidnost ni bila najboljša- Oh progi je rasla zelo vi-
đala Andreja.
V soboto so se sorodniki in številni prijatelji poslovili od Vanje. Dopoldrte so na pokopališče v Podkraju pripeljali belo žaro, popoldne sojo položili v prezgodnji grob. In sijalo je sonce. Belina prekrasnih rož na gnibu pi)ve vse. Vanja je odšla na pragu življenja, polna želja in načrtov za prihod-tiosi. /a sabt> je pustila veliko listih, ki jo bodo neizmerno pogre-šai). Iji sanjali, kako bi bilo. če se ne hi /godilo ...
Nesreče si> se, se in se bodo dogajale. Zal, /alo bi bilo prav. da bi na nevarnih mestih naredili več za varnost, preden se spel ne /^oái kaj usodnega, /aradi ko lektivnega dopusta na Premogovniku nismiï mt>gli izvedeti, kdo naj bi sploii lahki» uporabljal ta nezavarovan prehod čez železniško progo, saj je la znotraj industrijskega območja. Cilede na šte-vihie nesreče prav na takih prehodih pa bi ludi od države ÍJi Slo vcnskih železnic pričakovali, da
Vanja (9evo) je biia vedno nasmejanaf potna žMjenja. Že od zgodnje mladosti je vse svoje skrivnosť delila s prijateljico Marjetiio. Z t^o je obisitala tudi Benetke, kjer Je bila posneta ta fotografija.
Vanji so na pomoč prihiteli tudi velenjski gasilci. Iz močno poškodo vanega avta so jo izrezali, žal pa ji ni bilo več pomoči. Mesto nesreče so tudi fotografirali in nam odstopili posnetke.
soka trava, grmičevje je že vse preraslo. Morda je Vanja tudi zjjto spregledala vlak. Že popoi-dne so iravo pokosili in grmičevje obrezali. Kolikor smo izvedeli po nesreči, pa lo ni bila prva smrtna nesreča na tem nezavarovanem prehodu. Pred nekaj meseci seje prav lako zgodila nesreča na tem prehodu, a ne smrtna. Uporabljajo ga ludi nekateri zaposleni na Premogovniku in Tešu. Zalo se mi zdi čudno, da niso že prej pi) skrbel i za siriženje grmičevja in košnjo trave.« mi je še pove-
biido naredili več za varmïst. Andrejev krtž sicer pred tem prelu>-dom sloji. A lo je ob slabem vremenu in drugih neugodnih pogo jih, ki zmanjšujejo vidljivost, veli-k<ikrat premaltv Da pride do tragedije. pa je velikokrat dovolj le sekunda nepazljivosti.,.
■ Bojana Špegel
POVRAČILO I
STE SE POSKÛOOVAU V PflGMHT^l UiSRtti,
NA DčLOVNSM MESTU, JAVNEM PROSTOTU?
iUITE ODftKODNlNOr
pi.cajE.irtM««*»17 řTTTTilíTnfF?
rnmtOiAVfmmnrw vl^LJJJ lii/

ČETRTEK, 10. avgusta
SOBOTA, 12. avgusta
NEDEUA, 13. avgusta
PONEDEUEK, 14. avgusta
TOREK, 15. avgusta
SREDA, 16» avgusta
SLOVENIJA 1
n6.7fl mm G6.3n ù\tnm
OADD Polhsoiaii.lVkatrareU.del 07.30 Pouj|i3ňSkrai2/2Ú 0/.66 Sala prvakov. 8/26
RisMa um Mfi.B8fi(n76/39 nS.bb Pepi vse VK o siripu. ;ab. fNJdaj^
09.15 PoLepania:P(iliuhljan$kum Mu. I iIbI: Igtânn. (ink. oddaiá. 5/17
09.-1Q	BQílin,Befiifi,4/39
10.Uâ	Snfigiiliûca. plesna predstava 10y]Q K^kntiirR^ilmi.danskiiilm
12.DÛ	Pofitaisintii
13.GÍ1	Poroňla, Spon wsfiie 13.1Í! ltitórv5u:l-ranE?niriHr§ií 1<1.0f> řntqms: Siephen liirtíf, dok.
oJnai^ lb.no Porcùk promet IbJlS Mnsiiivs
Ib.'IO Krastama pain il [a, 3/13 16.Q6 Rtsanks
16.10 Sitnim reči!. Mgtiskik/aiki film 16.20
l/.nn Nwiœ. spon vrnme 1/a3ÍI Planil porasli, ri&arika MZb ŠisiRia nilariiB». pminvitev 1870 Uuhovniuinp 16.40 M^ríliUudíÓMi ku>3, nsarika 19.00 Dntjviiik.vrënië, §pori 20,no Ne?a5liŠanbanfniR]p,fr.dDk.
oildaia 21.15 Usfîiidaii 72.flD OiinjBW.èpijrtvffînR
22.ân	Kiijig» mune bnga 23.10 ntoni vBřBf
00.?5 Sedma v\rA osamnsvniim iv (ínEjvnik1Q.8,ig91
00,Dncviuk.	vremi!, iriagnet âporl
01.^n	mladicu 02.30 liiiûkdMdl
SLOVENIJA 2
06.3D Inlokênai 09.QD /abaviii iniuk^nal 1U0 Otroški irifokanal 12.3Û /abmi infiikanal 1b.40 (in/li|Bvi slapovi, itlm 17.10 Imrlnli.aiidajSDkulujri MAii MtBlffti
îfi.20 rvrcçRkoprvMvovaUfilik),
20.bD íiylQvavniii3,6/0 22.30 Avwlws,elimska drama 23.25 CIsvna vloga, Imska lirama
23.hb	Vo;iřBk.Sp3i6kiĚBfilm 01.20 Risaiiadnkíina.humor.,1// 01.10 Dr^svnik /amcisk^ iv 02.115 Iniokanal
SLOVENUAl
06.?0 Kiilnira 06.30 OdiuRvi
07.00	Polivsr]lati.îVkabw2.f1el
0726	PoluioíiškraipuijCnflndilaia. 3/20
0/.5&	Sola prvakov. 9/?6 08.20 Berlin. Mil). 2?/39 08.46 K(asidćtapaini[|a.3/13
09.10	Risanka
09.20 Simon roi^t^. belgijski kraiki iilrii 0935 Fnaisia Sola. ORS
10.75	Kako^ivijoSlovenskiyrailovi
10.10	Ova smm. rlokuiif. oilili^ja
10.40	Ssnirijosí!fli/aí^el^iv({li,ricjk. odiidj»
11.30	Oniivr^ik nëkiiga iiarnd^, 6/8
12.20	Osmtden
13.00	taùla, špnri.vrmiití
13.15	Ub^iinaduha
13.45	Ouhnvniuinp
14.00	V#amiBri^mđl^askraria
Ib.OO	Ponikla, peni ml
15.05	Mnsiovi
15.40	Hfirnan.6/13
16.05	Hi^nkH
16.10	I/pr^joiMO tnrbe
16.^0	Hollyiini junaki. 6/13
1700	Noviœ.vrRme. šport
17.35	Naiior)algf!O0^pl)ic.3/15
16,30	/^rebanie ílelťl|ice
18.40	řranřkovPon^flk, nsaoka
19.00	Dnnvriik, vrsmn, šport 20.00 SliWRrtski vř^nčfik, 7(j0ii.
iiariMlfiu/abavri» (tiasis
21.00	ítirisLika 22.00 Odmt{Vi.^port.vruniB 27.50 Polnoimklii) OODb Sfdïïia moč osamosvojiive.lv
dni>vnik11.S. 1991 00.?5 Ořinviiik, vítinie.špori
01.20	Nauunal gGographic. 3/15
02.15	Síovenjíki vaíčKk,
narodno nabavno glasbe 03^0 hlokarial
SLOVENUA 2
0630	Iníokanaí
14.4b	Tartia GorealIS. francoski lilfn
16.15	S (a ista riilailiKti
1700	Zoyania
1730	Mostiivi
18.05	LPvmIetiki, preiios
20.45	Rarbari. arn. líok. scrt|3.3/4
2UD	AIpcDonavaJadran
22.00	Mo?7Lune.am.lilm
23.55	V«iRrM,am./lnk.0Llrjaj3
00.50	Salurn^slaiam. lilm
mi)	InÍQkarial
pop I pop
06 .50 24 ur. prinovi lev 0/.50 RiiikilakR 08,40 Viliarilubmnad. 09.35 l^liisudB.nad, 10,30 Ivproflaja 11.00 Čista nKMosi nad. 11.50 Barva yr»lid, nad. 17,45 Zaliv/van.rjokum.oddaja 13.45 Ivprodaia 14.15 miiks IbJD Rarvagr(>ha.n»d. 16.08 Cista nuMosL nad. 1700 Potnsnde.rtad. 17.55 ?4iir
18.00 Vilisrliijbemnirj. 19.00 ?4iir
20.D0 NašH inaía klinika, nstv 20.55 M5!:[(;řittg[ďw.ai]i.film 22,55 Vra^iePBVoste.doktim.senja 23.50 l?j)DVfidi sodrieya í03dicini;a.
dtik. tiddajd 00.50 24 UR.ponGVitnv 01.50 Noí^m a panorama
0B.50 24 lií
O/.bO RifiiLakg
0B.40 Viharljubmnad
09-35 PotusfjdG.nad.
1030 Iv prodaja
11.00 Cisiantiduítet.trad.
11.^ Rarva pha. nad.
12.45 Ubiialskisloii dokiím. oddaja
13.45 Ivprirdaja
14.1b RidiLake
15.10 Barva g rs ha. nad.
16.05 Cisia nedolžnost, nad.
17,00 PoiLsode.nad.
1755 74ijf-vr«nm
18,00 Viharljub97ni.nad
19.00 24 ur
20.00 Naša mala klmika, nan. 20.50 Ssmerla.amer.liljit 22.50 Non dn^vi v Alabaini. am. liliu 00.50 UiviupalniD. 1/3 0235 24 ur, puioviicv 0335 No^a panorar^a
©
©
11.1Í1
14.Q0 1755 18.00
09.00 Oobmjnirn. mirjnnaiivno
ra;vijiJrilna odilaia 10.00 Vabinrokofiladu 10.Q5 Odprla iRma. pnnovitiîv 11.05 Najspoidnďva
f.vropski spsktsksl v ^sku: Shi)W vokalnu pop skupinu HyÍNijPiď;8L*;. posnetek končena
Viileosuani. obvestila Vahiriio k ugledu Brs; psnikfi. mladinska oddaja.
18.40 RL^ioniilne nnviLn 18.45 loltalkí^.satini^nrinddí^ja 19.10 N^simdriHva 19.15 Nodi']skiÍ7lei:]n planine.
potopisna oddaja 19.25 Slovenske olmškeljuMe pesmi
193b Viiltfosirani. obvf^stila 19.b5 Vab into k ogledu 20.00 l^nrldajsOrjbmjmra mloniiaiivnn razvedrilna oddaja 20.55 Rt^ionalnp nnvii;(3 21.00 V hannoiiiji/naravo, kn^utifska
oddaja 21,25 Vab mm k ogl adu 21.30 RliPOlETJA?006.3lBsbBfia
oddaja. 3. ÎV mrch 22.45 Kon(2r(:LupeiiQllidaway BndyëS. Annrej $ilrprm It^nn Ferme, posn. nastopav/alcu 23.15 Vabimo k nylRílu 23.20 Najspoidrim 23.25 Vi rjp.Qsir?nL obvestila
09.00
10.00 10.05
11.20 11.2b
14.00 1755 18.00
18.40 18.45
19.15 19.20 19.55 20.00
20.50 20.55 21.00
2130
22.00
2230
23.25 2330 2335
Dobro juim. mforinaiiviio
rs/vednina oddaja
Vabimukugledu
HIT POlFiJA 7006. glasbena
odrlaj?
Naj spol dimva
V haminmji ! naravo, kfnolijska odd ai a
Viileostrsni, obvesiila Vb bi m D k nylRriu Míšn)3§.oimSkAGrlda)a.3. ÍV inrc^a akvarij m lorarij Regionalne novice Končen: fiigene Hi da way Rndges. Andrej Sifrf.rinlenn hm9. pnsriDlek nasiap^ v ^alcij
Nfl] spol dneva VidaosirHni, obvësuia Vabimo k nijlRdiJ I/ oddaje Onbrojutro. inlorrr^ativntj ramdnina oddaia
liscjionalne novice Naj spol dneva
Ra/glebovania. doknmenlania
odd3|a.3.lvrfire?a
Vrerino je stopiti noiGi,3. TV
rnre^a Pomorski mn/i^i Piran
Uulinvnosiprnsiora m človeka,
SJVmmia
Na objskn... priFranojii
Jankovi&j
Vabimo k oglecki
Naj sprji diittva
Videostrani, obvesula
SLOVENUA 1
06.70 Ktilinra 06.30 Odmevi 07.00 ZyudbeiiškoljkR 0735 Risanka 0/.4b Podklnbiikom 08.70 Umko
09.05 KinoKakticiSkok^joporeki.
nsm. tlim 10.50 PolnnCnikliib 12,0b Mtalnarodna ub^on^ 13,00 PoroCila, špnrl, vrgiite 13.10 PHsem kam na: K sm no^eki.
du k. oddaia 13.70 Pessni kamna.'Kamtin. hrana
tn vinarsivn 13.30 Slovmiv)iah|i 14,00 WilliaminMHry.8/12 14.b5 I otrokom do srr.3, nnm. film 16.25 Alpe Donava Jadran l/nn Poroiila. šjiOTL vrenu? l/.lb U;are
l/,2b Sn^ilia lvManhnr 18/10 PnhajaNodi. nsanka 19.00 DnBvnik.vreme,špoit 70.00 írina[stpiveC«r]un^Líilm 71.40 (^plarike:Fioska 22.5b Poroiila, ŠpnfL vreme 23,15 Babuške. 9/10
00.15	Farrimnteprijav^ljice.fr. íilm
01.r»n	Smlmamr^^osamosvnjfivfî. IV enuvnik 17.8.1991
07.20 [Jnevnik. vremeJporl 03.00 Se^plsrike: Finska 04.10 Ininkanal
SLOVENUA 2
0630 [nlokanal
08,00 S^vnotiomeui.toanka
Pollaka, posnetek 10.50 SkQ2iCas 11.05 Vestom, am. dt^.seri|3 17.05 [p v atletiki, prenos 18.10 Bium3VisiasQi:iaUiU],film 20.00 Se/goil 11 tM 70.30 Opamn pnlelie: Madsmi!
buitnrlly 27.b0 0iaksiB«Jivrjjnu.5/8 00.00 Sobotna ito^ 01.10 (dnevnik ^ameiske tv 013b (niokanal
pop
D73P Iv prodaji)
08.00 NaSmalisvel
08.10 Nai[i>pš^pravl|icebraiQV
Hnmm. ns. film 08.35 Moipn)aip[)Hoki.ns.senia 08.4b Mfilrt KiUy. ris, senta 08,5b Harold m vrjolif^iiavoSCenka.
ris. senja 09.70 MilirdeCiiraklor.ris.scoja 0930 NiMjHi'elve.n^.senia 09.Sb izgubljeni svBi otok dirin/avrov. ns. (itin 11,15 TominJerry.nsanasarija Hib Prevmjerio
12.10 /gmítafamiyKemble.amor, (iim
14.15 Providenr;«. nani;. 15.10 flansthnsiian Ajidcrsen. 4/4 16.0b Geo • spo/najiesvel, dnkurn.
odilaia 1/.10 24 ur,vrernfi l/.lb Doklerna|iioúkaneIni^,
kanad, film 19.00 24 ur
20.00 Ouisc CnniroUmer. film 22.15 Mias. /ailnfi dol arniH. nant^, 23.10 lanka linija smrii. anier. Iilni 01.10 Prosimo, odgovorile, aniGr. (ilm D2.bb 24 ur, ponovitev 03.5b Nočna panorania
©
Miš mal otrošXa nddaja. poDOviu^v akvani m u^rarij 09.40 Vabimo k ogledu 09,4b Najspoidncva 09.b0 Vri>dnu esiopiti noter-Pomoril mu/ej Piran 12.00 Viduosuani, obvu^iila 17.55 Vabimo k ogii^tj 18.00 Mni^ainn>:3dverisk Jaka.oiro^ ndrlata /a najiiilaj^e Kaj born, ko bom vnlik
18.40 Naj spot dn^va
18.45 V harmoniji i naravo, kmetijska
oridaja. ponovi lav 19.15 Videostrani, oglasi 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novi Cf. lega ledna.
informativna odda[a 20.70 Nnj^poldncva 20.7b Veter jubilanlovposnelek pnreditvf^ na Vranskem z nes topi namdno^aiiaviHh ansamblov • inbilariiov. 2. del 21,5b Skrbimo/a/dn^vis:Oiroška
kirurijijs. pnnoviinv 23.1b Naispnidnnva 23.20 Viiifiosuarif, obvestita
SLOVENUA 1
0730	/ivlav 09.55 poganja
10.25	Viivaiskamvrtu.4/1/
Ifl.bO	1'nsliihninm tjšini
lUO	O^ars
11.25	Ob/n^aduliB
12.00	ljudje m zemlja
13,00	Poroèila. špori vrenis
13.UI	Slovenski vsniick. ponovitev
14,)5	Nostalgijd/lvankoKraševui: 15.10	Našćt krajevna skupnosi nan. 16J][I	îeai^r paradi M
1700	Pnroéila. šport, vrtfliie
1720	KQrGninBslDvi]i)skniipe:Gurina
17.40	Sun ienske m pogreb,9/1D
1830	?rebanieioui
18,40	KraviCii Katka, nsank»
18.45	/akaf?, fisankn
fO.bb	Vrsme
19.00	Dnttvnik
19.25	/rcalo ledna
19.40	Vreme
Î9.4b	Spofi
20.00	Kfvnii VB;I, 2/7
2110	VeCermgosi
2201 Piirořila. šport, vrijme
22.2b Druga domovina, 11/Î3
00,20	SetknamoCûsamosvqitvs.iv
dnevnik 13.8.1391 00.45 Dnuvnik. vreme, špai
0130	Iniokanal
SLOVENUA 2
0830	Iniokanal
08J]0	SP v nogoiufiiu. Paragvaj
Trinidad m Tobago, posnetek
iai5	Skořii^as
10.25	Mladi viíiuq;i
Ui.55	ts^planke; Finska
12.05	fPvaileiiki.praníB
1700	En.dva. m. lajvand;ililm 70.00 flugovi m dRmoJii, Ir. dok. :jen|a
70.(ïl	Umeinostglasbeinplesa
22D0	Obsodbi, 1/6 22.55 Odboika (M), svetovna liga.
Komja [ gipi. pcjsneisk flO.55 Oitavnik;amej^slv
01.20	Inluk^al
PCDP
0730	Ivpnidaia
1)8X10	Našmalisvf^Lns.$Bn|R
08.10	Najlepše pra vljii£ bra lov
rinrnm. ris. iilm 08.35 1^0] pniab^lj Roki. ris.senja 00,45 Mala Kilty, ns.sfïija 09i}5 llikanan. ris. ^nja
0930	f^lirdeĎlraklnr.ns.senia
09.40	Ni!i|a ^rKï. ns. senja
10.05	rransformnrji.ns.scnja
10.30	Dogodivi^CineJai:kie|ďCliana, m. seriia
10.55	Votlovmkovavesina.n&.syrf3
11.20	Mumija.ns.seriia
11.50	Naša sodnica, amsr. nam/,
17.45	ZgodbaoJankiii.amer.nad.
J3.40	Lc5đtBtJ/4 14.35 Proviílence, am. nani/.
1530	Najboliša Igralka, am. Itim
17.15	24uf vrane
1720	1/bira /a življenje, amer, film
19.00	74 ur
20.00	PoTivza Saro, amcr. him
71,40	Nevilil3Strjli>ya.4/S
22-40	Rniena ùeuiega juliia, amer, film
01.10	24ur.ponnvticv
02.10	Nri^na panorama
©
PON,0(liJAJlLDENSKFRASP00[DA 09D0 Mišmaitjtn^kaoddaia,
ponovi tnv • akvarii m tetarii 09.40 14B1. vrv maga?in, regionalni
iniormauvni pmrirani 10.05 Kultura, informaiivnaoddaia 10.10 Spnrtni uvak. Šmirina iiilonnaiivna oddaja 1Q35 Dob« veii»r, gospod oredsndnik. gostja: latjana 2argi. pred$efinii;a slovenskega društva HOSPfC 11.35 ^porini dogodek iL^JnH,
n^inrta^d 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Večer [ubilantov. posne lak pnrt^dilv» na Vranskem/ nasiopi narodnn/abavnih ansamblov • jubilantov. 2.i{rI 1335 Vi densiram. obvestila 19.00 Vabimo k ogledn 19.05 Cas/a nas. mladinska oddaja
Znam ali riu /narn 19.45 Rojsivu prasinlmrz.
dokumenuana otfdaia Čas Ilirskih provinc m avstnjske restavracije
inrliivaVlV:50 /vs^d/a oiioke. posnetek 5. dHa pnredilvs. iiasiopajo; Havor Radolli, Helena Blagne, ^ki, Rtibeka Dromalj. lero^a Kes ovij a
HliPOLFTJA 2006. glasbena oddaja
22.Î5 Vidensiani. obviisula
70.15
2)
SLOVENUA 1
06.25	Uinp
08.40	/rcalo tedna
D/.OO	Pol^vsolaii. 3/13
07J?5	Poujioiii§kfaL4/20
0750	Sola prvakov.10/?6
08.10	Bark Oerlm. ?8/39
0B35	I/popotna torbe: Zrn ai
DB.5S	mïmli 10/13
09.70	?ivalskivni;škailiie.2b/2B
09.50	/ivalskivrii;Skailii;e,76/26
10.70	Nrsta|T]ija / Ivanko Kraševec
11.10	Naša krajiivna skopntsi nan.
12.00	leaierParadihiik
13.00	Porućila. Spori, vreme
13.15	Koremnii sirjvfinske lipe
1335	ŠiinMeinpogreb.B/10
14.75	Rila sva mlada oba: llen^ek
Rurkai
15.00	Pnroiila, promat
15.05	Dober dait, Koroška
15.40	Telebajski. 14/45
18.05	Vesela Nšica. 8/23
18.25	niHsbenflpiKvljH:e,//17
IB30	0ub3guba:ba/Gn.3/10
1700	Nnvii;Ps špoft, vrente
i?.40	Oripvnik nekega namda,//8
18.25	Acbanje3x3plus6
18.35	Pavle, rdeâ I isiaiiek. risanka
18.40	Joko!Mamnko!Toio!.nsarika
18.00	On Hvnik, vrernu. šport
70.00	l)Bútšíina[viopfi:Pape;.1/2
2135	Sol/ica.kraikiigrariiliím
22.00	Odmevi, špori vremH
22,50	l)udišftnaEvr(^:Riiyrflas.lr.l.
110,10	Sedma noC m osamosvojitve, tv
dnevnik 14.8.1991
01.05	Dnwntk,vrfim!?. šport
07.00	Oiiesiirk nekega naroda, 7/8
07.55	Iniokanal
SLOVENUA 2
0630	Iniokanal
09,00	/abavm iníoknnal
11.30	Otroškiinínkanal
1730	/abavm iniokanal
13.75	lunstika
14.05	Slovi^tiavhaliji
Í4.3b	Mo/artova minijia
)4.40	Umetnilu o Mn/artu
14.45	I egemlarne i^vedbii
)5.1D	Velika maša l.balel
15.40	Robciviindemoni.fr,dok.
sunia, 1/3
16.30	l)BdišĎnaf'VíopB.l/7
IB.OO	lulciia, oddao^amlaile
13.05	Pokvarjena rfekleta. 4/16
70.110	,l3snnvidka,5/16
20.40	Zvezdni saniaô. dokum. oddaja
2135	Aritmija
27.10	Risana druština. 2/7
27.35	RranRflonćeli//aoilra
00.05	SP v nogometu: Italija t^Mz. prsnetek
01.bb	bnevnik/amujskelv 02.25	Iniiianal
pop
06.35	74 ur, pnntjvitev
0/35	RiduLake
ÛB.25	Vihar Injbc7ru, nad.
09.25	Pmusoíití,nai1.
10.20	IVprndaja
10.50	Cista nedoUnosi. nad.
11.45	Oarva greha, nad.
12.40	Napads^nov. dokimi. oddaia
13.45	ÍV prodaja
14.15	RickiLaks
15.10	Oarva greha, nad
ÍB.05	Cista nerlolhnsi nad.
Î700	Pot usoda. nad.
f/.bb	24 ur vreme
18.00	Vihar Ijube^ra. nad.
19.00	74 ur
20,00	Naša mala khniks, nan.
20.55	OekiR/vlaka, amer, hlm
22.50	/akoninred:Lnota^a lossljn;: pnmur? Ja kraiu /ločina, nsn.
0035	24 ur
01.35	NoiVia jiaimrama
23.40
©
09.00 Oobrnjuiro. iniormaiivno
ra^ednlna oddaja 10.00 Vabimo k otjltidii 10.05 Skrtimo/a/:dravje:OinJška
kmirgija. oorifivUev 11.20 Najspoirtneva 14.00 Videostrani, obvestile 17.55 Vabimo k ogladii 18.00 Cas ;a nas, mladinska odilaja
Moflnc iiiniffi 1B.40 Regionalne novice 18,45 Rojstvo prestoinice, 5, dd dokum, oililaju liubljajiav dobi indus inali/acije 19.15 Naispotdneva 19.20 Videostrani. obvp.slila 19.55 Vabimo k oglťdu 20.00 Iz oddaje Dohrojinrn 20.50 Reginnalne novice 20.55 Naispotilneva 21.00 IJobervnier.gospnd prurisirdnik. gosi: dr. Stane Cran da, pret^ednik ProgratiiskagasvetaRlV 22.00 Spurirn dogodt^k tedim, repor. 27-30 líafhivaVW:bO/ve/d7a otroke, posn. B. dela. Oavor Rornn. Vili Resni k. Andrej Sifrcr.iuuene Htdaway nridgGS,SPai:kCukiir 23.20 Vabimo k ogledu 2375 Naj spot dneva 2330 Videosuaiii, obvestila
SLOVENUA 1
06.20	Kultura
(16.30	Odmevi
0700	Mvsolau,4/13
07.75	Poiujflúškrai5/20
07.50	Sola prvakov II, 11/76
08.15	Berlin, Bsdin, 29/39
08.40	rjasbsne pravlfics. 7/17
08.50	Buba guba: bam 3/10
09.15	/godbe laknljke
10.00	Pra/in^ pfën<js maši; z Bre^j
11.10	Pasem /vonov. liok. feljton
1135	So7ilja. tv Maribor
13.00	l^ftila, šporL vreine
13.15	Ce/p(anko:l)[^ka
1430	Viivato vrtil,4/17
IBilO	PoroCila. promet
15X15	Mrjsinvi
15.40	Nove hlaptćeve dngndivšdnn.
71/26
16,05	Bisanka
16.15	Ali mepazitaŠ:Ja/sem rr^grat
16.20	Ubiskvakvanju. 11/1/
16.30	[lipermLopaka, //13
l/.DO	Novice, šport, vreme
17a35	Naravni parki SlovHiiie:
l^ambna Ráa
18.05	Kako^iviioslovi^skigradovi
10.35	íraktorlom. nsanka
19.00	Dnevnik, vreme. Sport
20.00	Dsdita Fvn^pe, 7/2
71.35	Pod>amni?iom 22.75 75lBtMedugnrja
23.00	Utimevi. Šport vrome
73.25	hwaiije po ieibsu
samoi/nakaievanje. dok. odd.
00.15	Ssdmamoî^osamosvo|ilve.tv
tkitwiikl5.8.1991 00.45 DnRvnik. šport vreme
01,40	Naravni parkt Skjvcn»|e
02.10	Kako ^iv(|Osloviinski grfiilovi 02.45 Iniokanal
SLOVENUA2
0630 Iniokanal
09.00	/abavminiokanal
1130	litrnški iiManal
12.30	/abavm mfokanal
15.00	Antmiia
1535	/vi vrini sanja t. dtikum. oddaja
16.30	Alpatoava Jadran
170Û	Ko^on|Ojagoiie,slov.fifm
10.30	MosKivi
19,05	Mali oglasi, 8. del
70.05	Pnjaleljska nog. tekma: Slovemia l/raei, proms 22.05 DedišCina Fvnjpe
(10.10	Dvoinri Vem(iikino^vl|Qn|e, fr. I.
01,50	SPvnogomciLi:llrva^
Avstralija, pwinviiev
03.40	Dnevnik zamejske tv 04.05 Iniokanal
pop
06.3b 74 Lir, ponoviiev
0735	IkkiLaktř 08.75 Vihar Ijube/m 09.25 PntusfldB.nad.
10.20	îvprorlai»
lO.bO	l^ista neÂ]l?nost naif.
11.45	Barva greha. natl.
12.40	Popotovanjesardinjelaie.
dokum. nddata
13.45	Ivprodaja
14.15	Rii;kiLake
15.10	Barva greha, nad.
16.05	Cista nednl^ost nad.
17.00	Potusode.nad.
17.55	24 ur vrsmK
18.00	Vjharliuha^ni.narj.
19J10	24 ur
20.00	Naša mala klinika, nan 20.55 l^everjeno
21.40	Burne nočf. amer, iilm
23.15	/3koninred,nan.
00.15	Na kraju Mna, nan.
01,1D	74 ut ponovitev
07.10	Noi;na panorama
©
09.00 Dober ve^r, gospod predsednik, gost: dr. Stane nranda. predsednik Programskega sveta RÎV 10,00 Vabimnkogladu 10.05 Iz arhiva VIV: 50 zvB/d?a otroke. pnsr>2isk8. dela Kiredilve, nastopajo: Ilavor lorno.ViliBesrnk. Andrej àirer.iugentllidaway Bridges, 6 Pai^ Čukur 11.bb Nai spol dneva 14.00 Vidflostrani, obvestfla 1/.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mala potepania, oimška
oddaja. 3, IV mra^a 18.40 Naispoidneva 18.45 Vrednu ie stopiti noter, dokum.
oddaja Ver^i muzej 19.15 Vidaosuam. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20J10 1482. ViV magazin, regitmalni
informativni program 70.75 Kultura, iniomiativna oddaja 70.30 Sponni torsk. Sporuia inlormaiivoa oddaja 20.50 Spnrini dognditk ledna, rt^por. 71.30 I airplay, športna oddaja. Slov,
odbojkarska repre/eiitanca 22.00 Asova gibanica, mlonnauvna
oddaja. 3. lVmrp?a 22.30 Fvropski parlament rRporia/a
IZ Unrslja 23,05 Vabimo k ogliulu 23.10 Naj spol dneva 23,15 VidGOsiram, obuesiila
SLOVENUA 1
O/.OO	Ptdi v solan, 5/13
07.25	Potiiioři škrat, 6/20
0/.55	Sala prvakov. 12/26
08.15	Bíiflin.Bťdin. 30/39 06.45 Poganja ko igra se mulania
09.10	ObiskvakvanjuJl/;/
09.15	Alimepo/iQšija/semregraj 09.25 FlipermLnpaka, //13 09.Í10 Risanka
10.00	PalCek.luike
10.45	National gcograpil 1 C. 3/15
11.40	PriJo^ovcij/Naialijo
13.0D	Poroi^la, špuri vrema
13.25	Nekaj minul i domačo glasbo
1335	l[ud|e m ,!emlja
14.75	Sezaadi.ll.del
15.00	(%oCjla, promet
Ibilb	Moslovi
1b,4fl	Sola prvakov, 11/26
16.00	Mnnkiji. risanka
16.05	Male sive i;el(L;s.kvi/
17,00	Novice. š|)ur L vrsmi?
1740	Zasebno^ivijenje. dokum. SDOja
16.30	/raban]cAi>iramlnu
16.40	žogica, nsarika
19.00	Dnevnik, vreme, špuri
20.00	Kitajska tPirt am. Iilm
22.10	Udmirvj. šport, vfWTíu 73.05 DobrojtiirD.nDé.iLhlm OO.bO Sedma noč osamosvojkive, IV
r^evnik 16.8.1991
Ol.lb	Dnevnik,vmme,šport
02.10	Darovanje, dokum. oddaja 0;i05 Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 \n\rkm\
09.00	Zabavni iniokanal
1130	Diroški mfokanal
14.15	tara Baru 1:8. pnsneiek
koncerla
15.25	Brano RanCel i;/a odra
1700	li^kma. debatna oddaja za mlad
17.55	Dober dan. KnmSka
18.75	Mosiovi
19.00	Slatenje. 20/70
21.05	Vofni deteklivt angl.drjk. oddaja
22.00	Idiot, picdsiava sní; Drame.
1/70
23.50 Slovmkaiaz/smia 00,40 SPvnogomeiu:^panijâ
Savdska Arabiia, punoviiev 02.40 Dnevmk/aiiiejske tv 03.00 Iniokanal
PCDP
06,35 7A ut ponuvitirv
0735	RickfLake
06,25 Vibarljubumnart.
09.75 Pot usode, nad.
10.20	IVprodaia
10.50	Čistanedul^ost nad,
11.45	Barva greha, nad.
12.40	Medvedja rpka. dokum. oildi^ia
13.45	TVpradaia
14.15	Riukilake
lb.10	Barvagreha
16.05	Cisienedol^ost nad,
17,00	Poinsode.nad.
1755	24 ut vreme
18.00	VilisrliubeMnad,
19.0 0	24 ur
70.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Kam is padla l|ube?en. amer.
knmina ka 22.35 /aknnirircO:Friul3Z3 posebne pnmere, nan. 23.25 Na kraju Mna. nan. 00.70 24 ut ponovitev
01.70	NiA:na pannrama
©
09.00 Dobrnjutrn. inlormauvnu
ra/vednina orirlata 10.00 Vabimokogledu 10.05 Šporini lorek. iníormaiivna
oildaja, ponoviiev 10.70 Sporini rtQgor1i>k bjdna.
rupnrta^a ID.bb Naj spol dneva 11,00 Vredno je siopitinutet
doktimaniarna oddaja Verski mu/ei
14.0D Videosuani. obvesiila 1755 Vabimo k ogledu 18.00 Prdetje mladilt mladinska
oddaja,3,lVmfD?a 18.40 Regrnna Ine novi cfi 18.45 Asova gibanica, mioniialivra
Ofidaja 19.15 Naj spol dneva 19.20 Vid:?Dsirant obvmia 19.b5 Vabimo k ogledu 20,00 Iz oddaje Oobro jI liro, iriformaiivnn razvedrilna oildaja 20.50 Regionalne nnvice ?0.b5 Naj spol dnava 21.00 Odpnaiema.pognvorvsujdiu. 3.TVmrs^a Depresija zakaj molčimo
22.00 Novi[osiIi.pasriHiijk2.di!la
koncerta 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Naj spol dnnva 23.40 videostrani. obvestila

PRIREDITVE
(T.FToroskon
Kdaj-kje-kaj
Oven od 21*3. do 20.A.
^^^^^^ Dojodki pfeleklih lerinov se bodo vlekli z& vami. Kat ne bosie se znali ^^^^^ sprostili, čeprav 9 boste lo silno feleli. Iskali bosle napake ns in v s^l ^ ff^ SI cek) očitali in se zato počutil) vsak dan slable. Kaj. ko bi si končrv pn-^f 2tiali. da ste vredni ljubezni tn da vant lega nihče ne bo poka?dL čs se ne ^^^^^^ boste irrieli radi ludl sami' Da vas Imajo l|udje radi, včasih dvomite, a v ndsledr^ih dneh vam bodo dokazali, da je tako. Pokadite jim. koiiko vnm ;Kimenijo. bo pomagalo, se poniažKe s kakšnim pregrešnim nakupom. Nekaj že imate ogietianeça. in sploh ni res. da si ne morete privoščiti.
Bik od 21*4. do 21*5*
V leh dneh bûsîe naredili nekai na kat slese pripravljali resničindiplgo. a
V nikoli nisie ?brali poguma. Ves čss govorite, da st želite drugačnega r^ ko pa SQ spremembe na vidiku, poi^vedi viakneie rep med noge. Čeprav so vali blSnji slutil^ da vam bo enkrat čisto vsega dovolj irt da se bo ^^^^^^ lo resniiSno ?godik^. se bodo sedaj Čudili, imeli bosle občulek. da vasza pomemben in nepriljiiblen življenjski korak ceb obtoiu^ep. Naibolj hudo bo vam Ko boste cpravili s svojo slabo vesljo. bo ^r vsak dan boljše. A ne bo prišlo čez noč. zalo vas čaka nekaj áni. ko bodo misli zmetane, d^anja pa piecq neufinkoviia. Pa k vieme ne bo tako, kol si îMiie
Dvojčka od 22,5 do 21.6,
Vsem težavam pri delu bosie te^ko kljubovali saj vam bo zmanjbvaJo moči. Ni dvakrat za reči. da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj. ko si ne boste znali pomagali. Ne bo vam padla krona iz gtave. če bosle zaprosili 28 pomoč m priznali.de sle precenjevali svoje sposobnosti, P&zrie le, da lega ne poveste komu. ki N znal to upor^ili proti vam in v lastno korist. Izkulnjeso bile rê doslej marsikdaj l^ute. Zato pa inete toliko bolj trdo kozo. Partner bo pozoren in ljubeč kot ^doigo ne. In to islaeno. Nekai mu je namreč odprtooči in sedal točno ve. kaj bi izgubil. Če bi izQubií vasi
Rok od 22,6, do 22,7«
spočiti ste. ni kaj. A dobra volja ne bo dolgo tiajala. Čeprav si tega ne boste leleli. boste ntorali v naslednjih dneh prenašati ljudi ki vam gredo krepko na živce. Nikar ne mislite, da bo hitrt minilo. Ne bo. tudi zato. ker vi ne boste in ne tosle mogii najli razlogov za bolise počutje in (bhro vo-[jo. Veliko boste lazmišljali o spremembah. Id si jih zeliievsvojemžtvíje-nju. Ni jih neb in kar na več področiih $j jih žefne. Gkiboko v sebi se zavedale, da so b^se to bol) ielje kot pa iivedijive reSitve. Velikokrat je najlažje čakali, kaj se bo zgodilo.
Lev od 23*7* do 22.8*
Kol vsako poleije ludi letos na veliko sanjaiite. Saj se boste legs zavedali a sanjali botte napr^. In updli, da se bodo Časi ^terrtenill dogodki pa obrnili lok, ki bo sel ita val mlin.Aseprei vas čaka spoznanje.dase vam nekatere stvari v vasem živiienju rušijo kot hišica tz kad. Zelo ver* feino je, da boste najpr^ silno jezni siediki bo razočaranje in poleni celo žalost. Sojite ss nekega srečanja. Pa je lo le najn^njši problem. Naiveč ležav boste v r^asled-njih dneh im^i zaradi finančnih težav. Zmanjšajte želje.
Devico od 23.8* do 22.9.
^^^^ Ta leden bo idko lep. da » ga hoite le dolgo klicali v spomin. Po dolgem
?čdiu vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste fe z najnižjimi. Dogodek. ki vas bo najbolj razveselil, tspov posten, zato nebo nič čudno. PoČu^e bo h nekai dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in do* ^^^^ bre volje. Monia parlner ne bo čisto zadovoljen i vsemi vaSimi reakcijami povedal pa vam zsenkrsi tega la ne bo. Scer pa vas predobro poziâ. da bi kaj pridigal. Pri delu vas bodo pohvalili, kar vam bo dalo še večjo voljo do dela.
Tehtnico od 23.9. do 22.10.
.^nekA/dni nehnsievtakšnikondicil kr)l slevaii^ni Imeli bos te ot^ tác, da (ahko niai zdaj zboliie. Če se bosie v to ie dodatno prepričevali n zga-niali pan^o. tudi boste. Odrezavi in tečni znale biti le redko tudi veseli. To krat vam prav nihče ne bo zameril. Vsekakor pa poskrbite, da to ne I» ira ^loin Irajab. Saj veste, da ljudi, kiseluslo drlip. nihče niiïkâ rad v svoji Uižini. Načtii za prihodnost, ki jíi bosta s partneijem delala v prihodnjiti dneh. ne bodo ofaiodili Hlenih adov. i!e ne bosta vHljahzelo realna. Partner to zna. vas pa rado zanese med sar^ače.
Skorpilon od 23*10* do 22*11*
Nekai vas bo mcřno vzneminlo. a si nikomur, niti painerju. ne boste upali nič povedati. Predvsem zato. ker se bosleball da pretirava le. Mimi ne boste, do-mep^^ kler ne ugolovite, se dogaja z vami, Za\o ne cdlalajte. P^jateljlca bo lista. ^Rm^ ki vam bo vlib za prvi kmak. potem pa bo iki U l^je. Neka pomembna poslovna odbčiiev bo padia. če boste kaj reki i ali ne. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli, l^cazab pa se bo. da je bib lo zelo dobro.
Streiec od 23*11« do 21*12*
Končno se van* bo tzpoliiia velika ^ja. ki ste jo. čeprav nezavedno, ze nekai časa tlačil v podz» ^ ^ vest Ne le. da bone tončno spel bolj zadovoljni sami s sabo. (udi počuiili se boste iz úmi v dan bolje. To. da ne boste več čakali na boiie čase n da si boste znali vzeti prosti častudi. čeob vas nebo sveti parlner. pa bo lako naj-korak napre]. Da ga ne poirebuiete vedno ob s^i. tako že v^te dolgo pa ijii ite zdržite biez njega. Zato pazite, kaj govonte. Znate ga zek) priradeli. Čeprav nI zan)er^iv. mu bo enkrat prekipeb. saj ste v svojem huntorju velikokrat pre&ni.
Kozorog od 22*12* do 20*1*
^^^^^ Ugotovil boste, da vas oUcrozazdo malo ljudi ki jim resnično lahko zaupate.
V Nikar ne medite, da ste vi popolni. Včasih namreč s svojim molkom i^iadete zelo vzvtlenl pa to ne drâ. Tokrat vas to razočaral dober znanec, presneti, zelo pozitivno, pa dob^ pr jalelj. K) bo že kmalu dokazal da je več kot vreden zaupanja. Pomemb^ pmjekl. ki bo končan v prîudnjih dnelt, bo več kol u speèen. Sesani boste presenečeni nad kritikami ki bodo tokrat izrazilo pozitivne. To vam bo po-fíienio veliko več kot denar, ki bo sledil. Partner bo tudi navdušen, pokadi pa tega ne bo.
Vodnorod21.1.do 19.2.
^^^^^^ Precej stvari se bo zelo spremenilo. Nekoliko lažje vam bo. ker boste vse
J to pričakovali zalo ne boste nogli nič pomagati Poslušajte svojnDUenji glas. pa boste videli, da se bo vse iztekb tako. kol je piav. Četudi morda ne bo šlo zelo na tiitro. Na čustvenem področju bo zijala rahla praznina. ^^^^^^ na finančnem prav tako . Še najbolj zadovoljni hoste z zdravjem. MoJtem.
	
	i ^
	Iv
	
ko se bodo vsi okoli vas pntoževali. se boste vi počuiili vsak dan bolje. Tudi zato. ker boste veliko v naravi in ker ste ieiošnji dopust res zdravo izkonsliii za naUranje moči.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Uspelovam bo resnično naredili pravo zmedo iz svojegavsakdanjSca Če SI človek postavi visoke dlje. drugače tudi biti ne more. Vali pa so sedaj le kar visoko leteči. In sedai se bosle čudili in si bfili norca iz samega sebe, tudr na glas. V resnici pa vas bo vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi da vam jo bo zagodb zdravje. Kaj. kobi ludi viiaje malo popustili in si priznali da sle pretiravali. Zadnji čas je tudi. da si priznate, ali do nekoga gojile le prijateljska nistva. ali se rojeva nekaj več. Boste upali narediti korak napiejali bos:e hrepenenje polladli v podzavest? Kot h večkrat doslej.
Velenje
v
Četrtek; 10. avgusta
1700 21DD Kotalk a lil če Velenje Poletje na kotalka liscu: Družabne igre in glasba
20.00 Velenjski grad
22. Poletne kuliurne prireditve 2006 • Koftcerl: Tinkara Kovač • aÛsticno
Petek, 11« avgusta
19.00 Galaiija Velenje
Odprtje razstave - Uroš Acman: S severd
Sobota, 12. avgusta
8.00-12 00 Cankarjeva uiica.ValBnjB Bolšji sejam
X Mladinski center Velenje Svetovni danili ladih-Multikulturni dogodek
X Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma - 2. SNL- NK Rudar Velenje : NK Atuminij
Ponedeljek; 14. avg.
17 00 >21.00 Kotalkalisče Velenje Poletje na ko talka lišču:
Družabna igre in glasba
Torek; 15. avgusta
17.00-21.00 KotalkahšČB Velenje Poletje na kotalkalilou: Družabne igre in glasba
Sreda, 16* avgusta
15.30- 19.00 Kopališka 3 (nad bazenom} Poletna šolasaha 17.00-21.00 KotalkališčB Velenje Polet|e na kotalkališču: Družabne igre in glasba X Plešivec pri Velenju
18. raziskovalni tabor Plelivec 2006
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično informacijski in promocijski cantar Mastne občina Velenje (03/896 18 60).
Sešfani Četrtek; 10. avgusta
19.00 Mestna Galarija Šoštanj
Otvoritev slikarske razstave Štefke Kordeš
16 • avgusta,
2adnji krajec. 03:S1
Lunine mene I Koledar imen
avgust-veliki srpan
10	• četrtek • Lavrencij,
Asta
11	• petek-Krištof,
Suzana
12	• sobota • Cene, Klara,
Evplij
13	• nedelja-Janez, Liti-
jana
14	• ponedeljek-Anas-
tazija
15	• torek • Taras
Marijino
vnebovzetje (veliId šmaren)
16	• sreda - Rok, Hana
Vremenski pregovor
Če je Lovrenc jasen, bo grozd strden in vincar glasen.
Če je na Lovrerca lepo, tudi jeseni ne bo grdo.
Če velikega Srnama sonce peča, dobro vince v sod poteče.
O Lovrencu mora biti pletev končana.
.csaOD
tUOTTWOlVTTB
PIRATI s KARIBOV:	
MKTVEČEVA SKRINJA	
iT^cilB ef C*ifb6«ifb	OcM »toniOi^
11:30 so. ME	
14.-Q0 so.hi	XUwèiu
17rOO	m
ItiM	âCBvVMkaW Ma
20r00	
	MftPMMiy,
23:00 PE.SQ	
CARFIELO	
(«eifltld	MBM.
audupHUiii» t ii^tfVRftawi	
11:00 so. NE	10:00 &0. ME
13:00 so. NE	12:00 so. w
15:30	1«:00
17:20	I&IO
19:10 ruBB srede 20:10	
21:20 23:00pe.so	
TKI STAN & ISOLDA	
CMstan & IsoU^	m mill.
uuCni tan«o
(Take th« iMd)

tli
MVtiCliannvHeuAn
fnife AfiH^e ÍMma, Kob tevfi.
«Mb^ 0*nti »astt, bv U»
ism
iMi20
13:1« 50. Ne
SRfČAMTiUCA	^
Oust rny lurt)	alo.
PMMPihw
Outi "ta.
iMfi C04«. MM Ml. MUfWii'AO
14: SO. NE z0s20 22:40 PE.S0
têikù
«MHoO«.
•lUiMM^,
MVI U"«
5UPCRMAN SE VRAČA
(Superman r^rTT9) IMsh).
ItfTlIiJMlillll

«09
PREKLnSIVO ORUilNCSCU
(An Aner^ev) Haunlhg) vta.
çâSîiiSCW'i t&u
MianiB
23:10 PC. 50
trtkrat pokopani
f^ CnieTHree8LirfaUof
Melquladed Estrada^ 121
nmmnhWM
M*
l^lMlOM.
"t
GREVA NARA2£N
rt)« biabr up)	ihbib.
hyifcM
limMrAMMM, CsifikiaM,
20:00 »<«4t
hedoromčano âvuenje
(a/^UnHnlsheflUfe) mahi.
UlHiáWgiI
19t30 21:50
toMffMMi MUA.
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722
attmmaaaími	çnpsmà	vo!^. planet-tus;coni
gagi I 1 f	rinniin| | |j|[ufL H W WT	JW1 fl 111N M il U il
II §§
11
li a o îl a.
PO
Kj O
o
o\
Zgodilo se je
od 11. do 17. avgusta
• • •
'V noči z 12. na 13. avgust leta 1961 }c /rasel berlinski /id. 146 kin dol^a. ncprccliišno zaprla aieja lued Vzhodninj iii Zahodnim Berlinom, in s icm dobesedno spremenil politični zemljevid 12vrope;
-13. av^justa lela 1996 w je v velenjski glasbeni šoli pričela žc 10. mednarodna violiniika šola prtjlčsoija Igoija O/ima. v mu/cju na velenjskem gradu pa odprli razsiavo slikarja naivca Aniona Rcp-nika;
-14. avgusta leta 1974 je Velenje ohiskal lakraini predsednik (.'emralncga komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popil Jukl:
• 14. avgusta leta 1990 so s krajšo slovestiostjo /m-namovall dokončanje i/grad-
nje stopnic na Velenjski grad 235 stopnice so s pomoijo di-iak{)v velenjske Rudarske tehniške in poklicne šole naredili delavci Rudarskega prakiičnega pouka pod vodstvom Draga Bi/iaka, Vaiterja Hudournika in .Îo^xîta i?alarja: - prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne ^ele okraja ŠoSlanj so bile 12. in 15. avgusta leta 1945; v Velenju se je od 996 volilmii upravičencev volitev udelc/jlo m ali 9«,1 % vseh voliicev: -15. avgusta leta 1974 so v Velenju /ačeli gradili novo osnovno §oio s prilagojenim programom, ki seje nekaj časa imenovala osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna šola
Franc Popit JoM (Arhiv Muzeja Vetenje)
Šmartno;
-15. avgusta leta 1998 so
v Cirkovcah pri Velenju praznovali krajevni praznik / od prijem novega vodovoda; -16. avgusta leta 19K8 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psevdon-im<nn .lernej Roj; rojen je bil leta 1928 v Šoštanju;
-	od 17. do 24. avgusta leta 1985 je v Velenju potekal prvi turistični teden, ki se je začel z veliko prvo li>vrstuo prireditvijo v Velenju Nočjo ob jezeru;
-	krajani Starega Velenja so 17. avgusta leta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z oivi>ritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja-
■ Pripravija Damijan Kijajić
««hias
Nagradna križanka Mins No 1
Feel the difference
kristusov učenec
krivina hrbtenice, tudi ovinek
trgovec 2
medom (nekdaj)
površin. mera
t.
branilec pri nogometu (žarg.)
prijeten vonj
kraška planota med dalmacijo in bosno
hruška z
rjavo hrapavo lupino
vrhunec vročine
6. TEDENSKA POPORODNA DOBA
SLOVENSKA BALETKA (MLAKAR)
ZADNJI JEMENSKI IMAM
sestavil peps
tipalka
pri žuželkah
ameriški igralec-ed
način ravnanja, tretman (publ.)
otok v ki kladi h
IME Več KRALJEV BURUNDIJA
N
T
DLETO S POŠEVNIM REZILOM
SVETA VERSKA PODOBA
R
SORTA JABOLK, AJDARED
UREJENO JAVNO SPREHAJAL.
EGIPČANSKI
BOG UMETNIKOV
SLOVENSKI SKLADATELJ-AL0J2
proti-strup
N
LAHEK JUŽ. AMERIŠKI LES
zadnjica (vulg.)
POPUST PRI PRODAJNI CENI
anton aškerc
kruti rimski cesar
udarec z
jezikom ob nebo v ustih
reka v turčiji
HROŠČ. KI UNIČUJE DREVESA
EDEN OD SISTEMOV VIDEOKASET
ODPRTA TELESNA POŠKODBA
A
reka v gani
PREDMESTJE BELG- MESTA LIEGE
dedek. stari oče (nar., primors.)
arne naess
MENIČNO JAMSTVO V POSLIH
mario vargas
AVTOMAT, SAMODEJNI STROJ
filmska zvezda (angl.)
načelnik, glavar nomarhi-je
južni sadež
O
N
mlečni izdelek
vojaški sodnik
Nagradna križanka pooblaščenega prodajalca in serviserja vozil FORD AC MLAKAR, Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje, Tel.: 03/ 898 56 70, Fax: 03/ 898 56 72
E - mail: acmlakar@mins-no1.si
Nora ponudba omejene količine vozili Ford Fiesta vas bo zagotovo osvojila z bogato opremo in zapeljivo ceno! Si lahko privoščite, da je ne bi imeli?
Ugodni plačilni pogoji: krediti, leasingi, možnost menjave staro za novo, staro za staro...
Del. čas: pon. - pet.: 8.00 - 17.00, sob.: 8.00-13.00
Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka 21. avgusta na naslov Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 / a, 3320 Velenje s pripisom FORD AC MLAKAR. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: menjava olja
2.	nagrada: centriranje pnevmatik
3.	nagrada: čiščenje vozila
nikoli sami
107.8
Občina Šmartno ob Paki na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik Mestne občine Velenje št. 8/96) objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE ŠMARTNO OB PAKI v letu 2006
1.
Pobude za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije in ostale fizične in pravne osebe.
2.
Priznanja in nagrade Občine Šmartno ob Paki so:
-	GRB OBČINE Šmartno ob Paki
-	PLAKETA OBČINE Šmartno ob Paki
3.
Kriteriji za podelitev:
-	GRB OBČIlVE Šmartno ob Paki se podeli posameznikom, društvu ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na katerem koli področju.
V	Posameznem koledarskem letu se lahko praviloma podeli samo en grb.
-	PLAKETA OBČINE Šmartno ob Paki se podeljuje posameznikom in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom za vidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje občane, ali če so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda občine.
V	posameznem koledarskem letu se lahko podeli največ dve plaketi.
4.
Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev.
5.
Pobudo je potrebno poslati na naslov: Občina Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki št. 72, do vključno 30.8.2006.
Komisija za od/fkovan/a, priznanja in nagrade
2D
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE
Obveščamo vas, da bo vhod Zdravstvenega doma Velenje
[z dvorišča pri reševalni službi] zaradi gradbenih del
ZAPRT
od sobote, 19.avgusta 2006 do sobote, 26. avgusta 2006.
Prosimo za razumevanje.

MESTNA OBČINA VELENJE
Urad za okolje in prostor
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03) Urad za okolje in prostor Mestne občine Velenje vabi na
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za izdelavo Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Mestne občine Velenje,
ki bo
v sredo, 23. avgusta 2006, z začetkom ob 16. uri
v sejni dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje
Na prostorski konferenci bodo predstavljene teze za
program in izhodišča priprave Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda mestne občine Velenje.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z namenom, da se pridobijo in uskladijo njihova priporočila, usmeritve in legitimni interesi glede priprave obeh temeljnih prostorskih aktov Mestne občine Velenje.
Vabljeni!
ir A III o v L il K .11<:
CETRTEKJO. avgust:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 l\la današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 17.30 Zdravniški nasveti; Erosov kotlček;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEKJl. avgust:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 12. avgust:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUAJ3. avgust:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 14. avgust:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 15. avgust:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila In Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16. avgust:
6.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Vi in ml; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 31. julija 2006 do 6. avgusta 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SG2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02
od 31. julija 2006 do 6. avgusta 2006 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka
		
		
		
1		
		
i		rl
1. 1	. 1	
Iffll^l*!		"1
i i I il I g < d
|B31.jul Bl.avg ■2.avg iS.avg ■4.avg is.avg le.avg

OBVESCEVALEC
moli OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI talefon za pomoč anonimnim Bikoholikom 03V443-365.
STI KI*POZN AN STVA
ŽENÍTNA posredovalnica ZAUPANJE za vse staros.i, brezplačno za mlade ženske. 6sm: Û3 V50&435. Gsnr 031/836-378. (el. In faks; 5726-319. OEKLE. če resne zveze si zelis, po živ* Ijenjii v dvojehrgpenil. poklici ns Gsm: 031/836-375,
SIMPATIČNA uslužbenka. 40^etna. iú prijatelja k 55 let ali vet Gsm: 041/246-647, Ag, Alan: www.supera-I an . si.
DIREKTOR. 58-lemi. želi prijateljico do svojih let. G^: 041/24&^47. Ag Alan: www.siiperalan.si.
NEPREMIČNINE
ZARADI BOiEZNI prodam parcelo (vî-nogrâd. pašnik) bli2u Atomskih toplic. Voda. elektrika: cesta ziaven parcele. Cena po dogovoru. Tel.: 582-3540. zvečer.
HIŠO (samoâoino ali vrstno) v Velenju
kupim. Gsm: 041/667-511. VIKENO/HIŠA v bližini Radencev (6 km), 60m2. parcela 2300 m2, ločena garaža, vrtna uta, terase za vinograd, sadovnjak, eiektfika. vodovoc. greznica, leto izgradnje 1981 prodam. Cena 15 M sit ali po dogovoru. Gsm: 041/692 995 ODDAM
V MARI8ÛRU oddamo v najem 2,5- in 2-sobna studemska stanovanja za 5 oziroma 4 študente na stanovanje, vsi priključki, ugodno. Gsm: 031/393-524 DVOSOBNO stanovanje v Šaleku v Velenju. delno opremljeno, oddam. Gsm: 031/6(M>656
TRIDELNO OKNO S šipami in roletami prodam za simbolično ceno. Gsm: 031/268-216.
TROSOBNO opremljeno stanovanje na Plešlvcu pri Velenju, oddam v najem. Gsm; 031/637471.
RAZNO
PROSIM, če mi lahko kdo podari Pony express. Lahko je v okvari ali nevozen. Gsm 040/145-141
PRIDELKI
ŽGANE pijal^e iz medu. borovnic, hrušk. Češpelj. jabolk ali tz mešanega sadja in borovnice v žganju, prodam. Gsm: 041/344-883. VtNO barbera, beli plno; souvignon (-kletôehovin Bogdan-Štanjell prodam. Korrovo. Malgajeva 3. Gsm: 031/746-671.
PRODAM
DVE TELIČKI, avki. težki 250-300 kg. prodam. Gsm: 031/668-052. SAMONAKLADALKO SIP in puhalnik TAJFUN na traktorski pogon, prodam. Gsm: 041/261-676. PUHALNIK u seno prodam Tel.: 5-885-156
ŠTEDILNIK tei dva hladilnika (mali in veliki kombinirani), prodam. Cena ugodna, možna dostava. Gsm: 041/945-589. MLIN za sadje, nov, ugodno prodam. Gsm: 04V81fr€93. MOŠKO in žensko kolo scott ugodno prodam. Vredno ogleda. Gsm: 031/546-100. NEMŠKE ovčarje, mladičke z rodovnikom in zlate prinašalce, mladičke brez
rodovnika, cepljene, razgliščene, pro* dem. Gsm: 041/966-252 ali 5-863-299.
DVE KOZI. srnaste pasme, stari 2 ali 3 leta. 2 rogovi, prodam. G8m:03V66349Û. PRAŠIČE, težke 25-60 kg. ugodno prodamo. Pripravimo tudi odojke 2a raŽenj.
Gsm: 041/783-825. GARNITURO ruskih kegljev, domačo sllvokfko in barvni TV Gorenje, ekran 72 cm. prodam. Gsm: 041/849474. PRODAJA NESNIC v nedeljo. 13.8. od 8.00 -8.30. v Skalah. Tel.: 02/87-61-202. ČISTOKRVNE mladiče, pasme bordojska doga. prodam Gsm-041/499-924 (Antonija). RABLJENO kuhinjo Gorenje |d^3m|. štedilnik 3-^1 elektro. vgisdni hladilnik, zamrzovalno omaro 180L, komplet ugadr>o prodam. Gsm: 051/325-986. DVE NOVI stanovanji (dvo in pol sobno -81 in2intro in pol sobno-93 m2| v centi u Slovenj Gradca, prodam. Gsm: 031/653-616. TE LIC O sive pasme iz kontrole A. brejo 7 mesecev, prodam. Tel : 5-892-374.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel: 112 rezervirana za Mbo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478. dežurno sluibo pa na 8995-445
Lekorna v Velenju:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob nede-
ljah in državnih praznikih je oiganiii-ran odmor za kosilo od 13 00 do 14.00. telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
12. in 13. avgusta - Mirna Franjkovi^. dr dent, med., v dežurni zobni amb^ lanti ZD Velenje. Vodnikova 1. od 8. do 12. ure. 15. avgusta • Renata Lamot. dr. dent. med..
Vttednorsko postaja iostnj:
11. do 13- avgusta - Urban Hrus> var. dr. vet. med., gsm: 041/667040. Gd 14. do 17. avgusta • Franc Blatnik, dr vet med., gsm: 041/618-117. Delovni čds: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četne od 13. do 17. ure.

eiinKO
Salon Velenje« Prešernova c. 1a tel.: 03 8984724. e*pošta:íorí.trgve@Forí.sl
POMOČ FIRMAM. PODJETTrimOM.
fiTtSfiim osebAiD! imo «p«e<»lliifanf n reievBnje neSietih stoftlev. Kntfrtl - a v neonej«nosi} vam pasrtclujwno. U von vmi IZVRSDA. OHAŽBA IN MATg OOL2NIKE. Zt pemeC rairciswiju vam nudi Podjetniito poilovno «votov^ni» Zorin Jo!if. ».p.. Cifovo 6. 2000 Maribor. eSM: 061/213-273
313111?
Efenkova 61,Velenje
GSM: 031 672175
IMilvfttvilwH iriwvSv^oi^tkttviQt
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8. 3320 VELENJE, tel.: 03/ 691 00 30. mob.* 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACUE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PtAČILA NAVE6 OBRCKOV POSLUJEMO 24UR0NEVKÛ
Nag raje nd križanke Avtoshop Podgoršek, objavljene v tedniku Nas «as 27.7. 2006, so:
• Marjan ŠlcoRek. Ljubljanska 46. 3320 Velenje.
Maja Skarlovnik. Ple§ivec 3/d, 3320 Velenje,
Katja Orev. Lokovica ie/b. 3325 Šolanj
Vsak nagrajenec prejme potrdilo po pošti, skatenm dvigne v Avtoshopu 4 litre olja CastroIGTX 3 Protect. Čestitamo!
Ugasnilo je sonce
ZAHVALA
jože vanovšek
1919- 2006
Zahvaljujemo se vsem. ki sie bili v leh leskih trenutkih 7. nami.
'/ena Marija, oimvi z družinami.
ZAHVALA
Ob boleCi i/^ubi drage hčerke, sesire. vnukinje, nećakinje, življenj sko sopotnice
Ne stojte <jb mojem sfobu in ne jokùjie. Ntswi tukèj, Ne sp/m.
Sem tisoč vetrov, ki bučijo. Sem diàrrujntni ieú z ntba. Sem sončni inrek rià zrelem klissju. Sem jsserjJd dol
Ko se zbudite v jututnji lihoti. sem vesei
ščebei pik. ki kroHjfj v vetru.
Seni ïvezdâ. k/ sveii v noCi.
Ne stojte ob mojem srobu in ne jokajte.
Nisem fiikàj.
Ne spim.
vanje uršej
6. 7. 1983-2. 8. 2006
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in darovali cvetje in svece.
iiiohdko žalujoči', mama Danica, at i Raj hi. snstra Andreja, brat Rok in njen Ludvik»
GIBANJE PREBIVALSTVA
Uprcnma enota Velenje
Porok^s
Porok ni bik).
Smrtis
PODVRA'miK Marija roj. 1938. Šo§tanj. Koroška tx §t 4; ZALOŽNIK Justina, roj. 1935, Slovenske Konjice, Stari trg 5; DŽOMBIG Osman, roj. 1981. Velenje, Jenkova c. $t. 9; FtRŠE Apolonija. roj. 1924. Šoštanj, Aškerčeva c. št Sa; VIDEMŠEK Vladimir. n)j. 1923. Bevče 11; RUD-MK Ferdinand, roj. 1931. Podgora 41; VANOVŠEK Jožef. roj. 1917, Vfr lenje. Koroška c. št. 33; LORBER Frančiška, roj. 19!34. Dravograd. Pod gradom 137; UR^ Vanja. roj. 1983. Velenje. Kardeljev trg 2; MARGVTCvmko. roj. 1936. Ljubno ob Savinji. Cesta v Rastke 9.
Jožetu Vanovšku, ljubitelju cvetja, v spomin
Vsi pozmino Jožeta Va/iovika, vrtnarja iz Velenja, od kaiere$,a .vm se poakivili prav te dni v Podkrajn. Joietova m ludost in starost, dočakal je 87 lei. je bila vsa prepojena r Ijttbeznijo do cveija. Vsa ta lela je vrtnaril v y'ekn-jskl vrlnariji. Pisane rože so nnt hile najljithše prija tel/ice. To je dokazal tttdi rijegOK drutinski dotnek na Koroški cesH. Vsako lelo znova je za Uvel v pisanih barvah in dokazoval vrl na rjevo prid nosi In Ijnbezen do cxetja. Sicer pa pravimo: Naj rože same povedo ...
Ne samo doma, vsepovsod so sledovi JotetoviJt priJnilt rok Ihdi on ima tiemalo zaslug, dajeix>s!ak} mesio Velenje nmio cvetja, mesto, ki sodi med najlepše v Evropi.
Vselej .nem ga rad .<ireCaL Vedno je bil tia.mejan in pripravljen ponudUi strcikoven nasvet za vzsajat\je malih čtides, prerašča-jočih z vonli in barvami v pravljične gredice in balkone.
Ni prav. da ^Ukokrat i)ozabljanto tta preproste, vendar àileCe in prizadevne Ijndi. Tak je bil tndi nas Jote. V srcu me je .stisnilo, ko so zvonovi zapeli zadnje slovo motn. ki je v.Ke tivljeti^e ljubimkal z rotami, ki je vse tivlje.nje garal in oblikoval jKyJobo malega mesta. Res smo mu Itvaletni! Pól bo še nane.^la mi/m /(/egovega doma in rot, ki bodo c\'eiele dalje. In zgodba o pridnem in skrbnem vratarju bo ostala Velenjčanom oporoka. Za zlabtnost pisanega cvetja in zananio lepoto, ki gradi itidi naio notranjo. Jote. hvala li!
■ Vinko Šmajs
C ^
n
Kje so fiste sle/.ice. k'so včásih tvoje bile? Zdàjpa iâ^e<irmovje imeleue icđve. A ostèlisole hpi^omini Uû te.
/Mï/d til
V SPOMIN
Minilo je deset lei, odkar je tragično preminil
ivan bogataj
Vsem. ki se ga mni^gukrai spominjate, obiskujeie grob. prižigate svečke, lepa hvala.
Pogrešamo Te vsi Tvoji
Núdvse ceni Ij^hfizen. ki jo prejetmš. Ifi bo prefrveh še jmiem.
ko bosta tvoja bogastvo in zdià\ie žs /.d^ivnaj ttiinili.
ZAHVALA
Mirno in liho je zaspal dra&i oče. stari oče, siric in dedi
vladimir videmšek
19. Z 1923 - 30. Z 2006
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, mu podarili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili do groba. Posebna zahvala vsem sovasčanom KS Bevče. članom PCiD Bevče. društvoma upokojencev Velenje in Gorica - Bevče. časini siraži Premogovnika, godbi, pevcem kvinteta l lamingo, govornikoma za besede slovesa, gospodu Petru Priškovcu. dr. med., gospodu Viljemu Kaučiču in pogrebni službi Usar.
Vsi njegovi
Najprej strehe^ potem fasade
V Velenju ni veliko večstanovanjskih objektov, na katerih bi se etažni lastniki lotili obnavljanja in barvanja fasad - Upravniki pravijo, da gre vse lepo po vrsti, najprej strehe, potem fasade - Zneski gredo v milijone
Miiena Krstić - Planine
Ni veliko stvari, ki jih Velcnj-čani zavidajo Šošlanjčanom, So pa. Ena lakili so golovo sanirane in prebarvane fassde na večslano-vanjskih (pa lutli individualnih) objektih v muslu. Krajevna skup-nosi Šoštanj, ki je že pred osmimi le(i spoznala, da se bodo ljudje v urejenem in na pogled všečnem okolju počutili bolje, se je loiila projekia z naslovom Šosianj -mcsio svetlfibe. Objavila jc razpis. v njem pa od (islih. ki so si želeli barve na Tasadah, tetjala le. da /a lenieljiU) sanacijo • pred nanosom barve • poskrbijo sami. Za vse drugo je prevzela skrb. ludi fina nćnn, krajevna skupnosl.
Od/.iv je presegel vsa pričakovanja, čeprav je bilo vsaj na začetku prisotnih veliko dvomov. Danes paje v lako velikem obsegu, kot je bil projekl i/peljan. goiovo ediii-stven v državi. Dr, Cvetka Tt-nauer, predsednica Krajevne skupnosti Šoštanj, pravi, da so že v času »veljave« prvega razpisa prebarvali 80 objektov. Po drugem razpisu, ki je sledil pet let kasneje, se je zgodba ponovila, V drugem razpisu so Iclno prebarvali med pet in sedem objektov» predvsem Individualnih hiš. letos pa so se odkičili. da bado kar 25 miljonov tolaijev, kolikor jih niso doslej ie nikoli, spet namenili barvanju. »Ocenjujemo, da bi se s tem denarjem dalo lepo prebarvati še kakšnih 40 hiš,« pravi dr. rinauerjeva.
Pa v Velenju? »Posnemovalcevi vsaj do zdaj :n v laki obliki ni. Je pa kar nekaj fasad nujno potrebnih prenove, /ato. ker utegnejo poslati nevarne tistim, ki se gibljejo v bli/ini, in zato, ker so z eno besedo grde in plesnive. Take so vsaj videli. Damijan Likar, direktor podjetja Likar & sui, je povedal. da za prihodnje leto načrtujejo obnovo tasad v objektih Šálek 82. Šalck 84 in Šalek U. «Fa-
sad na severni strani seje lotila plesnoba. Ne bo pa šlo samo za barvan.ic. ampak /a temeljito sanacijo, ki bo vk^učevala tudi tes-niiev, kUanje špranj pri okenskili policah» od koder je začela v sta-
dala. da se eca/ni lasiniki v stanovanjskih objektih, ki jili upravlja vijihovo potUelje. odločaio za sanacije balkimov lani, kjer odpada beton, da pa hi se doslej kje odločili za sanacijo fasade ali barvanje
m
Na nekaterih blokih đeiavci ie vHitijo čopiče in obnavljajo
neurejene fasade •••
novanja že udarjati vlaga.« Clažni lastniki bodo siri>ške plgčali i/, sredstev rezervnega sklada »Niso pa lake reči ravno poceni,* dodaja. /a plan obnove fasad sc bodo morali na koncu odločili lastniki.«
Majda Turnšek iz Stanovanjskega podjetja Velenje pa .je pove-
le4e, se zaenkrat se ni zgodilo. Bo pa ludi to prÍ!>lo na vrslo, ^Vedeti morale, da sc etažni lastniki, ko skupaj z njimi pripravljamo načne obnov, /a te odločajo po prednostnem vrstnem redu, Niu-prej pridejo na vrsto najboy nujne reči- To pa so ta hip obnove streh.« pravi lumíkova. Da so sa-
nacije streh oziroma kritine na njib zelo pomembne in na prvem mestu med večjimi obnovami, pravijo ludi v [iabilu. Kar precej je takih, kjer dela na strehah potekajo prav zdaj: na Goriški, Brači-cevi, Jenkovi. Kersnikovi, Kidričevi. Šaleški, Tomšičevi. Jurčičevi ... So pa v Habitu že. kot pravi direktorica Zdenka B^r lot v preteklih dveh lotih uspeli s kar nekaj obnovami fasad na stanovanjskih objektih, ki jih upravljajo, in sicer na Jenkovi, zahodnem delu Prešernove 22, rjenkovi 3. Koroški in Sc na nekaterih manjših tîbjekiih. »Pmv zdaj tečejo dela pri obnovi dela fasade na Kardeljevem trgu 2, nadaljuje se {îbnova balkonov na Ufen-Icovi 2, načrtujemo nadaljeva-iVe sanacije fasad na Prešernovi 22, strehe in fasade na Jenkovi, razpok na fasadi na Tomšičevi, popravilo na Zi-danškovi, delno sanacijo na Koželjskega, obnova fasado in žlebov na Kardeljevem irgu 10. V petletnem načriu pa jo tudi sanacija fasado Šalek 90 ter sanacija strehe Salek XX in na Goriški ccsii. Po tem sc vidi. da etažni lastniki z zbiranjem sredstev v re/ervni sklad obnavljajo in vzdržujejo stavbe. A zbrana sredslva so za tako velike ptisege. kol so večje in «lovile obnove fasad iu ludi streh, i/jomno velik fmančni zalogaj,« pravi Berlotova. »V Ilabiiu se i bankami dogovarjamo/a najem kreditov na ime rezervnega sklada, a preden bo do tega prišlo, je treba uredili še vrsto pravnih zadev,« dodaja.
Ob tem se jI zdi pomembno opozorili na lo, da bi lahko posamezniki in občani skupaj z lokalno skupnosijo naSli morebitne druge vire financiranja za obnovo velenjskih lasad. ki bi gotovo prispevale še k lepši podobi mesta.
Ko zapojejo žage
V Lajšah so se pomerili gozdni delavci - Po napetem tekmovanju zmaga ostala doma
Tekmovanja v spretnostih pri delu z motorno žago imajo v Sh> veniji dolgoletno tradicijo. Najprej so bili tekmovalci Ic iz vrsi profesionabiih gozdnih delavcev, v zadnjem desetletju pa /avod za gozdove Slovenije laka tekmova-
nja organizira ludi za lastnike gozdov, v okviru prireditev Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni bo letos za lastnike gozdov organizirano že osmo takšno tekmovanje. Izbirno sekaško tekmovanje za Ob-
močno enoto Nazaijo je bilo prejšnjo soboto na ielališču Lajše pri S OSI a nju.
Tekmovanja v sprelnostih pri delu z moiomo žago s svojo at-rakiivnostjo privabljajo širok krog gledalcev. Poleg lekmovaî-nosti in atraktivnosti posameznih discipiin pa je prisolen tudi duh učinkovitosti pri raznovrstnem gozdnem delu In vaniost pri delu. Pomembno je torej, da se takšna tekmovanja prirejajo v krajih, kjer si jih lahko ogleda čimveč gledalcev in se jih takn tudi čimveč seznani z varnim in učinkovitim de-
lom v gozdu. Po letih izbirnih tekmovanj v Savinjski dolini smo le-los spremljali tekmovarûe v Šaleški dolini, kjer seje pomerilo 25 lekmtwalcev iz krajevnih enot: Luće, Ljubno, (îornji Cirad, Na-zaije in Šoštanj, sekač iz Cme na Koroškem in 3 tekmovalke - Lučke vlcarke. V lepem soboinem popoldnevu so prišli tckmovalce spodbujal številni znanci, prijatelji in naključni obiskovalci.
tkipna /juagaje ostala doma: i. Soilanj - Duseti (Stanko Golič-nik. Janko Mazej in Jože Podvrat-nik). 2. mesto Gornji Grad -Forti in 3. mesto Luče - Krnica.
Zmagovalci po posameznih disciplinah: menjava verige in obračanje meča: Klemen Podkrižulk: kombinirano prežagovanje: Vilo Tratnik; precizno prežagovanjo: Jank<i Podkrižnik: zasek in pod-žagovanjo: Anion Planinšek; kleš-čenje: Anton Planinšek. in podiranje na balon: Janko Podkrižnik.
Še najpomembnejša razvrstitev; pr\i trije uvrščeni bodo zastopali Območno enolo Nazarje v Gornji iUdgoni. Skupni zmagovalec je domačin Jože Podvratnik. drugI je Marko Jelšnik in treiji Anton Planinšek; med Lučkinii vicrkami je bila najboljša Pavla Verier pred UenoVťíler in Naiaš<^ Zamemik.
v razvedrilnem programu so se
drugje pa Je slika se vedno taksna. Grda skratka.
hv^ A
Mestna sramota?
Le kaj naj bi to bilo? Marsikaj bi se našlo. Ibkrat smo izbrali fasado. ki hiši iili meslu in ljudeh v njem, oziroma njihovem standardům. govorijo svojo zgodbo. Oe so urejene, Jias navdušujejo, če so neurejene pa neprijazno bodejo v oči vsakemu, ki se za delček sekunde le ozre nanje. V Velenju so nekatere fasade že močno načete. Pravzapravje na večjih stanovanjskih obieklih malo lisiili. ki so obnovljene. veliko jih razpada, nekatere napada vlaga, druge S4> že piv polnoma brez barve... Se s temi besedami strinjajo tudi Velenjčani?
Metka Zlod^: »Velenjske fasade so še tiste klasične in dolgočasne. Morali bi poskrbeti za barvne, lako kot so to storili v Šoštanju. Mesio bi bilo bolj živahno. Na našem bloku jc zaenkrat fasaca še vredu. bo pa kmalu potrebna obnove, saj je blok star več kol 30 leu Zavedam se, da bomo za o> novo fasade morali lîekaj denaija prispevali ludi stanovalci sami, zato ludi dajemo denar v re/.ervre sklade, vseeno pa bi lahko del sredstev dodala še občina. Trenutno paje tako. da moramo vse sann. Tako smo poskrbeli ludi za streho,«
Iztok Sagmei.ster: »Ne maram listih Tasad. ki jih napada vlaga, 'le so potrebne temeljite obnove, sploh v Šaleku, kjer so nekatere naravnost katastrofalne. Kakšne konkretne revive sicer ae morem predlagati ker nisem strokovnjak na tem p(v drnčju, predvidevam pa, da se dandanes Že dobi maieriai. ki takšne težave odpravlja. Potrebno sc je le malo pozanimali. Vsekakor so za lo odgovorni tudi siantivalci, saj lam živijo. Tako kot moram jaz vzdrževati hišo. morajo oni blok, kajli večinoma gre za lastniška stanovanja. Občina nima tukaj nič zraven .«
Vt^yda Zupančič: «Mislim, da so fasade p o pol* noma dotrajane in potrebne obnove, mo^joče bi bilo dobro uporabili za vsak blok drugo barvo, da bi bil videz mesta bolj prijeten. Smdsiva bi lahko prispevala občina, kajti bloki kažejo tudi videz mesia samega. Nekaj denarja pa bi morali dali tudi lastniki stanovanj, ki bi sproti zbirali sredstva, občina pa tako ali tako ima nekaj de-naijs, namenjenega za okolje.«
Kasim Husejinovič: »Lepo bi bilo. da bi fasade obnovili in jih na novo prebarvali, lahko z enakimi barvami, koi so sedaj. Posebej se mi zdijo slabe v Saleku, kjer tudi živim. Tamkajšnje fasade so popolnoma sprane, da človek niti nc ve, kakšne barve so. Prav bi bilo, da bi nekaj sredstev prispevala občina in nekaj stanovalci. Ce se to potem še razdeli med vse stanovalce, mog<^če cona niti nc bi bila tako visoka. Denar namreč zbiramo v rezervnih skladili, upi^rabimo pa ga lahko ludi za kal takega.«
t h
udeleženci prireditve pomerili v žaganju z "amerikanko", kjer sta med 12 pari rajhilrejc žagala brala Meh i/. Razborja.
Nagrade številnih sponzorjev in donaiorjev so prejeli vsi tekmo vale i. Vsem podjetjem in posa* meznlkom. ki so podprli zani-
mivo tekmovanje, se organi/.alorji še enkrat zahvaljujemo.
V soboto. 12. avgusta, vabimo na še eno sekasko tekmovanje za memorial Mlačnik-Voler na Srnici v Lučah.
■ MHan Pogoreicnik