GLASILO Leto XI.
DELOVNEGA
AVGUST 1982
KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE 2 b V 0 b 0	ŠT. 8 (121)
Procent, ti nas današnji
Naš čas je zlata doba statistike. V časopisih, na. radiu, televiziji, ppv-sod se piše in govori le o indeksih, lektorjih, procentih: Plan smo izpolnili stodesetodstotno, prodajo za š-tirideset, izkoriščenost strojev in delovnih naprav je bila trni odstotke višja kot lani, produktivnost ob zmanjšani zaposlenosti spet večja za en in pol odstotka itd.; nima smisla naštevati dalje, saj ito je jezik, ki ga dnevno poslušamo in beremo, z njim živimo. Obdajajo nas , številke, smo oštevilčena generacija.
Že otroka, čim prijoka na svet, dobi v kremplje številčna birokracija in mu poleg imena pritisne vsaj en6.'<dvanajst mestno število in še nekaj skromnejših. -
Številke, ki vse povedo, in še več prikrijejo. Poglejmo primer! .Neka delovna organizacja je v lanskem letu izvozila na zahodni itrg po truda-polnem prizadevanju neke posredniške organizacije (ta je za svoj trud mimogrede pospravila v svoj žep 10% provizije) 100 kilogramov svojih izdelkov v vrednosti nekaj sto nemških mark. Tuji kupec je bil z robo zadovoljen in je za prvo polovico letošnjega leta povečal naročilo na 5000 kilogramov. ‘Vrednost posla je seveda narasla na nekaj tisoč mark. Tako- v polletnem poslovnem poročilu omenjene delovne organizacije beremo, da je povečala izvoz na konvertibilni itrg za skoraj 5000 %, torej za petdesetkrat. Izjemen uspeh celotnega kolektiva!
Če še naprej brskamo po poročilu, opazimo, da je organizacija proizvedla v prvih šestih mesecih sko raj 25 tisoč ton gotovih izdelkov in za to na domačem trgu nabavila 10 tisoč ton surovin, na vzhodnem trgu 7 tisoč ton surovin, razlika pa so surovine s konvertibilnega področja. Tu so prav zaradi prizadevanja kolektiva nakupili samo 98 % planirane količine surovin.
Sami ugodni indeksi, sama uspešnost — v številkah. Nikjer ne zasledimo, da je pokritost zahodnega uvoza z izvozom le 0,06 odstotna.
Vedno bolj verjamem, da je statistika največja laž, ki si jo je izmislil človek.
ef
Naše gospodarjenje moramo prilagoditi spremenjenim pogojem
Povečanje ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja
Stanje na področju zunanje Likvidnosti SFR Jugoslavije iim SR Slovenije v letu 1982 je izredno zaostreno. Tudi dosedanje uresničevanje projekcije plačilno in devizno bifcinčnega položaja SR Slovenije ni zadovoljivo. Blagovna menjava v pretečenem obdobju letošnjega leta je precej nižja od predvidene, hkrati pa so -tudi devizni prilivi nižji od predvidenih tako, da je -položaj na področju deviznih tokov SR Slovenije kot tudi SFR Jugoslavije za-, ostren, odraža pa -se predvsem v nepokritih kreditnih obveznostih do tujine, v neprestanem oženju materialnih -možnosti za proizvodnjo in omejevanju oskrbe občanov z -nekaterimi proizvodi.	•
Aktivnost 'naše celotne družbe bo in je že zato usmerjena v odpravljanje vzrokov nastalih razmer. V ta prizadevanja se delavci DO .Color vključujemo z operativnim načrtom ukrepov in aktivnosti za ohranjanje proizvodnje iin povečanje izvoza v spremenjenih -pogojih gospodarjenja.
Program zajema obdobje do konca letošnjega leta. Osnovna usmeritev načrta je vzdrževanje proizvodnje na čim višjem nivoju, to -zaradi tega, iker je proizvodnja predpogoj prodaje -tako na domačem -trgu kot v -tujini. Brez proizvodnje (torej ne moremo računati na povečanje niti proizvodnega in neposrednega izvoza ni-tii na povečanje deviznega priliva, ki dejansko predstavlja e-dirti i-zhod iz sedanjih gospodarskih težav.
V zvezd s tem je potrebno okrepiti rSprodukoijske povezave -temelječ na principih skupnega prihodka oz. skupnega dohodka ter skupnega deviznega priliva. Omenjeni cilj naj bi uresničili z izpolnitvijo naslednjih med seboj -se prepletajočih nalog: •
—	selektivnim planom -proizvodnje po -kriterijih: zagotavljanje deviznih sredstev, oskrbovanje s surovinami in ireproma-te-rialom, u-stvarjanje dohodka-in namembnosti proizvodnje,
. — prodajnim -programom,
—	programom oskrbovanja s surovinami in reproimaterialom,
—	proizvodnim programom,
—	programom zasedenosti -proz-vodnih kapacitet in zaposlenosti delavcev.
Konvertibilni izvoz naj bii do konča -letošnjega leta -povečali za 8 % glede na usklajeni plan SISEOT kar, pomeni, da naj bi dosegli na-mesto 85,5 mio din 92,3 mio din izvoza.
Za uresničitev tega cilja -bomo morali zagotovit; mednarodno menjavo na podlagi novih kooperacij -
COLOR 2
ski-h pogodb (Poljska in Bolgarija) -in obnoviti licenčne pogodbe z IP iz Londona, ter skleniti -nove posle za realizacijo posrednega ali neposrednega izvoza.
Tretja -us-meni-tev načnta je racionalizacija uvoza. Tudi ta je dolgoročna v letošnjem letu pa naj bi dosegli predvsem
—	zmanjšanje posrednega- uvoza na račun povečanja lastnega t. j. u-voza prek uvoznega oddelka;
—	nadomestiti nekatere s konvertibilnega tržišča uvožene surovine z -domačimi ali klirinškimi in
—	pripraviti vse potrebno za -proizvodnjo novih -doslej v premajh-
nem obsegu praizvajanih izdelkov, katerih -surovinska osnova je pretežno domača.
V -letošnjem letu naj bi -bila naša aktivnost usmerjena v povečanje ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. V zvezi s -tem naj bi:
—	dosegli zmanjšanje porabe surovin, repromaterialov in energetskih virov na enoto proizvodnje,
—	organizirali zbiranje sekundarnih surovin in jih posredovali v nadaljnjo uporabo,
—	smotrneje izvajali že začete in predvidene tako male kot tudi velike investicije, torej bolj gospodarno uporabljati sredstva za razširjeno in enostavno reprodukcijo.
Da ne bi ostalo -zgolj pri napisanih besedah, načrt za vsako nalogo posebej določa njenega nosilca, ki je dolžan -k sodelovanju povabiti kateregakoli delavca delovne organizacije, ki bi pri izpolnjevanju na-
Ipge lahko tvorno sodeloval 'ter delo organizirati tako, da bo -naloga izvršena kvalitetno in v roku, -ki ga prav -tako določa načrt.
Izvajanje načrta bo usklajeval in nadzoroval koordina-torij delovne organizacije, ki bo o svojih ugotovitvah tudi mesečno obveščal -samoupravne organe.
Načrt je na seji -dne 26. 8. 1982 _ obravnaval in sprejel delavski svet* delovne organizacije. S -tem je bila tudi vsakomur -izmed nas naložena obveznost, da v Okviru del i-n nalog, -ki jih opravljamo, sodelujemo pri njegovem uresničevanju.
Bojan Dolar
Delovna akcija na Voglu
Poletje je čas za delovne akcije. Zato so se člani planinsko-smučar-ske sekcije odločili in izvedli od 16. do 18. julija delovno akcijo z namenom, da polepšajo in hkrati zaščitijo dom na Voglu.
Po predhodnem pregledu in temeljiti debati smo se odločili, da se dosedaj beli radiatorji prevlečejo v novo, bolj moderno nianso. Naš starosta Gostič je ugotovil, da je edino primerna čokoladno rjava izvedba, pri čemer je tudi ostalo. Z radiatorji in cevmi se je te tri dni uspešno spopadal pleskarski mojster Zvone. Vremenske prilike in neprilike gorskega podnebja naredijo svoje in zunanjščina doma začne vsakih nekaj let kazati svoja rebra ter klicati po barvi. Zato so se Štirje nadebudni planinci potrudili in celo kočo kar dvakrat temeljito prepleskali z lesolom. Tretje opravilo se je vršilo v sobah zgornjega nadstropja koče, kjer sva z Ludvikom veselo pribijala ladijski pod na zunanje stene in strope sob. Pri tem smo ubili dve muhi na en mah; polepšali izgled sob in izboljšali toplotno izolacijo.
Za veselo razpoloženje in dobro počutje sta skrbela Dane in Anica, ki sta nas vedno znova presenečala s kuharskimi mojstrovinami.
Kljub pridnemu delu prisotnih je ostalo v koči še nekaj večjih in kup manjših del neopravljenih. Ta so rezervirana za naslednji dve akciji v jeseni. Takrat bomo izdelali podporni zid pod kočo, zamenjali dotrajane pulte in omarice v zgornji kuhinji, dotočili kurilno olje v rezervoar, zakrpali streho ih ^temeljito očistili kočo, da bo pripravljena za novo zimsko sezono.
Jule Nardoni
Usmeritve in kriteriji za regresiranje prehrane med delom
Na podlagi stališč in usmeritev 3. konference Zveze sindikatov Slovenije o organizirani prehrani delavcev med delom je predsedstvo republiškega sveta ZSS na seji 29. aprila letos sprejelo naslednje usmeritve in kriterije za regresiranje prehrane med delom:
1.
Organizirana prehrana med delom so pripravljeni obroki, ki so praviloma topli, izjemoma pa tudi hladni ali kombinirani, če tega med delom ni mogoče zagotoviti drugače. Obroke lahko pripravijo v temeljni organizaciji, drugi organizaciji ali delovni skupnosti, za svoje delavce ali delavce drugih organizacij. Prehrano med delom je mogoče zagotoviti tudi po pogodbi z gostinskim obratom, delikatesnim oddelkom trgovine, obratom družbene prehrane odprtega tipa ali obratom živilske industrije.
2.
Organizacija, ki za svoje delavce ne bo preskrbela prehrane med delom na enega od naštetih načinov, v letu 1983 tega ne bo mogla nadomestiti z izdajanjem vrednostnih — trgovinskih bonov. Leta 1983 se namreč .Ukinejo vrednostni boni za nakup živil v trgovini, ki so jih doslej s soglasjem občinskega sveta ZS ali brez soglasja izdajale svojim delavcem organizacije združenega dela, ki niso organizirale prehrane med delom.
Tako bo zagotovljena namenska poraba družbenih sredstev za prehrano med delom, katerih vir so materialni stroški in sklad skupne porabe.
3.
Namesto vrednostnih ,— trgovinskih bonov, ki so jih doslej prejemali delavci, ker jim iz objektivnih razlogov (narava del in nalog, zdravstveni razlogi), prehrane med delom ni mogoče organizirati tako kot drugim, jim bo organizacija združenega dela lahko izplačevala regres za pre*-hrano med delom v gotovini, če je to skladno z naslednjimi kriteriji:
—	če zaradi narave dela in nalog delavci ne opravljajo del na stalnem mestu, ampak vsak dan drugje v kraju ali zunaj kraja stalne zaposlitve, pri čemer ni mogoče vnaprej predvideti mesta ali časa trajanja takega dela. Rregres pripada delavcu samo za tiste delovne dneve, ko ne dobiva dnevnic. V to skupino spadajo npr. delavci, ki opravljajo dela in naloge serviserjev, monterjev, potnikov, dežurnih veterinarjev itd.;
—	če gre za delavce, ki imajo predpisano dietno prehrano, pa take hrane ni mogoče zagotoviti v okviru organizirane prehrane za ostale delavce.
4.
Kriterije iz 3. točke naj organizacije oziroma delovne skupnosti podrobneje opredelijo v svojih samoupravnih aktih. Za delavce, ki jim
pripada gotovinski regres (1. alinea 3. točke), morajo izrecno navesti posamezna dela in naloge, zaradi katerih ni mogoče organizirati prehrane med delom. Za dejavce, ki jim pripada gotovinski regres (2. alinea 3. točke), je treba pooblastiti strokovno službo, da bo ugotovila upravičenost do takega regresiranja na podlagi zdravniškega potrdila ali poiskala možnosti za organiziranje dietne prehrane.
s
5.
Izplačevanje regresa v obliki vrednostnih — trgovinskih bonov delavcem iz 1. in 2. alinee 3. točke se nadomesti z izplačevanjem v gotovini, takoj ko organizacija ali skupnost vnese določila o tem v svoje samoupravne akte, najpozneje pa do 31. decembra letos. Zato je organizacija ali delovna skupnost dolžna izdelati seznam upravičencev do regresa za prehrano v gotovini in ga ob izplačilu predložiti službi družbenega knjigovodstva.
6.
Osnovne organizacije in občinski sveti zveze sindikatov bodo zagotovili, da bodo organizacije oziroma delovne skupnosti v svoje samoupravne akte zapisale določila iz teh usmeritev in kriterijev najpozneje do konca letošnjega leta, ki je predhodno leto za postopno ukinjanje vrednostnih bonov za prehrano med delom in za prehod na izplačevanje regresa v gotovini upravičencem do takega izplačila.
Zavzele se bodo, da bodo organizacije in delovne skupnosti v svojih letnih planih opredelile obseg sredstev za - prehrano med delom, ki jih bodo delavcem izplačevale v gotovini glede na delo, ki ga opravljajo.
7.
Sindikati bodo delovali tako, da bodo v primerih, ko organizacije združenega dela ne bodo določile kriterijev za izplačilo gotovine, pa jo bodo kljub temu izplačevale, dali pobudo pravobranilcu samoupravljanja za pregled samoupravnih aktov, na podlagi katerih bodo organizacije izplačevale gotovino; če bo treba, pa bodo dali pobudo tudi za zaščito družbenih interesov pri uporabi družbenih sredstev.
8.
Osnovne organizacije in občinski sveti zveze sindikatov bodo za uresničitev teh usmeritev in uporabo kriterijev. takoj sprožili aktivnosti za organiziranje obroka med delom tam, kjer tega še nimajo, pa obstajajo proste zmogljivosti za pripravo toplih obrokov v obratih družbene prehrane, ali pa se bodo dogovarjali z gostinstvom. Spodbujali bodo združevanje sredstev za organiziranje prehrane med delom; če prehrane ni mogoče urediti drugače, se bodo zavze-čnali za to, da bodo prehrano med
delom začasno uredili tudi z organiziranjem hladnih malic.
Ustvarjanje pogojev za ukinitev vrednostnih —- trgovinskih bonov s
1.	januarjem 1983 zahteva, da občinski sveti zveze sindikatov v drugem polletju letos ne izdajajo več soglasij vsem delavcem neke organizacije ali delovne skupnosti in da podprejo prizadevanja, da bodo imeli prehrano med delom dejansko zagotovljeno vsi delavci, razen upravičenih izjem.
Lesni sejem v Celovcu
Sredi avgusta pripravljajo Korošci v Celovcu lesni sejem. Tudi letos si ga je v čudovitem dnevu ogledalo nekaj naših sodelavcev.
Sejem je tradicionalen in združuje proizvajalce gozdne in lesne tehnike, predvsem iz zahodnih držav, med katerimi so v glavnem zastopane Avstrija, ItalijaT Švica, Zahodna Nemčija in Francija.
Izreden napredek je opaziti pri spravilu lesa tudi iz najtežje dostopnih krajev, napravah za primarno obdelavo hlodovine in razreza, sušilni tehniki in avtomatski velikoserijski proizvodnji. Razstavljajo tudi proizvajalci pohištva, med katerimi izstopajo Francozi s stilnim ;in rustikalnim pohištvom, Italijani z odlično površinsko obdelavo in, seveda, domačini, pri katerih najde vsak za svoj okus nekaj.
Tufljt naš paviljon je letos lično urejen — poleg turistične ponudbe so slovenska podjetja (Lesna, Slovenijales, Uniles) predstavila predvsem del svojega masivnega programa (vrata, drobno pohištvo). Ob tem ne smemo pozabiti štorske železarne, ki predstavlja nove tipe traktorjev in kmetijske mehanizacije.
Manj je bilo letos opaziti naprav za površinsko zaščito; prednjačijo airless naprave za brizganje (toplo — vroče, elektrostatika — firme Kopperschmidt, VVagner), kompresorji, tlačni lonci, brizgalne kabine in odsesevalna tehnika.
Med vse to čedalje bolj prodirajo vse mogoči proizvajalci malih naprav za obdelavo lesa, kovin in drugih materialov (vrtalke, brusilke, skobeljniki ...), proizvajalci raznih orodij od ključev, svedrov, žag, pil ..., ki so izdelani iz novih, boljših, trših in trpežnejših materialov.
Frane
COLOR 3
Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa -
Težko prislužen denar med počitnicami
Da so počitnice lahko tudi delovne so v mesecu avgustu v mešalnici dokazovali mladi fantje in dekleta. Opravljali so dela pri polnilnem sliroju in etiketirali pločevinke. Že na naslovni fotografiji ate lahko o-paziilii, da je bilo v oddelku živahno kot malokdaj prej, saj so ton delovnemu razpoloženju dajali prav mladi »počitničarji«. In kako so se počutili med nami?
Drago Rozman, Duplje: »Obiskujem šolo za oblikovanje in rabim denar za šolanje, zato sem se preko mladinskega servisa Kranj odločil za delo v Colorju. Čeprav so mi obljubili etiketiranje, pa delam tudi vsa ostala dela, ki so težja. Ob tem pa se mi zdi, da je 65 dinarjev' na uro ob odlični oceni kar premajhno plačilo za opravljeno delo.«
11 KCNGRIsS aZSMS
Vida Rahne, Pirniče: »V Colorju delam že četrtič — prej sem dva-	* ILvIV//
krat bila v kuhinji in enkrat v drugem oddelku, sedaj pa tukaj etiketiram. Nimam štipendije in bom denar porabila za študij na Ekonomski fakulteti. Upam, da mi bo uspe- ■ lo 'tukaj ostati kar poldrugi mesec, da bo zaslužek večji, saj je delovno vzdušje v redu.«
Štefan Cigula, Svetje: »Odločil sem se, da bom delal tri. tedne v Colorju, saj bi sicer lenaril doma. Delovno vzdušje je 'tod kar v redu, družim' se predvsem s .kolegi, zdi pa se m:i,.da bo tudi zaslužek dober. Denar bom porabil za šolo, pa še na morje bom skočil za kakšen dan.
Zvonka Simčič, Žlebe:	»Delo v
Colorju mi je »priskrbela« 'teta prek mladinskega servisa Kranj. Čeprav delo mi pretežko, pa me meti, ker tako smrdi v celi 'tovarni, tako da so pogoji za delo. precej težki. Vzdušje je v redu 'in bo teh 14 dni kar hitro minilo. Z zaslužkom bom kaj lepega kupila, šla mogoče še na morje, sicer pa je tudi šolanje drago.«
Prišli - odšli
PRIŠLI
TOZD PREMAZI
1.	Andrej Ignlič
2.	Čedomir Stojičevič
3.	Stanislava Velkavrh
4.	Zvonko Horvat TOZD SMOLE
1.	Branko Hafner 2 Robert Cerar
3.	Ljiubam Simič
4.	Vladimir Traven
5.	Senad Islamdvič
6.	Dušan Osredkar
ODŠLI
TOZD PREMAZI
1.	Tone Kozjek — JLA
2.	Jurij Zupanc — JLA
3.	Josip Stranj ak
4.	Igor Krelj —.JLA
5.	Bojan Perger — JLA
6.	Andrej Reš — JLA TOZD SMOLE
1.	Slavko Barber — JLA
2.	Krunoslav Muha — JLA
3.	Drago Močnik
4.	Dušan Panič
5.	Ivo Andrijevič
6.	Robert Cerar — JLA
7.	Gvido Igličar
PREMEŠČENI
Zvonko Rožnik iz DSSS v TOZD PREMAZI
Ciril Jenko, iz TOZD PREMAZI v TOZD SMOLE
Malo več reda ne bi škodovalo
ZAHVALA
Ob smrti očeta izrekam iskreno zahvalo vsem, ki ste mi v itežkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali cvetje.
Mina Pirc
LEPO JE LETETI KOT PTIČ
Letim najbrž zato, ker ljubim letenje, predvsem pa zato, ker čutim utrip srca med človekom in zmajem; ne utrip vsakega človeka, pač pa človeka, ki istoveti letenje z življenjem, kateremu nebo ni poklic ali sprostitev, ampak dom..
Gledaš polja, hiše, drevesa pod sabo, slišiš samo piš vetra, tiho glasbo jeklenih žic, letiš prek grebenov, cest, vidiš kako se sonce blešči v srebrni vijugasti kači, za katero pa veš, da je široka in hitra reka. Čutiš svobodo in tišino okrog sebe. Lepo je leteti kot ptica.
Zmajarstvo je k nam prišlo iz Amerike. Najprej so tako imenovano Rogalovo krilo preizkušali pri »NASA« za pristajanje vesoljskih kapsul na zemljo. Ko se to ni obneslo, so načrte opustili. Toda neki znanstvenik pri »NASA« je to krilo prilagodil za letenje človeka. Iz severne Amerike je ta novost hitro prišla v Evropo na Švedsko in v Veliko Britanijo, od tam pa po vsej Evropi in svetu.
Pri nas so prve zmaje po ameriških načrtih začeli delati 1974. leta. Začetniki pa so bili Avi Šorn, Stane Krajnc, Niko Žumer in Janez Rak, prvi skoki pa so bili na Blokah, Slivnici in Šmarni gori. Potem se je ta šport začel razvijati z veliko naglico in tako smo imeli prvo republiško prvenstvo že leta 1977, državno pa leto kasneje v Dražgošah. Na prvenstvu je nastopilo že prek 50 letalcev.
Najprej so se zmaji delili na dve skupini, standard in odprti, sedaj pa ap še zmaji s krmili. Standard-ke so zmaji, katerih kot ne presega 90°, odprti pa so tisti, katerih kot je večji od 100".
Standardke so zelo dobri in varni zmaji za učenje letenja, so zelo stabilni, ker imajo velike balone, zaradi tega pa so težko vodljivi. Odprti zmali pa so že lepo napeti ir., imajo v žepih na krilu protifili-rane kovinske palice (betrvice), ki dajo zmaju aerodinamični profil že pred poletom. Zaradi tega zelo do-
bro letijo in tudi dobro planirajo, saj imajo razmerje nad 10. To pomeni, da na 10 m leta propadajo manj kot 1 m. So pa zelo občutljivi na vsak odmik zmajarja iz težišča in grej o v zavoj. Zato so primerni le za izkušene zmajarje pilote.
Oprema zmajarja sestoji iz:
a)	'posebnega pasa (gurtne), s katerim je zmajar pripet v težišče zmaja. Pas pa je lahko ležeči, pokončni ali sedeči z nogami naprej.
b)	padala, katero je pripeto v težišče zmaja, navezano pa je na pas. Je zelo lahko in pomaga že na višini 60 m.
c)	čelade, rokavic in visokih čevljev.
Vsi zmajarji morajo polagati tudi izpite, ki so teoretični in praktični.
Teoretični sestoji iz vprašanj:
a)	o aerodinamiki lahkih letalnih naprav, tehniki starta in pristanka, tehniki letenja, jadranja ob grebenu in tehniki zavojev,
b)	o meteorologiji
e) o varnosti in pravilih letenja
Praktični izpit pa zahteva:
—	pravilen in varen štart
—	letenje osmice in krog 360"
—	pristanek v krog polmera 25 m in seveda ostati na nogah.
Za naziv pilota pa mora imeti pripravnik naletenih 15 ur. Vsi zmajarji smo tudi včlanjeni v klube, katerih je v Jugoslaviji registrira-
Tudi to
Le kdo bo vse to pospravil?
oTfPBV uovfOSf qe»e2Acos
nih 14, od tega pa- kar osem v Sloveniji. Naj bližje je zmajarsko društvo »ŠMARNA GORA« iz Tacna.
Zaenkrat toliko, drugič pa še kaj več o prvenstvih, rekordih in tudi o nesrečah in poškodbah.
B. Š.
je Color
COLOR 5
KS Medvode v obnovljeni zasedbi
Marsikomu od bralcev so že živo v spominu obširne razprave izpred dveh let, ko smo se na široko pogovarjali o preoblikovanju krajevne skupnosti Medvode, ki je zajemala ca. 7000 prebivalcev in 15 zaselkov, na več manjših enot, lyer bi v veliko večji meri bila izražena vloga krajana pri razreševanju vsakodnevnih in dolgoročnih problemov ter oblikovanju jutrišnje podobe kraja.
Z uspelim referendumom smo dobili potrditev na pravilno gledanje in ožji predel Medvod, Svet j e in Zbilje smo postali samostojna krajevna skupnost. Bilo je potrebnega precej truda, da je KS zaživela v novi obliki in da smo se tega tudi v celoti zavedali in ne posegali po nepotrebnem k sosedom, čeprav je bilo skupno dogovarjanje o zadevah širšega interesa naša stalna oblika dela.
Preteklo dveletno obdobje lahko ocenjujemo kot zelo uspešno, čeprav rezultati niso močno vzbujajoči, oziroma široko vidni, vendar so bili storjeni bistveni premiki v delu KS, predvsem na relaciji KS —OZD in uspešna izvedba III. samoprispevka, s katerim bomo v Medvodah pridobili tudi tretji novi objekt — Zdravstveni dom.
Ni pa naš namen, da v tem času podajamo poročilo o preteklem delu, pač pa želimo predstaviti novo sestavo organov in način dela v KS Medvode.
Po dveletnem obdobju se mandat izteka in tudi ugotovitve so narekovale, da je potrebno napraviti določene kadrovske spremembe, kar smo v mesecu juniju tudi 'uspešno izvedli. Glavno breme dela je slonelo na SZDL, ki pa se je svoje naloge lotila resno in delo tudi u-spešno opravila.
KS Medvode, kot tudi ostale KS, delujejo po skupščinskem principu dela. Naj višji organ je: SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI
sestavlja jo 33 delegatov, in sicer: 9 s področja KS,
—	16 iz organizacij združenega dela in
—	8 iz družbenopolitičnih organizacij in društev.
Predsednik skupščine je tov. Milan Starman iz Zbilj, podpredsednik pa Jug Danijel iz Medvod.
Delegat skupščine iz naše DO je Slavka Pičman.
Skupščina KS ima tri izvršilne organe:
1. Svet krajevne skupnosti Medvode
Sestavljen je iz 15 delegatov:
Miro Bertoncelj, Cesta talcev 8
Anica Šoštarič, Kržišnikova 2
Alojz Brešan, Zbilje 28
Miran Popovič, Zbilje 7 i
Janko Heberle, Ul. ob gozdu 7 " Breda Pleterski, Cesta na Sveti e 9 Majda Kopač, Cesta talcev 50 Oton Bačnik, Zbilje 7/1 Franjo Gauš, Klanska 4 Marija Weber, Cesta talcev 17 Anica Petrovac, Klanska 2 Danijel Kus, .Arharjeva 1 Anica Petaci, Ul. k studencu 3 Mara Hostnik, Kebetova 23 Gelo Babnik, Kržišnikova 3 Vsak delegat sveta je istočasno tudi predsednik ene od komisij, ki delujejo v okviru sveta, pokrivajo pa naslednje dejavnosti: varstvo o-kolja, varstvo prometa, finančna vprašanja, samoupravne akte, planiranje, stanovanjsko gospodarstvo, komunalo, požarno. varnost, vzgojo in izobraževanje, socialno skrbstvo, šport in rekreacijo, kulturo, informiranje itd.
Predsednik svetri' je GABRIJEL BABNIK, podpredsednika pa Breda Pleterski in Miran Popovič.
Naloge sveta so v glavnem celotna dejavnost KS, ki se odvija v pretežni meri prek dela posameznih komisij in spremljanje ter analiziranje tega dela.
2.	Potrošniški svet Sestavljen je iz 7 delegatov: Marjan Ječnik, Kržišnikova 3 Zvone Konjar, Zbiljska 11 Marija Bitenc, Zbilje
Franc Rupnik, Zbilje Avgust Prosen, Zbilje -Janez Gašperin, Medvode Peter Mesesnel, Turkova 19 Predsednik sveta je PETER MESESNEL, podpredsednik pa Janez Gašperin.
Naloga sveta je zastopati interese potrošnika, nasproti izvajalcu uslug, seveda v okviru možnosti.
3.	Poravnalni svet Sestavljen je iz 5 delegatov: Dare Krajšek, Klanska 4 Vinko Pevec, Cesta talcev 20 Ivo Lukanovič, Gorenjska cesta 22 Anton Jelnikar, Žontarjeva 15
Svetozar Srebot, Višnarjeva 3
Predsednik sveta je DARE KRAJŠEK, podpredsednik pa Vinko Pevec.
Naloga sveta je, da posreduje in skuša reševati manjše-spore med krajani.
Način dela oziroma podrobne naloge in pristojnosti posameznih organov v KS so točno opredeljene v Statutu KS Medvode.
V	okviru KS deluje še:
— SZDL kot najmnožičnejša organizacija vseh krajanov,
— Zveza komunistov,
— Zveza borcev
— Zveza socialistične mladine
— Zveza rezervnih vojaških starešin
in še nekatere druge oblike, kot so: komite za SLO DS, štab za civilno zaščito s svojimi enotami, itd.
Kot zelo pomembna in široko zasnovana delegatska* mreža deluje prek delegacij samoupravnih interesnih skupnosti (SIS). V ta namen smo oblikovali in javno izvolili:
—	1 posebno delegacijo za DPS,
—	7 posebnih delegacij za SIS in
—	1 združeno delegacijo za SIS.
Vsi organi v okviru KS delujejo
v osnovni obliki z rednimi zasedanji o posamezni problematiki in posameznih stalnih in občasnih komisijah. Med sabo se povezujejo prek interesnih področij in prek delegatov ali posvetov predsednikov pa občinskem nivoju.
V	smislu racionalizacije dela in zmanjšanju stroškov smo se sporazumno dogovorili za metode dela prek Skupnosti krajevnih skupnosti, kjer združujemo administrativna, nekatera komunalna in druga dela na nivoju vseh petih KS. Tudi problematiko širšega značaja (telefon, voda, preskrba, urbanizem itd.) rešujemo skupno prek posvetov predsednikov DPO vseh petih KS.
(Nadaljevanje na 7. strani)

Jamarska sekcija »Color«
Color v sliki
V okviru športnega društva Co-lor že vrsto let deluje jamarska sekcija. Sekcija je vključena tudi v PD Medvode in ipri njenem delu sodeluje še nekaj zunanjih članov. Aktivnost sekcije je od samega začetka usmerjena, v prvi ivrsti v raziskavo Polhograjskih dolomitov, vendar organizirajo letno več obiskov v jame in brezna v drugih krajih Slovenije: Gorenjska (Jelovica, Duplje)', Dolenjska, Primorska. So v kontaktu z Jamarsko zvezo Slovenije, tako da so vzporedno z raziskavo jam začeli izdelovati vso potrebno dokumentacijo o jamah.
Želja članov jamarske sekcije je Vključiti čim več članov, v prvi vrsti mladih.
Očitno je, da ima podzemeljski svet polno čarov, ker člani jamarske sekcije z /navdušenjem delajo in pripovedujejo o svojih doživetjih. Spoznajo veliko novih krajev in
ljudi. Želja po neodkritem vleče v nove in nove akcije. '
Za jamo »Malinco« v bližini loškega čela lahko rečejo, da je njihova jama. Zakaj? Zato, ker so polovico celotne dolžine rovov sami skopali. Jama je bila po pripovedovanju domačinov po 15 metrih zasuta in jih je pri delu gnala skupna želja, ugotoviti, • kaj je naprej. Pri tem je bilo opravljenih več ikot 300 prostovoljnih ur, v glavnem ponoči. Niso še odnehali in še vedno u-pajo, da se bodo prebili do nezasu-tih rovov, odkrili nove dvorane.
Pri svojem raziskovanju so odkrili več jam, ki bi bile dostopne z minimalno opremo za vsakogar. Njihova želja je, da ob primernem vremenu organizirajo širši izlet v čudoviti podzemni svet tišine. Radi bi ta svet približali vsem in vabijo' vse, ki so zainteresirani, da se včlanijo v njihove vrste.
M. S.
(Nadaljevanje s 7. strani
Skupnost KS je v Ljubljani nova oblika dela, ki smo jo prvi uvedli v Medvodah. Moramo priznati, da so s početka stranski opazovalci gledali na to novitčto z veliko mero nezaupanja, da pa se s končno zasedbo mesta tajnika KS (tov. Marica Kikelj), ki je istočasno vodja delovne skupnosti Skupnosti KS, vloga bistveno krepi in se že pojavljajo predlogi, da bi v Šiški ustanovili nekaj podobnih skupnosti, ki bi povezovale zaposlene delavce po KS in posamezna dela.
Pričakujemo pa tudi pobude vseh krajanov, tako v smislu razreševanja problemov kot tudi pomoči pri racionalnem trošenju naših skupnih oziroma družbenih sredstev.
Razvojni projekti članic
terskih
OrgansKa sinteza aditivov in inteomv Tfthn.ičn3 »artachA Judolanina
Pifbini ft*borato»ij
SflČaknjšJSk 1-dpSd. Vodotopni premaži
„ »Ohlajevanje« sodov...
Dve brhki dekleti pri vsakdanjem delu v razvoju
NAGRADNA KRIŽANKA
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
COLORJEVE INFORMACIJE številka 8 (121) leto 11, avgust 1982. Izdaja jih organizacija združenega dela Color MedvodS, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman Tisk AERO Celje, TOZD v grafika. Rokopisov ne vračamo. Pp mnenju Sekrelariala za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščenb plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce	s	pravilnimi	rešit-
vami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200	din
2.	nagrada	150	din
3.	nagrada	100	din
Izrezke z vpisano	rešitvijo	pošlji-
te 'V DSSS, kadrovsko-splošnj sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pni žrebanju bomo upoštevali v.se pravlne rešitve, ki bodo prispele do 10. septembra 1982. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
obikci*
nins
?kv*k
KehiCK*
V*W))Q
Vitkiw
Ptvn <fis W
v
tcrvctv,
Sceno
So
kthSKO

/furinon
Srn/
ecferr
KlMSK/
OW>K* Je« t*S.
Nt
HBsro
MS/J/
s venite
/frcne
ojtor »d-9 J
Ko/tt/C*
umetni
ivte«*)
tr*to*
■sest/mh
•4c
nete-
Hivt/oir
•s</
HEfiVel/
ZMHC-
H/rcur
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 43 rešitev. Žrebanje smo tokrat ‘izvedli v kadrovskem oddelku. Komisija v sestavi Marinka Burgar, Urška Jenko in Rezka Bertoncelj je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Helgo Doleczek, drugo nagrado 150 din prejme Marinka Tomšič, tretjo nagrado od 100 din pa Meta Gaber.
Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
ToH*
Tosr/f-
SK*
Pesen
Soc* ✓ ser: cmttm
nosen
zf.we

TKEtoj
rvtec
KC*J
PK/
soc/cz
l/OCT
Oft/enr.
Rimsko
l*nrf)N
v
PMHtt)/
Zo.icKR
sonnscK
3**0*

oron 'v JmtSNo
cetezvitn ijvSK, 2. /Me
OCVtltK setom r.