Stev. 10.—XXIX.____________________________Junij 1928.
Naš bratec
Ves nemiren je naš bratec,             Pisati še on bi hotel,
ko zapoje šotski zvon,                   kajpada — kar po klopeh;
vsako jutro hoče z nami               ne, za šolo ni naš bratec,
v šolo iti tudi on.                           zbujai bi prevelik smeh.
Ali kaj, ko komaj nove                Očka zadnjič pismo spiše,
hlačke zadnjič je dobil —              nezalepljeno pusti,
pa še tisto jih popoldne                 braiec naš pa v pismo grozne
s črno tinto je polil.                       čirečare naredi.
V šoli pa je tinte dosti —              Vtakne pismo spet v zavitek,
vanjo vtikal prste bi!                     kot naredil oče je;
Joj, kako bi nas pteplašil,             ko prejel je striček pismo,
ker pri nas zamorcev ni...            mu posialo vroče je.
Ali to bi še prebili,                       SMček naš učen gospod je —
če bi dečko miroval:                      čitati pa le ni znal;
ko bi tiho mi pisali,                       ko prišel je k nam, mu bratec
on bi vmes nam klepetal.             čirečšte je prebral...
,..-....    .....¦       • .                  f              ¦    .                            Fr. Ločniškar