Gospodarske stvari. M. Posuševanje mokrotnih njiv in travnikov. Izmed pomočkov zeailjišča zboljševati je odvcdajeBJe, t. j. odpravljaaje vode jedao aajbolj važBib ia izdataih sredstev. Pod besedo ,,odvodajeBJeu se pa razameva ae le odpravljanje tiste vode, ktera Bad zemljiščeai stoji, ampak tiste, ki se od časa do časa pod zemljo v preobilai meri aabira ia rast razaih sadežev ovira. Vse gaojeaje ia dobro oraaje, vse pridao obdelovaaje takega zemljišča le malo basai, če zemlja od casa do časa od mokrote trpi. Pravimo od mokrote, ia to dobro ločimo od potrebae vlage, ki je rastlinara v aspešno rast Beobhodao potrebfla. Zemlja, 5e tudi le od časa do časa mokrotaa, more o dragem času tako saba in trda poatati, da v ajej nobeaa rastliaa dobro ae atori, med tern, ko dobro odvodfljeao in poeušeao zemljišče še pri Bajyečji suai doati vlage v eebi ima. Največ trpijo težka zemljišča, zlasti pa takrat, kedar imajo za podlago ilovico, ki moče ae prepušča. Pa tudi labke, peščeae njive, ktere ee pri dolgeai subem vremenu popolflem izsušeae vidijo, zamorejo od mokrote trpeti, če jihov spodaji del raoče ae prepuača. Spomladaasko vodovje ia dolgo deževje gorajo plast takih zemljiač v pravi močnik zmehča. Ge potem suša aaatopi, tedaj se taka mokrotaa zeailja tako silao strdi, da so rastliae v ajej kakor zazidaae. Rosa, megla ia celo rahlejsi dež ae more v tla prodirati, marveč 8e od površja odteka ali pa vzblapi, brez veega baska za rastliaske koreaiae. Če se je pa zernlja s posuaeajem tako pripravila, da more spomladaaska ia druga mokrota od časa do časa bitro odteči, tako se zemlja tadi pri veliki suši nc strdi tako silao. Zgoraja prst ostaae rabla ia tudi Bajpohlevaejai dežek, ro8a ia megla vhajajo v zernljo ia pospešujejo rodovitaost. Skušaja je tudi pokazala, da je marsiktero dreaiiaao zemljišče, iz kterega se je po dreaažaih cevih nmogo vode odcedilo, v aahih letih dosti yeč vlažao bilo od oaega, ki ai bilo drefliraao. Ce pa ae pomislimo, da se polja, ki preobilno mokroto trpijo, če tudi le od časa do časa, po vodi, ki jo imajo v sebi, zelo razbladijo in da je mrzlota vsakej rasti rastlia aapotaa ia da se polje, ki dolgo mokroto zadržnje, tudi dolgo časa ne more orati ia obsejati, ia da se toraj pri obdelovaaja zgubi čaa ia tedaj tudi pridelek ia da rnora daa daaašaji kmetovavec pied vseia aa to gledati, kako 8i gospodarske stroške po vsakej le mogočej varčaosti zaiža — če vse to preaiialimo, potem aioramo pač reči, da je posaševaaje polja ia travaikov jedea aajiaienitaejših pomočkov za zboljsevaaje zemljišč. Ia veadar se to zboljševaaje gospodaratva gplob ae vse premalo prerajta. Do&tikrat se misli, če se že obstoječi grabai ali jarki iztrebijo ali poleg 8tarih še kteri aovi potegaejo, da je s tem že vse storjeao, med tem ko potegBJeai grabai le aa pol svoj aamea dosegajo. Najtemeljitejae ia jediao popolao posuševaaje se da le z dreaažo doseči. Grabai so sicer pri tem vedao še potrebai, veadar le v poraaajšaaera števila, ker sledajič le v to služijo, da vodo, iz dreaažaib cevi odtekajočo, brž odpeljujejo. (Eoaec prib.) M. Eake drevesne sorte gre najbolj ob cestah zasajati? Ker ae daa daaašaji vedao bolj priporoča, zasajaaje saduaosaih dreves ob cestah ia javaih potib, je vprašaaje, ktere sorte bi se Bajbolj sadile, imeaitao ia važao. Hočemo toraj aa to vpraaaaje tukaj v kratkeai odgovoriti: 1. Ob cestah ia javaih potih se morajo pred vsem zaaajati jednake sorte ia take, ktere ob istem času dozorijo. Tako se prikrajša čaa čuvanja iu varovaaja pa tudi pobiraaje sadja se ob istem času dovrsi. 2. Izbrati se rnora pozno zoreče sadje, tedaj jeseasko in zimsko. Sorte, ktere raao zorijo, se aajboljše blizo človeških staaovaaj sadijo. 3. ObcestBO sadje ae ame debelo biti, kcr bi ga sicer veter prelahko ia preveč otresal. Tudi ae sme s svojo debelostjo ia živo lepo barvo sadovaim tatovom gkomiae delati. Bolj težavao ko se more do ajega, boljše je. Zato za take nasade niso primerai ramburi, kalvili ia rožna jabelka, pač pa rajaete, prižarci in pložčiaaeta jabelka. 4. Za aasade ob cestah naj se izbeni visoko rastočo sorte, ki aitaajo visečih vej in kakoršaih je dosti med jabelkami ia gruškami. 5. Samo po sebi je razumevao, da se morajo take sorte izbrati, kterim zemlja ia kraj ugaja, tedaj za rebra in hribe orehi, sladke črešaje ia jabelka, za nižave in doliae pa višaje, alive ia gruake, za ravaiae zopet gruške ia jabelka, za aasipe ob železaicah ia za aavožeae kraje leševje ia sledajič za kraje od gozdov ia viaia zavarovaae pa čeaplje ia gruške. Eaj storiti, če se na vinu dela kan? V odprti posodi se aa površiai viaa rado prikažejo, kot taako kožica, viaske glivice, kojiui pravimo: kaa ali bersa. Kaa ima budo lastaost, da, če se prav pomaoži, vse viao pokvari ia ga v vodo spremeai. Zato se ima vino pred kaaom dobro varovati. Viaske glive brez zraka ali lafta ae morejo rasti. Zato je aajboljši poaioček zoper kaa zvesto dolivaaje ia trdao zapilkovaaje. Med dogaiaj, pilko ia viaom ne sme biti prazea prostor. Ce pa se je kaa aa vinu veadar že prikazal, potem ga moremo brž odpiaviti ia sicer tako, da ga z vinom ae pomeaamo. To se aajlaglje stori aa sledeči aačia. Vzame se plebaata ali glaževnata cev, kakih 16" dolga. Na eai straai se s palceni trdao zapre, aa drugi straai pa tako opazao v vjbo pogrezae, da kaaa s aeboj ae potegae. Sedaj se oadi, kder je bil poprej palec, nastavi livkica (trahter) ter se skozi ajo viaa doliva, dokler ves kaa erez pilko ae stopi ia odteče z aekoliko vjaa, ki gre v zgubo. Potem se viao, kana očiščeao, dobro dolije ia zapilka. Kaa se aajrajše aareja aa slabem viau. Zato aekateri za polaež vlijejo za 1 glažek alkohola. Ta plava aa povraju viaa, če se rablo vlije, ia zabraai zarejaaje viaakib glir ali kaaa. Tržne novosti. Zrnje dobivlja boljšo ceao t zuaaajih deželah, le pri aas se aeče povzdigaoti. Na Duaaju je pšeaica po 4 fl. 20 kr. — 5 fl. 68 kr. v Budapestu 4 fl. 70, v Zagrebu 4 fl. 25, v Varaždiau 4 fl. 20, v Ljubljafli 5 fl. 20, v Celovcu 5 fl. 35, v Gradeu 5 fl. 28, v Mariboru 4 fl. 80, v Ptuju 4 fl. 45, v Celju?? v goštaaju 5 fl.; v Slov. Gradcu 5 fl. 80, v Velenju 6 fl. in v Vozeaici 5 fl. 50 kr. Klavae živiae se ae proda veliko. V Gradcu so voli 22—28 fl. ceat. teleta po 24—27 kr. fnnt, sviaje po 26 — 30 fuat. Zajci v Mariborrj po 1 fl. Drva v Mariboru dolge 13' fl., kratke 6 fl. 50 mehke 4 fl. 80 kr. Viaska kapcija aa Štajerskem se malo giblje. Okoli Maribora plačajejo 50—80 fl. štitiajak. Boljše je aa Ogerskem, kder se zuaaB.ji kupci marljivo glasijo ia plačajejo aovo po 50—70 fl. staro pa a. pr. 1. 1868. po 180—240 fl. Hrvatsko viao aovo je po 50—60 fl. ia staro po 90—140 fl. Avstrijsko viao se kaže meaj dobro, kakor so mislili m ga različao ptačujejo od 50—120 fl. Na vinorejski šoli pri Mariboru se je za po duk v kletarstvu oglasilo 40 gostov. Meseca janaarja pr. 1. aamisli ravaateljstvo zopet povabiti goste aa isti podak. Ooveja bolezen aa gobon ib parklih 6e je na večih krajih Štajerske, posebflo okoli Gradca pokazala.