ISSN 0350-5561 za IcoiMc t^na Pretežno jasno In toplo bo, N 00 50 let Številka 27 àetrtek, 17. /uifja 2003 Pred velenjsko Gimnazijo je bilo v ponedetjek zgoda) dopoldne najprej vse mrko in v pričakovanju, večina obrazov pa je bita po sprejemu obvestila o uspehu na maturi nasmejanih, Maturanti zasluženo na počitnice Na splosni malini v Velenju uspešnih na poklic iii 80% nialuraniov Medlem ko sít "poklicni" malurantje obvestila o uspehu nčk. a jih tokrat v Vcicnjti ni med njimi, so pa zato štirje, ki so sc vpisali med zlate maturante. Poklicno maturo-letos se je Izvajala drugič zapored - pa je med tistimi, ki so jo opravljali prvk* in v eeloli, uspei^no opravilo i)055 oziroma 86»25 odstotka slovenskih kandidatov (lani V Velenju imajo tri zlate poklicne maturante. Kako u-speíni so bili maturanti na vseh soIah vek^nj.skcga Šolskega centra, preberite na sirani 6. ■ bš. foto: Sandí Zakošek Začenja se nogometni ples y^l^u^ ^ ft T NaSe nogometno prvenstvo namreč. Prvi krog v ligi SLMohil sc bo pričel že v nedeljo. Prvi krog v 2. SNL ho na vrsti 10. avgusta. Sesl-najstina finala Pokala N/.S pa ho na sporedu 3U. julija. Velenjčani smo izgubili prvoligaša, zalo bodo oČi bolj usmerjene v njegove tekme v pokalu. Najprej ho na domačem igriSču gostil ekip<'J Bakovcev. Sicer pa v naslednjem letu obljubljajo pwatek med najboljše- Šmartno bi"» v pokalu gostovalo na Ptuju, ŠoStanj pa na Jesenicah. Šmartno po uspcsnem tekmovanju v pretekli sezoni sedaj pospešeno L^e novega sponzorja. Era colotncga zalogaja v tej sezoni noOe prevzeti. Šmartno bo v prvem krogu lige Si.Mobil gaslovalo pri Primorju. Rudar pa bo v 2. SNL najprej od^l v Brda. ■ 280 SIT liâlHO Stanica bo zamenjal Bobinac Danes nieiiia\a vodstva v (loreiiju, ki napo\ (Hln)(^ prodor ni(Ml pí vili pel e\ ropskih |)roizvaialcev sospodinjsklli aparalov Nadzorni svet (iorcnja je 3. junija leios imencwal novo upnivo(io-renja, ki bo danes prevzela vodenje enega najuglednejših in najuspešnejših slovenskih podjetij. S predajo p<«lov bo dosedanji predsednik uprave Jože Stanič novemu predsetlniku mag. Pranju Bohincu, sklenil ludi uspešno kariero in dolgoletno delo v (iorenju. Nov<^ upravo seslavljajo še Andrej Vizjak, Franc Žiga De- beljak in Drago Bahun. Uradna predaja poslov bo danes, ko pripravljajo ludi niwinarsko konferenco. Na njej bo novo vodstvo predstavilo ambicije, med katere sodi prodc^r (torenja med prvih pet najuspešnejših evropskih proizvajalcev aparatov za dont. ■ mz Brez obljub Mitena KrstiČ - Planine D tn'kîor Genen/lni< po/idjskc uprave Marko Po^onnx je ob ponedeljkovem obi^hi .sVím/iyVř ljudem z cnťim stárkům povedal vse. To namreC, da en vzgojUelj v mladosti za/eže več kol desci policistov v starosti. S tem je ne-d\'onmno povedal da bi bilo zelo slalx>, Če hi \'Zgojo otrok v >^oManju prcxTelu /policija. Vmesiu so, kar je razumljivo, po navalu àistev in zf^nižanjem nad nepojmljivim umorom brezdomca, ki so zakrivili otro-ci, prst usmerili pmv proti policiji so ^nořili, n/ć nestori, r ŠoUanj je sploh ni, če pa že pride, se skozenj samo zapelje. Na to, da več fyoHcije k'ne pomeni veC vamosii, Šepomislidniv) hoteli Sledda je faza, ko so začeli razmišJjuti ludi o drugjh stvareh. O vzgoji in o tem. da je irefya oin)kom orno-^čid še kaj dnif^ega kot ulico ali zapuščeno hišo in park, kjer se zhirt/jo. Medse bodo zdaj po\'abili ie ministra za šolstvo in ^iort dn Slavka Gabra, Se bo ta tudi odz\'al tako hitro kot se je direktor policijc? V občini pa jih za začetek čaka kar nekaj dela. Uvedba mehkih tikref^ov namesto trde roke. Imenovati treba denimo sasvet za izbt^ljšanje vamosd občanov, na katerega policija veliko da. .wj je mediebojna komunikacija z njim stalna. Sprejeti odlok o javnem redu in miru, ki ga v občini še nimajo in določiti tisfe ali tistega, ki 1)0 nad izwjanjem odloka ntdi Mel. V nekaterih mestih v .Sloi'eniji .'^0 se odločili za uvedbo olyčinskih redarjev in pozni' kov. Izkazali so se za dobro rešitev. Morda je pa primerna tudi za kostanj? Policijske postaje pa ne gre, to Je nekajkrat poudaril Pogo-re\T, postavljati čez noč. Čeprav je bil projekt policija na lokalni ravni, kije nekaterim krajem lyostajo ukinil, velika na-paht. Ne jnislijo pa je ponoviti z ustanavljanjem novih poli' cijskih postaj kar počez. Reorganizacija ho. A bo prem voljena. l.eios Se ne. fn tudi ni rečeno, da bo Šoštanju prinesla tako želeno policijsko postajo. Direktor generalne policijske uprt/ve ni obljubil drugega, kot da na Jesen se enknu pride. Da vidi, Če gre na bolje. ISiristično zavarovanje z asistenco PREDEMVNliTVO KLOIJE • Stiri trs IS, 3321 VilMja, tal.: 03/ 897 SD 9i ZAVAROVALNICA MARIBOR Šoštanj bo razgibal Smallfest 9770350556014 lokalne novice Dve noči za Noč ob jezeru Tako kol lansko leto so sc v podjclju Gost d.o.o. tudi letos od-loiWi, da tradicionalno zabavo, ki v TRC Je/en» ponavadi privabi več tisoč glavo množico, pripravijo dva dni. Tako bo petek namenjen mladim, sobota pa vsem. ki imajo radi zabave» ki so bolj vcselične narave. Poskrbeli bodo ludi za ognjemet. ■ bš (iaberke vabijo na žetev Pft")stovoljno gasilsko društvo (iaberke bo v nedeljo, 2D. julija ob 15. uri pripravilo že y. tradicionalni praznik Ý^ivc in kruha» kjer bodo prikazani stari običaji opravil pri žetvi. Prireditev bo pi.>pcsta"'na z bogato kulinarično razstavo domačega kruha in dobrol iz kmečke kuhinje, kakrSne so pripravljale gospodinje ol> žetvi in miačvi. Po končanem Ickmovanju bo za zabavo skrbel ansambel Petovio. Dražji pi)tni listi Potni list sicer ni obvezni dokument, a nam pogosto pride prav. /a slovenske potne lisle je potrebno od torka dalje ixJíieti ok(3li Sest odstoikov več kol doslej. Po novem je potrebno za polni list z 32 stranmi odšteti 6350 lolarjev, prej je bila cena 60i>J tolarjev, za debelejšega z 48 slranmi pa 6850 lolarjev, prej 65i)0 lolarjev. Zapora prometa v Šoštanju Obveščamo javnosl, da bo 19.07.2003 od 12h do I8h zaprl za ve.s promet Trg bratov Mravljakov v Šoi>lanju. Obvoz bo označen. Muzej vabi tudi ob četrtkih Mtcej Velenje bo vse poletje ob četrtkih, na dan poletnih kul-lurnih prireditev KC IN . odprt neprekinjeno od 9.00 ure do konca prireditve. Tako si lahko še pred prireditvijo ogledate muzejske zbirke in razstavo Igrače moje mladosti. Krvodajalska akcija v Velenju Rdeči križ Slovenije, območno združenje Velenje, vas ponovno vabi, da izkai^ete svojo človekoljubnslenih, ki aslvarijo preko 81 % čistega prihodka iz prodaje. Delež trgovine na debelo je v regiji 43%, V Sloveniji 46%. Od skupaj 22.795 slovenskih trgovskih podjetij jih 9.926 (43%) nima omembe vrednih prihodkov, zapusluje pa 3.441 delavcev (4,1%). Regija jih ima Od majhnih zasebnih Irgovin do velikih Irgovskih centmv »Oh koncu 80-lih let je bilo ludi pri nas možno odpreti zasebno prodajalno. Približno do le-la 1991 je število manj.^ih zasebnih prodajaln zelo naraslo. Leta 1992 je bilo v Sloveniji v sekioiju prodajaln z živili in z mešanim blagom (popis Iieo) skoraj 3.000 malih zasebnih prodajaln, od skupno dobrih 5.000. Ob splošni nerazvitosti trgovine v Sloveniji so takrat male zasebne trgovine ustvarile skoraj 40 odslotkov prome la v lem sektorju. V tem času so obstoječe - ta-kral Se družbene prodajalne -imele premalo uvoženega blaga. Zato so jim male zasebne prodajalne s svojo- delno zakonito, delno nezakonito — uvoženo ponudbo pomenile resne tekmece, število malih zasebnih prodajaln pa je kma- skupaj 431, odieh pajihimakar 281 nedefiniran statas, nič prihodkov, a 91 zaposlenih. Naložbe v prodajne povriîine po regijah so velike. Finančne učinkoviiosli po prodajalnah z regionalnega vidika pa ni mogoče spremljali, ker se vsi podatki o fmančnem poslovanju zbirajo le na sedežih podjelij. Pnidajne površine v lelih 1999 in 2001 Slevilo prodajaln v Sloveniji se je iz lela 1999 do lela 2001 zmanjšalo za 872. Na drugi strani pa se je za 272-705 kvadratnih metrov povečala površina prodajno skladiščnih prasiorov, brulo prodajna površina na 100 prebivalcev pa se je povečala iz 99 na 113 kvadratnih metrov. Velike razlike so med posameznimi regijami in mesti. V Savinjski regiji je število prodajaln padlo za 92, prodajnih površin za 3.580 kvadratnih meirov in zaposlenih za 319, Pozorntwi pritegne podalek o zmanjšanju števila prodajaln, z od enim do šlirimi zaposlenimi, za 88 prodajaln, poprečna bruto površina na zaposlenega pa je ostala skoraj nespremenjena, izboljšala se je v malih prodajalnah. V Velenju in Šoštanju so 4 prodajalne več, prodajne površine so se povečale za 260 kvadratnih metrov, zaposlenih pa je 65 več kol lela 1999. /a razliko od sloveaskega poprečja se je poprečna bruto površina na zaposlenega zmanjšala za 2>5 kvadratna metra, Šc najbolj v majhnih prodajalnah z od enim do .štirimi zaposlenimi. Trendi kažejo, da se v lelih, ki bodo sledila, v Velenju predvideva gradnja dveh centrov v skupni bruto površini 14.000 kvadratnih metrov (v Celju 7,000, v Mariboru 20.000^ v Ljubljani 25.000, še 20.000 pa v ostalih delih Slovenije, .skupaj torej še 81.000 kvadratnih meirov prodajnih površin). Ob dani kupni luoci vsi ne morejo pridobili v zaključkih avtorica ugotavlja, da Kon^ška (obdelana je ludi ta) in širša Savinjska regija skupaj žc v lelu 2001 presegajo poprečje Slovenije in tudi nekatera večja mesta, kar Še posebej velja, če je upoštevana kupna moč tega pnwtora. Od poprečja pa ne odstopa loliko po številu prodajaln na prebivalca kot po poprečni površini prodajaln, Napovedane širitve bodo la razmerja še potencirale. »Za nadaljnje odločitve o širitvi prodajnili površin na obm{>čju Šaleške doline in širše regije je treba poznati nekaj dejstev. Trgovska podjelja imajo ob širiivi svojo ekonomsko logiko na dolgi rok, z osvajanjem Ir^.nega deleža na račun osUtlih. Vsi ob dani kupni moC>] pač ne morejo pridobiti. Občine, ki odločajo, se morajo odločati na osnovi sprejetih prostorskih planov in si. upoštevajoč občinske proračune, postaviti vprašanje, kakšne koristi lahko prine.se novo irgovsko podjetje vprimerjavi s tradicionalnim podjetjem iz okolja, Pri finančnih izračunih pa ne gre spregledali dejstva, da podjetja ssedcžem zunaj matične občine, ne prinašiijo dobro plačanih in razvojno usmerjenih delovnih mest, ampak podpoprečno plačana delovna mesiaza pre-težjio žensko delovno silo,« pravi Alenka Avberšek, ki računa na to, da se bodo z vidiki regionalnega razvoja prodajnih zmogljivosti v Sloveniji, z analizo slanja in oceno vplivov nadaljnjega ray^'oja, na kateri od prihodnjih sej seznanili tudi svetniki. rrr* jn^n aw» ÎJS izdaja: ča$opisna-zalo2níéle In RTV mÊ^lL^ dmîba, d.o.o. Vdieflle Izleja ol» tetrtiQh. Cena posameznega izvoda |e 280 SIT, mesečna naročnina 1100 SiT. inmesečna nan^Cnina $.150 SIT. pofietna rtíročnina 6100 Siï. lema naroCnK 11 550 SIT Uredaiitvo: Boris ZaKoiek (dlrsldor), Stane VovK {o v vŠoStanju visok obisk izkoristili tudi za predstavitev želje po lastni policijski postaji. •>Odkrito sem povedal, ludi s podporo ministra, da moramo priznati, daje bil projekt ptilici-ja na lokalni ravni, ki sc je izvajal pred desetimi leti, napaka in nc dovolj premišljen. V do-kxíenih krajih je ljudem V7el policijo. Naj omenim ťVno na Ko roškem ali Žiri. Tako ponekod danes ni policije, pa bi bilo d(v bro, ko bi bila. /ato smo že pristopili k oblikovanju kriterijev, ki bi jih bilo treba upaštcvatiza ustanovitev določenih policijskih enot v krajih, kjer policije ni in na tej podlagi pripraviti re- organizacijo,« je povedal direktor Generalne policijske uprave. In nič obljubljal. Se najmanj pa policijsko postajo. ŠoSlanjČani so se z generalnim direktorjem dogovorili, da se jeseni srečajo 5e enkrat, da preverijo, kako učinkoviti bodo ukrepi in kje bijih bilo treba nadgraditi. In seveda: tudi ministra za i^>lstvo in špi^ri dr. Slavka (ia-hra bodo v kratkem povabili v Šoštanj. /. njim bi radi rekli kakSno o v/.goji v t^novnih šolah. Tudi v Velenju mladi prepuščeni ulici? Dogodki v Šoštanju so se dolaknili ludi vclen}skih svetnikov - vS tistimi, ki so na ulici, se 1)0 treba veo ukvarjati - To jo le ena od pobud, podana na zadnji seji sveta MO Velenje - Kaj so tokiat si)i'asevali in predlař>ali velenjski svetniki? Daje nedavni grozljiv umorvStx^îanju, in strah, ki ga v prebivalcih v/bujajo predvsem mladeniči sredi najstniških let, dal misliti mnogim po Sloveniji, je dejstvo. Tudi velenjski svetniki prejšnji torek, na zadnji predpočitniški seji sveta, niso mogli mimo dogodka. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da sc lahko kaj podobnega zgodi tudi v katónem drugem skwenskem mestu. Torej tudi v \ilenju. O lem je na svetu spregovori) Jožef Kav. ličnik I LDS), ki je med drugim povedal: '^To je problem, na katerem smo na izpitu padli vsi. Ne le družine šoštanjskih mladeničev, tudi družba kol celota, In na to bi rad opozoril. 'ludi v Velenju imamo sicer veliko služb, ki se uk"varjajo z mladostniki iz neurejenih družin. Rad bi opozoril na mlade, ki niso nikjer vključeni, kijih spJoh ne Čutimo. S temi bi se bilo treba več ukvarjati.'* /ato jc predlagal, da na velenjskem Centru za socialno delo pridobijo ptxiatke, koliko jc v Velenju s<")cialno neurejenih družin, na Uradu za nc-gosp<^darske zadeve pri MO Velenje pa podatek, koliko je na velenjskih šolah otrok, ki niso vključeni v nobeno prosi;)časno dejavni>sl. V razreševanje le problematike naj bi se vključil tudi Svet za izboljšanje varnosti občanov pri MO Velenje. Predlagal jc, da .sc za športne aktivnosti mladih nameni več denaija, na tem področju pa naj bi zaposlili t udi več ljudi, ki bise ukvarjali prav z mladimi, ki slej kol prej pristanejo na ulici... Sicer pa je ponovno največ vprašanj in pobud nanizal svetnik Tranc Sever (SD.S), Najprej jc protestiral, ker so svetniki v gradivu za sejo pri odgovorili na \pra4anja in pi"»bude največkral dobili odgovor, da so odgovor dobili že na majski ^e-ji. /aJrdil je, da to ne drži in da pričakuje pisne odgovore. Potem pa je «^raševal. Na majski seji je dal pobudo, da sc ustanovi komisija, ki bi ugotovila, ali Komunalno podjetje Velenje kvalitetno izvaja izgradnjo vodovoda v Vinski Cîori. Vpra.Šal je, kdaj bo prišlo do tega. Zanimalo ga je, kdaj b<^ MO Velenje pričela urejali pokopališče v Sjnartnem, ki naj bi pmtalo spo minííki park, pa kdaj bo spet v uporabi cesta mimo Zivkoviča na Ciorici, ki bi jo bilo po njegovem potrebno odpreti ne le v času sedanjih obnovitvenih del. ko so preko nje uredili ob verz. Predlagal je tudi, da (xlgovomi razmislijo o tem, da bi ukinili vse krajevne skupnosti, ker naj bi se o delu v njih odločalo na zelo čuden način. "Jaz šele v stilni i/vem, kaj so se ikIIočíIí na olKÍni, pa uradni poli pa nič. V krajevnih skiipnoslih v/iidnjem mandatu ne vvmu več. kaj sedouaja vohclni,**je dodal k temu. Na to seje navezal Karli Sinipnik iLD.S), kije prav tako kol Sever predsednik sveta KS. Dal je pobudo, da na občini pt^skrbijo za pregled stanja lokalniii cest in ja\Tiib poli na območjucclc oléine. Na nekaterih cestah zaradi gradbenih del prihaja do večjih uničenj zaradi težkih prevozov, potem pa je seveda problem, kje najti denar za obnovo, je opozoril ob tem. Predlagal je. da c^pravijo natančen pregled stanja občinskih objektov, od gasilskiJi domov dalje. Da bo občina sploh vedela, v kakšnem stanju so in kakšno lastnino imajo. Predlagal jc tudi, da na d>čini izdelajo terminske plane, kdaj bodo v {xïsamcznih krajih lahko začeli z deli, za katere jc denar vproračunu že zagotovljen, "dane bo tako kol lci{"K, ko jc |X)l Icia žc mimo. dela pa sc skoraj nikjer niso začela,** je .še dodal. Tatjana .Strjjar (SDS) je opozorila na zasedenost parkirišč za invalide z avtomobili, ki nimajo ustreznih oznak In vprašala, zakaj mcslni redarji Zagotovimo, da bodo otroci srečni. ne ukrepajte bolj pogosto. Povedala je tudi, daje cest a skozi Plcsivcc vse b(^lj podobna makcdam-ski poti. Zanimalo pa jo je ali ima MO Velenje kakšen program za pomoč ležje zap(wljivim osebam. Benč Stn»/ak (LDS) je ponovno opozoril na neurejeno cc.sto proti velenjskim skalanicam, ki jc zgrajena na črno, sploh v času prireditev pa jc zaradi tega promet na cesti proti zaselku Straža in naprej proti Kavčam nevaren. Uničuje pa se tudi pločnik. Pi^licija naj bi vcčrat nadzirala tudi dogajanje na C esti talcev, kjer so hitrosti proti železniškemu prehodu pogostem prevelike. Dal jc p(3-budo, da bi velenjski '('K' ob zbiranju podatkov o prireditvah poskrbel, da organizatorje optrzori, kudar sc na isti dan dogaja več prireditev. Da se ne bi več dogajalo, da je potem ob koncu tedna ogromno prireditev, naslednji vikend pa nič. Odogovt^re na vprašanja in pobude bodo svci-niki,s tem pa tudi vsi mi, dobili po piičitnicah. ■ Bojana Špegel UTRIP OD íiř€D€ DO lom - îvjei m domomiiia Sroda. 9. julija Konvencija oprihodnosti Slovenije, ki jo jc predlaga) predsednik SDS Janez JanSa In naj bi jo vodil predsednik države Janez DrnovSek, delovali naj bi začelaseplcmbra.verjelno lx))j kol si mislimo, pasega predwcni v predvolilni boj, saj bodo kopja golovo lelela predvsem na niiindaiarja Aniona Ropa. Sicer pa jc Anion Rop pred koalicijskim vrhom na Brdu (v nedeljo, 13. julija) napovedal, da mora-jovsi minislri podprcii nov vladni gospodarski program, drugače naj se kar preselijo v opozicijo. Janez Drnovšek jc gostil predsednika državne skupnosti Srbije m One gore Svctozarja Mar-koviča. Sliki med dr/^avamase normalizirajo je bila skupna ugotovitev, Za 600 milijonov tolarjev pa bomo spel imeli referendum, lo-kraJ proU novodiîbncmu sui^enj-sivu, kol pravijo sindikalisti, o zapiranju Irgovin ob nedeljah Oakral dela v Sloveniji 120.000 ljudi, od leh pa le 5000 irgovk inirgovcev). Osiali »su?nji« očitno ne bodo rekli nič. (ioirlek. 10. jiilija Državljani moramo bili nad našo dem4>kracijo nadvse zadovoljni. Spet bomo lahko po TV sledili naŽim poslanskim umotvorom in 10 do jeseni 2(HI4. Dobili smo ludi nov uradniški udar, tokrat na medije. Z novelo zakona o medijih naj bi po mnenju nekaterih uravnotežili medijski prcïvlor. Za uresničitev ic ideje naj bi poleg države prispevali tudi uspešni tiskani mediji in sicer od oglasnih prihod-k(w. Se malo pa sc bo kdo spomnil, da bi vsa naSa uspešna podjetja dobiček namenjala/a ustanovitev sebi konkurenčnih pod-jelij. PHck, 11. julija /nani voditelj neslavne televizijske oddaje ^'Jerrv Springer Show", v kateri naslopajo, se pretepajo, razgaljajo In preklinjajo pripadniki z dna ameriške družbe je vkr^il prijavo za senatne volilve leta 2004 na lisli demokratske stranke. Springer bo kandidiral v domači zvezni državi Ohio, V primeru, da mu uspe asvojili nominacijo demo kratske stranke, se bo pomeril proti republikanskemu senatorju slovenskega rodu Georgeu Voinoviehu. Kučan bo ali ne ho .^ef na Kosovu. Tn vprašanje je bilo v medijih prisotno le dni, ker bi menda marsikomu kar ustrezalo, Če bi bil v času med volitvami malce bolj odmaknjen od svoje nekdanje baze. S toki skoraj brez vode. Pomanjkanje dežja seveda najbolj škodi kmetijstvu, llalijan.ska kmetijska zbornica napoveduje, da bo la dtiscgla pet milijard cvrov. Predsednik vlade Anton Rop pa je danes na Drdu strnil vrste v koaliciji in dobil pričakovano podporo za nujne a nepriljubljene ukrepe, ki segajo tako na gospodarsko področje, kot v spremembo ustave in vse bolj pregreto regionalizacijo. Test, kako trden jc dogíwor, ko bo po trebno od besed k dejanjem, bo svojo moi pt^kazal že jeseni. Sicer pa kdaj si želimo diwcči evropsko povprečje bruto domačega proizvoda (DDP) jc m(>ino odvisno od nas samih in od pravilnih odločitev naše vlade. Će ga želimo doseči do leta 2010, bi to pomenilo šcsiodstotno letno rast BDP, kar pa je v danih pogojihzelo ambiciozen cilj. Dolj mc^no je, da bi lo naredili v 12 do 15 letih. Tako razmišlja ministrica za gospodarstvo Tea Petrin., V Laškem pa so danes z ohcet-jo po siari Šegi in parado Pivo in cvetje končali 39, tradicionalna prireditev Pivo in cvetje. Obiskalo jo je okoli 140.000 obiskovalcev. Kakšno rajanje se šele obeta prihodnje leto? I^incdcljek. 14. julija Ministrstvo za zdravje je na svojih spletnih straneh htt p://^vww2.gov.&l/mz/mz-splet.ns^ danes objavilo t.i. belo knjigo zdravstvene relorme» ki obsega več kol 300 strani. Na Uradu za varstvo konkurence pa so danes izdali težko pričakovano odločbo o tem. Čigava bo Pivovarna Union. Zmagovalka je Pivovarna La^ko, čeprav je odločitev postavljena z veliko pogoji. Odločitev jc sprejel Plahuinik, saj ga ministrica za gospodarstvo lea Pctriti ni izločila iz postopka, kolje pred me.seccm dni zahteval belgijski lntcrl>rew. Pri premieru Ropu pa je bil strokovni posvet o spremembah medijske zakonodaje <îlede vprašanja pluralizacije medijev so se vprašali, ali je pluralizaci-ja res glavni problem ureditve medijskega prostora, in se dogovorili za razmislek o lej temi. Na Elizejskih poljanah v Parizu pa je pi)tekala tradicionalna vojaška parada ob 14. juliju, francoskem nacionalnem prazniku. Parada se jc začela s pre-leiom vojaških lelal, na njej pa jc .sodelovalo skoraj 4000 vojakov in voj akin j. V središču Bagdada jc bil v napadu na konvoj vojaških vcrzil ubit ameriški vojak. Šest pa je ranjenih. Od konca vojne jc bilo v Iraku ubitih 32 ameriških vojakov, odgovornost za napade pa je prevzela skupina, ki se je okli-cala za iraškem krilo mednarodne tcrorisličnc mreže Al Kaida. Torek, 15. julija Tropski vihar Claudette, kl že več dni divja na območju Mehiškega zaliva, seje spremenil v hurikán. Po navedbah ameriškega centra za spremljanje in napovedovanje orkanov je veter, ki spremlja (?l au delte, dosegel hitrost 120 kilometrov na uro, tako da bo oko hurikana že jutri doseglo obalo ameri.^ke zveze države leksas. Švicarska farmacevLskii družba Rtxhe jc sporočila, daje na trg poslala lest za odkriviinje virusa akuinega sindroma oteženega dihanja (sars). (ire za krvni test, katerega rezullali so znani po eni uri. Pred jutrišnjim odhodom na dopust so poslanci govorili o socialnih razlikaii. Optï/icijskc poslanske skupine so izpostavile velike socialne razlike in nazadovanje obrobnih regij. Izpostavili so visoko stopnjo brezp<^sel-nosti,zlasti trajne brezpaselno-sti, ki v manj razvitih regijah predstavljaše poseben problem. V bran vladni politiki pa so se postavile koalicijske stranke. Ali eni ne vidijo ali nočejo videti. Školljska kííritas Mariborje danes opozorila, da se na njenem območju socialne stiske se povečujejo. Intcrhrew se bo priložil, ker mu Union uhaja iz rok. Poleti je pač pivo glavna pijača. Ponavlja se stara pesem: zategovanje pasu Ko smo že mislili, da smo nekiuere sivuri v naši novi državi vendarle prcžt'eli, nas onizvriw znova opozarjajo: treba ho zategovati pas. Na hn smo tndi mi že večkrat oix)zarjaii, se uresničuje. Vstop v "pravljično deželo kur po mnenju nukaterih naj hi biki [{vropskii unija. vse lx)lj ki/že roke. !n znova je hi/potreben nov pnf^am sanacijskih nkrepov, ki hodo id)ložUi naš pristanek v uniji. Treba bo zategniti pasove, da nas v.stop ne hi zategnil za vrat. .Seveda se tudi oh tem zastavlja vprašanje, ali je vse to res potrebno samo zaradi Evrope, ali velja, na kar že dolgo opozarja opoztaja, na reše\'anje zgrešene (gospodajrike) politike. Med pomembnimi idcrepi je nuii brzdanje plač, Oh tem spravlja smeh nil listnice izjava enega od najpomembnejših (najboljplaćanih) slovenskih menedzerjev, ki pravic da so menedzerji pripnivljeni tudi na tako znev, da bise njihove plače poveče\'ale počasneje od inflacijc. Joj, na kako veliko žrte\' so pripravljeni! Kijnb različnim pričakovanjem je "pridnižit\ eni" program vendarle poenotil koalicijo, Do razpada, kot so ga nekateri napovedovali, ni prišlo, AH res zato, ker vsi verjamejo v program, aH so vendarle indi mamlji\'i stolčki, na katerih sedijo. Za zdaj se še tttdi na zgodil "jnič" v najlx>ij ljudski stranki; nekateri sicer govorijo o mehki zamenjavi predsednika Ihua. Pri tem nekateri omenjajo, da bise na njegmv mesto lahko zavihteli tndi ljudje z našega širšega območja. Ali vse bolj gla.Kni Peter Vrisk, nekateri omenjajo celo celjskega "ljudskega"župana Bojana »^roia. Ali lx) do menjave res prišlo, ali /hj se bo vihar v kozami kmalu polegel, bo pokazal čas. Vtem vročem poletnem doptistniškem času, h) je titdi v vnciJi manj otrok, se kuhajo tudi spremembe pri plačevanju tomtnega varstva. Pravijo, da l)o bolj pošteno. Pri tem f^odo namreč upošte\>ali lah) premično kot nepremično premoženje stijršev Ju tako se naj ne bi več dogajalo, da nekateri starši vozijo otroke v vrtec 7 heemveji aH tnedcedesi, hkrati tarnajo, da nimajo denarja za plačilo varstva za s\^oje otroke. Tako dogajanje je doslej ^jov-zročalo veliko negodovanja med tistimi, ki so, čeprav težko, svoje oln-eznosti vendarie redno plače\'alL V leh dneh so seized a oči mnogdi uprte v preživljanje prostih dni Slai'enci, listi pač, ki lahko, še vedno radi obiskujejo morsko obalo pri naših jnžt\ii; so.'iedth. Veliko je sicer takih, ki ob kakem neprijetnem dogodku, ki ga tam doživeli, sklenejo, da jih tam nc bodo več videh, a kitj ko veliko podobnih možnosii Zit doptt-.'itovanje nimajo. Da bi pa le zaradi kake zamere o.^tali doma, taki pa tudi niso. Niso kot nemški kancler, kise je zaradi blatenja iz ttsi enega od ilalijanskiJt politikov odrekelpočilnikovanju pri naših zahodnih sosedih. In raje ostal kar doma. Čepr(r\'ga verjetno tudi mika poležavanje in potenje na plaži Na.si kmetje se la čas potip zaradi drugih stvari. Ne le zaradi dela na poljih, bolj ob pogledu rut klm'nw ledno. Letos so vsaj po nečem izenačeni s politiki; letos Utdi zanje nikakor ne velja pregovor, da bodo želi, kot so sejali Ampak v njihovem primerki je za to kri\ 'o vreme. Politiki zagotavljajo, da jim seies^ dobro rodi ne glede na klimo! m k Velenjska Lekarna brez nočnega dežurstva? Posloviu) poročilo zavocJa Lekarna Volonjc kažo, da so lani dobro poslovali -Zaiadi ložav s kadi i razmišljajo o ukinitvi nočne de/urne službe - Se lo res lahko zgodi? Bojaria Špegef Lekarna Velenje jc javni zavod, ki ga je ustanovila nekdanja skupščina občine Velenje v letu 1993 za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju Velenja. Šoštanja In Šmartncga ob Paki. Zalo v Lekiirni v.sako leto o svscžnega in podrobnega, /ato direktorica Lekarne mu^. Jožica Bulajíc le* las ni imela težkega dela, koje predsiavljala delo v Zavodu v lelu 2002. Svetniki so namreč v pisnem poročilu izvedeli večino od ilsiega, kar jih je zanimalo. Kako natančno so ga prebrali pa oslaja vprašanje, saj se nihče ni ustavil ob zanimivem podatku. V poročilu namreč pi§e: ^'Zariidi težav pri izvajanju nočnega dežurstva (struktura farmacevtov-tKi.sotnos ti, opni-vičenosti dc> nočnega delM,...) I)» iMKrehno razmišljati o uki* nirvi nočnega dežurstva. V zve** zi s tem 1)0 potrel)na točna evidenca števila receptov v nočnem Času, predpisanih istega dne« ozironut označenih kol nujni../* Nihče od svelnikw se ni vprašal, kaj lo pomenil Morda tudi zalo, ker je bila ura že pozna, točka pa jc bila na dnevnem redu kol zadnja. Da bi lahko prišlo do lega ukrepa pa povedo tudi drugi po-dalkivporočilu. Med podatki o zaposlenosti piše: "V zavodu je Inlo v letu 2002 zaposlenih 36 delavcev (po stanju 31.12.2002) in 31,67 delavcev Iz ur. Med zaposlenimi so tri delavke invalidke druge stopnje in ena invalidka tretje stopnje. 'Yovnika o o/ivilvi sniurai^skoga reiilra (iolle - Projekt bodo finaneno podprle ludi vse občine na Celjskem, izjema sta le Celje in Žalee s Icm, koje ludi Nadzorni svei Premogovnika Velenje podprl prizadevanja uprave, bo na Golteh že lo zimo mogoče smučati. 'Ibjť zagolovij direktor Premogovnika ref»le(iili bo Avto Velenje odprl še avtomatsko in samopostrežno avtopralnico, bencinsko črpalko in hitii sei vis Mira Zakosek Pred nekaj meseci je Enes l)ra)>anoviČ odkupil stezi za tehnične preglede podjetja APS v Velenju. Udejanjil je številne organizacijske spremembe. Med drugim je zagotovil celodnevno in .sobotno delo pri tehničnih pregledih in vseh storitvah povezanih z njimi in podhlj.šanjem registracije. Vseje tu možno opraviti na enem mestu. Tako lahko na tej lokaciji vozniki sklepajo avtomobilska zavarovanja in uredijo ludi vse druge potrebne postopke za podaljšanje registracije avtomobilov.. Draganovič, kije po nakupu tehničnih pregledovv Velenju v obnovitev Avta Velenje, vložil že več kot 70 milijonov tolarjev, pa ima še veliko načrtov. Tako bo žc v najkrajšem možnem čiisu ob tehničnih pregledih odprl Še najsodobnejšo av- Enes Draganovič: „Vza» okrožitev celovite ponudbe bomo vfožiii se 600 milijonov tolarjev." lomaLsko avtopralnico in samopostrežno avtopralnico. Samo-pi^trcžna avtopralnica bo lastnikom aviomobilov na voljo 24 ur dnevno. Na tej lokaciji namerava zgraditi še bencinsko črpalko, cDb njej pa bo tudi servis zahitra avtomobilska popravila. (Celovito ponudbo bo zaokrožila še okrepčevalnica.. Sedaj je v Avto Velenje I4zapaslenih, po zaključenih dodatnih vlaganjih pa bo zapíwlitev dobilo še 11 ljudi. »Posedanjilî ocenali bo za naložbeni načrt tako celovite servisne baze s tehničnimi pregledi, potebnih vsaj Še 600 milijo-n{)v tolarjev, ki pa so zagolo-voljeni, tako da nas sedaj Čaka samo ^ realizacija« zagotavlja Enes Draganovič, ki ustanavlja ludi članski klub Avta Velenje. Mladi so se slabo odzvali (Jospodarska zl)ornica bo razpis za iskanje najboljših iîiovacij objavila /e petic - Mladi z razmišljanjem o razvoju Savinjsko šaleške regije še oklevajo - Kljub denarnim nagradam pičel odziv Milena Krstić > Planine_ Velenje» H. julya -Upravni odbor Savinjsko -Šale.Ške gospodarske zbornice je polrdil ohjavo razpisa za podelitev priznanj in diplom avtorjem najuspešnejših inovacij za leto 2003. Razpis bo objavljen žc petič zapored. »Pričiikujemo še večji odziv kot v preteklih letih, saj se je akcija prijela,« pravi direktorica zbornice Alenka Avl)eršek, Niso pa v zbornici zadovoljni z odzivom na prvi razpis »Mladi za rawoj Šaleške doline.« Ideja o razpisu, ki je bil objavljen novembra lani, se je porixlila na okrogli mizi osodekwanju gosp^xJarstva z mladimi. Ksodelovanju so po vabili Študente in dijake s.stalnim bfvali^m na območju .Savinjsko -,bleske regije. »Piepričani smo bili, da so nagrade vabljive, prva nagrada je bila vredna 100,000, druga 75.(K)(), tretja pa50.01)0 to-laijcv. Obenem smo objavili, da bo pet najbolje (Kenjenih nalog predstavljenih na okrogl i mizi. Odziv pa je bil ptxl pričakiwanji,« pravi Avberškova Prispele so le štiri naloge, od katerih ena ni izpolnjevala pogojev razpisa. Komisija, kije nalog?L'pregledala je odločila, odločitev pa je potrdil upravni odbor» da nagradi samo eno nalogo insicer nalogo Mihe Av))erška. študenta 3. letnika mi-krobiolo^je z na^kwom Velenje, mesto moderne lehnologije. Naloga bo javno predstavljena na okrogli mizi septembra. V zbornici pa pravijo, da bodo osnovno idejo razpisa peljali naprej, in da bodo tega letos spet objavili. ■ Zaposlovanje v številkah Iz letnega in mesečnih poroČiJ, ki ga pripravljajo v Območni službi /avoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje, povzemamo nekaj zanimivih podatkov, ki giivorijo o gibanju zaposlovanja in brezposelncv'iti v lanskem in letošnjem letu. Ver pogodbenega dela v Območni službi Velenje so lani opravljali po-g(xJbeno delo v 175 podjetjih, kjer je zaposlenih 22.9K8 delavcev in opravili 821.992 pogc^dbenih ur, kar je za % odstotkov več kol leto pred tem. Pogodlx:no delose je povečalo predvsem v dveh upravnih enotah: v Dravogradu za 10,2 odstotka, v Velenju pa kar za 63,2 odstotka. Drugod je bilo pogodbenega dela manj, v upravni enoti Mozirje za 53 odstotkov. iVIed l>re/|)oselnimi največ iiekvalirkiraiiih Na območju upravne enote Velenje je bilo konec letošnjega maja registrirano brezposelnih 2.544 oseb (iz Vclenja^2.093, Šoštanja 342 in Šmarlnega ob Paki 109), kar je /a dobrih 8 od- stotkov več kot lani v takem času in za dobrih 9 odsiolktwveč kot decembra. Na območju upravne enote Moziije pa je bilo konec letošnjega maja brezposelnih 820 oseb (v Gorenjem Gradu 125, Ljubnem ob Savinji 140, Lučah 107, Mozirju 293, Nazaijah 126 in Solčavi 29), kar je za dobrih 7 odstotkov manj kot lani tak Čas in za 4 odstotke veČ kot decembra. Po izobrazbeni strukturi je vobeh upravnih enotah daleč največ listih, ki razpolagajo s I. in 11. slopnjo strokovne izobrazbe, po starem bi se reklo nekvalificiranih in pol kvalificiranih delavcev. Teh je v Velenju 41 odstotkov, v Ma/irju pa dobrih 42 odslotkiw. Republiške šlipendije Razpis za pridobitev republiških štipendij za novo šolsko leto je bil že objavljen. Vloge bodo tako kot prejšnja leta, dijaki morali vložiti do začetka septembra, študentje pa do začetka oktobra. Konec maja je republiško Štipendijo v Velenju prcjcmak")516 dijakov in 2l3Študcntov, v Mozirju pa 370 dijakov in 150 študentov. ■ mkp Gradnja skladisca Gorenja dobro napreduje Gradnja skiadiŠČa Gorenja - v nebo se že vzpenjajo visokoregalne konstrukcije V (îorenju so se po tridesetih letih odločili za gradnjo novega logističnega centra, katerega t)srednji in največji del bo viso-koregalno skladišče, katerega gradnjo že lahko opazujemo, saj se svetleča konstrukcija ponosno vzpenja v nebo. Ciradnja le največje stavbe v Velenju je zelozahtevna. Začeli sojo marca letos, sklenili pa naj bi jo še pred koncem letošnjega leta. Računajo, da bodo bo? ičn o novoletne praznike, ki so v Gorenju tradicionalno povezani ludi s kolektivnim dopustom, izkori.siil) za izgradnjo tunelov med proizvodnimi halami inceniralnim skladiščem. V njih bodo trakovi za prevoz b.-delkov iz matičnih tovarn v centralno skladišče. Sortiranje izdelkov za posamezne pošiljke bo lako v prihodnje piwsem avtomatizirano in močno ("»lajšano. S tem, pa bodo seveda pridobili tudi draaoceni Čas. SkiadisČe bo, ko bo dograjeno, lepo dopoiniio proizvodno' poslovni kompleks Gorenja Nov objekt bo res velik, v dolžino bo meril 130, v širino 90 in v višino 40 metrov, zadasto-val pa bo za skladiščene dcvSet dnevne proizvodnje. To bo za-daščaio za proizvodne zmogljivosti za obdobje do leta 2007, ko naj bi prihajalo iz proizvíxi-nih irakw Gorenja okoli tri milijone in pol proizvodov letno. Ih bo mogoče ob sočasni uvedbi informacijskega sistema SAP in u.smeritvi, daje najbolj smiselno proizveden izdelek čim prej prodati. A doslej je bilo sestavljanje pi>šiljk 7 zelo različnimi proizvodi kompliciranoinza-htevno. ■ Mira Zakosek Esotech V jeseniškem Acroniju Ugledno velenjsko podjelje bo z moderulzaci-io VOD napiave omogočilo verjo proizxodnjo iK^rjavnih jekel in zmanjšalo vplive na okolje Jesenice. 11. Julija - Velenjsko podjetje Esotech je v petek s podjetjem Sloveaske Železarne Ac roni podpisalo pogodbo o modernizaciji VOD naprave, ki obsega gradbena dela, montažo tehnološke in e le k tro opreme ter pripadajočih instalacij. Modernizirana naprava bo omogočila večjo proizvodnjo pred- vsem nerjavnih jekel in zmanjšala vplive na okolje. ELsotech bo projekl, ki bo poleg povečane proizvodnje rešil tudi ekok^ko problematiko procesne vode in znižal stroške preskrbe s paro, izvedel v naslednjih pol leta. Z aviomail^acijo in računalniško kontrolo tehnološkega procesa pa se bodo izboljšali tudi delovni pogoji in varnost zaposlenih. ■ IZOBRAŽEVANJE Zrelostni izpit odlično opravlfen MALA ANKETA ''Spomini bodo V junijskíMri roku jo splošiio imiluro opravilo kar 169 od 181 kiïiididtitoN. kl so znanje iial)irali na vcionjski S|)l()šni ííí vSlrokoMîi ^ínina/iii - Mťd njimi štirje /lali maluranli Bojana Špegei foto: Sandi Zakošek_ Velenje - Takt) koi na vseh slovenskih splošnih in sirokwnih gimnazijah so rc/ulialc spjoi>nc maiurc vponcdcljck dopoldne, okoli 9. ure, ležko čakali tudi na velenjski gimnaziji. Tako dijaki kol profesorji st'i z IclûSnji-mi re/iiUali/elo zadovoljni, kar polijujejo ludi dobri rezullati. Največkrat so maturanti, ki so prihajali i/siavhe gimnji/ijc, po mobilnih lelelonih siiorocalivc-scio iKJviaii^Iíalo, opiavljeaoP Rc/uliateleti^njc spki^nc mature nam je predstavil ravnatelj velenjske Spioi>ne in sirok(3vne gimnazije Andrej Kuzman. Na vprašanje, kako je zadovoljen z rezuUali malure, nam je povedal: "Lahko rečem, da sem zadovoljen. Maturo je na spl(5Sni gimnjuiji opravljalo 145 dijakov, aspe.^no opravilo pa 140, kar je y6,Nekoliko slabhi uspeh so dosegli dijaki tehniške gimnazije. Splošno maiuro je opravlja- lo 2fy dijakov, opravilo pi 22, kar je 78,na glasbeni gininaziji pa je malLiro uspešno opravilo h lisii, ki so na velenjski gimnji-/iji obiskovali malurilelni lečaj. **/ re/iiltali smo tokrat, za raz- 7 od 8 dijakov, kar predstavlja Skupaj je v vseh gimnazijskih programih maturo opravljalo ISl diiakov» U5pci>nih jih je bilo 169. To predstavlja 93,4%.'^ Tudi letos so maturo opravlja- Večina Je bUa zadovoljna liko od prejšnjih let, zadovoljni. Maturo je opravljalo 19 udeležencev maiuriietnega tečaja, opravilo pa 14, prvič smo imeli oddelek, kije tečaj oprav{jčkpo nacionalnem ti^čkova-nju. Kako izy^iltla za program mtJuarotlnc mature? NilvdušOa meje prijateljica iz Ljubljane, s katero sva več let skupaj trenirali atletiko. Rekla je, da je Lo zelo prijazna šola, da pridobiš veliko uporabnega znanja, da po kcmeu dobro obvladaš angleščino in da potem lahko študiraš tudi na tujih uni-verzalj. Zdi sc mi. da v Velenju premalo spodbujajo dijake za prepis v mednarodni program. Kako fii zadovoljna oh koncu. so w (voja pričakovanja ures- ničila? Zelo sem zadovoljna. Delo v razredu je bilo res prijetno, brez stresov, ker ni ocen. Učitelji so si zelo prizadevali, da bi nam dali vse, kar dijak potrebuje, da lahko opravi maturo in se usposobi za samostojni študij na univerzi. V dveh letih so nam vlili toliko samozavesti, da smo vedeli, da maturo bomo opravili, a takih dosežkov nismo pričakovali- S tem rezullat(îm lahko študiram na katerikoli un iver/i na svetu, seveda pa je pn"5hlem, ker te na začetku študija nihče ne štipendi-ra, K«7« se i(j matu» ra razlikuje od tutcionalne? Céloina matura se piše v angleščini razen slovenskega jezika, Lahko rečem, da traja matura kar celo leto, saj mora dijakžc med letom opravili cel kup projektov in seminarskih nalog, ki tudi prinašajo točke za maturo. Ustne izpite smo opravljali že marca, tako da smo imeli potem res dovolj časa, za pripravo na pisne teste v maju. Preverjanja znanja so histven<^ daljša, vsak predmet .smo pisali dva al: tri dni, obvezno pa je opraviti maturo iz Šestih predmetov. Problem nacionalne malure je v tem, da Imajo dijaki zelo malo časa za kvalitetno pripravo na maturo, ker se do konca In^rijo za lepe ocenctudi pri predmetih, kijih sploh nimajo za maturo. Prav zato so visoki dosežki na nacionalni maturi tako redki. Rada bi čestitala prav v.sem dijakom moje bivše gimnazije, ki so kljub težkim p(^gojcm tako uspešno opravili leiošnjo maturo. Kakšni pa so tvoji nacrti za pri- luidmfsi? Marca sem sc vpisala na pravno ťakultetov Ljubljani. Od-k'HÎila «?m se, da začnem Študij v Sloveniji, kasneje pa bi rada našla kakšno Štipendijo in nadaljevala Študij v tujini. Veseli me predvsem to, da je pred mano veliko novih izzivov in odprtih veliko zanimivih poti. Državni izpitni center je spt')ročil,daje let.'ïsspkjsno maturo v pomladanskem roku opravljalo 8.524 kandidatov, uspešnih pa je bilo «8,27 odstotku. Letošnji rezuitaii so nekoliko slabši od l.itLskih, ko je biio uspešnih nekaj več kot 90 txlsioïkcA kandidatov. Zlatih maturantov je Ictt« 190, prihajajo pa iz 31 sloveiiskih šol. Dijaki so v povprečju zbrali l8ii)čk.Vseh34ti^k pa je uspelo zbrali le 12 kandidatom, med njimi so kar trije Novogoričani Prijave za opravljanje splošne mature v jesenskem roku m(»rajo kandi-dali (»cldali na svoji šoli, najpozneje do 30. julija 107 MHz FM lepi // ••• Večina obrazov velenjskih gimnazijcev je bib v ponedeljek dopoldne nasmejana- Nič Čudnega, saj so mnogi tci^ko Čakali rezultate mature, zadnjo noč pa tudi slabo spab'. Sploh tisti, ki hodo imeli pri vpisu na izigran študij omejitve. Mi smo bili seveda radovedni. In kaj -S m o izvedeli? Tjrtša l'crme: *Maz sem izjemno zadovoljna z m-zultali mature. Presenetljivo d<îbro sem pisala prav vse predmete. Si-ccr se mi rezultati vu vpis na univerzo ne -Mcjejo.setn pa vesela, ker sem žc izvedela, da sem opravila sprejemne izpite na ljubljanski Akademiji za gledališče, rc?ijo. film in televizijo, /atomije bilo pomembno le to. da maturo opravim, /brala pa sem 23 točk. kar pomeni, da .sem pisala same Štirice in dobila še kakšno dodatne» točko za višji nivo. Cilede na rezuhatc pa menim, daje bila leti^nja matura kar težka. Moram pa rečL da bom gimnazijo pogrešala, ker sem tu doživela veliko super trenutkov." 1'rška Jcžovnik: ''Zadtwoljna sem. saj sem zl>raia kar 27 točk- Upam, da bo dovolj, da bom sprejela na izbrano fa-kulteto. Rada bi študirala poiilologijo. mednarodne odnose. Najtežja na maturi se mi jc zdela angleščina. tudi sicer menim, da je bila matura zahtevna. Občutki ob slovesu od velenjske gimnazije so kar malo nostalgični. Preživela sem lepa Štiri leta. upam. da bodo takšna tudi študentska." Klemen Slemcnšck: "Današnja noč jc bila zame precej naporna, slabo sem spuL /bral sem 14 točk.karje nekje v okviru mojih pričakovanj- Zagotovo bo to dovolj za vpis na ?.elcn Študij. Vpisal sem lesarstvo, ker me to res veseli, omejitev pa. kot kaie. ne bo. Moram pa reči, da sem vesel, pravzaprav srečen, da sem uspešno končal velenjsko gimnazijo. Spomini, ki bodo zagotovo Še dolgo sveži, bodo lepi." Ramšiik: "Rezultati so odlični, veliko višji kot sem priča kt)va-la. Zato sem res full srečna. Moram rcii. da -sc mi je zdela matura zelo težka, zbrala pa sem 26 točk. kar jc odličnt). To bo dov(^lj, da lx>m sprejeta na študij medicine, kar si najbolj želim, vrezcrvj imam .sicer še larmacjjo. Zadnje počitnice predštudijcm, ki bodo zelo dc^lge, bom zagotovo uživala." 17. julija 2003 ««^ĆAS NASI KRAJI IN LJUDJE Mladi v Saleku bi radi oživili trg in turizem V Šalokii 80 so niUjcIi odlorili, da so vključijo v oživiLov kraja - Zalo )e Uroš l^ilslan spicjel poniijciu) luokrijo prcdsiKJnika Turislirncga (Irušiva - Ohljuhllajo vec zaniiiiiviti pilieditcv Bojana Speget Turisliino druSlvo Šdick jc eno mlajših lurisiičnih Ura^iev v Šaleáki dolini, saj je Iclos minilo šliri leta, odkar so ga ustanovili. Pred kralkimsopriprii-vili redni Icini občni zbor in na njem izvolili novo, močno pomlajeno vodstvo» kar jc v lo-vr&inih druillvih preccjšnja redkost. Novi predsednik TD Salck je 28-lelni Uroš Prislan, ki mu ?e dolgo ni vseeno, kako izgleda in kaj se dogaja v si arem irskem jedru. Funkcijo jc nasledil od Dnrka Odra, ki je bii ludi pobudnik ustanovitve lastnega turističnega drul>tva. ^^Hád bi pomagal, kolikor boni lahko po svojih močeh, da v kraju naredimo več in bolje," pravi Uroš. V pogovoru z nami nam je najprej predstavil novo vodstvo društva. Aleksandra Ver-dev je podredsednica, člani odbora pa so: Zdenko Plesej, IŤanc Râ/gor^ek Branko Lu-k»čic« Ivan Blaziniek. Marko Krajne, Peter Goršek. Marjeta Oder in Silva Dis. Največja prireditev, ki jo letos skupaj s KS Šalek pripravljajo že četrtič, je Starotrški dan. Tokrat ho v solM»to^ 23. avgusta, priprave pa so seveda že stekle: '*Radi bi ponudili te veČ kol daslej. Z rokodelci, ansambli in drugimi nastopajočimi se Novi predsednik TD Salek je Uroš Prtslan, ki ima velike načrte. v tem času dogodvarjamo za sodelovanje na naši prireditvi, razmišljali smo, da bi l.udi ognjemet spremenili, a smo se na koncu odločili, da ho tudi letos tako kot lani-grad bo torej gorel, saj se jc to v zgodovini resnično zgodilo. Sicer pa v avgustu v Šalcku praznujemo ludi krajevni praznik, zato delamo na tem, da bi prireditve pri- pravili skozi cel teden pred sobotno glavno prireditvijo. Radi bi pripravili igre pod Lipo, športne prireditve in še kaj. Želimo, da turistično ponudbo Saleka združimo v prepoznavno celoto. Trudili se bomo, da bomo vsak mesec pripravuili vsaj po eno prireditev, morda ne tako veliko, pa vendarle. Tu-dristično dru.4ivo se je močno povezalo z vsemi gostinci. Dogovorili smo se za s<ïdeiovanjc, ki bo zagoiovo v korist obojih.'* Uroš pravi, da natančno še ne ve, koliko članov ima društvo, zagoiovo pa bo pomladitev dobrodošla. Pred kratkim so pripravili piknik, ki so se ga udeležili številni krajani, kar je dober obet za lo, da dru-štvo dobi n(5V polet. Vsa leta so dobro sodelovali s KS Šalck in Uroš je prepričan, da bo tako ludi vprihodnje. 'Tudi letos je podpora krajevne skupnosti zelo velika. Dogovorili smo se že, da bomo v času praznovanja ludi leios pripravili mednarodni Bridge turnir, ki se gaje že lani, koje potekal prvič, udeležilo 65 tekmovalcev. Idej jc Še veliko, a jih moramo Se do konca dogovorili." Supremacy: »Skozi večno trpljenje« Stišlanjski death metaici, ki že dve leli burijo duhc^^ nasloio bcxlo ulice Šoštanja "zasedle" razne kul-l.umiSkc skupine. Ponudba bo res pesi ril, dogajanje pa bo kar na slirih ra/ličnih lokacijah. Na Trgu bralov Mravljak bomo lahko priča pouličnemu koncertu, modni reviji - Vroč poletni .^oštanjski i/ziv, predstavilo se bo pouli(ino gleda-li.šee ... Zanimivo bo dogajanje v Mestni galeriji, kjer ho razstava v naslovom Body art piercing latoo, na rokometnem igrL^u bo glasbeni koncert, sodelovali bosta skupini Bronx-tar/ in l/zy raider, poleg lega pa se bodo obiskovalci lahko pomerili v uliCni koSarki in rot!nem nogometu. .fe/ero bo rezervirano za večerne koncerte, namenjene predvsem mladim. Igral se bo hip-hop, rock metal in Se kaj. V petek bodo nastopile skupine Kaoz, Sareom, N KO in ()b-nounce, v sobolo pa Res Nul-lius. I ligh voltage, iealer ( 'iza- mo, Slaves, Moon slone in Wa-serdichi. Podoben icstival je v preteklih leiih polekal v Velenju pred Mladinskim centrom. Letos pa se je (iorazd Planko, ki je bil v preieklasti njegov organizator» povezal s Kajetanom Ći^piim, direkiorjem /avoda /a kuhuro ŠoSianj, in tako seje ťe-stival razširil in prestavil v SoStanj. (''op je prepričan, da so na la naCin pog{)jiza rast fe-.slivala veliko boljši. Da je festival istočasno kot velenjska Noč ob jezeru, ga niti ne moti preveč: "Mi smo se za ta termin odločili že veliko preden smo vedeli, kdaj bo Noč oh jezeru, (»re pa pri nas za drug tip ljudi. Imamo i.i. lokalne skupine, ki igrajo zelo specirično glasbo, zato privabljajo Ludi specifične obiskovalce. To, kar se tiče dogajanja zvečer. Se ho pa pri nas veliko dogajalo tudi čez dan.^ /animiva je prav la specifičnost glasbe, za katero so .se odločili prireditelji ^S m al I lest a. Verjetno si je marsikdo prireditev v okviru Zavoda za kulturo predstavljal nekoliko drugače. ('op ima odgovor tudi na lo: "Verjetno ljudje tudi niso pričakovali, da bo /avod za kuliuro čistil Pako! Kultura je zelo Širok pojem. Mi bomo po-.skušali ponuditi vsakomur nekaj. Tokral smo se odločili predvsem za mlade» kajti prav za njih je ponudba najslabî>a. Pi- halna godba ima svoje koncerte, tudi pevski zbori, vsaka krajevna skupnost ima svoje veselice... V takšnih stvareh pa se mladi ne najdejo, z.aio je tole tokrat nekaj za njih." V prihodnosti želijo, da bi Smalllesi prerasel v festival, ko hi se vsak vikend pi)leti v Šašta-nju nekaj dogajalo. Takrai bi zagoiovo vsak na.^l kaj zase. Imajo pa na Zavodu za kulturo velike načrte tudi že za jesen. saj upsijo. da bo v Mestni galeriji razstavljal znani ČeSki umetnik Jožef ť^apck, v Š^^tanj želijo pripeljali enega bolj znanih pouličnih gledališč Ana Monro,... Ibrej, dogajalo se bo! bo pogasta nagajivka od 21. do 27. si^plonihra pripravila 14. otroški loslival - Hodila bo vil. šolo - Vsa |)rizorivšča šv niso /na-iia. saj Rdera dvoraiia v rasu fosllvala iie l)o narcHl V teh dneh so vrtci in (^niwne Sole po vsej Sloveniji že prejeli prijazno povabilo najmočnejlU; deklice na svetu - Pike Nogavičke, da sc jim letos septembra pridružijo naže šlirinajstem Pi-kinem festivalu. Organizatorja, Medol^čiaska zveza prijateljev mladine Velenje in Kulturni center Ivana Napol nika, stase letos odloČila, da bo Pika hodila v enajsto ^olo, kar je zelo Sirt)k naziv, ki bo dajal ogromnv^ možnosti za oblikovanje vsebin ustvarjalnih delavnic in spremljaj^")čih prireditev. Konec septembra se bo zagotovo mestih Velenje spel spre-meniki v meslo oiroSke nagaji-vosti in ustvarjalnasti. Lelos bo zaradi obnt^ve Rdeče dvorane, ki v času festivala ne bo konča mi, prizc^rL^ več, vsekakor pa organizatorji upajo, da jim bo vreme naklonjeno. Hna od idej je, da hi ustvarjalne delavnice pripravili na Titovem trgu pod velikim .šotorom, a še ni I «I Osvofili prvo nagrado Narodno zabavni ansambel SPEV, ki ga sestavljajo Crik Uribemik. Boštjan Mežnar. Marko Ber/elak in Kristijan Kolene, je na 34. festivalu narodno zabavne glasbe v Ptuju osvojil prvo nagrado strokovne i^irlje za najbolji5e besedik^ z naslovom Pridi pod najino brez(i. /a fante, ki so .skupaj nekaj več kolpol leta, je lo lep uspeh. Seveda pa zdaj nehodosedeli na lovorikah, saj imajo kmalu namen izdati svojo prvo zgoščenko. Nove skLidbe že naslajajo, pri čemer jim tako z mentorstvom kot pisanjem viž pomžigata priznana glasbenika Brane Klav/ar in Miro Kline, za besedila pa največkrat poskrbi Panika PožeL V prihodnje se nameravajo še pogosteje udeleževati raznih festivalov in naprej ra/ve.scljevati ljudi ssvojo glasbo, ■ potrjena. Obstaja pa ludi možnost, da bi delavnice potekale v Beli dvorani v TRC jezero. Znano je že, da bo otvoritev festivala potekala v nedeljo, 21. septembra, na mestnem ot rojíkem igrišču, sledila bo velika zabava. Pikine ustvarjalne delavnice bodo vabile ves teden, potekale bodo Številne gledališke in illmske predstave. V okviru festivala lelos poteka nagradni Ibtografski natečaj pod geslom. S fotoaparatom po Sloveniji- V njem lahko sodelujejo vsi slovenski osnovnošolci, pričakujejo pa zanimive motive iz vse države. Nagrade so lef?e in zelo uporabne. Pika bo seveda tudi letos humanitarna. V velikem Pikinem šparovčku bodo ludi lelos zbirali drobiž, marsikje pozabljen v kakšnem žepu ali Škallji. Zbrana sredstva bo Pikine festival namenil za nakup veselih, pisanih prevlek za blazine za oiroške oddelke slovenskih bolnišnic. Organizatorji v Velenju v Času feslivala spel pričakujejo lep obisk oirok tako i? domovine kot tujine, prijave za posamezne festivalske dni in oglede predstav pa že zbirajo. ■ bš Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Velenje predstavlja Ločeno zbiranje odpadkov v mesecu avgushi bomo predvidoma v naseljih Mestne ohčine Velťtije (JobHi 20 nl»Skih otokov. Ekol<»^ki otoki ali /)>i-ralnice so mestu, ki so nameiúena «Kldajanju ločeno /hmnih od-piidkc»v. V Velenju Immo lišeno /hirali Štiri frakcije odpadkov: papir, sleklo, plastiko in kovine. IV>so na lo. da je v piwodah za odlaganje odpadkov potrebno varčevati s prostorom, saj tako posredno varčujemo tudi;: denarjem, to ne pomeni, da naj steklo, ki ga prinesemo na zbiralnico» namerno razbijamo, /brano steklo namreč v zbirnih centrih ponovno st>rtirajo in ga drobijo šele potem, koje dokončno pripravljeno za predelavo. Dobro je. da steklene predmete, preden jih oddamo vposode očistimo ter jim ixlst ranimo pokrove in zamahe. enega v drugega, plitstenke siisnimo ... V posode za zbiranje plastike ne odlagamo predmetov iz plast ičnih mas, ki ni&) namenjeni embaliranju (npr. oiroških igrač, talnih oblog, napihljivih izdelkov ipd,). šolami prirejali tudi v prihodnje. Tako laliko vsi, sploh tisti, ki imate Solwhvezne oiroke, papir zbirale in hranite doma in ga oddate v okviru teh akcij. 'Ikkobo v pos<')dah na ekoloških otokih ostalo več prostora za odlaganje razne kartonske in pipimale embiJaže, pri čemer pa se morajno tudi x^edno p<^trudiii, da njeno pr(»iornino zmanjšamo, kolikor je mogoče. Večje škalle raztrgajmo. zložimo. Op^yzoriti pa je treba predvsem na to, da med ločeno zbran papir nikoli pa ne smemo odlagati koziircev ali steklenic/ vsebino. Praznjenje in pranje stekla predelavo takopodra?i, da le-ia ni več ekonomsko upravičena. V posode za steklo ne odlagamo porcelana, keramike, ogledal, žarnic, svetlobnih cevi, okenskega, avtomobilskega in žičnega stekla. Povsoda / rumenim pokrovom - plaslika v posode za plastiko lahko oddamo embalažo iz plastičnih mas - plastenke, plastične kazarce, vreče, embalažo mlečnih izdelk(W ^ogurli, margarine ipd.), /aradi boljšega izkoristka posoJ in lažjega zbiranja doma, embalažo spe rimo. jogurtové lončke zlagajmo Posoda modrim pokrovom - kovim' Posoda z modrim pokrovom je namenjena odlaganju očiščenih pločevink, konzerv, pk^evinast.e posode, igrač in alu folije. V lo piisodo lahko oddamo ludi druge majhne kovinske odpadke iz bakra, cinka, aluminija ali iz bele pločevine, vanjo pa ne sodijo odpadki, ki za odlaganje niso primerni zaradisvo-je velikasti ali teže. Tudi plí^winke moramo pred odlaganjem sti.snili. 107,8 MHz Moči /.adnj;h nekaj šlcvilk Na^ga časa in oddaj Radia Vcknjc -zlasli žporlno obarvanih -je s svojimi prispevki obogatila naša mwa »zunanja« moč, Tjušii Rehar iz Šoštanja. Na njo in njene prispevke računamo tndi v prihodnje, na dolgi rok, lako na Časopisnih straneh kot v radijskih oddć^jnh. saj seje odlično/na^l a. TjaSa je živi dokiiz, da jabolko nc pade daleč od drevesa. Očeta 'l'onyx Rehnrja jc že vrsio let slišati v radijskih programih, videti pa tudi v televizijskih. Tudi njcgji najb<-)lj pritegne šporl. Nove moči pa prihajajo tudi na radio. Avdicija je bila, to se je že pokazalo, dobra, Jest izmed prijavljenih. ki so uspe.^no prestali preizkusnih pri ](li Bus (ta je vpeljala že veliko naSih radij-cev) obisku-je prvi del izobraževanja. Zaključili ga bodo prihodnjo soboto. Ta del je, kolje po- vedala urednica R«\dia Velenje Niira Zakoittik. bolj seninar.ski. Sledil mu bo Sc en niz izobraževanj, v katerem sc bo gtwpa Daš z najbolj uspcSnimi iz prvega dela ukvarjala individualno. Siccr pa smo se z njo dogiîvorili, da bo med radijce odslej prihajala enkrat mesečno, poslušala jn popravljala govorcc, kajti še zdaleč ni vscťno, kako sť li izrnř^jo. Skrbya lepo izgovorjeno slovensko besedo jc pri radij.skcm delu v l^sp^edjli. Ćez počitniee pa bodo, tako kot vsa leta do-.slej, za svežino in nove pristope, .skrbeli »praktikanti«, Prva je v ponedeljek priSla k nam Katja Kíí/dj. ■ mkp TJaŠa Rehar, naša nova moč. na kratko ••• LI;ninv KRUIT/ Ustanovil je lastno glasbeno založbo in jo poimenoval po svoji materi Roxie Records. Založba bo v glavnem izdajala glasbo, ki jo bo produclral Lenny sam. 50 CEIMT Vroči ameriški raper je posnel novi vldeospot. V videu skladbe »I^LM.R« se bo poleg lepih deklet pojavil tudi Snoop Oogg In njegov sloviti Cadillac. bi';yoi\CE Prvi samostojni album »Dart-gerouslv In Love« članice skupine Destiny's Child se je lakoj po izidu povzpel proti samemu vrhu lestvice najbolje prodajanih r£b albumov. R l)ll)l)Y Razvpiti raper bo moral spet pred sodišče. Njegov bivši poslovni partner K Irk Burrowes v tožbi zahleva 25 milijonov dolarjev odškodnine. Trdi, da naj bi mu raperski zvezdnik grozil in ga opeharil za nekaj milijonov dolari 8v. fiREAT WIIITi; 22. julija se odpravljajo na lurnejo, katere Idtupicek bodo namenili žrtvam požara, ki je izbruhnil po ponesrečenem pirotehničnem elektu na njihovem koncert pred mesecL VARÍVMia V studiu njihovega bobnarja v Madisonu pripravljajo materi* al za nov album. Skladbe želijo dokončati do oktobra, album pa bo izšel šele v začetku prihodnjega leta. VWh smrli Iron Maiden Zastavonoše britanskega heavy metala Iron Maiden bodo septembraiz-dali svoj trinajsti album zzicveščim naslovom »Dance Of Deatti^«. Skupina je album začela pripravljati že konec lanskega leta in tako kot na predhodniku »Brave Nev^ World« tudi tokrat povabila k sodelovanju producenta Kevin Shirleya. Ta |e skupaj z basistom Steveom Harnsom producent novega aJbumaTokrat so se lotili snemanja brez računalnikov, sem-pjerjev in druge podobne elektronske šé^. Iron Maiden bodo râ plošči zveneli tako, kot so na snemanju Ui-tí\ igrć^i. So pa ploščo posneli v Dolby Surround 5.1 tehnologiji, a kljub temu obljubljajo enédki ^roan.sivcniki no sporočili, da so s pomoćjo iclcsko-pa Hubble odkrili dndon • V New Yorku so vse stvari malo večje, tudi drevesa ni- C cejŠen šok. V kolikor s ujeli azijsla^ga tigra, potencialno ne- so izjema, začenja članek o presenetljivih odkritjih ameriških znanstvenikov britanska znanstvena revija Nature, Koiso ugotovili znanstveniki, rastejo topoli v meslu dvakrat hit reje od topcv lov na podeželja Za lo naj bi bil kriv predvsem ozon v spodnjih plasteh atmosfere, ki deluje v meslu močneje kot pa i/ven njega in I liítiTíiTti & lioja/en Mozambičanka Maria Mutola se moino boji prehlada. .lolanda Cephikji vse bli^e diha za ovratnik! Isna vsfere škodljiv in strupen. Ta škodljivi ozon sicer naslaja ob sončnem vremenu, prescnctljivopajc,da je kljub temu, da pogosteje naslaja predvsem v mestih in je del "mestnega smoga", relativno neškodljiv, ker se ponoči ludi hitro razgradi. Na podeželju, kjer se prňv tako lahko tvori oziroma ga tja zanese veier iz mest. pase razgradnja ozona ne dogaja tako hitro in ruralna obmtíčja se» tako pc^vpnjčno dlje izpo.stavljena škodljivemu ozonu kot pa urbana, kjer so vrednosti ozona sicer lahko višje, a kniikoirajnejšc. To pa vpliva na rast rastlin, v primeru poizkiasa na rast topolov. Študija tako pod vprašaj postavlja tudi trditve, da je zrak na deželi boljši od onesnaženega smoga v mestih- 17. julija 2003 NASI KRAJI IN LJUDJE Šoferji in avtomehaniki počastili praznik 11 l^íx^(ls(u]íiiku /A'(7('š()fcrtirc^ko mcsio. Pripravili ga bomo zadnji teden v avgustu. Seprej pa bo M/PM Velenje na morje, natančneje v Savudri-jo, popeljala kar 15U otrok iz fialcžkc doline. Ti bodo letos tam preživeli deset dni. ''Odziv siarsev in otrok je bil prav neverjeten. Veseli smo. da toliko Otroško mesto vila Mojca še enkrat v letošnjih poletnih počitnicah vabi otroke od 5. leta starosti dalje, da scjim pridružijo. V času od 25. do 2M. avuusra so namreč na M/PM Velenje razpisali šc enotedenske dnevne labore. Vsak dan od 9, do 16. urese bodo z udeleženci ukvarjali i/.kuieni mentorji in vzgojitelji; v Vili Mojca in njeni okolici bodo pripravili izobraževalne, zabavne kulturne, športne in izletniške dejavnosti. Poskrbljeno bo tudi za malico in ko-sikx Prijave že zbirajo na sedežu zveze v Vili Mojca in po telefonu 897-7.M0. otrok želi z nami preživeti delček počitnic, saj smo jih žal morali veliko zavmili. V Savu-d rij o odhaja ludi 18 na.ših vzgojiteljev. Prepričana sem, da bomo skupaj pripravili lepe in zdrave počitnice.'* Nekaj jih bo odivlo na moije tudi s pomočjt> akcije "Poniežik soncu"Kot smo ugotavljali Že v Času, ko jc akcija zbiranja priestovoljnih prispevkov potekala, jc bil lelos odziv bolj skromen kol prejšnja le- ta. Tako smo iz naslova te akcije lahko omogočili brezplačno Iclovanje le 7 otrokom. Se enkrat toliko smo jih na morje ptv slali s pomočjo drugih vircTv. Kar nekaj otrok pa jc, ki smo jim so-prispevali plačilo letovanja spo-močjo denarja, ki so ga prispevali proračuni občin Velenje, SoStanj in Šmartno ob Paki/'je àe dodala naSa sogovornica. ■ Bojana Špegsf Pet let brezskrbnosti Otroško mesto v vlii Mojca Je bilo za udeležence pravo odkritje. Čas je tiitro minevat, dnevi so bili več kot zanimivi. Zato se verjetno konec avgusta vrnejo v še eno Otroško mesto. gorenje VI PIŠETE MNENJA IN ODMEVI Kako dolgo še? Ka/iiiišljanjc ol) š()šlanjsk(Mii kilniiiuilnem prinioru Še o neuspelem povezovanju med Šmartnim in Rudarjem i^)ienega sistema. Drugače povedano, namesto, da bi ohranili dobre strani (vrednote) prejšnjega in le slabe nadomeslili. smo rušili vse piwprek in začeli znova. Zaradi opisanega ne preseneča slaltóče mnogih, ki irdijo, da sc je vse listo, kar je slabo v novejšem času, pričelo takrat, ko smo uveljavili načelo, da je vse dovoljeno, razen t isiega, kar jc pasebej prepovedano. V praksi uresničevanja tega načela počasi prihaja do fenomena, da se prične med »dovoljenim« in »prepovedanim« vzirajno zamegljevati sjecr nevidna meja med navedenima premisama, in to na vse področjih človekovega delovanja in nehanja. To velja še posebej, Če se živi lako kol pri nas v Sloveniji, ko name je relativno dobro, smo v miru, DDP je visok,lako ludi standard in podobno. V lakšnih razmerah jc pravzaprav enostavno, ob pehanju za profilom, pozabili na vse drugo, kar daje kvaliteto st>bivíínja, spoštovanje posameznika in njegove različnosti, ne zgolj v političnem, lemveč osebnostnem, socialnem in še kakšnem pogledu, Ali drugače rečeno, koje meler za ocenjevanje vrednosti posameznika zgolj njegov mo^njiček, sveženj delnic» ali druga pojavna oblika kapitala- Dr?ava, ki ni nič drugega kol na poseben način organiziran narod, je na opisane in še druge postula le pristala Přislala je, ker ji na eni strani to veleva l. i. elita oziroma oligarhija, ali ker ji je bilo, in ji je k kar naprej, naročeno iz lujine. Zato se veliki večini državljanov vedno bolj odtujuje, pastaja zgolj sredstvo prisile v interesu vladajočega razreda lastnikov kapiiala, ki je znal (beri: denacionalizacija, pri-valizacija, malverzacije, goljufije ipd,), zna (njemu prilagojena zakonodaja in izvajanje v okvi- ru izvrsne veje oblasti in s pravt>-sodjem, ki si vedno manj zasluži to ime) in bo znal (če bo ireba še z novimi sredstvi, ludi tistimi iz Bruslja) ohranili in zavarovati svoje materialistične in druge inierese. Zaradi predhodno navedenega, po mojem globokem prepričanju, pri nas vedno bolj od-povetlujejo tako vzgoja kot izobraževanje, zaposlovanje, de-Iťsvne razmere za tiste, ki so še z-aposleni, posledično pa zdravstveno, pokojniasko in invalidsko zavarovanje. Lastnikom kapitala je pač vseeno kakšne so splosne in posebne družbene razmere ljudi, dokler seveda njihova neus irez nosi koi bumerang ne udarijo še njih. Zato, in menim da moja ocena ni preveč pesimistična, sc ludi v nadaljevanju šostanjskega primera .sistemsko ne bo nič zgc^dilo oziroma spremenilo- Zal je resnično dejstvo, da še tako grozo-vil primer kot je ta, nc usivarja situacije »ad aKsurdumt', da bi bilo lahko vsem jasno, da lako ne gre več. Ob tem razmišljanju si v teh dneh postavljam naslednja vprašanja. Kako dolgo .šc: bomo imeli lakšno zakonodajo, ki v vrsti primerov zagotavlja obložcneu ali dolžniku bolj.si položaj kol ložileu ali upniku; bo naše pravosodje pravo nasprotje temu, kar pojem predstavlja in kar si državljani od te veje oblasti želimo in pričakujemo, ,še posebej na kazenskem področju; bomo morali državljani ve d no bolj irepciaii za svojo varnosi v določenih okoljih in pred določenimi socialnimi skupinami, četudi aktualna oblast zatrjuje, kako njej pripada la funkcija, in kako ima vse pod kontrolo; bodo vlada in drugi državni organi z nadidjnjo privatizacijo in dograjevanjem vseh mehaniz-mw izkoriščanja člweka pi^ človeku Šc dopuščala razslojevanje prebivalstva, s tem padec socialne ravni njegove velike večine in na tej podlagi razraščanje kriminalitete pri nas? Odgovorov na ta vprašanja itak ne pričakujem! ■ Viadimir Korun »Lidijam«, »R.R.-jem« in podobnim brezobličnim kreaturam, ki ne premorejo toliko značaja, da bi netočnostim, laŽcm, žaljivkam in kar je .še podobnih prozornih metod v zakrinkanem komuniciranju nadele svoj verodostojen obraz z imenom in priimkom. 'ikko se javno od nekdaj bolj varno pij une, kar mnogi vsevedni poznavalci prilik v slovenskem nogometu kajpak počnejo z mnogo več pripravljenosti, kol pa da bi se izpastavilis konkretnim prispevkom , s pomočjo,s konstruktivnimi pobudami in s predlogi tam. kjer se garaško dela in to lako, kol oni nikdar ne bodo /mogli in znali in v pogo jih, o katerih se jim niti ne sanja. Zatorej kar na začetkur »Dobro jutro, dobrodo.šli na zemlji in v našem nogomelu!« V zadnjem Času je kar nekaj javnih medijev pc«tregio z zapisi, ki se v prav takšnih manirah lotevajo predvsem neuspelega poskusa povezovanja članskih ekip velenjskega Rudarja in Ere j^marinega. Zagotovo ne gre za najpomebnejši in najkalualnejAi problem lega Irenutka v slovenskem nogomelu, primer pa zavoljo namerno in nenamerno popačenih odmevov kljub vsemu terja nekaj nujne razlage. Ta je v vseh odlenkih kadiu-koti preverljiva in dokazljiva. Preprosto ni res, da je bil načrt povezovanja od vsega začetka obsojen na propad, k()t tudi ne drži, da naj bi bil njegov »oČe« slovenski nogomcini selcklor Bojan PraŠnikar. Vanj ni bil vpleten niii z gramom siccr znane njegove predanosti nogometu. Zamisel .seje porodila v pogovorih med vodstvi obeh glavnih sponzorjev E^remogovnika Velenje in Ore d.d. iz Velenja. Vodstvi obeh klubov pa sla ocenili, da je to ena izmed možnih rešile\' glede na vse okoliščine, ki so dobro znane slehernemu sopotniku dogajanj v sloveaski državi, v na^m Športu in ntîgo-meiu (skromne možnosti slovenskega gospodarstva, da financira športne dejavnosti). Iz potuhnjenih skrivalnic pa je pogled seveda drugačen. Dobrega pol leta se je na projektu delalo zelo lemeljito, strokovno in dobronamerno.Tosovvseh po-gcworih priznavali tudi predstavniki vodstev NZS in Združenja l.SNL, v lako pripravljen načrl sta zaupali skupščini kol naj-vi.šja organa oIkIî klubcw. Načrt vseeno ni dobil zelene luči 7a-radi dveh pi'îglavilnih razlogov. Prvi je ta, da vodstvo NZS ni pokazalo dovolj pripravljenosti, da blagoslovi nekaj, kar ni nili dwoljeno niti prepovedano, je pa možno in nujno, ker tako narekujejo današnje in predvsem jutrišnje razmere. Je pa seveda lahko moleče za okostenele pozicije, ker bi bilo treba nekaj postoriti. Tokral se ni, se bo pa zagotovo moralo, ko t^odo neizogibno slediU podobni primeri iz drugih okolij. Drugi podoben poskus se bo morda .še dalo odbiti, tretjega pa vsekakor ne več. In Še drugi razlog! V zaključni etapi pogovorov in dogovorov/ vodstvom NZS in Združenja l.SNL je iz prestolnice v Šaleško dolino trikrat priletel povsem utemeljen očitek, da naj najprej med sabo poenotimo stališča. Trikrat zato, ker so v nasprotni smeri s podpisom predsednika NK Rudar Velenje Hermana Arliča trikrat porom al a pisma, ki so bila lako izjemen solistični dosežek, da so začudila celo njegove najožje sodelavce v klubu. Nastala so namreč v času, ko smo vsi ostali še delali z roko v roki. In namera je šla po zlu. Trdim , da je bila s tem povzročena nepopravljiva Škoda šaleškemu in slovenskemu nogometu. Že listih nekaj dni, ko smo družno delali po usmeritvah iz skupnega projekta in Še verjeli v njegovo uresničitev, jc pokazalo, da gre za pravo stvar. Na obeh igriščih in ob njih so sc dogajale stvari, ki so šc bolj zgodaj, kot so predvidevali največji optimisti, potrjevale pravilnost odločitve. Igralci iz obeh klubnalna pregrešnosl. Potem bi vedeli, da je Era kol generalni sponzor konec pogodbe za ta čas napovedala že ob njeni sklenitvi pred dvema letoma in da je v skladu s tem dogovorom in klubsko tradicijo kot predsednik kluba odstopil predsednik Erine uprave (ivido Omladič. Znana stalnica Erine poslovne strategije je sodelovanje z okoljem, kjer se pojavlja s svojo dejavnostjo, zalo bo s šmarškim nogometom lako in drugače seveda sodelovala Še naprej. Nogometni klub Šmartno jc za novo tekmovalno sezono skrčil okvire možnega tako, kot jih je krčila veČina ostalih prvo-ligašev. Nekateri so odšli, nekateri so prišli, tako se je v marsikateri sredini dogajalo doslej in se bo tudi p^ïslej. V Šmarlnem je sestavljena ekipa, ki jc po meri začrtanih kriterijev in ki ji nihče ne more in ji nima pravice vnaprej [iripisovati »krepkega hoja za obstanek v ligi,« In v Smartnemza delo vseh ekip ter za užitke številnih gledalcev skrbi vodstvo, ki zaradi igeinnih na-porovpri zagotavljanju delovnih pogojev nikomur nc more dovoliti diskreditacij na način poni-glavih anonimnih banalnosti, neumnosti in žaljivk. Vselej pa bo sprejemalo vsakršno ustvarjalno kritiko in predvsem pripravljenost za pomoč. Kogar je dovolj v hlačah, bo že vedel, kje , kaj in kako. »Lidije«,«R.R-ji« in vsi ostali pa bodo Še naprej uživali v njim lastni nogometni »igri,« dokler jih njen potek ne poduči, kakšen jepravzaprav neizogiben izid. Da so sami sebi zmagovalci in poražcnci. ■ Jože Hrajnc, predsednik NK Šmartno Zgodilo se je... od 18. do 24. malega srpana -19. julija leta 1981 je velenjski atlet Slane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Sutx^lici v tekii na 50{X) metrov. Na istem prven-slvu je Miklavžina osvojil ludi bronasto medaljo v teku na 10.0(10 metrov; - 20. julija 1959 so v Šoštanju ob 100. obletnici gasilslva odprli nov gasilski dom; - 20. julija leta 1979 je nad Šaleško dolino divjalo slraho-viio neurje z močnim vetrom, kije ruval tudi drevesa; -21. julija letal94H so bili objavljeni rezultati prvega pc> vojnega popisa prebivalstva v Sloveniji. Slovenija je imela lega leta 1.389.094 prebivalcev, od lega jc v občini Šoštanj živelo 6876 prebivalcev, v občini Velenje 7674, v občini Šmartno ob Paki pa 1891 ljudi; - 21. julija leta 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev združen z velikim poUličnim zborovanjem; - 21. julija leta 1976 so Soslanjčani dobili nov zdravstveni dom; - 21. juUia leta 1977 je dr. Milan Ževart za svojo monografijo Narodnousvobodilni boj v Šaleški dolini prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda: .22.julija I9H2, koje bilav Velenju osrednja republiška proslava v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, so namenu predali novo zgrajeni DOM SLO v Velenju: - 22. julija leta 1979 je Skupščina republike Slwe-nije v uradnem listu izdala odlok s ka-leriinsose naselja Pesje, P reloge. Koňovo in Salek ukinih in priključila k mestu Velenje. Sklep o tem so sprejeli na slavnostni seji velenjske skupščine že ob občinskem prazniku leta 1974, vendar pa gaje morala sprejeli in potrditi ludi repu- liliška skupščina; -23. julija leta 1969 sta člana alpinističnega odseka šostanj- skega Planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Res-nik po 26 urah plezanja preplezala sevemo sieno Eigerja: -23. julija 1976 st> v Velenju sklenili, da bodo kip Josipa Broza - Tila postavili na Titovem Irgu in da ga bo izdelal kipar Antun Augustinčič: - konec julija leta 1959 so začeli v Velenju graditi nove prostore Tovarne gumirane-ga papirja. Ibvarno so začeli graditi z lastnimi sredstvi, občina Šoštanj pa je nato prispevala še 7 milijonov takratnih dinarjev. Vletu 1959 sov tovarni proizvedli 138 ton gu-miranega papirja, z novim strojem, ki so ga nameravali kupiti, pa bi lahko izdelali okoli 300 Jon tega papirja. Pripravlja: Damijan HijajiČ ZANIMIVO 13 (T^FToroskon Ct«^ Med dopustoiii ujeiiiíiiio zdravje Oven od do 20.4* Zvezdsvamvljubezniprpofofiajovđikođomtšljf-|e. pa tudi kanček nagajivosli ^!oti tistim, ki iiisle zaljubljeni šele ^ ^ od včeraj Takobosieuspellubežali rahli naveliâncslivzve^i Počilek V pa ledobra iď;«i$tile ludi. će bo le|>odaljš3n vikend. Bateriieima-^ y le prazne, veliko energije vam bo vzelo prav vsako delo, ne le tisio v službi Zatobosten^rsli poskrbeti 23 već sproščanja in še več gibaniavnaravl Ni stibšeQa. kot Č6se boste scelismiMi sami sebi Dokaiite. da se ia vedno znale spoprijeli ludi ?2eio negaiivnrmi pmi življenja. Bik od21«4* de 21.5. ^ N česte ie tjez psrlneiia. v naslednjih dneh. ^oh ob vikendu, na široko Km^ odcfiteo^ ^eaJe Izpovedujejo neko 2elo prijem siecanfe in novo po-znanstvo. ki bhko prerasle v veliko več ko! ^epri(atQ^js^o V^i pa bo-S sle v naslednjih dneh v partnerjevi (ïu2bi zelo uživali, kar vaju bo še ^^^^ močno zbliâlo. Nič hudega, če txfste zaradi njeça zanenartall oslaie pnjai^ije. Tudi li vas velikokial puslijo na cediiu. ko si vi na hitru ^lile njiHove drulbe. (a vam ]e perma hkrati najboljši prijalelj, boste neiej časa prav sfečni ludi brez večje drua^e Dveičke ed 22*5 do 21.6« ^^^^^ Pazite, kaj boste v naslednjih dneh obljubljali, vsak uraden doku-^f^ meni pa vsaj dvak/at preberite, preden ga podpišete Napaka vas ^BiSf namreč lahko v bližnji prfhodnosli stane zelo veliko živcev. S part-^ff^r nerjem si bosla ravno zato. ker boste podvomili v nek^a skupne-- ga prtjâieijâ, kar malosegb vlase Tokraibo imel pariner celo prav, kar se ob vaši preračunljivosti zgodi le malokdaj. Počitnice bodo sicer kratke, a lepe. Ravno prav dolge, da ne boste pogrešali svojega hobija m dovolj dolge da si boste oddahnili od vsakdar^a Tisie prave tako šele pridejo. Rok ed 21.6. do 22.7. Trmasto bosle vzlrajali pri svojih račelih. ki pa vam bodo tokrat pomagala prmgaii ludi osebno krizo Čeprav vam ne bo lahko, se boste ponudbi, ki bi ^m pomenila radovanje, uspejo uprli. Poleg lega se boste ob lem naučili še nekaj, kar vam bo vživljenju še koristilo. Da lahko rečete tudi »ne«, česevamzdi, da vas ře izkoriščajo Sorodniki vas bodoči koncu tedna povabile na zanimiv dogodek četudi se vam ne bo dalo. nikar ne ostanite doma 6i še dolgo obžalovali. Lev od 23.7. do 22.8. ' v Karnekaj slabe volje in ludi giavobolovvamjevzadnjemčasupov- ezročila slu^ V teh dneh pa vam bo [ssno. da lahkousodo vame-le v svoje roke In da vam ni Irets požieti prs/ vsega, kar vam navrieio. Raje se potrudite, delajie m molčite, z ugovarjanjem bosle iienui-^^^^ nosianjelešeposlabšali.Zaiobibilozelodc^ro.čebivečkratupo-rabili svoj šarm, ki ga imate sicer na pretek. Z njim lahko omehčale liid( šefa, vendar doslej sploh še niste poskusili. Morda tudi zato. ker se vas po svoje boji tudi on. Devica od 23.8. do 22.9. _ \ V naslednjih dneh bosle Itóko lamali, da vam primanjkuje časa. Imeli ga boste več kol ste navajeni, ato vam bo na Irenulke iiarav-ff^ nost dolg čas. Prizreti si boste morali, da ste malo odvisni od de-^^ la Če tega ni. vam ze takoj rojijo po glavi črne misli, predvsem pa ^^^^ se preveč u^n^te s seboj m svojim poču^em tem pozabljate na vse obljube, ki siesi jiti dafi. ko časa r&s niste imeli Kaj. ko bi sedsj končno naredili kai več za svoje zdravje in boljše počutje? Že obi^ savne, kozmetičarke ali Iri-zerja nekaterim pomaga okrepiti občutď da se imajo radi Tehtnica od 23.9. do 22.10. Čul dolžnosii vas bo 2rl, ko si boste na glavo spet n^opali preveč dela Zato boste milo rečeno ne le raztreseni, ampak zelo nervozni To sevam bo maščevalo, saj bo vaše počutje ob koncu tega ledna dcèsedno na psu. Ne le. da vam bo slabo, zaradi stresa se vam bo imunski sistem močno poslabšal, kar lahko vodi ludi v bolezen, ki ne bo mir^ila kar čez noč Partner bo malo jezen na vas, ker boste dvomili vanj. To lahko načne sicer prijeten m zdi3v odnos med vama ikorpl|on od 23.10. do 22.11. ' _ v v poslu boste zelo odločni, marsitaj vam bo uspelo, pa čepov bo c- ^^ gledalo skoraj breupno. Doma pa bosie v n^iedniihdnehše veija »-pata kol slesicer. Godilo vam bo. ker vam bo larine vašo ponižrosi m fWyR sirinjanjezvserniprediogivraťalsštWklnimirnalimipozomQSlmi In nežnosíni. ki ste se jfti sicer žs kar odvadili. I^te pa, da v pogovoru s sorodniki ne boste povedali prav vsega, kar mislile o njihovem početju lahko bi nanteč prišlo do zelo hude krvi in hude amere. NI treba, da ste lo^i povod za kreganje prav vj. Strelec od 23.11. do 21.12. ^^^^ V naslednjih dneh si bosle kljub kar nekaj uspehom pn delu želeli predvsem veliko miru. Še najbolj všeč vam bo. če bosle lahko po-sedali in klepetali s prijatelji. Po takSmh trenutkih boste povsem sproščeni. Vsiuzbi se bodo napele strune začele rahljali, v nasled-^^^^ njih dneh bosle imeli tudi manj dela Zato vam bo vse skupaj kar odgovarjalo Lahko boste večrazmišljaliosebi insvoiemžrvljenju,tistemzas^nemse' veda. Zvezde vam bodo tokrat stale ob strani, zalo opazujte in se Čim več zadr?ujte med ljudmi. Nova boljša priložnost je že na obzorju. Kozorog od 22.12. do 20.1. Ko se bosle letos vrnili iz letnega dopusta, bosle ugotavljali, kako lepo vam je doma. Spel boste dobili voljo, da nekaj drobprit^ stvari ^^m postavite na svoje mesto, morda se boste odločili za manjšo adap-iacijo ali nakup novega pohištva. S parinefjemse bosta zalo veliko pogovarjala načrtovala In ogledovala, kar vaju bo spet povezalo. Kar nekaj tihih isdnov je letos že za vami. aio vam bodo novi dogodki krepko pope-sirili žwlienje Volje bo več. smeha ludi Lepo poletje je pred vami /v Vodnar od 21.1. do 19.2. čeprav ste človekz bujno domišljijo, vam jo bo v parlnerskem odno- J su začelo kar malo piimanikovaii Temu lahko po domače rečeie tudi naveličanost Do te ne bi prišlo, če bi si v?^i več časa za skui»ie trenutke. lako pa je partn^ c43 vaših obveznostih, ki jih je iz dneva v dan » / več, čisto pr9/eč sam še sivari, ki vam jih je včasih tako rad zaupal, sedSj ac^i 2se Ker le ve^e da je po točt zvonili vedno prepozno, nnoida ne bo napak, če se poskušale spremeniti in to zelo hitroiSaj sploh nebo Ëko teâ;o, le začeli je treba Ribi od 20.2. do 20.3. Vsi okoli vas se bodo pripravljali na polelne dopustniške dni. vi pa bosle prav nesrečni, ko bo beseda nanesla na dopust Prevečkrat ste se že ušleli. razočaranje ob velikem pričakovanju, ki ga niste mogli uresničiti, pa jebilo preveliko Zalo sedaj na dolgi rok nočete več delati načriov A lokral kaže. da se bo vse obrnilo tako. kotsi želite. Še pred iztekom julija vas čakata najmanj dva več kot zanimiva dogodka Oba vam bosta dala veliko eneigije m tudi novega elana. Tega polrebujele predvsem zato, da do konca i^eijete načrtovano veliko spremembo v vašem življenju. Partner bo nad rezultati navdušen, morda bo tudi poletni dopust zato bolj pester. /opct jc X nami polcije in z njjm ludi ic/ko prič!alenih obveznosti in povsem prt")sii, znali izviti in pobegniti neusmiljenemu tempu vsakdanjika, ki nas jc preko leta povsem za-itrupil, ki nas dan za dnem obremenjuje in vse bolj sliska. Nam pogosto ne da dihali in nas neusmiljeno tišči k tlom. Jih bomo znali preživeti polno, tc polelne dni? Da se bomo v mislih radi vračali k njim, se ob njih hogalili in jih ohranjali Sc vse tja po/ne jeseni, ko bomo }.c liho sanjali o zimski idili. To jc čas, ko se bomo naužili sonca, zraka in vode. Že nekoliko prazne l>alerije bomo obnovili in pomwno napolnili, se lelcsno in psihično sprostili, okrepili in pripra\'ili za jesen in mr/lo zimo. Vsega ravno pravinjo mero, da nam bo le koristilo. Potrudimo se. Vsak dan naj bo na.<. Lep in poln drobnih stvari, ki nas bogatijo in delajo srečne. Brez obvezuj zo-pcl začulili, kako nas preliva sreča, kako se po žilah pretaka življenje in kako neskončno lepinje, ko ponovno delujemo kol celota, d<-kbro in učinkovito. Ko si telo in duša podajata roke in neustavljivo drvila kviSku; kol svoboden ptič - vse ija pod oblake. Le tako bomo lahko mirni iji sproščeni, polni energije in Ijul>e/ni delili vse lcpo natančno odmeril intenzivnost naSega dela. Poskrbeli bomo, da bo srce utripalo ravno dovolj hitro, da bo srčni uirip vedno v območju na^ih lasinih mej, da bomo vsako minulo izrabili za dober Irening in dobro naložbov lysino zdravje. Nič ne sme ili mimo. Ničesar naj ne ho preveč in ničesar premalo. Ziv- po cesti. Kako vesel nas bo vozil po poteh in sic/ieah, kako energično se bo odzival na vsak nas pritisk na pedala. Bolj ko bomo priliskali. bolj bo živahen. Jn nam bo tako lepo. Sopenje v klanec, butanje srca, naprezanje mi^ic, kapljice zniija na koži in nalo veler v laseh, ko dirjamo v dolino. Kako lepaje narava s kolesa, ko p(^Časi, k<^t v nemem filmu, drsi mimo nas. Vonjamo jo, okušamo in polno doživljamo: v očeh, niisu, grlu ušesih in mišicah. Morda nas bo premamil cvetoč travnik. V mehki iravi, med raznobarvnimi cvciicami si bomo privoščili krajši počilek. Nekaj vaj raztezanja, nalo pa ljenje je prekratko, da bi nam spolzelo skozi jirsle. Ob pogledu na porajajoči se dan, na nežno zeleno iraio in vsii kašata drevesa, ki se kopajo v soncu, ob poslušanju žgole-nja ptičev, bomo paskrbeli tudi za svc^jo dužo. Nenadoma bomo začutili, kako neizmerno smo del narave in kako ji ne moremo pobegnili Nikoli, pa čeprav se lako radi zapiramo in skrivamo za betonske ograde ali pločevinaste škaile. Dolgi dnevi so kol nalašč za potepanja po hribih. Najbolje in najlepše v družbi prijateljev, f'evlji, palice, nahrbtnik, voda, predvsem pa volja in želja, da se dvigneš nad dolino, počasi pu-sliš za sabo gozd in ruševje ter med .skalami hiti.š kvi.šku. Višje, vse višje! Da čuliŠ napetost v mišicah, utripanje srca in valovanje krvi. Ko se ustaviš, zajameš sapo inti pogled uide v dolino, dušti vzvalovi in se rii/neži. Kako lepa si, Slovenija. Tisti,željni adrenalina, se na vrhu pogosto prelevijo v ptiča in s padalom odjadrajo v d(")lino. Dopusi je čas, ko obrišemo prah z našega kole-sa, čc tega nismo slorili že spomladi. Naš konjiček nam bo neizmerno hvaležen, ko bomo sedli nanj, pritisnili na pedala in se zapeljali sproščeno ležanje z vsemi štirimi od sebe. Nad nami se v loku boči čudovito modro nebo po katerem sc kdaj pa kdaj pripo-di koprenasl oblak. Vsake toliko časa nebo prereže let ptice ali pa nlni optimizma in energije. Le tako bo življenje lep<î tudi jutri. ■ prim. Janez PoieSf dr. med.-internist Dom učencev (Efenkova 61. Veten|e) Kn^odajalska akcija za potrebe Zave tla za transfuzijo krvi Ljub liana 21.00 Velenjski grad 19. Poletne kulturne prireditve 20Q3 Skupina Ira f^oma Rbski šanson 2â dodatne infemiacqe o prirejali in do-godkili lahko pokličete Turistično-infof-macijski in promocijski center Mestne občine Velenje {03-897.64-66). Zaradi obnove Rdeče dvcnne izvaja TiC Velenje osnovno ínfomiacqsto dejavnost v rdečem kiosku na parídnšču pred Rdečo dvorano vsakdan med9. in 13. ter 15. in 18. uro. Sicer pa ima TIC začasne prostore v domu otirambe na Kopz^is^i uliu 3 v Veler^u. TV SPORED ČETRTEK, 17. Julija SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07,30 MeslecePeyton,22/114 08.00 FenJlftlS 06.30 Zares divje živali. 9/26 06.45 Male sive celice 09.30 Zgodûe iz školjke tO.Oâ Oddaja za otroke 10.25 Zakaj se zdravniki mol^o?, 2/4 11,15 Unl2003 Î3.00 Poročila, Sport, vreme 13.20 Domače vlž0 13.45 Jules Verne, V osmih dneh okoli sveta 15,05 Poftret Ivâna Minatûid 13.55 Mostovi 16.30 Pofoćila, šport, vreme 16.50 Enajsta šola 17,10 Pelrćek,8/26 17.25 Oddaja za otroke 17,40 City folk 16.10 Zerîit, svettoba 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19,45 Šport, vrenje, magnet 20.00 Tednik 21.00 Pivíindrugí 21,20 Zgodbeiznoriânice, nan. 22.00 OdrDevi, šport, vreme 22.50 GlastKni većer 00.00 Zenit 00.35 Tednik 01.30 Dnevnik, ponovitev 02.00 Oglasi, tajvanski nim 03.00 Športni film 05.00 Zaklad dolenjske princeske 05.50 Glastwna ogrlica SLOVENIJA 2 07.30 Vrdeostrani 06.30 Mostovi 09.00 Tv prodaja 09.30 Videostrani 16.35 Tv prodaja 17.05 Ushuaial/IO 16.00 MestecePeyton, 27/114 16,30 Na obisku 19.00 VFdecspotnice 19.45 Kulinanka z Leonom 20.00 Omizje, glot^oka grla 21.30 Posetwn pogled: Palermski duhvniki, rtal. lilm 22.10 Izlet. Frarw. tlim 22.S0 Dnevnik zamejske TV 23.10 Vkleospotnice 23.55 Vtdeosîrani 07.35 06.00 08,25 09,15 10.10 11.00 11.30 12.20 13,10 14,00 14.30 15.20 15.10 17,05 18.00 18.05 19.00 20.00 21-40 22.35 22.40 23.30 00.30 Dragon Bali, ris. serija Action man. ris. serija Ricki Lake Koboâ moja, nad. Nezaželena, nan. Tv prodaja Grda račka, nad. Maščevanje je sladko Sedma nel)e$a Tv prodata Ricki Lake Maščevanje je sladko Grdaračia, nad. Nezaželena, nad. 24 ur-weme Kot>oimo|a, nad. 24 ur Resnična ljubezen, amer, film Zahodno krilo, nan. XXL premiere Newyorská policija, nan. 24 ur Nočna panorama kmall 27 4« 62 09,00 Avto lok: rally Gorica In cestno hitrostna dirka Cerldje 09.30 Ustvarfajmo skupaj. otroška oddaja 10.10 Vabimokogledu 10.15 Nezveste ljubezni, ponovitev 13. dela nadaljevanke 11.15 Naj spot dneva 14.00 Vldeostrani 16.50 Vabimokogledu 18,55 Regionalne novice 19,00 Slečno, Kekec. posnetek otroške priredrb/e 19.30 Najspotdnevd 19.35 Sejem bil je živ, dokumentarni zapis 19.45 Vldeostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Nastop harmonikašev v Starem Velenje 20.30 Regionalne novice 20.35 Iz produkcije ZLTV: Stovenska noč v Novem gi?du 21.30 Nezvesteljubezni. 14, del nadaljevanke 22.30 Učimoseučitj,pogovor- gostja: Dušica Kunaver 23.30 Naj spot dneva 22.35 Vkleostrani PETEK, 18. julija SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 Mestece Peylon. 23/114 08.00 Ferdi, 10/13 08.30 Zares divje živali, 10/26 08.50 Petrček.7/26 09.00 Enajstašcla 09.30 Oddaja za otroke 10.25 Zenit 10.55 Slovenija na belanci 11.25 Avtoportret Adi Smolar 12.05 Nenadoma Susan. 11/22 12.25 Caroline v velemeshj, 11/22 13.00 Poročila, Iport, vreme 13.30 Klic gora 14.05 Vsakdar^ik in praznik 15.05 Prvilndfugi 15.30 Opus 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, weme 16.50 Panč pri KraguljČkovi sedmfci. 13/14 17.15 Izpopotnetort» 17.40 Posebna naloga, 2/8 18.30 Žrebanje deteljice 18.45 Risanka 19.00 Dnevnfk, vreme 19.45 ŠporL vreme, magnet 20.00 Mafijskib<đer, amer, film 21.25 Homotuiislfcus 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Posebna naloga. 1/8 00.55 Dnevnii(, ponovitev 01.25 HomoturistBus 01.45 Na lepše, zlatorogova pot 03.30 Kolesarska dirka po Franciji 05.40 Športni film SLOVENIJA 2 07,10 Teletekst 08.30 Mostovi 09.00 Tv prodaja 09.30 Videostr^ni 13.45 Tv prodaja 14,15 Nacřsti, 2/2 15.15 Kolesarska dirka po Francki 18.00 MestecePeyton,28/114 18.30 Víczajurja 18.50 Miniature 19.00 Vkíeospotnice 19.45 Kuli naříká z Leonom 20.00 Strast do í^etekk>stj, 3/5 20.50 Praksa 38. epizoda 21.40 Resničene izpovedi arDer. film 23.25 Sbvenska jazz scena 00.15 Dnevnik zamejske TV 00.35 Vkleospobiice 01.20 Vldeostrani SOBOTA, 19« Julija 07.35 08.00 08.25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13,10 14.00 14.30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19.00 20.00 22.05 23.00 23.05 00.45 01.45 Dragon Bal. ris. senja Action man rfe, serija FlKk3 Lake Ko boš moja Nezaželena, nad, Tv pnxjaja ûrda íěička, nad. Maščevanje je sladko Sedma nebesa Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje je sladko Gn^a račka, nad. Nezažetjena. nad. 24 ur-vreme Ko boš moja. nad. 24 ur Končna hitn^sL amer, film Zmikavta, nan. XXL premiere Rezilo, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama iMntf 27 46 S2 09.00 Dobro jutro, informativno - razvednlna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Nezveste ljubezni, ponovitev 14, dela nadaljevanke 11.05 Naj spot dneva 11.10 Nastop harmontkašev v Starem Velenje 14.00 Vkleostrani 18.50 Vabimokogledu 18.55 Regionalne novice 19.00 Mladi upi, otroška oddaja 19.40 Najspotdneva 19.45 VMeosIrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 IzoddajeDobrojutro 20.50 Regionalne novbe 20.55 Naj spol dneva 21.00 Vredno je stopiti noter- MuzejBistra. I.del 21.30 Nezveste ljubezni. 15. del nadaljevanke 22.30 Na obisku... pri Alojzu Zavolovšku 23.30 Vabimokogledu 23.35 Naj spot dneva 23.40 Vkleostrani SLOVENIJA i 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.30 Zgodbe iz školjke 0Ô.00 Medvedek sladkosnedek 08.05 Male sive celk:e 08.45 Petrček,8/26 09.00 Marsupilami, 22/26 09.20 Katjina pustolovščina, film 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poničila, šport, vreme 13.25 Potepanja 13.55 Gimnazija strtih src, 3/28 14.40 Nenadoma Suzan, 12/22 15i)0 Caroline v velemestu, 12/22 15.25 Sledi, tv Koper 15.55 AJica 16.30 Ponjčila. šporL vreme 16.50 Roll policii. 7/13 17.15 Návrtu 17.40 Ozare 17.45 Oobn:i nedeljo voščimo 18.15 Slovenski magazin 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.30 Šport vreme, magnet 19.40 Utnp 19.55 Vreme 20.00 lent 2003 21.30 Strici so mi povedali, 2/7 22.45 Poročila, šport vreme 23.20 TlnselTown1/lO 23.45 Zadnjazrr^a, fin drama 00.50 Dnevnik, ponovitev 01.30 Pobesneli bik amer, tflm 03.35 Na vrtu 04.00 Hitri fantje, kanad, tilm 05.35 Tenis 07.25 Prvi in drugI SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Vremenska panorama 08.30 Mostovi 10.10 TV prodaja 10.40 Čas setve, čas 2etve, 2/4 11.30 Nenavadne prigode Tvvistovih, 9/26 11.50 Štafeta mladosti 12.45 Tv prodaja 13.15 Stello )e spet prijeto am. Í. 15.15 Gorsko kolesarjenje SP 15.45 Tenis, Portorož 20.00 Takšno je zdaj življenje 1/6 20.45 Nesrečniki. 4/4 22.25 Koncerti sobotnih noči 23.25 Dnevnik zamejskeTV 23.45 Videospotrice 00.30 Videoslram (5^ 08.00 Malinji dol. ris. serija 08,10 Mjav' Mjav!. ris. serija 08.20 BobekCinl. ris. serija 08.40 Mala KttyKatita in Grbi, ris, serija 09.05 Obuti maček. ris. serija 09.30 Vrbjavas, ns.senja 09.40 Moj prijatelj Roki, ris. serija 09.50 Palčiča, ris. sef^a 10,15 Trije medvedki, ris, íílm 11.20 Družinsko pravo, nan. 12.10 lepo je biti milijonar 14.00 Formulai 15.10 Mladi Indiana Jones, am, Í. 16.50 Ne glej nazaj amer, film 18.25 24 ur-vreme 18.30 Pazi, kamera!, ponowtev 19.00 24 ur 20.00 Voht;n, ki me je nategnil, amer, film 21.50 Neskončendan, amer, film 21.45 Sostanovalka 23.40 24 ur 00.40 Nočna panorama kmnM 27 4« 52 09.00 Mladi upi, otroška oddaja 09.40 Vabimokogledu 09.45 Nezveste ljubezni, pon. 15. dela nadaljevanke 10.45 Naj spot dneva 12.00 Videosh-ani 18.50 Vabimokogledu 18.55 Najspotdneva 19.00 Na obisku: pri Alojzu Zavolovšku 19.55 Vabimokogledu 20,00 Hit poletja - Slovenj Gradec 2003, posn. I.dela prir.; nastopajo: Helena Blagne, Rok'n'bdnd, Retieka Dremelj in skupina Vlvas. čuki, Gianni Rijavec, Victory. Saša Lendero, Tone Fomezzi Tof in šopek Nedeljskega, Irena Vrčkovn^, Alpski kvintet. Vitezi Celjski, štirie kovač?. Daniela Doren, Gratzer Spacen. Jess Robin 21.25 Vabimokogledu 21.30 Nezve$teljubezni.l6.del nadaljevanke 22.30 Skrt)imo za zdravje 23.30 Vabimokogledu 23.35 Najspotdneva 23.40 Vldeostrani NEDEUA, 20. julija SLOVENUA 1 07.40 Teletekst 08.00 Živtiv 09.55 Promenádní koncert 10.30 Dnevnik divjih živali, 2/13 11.20 Ozare 11,30 Obzc^jaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, špori. vreme 13.10 Vsakdanjik In praznik 14.00 Avtoportret, Vesna Godina 15 00 Čezplanke 16,00 Simpsonovi, 17. del 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Drevo za obešanje, amer, íim 18.35 Žrebanje lota 18,45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19,30 Šport vreme 19.40 Zrcalo tedna 19.55 Vreme 20.00 24. nad., 5/24 20.45 Večerni godt, Monika van Paemel 22.00 Poročila, ^ort, vreme 22.30 Vedrokrvl, amer, film 23.45 Dnevnik divjih živali,2/13 00.10 Ushuaia.^lO 01.00 Dnevnik, ponovitev 01.30 Toživljenje,l0/21 02,25 Avtoportret; Vesna V Godina 03.20 Čezplanke 04.30 Tenis, za pokaffederacii SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Vldeostrani 09.40 Tv prodaja 10.50 Rad imam Lucy, 133 del 11.15 Šoferja. 13. del 12.05 Naša pesem 12,35 Tv prodaja 13.05 Mali mož Tate amer film 14,45 Tenis, Portorož 18.00 SP v plavanju, Barcelona 20.00 Ushuaia, 20.50 Doiga puberteta, 2/7 21.20 To življenje, 10/21 22.05 KoEesarska dlrï1on,30/114 17.55 SPvplavanju 19.50 Kulinarika z Leonom 20,05 Stambolić v Jugoslaviji 22.05 Nihče me ne sliši, amer. f. 23.45 Dnevnikzamejsketv 23.55 Videospotnice 00.50 Videostrani 07.35 08.00 08,25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14,00 14.30 15.20 16.10 17,05 18,00 18.05 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.30 00.30 Dragon Ball, jap. risanka Action man, ris. serija Ricki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad TV prodaja Grda račka, nad. Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur, vreme Ko boš moja. nad, 24 ur Življenje Iz knjige, amer. f. Na kraju zločina, nan. XXL premiere f^wyorška policija, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama katfiill 27 46 B2 I 09.00 Dobrojutro. informativno W «« razvedrilna oddaja i 10.05 Vabimokogledu 09.00 Hit poletja - Slovenj i 10.10 Nezvesteljubezni. pon, 18. Gradec 2003. posnetek! del nadaljevanke dela priredih/e i 11.10 Naj spot dneva 10.25 Vabimokogledu I 11.15 1195. VTV magazin, reg.- 10.30 Nezvesteljubezni.pon. 17. informativni program dela nadaljevanke 1 11.40 Športni torek, športna 11.30 Znani obrazi: Janko informativna oddaja Zacirkovnlk ! 12,05 Iz olimpijskih krogov 14.00 Vldeostrani : 14.00 Videostrani 18.55 Vabimokogledu : 18.50 Vabimo k ogledu 19.00 V fiKJjem košku je pa j 18.55 Regionalne novice mavrica i 19.00 Ustvarjajmo skupaj. 19,40 Najspotdneva otroška oddaja 19.45 Vkleostrani j 19.40 fJaj spot dneva 19.55 Vabimokogledu i 19.45 Videostrani 20.00 1195. VTV magazin, reg. • i 19.55 Vabimokogledu informativni program I 20.00 Iz oddaje Dobro ]ul70, pon. 20.25 Športni torek športna i 20.50 Regionalne novice informativna oddaja i 20,55 Vabimokogledu 20.50 Iz olimpijskih kn^ov j 21.00 Velika zabava: Slavko 20.55 Najspotdneva Ivančič 21.00 Magic Velenje 2003, : 21.20 Vabimo k ogledu nastop čarodejev: Andrej \ 21.25 Naj spot dneva Zeme. čarodej Franc 1 21.30 Nezveste liubeznj.l9. del 21,30 Nezvesteljubezni, 18.del nadaljevanke nadaljevanke \ 22.30 Dober večer, gospod 22.30 1195 VTVmagazin, pon. predsednik, gost; Matjaž 22.50 Športni torek, ponovitev Čačovič, predsednik 23.10 Iz olimpijskih krogov uprave Droga d. d. 23.15 Najspotdneva \ 23,30 Naj spot dneva 23.20 Vkleostrani i 23.35 Vabimo k ogledu 15 Zagorelo v kuhinji Mo/.irje, H.juliJj - Zaradi dotrajane električne napeljave v kuhinjski napije v lorck. malo po 19. uri, zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše lasi M. P. v Varpolju. Ogenj, ki seje razširil na kuhinjske elemenle, je povzročil za okoli 500.000 tolarjev žkode. Huje ranjen motorist Velenje. 10. julija - Včetrlck, nekaj minul pred 14. uro, se je v Velenju, v Prešerno- ve ce.sic in Cesle talcev pripetila huj^a promeina nesreča. 75-letni vo/nik nK^torncga kolesa F. V. iz Velenja je vozil motorno kolo po Prcv^rnovi cesU iz smeri Jenkove proti križiáču Ceste laiccv, kjer je zavijal levo. V U-slem je po Cxsii laiccv v smeri Koroške cestc pripeljala 46-161-na voznica osebnega avtomobila R S. iz Ljubljane. Voznica je kljub zaviranju trčila v motorista. Ta je padel na pokrov motorja, za tem pa na vozišče, kjer je oblegal hudo ranjen. Zdrs planinke M<í/.lrje, 12. julija - Okoli 14.40 je prišlo do gorske nesreće na območju Savinjskih alp v Logarski dolini. Manjša skupina planincev je sestopala z 2.083 metrov visokega vrha Krolička. Med hojo je53-lemi planinki iz Zreč zdrsnilo. Poškodovala si je glcženj in hoje ni mogla nadaljevali- Na kraju so ji pomoč nudili mož in prijatelji, ki so o dogodku obvestili tudi p<-)iicijo. poškodovano so s policijskim helikopterjem pre-peijalt v celjsko bolnišnico. S tremi promili zapeljala s ceste Črnova, 14.julij-Vponcde-Ijek malo pred 15.uro je voznica osebnega avtomobila v Ćrno-vi, v križišču za Dobrno, zapeljala s ceste. Vozila je preblizu desnemu robu in pod precejšnjo mero alkohola, saj je alkotesi pokazal krepko preko 3 promile. / reševalnim vozilom so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so jI nudili prvo pomoč, hkrati pa oskrbeh praske, ki jih je utrpela. Tatovi brez počitnic Velenje, 9. julija - V noči na sredo je neznanec iz skladi,Šča podjetja MT ('enter na Cesti na jezero odnesel za okoli 55.UOO tolarjev različnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. l^iLŠ, 9. julija -lz|!>rcd markc- ta v Lctušu je v sredo dopoldan neznani nepridiprav ukradel moško gorsko kolo, last R. J., vredno okoli lOO.ODí) lolarjev. Velenje, JO. julija - Na Kidričevi cesti je bilo v noči na Četrtek vlomljeno v prostore Centra 7a vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Neznanec je odnesel informacijsko opremo, center pa oškodoval za 400.0i)0 tolarjev. Topolšica, lO.Julija - Med 10. in 12. uro, v četrtek, je neznanec vlomil v slanovanjsko hiŠo lasi M. A. v TopolŠici. Odnesel je večjo količino denarja v tuji valuti in več kosov zlatega nakita. Lastnike je t^kodoval za cokoli t.50n.000 tolarjev. Latkova vas, ll.julija-Vnoči na petek je ncznanec vlomil v skladL^e podjetja Vellrag. Odnesel je večjo količino bakrenega kabla in žice in podjetje ť«ko-doval za 350,000 tolarjev. Nazarje, ll.junija-VTrnov-cu pri Nazarjah je nekdo izpod Ne kažite, da vas ni doma! Polelje iii le c as [loriUiic, ampak ludi čas, ko so dejavni lalovi in vloniik i - Pred odhodom poskri)ile, da jim ne bo šlo gladko Včasih ljudje s svojimi nepremišljenimi dejanji oh odhodu na počitnice vlomilcem sami na-kažemo, da nas ni doma, in jim s tem damo priložnost, ki si jo želijo. Naj ne bo zato odveč nekaj nasvelov, ki jih je vredno upoštevali, preden .se odpravimo od dt)ma. Poln poštni nabiralnik je že lahko znak, ki privabi vlomilca. Zalo se je pametno dogovoriti s kom, da ga redno prazni. Naj vam ne pade na pamel, da bi z oken pospravili roic, spuslili rolete do konca ali jih zasirli s lem-nimi zavesami! Vlomilci lake stvari takoj opa/jjoî lb. da je treba preveriti, Če so vrala zaklenjena in okna zaprta je odveč pisali, pavseenovas velja spomniti ludi na lo. Ključev ne puščajte na .skritih mesiihinz listki na vratih ne .sporočajte širnemu svelu, da ste na dopustu in vas nekaj časa ne bo. Seznanile sosede, da (odhajate in jih poprmite, da občasno preve- rijo, ali je s stancwanjem oziroma hišo vse v redu. Se bcDlje pa je, če sosedu lahko zaupate ključ. Vrednejše predmete bi bilo pred odhodom dobro pospravili v trezor ali komu v varstvo. Policisti pa ponujajo še eno moJ:nost, da o svc^jeni odhcjdu obvestile vodjo policijskega okoliša. Ta bo na svojih obhodih tako bolj pozoren na prazno hišo ali stanovanje. Pa prijeten dopust! mkp kozolca ukradel dve motorni žagi, vredni I5n.(X)í} tolarjev. Za toliko je c^ktxl(wan laslnik B. A.. Topolšica, 13. julija - V noči na nedeljo je neznanec vlomil v trgovijio Ibplica. Iz irg(5vine in skladl^aje odnesel različne alkoholne pijače in večjo količino cigaretv skupni vrednosti blizu 3(J0.000 lolarjev. Velenje, U.julija-Vnoči na ponedeljek je neznani storilec vlomil v parkiran avtobus na Kersnikovi cesii v Velenju in c^d-tujil videorekorder vreden 50.UOO lolarjev. TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki PirešiciJ TiBfefon/teB 03/ 572 80 80 Tutíipole^$ vdm prinášs v ugomi KoSdricê afuajeno nàke c$n$. in slc$r v trgovinu žfvlil In kmetílskJ trgovini v Pemovem 77/a ter v trgovini z mešerjim blagom Košarica v Pesju pri Velenju, kjer vam nudimo vse vrzte knvi!. k/mnih žit, hrane za Irišne ljubljenčke, gnojila, pijsčo. Čistila, razno kmetijsko oroćje in še mnogo raznovrstnega blaga po zelo ugodnih cenah. SUDKOR V 50KG VREĆI JE 1KG 149.90 RASTLINSKO OUE DIAMAKT VPVCEMB.&1L 235,00 PRAŠEK ARia 6KG 2.499,00 PLENICE PAMPERS VEUKOFAK. 2.799,00 KRMNI JECMEN KQ 36.90 0RAN2ADA F^NV 6x1.51 VEZ 499,00 BRIKETI ZA PSA 15KG ?.g9D,00 UKALNAMiZAŽEZA 2.990.00 ALPSKO MUKO VKARTONU12/1LSAMO 140,00 KROMPIR MLADI 10KG UGODNO 999,00 Cene veljajo do razprodaje zalog. *KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!* Llubiteljl konleništva, pozor! mmEM^ organizira TEKMOVANJE ZA POKAL SLOVENIJE V PRESKAKOVANJU OVIR sobota, 19.7.: od 8.h do19.h, nedelja, 20.7.: odG.h dolG.h Prijazno vabljenji VSTOPNINE NI! Od dežele terana do slapa Rlnke ali Primorec obišče Savinjsko Zg,odilo se je. Neke lepe sobole, koje sonce pripekalo, kol za Slavo, /delo se je. da so ljudje željni premikov. Taksnih, kot če tc nekdo sprehaja po polju i5ahovnice. Le da je hilo tokral bclo-Crno polje kar naša preljuba dežela, ki nas je ^ enkral prepriííala s svojo različnosijo in barvilosijo naravnih iepol. Človek bi morda celo začel ugibali o lem, kaj je boljše - pršui ali želodec, žlahina grozdna kapljica ali hmeljev produki, A smo si bili liilroenolni,dasmo tukaj zgolj zato, da se družimo in skušamo umivali v vsakem ire-nuiku, ki nam ga nudi naSe popotovanje. Sei^ana je bih naža nična točka, od koder smo se na nase popo-iwanje odpravili y. udobnim, ne prevelikim avtobusom» ki nas je kaj hitro pripeljal od vzorno urejenega parkirnega prostora listih moj&lrov, ki pražijo odlično kavo Cremcafťe, do naše prve ločke, resnično vredne ogleda-do Muzeja premogovništva v Ve-lenju. Nadeli smo si čelade, v žepe stlačili knap o zgodovini velenjskega premogovništva. Danes težko razumemo nekatera takratna dejstva, scKialne stiske, ki so vladale sio let najaj. Razumemo lahko le željo po čim večjem tehnološkem napredku. Ob zgodbi, ki le giine v dno duSe, se li v mračnih in zatemnjenih rudarskih rovih dobesedno utrinja-jo solze. Še kamen bi jokal, je napisal Anton Aškerc, kako potem ne bi bili ganjeni mi, ki smo odprtih usi in raz.^irjenih oČi požirali audio-vizuelno zgodbo. Večina je v muzeju bila prvič, nekateri smo .sevanj spuslili /e poprej. Ne glede na lo, pa smo vsi skupaj zapu^li rudarski rov z globokim vtisom. Skupinska fotografija je bila nujna, to pot brez kra.ške burje, ki bi brila glave Primorcev. Pohiieli-smo po magisiralni cesti do našega naslednjega poslanka, Knapovska malica nam je rahlo razdražila želodce, ludi Žeja je trkala na nase goltan-ce v lej soboinj pripeki. Na vrhu Gorenj.skega klanca je bil desni smerokaz pravo olajšanje tudi Ziito, ker smo nekateri našli kos sence in čas za kratko meditacijo ob posla^anju Čudovitih zvokov narave. In spet klimatiziran avtobus, pestro vzdušje in pogled na Savinjske Alpe, ki so vse bolj odpirale svoj pogled, bolj ko smo se bližali Logarski dolini naproti. Drugačna klima, razgibana pokrajina, gore -- pravi vršaci, in tudi sneg, ne tako daleč od nas. Sicer pa, saj veste, lako kot Štajerci zdirkamo v morje, ko ga ugledamo, lako so skoraj Primorci začutili željo po kepanju in morda jih je le mamljivi »ka- Ko vodstvo degustîrâ logarske dobrote za vse nas. Malo smo se po-senčili v hladu poletne terase in sredi sobolnegši dne pojedli obilno nedeljsko kc»ilo. KončniJ Savinjska, se je sliialo Šepetati iz ast razpoloženih Primorcev, ko smo pot nadaljevali proli mozir-skcmu gaju. Bo že držalo, da so tulipani svojo lepoto pokazali nekaj lednov nazaj, vseeno pa se je sprehod skozi gaj prilegel. lurovček«, kakor mu pravijo, odvrnil od le namere. Kol gamsi smo se zapodili po kamnii i poli proti slapu Rinka. Splačalo se je. Kratka pot po hribu navzgor nam je malo povišala telesno temperaturo, zato je bil Rinkin ta^ kol nalašč prava asvežiiev. Občudovali smo lepile narave, ugibali kateri vrh je kateri, v mislih pa, čisto po pravici poveda- no, tokrat nismo preštevali kavi-nih zrnc, temveč število borov-ničk, namočenih v tekočino, ki sproži (tako tukajšnja anekdota) »katuranje«. FVavzaprav smo bili skorajda že naeilju-na osrednji turistični točki Logarske doline, kjer nam je osebje hotela pripravilo nepozabno dobrodošlico. Ampak preden nam je bilo dovoljeno Mogočni sfap Rinka pokukati v prostore, od koder je dišalo po prvovrstnih kulinaričnih spccialitetah, so nam naložili še n^orno naliigo. Poiskali smo morali zakJad. Da, prav ste prebrali. Tokrat nismo zadolžili kratkih lopat in kopaSkc-ga orodja, pač pa so nam vroke pomolili .skorajda gusarski zemljevid lakšne karte pa tako ali tako poznate. Dc.sel korakov naprej, potem desno, pa čez most ... Dvigni najmogočnejši zeleni list in lam se skriva pol zaklada ... V upanju na končno rešitev uganke, se nam naslikajo nasmeški na ustnicah. A glej ga zlomka, novi zemljevidi. Uf, poslenik smo se namučili in prehodili kar nekaj slo metrov in se z našo primorsko - štajersko orientacijo, končno priklatili do cilja. Loká-cijaje torej obstajala. Lesena kočica z ognjiščem - zatočišče nekdanjih gozdarjev. Kaj pa zaklad? Občutek smo imeli, da se mora blizu ognjišča, v kalercm je tlel ogenj, nahajali tudi zaklad. In potem se spet »katurale« po naših grlih. Borovničke namreč. Zdaj smo se tako udomačili, da sem dobil občutek, da ne bi imeli čisto nič proti, če bi se na tem meslu kar utaborili in užrvah v čudovitem ambientu. Počasi se je .spuščal mrak, vse bolj hitro pa so lačni postajali tudi nasi, deloma primorski, deloma Šiajerski želodci. Jasno, upali smo na savinjski želodec. Vem le lo, da se je polemika o pršutu in želodcu ob vsem doživetem zdela čisto odvečna. Nemalo število kremkalejevcev pa je biJo, vsaj kar se kave in izbora vina liče, tudi enotnega mnenja-odlično. Ne bom vam zbujal apetita, ker boste hudi name. Dobro, priznam, daje bil naš namen tudi odlično jesti in pili, bolj pa je .Šlo za prisrčno druženje Primorcev in Sa-vinjčanov, kjer smo ob prijetnih dogodivščinah uživali ob lepoti narave, ob tem pa nenazadnje tkali Še globlje poslovne vezi. Zdaj prav Čutim, da bodo tudi Logarci moralivrniti obisk. ■ Borut Petrič SPORT IN REKREACIJA V NK Šmartno - Osnovi cíli obstanek v ligi la vikend se zc prične nt)giv mclno prvenstvo. Pred zaCet-kom smo sc pogovarjali s predsednikom NK Smarino ob Pakl Joželom Krajnccm. ki jc spre-govoril o m^-i ekipi in ciljih vmv vi sezoni. Kljub icmu daje bilo na lemo (ne)zdru^evanja Smartnega in Rudarja prelilo že ogromno črnila, pa nl^mo mogli niti mimo lega, ker še vedno buri du-h(">vv med Sievilnimi ljubitelji mv gometa v Sale.^ki dolini, /i/i vam je lo, tia je projekt padel v vfxh. zroCilo kaj težav'/ ležav ravno ne, morali ^smo pa preccj spremenili na^Jrte, ki smo jih imeli. Meni osebnoje Še vedno žal, da projekt ni uspel. Prc-pťi^An sem, da smo naredili zelo dober naOrl, ki bi zagotavljal, da bi se v SaleSki dolini ludi v n^islednjih nekaj letilî igral dober nogomei v stabilniii pogojih. To bi d(^segli s povezovanjem različnih polcncialov - od kadrovskih do infrastrukturnih, predvsem pa ludi sponzorskih in finančnih. Delovali smo predvsem v dobro ljubiteljev nogometa v Šaleški dolini- Povezovanje ni uspelo predvsem iz dveh razlogov. Nak:ga predlo ga Nogometna zveza Slovenije ni želela sprejeli, /a to je pokazala premalo pripravljenosli. Nismo predlagali ničesar takšnega, kar bi bilo prepovedano, ni pa nikjer izrecno napisano, da je \o dovoljeno. Dru^ razlog pa so bili dopm gospoda Arliča, s katerimi je spnržil meni nerazumljivo "solo akcijo", zaradi katere smo iz Ljubljane d<^bili oili-ke, da se že med seboj ne moremo dogovoriti. Res mi je žal, da projekt ni uspel. Lahko bi ustvarili nogomelnii sredinca, ki bi lahko segla ludi v Evropo. lira seje umaknila kot netteral' ni spo/izor. Kaj fo pomeni za ktuh? Koje Era pred dvema letoma joie Krajne prevzela generalno sponzorstvo nad na^im klubom, je že napovedala, da bo losodelovanjc trn-j alo dve let i in nič več. To ni po vezano z dogajanjem v zadnjih mesecih, to smo pričakcwali. Era 5e ostaja eden izmed sponzorjev kluba, vendar ne generalni. Umika pa sc tudi iz imena članske ekipe, ki bo do nadaljnjega NK Šmartno, l.^emopa novega generalnega sponzorja. Kmaiu pa bo tudi že dokončno znana ekipa za prihodnjo .^zono. KakŠiui pa ho ekipa ? Sporazumno smo sc razšli s trenerjem Borutom Jaavm. Name-njega jc v klub prišel Toni To-mazič, poiiKKnik trenerja («taja Peter irman, ni pa Še znano, kdo bo trener vralarjev v novi sezc^ni. Mislim pa, daje direklor kluUi Tonči Grobelšek uspel sestavili dobro ekipi), V vratih ostaja Sraga» kol drugi vratar Ap^ner, v klubu ostajajo ludi Pokleká, Risiič, Miljaiovič, Alibabič, (xoIhx;, Ko vačič, Repovž. BorStner in Kolene. ťlanski ekipi pa so se pridružili še nekateri mlíí^i, ki sti pre-.Mari za mladinsko konkurenco: Ji)sič,Funiek^Ćau&vič,N. Omla-dič in vratar Forstner. Na novo pa so v klubu Brečko in í^inko. oba iz Faktor .ležice, iz Rudarja sla prišla Mujanwič in Spiisojevič, iz Cipra se vrača k nam Filipovič. Kraljt^č prihaja iz Dravinje iz Dravograda pa pride Vr^ič. Okostje ekipe bo lak-^no. Zna se pa zgoditi, da se do izteka prestopnega roka, ki traja do konca avgusta. 5e kaj spremeni. Kako so potekale priprave na ito-vo sez'/ Pripravljali smo se kar doma. Rezultati s prijateljskih tekem so bili zek) ugodni, seveda pa to še nič ne pomeni. Igrali smo / nekaj hrvaškimi prvoligaši: Slavenom Belupo. C'ibalijo. Mar-sonio, potem smo igrali še z Dravogradom, zadnjo tekmo pred začetkom prvenstva pa smo (Kligrali v lorek s poljskim prvoligašem C î or ni kom. V nedeljo se že začenja novo prvenstvo. Kakmi so cilji kiuha v ttovi sezfltii? /našli smo se v situaciji, ko smo morah nekoliko skrčiti možnosli, temu primeren je igralski kader in eeloina ekipa. ()sno\Tii cilj je vsekakor obstanek v ligi, mislim pa, da je ekipa dovolj dobra, da .se bom(^ borili šc /a kakšno mcsio višje. Upam, da se bo v Smartnem še naprej igral dober nogomet- Seveda bo pa vsaka lekma zelo tc^ka, tako kot je pravzaprav bilo že do sedaj. Iz vsake tekme bomo skušťili iztržiti čim več. Y.nano je» do ste v preteklosti s svojimi tiavijaći txllièno sinJelo-vati. Nekateri so zdrtiievanju močtui nasprotovah. Kakšno ho va^e sodelovanje v prifutdnje? '/. našimi navijači Smarškimi Martini smo res odlično sodelovali, ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo tako tudi v prihodnje. Prepričan sem, da nam bodo tako doma, kot tudi na gostovanjih pomagali do novih zmag. K<) Še nismo vedeli, da projekt združevanja ne bo uspel in seje že nekoliko oblikovala ekipa, se jc pokazalo, da bi ideja lahko zaživela celo bolje, kol smo pričakovali. Navijači so prihajali na oba stadiona gledat treninge, ne glede na lo da so prej temu močno nasprotovali. Vkiuhu iitíenzivno delate tluli z mladimi. K mfajše kaíe)^fríje je vkljiu:enih prihlitno 200 otrok. Kdo ho po wllifMlti Kitstajníka v Riidar .^krhel za podtnladek? Trener mladincev, ki so se lani uvrstili v prvo ligo, ostaja Božičevič. Koslajnšekje na splošno skrbel za delo z mladimi v klubu. Morda bomo našli koga, ki bi ga nadomestil, vendar se bomo o tem pogovaijali, ko bo dokončno sestavljena Članska ekipa. So pa ludi mladinci že začeli s treningi za novo sezoni^. /a konec omeninit) Šc, dav le-tašnjem leiu v Šmarlnem praznujejo visok jubilej -mineva namreč 75 iei igranja nogomeia v mesiu ob Paki, Praznovanje ob občudovanja vredni številki v klubu pripravljajo za jesen. Bizjak zmagovalec odprtega prvenstva Navajeni smo že, da je na teniških igriščih ob velenjskem jezeru zelo Živo. Pogixslo jih zasedejo rekreativni igralci tenisa, od srede do sobote pa je v t^rga-nizaciji.Saleškega leniškegti kiuha iz Velenja polekalo odpno prvensivo Slovenije v lenisu za dekleta in fante do 18. leta, Turniija se je udeležilo 22 deklet in 42 fantov iz vse Slovenije, Nekaj mcx^nih orožij sov ognju imeli ludi domačini, .saj so imeli med dekleti štiri predstavnice, fantov paje v javnem turnirju sodelovalo kar sedem. Pri dekletih so največ slavili na šele l.vlclno Diano NakiČ, drugo nosilko turnirja, ki pa je v čeirlfinalu morala priznali premoč Voll-majerjevi iz kluba Mima iz Maribora. V llnalu pa je predstavnica Branika Maribor Maja Se-nica s 6 :2 in 6 : O gladko opra-\'ila / Diano Btirukčič (Olimpi-ja Ljubljana). Dve prcdsiavnici Šaleškega teniškega kluba, in sicer Maja Ni-količ in Nika Brodnik, pa stase aspeli prebiti skozi prvo kolo. Kok Hi/jilk /inaiiovakT moškega (Icki šele 16-Ieini Velenjčan Rok Bizjak je upravičil vlogo prvega ntisilca in zanesljivo dobil mt\ški del turnirja. Z odličnimi igrami je po vrsii premagoval tudi po dve leti starejše naspri^tnike. V llnalu pa seje spopadel s 17-let-nim Sdniškcm sporu. TakojeOZS kot krovna organizacija Agensu postavila ultimat: če do 18. julija ne umakne ložb proti OZsS. bo zopet začela veljati pa'-poved igranja. Sevčnikar: »V vseh letih sporov smo najkrajšo zmeraj potegnili nič krivi igralci. Ac prej so nam prepovedwali igrati na določenih lurnirjih,za kar smo bili oškodovani tako glede igranja kot denarno. Letos pa se je prvič zgodilo, da smo se igralci enoinouprli. V primeru kakršne koli ome]it%'e s strani Zveze, bova z Rokom odpovedala igranje na vseh Uimirjih.« V tem primeru bi se najbrž odpravila v s(\sednjo I IrvaŠko. od koder sla že dobila precej piwabil. ■ Katja Koželj Ribici za rudarslio svetillco Tekmovanjih tracli( iorialno - Prehodni pokal letos \ (îelje Velertje,5.julija-Vpočastiicvpraznika rudarjev,3.julija,je Ribiška družina Velenje letos izvedla že 24. tekmovanje v lovu rib s plovcem za prehodni pokal Rudarske svetilke, lekmovanja se je udeležilo 24 ekip z 72 lekmovalci. Prehodni pokal je asvojila ekipa RD( elje.2. mesto ekipa RD Pluj, 3. pa ekipa RD Brestanica Krško, Seklorske uvrstitve, posamezno: sektor A: I.Jože Skomáek (Bar Tina Šc^^tanj), 2. Rudi Bizjak (RD Velenje, 1. ckipa).3. /dravki^ Bn;-giir (RD Brestanica Krško); sektor B: 1. Slane žitnik (RD Ptuj), 2. Zvone Vincck (Premogovnik, L ekipa), 3. Manin Pliberšek (RD Brestanica Krško); seklor C: L Srečko Lah (RD Celje), 2. Mirko Pregiav (Obrtna zbornica Dravograd), 3. Drago Vcrdnik (RD Ptuj). Mirno p pa vseeno napeto. 17. julija 2003 «w^ÉAS SPORT IN REKREACIJA 17 V nedeljo v Ajdovščini V iiedcljo zopet iiosometni ples - Šniarfniii pi ipr avljoiii - Prva tekma v gosieli v nedeljo sc zopet začenja no-gomclni ples in moštvo Smarl-na. za katerega jc to tretje leto naslopanja v I. ligi, h<) v prvem kolu gostovalo v Ajdo\^činÍ pri Primorju. Zadnji dnevi so bili v Šmarincm bolj mirni, tudi ekipa seje počasi oblikovala, t ako da ima ircner [oni Tomažiě na razpolago dovolj igralcev in bo za začetek imel kar dosti dela, koga naj uvriii v udarno enajsteri-co. Sedaj so se ekipi pridružili Se Spasojevič in Mujanovič (oba Rudar), Kraljevič (Dravinja), Žinko (Jezica), že prej pa sta z ekipo ireniraia Brečko (Ježiea) in Filipovič, kol zadnja (^krepitev pa je prišel Vriše (Dravograd). Pogodbo pa je podaij.^I Ristič. V petek so Šmarčani gostovali v Mežici in se pomerili z Dravogradom. končni rezullai je Wú U : (I. V igri je h\\o premalo hi- irosii, igralci so bili Se utrujeni od priprav. Na tekmi so sicer bile iri ali Sliri priložnosti, toda v zaključku so bili nogometaši premali) natančni. V torek pa so Šmarčani na Rogli odigrali še zadnjo lekmo pred začetkom prvenstva s poljskim prvoligašem (îornikom. Poleg vseh zgoraj naštetih sprememb je prišlo še do menjave pri trenerjih. V Šmarinem namreč ni veČ trenerja vraiar-jev Joziča, kdo ga bo nasledil, se še ne ve. V Mežici so za Šmartno igrali: Sraga, Miljattwič, Njsamiřič, KovaČiČ, Omladič, Pilipovič, Alibabič, Brećko, Spasojevič, Gobcc; nato pa Apšner, Forštner, Rislič, Repov;., J'.in-ko, Boršlner, Kolene, Fun lek, JosiČ, Ćauševič- ■ Janko Goríčnik Ponovno na maraton v New York Velenje - Na letošnji maratonski tekv New Yorku, ki bo prvo nedeljo v novembru, jc bilo z žrebom sprejetih kar deset slovenskih maratoncev (od 14 prijavljenih). Zaradi večjega zanimanja za skupno potovanje bo letos ponovno (že emijstič) organizirano večdnevno gostovanje slovenskih maratoncev na maratonu v New Yorku. Organizatorji potovanja bodo poskrbeli za letalski prevoz, iranslerje, prenočevanje, vodenje na maratonskem teku in spremljajočih prireditvah. Znova bo lahko veliko Slovencev (tudi živečih v ZDA) sodelovalo na mednarodnem teku prijateljstva (7 km), od Palače OZN do Centralnega parka, kar je imenitna priložnost promocije Slovenije med več kol 15 tisoč tekači iz veČ kol sto drŽav sveta. Znova bo sestavljena navijaška skupina za ogled maratona in seveda ludi lurislična skupina za oglede glavnih newy-orških znamenitosti (kip Svobode, Empire Slate Building, Kitajska in druge newyorské Četrti, palača OZN, muzeji, galerije in predstave na Broadwayu, Ccniraini park, po želji ludi iz-letv Washington...). Skratka, ponovili naj bi že usialjen program tradicionalnih in zelo odmevnih gostovanj skupine MTS Gorenje v New Yorkti od 1991. do leta 2000. Prednost pri prijavah bodo seveda imeli že sprejeti maratonci na maraton in njihovi spremljevalci, na voljo pa je še več mest za tiste, ki bi želeli st)delo-vati na leku prijateljstva in si ogledali New York v čáisu največjega maratona na svetu. Kot zanimivost laliko navedemo, da bo letos na newyorském maratonu že desetič lekla slovenj graška maratonka Kazimira Liižnlk, doslej pa imatii več kot 5 nastop(w oče I Jciirik in sin Vas-ja Jerčič, kot ludi Ljubljančan Tone Erjavec, 'lej številki se bo približal Alojz Klaneček iz Ljubljane. Najboljšo uvrsiiiev Še vedn(5 ima iz leta 1988 Mirko Vindiš (osmo meslo). Med prijavljenimi tekači ni zasledili najboljših slovenskih maratoncev, vendar je za povabljene maratonce startna lista prav gotovo še odprla. Na 6-dnevno potovanje pod ugodnimi pogoji torej /nova va-hi MT.S Oorcnje v sodelovanju s Kompa.som Celje - PE Gorenje. Število potnikov je omejeno, zato bodo prijave sprejemali do zasedbe prošlih mesi. Več informacij in nadaljnjih navodil daje Kompascwa enoia (iorenje (03/8992369) in MTS Gorenje (041 514 998 ali 041 579 960). ■ Hinko Jerčič Zahvala organizatorjem Or^aiu/iiCorji Adventure race Slovenca. Društvo taburoikov Redi|a Režija: McG: vlcge: Cameron Dial, Drew Barrymore. Llk^ Liu, Gris pin Glover; do{zIna;105mjnijl se pustolovščine začnejo v mongolski postojanki tn kon&qo, ko skrivnost ii preteklosti, oQrozi življenja Dylaniníh najboljših prialefjic. Ti;(;iNOB\ v iiLA(;\ii 2 komedija Rezija: Granz Henman; vloge: Tobias Schenkô. Axel Stein; dolžina; 85 minut 6etríek.17. 7., ob 18.30 Sobota. 19.1, ob 18.30 Ponedeljek. 21. 7. ob 18.30 Cetriek.1?.7^ob20.30 Peiek. 18. 7.. ob 18.30 Petek. 18. 7., ob 22.30 {glasno predvajanje) Sobota. 19. ?.. ob 20.30 in ob 22.30 NedBtja. 20 7., ob 18,00 in ob 22.00 Ponetietiek.21,7.Qb2lM Torek. 22.7..ob 21.00 Sreó9,23.7., ob 21.00 Angelčki. Natalie. Oylan in Alex se pripravljajo. da bodo udarili brez opozorila, ko na lajni misip iščejo pogrešana srebrna obroča. V njima je vgravirana infor-macqa. ki razkriva identitete vseh oseb v Zveznem programu za van^vanje prič. Ko začno priče umirati, laiiko samo strokovnjakinje za knnko, vohunjenje in bonlne veščine odkn[ejo storilko, skrivnostnega padlega ang^čka Ob pomoči Bosleya Fk) je sedaj pravi najstnik, ki naj bi Čez dva tedna matunral. Ima pa velike probleme zaradi pretirane naMonjenosti nasprotnemu spolu, da ga šolski odbor posije na pregled k seksualnemu terapevtu,ki pa je po naključju postavru in privlačna zdravnica. Tukaj pa |e še Maja. najlepša punca na šoli v katero se noro zaljubi. Na prvem zmenku z njo ji podtakne airodiziak toda Majo popade alergija... IDIÍNTITOTA grozljivka Rezija: James MangoM. vloge: John Ou-sack. Jake Busey. Ray Llotta: dolžina: 87 minut ČeMek.17.7..ob22.30 Petek. 18. 7.,ob20.30 Sobota. 19. 7., ob 24.30 Neđefia.20.7.,ob20.0Q Torek. 22.1 ob 18.30 Medtem, ko psihiater pripravlja n^ smri ot)sojenegd morilca na zadnjo seanso, v opustošenem predelu amenike prerije divja huda nevihta. Sredi nje se znajde deset tujcev, ki se morajo zateči v zapuščen motel. Gos^e kmalu ugotovrjo. da so našli vse prej kot pnjetno zatočišče. Še preden se med sabo spoznajo, se pričnejo vrstiti srhljivi umori.. Producenti so za konec filma posneli več različic in šele r\a zaključku montaže izbrali pravo. Tako nihče ni vedel kakšen bo konec filma. Za ljubitelje pravih srh-Ijivk" Miim CODV H \iNI\S akcijska avantura Režija: Harald Zwa/t; vloge: FrankieMu-niz, Hilary Duff: dolžina: 102 minuti Sreda. 23 7. ob 19.00- premiera pred sfovenskim startom Cody Banks je za svojo družno in prijatelje čisto navaden najstnik.Toda ima veliko sknvnost. Vključen je v program CIA-e za najstnike. Živi sanjsko življenje vsakega dečka. Ko ga pošljejo v pripravljalno šolo pa njegovo prikrilo življenje dot^i pravi pomen kajti zbližati se mora s hčerko dr. Connorsa, ki za zlobno organizacijo ERIS razvija nevaren izum. Pokazati mora prav vso svoje vohunsko znanje in spretnosti, da bi dokazal svojo zrebst. ustavil ERIS in morda celo dobil punco mé (à TIICIVÍÍBA V IILACAII 2 komedija Petek. 18.7., ob 19.00 tn ob 21.00 Sobota. 19. 7., ob 21.00 Nedelja. 20,7., ob 19.30 ii)iíN'nTi;iA grozljivka Sobota. 19. 7,. ob 19M 102 l)\IAIVni\C\ komedija Nedelja. 20,7„ ob 17.30 (OtnTška matineja) Cena vskDpnkie: jubilejna vstopnica 500 SIT, redne predstave 700 SIT. premiere 800 SIT. otroške matineje 400 SIT. Informacije in pred pnDdaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 698 24 91! Rezerv^ij vstopnic ne spreiemamol Kino nagraiuje naročnike Nošego časa Izžrebali smo: Jože Lesjak. La a 54, Velenje; Avgust Kovač. Jenkova 15, Velett|einFani Lah, Ravne 174, Šošlan). nikoLi sami 107,8 Foto klub Zrno se predstavlja Foto klub Zrno vas tudi v teh poletnih dneh vabi na ogled retrospektivne r£i7stave članov foio kluha v prostorih kluba v velenjskem Domu kulture. Razstava bo na ogled do 3. avgusta 2003, vsako sredo, četrtek, petek in nedeljo od J8. do 21. ure. Del razstave nekdanjih in sedanjih članov klubaje na ogled tudi v galeriji Mesnica na C'ankarjevi ulici. Nagradna križanka Zadružna banka SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d-d. SLOVENSKA ZADRUZNA KMETUSKA SANKA (J.d.L|ubljafl3 PE ŠOŠTANJ. Trg svobode 12 Tel.: 897-27-50 http w w w.szkbbanka.si e-pošta; Info^szkbankasí SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA 0,0. PE SOŠTANJ vas vabi, da se zglasite na njenih blagajniskjh mestih v: . ŠOŠTANJU. Trg svobotie 12.3325 ŠOŠTANJ, tel: 897-27.50 - VELENJU. Prešernova 10,3320 VELE-t^E, 89&-50-10 * ŠMARTNEM OB PAKI. Šmartno ob Pa-ki137,3327 ŠMARTNO OB PAKI. tel. 896-62.82 PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE! Rešitev križanke pošiiite najkasneje do 28,7,2003 na naslov: Nas čas d.o.o., Kidričeva 2/a. 3320 Velenje. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade, ki ^h podeljuje sponzor križanke, NAGRAJENa NAGRADNE KRIŽANKE OARANt POLZEIA, objavljene v tedniku Noš čas 3. julija $ta: 1.) posteljo VEGA 120 X190 prejme Ana Pistovnik Tavčarjeva 19.3320 Veler^e: 2.) posteljo VEGA î 20 X190 prejme Mitja Verirč, Prešernov trg 10. 3325 Soltanj. N^rajenca se n^ z veljavnim osebnim dokumentom zgtasita na sedežu Garanta Polzela, na Polzeli 176 a. Čestitamo! K A II I II V ii: I. K J il ČCTRIEKJ/. julija: 5,00 Dobra jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • po-ročilo Avto moîo zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9,30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aka^alno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. RETCKJ8. julima: 6.00 Pozdrav; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 9.00 Z^i-mivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Gřasbene novosti; 18,00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. 5C60TAJ9. juliia: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9.00Zanimivosti; 9.30 Poročila. Izbor pesmlledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; IS.OOAktualrto; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Vimenu Sove • študentska oddaja; 17.45 Rock šok; 19,00 Na svidenje. NEDIUA, 20. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Po* ročila: 9,00 Kdaj, kie, kaj; 9.30 Porročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke: 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0NEDEUEK,2).iulija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila, 16,00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK. 22. jullia: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poračila; 15.00 AkUjalno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. SREDA, 23, juliju 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj: 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7, lulija 2003 do 13. juHja2003 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izm^lene v avtomatskih postajah AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob P^, nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 a-aka, MAKSIMALNE URNE KONCENTRACUE S02 od 7. julija 2003 do 13. julija 2003 (v mikro-g S02/m3 zraka) MESTNA OBČINA VELENJE. URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR l7.jul ■6.jg SO^mS zraka OBVESCEVALEC 19 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoiloy^DB zmrovanke. spošto-^mzamovènci. ob'/eičBmo vas, dâ je let.: 112 rezermnâ zâ sfuS)0 nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokliCKe SAMO V NUJNIH PRil\/l£RIH, ko je zaradi bolezni âJi poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Iniormacife v zvezi z reševetno služIjo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežut' no službo pa na 8995-445. Zobozdravniki: 19..m20.julija-Pupič-Ga' beršek Vesna, dr. stom., v dežirri zobni ambulanti v Zdravstven^n domu Vefenje (od 8. do 12. ure). LekoriM v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedel|ah in držav* nih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00,telefon 898-1880. Oil 18. julija do 25. julija-klavSn Simon, dr. vel med., gsm 041/633-676. Spomladansko-poletna pocenitev malih oglasov Mali oglasi po SOO SIT (razen v rubriki PRODAM: nepremičnine In avtomobile) Za naročnike Našega časa (s plačano naročnino) S0% popusta. v časopisu Naft žas. dne: ime priimek telefon ulica kraj poŠta podpis vsebina malega oglasa Vsebino oglasđ vpišete tako, da vsako Črko, presledek aii I06Í0 vnesete v svoj okvirč^. Osebne podatke potrebujemo za preverjanje verodostojnosti naročnika. Pridiiujemo si pravico do slovničnih sprememb. Narotito mora prejeto do ponedeljka, do 16. ure. PoSljete ga lahko po poŠti na n^lov: Naš čas, d.o.o., Mali oglasi, Kidričeva 2a, 3320 Valuje, po e-po§t7 pres$@r»ascas.sl, po faksu 03/ 89746 43 ali pokličite 03/ 89817 51. I I I I I I I I I I I I I I I J I I I I I I I I ' -------—'—'—-------w--- Spomladaneko-pofelne pocenitev malih oglasovvelja do korice avgusta 2003. Velja laza fi^^eoeaM. Mail oglas za rubriko PRODAM: nepremičnine aJI evtomabile Je IOOÛSIT Za naročnike 6âBa s plačano naročnino 50% popusta. Spomladansko-poletna pocenitev malih oglasov valja za do 80 znakov. AVTO CIšLJIš.. TOGOVSKO IN SERVISNO REMOMTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA S KLIMO NA ZALOGI v Celju.. 80 vozila Ipavčeva c. 21 Telelon (03) 426-11-78 In 426-12-12 FORD MONDEO 2.Q DT CI. zelena met. Mk JîL cena 3623 000 00 PORO FOÇtJS 1.6 S/v r^g. marsc Q4. brta 00 1.$70mQ0 FORD RESTA 1.1 reg. íun. rdeča 96 595.000.00 FIAT MAREA1.6ELX bela 97 imooD.oo FIAT PUřJTO 75 SX 3/v reg. feb.04.. zfli.met. FIAT PANDA 4X4. meča met._ 95/98 698.000.00 93 499.000.00 flATUNQI.O leS/v.fnodra ^ 24S.000.00 PEUGEOT 405 GLX reg. februar/04. siva metal 93 359.000.00 RENAULT UGUNA KARAVAN 1.8. sreb.meL 00 2.590.000.00 REMJLT MÊBANÉ QQgPE iJjBM^M^ met. pO 2.498.000,00 RENAULT KANGQ Kombibus 1.4 reQ.seD.Q3. rrxKlra 98 1.230.000.00 0PELVECTRA1.8GL5yv.sreb.met. 96/97 1.320.000.00 0PELASTFlA1.7TDKaiavanfBg.yfgMSt 03. MERCEDES A160 reg. mařBC 04. rdeťa 99 2.398,000.00 IN.....ŽE vedno do 50 vozil ra^lćnlh znamk *mm * LEASING * SlAHO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODJUA* *VOZILA IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED* *V VSAKEM VOZILU AVTORADIO *NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILA* *OGLED VOZIL OD S< D017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* PoniKiba ne internetu ^y/www.avto-cel|e.sí. ^mail?ablienâBv1D-o4^ ARATI IN STROJI INOUSTRUSKI ŠIVALNI STROJ Sirger prodam za 50.000 SIT Telefon 5870-888. TRAKTOR IMT 588 prodam ali menjam za manjšega. Telefon 891-1892. DELO ŠTUDENTU Žejećas da se prijavite za počjtniško delo. Možnosti štipendije! Telefon 03/428-20-71. LOKALI V SREDISČU VELENJA najamemo lokaJ za trgovinsko dejavnost GSM 041/699-467. éí m PODARIM LEPE, f^LAOE, dolgodlake, sive muce. Telefon 5893-318. PODARIMO KOŠNJO SENA v Kavčah. Telefon 891-94-20. mali OGLASI V OKOLICf MOZIRJA prodam zazidljivo parcelo. Telefon 03/584-51-06 ali 041/793-579. V MOZIRJU PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem, dvema garažama, 1900 m2 zeml|i§ća, na lepi sončni legi ob Savninji. Telefon 03/5484-225 do 18 ure in 03/4921-201 zvečer. RAZNO PRODAM SLIVOVO DOMAČE ŽGANJE ter ja- bolčnik prodamo. GSM 041/344-883. ALFO ZA SVINJEKUHO, 80 litrsko, aiuminijasto in jabolčni Igs, star 4 leta, prodam. Teleton 5866-208. TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. GSM 040/648-730. FRANCOSKO POSTEUO ugodno prodam. GSM 041/445-281. ^mnmnm POMUDNI VETER-vabimo Šta-jerke, mla|še in starejše, prepmste, ki želijo spoznat novega moškega, da pokličete za stike, GSM 031/612-541 aï\ 041/899-442. Pokličite od 9. tre dalje, tudi ponoči ali napišite SMS. Ves^imo se sodelovanja 2 vami. STORITVE IŠČEMO VARSTVO za enoletnega fantka cca 6 ur dnevno od septembra dalje. GSM 041/517-250. STANOVANJE DVOSOBNO STANOVANJE v centru Velenja na zelo lepi lokaciji prodam. GSM 041/299-919. V PESJU ODDAM novo opremljeno garsonjero. GSM 041/537-026, ali 03/5865-992. OPREMUENO TRISOBNO STANOVANJE v Gaberkah oddam. GSM 041/216-125. TAKOJ. ZA GOTOVINO kupim stanovanje do 65 m2 veliko. GSM 040/348-975. PRODAJAMO OBNOVUENO 2-SO- BNO stanovanje, z garažo v 4. nadstropju v Šoštanju. Cena po dogovoru. GSM 031/784-691 po 15. uri. OŽILA JUGO KORAL 55 prodam. GSM 031/763-214. um PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Telefon 5885-570 ali 031/874-813. KOZLIČKE IN ZAJCE za zakol prodam. Telefon 5893-413. PRAŠIČA 130 kg težega, za zakol, pn^damo. Telefon 5885-662. SIVO-RJAVO KRAVO, brejo, prodam. GSM 031/374-957. mali OGLASE in ZAHVALE 8: 898 17 51 ZAHVALA Po dolgi in nco/tiravljivi bolezni seje utrudilo srcc drage mame, lai^íe in orne STANISLA VE SKUTNIK 26, 8.1936 - 6. 7. 2003 iz Velenja Odšla ne da t)i mm pavmiala. Misli naše na TE so Še vediw 7. nami A vedi, da ix)yMÍjiIi Te nti howo. fuíj se l>omn srećnJi oií Tvojem grobu. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom» sosedom, prijateljem in znancem za izražena usina so^alja itr za darovano cvetje, sveče in svete maše. I ivala gospodu župniku Mazeju /a opravljen obred. Prav tako sc zahvaljujemo govorniku gospodu JevSniku , gospodu Sergejů Rusu, dr. med., za dolgoletno zdravljenje na domu, paironažnim sestram, Še ptiscbej gospe AJenki, cerkvenemu zboru Šentilj, sasedi Mariji, ki je mami nudila pomoč ter pogrebni siui^bi Usar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli. !^ÍtíjíKÍ: sinova l'Yanci in Tone z ženo Jouco. snaha Olga ter vnuki Gref^r, Valerija, Klavdija, Barfnzra in Ana. Ob smrti naAc drage mame, orne in prababice JULIJANE KOVAČ 5.2.1913 - 7. 7.2003 se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. PosebJio pa se zahvaljujemt) za dolgoletno zdravljenje in skrb gospodu Stuparju. dr. med., ter skrbni in čustveni patronažni sestri Dragici in gospodu župniku Naprclu za opravljen obred. Zahvaljujemo se še sosedom Centrihovim, Lesjakovim in Cirabnerjevim /a pomoč pri samem pogrebu. Žalujoči sin Karli in sesira Stejka z družinama. Zapustila nas je MARIJA POTOČNIK 5, 6.1919 • 5. 7. 2003 Hvala vsem, ki sle jo pospremiti na njeni zadnji poli. darovali sveče in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala /dravslvenemu osebju Bolnišnice 'Ibpolšica, še posebej gospe Rudanovi, Jr. med., in sestri Hedi za nesebično pt.imoč, govorniku za posli.wilne besede, pevcem, pogrebni službi Morana in gospodu dekanu Pribožiču za tolažiJne besede in opravljen obred. Žatiijifči fjratjc in sesfre 1er dndifta Juvan Smrt nas loči. spowini fxi ostajajo in živijo naprej. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega MARTINA KUGONIČA 1. 2.1961 ■ 7. 7. 2003 se zahvaljujemo za pomoč gopodu Cesarju dr. med., družinam Kolšek, Stropnik po domače Medlei^nik, SkornSek in Pirečnik. Enako zalivalo izrekamo gospodu župniku Naprelu, pevcem b. Smartncga oh Paki ter vsem siKodnikom, sosedom in prijateljem. iahijt oci y.si njegovt Glista V kozarcu vode i/ vodovodno pipo z vodo piíl(íkla í^lisli podobiuï žival - ljal)oraloriisío urejeno tudi to" nam je ob koncu pogovora zatrdil 'Ione Brodnik. ■ bš p<")slovne enote Vodovod - kanalizacija Miian Kampak. Tèh-nologjc pre\7:cl tudi glisti podobno žival. »/ lastno laboratorijsko preiskavo smo ugotovili, da latiasko nemaiomorlo, ki jih iz literature poznamo okoli 200 vrst. Živijo v sladkih vodah, včasih pa.se pojavijo tudi v instalacijah pitne vode. Opazimo jih kot zvijajt>če i^ive niti. Niso nevarne! Nevarne niso nili v primeru, da kakšno pogoltnemo, saj ne zdr/i delovanja prebavnega soka,« jc zadevo podrobno pojasnil Milan RamSak. doma izvedli preventivni ukrep izpiranja omrežja na javnem vodovodu in priključku na objekt Slandrovc,s Ilabilom pa se dogovorili, da bodo za podoben ukrep poskrbeli na hišnih iasta-lacijah v objektu. KardoSevim vode ne bo treba kupovali in tudi bati ne, da sc kaj podobnega ponovi. Stara kanaifzacija na Gorici je povzročaia veiiko težav oĎ nati' vi h, saj je nemaiokrat zatiio biižnje hiše. Obnovo naj bi odpravita tudi to, Parkirišča "oblačijo" za modre cone Vclonje so pripr^ivlja iia josoiisko luc^diK) inodrili ron ludi z obnovo par kirišč v prvih julijskih dneh sov centru mesta slekla gradbena dela na kar nekaj parkiriiVih, mnoga pa toitó čaka. lako trenutno obnavljajo parkirišča za občinsko hišo in ob Šale,ski cesti, nov asťalt In iwnakebovnekaj dneh dobilo parkirišč i^b reki Paki za Za Kuiturnim domom so parkirišča že končana. velenjskim kulturnim domom. Tone Brodnik iz MO Velenje pravi: "Nova prakiri^ča gradimo v sklopu tako imenovanega projekta modrih con, ki naj bi, tako pričakujemo, v praksi cl septembra lelos. Zato bomo parkirtóča v centralnih predelih Velenja, ki so [•»rcdvidcna. da bomo na njih pobirali parkirnino, polclipripravili na modre cone. Polrebno bo na novo vertikalno in horbontalno označili vsa parkirna mesta, ki bodo zajeta v modre cone. Ob tem tiste predele, ki so zelo dotrajam, tudi na novo aslaitiramo. Ne gre za velika dela, gre pa za investicijo, ki bi jo morali naredili, tudi čc modrih con ne bi bilo. Poletje pa je pravi čas tudi za to, saj je v mestu v teh dneh manj avtomobilov kot siccr." ■ bi Za mestno občinsko hišo in v okoUci parkirišča dobivajo novo as fait no previeko. Hftâl O^^^VEŽřHE:. y Vetef^. J_T Odkrijte ga tudi Vi. V soboto, 26.julija, ob lO.uri, na Kidričevi