LEDINSKA IMENA NA KULTURNIH TERASAH
AVTOR
dr. Mat jaž Geršič
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija
matjaz.gersic@zrc-sazu.si
DOI:10.3986/GV88205
UKD:911.53:631.613:81’373.21(497.4)
COBISS:1.01
IZVLEČEK
Le din ska ime na na kul tur nih te ra sah
V člankupredstavljamoanalizoledinskihimennaterasiranihobmočjihizbranihkatastrskihobčinv ju-
gozahodniSloveniji.Ledinskaimenasmonavnaprejzamejenihterasiranihobmočjihidentificirali v različnih
virihinjihs pomočjopostopkageoreferenciranjav geografskihinformacijskihsistemihumestiliv enoten
koordinatnisistem.Z etimološkimislovarjismopriizbranihimenihskušalinajtipovezavoz rabotalin
drugimilastnostmipoimenovaneledine.
KLJUČNEBESEDE:
geografija,imenoslovje,zemljepisnoime,toponim,ledinskoime,kulturnaterasa,Slovenija
ABSTRACT
Field na mes in agri cul tu ral ter ra ces
Thearticleanalysesfieldnamesinagriculturalterracesofselectedcadastralmunicipalitiesinsouth-west
Slovenia.Fieldnamesforpreviouslydelimitedagriculturalterraceswereidentifiedindifferentsourcesand
placedintoa uniformcoordinatesystembymeansofgeoreferencing.Etymologicaldictionarieswerethen
usedtohelpdeterminea connectionwithlanduseandotherfeaturesofthelandunitinquestion.
KEYWORDS
geography,onomastics,geographicalname,toponym,fieldname,agriculturalterraces,Slovenia
Uredništvojeprispevekprejelo20.julija2016.
91
Geografski vestnik 88-2, 2016, 91–101 Razgledi
RAZGLEDI
1 Uvod
Poi me no va nje živih in neživih stva ri je ena od naj sta rejših de jav no sti v vseh kul tu rah. Zato ne pre -
se neča, da so ljud je že zelo zgo daj poi me no va li tudi raz lične geo graf ske značil no sti pro sto ra. Naj prej
so po sa mez ni ki poi me no va li ob močja v ne po sred ni okoli ci bi va lišč, ka mor so ho di li na lov in so bila
po ve za na z vsa kod nev nim živ lje njem, po seb no še z gos po dars tvom (Kad mon 2000, 4). S poi me no va -
njem na mreč nek pro stor dobi po men in iden ti te to zno traj družbene skup no sti (Pen ko Seidl 2011). Oko lje,
v katerem ni imen, de lu je kao tično, one mo goča orien ta ci jo in lah ko zato de lu je strašlji vo (Relph 1977, 17).
Ko člo vek pro stor poi me nu je, mu pri piše do ločen po men in ga na nek način udo mači (Pen ko
Seidl 2011). Ime na na mreč niso nič dru ge ga, kot skrajšani opi si (Cath cart in Klein 2008, 138). Da ima
ime nek po men ozi ro ma je sim bol (no si lec glob lje vse bi ne) poi me no va ne ga ob jek ta, lah ko pov za me -
mo tudi iz la tin ske ga pre go vo ra »Nomenestomen« (»Ime je znak«) Jo han na Ja co ba Eg li ja iz dru ge po lo vi ce
19. sto let ja (Kad mon 2000, 37).
Zem lje pi sna ime na poi me nu je jo ob jek te na po vršju Zem lje (Kad mon, Ra do van in Maj dič 1995, 16)
in spa da jo med last na ime na (Fur lan, Gložančev in Šivic-Du lar 2001, 14). Last nost last nih imen je, da
ned voum no iden ti fi ci ra jo in in di vi dua li zi ra jo poi me no va ni objekt. Funk cij sko gle da no so last na ime -
na na me nje na na tančni iden ti fi ka ci ji ime no va ne ga ob jek ta v  smi slu nje go ve vrst no sti in tudi
in di vi dua li za ci ji v smi slu kon kret ne ga ob jek ta (en ti te te). Pri pre gle du fon da zem lje pi snih imen ugo -
to vi mo, da se lah ko ena ko ime upo rab lja za ime no va nje več en ti tet v ok vi ru iste vr ste to po graf ske ga
ob jek ta na raz ličnih kon cih je zi kov ne ga ozem lja. V ono mi za ci ji so takšna ime na na sta ja la neod vi sno
eno od dru ge ga (Fur lan, Gložančev in Šivic-Du lar 2001, 14).
Zem lje pi sna ime na delimo na na sel bin ska in ne na sel bin ska. Na sel bin ska na da lje de li mo na ime -
na na se lij ozi ro ma mest, vasi in za sel kov, ne na sel bin ska pa na pe tin tri de set raz ličnih ka te go rij; ena iz med
njih so le din ska ime na ozi ro ma ime na le din (Fur lan, Gložančev in Šivic-Du lar 2001, 24–25).
V pričujočem član ku smo se osre di ni li na le din ska ime na iz bra nih te ra si ra nih ob močij v ju go za -
hod ni Slo ve ni ji in skušali ugo to vi ti, ali se v njih zr ca li kakšna značil nost kul tur nih te ras. 
2 Me to de
Prva faza pri ra zi sko va nju zem lje pi snih imen je nji ho vo zbi ra nje. Po te ka lah ko na te re nu, kjer s po močjo
do mačinov zbi ra mo in za pi su je mo raz lične tipe imen na v na prej pri prav lje ne zem lje vi de ali v pre gled nice.
Dru ga možnost je zbi ra nje imen iz že ob sto ječih vi rov, bo di si kar to graf skih bo di si dru gih pi snih vi rov. Najboljši
vpo gled v ak tual no sta nje in rabo zem lje pi snih imen kra jev ne ga značaja do bi mo s kom bi na ci jo obeh metod.
Med viri zem lje pi snih imen so ne pre cen lji vi zgo do vin ski ka ta stri. Ti nam omo gočajo iden ti fi ka ci jo
imen, iz pri mer ja ve s so dob nim sta njem pa lah ko ugo to vi mo, ka te ra ime na so se iz gu bi la, ka te ra so se
spre me ni la, na sta la na novo in po dob no. Sla bost zgo do vin skih ka ta strov je nji ho va neu meščenost v koor -
di nat ni si stem in otežena pri mer ja va lo ka ci je po sa mez nih imen s so dob nim sta njem. Pri tem si po ma ga mo
z geo graf ski mi in for ma cij ski mi si ste mi, kjer lah ko s po močjo pre kri va nja raz ličnih kar to graf skih slo jev zgo -
do vin ske ka ta stre geo re fe ren ci ra mo in tako do ločimo lo ka ci jo po sa mez nih imen na so dob nih zem lje vi dih.
Pri mo ti va cij ski raz la gi le din skih imen so ne po grešljiv vir ra zi sko va nja eti mo loški slo var ji in raz -
po ložlji va li te ra tu ra s so rod no te ma ti ko.
3 Na sta nek le din in le din skih imen
Člo vek je s svo jim de lo va njem v po kra ji ni na pod la gi na rav nih de jav ni kov us tva ril kul tur no pokra -
ji no. Glav ni preob li ko va lec je bilo kme tijs tvo. Za ra di raz lične pri mer no sti tal za ob de la vo je bil vaški
pro stor s polj sko raz de li tvi jo raz de ljen na več de lov, poi me no va nih z last ni mi ime ni (Pen ko 2013).
92
Mat jaž Geršič Le din ska ime na na kul tur nih te ra sah
Le di ne so bile pr vot no za ključene po vršine, ki so ime le isti gos po dar ski po men (Jarc 2004, 254).
Na sta le so kot po sle di ca spre mem be ro dov no ple men ske družbene ure di tve pri Slo va nih. Po opu sti -
tvi se lil ne ga kme tijs tva in ko lov, ri bo lov in na bi ral ništvo niso več za doščali za pre hran sko os kr bo, so
ljudje udo mačili prve rast li no je de živa li ter jih za drževa li v ogra dah, kjer so se pa sle. Te ogra de so ime -
no va li sta no vi (Fabčič 2010, 14). Drug način na stan ka le din je bila ko lo ni za ci ja ne na se lje nih ob močij.
Na se ljen ci so del po vršja iz tre bi li in zem ljišče razde li li na večja po lja, le di ne. Spre mem be v ob de la vi
njiv, pred vsem ko lo bar je nje in gno je nje, so pov zročile, da se je nek daj skup na (srenj ska) zem lja do končno
raz de li la. Naj prej je ta pro ces do se gel njiv ska zem ljišča, poz ne je trav ni ke, na kon cu pa še gozd.
V skup ni la sti so os ta li le še pašniki (Jarc 2004, 254). Večje le di ne so se de li le na manjše tudi za ra di raz -
ličnih družbe nih pro ce sov, kot so pro da ja, de do va nje, raz laščanje zem ljišč, pri čemer so po sa mez ni deli
lah ko do bi li svo ja ime na.
Be se da le di na izvira iz in doe vrop ske be sed ne baze *lendh-, kar po me ni »pro sta, neob de la na zem -
lja«. Be se de iz te baze v dru gih evrop skih je zi kih po me ni jo tudi »iz krčeno me sto v goz du«, »str nišče«,
»pra ha«, »ste pa«, »ozem lje«, »zem lja«, »pu sta po kra ji na«, »do li na« (Snoj 1997, 296).
Le din ska ime na, po de fi ni ci ji ime na manjšega ne na se lje ne ga kra ja (Snoj 2009, 16), pra vi lo ma oz -
načuje jo te melj ne značil no sti in last no sti vaškega zem ljišča (Klad nik 1999, 62). Raz de li tev vaškega pro sto ra
na le din ske eno te iz ha ja iz traj nih ko lektiv nih pred stav o na rav ni de li tvi pro sto ra. Meje med po sa mez -
ni mi le di na mi po go sto po te ka jo po na rav nih ločni cah, kot so vznožja, vr ho vi in gre be ni, rečne stru ge.
Tako so v le din skih imenih izražene te melj ne značil no sti na rav ne ga pro sto ra in vsi člo ve ko vi po se gi,
na sta li v želji, da bi se te last no sti iz boljšale (Pen ko 2013). Večino le din so poi me no va li do mačini, ne -
ka te re pa so poi me no va li tudi geo me tri, ki so de la li iz me re za po sa mez ne ka ta stre (Rib ni kar 1982, 329
v: Fabčič 2010, 14). Ne ka te ra le din ska imena pa niso nič dru ge ga kot splošni geo graf ski poj mi, pri la -
go je ni do ločeni geo graf ski po seb no sti (na pri mer na rav ni ne sreči; Geršič in Zorn 2016), kjer iz za pi sa
iz ha ja, da gre za last no ime (Fabčič 2012). So dob ni pro ce si spre mi nja nja po deželja pov zročajo, da zno -
traj po sa mez ne le di ne zem ljiška ka te go ri ja ni več enot na. Le di na je tako iz gu bi la svoj pr vot ni po men,
je pa v za ve sti do mačinov še ved no pri sot na kot ce lo ta, čeprav lah ko v so dob no sti na do ločeni le di ni
opa zi mo raz lično rabo tal.
Čeprav ne ka te ra ledin ska ime na da nes nič več ne izražajo last no sti, po ka te rih so bila poi me no va -
na, so ven dar le os ta la nes pre me nje na (Pen ko 2013).
4 Viri le din skih imen ter me to de nji ho ve ga zbi ra nja in za pi so va nja
Le din ska ime na kot kar to graf ski ele ment so pr vič si ste ma tično za pi sa na na zem lje vi dih fran cis cej -
ske ga ka ta stra (Klad nik 1999, 62), pred tem pa so se ohra nja la le v ust nem izročilu (Fabčič 2010, 25).
Fran cis cej ski ka ta ster se stav lja jo zem lje vi di in pro to ko li. Pro to ko li vse bu je jo raz lične opi se ter po dat -
ke o stavbah, par ce lah in po dob nem, vse bu je jo pa tudi le din ska ime na (Rib ni kar 1982, 330–331 v:
Fabčič 2010, 25). Fran cis cej ski ka ta ster je bil do končan leta 1828, leta 1869 pa so iz de la li reabm bu lančni
ka ta ster, ki pa za vse nek da nje av strij ske dežele ni v ce loti ohra njen (med mrežje 1). Tudi ream bu lančni
ka ta ster vse bu je le din ska ime na, zato je tam, kjer je na raz po la go, po mem ben vir, na pod la gi ka te re ga
lah ko opa zu je mo spre mem be le din skih imen v času med iz da ja ma obeh ka ta strov. Tret ji zgo do vin ski
vir le din skih imen so po sest ni li sti po sa mez nih ka ta str skih občin, na sta li ko nec 19. in na začetku 20. sto -
let ja. Po sest ni li sti so se stav lje ni po dob no kot fran cis cej ski ka ta ster, ime na pa so za pi sa na v slo ven skem
je zi ku (Fabčič 2010, 27).
So do ben vir le din skih imen je Re gi ster zem lje pi snih imen Re pub li ke Slo ve ni je (REZI) v me ri lu 1 :5000.
Gre za urad no evi den co in vse bu je ime na ob jek tov, ki so stal ni in ima jo neko časov no, zgo do vin sko,
et no loško ali družbeno uve ljav lje no iden ti te to (Po go relčnik 1999, 107; Peršolja 2003, 112). Izred no po -
mem ben vir, pred vsem ka dar ugo tav lja mo ak tual no rabo le din skih imen in nji ho vo na rečno raz ličico,
pa so do mačini, in for ma tor ji. Naj boljši in for ma tor ji so sta rejši ljud je, ki poz na jo do mače živ ljenj sko
93
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
oko lje in način živ lje nja. Na vad no so naj boljši in for ma tor ji kmet je, gozd ni de lav ci, lov ci, ri biči (Klinar
s so de lav ci 2012, 19).
Po se ben iz ziv pri zbi ra nju le din skih imen je nji ho vo za pi so va nje. Je zi ka za pi sov v fran cis cej skem
ka ta stru sta nemški ali ita li jan ski, v ream bu lančni raz ličici pa je za pis slo ven ski. Tudi za pis v REZI-ju
je slo ven ski, težava pa na sta ne pri in for ma tor jih, ki pri go vo ru upo rab lja jo do mače na rečje.
Za pis le din skih imen pri la go di mo na me nu ra zi ska ve; upo rab lja mo lah ko znans tve ni dia lek to loški
za pis, poe no stav ljen narečni za pis ali pok njižen za pis (Kli nar s so de lav ci 2012, 39).
Pri pro stor ski za me ji tvi ra zi sko va ne ga ob močja ima mo raz lične možno sti. Za ra di možno sti pri mer -
ja ve so dob nih in zgo do vin skih vi rov se je kot naj pri mer nejša pro stor ska eno ta iz ka za la ka ta str ska občina.
Meje ka ta str skih občin se večino ma niso spre mi nja le in so od časov iz de la ve fran cis cej ske ga ka ta stra
os ta le prib ližno ena ke. Dru ge eno te so lah ko na se lja, žup ni je, občine, kra jev ne skup no sti; ven dar so te
meje pra vi lo ma bolj spre men lji ve od meja kata str skih občin.
5 Do se da nje ra zi ska ve le din skih imen
Le din ska ime na so re zul tat raz vo ja po kra ji ne in je zi ka (Fabčič 2010, 11). Pri nji ho vem preučeva -
nju se sti ka jo in pre ple ta jo ra zi sko val ni in te re si je zi ko slov cev (je zik), geo gra fov in kra jin skih ar hi tektov
(pro stor) ter zgo do vi nar jev (raz voj, časov na kom po nen ta). Po leg ome nje nih se z le din ski mi ime ni uk -
var ja jo tudi et no lo gi.
Le din ska ime na na slo ven skem ozem lju so pred met obrav na ve več kot 25 di plom skih in ra zi sko -
val nih na log. Pre cej po sa mez ni kov se z zbi ra njem in obrav na vo le din skih imen uk var ja lju bi telj sko,
ne ka te ri med nji mi so iz de la li kakovostne ra zi ska ve, na pri mer Jarc (2004) in Si lič (2012). Med bolj si -
ste ma tične ra zi ska ve le din skih imen spa da delo Kli nar ja s so de lav ci na ob močju Go renj ske (na pri mer
Kli nar in Geršič 2014), kot pred met dok tor ske di ser ta ci je je le din ska ime na na Go renj skem obrav na -
val Čop (1983), na Go riškem pa Šekli (2006). Med mo no graf ski mi pub li ka ci ja mi, ki kot osred njo te ma ti ko
obrav na va jo le din ska ime na, ome ni mo deli Ju li ja Titla ToponimiKoprskegaprimorjainnjegovegaza-
ledja (Titl 2000) in Kraškitoponimi (Titl 2006) ter delo z na slo vom Pripovedizročilatalov (Fabčič 2010).
Med znans tve ni mi član ki je vred no iz po sta vi ti član ka Pomentoponimovs poudarkomnaledinskihimenih
zaproučevanjekulturnekrajine (Pen ko Seidl 2008) in Ledinskaimenav prostoruinčasu (Pen ko Seidl 2011).
Po leg ome nje nih so le din ska ime na obrav na va na v šte vil nih član kih, ob jav lje nih v raz ličnih stro kov -
nih in po ljud nih re vi jah, po go sto pa tudi v raz nih kra jev nih zbor ni kih.
6 Le din ska ime na kot del kul tur ne de diščine
Za ra di dol go traj ne rabe lah ko le din ska ime na iz gu bi jo svoj nek da nji stvar ni po men, pred met no ali
be se do tvor no pre poz nav nost. Če jo ohra nja jo, so no si lec spo ročila o sta nju in rabi pokra ji ne v času nji -
ho ve ga na stan ka in za nes ljiv sprem lje va lec pro ce sa preob li ko va nja po kra ji ne od pr vo bit ne na rav ne do
da našnje kul tur ne po kra ji ne (Peršolja 2002, 364). Ohra nje na zem lje pi sna ime na, s ka te ri mi so bili poime -
no va ni po lja, trav ni ki, nji ve, goz do vi, rov ti, lazi, poti, vode, deli vasi, deli vzpe tin in pla ni ne, so zgo do vin ski
in kul tur ni spo me ni ki in kot taka zato po mem ben del na cio nal ne kul tur ne de diščine, hkra ti pa bo ga ta
je zi kov na de diščina, ki je v času na gle ga spre mi nja nja živ lje nja ogrožena bolj kot ka dar ko li do slej (Kuna -
ver 1988, 125; Si lič 2012, 54). O kul tur ni vred no sti le din skih imen daje slu ti ti tudi nji ho va uvr sti tev na
UNESCO-v sez nam ne snov ne kul tur ne de diščine v so sed nji Av stri ji (Piko-Ru stia 2010, 15). Leta 2010
jih je sku paj s hišnimi ime ni Na cio nal na agen ci ja za ne snov no kul tur no de diščino Av stri je (Nationala-
genturfürdasImmaterielleKulturerbeinÖsterreich) spre je la med po memb no av strij sko ne snov no kul tur no
de diščino. Ne snov na de diščina je opre de lje na kot pr vi na, ki pripomo re k ohra nja nju kul tur ne raz no li -
ko sti in traj nost ne ga raz vo ja v re gi ji (Kli nar s so de lav ci 2012, 9). Čeprav so le din ska ime na ome je na na
94
Mat jaž Geršič Le din ska ime na na kul tur nih te ra sah
95
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
do ločeno kra jev no skup nost, zno traj ka te re se je izob li ko val ko lek tiv ni spo min, jih je za ra di nji ho ve de -
diščinske vred no sti tre ba nuj no ohra nja ti tudi v pi sni ob li ki. Za pis spo mi nov je na mreč edi no sreds tvo
nji ho ve rešitve (Halb wachs 2001, 55–95 v: Fabčič 2010, 21). Možno sti za za pis le din skih imen je več.
Med naj po go stejšimi ob li ka mi so zem lje vi di, naj bo lje v kombina ci ji z be se di lom, kjer so le din ska ime -
na do dat no po jas nje na. Mo goča je tudi splet na raz ličica takšnih zem lje vi dov, kjer lah ko po sa mez ne mu
le din ske mu ime nu do da mo po sne tek iz go vo ra v na rečju, do dat ne fo to gra fi je in po dob no.
7 Re zul ta ti in raz pra va
Katas tr ske občine v ka te rih smo obrav na va li le din ska ime na (sli ka 1), so med se boj zelo raz lične.
Z vi di ka ime no slov nih ra zi skav iz po sta vi mo pred vsem raz lično raz po ložlji vost vi rov in nji ho vo neus -
kla je nost. Fran cis cej ski ka ta ster je na vo ljo za vse obrav navane ka ta str ske občine, ven dar je pri občini
Šmart no v Go riških br dih šte vi lo le din skih imen zelo skrom no. Večino ma so vpi sa na le nek da nja kra -
jev na ime na, ki so da nes večino ma ovred no te na kot le din ska. Ream bu lančni ka ta ster je na raz po la go
le za na se lji Krkavče in Šmart no, pri čemer v Šmart nem le din skih imen sko raj da ni. Za os ta le ka ta str -
ske občine ream bu lančni ka ta ster bo di si ni bil na re jen bo di si je iz gub ljen ali uničen. Za ana li zo le din skih
imen lah ko to rej upo ra bi mo fran cis cej ski ka ta ster kot zgo do vinski vir in re gi ster zem lje pi snih imen
kot so do ben vir le din skih imen. Ime na, iden ti fi ci ra na v ka ta strih, so za pi sa na v ležeči pi sa vi, ime na iz
REZI-ja pa v običajni. Če smo do ločeno ime iden ti fi ci ra li v obeh ka ta strih, je na pr vem me stu za pi sa -
no sta rejše ime.
V ka ta str ski občini Os trožno Brdo smo iden ti fi ci ra li okrog dvaj set skle nje nih te ra si ra nih ob močij.
Vsa ko ni poi me no va no z le din skim ime nom, ne kaj pri me rov pa je takšnih, da eno te ra si ra no ob močje
po kri va več imen. V ne ka te rih pri me rih je očitno, da je ime ve za no iz ključno na te ra si ra no ob močje,
dru god so te ra se le del poi me no va ne le di ne. Pri me ri imen, ve za nih iz ključno na te ra se, so Ceha lov hrib
(ZaPerLuje), Dula (Dula), Rav ne nji ve (RauneNive), Grad nje, Cer ku ne, Me go ven ci, Brda (Turnoberdo),
Za lot ke, Močilni breg (MocciloBrech), Mrz li dev ci in na So jah. Večji te ra si ra ni ob močji v se ve ro za hod -
nem delu vasi sta v fran cis cej skem katas tru poi me no va ni s šti ri mi ime ni: Doline,Traunoberdo,Spelane
Nive in DougeNive, REZI pa jih na va ja pet: Trav no brdo, Škr ni je, Špe lan ke, pri Brez ju in Pleši.
V ka ta str ski občini Pod gor je sta le dve večji skle nje ni te ra si ra ni ob močji. Se ve ro vz hod no od glavne
vaške ce ste je le di na Ra van (PodLosechRovan), za ju govz hod ni del te le di ne pa REZI na va ja še ime
Pod boršt. Dru go večje te ra si ra no ob močje je ju go za hod no od vaškega sre dišča. Zanj fran cis cej ski kataster
na va ja ime na HorizesteOgrade, PodOgrade, RoublenaGorizah, PerShirokepole, PodStran, PerKris-
ha in PodVraze, ream bu lančni pa podOgrado, Brajde, Sodelna, JanjčjeBarede, KavčjaDolina in v Dužci.
V ka ta str ski občini Kam nje je ne kaj manj kot dvaj set te ra si ra nih ob močij. Tako fran cis cej ski katas -
ter kot tudi REZI vse bu je ta zelo skrom no šte vi lo le din skih imen. Ime ni, ki pri pa da ta te ra si ra ne mu
ob močju, sta Braj de (Braida) in Treschnik.
Ka ta str ska občina Kr kavče je izra zi to te ra si ra na, saj lah ko našte je mo pre ko dvaj set za ključenih ob -
močij s te ra sami, med raz po ložlji vi mi viri pa je tudi ream bu la fran cis cej ske ga ka ta stra. Med le din ski mi
ime ni, ki pri pa da jo po sa mez ne mu za me je ne mu ob močju te ras, naj ome ni mo ime na Ne be li ce (Cortivo
Bene, Maccugtiac), Mačku jek (Mascujac, Maccugliac), Pa trin ka, Ukov ca (Ugrada, Ugrada), Gla vin ska
ko ri ta (Missiza, Missiza), med takšnimi, kjer je na po sa mez nem te ra si ra nem ob močju več le din skih imen,
pa Žvabi (Suabi, Suabi), Gra dišče, Do vac, Hrib (Crib, Crip), Ve li ka nji va, Ve re ni ke (Moscalo, Moscalo).
Ka ta str ska občina Merče je gle de le din skih imen po dob na Kam nju. Šte vi lo le din skih imen je zelo
skrom no, kar ve lja tako za ka ta ster kot REZI. Tudi šte vi lo skle nje nih ob močij s te ra sa mi ni ve li ko, so
le štiri. Edi no ime iz fran cis cej ske ga ka ta stra, ki večino ma pri pa da ob močju teras, je NadPraida. REZI
le din skih imen te ra si ra nih ob močij v tej ka ta str ski občini ne vse bu je.
Slika1:Obravnavanekatastrskeobčine.p str.96
96
Mat jaž Geršič Le din ska ime na na kul tur nih te ra sah
K
A
M
N
JE
M
ER
Č
E
K
R
K
AV
Č
E
O
ST
R
O
ŽN
O
 
BR
D
O
ŠM
A
RT
N
O
PO
D
G
O
R
JE
Av
to
r v
se
bi
ne
: M
at
ja
ž G
er
šič
K
ar
to
gr
af
: M
at
ja
ž G
er
šič
Vi
r: 
G
U
RS
 2
01
5
©
 G
eo
gr
af
sk
i i
nš
tit
ut
 A
nt
on
a 
M
el
ik
a 
ZR
C
 S
A
ZU
0
10
20
30
40
km
Le
ge
nd
a
ob
ra
vn
av
an
e 
ka
ta
st
rs
ke
 o
bč
in
e
97
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Ka ta str ska občina Šmart no v Go riških br dih je po šte vi lu skle nje nih te ra si ra nih ob močij go to vo
naj večja, v fran cis cej skem ka ta stru pa te ra si ra ne mu ob močju pripada eno samo ime. To je Imegna, ki
je ena ko tudi v ream bu li ka ta stra. Bis tve no več imen je v REZI-ju. Le din ska ime na, ki pri pa da jo te ra -
si ra nim ob močjem, so Ve li ko, Za brd ce, Do li na, Dra ge, Polj ce, Po lje, Rav ni ce, Ko vačevca, Bu kov ce, Mla ke,
Zde nec, Sli navci, Vid ni ca, Na Pušči, Pe ri lo, Pašnja, Pi ro vi, Ronk, Bale, Go njače, Brat nja, Gor nji ko nec,
Dol nji ko nec, Po lje, Ime nje, Ko ni ca, Teja, Gos pob laževi, Ko nje dic, Do li na, Po lje, V kon cu, Močilo, Go -
njače, Laz no, Planj ca in Za pi havc. Ker je večina te ra si ra nih območij raz me ro ma ve li kih, jim pri pa da
po več le din skih imen. Pri me ra, ko je po sa mez no ime očitno poi me no va lo zelo ome je no te ra si ra no ob -
močje, sta le Do li na in Laz no.
Če le di no de fi ni ra mo, kot na va ja Jarc (2004), da gre za skle nje na zem ljišča, ki so ime la isti gos po -
dar ski po men, lah ko ugo to vi mo, da pri te ra si ra nih ob močjih zelo red ko na le ti mo na pri me re, kjer bi
eno samo le din sko ime po kri va lo do ločeno za me je no ob močje kul tur nih te ras. Le din ska ime na
večino ma oz načuje jo širša ob močja, ka te rih do ločeni deli so te ra si ra ni, ali pa ima do ločeno te ra si ra -
no ob močje več le din skih imen. Med pri me ri, kjer le din sko ime lepo sov pa da z za me je nim te ra si ra nim
ob močjem, lah ko iz po sta vi mo ime Rav ne nji ve (RauneNive) na Os trožnem Brdu (sli ka 2).
S tem ime nom na vad no ime nu je mo naj boljši del njiv skih zem ljišč v kra ju. Značilno je, da so po -
sa mez ne nji ve ena od dru ge ločene po omej kih, njiv skih brežinah ali te ra sah in po te ka jo vzdolž izo hips
(Ilešič 1950, 64–65). Le din ska ime na te ras, ve za na na sa mo stal nik nji va ali po lje, se po jav lja jo še v ka -
ta str skih občinah Kr kavče (Ve li ka nji va), Šmart no (Polj ce, Po lje), Pod gor je (PerShirokepole) in Os trožno
Brdo (Šep lan ke, SpelaneNive).
Drug pri mer na Os trožnem Brdu, kjer tako so dob no kot zgo do vin sko ime sov pa da ta s te ra si ra nim
ob močjem, je Močilni breg (fran cis cej ski ka ta ster na va ja MocciloBrech). Be se da močilo iz ha ja iz sta -
ro slo ven ske be se de močidlo in po me ni vod ni vir (Bad ju ra 1953, 231). Iz ime na tako lah ko skle pa mo,
da na vznožju bre ga iz vi ra po tok, kar je vid no tudi na zem lje vi dih fran cis cej ske ga ka ta stra. V tem pri -
me ru kon kret ne po ve za ve med le din skim ime nom in kul tur ni mi te ra sa mi ni.
Da so te ra se na sta le na nek da njih po bočjih ozi ro ma so del po bočij, pričajo številna ime na, po ve -
za na s sa mo stal ni ki breg, hrib in po dob no, na pri mer Brda (Turnoberdo, Traunoberdo) na Os trožnem
Brdu, RoublenaGorizah v Pod gor ju in Hrib (Hrip, Hrip) v Kr kavčah.
Za ni mi vo le din sko ime, ki ga v so dob no sti težko po ve zu je mo s te ra si ranim ob močjem je iz pe lja -
no iz sa mo stal ni ka do li na. Takšni pri me ri na Os trožnem Brdu so Do li ne, Dula (Dula), v Pod gor ju Kavčja
do li na, v Kr kavčah Do vac, v Šmart nem pa Do li na in Dra ge.
Do li na je v geo graf ski ter mi no lo gi ji opre de lje na kot »…podolgovata,vsajnaenistraniodprtaglobel…«
(Klad nik, Lo vrenčak in Orožen Ada mič 2005, 77), kar se ve da nima ne po sred ne po ve za ve z le din skim
ime nom Do li na. V pre te klo sti so na mreč mno ge rav nin ske dele (pa so ve ali plosk ve) oz načeva li na raz -
lične načine, med dru gim z občnimi ime ni, ka kršno je na pri mer do li na (Bad ju ra 1953, 31).
Ne ko li ko ne ja sno je le din sko ime Laz na. Bad ju ra trdi, da ga ne poz na, po jem laz pa enači s pojmom
ra ven (Bad ju ra 1953, 44), med tem ko Snoj (1997, 249) dom ne va, da je be se da iz pe lja na iz praslo vanščine
in po me ni strm svet ali ozek pre hod. Tuma na va ja, da le din sko ime po me ni »… zlahkahodensvet,složni
svetv pobočjualigozdu,daseobdela…« (Tuma 1929, 28 v: Fabčič 2010, 44). Ven dar, v ka te rem ko li po -
me nu ra zu me mo to be se do, v vsa kem odseva značil no sti te ra si ra ne po kra ji ne.
Eden od struk tur nih ti pov le din skih imen so tudi ime na, ki izražajo ume sti tev poi me no va ne ga pred -
me ta, bo di si s pred ložno be sed no zve zo bo di si kot pri pon sko ime ali pa kot slov nično iz pe lja no ime
s sklap lja njem sa mo stalni ka (Šekli 2006, 489). V obrav na va nih ka ta str skih občinah so takšni pri me ri
Pri Brez ju na Os trožnem Brdu, pod Ogra do (PodOgrade), Pod boršt, PodStran, PerKrisha, PodVra-
ze, v Dužci v Pod gor ju, NadPraida v Kam nju in na Pušči v Šmart nem.
V treh obrav na va nih ka ta str skih občinah (v Pod gor ju, Kam njah in Šmart nem) se po jav lja le din -
sko ime Braj de (Braida), tudi Brai de, Sta ra Braj da in Braj da. Be se da braj da po me ni »…poogrodjuspeljana
Slika2:Ledinskaimenav delukatastrskeobčineOstrožnoBrdo.p str.98
98
Mat jaž Geršič Le din ska ime na na kul tur nih te ra sah
RAVNE NJIVE
PODRAVNE
DOLINKA
JUDEŽEVO BRDO
CERKUNE
NA SOJNAH
PODSEVC
STEKLO 
BRDO
MOČILNI BREG
JEŠEVCE
MEGOVENCI
GRADNJE
KARLOVEC
METIŠČE
BRDA
BRJE
POD 
SAJENIŠČEM
Avtor vsebine in zemljevida: Matjaž Geršič
Viri: Javne informacije Slovenije, GURS, DOF025 2011;
        Franciscejski kataster 1825, 
        katastrska občina Ostrožno Brdo, list 5;
        Register zemljepisnih imen Republike Slovenije
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
LEGENDA
RAVNE NJIVE Register zemljepisnih imen
Franciscejski kataster
vinskatrta,v kraškemnarečjutudikospolja,nasajens trtami…« (Snoj 1997, 43). Iz ime na lah ko skle -
pa mo na zem ljiško rabo poi me no va ne ga te ra si ra ne ga ob močja, ven dar mo ra mo biti pri takšnih skle pih
paz lji vi, saj se na pri me ru Šmart na le din ski ime ni po jav lja ta na gozd na tem po vršju. Mo goče je, da je bilo
to ne koč terasira no in za sa je no z vin sko trto, raz log za takšno poi me no va nje pa lah ko tiči tudi v eti mo -
lo gi ji be se de braj da. Be se da je na mreč prev ze ta iz be neškega ita li jan ske ga izra za braida ali fur lan ske ga
izra za bràide, ki oz načuje majh no po ses tvo, raz vi la pa se je iz sred nje veškega la tin ske ga izra za braida,
pov ze te ga iz lan go bard ske ga braida v po me nu »po ses tvo«, tudi »širi na« (Snoj 1997, 43). Snoj do da ja,
da fur lan ska be se da bràide po me ni tudi za gra je no zem ljišče, na ka te rem go ji jo trto (Snoj 2009, 73–74).
V  Krkavčah se na južni stra ni ka ta str ske občine za večje te ra si ra no ob močje po jav lja le din sko
ime Ukov ca, v obeh ka ta strih pa Ugrada, kar je ver jet no so po men ka so dob ne ga izra za ogra da. Be se -
da ograda po me ni »…zemljišče,obdanoz ograjoizzloženegakamenja,grmovja,zlastinakraškemsvetu…«
(Slovar … 1998). Kot ogra do po go sto ra zu me mo tudi zem ljišče, ki je ogra je no in kjer se pase živi na
(Fabčič 2010, 83), kar za te ra si ra no ob močje ni po se bej lo gično. Se pa takšno le din sko ime po ja vi tudi
v Li povški vasi, zasel ku Lo zic v Zgor nji Vi pav ski do li ni, kjer oz načuje »…njivooziromalepkoszemlje
brezkamenja…« (Fabčič 2010, 103). To nas na pe lju je k raz mišlja nju, da to vrst no ime lah ko oz načuje
tudi ka ko vost no zem ljišče, na sta lo s čiščen jem ka me nja, kar go to vo velja tudi za te ra si ra na ob močja.
Na Os trožnem Brdu se na ob močju, v fran cis cej skem ka ta stru poi me no va nem Do li ne, v REZI-ju
po jav lja ime Pleši. Za go to vo iz ha ja iz be se da pleša, ki po me ni »… golo,neporaslozemljiščealimestov goz-
du…« (Snoj 1997, 454). Po dob no meni je zi ko slo vec Maj dič (1994, 108), Bad ju ra (1953, 26) pa na va ja,
da se le din sko ime Pleša upo rab lja za manjše urav na ve in kot so po men ke na va ja izra ze kres, seča, ra -
ven, gra dišče. Za ni mi vo je, da se le din sko ime te ra si ra ne ga ob močja Gra dišče pojav lja v Kr kavčah.
8 Sklep
Ugo to vi mo lah ko, da večina le din skih imen ne pri pa da za me je nim te ra si ra nim ob močjem, am pak
poi me nu je jo širše ob močje. Pri ne ka te rih ime nih lah ko sprem lja mo kon ti nui te to od fran cis cej ske ga
ka ta stra prek ream bu le do Re gi stra zemljepi snih imen, ven dar takšni pri me ri niso po go sti. Spo ročilna
vred nost le din skih imen te ra si ra nih ob močij v obrav na va nih ka ta str skih občinah je zelo bo ga ta. Iz njih
lah ko skle pa mo pred vsem na pre cejšnjo ka ko vost ob de lo val ne zem lje, rabo tal, re lief no razgiba nost,
po ne kod tudi na last ništvo. Tako na pri mer le din sko ime Cer ku ne na Os trožnem Brdu iz ha ja iz cerk -
ve ne ga last ništva par ce le.
9 Viri in li te ra tu ra
Bad ju ra, R. 1953: Ljud ska geo gra fi ja, te ren sko izra zo slov je. Ljub lja na.
Cath cart, T., Klein, D. M. 2008: Ste že slišali ti ste ga o Pla to nu. Ljub lja na.
Čop, D. 1983: Ime no slov je zgor nje sav skih do lin. Dok tor sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze
v Ljublja ni. Ljub lja na.
Fabčič, T. 2010: Pri po ved izročila ta lov. Lo zi ce.
Fran cis cej ski ka ta ster za Go riško, katastr ske občine Kam nje, Merče, Šmart no. Ar hiv Re pub li ke Slo venije.
Ljub lja na, 1811–1869.
Fran cis cej ski ka ta ster za Is tro, ka ta str ski občini Kr kavče in Pod gor je. Arc hi vio di Sta to di Trie ste/
Državni ar hiv v Tr stu. Trst, 1817–1825.
Fran cis cej ski ka ta ster za Kranj sko, ka ta str ska občina Os trožno Brdo. Ar hiv Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub -
lja na, 1823–1828.
Fur lan, M., Gložančev, A., Šivic-Du lar, A. 2001: Pra vo pi sno us tre zen za pis zem lje pi snih in stvar nih lastnih
imen v Re gi stru zem lje pi snih imen in Re gi stru pro stor skih enot. Ljub lja na.
99
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi
Geršič, M., Zorn, M. 2016: Od sev na rav nih ne sreč v zem lje pi snih ime nih – ne kaj pri me rov iz Za hodnih
Ka ra vank in za hod nih Kam niško-Sa vinj skih Alp. Kro ni ka 64-3.
Halb wachs, M. 2001: Ko lek tiv ni spo min. Ljub lja na.
Ilešič, S. 1950: Si ste mi polj ske raz de li tve na Slo ven skem. Ljub lja na.
Jarc, V. 2004: Sta ro dav ne poti pod Ka ra van ka mi. Žirov ni ca.
Jav ne in for ma ci je Slo ve ni je, DOF025. Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2011.
Kad mon, N. 2000: To po nomy, the Lore, Laws, and Lan gua ge of Geograp hi cal Na mes. New York.
Kad mon, N., Ra do van, D., Maj dič, V. 1995: Slo var to po nim ske ter mi no lo gi je. Ljub lja na.
Klad nik, D. 1999: Lek si kon geo gra fi je po deželja. Ljub lja na.
Klad nik, D., Lo vrenčak, F., Orožen Ada mič, M. (ur.) 2005: Geo graf ski ter mi no loški slo var. Ljub lja na.
Kli nar, K., Geršič, M. 2014: Tra di tio nal hou se na mes as part of cul tu ral he ri ta ge. Acta geo grap hi ca Slove -
ni ca 54-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS54409
Kli nar, K., Ško fic, J., Šekli, M., Piko-Ru stia, M. 2012: Me to de zbi ra nja hišnih in le din skih imen: Projekt
FLU-LED v ok vi ru Ope ra tiv ne ga pro gra ma Slo ve ni ja–Av stri ja 2007–2013. Je se ni ce, Ce lo vec.
Ku na ver, J. 1988: Zem lje pi sna ime na v vi so ko gor skem sve tu in nji ho va upo ra ba na pri me ru Rom bona
in Go ričice. Po kra ji na in ljud je na Bovškem. Ljub lja na.
Maj dič, V. 1994: Po men ski iz vor slo ven skih kra jev nih imen. Geo graf ski vest nik 66.
Med mrežje 1: http://sl.wi ki pe dia.org/wiki/Fran cis cej ski_ka ta ster (6. 2. 2014).
Pen ko Seidl, N. 2011: Le din ska ime na v pro sto ru in času. An na les, Se ries hi sto ria et so cio lo gia 21-2.
Pen ko, N. 2013: Kaj nam pove le din sko ime? Med mrežje: http://www.il bis.com/spark/st16cl6.htm
(14. 02. 2013).
Peršolja, B. 2002: Zgoščeni ime nik zem lje pi snih imen. Dela 18.
Peršolja, B. 2003: Pot zem lje pi sne ga ime na od na stan ka do upo rabe. Geo graf ski vest nik 75-2.
Piko-Ru stia, M. 2010: Slo ven ska le din ska in hišna ime na »po Unes co«. No vi ce: slo ven ski ted nik za Koroško 24.
Po go relčnik, E. 1999: Zem lje pi sna ime na – od za je ma do stan dar di za ci je. Geo det ski vest nik 43-2.
Ream bu lančni ka ta ster za Go riško, ka ta str ska občina Šmart no. Ar hiv Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 1869.
Ream bu lančni ka ta ster za Is tro, ka ta str ska občina Kr kavče. Arc hi vio di Sta to di Trie ste/Državni ar hiv
v Tr stu. Trst, 1869.
Re gi ster zem lje pi snih imen – REZI 5/10. Geo detska upra va Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2013.
Relph, E. 1976: Pla ce and Pla ce les sness. Lon don.
Rib ni kar, P. 1982: Zem ljiški ka ta ster kot vir za zgo do vi no. Zgo do vin ski časo pis 26-4.
Si lič, V. 2012: Le din ska ime na – naša bo ga ta kul tur na de diščina. Raz gle di Mu zej ske ga društva Bled. Bled.
Slo var slo ven ske ga knjižnega je zi ka. Ljub lja na, 1998.
Snoj, M. 1997: Slo ven ski eti mo loški slo var. Ljub lja na.
Snoj, M. 2009: Slo ven ski eti mo loški slo var. Ljub lja na.
Šekli, M. 2006: Struk tur ni tipi le din skih imen v kra ju Li vek in nje go vi oko li ci. Je zi kov na pre da nost, akade -
mi ku dr. Jožetu To po rišiču ob 80-let ni ci. Ljub lja na, Ma ri bor.
Titl, J. 2000: To po ni mi Ko pr ske ga pri mor ja in nje go ve ga za led ja. Ko per.
Titl, J. 2006: Kraški to po ni mi. Ko per.
Tuma, H. 1929: Ime no slov je Ju lij skih Alp. Ljub lja na.
10 Sum mary: field na mes in agri cul tu ral ter ra ces
(tran sla ted by Tina Po točnik Rodríguez)
Field na mes, de fi ned as na mes of small un po pu la ted areas, iden tify the key fea tu res and cha rac te -
ri stics of ru ral land. The bor ders bet ween in di vi dual fields ge ne rally fol low na tu ral di vi ding li nes, such
as foot hills, peaks and rid ges, and ri ver beds. Most fields were na med by the lo cals, but some were also
na med by sur ve yors ta king the mea su re ments for in di vi dual ca da stral re gi sters. Ot her field na mes are
100
Mat jaž Geršič Le din ska ime na na kul tur nih te ra sah
simply ge ne ral geo grap hi cal terms adap ted to cer tain geo grap hi cal pe cu lia ri ties. In the se ca ses, the spel -
ling sig nals a pro per name. Due to mo dern pro ces ses of coun try si de trans for ma tion, the land ca te go ries
of in di vi dual fields are no lon ger uni form, as was typi cal for fields in the past. Fields have thus lost their
ori gi nal mea nings, alt hough they are still per cei ved as a who le in the lo cals’ cons ci ou sness, even though
no wa days dif fe rent types of land use can be found in the same field. Ot her field na mes have re mai ned
unc han ged to this day, alt hough they no lon ger re la te to the ori gi nal fea tu res af ter which they were named.
This ar tic le fo cu ses on the field na mes of se lec ted agri cul tu ral ter ra ces in south-west Slo ve nia in
or der to de ter mi ne whet her the field na mes give an in di ca tion of any of the agri cul tu ral ter ra ces’ in -
di vi dual fea tu res. 
The main sour ces of field na mes were data sour ces, na mely two hi sto ri cal ca da sters and 1:5,000
sca le maps from the Re pub lic of Slo ve nia Re cords of Geo grap hi cal Names. By com pa ring arc hi val and
mo dern sour ces, it is pos sib le to de ter mi ne which na mes were lost, which ap pea red at a la ter point in
time, etc. Un for tu na tely, hi sto ri cal ca da sters lack a coor di na te system, ma king it dif fi cult to com pa re
the lo ca tion of indi vi dual na mes with to day’s si tua tion. For this pur po se, geo grap hi cal in for ma tion systems
are used, as dif fe rent car to grap hic la yers of hi sto ri cal ca da sters can be over lap ped and then geo re fe -
ren ced in or der to de ter mi ne the lo ca tions of in di vi dual na mes on mo dern maps.
In the cour se of time, field na mes can lose their ori gi nal ma te rial mea ning, or be co me less trans -
pa rent in terms of word for ma tion. If they do not, they con vey in for ma tion on the con di tion and use
of the re gion at the time of their crea tion having ac com pa nied it in its trans for ma tion from an ori gi -
nally na tu ral re gion to a mo dern cul ti va ted re gion.
The se lec ted ca da stral mu ni ci pa li ties from which the fo cus field na mes come from are very dif fe -
rent from each ot her. In terms of ono ma stic re search, a dif fe ren ce in the avai la bi lity of sour ces and their
in con si stency can be poin ted out.
The ca da stral sur vey un der Em pe ror Fran cis I is avai lab le for all ca da stral mu ni ci pa li ties that were
the sub ject of the re search. Ho we ver, in the Šmart no mu ni ci pa lity, the num ber of field na mes is ex tre -
mely low. The sur vey mostly con tains for mer pla ce na mes, which are no wa days mostly mar ked as field
na mes. The re is an im pro ved ver sion of the ca da ster avai lab le for the sett le ments of Kr kavče and Šmart -
no, alt hough no field na mes can be found in the case of Šmart no. For ot her ca da stral mu ni ci pa li ties,
no im pro ved ver sions exist, as they were eit her ne ver crea ted, or have been lost or de stro yed. For this
rea son, field na mes can be analy sed only on the ba sis of the ca da stral sur vey un der Em pe ror Fran cis
I as a hi sto ri cal sour ce and the Re cords of Geo grap hi cal na mes as a mo dern sour ce of field na mes.
De fi ning fields as com ple te land units with the same eco no mic va lue, as ac cor ding to Jarc (2004),
it can be es tab lis hed that agri cul tu ral ter ra ces have an ex tre mely low rate of field na mes co ve ring exc -
lu si vely the ter ra ces wit hin their bor ders. Field na mes mostly co ver wi der areas who se parts have been
chan ged into ter ra ces, or se ve ral field na mes may be used for one ter ra ced area.
It has been es tab lis hed that most field na mes cross the boun da ries of a sin gle ter ra ced area, as they
de no te wi der areas. Some na mes show con ti nuity bet ween the ca da ster un der the Em pe ror Fran cis I,
its im pro ved ver sion and the Re cords of Geo grap hi cal Na mes, alt hough such ca ses are rare. In the fo -
cus ca da stral mu ni ci pa li ties, the se lec ted field na mes of ter ra ced areas con vey im por tant in for ma tion.
In par ti cu lar, they re la te to a high qua lity of cul ti va ted land, land use, ter rain he te ro ge neity and, to a cer -
tain ex tent, ow ners hip. For exam ple, the field name Cer ku ne in Os trožno Brdo in di ca tes that the par cel
was ow ned by the Church.
101
Geografski vestnik 88-2, 2016 Razgledi