SLOVENSKI T Leto - Año VIII. No. 375 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravnlštvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 ¡[Buenos Aires, 5 decembra 1936 j ¡Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. II II leto $ 5.- TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 V VSAKEM POGLEDU MORAMO BITI NA JASNEM Izseljenci moramo biti v vsakem pogledu na jasnem. Pasivni ne moremo biti v nobenem vprašanju ki se posredno ali pa neposredno tičejo našega bitja in žitja. Kot izseljenci, smo rekli, prepuščamo prvo mesto našega skupnega socialnega razvoja ar-gentincem; v svetovnem pogledu smo na strani tistih ki resnično kaj dobrega napravijo za delavno ljudstvo; potem pit ima Slovenski tednik čitatelje iz obestrani meje in je v narodnem pogledu vprašanje Primorcev različno od ostalih Slovencev medtem ko v vseh drugih vprašanjih nas ničesar ne loči. Ko je Mussolini začel ponujati kar obe šapi v znak prijateljstva Jugoslaviji, ni jugoslovansko časopisje nič omenilo, da naj Mussolini najprej dokaže prijateljstvo jugoslovanski majn-šini pod Italijo in še le potem bi se lahko govorilo naprej. Zgledalo je nekako tajko, da ie Jugoslavija dokazala dovolj življenske moči in sposobnosti s tem, da Mussoliniju ni posrečilo s smrtjo kralja Aleksandra razbiti države Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je najbolje, da na onostran Jadranskega morja zavse-lej prenehajo a takimi mislimi ter da bo res najbolje, oe se spoprijatlijo... Slovenski tednik je tedaj napisal, da Musso-linijevo prijateljstvo napram Jugoslaviji ni nič drugega kot njegova hinavsčina in zvijača, ker če bi iskreno mislil, kar pravi, tedaj bi dovolil primorsemu ljudstvu vsaj tisto kar dovolijo povsod živalim, da bi se smeli v svojem jeziku pogovarjati____ Napisali smo tudi, da kako pratiko ali nabožno revijo še ni mogoče smatrati za "popolno" izražanje kulture Slovencev pod Italijo in da. se torej ne mislimo a tem zadovoljiti, četudi se morda zdi italijanskim "civilizatorijem", da so nam izkazali veliko milost, kot se doslovna izraža tržaški "Piccolo". Tudi smo trdili in še trdimo, da so italijanski fašistični škofie zelo v zmoti, če mislijo, da so naši ljudje tako zabiti, da se bodo z obljubami o lepšem življenju m onem svetu, odpovedali živiljeniu in obstoju na tem. Kdor seje veter bo žel vihar. Ali sa ne godi dobesedno tako v Španiji.. .! Istega, mmenj*i kot Slovenski tednik ie tudi zagrebška "Istra" ki je uradno glasilo primorskih izseljencev v Jugoslaviji; Svoje naziranje je morala revica plačati: s tem. da je bila enkrat zaplenjena in da je izšla v naslednji izdaji vsa pobeljena. Drugo veliko delo za primorske Slovence je napravil dr. Lavo Čermelj ki ie izdal objektivno stališč»« jugoslovanske manjšine pod Ita-liio v angleškem jeziku z namenom, da seznani angleško javnost o fašistični "kulturi". Potrebno bi bilo, da( bi izšel prevod tudi v kakem Predsednik Združenih držav v Buenos Airesu \r pondeljek je prispel na vojnem parniku "Iudianopolis" predsednik Združenih držav Roosevelt, ki je bil sprejet od argentinskega ljudstva z velikim navdušenjem kot še nobeden tujih državnikov doslej. Videlo se je tudi, da je predsednik Roosevelt res pravi demokrat in da se nič ne boji kajkega zahrbtnega napada. Ljudstvo ,se je skoro popolnoma svobodno gnetlo okrog njegovega avtomobila ki se je zelo počasi pomikal naprej, ko je iz pristanišča odhajal na poslanstvo Združenih držav. Drugi dan je pričelo v kongresni palači veliko zborovanje o miru. Roosevelt, je imel glavni govor ki so ga zbrani diplomatje večkrat prekinili z aplavzi. Med drugim je dejal, da mir prihaja od duhovnega naziranja človeka in naroda in da je zato treba, tak duh med narodi gojiti. Roosevelt je dejal, da se bodo razmere med Bolivijo in Paraguajem kmalu vredile in da ne sme nikoli več med ameriškimi državami priti do kaj takega, kot se je zgodilo med dvema bratskima narodoma v Chaen. Argentinski drugem jeziku. V Združenih državah pa je prikazal fašistično "kulturo" pisatelj Alojz Adamič, kot smo svoj čas podrobneje poročali. Mussolini je sprevidel, da mu od vseh strani teče voda v grlo, in da primorskih Slovencev ne bo mogel zatreti, čie si ne najde boljšega načina in bi "prijateljstvo" z Jugoslavijo za,res imenitno služilo v ta, namen... Kot smo .v zadnji številki poročali, je šel regent princ Pavel v London, da najame posojilo in da, se z angleži sporazume o utrditvi Boke Kotorske kjer bi bil glavni branik Balkana pred italijanskim fešizmom. In za nas ie pri tem predvsem važno, da četudi morda kdo. vsi le ne verujejo, da je s fašistične» Italijo mogoče go i it, i iskreno prijateljstvo. Slovenski tednik, in menda tudi zagrebška Istra,, ima precej tesne moraln«* stike z italijanskimi ant.ifašisti, kar pomeni, d', nas z italijani ki so naši sosedje vežejo skupni interesi in da nrmo neurijateljsko razpoloženi proti italijanskemu liudstvu, in proti nobenemu, da pa n« m ".'■amo takih prijateljev ki nam eno roko nrožj v pozdrav z drugo pa drži nož za hrbtom. Za nas primorske Slovence sta dve načelni rpštvi: če se Jugoslavija po vzorcu Čehoslo-vaške in Francije zveže z sovjetsko Rusiio, dn bi tako moralno in v ¿slučaju "potrebe tudi materialne podprta z lahkoto prej ali slej uveljavila svtffe naravne zahteve; ali pa če izgubi fašizem oblast v Italiji. Bodočnost bo brez-dvoma oboje prinesla, vendar bi ne bilo iugo-slovanstvu v korist, če bi se zadnie zgodilo prvo... zunanji minister Saavedra Lamas ki je znan propagandist miru in predsednik gen. Justo sta tudi obljubila, da bosta enako posvečala, vso pažnjo dobrim odnošajem med vsemi sosedi in ameriškimi državami. Do incindenta med zborovanjem je prišlo, o tem pa poročilo nič ne pove, samo smo razločno slišali po radiu in nam je isto potrdil neki očividec, ko je neki mlad moški, nekateri domnevajo da je bil sin predsednika Justo ki je znan levičar, vendar ne vemo, če ta domneva odgovarja resnici, zavpil: "Abajo imperialismo". Dol z imperializmom. Slišati je bilo samo hrušč in radio je obmolknil, očividec pa je dejal da so omenjenega moškega vsega pretepli in zmečkali. Predsednik Združenih držav je v sredo odrinil s svojim moštvom proti Montevideo kjer se je vstavil za en dan, potem pa bo nadaljeval pot proti svoji domovini. Rooseveltov mirovni govor v Buenos Airesu je ojeknil po sem svetu. V levičarskih in demokratičnih državah so ga sprejeli z velikim veseljem in zadoščenjem, v fašističnih pa s malovažnim izrazom. Francoski listi so naglašali, da luč civilizacije prihaja iz Amerike. Roosevelt da je marsikaj resničnega povedal o Evropi in kdo jo tira v propast". Revolucija v Španiji da je že tako daleč, da se bo kmalu pričela pracata. bitka med sovjeti in inozemskimi fašisti na španskih tleh. Italijansko časopisje je prineslo Rooseveltov govor brez "komentarja, samo je povdarjalo, da nesrečo Evropi prinašajo: Društvo narodov. Rusija, Francija in Aglija. Eno pa lahko z veseljem ugotovimo in sicer, da je demokracija po vsem svetu na pohodu in da bodo narodi dosegli socialno zboljšanje in ljudsko pravico, če bodo le malo hoteli. S tem pa bo začela, zahajati zvezda fašizmu, ki tudi y Argentiniji skuša dvigniti glavo in ga je brezdyoma. predsednik Združenih držav Roosevelt s svojim prihodom zelo močno potlačil, če že ne popolnoma uničil. ROOSEVELT V MONTEVIDEU Iz Buewos Airesa je odpotoval predsednik Združenih držav Roosevelt v Tfruguaj. V uru-fjuajski prestolnici Montevideu je bil enako kot v Buenos Airesu sprejet z velikim navdušenjem od strani ljudstva in oblasti. Uruguajski predsednik Dr. Terra je odredil kratek obhod z avtomobili po krasnih kopališčih in drugod, da je imel priliko Roosevelt si od bliže ogledati vso naravno krasoto Montevi-dea in okolice. Potem pa so se zbrali v vladni palači kjer ie predsednik Terra v velikem govoru priznal Rooseveltu velike zasluge za mirni razvoj in m- w REVČEK AN9REJČEK" PO JDE V NEDELJO DNE 6 DECEMBRA NA ODER V DVORANI XX ULICI ALSINA 2832 — VABLJENI STE VSIROJAKI IN ROJAKINJE. SETTEMBRE V - NASVIDENJE! predek Združenih držav in cele Amerike ter da se tudi uruguajski narod popolnoma strinja z njim. Predsednik Roosevelt se je v daljšem govoru zahvalil za priznanje predsedniku dr. Terri ter je prikazal nekatere velike južnoameriške može in tudi današnjega predsednika in njegovo vlado ki da so mnogo doprinesli za napredek Amerike. Če se bo res v tem dohu delalo kot želi predsednik Róosvelti in so izrazili solidarnost, tudi drugi ameriški državniki, bo res Amerika blagostanje za vse poštene in delavne ljudi, medtem ko bo Evropa kmalu postala pravcati pekel na zemlji. • ZBOROVANJE ZA MIR Ta teden je pričelo pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Saavedra Lamasa veliko panamerikansko zborovanje'za mir,' to'je, da se vsi meddržvni- odnošaji tako uravnajo, da ne bo moglo nikoli priti do nobenega sovražnega razpoloženja, kot je naprimer prišlo v Chacu med Bolivijo in Paraguajem, ki sta sedaj vsled tega obe bratski državi v veliki gospodarski stiski. Prizadevanje' za mir bo po našem mnenju imelo uspeh še le takrat, ko se bo odločno stopilo na prsto vsem kapitalističnim intrigantom. Oni so ki pripravljajo vojne in ne narodi. Mi iz srca želimo da bi ideja dr. Saavedra Lamasa resnično zajela vse prebivalce Južne in Severne Amerike in da bi se nikoli ne pustili zapeljati od kakih namišljenih patrijotov temveč da sledijo resničnim prijateljem ljudstva kot je Dr. Saavedra Lamas. FAŠISTIČNA VSTAJA BO KMALU UDUŠENA Vse kaže, da bo fašistična vstaja kmalu udu-šena. če ne dobijo ojačenja od zunaj. Tz Nemčije je prišlo nekaj bataljonov, ki pa ne bo novno mnogo prostovoljcev na nomoč ljudski zadostovalo, ker je pa iz Francije dospelo po-fronti. Mussolini se drži zadnje čase zelo nentralno. Nekaj pravijo, da sta mu Francija in Anglija obljubili priznanje Abesinije, če se ne bo vti-kaval v španske zadeve. Tega se menda tudi drži in sta tuji velesili samo Rusija in Nemčija ki pošiljata vojake in orožje v Španijo ter so nekateri mnenja, da se bosta Rusija in Nemčija tudi kje drugje kmalu porukali. Fašisti so obtičali tam v predmestju Madrida. Zdaj pa zdaj napravijo kako neznatno ofen-z'vo, ki pa ne prinese nič odločilnega. Revolucionarni zrakoplovi pridejo tu pa tam nad Madrid ter spustijo nekaj bomb ki porušijo kako stavbo, potem pa jo naglo odkurijo, ker ima vlada dovolj letal na razpolago, da lahko popolnoma kontrolira tudi položaaj v zraku. Vladne čete pa so pričele z obleganjem in zavzetjem tudi drugih krajev in mest v zaledju, tako da fašistom na celi črti zelo slaba prede in bodo kmalu poražen, če se ne bo nepričakovano kako drugače zaobrnilo. ANGLEŠKI KRALJ EDVARD SE ŽEIJI Angleški kralj Edvard se je zatelebal v neko severnoamerikanko Simpson, ki je bila že dvakrat poročena in ločena in ima že 40 let, tako-rekoč stara baba. Vlada ne dovoli, da bi se kralj oženil s to žensko ter je zagrozila z ostavko, če -Simpson takoj ne zapusti Anglije in če kralj ne odstopi od namere. Pravijo celo, da bo kralj raje pustil krono kot na izvoljenko svojega srca in da bo morda prišel v Arcentinijo uživati zakonsko srečo in mir. Angleško časopisje se zelo mnogo bavi o že-nitvi kralja, inozemsko pa skoro ničesar ne omeni. Pametni ljudje se pač malo brigajo kako se kralji ženijo ker je drugih bolj važnih' stvari 7.a misliti dovolj. Nekaj pa je vseeno važno. Ko je namreč pred leti angleški kralj obiskal Argentinijo ter je ob tej nriliki nosil plavo sfajco, so jo kmalu potem vsi moški táko nosili. Tn lahko sé zgodi, da bodo kje tudi v ljubezenskem okusu sledili kralju. Tedaj pa bi bile "štiridesetletne mladenke" res kar oblegane. m if a in « BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI - Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbral v starem kraju Vaša družina ter s« bo spomnila Vaše odsotnoBti. Da, jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo in sicer kot doslej, potom zavoda Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUQ Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od 8Vz do 7 zvečer, v sobotah do W/2 ure. I, DECEMBER Jugoslovanska društva iz Buenos Airesa in okolice bodo proslvila nocoj obletnico našega narodnega zedinjenja z veliko skupno prii'e-ditvijo, ki se bo vršila v dvorani Pte. L. Sáenz Peña 242. Po številu društev, ki sodelujejo, po pripravah in lepem sporedu smemo pričakovati, da bo prireditev, kakršne doslej še ni bilo v naši naselbini. Tn popolnoma prav je, da ta veliki praznik vseh Jugoslovanov skupno proslavimo ter se tako, vsaj en krat v letu, tudi v izseljeništvu spomnimo vsi Slovenci, Hrvati in Srbi, da smo sinovi jugoslovanske družina ter da nas vežejo jezik, običaji in skupna vroča želja: da bi ta naša mlada država, do katere smo prišli pred osemnjst leti po dolgih stoletjih trpljenja in bojev, lepo procvitaia v skupni blagor nas vseh ter da bi v svojem historičnem razvoju sprejela, prej ali slej, v svoje okrilje tudi vse one naše brate, ki so jih népravmne pogodbe odtrgale od našega narodnega telesa. Tekom teh osemnajst let, ki so minula od onega zgodovinskega 1. decembra 1918, ko je tedanji regent prestolanaslednik Aleksander proglasil naše narodno zedinjenje, je naša država šla mimo mnogo preizkušenj in doživeli smo tudi marsikaj takega, s čimer narod ni mogel biti vsikdar zadovoljen. In so pesimisti obu-pavali. neprijatelji so se radovali ter prerokovali mladi Jugoslaviji skorajšnjo prezgodnjo smrt. Pa vse preizkušnje — in tudi najhujšo, ki jo je bila, doletela, ko je na tako tragičen način zgubila sojega Vladarja-Zedinitelja — je Jugoslavija doslej srečno prestala. Nočemo in ne moremo trditi, da je danes v naši narodni državi vse v redu; mnogo je še važnih vprašanj, ki čakajo rešitve, mnogo bo še dela, preden bomo vsi zadovoljni — če bomo sploh kedaj. V mladi državi drugače sploh biti ne more in še celo stare državne tvorbe morajo biti v veSñem prekvaševanju in obnavlja: nju, če" naj ostanejo življenja in napredovanja sposobne. Po mnogih znemanjih' smemo sklepati, da se v Jugoslaviji pripravlja povoljna rešitev velikih političnih, gospodarskih in socialnih problemov in iz tega razloga proslavljamo letošnjo obletnico zedinjenja, s še trdnejšo vero v bodočnhst naše domovine. Tn naj še povemo, da nas tudi iskreno veseli važno dejstvo, da bo na proslavi, ki jo nocoj priredi naša kolonija, sodelovalo kar štirinajst organizacij. Vkljnb mnogim razočaranjem, ki smo jih doživeli v teh letih našega življenja v izseljeništ.vu zaradi nepotrebnih in skrajno škodljivih sporov med posamezniki in društvi, se nam zdi. da vidimo v tej prireditvi mnogo obetajoče znamenja, ki napoveduje, da se začenja: nova doba tesnejšega in koristnega bratskega sodelovanja med društvi slovenskih, hrvatskih in srbskih izseljencev v Buenos Aire-sn in' okolici. Z noeojnjšo proslavo hočemo izseljenci v Argentini izpričati, da vidimo vsi — Slovenci. Hrvati in Srbi — v Jugoslaviji našo skupno narodno državo in to mimo vseh diferenc, ki nas~ut,egncjo cepiti v. gledanju na^to ali ono posebno vprašanje našega sožitja. Tn nad vse lepo bo. če bo ta proslava prepričala tudi na- 'No. 374 SLOVENSKI TÉDNIK! ÓT&AN $ SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L G. CliSAK DIAZ 1657 — U. T. 50-3067 — Bs. As. V i\V JB I — NA — VELIKO PRIREDITEV ki se bo vršila v nedeljo dne 6 decembra v DVORANI XX SETTEMBRE ulica ALSINA 2832 V PROSLAVO IZSELJENSKE NEDELJE Začetek točno ob 4 h popoldne SVIRA SLOVENSKI ORKESTER V spored 1. Hubad: škrjanček. (Meš. zbor) 2. Svetek: Pod Noč. (Moški zbor) 3. N. N.: Da ljubim nagelj (Moški zbor) 4. Priredil Adolf Robida. "REVČEK ANDREJČEK" Ljudska igra v petih dejanjih. OSEBE: Kobert Dornik, bogat zasebnik Zlatoust KoSmrl, njegov prijatelj Ivan Hrastar, župan in bogat kmet Marička in Ana, hčeri Spela in Urša, dekli Micka Nosanka, obč. reva Franco njen sin, prvi hlapec Janez in Miha, hlapci Urban ltibnik, obč. sluga Janezon Zlobec, kmet Tone Korbar, gostilničar Malči, natakarica Nace Jtiglar, obč. revež KEVÓKK ANOKJČEK, revež .lože Groznlk, obč. revež Pavel in Konrad, lovci Kmetje Ivan Kacin M. Ipavec St. Rijavec Jelka Spacapan Marija Kralj Marija Zlobec Paula Spacapan Ivanka Lojk Slavko Furlan Mirko Peljhan Polde Ličen Prane Trebše Metod Kralj Prane Cigoj Sofija Sulič Kad o Ličen JOSKO ŽIVEC Janko Koron M. S. Milan Rogelja kmetice — lovci -— gonjači — hlapci dekle in planSarice. 6 a s sedanjost Režija: Joško Živec K obilni udeležbi vljudno vabi JUTRI ODBOR DECEMBRA v BOZIC 1936 VAŠI DOMAČI BODO PRAZNOVALI V SREČI IN VELIKIM ZADOVOLJSTVOM BLIŽAJOČE SE BOŽIČNE PRAZNIKE, ČE JIM BOSTE NAKAZALI TUDI SAMO MAJHEN DENARNI DAR. Če hočete to napraviti potom zrakoplova, pošljite preko Banke Boston. Vaša družina bo dobila nakazano svoto po vsej priliki v teku 12 dni v gotovem denarju in na svojem domu brez vsakega stroška ali odbitka. Potem Vam pošljemo povratno potrdilo prejemnika z njegovim lastnim podpisom in z dnevom izplačila. Napravite to čimpreje; naj Vašim namenjen denar pride raje eno nedeljo preje kot pa en dan pozneje. NAŠ JUGOSLOVENSKI ODDELEK Vas bo postregel z uradniki Vaše narodnosti. Odprto od 9 do 18 ure. Ob sobotah od 8y2 'do 11 ure. Posetite nas osebno ali pa nampošljite pismen nalog, ki~bo izvršen še istega dne. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosarlo) POVERJENJE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA! ša društva, da je povsem možno ono složno sodelovanje, od katerega bi smele vse organizacije pričakovati lepših uspehov pri svojem delu v prid jugoslovanskega izšeljeništva v Južni Ameriki. Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? Stran 4 BtiOTÉKíSKl THDN1& No. 375 DOMAČE VESTI HIMEN Danes sta se poročila gdčua. Dora Mervič in g. Franc Tribušon. Ženin in nevesta Sta doma iz Ozeljana pri Gorici. Bilo srečno! ŠTORKLJA Štorklja je obiskala go. Marijo in Franceta Trebše ki je predsednik Slovenskega prosvetnega društva ter jima je podarila krepkega sinčka prvorojenčka ki mu bodo dali ime Alek-sij. štorklja je prištorkljaia tudi k gospe Sofiji in Mirkotu Metlikovec, ki je vnet igralec SPD. I., ter ju je obdarila s srčlcano punčko prvo-rojenko. Zanimivo je, da kot sta bili poroki obe na en dan, je tudi štorklja obiskala oba'mlada zakonca hkrati. Čestitamo! JUGOSLOVANSKI PROGRAM NA RADIO MUNDO Včeraj ob 4 uri je predaval na Radio Mundi o značaju Praznika ujedinjenja Jugoslavije poslanik Dr. Izidor Cankar. SLUŽBE BOŽJE V proslavitev praznika ujedinjenja Jugoslavije bo jutri sv. opravilo ob 10.30 na. vogalu Avda. de Tejedor in Donado (Saavedra). Ob II.30 pa v Rusko-pravoslavni cerkvi, ul. Brasil 315. Istega ne od 4 do 7 ure pop. bo na kr. po- N.V.. . . - ...... slanstvu Charcas 1705 sprejemanje za člane jug. naselbine. DRUŠTVO KOSOVO V LA PLATI V počastitev praznika Ujedinjenja priredi društvo Kosovo v La Plati Pik-nik v Punta Lara in sicer dne 13 decembra. Pekli se bodo janci na srbski način. V slučaju slabega vremena bo proslava v društvenih prostorih Avenida Colon 260. Vlak vozi s Plaza Constitución za $ 1.80 na obe strani, vozijo pa tudi omnibusi do društvenih prostorov. Za odbor, predsed. Peter Kabelič. IZ ROSARIO Slovensko delavsko društvo Triglav vabi vse rojake in rojakinje na veliko društveno zabavo katera se bo vršiLa dne 13. decembra ob 1(6 uri točno v ul. Mitre 554. Program je sledeči: šaloigra "Trije tički" v dveh dejanjih. Po predstavi prosta zabava s plesom ter lepim srečolovom. Prosimo za točnost ker ne bomo odlašali kot ponavadi, Vsi dobrodošli! Odbor TENORIST RIAVEC POJDE V RUSIJO IN KAIRO Tenorist Josip Rijavec ki se sedaj nahaja v Splitu, je prijel povabilo, iz Rusije za deset koncertov. Pel bo največ domače kompozicije. Dobil pa je Rijavec ponudbo tudi iz Kaira ki jo je sprejel. TT ««vv; .".i r> i ALI VESTE da NAJCENEJŠE DENARNE POŠILJKE OBAVLJA BANCO HOLANDES UNIDO Vaša korist zahteva, da se sami prepričate, zaupajoč nam VAŠO BODOČO POŠILJKO ZA BOŽIČ SLOVENCI vsi na SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDÉS UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES PREVOD KOSOVELA NA ČEŠKI Nekatere Kosovelove pesmi med katerimi je tudi "Starka za vasjo" bodo prevedene na češki jezik. "I MORTI RITORNANO" Te dni je izšla v Trstu, knjiga ki jo je spisal pisatelj France Bevk, katere naslovna stran se glasi: "I morti ritornanó". V oklepu z majši-mi črkami pa je zapisano: "Mrtvi se vračajo". Vsebina knjige je seveda pisana v slovenskem jeziku. To je tudi lep dokaz kako smo Slovenci enakopravni državljani v Italiji. V BOLNIŠNICI se nahaja' že več časa ga. Mozetičeva na Pa-ternalu ki je bila. operirana na obistih in je operacijo srečno prestala. Želimo ji skorajšno okrevanje. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA "Ivan Cankar" Montevideo. — Vaši želji glede revij in časopisov bomo ustx*egli. Za naš list vzeli na znanje. Pozdrav! J. Novg žene krive, da nimamo ne dela, ne jela! In kaj potem, če je gdč. učiteljaca raztrga-p in bosa! Delat naj gre saj ni edina. Vzgo- jiteljica, to je poklic za žene, sicer v državni službi ne več. toda v privatni. Res. v tem oz1-ru pa nam gre družba na roko. Postaneš vzgojiteljica nežnih otrok, trem lahko oblikuje» njih duše in v zameno imaš stanovanje in hrano, saj kakega plačila pa itak učiteljica - vzgojiteljica ne potrebuje ! Vzgojitelj mora biti idealen! Tudi v tvornici lahko dobimo delo. Žena zasluži vendar dovolj po 500 do 600 dinarjev v tvorniei. Tu sicer ni treba vzgajati in bistveno ženino delo tudi n1 to, a kaj zato! Glavno je, da so žene in matere tiho. Zaslužijo in kaj' hočejo več: Sicer smo pa tudi tu kot učiteljice odveč. Tako čakamo in čakamo. S^j nismo same,, sto jn tisoč nas je. In vse čakamo! Zakaj, čemu? '" -....... rrrr-í ~ ' ~ , .;r»5>—»V> —n-(T» Viri—m—ifl— M. Zév.aco: FAVSTA ROMAN ¿3) Pogled princese Favste se je žareče uprl v vojvodo Guiškega. Nato je splaval do Violette. In hči Lukrecije Borgijske se je nasmehnila... kakor bi se utegnil nasmehniti blisk, preden udari... "Henrik"', je zamrmrala v globini svoje zagonetne duše, "Henrik Guiški, ti si moj! Postati moral Jcralj. ker hočem jaz postati kraljica. Moje čelo in moja volja sta dovolj močna, da lahko nosita papeš-ko in kraljevsko krono namar. Vladarica Francije in Italije, hočem objemati svet s temile svojimi rokami. . . Vse mora poginiti, Henrik, karkoli te loči od mene! Pogine naj Katarina de Cléves, tvoja žena! Pogine naj Violetta; ki jo obožavaš!" In s trdim, bronastim glasom je povzela: "Ura dejanja je prišla, kardinal!... Poglejte tega moža, nositelja tolikšnih upov! Menite li, da misli na prestol, ki se mu obeta po našem prizadevanju? Da misli na svoje dolžnosti do skupne stvari? O ne, kardinal: Guise se obotavlja in vzdihuje po siromašni cigančici, ki jo je videl pred tremi meseci v Orléansu ¡Uhaja nam in kmalu bo izgubljen za nas, ako ne izrujem te strasti g koreninami vred iz njegovega srca... Le glejte gaj Ob tej uri, ko dirjajo po vseh cestah naši sli in razglašajo padec dinastije Valoiških, ob uri, ko se pogledi vseh upirajo vanj ter čakajo, kaj bo storil, stoji veliki mož pred glumaško telego in koprni, da bi pokleknil pred beračico Violetto!" Kardinal je ustavil oko na ljubkem dekletcu. Mraz ga je izpreletel. "Ubogo, nedolžno dete!" je zamrmral. "Sočutje je čas}h zločin', ga je ledeno zavrnila princesa Favsta. "Stopite doli, kardinal, jn ukinite, da privede cigan Belgoder to dekle v moj dvorec v Starem mestp..." Kardinal je vedel, da pomeni ta ukaz neusmiljeno obsodbo. Sklonil je glavo ln razprostrl roke. "Pogubite jo, če je tako, da mora brezgrešno bitje umreti!" je zajecljal. "Toda prizanesite meni! Od-vežite me strašne naloge, da jo pripravim v vaše roke. .. >' "Kardinal", je okrutno nadaljevala Favsta, "poskrbite, da pride mojster Claude". "Krvnik!" se je stresel kardinal. "Gospa, gospa! Vi, ki ste mogočni nad vsemi, bodite tudi ve- rj*cx likodušni! vi, ki poznate mojo prošlost. . . ne silite me, da |jí moral iznova zreti v obraz človeka, ki je ugrabil moje..." "Molčite, kardinal Farnese!..." Bil je ustrahovan. . . Njen glas je zvenel kakor grom in njeno oko se je bliskalo tako neizprosno, da je nesrenež omahnil. "Drevi ob desetih!'' je povzela princesa mirneje. "Idite, karkinal. Obenem pa spravite to pismo v roke vojvode Guiškega." Plemič je z mrko vdanostjo vzel zapečateno pismo in odšel, stokaje v globini svojega srca: "Joj, še vedno me biča prekletstvo! . . . Nov zločin t A kaj to de v mojem črnem življenju!. . ." Obraz mu je svet otrpnil. Ko je dospel na Grévski trg, je krenil proti Belgoderu. Na sprednjem koncu voza je trepetaje čakala Violetta. Zagonetna Saizu-ma je nepremično stala pri konju. Vojvoda Guiški se je baš tedaj nagnil h klatežu in zamrmral: "Pošljem ti plemiča, ki prinese moje naročilo. Glej, da ga izpolniš, ciganski pes, ako nočeš, poginiti na konopcu!" "Pripravljen sem, Visokost. Ukazujte!" "Tebi zlatnike... meni dekle!... A zdaj naj zapoje, da se ne bodo čudili, ker govorim s teboj!" ''Takoj. Violetta, Vilotetta!" Dekle se je zdrznilo, kakor da jo je klic predramil iz krasnih sanj. Ona ni videla Guisa, ki jo je požiral z očmi. Njen pogled se je bil ujel s pogledom zalega plemiča, ki je stal med množico. .. Ta plemič, ves svetal od mlade ljubezni, je bil vojvoda Angoulémski, sin kralja Karla IX.!' "Violetta!' Je zavpil Belgoder. A baš tedaj se je začul iz notranjosti voza strašen kr}k, glas bitja, borečega se s smrtno muko. "Mati! Moja mati umira!' je viknila Violetta in planila v voz. Umirajoča žena, ki jo je dekle imenovalo mater, se je s poslednjo močjo vzpenala na svoji slamnja-či ter buljila skozi okence, kakor da vidi tam zuna strašno prikazen... "Mati!" je zaihtela Violetta. "Gospoda!" je kričal Belgoder. "Samo malce potrpljenja, pa boste čuli Violetto! Dotlej posluSaJ-te slavjio Saizumo, ki odkriva prošlost ln prerokuje bodočnost!..." Saizuma se nI ganila. Skozi rdečo krinko so se ■njene oči žareče upirale v kardinala FarneSkega... Tudi kardinal je bil opazil ciganko. . . Gledala sta se kakor dva duhova, ki se molče izprašujeta o davhih, strašnih stvareh. . . "Violettaj Ali prideš takoj ali ne priGeš!" je rjul Belgoder, vzpenjajo se na voz. "Mati, uboga mati!" je jecljala Violetta, ki je klečala pri umiraoči. A ta se je iznenada obrnila k njej. Njen obraz je izražal brezmejno pomilovanje. "Umiram, Violetta!'' je zahropla. "Treba je, da zveš resnico. . . Jaz nisem tvoja mati.. ." "Oh", je prestrašeno zaihtelo dekle, "blede sa vam! Osvestite se, mati!..." "Nisem tvoja' mati. .. In mojster Claude ni tvoj oče.. . " "Umira!" je z grozo pomislila Violetta. "Meša se ji na smrtno uro!...'' "Kje živi tvoja prava mati, ne vem," je hropla umirajoča. "Toda očeta, Violetta... ali ga hočeš poznati?... Ali ga hočeš videti?... Glej ga!" S krevitim naporom ji je izkušala pokazati moža. ki je vanj upirala ugašajoče oči. "Vsi svetniki in angeli božji!" je stokala devojk^. "Usmilite se matere!" Tisti mah pa je planil v voz Belgoder. Ves besen od togote je pograbil Violetto za ramena in jo je postavil na noge. "Venkaj!" je zarohnel. "Na delo!'' "Glej ga i" je kriknila umirajoča. "In ne pozabi!..." "Vražja Simona!" je zarjul cigan, "še tebe je treba vmes! Počakaj!" Surovo je pahnil Violetto v zadnji konec voza ter popal umirajočo Simono za grlo. . . Simona je vzdrgetala. Kratek krč je izpreletel njene iznemogle ude. . . Nato e obležala nepremično, s koščeno roko iztegnjeno proti okencu, kakor bi še, vedno kazala moža med množico... poverjenika princese Favste, škofa Farneškega, ljubimca Leonore de Montaigues... očeta pevke Violette! . . . Deklico je bil vrgel Belgoderov sunek po tleh. Zločin se je zgodil vpričo nje, ne da bi kaj opazil». Ko se je osvestila, je stal cigan spet na nogah, od- mikaje se, kakor bi sam strmel nad svojim dejanjem. "Mrtva f' se je zgrozila Violetta, videč, da se nesrečnica ne gane. "Moja mati mrtva!..." "Spi", je zarenčal cigan. "Venkaj, deklina, venkaj! Na delo! Zapoj!" Utrinki iz naše ČEHOSLOVAKI V ARGENTINI Piše Prostoslav Savinjski Drugi Čeh pa, ki mu hočem splesti tu spominski venec je bil Dr. Franjo Stach. Bil je to naj-plemenitejši, naj inteligentnejši in najgenijal-nejši sin viteškega češkega naroda, ki je kedaj stopical po argentinski zemlji. Porodil se je ne-beškoblagi rajnik 1. 1869 v Domažlicah ob vznožju šumavskega pogorja, v oni zgodovinsko zanimivi in romantični pokrajini, kjer je liaj-glasovitejši pisatelj čeških zgodovinskih rom-a nov Jirásek, našel motive za svoj roman "Pso-glavci". Stach je na dunajski univerzi študiral pravo kjer je bil tudi promoviran za doktorja. Ali glejte je človeške zlobe — ki je višja kot gora Aconcagua in širja kot veletok La Plata — med njegovimi lastnimi rojaki: mnogi Čehi so mi takrat šušljali. da Stach ni doktor, marveč da se diči samo s pavovim perjem, ter da ni nič druzega kot faliran študent. Pa je bil to le izrodek blede zavisti. Stacli se v svoji ponižnosti ni nikdar podpisoval z "Dr." pač nove domovine je položil doktorat "sub auspiciis imperato-pa mi je takoj v prvi dobi najinega poznanstva pokazal diplomo dunajske univerze, kjer ris" (pod pokroviteljstvom cesarjevim). To je bilo v Avstriji najvišje in silno redko odlikovanje, ki ga je bil deležen izmed tisoč dokto-rantov eden. In ako je Stach kot Čeh — ki so bili takrat na Dunaju uič manj kot osovraženi — dosegel takšno odlikovanje, je dokaz da je že moral biti kaveljc. Takšno odlikovanje je bilo takart v Avstriji združeno z avdijenco pri cesarju, ki je odlikovaneu podaril zlat prstan z briljanti ter svojimi inicijali. Revež Stach je ta prstan prodal tako,rekoč za skledo leče, ko sta s ženo blodila in stradala po pragozdih pokrajine Misiones. Par dni pred odhodom iz Trsta v Argentino •sem bil po raznih opravkih na Dunaju, kjer sem obiskal ravnatelja takratne paroplovne družbe "Austro-Americana", g. Perutz-a. (Co-sulich-Line še takrat ni obstojala v današnjem pomenu, ter je'potnike iz Trsta v Argentino, prevažala "Austro-Amerikana"). Perutz. ki je bil menda romunski žid, sicer pa nad vse kon-ciljanten človek, se je bil uprav takrat vrnil z večmesečnega potovanja po Argentini. Založil sem se bil na Dunaju dobro s priporočilnimi pismi, da dobim ko pridem v Buenos Aires, takoj razne zveze. Perutz mi ni odklonil usluge. Rekel mi je: "dam vam samo eno ali to vam bo več zaleglo kot tisočkronski bankovec. Priporočam vas Čehu Dr. Stacliu v Buenos Aire-su, je to najplemenitejši in najbistrejši človek, kar sem jih jaz spoznal v petih kontinentih." Prmojruha, o mora pa biti nekaj posebnega ta Dr. Stach, če mi ga star morski volk. ki je videl vse kontinente sveta ter kot kapitan prebrodil vsa morja, tako toplo priporoča. Lahko si predstavljate kako me je srbel firbec ko sem se izkrcal v Buenos Airesu. Moja prva pot je bila k Stachu. Takrat je bil Stach že višji argentinski državni uradnik: administrador državne norišnice "Hospicio de las Mercedes". Stanoval pa je prav v bližini blaznice v Calle Anchoris 215. Ker drugega naslova nisem imel, sem ga prvič obiskal v uradu. Dasi je bila šele peta popoldanska ura, je takoj slelcel svojo belo haljo, dal uradnikom nekaj ukazov ter potekel z menoj na Toda Violetta je pala na kolena in bridko zaih-tela: "Uboga, uboga mamica! Ali je mogoče, da si os-tavila svojo Violetto? Gorje meni! Očeta nisem nikoli poznala... zdaj nimam niti matere več t..." Tisti mah je vstopila ciganka Saizuma. Prišla je s svojim enakomernim korakom, kakor da ne vidi ne Belgodera ne Violette ne mrtve, in je sečila v ozadje telege. Med trepetom, ki se ni hotel umiriti, je mrmrala: "Zakaj me je ta človek tako gledal?. . . Zakaj sem ga gledala jaz?... V katerem peklu sem že čutila pekoči ogenj njegovih oči? Oh, da bi mogla raztrgati kopreno, ki mi zagrinja spomin!..." Obupno si je stiskala čelo z rokami. In zdajci si je odvezala krinko, kakor da jo teži. . . . Pokazal se je njen obraz, negiben kakor obraz mrliča. In vendar je bilo v tragično okamenelosti tega lica še vedno nekaj skrivnostno milega in neizrekljivo nežnega... Belgoder pa je snel z žreblja gitaro, na katero se je Violetta spremljala med petjem. "Dovolj!" je zarolinel. "Ako boš toliko jokala, ne boš mogla peti. Poberi se venkaj, čakajo te! Gospoda, vojvode, princi: imenitna druščina, dober zaslužek!" IVioletta je vstala a bilo je. kakor da ga ne čuje'. "Z Bogom', je zamrmrala, "z Bogom, uboga mamica Simona! Morda te ne bom več videla . . , Sama pojdeš počivat na pokopališče... in tvoja hči nima niti cvetke da bi jo dala na pot! ..." Ob tej misli je iznova prekipela žalost njenega srca. Zakrila si je obraz z rokami in zaplakala še bolj obupno. Toda cigan jo je surovo popal za komolec. "Tako?" je zaškripal, ves bled od gneva. "Upiraš se?. . . Dobro! Ako ne vzameš gitare in ne zapoje«. . . pretepem tvojo mater! ..." Tako PVvoreč je pograbil korobač za pae. . . Violetta je zavpila od brezumne groze. Njen pogled je obupno zletel na okoli, kakor bi prosil pomoči... in se je ustavil na Saizumi... Belgoder je že vzdignil bič; devojka pa je planila k ciganki in jo Je prijela za roke: "Gospa!" je zaječala,' "vsaj vi jo branite! Spomnite se, kako vam je stregla: ne dajte mu, da bi jo tepel mrtvo... Branite mojo mater!..." "Kdo govori o materi?" Je prepadeno zamrmrala ciganka. "Ali je še kaj mater na svetu? Ali je še .kaj otrok?. .." "Usmilite se! Vas bo poslušal boji se vas! Oh, ali ste res brez srca," "Srca..." je ponovil Saizumin glas kakor odmev. "Moje srce je izgubljeno. . . Imela sem ga. . . pa je ostalo tam... v tisti veliki cerkvi. . . čuvaj se škofa, tatú dekliških src..." "maznica nehvaležna!" je zaihtelo dekle. "Prekleta bodi, ki nočeš braniti moje matere! Prekleta bodi!..." Saizuma je udarila v grohot in si je počasi privezala krinko. . . Violetta se je obrnila k ciganu, ki je baš tedaj mahnil z bičem. Planila je vmes in prestregla udarec na svoje lastne rame. . . "Milost, Belgoder! Uoslušam te... pela bom!" "Prav!" je hladno odvrnil lopov ter ji pomolil gitaro. Nesrečna mladenka je vzela godalo, sklonila se. poljubila pokojnico na čelo in stopila iz voza, da bi zapela zljalom... minuto po smrti žene, ki jo je imela za svojo mater!. . . Belgoder ji je sledil s pogledom divje radosti. "Idi, krvnikova hči!" je škrtnil sam pri sebi. "Le teci v past. ki sem ti jo pripravil. . . Guise te pričakuje, jutri boš onečaščena! In jaz, Belgoder, hočem biti sel, ki ponesem tvojemu očetu vest o tvoji sramoti. "Mojster Claude" mu porečem, "tvoja hči je vlačuga." O, vsak mora priti na vrsto. Kmalu je bil napravljen velik krog, sredi katere-Picouic. Gospod Croasse. Kje sta, lenuha. — Spra-ga je stala ubožica in ubirala svojo gitaro. Tihe solze so ji kaplale na strune... "Zate. ljubljena mamica," je mrmrala sama pri sobi. "Za majhen šopek, da ti ga položim na grob." Tako misleč se je spustil po majavih stopnicah na tla. Njeni drobni prsti so začeli sladak ritornel. "Slavna gospoda". Je kričal,1 "evo vam našega slavčka. Prostor za udovito pevko Violetto. Gospod Vita ljudstvo v red. . In njen mili, čisti glas, ki je segal vsem poslušalcem v srce. je zapel preprosto ljubavno tožbo. Toda že pri prvi kitici ga je zadušilo ihtenje. . . Vojvoda Guiški je naglo pristopil. Pozabil je, da se upira vanj na tisoče oči. "Plakate?" je vprašal z glasom drhtečim od strasti. "Zakaj?" Pevka je vztrepetala. "Pustite me! Oh, zaklinjam vas, ne hodite za menoj!" "Plakaš, dekle', je povzel vojvoda teíko dihaje. "če bi le hotela, ti ne bi bilo treba plakati nikoli več!. . . Poslušaj me, ne odmikaj se tako. . . Znaj, da te ljubim . . .'' Karel Angoulémski je videl ta prizor. Položil je roko na držaj svojega meča in trepetaje krenil proti vojvodi. . . Prav tisti mah pa je zabučalo po Grévskem trgu rezko trobljenje fanfar. Vsa tisoč-glava množica Je zavalovala in zagnala besen krik: "Kraljeva garda! Crillonovi Švicarji! Smrt jim! V vodo jih vrzite! ..." Ta garda in ti Švicarji so bili tisti, ki so prejšnji večer poizkušali zavzeti vstaške barikade! . . . Pred pritiskom nasprotnikov so se umaknili v Mestni dvorec in so tam prenočili, a zdaj so se pokazali spet in še s trobentači na čelu! Vojvoda Guiški je zaklel in jim je planil naproti. Njegovi plemiči so z napol izdrtimi meči udarili za njim. Trg, pravkar še talco miren, je bil zdajci poln srditega vpitja, pehanja meščanov, ki so tekli po orožje, in prestrašenega vrišča žensk, ki so padale v nezavest. .. "Z orožjem nanje! Smrt Herodovim privržencem! ..." č"V vodo gardiste! V vodo Crillona! ..." Ko je Karel Angoulémski videl, da je planil Guise proti Crillonu, je spravil meč v nožnico in je obstal pri mladenki. . . Zarja upanja je zasijala Violetti v krasnih očeh... Prvikrat sta se gledala oÍrnosla toliko življenjske toplote in toliko svetlobe v našo veliko domovino. hočem izreči Vašemu blagorodju in no Vašem posredovanju vsem hrabrim soškim črnim srajcam, moja voščila. ' """" Naj blagoslovi Pos Ttali.io in naj dežnjeio na kralja in cesarja dobrote in blagoslovi v veliki meri. naj podpira in tolaži v trdem delu za ljudstvo našega nadvse ljubega,dueein, Svetlemu geniju katerega gredo nove sreče Tta- lije, naj Bog podeli moč in dobroto dragim mladeničem, ki so največja skrb režima in ki so najlepše nade cerkve in domovine. Vam g. Komendator moji vdanostni pozdravi, vsem ki delajo z Vami za moralno, kulturno in gospodarsko obnovo države pa obilo blagoslovov." GOVOR PAPEŠKEGA DELEGATA V ADIS ABEBI 26 oktobra t. 1. je ekscelenca mons.Castella-ni, ki je bil od papeža poslan v Abesinijo ko. apostolski vizitator, slavnostno pričel svojo funkcijo z govorom, ki ga je imel v rekonstruirani katoliški katedrali v Adis Abebi v prisotnosti vseh vojaških in civilnih oblasti. Govoril jim je tako-le: "Moj pozdrav je pozdrav brata, kajti tudi jaz sem iz iste domovine, je pozdrav očeta, "kaj ti mene je poslal najvišji oče krščanstva. Pozdravljam vse junaške vojake, ki spadajo vojski, ki je presenetila svet, ne pa. nebes ki so bila njen zaveznik. Vi doživljate slavnostne ure, ki ne bodo trajale samo eno leto. temveč pomenijo nevenljivo slavo skozi vek. Rekel bi, da je bilo zapisano poglavje velike knjige previdnosti. Ttalija je dežela, ki jo je Bog določil, da ponese v svet čim višjo civilizacijo in slavo Cerkve. Rimski imperij bo ponesel v svet Kristusov križ, po vzvišenem delovanju Duce-j!)„ ki združuje s pogumom junakov mirno in trezno ravnodušje. On bo v družbi narodov vedno nosil idejo pravičnega in vzvišenega miru. Radi tega bomo vedno molili Boga, da naj mu stoji ob strani in da. ga ščiti. Pozdravljam kraljevsko in imperatorsko sabaudsko hišo, ki je «y-------- Ruska klinika za vse bolezni Za veneričiie bolezni spolno bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim konzultorjiem, kateri se nahaja pod Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUTRRE-a. ženske se sprejemajo v posebnih prostorih s posebnim vhodom in posterežene po Sospej Dr. Matildi Krasting, katera so je diplomirala v Rusiji, v Pariza in Búlenos Airesu. — Imamo zdravnike specialiste za I vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane ; sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, zá mali hnorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOV5NSKI. SUIPACHA 28 CASA "CASTRO" čevljarnica — knjigarna šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in ženske trelles 2668 — Paternal dala toliko svetnikov Cerkvi in toliko junakov domovini. Pozdravljam Duceja in pozdravljam maršala Badoglio in vicekralja, Grazianija. Pozdravljam vojsko, ki je prišla sem, da izvrši kulturno misijo. V to svetlo sliko poživljam, da vstopijo Ijud-,ske falange imperija, ki je vztrajen in buden ,v svojem velikem in dobrotnem delu. Italija lioče biti država, ki se je bojijo, temveč hoče biti močna, visoka, .zaželena dobrota. Vi niste prinesli sem smrti, temveč življenje, ne vojne, temveč mir. Vi boste ustvarili tem ljudstvom najmirnejše dobrobitje pod Kristusovim znamenjem in njihovo petje bo slavilo Italijo kot nosilko miru in dobrote. Otvarjam svoje misijonsko delo s tem, da Vas blagoslavljam vse. Vas, bratje mojega plemena, in tudi one druge barve, ki jih smatram za sinove. Kot sem zapustil Ttalijo ob koncu vojne in ob za,četku življenja, sem prosil Sv. Očeta za njegov blagoslov, da, ga ponesem sem-le dol Vam, otrokom Italije. Kakor sem ga prejel, tako Vam ga prenašam, otroci moji v Božjem imenu." MALE VESTI — Agencija Štefani je priobčila statistiko kriminalnosti v Italiji, iz katere je razvidno, da je kriminalnost v zadnjih letih precej padla,. Agencija zaradi tega poveličuje fašistično Italijo ter moralno moč fašističnega režima, ki ,je znal vse to napraviti. Če bi navedli v te statistike, koliko zločinov je bilo storejnih od strani fa,šistov in fašističnega režima na nedolžnih ljudeh in visoko moralno stoječih institucijah, če bi bile vnesene v te statistike vse one osebe, ki so padle pod fašističnim snopom, vsi požari, roparski napadi, kraje, poškodbe itd. itd, bi statistika, zgledala kako drugače. . ■ — Vatikansko glasilo "Osservatore Romano" je prineslo vest, da ne bodo smeli hoditi, v cerkev vsi tisti katoličani, ki so gledali d'Annuh-zijevo dramo Muke sv, Sebastijana" — Rimska policija je odkrila in aretirala kaj čudno versko sekto v Rimu — člane sekte ka- Franio Hiisnaur § F. QUIROGA 1441 — Na Dock Sudu | SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se NAUČI SE PLESATI "CALLEJA" Prof, Arg., sprejema osebno v rezerviranih prosorih Zjutraj, popoldne in zvečer. — Tango — Fox — Vale — Zapateo Americano. SUIPACHA y LAVALLE ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVEK3NI TEDNI "EL SEMANARIO ESLOVENO*" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 | Año VIL NÚm. 375 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin toliških dervišev Pripadniki te sekte priznavajo papeža kot njihovega, najvišjega poglavarja toda v cerkvi ne molijo, temveč plešejo in pojejo kot turški derviši. Pravijo, da se je ta sekta zelo razširila v zadnjem času. — Dosedanji podtajnik pri vojnem ministrstvu general Friderik Baistrocchi je bil odstavljen in na njegovo mesto je bil postavljen general Albert Parili i. — Fašistično glasilo "Foglio di disposizioni" objavlja, da morajo tudi konzumenti paziti na cene in vsako prelcršitev takoj javiti na faš. stranko. — Po uradnem poročilu se je udeležilo bojev v Abesiniji 500 italijanskih aeroplanov, 250 od teh je bilo zadetih od pušk, 8 pa jih je bilo sestreljenih. — "Gazzetta. Ufficiale" je prinesla dekret na podlagi katerega, bodo morali vsi rezervni častniki podčastniki, kaplarji in specializirani vojaki od konca vojaškega- roka pa do 32 Teta starosti podučevati rekrute pri predvojaških tečajih. Za to službo ne bodo prejemali nobene pla-v če, temveč jim bodo priznane ob priliki olajšave in priznanja. — SI. oktobrom so zvišali mezde vsem delavcem v Abesiniji za 1 liro na nro. To je odredil Mussolini. Vsi delavci in vojaki, ki so služili in bojevali v Aebsiniji bodo morali* dobiti delo teku enega meseca po prliodu v Italijo. Po prihodu delavcev v Italijo se je zopet brezposelnost zvečala in malodušje je zavladalo v delavskih krogih po tolikih obljubah. Iz povišanja mezd se razvidi, da so bile delavske sile v Abesiniji še vedno premalo plačane. » — Fašitslčni listi so polni odredb, ki jih je izdala lada in stranke vsem administrativnim osebam in uradnikom, kako morajo pobijati vsako povišanje. Zaradi devalvacije je vznemirjenje prebivalstva zelo veliko in listi delajo vse. da. bi ga potolažili. Vedno objavljajo da «e cene tem in tem predmetom, jestvinam itd', ne bodo podražile. — V toku meseca sepembra je umrlo v Abesiniji 48 delacev. Tz naših krajev so: Calanov Nikolai iz Rovinja. in SezzaroJ Hubald iz Or-, sere. Vsega je umrlo do sedaj 714 delavcev. — Na Poreznu se je i trgal zaradi velikih snežnih zmetov plaz. ki je pokopal tfiletngpa niarlij« (rirardija. Po dolgem iskanju ga je našla obmejna milica. ŽELODČNE BOLEZNI Katar, želodčne opekline in rak Najčešča želodčn abolezen je pač katar, vne-He želodne sluznice. Obolela, sluznica izločuje v tskladu z velikostjo in stopnjo vnetja preveč ali premalo želodčne kisline. Vzrok takšnih obo- lenj je j/ečinoma nesmotrena prehrana, prena-polnitev želodca z jedjo in pijačo, uživanje pokvarjenih jedi, nezadostno žečenje. preveč začimb. raba nekih medikamentov itd. Želodčni ,katar se javlja s pritikom na, želodec, v izpeha-vanjem, zgago, včasih tudi z bluvanje. Tste pojave pa opazujemo tudi pri drugih želodčnih boleznih in tedaj, kadar je želodec zavoljo obolenja drugih organov razdražen. Zato želodčega katarja še pred nekoliko leti niso pravilno pre-.so jal i. Smfitraji so ga za, živčno želodf no obc^-.uenje. Danes pa vemo, da čisto živčnih želodčnih bolezni sploh ni, poznamo samo žične vplive na bolezni. Ena izmed želodčnih bolezni, ki sejili najbolj boje, je želodčna oteklina, ki jo povzroča jedka želodčna kislina. Površina zdrave želodčne sluznice je za, želodčni sok neobčutljiva, do-.čim to ne velja za vse stale sluznice, tudi ne za sluznico sosednega požiralnika in dvanajst-nik. ' "Slovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3607 Buenos Aires --oOo- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapraVili na času in na denarju, ali nameravate Sami odpotovati v domovino,uter v kakršnokoli drugi zadevi, jbrnitč se do nas po nasvet, ki vam bo go-¡. tovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš nrad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Avellanedo: Liberat Taučar, Chaca-buco 587. Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brišar, Calle Ricar-done 51. Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastop-aiki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ijih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Skrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Pater-nalu. Če pa izgubi kakšno mesto želodčne sluznice iz tega ali onega razloga svojo neobčutlivost za kislino, jo ta začne razjedati in nastne bolj ali manj globoka rana, želodčn oteklina. Pri želodčnih oteklinah nastane zavoljo razjedanja kakšne žile lahko želodčno krvavenje. A tudi zavoljo drugih želodčnih bolezni, kakor zavoljo želodčnega raka, nastopijo lahko krvavenja. Želodčni rak nastane na dnu želodčne sluznice i iz še neznnih vzrokov. Želodčne otekline se lc pdko kedaj spremenijo v raka. . Precej redko je obolenje, da se želodec ne more izprazniti. Vzrok je ečinoma v tem, da je brazgotina kakšne otekline stisnila želodčni i/.' hod. Bolniki čutijo, kako jim jed ostaja mnogo ur v želodcu in bljuvajo velike množine, te-.kokočiae ter ostankov jedi. Pri zdravljenju želodčnih bolezni je važna posebno dieta. V splošnem je dajati bolnikom le hitro izloči jive in "ne hudo pripravljene jedi. Opustiti je treba vse dražljive jedi katere rade ustvarjajo kislino. Za želodčni rak je edini lek pravočasna operacija. a. tudi ta ečinoma ne zleze mnogo. Pri oirah izpraznitve želodca se dado lažni primeri zdraviti z dieto in izplaknitvijo želodca. . težjih primerih je treba dati želodcu z operacijo nov izhod Ohlapeli želodec zdravimo z omejitvijo količine tekočin. j c V p F fiasi romantike so minili. Nekoč je bilo res lepo. Življenje, ni bilo tako brez pomena kot je dandanes.. Mesece in mesece je opletal fant za dekletom . Ona je poznala njegove cilje in namene, p» ni nikdar hotela izdati, da jih pozna. Ko sta se srečala, je una povesila oči, on je pá sramežljivo zardel. ■■üiuiiiiwiiimi— i mi iwii i 11 ■ |i"iiw i) i T-nrionr- Po par mesecih se (je vršil prvi sestanek. On je gledal v tla, dočim se je ona v luno ozirala. Oba sta zdihovala v brezmejni sreči. Nobenft pametna beseda jima ni prišla iz ust. Le tiho brezpomembno šepetanje, globoki vzdihi in vdanostni pogledi so oznanjevali globoke srčne občutke. Slednjič se je fant razkorajžil. Pred svojim idealom je padel na kolena, ves solzan in gi-njen ji je poljubljal roko in šepetal: — Jaz te ljubim, jz te Ijubimñññ Ali me imaš tudi ti malo rada? r,-r- Da, kje so tisti lepi časi?. Ni jih več in se nikdar več ne vrnejo. s Dandanes ne more fant ob taki priliki pasti pred dekletom na kolena. . Ne more in ne more — ker mu dekle.na kolenih sedi.