Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 41-51 41 Rimske najdbe izpod Miklavškega hriba pri Celju. Boris VIČIČ Izvleček V članku je prikazan izbor rimske keramike, izkopane po drugi svetovni vojni pod Miklavškim hribom pri Celju. Gradivo izvira iz dveh, med seboj ne posebej oddaljenih točk, tako da opravičeno domnevamo, da gre za eno najdišče. Na eni izmed obravnavanih točk (Sadnikov vrt), so danes pre-zentirani ostanki t. i. Heraklejevega svetišča. Za obravnavano problematiko je pomembna tudi izkopana latenska keramika, ki pa tu ni prikazana. S pričujočim izborom lepo ilustriramo naraščanje rimskega vpliva na območju noriške Celeje v času 1. stol. pr. n. š., torej v času pred nastankom rimskega municipija. Abstract A selection of Roman ceramics is discussed in the article, excavated after the second world war under Miklavški hrib by Celje. The material originates from two points, not very far apart, so that there is a justified presumption that it is a single site. At one of the points dealt with (Sadnikov vrt), the remains of Heracles' sanctuary are today on display. Excavated La Tene pottery, which are not shown here, are also relevant to the question discussed. The present selection well illustrates the expansion of Roman influence in the region of noric Celeia in the 1st century BC, thus at a time prior to the founding of the Roman municipium. Poselitev Miklavškega hriba (imenovanega tudi Miklavžev hrib), vzpetine južno od Celja nad Savinjo, je takorekoč kontinuirana že skoraj tri tisočletja. Z njegovega vrha je poznano prazgodovinsko gradišče (Bolta 1966, 377 s-, ANSI, 281 s; Teržan 1990,106 ss), na terasi pod njim pa so pre-zentirane ostaline t. i. Heraklejevega svetišča iz 2. stol. (Klemene 1957, 92 ss; isti 1961, 427 ss; Petru 1960, 201 ss). Ob vznožju so bile na Bregu odkrite pomembne najdbe (Kolšek 1959, 230 ss), še posebej pa izstopa kovnica noriških srebrnikov in številne drobne najdbe iz Savinje (Lazar 1996, 279 ss), kar kaže, da je tu stalo keltsko naselje, predhodnik municipija Celeia. Del gradiva je bil pridobljen slučajno 1. 1947 pri gradnji temeljev za Sindikalni dom (imenovan tudi Delavski dom ali Dom Dušana Finžgar-ja; t. 1: 12-17; 2) in del pri izkopavanjih takratnega Sadnikovega vrta, kjer so bili kasneje prezen-tirani ostanki t. i. Heraklejevega svetišča (t 1: 1-II). Žal je ohranjena dokumentacija precej pomanjkljiva, stratigrafski podatki takorekoč ne obstajajo in tudi gradivo je bilo pozneje pomešano in ga ni mogoče vedno natančno lokalizirati (f. 3; 4). V ohranjenih zapiskih tudi ni govora o more- bitnih ostankih arhitekture, ki bi časovno sovpadala s starejšim obravnavanim gradivom, saj so raziskovalci posvečali pozornost predvsem ostankom monumentalne arhitekture svetišča. Obe obravnavani lokaciji sta med seboj oddaljeni borih 20 m in ležita na isti terasi, tako da gre gotovo za eno najdišče, katerega celotni obseg nam še ni poznan (si 1). Nekatere oblike domače latenske lončenine (Horvat 1993, 85 s) so gotovo starejše od uvoženih rimskih kosov. Prevladujejo različne oblike loncev, vaz z izvihanim ustjem in bikoničnih sko-del iz fine sive keramike. Značilna so tudi dna visokih pokalov, ki jih pozna mokronoška skupina v poznolatenskem in avgustejskem obdobju (Gu-štin 1977, t. 20). Precej je tudi grobih loncev, pokrovov in trinožnikov, okrašenih z vrezi, vbodi in metličenjem, nekateri pa so izdelani iz grafitira-ne keramike. V pričujočem članku prinašamo izbor rimskega keramičnega gradiva, ki gaje v najpomembnejših potezah obdelala že J. Horvat v svoji neobjavljeni disertaciji (Horvat 1993, 82 ss). Pri raziskavah Heraklejevega svetišča je bilo najdenih tudi precej novcev, ki segajo od Avgusta do Honorija in SI. 1: Celje, Miklavški hrib. A - prazgodovinsko gradišče (po Teržan 1990, si. 98), B - rimska Celeja, 1 - "Heraklejevo svetišče", 2 - Sindikalni dom. M. = 1:25000. Abb. 1: Celje, Miklavški hrib. A - vorgesehichtlicher Ring-wall (nach Teržan 1990, Abb. 98), B - romisehe Celeia, 1 -"Herakles-Kultstalte", 2 - Sindikalni dom. tako dopolnjujejo arheološko podobo tega najdišča (Kos 1988, 71 ss). Tako smo omejeni zgolj na tipološko analizo najdb, ki pa kljub temu prinaša nekaj pomembnih spoznanj o romanizaciji tega prostora. Odlomki nog krožnikov ali pladnjev iz črne s i g i 1 a t e {t. 1: 15; 3: 15,20,21) so sicer skromen, a prepričljiv dokaz rimskega vpliva na no-riški prostor že v 1. st. pr. n. š. Tako datacijo nakazujejo najdbe s Štalenskega vrha (Schindler 1967, 60 ss; ista 1986, 345 ss; Horvat 1995, 25 ss) in tudi v Ljubljani je črna sigilata prisotna že v najstarejši fazi poselitve (Vičič 1994, 27 ss). Med izbranim gradivom je najbogateje zastopana italska rdeča sigilata, ki vsa nedvomno izvira iz padanskih delavnic. Pladnji ali krožniki servisa 1 oblike Consp. 12 (t. 1: 1,12; 3: 3) so datirani v srednje- do poznoavgustejski čas, kar velja tudi za skodelo oblike Consp. 7 (/. 4: 9). Oblika Consp. 14 (/. 1: 2) je vodilna oblika horizonta Dang-stetten-Oberaden, podobno pa velja tudi za ob- liko Consp. 22 (t. 3: 2,4). Tej dataciji se pridružujejo tudi dvoročajne skodele (t. 2: 8; 3:1,16; morda tudi t. 1: 7; 4: 20), noga keliha (t. 2: 12) in vrči (/. 2: 16,20; 4: 11-16). Tako časovno opredelitev obravnavanega gradiva nakazujejo tudi žigi, saj so izključno rom-bični ali pravokotni. Sicer slabo ohranjen žig na dnu pladnja ali krožnika okrašen z vejico (t. 1: 10,10a) lahko preberemo kot REM. Morda je žig izdelovalca Remusa, ki ga srečamo tudi na Šta-lenskem vrhu (Oxe, Comfort 1968,1572; Schindler, Scheffeneger 1977, t. 114). Slabo ohranjen rombični žig AS ... z zvezdo in polmesecem (t. 1: 14,14a) morda povežemo z imenom Asellus, poznanem tudi s Štalenskega vrha, kjer je na izdelkih fabrikata B datiran v čas med leti 10 pr. n. š. in 0. Težko čitljiv je tudi žig V .. O (t. 2: 10,10a) prav tako z zvezdo in polmesecem. Morda ga lahko beremo kot Vfio, ki je znan tudi na Štalenskem vrhu. Tu srečamo med fabrikati vrste B, sicer pa datiranega med 10 pr. n. š. in 10 oz. 15 n. š., tudi žig izdelovalca Solimarusa, ki se pojavi tudi na dnu naše skodele na t. 2: 9 (Schindler, Scheffe-negger 1977, t. 91,120 in 125). Ostali žigi so še težje določljivi. Za žig na dnu skodele BITI (t. 1: 11,11 a) poznam vzporednico v Rovigu in najbližje primerjave Bitus in Bito (Oxe, Comfort 1968, 329), slednjega tudi na Štalenskem vrhu (Schindler, Scheffenegger 1977, t. 93). Danes žal uničen žig na dnu pladnja (t. 1: 17,17a,b) je ohranjen v risbi v arhivu celjskega muzeja. Žig GRATI SARI lahko beremo kot Gratus Sari, ki ga srečamo v Sis-ciji (Koščevič, Makjanič 1995, Fig 33,31) in v grobu v Ornavassu (Graue 1974, grob 90), kjer je datiran v leta 15-10 pr. n. š. Čeprav je ohranjen le polovično, je žig na t. 2: 14,14a morda iz delavnice istega mojstra. Za žig MIRO (/. 3:6,6a) je najbližja paralela poznana s Štalenskega vrha kot žig Myro, datirana med leti 10 pr. n. š. in 10(15) n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 268 s). Ostali žigi {t. 1 : 16; 3: 14) zaradi fragmentarnosti žal ne dovoljujejo bližje interpretacije. Sigilatno gradivo dopolnjujejo okrašene čaše ACO s sigilatnim premazom (t. 1; 6; 2: 2,5,6,13) ali brez (t. 2: 3,7; 3: 8; 4: 2,3,7,18). Prve poznamo tudi v Ljubljani, kjer so s spremnim gradivom datirane v postavgustejsko fazo IIIb (Vičič 1994, 33s, t. 10: 21,21), medtem ko so na Štalenskem vrhu redke. Čaša, okrašena z luskami in sigilatnim premazom (t. 4: 5) je na Štalenskem vrhu uvrščena v tip 137, datiran med leta 30 in 40 (Schindler-Kaudelka 1975, 137 s). Nekaj mlajše so skodele oblike Consp. 43 (t. 2: 17-19), ki predstavljajo vodilno obliko llavijskega obdobja v Po-donavju. Med tipično zgodnjerimsko gradivo sodi tudi keramika tankih sten. Čaša, okrašena z reliefnimi paličicami (t. 1: 9) je na Štalenskem vrhu uvrščena v obliko 2 in datirana med leta 25 in 10 pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 39 ss), medtem ko se v Ljubljani pojavi v fazi lila v srednjeav-gustejskem času (Vičič 1994,33 s). Nekoliko mlajši je odlomek čaše, okrašene z vbodi (t. 4: 17), oblike 5 s Štalenskega vrha, datirane med leta 10 pr. n. š. in 0. Za glinen balzamarij (t. 1: 8) najdemo lepo primerjavo v Ljubljani na Gornjem trgu 15, kjer je bila najden v jami 1 v hiši, datirani v poznoavgu-stejsko obdobje (Vičič 1993, t. 1, 10). Vse oljenke so, čeprav skromno ohranjene, nedvomno reliefne (t. 2: 15; 4: 21-23). Iz padanskega sigilatnega konteksta izstopajo odlomki skled oz. skodel (;. 3: 24-26), ki po kakovosti in izgledu kažejo galski izvor. Najmlajše gradivo predstavljajo odlomki afriške sigilate (t. 4: 24-26), ki jih lahko uvrstimo v tip 50 in 58 B po Hayesu, datiranih okvirno v 4. stol. (glej zadnji pregled pri Prottel 1996). Obravnavano, po količini sicer skromno, zgodnjerimsko keramično gradivo lepo dopolnjuje razkorak med prazgodovinsko poselitvijo tega območja in rimsko Celejo v neposredni bližini. Skupaj z neobjavljenim latenskim gradivom potrjuje obstoj staroselske naselbine s prepoznavnim italskim vplivom že v avgustejskem obdobju. Z ustanovitvijo municipija Celeia v klavdijskem času se težišče poselitve premakne proti severu, obravnavani predel pa dobi drugačen, kultni značaj. Vznožje Miklavškega hriba z najpomembnejšimi keltskimi ostalinami doživi dokončni udarec v 3. stol. s poplavo in prestavitvijo struge reke Savinje. KATALOG Gradivo je opisano v treh sklopih: Miklavški hrib - "He-raklejevo svetišče", Miklavški hrib - Sindikalni dom in Miklavški hrib - neopredeljeno. Pri prvih dveh sem izvor oz. natančo lokacijo s pomočjo arhivskih zapiskov in številk na predmetih lahko z gotovostjo določil, medtem ko pri zadnjem to ni bilo mogoče. Okrajšave: d. = dolžina; p. = premer; r. p. = rekonstruiran premer; r. v. = rekonstruirana višina; v. = višina. Trdota je bila določena po Mohsovi desetstopenjski tr-dotni lestvici. Barve so bile določene po Munsell Soil Color Charts, 1990. Material je bil določen samo okvirno. Čistost gline je podana le vizualno; keramične analize niso bile narejene, zato bi bili tudi drugi podatki (vrste materiala, velikost in gostota pustila ipd.) zgolj osebna presoja. Opisu predmeta sledi njegova trdota (in trdota event, premaza), temu barva in na koncu mere. Tabla 1 Miklavški hrib - "Heraklejevo svetišče" 1. Pladenj ali krožnik, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 40 cm, v. 4,3 cm. Inv. št. 21882. 2. Odlomek ustja skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; v. 1 cm. Inv. št. 21871. 3. Odlomek skodele, okrašene z vodoravnimi žlebovi, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,4 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21867. 4. Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8 cm, v. 2,5 cm. Inv. št. 21869. 5. Odlomek skodele iz dokaj slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 5/1; r. p. 9,6 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21876. 6. Odlomek skodele, okrašene z lističi in rebri; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; d. 3,7 cm. Inv. št. 21870. 7. Odlomek ostenja posode, okrašene s človeško figuro, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; d. 5 cm, v. 5,3 cm. Inv. št. 21880. 8. Odlomek glinene stekleničke (balzamarija) iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 1,3 cm, v. 4,1 cm. Inv. št. 21875. 9. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z reliefnimi paličicami; trdota 3; barva 5 YR 5/6; r. p. 6,2 cm, v. 3,4 cm. Inv. št. 21881. 10,10a. Dno pladnja ali krožnika s pravokotnim žigom REM in vejico, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,7 cm, v. 1,7 cm. Inv. št. 21879. 11, 11 a. Noga skodele s pravokotnim žigom BITI, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 5 cm, v. 1,6 cm. Inv. št. 21868. Miklavški hrib - Sindikalni dom 12. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 31 cm, v. 2,2 cm. Inv. št. 21883. 13. Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,5 cm, v. 1,7 cm. Inv. št. 21884. 14. 14a. Odlomek dna pladnja z rombičnim žigom AS..., tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 9,5 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21846. 15. Odlomek dna pladnja ali krožnika, črna sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 7.5 YR 4; r. p. 9 cm, v. 2,3 cm. Inv. št. 21857. 16. Dno pladnja, tera sigilata, preluknjan, z ostanki pravokotnega žiga; trdota 3, premaz 5; barva 7.5 YR 6/6, premaz 10 R;4/8 r. p. 10,4 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21848. 17,17a,b. Dno pladnja s pravokotnim žigom GRATI SARI, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 8/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 11 cm, v. 2,5 cm. Inv. št. 21847. Tabla 2 Miklavški hrib - Sindikalni dom 1. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; v. 1,6 cm. Inv. št. 21887. 2. Odlomek roba čaše, okrašene z rastlinskim okrasom, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 7/6; r. p. 7,5 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21888. 3. Odlomek ustja čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 7,5 cm, v. 2,3 cm. Inv. št. 21889. 4. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z žlebovoma; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. ustja 8 cm, v. 8,6 cm. Inv. št. 21862. 5. Odlomek čaše, okrašene z rastlinskim motivom in bun-čicami, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. ustja 7,5 cm, v. 8,4 cm. Inv. št. 21855. 6. Odlomek čaše, okrašene z bunčicami, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,7 cm, v. 3 cm. Inv. št. 21859. 7. Odlomek čaše, okrašene z bunčicami; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 4,5 cm, v. 3,8 cm. Inv. št. 21861. 8,8a. Noga dvoročajne skodele s sledovi rastlinskega okrasa in reliefnega žiga na spodnji strani, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 6 cm, v. 1,3 cm. Inv. št. 21856. 9. 9a. Dno skodele s pravokotnim žigom SOLI MARI, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; p. 4,6 cm, v. 1,6 cm. Inv. št. 21845. 10. 10a. Dno pladnja ali krožnika z rombičnim žigom V..O. tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21858. 11. Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/3, premaz 10 R 4/6; r. p. 12,2 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21850. 12. Noga keliha, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 10 R 5/8, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 9,8 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21851. 13. Odlomek čaše, okrašene z jajčnim okrasom in bunčicami, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 2.5 YR 6/8, premaz 10 R 4/8; d. 3 cm, v. 4 cm. Inv. št. 21852. 14. 14a. Odlomek dna pladnja ali krožnika, z ostanki pravokotnega žiga, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; d. 4 cm. Inv. št. 21886. 15. Odlomek diska oljenke z ostanki okrasa; trdota 4; barva 5 YR 5/6; r. p. 7,3 cm, v. 1,3 cm. Inv. št. 21863. 16. Ročaj vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; d. 3,5 cm. Inv. št. 21885. 17. Odlomek roba skodele, okrašene z rastlinskim motivom, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/8, premaz 10 R 5/8; r. p. 10 cm, v. 1 cm. Inv. št. 21853. 18. Odlomek ustja skodele, okrašene z rastlinskim okrasom, tera sigilata; trdota 5, premaz 5; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 14,5 cm, v. 1,8 cm. Inv. št. 21890. 19. Odlomek roba skodele, okrašene z rastlinskim okrasom, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/8; r. p. 25,4 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21854. 20. Odlomki dvoročajnega vrča, s sigilatnim premazom; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/6; rekonstruirana v. 27 cm. Inv. št. 21860. Tabla 3 Miklavški hrib - neopredeljeno 1. Odlomek dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 20,4 cm, v. 4,2 cm. Inv. št. 21793. 2. Odlomek pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 17,6 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21801. 3. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 40 cm. Inv. št. 21891. 4. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; v. 2 cm. Inv. št. 21892. 5. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3. premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; v. 2,8 cm. Inv. št. 21893. 6. 6a. Odlomek dna posode s kvadratnim žigom MIRO, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; d. 3 cm. Inv. št. 21830. 7. Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 2.5 YR 4; r. p. 10 cm, v. 2,5 cm. Inv. št. 21815. 8. Odlomek dna čaše, tera sigilata; trdota 6, premaz 7; barva 10 R 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 3,8 cm, v. 1,5 cm. Inv. št. 21792. 9. Dno čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,3 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21796. 10. Dno čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,7 cm, v. 1,2 cm. Inv. št. 21795. 11. Odlomek dna skodele, tera sigilata; trdota 4, premaz 5; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,8 cm, v. 1,5 cm. Inv. št. 21899. 12. Odlomek noge skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/6; r. p. 5,3 cm, v. 2,8 cm. Inv. št. 21788. 13. Odlomek dna čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 5,6 cm, v. 1,5 cm. Inv. št. 21794. 14. Odlomek dna skodele s pravokotnim žigom; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 5/8, barva 2.5 YR 4/8; r. p. 5,6 cm, v. 2 cm. Inv. št. R 21897. 15. Odlomek pladnja ali krožnika, črna sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/4, premaz 5 YR 2.5/2; r. p. 6,5 cm, v. 2,2 cm. Inv. št. 21786. 16. Odlomek noge dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 7,6 cm, v. 1,4 cm. Inv. št. 21894. 17. Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/6; r. p. 9,3 cm. Inv. št. 21896. 18. Odlomek pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 9 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21787. 19. Odlomek dna vrča, sigilatni premaz; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 10.5 cm, v. 1,3 cm. Inv. št. 21898. 20. Odlomek pladnja ali krožnika, črna sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 2.5/2; r. p. 10,4 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21784. 21. Odlomek pladnja ali krožnika, črna sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/4, premaz 5 YR 2.5/2; r. p. 11 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21785. 22. Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 5, premaz 7; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 10,7 cm, v. 2,3 cm. Inv. št. 21895. 23. Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 13,2 cm, v. 1,7 cm. Inv. št. 21900. 24. Odlomek posode, galska sigilata; trdota 7, premaz 8; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 17,2 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21807. 25. Odlomek posode, galska sigilata; trdota 7, premaz 8; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 21,9 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21808. 26. Odlomek posode, galska sigilata; trdota 7, premaz 8; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 32 cm, v. 4 cm. Inv. št. 21901. Tabla 4 Miklavški hrib - neopredeljeno I. Odlomek čaše, tera sigilata; trdota 6, premaz 7; barva 10 R 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 6,5 cm, v. 3,7 cm. Inv. šl. 21790. 2. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, brez premaza; trdota 3; barva 7.5 YR 6/6; r. p. 7 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21813. 3. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, brez premaza; trdota 3; barva 7.5 YR 6/6; r. p. 7 cm, v. 3,1 cm. Inv. št. 21814. 4. Odlomek čaše okrašene s kaneluro, tera sigilata; trdota 6, premaz 7; barva 10 R 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 7,5 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21791. 5. Odlomek skodele, okrašene z luskami, sigilatni premaz; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 7,1 cm, v. 4 cm. Inv. št. 21812. 6. Odlomek skodele iz slabo prečiščene gline, okrašene s plitkima kanelurama; trdota 7; barva 7.5 YR 5; r. p. 10 cm, v. 4,7 cm. Inv. št. 21819. 7. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; r. p. 4 cm, v. 4,1 cm. Inv. št. 21811. 8. Odlomek čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 13,2 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21802. 9. Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 14 cm, v. 4,3 cm. Inv. št. 21789. 10. Odlomek skodele s sigilatnim premazom; trdota 3, premaz 5; barva 7.5 YR 7/4, premaz 10 R 6/8; r. p. 14 cm, v. 3,6 cm. Inv. št. 21805. 11. Odlomek dna vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 11,2 cm, v. 3,8 cm. Inv. št. 21798. 12. Odlomek dna posode, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 11,2 cm, v. 4 cm. Inv. št. 21799. 9 13. Odlomek vratu vrča, sigilatni premaz; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 8,3 cm, v. 7.6 cm. Inv. št. 21824. 14. Odlomek vratu vrča, sigilatni premaz; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 7,7 cm, v. 4,4 cm. Inv. št. 21809. 15. Ročaj vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; p. 1,5 cm, d. 5,5 cm. Inv. št. 21800. 16. Ročaj vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; p. 1,5 cm, d. 7,8 cm. Inv. št. 21903. 17. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 5; barva 5 YR 5/6; d. 2,5 cm, v. 3,1 cm. Inv. št. 21817. 18. Odlomek čaše, okrašene z lističi in bunčicami, brez premaza; trdota 3; barva 7.5 YR 6/6; d. 2,7 cm, v. 3,2 cm. Inv. št. 21816. 19. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene s plitkima kanelurama in kratkimi vrezi; trdota 6; barva 2.5 YR 4; d. 2,4 cm, v. 1,2 cm. Inv. št. 21820. 20. Odlomek ostenja posode, okrašene z rastlinskim in živalskim motivom, tera sigilata; trdota 4, premaz 6; barva 10 R 5/8, premaz 10 R 6/8; d. 3,5 cm. Inv. št. 21902. 21. Odlomek ramena oljenke, prevlečene s premazom; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; d. 1,8 cm. Inv. št. 21828. 22. Odlomek ramena oljenke; trdota 3; barva 7.5 YR 8/ 4; d. 2 cm. Inv. št. 21827. 23. Odlomek ramena oljenke, disk je okrašen z rozeto; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; v. 2,5 cm. Inv. št. 21829. 24. Odlomek sklede, afriška sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/8, premaz 10 R 5/8; r. p. 29,3 cm, v. 4,4 cm. Inv. št. 21803. 25. Odlomek pladnja, afriška sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 7.5 YR 6/6, premaz 10 R 5/8; r. p. 29,8 cm, v. 5,7 cm. Inv. št. 21804. 26. Odlomek sklede, afriška sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 46 cm, v. 4,5 cm. Inv. št. 21797. Zahvale Ireni Lazar in Darji Pirkmajer iz Pokrajinskega muzeja v Celju ter dr. Jani Horvat iz Arheološkega inštituta ZRC SAZU se zahvaljujem za prijaznost in pomoč pri obdelavi gradiva. ANSI, Arheološka najdišča Slovenije, 1975. BOLTA, L. 1966, Materialne ostaline Keltov v celjski okolici. - Arh. vest. 17, 377 s. CONSP., Conspectus formarum terrae sigillatae ltalico modo confectae. - Mater. z. rom.-germ. Ker. 10, 1990. GRAUE, J. 1974, Die Griiberfelder von Ornavasso. - Hamb. Beitr. Arch. 1. GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov "Mokro-noške skupine". - Keltske študije 4. HORVAT, J. 1993, Začetek rimske dobe na prostoru zahodne in osrednje Slovenije. - Disertacija, neobjavljeno. HORVAT, J. 1995, Ausbreitung romiseher Einfliisse auf das Sudostalpengebiet in voraugusteischer Zeit. - V: Provin-zialrdmische Forschungen. Festschrift f. G. Ulbert, 25 ss, Espelkamp. KLEMENC, J. 1957, Izkopavanja na Sadnikovem vrtu v Celju. - Celj. zbor. 2, 92 ss. KLEMENC, J. 1961, Celeia v antiki. - Celj. zbor. 6, 427 ss. KOLŠEK, V. 1957, Nekaj prispevkov k topografiji rimske Celeje. - Celj. zbor. 4, 230 ss. KOS, P. 1988, Die Fundmiinzen der romischen Zeit in Slowe-nien (FMRSl) 2. KOŠČEV1Č, R. in R. MAKJANIČ, 1995, Siscia, Pannonia Superior, Finds and Metalwork Production, Terra Sigillata. ■ BAR Int. Ser. 621. LAZAR, I. 1996, Latenezeitliche und fruhromische Funde aus der Savinja in Celje. - Arh. vest. 47, 279 ss. OXE, A. in H. COMFORT 1968, Corpus Vasorum Arretino-rum. A Catalogue of the Signatures, Shapes and Chronology of Italian Sigillata. - Antiquitas 3, 4. PERC, B. 1951, Rimske najdbe v Celju od 1941 do 1951. -Arh. vest. 2, 227 ss. PETRU, P. 1960, Celje - Sadnikov vrt. - Var. spom. 8, 201 ss. PROTTEL, Ph. M. 1996, Mediterrane Feinkeramik des 2. -7. Jalirhunderts n. Chr. im oberen Adriaraum und in Slo-wenien. - Kolner Studien zur Archaologic der romischen Provinzen 2. SCHINDLER, M. 1967, Die "Schwarze Sigillata" des Mag-dalensberges. - Kiirnt. Musschr. 43. SCHINDLER, M. 1986, Die "Schwarze Sigillata" des Mag-dalensberges 2. Neufunde seit 1965. - v: Die Ausgrabun-gen auf dem Magdalensberg 1975 bis 1979, Magdal. - Grabber. 15, 345 ss. SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1975, Die dunnwandige Ge-brauchskeramik vom Magdalensberg. - Kiirnt. Musschr. 58. SCHINDLER, M. in S. SCHEFFENEGGER, 1977, Dieglatte rote Terra sigillata vom Magdalensberg. - Kiirnt. Musschr. 62. ša$el, j. 1970, Celeia. - v: RE Supll. 12, 139 ss. TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na slovenskem Sta- VIČIČ, B. 1994, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gri- jerskem. - Kat. in monogr. 25. čem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32. - Arh. VIČIČ, B. 1993, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gri- vest. 45, 25 ss. čem v Ljubljani. Gornji trg 15. - Arh. vest. 44, 153 ss. Romische Funde am Fufie des Miklavški hrib bei Celje Zusammenfassung Die Besiedlung des Miklavški hrib (auch Miklavžev hrib genannt), einer Anhohe siidlich von Celje oberhalb der Savinja, ist sozusagen schon seit fast drei Jahrtausenden kon-tinuierlieh besiedelt. Auf ihrem Gipfel liegt ein vorgeschicht-licher Ringwall (Bolta 1966, 377 i-ANSI, 281 f; Teržan 1990, 106 ff), auf der darunter liegenden Terrasse finden sich Kul-turreste des sog. Herakles-Heiligtums aus dem 2. Jh. (Klemene 1957, 92 ff; ders. 1961, 427 ff; Petru 1960, 201 ff). Am FuBe des Berges in Breg entdeckte man wichtige Funde (Kolšek 1959, 230 ff), von besonderer Bedeutung sind die Miinzstatte norischer Silbermiinzen und zahlreiche Kleinlunde aus der Savinja (Lazar 1996, 279 ff), was darauf hindeutet, daB hier eine keltische Siedlung, der Vorganger des Munizipiums Celeia, gelegen hatte. Ein Teil des Materials wurde zufallig 1947 bei der Er-richtung des Gewerkschaftsgebaudes Sindikalni dom (auch Delavski dom oder Dom Dušana Finžgarja genannt; Taf. 1: 12-17; 2) und ein Teil bei den Grabungen im damaligen Sadnik-Garten, dem Sadnikov vrt, gefunden, wo man spiiter die Reste der sog. Herakles-Kultstatte (Taf. 1: 1-11) aufgestellt hat. Leider ist die erhaltene Dokumentation ziemlich luckenhaft, stratigraphische Angaben sind gewissermaBen iiberhaupt nicht vorhanden, zudem wurde das Material spiiter vermischt, so daB man es nicht immer genau zu lokalisieren vermag (Taf. 3; 4). In den erhaltenen Aufzeichnungen ist auch keine Rede von eventuellen Architekturresten, die in dieselbe Zeit fallen wiirden wie das iiltere behandelte Material, denn die Forscher widmeten ihre Aufmerksamkeit vor allem den Re-sten der monumentalen Architektur des Heiligtums. Die be-sagten Orte liegen knapp 20 m voneinandcr entfernt auf der-selben Terrasse, so daB es sich gewiB um cine Fundslattc handelt, deren Gesamtumfang man allerdings noch unbe-kannt ist (Abb. 1). Einige Formen einheimischer latenezeit-licher Keramik (Horvat 1993, 85 f) sind sicherlich alter als die importierten romischen Stucke. Vorherrschend sind versc-hiedene Formen von Topfen, Vasen mit ausladendem Rand und bikonischen Schalen aus feiner grauer Keramik. Cha-raktcristisch sind auch die Boden der hohen Pokale, die die Mokronog-Gruppe in der Spat-La-Tene- und der augusteischen Zeit kennt (Guštin 1977, Taf. 20). Es gibt auch ziemlich viel grobe Topfe, Deckel und DreifiiBc, die mil in Ritztechnik ausgefiihrtem Linienmuster, mit Stichelverzierung und Be-senstichornamentik gcschmiickt sind, einige sind auch aus graphitierter Keramik hergestellt. Im vorliegenden Aufsatz wird eine Auswahl romischen keramischen Materials priisentiert, das schon J. Horvat in den wichtigstcn Ziigen in ihrer unveroffentlichten Dissertation (Horvat 1993, 82 ff) bearbcitet hat. Bei der Erfor-schung der Herakles-Kultstatte wurden auch ziemlich viclc Munzen entdeckt, die die Zeit von Augustus bis Honorius umfassen und so das archaologischc Erscheinungsbild dieses Fundortes ergiinzen (Kos 1988, 71 ff). So beschranken wir uns hier nur auf die typologische Analyse der Funde, die dennoch einige bedeutende Erkenntnisse iiber die Ro- manisierung dieses Bereiches bringt. Die Fragmente der Teller- oder PlattenfiiBe aus schwar-zer Sigillata (Taf. 1: 15; 3: 15,20,21) sind zwar ein beschei-dener, aber iiberzeugender Beweis romischen Einflusses auf das norische Gebiet schon im 1. Jh. v. Chr. Fiir eine solche Datierung sprechen die Fundc vom Magdalcnsbcrg (Schindler 1967, 60 ff; dies. 1986, 345 ff; Horvat 1995, 25 ff), und auch in Ljubljana ist die schwarze Sigillata schon in der iiltesten Besicdlungsphase vorhanden (Vičič 1994, 27 ff). Unter dem ausgewahlten Material ist die italische rote Sigillata am meisten vertretcn und stammt zweifellos aus Werkstatten am Po. Die Platten odcr Teller von Service I der Form Consp. 12 (Taf. 1: 1,12; 3: 3) werden in die mittel-bis spataugusteische Zeit datiert, was auch fiir die Schale der Form Consp. 7 (Taf. 4: 9) zutrifft. Die Formen Consp. 14 (Taf. 1: 2) und Consp. 22 (Taf. 3: 2,4) sind Leitformen des Dangstetten-Oberaden-Horizontes. In dieselbe Zeit datiert sind auch die Doppelhenkelschalen (Taf. 2: 8; 3: 1,16; viel-leicht auch Taf. I: 7; 4: 20), ein KelchfuB (Taf 2: 12) und die Kriige (Taf. 2: 16,20; 4: 11-16). Eine solche Zeitbestimmung des behandelten Materials zeigen auch die Stempel an, denn sic sind ausschlieBlich rhom-bisch oder rechteckig. Der zwar schlecht erhaltene, mit ei-nem Zwcig verzierte Stempel (Taf. 1: 10,10a) am Platten-oder Tellerboden ist vielleicht als REM zu entziffern. Moglic-herweise stammt der Stempel vom Hersteller Remus, dem wir auch auf dem Magdalensberg begegnen (Oxe, Comfort 1968, 1572; Schindler, Scheffenegger 1977, Taf. 114). Der schlechterhaltene rhombische Stempel AS... mit Stern und Halbmond kann mit dem Namen Asellus in Verbindung ge-bracht werden, der auch auf dem Magdalensberg bekannl ist, wo cr auf Exemplaren des Fabrikats B in die Zeit von 10 v. Chr. bis 0 datiert ist. Schwer lesbar ist auch der Stempel V .. O (Taf. 2: 10,10a), ebenso mit Stern und Halbmond. Vielleicht ist cr als Vfio zu entziffern, der auch auf dem Magdalensberg bekannl ist. Hier begegnen wir unter den zwar von 10 v. Chr. bis 10 bzw. 15 n. Chr. datierten Fabrikaten vom Typ B auch dem Stempel des Hcrstellers Solimarus, der auch am Boden unserer Schale auf Taf. 2: 9 auftritt (Schindler, Scheffenegger 1977, Taf. 91,120 und 125). Die restli-clien Stempel sind noch schwerer bestimmbar. Eine Parallel zum Stempel am Boden der Schale Bi l l (Taf. 1: 11,11a) ist mir auch von Rovig bekannt, von den nachstliegenden Vergleichen Hints und Bito (Oxe, Comfort 1968, 329) kommt der letztere auch auf dem Magdalensberg vor (Schindler, Scheffenegger 1977, Taf. 93). Der heute leider zerstorte Stempel am Plattenboden (Taf. 1: 17,17a,b) ist erhalten auf einer Zeich-nung des Archivs im Museum von Celje. Der Stempel G RATI SARI kann als Gratus Sari gelescn werden, dem wir in Sis-cia begegnen (Koščevič, Makjanie 1995, Abb. 33,31) und in einem Grab in Ornavasso (Graue 1974, Grab 90), wo er in die J a lire 15-10 v. Chr. datiert wird. Obwolil nur die Halite davon erhalten ist, kann man erkennen, daB der Stempel auf Taf. 2: 14,14a vielleicht aus der Werkstall desselben Meisters stammt. Das nachstgelegene Parallelstiick des Stempels MIRO findet sich auf dem Magdalensberg als Stempel Myro, der in die Jahre von 10 v. Chr. bis 10 (15) n. Chr. datiert ist (Schindler, Scheffenegger 1977, 268 f). Die restlichen Stempel (Taf. 1: 16; 3: 14) erlauben wegen der Bruchstuekhaftigkeit leider keine genaueren Interpretationen. Das Sigillatamaterial erganzen die verzierten ACO-Becher mit Sigillata-Uberzug (Taf. 1: 6; 2: 2,5,6,13) oder ohne (Taf. 2: 3,7; 3: 8; 4: 2,3,7,18). Die ersteren sind auch in Ljubljana vorhanden, wo sie an-hand des Begleitmaterials in die postaugusteische Phase Illb datiert werden (Vičič 1994, 33 f, Taf. 10: 21,21), auf dem Magdalensberg kommen sie dagegen nur selten vor. Ein bauc-higes Topfchen mit Schuppendekor und Sigillata-Uberzug (Taf. 4: 5) wird auf dem Magdalensberg dem Typ 137 zu-geordnet, der in die Jahre von 30 bis 40 datiert ist (Schind-ler-Kaudelka 1975, 137 f). Etwas jiinger sind die Schalen der Form Consp. 43 (Taf. 2: 17-19), die die Leitform der flavischen Zeit im Donauraum darstellen. Zum typischen fruhromisehen Material gehort auch die diinnwandige Ge-brauchskeramik. Der Becher mit versetzten Reliefstreifen (Taf. 1:9) auf dem Magdalensberg wird der Form 2 zugewie-sen und in die Zeit von 25 bis 10 v. Chr. datiert (Schindler-Kaudelka 1975, 39 ff), wahrend er in Ljubjana erst in der Phase lila der mittelaugusteischen Zeit auftritt (Vičič 1994, 33 f). Etwas jiinger ist das Fragment eines Bechers mit ne-gativem Kommadessin (Taf. 4: 17) der Form 5 vom Magdalensberg, die in die Zeit von 10 v. Chr. bis 0 datiert wird. Ein schones Parallelstiick zum Tonbalsamarium (Taf. 1: 8) findet sich in Ljubljana am Gornji trg 15, wo es in Grube 1 eines in die spataugusteische Zeit datierten Hauses ent-deckt wurde (Vičič 1993, Taf. 1, 10). Trotz des schlechten Erhaltungszustandes kann man er-kennen, daB es sich bei den Ollampen zweifellos um Re-liefollampen handelt (Taf. 2: 15; 4: 21-23). Vom Sigillata-kontext von der Poebene weichen die Fragmente der Schus-seln bzw. Schalen ab (Taf. 3: 24-26), die nach Qualitat und Aussehen auf gallische Herkunft deuten. Das jiingste Material stellen Fragmente afrikanischer Sigillata (Taf. 4: 24-26) dar, die wir den Typen 50 und 58 B nach Hayes zuordnen konnen; sie werden ungefahr in das 4. Jh. datiert (siehe die letzte Ubersicht bei Prottel 1996). Das behandelte, der Menge nach zwar bescheidene fruhromische Keramikmaterial iiberbriickt die Kluft zwischen der vorgeschichtlichen Besiedlung dieses Bereiches und dem romischen Celeia in dessen unmittelbarer Nahe. Zusammen mit dem nichtveroffentlichten latenzeitlichen Material bestatigt es die Existenz einer alteingesessenen Siedlung mit erkenn-barem italischem EinfluB schon in augusteischer Zeit. Mit der Griindung des Munizipiums Celeia in claudischer Zeit verlagert sich der Schwerpunkt der Besiedlung nach Nor-den, der dargelegte Teil nimmt dagegen einen Kultcharak-ter an. Die am FuBe des Miklavški hrib gelegene Gegend mit keltischen Kulturresten erlebte ihren Niedergang im 3. Jh. durch eine Uberschwemmung und eine Verlegung des FluBbettes der Savinja. KATALOG (S. S. 43 ff) Das Material wird in drei Komplexen behandelt: Miklavški hrib - "Herakles-Kultstatte", Miklavški hrib - Sindikalni dom und Miklavški hrib - nicht naher bestimmt. Bei den beiden ersten habe ich die Herkunft bzw. den genauen Ort anhand von Archivaufzeichnungen und den Nummern auf den Ge-genstanden mit Sicherheit bestimmen konnen, wahrend dies beim letzten nicht moglich war. Abkiirzungen: d. = Lange; p. = Durchschnitt; r. p. = re-konstruierter Durchschnitt; r. v. = rekonstruierte Hohe; v = Hohe. Die Harte wurde nach der Mohsschen Harteskala bestimmt. Die Farben wurden bestimmt nach den Munsell Soil Color Charts, 1990. Das Material wurde nur anniihernd bestimmt und die Rein-heit des Tons nur visuell beurteilt; keramische Analysen wurden nicht durchgefiihrt, daher wurden alle anderen Angaben (Ma-terialart, GroBe und Magerungsdichte u. a.) nur auf subjek-tiver Einschatzung basieren. Der Beschreibung des Gegen-standes folgt dessen Harte (und die Harte des eventuellen Uberzugs), danach die Farbe und schlieBlich die MaBe. Boris Vičič Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Tržaška 4 SI-1000 Ljubljana m i i IMI —, 1 1 — 1 \\ i / A«?** 10a 10 5 I I 8 11a I gTZf \\ / ■r i. ^ 12 r 13 D 16 i>JL 14a 14 17a m i 17b 15 r 17 T. 1: Celje, Miklavški hrib. 1-11 "Heraklejevo svetišče", 12-17 Sindikalni dom. Vse keramika. M. = 1:3; ioa ] ja |4;l i7:l (, = j.j Taf. 1: Celje, Miklavški hrib. 1-11 "Herakles-Kultstfitte", 12-17 Sindikalni dom. Alles Ton. Taf. 2: Celje, Miklavški hrib. Sindikalni dom. Alles Ton. T. 3: Celje, Miklavški hrib, neopredeljeno. Vse keramika. M. = 1:3; 6a = 1:1. Taf. 3: Celje, Miklavški hrib, nicht naher bestimmt. Alles Ton. T. 4: Celje, Miklavški hrib, neopredeljeno. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 4: Celje, Miklavški hrib, nicht niiher bestimmt. Alles Ton.