! # 6  Junija 1945 so bili domobranci, slovenska narodna vojska, vrnjeni s Koroške v roke partizanov in skupaj s tisoèi beguncev pred komunisti raznih narodnosti pomorjeni na slovenskih tleh. Ob spominu na ta dogodek, ki zaznamuje enega najbolj temnih obdobij slovenske zgodovine, mislimo navadno pred- vsem na to, kaj so ti borci proti komunistiè- nemu terorizmu morali pretrpeti, in na praznino, ki jo je njihova smrt zarezala v dru`ine in v celotno narodno telo. Manj pri- sotna pa utegne biti misel glede razlogov, ki so privedli britansko vojaško oblast v ju`ni Avstriji do tega, da je te ljudi izroèila komu- nistom, to je v smrt. V preteklosti so skušali nekateri pripisati to odloèitev Jaltski pogodbi med Stalinom, Roosveltom in Churchillom ter neinformi- ranosti vodilnih ljudi v demokratiènem ta- boru glede takratnih sklepov. Vendar je bilo v Jalti sklepano le glede povojne usode sov- jetskih dr`avljanov (Mitchell 1997: 9), ki bi prišli v ujetništvo zahodnih zaveznikov. An- gle`i pa so na ju`nem Avstrijskem vraèali be- gunce ne glede na dr`avljanstvo in celo med Kozaki, katere so vrnili, jih je bilo veliko, ki niso bili sovjetski dr`avljani. Med nami so prièe, ki so slišale, da so an- gleški oficirji svetovali domobranskim èast- nikom, naj se predajo Titovim partizanom. To ka`e na dober odnos med angleško za- sedbeno silo na Koroškem in jugoslovanski- mi partizani, ki so takrat bili prisotni sever- no od Karavank. Ne razlo`i pa, zakaj so An- gle`i kljub takemu prijateljstvu sprejeli slo- venske in srbske begunce, medtem ko so dvesto tisoè hrvaškim vojakom in velikemu številu civilistov iste narodnosti, ki so hoteli +  8        15. maja na Koroško pri Pliberku, na meji zaprli pot in jih zavrnili z oddelki ‘kraljevih irskih strelcev’. Pred nekako dvajsetimi leti je prièel ra- ziskovati ozadje takratnih britanskih odlo- èitev lord Nikolaj Tolstoj, ki je svoja dog- nanja napisal v knjigah, od katerih je postala svetovno znana The Minister and the Massa- cres. Z njo je avtor posvetil v ozadje omenje- nih dogodkov. Trdil je, da je šlo pri vraèa- nju beguncev z avstrijske Koroške za zaroto, sklenjeno mimo odloèitev vrhovnih vojaških in politiènih poveljstev zahodnih zaveznikov. Kasneje je nekdanji brigadir Low, tedanji šef štaba 5. korpusa 8. armade na Koroškem in kasnejši lord Adlington, zaradi te trditve Tolstoja to`il. Ker Tolstoj ni mogel podpre- ti vseh svojih trditev z dokumenti, je bil ob- sojen na te`ko denarno kazen. Po smrti lorda Adlingtona pa je angleški pisatelj Ian Mitc- hell odkril veèji del dokumentov, ki so v èa- su omenjene to`be zginili iz arhivov. Na podlagi teh je napisal knjigo The Cost of a Reputation, kjer opisuje ozadje vetrinjske tra- gedije in do neke mere dopolnjuje Tolsto- jeve izsledke. S tem pa ponovno osvetli tudi pomemben del slovenske zgodovine, ki je povzeta v naslednjem izvleèku. 6 & ,  Peti korpus britanske 8. armade v Avstriji je po konèani drugi svetovni vojni, maja 1945, izroèil nad 70.000 Kozakov in Jugoslo- vanov Stalinu in Titu. Ian Mitchell v ome- njeni knjigi opisuje te tragiène dogodke in pravi v uvodu, da je bilo povojno izroèanje protikomunistiènih enot v nasprotju z voj- nimi zakoni in s tradicijo, pa tudi v nasprotju   ! z nameni britanske vlade ter najvišjega voja- škega zavezniškega poveljstva. Tedanji predsednik britanske vlade sir Winston Churchill, ena najmoènejših oseb- nosti vojnega obdobja, je dal `e 29. aprila 1945 navodila, naj se protititovske sile, ki se bodo umaknile k zaveznikom, »razoro`ene namestijo v begunska taborišèa« (Mitchell 1997: 32). To navodilo je maršal Aleksander sporoèil 2. maja zavezniškim armadam v Ita- liji in Avstriji. Pri tem je treba poudariti, da je dobil Harold Macmillan, britanski poli- tièni svetovalec maršala Alexandra, poveljnika zavzniških sil v Sredozemlju, `e 17. februarja 1945 telegram od zunanjega ministrstva, ki ga je vodil tedaj Anthony Eden, ki pravi, »da nihèe, ki ni (ponavljam ni) sovjetski dr`avljan, pod britanskim zakonom ne sme (ponavljam ne sme) biti vrnjen v Sovjetsko zvezo, razen èe to sam izrecno `eli« (Tolstoy 1986: 58). Iz tega je razvidno, da je bil namen angleške vla- de `e takoj po Jalti, obvarovati ostale proti- komuniste pred vraèanjem. Èe je bila Churchillova politika glede sovjetskih dr`avljanov pogojena po dogovo- rih v Jalti, je bila njegova politika do nesov- jetskih dr`avljanov, ki so se zatekli k Britan- cem, da ne smejo biti pod nobenim pogo- jem vrnjeni Sovjetom. Jaltski dogovori so se omejevali le na dr`avljane Sovjetske zveze, ki bi bili ob koncu vojne pod oblastjo za- hodnih zaveznikov, in niso omenjali drugih narodnosti. Churchilovo zaupanje v Tita pa je shlapelo `e v zimi 1944/45. Ob koncu voj- ne je gledal nanj kot na osvajalca, kateremu se je treba upreti iz istih razlogov kot Hit- lerju. Telegrami med Londonom in Was- hingtonom v zadnjih dveh tednih maja 1945 jasno ka`ejo, da sta obe vladi stali trdno na stališèu, da se ne vraèa Titu niti kraljevih èetnikov niti drugih jugoslovanskih proti- komunistov (Mitchell 1997: 15). Ameriški politièni svetovalec pri vrhovnem poveljstvu maršala Aleksandra v Italiji Alek- sander Kirk je na podlagi Churchillovega na- vodila svetoval svoji vladi dne 1. maja, naj bodo »proti-partizanske enote na severozaho- du Jugoslavije (...) razoro`ene in namešèene, kot da bi bili vojni ujetniki« (Tolstoy 1986: 7-8). Naslednji dan, 2. maja, mu je odgovoril namestnik ameriškega dr`avnega sekretarja Joseph C. Grew, da se s predlogom strinja in da je britanska vlada prišla do podobnega za- kljuèka, in sicer »da se omenjene vojaške eno- te, ki se bodo predale ameriškim ali angleš- kim poveljnikom v severnovzhodni Italiji ra- zoro`ijo in nastanijo v begunskih taborišèih za preiskavo. Tistim, ki bi se radi vrnili v Ju- goslavijo kot posamezniki, naj se to dovoli; vsi ostali pa morajo biti premešèeni v begun- ska taborišèa in le s tistimi, katerim bi bilo dokazano, da so vojni zloèinci, se bo posto- palo kot s takimi« (Tolstoy 1986: 9). Podobno stališèe je imel glede borcev proti komunistom, ki so se zatekli k njim iz vzhod- nih de`el, tudi maršal britanske armade sir Harold Alexander. Pod njegovim poveljstvom je bil takrat med drugimi tudi 15. armadni zbor (general Clark), v katerega je bila vklju- èena znana 8. armada (general McCreery), ki so jo sestavljali poleg britanskega 13. korpusa še 2. ameriški korpus in 2. poljski korpus. Ti so zasedli severnovzhodno Italijo do jugoslo- vanske meje, medtem ko je ju`nozahodno Av- strijo s Koroško zasedel 5. korpus iste armade pod poveljstvom generala Keightleya. Vraèanja protikomunistov bodisi Titu bo- disi Sovjetom so se dogodila le na podroèju 5. britanskega korpusa (Mitchell 1997:320). Zu- naj obmoèja 5. korpusa so se predajale britan- ski armadi v istem èasu podobne skupine be- guncev, ki niso bili vrnjeni. Od ‘srbskih do- brovoljcev’, na primer, ki jih je bilo nekako 15.000, se jih je umaknilo okrog 4000 v ju`no Avstrijo, 11.000 pa na zahod v Italijo. Oboji so bili sprejeti kot begunci, vendar so bili prvi vrnjeni v roke Titu, drugi pa ne, èeprav so se oboji predali britanski 8. armadi. Razlika je 6  ! # bila, da so jih v Italiji sprejele enote 13. kor- pusa, v Avstriji pa 5. korpusa, katerega povelj- nik štaba, rezervni brigadir Low, po poklicu odvetnik, je odigral pri odloèanju njihove uso- de osrednjo vlogo (Mitchell 1997: 13). Vprašanje je, zakaj se je to zgodilo kljub temu, da sta bila tako vrhovni zavezniški po- veljnik na tem obmoèju kakor ministrski predsednik Winston Churchill nasprotnega mnenja in da je bil maršal Alexander proti- komunistom celo naklonjen. Maršal Alexander je bil ob koncu prve sve- tovne vojne leta 1918 visoko odlikovan briga- dir Irske garde. Takoj po koncu vojne se je odpravil kot prostovoljec z britansko proti- komunistièno misijo v Latvijo, kjer je postal poveljnik tamkajšnjih nemško-baltskih pro- tikomunistiènih èet (Landeswehr). Navezal se je na te ljudi in na de`elo. Nauèil se je ruš- èine in spoznal iz lastne izkušnje zapletenost vzhodnjeevropske politiène migracije, ki se je ponovno pojavila ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 v Srednji Evropi. Latvijska vla- da mu je podelila odlikovanje baltskega Èast- nega kri`a, v imenu ruske caristiène vlade v eksilu pa mu je general Judeniè izroèil odli- kovanje Svete Ane z meèi. To odlikovanje je nosil maršal Alexander, ko se je leta 1945 sre- èal pri veèerji s sovjetskim maršalom Tolbu- hinom (Mitchell 1997:18). S Tolbuhinom je kosil 10. maja tudi ge- neral Keightley, ki pa po tem sreèanju ni ho- tel imeti s Sovjeti veè osebnih stikov in je zaupal to nalogo brigadirju Tyrin-Wilsonu. Temu so Sovjeti `e naslednji dan izroèili listo kakih dvajsetih ljudi, katere je Sovjetska ar- mada zahtevala, da jih izroèijo. Na njej je bilo nekaj starejših generalov nekdanje Bele arma- de. Takrat je general Keigtley to zahtevo ogorèeno odklonil (Mitchell 1997: 4). Eden daljnih povodov, ki so privedli do tragedije, je bilo verjetno pismo poveljnika 5. korpusa generala Charlesa Keightleya z da- tumom 10. maja, v katerem prosi poveljstvo 8. armade za dovoljenje, da uporabi silo proti Titovim partizanom, ki so na Koroškem ka- zali prezir do britanskih okupacijskih oblasti. Zapisal je: »Zdaj je popolnoma jasno, da mo- ram biti v stanju streljati na partizane, ki ka- tegorièno prezirajo povelja britanskih povelj- nikov«. Ta prošnja mu je bila zavrnjena s po- jasnilom, da je politièna situacija ‘zelo deli- katna’ (Mitchell 1997: 25). Od takrat je zau- pal nalogo reševanja odnosov z Jugoslovani svojemu naèelniku štaba brigadirju Lowu. Poveljstvo 5. korpusa je prièelo s tem iskati drugih poti, da se reši prisotnosti partizanov na svojem zasedbenem ozemlju. Kmalu po dnevu zmage (Victory Day) je dobil maršal Alexander, kot vrhovni povelj- nik zavezniških sil, ki so mejile na Jugosla- vijo, od vlade navodilo, naj prepreèi, da bi titovska vojska zasedla veè ozemlja, kot ga je pripadalo Jugoslaviji do leta 1939, ker bo spreminjanje meja stvar mirovnih konferenc (Mitchell 1997: 24). Verjetno je zaradi te situacije priletel v se- verno Italijo 12. maja Alexandrov britanski politièni svetovalec Macmillan. Najprej je imel posvet z generalom McCreeryjem, na- slednji dan pa v Celovcu s Keightleyem. Ta sestanek, 13. maja, na katerem je bilo po vsej verjetnosti sklenjeno vraèanje Kozakov, je ka- sneje grof Tolstoj imenoval ‘celovška zarota’. Od tedaj se je odnos 5. korpusa do protiko- munistiènih beguncev na njihovem zasedbe- nem ozemlju spremenil. Naslednji dan (14. maja) je bil Macmillan spet v Neaplju. Isti veèer je tam general Ro- bertson, Alexandrov administrativni šef, izdal povelje, kasneje imenovano ‘Robertsonovo po- velje’, ki pravi glede Jugoslovanov: »Vse pre- dane osebe jugoslovanske narodnosti, ki so slu- `ile v nemški vojski, naj se razoro`ijo in pre- dajo jugoslovanskim silam«. Na podlagi tega povelja je kasneje pred sodišèem lord Adling- ton, nekdanji brigadir Low, vztrajal, da je imel vso avtoriteto, da je lahko vrnil Titu celotno 6    ! vetrinjsko taborišèe, vojake in civiliste, mo`e, `ene in otroke (Mitchell 1997: 26). Ker povelje govori, naj se omenjene ose- be razoro`ijo, se po vsej verjetnosti ni na- našalo na tiste, ki so `e predali oro`je precej dni prej, in toliko manj na civiliste. Naj- verjetneje je, da je bil to odgovor na poro- èilo, da se bli`ajo ju`ni meji britanske okupacijske cone oddelki hrvaške vojske, ki je bila neposredno pod nemškim poveljs- tvom. Koroški se je 14. maja namreè bli`alo 200.000 hrvaških vojakov in neznano, a verjetno še veèje število civilistov, v upanju, da se s predajo Britancem rešijo pred div- janjem Titovih partizanov. Ta skupina Hr- vatov je bila na meji pri Pliberku zavrnjena dne 15. maja 1945, to je dan po Robertso- novem povelju (Mitchell 1997: 26). Da ne bi bilo dvoma o namenu vrhovnega poveljstva glede beguncev, je dne 17. maja mar- šal Alexander izdal povelje, da naj se jugoslo- vanske begunce in ujetnike z ju`ne Avstrije pre- mesti v ‘District one’ (okrajšano Diston), to je v severno Italijo. Zaradi tega imena imenujejo ta odlok ‘Diston order’ ali ‘povelje Diston’. V njem Alexander pojasni, da je na obmoèju Di- stone ̀ e 11.000 Jugoslovanov (srbski prostovolj- ci), ostalih 24.000 pa naj tja premestijo. To število odgovarja celoti vseh slovenskih, srbskih in celo hrvaških, vojaških in civilnih beguncev v Vetrinju. S tem je bilo Robertsonovo povelje dokonèno pojasnjeno (Mitchell 1997: 32). Ka- sneje je general Robertson izdal nalog, naj pre- peljejo prav tja tudi razoro`ene vojake nemške SS. Te so tja res prepeljali in jih kasneje izpu- stili (Mitchell 1997: 37). 6  Helena Valentin: Oljka, 2003, olje na platnu, 55 x 55 cm. ! # Od 17. maja, ko je bilo izdano povelje Di- ston, so bila vsa povelja Alexandrovega štaba povsem skladna v tem, da je treba jugoslovan- ske disidente obvarovati pred Titom (Mitc- hell 1997: 327). Omenjeno Alexandrovo po- velje (Diston order) poudari, da bo dokonèna namestitev teh beguncev odloèena na ravni vlade. Da ne bodo vrnjeni Titu, je bilo jasno, ker je dal Churchill, kot `e omenjeno, 29. aprila navodila, katera je Alexander posredo- val svojim poveljnikom v Italiji in Avstriji 2. maja, in sicer, naj bodo protitovske enote ra- zoro`ene in nastanjene v begunskih taborišèih ter da bo konèno odloèala o njih namestitvi vlada (Mitchell 1997: 32). Kasneje, 23. maja, je bilo iz Alexandrovega štaba poslano 15. armadnemu zboru nasled- nje naroèilo, ki le potrjuje prejšnja navodila: »Noben Jugoslovan, ki je prišel v roke za- vezniških vojakov, ne bo vrnjen v Jugoslavijo ali izroèen jugoslovanski vojski proti svoji vo- lji. V tem so zapopadeni èetniki, ustaši, Hr- vatje, Slovenci in razni begunci ter disidenti, vkljuèno `enske in otroci. Vsi omenjeni bodo prepeljani in varovani v primernih taborišèih« (Mitchell 1997: 35). Poveljstvo 5. korpusa pa je ukrepalo dru- gaèe. @e 15. maja, dva dni pred podpisom po- velja o vraèanju jugoslovanskih protikomu- nistov Titu, se je brigadir Low sestal s Tito- vim predstavnikom, polkovnikom Hoèevar- jem, z namenom ‘koordinirati delovanje obeh vojsk’. Hoèevar je hotel med drugim, da bi imele Titove enote nadzor nad vsemi tabo- rišèi, kjer so bili jugoslovanski begunci, kar je Low zavrnil. Sprejel pa je, kot je zapisal ti- stega dne, da bodo èimprej vrnjeni v Jugo- slavijo vsi Hrvatje (Mitchell 1997: 30). V arhivih britanske Foreign Office pa je shranjeno povelje 8. armadi, »naj ne sklepa nikakih dogovorov z jugoslovanskimi povelj- niki«. To povelje je prejel 5. korpus 17. maja. Na sestanku s polkovnikom Ivanovièem, ki je nadaljeval pogovore prièete s Hoèevarjem, sta dne 19. maja dobila Keightley in Low za- gotovilo, da se partizani umaknejo s Koroške. Verjetno je bil ob tej prilo`nosti tudi govor o vraèanju vseh Jugoslovanov (okrog 24.000), ki so bili pod nadzorstvom 5. korpusa. Par- tizani so se res umaknili s Koroške do 21. maja. Dva dni kasneje, 23. maja, so prièeli Britanci izroèati z Vetrinja Hrvate, za njimi pa Srbe in Slovence (Mitchell 1997: 36). Ve- èina teh je bila pomorjena takoj po izroèitvi. Lowov in Keightlyev dogovor s polkovni- kom Ivanovièem so vsi trije slavili z veèerjo, o kateri je Keigtley poroèal generalu Mc- Creeryu, vendar ni omenil vsebine dogovora. Tako je bil dogovor o vraèanju izpeljan, na da bi bilo to znano poveljstvu 8. armade (Mitchell 1997: 33). Istega veèera, ko sta generala Low in Keightey gostila Ivanovièa v Celovcu, je mi- sija britanskega skupnega štaba v Washing- tonu (British Joint Staff Mission) takole po- roèala šefom štaba v Londonu, glede polo`aja v ju`ni Avstriji: »Èetniki naj se razoro`ijo in nastanijo v begunskih taborišèih ..., tudi bi bilo napak vraèati Hrvate jugoslovanski vladi, dokler se odnosi z njo ne razèistijo. Predla- gamo, da se taèas ravna s Hrvati kot z vojni- mi ujetniki« (Mitchell 1997: 34). Še 26. maja je britansko zunanje mini- strstvo sporoèilo svoj pogled šefom štaba na sredozemskem podroèju, naj bodo èetniki razoro`eni in internirani, hrvaški vojaki pa vrnjeni Titu, razen èe se Amerièani s tem ne bi strinjali. V tem primeru naj bi se posto- palo z njimi enako kot s èetniki (Mitchell 1997: 347). Pojasniti je treba, da so v veèini britanskih dokumentov slovenski protiko- munisti obravnavani kot èetniki. Razvidno je, da je angleško poveljstvo dvomilo le glede nadaljne usode beguncev iz medvojne ‘Ne- zavisne dr`ave Hrvatske’. Brigadir Low je, ne glede na vsa ta navo- dila, podpisal dve povelji o vraèanju. Prvo, izdano 17. maja se nanaša na Jugoslovane. Ker 6    ! vsebuje ta ukaz naroèilo, naj se vsem, ki bodo vrnjeni, to prikrije, je kasneje postal znan kot ‘Deception order’, to je, ‘zvijaèno povelje’. Ljudem, ki so jih nameravali vrniti, tega niso povedali. Tako so ti upravièeno mislili, da bodo poslani v severno Italijo, kjer je `e bila veèina srbskih prostovoljcev (Mitchell 1997: 31). Z razliko komaj nekaj ur od Lowovega podpisa povelja o vraèanju Jugoslovanov (De- ception order) dne 17. maja, je kot reèeno, maršal Alexander ponovno ukazal prav nas- protno: vsi èetniki in ostali jugoslovanski di- sidenti naj se preselijo v britanski prvi uprav- ni distrikt, ‘Distone’, v severni Italiji. Ko so leta 1985 vprašali nekdanjega bri- gadirja Lowa, zakaj je pred jugoslovanskimi begunci skrival, kam jih pošiljajo, je mirno odgovoril, da »èe niso vedeli, kam gredo, je bilo verjetneje, da bodo šli v pripravljeni transport«. S tem odgovorom je lord Ad- lington svojo odgovornost za usodo vrnjen- cev še poveèal. Po mednarodnem pravu (èlen 20. @enevske konvencije) morajo biti »vojni ujetniki v primeru, da jih premestijo, v naprej obvešèeni, kam jih selijo«. Èe pa ljudje na vetrinskem polju niso bili vojni ujetniki, so imeli kot begunci pravico do bolj èloveškega postopanja, kakor doloèa `e- nevska onvencija, in ne manj. Drugo povelje bridarirja Lowa je bilo iz- dano 21. maja in se nanaša na Kozake. Ker to povelje imenuje (definira) vse razliène sku- pine Kozakov, kot da bi bili sovjetski dr`av- ljani, èeprav je bilo med njimi veliko število takih, ki to niso bili, so mu kasneje rekli ‘De- finition order’, kar bi lahko prevedli kot ‘po- velje definicij’ (Mitchell 1997: 23). 8, 2  D  E Medtem pa so v zavezniškem vrhovnem poveljstvu `e snovali operacijo ‘Coldstream’, s katero naj bi zavezniki s silo izgnali Titove èete iz Avstrije in Italije. Kako je prišlo do te zavezniške operacije? Severno od podroèja zasedenega po Ale- xandrovih armadah (britanska cona ali AFHQ) je bilo ozemlje pod Eisenhowerjevim vrhovnim poveljstvom (ameriška cona ali SHAEF), ki je obsegalo vso Severno Evropo. Britanski 5. korpus je bil na meji med obema podroèjema. Ker je maršal Alexander hotel obvarovati Kozake, ki so bili kot begunci na podroèju 5. korpusa, pred vraèanjem Sovje- tom v skladu s sklepi v Jalti, jih je nameraval poslati na sever na podroèje SHAEF, to je v ameriško cono. Jugoslovanske begunce pa je nameraval, kot `e reèeno, zavarovati pred vra- èanjem Titu tako, da bi jih ukazal poslati na jugozahod v Italijo. Alexander je 15. maja prosil Eisenhowerja, naj premakne mejo svoje okupacijske cone (SHAEF) na jug, in prevzame skrb za vojne ujetnike, ki jih je cenil na nekako 500.000 oseb. Nekaj dni kasneje mu sporoèi, da ima tri vrste ujetnikov, in sicer Kozake, èetnike in Hrvate ter da bi bilo v vsakem primeru »vraèanje teh v njihove domovine takoj usod- no za njihovo zdravje« (Mitchell 1997: 45). Po navodilih generalov Alexandra in Ei- senhowerja, ki sta bila vrhovna poveljnika za- vezniških oboro`enih sil v Evropi, je v zaèetku druge polovice maja bitanski 15. armadni zbor pod poveljstvom generala Clarka izdelal naèrt ‘Coldstream’, pri katerem naj bi sode- lovala 8. armada s svojimi enotami v zahodni Italiji in ju`ni Avstriji. Po tem naèrtu naj bi zavezniki zavrnili jugoslovanske enote, ki so prekoraèile nekdanjo mejo v Avstriji in Italiji. Naèrt ‘Coldstream’ se je dotikal Koroške v treh pogledih: 1) pet ameriških divizij naj bi se pomaknilo na jug, da bi okrepile tri britanske divizije 5. korpusa na jugoslovan- ski meji; 2) meja ameriške zasedbene cone naj bi se pomaknila proti jugu, da bi tako Eisenhowerjeve èete olajšale zasedbene ob- veznosti 5. korpusa in 3) vsi ujetniki naj bi bili prepeljani s Koroške v kraje oddaljene od morebitnih bojišè. K temu naèrtu je 6  ! # Churchill 20. maja dodal, da je »treba ur- gentno premestiti na podroèje 12. armadnega zbora (SHAEF) 150.000 vojnih ujetnikov, vkljuèno 45.000 oboro`enih (fully armed) Kozakov,« kar je bilo v naèrtu `e predvide- no, razen dodatka, naj bodo Kozaki oboro- `eni. Oseminštirideset ur po tem, ko je Churchill dodal zgornji pripis, je general Low, prav nasprotno, izroèil Sovjetom vse omenjene Kozake na svojem podroèju, tako tiste, ki so bili sovjetski dr`avljani, kakor ti- ste, ki to niso bili (Mitchell 1997: 47). Operacija ‘Coldstream’ pa je bila `e v teku. General Mark Clark, poveljnik 15. ar- madnega zbora je izdal povelje za prièetek ak- cije, ki ga je poslal v vednost ameriškemu ge- neralu Omarju Bradleyu, ki je bil poveljnik 12. armadnega zbora, prav tako pa tudi po- veljstvu 3. ameriške armade. Dne 15. maja ob 9.30 je sporoèilo ameriško poveljstvo 12. ar- madnega zbora pod Eisenhowerjevim vrhov- nim poveljstvom, da so pripravljeni za premik proti jugu in za preselitev Kozakov. Isti dan ob 14.15 sporoèa, da so izvidnice `e na Koroš- kem in pripravljajo naèrt, kateri oddelki in po katerih poteh bodo preselili 150.000 ujet- nikov, vkljuèno 45.000 kozakov z 11.000 `e- nami, starèki in otroci. Isti dan ob 22.50 spo- roèa 5. korpus štabu britanske 8. armade, da je prišlo na Koroško `e 800 ameriških vozil (tovornjakov) za prevoz beguncev in ujetni- kov, a da jih 5. korpus ne bo predal, dokler se »stvari ne razjasnijo« (Mitchell 1997: 220). S tem se je operacija prekinila. Dne 20. maja je poveljstvo 5. korpusa po- roèalo 8. armadi, da je v »Celovcu vse mir- no«. Poveljstvo 5. korpusa sporoèi 22. maja ameriškemu 20. korpusu, naj se ne pomika proti jugu, ker oni še èakajo navodil ‘višje av- toritete’. Isti dan ob 21.30 dose`e 5. korpus od poveljstva 8. armade, da se celotno ope- racijo ‘Coldstrem’ zavleèe, èeprav je v Italiji ta dan general Clark `e pomaknil svoje èete v Trst (Mitchell 1997: 220, 234). Jasno je, da je poveljstvo 5. korpusa sabo- tiralo Alexandrov naèrt, pa tudi, da je bil ta zakljuèen 22. maja na dan, ko je brigadir Low zapustil svoje slu`beno mesto v 5. korpusu (Mitchell 1997: 22, 221) in se je na pobudo zunanjega ministra Edena posvetil politiki. @e 29. maja je bil Low po Edenovem posre- dovanju potrjen kot kandidat konservativne stranke na bli`njih volitvah (Mitchell 1997: 61). Isti dan je 5. britanski korpus nasilno vraèal Sovjetom 45.000 Kozakov, ki jih je ho- tel Eisenhower skupaj s 105.000 nemškimi ujetniki dobiti na svoje podroèje. Brigadir Tyron-Wilson, ki je bil odgovoren za izvedbo te ‘selitve’, je poslal v ameriško cono omenje- ne nemške ujetnike in sporoèil Amerièanom, da ostalih ne more poslati, ker je pot, ki jo je doloèilo ameriško poveljstvo, zaradi sne`nih zametov neprehodna. To je bilo sprièo nasil- nega vraèanja Kozakov oèitna la` in sabota`a Eisehowerjevih in Alexandrovih naèrtov (Mitchell 1997: 238). Ker so se 21. maja zadnji partizani umak- nili s Koroške, je postal Alexandrov in Eiseho- werjev naèrt ‘Coldstream’ nepotreben, brez smisla pa je bil tudi Lowov ukaz o vraèanju protikomunistov, ker je bil tudi njegov cilj do- se`en. Zakaj je poveljstvo 5. korpusa vseeno prièelo izroèati v smrt ljudi, ki so jim zaupali? Nasilna repatriacija je bila oèividno po- sledica odloèitve poveljstva 5. korpusa, da ne bo sledilo Alexandrovemu povelju (Mitchell 1997: 259). Po mnenju brigadirja Edwarda Tyrin-Willsona je Low sabotiral omenjeni na- èrt, ker v ‘kritiènem momentu’ ni maral ame- riške pomoèi (Mitchell 1997: 234). Edini za- nesljiv naèin prepreèiti Alexander-Eisehower- jev naèrt je bil pohiteti s ‘èišèenjem terena’ tako, da se bo zavezniško vrhovno poveljstvo znašlo pred izvršenim dejstvom (fait accom- pli) (Mitchell 1997: 56). Da vraèajo jugoslovanske begunce Titu, je maršal Alexander zvedel šele 7. junija, in sicer iz poroèila, ki ga je poslal njemu, pa tudi 6    !! raznim ameriškim in britanskim politikom, dr. Miha Krek (Mitchell 1997: 75). Nekdanji podpredsednik jugoslovanske vlade v Londo- nu dr. Miha Krek je zvedel o vraèanju jugo- slovanskih beguncev Titu in o njihovi usodi prve dni junija. Z datumom 7. junija je pisal maršalu Alexandru, naj Britanci prenehajo z vraèanjem beguncev, in zahteval, naj zavez- niki prevzamejo zaèasen nadzor njegove do- movine, da se tako reši vsaj tiste vrnjence, ki še niso bili pomorjeni. Alexander je kot od- govor zahteval, naj poveljstvo 8. armade stvar razišèe, kar se, èe lahko sodimo po dosegljivih dokumentih, ni zgodilo (Mitchell 1997: 69), verjetno tudi zato, ker so se prièenjala povoj- na premešèanja vojaškega osebja. Podatki o vraèanju protikomunistov iz Vetrinja po Dnevniku 5. britanskega korpusa nam povedo, da so bili vrnjeni 23. in 24. maja Hrvatje, 25. in 26. maja Srbi, med 27. in 31. majem pa je bilo vrnjenih 11.850 Slo- vencev in 50 Hrvatov. Skupno je bilo v teh dneh izroèeno jugoslovanskim oblastem 26.339 oseb. (Mitchell 1997: 36). V zameno za ta `ivljenja so se Titovi partizani 20. maja umaknili s Koroške. Na procesu proti grofu Tolstoju je Nigel Nicholson, nekdanji kapitan britanskega 5. korpusa, izjavil, da je bil v maju 1945 izvršen nad vrnjenimi protikomunisti ‘vojni zloèin’ (Mitchell 1997: 304). Poudaril je tudi, da so se izroèeni »jugoslovanski disidenti v mnogih primerih borili skupaj z Nemci, nikdar pa za Nemce. Hoteli so zmago Britancev in Ame- rièanov, a jih je dr`avljanska vojna, ki je po- tekala v Jugoslaviji istoèasno z mednarodno vojno, prisilila, da so vzeli od Nemcev oro`je in se borili z njimi proti istemu sova`niku, to je, Titu. Z drugimi besedami, vèasih so se bojevali ob Nemcih, nikoli pa niso bili nji- hovi zavezniki« (Mitchell 1997: 304). Tudi zagovornik nekdanjega bigadirja Lowa ni zanikal zloèina, ki se je izvršil nad pro- tikomunistiènimi begunci. V svojem obram- bnem govoru se je takole spominil vetrinjskih dohodkov: »Lahko mislite, da so se (takrat) do- godili vojni zloèini najstrašnejše vrste. Storili pa so jih sovjetski Rusi. Storili so jih Titovi rablji ...« (Mitchell 1997: 325). To so bili v Slo- veniji Titovi partizani, katerih do danes za to dejanje še nihèe ni klical pred sodnike. 6 : Zadnji vzroki te tragedije ostajajo še ne- pojasnjeni. Vendar, èeprav ne poznamo z go- tovostjo nagibov brigadirja Lowa za to, kar je storil, je nekaj teh lahko razvidnih. Njegova vojaška kariera se je bli`ala koncu in mo` se je pripravljal, da nastopi v Angliji kot politik. Ko so njegovemu nadrejenemu, generalu Keigtleyu prepovedali, da bi nastopil proti partizanom na Koroškem s silo, in je ta predal skrb za odnose z Jugoslovani Lowu, se je ta hotel izkazati kot iznajdljiv politik. Po razgovoru z Macmillanom se je prièel pogo- varjati najprej s polkovnikom Hoèevarjem, nato pa z njegovim kolegom Ivanovièem. Na- men pogovorov je bil spraviti jugoslovanske vojake, ki so bili veèinoma slovenski partizani, s Koroške in s tem odpraviti razloge za obo- ro`en spopad. Ko je zvedel, da je v teku operacija ‘Cold- stream’, je Low pohitel. Zamenjavo, partizan- ski umik s Koroške za mno`ico beguncev na vetrinjskem polju, si je oèividno zamislil kot trgovsko operacijo, ki je bila sklenjena z nje- govim podpisom povelja o vraèanju (Decep- tion order) 17. maja. Z odhodom jugoslovan- skih èet èez mejo 21. maja pa je nastopil èas, da obljubljeno izpolni. Kljub temu nastane dvom, zakaj je poslal v gotovo smrt begunce potem, ko so se partizani `e umaknili. Ali je šlo za vprašanje dane besede? Verjetneje je, da je bil Low na svojo kupèijo ponosen, saj je dosegel s svojo ‘politièno’ spretnostjo, kar so drugi poskušali z drago vojaško operacijo. Da je pri tem šel proti navodilom svojega vr- hovnega poveljstva, ga ni skrbelo, ker se je od 6   # vojaške slu`be `e poslavljal. Dosegel pa je, da je bil z odhodom jugoslovanskih partizanov s Koroške odpravljen glavni razlog za premik ameriških èet proti jugu. Ko je Low dosegel, da so se partizani umaknili s Koroške, mu je tedanji zunanji minister Churchillove vlade, Anthony Eden, v osebnem sporoèilu èestital (Mitc- hell 1997: 15). Znano je, da je minister Eden `e leta 1944 zagovarjal mnenje, da bo po voj- ni treba sovjetske dr`avljane, ki bi prišli v britanske roke, vraèati v domaèo de`elo, èe je treba, s silo. Èeprav se Churchill s tem ni strinjal, je konèno v Jalti zmagala Edenova in Stalinova teza. Marca 1945 je brigadirju Lowu pisal njegov politièni mentor Eden: »Naša glavna skrb zdaj je ruski medved ... Ali bomo dosegli, da bo sodeloval z nami?« (Mitchell 1997: 14). Ne vemo, do kake mere so vplivali na Lowove odloèitve omenjeni po- gledi zunanjega ministra, ki mu je obljub- ljal politièno kariero. Kljub mnogim podat- kom, ki jih je do zdaj zbral lord Tolstoj, pa tudi ni gotovo, kaj je bila celotna vsebina pogovorov z Macmillanom, ko je ta obiskal poveljstvo v Celovcu. Gotovo pa je, da so Bri- tanci vrnili jugoslovanske begunce po dogo- voru s Titovimi predstavniki, dva dni po tem, ko so se partizani s Koroške umaknili. Te`je je razumljivo, zakaj je 21. maja, dan pred svojim odhodom iz vojaške slu`be Low podpisal povelje (Definition order) o vraèanju Kozakov. V tem primeru ni šlo za kupèijo. Razlog za to se utegne skrivati v njegovi mr`- nji do Amerièanov, katero omenja Tyrin-Wil- son. Èe je `rtvoval nekaj desettisoè Jugoslo- vanov, ki jih je njegov vrhovni poveljnik Ale- 6  xander hotel zavarovati s tem, da jih pošlje v Italijo, zakaj ne bi storil istega s Kozaki, ki jih je hotel rešiti ameriški general Eisenhower v Nemèijo? Mar ni bilo med Kozaki precej sovjetskih dr`avljanov, ki naj bi bili po do- govorih v Jalti vrnjeni v Sovjetsko zvezo? Ker je bil eden od namenov premika petih ameriških divizij na Koroško, rešiti Kozake, je bil z njihovo predajo Sovjetom, odstranjen tudi ta razlog za prihod ameriških èet. Vsekakor je Low podpisal usodna povelja po tem, ko je sklenil, da je njegove vojaške kariere konec, in se je `e pripravljal na vstop v politiko. Znaèilno je tudi, da ni èakal, da bi se njegova povelja prièela izvajati in je za- pustil svoje slu`beno mesto pred prièetkom vraèanj. Dejstvo, da je general Keigtley, poveljnik 5. korpusa, mirno gledal, kaj ukrepa šef nje- govega štaba Low, da misliti, da so odloèitve o vraèanju imele višjo zaslombo, ki je pri- hajala po vsej verjetnosti iz britanskega zu- nanjega ministrstva. Kot je znano, je takrat prav v tem ministrstvu delovalo na odgovor- nih mestih veè ljudi, ki so bili prikriti sov- jetski agenti. Od teh tragiènih dogodkov je preteklo veè kot pol stoletja, pa zgodovinarji še vedno ne morejo razbrati vseh ozadij. Toliko te`je je bilo razsojati o njih tistim, ki so jih sredi po- vojne zmede do`ivljali. Literatura: Tolstoy, Nikolai 1986: The Minister and the Massacres. London: Century Hutschinson. Mitchell, Ian 1997: The Cost of a Reputation. Glasgow: Topical Books.