„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči“ brezplačno ; drugače slane po pošti ali na doni pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „Soča“ z „Gosp. Listom“ in „Primorcem“ stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Tržni ulici (Mercato) 12, II. Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat !) kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo. Ibrina šola v Gorici. V torek 10. t. m. je imela na Dunaju osrednja komisija za obrtni pouk svojo drugo sejo. Poročevalec ministerski svetnik dr. Lind je predlagal, naj se odkloni prošnja za ustanovitev košarske šole v Bolen, pač pa naj se dovoli enaka šola na Žagi. Mladeničem iz Bnlca in okolice pa naj bi se s podporami pomagalo, da bi mogli obiskovati katerokoli obrtno šolo. V istej seji je prišel v razgovor tudi vladin predlog, naj bi se preložil iz Marijana v Gorico oddelek za umetno m i z a r s tv o i n r e z 1 j a r s t v o, v Marijanu pa naj bi ostal samo oddelek za pletenje stolic. Proti temu predlogu ni bilo ugovora, pač pa se je celo sprožila in zagovarjala misel, naj bi se v Gorici osnovala večja strokovna šola po vzgledu one v Ljubljani. Toda proti vladinemu predlogu, da bi ta šola v Gorici obsegala slovenski in italijanski oddelek, se je oglasil komisijski član dvorni svetnik Exner, namestujoč nenavzočega predsednika trgovske in obrtne zbornice v Gorici, in dejal, da Gorica je laško mesto, da torej slovenskega oddelka ni treba, in da Slovenci gredo labko v enako šolo v Ljubljano. Za Exnerjev predlog so govorili še trije člani, proti njemu pa grof Alte m s, dr. Mikyška in Ivan Murnik. Slednjič je bil sprejet predlog Lobmayerjev, naj se za zdaj le prenese strokovna šola iz Marijana v Gorico, a naj se počaka z nadaljno uredbo, dokler se ne pokažejo uspehi italijanskega učnega jezika. Iz tega je razvidno, da vlada je hotela dati tudi Slovencem strokovno šolo, a da predsednik trg. in obrt. zbornice goriške baron Ritter se je temu z vso močjo uprl. Tu imamo torej predsednika obrtnijske zbornice, ki je največji nasprotnik obrtnemu pouku edino iz uzroka, ker bi ga tudi Slovenci dobivali v slovenskem jeziku. — To je pač za nas Slovence tako strahovito razžaljenje, da ga ne bomo mogli nikdar pozabiti, nikdar odpustiti. Slovenci se moramo z vso svojo silo upreti nakanam goriškega barona, ki noče vedeti, da je Slovencev tudi v Gorici dobra tretjina in da nas je v deželi nad dve tretjini, ki tudi trebamo obrtnega pouka. Čudimo se, da komisija ni vedela tega in daje sprejela nečuven upor barona Ritterja za suho zlato. Ker je pa v Gorici samej tretjina Slovencev, ker je Gorica središče deželi, ki je v dveh tretjinah slovenska, in ker je ogromna večina obrtnikov, kojim je ta šola namenjena, slovenske narodnosti, zato v imenu slovenskega naroda svečano protestujemo proti sklepu rečene komisije in zahtevamo, da nova Šola v Gorici mora imeti popolnoma enako-veljaven slovenski oddelek z italijanskim. Ako tega ne bo, potem bo jasno, da višji krogi hočejo poitalijančiti slovensko deželo, hočejo nam odtujiti obrtni stan, ki se poraja skoro edino iz srede našega naroda. Mi smo prepričani, da se našemu protestu pridružijo vsi merodajni slovenski krogi, v prvi vrsti naša županstva, da se tako složno upremo sklepu osrednje komisije za obrtni pouk z dne 10. t. m., in da bomo zahtevali popolnoma enako strokovno šolo, kakoršna bo italijanska. Naša županstva gotovo ne bodo molčala, marveč krepko povzdignejo svoj glas proti krivici, katero nam hoče priboriti naš vitežki — baron Ritter! Goriške novice. Naročnikom.' — Z današnjo številko smo pričeli tretje četrtletje. Pri tej priliki moramo omeniti, da „Primorec" nam prinaša še vedno le veliko dela in očitno izgubo. Tiska se v 1400 iztisih, ali posebnih naročnikov ima le okoli 400 (kajti naročniki „Soče" ga dobivajo brezplačno). Zato se obračamo do svojih prijateljev na deželi, da bi širili naš listič med narod, kajti dokler ne bo imel vsaj 800 naročnikov, bo izguba še vedno prevelika. — Treba je namreč vedeti, da „P r i-m o r e c“ je najcenejši slovenski list. Za 80 kr. dobe naročniki 26 številk, dočim izhajajo drugi polumesečniki le po 24 krat na leto; \iliu tega obsegajo številke „Primorca" po 0 stranij. Umevno je. da more le veliko število naročnikov pokriti razne stroške, katere nam uzroča list. Ako nam vsak naročnik pridobi le še enega novega naročnika, bo „Pri-morčevo" stališče povsem utrjeno. Dosledno naprej! — Naš urednik je poslal na pristojno mesto sledečo pritožbo: Veleslavno c. kr. okrožno sodišče! Veleslavno - isto izdaja na slovensko spisane uloge tudi slovenske odloke in razsodbe, kar je gotovo edino pravo in v zmislu veljavnih zakonskih določb. Toda tudi na vse slovenske uradne spise, ki so namenjeni stranka m, pritiska uradni pečat v italijanskem jeziku, namreč: „I. R. Tribunale Circolare in Gorizia". To se mi ne zdi pravilno, kajti vse, kar je namenjeno slovenski stranki na slovensko ulogo, mora biti pisano ali tiskano v slovenskem jeziku. Tudi uradni pečat mora torej biti pritisnjen v jeziku, v katerem je spisano uradno pismo, ker to zahteva že potrebna enotnost, to zahteva zdrav razum, to zahteva enakopravnost proti eni deželni narodnosti, tukaj proti narodnosti slovenski, katere spada pod to c. kr. okrožno sodišče vendar veliko več nego italijanske. — Toda s tem, da se na slovenska uradna pisma pritiska uradni pečat v italijanskem jeziku — in v našem slučaju v jeziku velike manjšine deželnega prebivalstva — je to neka prednost, ki nikakor ni opravičena, nasprotuje duhu določb o narodni enakopravnosti in ki je za slovensko deželno večino naravnost raz žaljiva. ludi na slovenski spisano razsodbo z dne 26. marca 1894. št. 1490. Pen. mi je veleslavno isto pritisnilo tak italijanski uradni pečat. Proti takemu ravnanju, ki žali moj narodni čut in moj narodni ponos, kar kaže, kakor bi Slovenci ne bili vredni niti uradnega pečata, da bi ga mogli razumeti, in kar nas ponižuje kot nekako inferijorno pleme pred italijansko manjšino v deželi, se s tem pritožujem in prosim : Veleslavno c. kr. okrožno sodišče naj blagovoli zanaprej na vsa slovenski spisana uradna pisma pritiskati tudi uradni pečat v slovenskem jeziku, namreč: „G. kr. okrožno sodišče v Gorici", a tudi slavn. c. kr. me-stno-odredjenemu okrajnemu sodišču naj da enako glaseč se ukaz, Z ozirom na to, da sem pripravljen iti do zadnje instance, ako bi veleslavnoisto ne hotelo ustreči moji prošnji, prosim, da se mi rešitev pismeno naznani. V Gorici, 1. aprila 1894. Andrej G a b r š č e k, urednik in tiskar. Radovedni smo, kako bo rešena ta pritožba; upamo pa, da nam Slovencem v korist. Višje deželno sodišče v Gradcu je o svojem času menda že izdalo neko naredbo zaradi uradnih pečatov, ki se pa povsod ne izvršuje. Nadejamo se, da si tudi v tem oziru, dasi se bo to zdelo marsikomu malenkostno, pridobimo svojo pravico. Cerkveni govori v goriških cerkvah so v naslednjem redu: V stolni cerkvi vsako nedeljo in praznik ob 6. zjutraj. — Pri sv. Ignaciju na Travniku in pri sv. Vidu na Pla-cuti vsako nedeljo ob 6. zjutraj. — Pod Turnom (pri sv. Roku) vsako drugo nedeljo ob 6. zjutraj. — V semeniški kapeli vsako nedeljo ob 3. popoldne. — Na Kostanjevici vsako tretjo nedeljo v mesecu ob S’/a popoldne za ude 3. reda sv. Frančiška. Za slovensko Alojzijevišče v Gorici so darovali: P. n. gg. M. Jonko, velepos., 100 gld. Zucchiati, župnik 10 gld. Marinič, župnik, 6 gld. Jožef Kodelja, župnik, 5 gld. G. Alojzij Makovec je nabral na Berjah, 5 gld. Slavni občini: Rihemberg za 1. 1894. 36 gld. Černiče 27 gld. 75 kr.; slavni deželni zbor v Gorici 150, gld. Gospa Nau v Kobaridu 2 gld. Kacafura, učitelj 1 gld. Veliki vojašnici na Travniku v Gorici so dali prav čedno zunanje lice. To vest zabeležimo s posebno zadovoljnostjo, ker s tem se lepša lice našega lepega Travnika. — Toda prenovljena zunanjost vojašnice bo delala nekako čudno sliko nasproti tičoči se častitljivi stari cerkvi sv. Ignacija, ki je znotraj sicer prav krasno prenovljena, od zunaj pa nosi še vedno staro, oguljeno oblekoi Prav bi bilo, da bi se merodajni krogi domislili tudi zunanjega lica omenjene cerkve, ker je res škoda, da tako umetna ornamentika ne dela na gledalca tistega utiša, kakoršen bi morala. Naši mestni očetje bi storili goriškemu mestu veliko večjo uslugo, ako bi za popravo zunanjega lica te cerkve porabili tistih 500 gld., katere so baje dali gg. Venutiju, Maraniju in Kurneju, da so šli po svojih „luštih" na Dunaj. „Rinnovamento" od zadnje sobote je objavil v furlanskem jeziku ostro satiro v verzih o potovanju gori omenjenih treh go- spodov na Dunaj. Satira je tako izborna, da so se naši Goričani kar pulili za to številko našega vrlega časnikarskega druga. Po vsem mestu bilo je mnogo smeha in opravičenega veselja, da je furlanski satirik tako izborno naslikal znano trojico tukajšnjih židovsko-li-beralnih politikastrov. Na goriskem ženskem učiteljišču jo razpisano do 15. maja mesto c. kr. vadnične učiteljice na mesto pokojne Elodije Waller. Prosilke morajo biti poleg nemščine vešče tudi slovenskemu in italijanskemu jeziku. V Gorici je umrl v ponedeljek pravoslavni škof Njeguš Nikolaj v 70. letu starosti. V torek so ga odpeljali v Trst in od tam na Črnogoro. Zaplemba. — Redarstvo v Gorici je pretekli teden trikrat zaplenilo „Agramer Tag-blAtt“ v tukajšnjih kavarnah zaradi dopisov iz Gorice. Zaplembe so bile baje brzojavno ukazane iz Trsta. Za gozdarje. — Pri c. kr. gozdnem ravnateljstvu v Gorici je razpisana služba gozdnega čuvaja z letno plačo 400 gld. Čas za prošnje do 15. maja. Samomora, — Pretekli teden so našli fotografa Hermana Presel-a v Gorici mrtvega v njegovi delavnici. Govori se, da se je sam usmrtil. — Krojač Josip Batistič je skočil v Sočo za solkanskim pokopališčem in se utopil. V Ločniku otvori „Bega" v nedeljo svoj otroški vrt. Že ves ta teden štirje agentje lovijo otroke vanj. Nadlegovali so tudi tiste stariše, ki pošiljajo otroki v slovenski otroški vrt, a doslej brez uspeha. Pretep. — 19-letni Ignacij Ferfolja iz Mirna je v soboto z nekim svojim tovarišem popeval slovenske pesmi v neki tukajšnji gostilni. — Približal se jima je neki Josip R u s s i a n, stanujoč na Gradu št. J., in začel zabavljati; beseda je dala besedo in konečno je Russian zgrabil nož ter zabodel Ferfoljo v trebuh. Russiana so odpeljali v ječo, Ferfoljo pa v bolnišnico. V Ajdovščini je imelo „Štursko pevsko društvo" prirediti 15. in t. m. veselici, pri katerih bi se pela opereta „Tičnik". Ali ker je učeraj. kakor poročamo drugod, pogorela tamošnja predilnica, v kateri je večina društvenikov dobivala delo in zaslužek, odloži se veselica na poznejši čas. V Mirnu pri Gorici se je vršila v sredo II. t. m. volitev župana. Izvoljen je bil soglasno g. Vinko F a g a n c I. ki je bil enkrat poprej za župana v Mirnu. Pri tej priliki so rodoljubni starašine zbrali 15 gld. za „S I o-g i n e" učne zavode. —‘Kapetan č. g. Budin je pa zbiral za slovensko Alojzijevišče v Gorici. — Rodoljubnim darovalcem presečna hvala v imenu naše mile slovenske mladine ! Iz Devina (!!) je priobčila znana graška klepetulja „Tagespost" dopis, kako grozno da Devinci hrepene po laški šoli, katero naj bi ustanovila tamkaj „Lega Nazionale". Naš dopisnik iz Devina je pred kratkim po vrednosti zavrnil tiste hujskače, ki bi radi nemir in zdražbo zasejali tudi v naš mirni Devin. Mi smo prepričani, da bi Devinci znali dostojno posvetiti takim spletkarjem, ako bi se drznili svoj židovski nos utakniti v to prijazno slovensko občino na bregu naše Adrije. Laški delavci prihajajo zopet v o-gromnih tolpah čez mejo služit v Avstrijo polente in slanikov. Kar posebne vlake jim j morajo napravljati, da morejo vse te ljudi J spraviti v notranje avstrijske dežele. Kako jim je pač Avstrija dobra mamka, ki jih redi, da lakote ne poginejo. „Lega Nazionale". — Tudi v Fari pri Gradišču ob Soči ustanovljajo podružnico tega društva. — Slovenci odgovorimo takemu navduševanju za „Lego" s tem, da toliko požrtvovalneje delujemo za namene družbe sv. C. in M. ter za „Slogine" učne zavode v Gorici. Osepniee. — V kobariški okolici pokazale so se na dveh krajih osepniee. Neki Koren iz Sužida jih je prinesel z Ogerskega in je umrl; doslej ni drugih slučajev. — V Staremselu je zbolela na njih neka ženska, ki je prišla iz Trsta. Nesreča. — Josip Benčič, zidar iz Kojskega, je padel pri delu tako nesrečno, da se je hudo pobil na glavi, vsled česar je kmalu potem umrl. Ponarejeni desetak i. — Zadnje čase so začeli krožiti tudi ponarejeni desetak i. Spoznati jih je lahko, ker v besedi Maj us na madjarski strani je črka s obrnjena narobe (tako-le: Maj us). Ponarejeni bankovci so doslej dveh vrst. namreč serija 1613 N.o 062.282 in serija 1013 N.o 062.181. — Ženski glavi nista pokriti s pikcami, marveč z drobnimi križci. Mavrica po noči. Na veliki četrtek po „Zdrava Marija11 se je deloma zjasnilo na južni strani od Gorice s sivimi oblaki pre-preženo nebo, posijal je mesec in vsled lomljenja bledih luninih žarkov v dežnih kapljicah, okrasil je nebo s svitlo-belkastiin pasom. Vse običajne barve spojile so se v svitlo-belo. Neobičajna nočna prikazen. Slap na Tolminskem. — Zdaj še le spoznavajo ljudje, kako neprikladen je poštni urad v Dol. Tribuši. Dva trgovca nogovic in sploh pletarstva imamo tu, ki sta jedina v celem tolm. glavarstvu, ker ta obrt je omejena le na občine idrijske doline in Šentviškogorske planote. Ta dva trgovca morata pakete nogovic pošiljati v eno uro oddaljeno Tribušo, od koder se potem zopet pripeljejo na Slap i dalje. V desetih letih so trije trgovci tri nove hiše sezidali, (“le bi druzega ne bilo, to dovolj jasno spričuje, ali je potreben poštni urad na Slapu. Z Livka nad Kobaridom smo dobili obširen dopis, ki toži o slabih cestah in poteh v tamošnji občini. Posamične vasi so prav slabo zvezane druga z drugo, dasi bi bile lahko prav lepe poti z ne velikimi stroški. Prva cesta, ki drži do Peratov in do Avse, je v silno slabem stanu; graditi sb jo začeli I. 1 l'n0 111 po nizki ceni.