“3. II. 1331 Polnilna platana ▼ gotovini. II. izdaja. Cena Din 1'— Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din F—, lanskoletno 2'—; mesečna naročnina Din 20—, za tujino 30—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-60 ln 30-71 Jugoslovan Rokopisov no vračamo. Oglasi po tarifi fn dogovoru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24. tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. rač.: Ljubljana 13.621. St. 30 Ljubljana, petek, dne 6. februarja 1931 Leto II. Per Evind Svinhufvud, finski min. predsednik, ki je kandidat konservativne stranke pri volltvi predsednika republike 16. t. m. Carinska vojna med Bolgarijo in Grčijo Sofija, 5. februarja, d. Včeraj so bili prekinjeni pogodbeni trgovinski odnošaji med Bolgarijo in Grčijo. Bolgarski listi pišejo z največ-jim ogorčenjem, da je Grčija proglasila začasno trgovinsko pogodbo za odpovedano, in sicer s takojšnjo veljavo. Hkrati je odredila, da se za blago uvoženo iz Bolgarije, uporablja maksimalna tarifa. Bolgarski listi pozivajo vlado, da takoj uvede protiukrepe. Pogajanja med Francijo in Italijo London, 5. februarja. Na vprašunje mnogih poslancev je odgovoril angleški ministrski predsednik MacDonald, da se pogajanja med Francijo Irt Italijo glede njunega pomorskegu oboroževanja nadaljujejo v poluradni obliki. Pogajanja sa nanašajo na gradbeni program za dobo do 1. 1935. Ker pogajanja niso končana, ne 'more dati nikakih natančnih podrobnosti. MacDonald je dodal, da niti ne more reči, kdaj bo lahko podal konkretne izjave glede tega vprašanja, ker se pogajanja ined obema državama lahko nategnejo, tako da bi utegnila trajati precej časa. Predlogi za preuredbo tajništva DN odklonjeni Ženeva, 5. februarja. AA. Plenarna seja Društva narodov je svojčas imenovala odbor, ki naj prouči predlogo za preureditev sedanjega poli* ličnega vodstva tajništva Društva narodov. Odbor je odklonil zahtevo Francije, Anglije in Poljske, naj se ustanovita dve novi mesti generalnih podtajnikov. Poljaki so kandidirali za ravnatelja so-cijalnega oddelka. Takisto je odbor odklonil predlog Italije, Norveške in Nemčije, nuj se odpravijo vsa mesta generalnih podtajnikov zaradi obče gospodarske krize. Po tem predlogu naj l.i . 1 nn čelu tajništva samo en generalni tajnik m njegov namestnik. Izjava grofa Karolyja Rudimpešta, 5. februarja. Včeraj popoldne se Karol"a"•< P°1 jli' odbor senata sestal in grof T«k?. J :_Je tll!ial odgovor na različna vprašanja. Tako in .' O- -- * —'••'•IM »|»1 ueuuj«. vlada vb |TOf. dejal, da je »ladjarska e,, bi • ,p Pripravljena pogajati se s CSR, -Stavi ta ponudbo. Na Dunaju se je grof Betb-- pogajal glede sklenitev politične pogodbe. To pogodbo bodo podpisali spomladi. Ruski dum-pnig bo so potenciran in ni izključeno, da bo mo-ralo svetovno gospodarstvo z vso resnostjo motriti ta problem. Glede madjarskili vojaških jet-■likov v severnih krajih Rusije, ki jih je tam baje se več tisoč, bo ttiudjarska vlada skušala naju način, da jim pomore in da jih spravi »tiet domov. Romuniji francoski zunanji ministč.r^ B 'h‘la s,a finančni minister Popoviči ” , 111 romunski druge transe romunskega 7 iTpoV*^ ° ‘'.n.lisiii cijskega posojila. /0 stabiliza- Posojilo znaša približno 40 milij„n„„ , , jev. Listi naglašajo, da bo vlada favorizira ' posojilo ter da bo zahtevala od Romu,, ? '° resnejše garancije Romunska vlada bo iZj.T posojilo za pokritje proračunskega pri man jS? V glavnem je posojilo namenjeno gospodič i?-obnovi in izboljšanju položaja državnih f» Kakor poročajo, je Popoviči dal francoskim banč' iiini skupinam vsa potrebna jamstva. Gandhi bi prenehal z agitacijo Allahabad, 5. januarja. AA. Gandhi je v ne-«etn razgovoru izjavil, da bo opustil agitacijo za državljansko neposlušnost, če bodo delegati na indijski konferenci v Londonu .Tajaknr, Saslri *n Sapru zadovoljivo pojasnili Macdonaldovo izjavo. Najvažnejši korak za konsolidacijo Jugoslavije Pomemben članek lista »Prager Presse« o bivanju kr. dvojice v Zagrebu - Poslednji in najmočnejši člen vezi, ki združuje vse Jugoslovane v nedeljivo Jugoslavijo - lič več ne more spraviti jugoslovanskega naroda s prave poti Praga, 5. februarja. 1. »Prager Presse« je objavila povodom bivanja N j. Vel. kralja v Zagrebu članek, v katerem pravi med drugim: »Za širšo jugoslovansko javnost in pose-nej za hrvatsko pomeni bivanje kralja Aleksandra v Zagrebu važen dogodek. V teku 12 let od ujedinjcnju Jugoslovanov niso storili še tako važnega koraka za konsolidacijo jugoslovanskega notranje - političnega življenja kot sedaj. Neprestano so skušali najti način, da pride do iskrenega skupnega sodelovanja vseh pozitivnih elementov v Jugoslaviji za veliko delo — konsolidacijo mlade jugoslovanske državo. Bili so ogroženi temelji te države in v tem kritičnem času, ko so najboljši duhovi pričeli izgubljati vero v boljšo bodočnost in ko je izgledalo, da bodo zaman žrve celih generacij in da vseh teh žrlev še vedno ni bilo dovolj, se je pojavila na obzorju jugoslovanske bodočnosti šo ena svetla perspektiva: osebnost jugoslovanskega vladarja. Važen psihološki problem je ostal neresen in sedaj je jasno, da se je tega problema najbolje zavedal ba.š kralj Aleksander, 0 črpajoč iz zdravih nacijonalnih tradicij, postavil na čelo jugoslovanskih narodnih mas in izdal znameniti manifest z dne 6. januarja leta 1929. Obstojali so razlogi, da je bilo treba to-le reči: Prenehali bomo z vsem dosedanjim in pisati hočemo novo stran jugoslovanske zgodovine. In tako so se pojavila dela novega režima, vsa v duhu manifesta z dne 6. januarja. Kralj in njegovi sotrudniki so želi hvaležnost iz vseh delov države. Treba je podčrtati, da sedaj v Jugoslaviji vsi priznavajo veliko ekspeditivnost vlade n vseh poljih njenega dela, vse v znaku ujedinjonja, v znaku jugoslovanstva. Mi smo se že večkrat obširno bavili z delom jugoslovanske vlade in podali smo tujemu svetu jasno sliko vsega, kar so v Jugoslaviji napravili. Bilo je tudi nekoliko velikih javnih manifestacij za to politiko. Od vseh teh manifestacij, ki so veljale tako notranjepolitični kot inozemski javnosti, je bila najvažnejša bivanje kralja Aleksandra v Zagrebu. S tem je psihološko reševanje jugoslovanskega problema doseglo svoj višek. Najjasnejši časi starega hrvatstva so bili v zavesti hrvatski’ mas tesno vezani na hrvatske kralje in jugolovanski kralj Aleksander je s to svoio potjo v Zagreb dokazal vsem hrvatskim masam,, da je on prav tako hrvatsld kot jugoslovanski kralj. Poleg tega je imelo bivanje kralja v Zagrebu tudi velik aktualen političen pomen. Poleg mnogih manifestacij lojalnosti in za edinstvo Jugoslavije, ki so se vršile največkrat na Hrvatskem, predstavlja bivanje kralja Aleksandra v Zagrebu poslednji in najmočnejši člen vezi, ki združuje vse Jua< dcvane v eno samo in nedeljivo Jugoslavijo. To je tudi najjačji demciiti na vse zlonamerne vesti, ki so jih širili po inozemstvu emigranti iz teh krajev in ki skušajo z individualnimi terorističnimi akcijami spravljati hrvatsko javnost v stalno nervozo. Sedaj je vsakemu jasno, da so brezpredmetni vsi takšni poskusi. Inozemska javnost se more sedaj še enkrat prepričati, da ne more sedaj jugo-slovau *:ega naroda nič več spraviti s poti, po kateri je krenil. Pri delu za obnovo in konsolidacijo Jugoslavije obstojajo še gotove razlike, a slične težnje ln slične razlike obsojajo pri starejših narodih, postavimo, v gospodarski krizi. Gospodarska kriza je sedaj ena sama velika skrb državnikov vseh narodov. Gospodarska kriza je mednarodna. Jugoslavija je samo en sektor, toda baš zaradi te težke gospodarske krize je bilo treba, da si je kralj Aleksander izbral za svojo d..., nrestolnico Zagreb in da je v tem mestu vršil svoje vladarske posle skupno s svojimi sotrudniki. Končno je na ta način rešil še drug »ražen problem — problem medsebojnega vzajemnega zaupanja. Poostritev političnega položaja na Španskem Opozicijonalne stranke proglašajo bojkot volitev - Vlada odločena, da izvede volitve brez ozira na zadržanje opozicije - Obsedno stanje v Madridu in Huesci preklicano Pariz, 5. februarja, p. Pozornost 'poli tič nih krogov je obrnjena v tem hipu na razmere na. Španskem, ki postajajo od dne do dne bolj zamotane. Vlada generala Be-renguerja je določila volitve na dan 1. marca, a nekdanje stranke so se spustile J.vv . !10 borbo z gesli, ki nikakor ne raz-: ciseujejo položaja, temveč delajo zmešnjavo le še večjo, nego bi sicer bila. (davna borba se vrši med pristaši in' nasprotniki sklicanja konstituahte. Prvi stojijo na stališču, da mora biti prvi parlament po dobi diktature velika ustavo? dajna skupščina, in zahtevajo, naj kralj še pred volitvami konsultira vse vidnejše politike iz prejšnjih časov. Temu načrtu se odločno protivijo konservativni monarhisti, dočim so liberalni monarhisti bolj popustljivi. Romanoijes in Garcia Prieto sta izjavila, da se njuna stranka udeleži volitev, da pa bo takoj v začetku zaseda- nja novega parlamenta stavila predlog, naj se skliče ustavodajna skupščina. One stranke, ki stojijo na stališču, da se mora že pred volitvami določiti, da se novi parlament sestane kot ustavodajna skupščina, napovedujejo za slučaj, da kralj njihove teze ne sprejme, bojkot volitev. Za popoln bojkot volitev so tudi vse republikanske in šocijalistične stranke. Vlada je, kot vse kaže, trdno odločna, da izvede volitve brez vsakega ozira na bojkotno gibanje strank in njegov uspeh. Madrid, 5. februarja, s. Bivši predsednik španske poslanske zbornice Villanne-va, ki je pristaš stranke, katero zahteva, da naj se novi španski parlament sestane kot ustavodajna skupščina, je podal izjavo, v kateri pravi, da se vlada generala' Be-renguerja ne zaveda svoje prave misije. Dasi naglasa, da je neodvisna od strank, je vendar svetovala kralju, naj ne konsul- tira političnih voditeljev. To je slabo storila, ker je kralju potrebno, da je obveščen o položaju. Villanneva je dalje rekel, da se število pristašev strank, ki zahtevajo ustavodajno skupščino, stalno narašča, vsled česar bodo te stranke vztrajale na svojem stališču in pri svojih zahtevah. Madrid, 5. februarja. AA. Ministrski svet je sklenil ukiniti obsedno stanje v Madridu in v Huesci. Madrid, 5. februarja. AA. Socijalni demokrati v Španiji so sklenili v sporazumu z vodstvom strokovnih organizacij, da se ne udeleže volitev v parlament 1. marca. Podobno bodo ravnale tudi druge opozicijske stranke. Madrid, 5. februarja. AA. Predsednik spanske vlade general Berenguer je pred dnevi obolel na gripi. Njegovo stanje se je sedaj poslabšalo. Ne restavracije ne priključitve k Nemčiji Važna izjava dr. Beneša francoskemu listu — Mala antanta ne bo tega nikdar dovolila Pariz, 5. februarja, r. »Paris-Midi« objav lja rezultate ankete, ki jo je izvršil njegov odposlanec v srednji Evropi o vprašanju, ali bi ne kazalo vzpostaviti Habsburžane oz. izvesti priključitev Avstrije k Nemčiji, V svoji anketi se je zastopnik omenjenega lista obrnil tudi do češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki mu je dal naslednjo odločno izjavo: »Ne restavracija Habsburžanov, ne priključitev Avstrije k Nemčiji.« Ur. Beneš je dodal, da se v Pragi to vprašanje sploh niti ne postavlja. Francoski novinar je pripomnil, da, če se v Pragi stoji na tem stališču, se pa drugod, n. pr. v Parizu, misli na ta vprašanja. Toda dr. Beneš ga je zavrni! kratko in jasno: Mala antanta ne bo tega nikdar dovolila. Alj vam ni znano, da vsebuje prisega Habsburžanov obljubo, da bodo vzpostavili avstrijsko cesarstvo v vsem njegovem nekdanjem obsegu?« madjarskili manjšin, ki, so bilo pi iKljučene k novo nastalim državam, je ■enes rekel, da so statistični podatki, objavljen^ v Budimpešti, neresnični. Benes je dodal, da je vodilo mirovno konterenco pri njenih sklepih prepričanje, da dajejo druge države večje jamstvo za pravičnost napram manjšinam nego Ma-djarska. Francoski novinar se ni dal prepričati in je ugovarjal, da so te manjšine vendarle madjarske narodnosti. Beneš je odgovoril: »Ste gotovi, da gre tu za prave Madja-re? Jaz nisem gotov. In takšno je bilo tudi prepričanje mirovne konference, katera je smatrala, da so etnografične meje, kakor so jih označevali madjarski statistični podatki, le rezultati politike raznarodovanja, ki jo je izvajala Madjarska.« Švedski kralj v Berlinu Berlin, 5. februarja, d. Danes je sem dospel švedski kralj Gustav. Kralj je na švedskem poslaništvu sprejel poset državnega predsednika Hindenburga. Popoldne je kralj Gustav odpotoval v Nico. , Italijani v Tripolitaniji Rim, 5. februarja, n. Danes je izšlo službeno poročilo o položaju pred kratkim zasedenem ozemlju Tripolisa. Po tem poročilu so laške čete ujele 200 vstašev, zaplenile 200 pušk, 3 strojnice, velike količine streliva iu 3 manjše topove. Okrog oaze Kufru vlada baje mir. Grozote potresa na Novi Zelandiji WelHngfon, 5. februarja. AA. V mestu Nnpier so se odigrali na ruševinah porušene šole pretresljivi prizori. Matere so vse obupane iskale svoje izgubljene otroke. V Napier sta prispeli z vso naglico dve vojni ladji z živili, ki jih dele prebivalstvu Po mestu korakajo oddelki strelcev in mornarjev, da preprečijo ropanje. Francoski glas za znižanje nemških reparacij Pariz, 5. februarja. AA. Znani francoski publicist Vladimir Dorinesson jo objavil v reviji »Eli-rope Nouvelle« članek, v katerem predlaga, naj r.c znižajo za polovico reparacije, ki jili mora plačati Nemčija Franciji po Youngovcm načrtu. V zameno naj sklenita Francija in Nemčija pogodbe o omejitvi oboroževanja. Ta pogodba bi se lahko sklenila tudi z drugimi državami. V tem primeru bi morale Združene države znižati tudi drugim državam vojne dolgove. Dormesson končno naglaša, da bi ta transakcija v veliki meri olajšala svetovno gospodarsko krizo. Kakor poročajo, je tudi bivši francoski ministrski predsednik Ilerriot za ta načrt. Volitev rudarskih zaupnikov v Trbovljah Beograd, 5. februarja, k. Minister za socialno politiko je dovolil, da se v trboveljskemu premogovniku dne 15. t. m. izvrši volitev rudar* skih zaupnikov. lacijonalna vzgoja Sila naroda je odvisna tudi od njegove nacijonalne vzgoje, ker iz nje izvira narodna zavest in narodni ponos, ki sta začetek vsega narodnega dela. Vsi narodi se tudi zavedajo velike važnosti nacijonalne vzgoje in zato so povsodi šole v njeni službi. Zato je tudi pri nas nacijonalna vzgoja predpisana in zato le slabo vrši svojo dolžnost učitelj, ki ne vzgaja svojih šolarjev v nacijouainem duhu. Nikdar pa ni nacijonalna vzgoja dobra, če postano šablonska. Ce kje, potem velja za vzgojo, da je duh glavno in vse drugo manj važno. Nujno in potrebno je, da spozna učenec zgodovino svojega naroda. Toda samo znanje domače zgodovine ne zadostuje, temveč mora biti to znanje pridobljeno na tak način, da učnec obenem tu-tudi vzljubi svojo domovino. Ves nauk o domači zgodovini bi moral biti ena sama prilika, da se učenec nauči ljubiti vse, kar je v zvezi z domačo zgodovino. Iz poznanja zgodovine se mora roditi tudi nacijonalni ponos in nacijonalna zavest, predvsem j zavest nacijonalne solidarnosti, ki mora bi tako močna, da nikdar več ne ovirajo celotnega narodnega razvoja sentimentalni lokalizmi. Enako ne zadostuje, če zna učenec še tako dobro slovnico, temveč nauk rodnega jezika mora v učencu zbuditi tudi ljubezen do jezika, do narodne književnosti in spoštovanje do mož, ki so to književnost ustvarili. Kdor je res dobro nacijonalno vzgojen, ta se bo sramoval govoriti in pisati v slabem jeziku, ta bo iz lastnega nagiba skrbel, da bo govoril svoj materin jezik brezhibno. Prava nacijonalna vzgoja pa bo tudi povzročila, da bo ljubil tudi svojo knjigo in da bo motril vse domače književno življenje in tudi kupoval slovensko knjigo. Pouk slovenščine ko srbohrvaščine bi moral biti najplodnejši propagator jugoslovanske misli in sicer v tej meri, da bi tudi vsak absolvent ljudske šole poznal svoje dolžnosti do jugoslovanske misli. Prav tako pa bi moral tudi pouk o umetnosti vzbuditi ljubezen do domače umetnosti. Skratka, pouk vsakega predmeta bi mo-, ral povečati in stopnjevati domovinsko ljubezen. Le tako bi bil res dosežen namen nacijonalne vzgoje. Toda še večji uspeh bi morala imeti nacijonalna vzgoja. Dati bi morala tudi vsakomur cilj življenja in mu ustvariti življenjski ideal. Vsak, kdor je v resnici prejel nacijonalno vzgojo, bi so moral sam od ;e-be zavedati, kaj mora delati, da s svojimi silami čim bolj koristi narodu. Zavedati bi so moral, da mora v vsakem poklicu vršiti tudi funkcijo narodnega delavca in da je ta namen s poklicem nerazdružljivo zvezan. Nobena črka paragrafa ne more in ne smo nasprotovati nacijonalnemu interesu in dobro nacijonalno vzgojen je samo tisti, ki se te globoko resnice zaveda v vsakem položaju. Birokratizem je dokaz pomanjkanja nacijonalne vzgoje. Stremeti pa moramo tudi za tem, da bo v resnici vsak Jugoslovan zvezan po istem narodnem čustvovanju in isti narodni volji. Ne moro biti ta v eni pokrajini drugačna ko v drugi, tmveč povsodi mora vladati eno jugoslovansko čustvovanje in ena jugoslovanska volja. A tudi v moralnem oziru bi morala nacijonalna vzgoja dvignili vso zaklade, ki so v našem narodu. Vsakdo bi se moral zavedati, da je poštenost bistvena lastnost našega naroda in zato bi vsakdo že zaradi nacijonalne misli moral bili nasproten vsaki nepoštenosti. Vse dobro lastnosti, ki so v našem narodu, bi morala utrditi v vsakemu poedincu nacijonalna vzgoja, na drugi strani pa zatreti tudi vse slabe lastnosti, ki se žal le še preveč košatijo med našim narodom. Kdor je res zaveden Jugoslovan, ta se že vsled tega no bo spozabil do pretepanja in razgrajanja. Enako pa bi se vsak dober Jugoslovan tudi zavedal, da vsako nelepo dejanje ne dela sramote samo njemu, temveč vsemu jugoslovanskemu narodu. Veliko se zahteva od nacijonalne vzgoje, a ni drugače mogoče. Kajti stojimo na tako eksponiranem mestu, da mora vsak od nas storiti čim več za celoto in da vzgojimo polagoma naš narod do te popolnosti, da bo vsak naš človek ne samo narodni delavec, temveč tudi narodni borec. Naj pa bodo te naloge še tako težke, so vendar dosegljive, 6e bo vladal v nacijonalni vzgoji vedno duh, živi narodni duh, ne pa mrtva črka paragrafa. Šablona je smrt na-cijonalne vzgoje in zato ne sme biti ^ niti eledu šablone v naši nacijonalni vzgoji. Proračunska debata v nemškem parlamentu Govor kancelarja Bruninga — Vlada odklanja nažrte za diktaturo Novi davki se ne bodo nalagali Berlin, 5. februarja, d. Državni zbor je danes pričel z drugim čitanjem zakona o proračunu državnih ministrstev, državnega kancelarja in državne pisarne v zvezi z narodno-socijalističnim predlogom, da so razpusti državni zbor. Državni kancelar dr. Briining jo otvoril razpravo ob velikem razgrajanju komunistov. V svojem govoru je izjavil, da je spričo današnje krizo parlamentarna rešitev proračuna vprašanje prvega reda. Gotovo je, da so današnjo krizo povzročili gospodarski vplivi, vendar pa je to krizo povzročila tudi kriza zaupanja v stalnost nemške politike in gospodarstva. Odločilne važnosti je za prihodnji razvoj, da se proračun reši po normalni parlamentarni poti. Inozemstvo gleda z velikim zanimanjem na to razpravo o proračunu in na način rešitve. Državni kancelar se je nato bavil z vestmi o raznih načrtih za diktaturo in je izjavil, da vlada te načrte odločno odklanja. Najboljši dokaz za to jo dejstvo, da polaga državna vlada največjo važnost na to, da se '•roračun reši v parlamentu. Državna vlada jo v preteklosti že večkrat uporabila člen 48. državne uetave. ni pa njen namen, da bi pri rešitvi proračuna uporabila isto sredstvo. Ob dobri volji in ob polni zavesti odgovornosti mora biti parlamentu mogoče, da ob pravem času parlamentarično sprejme proračun. Vlada polaga na to tem večjo važnost, ker vladajo marsikje v inozemstvu napačne predstave o možnosti in o obsegu člena 48. Pričujoči proračun je zgrajen na 6krajni varčnosti in previdni cenitvi dohodkov. Državna vlada je odločena, da primanjkljaja, ki bi utegnil nastati, če bi kake postavke dohodkov manj donašale, kakor jo prora-čunjeno, no bo krila z novimi davki ali z zvišanjem dolgov, temveč samo z nadalj-nim znižanjem izdatkov in z nadaljnimi prihranki. Državna vlada je v tem vprašanju v soglasju z zahtevami nekaterih parlamentarnih strank. Vlada si bo izprosila pooblastila, da sme v teku proračunskega leta napraviti nadaljne prihranke. Taki prihranki bodo namreč mogoči, ko so izvedejo nekatere reforme v upravi. Pooblastilo naj bo za notranjost in za inozemstvo jamstvo, da hoče državna vlada iti dalje po svoji poti za sigurno fundamentiranje proračuna. Državna vlada se nikakor ne bo iz razlogov popularnosti spravljala v položaj od katerega ne bi prišlo nobeno zboljšanje, k večjemu Se poslabšanje za nemški narod. Vlada prav rada vzame nase s tem združeno nepopularnost, kajti nikakor noče nositi zgodovinske odgovornosti za to, da bi bila potisnjena v tako situacijo, iz katere ne bi bilo za Nemčijo nobene rešitve in nobenega zboljšanja. H koncu je državni kancelar govoril tudi o pogajanjih z zastopniki kmetijstva, pri čemer je poudaril, da vlada soglasje glede tega, da rešitev kmetijstva za dalje časa ne more sloneti na carinsko-političnih ukrepih.« Incident na bolgarsko-grški meji Dveurno streljanje med obmejnimi stražami En grški vojak Pariz, 5. februarja. AA. Havas poroča iz Soluna, da je-med grškimi in bolgarskimi obmejnimi stražami prišlo do spopada in streljanja, ki je trajalo dve uri. Pri tem spopadu je našel smrt en grški vojak. Povod streljanju je bil v tein, ker so grški vojaki hoteli z bolgarskega ozemlja odgnati živino, ki je tja prišla z grškega ozemlja. Uvede se preiskava in vsi potrebni ukrepi, da se ta obmejni incident spravi s sveta. Sofija, 5. februarja. A A. Bolgarska agencija javlja o grško-bolgarskem obmejnem incidentu: Bolgarski kmetje so se nahajali v gozdu ubit kraj meje in sekali les. Ta gozd se nahaja blizu vasi Slaština v oblasti Nevakopa. Vojaki, ki so bili v grški obmejni stražnici, so nato iz nenada otvorili ogenj proti bolgarskim kmetom. Eden izmed grških vojakov je prestopil demarkacijsko črto in preganjal nekega kmeta na bolgarskem ozemlju. Med pregovarjanjem se je grški vojak drznil s kopitom puške udariti po bolgarskem vojaku. Vojaki iz bolgarske obmejne stražnice so takoj prihiteli kmetu na pomoč. V tem pa so grški vojaki otvorili ogenj na bolgarske. Prišlo je do streljanja, pri čemer je bil ubit oni grški vojak, ki je vdrl na bolgarsko ozemlje. Krvava protifašistična akcija v sredini Rima Pri aretaciji anarhista Schire ranjeni trije policijski uslužbenci Napadalec izvršil samomor — Peklenski stroji Rim, 5. februarja. AA. Agencija Stefani poroča: Že dalj časa je italijanska policija nadzirala gibanje znanega anarhista Michela Schira, ki je rojen na Sardiniji, in se je nedavno tega vrnil iz Amerike in prispel v Italijo, kjer je nameraval izvršiti nekaj političnih atentatov. Po potepanju v raznih državah se je Schira vrnil v Italijo in so ga 3. februarja aretirali v nekem hotelu sredi Rima. V času, ko je policija bila pri njem in vršila preiskavo, je Schira začel streljati z revolverjem in je pogodil komisarja de Simeona, podoficirja Ciannija in policijskega agenta Tas-sija. Nato se je samega sebe ustrelil v usta. Preiskava je bila izvržena v sobi, v kateri je bil Schira aretiran. V sosedni sobi so dobili dva peklenska stroja z veliko količino razstreljiva. Ta peklenska stroja sta bila naravnana tako, da bi eksplodirala v določenem času že ob samem dotiku. Stanje ranjenih se obrača na bolje, iz-vzemši Tassija, čigar rane so nevarnejše. Novo preganjanje Slovencev na Goriškem številne aretacije kmetskih fantov v Vipavski dolini — Župnik v Podragi dobil policijsko svarilo — Gospodarska izčrpanost prebivalstva Trst, 5. febuarja. r. V trgu Vipavi so aretirali tamkajšnjega upravnika posojilnice in hranilnice g. Rafaela Premru-a. V Podragi nad Vipavo so potujoči karabi-nerji aretirali deset kmečkih fantov, ker so baje grozili dekletom, ki so se nameravala vpisati v italijanske večerne tečaja. Dve dekleti sta zadevo naznanili ka-rabinerjem, ki so desetorico odpeljali v goriške zapore. Podraški župnik, ki je na prižnici dekletom odsvetoval poset teh ve-večernih tečajev, je prejel od goriške prefekture prvo svarilo, kar pomeni, da bo pri prihodnjem incidentu deportiran v konfinacijo. Na Slapu pri Vipavi so kara-binerji aretirali šest kmetskih fantov in dva poročena moža, med njimi g. Žorža, ki pa so ga med tem že izpustili. Iz gori-ških zaporov prihajajo naravnost senzaci-jonalne vesti o postopanju z aretiranci. Prehrana obstoji iz 6 dkg črnega kruha zjutraj in iz male porcije makaronov opoldne. Vsako zračenje zapornih celic je strogo prepovedano. Zaslišanja se vršijo po ameriškem vzorcu zaslišavanj III. vrste. Tako so karabinerji enega izmed desetih aretirancev iz Podrage tako pretepli, da so mu zdrobili dve rebri in zbili par zob. Ko je bil mladenič že docela izčrpan, so mu karabinerji stopali po trebuhu in izsiljevali iz njega priznanje, da je posečal obmejne kraje in prenašal v Italijo jugoslovansko časopisje ter sploh vršil protifašistično propagando. Kakor se zatrjuje, pa je bilo vse to mučenje zaman, ker ni mogel fant priznati dejanj, ki jih ni stonl. Zanimivo je tudi, da so šentviški karabinerji vršili nasilja nad onima dvema deklicama, ki sta denuncirali desetorico po-draških mladeničev. Karabinerji so jima pretili s konfinacijo, nakar je oboje deklet podalo izjavo, da je eden izmed desetorice zahajal na jugoslovansko-italijansko mejo in prinašal v vas jugoslovansko časopisje. Obstoja možnost, da bodo desetorico izročili posebnemu sodišču v Rimu. Ministrstvo za javne zgradbe je dovolilo kredit 300.000 lir za razširjenje ceste mod Vipavo in Razdrtim. Preložila se bodo le-katera mostišča in izravnali nekateri ov ur ki. Zanimivo je, da je italijanski podjetnik Mazzarol sprejel v delo same domačine, kar je izzvalo med člani fašističnega sindikata silno nejevoljo. Vodstvo je šlo tako daleč, da je vložilo tožbo pri preturi v Ajdovščini. Domačini si nadejajo, da bodo vsaj nekaj zaslužili, da bodo lažje preživeli letošnjo zimo. Vsaka gospodarska delavnost v Vipavski dolini počiva. Vino se prodaja po 60—80 stotink za liter, pa še za to ceno ni kupcev. Seno prodajajo po 6 lir za q, drva, postavljena franco Ajdovščina - postaja, kupujejo po lir 2'50 do 3-— za 100 kg. Davčna sila prebivalstva je izčrpana in eksekucije so na dnevnem redu. ff cllington, 5. februarja. AA. Danes so zabeležili v Napierju nove potresne sunke. Mesto je bilo izpraznjeno. Število smrtnih žrtev cenijo nad 1000. Cupetouin, 5. februarja. AA. Vlada bo najela 5 milijonov funtov posojila za pomoč farmarjem. »Piccolo« o bivanju kr. dvojice v Zagrebu Trst, 5. februarja. A A. »Piccolo« prinaša vest, da je jugoslovanska kraljevska dvojica po 11-dnevnem bivanju v Zagrebu odpotovala v Beograd. Kralj je na postaji izjavil, da je jako srečen, da je tako lepo prebii ta čas v Zagrebu. List dodaja, da so kraljevsko dvojico v Sisku in na vsej progi po Hrvatsld, kjer se je vlak ustavljal, sprejeli z navdušenim pozdravljanjem vsi prebivalci. Sprememba mej katastrskih uprav Beograd, 5. februarja. AA. Na predlog oddelka za kataster in državna imetja finančnega ministrstva je finančni minister sklenil, da se na podlagi § 32 zakona o organizaciji finančne uprave z dne 27. XII. 1929 izpremene meje področja katastrske uprave v Ljubljani in Celju v toliko, da se katastrski občini Cornji Motnik in Za-planina vzameta iz katastrske uprave v Celju in pridelita katastrski upravi v Ljubljani. Oddelek za kataster in držvna imetja v finančnem ministrstvu ima nalogo, da preko dravske finančne direkcije izvede ta sklep. Opozorilo državnim upokojencem Beograd, 5. februarja. AA. Vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino bodisi neposredno pri blagajnah državnih ustanov ali pa po Poštni hranilnici in ki jim je 30 do 60 let in niso oženjeni in dAbivajo nad 2500 Din mesečne pokojnine, dalje vdovci brez zakonite dece ali ločenci ali sodno ločeni, ki ne plačujejo alimentacije r.a deco, ali je nimajo, so dolžni likvidirati izplačilo blagajni najdelj do konca februarja in predložiti krstni list in druge potrebne dokumente zaradi plačila in eventualne oprostitve samskega davka. Obenem se opozarjajo V6i upokojenci in upokojenke, da morajo na podlagi uredb o draginj-skih dokladah prijaviti svoje izpremembe, tako osebne kakor tiste, ki se tičejo pokojnine. i Železniški sporazum med Jugoslavijo in Madjarsko BudimpeSta, 5. februarja, n. Jugoslavija in Madjarska sta dosegli sporazum glede vicinalnih železnic. Jugoslavija dobi 1700 km železniške proge in plača za to 350,000.000 Din ter obresti po 6% za dobo od leta 1919 do izplačila te svote. Jugoslavija bo to svoto plačala v sedmih obrokih. Umor župana iz Nove Gradiške Beograd, 5.- februarja. AA. Ivan Ostič, zn Mi pod imenom Ica, kinpt iz Pršice, predmestja Nove Gradiške, je ubil z revo!verskim strelom 2. t. m. zvečer Andreja Berioa, mestnega načelnika in banskega svetnika iz Nove Gradiške. Piri zaslišanju je Ostič izjavili, da je lo storil Iz osebne osvete. Havarija našega parnika Pariz, 5. februarja. AA. Iz Loriana poročajo, da je v tamkajšnjo luko na potu v Ifamburg prispel jugoslovanski potniški parnik »Dunav« s tovorom 6000 ton ječmena. Zaradi slabega vremena v Gaskonjt se je tovor na ladji premaknil na eno stran, tako da se je ladja nagnila za 15 stopinj. Ko so tovor pretovorili na drugo stran, je parnik nadaljeval pot v Hamburg. Posledice komunističnih hujskarij Praga, 5. februarja. AA. Pri komunističnih neredih v rudarskem podroSju severno - zapadne Češke so štirje mrtvi, dve osebi pa »ta nuao ranjeni. Mnogo ljudi je aretiranih. Praga, 5. februarja, n. Danes je ministrski predsednik dr. Udržal dal v parlamentu izjavo o včerajšnjih krvavih dogodkih v severno-za-padni Češki, zlasti v Duhcovu, ki so jih izzvali komunisti Vlada globoko obžaluje te dogodke in obžaluje posebno, da je orožništvo v najnujnejšem silobranu, samo da si reši življenje, bilo prisiljeno streljati. Predsednik vlade je ugotovil, da ni bil ranjen niti eden od komunističnih voditeljev. Oni so pač nahujskali delavce in jih samo zaradi agitacije gonili proti bajonetom in pred irela pušk. Krivi so komunistični poslanci in senatorji, ki se skrivajo za svojo parlamentarno imuniteto, n žrtvujejo druga človeška življenja ter delavce zavajajo k zločinstvom in v ječo. Govor ministrskega predsednika je ori komunistih povzročil skrajno besnost. Oni so z medklici skušali odvaliti krivdo od sebe na vladne organe. Ko se je strahoviti hrup polegel, je spregovoril v imenu čeških in nemških socijal-nih demokratov poslanec Tomašek in >e odkrito izjavil, da nosi vso krivdo *a zadnje tcike dogodke edino komunistična stranka. Seveda je tudi na to ugotovitev nastal med komunisti divji krik. Izdelovalec umetnega zlata obsojen na 3 leta 8 mesecev Berlin, 5. februarja. AA. Sodišče je obsodilo modernega alkimista Tausenda zaradi goljufije na tri leta in osem mesecev ječe. V kazen je vštelo poldrugo leto preiskovalnega zapora. Kakor znano, je Tausend trdil, da lahko spreminja kovine v zlato. V afero so bili zapleteni general Luden-dorff in druge odlične osebnosti iz nemških finančnih in industrijskih krogov. Zmaga »Hajduka« v Jamaici Jamnica, 5. februarja. 1. »Hajduk« je nasto-pil proti reprezentanci Jamaice. Bila je to nje-gova prva tekma na letošnji ameriški turneji. Zmagal je z rezultatom 4 : 0. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 5. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: V Se- vernih Alpah bo oblačno, padal bo še dalje sneg. a temperatura se bo znižala..V Južnih Alpah bo najbrže še jasno, pač pa bo ijutraj hud mra*. Prva glavna skupščina »SLD « Slovensko lovslco društvo je na svojem občnem zboru dne ‘27. aprila p. 1. sklenilo, da se celotna organizacija nasloni na podružnice. Društvo je štelo že prej 5 podružnic in sicer: celjsko, gorenjsko, mariborsko, prekmursko in ptujsko, na novo pa so bile Ustanovljene: zasavska, notranjska, ribniška in ljubljanska. Vsaka podružnica ima svoj odbor, ki šteje s predsednikom vred 10 članov in 2 revizorja. Skupni upravni organ društva je osrednji odbor v Ljubljani, kamor pošlje vsaka podružnica na vsakih ‘200 članov po enega zastopnika. Ta osrednji odbor vodi društvo v smernicah, ki mu jih začrta glavna skupščina, ki se vrsi naj-manj enkrat na leto. Na glavni skupščini so zastopane podružnice po delegatih in sicer pride na vsakih 50 članov 1 delegat. Na glavni skupščini se volijo predsednik društva, 2 člana Lovske zbornice, 2 revizorja in namestniki. Dne 1. februarja t. 1. je zborovala v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani prva glavna skupščina. Zbranih je bilo 77 delegatov podružnic. Poleg delegatov je skupščin« prisostvovalo Se 20 članov osrednjega odbora in stari odbor. To število glasov je ugotovil poseben verifikaciiski odsek, sestoječ iz frg. sod. svet. dr. Bavdka, viš. sod. svetnika dr. Eberla in Bod. svet. dr. Šavlja. Zborovanje je posetil tudi načelnik dninarske direkcije direktor Inž. torest Božič Cvetko. Zborovanje je vodil dosedanji predsednik društva dr. Lovrenčič. Odposlale so se uda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljici ter pozdravi ministrskemu predsedniku in resort-nemu ministru. Od zadnjega zborovanja je umrlo 25 članov in so zborovalci počastili njih spomin. Po poročilu predsedstva, tajnika in blagajnika je povzel besedo Imenom revizorjev rač. svetnik Bernik ter poročal, da se je revizija denarnega prometa izvršila dne 31. januarja t. 1. z največjo temeljitostjo in pazljivostjo. Reviziji so prisostvovali razen revizorjev in namestnikov še načelnik finančnega odseka. bančni ravnatelj Malenšek in podpredsednik društva notar Hafner. Pregledale so se vse blagajniške knjige in priloge, vložne knjižice, izvlečki tekočih računov itd. ter skontri-rala ročna blagajna. Na podlagi izvršene revizije je rač. svetnik Bernik predlagal, da se da društvenemu odboru absolutorij in obenem izreče društvenemu blagajniku Zupanu Ivanu še posebej pohvala za vzorno vodeno blagajniško poslovanje. K poročilu revizorjev je društveni podpredsednik notar Hafner izjavil, da se je ob reviziji osebno prepričal, da so vsi izdatki v skladu s sklepi odbora, tako da ni niti enega neutemeljenega izdatka. Nadalje je povdaril, da je društveni blagajnik Zupan vršil svoj težavni posel brezplačno in da je celo odklonil nagrado za leto 1929. vznesku 6.000 Din, če tudi mu jo je bil občni zbor izrečno priznal. Predlog revizorjev glede absolutorija je bil sprejet -soglasno ob navdušenem ploskanju zborovalcev. Nato je zaprosil za besedo predsednik ptujske podružnice advokat dr. Šalamun in prečital to izjavo: »Podružnica SLD Celje, Maribor, Ljutomer, Trbovlje, Ribnica, Ttuj ter Gorenjaka in Notranjska, so me pooblastile po svojih delegatih na sinočnjem sestanku v hotelu »Slon« v Ljubljani, da podam v njihovem imenu giede na spor, ki je nastal ob ustanovitvi ljubljanske podružnice to izjavo: Imenovane podružnice smatrajo nastali spor za interno zadevo ljubljanske podružnice in se vanj načeloma nočejo vmešavati, dasi ga, ker ogroža lovske interese, Iskreno obžalujejo. Obsojajo pa javno polemiko po dnevnikih, skatero se posredno hoče očitati posameznim fuukcijounrjeni glavnega odbora celo nekorektnosti. Podružnice upajo, da se bo ta spor čimprej mirno likvidiral.« Ta iz-java je izvala frenetičen vihar ploskanja Nato se je vršila volitev predsednika.'izvoljen je bil 't vzklikom dosedanji predsednik dr. Lovrenčič. Zahvaljujoč se za zaupanje, ki mu ga je skupščina s soglasno izvolitvijo izkazala, je povdarjal, da smatra pri tej priliki umestno nasloviti na ono skupščino Članov, Kl 8« glasom časopisnih vesti čuti vsled izraza »grobokopi«, padlega na ustanovnem občnem zboru ljubljanske podružnice užaljeno, nastop-no izjavo: On ni govoril o »grobokopih iz Kurje vasi«, marveč le o grobokopih, dočim je navajal Kurjo vas v popolnoma drugem odstavku v docela drugačni zvezi. Izraz grobokopi je rabil le kot govorniško prispodobo, kakršna je ob volitvah splošno običajna, ne da bi hotel s tem kogarkoli osebno žaliti; zato obžaluje, da nekateri poslušalci te prispodobe niso tako umeli, kakor je bila mišljena. Skupščina je sprejela to izjavo predsednika * zadovoljstvom na znanje. — Pri nadaljnjih volitvah so bili izvoljeni: a) v Lovsko zbornico: dr. Ravnihar Vladimir, advokat v Ljubljani (namestnik dr. Souvan Hubert, državni pravobranilec); dr. Bavdek Jože, dež. sod. svetnik v Celju (namestnik Lipovšek Gašper, Breški načelnik v Murski Soboti) ; b) za revizorje pa: Princ Albert, davčni upravitelj v Ptuju (namestnik Jenko Metod, uradnik, Hrastnik) ter Arko Ivan ml., trgovec, Ribnica (namestnik Mohor Ciril, ravnatelj v Kranju). Prispevki za poslovno leto 1931. so se določili, kakor sledi: članarina za društvenike v Jugoslaviji 80 Din (za zapriseženo lovsko osebje polovico), pristopnina 25 Din, ustanovnina 800 Din, izven Jugoslavije znaša ustanovnina 1.200 Din, redna članarina 140 Din. Naročnina za list »Lovec« znaša za nečlane v Jugoslaviji 100 Din, v inozemstvu 150 Din. Samostojni predlog ptujske podružnice, uvesti^ po vsej banovini pri prodaji divjačine in kož potrdila o izvoru, je bil soglasno sprejet, prav tako predlog iste podružnice, naj osrednji odbor takoj povzame pogajanja z zavarovalnicami glede obligatornega zavarovanja članov. Določitev časa in kraja prihodnje glavne skupščine se na predlog prof. Mravljaka prepušča osrednjemu odboru. S tem je bil dnevni red glavne skupščine izčrpan. Pri slučajnostih je predlagal gosp. Bonač Ludvik iz Begunj pri Cerknici, naj društvo podvzame potrebne korake, da se prepreči Škoda, ki Jo povzročajo psi-klateži po loviščih m g. Žnidaršič Fran iz Leskovca pri Krškem, naj se kontrola nad prodajo smodnika poostri, da si ga tatinski lovci sploh ne bodo mogli nabaviti. Skupščina je bila nato ob 13. uri zaključena. Takoj nato se je vršila prva seja osrednjega društvenega odbora. Odbor je izvolil iz svoje srede za ^podpredsednika: g. Pogačnika Bogdana, bančnega ravnatelja in predsednika mariborske podružnice; za tajnika dr. Tavčarja Ivana, advokata in predsednika ljubljanske podružnice; za blagajnika Zupana Ivana, ravnatelja Dohodarstvenega urada v Ljubljani: za gospodarja Justina Feliksa, viš zemljemerskega inšpektorja. Za pravnega referenta je bil določen g. viš. sod. svet. Mladič Anton. Izvoljeni so bili nadalje posamezni odseki in sicer: Organizačni odsek: prof. Mravljak (načelnik), Hafner. Zupan; b) Finančni odsek: Čeč (načelnik), Boltavzar, Justin, inž. Tavčar; c) Redakcijski odsek: vsakokratni urednik, dr. Janc, PUSTNA SOBOTA 14. t. m. V KAZINI PLES GRAFIKE VSTOPNINA 15 DIN MASKE DOBRODOŠLE Ouida: Kneginja Zurova. v Hotela je pobožati Vero kakor otroka, ki ga hočejo pomiriti, toda ona se je visoko vzpela, jo pomerila z ogorčenim pogledom, da je odstopila. »Kakšne zveze mi pripisujete z gospodom pl. Cor-rezom, kneginja? S kakšno pravico domnevate, da se zanj zavzemam — « »bodf‘ST« J° ,je prijeIa za roko- >Vera-< ie ^kla, vsi, vi ste a Za vaš odg°vor- Boljši ste kakor mi »Ubogo, nesrečno dete!SvTa/ri ^ P“ ^ poniislila: tvoje srce za Corrčza.« dar sem prepričana, da gori * Naslednjega dne je Zurov dal nan™*- ^ , grozečega obličja je stopil pred ženoP?„ « T J" »Voz.je pripravljen, g0spa, oblecite si kožuh« Pogledala mu je v obličie h* • , prezira, toda ni odgovorila. ’ Vldel’ kako Sa »Slišite? Oblecite si kožuhi /vi »as bom.« C,ka,n vas- sP"™'j»l >Na Mališče des Anglais?« j„ vpraia|> , »Ali vam moram dvakrat povedati j' želim?« P atl’ kar od vas »Pa če mi stokrat poveste, ne bi šla.« »Sinoči sem vam povedal, kaj morate napraviti. Ali menite, da sem si premislil, ker me je tisli komedijant zaradi vas izzval? Kar sem rekel, se mora zgoditi. Ali oblečete svoj kožuh?« dr. Savelj; d) Zeleni križ: Mladič (načelnik), Hafner, Zupan. Pri Mednarodni lovski zvezi v Parizu zastopa društvo predsednik dr. Lovrenčič, namestnika sta pa dr. Ravnihar in prof. dr. Novak. Ožji odbor tvorijo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, gospodar in od vsake podružnice po en član; za sklepčnost ožjega odbora je potrebna prisotnost vsaj 4 članov. Nadalje je bilo sklenjeno razpisati mesta: urednika, tajnika in gospodarja ter tisk »Lovca«. Rudarji \ narodni fronti Pristop Društva rudniških nameščencev k Federaciji narodnih strokovnih organizacij Jugoslavije Trbovlje. 5. februarja. Na seji upravnega odbora Zveze društev pri-vaitniLh nameščencev v Ljubljani dne 18. p. ni. je bilo soglasno sklenjeno, da se Zveza z vsemi svojiimii društvi včilaari v Federaciji narodnih strokovnih sindikatov Jugoslavije, krt ima sedež v Beogradu. S tem sklepom je postalo tudd Društvo rudniških name&čencev v Trbovljah s svojimi podružnicami v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Mežici, Krmelju, Laškem in Rajhenburgu član te federacije. Želeti Je, da bi »e Federacija dejans/ko zavzemala za pravice nameščencev, ki so s pristopom pokazali resno voljo, da se »tvora enotna in modna vsenarodna fronta duševnih in tna-nuetoih delovnih sil, ki bo edino jamstvo za srečno bodočnost v veliki in novoprerojeni svobodni Jugoslaviji. Mariborske mestne davščine v letu 1931 Proračunu mariborske mestne občine za leto 1931, ki je bil sprejet na seji mestnega občinskega sveta dne 27. novembra 1930, je bil z odlokom banske uprave v Ljubljani in z rešitvijo ministrstva financ v Beogradu z dno 23. januarja odobren in je s tem postal pravomočen. Zaradi tega se bodo v tekočem letu pobirale vse one pristojbine, doklade in samostojne davščine, ki so bilo v njeui predvidene. Po tem načrtu se bodo pobirale sledeče davščine: Občinske takse na predstave v kinematografih, in sicer po 50 Din od dneva predstav; komisijske pristojbine za obrtne, stavbene in zdravstveno higijenske komisije; tržnina; plovnimi; tchtarina; pristojbine za opomin in rubežen in zamudne obresti; 50% občinska doklada na zemljarlno, zgradbarino, pridobnino, družbeni da-' na rente; davščina na prenos premičnin iz li./^odb med živimi; davščina na vino po 150 par in vinski mošt po 100 par na liter; davščina na navadno žganje, poslajeno žganje in likerje; davščina na šampanjec po 25 Din za steklenico, vse kakor v letu 1930. Pri davščinah na alkoholne pijače nastane davčna obveznost v trenutku, ko se pijače pripravijo za konzum n. p. kadar se postavijo v trgovino ali v točilnico. Obvezane stranke morajo za kou-zum pripravljeno alkoholno pijačo brez uradnega poziva tukoj prijaviti in plačati odpadajočo davščino. V slučaju utajitve se bodo stranke kaznovale brez kazenskega postopka z globo v iznosu 100% predpisane davščine. Nadalje se bo pobirala gostaščina, in sicer 13% od kosmatega najemninskega donosa hiš. Pri zgradbah, oproščenih državnih direktnih davkov, izvzeinsi uradne zgradbe in prostore, ki služijo neposredno javnim namenom in nadalje po toč-hka 7, 8, 13, 16 in 17 zakona o neposrednih davkih, se po lastniku zgradbe plača letna občinska davščina pod imenom gostaščina v istem iznosu, kakor vsako leto za vse ostale zgradbe. Take zgradbe se morajo javiti mestnemu načelstvu najkasneje do 30. aprila, in sicer za leta 1929 in 1930; za leto 1931 pa tekom 1. meseca po odobritvi proračuna. Odmerna podlaga se bo ugotovila po komisiji načelstva. Kanalščina sc bo plačevala kakor leta 1930, t. j. 6% od kosmatega najemninskega donosa hiš, Pri zgradbah, ki ne plačujejo gostaščine, se bo odmerila kanalščina s po 50 par na leto od vsakega kvadratnega metra zazidane površine, ki se pomnoži s številom nadstropij. Davščina na vozila, na prirastek vrednosti, nepremičnin, veselični davek, in sicer 12% na vsa- ko posamezno vstopnico, pasji davek po 100 Din na psa (pri čemer tudi čuvaji niso izvzeti) in vodoiuerščini se bodo plačevale kakor leta 1930 Davščina na prenočišča bo znašala 5% od kosmat« oddajne cene sob. Vodovodna pristojbina se bo plačevala v višini 4% od kosmatega najemnin skega donosa hiš, v ostalem pa kakor leta 1930 Pri zgradbah, ki ne plačujejo gostaščine, se b<-računala faktična vporaba vode, in sicer po tarifa za večjo uporabo. Davščina na blagovni promet se bo pa plačevala na podlagi sklepa mestneg; občinskega sveta z dne 3. oktobra leta 1930 in rešitvi ministrstva financ z dne 17. novembru istega leta. Mariborska glasbena mladina v Beogradu Ekskurzija gojencev Glasbene Matice — Kon eert pod visokim pokroviteljstvom V javnost je šele v zadnjih dneh prišla vest, da pripravlja mariborska Glasbena Matica veliko ekskurzijo svojih gojencev v prestolnico, in to z velikim glasbenim programom. V beograj ski radio bo mladina v ponedeljek zvečer peh> slovenske narodne pesmi, javno pa namerava proizvajati dve produkciji za šole in večerni koncert v velikem gledališču. Produkciji bo do v torek 10. t. m. ob 15. uri in v sredo 11. t. m. ob 16. uri v malem gledališču na Vračaru. glavni koncert pod protektoratom Nj. Vis. pre stolonaslednika Petra pa v torek 10. t. m. zve čer v Velikem gledališču. S to ekskurzijo, katero je Matica nadvse vestno pripravila, je izpolnila že davno negovano željo svoje mladine, da se pokloni svojemu kralju in njegovemu kraljevskemu domu tei da spozna Beograd in svoje brate Srbe. Beograd se živahno pripravlja na sprejem slovenske mladine, ki je vložila vso svojo silo, da bo naš glasbeni naraščaj primerno repre zentiral, saj si je izbrala za svoje koncerte veliko delo svetovne glasbene literature, Dvofa kovega »Mrtvaškega ženina«. Menda je to edinstven slučaj, da gre na daljno pot sama mladina s tako veliko skladbo, ali Maribor ima v svoj zavod veliko zaupanje ln simpatično spremlja svoje najdražje tja doli na Dunav. Prav posebnega pomena in velika čast za našo mladino pa je dejstvo, da se vrši beo grajski koncert pod visokim protektoratom močnic istotam. M. K. 568 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 6602 — Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 106 — Prva civilna poroka v Zagrebu. Na francoskem konzulatu v Zagrebu sta bila civilno poročena generalni direktor A. G. B. v Zagrebu g. Louis Billeudet in gdč. Andrie Schrei-ber. To je bila prva civilna poroka v Zagrebu. d Oselma vest. V imenik zdravniške zbornice s sedežem v Brežicah je vpisan dr. Jože Peček. d Občni »bor »Orest« bo v nedeljo 8. t. m. ob 9. uri v Delavski zbornici, vogalni vhod II. nadstropje. Udeležba članstva je obvezna, vabljeni so pa tudi absolventi strojne in elektrotehniške delovodske šole ter tem enakih šol v državi. d Opozarjamo tiskarne na današnji razpis glede tiska glasila »Lovca« »Slovenskega lovskega društva v Ljubljani. d Mesto cvetja na krsto blagopokojnega gosp. dr. £rika Miihleisena, znanega podpornika revežev, so darovali najemniki v njegovi hiši Din 700 Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Iskrena hvala! 573 d Rudolf Sterle, advokat v Ljubljani, se je preselil g svojo pisarno v Pražakovo ulico 13, poleg Zadružne banke. 576 d Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. uri v Ljubljani 763-9, termometer 1-8, relativna vlaga 85%, pihal je E, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 760-2, termometer 6, vlaga 90%, pihal je NE, oblačnost 10. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 0 8, v Mariboru 4, v Zagrebu 3, v Beogradu —3, v Sarajevu —2, v Kumboru 7, v Splitu 4, na Rabu 3, na Visu 8. iichemshi feameval SK Ilirije 7. februarja na Taboru Gittbljtma Petek, 6. februarja 1931., Doroteja. Pravoslavni: 24. januarja, Ksenija. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski ce-•ti. ¥ ■ Nocoj bo v Unionski dvorani simfonični koncert z odličnim programom. 80članski orkester sestavljen iz opernega orkestra In Orkestralnega društva Glasbene Matice, bo Igral pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca Mozartovo simfonijo v es-duru, Lisztovo simfonično pesnitev Torquato Tasso, v II. delu pa dve modernejši skladbi, In sicer Debussyjev Preludij in Ravelov valček. Koncert priredi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je izdala tudi drobno programno knjižico o vseh 4 simfoni-, čnih delih, ki olajšujejo razumevanje izvajanih skladb. Zato naj si vsak posetnik omisli tudi tak program. Vstopnice dobite v Matični knjigarni, zvečer pa v veži pred Unionsko dvorano. Cene običajne — koncertne. ■ Gostovanje gledališke skupine Die Tegern-seer v operi. V torek 10. t. m. in v sredo 11. t. m. gostujejo v opernem gledališču Tegernseerji in vprizore dve veseloigri. Lansko leto so imeli velikanski uspeh. Letos gostuje popolnoma ista skupina, zato smo tudi prepričani o njenem ponovnem uspehu. Predprodaja bo od sobote dalje pri dnevni blagajni v operi. ■ Prva drama Milana Skrbinška. Režiser ln igralec našega ljubljanskega Narodnega gledališča, g. Milan Skrbinšek, je pravkar dovršil psihoanalitično dramo »Labirint«, v kateri je na svojevrsten način obdelal problem trikota i* igralskega in pisateljskega okolja. Premiera tega prvega Skrbinškovega oderskega dela bo najbrže v Mariboru. ■ Razstava slik Matije Jama v Jakopičevem paviljonu ostane odprta samo le nekoliko dni. Dnevno od 10. do 15. ■ Odprta noč in dan go groba vrata. V Hra-deckega vasi 48, je umrl mesar in posestnik Ahlin Alojzij, star 37 let. V splošni bolnici sta umrla Kržan Jakob, 68 let, policijski nadzornik v pokoju, Poljanska c. 15, in Lunder Anton, 7 mea., posestnikov sin iz Trebelnega na Dolenjskem. — Po dolgi težki bolezni je preminul g. Ivan Potočnik, adm. kapetan I. ki. v p. in hišni posestnik. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto 7. t. m. ob pol 17. uri izpred mrtvašnice splošne b ' lice k sv. Križu. Žalujoči soprogi in otrokom sožalje, pokojnik naj počiva v miru! ■ Pogreb dr. Miihleisna. Včeraj popoldne se je vršil z Dunajske ceste 36 pogreb finančnega svetnika v pokoju dr. Erika Miihlleisna. Pokojnika je spremilo na njegovi zadnji poti veliko število Ljubljančanov iz vseh slojev. Zlasti številno so bili zastopani trgovski svet, odvetniki in uradniki finančne direkcije ter višji uradniki banske uprave. Pogreba »o se korporativno udeležili tudi člani Orkestralnega društva, katerega agilni član je bil pokojnik, dalje Glasbene Matice ter raznih drugih društev in korporacij. 9. otroška maškerada »Atene« 15. februarja t. 1. Nikar ne zabite pustne nedelje, če ljubite deco, ne bode Vam žal, uzrli boste prisrčno veselje otroški vrši se ta dan karneval. V unionski dvorani se zberejo malčki ž< pit igral pa priznani bo Sonny boy. ob štirih po; se plesal le prične se že raj kolo, plesali tud’ valčki Jz drugih banovin Ogromna prazgodovinska kost V bližini Skoplja so uašli te dni del glave prazgodovinskega fosilnega sesalca mastodonta. Najdba je dragocena pridobitev za muzej Južne Srbije in za naše prirodoslovce. Najdba bo pa tudi vzbudila pozornost znanstvenikov vsega sveta. Profesorji skopljanske fakultete z veliko vnemo raziskujejo geografsko, geološko, arhieloško in zgodovinsko in antropogeografsko strukturo Južne Srbije. Tako je nedavno profesor dr. Jovanovič preiskal z dvema inženjerjima skop-ljansko kotlino. Pod vasjo Nerezi je našel pozornost vzbujajočo belo kopo. Ker je vedel, da je bila ta kotlina včasih vsa pod vodo in da so tu v njej že našli prazgodovinske ostanke raznih živali, je posvetil vso pozornost kopi m ugotovil, da gre za kost, in sicer za ogromno kost prazgodovinske živali. Naslednji dan je s prijatelji začel s kopanjem in izkopali so ogromno čeljust sesalca mastodonta iz prazgodovinske dobe. Dobro je ohranjen en zob mlečnik, ki je dolg nič manj kot en četrt metra. Ker je je bila čeljust v ilovici, se je do danes dobro obranila. Stara je več tisoč let iz dobe, ko so živeli veliki sesalci. Dr. Jovanovič proučuje sedaj najdbo v svojem kabinetu. Zaradi dobro ohranjenega zoba bo po mnenju najditelja mogoče ugotoviti natančno vrsto tega sesalca. Živega so hoteli pokopati Iz Bihača poročajo, kako bi skoro pokopali navidezno mrtvega upokojenega učitelja lbra-himpašiča. Učitelj je doma pred dnevi pil ravno kavo, ko se je nenadoma zgrudil na tla. Bil je v globoki nezavesti, domačini so pa mislili, da je mrtev. V torek so ga hoteli pokopati po vs';b predpisih muslimanske vere. Ceremonije ob mrtvaškem odru so bile že opravljene in pogrebci so mrtvega odnesli na pokopališče. Kar je bil učitelj zelo poznan, se je njegovega pogreba udeležilo izredno mnogo ljudi. Ko so mrtveca položili v grob, je neki pogrebec slučajno opazil, da je truplo še toplo. Začeli so ugibati, ali možakar ni samo navidezno mrtev; potegnili so ga zopet iz groba in ga odpeljali v bolnico. V bolnici so zdravniki ugotovili, da je bil 70-letni učitelj samo navidezno mrtev. Posrečilo se jim je ga zopet obuditi, nakar je šel domov v veliko veselje domačih, ki so za njim že žalovali. b 25.IMKI Din *a dubrovniški arhiv. Kakor znano, je dubrovniški arhiv ena naših najdragocenejših zakladnic starih zgodovinskih listin, ki »o posebnega pomena za proučavanje zgodovine Hrvatske, Dalmacije, Bosne, Srbije ioDubrovni-ka. Delo v arhivu je bilo doslej otežliočeno, ker arhiv ni premogel laboratorija za fotografiranje. Te dni je o tem nedostatku opozoril novinar Stevo Stojanovič industrialca g. Petra Tesliča v Sisku. Teslič, ki se zelo zanima za našo zgodovino, je takoj podaril arhivu 25.000 Din za ureditev fotografskega laboratorija. b utrjena smrtna obsodba. Beograjsko ape-lacijsko sodišče je potrdilo obsodbo prvostopnega sodišča, ki je obsodilo bivšega orožnika Gjorgja Zivaljeviča na smrt zaradi umora Dane Milen-kovičeve. b Dva velika vloma v Zagrebu. V noči od torka na sredo so neznani vlomilci udrli v trgovino s perilom Arturja Olttcka v Marovsld ul. Odnesli so perila in konfekcije za 150.000 Din. Isto noč so se vlomilci oglasili v trgovini ■ papirjem v Nikoličevi ulici, ki je last Mite Mi-loradovida. Oplenili so izložbo in odnesli polnilna peresa in druge pisarniške potrebščine v vrednosti 4.000 Din. b Ugotovljena identiteta samomorilke. Pred dnevi je skočilo v Donavo z zasebne ladje »Otadžbina« neko dekle, katere identitete ni bilo mogoče takoj ugotoviti. Zemunska policija je po 2 dnevni preiskavi ugotovila, da gre za Katico Kumoš iz Rakovca. Bila je služkinja in stara komaj 17 let. Službovala je pri nekem beograjskem trgovcu. Preden je izvršila samo mor, .a pisala materi, da j živa in zdrava ln da ji gre prav dobro. b Stražnika je zabodel. V Mitroviči je kurjač Dušan Komadina v pijanosti na cesti napadel svojega prijatelja Djordja Turčinoviča, s katerim je bil sprt. Med tem ko sta se prepirala, ju je hotel ločiti stražnik Stevan Kovačevič. Komadin je *a napadel z nožem stražnika in mu zadal 5 težkih ran. b Velika poneverba. V Zagrebu je pričela razprava proti bivšemu šefu glavne bratovske blagajne v Zagrebu Mirku Vrbanu. Obtožen je, da je poneveril 485.000 Din na ta način, da je ponarejal listine in sestavljal lažne potne stroškovnike. b Obsodba pustolovca. Pred sodniki v Stipu se je mora! te dni zagovarjati zaradi poneverbe in raznih pustolovščin neki Gavrilo Sčekič, ki je nekak mednarodni pustolovec. V fetip je prišel leta 1928 in se izdal za dijaka na univerzi Dobil je na glavarstvu službo, kjer je pa po neveril večjo vsoto denarja in pobegnil v inozemstvo. Pobegnil je na Dunaj nato v Berlin in še v Pariz, Končno se je vrnil zopet v Beograd, kjer so ga aretirali ln izročili sodišču v Stipu. Sčekič je star komaj 25 let. Pred sod nike je stopil celo samozavestno in elegantno oblečen. Sodišče ga je obsodilo na leto dni stro gega zapora. ■ Mestne davščine. Mestno načelstvo opo zarja, da je plačevati do nadaljnega vse periodične občinske davščine (vodarino, gostaščiuo, kanalsko pristojbino, davek na vozila, sanitarna obrtna kontrolna davščina) po predpisu za leto 1930. £ I latvina suknje ln čevljev. Šoferju Francu Štritofu, stanujočemu v Vodmatski ulici 55, je bila iz nezaklenjene sobe ukradena siva suknja, vredna 150 Din. — Zavrlu Rafaelu, hlapcu pri’ Petkovšek Ceciliji iz Hrastja, občina Moste, so bili iz nezaklenjenega živinskega hleva ukradeni čevlji, vredni 200 Din. Cel/e •e * Počitniške kolonije ob morju. Kakor že ve« led, bo pm-ediio Kolo jugoslovanskih eester v ^elju tuda letos več počitniških kolonij v ®vo- * Bakarcu v Hrv. Primorju, in sicer de™h do 27- septembra. Cene za SSbedeli6- lev 600’ 16‘ lela 700 »a tmedensko oskrbo z vožnjo vred Odrasli ki sprejemajo, kolikor dopušča prostor plača io posteljo v dvorani dnevno Din 28-—,’v sobah 8®‘71za popolno oskrbo. Prijave sprejema ob sobotaji od 11-30 naprej blagajničarka dru-4 gc. Kern Marija v meščanski šoli II. nadstropje. Pri prijavi ee plača Din 100-—, ki se vštejejo v oskrbnino. Da se omogoči letovanje tudi onim, ki bi enkratno vsoto težko plačali’ s lahko plačuje v obrokih. Vsi dosedanji ko-kmteti so bik zelo zadovoljni, in ker ostane oskrba ista in jo pričakovati mnogo prijav, i>o-lldTUStV0 re“>*e. d« so kanalu oglase! JTr? T° javi’ * Inore san, z-brata, v kolikor se to z razdelitvijo strinja. Ba- r^»aC- L® 20 minut od Kraljeviče, ima jako dobro hladno studenčico, pred domom se razprostira lep majhen park s košatimi bilo društvo klicano petkrat, k požarom pa 26 krat, med temi tudi v oddaljene kraje, kakor v vnanje. Nabavilo si je veliko štirikolesno ba-laučno lestev ter je sploh vse orodje temeljito i?rfdeil 8e -’e preselilo v novi gasil-n&JlepŠih in najmodernejših je 61’ med tom 45 aktivnih podpornih članov pa je 402. Denarni promet je znašal 88.000 Din. Kot častni poveljnik j« bil izvoljen g. Jelilenz, kot poveljnik g. Ko-sohier, kot namestnik poveljnik g. Kališnik. * Rešilni avto gasilnega in reševalnega dru-«va je končno včeraj prispel v Celje. Je lep in •oliden »Tetra*. Kmalu bo celjska rešilna postaja začela poslovati. * Smrtna kosa. Na Vrazovem trgu 2 je dne 4. t. m. umrla posestnica ga. Skoberne Justina, roj. Droharz. Pokojna je bila teta odvetnika g. dr. Skobeimeta Jurija ter hotelirja gosp. Skoibenneta Friderika. Dosegla je staro«! 75 let. Pogreb bo danes ob 16. uri na mestnem pokopališču. Preostalim iskreno sožalje! * Mestni avtobus razpisuje mesto pomožne uradnice. Natančnejše v oglasu v našem listu. * Predavanje o vzgoji mladine bo prof. dr. 2geč Iz Maribora v pon e d el ii ek 9. t. m. nadaljeval. Pričetek ob 20. v meščanski šoli. * Najdbe. V neki trafiki so našili avstrijski potni list na ime Mayer Albert iz Lang-Etizers-dorfa. — V mestu so našli zavitek s kosom svile. Oboie se dobi na policiji. ‘.Velika tatvina mesa. Mesarju g. Krofliču Alojziju je neznan tat iz ute Na okornih v noči od torka na sredo ukradel večjo količino tam •hranjenega, osoljenega svinjskega mesa. Me-«pr trpi 1000 Din škode. Policija raziskuje tatvino, pred nakupom svarimo. Ptuj Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča bo v ponedeljek 9. t. m. Uprizorila se bo Le-harjeva opereta »Ciganska ljubezen«, ki ae od-Bikuje po romantičnem in živahnem dejanju ter izredno melodijozmi muziki. Po daljšem presledku bo to spet prva -opereta v Ptuju, zato se pričakuje veliko zanimanja občinstva. ‘Radio Ljubljana, petek, #. februarja. 12.15 Plošče !arije svetov, pevcev — operni potpouri). 18.0C 5as, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Saxo-fon. 18.80 P. dr. R. Tominec: Postanek redovniških naselbin. 19.00 Prof. dr. L. Sušnik: Francoščina. 19.80 0 mleku (Krekova gospod, šola v Zgor. Šiški). 20.00 Šahovska ura, B. Pleničar. 20.00 Večer historične glasbe, prenos iz Zagreba. Predava dr. Bogdan Plamenac. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 7. februarja. 12.15 Plošče !mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 >ais, plošče. 17.30 Radio orkester. 18.30 Dr. Reya: Nekaj o vremenu. 19.00 Dr. France Veber: Poglavje iz filozofije. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Prenos družabnega večera ruskih oficirjev iz oficirskega doma. — Vmes poročila in časovna napoved. 20.30 Valčkova ura Radio orkester. .22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan 28.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, petek 6. februarja.. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 18.80 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.10 Komorna baročna glasba. 22.00 Novice, sneg in vreme. 22.15 Plesna ura. Zagreb, sobota. 7. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.90 Sneg in vreme. 13.80 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.80 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere h Beograda. Beograd, petek. 6. februarja. 12.45 Radio orkester. 18.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Kitara. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Radio orkester. 20.30 Zagreb. 22.80 Novice. 22.50 Balalajke — koncert. Beograd, sobota. 7. februarja. 12.45 Opoldanski koncert. 18.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 19.00 Jazz orkester. 19.30 Rim. 20.00 Preno* opere. 21.30 Novice. THenriJjcv m Zakon o priimkih in naši priimki. V zakonu o imenih in priimkih je določba, po kateri se morajo vsi priimki naših državljanov uradno pisati tako, kakor določajo pravila našega jezika, ako osebe, za katere gre, ne dokažejo, da so se njihovi priimki tudi že pred SO leti drugače pisali. Zdi pa se, da pri nas tega zakona ne poznamo ali da smo nanj že pozabili, kajti sicer bi že davno izginili razni Itschi in Schitschi, katerih je tudi po krstnih listih, izpričevalih in drugih listinah še vse polno, da se na javne napise sploh ne oziramo. Čas bi tedaj bil, da bi se zakon o priimkih P''čel izvajati! mKletarski tečaj za gostilničarje. Včeraj zjutraj je Zveza gostilničarskih zadrug dvorila na banovinski vinarski in sadjarski šoli svoj prvi 3-m (»sečni kletarski tečaj za sinove gostilničarjev. Tečaj je združen s predavanji o daivkih, ki jih bo vodil obrtno-zadružini nadzornik Založnik. Kletarski tečaj vodi strokovni učitelj Vojsk s svojimi asistenti. m Okrožna skupina državnih nameščencev in upokojencev ter Samopomoč državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru še enkrat opozarjata na svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 8. t. in. ob 9. uri dopoldne v dvorani Na-bavljalne zadruge na Rotovžkem trgu. _ m Za nezaposlene. Borza dela v Mariboru išče nujno več viničarjev, hlapcev, fotografskega vajenca, več služkinj, sobaric, varušk in vzgojiteljic. in Stavbna zadruga mestnih uslužbencev »Po-citniski dom« v Mariboru bo priredila v soboto, dne 14. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu pohorski ples s sodelovanjem pohorske godbe pevskega zbora mestnih uslužbencev in g. Ne-raliča. Prireditev bo namenjena v korist novi zgradbi »Pohorski dom« na Pohorju ki sp ho otvorila že letos spomladi. ’ m Neverjetno, a resnično. V slovenskem Mariboru posluje slovensko osmrtno društvo ki razpošilja svojim članom nemške tiskovine in to celo ljudem, ki so se za pravice slovenskega jezika bonli že za časa stare Avstrije. Take tiskovine pa romajo baje tudi na deželo, kjer pravih Nemcev sploh ni, še manj pa ljudi,'ki našega jezika ne bi razumeli. Na tak način je vsako uveljavljanje našega jezika in dviganje narodne zavesti — bob ob steno. Brežice V spomin llfi-lolnice rojstva Strossmajerja. V spomin 116-letnice rojstva velikega Jugoslovana se je vršila ob 9. uri služba božja v župni cerkvi, kateri so prisostvovali obe šoli, meščanska in osnovna z učiteljstvom na čelu. Po maši so se vršile interne proslave. Gledališka igra v Globokem. Prostovoljno gasimo društvo v Globokem bo najbrže vprizorilo v nedeljo 8. februarja dramo »Domen«. Varjeni vsi, ki ljubite gledališke prireditve 1 Novo mesto Strossmayerjeva proslava se je izvršila na vseh tukajšnjih učnih zavodih s Šolsko mašo in interno slovesnostjo. Ta je vsebovala slavnostni govor, petje in deklamacije. V gimnazijski telovadnici je govoril o velikem Jugoslovanu J. J. 8trossinayerju prof. dr. Viktor Tiiller, v telovadnici osnovne šole pa učitelj Viktor Plimat. Osebna vest. Stalnost je priznana zvaai&ikom H/3. tukaijšnje progovne sekcije drž. železnice gg. Antonu Dremelju, Milku Luksiču in Janezu Žagarju. Nenasitni želodec. V največji naši kmečka občimi Smihel-Stoipiče se je v prešlem letu popilo nič manj kot 1240 lil vina, 40 hi mošta, 45 lil piva, in 10 hi žganja. Pojedlo se je 83 »lav velike Sivine, krav, volov, telet in hikov, drobnice in prašičev pa so pospravili 208 glav Smrt uglednega Novomeščana. V ponedeljek je preminul po dolgem boiov&aiju obče spoštovani tn ugledni Novomeščan g. Ludvik Kalčič, upravitelj Ženske bolnice. Mož je bil vsestransko delaven, več let je starostoval tukajšnjemu udejstvoval sc v vseh mogočih narodnih in gospodarskih društvih, kar je pokapala tudi njegova poslednja pot. Menda ni ostal noben Novomeččan doma, pa tudi okoličanov je 'Mio mnogo. V imenu Sokola se je poslovil od potkojnika društveni starosta g. Matija Marince«. »prevod je bil nepregledno dolg: Sokol v Zav^J ®0<^>a’ gasilci in številna druga društva, en narodnjaku in neumornemu delav- W pi11 sP°min, ostalim naše globoko sožalje! nam ol>eta za prihodnjo soboto sen-■«#0 Vsi prostori Sokolskega dama so zanj Hr1’, na Tipr rkJejo )j'«jan»ki Sent-(jakobeani, kasneje naš siij*jni orkester. Radovedni »mo. Požari. Preteklo soboto popoldne je nenadno pričelo goreti v Malem Orehku pod Gorjanci. Kaviarju Jožefu Sašku se Je vnelo podstrešje in »nu tudi docela pogorelo. K sreči ima hišica' 8i1?P. ,in ie ogenj tako omejen ka&fo la je sil v‘Se’ .Tam £ imel šaSek svojo druge hrane 7™ seveda vse žito in večina dinarjev. StopiSfct eLsilc? il ba'e za celih 750 moč, se niso po končani 80 Prihiteli na po-ntegnili podati domov ker Eog,,}jeini nevarnosti wiče!o kaditi iznad strehe Je med tenl 8Pelt Golobiča na Vinarebri. Staro zanS8 je imel natrpano s senom in vse »^i™ b#3S? Ke5»M ni bilo več kaj, zavarovalnine1®5'”/ ni nobene. P3 ^aon tudi Mokronog Kmet. tečaj. V nedeljo sta predavni« »• • zdravnik g. Varl »O pomoči pri porodih«'",^" sod. uradnik g. I. Drašler »O zemljiški kciiiri« Prisotnih je bilo 42 poslušalcev. V sredo 4 t’ m. sta predavala g. sres. kmet. ref. Ambrož >0 sadjarstvu« in g. živ. zravnik Varl »O kužnih boleznih«. Sibirski tovariši pokoj. kap. J. Širclja. V nedeljo 1. t. m. dopoldne je položila na grob pok. kapetana Širclja deputacija njegovih tovarišev iz biv. Jugoslovanskega polka lep venec. Prostovoljno gasil, društvo. Na Svečnico se je vršila v tuk. Sokolskem doniu Tombola o na koncertu izvajana), ena v g-molu in ena v C-duru (Jupiter). Mozart je pisal sinfonije za manjši orkester, v njih še manjkajo navadno klarinete in pozavne, tudi rogova sta mesto štirih le dva. — Liszt je novoromantik z nekako istimi cilji kakor Berlioz ali Wagner. Proslavil se je kot pianist in komponist klavirskih skladb in orkestralnih. Bil je re-volucijonar v formi in je uvedel skupno z Berliozom programsko glasbo. Ena najboljših takih skladb je sinfonična pesnitev »Tasso, lamento e trionfo«. Inspirirana je po Goethejevi drami. De-bussy in Ravel sta francoska impresionista, prvi je oče smeri in genijalnejši, drugi pa bolj rafiniran in efekten. Oba odlikuje zlasti tenkočutnost, noblesa, ogromno znanje in obvladovanje orkestralnega aparata, kar se izraža v pikantni harmoniji in v čisti, prevejani inštrumentaciji. Liszt je oljnata slika, Debussy in Ravel sta akvarela. Liszt dela Jematično, ljubi grdacije in široke kanti-lene, oba Francoza sta kratka in jedrnata. Stravinski ceni Debussyja prav posebno. Ravel še živi in je danes morda najinarkantnejši živeči francoski komponist. Slavko Osterc. * Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah je za 251etnico svojega obstoja (1905.—1930.) izdala lično Izvest je z naslednjimi prispevki: Gustav Vodušek, Ustanovitev rudarske nadaljevalne Sole; inž, P. Vrbič, Naše sodobno rudarsko delavstvo; M. Lipužiž, Pri šahtu (pesem); inž. Alfred Rogi, Premogovnik Trbovlje; Karel Omerza,^ Mladim rudarjem; Viktor Poboljšaj, Rudnik počiva; Anton Sajevic, 1. december 1923. (dve šolski nalogi). Zvezek zaključujejo razni imeniki, seznami in risbe. " Slif Razglasi osrednje vlade Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za mesec februar 1931. Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je gospod minister za finance glede na dejstva, da se menjava vrednost listin, izdan in na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, določil z odločbo br. II. 8060 z dne 24. januarja 1931. nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki se glase na zlato ali inozemsko valuto, ter se morajo po tem znesku pobarati takse po zakonu o taksah in sicer: 1 napoleondar ....... Din 218 60 1 turška zlata lira.................... 249’— 1 angleški funt................................................. 274-90 1 dolar.....................» 56T)0 1 kanadski dolar............» 56-20 1 nemška zlata marka' , ... > 13-45 1 zlat zlot.................> 6 33 1 avstrijski šiling ...... » 7-96 1 belg......................> 7-89 1 pengO ...................... . . » 9 88 1 braziljski niMreds................> 5'40 1 egiptovski funt...................» 281-80 1 uruguajskii pezos.................> 36-20 1 argentinski pezos.........> 17-20 1 turška papirnata lira .... » 26’70 100 turških pia«trov.......................................> 26-70 100 zlatih francoskih frankov , . » 1095-90 100 frarnoosikih frankov . , , . > 221‘85 100 švicarskih frankov . . . , . > 1095-90 100 italijanski Mr ...... > 296-40 100 nizozemskih goldinarjev . . > 2277*— 100 romunskih lejev................................................ 33-60 100 bolgarskih levov ..... » 41-— 100 danskih kron > 1513-—- 100 švedskih kron ...... > 1515-40 100 norveških kron » 1513-— 100 perot . » 506-— 100 drahem............................ » 73-— 100 če&koslovaštoih kron .... > 167-60 100 finskih mark ...... > 142-10 100 letonskih lat.............» 1084 30 Ti kurzi veljajo za čas od dne 1. do dne 28. februarja 1931, teir se morajo uporabljati tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato — napoleon-dori in zlate turške Ure — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov In drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo luMce takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 8. kot obračunaval«! tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1930./1931. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah; in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice na- “cTmp. r,t Jz oddelka za državno J *un ministrstva za Razglasi kraljevske banske uprave V. No. 864/2. Razglas II. 296—3—-i Razglas o licitaciji. Ker 1. licitacija za prevzem težaških, zi-čLrskih m betonskih, keramičnih, ključavničarskih, mizarskih, pleskarskih, steklarskih in instalacijskih del pri preureditvi operacijske sobe v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani ni uspela, razpisuje kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, II. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 10. marca t. 1. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21. Ponudbe se morajo glasiti na vse ali tudi na posamezne vrste del v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ld znaša za: I. težaška, zidarska in betonska dela 31.284-50 dinarjev; II. keramična dela 58.796-20 dinarjev; III. ključavničarska dela 14.640-— dinarjev; IV. mizarska dela 3900-— dinarjev; V. steklarska dela 10.576 dinarjev; VI. pleskarska dela 9294-— dinarjev; VII. instalacijska dela 42.180-— dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razsrlasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 31. januarja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Prede. 115—4/31/3. 2—2 Razpis. Odda se mesto služitelja pri okrožnem sodl-,v.v?. ^IjU' Prav se oddajo vsa mesta služiiteljev ali jetniSniSarjev-sJužateljev, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali pa zaradi njega. Pravilno kolkovane in opremljene pro&nje, M morajo biti svojeročno spisane, naj se viože do najkesneje 2 2. februarja 1931. pri podpisanem predsedui&tvu. Obširnejši razpis glej v »Jugoslovanu* * dne 8. februarja 1931. Pr »dsedniBtvo »krožnega sodiSča v Celju, dne 30. januarja 1931. •J; Nc V 165/30-2. 292-3-2 Amortizacija. Na prošnjo Recek Henrika, posestnika v Vadarcih št. 69, se uvaja postopanje v svrho amortizacije vložne knjižice št. 514 od »Bodohegyi hitelszflvetkezet« v Bodon-cih, glaseče se prvotno na ime Kuzmič Kato, sedaj pa na ime Recek Henrika, Vadarci tš. 69, z vlogo 3948 K 52 vinarjev, ki jo je prosilec baje izgubil. Imejitelj te knjižice se s tem poziva, naj uveljavlja svoje pravice tekom 6 me secev od dne razglasitve, ker bi Be sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. V., dne 10. januarja 1931. * Nc V 161/30-3. 291-3-2 Amortizacija. Na prošnjo Skrilec Ivana, posestnika v Sebeborcih št. 109, se uvaja postopanje v svrho amortizacij« vložne knjižice: Prekmurska banka d. d. v Murski Soboti (prej Muraszombati Takarekpenztar) številka 5618-IIa/l 13 z vlogo 57.73330 Din, ki jo je prosilec baje izgubil. Imejitelj te knjižice se s tem poziva, naj uveljavlja svoje pravice tekom 6 mesecev od dne razglasitve, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. V., dne 10. januarja 1931. Slovenske zadeve v zagrebški reviji. Februarska številka Socijalne misli prinaša podrobno oceno Cankarjeve družbe (St. Tomašič) to pa skoraj navduSeno poročilo o gostovanju odra ljubljanske Svobode z Gorkega dramo »Na dnu« v Vaiaždieu (Mirko Kus-NAkolajev). Zanimiv jubilej. Praški Narodni listy so v torek prinesli iapod peresa znanega književnika din prevajalca iz srbohrvaščine J. H ud ca članek o hrvatekem pisatelju Božu Lovrič-u, ki že dvajset let »talno živi v Pragi in sa je s svojim literarnim deloin pridobil lepih zaslug za medsebojno poznavanje jugoslovanske in češkoslovaške kulture. Koštana kot opera. Peter Konjovič, znani hr-vateld komponist in bivši ravnatelj zagrebške opere, je komponiral opero »Koštana« po libretu istoimenske drame Bore Stankoviča. Opera pa zaradi odpora Stankovi 6e-ve udove dolgo ni mogla priti do uprizoritve. Zdaj se je uprava bet 'rajskega Narodnega gledaJišča po-godiila ž njo, da ji pripade 7 procentov od brutto inkasa, tako da bo v dogtlednem času moglo priti do vpriaoritve. Razstava ruskepa slikarstva v Pragi. Pred dnevi je bila v Pragi otvorjena razstava sodobnega ruskega slikarstva, ki vzbuja veliko pozornost, dasi po sodbi kritike ne daje dovolj jasne podobe o Intenziteti im strujanju sodobnega ruskepra umetniškega doda. Pohvalno se kritika izraža predvsem o imenih Pahomov, Labas, Šifrin, Malevič, Ribcenkov. Ševčenko. Koliko mora biti zmožen filmski dramaturg. Pred kratkim je neko veliko nemško filmsko podjetje odpMstolo svojega dramaturga, čeS da za posel ni sposoben. Pri procesu, ki je tej odpovedi sledil, je bil kot izvedenec zaslišan neki Mmski podjetnik, ki je pred soddfičem med drugim izjavil, da mora biti dober dramaturg pri filmskem podjetju zmožen, v eni uri iznajti tekstov za trideset filmov. — Ko so nemški listi beležili to vest, so s kritičnim nasmehom pri-pomenjaM: moč te teze se vsej naši filmski produkciji precej pozna. žrledcr/isče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. ur) zvečer. Petek, 6. februarja: Zaprto. Sobota, »Mercadet«. Red A. Opera Petek, 6. februarja: Simfonični koncert v Unionu. Izven. Sobota, 7. februarja: »Nina nana, punčka mojalc Balet Figurine. Red E, NARODNO GLBDALIftOG V MARIBORU Petek, 6. februarja: Zaprto. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 9. februarja ob 20. uri: »Ciganska ljubezen*. Gostovanje mariborskega gledališča. p 4./Q1—1 970 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 30. decembra 1930, opravilna štev. L 12/30—16, je bil Turšič' Jožef, posestnik v Brezovici št. 8 pri Borovnici, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican. Za pomočnika je bil postavljen Turšič Jožef ml., posestnika sin na Brezovici št. 8. Kr. okrajno sodišče na Vrhniki, dne 18. januarja 1931. Konkurzni razglasi S 4/31—3. 299 107. Konkurzni oklic. * Razglasitev konkurza o imovini protokol, tvrdke I. Kostevc, nasl. A. Pirš, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. Konkurzni sodnik Adolf Hudnik, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase dr. Frlan Franc, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 14. februarja 1931. ob desetih. Oglasitveni rok do 21. marca 1931. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 8. marca 1931. obdesetih soba št. 140. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. februarja 1931. Sa 6/31—3. 300 108. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnice Živko (Schifko) Terezije, trgovke v Mariboru, Aleksandrova cesta 71. Poravnalni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik Šoštarič Ivan, trgovec v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 9. marca 1931. ob devetih. Rok za oglasitev do 5. m a c a 1 9 31. pri podpisanem sodišču. Okrožno sodišče t Mariboru, oddelek III., dne 3. februarja 1931. * 283 Sa 3/31—1. 109. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Orgin Terezije, prot. trgovke v Novem mestu. Poravnalni sodnik: Kacjan Anton, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu. Poravnalni upravitelj: dir. Gros Davorin, odvetnik v Novem mestu. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba St. 58 dne 13. (trinajstega) marca 1931 ob polenajstih. Rok za oglasitev terjatev do 2. marca 19 31 pri podpisanem sodišču. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 31. januarja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev I. No. 1949/1 252 2—2 Razglas o javni ofertalni licitaciji o oddaji gradbenih del za povečanje dermatološkega oddelka v splošni bolnici v Mariboru. Licitacija se bo vršila dne 7. marca 1931 ob pol enajstih v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v MariboTu in sicer v sobi št. 49. Svojeročno spisane odnosno podpisane ponudbe opremljene s kolkom za 100 Din. priloge pa vsako s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem gradbenih del nadzidka za povečanje dermatološkega oddelka v Mariboru ponudnika N. M.« in sicer neposredno v roke predsednika komisije na dan licitacijo dne 7. marca t. 1. med pol deseto in po! enajsto uro. Poznejše in nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti, ne bc »o vpoštevale. Vse nataučnejše podatke glej v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovan« *tev. 26 z dne 1. februarja 1931. Sresko načelstvo Maribor, levi breg, dne 24. januarja 1931. * Št. 192. 233a 2-2 Razpis. ustne licitacije za dobavo gramoza za proge med km 497-106 do km 576-5 državne ceste štev. 2 in med km 793-908 do km 808-666 državne ceste št. 28. Licitacija ge bo vršila v pisarni tehničnega razdelka in sicer v ponedeljek dne 2. marca 1931 ob 10. uri dopoldne za progo km 534-5 do 576-5 drž. ceste štev 2 in za progo km 793-980 do 808-666 drž. ceste štev. 28; v torek, dne 8. marca 1931. ob 10. uri dopoldne za progo km 497-i06 do 5345 drž. štev. 2. za dobavo gramoza ho določeni sledeči roki: za pomladanski gramo: 31. december za jesenski gramoz: 30. september 1931, 1931. Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« dnevnika »Jugoslovana« štev, 26 z dne 1. februarja 1931. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 26. januarja 1931. No. 1453/2. * Razglas. 297 V četrtek dne 2 6. februarja 1931. ob devetih ee bo oddal pri »reskem načelstvu v Ljubljani v eobi štev. 1 v pritličju na javni dražbi v zakup lov občine Polhov- gradec za čas od 1. aprila 1931. do 31. marca 1936. Dražboni pogoji so med običajnimi uradnimi urami vsakomur v pogled pri refe-rentu v sobi štev. 1. Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 30. januarja 1931. $ Štev. 997/11. 298—2—1 Razpis. Direkcija državnega rudnika v Velenju, razpisuje za na dan 17. februarja ob enajstih nabavo: 5000 kg pšenične moke št. Og, 5000 kg pšenične mo,ke št. 2, 2000 kg pšenične moke št. 6, 1000 kg kave Santos la, 5000 kg koruze, 800 kg pridatka za kavo. Pogo_i se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 31. januarja 1931. Razne objave 295 Objava. Izgubila sem izpričevalo, izdano od dvo-razredne trg. šole v Ljubljani ob zaključku šolskega leta 1923/24 na ime Merzel Ida. ter ga proglašam za neveljavno. Tušek Ida, s. r. £. M. Hemar^ue; 10 jPcf nazaj Koman (Copyright by M. Feature Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Tega nismo mogli takoj razumeti. Smo ena skupina in se moramo boriti naprej. Na lijake in rove smo tako navajeni, da ne zaupamo prav tihi, zeleni pokrajini miru. Tako se nam zdi, kakor bi bila ta tišina samo pretveza, s katero bi nas radi zvabili v skrivnostno podminirano ozemlje, polno nevarnosti. Tja notri hite zdaj naši tovariši, neprevidni, sami brez pušk, brez ročnih granat — Ne moremo razumeti, da gredo in se ne bodo vrnili. Leteli bi za njimi in jim zaklicali: Kam- hitite, kaj delate tako sami zunaj, semkaj k nam spadate. Skupaj hočemo ostati in si graditi podzemske stane, nastavljati straže; kako hočemo drugače živeti, braniti se moramo, ker gotovo nas bodo zopet napadli. — Smejejo se in nam migajo; ne puste se zadrževati — blazen strah se dviga: to ne bo dobro končalo — tu se nekaj skriva — gotovo bodo ustreljeni. <5udno je to mlinsko kolo v glavi: preveč dolgo smo bili vojaki. — Jesenski veter žvižga po praznem dvorišču vojašnice. Vedno več tovarišev odhaja. Kako dolgo še — vsak bo zopet sam. « Od naše skupine ni odšel nihče. Imeli smo isto pot domov, zato smo se nastanili v kolodvorski veži, da ujamemo kak vlak. Veža je bila eno samo veliko skladišče zabojev, škatelj, tornister in šatorov. Tekom sedmih ur sta privozila mimo kolodvora dva vlaka. Grozdju podobno so viseli roji ljudi ob vratih. Popoldne se nam je posrečilo zavzeti prostor v bližini tračnic. Zvečer smo bili že čisto spredaj v najboljših postojankah. Za nekaj dni smo imeli živeža pri sebi. Za piti je preskrbel Albert Trosske velik vrč nekakega kropa, ki se je imenoval kavin nadomestek. Cigarete je re-kviriral Kosole pri Ledderhosu, kateremu je zagrozil da ga sicer vrže z vlaka. Tako preskrbljeni smo lahko izdržali. Karel Brogeb in Valentin, ki sta se nam zgubila, sta se sedaj prerila do nas. Vodnik jima je bila Willy-jeva rdeča glava, ki se je svetila kot morski svetilnik. Spali smo stoje. Prvi vlak je prišel zjutraj. Bil je tako napolnjen, da bi bilo blazno, poizkusiti ga naskočiti in riskirati padec pod kolesa. Naslednji vlak Je bil tovorni. Vozil je slepe konje iz fronte. Njih zaobrnjena očesna jabolka so bila belo-modra in rdeče podpluta. Stali so čisto mirno z iztegnjenimi glavami; samo v vohajočih nosnicah je bilo življenje. Povedalo se nam je, da ne bo danes nobenega vlaka več. Noben človek se ne gane z mesta. Vojak ne veruje naznanilom. Res je pripeljal popoldne še en vlak. Prvi pogled nam je odkril, da bo pravi. Samo napol zaseden je bil. Veža je odmevala od pripravljanja drobnarij, ki jih Je imel vsak s seboj, in od mogočnega naskoka kolon, ki so se spustile iz čakalnic. V kolodvorski veži se je vse zmešalo. Vlak je pripolzel. Eno okno je bilo odprto. Alberta Trosske-j a, ki je bil najlažji med nami, smo dvignili. Kot opica je splezal notri. V naslednjem trenot-ku je že viselo polno ljudi na vratih. Skoraj vsa okna so bila zaprta, toda že so jih začeli nekateri ki so hoteli na vsak način naprej, razbijati s puškinimi kopiti. Misel na raztrgane roke in noge jih ni plašila. Skozi razbita okna so začeli metati odeje, potem se je začelo plezanje notri. čas je že bil. Tehniko plezanja skozi okna smo takoj razumeli. Vse jo je poizkušalo. Albert, ki je bil prvi notri, je tekel po hodniku premikajočega se vlaka, in sicer vedno tako, da je bil vštric nas, ker drugače bi bilo to brezpomembno. Bili smo namreč tako zagozdeni, da nismo mogli premekniti niti rok, niti nog. Vlak se je vstavil. Albert je od znotraj odprl okno, skozi katero je naprvo splezal Tjaden, za njim pa Bethke in Kosole, ki jima je od zunaj pomagal Willy, ki se je zunaj še prej pošteno oddahnil. »Ali so vsi notri?« je kričal Kosole s hodnika, kjer je vladal velikanski pritisk. »Notri!« je rjovel Willy. Kot da bi bili iz puške izstreljeni, so odskočili od vrat Bethke, Kosole in Tjaden in zasedli zanje pripravljena mesta. Za njimi so zalili voz kot reka oni, ki so čakali zunaj. Plezali so v mreže za prtljago in zamašili vsak centimeter voza. Tudi lokomotivo so naskočili. Na voznih odbijačih so sedeli. Strehe vozov so bile vse zasedene. Vlakovodja je kričal: »Doli, saj sl boste razbili glave —* »Drži gobec, bomo že pazili,« mu Je odmevalo. V stranišču je sedelo pet mož. Eden je visel z zadnjico daleč skozi okno. lekaf za predpusi Sredstva proti Španski bolezni in hripi V »Prager Tagblatt«-u piše o španski bolezni •» Peter Panter nekako tako: »Kakor hitro te začne napadati hripa — to poznaš na žgačkanju v nosu, na trganja v 110-ah in pomanjkanju denarja — takrat doni v •odo nekaj stolčenega premoga ali koksa in .ol kapljice joda in grgraj. Takoj po grgranju e začne hripa. Hripo — influenco, Špansko bolezen, nahod — irijo nervozni bacili. Hripa je včasih združena . mrzlico, ki se začne pri 120» Fahrenheita, (ajlažje nalezeš hripo, če poljubiš žensko (če i moški) ali pa obratno — ali si moški ali lenska, to naj ti pove zdravnik. Nalezeš pa tripo tudi, če greš v kašljalnico (po domače: r gledališče), toda tam ne de vaj roke pred ista, ker to bacilom Škoduje. Mesa, zelenjave, juhe, surovega masla, sadja, Kruha, kompota ali sira med hripo ne uživaj — najboljše je, če obližeš trikrat na dan 20-vlnarsko znamko, če je pa hripa bolj huda, liži znamko za 40 vinarjev, tudi trikrat na dan. To pomaga. Dokler imaš hripo, ostani v postelji; postelja ni treba da bi bila ravno tvoja. Dokler t« stresa, si ovij vrat z nogavicami iz debele, domače volne, na noge pa položi ovratnik. Znanstvena medicina ■ hripo nikamor ne pride. Zato je najbolje, če si položiS na trebuh nihala: če niha od leve na desno, potem ima* influenco, če pa niha nihalo od desne na lf vo, imaš hripo. Ko to ugotoviš pojdi k naravnemu« zdravniku. Ce ti bo zapisal beli sir, namaži hripo s sirom, nikar pa he vrzi sira pod posteljo, kajti to je surovost. Učenemu zdravniku se nikar ne zaupaj, 8« imaš hripo, ampak obrni se na gospo Frtavč-kovko. Ta vedno nekaj najde zoper to bolezen, če oboli cela rodbina, pa zadostuje, da gre samo eden po zdravila, drugi ga bodo že posnemali. Najboljša sredstva so kamilice, tav-žent-rože ali pa gumi. Moderna doba Je pa znanstveno kemijo podprla Se s Bledečimi sredstvi: aspirol, piramidin, bizopeptan; najboljši pa je etil-fenil-lekanil,posaferinan-dinamit-aee-tilen-kolomban-piposol. Izgovori to ime trikrat zaporedoma in hripa bo bežala. Pa tudi znana soda-bikarbona je prav dobra. Amerikanci zdravijo hripo z vroSirn Švedskim punčem, Italijani drže levo roko nekaj časa kvišku, Francozi se zanjo sploh ne menijo, Dunajčan ti pa napiše o hripi podlistek. Nemci p« zdravijo hripo zelo temeljito: Nemec se najprej vleže, potem čaka, da se ga loti hripa, ko ima pa vročino, vrstane In gre v urad. Hripo je iznašel leta 1725. angleški duhovnik Jonatan Grips. Znanstveno ozdravljiva pa Je že od leta 1724. naprej. Traja pa hripa 8 tedne, Se jo zdravi zdravnik, y 21 dneh pa kar sama mine.« Navpična cesta Ogromen razvoj mesta Ne\vyorka je imel za posledico, da so se tam razvile čisto posebne prometne razmere. Prostor namreč, kjer stoji Newyork, je razmeroma majhen In mesto se je moglo širiti le proti severu. Ozkega in silno dragega prostora se v New-yorku ne da drugače izkoristiti kakor z grad- il.; nebotičnikov, ki so razširili mesto na višino. Danes grade vedno višje nebotičnike, ki tvorijo že kar mala mesta zase. Od nadstropja do nadstropja pa prevažajo ljudi dvigala. Koliko ljudi se vozi z dvigali na višino, se vidi odtod, da je pro.net . dvigali dvakrat tolikšen kakor je promet na železnici. Razvoj dvigal pa še ni pri kraju. Doslej je namreč ravno sestava dvigal ovirala stavbenike, da niso mogli zidati previsokih nebotičnikov, kajti za dvigala je bilo treba ravno v dragih dolenjih • prostorih silno mnogo prostora. Navpični promet je prizadeval stavbenikom največ preglavic. Za popolno izkoriščanje dvigal grade po več dvigal za posamezne skupine nadstropij. Sedaj pa imajo že dvonadstropna dvigala, tako da je kabina nad kabino. Ljudje, ki stanujejo ali dmajo opravke v dolenjlh prostorih, vstopajo v dolenjo kabino, drugi pa v gorenjo. Na ta nafiin so promet podvojili, Rod, ki ne mara zob Na jugu velikega azijskega otoka Sumatre živi neko malajsko pleme, ki danes že izumira, ima pa prav zanimive običaje. Najbolj zanimivo je, da ta rod ne mara zob. Kakor večina divjih rodov tako poznajo tudi Bataki le vero na dobro in slabo. Najbolj važna življenjska zadeva za Batake pa je riž in ril taste po božje. Seveda, 5e pa Batak noče umreti od lakote, mora svojega »boga« (riž) pojesti, toda jesti ga hoče tako, da »boga« ne boli preveč. To pa dosežejo po njihovem ■ tem, da si dajo polomiti svoje ostre zobe. Kakor hitro jo nunireJ Batak 15 let star, se zbere ves rod in mladeniču začno med plesom ln godbo lomiti iz ust vse zobe, samo 4 kočnike mu puste. Škrbine nato opilijo, vse zobe pa prebarvajo z neke črno maso. Ko je ta precej divja operacija končana, dajo fantu pojesti skledo riža in potem Sele velja za moža. Evropejcev pa Bataki kar videti ne morejo, »ker imajo bele zobe kakor psi«. Koliko stane žirafa Lepa, dobro raščena in popolnoma razvita žirafa (samec) velja okoli 700.000 Din. Tako drage so pa tuje živali zato, ker jih je zelo težko dobiti'in- zato ima tvrdka, ki jih da lo-vit, popolnoma proste roke pri določanju cene, ker ni konkurence. Žirafe so pa drage že zato, ker mora vsak, kdor jo vlovi in jo hoče odpeljati, plačati skoro 300.000 Din lovnine, pa tudi prevoz je jako drag.. S trgovino z divjimi, tujimi živalmi se pa nihče ne peča posebno rad, ker jo riziko prevelik, zlasti če. pomislimo, da mnogo teh živali ▼ ujetništvu kaj kmalu pogine. Še nekaj kratkočasnega o žirafi. »Zakaj ima žirafa tako dolg vrat?« »Zato, kor ima glavo tako d«le{ proč od telesa .. .c Čebul a in Treme Kmetje na Burgundskem prerokujejo, da bosta meseca februar jn' april letos zelo mokra, drugi meseci pa bodo razmeroma suhi in lepi. Do tega prerokovanja so prišli burgundski kmetje na zelo priprost način. Tara imajo namreč navado, da vsako leto razrežejo na sveti večer 6 čebul, vseh 12 polovic pa potrosijo t soljo. Vsaka polovica čebule dobi ime enega meseca. Sol se na nekaterih polovicah precej naglo s lopi, na drugih pa bolj počasi. Meseci, kjer se sol nuglo stopi, bodo mokri, drugi pa suhi. Pretkani sleparji V velikem industrijskem mestu Gelsenkirchen (v Nemčiji) se je zahotelo dvema mladima človekoma lepo in prijetno živeti na račun tistih, ki jih nikdar ne zmanjka. Sldenla sta, da bosta izvabljala denar od ljudi, ki iščejo službe-la metoda sicer ni nova, pač pa je nov način, kako sta jo uporabljala. Najela sta namreč v neki ulici poslovne prostore, v eno sobo pa sla dala vedeževalko, ki je ljudem prerokovala is zvezd, iz kart, iz kave in kar je podobnih pripomočkov za spoznanje bodočnosti. Kdor pa se je oglasil pri vedeževalki, moški ali ženska, vsakemu je povedala, da ga (jo) bosta v kratkem obiskaja dva gospoda, ki se bosta pripeljala z avtomobilom, '•» dva gospoda pa mu (ji) bosta predlagala dobro kupčijo, ki naj jo nikar ne odkloni. Ljudje so na vedeževalkiue besede res obema sleparjema nasedali, cela družba je pa sijajno živela na tuj račun, dokler ni vseh računov prekrižala policija. Za kratek čas. »Gospod Mirko, sedaj nas boste pa vendar kdaj obiskali, ko sem s Franceljent poročena?« »Gotovo — jaz nisem tak človek, da bi zapustil prijatelja v nesreči!« Katastrofalen potres na Novi Zelandiji O grozni potresni katastrofi, ki je zadela Novo Zelandijo, posebno pa mesto Napier, poročajo tuji listi še sledeče podrobnosti: »Najhujše sta prizadeti mesti Napier in Hastings, ki sta skoraj izginili s površja. Razvaline so vse v plamenu. Do mesta Napier je zelo težko priti, ker so tudi pota vsa razdejana. Hiše so vse podrte. Radio-amaterji so dajali na vsa strani znake za pomoč (»SOS« — mednarodni klic na pomoč na ladjah itd.). Skoda gre v miljone. Rešilna akcija je v teku. Letala prinašajo zdravila, obveze in hrano. Brzojavne, telefonske in železniške zveze bo prekinjene. Število žrtev cenijo nad 1000. Velik del mesta Napier še vedno gori. Gasilci podirajo Se preostale hlSe * dinamitom, da omeje požar. Celo mesto' je podobno eni sami veliki bolnišnici in zdravniki delajo noč in dan. Zaenkrat je zbranih na kraju nesreče okoli 50 zdravnikov. Na enem samem obvezo-vališču so obvezali nad BOO težko ranjenih oseb. Tudi mesto Hastings Je težko prizadeto. Trgovski del mesta je uničen do tal. Pod ruševinami hiš je zasutih veliko Število avtomobilov, ljudi v avtomobilih pa je večinoma pobila opeka i streh. Veliki »Grand-hotel« r Hastingsu je uničen, potniki pa so vsi mrtvi. Katastrofalen potre« na Nori Zelandiji. Slllc« nam kaže pogled na porušeno mesto Namer. — V mestu in v okotiiai je podri potree na stotine htf. Kar pa je ie ostalo po potresu, je uničiti požar. Število žrtev ie ni anano (pi<-imeiri telefonsko porofiMo ▼ »Jugoslovanu«: dne 5. februarja t. 1.). Športne senzacije na jezeru Eibsee Slika nam kaže zanimivo tekmo tmed letalom, avtomobilom in motornim kolesom. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek.- Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman, — Vei ? Ljubljani.