: . ! / . . . J. <■ . 1 .. • - ii . J D.R ANDREJ PAVLICA ■ 1 1J i; -.t. ^ J s E J AV E C NEDELJSKO BRANJE POUK, ZGODOVINA, LEGENDE TRETJE KNJIGE PRVI ZVEZEK CENA 4 L. 82e65 Nthtl obstat. Die 1. Jan. 1933. D.r Fran Žigon censor. N.rus 179 33 Imprimatur. Die 23. Jan. 1933. Ab Ordinariatu pr. archiep. De mandato : Franciscus Setničar Cancellarius. •• ■ T 7..- . ...............milil.....IIIIII...................................................................................................... DVAINSTIRIDESETO BRANJE. ZA BINKOŠTNE PRAZNIKE. 1. Dar. sv. Duiha je iMjjdraigioceDiej.ša reč. Temu daam se ne mioire pninneirjalli nO'be>nia etvar. .ne srebro ne ziliatlo in ne boigaslK-o t.-elega .sveta. Krilsitiiis opiisn.jte claa* sv. linbai tako-le: »K'aclar piliide oni, J3iiih Msiniiioe, vas bo nal vso resnilcor«. (Jatii. 16, 13). »Tolažiniik sv. ])uli, katbrega bo poBlal Ooe A' inoijem iinieiuin, A'tis \-'se uc^i.! 'im vas vsega '.siponnnill, kafftoilii; sean vaim govoril. Mir vaim zaipuMtÖim, svoij mir \'airu .darin. 11.0 kaikoic svet dalje, viaan gai j-alz dam. Vase srce naij eo Jie s![ira5i iin naj ise ne hoijlil«. (Janeiz, 14, 26). Iz Ipli in«ed,i, ki jiiih tereinoi v da(našnj'ran »v. ■Ln-ainseLiiji.i. je ra;x-viidno, da. je st. "Dmli taik dai', bi gai -svet. ne moire dati: Sv. Duli ai'as miči vso' iriesmiioo:, nam dage mir in zajdOTOiljnosit!, ki je. svet iie nioa-e da'tii din n.iaHn daije poig-um, dai se^ nase »rce nimsa.r ne sitlraši, Kialkiar jle .reisniiica., miiir, ziadovdljnioHt, Ijavlwztvn, poigaim liln samoislti nlatd vse dinuigi' je lindi dn:r sv. Diuihla nad ^'ise dinuigio dtiinoive -ÌlII dtoiiirtflle na sveltlu. Doibi se tiu "pai bun na. gioiraili kaika jTo^riinena cerkeiv. Te oetrkve so alii saune raizpaile ali pa so-jih poTnišiilii/ v v&jisfcii, v naišiii krajih zlasti ob čatsif ceisarjai Jožeiai II., kiii je nka.za:l podTötli L-etrkvice po hxiibii'h. Taika giroibljlo linnamo na brilni sv. V-a- lenildna, nai Kalivairiji, ma sv. GaWjelu drtid. V teh grobTjaih rraiste sedaij funje ia se skrirvaijo gaiclje in drug-e ßtTOpm'ine. Nekdaj «o^ taim ljudje molili ia prepCTali' isweitie peismiloe. Takiiim gi'olhljaim je podobno .srce, v kälterem ni sv. Duha'. Pnej je v 'tlakem sa-cu prebirala ij'ti-bezen, pooiflizmost', ix)ihIlleaTi.o's't' i,n strali l^ožji', paisj 60) iz llegai isncai vateilte tepe pesmifce Bogu dai Mairiji v čaist dm. slaivo', seidaj pa je v njem ttmije dii pne-bitvago v njem gadje naipiiha, preraetnosti, ne-čistostd', jeize, sovraistva, požresnosti rtd. Skrbdtmo, dai ®e nam kdaij to ne zgodi, skr-faliiniio, fliai bo v niafem srdu preibiilvall sv. Duh. da bo.do v njem vladaile m", čednosti, ne hudobni duh in gadje so^aštiva!, nevoščljivosti', necißlttaßiffi i'tld. Ka>ko žatastiiiiO' je öfenje' grrešedfcovo, nato v podobi kažejo gT'dbl'je naišili poirušeniili oetrkva. Namesto dia bi bil čiloi\'^ek teanpelj sv. Dtiha, je ]DTe-biivališče liudobnega duha. 2. .Prvi krisitijaini dai zilaisitli a^positioli öo^si-vo-dovi so^ dotbüli s m. Duhom tudi dar jeziikoiv. kakor beremo v dmiamjem sv. berilu. Zaitio je prišel sv. Duh na bdlnkošltoi dam nad a\po9t/ole v podobi oigtajenih jezikiav. Apostoilii so nato brž začeli go-voTilti v mnogoitbriilh jeaikilh. Pxeidoöiano' ei v duhu čase, ko je bil na zemlji saflBo en jezik, ko .so vsii ljudje enako govorili. To je biilo okolu dva. tSisoč let pred roj'Stvooi našega Gospoda; Jezusa Krißtlusa. Hudiobnii duh ali! sattan je takrat zavedei človeški md. Zavedel ga je bil že dmkiiait: Prvitvafi v raju, drtugdikrat öb splošnem .pdtopu, ko je bilo Bogu žciil, da. je čtoveka us'fJvairil. Takrait je piötoipil vse mieao raizen Noata, njegove žene, njego^'ili treh isinov din žen njegovih ilreli einoiv. Po .splošnem potopil ko se Ijudj?^ spet namnožilM. V začeitku so biüLi doibri in so živeli' PO' Ijožjilh zajpoivediìi — toida kmailu, iDamreč kaki'h štiriistb' M poitiein, -so se spet vsi poJiujšaili. Hudoibni duh nii mliliioivail. Fozabdilà so Boiga iln Njegove kazni. In kaj so sie umisil'üli? Rekli so v svoji preivzeitooisti: »P.rildJiitle, narediimo opeko; se-zidaij'rao si mesi'o 'in stolp, ki se bo na vrhiu doiti-kail neba liin bodli s'loTOÖe nase irne, iwedein se raz-ki'opiimo po vai zemlji«. Zwceh .so ;ziidati>. Naipra Vlili so siilaio siiroko pod!La|go. Seaidalli so že viiisoko, ker ;So ho.t!elli mekafco priit'i do nebes, da bi se iSitbip videl od jwsod 'im. dai bi vsi vedielli, da je tam sre-■dišče, Icaiferemu .9e moirajo vsi ljudje pokoiriiti.. Bog pa se je oizrl na; njih pa-evzelinoisi. din huido-bijo. Do iakrat so giOTOiriili vsi en sam jezik. Zdaj jim je Bog zmešhil jezike, da niso drug driugega raizumeli. Tako so se zaičeiii med .seboj hudo. pre-piffuitli iln ko so se diolb.iio sprli., so se imizkropffi po ■\-sem «vetiu. TaHciralll so se narod je začeli soivražiiti med seboj. Raizkrolpilli .so se ami ^1se štiiri strani, .da nfeo vedeli drug- /jai d,riugega. Tils-tb mesto pa, kjer so cMalHil isdlolllp, je doibÉo iiimle Babel, it. j. !zmeänjava. Razvalüne veilikamskega stbl'pa se kažejo še dandanes. Vso, fo sltliiašno zanešnjaivo člioiVeškega .nodiU je n;a!i-edÜl huldiofenffi dinh. diuh preivzleltlnJoislÈi'. Hfuldöbna duh je nadraižil öloiveski irod, da so začeli aiidati veliifcanskii stlollp. Hud-oibm duh je kröv, da so se ljudje zai&iLi meid selboj iS0'\5razi)ö. Hudolbni dtüi .je kriv, ida so se ljudje od takrat vedno .bolj po-grežalli v hmlolbiije lin pregrehe. Hudiabni duh j 3 kriv, da iso ijiudje iod .teiknat; padali v vadano večjo neviednost, da niiiso: več imeli iDnaivega znanja o-Bogu iin o priliodinjem Zvelißarjii, katerega je bil Bog .oibljubi'i že v raiju larvilm stairišem. In kakor taika-at, skuša, hudoibni diuli defoti zdražho vseh oamli: zdražbo med naa'odi in zdiraabo po družiinaih. Kjeff je prepir, kjeir je ne-edirno^st iii soviiastvo, je zratven hudobni duli, ki je oče zdra-žbe, oče iDirepira in neediiiosti, oče sovraštva. Vse drugače pa deluje sv. Duh. Sv. Duh je duh ljubezni in resnice, duli miiru itn ediiinoB'bi, dub sporazuma in poitrpezljin'osti. Ko' je ibillio peltHielsieit' dnli^ po \'slllajeinju Kirfs tu-soivem doipolnjenih, bio> billiil visli apoisIfelK «kuplaj na.-t'iS.tem mestu. Ž njiiimi je bife tudi Mair.ija-, maiti Jezusova.. In vs'tall je nagloma; z neiba šum, ko šum prihajajočega' silnega pdiša iiu je uiaipoilnill vso liiišo, kjer so sedel. In so se jim prikazali raiz-delljeni ognjeni jezilki, ki so se spustiiili i"ua njiiih slebernega.. In so ibiilii natpolnjeni vsi « sv. Duhom in SÒ začeli govoriife v mnogoterib jeziikib, kaikor jim je ßv. Duli daijad izgo.varjaitli. PrcIbivMi pa so tiakrait v Jeruzialenm Judje, bogaboječi možje -m vseh imrodoiA'' pod nelbom. Kadair se je pa ta glas zasiliišail, se je množiica sesia in se je zaivzel'a, ker jih je slišal vsalcteni v svojem jeziku govoreče. Vsi so pa S'trmeiläi iii se čudili:' »Glejtte! iiiso -li vsi ti, ki goivore, Galdleici? In kaio mi silißimo vsak svoj jezik, v fcatoeim smo rojeni? Mi Pafftiljaaii, Medijanil in Elemitjanil itn ti, ki preibin^ajo' v Mezo-potiamiji, v Judeji in KaiDadodji, v Pontfu in Aziji, v Fnigijij in Painfiiliji, v Egiptu ita v slra-neh Lilhije, kaitlesna je pri Cäreini' in mi ptfujci iz Rima, 'tudi mi Judje in i'ZiM-eobiiiencä, mi Kre-oani in Arabbi jih slišimo gwoirece v svojih jezikih velikai dieila. božja«. Vsi so stlrmeli, sfe čudiili in drug dirugemu go^voTili': »Kaj hoče to hffitii?« Še tisti dan se je dalo krstillir ttii tSisoč Ijud'i^ ki so verovali v Jezjusa Kriistlusa.. Sv. pismo do-ste'A'ljai: »Bi® sio pai sitìanO'Viiitini v nafuku aiposloilov im združeni v lomljenju kruha lin v moHliitivah. Vse, kar so imela, so prilnesM aQXìst'olom, da so skupaj živeli. Lafelniiino in premoženje so piroda-jallÌ! i,n .so od t>egia delili vsem, kakor je kdo potreboval. Bili so vsak dan stanovitni v enemu duhu v temiD^lju din so uži^vaii jed z veselim in preprostim srcem«. To je naredlil sv. Duh na binkoštini praizaiik. Vse kriistjane, ki so bili raizniili je'zri'kov: Grke, Jude, Bimljane, Perzijane itd., je združili v eno d'mžiino. Vsi so se med seboj Ijuliili kakor bratje. Vsi so bild eno telo' in ©na duša. Med njimi je-bila ljubezen, edinost, složnost, poltrpežljdvost in miiir. To je delo- sv. Duha. Celo raziličnost je/iikov je izgimilki. Pirvi kristjani .-o na biirikoištlni jTraznik vsi razumeli apostole, ki so govordilii en jeizik. Lailiko si miiisidimo viaselje, kaitaro je Mio v swih aipoistlo'to'v >iiii prvilh ktriLstjatao'v. BiM so vsL eino V Kriistuisu, kor se je po njü'li srciih ra'Älii sv. Diih, k/i je duih reBntìice dia Iju'beenì, duh mitru ùi veselja, duh moidipostli! aa iminoisfe, duh swt!a ia moči, duh ucenöß'fä, pobožno&ti àn S'tohai božjega. Dan danes je mej Ijuidmi in mej iiaawidli polna prepirov dn soivraštva; Zakaj? Ker ndtoiajo sv. Duha, nimajo miloßfti, katere deili sv. Duh. Kjer-je sv. Duh, tam je vse eddno, vse složno, vse veselo. Praiv iiako ni miru dn ljuheznd po družinah.. Zakaj? Ker ni v družinah sv. Duha-, ni milosti,, katere deli sv. Duh. Edinost, složnost;, ljubezen dn veselje, katero so občutili apostoli in pr^T, krdisltjani bin-koštni' praznik, ko se je črez nje razldil sv. Duh — vse to je bilo nekaj nebeškega. Taka ljubezen, taka složnoisit, laika edinoist dn tako veselje ho v nebesih. V nebesdh ne bo prepirov, ne bo zdražhc^,. am]>ak sam.a ljubezen. V nebesih ne bo raizličnih jezikov, kakor tukaj na zemlji, ampak vsi na-l)ešča;ni bodo govorili en jeizik in se z eniim jezikom rnzvimevali, kakor se je zgodito na bin-koštini praznik. Dimkoštnd dan je bdi torej podoiba večnega praznika v nebesdh, kjer ne bo več imel satian nobeno moči, noibene veljaive in nobene besede, kjer bo vladal samo sv. Duh dn večna Ijuhezem. so nad vvse daro've i» dragoicenosti. Tega nd mogoče kupiti ni s si^brom ni z akit'om niti s katerokoli drugo rečjo. Ko sta sv. Peter in sv. Jainez položila/ na Sam'ajrijaaie roke, da. 60 dobili sv. Duha, jim je vražair Silmon ponudili denaTja in jima rekel: »Daj-ta thiidÜ meni fio idblliaislt!, idjaj 'priedme ®v. Dnihla:, miai boigair-kioil položim roke (Dej. aip. 8, 19)«. Peter pai mu je rekel: »Tvoj denar naj bo s teboj vred v pagTibo, ker si menil, da je mogoče božji dair dolbiti za denarje«. Ta dar je torej tako veliik, da ga ni mogoče doibiti za noiben denar. Še primerjati ga' ne moremo s posvetnimi rečmi in dmigoceaiostlmi. Zaito pa ga moramo skrbno hranift'i in moramo dobro gledati, da ga ne-:iz'gu;bimo. TD.obii]li'ismo ga pri sv. zakramentih in zlaisti pri sv. bilrmi. Ž njim smo dobili luč .resnice, mir, ziadovoljnost liai pogum srca. Mnogi so ..dobili tudi dan* j.eai]lcoiv, kakor beremo o .apoistolih in učenciilh Gospodoivih, pa tudi o misijottiali'jih vseh časov.'Talko jenai pr. •sv. Frančišek Kisaìverski v 16. isit(oil.öt.ju po Kr. go-vo.ril v več jezilkili, ker je bilo potireibno, ko je oznanjeval sv. vero tnjiim nairodoim. Damdaines je kaitoliška cerkev .raizširjenia po .celem svetu, iima domače milsiijoinarje, ki poiznajo j.ezik .svojeg^i; naroda, zaito ise o 'tem cuidežu .ne siMii več 'tollilko., kolikor v prej'snjilh öatsi/h. Vero^valtlii pa moiraimo, da nam sv. Duh labko vs^aik oals podeli dair jezikov, ko bi biilo potlrehno za poitlrdiittev sv. veire, kakor je billo ob čaJsu aipoistloloiv in poi'eim v vseh Stoletjiiih večkrait'. 4. Sknbdinio, dia bo naše srce prelbiivailišče sv. Duha, duha moidroisfci, uaiiiioisiti, svetiai, m-oiči, uče-mosti, poiboižnoisfii dm. sfctahu božjagai. Ea;r ev. Buha ,ie nad vise drnge dairoive iin naid vse bogalstvo. Stiairiši ne moirejo datii svojim o'Üroikoim nobeno boliše dedišcme, ko je tla-. Ako iimaijo tìllroici sv. Dnha, duha modi'oistìi, umnosti, srve'tiai, moči, učenosti, pobo^žnostii iin s'tlralhu božjeiga, liaihko istairisi v mìTu umrjejo'. Taki oitirocd so pnai\- iizvrsiOno preskrbljeni, se ne bodo niikoli ilzgubäli:, nie bodo nikoli stoadali, bodo vedino veseli, pogumni in isrčmit, piai Itkidll v ml'oisitli pred Bogom :iin preti ljudmi. O 'SIV. Eoiroiteji, ki jo prazmnjemo dine 6. fe-bruairja, piraiAiil žiH-oifoipis, da je billai poina' sv. Dnih®. Njeno strce je biio ko Anrtleic, kjer je ev.. Duh naisaidji'1 ilepe cvelike sv. oedlnoiStii: poniiižnositi, po-boanosti:, krolkost'i, potirpežljiivofeti. Ko so jo pri-peJjaJi pred pagaaiskeiga; sodmika,, jo je .sv. Dnh iiako raizisveOlid, da je dagallai sodniku itiake .odgovore, da se je biilo čudiltli. Sv. Duh jej je dali 'tlako moč, da, se ni zbate ndbeiniih groženj jn nobenih kaiziiiii, .d.® .se niii dala od nobene stirami psregO'A'Oritì, ampak da je v 'mničenii&tlvu ceJio .izpTSO'hrlililla tMe. ki iso jo hollleOii ziatv.6St;i k paigamisitvu. Imela jä niamTieč dive sestbü, kii ste ibilllii že o'dJpaüi od sv. vere. K nj:iimiai,,je p'Oisilal sedaj cesarjev naJmeB'faiflk Do-ro'tejo, nalj bi jo 'preigoivordlli. Seisliri ste ji rekli-»OdJpovaj se kirščainsfoi veri itn ireši se kaiznäi! « Ona je odgoivoriJia: »Delajte p'okoro zia greh, ker ste odpaOü' od prawe vere. Bog je n'eakonono usmiljen in vamtaj bo 'odtpnisitiil«. Onii pai ste odgovorili: »Medve sve odipaiM od. vere, kaiko nag se eipelt v,r-nwe?« Olirà pai je odigowirilla: »Ne ^oÜKupiaijlie imd božjim usmiilj-eoijem, ker je oibujp večji greh ko ■odipald iod Viere. Delliaijtle te Tesaiiomo pokoa-o iln ke-isaijfe se! Bog vaima bo od.'pTis'liLl«. Tedaij sfe obe -seste palli prod njo naj boilema in se skesali svojega/ grebai. Namffitoilk česairjOT je dal sedlaj vse tri sesftìre nniorlii. Obe izpi-eobrnjedi sestó je dal zveza'Hi .s hrbtì .skupaj 'ter ji zažgaitii. Sv. Dowtejo pai je dail inaztegniffil naj n'alfezailo, jo žgalfii z baJklla-mi in toloi po obraizu. V strašnem trpl'jmj'u je ■govoTiiliai: »Se nifcdair niiisean bilia teiko vesiela ko danes. Le biitlro me muSiltie, -da bom kmialliu zdni-žema z dnšama iSfvoijili siester«. Ko eo jo bili že do voli j iizmiiöiilü, isoi ji še gteivo odsekailii. Tlako moč ilnjfiaiko iluč moire daitì le sv. Dtii.. Miiisilimo si, da bi billii mi v takäh stirašnilh mukaih! AM bi obstali? ObsiMi ba le s pomočjo posebne milosti! sv. Dnb!a, drugače gobovo ne! Zaitlo moiramo visak dan nai kollenilh prositi Boga, maj nam pošlje sv. Duàa, da dobimo .pravo iuč in pra'vo moč v skušnjavalb in težavaib svo-jeiga življenja. D'atndanes je veiliko krisltjanoiv le po liinenu, pa nimajo nobene moči ito. nobenega po.guma. Za vsako majhno nevšečnost so že pri-.pra^iljeni zaitajiife A^-ero in Boga. PiroBiilmio Ifedaj .dlainas, inia sv. biiinboštul pT.aizinik;, sv. Duiha', naj pride v naše srce din naj Miani prinese svoje .dairofve: dar modros'tli, lim-nos'tó, svetla, moči, učenosti, pobožnostd iti stirabu božjeiga. 5. Sv. Duh je Jezusov Duh, ker tiaiko je reksl Kristus: »Kaid'aT pa pride Tofažniik, katerega vam bom jaz poislM lod Oce'tia, Duh pesiiiiice, oii bo pričaJl o menili«. Sv. Duh je tbirej Jezusov Duh, ker ga je Jezus poslal. Sv. Duh pa je tudi' Marijin Duh,' ker itkko je rekei 'angel Mairiji: »Sv. Duh bo prli&el v te ita moč Najvišjega te bo obsenčila;«. Sv. preirok Izaja:, ki je živel v osmem stb-lie'iL'ju pred Kristusom, je napovedal, da »bo pognala iz Jeset'oivega Todu mladika, ^da. bo zraisfelia cvetka, iz njeigove korenine in da bo Gasipoidov Duh počivali na njej, duh mo/droßfci iln umnasti, dnh svetlai lin mool, duii učenosti, pobožnoeti iin s't)rahni l^ožjeiga:«. To se je tudli zgod'iilo. Iz Jeseto-vega oaiirom'ai Davidovega iroidu je poigmala mladika Mairijai, ki j e TodiHa v isvetem Duhiu Z veli-čairja, ki je illilslt'i CTieit, kaltlarieigia m pilitìakowa'ili A^si narodi. Nad njim je pocivala vsa^ polnost sv. Duha, duha modx'osti, umnosti, sveta, moči, uče-nasti., poboižnasbii in strahu božjega. Ta sv. Diih, kil je duh Jezuisov lin ki je ma-poilnjevad tudi iJirečiisto srce Marijino — 'tia sv. Duh je naš ToHažaiiik, toilažnik vseh ubogih in po^ •fptiih, v.seh lačaiili itti žejniih, vseh preganjaaiih in trpeč ilh. Tako4e govori ZveMčar, kakor beremo f knjiigi iweiroka Izaje: »Gospodov Diili je nad menod. . . Posilail mie je pridigat kroitikim, d^ 0i2adira"\'iiim po'ürte v sncu iii oizminilm jetSiidkoim paro^H'ost', zalpr^tfitm reaiitiev, da okllioem spran'iiO' teto Gospodovo in da'n maščeivanja niaišega Boga, d'a; iitolažim vse žallosfne, da žaHnjočim na: Si.jona napraiviim iin diain vme.c namesto pepela., odje vaselja namesto žadasti, prazoiičen plašč namesto žalostnega duha (61)«. 6. Prav tega sv. Duha prejemiaano 'tudi mi pri sv. zakramentih. Ko se sv. Duh raizlije po našem srcn, olbčutimo vsakikrat nepoipisno ve-seOje in tolažbo v ^-seh žalostih liin težaivaih, v vsem trpiljieoij'u in uhoštivu. Zalo ]» bi moinaOiL pogo-stoma klicati sv. Duha na' ]iomoč in ga: go^ječe prositi, naj naan pošlje svoje d'airove, kaiterüh tako žfiivo potrebujemo. Nekdaj so kriistjani res liaka delaiM in so goreče čaistiild sv. Duha. Klicali so ga na pomoič v vseh polirebah. Ta lepa narada. se je zaičefla opuščati, kakor da bi d'and'aiies ne potrebovali sv. Duha. Goepod -Teizius Knistlus je rekel: »Povem vam, vsak gTeh in vsaka kletev ee bo člo-veViu odpustliilia, kletev zoper sv. Duha pa se ne bo «idpustila ne na tem ne na onem eveitlu«. čalstimo torej sv. Duliai, kliičimo ga na pomoč •in proisiimo ga .se.dmerih dairov pa-ed vsakim valžnim delom, zlajsti ]>red sprejeanom sv. zakra- mentoiv, p.redeai nalsitoipiimo kako službo, preden- začnemo clian, meisec, letto itd. * * * 7. Vsaik òliOivek pottabuje od sv. Duliai pr&d vsem daru modrosti. Praiva modrost je oid zgoraj, je cd sv. T3uha. Mo.drega; imenujemo', kdor spoznava Boiga, ima v Dogu svo'je vesölje', milsli vsak oais na Bogai, časti Boga v vseli svojih delili., besedah d,n mislili, ga ljubi in želi združitii se ž njim, se og&lje greha, s katerim ga žalimo, dela v.se le za' Boga- ne o^ziraje se, kaj porečejio ljudje in skuša vse iljudi priivesti k Boigu. Miai'niair, Kil moiriai Ikidjio- voidiiltiii v daljne kra-.je, gleda n'Oi|)renehoma na maignetno iiglo, ki mu kaže pot pro'ti nameujemieimiu kraju. Četudi potuje več dmj, cele tedaie ali; cele, mesece, vendar ne pozailii noibeno' uro po'gledati na inagnetno iiglo. Namoder hi' hil, ko hi se ne oziral vedno na to iglo, kajtii druigače bi ne ]Drišei dO' namenje-n-ega kraja, ampak Bog ve kam. Tako vedamo- mi vsi pro ti namenjenem a kraju, t. j. pro'tli nebe.som. Ako hočemo res kda.i tja: pri ti, moiranio se neprestano oziTalti nai Boga^ Kdor se na Boga ne o®iira, pride Boig ve kam, n skoraij goltiovo ne na pravo mesto. Tak človek bi ne imel ]jrave modrosti. Po smrti kralja Daviida je vladal Izraelc^e kralj Salomon. Sa,lomon je ljubil Boga in je ži- vel po .božjih zaipioa-ediii. Bog sam se.mu je pri-kaKad i;n miu rekel: »Prosi me, česaT koli hooeš i a tli dam«. Sallomotn oidgoivioa'i.: »Ti, Gospod, si me poBlialviil 7/d. kralljai, pa mlad sem še iiri ne vem, kam ise/ idjiaitd. Dag mi tedaij modro srce, da bi moigel 'prav soditi Tvoje ljudstvo in razloce-^•'a(tlil mied dobnilm ütn sIDaibim«. Goispodu je Kite nje-gioviai 'prioanjlai zseSUo ^•äeè. Zla[tb nm irfeoe': »Ker sdi nit l>rolsill miodiroLsItlil aln nasi piroisiiii doligegta Ž!ii\-lje!nja, ns 'bog/aB(t(\iai liin mie isttn,'i"it)i .sMojiilm soiMiiažniikom, giej, storim ti po tvojih besedah in ti dam srce modro iai raziumiio tlaiko, da ni^ IjM niihöe pred teboj tebi enak ih tudii za teboj ne boi«. In bil je modeir, ida je Njegova: modi'ost slovela' po' vsem «vetu in da .slovi še da,irdanies. To modiroist deli tudi nam ls^•. Duli. I^d-oiSimo ga daimeis, naij raizliije svoijo neibeško' modrost' pio našem umu in po naši pameti, da bomo vseh rečeh |3rav sodili in vedeli: paKlooevati med dobrim i.ii slalbim. Dalje poltlreibujemo dai'u umnosti. Umen je, kdoir na. lahek nalčin jaisno^ ume\'a verske resnice i.n .druge potreibne naiuke. Ta dar aram je zelo potreben, ker je krščansko ži\-lj:enjie nemoigoÈe, ako dobro ne^ umevamo verskih 'resniic. Prosimo «sv; Duhai, naij bi 'nam dal veselje iDcslušatii božjo ■ besedo. Kako naj kdò' r:aiziume božjO' lDes€.do., ako je nilti ne posluša,. Beremoi v svetem evasiigeliju, da so bili arpo^-istollii' pra,v preiprosti' ljudje, uibogn ribilči', ki niso hodili v vilsoke šole. Ko, so, pa, dobili za bilnkoštini prazniilk ,s'v. Diiha, s-o zaioeli gavoitìti v vse"!! jezikih im SO' .razumeli vse resnice, kattere je Kristus ličil. Zgodilo se je, kafcoa- jiim je bil Krisitiuis napovedali: »Veliko vam dlmam še povedaiti, pa sedaj ne morete še raizumela. Kadair pa; panlde Duli xesuice, vas bo učil a-so resiuito iin vam bO' vs(? raizodel«. Sv. Paivel, apostol, je bil Jud in je pregamjal krlstjaaie in sv. verO'. Ko' ga je pa obšla miloLSt božja: in moč sv. Duha,, je bil kar čeiz noč podučein v vseh kirščainskiih resnicah m je začel -taikoj pri-digaiti po mestu Damalsku sv. vero. Raizumen človek rad posluša bessedo 'božjo besedo druigiilli pattnetndib. ljudi. Veliko jiili je, ki -si n'e dajo niič dopoivedlaiti misleč, da tob najbo'ljü ra.zumej'0'. Tako giiedo' z glaro ob zid. Znalna vam Je praivljiica o človeku, ki je sekel vejo, nai kat'ea."i je .sed'e/1. MilmoiiidoČii m miu gwoirEi: »Ne .'talko! Ko vejo oidseikjaš, padeš praiv gotovO' dol'u! « Nelumnež pa se je še jedil din odgovarjal: »Saj ni las!« Sekal je idalje (iin oialzadinje telebnil .na tlia. Tako se je že miaTisikomu zgodilo. Govorili so: »Klaj bomo poalušalli božjo besedo^ kaj sta.-jiiše iin drag-e? Saj sami vemo!« Nazadnje padejo giloboko din večfcrait se pogTešfci ne dsajlo miti več papalan'i'tii. Pnoisiimo dfanes 6'^^ Duha, naj prilde v našo diiišo iin maj nas naiuöil vso' ireisaiileo, da 'M vse spoznali, kair je praiv in :taiko tudlr žiiveli. Poitiieben nam je dalje d'^T dobrega sveta. Ta dair je luč, s katero nam sv. Duh si^eti, da zmamo seihi dai 'drugim sveltovatói, kaj je pn.*a[\' in kaj ni piw, tla spoizaiamo. zvd'jaoe dn mlexovaiija hiiicloJjnagai ■duha, ilai sa znaano pomaigaitii v clvo-mii'h iin sliiiskaih iitid. Nek mlaideiuilč jei prišel na: križ pota. Premisi jevall jie, klaiin bi krenil: aili na -desno a'E na levo"? Zidlag.Cii niiu iJr'iidie niaipnolt(i z leve sliraai'i na.-■.lišpajiai, prevze'&iai oiseba, ki ga' poivalbli na leva po le-pii, šairokii oeistii. Mladenič vpraša : »Kako se zoveš?« Oiseiba oidgOA'OT'ii: »Veisieiije!« Milaidenič nidislM, kiaii blil silloiriill? Zidiajdi pa zaigladla z -desiib poiiižno' ain poMiemo .o©eibo, ki ga mito' pirösi, jiai lioiH za: njo' ]:o ■dfesni strami. Cesta' je sicer oizka. dai strma, la na koncn je z\-eličanje dn večno ve-sellje. Šiiroikai cefetk! je siicer lepa dn prjijebnai, a na koncu je poguba din večni ogenj. Mlia,de,ndlč vpra-šai: »Ka:ko se zoveš?« Poihievnia oiseba reče: »Mo-drois^t!« Mllaidienič se nefco.ld.ko pomdštja, poltem pa reče pogiumno': »Po desnd 'poitll hočem hioiddild, tla.ši je stiMnai iim o'zka dhi malo Ijuidd: hoidi i>o n.jej, kajti na komicu je zveililčainje! « Tako je r^eikel, tato l'udii stotìi. O dai hi se znadi. MSi ljudje pogumno od'locd'tli za tlesnO' pot! Piiioisrmo goTeče sv. lìuli'a, naij nam da daa.' do-Juragai sveta,. da^ h'i znaili vseltej vsebn! du drugdni praKr vsvetovati. Poiti'ebein nam je dar moci. Vsakega človeka obhajajo voaisddi žailosfne i-n obupne andislil, da govori: »Tega: ne morem pirenašaltd'. To- je preveč!« V feikih t;reno(tikdh moramo proisiiitiii sv. Duha, naj nam podeiii dar moči. Ta dair ise je čudovito raiz-oidoval nad svietumoj muöeniiki,, hi, so «e neuisitriašno boirili za/ sv; vero', ki so s sfenovditnoistijo' din z ve- sel jem tirpellä zainjo gToaovi'te muke m 'daijafc žiiv-Ijenje. S^'e■t jim je obljubljal Aise mogoče ^dobrote, a oni so vse to zamičevaili. TritiOigi ßo jiilm prabiiM z zveninami, ki jdili bodo rfeiiztipgaile, zgaÉ so jib z ognjem, pa -sie nliiso lusitrasili. Spedi m'uk so biiili pogumni in veseilii, ker so se spomimjali beseidi Kriistusoviih: »Kdor-koli bo .spoiznail mene pied ljudmi, ]ijega bom 'kidi jaiz spo^zuad pa'ed isvoglm Očeitom. ki je v nebesiih. Kdor pai meme zaitaji preid ljudmi, njegaj bom tuidi jaz zaitaijill pred svojim Očetom, ki je v nebeisab (Mait. 10)«. Poitirebem nam je dalje dair učenosti. Tla -dair je luč, ki 'iraizisaiitlljuije naš «pom'iii, dai .ianaano vedno živo pred očmi verrske re>saiiÌH?e, njiäi poaneiii za naše žilvljemje liln zvelliičainje, njtib zvezo dai obseg, njdlh koiriisit lin njih nujnoßit iaa da ne zabdimo nÜöeisiair, kar je poitireOmo za zveliča.nje. Sv. Pe'tér si ni mqgel mlisWi', da. bo Jezus mor-ail 'tapeti in uimretii. Ko je ].»! prtejel dai- sv. Duha, je pi':ar\' to ■skri'vnosit! naijbollje spoznal, jo imel vedno v spominu liin je povsod Oiznainjeva'l, da se .je moralo to zgodiiillil. Biiilo bi !imi predlrizino, ko bi kdo upal uoeai:as.vl le od sv. Dubai, iSiajm pa; b'i se piraiv nič iie potlru-diJl, dia bi si piiildolbill polfcreibniih znanoeltii^ alli oe bi isita,r)iiši upailii] za. svoje otroke učenositd le old sv. DUibai, samii) pa bi otli'oke zanemarja'!!. So stairiši. kiii skrbijo ile zai niičeimurnosti svo,]ib otrok, a jim •ni prav nič mar, dai bi se oitlroici poidinčiHii v kr-ščaiiskiih neismiilcalb dir dia bii se naiuöiii poitireibnjil.i Teoii, s kaitÌElnimd bi se pozneje kubko p)režii\''ljalii. Taki oitiroini, se zmaijo le liiišpalti in boddlti i» vese- ficajh, a a-ösnega me znago nič. Ka:j pomaga, oe ji> pseniičnoi biilje tepo 'in vdeakoi, če pa so fcliasi prazniir? Ze od .roisffie mlaidostii naij se otrocii V8e.ga ■uäilj'O. JialblUainie, hnuskie din dirogie 'cepe, iceipi nil'a-dosiliì za sitla'rte zoibé! Dober piod-'uk v mladasiti je-na'jhoil'jäai idot'a, katere ne snejo molli. Lepše doite-ne mioreijo' sfeiriši zapulslii'tii «itirokom. Bodimo' foToj vsd skrbni za: vzgojo olirok, ki ■so .jia/gnje't'a. v Kmistiusca'! čredi! Kdo ve, kau oaka še oita-'oke v hodočnositd', ako bodo pameilfniii. P]-i.-godi se pirav poigoistbmia, .da priidejo oiilroicii! iz na.i-bol.] uibogili hdiš do najviiišjfh stö'pen.]. Kdor .je pa-mefen, dobro vz'goijen :iin podučen, js poivisod p.iii-'Ij ubij en in dieluje poivsod dobro in zveBtO'. SlttoT'imo torej v t;eni oziiru svoyo dolžnast in Bog bo dali bteigosUiOiv, sv. lluh bO' podelil da,r uičenos/ti! Po treiben nam je dar pohožnosti. Praiva po-boènasifc oib.s.toiiii! v itlein, da ravnia čioivek vselej po^ božji voijd., dai Ijnibi Boiga, največje dtìbro', da ga gareiče čaisllii im moldi, ' da zvesib izpotajiuje zaipo-vedi božje in dia dj'nhi tuidi svojega blhznjeigtt. O-pdboižnasitdi praivKl ©v. Piismo: »PobožnoisC je k vsemu dobra,, ker iima oiblj'ube za eeidamjie in za. priihodnjie žilvlljenje«. Nad vse pa maim je poilireben strah božji. Sv.. PiLsmo pm'vi: »Kdor se Boiga boji:, se mu bo dobro god/ilo. ObOia'godarjietn bo v dain ^.smntlii«. Bdaigor •torej cloiviek'U, kdi o.stane LSitenoviten v st;rah!.i božjem do snurti, ker oaika ga večno zve'Bcainjc. Sitrah boižjii je siilmr ziad'nji dair, ali je jiaijboilj imeniten in ilma taiko ki.staost, da. hra^ni v.seibi ■vse diPUige da.roive ibo-žjie. Kdor dtoa: dan- sti-ailTu Božjega, ima fedii' diai- inoidroistlii, dan- uiranioislli:,. idar SYctiai, dal- močil, d.a(r uoemositlL ;i'n dar 'poiboareasti'. Zadosti jip, alto vem, da j^e kdo, boigaiboječ, 'tedaj že TCim, dia dima! vsle dioibire tesliioslii. iiin cedlniOiStl. S'ttaih božji; čuva. vise druge datroive «v. Duha, da jiih ne ZigiulbiiimiO'. KdoT ilma ettaih božjii, fflnia: ^■'.se! Ko je ležail istla-ni Toihija na; .smrtTUL' poisiteilji', je poikKcal k Bielbi m)laideig.ai isitoai Toibijo 'im mu n.i' ni-ces'ar drugeg® pTipoiroča'! ko slrah božji. .l-lBk'.3.l mu je: »'Mioj siim! vse dni S'vojega žiiv.ijieiujai ilmej Boiga v .sp'Oiminu din ču-vag «e, 'da* kdaij Jie pii-ih'olliiš v gpeih din dia 'ne aiiiema'ris kdaj božjiiili zaipovedi-. Wdlkair ise ne 'boj! Siironiaèno «ileer žiivimo', ])!a; vo-Idäco doibitrega boimo dimieiii, aiko bunu'o nimieli .s,tj'a:h božji«. Te 'bieseide \-eljajo Uud'i naiii! Sia^amašno .siiicer žiiviimo nai tlem isveiliu, \'iečki'ai v l)r'iidikoisltii(h liln nad-toigiaih, ai vieilifco dcibrega amenio i)riicaiko\'aitii:, aiko ilmamo straih 'božjd.. Pro'Siiino tedlaj zilaHtji daru «Orahu 'boižjieisai, ken- v ifem idalni m vsi d'rugi fb-i-Toi\'iii iin \-se mdiloistli:. Kdon- .se Boga 'Ijoii — se zveliča'. 8. K'0 dieli skof biiimo, ■tiaizproisith'e lui' ol-tlairjiu ipoke nJaid ibi!rm;a)nice lim k'lliice: »PTd(dÜ sv. Buh, duh modroisti, um.nosti. «veta, moči, uče-nostìi, poibožnoistlii dai istraihu bozjie'gai iiai nalsnld- f^e T öiistaj ioiti^oškai isrca: z vsemi 'božjkni daa-ovi«. Fo-leig i:oisreßU'joiöe miiiloisffi 'boÈj'e liln (Ietov «v. Diulia, d-obivamo pni ziakTamenutb isv. üitrnie še poselb'tie milosti, ki nas v sv. veri pok-Jujejo, da jo za^ jnoiremo sitiainöA'dll'iw pnilcaÉ liki po aijej živelfti!. 9. Sv. Duha ilmieanuje cerkvena pesean: prst hošfi. Sv. Duh je iisti prst bož,ii ,a;li tiista dobrotna a"okai božja, kiii' je v zaöeltku iiad hreamoin voda TiTOjevailai ves isvat, fcii je ustVaiiite vsa: žiiva bitja iai vseamu istivairisitn"u poislfcaivila goispodlairja öLoiveka, je itasfa dobrolttoa ;iln iljubeiznii poilina'roka, kije zaipteafc: na kam-einditiil plošči de^set zaipovedi', je itlilsitai roka božjai, ki'Lje zaopiisala z oignjiein Tjube-znd v saicai laijiostoloiv vels Jez^usov nauk, je tdstla' roili a,pa.S'tio'È z Ma'rliijo^ ziljmiui.. Ta, šum 'Jn 'piiš je na-poihiil v.s/O' biso'. In gtej, priikifuzaflli ,so se^ ogiijeui .jezikii iliar He naKidielllilllii ,'naid aipo.«)tlote. Ko je Bioig daiial liizraiell'skeiinu 'Ijindläfcvu na Si-najsifei gori poistavo, je nastal tiak šum, ,groim i]i bllsik, dia je vse i]judisitK"o razen Mojzieisia zbežalo; ko je pai dainašnjii 'dain .naislal šum in ogeiij, so bli ai]:oLS'tblli nia'poRnjienl z ljubeznijo sv. Dulia, z nebeško močjo in uoenosljjo. Kakoir prerojenii' so- àJii; k libile hiše jai 'tiakoij stoipili mej iiiaioigioibro.jiic> liiidstviO', dia bil mu oianainjeivailii sv. vero. Ljiiidlsti\^(> je fcair eitirmello. Apo'sboHi so ntrniTeč govoTillS e»i sam jeizià, pa vsi! naa-oidjie «o jiilh ilaiznmeli:. "Biiii so tiste d;ni v Jeruaailemu roinax*ji z Grškegai ki soie grški znaÜli, biMüi iso Per'ziijanii, ki .woi yjiiltilli ite 'per-ziiijì.s'ki jezik, b'ifllt «o ihz Kgi'pbai, ka, .so g.o:\-oi#i .le-eigipifoivsbi j'eiziiik, p|tii wi so S'\-. aipowtioite raizuimiGlii'. O'b ča:su ziildainja baibillotaskega sKoliiia je Bog iz einegai jezika' nairediil mnagoiteire, na: bimk'Ostlrii pilaiziiiiük pa- je fe mnoigoifeTiib n|aii"edi:i eneiga. Apo-stol'i m miirnreč goivioiriTl: en .sam jezi;k, pa so .jili Visi razumeiM, To j.'e isltoii'i'1 sv. Dtih. ApoSfoM so tla-krait) poitreboivall'i tega, daru, ker so -se moiHallii p» ukaizu Je'zu'.s'oveitn rlaizki»opitfi med vsie naiwle, ki 'SOi govoTiiOli raallicnie jedke, k&tieirih ,se aipoistöli nteo niikdiaii- uči;[li. To je bi!lo mogoče laiposlloiloim Ìl»' .»s poimočjo s\'. Diiiha. Sv. Duh je da'! alpostloloon polteeibno moč, potlrelbiio luč lin uoenoist. Ko je .siuša. hudö,, ze\ia zemlja, im usihajo vse^ ila)Sit'Mlne na njej. Ko pa pa-'ide dež ^i'n jo namoči,, ise vsa; zemlja pri0noi\';i'. Taiko je. pirihod s\-. Duha. prein.oi\-:i'l apowtote. Ko z!ai.siiije iJO dolltgOilirhi.iine,nt raTzleim idežj.u 'topio isolncie, .se vsa naim^'a ogi-eje im pioimil'adi. Ta;ko .jle soince s\-. T)uha oig-neilo im požiiviilo' sv. aipoistbHie. 11. Krfistiiis pa ni oibJjubil «v. Duha le aipo-sMoin, ampak t'ud;!: Jijiib natsledn.vkom ^iin \sent vei-niikom iin učencem do kovnica sveitlai. S\-. JJuii ]>rii(ha:jai v maše ,STOe s posvečujočo inüliasitiio božjo iin. s 'sedmerimu claji'iowi pird m. ziaikramentiiili. Zaitb priavi isv. Pavol: »Ne ves'te, da «fe teimpeili božji ■iin da prebiva v \iais lOuh božjii?« Prà «v. zakra-menllfh se s poisviečujočo miltoisejoi božjo raizilliije po našem isircu Jjulheizen m. Dubia'. Naše snce poLsifeine tlempeJlj sy. Duha, hi v njem ■oisliain-e, dioiMer pre-biiva v njem IjuHjazm li-ožja oizimomH' :doklleT .se ismrino' ne pTegineškno. SkrMmo, dia ibo v našem sn-.u \'iedno Ij^ube-zieai božja! Tiafoo' to prÄvail v nlas Duh itii naše srce bo tieanpelj božji. * * 12. Sv. Duh boi preibulvlaH 'Iudii: naših družinah iui hišah, če bo v njäh praa'ii' m'i'r in iljubezien. Hišie, v kaltemilb prebülvaijo doÜJii'i oce'tije m dWbra golsipoidülnje, v kaitieràlb sio cfolbTO vzgojemlii oitiroci, kjleir .n.i jeize, 'so^vrašilviai im kilötK-'e, so llemipeTj S'.'. Duha. Naid l'akÜmii hiisfaimii iin d'ruziiinamli: je bla-goslloiv božji. * * 13. Skiiblilmo. zJiaisfci', da bo'do^ oit'nof.ii, kii ■spre.j-meijo' ziai Blinkoštii ziafcnanueinit' »v. ibliTme, oKtellii iljuibie:zaini isv. Duha, da jiilh sv. Duh ne bo zjaipustiì. Cuvajmo .jlilh vsakršnega potoujšanjia.^ in lällalbiJi prliiložnoLsitlr. Ko oitlrok smrtino greši, iizguibi hktrait.ir sv. Duhia. Olaiok božji: postlane tìtirok bud:Oibneg.i:i duha. Ko liKguiblióo. 'sv. Duha, duha Ijulbezm in sifcmihu 'božiegai, se jiiini to pozmai. Taikii oitroci so liudobnli, loidigiovapjaijo, ao niepofcorni, prieikillikijajo, ne liodiiio Meč midi a' cerfceiv, ise g"ndo obnläsajo' po ces'tah, doma liin v cerkvii. Skrbiilmo fodaj zai 'olteake in sploh m mlHaidltoo, dia jO' indiloist; sv. Duha lAoH ne zajpujstli;, ida jie 'm ziapiuisti duh modirostlii, um-nostli, isvöHa, mo®, lUČenostt, pioiboziiois'tii rin is'tiraiha božjega. * * * 14. Najhoflijše znajo skrbeilli zia mllaidliinoi 'ti, ki skrbijo pr.ed nsiem, dlaj iso' samii tiampalj sv. Duha, da iSo sasmli lietmipell'j 'Ij^uibtenli, pohte-vnos^ii itn s'tra-hu božjeiga,. Boldlilte 'lledaj po di'nzimiaib dolbii očetje Bil dloibpe inalitene, žli)\ii(ite v mia?.u, v Ijuibeziii iili po-■iJrpeižljiiivoBitlii! Zgited jé majbol'jsi na^uk. Ce bodo sttepiiai \!i0dlno v nniilbstlLi. božji, bodo tuA ortlnoici svieltb ;iin pi^aivično ziiK'eilÜ. Taike hiiše lim Itlaike dru-■žiine hodto pTavói tletmipellj sv. Duha. 15. Po mnoigiih kra,j;ih ilmajo verniiM, fapo ■naivado, da poM.'iljO' za Biiinkošfi čedno svoje hliše in oveinöaijo' oknai iai vriallia z zellenjem lin cvtìtjem. S fem iizraža.jo sivojo željO',- nag bi priiišeil sv. Dub m priii njih oistlall. Čredna šeiga je to, a še Itepše je, če za 'Biinkošltli očiisifiano hdšioo svojeigia: siiöa vseh ^reho'v ;in siaibiiJh njaigneaij in otepšamo tlemipelj isv, Duha s sveitliml öednoi-s'tlm'i. Taiko ho' p®a|v gofttoivo pnieeil sv. Dnh k nam, nam pa-itiieisell svoje ne-^ Iješke daiP&ve im boi Tta/d piri njais oistall. Priidi, sv. Duh, v naša. srca in vžgi v mas ogenj is-Toje lljiabezniii! PnitdÜ «iče ubogiih, pmtìi m pnilnesi nam imoidiriofitì', uma-, s,veta;, mooi, uče- nostli, poiboižnoisiti ita sitraihu božjega. * « * * t- « * . * 16. Sv. cerkev je uvedla laizne pdbožnostd v öaisit SIV. Dnina, zlastì pobožnast develidnevnice pred ibiinkoiš'tnd!m prlalzmiikoitn. S teani piobožnasifemi nals cerkev opomiiiiija, naj goreče čaisitlitmo sv. Duha;, keir dobrtoitle, kd «m'o jiili prejdft oizliiroma ki jli)h prejeanamo od sv. Duhia, so vdlike. 17. Ko je isv. 'Dnih pJaval v začetku nasd vodami dm urtejwail nebo in zemljo, je pred Visem temo. ra'zsvetffl z lučjo', dTuigi dam je usItVatril trdiimo neba, ilretijü dlan je blitto vodovje lliočeno' od zemilje in ise je pirikaizialo d'revje, 'tiratva; dm zeQiisce, če;t)r'ttL dam se je prlilkaizajlo sollmce, mesec in zr^'eade; pteltli! dam so 'bale uis'tVarjieme ptliioe v z.raku àn riibe v vodi, ses'td diam žilvalKil !iii öloivek. Sledmii dam je Bag Koba- poisiveitlül din giaj WliaigoisJlo^J. KaOcšem ra'z-loc'ek je bil . mej začeltkom svd'a 'ita miej sedmülm, soilnčnim dnievom! Vße to je atiornl st. Duh, ki se je Taizjproistfcral naid voidam!. Spomni se ^tieb veM-k/jih dobrot isv. Duha v božji nalra^'dl, o Slovek, ko gledaš (ljubo solnoe, ki te z z;lialt!imi žairki' obseva, ko gledaš aaduo drevje in viaio-grade, kjer xagife TodO'M'i'tlnia itlrt'ica', ko gfedaš goiZidove s 'Miaiclno senco in cve'toöe tranuiike, ko glèdiaÈ reke iiai moirje, ko p'Oßll'uaas pitìicjfe peilije, ko gledaš mesec in zvezde na 'nebu! Na kolenili. m'odöi dialnieis siv. Dnlia lili zaih\iall!i. se mu za vse te dol>note, ki' tli jliih je skaiaaü v naskonenli doibpoitli'. 18. Toda prvotoi raj je èio'vek liizguibl s pr-"siiini gireliom. Ria'j se je di^pireinenil v soizno do-lilmo'. Bog .pß'i se je uismildll cloiveškeigtai irodu in iJoslall Odrešetiiilkai. Sliln. Božji je človek ipoeM iin mais loda-iešill .na; knilžu. Te oidrešiifeve pia .niBoi začeli aipoisiMli) oizm'ainjeMaltli! llaikoj, ampak še-ile po prL-liod'u sv. Dtuihai na blilnko-šttni piraizn/ilk. Tlaiko je ukaiziail Jeauis, ki jlilm je reke!!, niaij ne litodlijO' iiz Jeruzattemiai, atinpak na|j člalkajjo olblljnbei Očeboive, ker prajeii bodo moč sv. Dulia, ki bo- prliéell "viainje in mu. bodO' piriloe v Jeruziallenin iln po visi Judeji lin Saiinainiiji do kmàa, iS'\'öfe. Sv. Duh je Will lEst'a moč, ki je morate ,priti nad aipoistolle, da dji pdt'em poigumno. poi cellem svetu oiznainjtìviallli! sv. veiro iiin delld®' sv., aakira-ménte vsem lljuidlem. Talkio isie je i'udlii zgodlito. Deset' dni po vnelbo-bodu, it. j. iiia 'bilnikoštnlij priaiznik so bülM alpoisitoili napolnjOTii >s sv. Duhom litti so^ začeli gworlütlii v mnoigoitleriiih jezjifcilh, ktafcor jiim je sv. iDiub dia j al izigoviairjadlii. Ko so jliih lljudjie silišaJli 'goivoreoe v mnogoferah jeizfjkiih, eo stirmeč govoTlilli druig dru- gemu: »Kaj hoče tio .biltii?« Nekaferi pa so se posmeihovaillL: »iSlaidkega vimca so- se nalpìii! Peter ipta je eitloipill z miaijistemiii, vzdjigiidil gtais iai rekel: »Možje Juldje .in ^'Si, ki' pa-eibiiiviaite Jot^u-zalemu, to vam bodi znano in zaisliišite z ušesi moje besede: »Tii nliiso pijani,, kakoir vd meniife, keir je tretja .ura; dneVai (maša' devella ura zju-'teig), airaplaik 'fo je, kair je bllio reoeno' pO' preroku Joellu: Zgodüto'ise bo ipoisleidnje dni, praivii. Gospod: Izilil iboan siviojega Dulia na vse meso iln preroke-vaili 'boido vaši isli!n(oi\i in vaše hčere«. Kio je komičaJi sv. Pdller go^voa-iiifii', soi lj'ud.io retili : »Kaj- n'aln je sitoiü'tli?« Petleir je ■odlg'oivoiriil: »Spofcorite ise liln dajHe se krstìiti' sleherni. iÌKm<3d vas v imenu Jezuisovem v odpust greihoa' itti boste prejdli sv. Dulia «. še itetii dam jih je priisitopilo h Kriis't'usoivi a'eni' Qikolu Itiì tlsoè. Po ijrihodu .s'\'. 13tìhia. pa. so ■vse aposloli razkropilii iio vsem .sveliu im ].ioi veem :svetu so zaÉeli; 'ljudje jmistopali a- krščansko cerfcev. Gell svet' je kmaHu spoiznail naìulk Kristusov. Po moQi sv. Ivuha je zaisijallio solncei sv. vere, isolnce oe'dnokslii dm do'hrih del mej vsemi iia:-ii'Od'i. Kiaifcor je^ D'uli v začatlcu s^efe, v šestih •dneih Mse lepo uredil, prav tako je sedad sv. Duh po a'p'oistollilh pregnali 'ttenio iz olo veških isiix;, vžgal Inč sv. \'eii'e im A'se človešt^'o spraivil na, .poit pra-viičnostli din SMeittost'ii. Y kra\tkem času pan- stoiletij se je po Diihu ves svet piremeniL Duh je uh pri vseh sv. zakraanentiiih atn žJlalsitij! pri sv. birmi. Poleg poisvečujoče mÉoisitli božje rtam sv. D-uh delii palii ^^seh sv. zakramen'tàh din zilasitli priii sv. biiirmd sedem diairov, naanreč dair modirostd, dar umnosti, dair dobrega siveita, dlan* moči, diar učenostli, .dair po-■]:ožnois'ti in dar s'iiraih'u hoij&ga.'. 20. MfilositS! ita dairovii sv. Duha se kakoir reka [ilz raja räizliivajo' po čelen sveitiu. Ljuidje, ki ne zajemljaijo din ptì'jego od Ile vode, go ko' suha dr.»3-vesa, ki ne rode več nobenega sadu in so pripravi jeaia za o-gienj. Prerok Eoeliiiiell je videl v duliu, dai bO' izrpocl pnaga jeirazalemefceigia templja ob čaisu Zv^efllimir-jevem dfcviixal s:tlude[nee, ki bo pol'agoaxiia nairasöafl v a-eko'. Ob bregu tle reke bo na obteà Äatnelt Taisltlloi direvje, kdi bo veniomeir Todlillo noA'o sadje. Sv. Ambrož p.riai\"i', dte 'fe vodai sa mdloeitfc sv. Duha'. Kdo'r piiije od 'te vode, pnitoasa' venomer novo' sad'je, kaikoB.' dineivo, kii nepreaieboma zelemi.^ cve^le din iiodfe Le ])iiMiio torej zajieona'jmo liiz te voide, da ne bomo siubiai deMla', ampak zettlena, po/Ioia isilad-kega vsadja, niatmreč idobiniih .del iin «veiliili čednosti. To je voda.', h'ii tleče v večno žiMjieaije. Naij bli se iz-I>o!l mille t'udii nad n'almii beseld'e,, kaitleirte je govoTii Boig ];iO' pirer'okn EoebdielM (36.): »Izülill bom na vas cis'tè -Moide, da boiste očiiBoetnii vseb gnu'Sob. Noa'o RTce vaim bom dail din noTOga diiba bom položil v vais. Vzel bom kaimnatto: saice diz vašegai tediesai in vam bom dal meLseno srce'. Svoijega^ dulia bom pdloižiill v vas din botm isfioirdil, dia «e bastle riaivaiali pf> mojiOb z'ai]Dovedli[h iiln da boistle bralii'li in d'zpolnje-raOd moje pTavdice. Tolažniik ,sv. Duh, kaitetrega bo poisM Oče^ v mojem .imejin, on vas bo uèill vse dtn vae boi opomnil vsega, kajr-kold. sem vam xekel. Jatn. 14. 21. Prvi Waikostliiii prazaiiSk se je pranzalo val okoilu 1500 tet' pred Kiiiis^'fuis'oai. Ko' so prišli Izpaeki, ki m sili iz egijpllovisfce sužniostii .po. pii-söai\Ti proiü oibil.j'uibllj©nli deželi, tloi gore Sliniajj, .pa-ii-i/aiziail se Je Boig Mlojzieisu ata. mu rekel: »Red. Ijud-sLlvu, imij se očisili lilii naj oipeiie .svoja, oiblačfflai i.a naj ße ]3mijpmivd zia ifoelÜji daai, ker 'fodtjii .dan bo Gioepod priseli vpiilčo. visagia Ijuidistìva na siimaasko gioroi«. In Mojzes je i-ek^el tako lijudsitvu. Ko so opTaili ßvoij'a oMaiaiilla, jiim. je Tekel; »Bodiiite sedaj pripraivljiani! « Ko je ziaizioriil ta-ellji dan, ki je 'bil peltdeisetii dan po izhodu iz egiptoivske sužnoisti, je jello ibliJsikaitii! in .giriomelti na: goiri Sitoaj din sillno gost; iobllaik jle poikriil goaio in iglais 'tiromlbeaite jü čedailije bdlj bučail. Mojzes je peiljal iljndteitv.o h goii'. Vea gora) se j-e ka,dila., ker se je Gospod nanjo 'sipustiiil v o/ginju. Dim s'è je v.alil iz nje, ka'-koir iz peči in vsai gora jei bte strašna. Gials ttöni-bente j:e pasltlajj'al poliagoma močnejši dn se je oe-dallj'e bdlj l'azlfegail. Med gromoiin in Miiskom in sitrašnim bnoanjem ti'iombenitle je Goispod ziačel govioiriti Ijmdsltlvu: »Jaz .sem Golspod tvoj Bog, ki sem te .Tešiil iiz eigiiptiovske sužnosti. Ne imej drugih Bogov pollleg m'erae. Ne imenuj po nemaa-n'em àmenai Goispodai, srvoijegu Bo.ga. Spomni se, da» pasvečnješ isioiboltlnil tfen. Šest dni 'delaj in opmv-Ijaj svoja delia, sedimi dan pa je sofooita Gospoda. >tvojeg« Boga, ne- dellaj noibenega delliai, ne ti ne twj sin ne 'tvoij.a hči mie tvoj hilaipec ne tvoja dtìkla ne tvoja živinai ne ptiujec, ki je znotiraij itivoj^ili vnaifi. V šesitih dneh namreč je Bog ustviajriil nelbo ito zemljo in vse kar jie v njilh, sledmi dan pa- je IJoči vail; l'Oirej je Bog iMagoJSlloviil iseclmi dän in ga posvetil. Spoštiuj svojega iOÖeita i.n svojo malteir, da boš doiligo živeli ili da .fci bo' idobro na zemlji. Ne ulbijaj, ne prešušCvuJ, ne kmddi, ne goi\^o.ri krivega amčeviamja zoper svojega bliznjeig'a'., ne želi isvwjegai ibllilžinjlelgai žanie din ne ždlii isvojega bLiižnjega blaga!« Ko je ilindisth^o silišailo grom in bučanje teom-bentte in viidiello goiro, ki^ se je ka,dilla, jie presitlra.-šeno žbežailo-.idateč proč od goire. Rekii soi Mojzesu: »Govoiri 'ti z nami in bomo posllišaJli, nilkar naj j ne goivori z nami Gospod, da^ ne pomrjemo'<. Na !t'o je šd Mojzes sam na goa*o din je g-'o-A'o-Tiil z Goispodoan, ki mn je dail poslt'avo. DeSelt! zii-iwviedi pa je i>r:st božji ziapisal na dve kameniti tabli. 22. To je bil pi-vi Ijinkoštni pitfazniik. V spomin, da. je Boig dali postavo na' sdnajski goTi, so Judje vsako ileitJo peldeseti dan po Veliki noči praznoivaM ]>inkaštlni praznik. Beseda Binkošti ])omenja petd^eseti dan. Ta dan so hodili Judje, ki so biillii že slfta(r{ii dKfelnlaljst' lltelt, mollult! v Jaruzladiem. Biilo je tudi predpilsano, da: mora vsaka bdiša pri-nestd v jemzalemski 'tempellj dva M'elboa iz nove psein'icne moke v zaiivatlo Bogu za doibro' ilteltino.. Binkoätiii praiznik je bili zabvallni ^praznik. Tisti dan so se laraeloi Boigu zabva'ljevaili, da jim je d'ali kruha zai dušo, niamiireč poistavo, po kateri so mo/raildi živeli in kruha m' tlelo, namreč dobro letmo.' 23. Tudi mi praiznuj-eano petideseti dan po Veliki noči. Kafeoir pa^ je Velliko noč za. nais vse kaj drugega ko za-' Izraielce, praiv taiko' je 'tudi binkoštni prtaiznik za. nais vse kaj drugega ko za Jude. Za Veliiko noč so Judje praznoivaili rešiltev Sz egiptovske sužnoeti, mi pa rešiitev iiz snžnoistii gireihia. . Zai Vtellliiko nloč iso Jiidjfe jeili jagnje, mi i^a jagnje Božje, ki je Üilloi z'a naše grehe zaMano. Za , Binko.šti so Judje praanovadi, da jim je B'og dal P0ist!at\^0' med gromom in blilskom, mi pa praznu-jeano', da je pi-išeil sv. Duh naid sfpoistiole fer jih popoilnoma prenovili 'in poidučill v Mseh rösniicah. Za Binkosti so Jndjie priaiznovaili, da jei Bo;g zapisal poiSitiavo na dve katineniibi plošči, mi pa praiznujemo' spomin, db je sv. Duh zaipisal aQ30-stiolom postiaivo v .snoe, kafcor je oWj.iiibiil Jezus: »Kadar bo priéell ^v. Dxih , kaitferrega; bo Oče p'OiS'lal,, vais bo nčil vsO' resniico «. 24. Zato je naš biliiJkoštni praizn-ik nekaó več kO', iizraelllski binkošflni praiznilk. Sv. cerfcev moli današnji dan in iskoizii celo binkoštttio osmino 'tiafconle: »Kriistius, M jie šeH v neibiesa) in sedi na dtefsnilci Božji, je danes poslali olblljuMijieniega sv. Duha v s\-oj'e poeinoiA'iljeine oiliroJke. Zaitio -uika od srčnega ve.sélja,'Oe(l svet', pa fcdi iiieibeške mo'Qi iai angelske vrslie p•rleip0^'aljo' oalst iai slaivo bnez konca in kraja«. * 25. Iziraielioeaii je Wlo ukaizano, mvj vsL ■odralsitllii! od dva,niaijistegai tótiàj naprej greido vsako leito katkoir zg,' Veililko noč dai za priaizmik šo-toirov it udi zai'ibiinkošitoii praizniik v jeruz&lliemiskd ten-peil.i. K-aksen nainiieai je imelo ito siilošmo iroanamije T Jeiruzallieaii? Bog je hotiel, mag bi s© v ilzradlskem ljudsifivu -olTraindila: medéeSbojraa li^eKein din lodi-noisit. Pirironiaili iso za' praiznifce Izraidlci iz vseh kraijerv isveit'à" iii si v Jeruizaileamt podajali roke. ■"GoivO'rdäü so inaizjie jfeizike: Jaititiiisiki, grški, aipabski iM., ai vsi »'O' ilineli eno vero ia vsi soi se mej selboj ljubili, kaiko/r br'altje. To je bili praivi ibinkostini praznik ljubezni in braitoijvilbja!. 26. Kay pa brilstjani? Alli ramrnemo väliki pomen ibinkoštinijh praiznScoA', ki so pi'aimiìki 'Iju-Imnii sv. Duha? Mi pnaiznuj^emo ibollj dmenitjie in 'boilj vesdlle binfcositine praiznike ko Iziraieltei, aJii imamo pa tludi viečjo- Jjutezein mej ise'boj in večjo edinoBit ko Izraielioi pred Krilstiusom? IzraeHoi .so se mej seboj IjivÉJili, četudi so goTOi-Iii raizne je- zilkrtì ili sioei' za'tlo, k©r so il):illi Iza-aieki, keir m irmeli etno' vero^ inaanrec i'zraieteko'. Kiaij pa datii-danes fersoamiski aiarodje? Ali se l.jn'bi'jo niej seboj? Mi veiuijemo' v Z\'el'ičar.ia, ki na,ni je da.'] vse pTiipoiiWioke, 'd'ai se Oahko zveličaimo, mi verujenjo, daj smoi poiatalli pri' sv. /.alkrainien/tih ]>i''aitjie .Xe7:.ii-savi in ot-poci božji — pa: se kljub töinu mej seboj sovi-aižkno! Hmdlabni duh je zav'ladai mej kr-ščamskilmii iiamocli', d® se mej sehoj iT'aidi jezika sovražijo, 'im da sil skušaijo tl'i'-ug" di'ugemu škodit !.. Kje. jift iljubieizien, kje briaitiolljiubje? Ali iii to ža,-lostoo? Alli ni vdiika preigreha, d-a sa\-ražiinw i.ii zaiiiilčujemo Ijudii, ki druig jezik govore"? Ali niisnio-vsi lijudje od Bojgai, a/li' niso A-si jeziki' od B-ag'a"?-Visi smo lenaki, v.sii . bratje Jezuso'Vj, vsi ota-oci l>ožji, zai vse je JeyjUiS iimrij na križu, vse je posvetili sv. .Duh pri 6'V. krsltai, vsi bomo pi^išli' pred sodbo iai bomo (dobillii laili veeno življenje laili ^•e(•■no■ poigubo! Vsaikdo 'iaihko: ljubi SA-oj jeziik. a nior.x spoštovati taidi da-iiige, ki drug jezi'k goiToré. 27. So pa mej krisitja-ni daaidaines še druge-rečii, kil nam greniijo: veiselje — biinkošlfiiiib in'azniko'V, idai sei aie moi'emo tiaiko A-eseiliit:i!, kakoT bi si žeildi. Šliejemo 'mnoigo krdA-ih A-ei.' ,iin Ta.-zkdIo\" mej krščaiiijskiaTii mairodi. Imamo' nad stio mili j o-noA' razkdlniikov, ki krivo verujejo o sv. Diilui. Mej 't!ein-i je veiMika večirna sloivenskib »aa-öilav. kateri so ločenii od .nais i.)o \'eri v «v. ],)uha im odi>ovedaili. pofcoirščimo' sv. Očetn, i>o:g'lavairju ka- toiliške cerkve. Rimski paipeži so že \';ečkrat iika-zaili, naj se po celiean svetu o'pravlia'jo moildih-e za. te raizkoilne krtetijiame, da; bi sei spet združili -.s kar-•tiolliško cerkvijo, 'cla bi bill ena Mev in en palStfiir v Kiristusu Jezawu. Vsi raizkoili i^n vse krive vere mej kristjani so prav za, prav gnebi zoper isiv. Tlnha;. Greh zapeir ■sv. Dnboa; oMtbgii v fem, da kdoi llmioigOaivno noče sprejeti sv. vere, öejpinaw je o tem prepričam in da. se lirmogla'vno noče pokoriitii cerkveni oibllaislti, ki jo je Jezne posilaral. Na: ta .način zaipilra; pot milosti; sv. Duha^, ki mu je nujno poiirelbna, za zveli-öataje. Kdo na'j itaikemu poma.ga? Zaitlo^ je Kirifetus rekel, 'da se a'sì gireh'i, lahko 0idpu.s)l!ilj0', fe- g-reb zo'par srv. Dubai dlai tse ne odipust'ii nie n.« lem ne na onem svetu. To j© Kristus reikel o neki priiložno-ßti, ko' je pred očmi, Judon,' naireidil veilik čudež, da; bi jim dokazali, da je njegoiv naiuk reisnifen. Ti-mogilawnr Jiftlje djüso siicer mogli fajiiti čudeža, pa; niso kljub iiemu lioteili siprejelti Kriisltuso^vega mauika, ampak so a- .svoji zaKileiplj^enasitii začeli tir-diti, dal d^la Jeizus čuid'?že s ]>omočjo. budtaibnega duha. Ta zaslleipfljenosi dn (irmoigla;vnotsit,,Judoiv je biila njdb nlesreča. óin poguba. Tai tlraTi.oigla.vno:Slt jim je branila, da; niso mogili siprejeiti vere v Kti-sfusa in v njegiOY naiik. Kdoi* pa pO' svojii kriivdi aili zaisfopljenosti nilma vere v Kristluisa, se prav goiüoa'o pogubi, ker niana koiianike- Zja krščamsko žiivljemje iln dostedno za večno žiivljeaije. Iz veii'e namreč lixvi.rajo dolbra dela itn sv. oedmoisti. Sv. vera pa je 'dar sv. Duha,, ki .se ne dai z nobeno drugo rečjo nadom,esitJi't'i, če ga proKtoA'oTjno od- bijemo. Čloivet, ki odbige miilost sv. Duha, se sam stelje iia' diuBi) uibiijie, ker ee bim miloBiii' s.v. Duha ne more nobieii člloivek zvieiliöalti. Čuvaijmo se greliiai zopejr sv. Duha boij ko vtsafcegai da-ugeigia g.rehai. Ne naisprotiujmo mikoili spoiznami venski iresnitoi, čeprav bi 'naim biki ne-Jju'ha, pai Hudi isiplloih nobeni drugi sipoiznainli MS-nici. Vidiaijnio ®e poniižnio .resnionim trditvam diru-gih, da lostlainetmo v Ijuibeiznli! sv. Duha. Obrniim.O' ee damias k srv. Duhu, ki jie mima ljubezen, ia proisilmo'ga', maj raizllije Sivogoi lljulbe-zen v naiša sroa, di'ai ne bo mej nami prepiroiv. in razkoJioA', da bo mej nami složnosf in bratolljxibje, mej ^•■^e^lni kriis^Cjami pa en Mev in pasitiir. 28. Vsak oiteok znai po.vedati, da. je ev. Duh prifVvi Bog. Če vprašamoi, katera božja .oiseba je sv. Duh, zima vsaikdo povedati: Sv. Da.üi jie 'tineitja božja 0iS.eiba. Ce vprašamo: 0.d koiga izhajja sv. Duh, znai vsakdo^ poiviBdlatìi): Sv. Duh izJiajia od Bogai Ooetlai in Bqga, Sina. od vekomaij. Na, vpra-šatnje, kaj je sv. D'uh, odigwarjaijo a-isì: Sv. Duh je večna Jjnibezen. Od vekomad je Bog Oče Ijiibil Boga Sina; in je Bag Sin 'ljubil Boga Očeta. Ta večna in neiskončma Ijubeaen boizja je Bog sv. Duh, 'trieil'j.a ibožjai oigeiba, ki liizhaja od Boiga, Očeta in Si.Tia. Old A'^komaj. Iz tega spoznamo; besede sv. Janeza, evangelista, ki pravi: »Bog je Ijuibezian«.: Bog je \ ecna ljubezen, ker je sv. Duh, ki je saana Ijubeasfl, od vekomaj. 29. Ko je Bog svet ustvarjali, ko je doilo-ča.l moirju bregove im goram A^i'hove, ko je ustJvairja.1 tmvo, d'revje, zelilsöa., soiiiice, luno, zveadie, pitico v zifaku an ribe v vodi', ko je ustvairjall živali in •oloiveka, je vse urediil po svoji neskončni 'Ijntbezni. 'Ta ^leskoaična djuibezen je raizlilta po veem sbvar-silVu in opominja človeka k ijubezaii božjii, kajti vse, kair je Bog störäi, jie.öforill v. svojo, čaisifiin iiz ■ Ijul^ezni 'do iswogüh stvairi. V 6v. Dnjbu mais je Bog Slin tuidi odnešiil. Odirešenje je delo neiskončne ljubezni božje. Zaito Ijeremo' v sv. evangeliju: »Sv. Diüi bo- prišel v •tebe, o Mairija, itn moč Najvišjega te bO' ^oibsen-■oilla. ZatO' bo' Sveto, ki' bo 'rojenio i'Z tel>e, imenovano Sin božji«. 30. Vemo', da iiais je Sin božji Jezius Kr. odrešili in nam na' križu s svojo krvjo zaislnžil vse mnOoisti, vendar ne pravimo, da na\s Sin ibožji Jezps Kr. posvečuje, ampak prafviano^: »Sv. Duh nais posvečuje, sv. Diih daje diiši pdsvečujočo mi-•llost boižjo in sploh vse mdllosti«. Mi goivoritoo': »Bog Oče nais je 'uist!va.riil, Bog Siiiu niais je oidirešil, Bog sv. Duh nais posA^ečuje«. Tako pa- govorinio- radi tega, ker je mi'lost božja clair hožjii in ,se darovi božjd pripiisujejo 'ljubezni božjv, ki je sv. Bull. 31. Sv. Dxdi radlide vsakikTiait, ko po \'red-nem .spnejinemo kaiterikolli zaikramenit, po našeni snou neskončno ljubezen . in neiskončno veselje. Kiaikšno veise®© 'iin kakšnO' zadovio'ljnost' čullii človek, ko po vTeidinem sprejme zaikrameiit sv. po -koire, sv.- biirme', sv. obhajla; liitid.! Kdo d'eila Ì'> viestìljie? To vesiedje deJa v nais .sv. Duh. Sv. Duli na-s napolnjuje s posvečujočo milostjo božjo, katera mais detlai prijaitiellje in oittoke bož,ie in rodi naših srciih neskončno veselje in neskoinčaio srečo-o!ll,'ok božjih. (jitajlfe žiivoifiopilse sv. muoenikov iji sv. luu-čeniic, dw spoiznaite neskončno moč iljiibezni božje . in viesellja v siv. Duhu! Olä'ociii, dečki in deklim, mladeniči in dfektetiai, možje iin žene so šli z ve-■siedjem in s ijoigumom v smrt zai sv. vero in sio dajali prei8'aii.jiäivcem take odgovoire, da ■ so-»se vsi čuidlilli. Kdo jim je maivdajal ljubezen, vesel je iin poigum v 'liripljenju? Ym .to je de!la(l sv. I>ub, kaikoi-je Kriisltus inaipoivedad z besedaani: »Ko priide To-lažnik, ki vam gia- bom ja® posila] od Očelia, Duii resnice, ki iahajia od Očefo, 'on bo pričevali o menil Toi «em vam govorili, daj se ne pohujšaste. Iz shodnilc vas bodo meltaili; da, pa-ikle ura, ko bo vsiak, ki vas umorf, meruill, dia .sitori Bogu ]>ri,jetinoi delo«. 16H-: Taiko ise je v vseh òaisih gmfflo. Sv. ]3uh clajal kristjanom poigum iin vesdje, da so bili ne-premaigiljivi v vdikih naicltogajh. Ljiubezen božja, kd je ^sv. Dinh, jfiih je prešinjaiki in jim daijate iie-pnemaigljivo mioč. Cesairjev namestniik je na pr. U'ka;za)l Maipoem, naij pokažejo sv. Dioix).t&ji orodje, s baitieiriiii jo bodO' miučiHi, ato iie bi hostete da/roivaiti bagiovoan. Sv. Doirotejai pa mu je vasello rskilai: »Kaij se oboitiaivljaš? Le stoiri Mitirci, kajr miiisIMiš stbri't'ii, da' bom prej " giedallai obličje-Jezusa Kriist'uisai, za kaitereiga se iie bojim iio.-bene muifce im itluid'i ne smritlii«. Cesairjev nam-astniik je sv. Agiaiti zaipretiC hude' baiznii in muike, afoo ne bi hoiMa: daa'oa^ati bogoivom. Sv. Agaitia pai je Tekiai: »Jaiz ianam v-srcu sv. Duha!. Z njego^vo močjo se praiv nič nebo jim tA'ojilh miuk!« Ko je namostoik ukaizaU naj jej prsai iariežego', je devica, pogumaioi rökl'aj;. »Nesramni čloivek, alla se iie sramuješ rezait'i žensfca prsa, ki si se sam i-edliil na. prsih svQ,je mattere! « • Ti zgileidi doikaizujejo, dai premoremo in premagamo v sv. Duhu vsEi. Sv. Duh je ljulbezen in ljubezen vse prenese in vse preitrpi (I. Kor. 1.3).- 32. A'iii imamo Ijubezen do Boga, ajli- dmaiino v svojem srcu sv. Duhai, spoznamo, če se vpra-šamo', alliii imiatmio (Ijiube-zen dö hOiižnjega- liln ;i;lt nimamo morda kaikeg-a' soivraštva? Ljubezen do bl-iznjeg'a je golt.'o.vo znamenje, da' iimamo tudj ljubezen do Boga, KtMüs je po vstojieaiju, .va>r£i-šall sv. Pefci'a: ».Siimoin Joinoiv, allii me. iljiibiš bolj to. ti?« Pater je odigovoirill: »Gospod, saij veš, da fe Ij'ubim!« Jazus jie odgoTOriil: »Paisi moija jag-njöfca!« Go0pod pa je zja neko'Äo, caisa speit vprašali Petra: »Simon Jonov, ali me Ijuibdiš? Peter je. spet odgovorili: »Goispoid, saij veš, da tte ljulbilm!« Jeauß mu reče: »Paisi moja jaignjetiai!« Za nekoliko öas'a mu woe Jezus tretjič: »Simon'Joaioiv, ali me Ijn/biš?« Petfer je biill žalosten, da ga je Jezus t'röt'jic vprašal o tlem. Zajtb mu oidgoivoni: »O Gospod, ti vse toš, itii veš tudi, da te Ijnibiim!« -Jeznis mu oidgovori: »P'asi moje ovoe!« ■ Iz teli besedi je naizvSdnO', da mora biti ljubezen ido Boigai in ido Jezusa! združena rS ljubeznijo •do Jezusovih jaignjeit in ovčit. Kdor nima pimive Ijuibezni doi Boigai in doi Jezusa, ne more prav sfcrbeiti za druge, ne more imeti praw ljubezni dO' ovčic in do jalgnjet Jezusoviii. Zaito je Jezus s tlako skrbjo poipraBevail sv. Polirai, alili ga Ij'ubi, ker _ mam je holtiel daiti na» zn'anje, da bi mn ne mogel izročiti vernikov, aiko bi ne imel .reisnione ljubezni lx)žje. Prav tako je ttadi 'i'eisimicna ljulbezen do bližnjega', do jalgnjet in ovčit Kriistteoivib prav gotovo znamenje, d^i imamo pra^vo ljubezen do Boga in dO' Jezusai. , 33. ProLsimo danes sv.. Duba, naj pride .v naše siromašno srce in 'najj v njetm vžge dvojno. .3jxibezen do Boiga ili do bližnjegai, 't. j. tiistlo iju-. bežen, ki vse premese iin vse preCrpr; n'aj pride z obiHnositjo' nebeških claro-v zlaigtìi n'a našo mladüno, ki pTejmie clames sv. birmo. * * s * > * ■34. ripsedia birma Je Jattliiixßka beseda in po-menja v našem .ieiziiku potrdilo, hirmati pa- se praivi poirdiiti in hirinanec je pdt!rjen;ec. Sv. Ditb. poitrdi človieka v ©v. veri, diai jo motre stanovitno spoznaivaltii din po njej zitvöti. * -I-- * 35. Aai ismo vsediej svojo vero, vero v Jezusa KTilgtlusa, stlamovilllno spo'znaivalli? Ali smo vselej pO' sv. veri živelli? V taiLtefoiamu je 23ajpis(aino', d® ni zadaslili za aiwefeai, dia v strou veruje, ampaik da moira več-krait, j. ko je pioWnebaiio-, svojo- verö tludi z uisitS prilča® !iln v djanju kaizia/tä. To naše pričanje pa monaj ibitä zdnižeino z modiroetjo. Nespamieitiein bi bil človek, kajtteiri biii boM lireiz poitTebe 'thdi po ceistiaihL kliilcaitil: Jaiz sem kaitioličan! Vsaika reč mo-nai bilfii ob svoijem času im na pravem messtiii. Vse moira bdltii adirnženo' « modrostjo. Kedaij je Slovek dolžan svojo vero očifno z usiti prilöalti? ZdraiviaJ paaneit pravi, dai moxamo sv. vetro 0či!tn:o priča4ii, kadar terja božja čast. Za' božjo •čast im s'larvo moramo biti pripraivljemi daitii tudi svoje življenje. Zaj božjo oaisf in silavo se ne smemo nikogar ballii, atmpaik pogumno svojo vero razoidevaiti, prildsi' anaid nais kairko:M! Ako bi nas m p.r. idežeflmia «Maisltlviaj vpa'aaailia,, katkšne smo, morali bi pogoimno in brez zavijanja od'go-vO'Xiiti!: Mi ismo ka'tblißki krdteitjaini. Tako ©o de^lali prvi fcriistijaini! Vedieli so sioer, da jih bodo hudo prieigianjali, pia' venidlair so lueniisittešno oidgo^varjali: Mi smo krisiijattiii. Krislflus je rekell: »Ne boj'te se njih, ki morejo' IMoi 'umoff'iifci, am-pafc bojte se Njega, ki motre dJušO' din itlell'o pahniltlii pogTibO'«. Kako' Sle moinaimio lOlbaiašati pred oMaisJtiiÄi za òmi. in sdamo božjo, nam je Kriistps dail preleip zgled. Ko già; je Kaiiìfa zaroftil: »Rotdin te 'pri ži;-vem Boigu, d'ai nam poveš, aE si Ka-disitiiB, Sin Božjii?« je Krilsitlus odgovoril: »Ti pravliš, jaz sem!« Na: vse druge oibtožbe je Krilsitius mollčaJl, na to vprašanje pa, ki se tiče m. vere, je brž odgovorni, daisii je vedel, da ga čaka smrit'. Pirelliefp zgled stlai nam date v tem pogledu tudi svelimi a/po'Sltola Pieìtler im Janez, ko ste .stala pred judoivskilm zborom din so jiima; rekli: Ne smete več govoriti o ■Jezusu iin učiiti v Njeigo'vem imenu. Rekla ste; »Sodiiltie satmi, dai-Oiil bi bilo- pred Bogom praiv, aiko bi raiji Vas poelMšali kakor Bogu. Ne moriemo' od • nehaitli, mi moiramo go'voritd o 'tiem, kar sano videli in ifillišali«. Kadar gre liedaij za čaisit lin stovo božjo-, moramo brez sHiraihu svojo vero z ujsti pričati. . Svojo viaro' moramo daflje brez straihiu z usti pričati, aiko bi naše zvellčanje bilo v nevarnosti! VeìikTait! je člo.vek v pTilložiioeti, da ga drugi silijo ötoa-iifci kaj, kaa.' ibil bilo proti A'esti. Loižnosit je ta-kralt, dia i«.če: Ne! Jaiz sem kaiMiški krisitij^a^ri. Cerkev aili sv. verai mi to preožji, moiliiÜil m .prejiemati ßv. ziakramente. Kaij ponmlgai, če iltniaiš kait'oliiisko- vero, ce pa živiš kakoir pagani. Sv. vera jfe podolbam zirnu, kaltero' wzeiivo v zemljo. Ako potem zemlje ne obdelujemo, .ako, ne trebimo pHeveila;, ne obrodi .seme noiljenega saidii, aiko pa »emiljo obdelujemo in trellDilmo plevel, obrodi sfoiteren sad. Ako samo v srcn braini-mo sv. veiro in alko po njej ne živimo, naan nobenega sadn ne obirodi, ako pa živimo po sv. veri,, nam obrodi siHoifereai isad. 37. Vprašanje. je, alli smemo v časih v sili (sveto veio zaiia'j'iltii? Svelte fcaiCoiliske vere ne smemo ni'kdatr zait!aijiitìì! Naij pride nad nas karkoli, naj pride nad nas nesreča, kakršna-koli, naj nam preiti j o z mečem lali z ognjem, naij pride nad nas liakot a.3i katera-koild sil'diska .in niaiclloga, sv. vere ne smemo nikdair zžaitlaijiltji! Tako moranio de-laibK- kakor so deOaliii pi-vji kris.tja,ni!! Raji moa-amo umreti ineigo sv. vea-o ztiitiaijiltli'.. Sv. Paxell pamivi: Ka bi: prišel atiigeil i;z naeiheB in iji vais lioiM učiltli' dnugo vero, bi mti ne smielli veroi^'atti. P.rosimo m. Dulia, ki je neskončna ljubezen, naj priicle v naše STce in naj n^is potrdi v sa^ kaltoliški veri, da bi mogili v vseh skušnjaHiah ia težaivah v iuoi sv. vere sBaaioivilno živelti in se dobro ]:)ri]3ra:V;i)ti na piribocl Goispo'dov. 38. »To pai je sodba, ^dia. je inrišla luč na :9vet in so ljudje bolj iljulbilli. leano ko iuč!« Taiko be-reii^o za binkoštne ]>raznike twangeUiju sv. Janeza. Te ibesede dokaziujiejo,' da je ^•er!al a* Kiiistlusa in nauk K'riistSusov A-e^Iilka luč, ki svelbi nai ]iotu v z\':eiHičainje. T/G ili] ]),rasali isveitnike in svalniice v nebesih, kdo jim je kaizai ]M'aA-o poif, bi nam vsi odigor^'o-rLlii: Nauk Krisitraisoiv in A-esl'. Le og-lejmo si nekoliko SA-etadško žiKiljenje. da s]>ozniamo, daj se inoramo ludi mi s pomočjo sv. Duha držati teh dveh luči, ako se hočemo zveličalti. 39.- Ko pmizaatiije sv. cerkev svetoike ali isvetniice, rabi prdi ßv. anaši dvogiio' barvo^: belo 'in rdečo. Rdečo ralbimo za imičenike in inoičeniice, bèlo ,pa aa ispozDjaivaivce din device^. To. eo svetoiške bairve. Življenje svötlnSkov se da na kiiaitfco pove-daiti: Žrlteiv m Boga in za bližnjega. Raizidfca je le te, da so. mnoemiki prelHlli itudi kni. Zalfco rabimo zamje rdečo ba^o^ Tnd'i siDoiznaivaivci iai deivice so se ži^tvovadi za Bo(ga: djn biižnjtaga na tem svetu, de krvi niso preilMl. Njilh žrtev in njib mnčeništvo je bil!o n0krva,ivo. Oboji iso prarv za ipra(v mu-čeniiki. Oglejmo si nekoliko 'to^ žrtev in io muöeini-štvo, baiteiro' vodi v nebesa^ To mučeništlvo je pra--va pobožnost, ki je potrebna za zveiTiičaaje. Vsak človek moTa bilti mučenik, ker vsalc člorvek mara hodili po Oizki in st'rmi poti, če hooe svojo d'uso zveliičailii. Vi:a*aiaa, .se, kdo nam kaže lo iiraivo polt. proitl nebesom, dal nikoli ne, zgrešimo? To praivo pot nam kaiže Jeauis s svojim naiukom in pa/ maša vest. Naiuk Krilst'ujsov iai pa naišai A-efiit —toi so dve veliki iliUiči, ki raiasì'iillljiijetle 'priavo poit, da ne zgrešimo,, ako le hočemo, če se skiišaš l'aivnaltl vselej po nanku Kadistusov-^^eim in jjo svoji ^■eBlt(il, ei na pravi poitii. Tvoje življenje je isveto in 'budii muče-niško, čepraiv ne preiliješ krvi zavoSjo Jeizu'sia. 40. IJiržimo ise teh dveh lliuči : nauka. Kriisitu-sovega in pa svoje vestii. Teh dveh luči se je držal na. pr. ]>rTi mučeiiiik st. Šfeifan. O njem beiremo T Dej. ičiip. (6), .dai je bil polln vere, polki sv. Duha in poln mil'oisit'i 'božje pa .Kuida. ipdln moči. Veltiafli: so siic^er nttoitìeiù :iiz siliioidnic Lilbeirifciin.cev, Giremceiv in A'iefosand'riijoeiv dai itliisitlili, ki so bli iz Gffliloije dn Aziiije dlei' so se preipirailli s Šti^anom, pa se niso mogli uistoVl'jaitfi iiiodToafii in sv. Diüiti, kartet je govorili po njem. Obličje sv. Štefama; je bilo kakoir oblčje lalngelliovo.. Ker ga: v moidirosti niso moig'li premagaiti, so ■ga iz newselj'ilvosfci zgitillÄ in gnaQli pred valikii zbor jndoiviski, kjeir so gia lažnivo tožili. Sv. Stefan pa se nii ufiitirašil. V A-tìlikem žboim 'gai .je velika duboivniik ^-prašall, alli je .res, kar ga dolžijo? Tedaj je sv. Štefan pogumno im-neustli-aBno izpovedali svojo vero v Krdis/tusai, kaitierega sO' jnido'vski velika duhbvniifei in fairiizeji iizrdali iin nlMIlii. Ko je t!e besede diZigoTOirill. so fairizeji zavpili z velikim glaisom, za.tisniiild ušesai iin manj plianidi. In so- ga jTiabnild jiz meislta in s kamenjem pobillA. Neustrašni mož pa je kliteall: »Gospod Jeziis, sprejmi dnšoi mojo!« In je poMekiidil in z velliiki'm glasom vpil: »Gospod, ne štej jim teiga greliai!« Ko je ilio dizirekeil, je zla(sp!al v Goispodiu. Kaij je voddilo ®v. Ötleflaami, da: je doisegel sve'tbiÈko', mnöeniiSko kron'oi? Njegiovo poit v nebesa je raiZBWiWljieTOllai Unč ®v. A^eire dn .pa luč aije-igo\-e ATeLsItinoisItli-.. Zigiodlovillna priaiv'd:, da je bil poln sv. Merle dai poln moči d(n sv. Dnb'a. il. Oglej imo si drug- zgiled! V diruigem slo let ju pred K l'telusom je siinski kralj Antioli Ga-th-tli: isHlmišaio pirfeigBliijail Iztilaieilce. Na. vmtb l)riiš'Jia' x-eiLua maltlü s isedlmitiM' skioN'l. KiraOj v.pia-ša: Ali' bolsife dfcKrwiaillI nialiim boig-ovom 'im jedti svinj-sko iiiesicT"? Maftli, dai csdmor^li, ki sio bilM vago j eni v siti'ailiu liiožjieaii, so oclgo^-oiralii .soglliaisnio: »Ne ionio jedllii^!« J'i"eifiep!l:i, so jiiih z biiSi, din \i0l'0T.skdiin,i žilami. Odgo^'ori'li soi: »PripTavljeni vsmo ]'aji umi'eilii ko pretomiilllii p-oslk.ve bo.ž.iie«. Maitd je a'SB' sii;nio\-e \'eirti |)oit(rjier\B}la.. Krailj je ukiaizal prvem ri jeziik oidi-ezalfi,' kožo z g'üaiA'e pioifegni'tli, iloke ]ioge odsi'fcalllii lin ga pioiteon vreči v ogemj. Vse t'o fio mailallii miaflii. Hin. dnailgti' söfnovi glioctetli. Najtio ja diad n'a LSiOi-adio-^-dlt! nia'ciiin muöiilli d'ragegjai, toett^jega,. cetiriliagia, ]:ieiteg'a in seisfegla. Ostia!! je še naijmamji. Miailii tse je blallla, cl;a Iii oltlnok ne zadlajUH siv. vere iz .sit;t"ahu, zailo je pirliiskoSiflia k njennu lin je zasme-ho\M'je g;r.0iz.0'\''itega trdaioga refcla ot.i-ofcu: »Moj sin, uismailii: se mt»! . . . Pirrtaim lie, ozri se v nebo in ]iia zemljo dn ma vse, kar je na njej lin sp'O'znaj, da: je Bog Üe reci »iz nli^ usItlvHiniil. Za!tb tsie rajikalr ne bojj 'tlegia n-abljia, bodi vreden. 'tOivia.riš svotjili bira:-'tiov d'n -siJrejmlii sm.Tit', dk' t'e po usmiljenju božjtem z braitfi. vred MiJeit ,dlo!bian (nia lonem svelflu)«. Tlato je junaško z živo veironmrl 'tludi niajmanjSi sin lin )vaiziadiije tudi junaška miaitü. Vsi so dosegli mučendški venec. VpiHŠa se, kaj jili je \odMo na jjoitiu do mu-ceiiiškega \-eiica'? Kakor je iz besedii, kii «o jih go-vQiriiil'i, jasüio, je biiJa ]uč sv. vere in luč Hiimhu tožjega alfi \-estooisit(i. 42. To dvoje maljclemo puli vs'eli .sveitolikih, •čepKiiv nißo vsiii cKoisiegM kir\'aA'&,iveg-'a nmčeiiiškega veiKia, aimpak te niekir'viav venec sv. pioižiritivovav • nidsltii. Služillii so anapneistlaaio sv. veni iki svojä vesltii. Sv. vara liai veslt' — to ste dve najirifiji veVčastvi-, kaiileiriilma moaiamio zvesto sluaiHii. \'isak čfcvek mora; Isliltli služajboKilk ev. vere iii svoje ^■e!.s'lli. Naj tu iiaiveidemo Kg'led, ki. smo ga že tudi v drugem snopiču navedli v potrdiitev drugili nauloov: Le:tk 320. po Kiiii(situ.su, jie l.)iilia d\iaiii!ajiSiia. rimska iegiija v -zlilmiskiem claisu v A'rmeiiiiiijii, kjer je sfeašen miriate Un isiillinio mrzäl severni veitlar. Takrat je nilmiskiil oeisialr uibaizatl, da moiraijo vsi da-i'ovadÜ! I:oigioiviom - mialMlkom, da doka,žejo, idia aiiiso kr!i!^lt'jia;nii'. Ko je piovelljniik piiebrail ^'ojakiOm ee-■sairjev lubaiz, .je atfeildeiselt) vojako.v isilopiiilio liz ^M"ste ])red i:iove(ljjilÌ!kaJ ifei' liizjaH'liDio, dki so krliisiljami ira da jiiini A'eina v Krtiisltiuisia prepoA^ediuje diairoiva ti ll)0igoi\'onu. ZapreitÖlHi SO' jàn s ka,zinimii', a, \'is'e aaistonj. Niazadmje so jiià oiblsodliilli! v ismrti i,n siloeir aifaj-sfKravšiiiejšo smritl Sfekllli so j^lli im .füll pios'tiaiviiili na ma-az in v vodo po dnevu in po noči, dokler bi ne ryjiiliii. Biìli so pogumni in so se druig 'drugega iiavduše\aili za sv. vero. ZraK'en so bilie pripriavlje- ne gorke kopeli za tiste, ki bi se premislili dn bi hoteli darovatd maidikom. Neki stražnik je videl po noöi prečuicllnoi BAiettfllofao niald sv. mneedilkii din svitle-krone, k'ii sö tolle ptrdlpi-aMljtoe za. nje: Teh ki-oiì. pa ni Mio šitlitriildteeitl, almiÄk le develtliaitlrÉlle'set'. Riekel jie sam pM seiUi: »SHilriidöselt' je mučmilkov, kjfe. jC' fenotniai zla šillilriifdlelSieiHegiai«. Ko je feko mdislil,. g;lej, v .treno:tlkiu poisfco3i etlen, se ziaiteče pTOtli gör-kittn kopefllilni d:n zlalflaji sv. ileroi, a nd dloisegel' ko-pellii, keir ga je pi^ej .zadtel niTlDMond. Tlako je ziginM öaeno da veono fcrloaio. TdStt vojak pa, kd je \ii(deil-krioine, je isJekäl lOiblKaičulla', je Hjkel k druig/ilin nrače-nikom in je ziaJkldldall : »Jaz sem tuidii kriilstijain ! « Zaičell je tlafco-Ole moilliilli: »O GoisoJoid, jafz veriujtem: v diabe, bako/r veirnjejo Ili' tvojd silnžatbndlkli. Spaiejami. me med nje, prtlštlej me nijlilm in «tioaii me vrednega; itli-pdld za; 'fb' 'Ile nnuke! « Ko se je db zgodiito, so va skupaij ziaičieOd hva-lilli Bragia, dia jdim je d'aJl virieid,nlegia' tbvjaJl^i«lal. Tako-so v,rc»= aa:t(a.jj(Hi. Ko blii tìiiwtlil Moyia'ki ne biiM 'imeli iirdni-vere, M bili piiiaiv gioll'oTO oids'tiopilli od stinajšniih mitk din btìj telÜaJ miaiHt ne blilla ])iröisiill!a' sàm, niaj vzitfriaijiai do konra'. Vai itlii so vari tsll^užillii liin sv. AWa jiJi je privedliai clo' mučenliške ka-oiie. Visd ifc m doiseigfil mu&nnško smrt, so .dali SMojé živjjmje lalM so prelllillii kaii. Vsem ilem ééo rdečla; barviaj priii stóbii božjfi. Imaimio ):a Itliidli ^tiaike eve'ltaiikie ih :S'\ieltyioe božje, klii. ndfeoi dlafli svojie^ga ziiv'ljeni'jia, a so- se raiidlar-fe oe'-lo življetije žrtVo-\-)a(lli'. Niič manjši mničenilk kot pimivd niii&aitiki nr bàli na pE: sv. žnpiA Janez Vìanney, ki jie vsak dan po sedteimniagislt' uir iweisedel v oxki .sporadän'oL ella je «'povedjall vsei Hjindil, ki sio žellfellii Ijiiitti, pri njem prd ST. sp/OA-edlil Tiudlü oin je sliužfl sv. \'erii'. Pmi^' t'iako sllinžiljio «veitfi wrii 'iin so puaiA ii mu-čeniilkli,. čepirta^- biil ne i:a;ellliili ki-vii m ^sl■\1e!l^o verov mitsiiijoniaa'ji, ki zatpnstSjo dbmoivdno li-n giredio v d'aöjne kraje oiznainjet\'aifc s-w evang'efiti litti se izpo^-ätenijait neAiarrnositSm ,in vsemu ponianjkanijn. V'Siii tri shižitio ev. ^-eirii. S-v. veira je njih ^'odi-teljiioa, zia kialtero se ]:opol]niom.a žnU-iijejo-. Z-a tako deJoMalnje je poilirebna ži^va; ^■ella Boga^ in v Jezmsa Ka-riistiisa. Kdor hoče imeiffi iiafco ^-ero, mo>rva ianeti čedniastno ži'^'•].ienje, ken- greh je .'^iiirt sv. vere. V ždvodiopiiisu sv. TeofiHla, ki gia pira^iiiujemo dne 13. okt., beiremo, da je ho'tel izpreobrniiti mo-dTijamia Avibllte. Rekel je tedaj paigBin'skemii modmiijaaiu : »TMojd, fcaimeniillli dn tesemi lìog'ovd iiiso nič, ne silišijo dir me vidujo nič«. A\'(tolllik pa je rekeil: »Polciaä 'pa td isvojiegiai Boigai!« Sv. Tieoiiul je i^ekel: »Bogia nie moiiiamio güteidiaitii e 'MteisaDiHMi. oipini, IDlac pai gia iiahko gitócllai alii .spiazivalva naš clüii z dušninnii očmi, öe so te loci cisite. Iviafeoir inoim'jo Ml^i Jiiaše 'lietosnle otìi cüs^tfe ìin waàa 'fóliRsiiia usesa zcli'ava, če hoöemio dotìpo siwmiaitd zMut-iiiijie pred-mieitie, imv fetoo mioMajo jjWlii niaiše dušiiie oöL «dira-ve, če hočemo spoizmivHltli to gtedlalii' Bioigla, ki jie zgioilj duh. Kd'oir miimia z'dtoaivjli dušmJi oicjI!, ne molile A'iid'ettli dm spaziuaitì Bioigu iii ZveMcaa-jia. Jezusa K'iiils'tlusla. Tia:ko tu-di Ìi me mores gilleidallii in spoziiavaltii Bolgia, ker so l^voje dušne oč;i v smrtnih girehi.li -oisilepellle«. Greh ddla itbirej čtoA-eka «liepegia' liai gluhega ma duši, dia aie^ .mioire ne vicLelUi ne satiišafUi Boiga, t. j. 'dia gii .ne morie sipozniaWi,. Sv. Teotfillu :sie .je po-üaigoma ].'0!sir€iöillb, dE. .je mod:iiiiiaai A^'boilìik dizpre-mfiiifll življienje dm poH'em KipoiZmal Boiga. liin Zveliir-čarjlEi Jezu;.s'a. KruBitasa.. 43. Ta /jgtod n.am fcaže, da ne: moremo .spoiz.n!a!tli Bolgia.,lim Z'vellilòalr.ila Jeizuisa Kiriilsltiusai, če ndiiiTaiinOi čdelliih dušnih oči. Sv. veira. liin niaÈH' vest rtam kaiž'c-te i>r!a,MO poil' do .svidtindiške kü'one., Itlodä čuvaifi '.se awramiio .greha., kaij'di gr&h delila, naše diušue oči' •■s'itepe 'ih našla dušna, uàe&a gluha: Vcaisih .je, doibro', d.a. se zatečemo saimoto, zlaisLi še pred 'iiaijisivetejši zalkramieni. v cerkev, da. 'llaiiii l.:oll'jle ■.'rliitšdmio., ka.j pila,vii. Jezus po niašd VBsIlli. O pokojnem Klrziaskean škofu (It. Niagil-u, lei je biill SA'fet' škoif, se .priiipiO'V:eicl'uj.e 'ttu-te iprfalv mličin dogoidliiqa:: Nieikieigiiart' .doivoli dai seiri ]Joi i'olllnottnai ziadDi\no!ljen «. Tegfe d'ulüoivniiklai je Jeziuis poltokižiil. Jezuis v iKijsA'. zlaikiimmieailllu niiu je tako govorili iila vefsf, lila! isie mil pa1a|\' iiiilč več jezlill liln id'a^ je Will pniwlnoma zialdöNiolitiieai s item, kìai- je iblll 'iì,n kair je Ühnlell. K'olllitoo .itoe, koililko sioiMi1aišltl\la- li'n zdliiaiàb ilili si pj'liilir,a,mll!i, ko hil holtblii visiälleij dilli 'Siainiiotlo pred sv. llalbieinniaikeilij liln ipoi.si]luàait'i, kaj Je-zuis gO'\'ö,rii' po inaw Aielsltlii liili ko bil ste hioltiellÜi tudii ra-viniaitli i» 'fem. k'air iiaim gowoinii vöslt'. V.sli pa%(oiiioinaimiO d'i'uglilm in zlaisitfi: m']!aid;im: Boidti veslÜ3|n, bodli' 'Aiasltenl f-Jainfi ne piasHuslamo svoije Masltli, kdi je mjaHlaiifna- isMeitö\:avk;a zla vsip do--bpo iln na|ljain,čniai Maiiiilvfea gneha in neoadinmtlii. V ži\iolfoailsu iSiV. Eni.jiliijainia, ki g'a pi-aiziiu-jeanto dinle 6. nia\ieaiiibiria, IjisneanO' o Ijucteli, Icii' sa popollniomiaj d'agulbflll vesrtlnioislt!. Njiidi diišiio 'oni. Si> oisileipielte in 'njili luéeisiaj loigkišelllai v gTeiliiili. tlaik.i'alt, ko je lSlA^ Emlltijian prJaei meld nj^e, iai sen vdicHeillil njiagoAioi sveitlo ailvUjieaije, se jim je A-eiSÜ' za-òelllai oiglašalfi Hin jätai locilllaitó, gnehe in neceiclijüoisMi. 44. Iz visegiai je Tiaizv/idino, da ima v.slaik člo vek diAie Olucfc, kiil miu kiaizeife pnavo pot do z'v;ei].i-öajijia;, do sveilbliške krone: nauk Knilsltuso^' ali vS-v. vero din veisltl Sv. veilaniin Melsit'siCe naim dpmi, da^ ne zlaijdieimo s priajvie .poIlS. Toida nlaše dušne oči mioira jo Milli zdniars^e dn čdislfe', ker dragiaiče ne mo-Kviuo- niič vidfeitii. , iSPaše dušnie oičHi deWa nezdUave dai -\-äalsii.b cefo-'S-llteipe zilàisifii. pnevzeltlnioisiH liin nieèrilalos'l! fìe se čilloiv^jT? zalkoipa v (ie 'dve^ pa-egrehd:, n'e vidii din ine iSiliiši vec Boga-, Tiak pioipirašujie: »Kje je Bog, kje .je Bog? Jia.z ga ne N-idfiim!« Tiabiaia moa'aano^ od'govoiriJti: : Hndol>uež! Kafco hočeš vdidellÜ Boga in sfKišfutd' njegoiv glas, oe dania« oči din ušem zaitiukinma, z grehom. Izmdj in dtzpeiri sd najprej d'z očii in ušes nesnago greha, poltem ne l'i boido odpirilla niöte.sa d'n boš vddel Boga.- dki Zveiliičaii-jiai Jraa^ai Kr iismusn i'n ga; .boš hvalili iito sitemiH vekomaj i « V^sakemn čKoiveiku sveStiL loirej dAiojana. hič: kič .s'v. veire i'U luč Meisitk VlsRikd(o se *lkhko /.veiFiča. toda ljudje »djubijo bolj temo ko lue, zakaj njdb d'&l'a s:o hudwbna«.. Sv. J:ain,ez, e's'faingelliiis't, piravi: »Taiko je Bog svet 'ljubil, da je dal svojega.odino-rojeinieglai Slilniai, dài se iili'höei aie poigntò, ki vtaru veruje, Heanvteič dimia viemiO' žiihtjenje. Ni naniTeč-poislal Bog s\'oj:eig'a Sina na svet, da bi .srvet sodil,. «tlffliiTOČ d'a bi' bil svelti po Njiemi 'ZAielljičain«. 45. »Nli nlaimirec posllal Bog S'vojega, Sinla na sveit, dia h(ij svelti soldlill', ileinivieč d'a bi bill svieit po-njem zivellliičlain«, Itfafco beaiemo v sv. eiAiaMgieHiju binkositlniL pionidteilijek. Sliln božjiil itioiiiej ni pdiSel sodfit itn ii miislfiš v svoji pirievzeltinoBltlil, dla^ si po/k'Mean, dlai bli dlmige' sodiil itn oibsodiaj? Ali mi to pi'edrmo? Prosimo sv.. D,ubiai, nlaa naim diai ìntìloisit, dia bi se v fem poMj-šaflli', dia' biii svojega blliižnjeigia ioi njeigioive Oiastoiosti in slIalboisitlL v lljiulbieizmii pre^našaflli . ■ Kinitelluis je večiksnalt govoii-öll: »Ne sodiiltie, da ne bostfe sojetniii Zlaikaij .s k'afcrsno sodbo sodKItte, s-■tišjkšno ];oLS>tle sojem in s kalkršno meno merölKe, s-tiajkšno se vam l)o .po^vramio (Malt. 7, 1)«. To, kar je Ki'iiisltius toiikokrait priiiioffočal, pi'iitl».TOČa iiuidii sv. Paivell v Sivoijiiih ]3!ÌLsmih_ Taiko le nam kK;če; »Ne sodÜltle iiired oasom.. dokler ne priildle Gosipod, ki bo raizisv^ffill, kiair je v Itemi sikrifcega iln rrlaizodlel miisli «rc fai Kaikmtt bo-visaikdo bvaflo ])'rej!ell oid Bog'ai (I. Ko^r. -i)«. Nobene reči; me prli(i)oroòa sv. Flajvell bolj ko 'bo, da ne smemo n'aigl'o sodliltli, kaijl'i z niagliimii so-dbam;^ del'amo navadmò kriivdico svojemu ]>liižiiiemu, iia-pravljiaano ]:)r'eiMine-li'n zdnaižbe, ki rodijo sovm-štVa ;iln irlaizitolle. Kjei* so il'judje, kli prenaglo so--dijo, je krščamisko ziA'Ijeaije iiiemogwöe, 'llaiin ne mo're biitt K;r'ilsiliuis. Niaig^lle sodbe o(tl Gospiodiov! ztoistd Disltiim, kii m niaigniaiiJ; k nlaglllian .sodlJaim. Niaiglle soidite, oibiieko'Vfanje, O'praxljainje in nia'Koilioeivaiuje — ito je s'iilosnla bolezen VLseih Jjiudi. To inioir3,iino odiliožlitii, ker diragaJoe nie bo iMsel niilkdiafr JeziuB k .nlalm lito ne -bomo občultliilfi pfiaiVega veisdlijla. Viäak čllbvek liinia svoije .slaboksitii, liin, ßA'0j;5 posebne iltotlnolsUli, ki inilisiO' ^■ì>laüce^m■u všeč, la l!r;efe, da diruig' dirugeiglai mollče s poilirpežPjiiiMo-sItljio pre-naištoi». N|a; vdCu alaislNo irlaizniolMcne civeitlkie in ra'znoliiionio girano,vjie. Viaatoa cnalka- in ^isak glmiek äiin& SMO je Jlaisltàioislili din svoije itepoltè, ka'tere je določil üSillvaimiilk. N-etumoo- bii: bilo ziah'tleiMaitli, naij l>i vse irtaisltllliine Mite eraaikie. Haiko je tufti z Ijudini. Visiak i:imia poisebinie diainoive, ki niu jlib je dali sv. Dub. Nouimnio pia jie poisimeihoviaitli se koinu alili gu midi ilbgiai isiodlili^i, mai kaj ooiltlallü, ga oipiriirtiljialfji i'ti oihreikoA'ai'.ü. 46. Žljl\-oillopi!sli' svie'llnlilkoiv u/n isveltbilc ihozjälh ,so M 'liean loi^Jih'u zeilOi piotìiioniì. S'A'eltlniilkd in mieltlniioe so -l)i(M z 'billilžnjiikn poltlnpeizilijliiAii liln sitirpni'. .Sv. Eiliiizflibeltlai, fcatero iDmaizniujeinio dne 8. juHliJai, je büllla) Mli lairtogiamskieiga fcnall'j'a' li'n ko je do-ilalsltllai je Mljai soipriogai pioirltliigiadlskega kinaJljia; IDfe-nüizälja. Tlai ka-lallij ipiaJ je ziaioei boidütitt pio slllalbiiih pioltteh in delllaÉ isv. Ellilzlatóertlii veltiJco snarooitio. Sv. El-zaibellla piai je molče ;itii ptoltlrii:iežll'j;roo praiiašalfe, kakor da bi se niilč slliafoeigia ne giodlilllo., čleipiiaiv je v srcu Iradioi Arplefliai. MöBiilllai je iwlaiv 'godeče, dlai Ui' st soiprog liiapa-eoibirniiil. Ko je mìIcM kirlallj, k^aiko miilrno in l;iih'oi im-einiašai sv. Ei];ilziaibèt|a fcrMice, kjaltteirie jej je de!l!a!l, ise vrae niekeigai dinie p'red njio nia fcolliena ter jo mirOloi piroBii', niaij mu odpiusM. Njenla) mol-ceöniolslt! dta llfthia ploillripežll jiiKoislt ga je palamaigafl!?,, da ise jte popoilhomial liizipTeioibirniill. Kialko ile,p zigllled mofecnoslfi iii 'tiihe poitlr-peižliiiivioisillil mam je dialKa s tlem s^vielto, EllEzialbeitiai! Boddinio itìuld'il mlil anolličeči in pdtmpežljiivi i,ri ujfcair ijie .'-50idlilmùi nlii ne obsojiajmo pirebiültoo ! To ne \eiljlfu Manno zla odirialsitlle, ampak lindü' m male, keir -^-si! rladiil «odliljoi din olbisbijkjloi zla vsak«, mallien-kotsitl: Tlai mlii je uka'iad-ell, otnit mil je ukradél, t|a' h to nairediill, on,il jie ifbi imiriedM, mil' .je »tb' nekial, oniii mli; je ilb irekél liftid., reltadÜi nknarjo noibemegaj l>raive.g|ai diokiaizn. V ipöiallnm 51. ber'eano: »Ves dam mMli Itlvoj jezii'k kirii'vliiCiO', kalkoir OBitìria bTii'lieiv uganjaš goljufijo. Bolj Ijiubiš hudo klakosp dblbno, boJij fcnihtilčno govorjenje kakor kar je prav; itn zgolj pogubne besede 'Ijuilis, goiljiutfmvüi jezik! Zaitlo 'tte bo Bog popolili oma piokonSal«. Odlioižimo 'llediaìj vse k!E'Lve so,dre, miaitioilce-vanje, loipDaivdjiaaije db. loihTekovanjte ibldžnjega, da p.Tiipaiaiv:itmo pdt, -poi kaltleri bo' prilšel 'Sv. Diuh k nlam liin nxi k njtaiu. Imejmo' živio vietrO' v JeMsai in v Njegwe niaiukie, d|ai se v sv.' Diilra priem»,viiltno in dlilfecemo Msmiianio pioiidznoslt, pioitlrpežlglilviost In iljubezesn ido Bolgia din do bliižnjegia. 47. KtiMiuis j© riekal, katooir hereino na, biia-tooštaii 'pioaidlell.jieik v sv. eiviaingeilfiiju, diai nie bio nihče po'gTiblljieai, ki tohhj vanuj'e, amiÄk da, boi liAnel večno žiLivljeaije. Kidlo,r v njeigiai veruje, nie tbo soijen, t. j. ne ho ofosojein v pogubo'; kdoir plaj inte, vertu je, je že sojen, t. j. jie že idbsoijen v poguibo. Povedal je illuidt K/rdi^tiuis, d|ai sie nje m)or0 ndliče sLzisoivair-jialOi, da ni nuoigel veirovialtli, kaljltii oin jie luč, M je vaisoko pofeltlaivlljeaiiaj, idai jo vsi l&liko vdjddijo din k njej ijpidtìjo. KlaÜflotr se ne mone ndböe di^gioivao:-jiajtli, kdoir iilinlai ^dlrlaive o,öi, da soilnoa nte vdidiii, pxaiv feiko se niihče ne marig liiago^varjalfi, dia Kalilsiilusa ne vÄ din aaitb v|aQguibillia:? « Duša je oidgoivioirnflia:; »Zalfo, k«T tie nisiem iljulMl'a!« Gospod je odlgioiToirfi: »Kieir si IjutoJa.' ave;!; am po-sveitboi veeeUje, fceir sdì Mite zia dobre inirizffia: ka-kioir leid — pa ne iboš inikdlair uživlaiKa večnega, ve^ seOjfa ,s svIeMkiil Pbijdft sedkij nla) hi^aj. kjer boš xe-komiaij v smjrtri' zdK-el'a:, ker nlisii boftfelia žiK^eli v Hitoji Inči«. Ker je la čltovek. čigar duša.' j'e slteOla p'red S'oidnik'om. v žiiM]j'enjn prekiliiVijEil iai gioivoràd' zioi:)er Boigia: nesriaimnte be'sfedfe'. niu reče so:d'niik: »V žlv-Ijtoijii sii govorili iiln d'eOlal, kar sii hoìt'iell ito kan.- s.S moEe!!, zalto.pa monaš sedmi mollmiKiL ])«■ bodß' pia v,Sli isKSaüli, 'Ile vpraèam, «aili milsi; sM&aH v reirkvil, da sem jaz rekel: »Ntočem smrii greŠTiiiikioi\¥, lampak, dia se spiobotriii iai žilvi'«, zakaj ise nüsi' tbii-ej spoko- 5 Tdil dii ise 'izpireoibrnli'l? « lJuša' odgo'voffà: »Slisai sem. te besedte, p^aj msem vea-oival». Goigpoid osdlgo--ATO'ii: »Alili; inffls/i isHilšall, d(ai sem jiaz ©tinasen sioidmik? Zakiaii se alibi ]ial ßioldtoe?« ]>uša loidgwoiriii: »Slišal sein pač, pa sem preveč IjuM'l sebe. Ziadlo siem sL an'a»ill ušesia, .d(a biii mlilč ime älißlal o aoidhi! litii sem isvcije- snae mplitetl, dlai bt o. Kein aiiič ne mliiSlM!« •Goispoid je seidlaij pahmll dušo o.d fiWbie. Duša fla je iz;aeell!aj vp\i(liii: »O goirje, gioirje meiniij! Kellaj bo trpljenja konec?« In ziaislišal se je- gkls:' »Ka-koir ne bo dmel Stlviamlik vs:eli reči nSkdiair kiOEOioa, lUe b;o itludli iZia Itle nüik'dJaSr fcoiniöai! « O nekii drugi idlušijie kMeail m je laingel Anariuh: >.T'a, dušiai je dtaielliai 'tirlii g-rebe: Tvoje bfeise;dle, o tJö-spod, je imeno'vaila lažnii-e, Tvojo sodbo krivo din Tvoje uismfiiljietnje bii-eiz \irisdtLioisitìii! Tla diuša je id/velk v žiivlijenju v z&lkionu. Čuv)a;la' se je Biilcer neizveisitbibe, ai ite, da bfc ne brla .siramotó; hodila je z drMgiimt itiuldli v cetrkieiv, ']», ie, da bi nie* bife ma sülafce-m igillaisoi din d!ai M si i-apirosiila! več qalsnlih do-br;oi. V žJiivlijfanijiu dii ji d(a!l, o Gospöd, öaisinülh d.o-broif., aaisniegia 'vösiell'j'ai, zdii"ai\'ja; din bogiaisitlva. S fem. je že obdllio pioplllačiatnia.. Sedlaj jo boičem ziapuisitdltii, kei* jie'larlalznia, .pirElšila', birez dob,rib del«. In duša je isam'a reMia: »Ne miaftiaim zìi nelbesa din ne man aWn, ida biij Bioig oknell veseli je niad meauaj, ker ga so\Taiim«. In Goispod je rekel: »Kakor sd zeli-s, UiEiij ise zgiodii«. In buidobni duh. je rekel: »Ta duša je tioirej moja! Njtenio miasio ho ob vs'tlajeaiju mOije meso din njena kri bo mojia kri. Veisellim se, fla sem izitirgal lenio d'uso, čepra^v isi ziamj/o na križ» trpel in uainrl!« In šla je ckiäa: v Vipčno poiguillx), kialkioir je sama lioiüöLa. To so «trašni agledi 'lju#, M iiiiao žmeM po sve'liL vöri, kii ,so ilaniblla boilj 'llemo^ k/o iliic, aakaj iij'ili dfi^liai so billia hvudiobnia.. Da zveildöamo OTojo dušo, je pivdc poteebna viiIo rie.čeno po pir&roku Joeln: IzM bom sv. Düte na vse meso in pratrokoiviatfi Jjoilo mši sinovi in vaše hčeire. Možje I^raiellici', Jezusa, Zts-liičalrjiai sfe pribiM na križ iia lanoirillii. Njega pa je Boig obiiidlil od smr'tli in ia je danes raizlil sv. Duha 1» niaših ßi'cili«. In ko so ga vpaUŠallli, kaj bi jin.Milo sitorffi, je rekeil: »Spoboiriite se iai dajte se kmsitiita v imenu Jezusa KTistusa v odpuisit gT<; -hov in prejeli boslte sv. Duhai«. • Kio sita' šk sv. Peter ito. sv. Janez 0b ctevetili, t. j. ob itireh pop. v fempielj mioMt in je sv. -Peter oždraviil biomega človeka, je vse iljudisitivo prišlo k nj'üma hvaleč Bogia. Ko> je Petler videl veliko množico, je poigumno povzdiiigniil güiais in rekel: »Možje Iziraelci, kaj se čudite na:d tem ali kaj naiju gtediatte, kakor da ]3i bila iz svioje moči ali oibMlsIti storila, da tia (hromiO hodi. Bog ... je povelčad svojiegia Sina J eziusa, kaifeireiga, sile sii'c^r vi izdali in ga zatejili pred Pilafflom, ko je on bil sklenil, da ga izpuistii. Yi pa ste svellegia dn ijra-vicneg'a zatojffi in ste prosili, naj se viam da iz ■ dajiaivec (Bairab^iO. Zfačeitndka žiivljenja pa ste umor ili, kaferega je Bog od mrtvih otadSIl, česa.!-sino mi priče. . . Spökoiriite in iizpreobrniiltle se, da se 'izlnišejo vaši grehi«; Tako poigmmno je sv. Petler govoril, oeisiair ne bi bil storil pred prihodom sv. Buha. Od tiitìtegfi časa je sv. Peter pridigal poivsod, koder je hodil, brez strahu in vztrajno Jezusa križaneiga., ki je od m.r'tvib vötal. Veliko- je trpeli, mno.gokrait je moirai zavoljo Jezusa v ječo; Naizadnje je umrl na križu z glavo navzdol na vaitiikanskem polju v Rimu. K'akoir sv. Peti-u godilo, se je tudi drugim sv. ajjostotom. 'apoiSitioìl Pavel je cel sve't pretoidM ija pov.sod neuisitrašno O'zmmjieviail Jezusa krtžaniega. S^"oje neramoisti iu s^•oje trp^ljeiije iia. >morju jii ]ia siuhioin, mej IjraHi d;n neverniki, v tekott iu žeji it'd. opisuje isaan v svojili piismdh. N'a zadnje so mu zavoJjo Jezusa «dsekaili gliaivo. uia ostiijski ■oeisitli v Rimu. Umrl je istegia .dne ko sv. Pe/tier leta 67. i» Kt. r. Prav t;ako neuisinašno je pridiigal Jezusia v Jeruizaleniu :iin po Judeji sv. Jakoh, mlajši, bratranec Jezusov. B'iil je prvi šktsl" v JeruizMemu. Vrgli so ga s stirehe jeiruzlailemiskegia tainpljia in ga po'tem polživega nia ileli s kdlom potóM. leta. 63. ])o Kr. za òafsia cesarja Nenona. Po^ zgleda Ježcusovem je umirajoč molil: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo loaij delajo!« Sv. Janeza, levangeliiista, je dal cesair Doani-■oijan zvezanegia ijripeljati iz Efeza v Rim. kjiftr SO' .gia vrgiM v vrelo oilje, iz ka!tea-ega pa je Ml na čudežen na'ßiin riešen. Hoslaili so ga poibem v i^ro-g■llvan.st^•o na ollok Pa;tmo«. Po .sniirti krvdlloenega ■oe..sa(r.ja' Doanifc'ijania se je virnill v Efez, kjer je u.mrl oikolu leifia 100. po Kr. t. Izi'oöito pravd, da je tudi v Šp&lniiijiii oznanjevai isv. eivaingeliij. Sv. Andrej, Imat sv. Peltra, je .oiznainjeMai si', evang-elij po Sbiitijii dn nia Ga'sfcem.- Lete 70. T'0 Kr. r. ^,0 gia v Paltrah križafid, iKii je še na krdžu viiiseč ozuanjeval Kriisitiusa. SiK Matej je cleloiMal- za, sv. A'oro v. Nubiji in Abesdiiuijd, kjer je umri mučeniik. Sv. Matija je iTritl'igail v Etiij'opiiji iin K'aThii'dfl. Sv. Juda Tadej je ozmaiijeviall sv. eA-ang'eU i po Pa'Iies'täSm, Mezopoltamaji in Armeniiiji, kjiar je ranni za sv. ABro oibohi leite, 71. pO' Ku". ,r. Sv. Tomas je de'IiO'Vall mej PawliL, Meidii .In Perzd. Seli jie itodi; v iBdijo lin taan prvL Ziaisia.diiil sv., križ. V meste MeiHipur so g*a s snico zalbodl- Sv. Jernej je piridie-^ail v Air'atófja, n;n Indiji, kjer je prei^rpeH sittrlašno mxicenièko .srart. Slekh 90 mu kožo. Sv. Simon je O'znanjeval sv. evam^galij v Egiiptu, v Qi,reni, Liibiji, Numdidiiiji lin Miaivreteniiji. Sv. Filip je pa-iidiigiail v Ski?tii'jiL'in Firiigi.ji. Križali ao ga in s kaanenjem pioibiili-. Raizen apoßtolov so- liud'i. d!i.'ngi uee!n.f'i Go-spoid'ovì po jwüh'oidxi sv. Diilta nefusiteasno oizna-njeivallii Kiralsitkito kffiižtameigia:, n;a pir. sv. Šfefan, ka-lerega so Juidje s kamenjem potóllii. Kriistuis je (raizödel .sv. M^altiiUidii, idla je sv. T)u1; prešinil in nekako »iipiijanil« sv. ■aipioistiole in uoenee s ■trojniim vinom, namreč z vinom Ijn-ìjazni do Eoiga,, z viinom nebeškeg-a veksellja in z vinom ljubezni dio biiižnjegEi.. da. se niso uisiliiasili nobene nadloge, ampak da. so niaivdušeno. nasito-l.>ailii pred kralji àìn eesairji, pred bogiiilliimii; iin ubo -giianii, pred visiokiimi 'in nizkimi. Netoaitìeiriii so začeli ealo govoritì: Ti ljudje so se ruapfflii sitedlke.ga viinm. Sv. Pefer pa. je brž odgovari'l: Nilso pijani,. ampak spolaiilio. ise je dames n®cl naaiiii, kair je Bog govoii''il po preroku JoelTi. PotìM je v ruais sv. Biiba. 52. Prosiimio' sv. Duha, mati piride v nas, da bomo t'nd'i mi pog-aimno lin ne-uisfrašiio. naist'oipaìL za sv. vero in za Jezusa Kristusa krožamega po zgled'u sv. apioBitiotoiV in učencev G'osipodio'vdh. 53. Krils'tas je dobro ved'el, da aakai njegoA'ti uceitee na tem S'vötu vojska. K'oiliiibo nedoUžnp krščanske krvi je pretekto od prviegia zaiöetka do današnjega dne din ko'Hko krvi bo še preitlaklo za Kri'stusa in njegov na^ik! Zaitio pa nam je dal oimje, s katerSbi naj se usitiavljamo. To orožje jes zakrament sv. birme. PremišTjujmo nekoliko, kaj je zakrament .sv. birme iin kaj nam fa zakramenit; dalii? Pöikldioimo si v siiomttin veselje tiiistiegaj srečaietga dne, ko je škof podloži!! svojo Toko na naše čei]!o šn niaK iKima-ailill ziči vojšaake Kristusove in je .svetli Duh rtizlil obillno müloSt po našem srcu. 54. V kaftebizmu he-muo: Zakrament -sv. biirme je zafemmeait, v kateaiem prejme krščeai člo\'iek s pokl'adamjem škofovlili rok, z maailljeaijsin sv. krizme in z nuaiit'vijio poöebno mdlloist sv. Dubia. ki ga v verni poitirdi, cTia jo moa-e stlaaiovitno spoiznaA'atì dn po njej živetii. Prvo dejanje škofovo je pokfeidainje rok. Škof po\-zd'ig-ne,z oltairja svoje roke črez vse bi.v-mance in modi nad njimi tako-ile: Vsemogočm, večni Bog, ki si te pričujoče kristjane pri sv. krstu gnelm oeilsüi'J, posvetüd dm v svojo službo uvrsti'!, napoini jüi s svojim sv. Unhom. Sv. Duh, duh modrosti, uinno,sit!i, svetla, mooi, učenosti, pobožnosti iai 'Slrahu božjegia pi-diciii naid nje! O sv. Duh, podeli jiiim svoje diairo've^ da bodo zivöli kakor pravi kris'tjami, ki veirujejo v Jezusa Kri-stiusa in se udeOežujejo za večno življenjie neskončnih z/disluig, kajtiere nam je na križu podiarii. Ko moli škof tO' moM^tiev nia odtarju, moirajo biti vsi biirmaii'ci v cejrkvi. S tena pokiadanjem rok lizriaža škof prošnjo, naj bi bili biirmaaica od tisitega tirenioiPka dailje po^d IWuSebno brambo vsemogočnega Bogai sv. Duha iin naj bi se d'arovtìi sv. Duha. raziili natuje v vsej obitaostii. Po končanem pokliadanju rok stolli škof k vsakemu birmaneu poßebe, položi roko nanj in ga poma'ziiij .s siv. brilzmo' v podobi sv. križ;i z Ijesedami: Zaanamujem te z znamenjem sv. križa iai pofrjujem te .s kr'izmo zveiičanja v imenu Očelia in Sitoa 'i;n sv. Duha. Nafe udatrd škof biiirmancia po l'icu ài reöe: Pax fiecuni, t. j. Mir s teboj. Sv. krizmia je oljčno olje, kaiteri&mu je pìù-mešiaiia dišeča sočnjava, ki se iineimje badaam. To olje posveta škaf Veliki čeitirfek. Olje poanenja moč, ki jo cloibi člo^vek z millioßitjoi božjio. V S'HaTili (5a)sii'h so ise mazilliii bojevniki, dia so Mi v bojr. bolj močni im čvrsti Tako se maizlijo todli bir-mainoi, da iWiSfenejo močni m čvrslii v boju 23oiper sovTiažaike sv. vere. Bailaam lepo -diiiša, kair po-menja sv. čednosUi in dobra dela. Bialaam iima tudi! lastnost, da zabranjuje gmi'lolbo in o-pomisaja biainamce, naj .se čumjo gnillobe grebia.. Udjairec po lülcii pa pomenja, da mora biitii biirmanec pripravljen na hioj zJlaisiti zoper buidobnega ■dnba. Ta 3x)j mu bo piliineseil pawi mir in srečo: Bax te-cum! Mir s 'tieboij! Kriisituis je rekel: »Kdoir no vzame križa na svoje name iin ne boidi zla menoj, ni mene vreden«. . Ko. je škof vse birmance poimazM, opravi na koncu še neko maliltev in podieOli sveltii Mtego-slov. P.ri tem blàgosfovu naj ]jodo .»pest vsti bir-matuci navzočni. 55. Kako se razločuje z'akiia!m.en't sv. bilrme od dTfigiiii ziakramientlov .glede miillostJi božje, ki jd poileljuje? P;ri visakem zakrameartu dobdlmo milost boižjo. Tudii sv. Duha dfn njegioive dano ve dobimo v sroe pri vsakem ziakilamiariKu, ziakiaij sv. Dub nas je poisveitlill pri sv. kristn in luae posvečuje pri vseb dlrugdh sv. z'adcraanemitiilb. Todia pri sv. birmi nais sv. Diub poisviečuje na lX)iSebefli način. Pri sv. birmii niaim sv. Dub pri- iileisie poiselbnio moEtoisIli' btožjo nin vso loibiliios't sedmerili daroiv, dia ime a(io.ri sposobne hojevnilce Kristusove in hranitelje sv. cerkve. 56. DolžnoBt, ki jo isipregmejo biirmaincù, je lepo in zgiedno življenje, s kailieriim m-jilerpse bva-iiiino in ]3i'ipOiromlmio sv. vero. Drruiga tMžnasi biiimaiiicev pa je, dia se dobno podučijo v veTskih neisniciali, d'a jih bio'do znaflii 'twli z besedo bramiti in zago.v.aTj'aiti nasprotì vsem niasprotoikom i.n budobnožem. Biirmaincem völjajo besede s-tWega Tobije, ki j:iih je govoril iSvojemu siinn: »Vse dni svoijegii. ä'vljenja imej. Borgia v sj^omimi; čuviaij se, da kdaj nie pni'^'öliis v gneb in ne zanieanarii's kdaj' zaipavedi svojegia Boga. (4, 6). . . Silnži Goispodn v rsisnici in delaj, kal' njemu ugaja. Zaipo-vej svojiian■ otrokom, naij deJa/jio pa^aivico in dlajejo miloščino, naj. na Boga' mislilijO' dn ga bvaildjo v,sie dni v resniti in liz vseb Kivojlib mooi (14. 10)«. Ciiwajmo si 'tbrej z lepim kršc-anskiitn živ-Ijenjiem miilosit sv. Dnba, ki jo .dobivEmo pri sv., zaki'iamen'tÜib in zliastì i>iu sv. J.)i.Tmi. Bodrimo irri ■ pravljeni na pribod Govspodov, ko^ se bo o pollinoci za;s nebeško ženiitlniilno. ■ ■ 57. PoBveöujoöa mdil.o/st' božja, v katero je sv., Du'h oijiliökell pri sv. krslliu naÈO' dušo, je bela obleka nedolžnosti. Klo ismio pia po. siveitem kretu gnešilldi, smo apofcoirao poMleiknlili pied spoved-nliika (M tokim|tl-malS" jle isrv. D'uli zinjo.m oibtekeä s .jto-s^1eèujiOlčo> miillloiätljo božjo. Poiswe&joöai milost bažjia', kateetrio d'olbiiimo poiL ot. poikoirlil, jie višnjeva 'obleka spokornosti. Dwj>njo oWieOsoi nam dageev. D'uh: belilo oibleko Mdlofllanioislte prii sv. kiisiliu dn vilsinjievo olbMoo spo-koaniolsllii iptrii zaiknaimieairtlu m'. ]3oikoir!e. 58. SKielfiai viemi 'riHis uoi, dia jie človeku luemo-goiöe zwIliilöalM sie, alko sie paü sv. kr'Sitiu ne prieirocla. G.loi^'iedc pnild-e miai isivieli; oimiaidležan z itevdirndlm gTe-hom-ibirieiz miillloisliÜI.božje. Ko bii oitirok umail brez svetlega^ krisillai, tìii iniiMlar ne wid-el Ufebeskega krta.--Ijasrtiva. Zia|t!o biittfitjo döbini sltjairisi, da nesejo' oilm-preij© oltlriokiai k sv. kirisitlu. Plil S'v. bnsiki se oltirok nai dfusdi-pirieffiodii.. Sv. Diuih oiblleče d-ušo v pneikTalsno bete olbllako poisivieičndoce màdlostà božje. . Sv. piitemioi pfflilpiofMediuje, diai je prfišdl po noči Nikodfiim k JezuiSiu dia mu Ttekel: »Gotspoid, vieru-.jem, döj sli Ti/ Zvelliičfelr, ker dirugaiče bi ne mogsl di'eüaltlii itičikdb oudiežieaM Kiaj hočem tledaij stiorr'M? « Kiwiìtìtos mu odgfaivoTiii: »Resndično, poivem TS, ako se kdio ne .preiiiodlii, nie bo ndell nebeškeaa kna,lje-islKva! « Ndikadlem- ise je z'acnddfl tem beeediam in. 25a|(b je rtkel Kirlifsltiusu : »Kako je mogoče, dia bi .se sfflair oloivek späf aiodiill?« Kriiiste pa mru je od- go^"oa'il: »Resnično, resnično, povem ti, afco sa kdo speit ne aiodi diz vodie in diz sv. Dmba, ne -pojitle v neiheskio IvmljeistlK'O'. Nilikai* ©e ne čmlii ko Ki 'pra-viilm, dlaj se je itirelbla' sipeit ir'oidJiftli. K:air se naunToc irodii' da maitlsre, je mieseno', kiatr se pia to,tili iz sv. Duha, je dnliO'WOi«. Iz teli basedt je .jlateno, da se Siovek iz mafere rodi za itia sveit, ite sv. Dnhiaj pia se rodii piu sv. fcnsitin zia nelbeeia'! KolUiikoa" so nebesia leipsai kiakoir evelt, tiolldiko- je loithioik ipo eveltlem brstiu illapši Ivaifcor pred. svetim kirisitlom. Sv. Jliiih iiziJiremeni iduao poi-pollnoma dii jo naredi liaiko Jeipo^ !in svdifflo, dia je ibollj S'^illflia; ko siolliuce! To leipoitb iiinenujeano' poBve-čujo'po md/loislt' božjo sv. krsitla alli krfslino oHeko nedoUznos't'i. 59. Ta tepa oiMleka, s kalllero nais qlilece sv. Duh, pni sv. krstu, jie za. lias večje vriadlnostd ko oei svieit! O ko bi isi'tiariSìii dblliiro MedeTdi; kia(j prejmejo otroci pri sv. krstn, ko bi doibro poanali miilioisIC tožjio', kaillaro iraizliije :Sv. Duli po duai majhnega oitlroikia., gioltovo hi dobro čuvalldi svoje lOiDr-oike, dlai iHi mdUloBlIi. itiaiko hi/Uro ne teguihiiM, da bi Me zahiajialli v sillalbe drtižlje, kjer sie usega naiva-d;i(io> kiair .jalm prej ailil slllej omiadtežujie idiušo. Ki-dfetiuß je oKlPoibe Ojnlhil kakoir a'nigelie. Ko so nekda.'j brtaiiiiilii malldim oltlriočioeim, da ne smejo pii'«l Njegai, jie retoell: »Puisitilte nlailie k mianii 'in' nikar jdim ne briamUtfe, keir 'tla'fci,h je nlelbaško kra-ijeiSith'o«. In kdo hii ne Ijuibill orttotoa;, ci'giaff d'usa je oibltečeiiia; z nuloisitjo sv. Duiiia"? Kako liiudobni bi Miii liaibi islliairiiši', fcaiteni bi aa svoje iiecMšae oitlro-čiče nie skxbeiliii! Sv. cea-fce^- linnia niaiMaicl'O, cfe pokoipllje oltlrofce 'belo šiti'ol]'o diii OjiUiclje itoaijo maivaido cHa piröolbllteöejo mrd^egaj oltlroikia: v beHla oMiačiilla,. Bidla sHollia in be.fe olWaöla iSio zmaEiera je pirekriaisne bielle oitìlieke na ckiši, p'oisviecujioioe miilteitli božjie, s kailfem gredio olliroidi v niebeškoi kcrlafljiastvo. To je tepia befe lOiblieka neidolžnias^tli, pwd kaitteo .se vnatlla nebeška tokoj odpro. 60. Usmiljeni Jezus nam jie P'Mpravill .še cLpug zaifcrameniil, v fcaiüerem nam daje sv. D'uh znova posvečujočo inHiloist, ako smo jo lEguMlIi s &mrt'nlilin, gTielioan. Tia^ zafcmnenit je zakrament sv. pokoire. Pri za.krla.menit!u sv. pokoire niais sv. Duh spet' obileče- v prekriaismo o^bteko, ki se imenuje poLsvečnjom mdloisit! božjia.. Tla. obleka nii več bete, ker bello lOÜoHeko sv. brB^tla smo z gu-'elaom izguibili, aanpak je viienjeiviai ali sipokoimlai! Kdoir je itegubil belo obleko sv. krsta, sii mora. na vsak način priskrbeli višnjevo oibleko pri zaikramenittu sv. pokoa'ie, ker drugače ne mo/re v neteško fcralljesiKviOi! Dvojno loM/ačillo pellje v ne-belslai, alidi beOto aJli viišnje™. Ako si iiz.guMl belo oWeko, ]3rfekaibe'bi sa moinaš \iisnjevo! To velja na vse 'ljudi topez izjeme, za nizke in ^•isoke, zia' potl-ložnilke itn \'la!dalrjte'. Gfeisiair TiGödöiZiiij se je miočnio pire^resül! Tio> je iavieidlell miUjatnisikfi skof. Kioi jie ,p'ai hoitlbll iciasiafr iiltli.ujts,-kteigiai 'dime v oeirtoev, ipoisltkiviii se auu šbolf Amllalröiz na-eproitli! rim mju z)aibi'ji[aji, dia: me smie tói v cep?kev! Gesiatr Teitìdoizilj je pinoisil, ma/j liii giai piulsitlill v icar-keiv, češ, elad je tltudii kralj DlaniM .grešili. Škof Ambrož imi oidgoTOff^i: »Kaiallj DaivM j© giriešill, pa jö tiDdi dßll'iall poikoiro ! Aio ßii Tii> giiešoll kakor kiralj DaiVM, dellap itlujdii pokoiro' kakoi" kimilj Dlalvild!« Pokora je 'fedlaij po'fcelanai visem brez izjeme. 61. Alco 'bfi; se nlaiin meilDesa oidipril'a. in. tó rniaia bliSo djanio pogledaltd Mainje, vidieiliii M sraitniike iu svelKnjiicie božje obteöeirue v viišnjevai obtepällla; sv. spokolrnioisltlii. V beMIh oWaÄili ao pollleig Miairije Devdice, sv. Jožefu, isiv. Jainezia Ki-B't'mifea., sv. AHoj-ziljiai, isiv. .S!t|aiiii)s(la|v)a diii nekaj drugÄ večlitnioma skoiraj sami auedioDlžni oitlroci'! Vse diruige nieipaie-štbtle ^-OHn,© v luelheA so o.grnjene ß viBnj!eivim pijaščem, s pllašoem isipokoirnositii'. S pokoro sio se z,viell'ÜQa|llii iStv. aipoiätiol'ii iln uceanci Goapod/oivii;, sv. Peitler, isv. Pa,vel dai dtegii! S pokoro se je z\'e(Dičaii;ia sv. Marija Magidlallieirua, sv. Telneiziljia' iin dlimge, ko ISO celoi žii\1]jenje idlo sniritlij dtìl'alle oisftìro pioikoiro. Sv. Janez Kins'tnik ni drugega pnildiiig'all iljiud-sltìvu, kiatero je k njiemu dofcaijialo, ko pokono: »Pokoro defflaj'tle«, je kfead po puscawi, »pokoro dbfejte, ker Zvelličair je Mdizii«. 62. Dvojino oibSiaicillo diaije toej Bioig Duh m ];(0iniUiclbi0 Msiaikeniu čilloivefcu: lalli bölö 'ail/i TOŠnje-Enioi 'tleii idVieOi loiblliaèjll amarlai vslak dmeiti, ako dlt'i na iiieibešboi ženiltinjiiiio. 63. V illapó! feftölniski pasmi' o »sv. Dubu, kd jo moli mašii/ik ,m itìàakioétoe pnaamike pri sv. maši, je im kiialtko Mse povediaiiiio, kaij -delia iai kaj inami priniaaa sv. Duh, ko piriildle v .na^se sroe. To pasem Ixoöem ta iuai\ieis'tti! v iJrostU pnesitla'vl. I^io.iiastnliltli pa jo hocean z ziglleldlii d:z žiilvOjenjia: sv. Framčiška Kisa-venskegia. Peseaii bIìoto: Pridi, sv. Buh, pošlji iz nebes luči svoje žar! Pridi, oče iihogili, pridi, delivec darov, pridi, src svetilo! Ti najboljši tolažnik, duše sladki gost in krepilo sladko! y 'trudu počitek, v vročini hladilo, v solzah tolažba! O preblažena luč, napolni notranjost Sìxa svojih vernih! Brez Tebe Boga ni v človeku nič, ni zdravega nič! Umij, kar je nečedno, zalij, kar je suho, ozdravi, kar je ranjeno! Upogni, kar je trdokorno, ogrej, kar je mrzlo, hodi zašlim vodnik! Podeli svojim vernim, ki v Te zaupajo, sedmero svetih darov! Daj kreposti zasluzilo, daj sveličanju zvršetek, daj veselje vekomaj! ' ■ • Amen! Aülüelliujia'! 64. Pxieid vBiean ipirioisimio' v fej lepi pigsmiiicii) sv. Duha, naj p'oèlje v nals hiffl žar: Pridi, sv. Duh, pošlji iz nebes luči svoje žar! ,Sv. Enamoišek Ksaiviariskii je poiSlIjall, v Plaipitea. skiven iičiilMj moidiiìoistagia^, pa mi intoigie!! ■ v isvoiji isfe^iohil'epnostìi spo'zuiami, kako nioeanmrMai je ölaya, m öaBie. Sv. Igniaiailj, kd gai je hioitìel na -\isiak niajčiii prildiobiibi z)a evoa nad dm zia sivoge dielo, imi je več-kiHat pošepelllai cola ušeBlai Zvieldičairjeve beseide; »Iva'j pomaga človeiku, aikio vies svelti 'praldotìi, na svoji doiši piai škoidio 'tlrp'ii (Malt. 16, 26)?« Faian-čiišek pa, sfe dod^goi Saislai ni zmieaull za /fe basiade in jià fid n^a-ziumell. Nekegiai 'dne gai naijdle sv. Ignacdj posebnio zamjišiljienega lin reSMobniega'. Tlaikoj mu ponovi Wiesede Zveliičairjeve : »Ksaij pomaigla elio-veku, ako veS svelti rprniidlolbli,, na svojd diušl imi ško.do 'ttppi?« Takmit' še-die je paidtel žarek milosti sv. Duha v njegovo stob'. Takoj j& iSitM mai kolena pired isv. Ignia;aij'a im je vzklOoidtl: »Kiaa hio&š, da niaj s'toniim? Tvoj 'sem veis, vodii me po isvoijd voU'ji!« Seidiaij gai sv. Ignacij poduči, kako monla svojo g/lavno stlriaist —■ eaBfflakomnoislf prteanalgoviaiii. Vi'eis skesan je Priainčiišek K(statv6Tsfci oipravil véliko spoved lin ziačell taikoj novo živlljenje. 65. Daäje proBittio: , P fidi, oče uhocjiii, imcU, deUvec darov, jyridi, src svetilo! Sv. Duh, ddh Krisluisov, .je duh .l.iuhezui in usnuilljeinja, lloiriej 'OČe ubogih. Sv. Iguiaiiiiij je hioitteH, maj se ujegovii iioetndi pred vsem uriijoi v üzkazo-vianju 'IjubeizaiiL diu uismiiiljenjla'. V 'fe niaiiuai jiih je poimadteiljLl po holluiilcah, kjea- so ■ nioiuailiii z 'Iju-bezniiijo l'üi poz'rvioiva^'uioisitjo sitireoi bolluiiikom. Sv. Fraincršek je im-deeil v biolludlco jieoa'd.'rai\'!ljiiiv'ih lic-lezuii, kjer je opiiia.-\'li'a)l noč ;iai icfaii uiajuižje službe. Bioiliuike je tofeiliil z Ijeseidiainii: »(Jeltluidii' so viaše. Ijoilezni n(a ileltesu uieioizdir|aivll.jii\-e, vaišo. pre-greškii' mai tluši iililsiG ,n;e(0'\-zdT!ai^^lj!ivli lin «lUGllfe upati; dia vam iismdfljeinli Bog odpustit inajvečje hudofciije, ako se aesmdčnio dizpireiohTUieltte «. Ko je hoidlM po Paizndh mesllih, kjeir je z heseidlo Ijožjo r|a:asAiiill]je'\'a'i ' sncia: veinidh, je pioivsod stlaiuiovall le v boltadbaih i,u je v s^•ojih goivoa-ih youdiairjaü diohirodeJnoisitl 'tloir je Slam pinidiio nialblibill miilI;oKŠčElno zfl siinouiiake. 66. Ti najboljki tnlažni-k, duše sladki gost, ili krepilo sladko! Sv. Faiančligek Ksaiveipski je hiij posikm za; mt-siiijoinHir,iia v Indliijo', kjer je veiliko ürpell, a A^se z veiseUjem i^ireiiiHfeiall. kar je Ml pollln sv. Duina — ruaijholljšpga itiolllažmikia.. Ko je odhaijail v Indlrjo. je rekel svojemu pirijatelju P. Rodriguez-u oh slovesu: »Nia 'Ifem .si\'eitu -se ne bova, več Aiideila. Pre-našajva; (loailtiev iiolllppežljiiivo, ker ostlaineva v Kri- 6 roso stlusoi mieii s-dboj zreKaiiia'. Raaoiclenem maj 'tli sada.i, bair sem ti dasttej skiliiMall. Ypii'ia.9all isìi me večkrat, feaj pomaniiijio baselcte, hi sam jiilh v Himu goTOi'il: »Le še, o Giolsipoid, lile še!« Vrfi, da s©m itieidag vse viildieil, katr Ijotm mioiilaJl v Inidijil zia Sasit božjo tir-pe'Hii. Giosiplold iJa.' me je nla(\-:dfafl s 'l'offliko Ij'Uibmiiijo dio irplljieaijia, idaj mlii Itb ;iui 'billo dövo'lj, kair «em v pirSfcaizn;! ,gilieidiall lilii zialHo aem k'l'ieall: »Le še!« Bog mii bo' isleidaj iizpoilnii'l žellje, ki, mi jih je potožil v srce«. 67. V trudu počitek, v vročhii hladilo, v solzah tolažba! PlOi^'S!Old, koidleir je sv. Fnaiičlšek Kislaiversiki lioidöl, je Mdllilko mollÜll, òepaiav sie je neipi-eisitlaiio itiriid'ül zia zvöli'öaüijie diuš. S'Jüsallü -so ga viečkila|t', da je V Jruidiii lin lUaidilloiglaili klülcail: »Le še, o- Goispffd, le še! « V sneaniilh din veiselllili itii'enoltlkilh nìn @aiiioltjili pai je iMnaiviljlail: »Dioi\iollj, doTOllj, o Goispod, do-voilj!« Nai miarjiu so gia poiUaiki MeèkincUt vidoili, kaiko j© bill ad pioJluaorii dio zoa-e nepi-dtli-goma litlqplljisin v preimiiisllij-evainje, ki mu je billlo isilladko. PirUjadielljli isio gai-vieičkinalt oipaiz'oiMadii po riočd.. V sab i: je imel mlaflio milz/o, na.' m.iai božje niaKiJelk» ilii bre-T,iii". Zia težilšče je iimeil Itlrdo pipisllleHjo, zfei vzig^laivje kamieai. Skoiraj ceio ™oič je klečali ob pasitiellji:, dvigal! roke pirolilii nelljii aai premdläljeva'l 'llniDlljenje Kri'silluisiow. ■()8. O preblažena luč. napolni notranjost srcu svojih vernih! Luč ;s\'. ]3iuliia., ki jo je r,maac®ek pnižigal Jncljjiaiitem, se je tlaiko iiaigto raizsii-jaìla, clia: jnh je vòaisiili kiMsllIill v emiem -saiiiiean mesecxi iiad clieiset-tiisoč. Filsiall je piilsmo v Eatoipo, v kalteiiieaii piratu, -koKiko diotoreglai bi üiailiko sitionliili v Intliji evropej-•ski Yiiiso'koisollioii àh ufieaijlaikii, ko hi se hoittìli potsve-fiti .svellleniT.! milsliljioinKkemii cMiu. V pilsmu Silta-mo: »Preihodill M' vse A'ùlsiolke solle po^ Eviioipi dm ]n kli'ical na viso mioič wsem, ki imajo ^'ec učeno,siili ko Üjubyianii: »O koillilko duš ®e jiolgubi ziaivoljo vaše kri^'dle! Nh. uiiilMJjioai piaigaiiiov bii se cHailio pTidolbit-i 7M k rščlamisIlViO', aikoi bii lilmidlli več ozilra am' Jeziuisovo sfvair kakoa- ua il.aisil(iiii döbioek«. Sv. IDuli je m-eltega- Prajučiška nafcsivilttlje-A-al. •dsi je goAoirii v \eč ko fcideseit'iQi je^iifciih gUaldko in ria./il0ČJi0'. Večkrait je govoin'l v eaiean je23iku, pa so gia, .ljudje mnogiorteirilh jezikov dobro va--zumellii. Imel je ftluidi od sv. Duiia mlillioisit', da je zmil z eiiiim steivkom razg-naitii vse dvome iin re-šiittii vsa vprašanjai, s kateriimd so ga paigaaii ob-isiipaili. Sv. Duh je ulfi-jeivail beisedo r.raaici«ka todi z- velilkdma čudeži. Po sv. Frančišku je Bog obudlill več mi-llličev v življenje. Sv. Fnamčiišek je podučil in krslt'1 breiz ätievifa. paganov. 69. Brez Tebe Boga ni v človeku nič. ni zdravega nič! ßafcor je l:iM sv. FTaaicasek jjrej slllaivoJile,!ien' dn caisÖakomeii, pT!a(\' feko^ .jie bal pioiHem Miet le-za; čaist bož.ioi. Iz ii,j.eigioive ijoinfžniosttii lih poitirpežl.ii-voistì. so paigBiniii skteipaHii, da' je njegoiv iiajiik re.s-ničeii. GoTOriiilir so-: »Verna:, bi cteiie moč v ])02iiž-iDoistfr dn poltirpežiljliivoislfci i?reaiiašalt'i 'llatko zaaviče-^-vanje dai ta-p'ljenje, mora b'iitti' prava!« Kjeir nli: lličii sv. Diüia., je t'eaiia,, it. j. nespa^ mei Sv. Franiaiéek je ^-prašall bnatmiatiie, t. j.-miriilikoTralvske 'dluhOT'niifce a- Iiidi'jj, fca,j je i)0-'tlrebno zai zvelliiloaiiijiei. Odg!0i\-oii.''iil(i' so mu: j-Dve reči zaipoiMedujeijo bioigOT.'i: Ne ubJjaj ki-an^e liln da-jaj mfidošcilnio biramiamom«. Ne smemo vSi pa nii-sIlfiM,, da 'SO biitiii te Inidliljianoi! v feikiii 'tleami, tadiiiolliikaiui Evropejci'', ki bo- ziaipiiisfili s-s'. ^-eiro in caTke^', se pogreizajo v raizna mialliko'vaivsitva im viiaie, kar niimiaijo- Iugl sv. Dniba . MaildkiOi^aMsikji jaa»nski d'uhiO'Mnikii-lìoncvi. .so iiäilii Ijuidlii oäloi nosTamauoiSilii ,'iln .sioidoiintske neced-noisilii', kalkar diai bi to bilo m. zveličanje p'öllreibno. Nekoč isio pioHiiCiallii imjboTj učenegia bonioai, da bi se preid kralljiem diežeiie Bongo pir-ičkiall s «v. Fran-čiškoan iin g)a ugnali. Boiiiec Aqjpaèa sveittìifca,? »ALi me are po'znas več?« Sveitnlik o/dgoivoiri', dia se ne spamiinja, dai bii ga biil kd^aj videli. Bouree a-eče: »Toivariši! Ta, čllovek ne bo ^-eilnko prikllai, ker sene spominja', da bi nre po'zna'1, čeprav je «llokrčil, občevali z menoj«. Poitlem je nes'iiaimeitnli bonec pogleda'! svetnika v 'oln-az iar mu dejail: - Ali imaš .še lavj žilde; k^i si ml jo protlajad jM-ed iti;iso€ 5n i:ei;&lio M'l?« S\'öl!nd!k mu oidgo-voim;, dai nI nikdai- v «vojem žhijenju tlrg.oiva/1 ili dia. me 'razume. kaiko J5)i; billla, mog'l.a bilöi pired ifeoč iita ]30tls'to 'let'i skuii>a,j, .stig Jiiiuia nihče Izmed njiign riillll sto ]e't. Toda jièuinmi 'bonec, ki gai je \'oddi hudoilmi duli iin ne s-w D'ulh, aa'cue seidiaij raizlaigiaflli aienmnui nauk, dia se duša po \smT't'i p'mseOli v dmugeiga človeka', ki se fekralt rodi im fefco dallje. Sv. Frančišek je na laliek naičim diokaiaa!, d(a so lio nespa-m eil lil nauki. Iz vsega (leiga je rlaK^•idnlo, kalni zaSirede ölo--\^ešt'vo. ki se vdia ■grehu aai zai]m'S'tii veiro v vseaiio-jyoènega Bogia. * vO. T-iiiij, kar je nečedno, saUj, kar je suho, ozdravi, kar je ranjeno! Ko 'Se je liill sv. Fmnčjšek IzjM'aoib'rniI, je o.|jraviil A'Gilü'ilviO spoved. NainedM je trden sklep, da hoče ^•se SA'oje priOiodinje žinijeaije dairiovaltli v öast Bogu lin a: z-\-eli'öalnje dnš. Ta sklep je zvielsUb iz-polujisvail do smr'lfi. Brez šferMillla je Ijiudi, ki jiih je iMralell k pira-vi ])0'k,oa"i dai k tepeann krščiansikeanu zi^^ljiemj'a. ünii.vail je z iinočjo sv. Duha nečedne, ziailiiival z iiiiostjo sv. Duha suha iin uve/lia. vsrca, dai so spet oživela ;in ozdiWlj^all grešne name. K'o se jie vio'ziill iz Meljaipoim v Maflialkio je bil n.a laidjiii l'udì neki vojak, ki je l:t;il vellilk grešnik. Zn/vi je igrati in je zaipra'vil z igranjem \-se iiaie- tje. Nato pa je zaoel strašno pre-kliiiijati Boiga. Sv:. Fraiiirašek mu panmcl'i denairja, cl'a l)!i še eiikmt poškusil srečo. In res! Vojak je «edaj pr.iiclo'bil spet vse iiz,gTi;bljieaio imetje. Siilaimioivjill se jie bogo^-k;le't'sit\'!a, lin je v- prvem pa-fiisitlamiisču, kaimoir .s:o ]:'r.i-spelii, opravil p,red siveltnlikom vell'iko spon'ed. Tedia hogoktetnež se nemailo z'a^zja.me, ko mii svet-luik nalloži. piraiv matjhno pokoiro. .Fo' 0'prai\-'lj'£''ni moffiltivi pia jie g'resniilk o,pa\z)l!I, dia. je svielfiiiiilk iie-na-doma iizgiaidll. Gxesmiik ^r'e m njim i'n ga iwaii^de v niekom gioadiicu-, kjeir se je Ijiióail do kr\ii za nje-gio've gTehe. T(a j^i^iiizoT je grešnlilka' Hako pi-'esiunill, da: jie lekeil k njemu, mu A'Ziel oii'oclje ilii ise ziaieel saini ido kr\',ij ItìiicìalOi. Od filstega cine je biil ^las d'ru-gaioan. Ziaioel je svetio im pioè'tenoi živellli. Ta.'ki,h Kluöaiiel^• oiltamiio v žiivo'.fb]i\ilsu s\-. F.i'.a,n-čiiška liirez s[ie\'iillia. ■71. Upocjni, kar je trdokorno, otjrej, k(ir je mrzlo! Diabe 8e Ij'ud'je, ki so lako 'traili', dai jiilh notena. človeška! lfe.sed!a ne moiiie g-'aniiti. Le sx'. Diih za.-more itiake Jjudi upogniMli, oigrdt'i im sip^eft ..s'piraiviitl na- praivo piOt. V Ulem Oiziiui n'am dlaijo ziilx'ollioipiis .sv. Framčiškiai 'Itetpe zgdede. nekeim j:aipo.niskem me-.si(lu iso «'vefliniilba « kiamieinjem naignialüi On 'llii ga Ijilü ubiifö, ko bi nie biilài huda nev)i!h(la. r-iaizgniailla difx'ja-kov. V mestu Miaiko, ki je biilo glavno mesto največjega jiaipionskega: dlbka, se je svötniik trudil enajst dni, ni nHagel niltiii enega iiizpreoibrnilli- LjujdsiD\iO ga j'e baiiuienjialliO'. Zato je nnoiilall z bo-tesitjo z.a(i3iuisll!i1(ii rniöslöo'. Kator s\-. Friaaičiš-ku se je giadiil'o 'Uuicìli sv. aipioisltloil'u Paivlu, fci tindä iiii miogel naj minioigtiih bmijiih nič oipiiajMito iai ga je iljudislvo celo fepllio^ ii(n s kauneinjiem oibaiipailo'. LjudisUvo, ki je lOistlalllO' titadloiwraltàiio', m dioihüto mìtasftì oid sv. Duha, ker jie n'ü bliiloi vaiedmo'. V Kagošiiimi! so' hoimoi ànefli siamositiaai in njili pradstloijaiilk je bäl NinšU. Kio je le-ita islllišall od sv. Fj-auicliškai, d'a j© duša. òilio'veska neuinril'jlilvu, dm da mis člaikiai po ismirltlii soidibai, mu tk. miisell ni d|alLa; več miira. Nekegai din'e mu je STOtiiiik aiekdl': Ko bi viaim 'liillio, idaaio ma dlzber, kaj bi' isi 'izbmilli,: Mlaidoist. alli ^tlairosit:? »Mlliad'oisit;!« j'e odgovoiril Maišlt, »keir v m'la-dlóistli diella öl■ol^'e^k, feair hoče!« Svetoiik reče: »Kaj je moimiairjw.bodj všeč: AJfii čas, ko je ma odlpccfeui moirju V vrtì/niou Miterja. a!li čas, ko pitìpliuje v mi'rno pTiistaaiišoe? Niiiiài't xeöe žalltoisitino : »Raiauinetm, T'aizumiem, 'Üoda o meni toi ne; Melj'a, ker ne vem, kam sem niamenjien«. lai ni še moigell oiclUločlii za Rnüsituisai in zia sv. krst. K?vsnieje je Nuaišiilt' večkrat i-ekel diiuigiiim mi-siijonarjem, ki so prišli tja^: »Seclag moliim'lo pra-vegia Boga! « a vendlaa' ni hoiteil storiWi: koiiiaka. naprej, d,a; bi Ste dali ka-sitBtli,. Na smrtimi; poisltieilji' je sfficei' kiMical kafiolUsk^ega ckrho^-nilka'. a te: je prišel, ko je hiil Mttišilti že mirfev. . . jTialko -snidianio v žiivoiHoipiisiu sv. Firtaineiška .raizne zgfele, ki diokaiiujejo, d!a .je človeško delo pri izpreotoračanju piagairov iieinspešnio, ako sv. Duh ne cì'a niiiloöOi. Te pa včaisih ne -ctobiimo,- ker je niisnio vredni din ziarijo v pomižnoelli' ne proemio. 72. Podeli svojim vernim, ki v Te zaupajo, sedmero svetih darov! Dainoivii doi md/lioisllii sv. Duiliia so. neiprieoeaallJiK'e vretllnasitlil, da se me ctejo kuipiitli oaie s smeihrioim ne z zlllaltlom. O itlem sjmio že jMiej gioAioirlillii. Ko je n!am-reč v Samariji neki Simoai ponuidil sv. Pel'fu in. sv. Janezu denaTja. proseč: »Daitte tudi meni to o-blast, da pre.ime sv. Duba, na koigiar-koiii poiožim roke«, mu je Peter odgovoiril: -Tvoj denair naj bo s Teboj Mpeid v poiguibo-, ker isi menili, dia je inoigio^e diobilli .datt' božji zla deaiiair. Ndma«. ne deia ne do-leža; prii reöii, zaJklaij tivoje srce mi pnarviiičmo pired Bogom. Poikioino dlelliaj ziaviolljo fe svoje hudobije, dni se Itii moindia; iodipuisltlii Ufa miiisel l'vojegia .siroa. Vidimi iTamneč, dia si' piollia gipankega žolčai .in v zvezi krliiviiicie«. Siimoin je v sitirtaihu odgioivoirnd liin rekel; »Pmsiiltäi viiidviai zlalme Ooisipodia, da ne prüde nič teg-a naid nneme, ka!r isitla .reiklia«. Ta, gireh, hi gia je hollleil storilM fekiralt Simon, žefleč k-apiifti za denialr d'uihoivno oMlaislt, se po njem Àmcnuje simonija (Pej. aip. 8). ' Sv. Fiiainčišek n'i hiOiilel Dia' Japonskem Tla svoje dieilo sprejeitli noibeneglaJ fleniarjia. Ko je bil liTiueseil kralju v Jamraiguši nekaj kraBniii daaw od poii'tagtiìlisfcegiai anamestoilca v IndljiL .in od škofa. v Gioii, mu je kriallj htìHeì dlaitli' otóto zlaltlai in .■srebira. Todai sv. Frpatnoišek je vse odMomill. Sporočali je krall ju, dia nli priisdl v Jaiponijo za,voJjo -deeairja., ampak dia izroči Japoncem neiizmea-ni .25aikliald božjdli resinile. Kralj se je fca:r začudil in je vzkliknili: »Kaiko je <110? Naši boiLci niiiso' nikoli -siimi' zelata dn sinelbra., itii pa nočeš ne tegai ne oaieiga«;. Še boilj pia se krallj začudi, ko vpraša »veltlnika., kaj bi mu bdlllo iioirej všeč dai ko sv. Frančišek odgovori: »Niič daiugega ne zelwn ko dOivoiljenja, da sniiean v celliean ifvojam kralljestvu loizna'njevaltii pravega Boiga«. Vise 'to je kra/lj 4laikoj doivoMIl, ker Je ■iz tega spoznali doihre namene sv. Frančiška:. Spoznaijmo iz ifega, kaiko nedzmema dobrolfa je isv. vem, v ka/tèrti isnio bdtlii rojeini dn kako neizmeren zaikllatl BO niiillioisit/ii sv. Duha d(n njego'vi darovi, ki nam dajejo iwavioo dio nefbieškegia ka-ia.-Ijestva. 73. JDaj kreposti zaslužilo, daj zreUčanju zavrsetek, daj veselje vekomaj! Sv. Frančiška: je nia,'piaJla huda mrzililca na ofoku Sančanu pimv 'faikralt; ko se je odpral^'(lja!l ■za sv. mdBijon na KinieškO'. Hud'i mrziliiclii ®e 'pridružijo še dnuge «nrltne holesaid. Nifcoigiar iiiii bilo pni njem razen kiimeškega mladleniča' Aiilbona, ki je bil piriiiöa dtegai, kan- je ev. Frančišek delali im go-voiriill v ismrtlrili bolleznii. Ležeč na trdi pois tleli j i v ■bara'kdf je dizgiovairjiail 'fe-lle besede: »O preisveiüa Titojica;! O Jeziis, «in DareiMov, usmilli, se me! 0= Miafri'jai, iskaži se, clia .s(i naša. maifii!« V iioöi od ]jeitfea mai solbortio 'Old 2. do- 3. dee. il. 1552. mallo po» potanoòii uiiOTe ooi v božje Tazip-elo Im izgavoirli' besede: »V tebe, o Goispoid, sem zampali än na veke-nie bom ostramooein«. Pif tleth besedali mu zfaBveti nia: dbrazu zveÜcainiskii m'dir im nieibeško^ veselje.. Njegova p'ozTi'tìvoivavniosiil je ddblla v nebedili iilla-čilo, njegovo zveliičamsiko delo za'vrseiek, njeig0:va diuša večno veisielje! Tako se v žiivljeinjii in dello-vanju s.v. l'irain-čiiBkiai kaikioi' itludli v žiilvlljieiiju veselh dlroigih .svet/iii-ko.v kaže dello sv. Dtilna. Pralva svetost in po:-l>ožn;oislt; je .ad sv. Dutei. Ž njiim se pili sv. kratu' začenjal, ž njim se Ibdiil komoa. dm zfa;vrši naše večno zvialičanjie. če k'd.oi misli, da se lalako zveDiea s svojim.! močmi, m molfiii. Za večno zveMranje je poiKrebnia molliltev, dia isi ptìildobiimo pöörelb'ndili mi-loisitA dn ]Dofoiebniilh daTov .sv. DnJia. Po'njean prejmejo naše čedlniois1/i! pilaičillio, po. njem irirejme nase-zveMamje završeiCek, po njem jiirejmemo večno' veseUje. Amen. Allelnja.! "milil............................................................................................................................. TRIINŠTIRIDESETO BRANJE ZA PRAZNIK PRESVETE TROJICE IN ZA PRVO NEDELJO PO BINKOŠTIH. 1. Današnji dain je ix)svečen presveti Trojici.. Spomni se claines, člo^vek, dai ibilra nad teboj trojc-dini Bag: Oče, Siin i,n s^.. Duh, ki je večen, vse-moigočen, vseveden, neskončno moder in neskončno' praiviloeii. Ta Bog je Mse ustvcwil aM kakor prat\4 v današnjem sv. herUii sv. Pavel: »Od' njega, po njem in v njem je vse«. SMecInja stivarca na zemljil in v .nelbasih je njegoivo delo, ki ga oznanjuije dni poveiMIčuje. Kaikoa* s.]joznaiino po stopinjah, ki jiii ■Uigledamo na t,leh, da je nekdo hoi-dil, praw talko spoznaivamo nei slednji stvarci, na vsaki traivici, ma/ vsaki hrlki, na ^•sakem dre^■L'8u■ in na vsakem žiivem bStju, da je lio-dül Bog tnrmo. ki je vse 'to modro mstvariJ. Na \isalk!Ì «tvairci', na vsaki bilki je toliko mnetnoisti, toliko Ijožjih misli., da spisujejo učenjaiki cele knjige in polnijo ž njimi celle kinjiižniee, pa ne morejo nikdai' vsega vedati, kar je Bog položil vanjo. V očesu aili ušesa čtoveškem je toiliko božjih miisii in i-aizuma, da imaimo o tem cele knjižnice, pa. še sedaj niso učenjaki vsega preiskali. Ako se eno samo ko- lesce pokvam, ga vsi uoenja'ki celega SA-eta. ne na-]n-avijo več. Ko hodimo po poljüh in glediamo žito, ko hodimo, po travnikili in gledamo traivito in cvetii'Oe, ko hodimo po gozdili in gledamo drevesa in živali, imamo pred sehoj same Božje čudeže, ki pričajo, da je Bog, ki je vsemogočen, neiskon-■čno moder in vse^-eden. Odpri oči, človek, ki •stojiš sredi nanaA'e, ki je pollaai božjih čudežav in reci s sv. Pavlom: O glohočina Ijogastva, modrosti hi vednosti Božje! Kako nerazumljive so njegove sodbe in njegove poti, t. j. njegove naredbe. Kdo hi mogel spoznati misli Gospodove in kdo je l)il njegov svetovavec? Kdo mu je pred kaj dal, da hi se mu povrnilo? 2. Bremišljujmo danes to največjo resnico naše .sv. vere itn zmiislimo se, da .smo bili krščeai v imenu vsemogočnega, večnega, neskončno modrega in vsevednega trojedinega Boigia: Očeta, Sina in sv. Duha.. Temu Bogu smo bili poidpiisani pi-i sv. knstu, kakor je ukazal Kristus aipoisto-lom: »Pojdite, in učite vse narode in krsčujte ji k v imenu Očeta in Sina in sv. Duha«, Zmiislimo se danes, da je naša najsvetejša dplžnoist, da i,z-poänjujemo božje zapowdi, kakor je Krilstus rekel ap/ostolom: »Krsčujte jih v imenu Očeta in Si mi in sv. Duha in učite jih vse izpolnjevati, karkoli sein vam zaqiovedal«. Ko smo bili kršče-aii:, nam je mašniik rekel te-le besede: »Izpolnjuj iiaoJövecli, da boš laliko sel naproti Gospodu, to' bo prišel iia ženitniiiio z vsemii svetniki v nebeški, dvorani«. 3. übudiano: danes žii\-.o vero v vsemogočnega Boga, ki nais JdO' '.sodili po deMh. Mnogi so v nasiÌT oaBiih to vero zatadi'li', ker ljubioo boilj temo ko luč, bolj greh kO' sv. čedncsti, bolj posvetno- veselje ko-sveto veselje. Boga ne more sicer v s^'ojem srcu in v svo'ji veistii ni'hče zatajiiti, ker ga glaisno-oxna:njujejo vise stvari, a delih in v besedaii ga mnogi zatajujejo. Bianašnji svet je zelo paganski. Ljudjé živijo kO' živiinai in proklinjajo ko hudoibni duhovi. Ne hodiiino za njihii! Gastimo' Boga s svetim življenjem in ne strašmio se zaismeho-vanja od str-ani posvetnjiakov, ki so neumni. Katoličani moraano biti vedno sfČni i'n pogiunni. kajti na naši strani* je vsemogočni Bo'g, na naši strani je Kristus, kakor je rekel: »Glejte, ja'z sem z vami v.se dni do konca svetai«. 4. Zmislimo se, kako neustrašno so kazali prvi krivStjani'svojo vero v ^-semogočnega ]3oga. Zmiisiliano se na sv. Lovrenca, mučenika, ki so ga zavoljo vere pekli na razbeiljenem železju. Sv. Lovrenc pa ni zatajil sv. vere. ampak je ostal zvest do konca. Ko je videl vojak Roman, ki ga je straži!, kako istianovitno spoznava sv. vero v največjem tr|)ijenju, ga je prosil, naj ga ]:oduci v tej veri, ker da hoče postati kristjani. Sv. Lovrenc ga poduči iln s\. Roman gre sam po vodo za. krst in se vrže sv. Lovrencu k nogam in miu za-kliče: »Lovreaic, le hitiro me krsti!« Lovrenc ga krsti in Romam začne očitno razodevati, da je kristjan. On se ni ustrašil cesarja, ker tudi pred 'Cesaa*jem je klicali: »Kriiistgan sem, kriis'tijain sem!;-. Gesair ga da biilčaitii im neusmiljeno mučditii, a krščanski nničenik trpi brez omaiilGiivosti A-sr,-muke in se mej trpljenjem še za^hvaljiuje Biogu .za dair sy. vere. Gtejtte, tako goreči sa Hi pa-vi kriiStjani! Tfi.fci agllleidii so mdiiaflii inodÜitli doibar aald mej ne-verjiiki, ki so ji'h gleidaji. Zaito S'è je sv. vera iiakci nagllo sia-illa. Daandameis so katoiičaini mlačni, dajejo slabe zigüeide, zanilčujego duibo.vnike, škafe in ]ja!pežai, pr'oklliln.jialiio Boigia., Mia|llar B., st. zla'kra.-mente li'td. To slišiijo' Jjndje d;rugih ver in kažejo -S pirisltbm na razuzdlaine kalflolllilčlaine. Toijekrdivo, da se jih mej nami tako maio izpreobme h krščanski veri'. Predragi! lai^oilnjujmo zaipovedi Kiristusove, kažimo v dejanju in v besedi, da smo krdistjani, aiko hoče.mo kdaij iti naipToti Gospodu, ko bo priseli niaj ženitmino z Arsemi sivet'ni'ki v nebeški •dvoF'aaiii. Obuidimio TOaik idan vero v vsemogočnega 'tro-jedioiiega Boga, da se v strahu božjem oihranimo igreha i,n da napredujemo v ljubezni božji. 5. Sv. AvgušiBiai jie oò jiion-skem breigu premišljeval veliko «kri'\'noist presvete Trogice. Ko .ja bill ves zaaiTislljen, ugilecla pri morju maleiga -ötro-ka, ki jie z maijčkeno žilico zajemal voicle djz morja dn jo' iilzJwiail v pSiilllvio jalmliloo. Sa-, Av-gušitiiln se za-■čucli in mu reče: »O otrok, kdaj in kalko hočeš neiizmemö. morje dizpKatìii v pillvo jfamitio?«' Ofrok mu odigovoa-d': »Prej bom jaz neizmerno morje lizpM v maijökeinio jiaanjioo, kafcor Tii .riazumieJl ve 'liiko skrivniost iHiesvete Trojice«. Skriivnostii preisvete Trojice iie moremo na, no])ein načilii ponx)'Jnoma.' raizuimiatli in kald!att'koi]l; .■govorimo o preBv. Trojici, moramo vselej s svetim straiiom iai z Uiatjvečjo spoštljivostjo govoriti. Basi pa ne moremo :raizumeli preisv. Troij'ilce, mora ^■encla.r vsakdo, ko je že pri jiameti, marsikaj \-edeti in ^-erovali o presv. Trojici. Nauk, ki ga, uči sveta vera o presv. Trojici ■na:s mogočno ]jretre«a. Zalo bi pač moralli imeti to .skrivnost vedno ]>red očmi, da bi nikdar no grešili, kakor pravi hx. ]jism0': Imej Bogai pred ■očmi in ne boš grešil. * * * 6. Vedeti d:n \-eTOva!t)i mora ^''sak kristjan, ko je pri jiameti-, da je Bog, cla je Vsemogwai naid namd., kateri nas je ustvarili, kaitferi nas je Oidrešil, kalerd nas posvečuje, katieri vse ylada in ohranjuje in katerd' nas bo sodiil. Ta misel je moigočha! Marsikdo se. je že usfjayil pri pregrešnem dejanju, ker se je spomnil, diai je Bog, katleiri ga bo praiviično i« astro sodil. Ta miisd, da je Bog naid nami, dela grešnikom ži^ijenje grenko.. Radii Ijì videli, da hi Boga ne .bilo. Zittito ga skušajo utiaijlibi, zaita pišejo in giovoTijoi: »Ni Boga, le neumni! Ijiulje verujejo, da je Bog; iioemi Jjndje ne verujejo več,, da je Bo,g«. Tako govoa-.ijo in pišejo in druge Jjuiddi sleparijo iai zaipeljujejo, češ, ni Bogu! Kaj pa pra,vi njili veisL? Vest ji'li peče in jim pravi,, da je Bog, kaileiremn bo trebai dati oster račun. Boga me moxemo aia noben naiči,n iitajiitli. .Saj ga oznanjujejo, kafcor pravi sveto ].^,isnio, nebo in zemlja, zvezde, luna in soil'nce, drevje din zelenje, ptlioe v zraku in ribe v ^■odà. Sleherna bilka oznanjuje Boga, njegovo moidroist in vsemogočnost. Vedeli in verovali mora vsak krilsUjan, kakor hitro je pri pameti, da. je en sam Bog pa tri Božje Osiebe. Holeli so v četrtem stoletju po Kristusu nekateri krm-oiverci učiti, da je en sam Bog' i'U ena sauna božja oiseba. Bil je pi-eivzetni Arij, kaiteri je povsod iiičill, da niiso tri Božje oiselie.-aanpak ena sama Božja ostìba. Ko so školje to sJlišali so se brž zbrali na občna zbor v Niiceji let.a 325. po Kr., so preklicali krivo'verskii na(uk i,n se iizrekli,, da so tri Božje osebe: Biog Oče, Bog Sin in Bog sv. llnh, imi vendar le en sam Bog, eno samo bistvo božje! Sv. i\.t'ana.zij, kateri se je na tem oibčjiean zboru s svojo zgovornostjo p0'sel)iT0' odlikoval, pravi fako-le: »Kdor se hoče zveličali mora vero>-^-atii, da je Bog Oče Božja oseba, da je Bog Sin Božja oseba, da je sv. Duh Božja oseba.. Čeprav pa so^ tri Božje ostìbe, vendar iiiso tóje' boigo-vi, itimpialk ein mm Bog. Kakršen je Bog Oče, ta-ik je Boig Salu, tak je Bog sv. Drrh. Nesicoai-če-n je Bag Oče, naskoinčen Bo.g Siin, uwskoiiceu Bog isv. Diiii; večen je Bog (Joe, večeai Boig Sin, večen Bog «v. Duh in \ enclar je en .sam neskoii-čni, vaeni Bog! Veemogocen je Bog Oče, vsemogočen Boig Sin, A-semog-oičen Bog JJuh dn \'en-daa- je en sam visemoigocni Bog! Oče^ je i^raivi Boig. Siai je praivii Bog, sv. Biih je pravi Bog, a ^-en-da;r niiso irilje .bogovii, laanpa'k em, sam praivi Bogt Bog Oče je Goispod nebeis dn zemlje, Bog Sin je Goispoid aieibes i: n zemdj© din Bog sv. .Diih je Goispo'd nebes in zamlje, a \-enda)r niso trige goßpödj'J' nebes liin zemlje, aanpak en sam GokSi>oid! Bog Oče je saan oid selbe od veikomaj, Bog Sin je rojen ix Boga Očetai od vekonraij, Bog «v. Diili izhaja- iz Boga Očeta, din Sdna od \'ekomaj. Eden Bog Oče,, eden Bog Sdin, eden Bog m. IXih in ^'si frije && eden pravii Boig!« Kdor se hoče ZA-elilčatd', mora to verovali', ker tako so učidd, aipos'toJi in (aiko uči; od apostoiskd'h čaiso-v sv. krščanska cerkev. To je ^•el:dlka; ski'i'\-no;st! če bi tudii cedo» A'ečnos;t; premišlijevali, Isi je vendar ne mogli po-poilnoimai raizmneti. Z'ado je rekel tisti otrok sv.. Avguštinu, ki je premišlje^•al pres\'. Trojileo: »Enej ibom jaiz dizipW neiiizmeinuo mioirje mlajčke-no jiaimliii.o., kakioa' itlil j-iaizumiell ■ veliko sfordlvno.st prie8:\-. Unoijibe. Vedetd j-e treba o ijresv. Trojioi, da je naj-boll'j piopioilnio dDditljie. Kaij emioi mii nasproitli Bogu?' Od kdaii smo md? Mi, smo se še-ie pred ne- "koliko leti roidlillii na. svet, Bog pa, je ^-ečen. Mislite si tilsoč let, Bog je hiil že prsti tisoč letii. Miisliite si reč tiisoč let, liiikrait še ljudi ni bilo-, Boig pa je že bil! Miilslite al llet, kolilko.r je peska dn kolikor je kajpljic v morju, Boig je že bil! Od kedaij je Bog? Boig je od vekomaj. Kaj smo mi? Danes smo še, jutri že ne ^•e-mo, kaij bo. z nami? Kakor suknja .se i.zpre-minjamo. Zdag je suknja nova, v kratkem oiS'ta®i, •se lumaže in ralztlrže, naizadnje se odvrže. Tako je .tudiii z nami. Clo'^'ek je nekoliko časa mlad, pa leta stečejo, naizaidnje se postaira in leže v grob. Kaij smo mi, naspro€' Bo'gu? Boig je nepremenjljiv «d vekomaj do veikomaj in se nikoli ne poslara, nikoli ne 'uma-je. Bog je povsod pričujoič. Ako hoioemo mi videti ta ali oni kraj, deželo aili mesto, moiramo se IDotrudili aili peš ali z vozilom. Bog 'tega; ne potrebuje. Bog jie povsod! Ob enem itn distiem času je v nebetsilb in na. zemlji, na moiju i.n na. sti-liem. Bog A'iada aai preigledTije ob enem in .ilsteaii čaisu solnce, luno, zvezde, po^-ršje zemlje, .sredino •zemlj.e in globooino morja. Kdo se moire meriti z Boigiom? Kaj ismo mi naisiproti Bogiu? Kako šilbke so na.še moči, kako maloivredhi .smo mili Bog je vsemogočen. Ustvaril je nebo in zemljo in vise, kar je saimo z besedo. Rekel je: Bodi! in je bilo! Ob njegovem glaisu se treseta neibo -in zemljai. fìe samo mi.gne, blisk posveti' in groan nidairi; če samo migne, se zemlja pod nami zmaije in potrete; če isamo milgne, ugasnejo t.akoij solnce. luna in zvezde; če samo miigne, se cel svet poruši in pokončal. Strašria je moč Božja! Človeška kolena se moinajo' pofndižno' upogilbaitlL preid Božjo vsemogočnostjo. Kaj smo mi nasproti Bogu? Mi smo ne-^•ednà ljudje. Naše znaaije je maloviredno in vsak dan nairedimo sto pogreškov. Ka'j pa Boig? Bog je vse^■eden in neskončno moide.r, pred Njim je vse očito. No-bena reč, bodi še taiko :9kiriita, ni Njemu nepoznana. Naj se grešnik, kad'air greši, še tako skrije, na;j se zaipre v najbolj temen pro-•stior, Bog ga vidi. Neke,gai svetnika je grešna ose.ba zavajjala. v ■greh. S\-e-tnilk oidlgovori: J&z bi storil to, ako bi ^'edel, da' me nilliče ne vildi. ])]-uga oselba o:dgo-\'orii: Tedaij pojdi z menoj in te ne bo nihče vKdel. Vede gai v sfcril^•no soibo> dm dobro zapre za seboj. »Sed'aj«, prai\-i', »te ne bo nibče vklel«. iSvetnik ■odgovori: »Tujdii. tukaij bi nas labko kdo videl«. Vede ga v še boJj sk.rivnoi sobo in dobro zaipra. Potem reče: »Tukaj ni'mogoče, da bi tfe kdo videl«. Svetnik oidgO'VOTÌ: »Kaj praviš? Da nas thi-kaj nihče ne vidi? Ako nais človek ne vidi, vidi nas Bog. Vedi me v kraj, kjer me Bog ne bo videl in polllean bom igirešiil«. Oisieiba sle je niad 'tfemii be>S!e-datonii ziavzellla:, pulsitte s\ioje piregirfesno ž(iA'lljenj3 in ste flizpreoibamiilllai! Bog je A'seveden, da ne moremo pred Njim nobene stvari zakriti. Kaj smo mi nasproli Bogu? Mi smo grešniki. Bog pa je neskončna svettet in. neskončna do-Ijrota. Na Bogu ni najmanjšega madeža. Pred njim prepevajo serafi neprenehoma: »Svet, svet. svet, Gospod vojnili množik. Polna so nebesa in zemlja Tvoje slave«. To pesem je slišali prerok Izaja, ko je v duiin gledal vsemogomega Boiga, Sielclečeigia naj vifsokem iin vzTOŠenem ]:irie0lla'ln; a okohi Njega seratfe, ki so dmoli ])o šest perntnic.. Z dvema perutnicama so si zakrivali oODraiz, z, dvema so si zakrivali noge, z dvema pa so letali in ß.i drug drugemu to nebeško ];esem odiisevali.. Bog je neskončna doibrota! Noiben oče ni tako diolir-otljiv naisproti svojim olrokom, kakor-je Bog našproti nam. Bog nas je ustvaril, Bog nas je odrešil, Boig nais je posvetil, Bog nam ho^ dal večno zvsličanje. Pa poteg A'sega tega ne smemo pozabiti, da je Bog tudi neskončno pravičen, ki doibro plačuje in hudo kaiznuje. Pred vsemogoičnega^ tro-jedinega, Boga b'omo morali stoppiti vsi ili l'am ss bo poravnala, sleliierna krivica. Kdo se more meriti z Bogom"? Vse, kar-koii".. si moremo misliti doibrega,. lepega in vzvišenega, vsie je v Bioigu. dn tìiiceir nöskioaiönä metni. Troje-diMi Biog je moli'je nietsfcoaiòne pio|i»lltnoi.sitäi. Ko bi B'oigiai aaimio 'anibilaltì vidlellii. od olbffiičja' dtoi oibFičja, bii od ljubteizini skoiprnjelliii. Kralj David o-pisuje Boga. v psalmih kot. vsemogočnega Gospoda, katerega mora hvaliti nebo in zemlja'. Taiko piše v jjsalmu 150.: »Hva.-lite Goispoda v njegovi močni ti-dnja-Ai', hvalite ga v njegovih močeb, hvalite ga po njegoA'i mnogoteri velikosti!« 7. N'obein òloiveski raizum, ai'tÜ a\n,g«ilski, ne more razumeti iSka-.i>vnoßita/r bi 'bilo za mas poigiibiTo-. Ce res verujeano, Je res trdno vieirujemo, d!aj je Bog, kii nals g-ileda, ki spoizniama Mse niaiše milsili iiln žslje, ki sfilisi vse 'naše besede iln vid'i visa naša defe, se mora kid'i nase življenje iin maše idetloTOnje 'ujema'tÜ z mašo vero.. Mi ne ■sm.emo 'tiafeo ž'iiveit;i, kalkor da bi nie ne-verovaillii. Beremo o sv. Kfemembu, škoifu alefesaaiidri,!-skem, dai gia je oeisiair Diloklecigiain dali pokliiralti i,a, mil pokaBaiti ma eoiii strainii zikitb, sirebro' in vse. kair 'bi si kdo moigel žeiletis nai drugi ßtfriami i3a. vsa orodje, s ka'teriilm so mucidi mucemce. Nato nni. reče: »Gtej, vse dtoaigoioeaioisiti 'tii dam, če dlaa-ujeS m:all)ikoim«. Sv. Kilement pa. se abrne proč o^d d'ra le ernia loiseba; v čltoveku je duša in telo, ]:)a venidiar le ena o»eiba:; niaisproitlno pa je v vgeino-:g'OČnena, veönem Bogu le eaio blilsltvo a|M le ena božjal naaialva;, (pa 'tni 'božje osebe. To največjo skriiMnos't bomo bolje umevallii v nelbeisliili, ko bomo gtedaili Boigla od obličja do -oMiičja 'in se v Njem veseiliiili 'nia večne čase, ča-piiaiv je ne bomo moigilii nlilkdair poiiollnom-t. raizimneiti. 11. V'ellüioaisit'vo ibožje je Caiko veliko, da olo-■ A'ek ne more druigegu ko niolllitli je, hvailliiti lim ča-. suiti z viseanli! ni'Oiemil. BaJblilHoii'ski kraflj Nabubodonozoi- je ukazal vrečii itiiü liizrlaeiliske svelte indadeniče v raKbeljeno peč, keir nfeo hoitellli molliiltli zlialtega kiipa, 'toda vse-mog'oicni Boig jdlh je v naiabeiij'eriii peči iiaiko čuval, da so S© po riaKibe'lij'eairi peöi. 'Sprehajaffli ko po hladu in prepeval: »H\iailiiltie Goispoda, vse «"bvairii, hva-'fiite in poi\'(išujltie ga črez rèe nia veke! Castiite Gospoda, ainigel'i 'Go'SipodoMi 'in nebasa, öaötiilte- ga-, - vse vade, ki so poid nebom, vse gore lin ms'I hrJbje, vse raisitliiine ina zeirnUJis vsi s'tuiclenci, vsa m^orja in reke, 'viaii saniiil m kialr se giilMje v vodah, vse istiLcs -pad' nebom, vse zvcnii im živali iittl.« Tlafco so pne-pevailli Iti itiriije s/veltai iai'aelllsik'i mllaclenici, ko so^ videli veliko čiildo', kaJliaro je Bog starili: njte je rešil iz la.izbeljie'ne peöi, una Afe pai,' ki so ndMUi peč, je-l^llaimen šviigmiitl ter j'ilh zažgali ito umoirdil. 12. Vielik'iiln miogOičein je Bog v svojüh delili.. Če poimiilsilüimo, kiaiko modro je Bog we ustvaril, zilalätii öliQiveka., moiramoi gai te hvaliti, ča®itliltii in v prahu mdliiitli. Òlwek siami je itäiko manetnoi in mo- ■ dro usitlvairj'em, tla,| je vsak del, vsiaka aiiliiicai cio-veskeiga Itelasai pirai\'ii čudež.. KolMkoi čiildežeiv je v nmwi! Mi vse jem o malo zrmoe, pai kmalHui priMliije lilz zemlje Hlcai, ki ro:!; stJolterem >s;a|d. Ail ni tO' vellilko ondoi? Madrosi in. visemioigočnoBlt hoižjlai pokri^^ vso nairaivo kakor • megllai, diai vsak čloivek, tudi oltroik, lahka spozna BiOiga v mjeigoiviiili prečudmilh .cMdh. Paidiiiino v prah na kolena, prad ^^semOlgočn■ö~ gia ilirojedÜIneigai Stìvaimiilka lim 'reiditmo : òsscem ntt l'ndn.jaivi nöb'ai! CaBtlitle Goispada, vsa dela njegova, öais/t.:ite gia, adugelK, h\-a|lilte ga^, neilmsiai, častite g-ai, vee vode, kältere so naid möboim, hvalliife ga;. soJinice, lunai liin zvezide niai nebu, čaisiKiiHe ga, dež... rolsai iln sHaina', čaisitilte ga; velbroh'H!, čaiStiltega, agraij. vročilnia in mraiz, öalsttÜtie gai, srež iln iivje, led in sneg, čaistilte ga., nočlil lita dnevül, .sr\'iat!loiba iln liema^. bliski iin oibliaki, čaislti: naij ga zemljia;' čalstile ga^. gore-, hirilbje in vse Taisitllìine nai zemljii; čaHtiilte ga,. V'Sii! studeiiDcdi, nioirjia., reke in potofci; calatffijo naj.„ ga Tise žiiMate, ki'il isie gi'iibljejo po vodah; carfte Gospoda, pitilce pod nsbom, vse zverine na, zeanlh,, čaistilte Goispioda;, toì čtoveškii oüroicdl, časitiilHe ga. kr&tljiami —■ oltlroioii boižji, ki iste izvoü'jetaii dediči veoneigiai kirail jasi vaj! Ceščen Goispod Bog naših ooötav; oeščenio iim®'itrogedinega Boigu Očete iri' Siiniai in sv. Dnha;! •j= * s: * » * . 13. Sv. Troijilcai je moirje vseh akriivnoistd, ki. jih ne honio' moigliil dikdiaa- popoilnoma' razuime^td.. Tudi v soiTInice M moireano' giedaitd, a. vendar .spo-zixaivamiO' njegai A-eli(ke dohrote. Ko' bi «oilnoa' nv. hillio', ne bi mio,gito' raiß iria|s!t(i, ndč zeteneift in ndič cve'-■siti. Vee bi pomi-Jo. Piraiv tako ne moremo spo-zmaltlii pre.sv. Troijilce, ai vendar vemo, d® liriihiaijajo vse dobn'oite od presv. Trojice. * * * 14. Bog (.)òe ttiais jie insItiA-airiill -— to je prva in najviečjai dtofoii-oitai, ki je ziaipii!s,!ann: v kafekdlamii., Hkraltu je tia reisniilca 'tudi največja' ioilaižba aa vsalkeigai èlol^•ekal. Noheniai nesrečai, nolbeiiia! zguba-, nobena- ne -zgoida, ne bdlezen ne ismT't nas ne sme za'loistiU.. če ianamo res 'trdno ^■ero v Boga.' — S'tvaim'ik;a.. Bo'g Oòe je uisfbvaffiill aieibo' du zemljo in vse, kan,- je na nebu in na zmiilji. Ueitvarii mann je fceilo lin •tlušo, nistìvanill nam je zclraive ude in zdrarvo pa-nxelt. Salmli od seibe niinianno pTia.v ničeisaT. KiQgia ihi! ise balH? Saij smo v rofeili vsemogočnega Boiga! Kajj ibi žalloivailfi, kaldar nais zadeji» kaika zigiulbai alli inesrecai? iSaij je vse, kar imiaano «d Boga Očeta! Kako'r niaim je Boig vise dail, prav tafco na)m 'laüiko l'udi vse od's^zetio povrne, Njegova, sveta volljai maij se zgodi! Boig, ki nam daìnes po-.šillja žalost iln briildlkoist, nam 'lailiko že jultiri pošljo vso toiaižbo'. Kaj ibi lolbruipovallli? Ali nimamo v ne-beisiilh vtsemoigočnagia Oodta, kii Simai .za niats. uismi-Ijeno iSiBoe, ki nais Ijuibii ko svoje ollroke? Bog je vsemoigocen, z;aito mam laihko pomiaga, Boig je naš ■Sti\'amilk, zaito nais ne ibo aapusitöl, ker ismo nje-■govo' dello; Bog je nas Oče, aaito: nass njegwo očetovsko snce ne bo poizalbóllo. Tud!i) isiame smiritti- se krilBltljam ne sanie baffi, ako 'imai res žilvo veiroi v Boga Ooetai Siaij nas je Bog Oče ulsItU'airlül ziajse! Aili mi rekel KiriBitns: »V h'isi moijiqga; Očeitla je Viellilko sfamoivainj. Grem, da vam pmipr'aiviilm prositioa- «. Tudi smrti se' tedaij iie smemo, laaitii. Za knilsitjainia je ism;rt pretooid boljše ŽL-^ij^nje. V netesiih nais čatoa pre'ljuibezndivi nebeški Oče. Težko jie umiretii sitaiišeim, ko limaijo še celo vrsto neipireBknbljeaiiilh oii'rok, ki meiskrtao skačejo ■okroig njiih ismrtlne pasifcellje. Tak'na't jiili tollaiži le mdisell n:a nebeškega Očetia, fci ,redi ptiilce pod ne-'bom im živali pio gO'zd!iih. Temxi nebeškeimn Ooe^lu 'izročljO' doibni isitairiiK v .smrtni sitiski svode zaipu- ščeaie oitlroSče. Boig Oče, fci! jiiili je usitivairiill, naj jili' redi dn čuto! Vera v Boga Očelta je v isamrlt'ni uri. sDairiišem n'aijvecjiaj tolažba). S to vero se potoilažerii iooiijo s tega sveta. 15. Biruga zaj iaas velJüka 'tolažba je vera Bogiai Siilnai. Bog Sin, M je oid vekoiraaij rojen iz-. Boga Očelta, se je o določenem čaisn roidiill v Be^ tlehemii liiz Mairdlje Dei\iiloei. Na oismi dan so mu dalli ime Jeans. Le-lta: je tripeil zia nais din zai naše ■ grehe .iln nmai na kriilžu. Tretji dan pa je od smii-itli! TO'fcall, ätüinidesetT dam po vsitlajiBinju v nebesm-šeil, kjer sedli ma idösniilci Boiga Očeta vsenoigoč--negai. Koldlko 'tolliaižbe naan dajiejo^ fe resinilce v živ— iljenjn, trplljianju iH v smiti! Ali imamo to-laižbo., ki bi blilla večja ko :tla, da je Sita boižjii po ■ nedoilžn-em 't^pöl in umrl za maše grehe? Ko mi tirpimo, veano, idaj smo lo z grehi zialsiliužilllil Jeeu.s pa je bil nedolžno jaipije, ki nii 'imeli nobenega greha. In alili se moTe naše tk''plj0nje primerjiatr trpljenjiu Goispoidoivemu? O ^'i to! — Mlče na križu vds©9i Jezuis — o v;i vsiil, ki greste mimo, po-gleijte, če je kalteira bolečdlnia večja, od moje!» Ko bomo na smrtnii po'stelji v bolečiinJah zdl-hoivalla din s isitrahom priicalkoivafla Irenoitka ločitve-od tega. svete iln sodbe, niaan boido v roke položili božje razpelo, nam šepeitaOi na uho, naj zaiupainio-v Jezu'.sia Krdstiusa;, Siima božjega in na® tolalžili,. da je.tudii. Jeizuis trpel velike bollečime na križu. Ozi.rajmo se torej v tiTp'ljenju muimo v cItu-go božjo osebo, Jezusa Knis'tusa., ki je mnogo 'bridkosti pretr-pel na duši in na ifelesu zaivoljo mais in z)aivdljo naših girebov iii je 25a. nas kri pre-iill do zaidnje kapljice. V Je^zmsa zaiupajmo', ki je rekel: »Kdor v mene veruje, ima večno žiiviljemie. Jia'z aem vsillajienjfe dm aiivlljenje., kdor v manie veruje, bo živel in kdorkoiM ži^i :iin v mene veruje, ne bo umrl vekomaj!« 16. Tretja velika toliažba naša je sv. Duli, treitja božja, oiseiba. Sv. evangelij imenuje sv. Duha' Tolažnika. Kriistus je rekel apoistolom: »Jaiz bom profil Očeta dn v^m Ibo poisilal Tiolaižniikia, Duha! relsniiice. ki bo pri vais ostial na veke.« Sv. Duh bo teclof pri nais na veke. S temi besedami je Kriidtius 'Ob-Ijubid sv. Duha ne samo apostolom amipak tudi naim. Sv. Duh jie z nami v vseh časih, v vseh skušnjavah, v vseh bridkostih, v vseh sta'ßkah, neisre-■ čah in nezgodah, v zdravju, bollezni din smrti! Kaikor je sv. Duh tioilažiil in krepčal sv. aipois'tolì, tolaži din krepča v vseh časdih tuda vse veirniike, ki ga kliče,i.o na pomoč. Sv. Duh nas je poßveitdl pri sv. krstil, ko nam je odvzeli prokletstvo dizvirnega grehai in nam vliil poisvečujočo mdlloisit oitrok božjih. Ko smo po sv. krstu grešilH, nais je znova poisvetiil pri sv. pokori in nais posvečuje pri vseh sv. zakramentih. Trdno upamo, da nas bo sv. Duh preskribell z žeiniitoivanjisiko oMeko posvečujoče ■milosti božje ob zaidnji uri, da bomo ž njo šli •raj, iz kiaterega smo bili pregnani z Adamom iu Evo v ziaioetku. Ce bomo v živijenjiu poigoatoma fcliicailii na pomoč isv. Duha, če ga bomo vedino' ča.-. stili in moiliOi, bodimo goito.^, da. bomo' srečno umriH in dosegli krailjestvo otrok božjiib. Zgled nam je stari Simeon, bi je ceilo^ življenje prosili, naj bi mu Bog dail milost, da hi dočakal ZveKčairja svelta. Sv. Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne pride Zvdičair. In ■;res! Ko prineseta Marija din Jožef delte Jezusa v tempelj, gai sv. Dula iiiaivdihnia, da je ta o.trok Zveličair sveta. Starček teče k detetu, ga prime v naročje in vzklikne: »Zdaj rad umrjem, ker .«o vSdele moje oči Zeličaii-ja sveta.«. Bog daj, da bi tudi mam dal sv. Duh na zadnjo UTo milost, da bi mogli sprejeti Jezusa, v svoje naročje v poidoibi hostije! Ce sC'lo zgodi, ,ga. bomo v nebesih gledali in uživali od oblicja do ^obličjia na veke. 1 7. Vse te resnice, ki so tu razložene, nam, bo na srce ]5ola;gal na smrtni postelji mašndk, ki nas ]30 previdovad. Klioal nam ho: Za^upaj v Bog.^ Očeta., kaltìeirti te je ustvairii, v Boiga Sina Jezusa Kristusa, ki te je s svojo krvjo odrešil, v Boga ■SV. Dubai, ki :te j'e piosvetóll. In ko sfe v smirlJnem boj'u ;n.ie bomo moinda: več dobro, z'an'edialli, bo maišniik izgioivalrjal nlad nami besede: »Pojdli,, kr~ ;š0a(nlsikja) dusai, s teiga sveftk v ianeinu Boga Očeta vsemoigometgiai, k'i ite je uisIBviairi'il, v litaiieniu Je^zusa. Krilslthusia.!, žiK-eigia' Biogai, k'i je ziaife 'l!i"piell, v ittmeiiu sv. Duiiiai, kii te je poiSTCillill«. Tiakiriall'se bo^ naša dušaj ptreisellfe liiz te sollane cM'ittie v anabeške Milšavb ruaid zTOzde, v miairočje tožje, gledait' od löbll'icjia .loi otìlicjiai vseaiioigioöniQga itiriojedilinegia; B'Oig», Oöejtla in S™aj 'M sv. Butoa, kalte'eimu hoidi aast iin steva vekoimaij. 18. IXihonmikd se Mialnjaijo' vsak daai vseino-(jočnemu Boigu, ko. mdldijo' prii jutiranijkaili Haikio^S:. »Priidä© iilii pireipiövaiiaiiio. Boigu, keir on je velik Gospod, veJlilk Kiiallj tìald rae: biogoive, keir iota mas uistvairiL Mbrje iin zemjjo ßoi injeigove roke inare-dite. Prliddlte, miollimo g)ai, piadliimo na kotenai preci" Bogai, loibjokiujmo svoje pveigreihe ]DTed Goispodom, ki mais jie usltiviairiill«. Tako moll,T!joi dbhoi\'nilki MS'aik datn. Kto dieilaja-duli'omniiiki' vsialk dlaTi, moiragio^ stloriitit daneis vsü Danes pariiiimoi imai kotaila im piremišljuijmioi v paialiu vsemoigocnoöti. Gioisipoidai, oibjokujmo evojie pr-e-grehe. 19. Sv. 'piismo Pilla™, dai je sitlrah božji ziac'-i- ■ tfek mediroisitli. Če lioioes büt'i t'oi-ej moder, boj se BiOiga! Stira h božji je pioclkgai pi-ave niodTOstd.. Misli si eruoi kaipll'jlibo vodle. Kaj je kiaipljii'ija iiicusp-rdti pioltioiku? Kaj je kiaipljitoa nasproti ireki?-Ka^' je baiplljàidaj niaisptPoltli morju, neisproifii vseTn morjem iceltegft mieitki? Kia|i:lljiica po'poüinoimla cizgi-riB, če jiOi pritnieirjainioi ATSiem moirjem. Gtej, o člla-viek, še miatnjši ko kiaiplljliba si ti naisproitli Kaip'ljiloa je mekiaij nlalsiproitlii moirjii, tli pia; nilsi pTav riič niaìspriolt'i Boigu, ker Bog Te je iz Ji!i'č poldical in te laJhko Aisak oaB v nič premeni. Bodi; tlorej ponižen in bo'j se Boigai, keir nisi nie. Bog te (liafliko visaJk 'tlrianofek nnüoi to pokonča,. Priemišljnj idalntìs, kaiko: veik, kaiko mog'ocem: je Bag iaa katko maljban si 'tli, .O' ölöi\'ek. Vzeimi ^ roke maghen priah zean'lje' in pilitaerjlaij gla: oöJli golrd'. KiaJj jie itWii piiaišek aial^prolti celli goa-i, atti oeLt dežeili alli ced'i dtžaiVi? Ptaiimerjaj 'tfati pnašek oeli Evropi! V iM-imeril s delO' E^iropo' ni 'tìilslti pii1aš?.k PT!at\f nič. Zdaij pa gia.' pramerjaj oellemn sveitiuT Pnašek iizgine poipoilnioma. Ali vemdai' sii tì, o. človek, še mialnjši, če se 'prlimerjaš z Bogom. T!i nii.sij "v priimani z Bogom ipria^' niß, ker B:oig fe je m nie-uis:t!vairi(l. Bo/g je večjii ko> cel svelti, ker je luislllvairiil cel svet in ga llaJiko vsak ttenoiek niniči din pokonča. Bodi tecliaij ponižen, o čloMek dn boij se-Boiga'! Kalko" miaijbein isi! (tli njasiproltli, Böign, čei pine-miišljuješ njegoivo mioč! Sipiomnii isie nai sltli'aÈno- igro-menje .in jbMskattije, kaWero si že doživeli, ko si .se ves 'Ireseil v isjtrlailra-, foda B-og je še bdlj mog-oČ3Eii ko ves grom in blilsk. ZmdlsTi se nla- oigeinj, kdi is;i ga morda' videl, ko .je gorela' rais. Kako so pllattn nii švigali do nebes! Toda Bog je močnejši ko' ogenj. 8 ZmMi ise ma' potees, kd giblje zemljo in ruši vasi im aimslltai, 'todai Bog je še boll-j mioceii ko poibres. Boidi, itiarej pomižem, o èloi\-eik, im hoij 'Se Bolgtai! Ali veš ti, kaiko' se zvezdle'siU'Ö0j.o, kafco ©e suce zieirnljia, kiako se giiMje mwje, kako ira^tejo idlneve-isa, kaiko. cveltejo cvieHliloe, kakio ise POicle zilvla'li i'n •clo'vek? Vseigiai 'tiegiaj ne vies? Ti mioirdai sei ine v^s, k'aiko teče žeileznilc-a;, kako dieiluje ifelegrlatf ita 'Me-foai, ka;j je ratìiij ito druge najnovejše dlzinaijdlbe! Bog pa je vse ile moči usüvairil' dn idiall člloivieku ra-.z;um, naij jih poišče iin si j'ili izkoTliislCi'. Bog je vse-a-eden. Mà smo uiboigi' čr'v-i'čki n,aisproit!i Bogiu. Bo-dimoi ifedatì poinliižni lihi 'bojmo .se Boga, ker stirali-božjiii je zlaičeltok moldiroßtti! Mi smo old voeraij. če milsiliilmo v pre'tlekloisit "90 lelt, iDiai jie že g0lt'0i\t), dia, mi ibillo ifakrait! še niko-gair dizmed na|s. Pred isifo illeltii n'i billo še kSltihia O' nas, Bog 'pia je že Ibiil. Blog je Mil že ipneld' itfilsioč ileitlii, Bog je b:® že' .pred miifliljom Mtli! liin nli anloigoioe pa-iiltli d'0' z;a;čeitikai, ko ibi ise llalhko ^rekTo : Taknalt je Bog zlaßei iDiti! 20. Premiišilje,vanje presv. Trojitoe nas uci to-Tej poinližniasttlii iin spokoinnois'td, tate aičdi s'tlraliu božjegai, fci ja ziaJoeltbk modl'ioislli. Ko je Bog lioitiel daiüi na, isinajski goni d'esdc ziaipovedi,, je Mio/jzas peiljiafl ilaraelUsko .Tjud.sltlvo' h garii. Vsa, goii-'a je biill'ai sltìnaÉiia. Bog je zaiöel golvo-T'iiti ß :sit!rašnim gülal.som deseil] ziaipo^vedi; Ko' je lljud-süvo vse HiO' vidafc liai isll!isia,lo, je pxeistra&elnoi zbežalo .dalleč proč old goire'. Na 'tla' naičži je Bog lioltel pokazalt'i svojo niiogoonost' in vcepilti .s'fpah Božji, ki jie iKaid vse poiltoeben. Ko äagubi ljudstvo isitnaà Božji,' teg-ubi sveltio maiMsItiveinost' in lifcraitTi catsnio in večnjo isirečo. Koi sio priebilvaivci anesltiai Nlilnive isipoanali ino-gočnosit, in veHdteoislti Božjo' iln jim je pneirok Joina; ziaicel kl'iica'ti: »Še sltiirüldöseit' daii in miäsfHo- Niiiiivo bo p'oko'ncainoi«, isio se zbaili. ObieMi so ise v spo-karnai o'bliaicilJia in so zaße'lir de'faitli pofcoiro. Pokoivo so dteialli kraij, vse ijudtellivo iii cdlo ži.\lalM. In Bog se je u-smildil pröbiivalviceiv din jian je prilzainesell, dia ji'h ni piokončall. 21. S'tinaih Božjiil je zai vse Ijiidi: zelo koirfeten, ker nais uči oigdbaltii se grelia. StlalPilsi bi moa-afH pTe'd ^■sem skrlbelti, da, is© olÖnotii v idomiaiöi hiisi na-nčc sltimlliiu Božjeiga;, kea- itlai s'Unali jiih bo' čuvali, v-se-:ga ßllialbetgai, vseigta giiieiia'. Zaitto 'pia. bi jnoa-lali tudl •.sIDatìài igami klalziattd zigted prart-eigai sitiriahu Božjega. V Siilrailiiovih bukrab (1, 19) berelmo': »Kdlotr .se GoispoldiaJ btoji, bo isnečein; mai zaidinjie dni bo bHago^ sloiA'lljietn«. Pnaiviljo, dlal so anorn'airji na^-^ldino' hud'i] pre-kll:ilnj'a/vc,i. Hoidlal, kaldali- jih zallolti huldlai'Uiria^ kada^r .iilm prelfiil inaizib'uirkno moirje, lllalkiia'fc se siptamnijo . Boiglai, itlaikralt' sipo-znajo, kako mogočen je Bog in ilalki'alf. zialSnejiO' iwa'A' goireoe' miolldltd iln Boiga. prositi, naij bi Ibllalgavollill oidVirniiWi huidb urO'. 22. Eilaaruilk ipnasveltfe Tiojliiae n.ais uičii pra-v moM. Le kcHoT venujie, dia je Bog TOemagooem irt :imia V Bioigaj pnalvo zaiupanje', ' bo' imeil zjaiuipainjie v besecte, ki jih jie gowomffl Kji'disitbs: »Ako boiSte-Oödtlai kaj pnoisiilli v mojem dmenu, Vlam iho diaS. ProisüUe d'n 6© Ma|ni bo dialloi (Jan. 16, 24) « dtn ,v be-seclie: »npkaijfe din, se ^iam bo odprto, liščilte in boist'e niaeOdi. Slehernd', kil prosi, prejme, kdor išče,, najde dta kclloir Itirfca, ise mru odpre (MialC. 7, 7)<-. Tako bomo itluldil iiiaizumeli besede Krdsteove:. »Resaidičnio., ipomem Mam: če kdb> reoe € gOTi: »Vadiigmi ise m ymì ise v amorjei liai ne pomdišljuje \ STGu, ifieimiveč ^'eiruje, d'a ise bo zgodilo, kair iDa-ialvi; se mu bo zgoidlillioi, . . Vse, karkoli v mioiiltvii 'ptro^ siifle, verujte, dai boisit'e pi'ejieli dm se vaan bo zgodilo-(Malrk 11, 23)«. On, kì je iz ndc usitfvatdl gons,. zemJljo, morje, sollinjae, mesec dtn zveizdte, on, ki' narediìl grom àn Miisk, ki je sitearistvu ]>odatrill vs»^-moci, uislisi lialiko ^nsako■ prošnjO', naj bi ta. ppošnjiaj bìlia) ša llafco' viellik«. 23. Bodrimo moidiri iin moiiimo v pomižnioistli dn v ^ttaihu visiemo)goönjeig(ai Bo/ga^ OgiübaijmO' se pre-vzetaežev, ki ßie oeloi tiafco dafeč /sipbizJaMjiajoi, da, Bogaj Itlaijdgo lalllil ga' preikllijlnjaijO'. O illalkilh prlaivi! sv. ipiismo^: »Norec pratvi, da ni Boigai! « Talko je na ipraJmieo" fraaiicoiski breavarski. piisaiMj Vioffitladlre oelo življenjle goivorill in pisal, dai ndi Bogiai, diai po ,smir)fe inlilmamoi ndioeisiair upati. Todai prisila) je 'fudi aattij sma^Üniai upa. Ko je Itežail aiai iSim'ilt'iii poiSltleflji, se je z'aioel afelaoviitO' Kaitii) 'in je proisill gospode!, ki mi sltlajM. okrog 'iijegoive poSiMje, .natì greidb Mtolt/ cluhiav'jiilkia.. Ti pai ndisio lioMi, aan-pak soi imi pekl'i: Ti sii nais odio žilvljenje učil, d® ni Bioigiai, (li) ne poife-eibiujies clntauÄia ! Iti umiTa-.joai VoiliUaine- ßi je ma to .siaan poiskuiSdll vzalJL življenj,e, fceff ni nxoigeil paieniaÉaÉ sltìrahu sma-tli iin pilihoidinje siodte. 24. Nfic tomi 'ne pomiajgai čiloivekii aiiita.- učetiost. niltä; slfdK'a!, /ako niiima sitliialiu Božjega. Sfea'Ji Božji je zialöefek mioldlnosti. ŽMiinoi tedöj v ßlt'riaihu 'Iwzjeni in V vellikii ponižno,sltS! Sv. AYguslÖin p,ra)\'i: PoT; po- fcaltenil motfaiino hoidiiltli, je pirvič poiialžnolslti, dra-gilč -pionižnoBltl, featjiilč poinižnoislt! in. koffiilkoTkrait' me kdo vpaiaÉla, porečein: Poinižnositl Öe se kido, dela poibožniegai, pai ni ponižen in nilin(ai isitlilabu božjiega' — iniia .laiiaanio polbožnoislt:; òe kdo irlad iniolli, ipai .ni 'ponižeto — je' pa-iaizailal njeigova nipli/liev; oe sie kdiO'ipoisltii, — pia. nli poiriižen dm .riiana s'iimlin ibožjiqgfai —■ ne veiljiajioi njiegoAla delila: nič. Sv. Avguštilii pillanti: »KdoT hooe sezidlaltii vdisoko 'lidso čedlnoiSitiiiegfa' žMjieinja, anoina prej skoipaiti poidlUaigo sv. .poiniižnoisltli«. KinisilluB nia,m je rekal: »Uäiltle ß© loid meine, kar jiaiz .gam krdllak in liiz israa panižein iai fcoislte pokoj maiälii svo.jdni idiiSaim (M>ait. 11, 29)«. 'Sv. Peifer nam klliiče: » Ponižu jite se pod miog,o,ßnio iroko, Božjio>, dia Alais poviläai ob času obiilsikla,. . . Boidiltle Hlriaznli dai ču,jit!e, kea* huidlilč, v,as zoprinik, hodi kaikoir irjoivec fev okdln iln iišoe, ko'.!?3. "bi požrl. Temu se uis(t/ai\-lljatilt'e (I. PW. 5, 6!)« Ziai Ilei» krščainisk'0' žilvilj-anjie se loirej zahteva pmd \''9eim paniiz'moisitl liin afcaili iboižji, kü je ziaiòe'tek inacLrfastlil. Papollln0sit! krščlattusfcagia; življianja; pa je' v Ijiulbaani tožjil, ki mais 'popioilboimia adiružuje s ti"o-ßclälnlilm vsemoigoöniim Bagotm. 25. KiajkioH' je B>oig eden v 'tireih božjih ose-bfaih, ppaiv itbko' j'e 'taidi te ena, g-llaivna' brščainiska čedinosit' v Uteh olbllilkah. Kršcataskia čednioisit je te-em., j. ljubezen božjia. Ta čednost! a»i se. kažei \ tiieh ohllkiah, nanirec: Varuj se hudega, delag dobro iln pinemaišaij piofti-pežljivo. V illeh tirigih rečeh je modirost nlaišeigia žiMljiemja. 26. Varuj se hudega, i|). j. gpahai. Sniiritinii :gre]i je aai člbveikia naijveč.j!ai inestreča'. nia 'tlem din lonein «vetu. Smml'jii greh odvzjaane člioiveku M!aig0lsil'.0'V božjii, mu vziaimo milrnia iln z'aidoivoljino vasit. Zalto tJia niam bod!i /iTalOo pinaiviülo: Varuj Se huidegii» St'raih božji n'aj !ob\'lliaiduje tvoje srce. Huidabnii d'uh nlaim -goivoTii: »Saj greh ni 'liakO' veliko hudo, balkoir piiaivd isv. Pilsinio i'n kafooT učijo-cluhoviniiki. Bog jo niaskoinčno dober dii ne bo' do-vdl'iìl, dia bi se kdo 'pogubill raidi enega. sm.rilJnega^ greha«. To so hudičevle besede. S 'tlaikiimi beseidanu nas hudič sprtaiviljia v večno pogTibo, kag'tli kdOr .st. z ieniim igaimim gipehlom looii s tega: .sveta, ne icte l>i se bill pre'j ispofcoa'ill, gi^eh O'ixioikoA^all in g'a isii-čiio oibzaE'Oival, se ipmn- goitoì^■Ol AX^koiniaij paguJjii. To je-krsöain.s:kii) niaiik, ki «e ne da. niiè iM^ememiiti. Ko bl za, tekega poigiiibljenca noiireNtianio mdh'lìi vsi, tiri-boA-iniki, ko bi. aamj pnoisül'i vs'i .re:do.\ niik:i, -wse ro-do\Ti'iiCe, ^1si ljudjie, klali' jiHi je. l^ito ,roje»niih oid 'm-čelllka' sveKai lin vis'i 0jn.gelli n' nebeisib, bi '[laikpgia. člo-viakk' ne mioig-illi 'nešillli iiz .pekla'. Iz tieiga.' j'e raKTildiio, kafco stimšainsko Jiudo je gne'h :iin kako ^■'els^(^no' iln .skrbno' bi se' gu nioiiialldi cii-vatli! Imejmo 'toire'j «trab božj.i; liai ogibajmo' se litt-de!g.a. To je pir'm .slttoipnjia. Ijiiibezni, božje, klakol^ ptfavi isiv. Pdemo.: Zaoeltek m.0!dr0:.slt!i je .sllVaäi bozj'r. Sv. Anziei'm, ntildškot kanterbui-ijski, je diej'ai. ko so @a; atoigleškL k'iia|l:ji ijiragainj.ailii! jn j'e inio)r-(ail itft v preignantìCvo : »-/«2 se ne bojim ne trpìjenja ne smrti, pač pa greha«. ]3:a.' je gu-eb 'ras na/jw^je buido.. je i'iai7y\-iidiuo m 'tiejga, ker je .bilLo pioltti-etbno, dte je sam Sin 13ožji, priM mia» STeit) din u^m;]^l na: k r-ižii ziaiMoiljo ntièib g-rie-hov. Večjega; idotoza tii: ine jnoireiiuo jnilslllilt^. (ITO'X-pk teb'ko grieši, keir lilmai protstb woiijo, l.'oida. /laidoisitiiiüi zai guìeiba n'e bil mogeil nai \-.e'ke, ker ziaidoi.st'i(la\- nio/i-aj Mitiil neiskonàniai, kaikor .j'e zaflIilOeiv ntwkomc-niai. Teg-'a pa' člia^■•ek ne 'premore. Zialtb je .stiini Jjiožjiii Sj(n m-ddsltlill Zla grehe vseiga •sN'elta -.s .sN'ojio .s'mi-^t'.jo na križu. ' , 27. Oruigla) stbpaija; al'i] druig'a olMikia' Iju-•beziii j.e: Delaj dobro! To' je d'rugo' zl'ato pamraiLo. A'iaaiki clain sii naibilraj kaikior .pi'äldna; čebeEca: iio'vili zaslug za nebesa'. Botìi skrben zia, se, za svoje djudi, pa. tocllii ziai -cllruigie. Piomaigiaij Haid v sKekab in v si-romiašlllvu! Mdlliliiai pr.i|p.o)noèa.ó sie Bioigu, areuJezu-so.veimi, Mainiyil Beviicii i'n visem isveiltniikom. Kdoo-ne zna nioÉHiii, aie znia imalv živeltii. Zmisli sia veò-km;t iDia pričujočnioisitl ]joižjioi. Piremišl.juj pcsllednje reči: o (sanTibii, pekllu, o vdlcali 'din o netesliih. Vsi sivetoiki in svelMce božje sO' se odfikoivaili v dtìbriib idéliiih. Z idotorknli ideili ßO' si zia;sllmilli nebesa:. N'eikateffili m iamellil dla|n sitoogio' raizidelj-em, da niso itìiiffii miin'uifo zgulblillii. Sv. Jaimez oid Bioiga' je vsillaijall iniai Aise zgoidiaij. Pii'ed visiean je sdì k bolnikom v apiaffinilöo din ziaikiliiloall : »Bxialfje, ]>o kioaica! Pred vsemi sie miomaimio Bogu ziahvaffiiltì, siaj se t'urli pitóèki zallivalljujejoi mia isvoj naciin! « Naltto' je z bol-niijkii mollili juitonjo mioU/iltev dm jiim poitiem rajzJiozil to afli omo' resmioo, kateiro iso moraft ]jremislje-valt/i. Old deselte ure piredpollldlne do emajste zve&r ,ie hoiddll po imeisltm din iniatóiiriall miilioščitiio'' aai boilnikis. Po .ceslaJli je' pomiajA-lljial : »B:ra.lt!je, defetjite idioibvo zaiyolljo Boigiai! « Ko^ je pi®el po'ano po^ noči .diomois', tìi seil k poätlku, amipaik je vselej še stopil k bollni-koim, kalüene je čaistl koltl Krlilsidujsa., jih je poip-m-šali, ali še 'kaj pioltlrebujejio ü(n kako jtoi je katj? Po-■tlem je šell pred. v;r,aitia nai ceislto, kjer m gia, v nioiòl čafcalle oisiebe, kil sio se sramo'vale beafaicliltd 'tler je niiej nje maizdeMill diairoTO. Ko. je neiki škod: sfili,šal o tan njeg'OAiem sve/fem -diellovainju, je aiekel: »Ta mož j,0' res od Boga«. Tiako se ga-je prijeli pridtoiek: Jam'G'Z Oid Bo>g'ai. Njegorv lleipi zgled, v boMci so od dateč boldiii .■giledàit škofje, knezi dn drugi pileinamfe gospodje. Vstako iiijegDiVOi clell'O ài visiaka njiäggivia besetìa je imie'iliaj ve-Ä vpliiv iita vetäk uspeh. Sv. Aiitbinin, fei' gtai praznujemo dine' osmeg'a jniaija, je ba-eadtedju naip.O'-\'edal A'ojsko. Spiai je po noči le inia'lo oaBiai; A siliaijad je prVi^ dtti noč aialbil za ra,zinai defei dio idineva,. Ce giai je veaisilli ziaispanec jiremaigal, .se je zia' kratek c'as naBlonl na züd, dO/ ■se jenekoliikoodpiočflil, pai spet začeil piisaiti ali de-laltli', V sainoisltlaiiiu je s'ttogo živel. Mesa: ni jedell ko l^otezrii. BÜ1 je naid vise^ pioailižetn. Ko. .già je paipB.ž. izvollill za filoireffljtiiinisikeigia! škofa.', se je tfe čaBti na-' vse inaičine brainiill, diai gai je moral paipež s carkvaniimi kaizn'iini ositirašilti, da-, je .spi'ejel.. Y kaiteiih doibriil: delllili .so se .sveitniiki ipo-rseibno .oid'liko.va|i'? Preid vsem .90 svojo dnšo poisve-■ -eevalli, kako;r beii-emo v njih zi.-\'öifoi]Jiilsiiih. Sveltlnücl so veüiiko .molffli, poigosltloma ;si]3.rejeimaE sv. ziaikra-méntie, ise saanlii .sebe iJremaigovallii in krollili;. .Dalljte .so. ße urlili dolbaiili deidh, o kaltleffili nais iio Kmi'islUuB poiselbno sodlill : Lawn .sem bill lim iste mi ■dftÉ jeisitli, že^ein sem |1>1 liin ,sltle mli da® ipitlii, na"»? mn biill liin isltle me oiMeklIii, Jjollialn jsem Mll lih ste me obSlskalliii, V jeicìi isem bill dn isltle 'prlišlli k meaiii. Tii, kii bodb sitküd aia llièlvidi., ibbido. itlafcratt! jotoaije viDa-aaailil: Jfedhij '.sano. Itle vMeil .llalanega din Wi ndismo dailil jRsftfi!? Kediaj isano .tie ^lifdälli žej-meigai «In itii nEsmio 'dalli piltli? Ived!aij tsmo ite ì-ffideDlii naigegia, dm ife nfemo ■oblüekIM? Iveidalj :smo ife ^•iildeffli bollnega. din v jeSi) in te iniiisimio loiblilskiajlli.«. Soidnilk jdlm .Ido ifiakra't' odgovorili: Resn)iično, povem vam, čeisaff nisltie sito'rdlii ^nemu Veh na(jm!aaijšiih, ni'slle meaid isUbirSli?! Iz lUeh belsaclli je iraiz\-i;idtoO', da je sajra Jezus "c-■feh itaijmiamjšiilh mej inlaimii. Di'iHaijmiainjši mej .nami HO' «iiir'oimiaiki!, zllaiatii ipiai lojtlroiaii liin s.pUlö'h mladimi, zu kddario miatìaimo po JezuisoiMem ukazu pmiv posebno «ki-ibeltii S\-. Jeiriooililm Emil'iijaji se je papaliiomai ži'itl\-o-A'all odigöijii isliliioimaišaiiiih loltliioik. Ob ujegiovem oaisit je bilKa kuigai Betnieltiklaili. Miniagio s.flairiše\' je uimirio, da SO" Ble '1'aičaiai iim zjapeaniatrjieBii oitli-ioei k'Jialtìiilli! okroig v viellii'kem ätelvi'ilüu. Sa-, Jeiroiiiiiu je 'De oiKfioke zibImL jiih poidiucie'Vail lin liuidii preihTainjeMall, keir je 1À1 l-z.. bogiaJlie 'diiuužiinie. Žii''tKio'Mall je A'Se .svoje piremoizemje, dia je poHlt'ail berač ziaj 'He Jiiiajmainjše bvaite Krilsitlu-sove. PiKiA- llalko ise je aiitl\-OA-fall 'fudi Don Eoisi-o. Njegovo' žiftiljiaiijia do -saimegia g^roba. je' billb poàiltlvo-vaivno dello ziai inlialdiiiiiO'. To delo z'a olinoike :i!n mJFa- , dlitno je mej \:KiBm:ii ddbriknd' cleM naijbdljše de!llO', ka--koir je irekell Ki-iisltas : ;^Kdioir »prejme eiieigia 'taikeg.'!, olÖroka, isipreijmemeine«. Iz iteh JezuwO'\'iih besedi, je fedii mizMiidiiOi, kako 1 jiuibo^ je. Jezusu ddo za ^liolbr:» ^■zlg■ojo oiürok itn ,si]iloh mfeidiime in kaikšem ibiliago-.sOioA' je zdiružem « illeim delloin. S\-. .le.TOniiim l^mi-liiij'aai je ilmiell mej iSliiromaišn im i: in zčiipuščeai;i'mt oifcrioioii štSirii po^seibno 'dobne. iün poibožne dečke. Tii, so iliako poibožnoi midUliii, idai jie ;.svdt;n](k lekefl, dia. ma ^"eis bl'a'go«il!o\- prliteja! 'ilz nebes i)o molliltiMr'teb štirih oitrok. 28. Tiieltijiai isilloipnjai iljuibeaiii 'pa. je potrpežljivost. Biraz lie. liilma' nobemio dobro delO' ijraive vi*ed-luoisiili. P.oitlrpež'lijiiiv.o/slt mioiramoi kTieltii z visemu Ijudlmi', pa,' t'Uidli 6'isaimiilmi seboj. Poftlnpežljiilvofit. n!a)m je po'lfrtìbnia' löeflio- pri miOillllvT. Brgz poitlr-pežiljliiMolsItii ne uig'aija B.qg-u iiobmio- inaiše diolbro delo. Ki'lii.sitluis j e- irekell ; » V poit.rpežl jävöslüii islii taoSfe iiešiili svojo -dušo«. Na,ša''Jjiu bežen, naša: dolbirn- deil'a an iS'v. cedlioet'ii. imaijo pred Bog-om v:ellii'ai\o, če so zdlpužene s poifrpežlljliivoratjo. l:^lirpežlj;iivo!.s/t;- je it,ista piiijeltMa. d'ièaivai, M nae dela Boig-u pi'ijeitiiie. Tu(.1.i mučeinifcil in niučeinfice XL'e blr bülü, imeli' pa^ed Biogomi zaisluge, če ne b'i billli s po'tlrpežlji^•OlSll!,jo preniasail'l trpljenja.. Lövii iralabiojniik je na kirdlžu ptroikiluinjaii, desinii :pa: se je \'ilfal v vdljo božjo iai je rekél: »Mii dVa; tü'pivia )J0i praK'iiciii«. Zaltb ga; je Jezus 'fekoj uii^:llišall in inn otójiultìill l'aj. V ž,b\-oit'opliisiiii sveitnikov beremo, da je mnogo mnéeiviko'v zaldnjem tirenoltkii odslbpiillo .iln zalta-jiio s\. \erO', ka.- nteo itai-eflii 'sw poilippežlljilvoLSllIi do konica. Mučen!išiti\'o nima torej vefljaive pred Bo- -gom, ako n,i, zdlruženio s poiHrpežljnivoistijo 'do konca. ]:^oi(lrpežl.i;ilTOS't deilia niučenlike. O iSA-. C>odote^•i, kii, jo praizimjemo d'ne (5. jn-lljija:, beiremo, 'da: je bliÜa od dWe' poroke s pllemeini-tešem Bei-Hulfoiin do smrtoe ure \-e!lliiki \'oj.ski. Soprog je ni niiltlii poigiledall. Pirieiseiliill se je. piroič od nje in ukazail Malpcem, nari jej odmerjajo -^ilajio braino'. Ko je vildel, ida' je is iem ne moir'e spravil,bi: v smrifc, je ukaaail, naij jej dajajo le poilort-iiico b/mue. Sv. Godoileva» je^ vse volljno liin ].)oih'peKlj:i!voi 'p/rena-šaTa jin še -daijafei od iroHoA-ibe kTuha «iroana.lkoni.. Ko je 'So/piTOig vitM, da je ne more s tem umoiLti, ,je iii'a'jél dva hudobiiieza, ki .sta jo po noči z vr^jo zadrg-nite iln jo poten še v vodo poitlopiüla.. Ta žen-■skia' je hilla pijalMa mnoelniiloa, ker je iclö konca -svojeigia neisrfečneigia. živijemjai po'tlrpežlji^1o^ pmia-šaliaj vse kirlilze in- teža,ve iz Jjubetzui do^ Boiga än do -Jezusa. Miol'ill'fi! je ineipraisHaino za iz,pr0oibTO(iiüe^ SA'ojeiga soipffoga. Cesar pai ni mogia iiaproisliftiii v žiraljeaijiu, dizpriolsila je v iTetoesüh. Nje soipa-og ise je -isliicer po 'njeni 'umioffiiftlviii sipeit iDoiročiill, ka(r je prej že n,ajmen.wall, UblcKa kmalliu gu je začela ve'sit! 'feko .grlilsitlil, d!ai je seli v siajmiOßllaüi din ddal za; svojO' pregreho' oisittooi pokoiro^ cHo, isnimitli. Sv, Roaai, ki jo praizai'Ujemo> dne 30. aivigiisua:, Je že od mladoBit ^-eMIko iirpeia.. V otroški dobi st?a jo niia/fe in istaira miajtli; TOčkrait itiepii. Te cl\ie site hiik TOcl/no v prepiru. Ce je Roziai pdehišaila sfaffo mater, jiii je idoOilviallia oid miaiteirie, če je pa poisflušaila malter, jlili je doibìK-'ialUai od isltaire m a|tk'e. Poleg ite ga iSO jo' ctomlaici lin isoirodtoiki zmeirjaM, dia je hinars'ka. Leltb iiin Iella je 'frpellia 'tluidli iraiznC' bolleraiiL V t'ali bo-lečlikiaib pa nii 'PokaKaJlaj inilkdar nobene nevollje iln nepoitiripiežljiiivoisltiii. Če jo je kdo vpriašall, kafco je kaj, je vseltej oldigoivoriìillia,: »IJohiv!« Na tdbem pa je m'olliiila k Bogu: »C) Bog, ie- ]TO.množi boQ'eciaie, pa pomnoižiii Itludii'-lj'u!biazm!« Svoje lirplljenje .je sma-ttatlla Zia posebmo .dobroto' din IjiUbezein božjoi iiai stj ■je oibtoižavallla Ile, da mi z;ai t!o Bojgiu dtoivollj bvailežna. Ob 'öaisu Kv. KiaflairÜine Si.jeMske je blilla. neka -ženska oöabai, kli je (ilm.ell!ai Taka na prailb. To je -stoašna botezan, ki; ;na!zaiirjai glirašen smraid. Na'hèe ■jej lui boM sillreči. Sv. Kaliairiinia se j'e poinudlilla za gftlpežniico. Stiregiki jej je z .naj-^^ečjo patopežlji-vastljo'. Toda! tia Mimilcai je ziaioelliaj Mili predržna iu je Ziaiöe'la hiidoi zmeirjdti'. Ce se je st. Kaitiairimia; kje-kaj zamoillillia na pr. z miollitlvijo v cerkvi, jo^ je m-öe'liai botailaa; hude aaMi, češ, da lioidi ekroig- z mMr-deiniiS din ideilw gwde feSil To so .izvedele todi dtpuge-■retdoviLilce in so jej xeMe: »Kaj dKaitoio o^tteblii?« Onai pa ni miMii beiseidilce ìreiklia: proÉi boflnliicir, aimipak je .ses'tiram Ite sdefv^esiiioi zialtirjevala.: »Po m'dlasiì Jezusa Eriiisitlusa; isem idevfiica. Vsruj'te!« 0 tem 3e-izvedell'a 'liudil mjenai ni/aitS;, ki; je prišla k njeij vsa-tioigoito in jej je rtìkliai: »Ali "Hi nisem pra;villa', da pusitiL 'liiisifco snwdljivio žensko? Sadaij isi dotìilla ipTas-aiiTo. Spiwtìla ife je v isllalb g'iiais. Rečean 'tä, ifeìltle ne bom več smaltlrafai ž!a svojio bče;r, ako boš še iiöidila^ k itlej .naaramiii žensiki! « Na te basiade je sv. Kiaite'-ran'a .palliai pred maltler nai ko'leaia din ireklUai: »Preljuba miama', saij itali Bog ne jranjai deOiili)i dobrot grešnikom radi njali nelivatežniostli. In KrilslHus ie ■ na križu 'oidrešdH ves isivetl iiln tludi itiilsitle, ki so' -ga na križu vaisiečegai ziaailičevalli. Ce jiaiz boiMco' zapustim, hi utegnila umreiüi raidi piomanjkaaijai ipiraive po^tlrežbe. Sedaj jo inoiti hudobni ^duli, pa Boig jo-bo še lahko ispajmeitlill«. S temi beisedami je sveftlniha ppolsifo mialfer, naj jej mdllos'tbo dovolli, da Mi smela še natllaflje s-tireči ne'hvalleznii bdlnicii. Sveltlnica je zaičeiliaj .spet d-eilo naidaljevaitli an.bolinilda .se je ros spam-eifciila din jotoaije prolsiila. odpuščeinjia, da se je bila .dalla ziajv^tli hudob*nemu .duhu. Banaivljialla- ie ■ jokaje vsem, ki so prišli n'a; oMisk, fcako dobra in STOtla je Kaltalriiiiai lin kaiko siaifiapsko je bdfo njeno obrekovartije. Se en zgled .iz zivoil'apiisa sv. KialCatnime Siijen-. ske, ki 'piiiioai, kako pio;tii«pežIjiK-ai je biillia't!ai isv^tinica. Nekegta 'dine je smeöalla ma loeisitii, ko je šila iiiz .cerkve, raizllliigiattiiega iberača, ki j'0 je proßiül oMeke. Ka'ta-» rinila' 'Mi limäl'a! ailijc .pri iseiblii, ai mu je vendar a-öMa,, naj nekollüko 'poöalkai. Šla je neikolEko v sitlraia, •äleMa lapoicllnjo siuknjo .in joi dalia beiraiču. Toida :be-l'ac ni! Ml iS Warn še ziai'doivoil jen. EröisJffl jo je se sraijce. Kialtairüna amu je poitirpeižljdvo odgovortla', naj gre ž m jo idomioiv. Dioima. je polilskaflia v iskr'ünj?, kjer iSftlai iimeìla ooe lin inr'alC s'lT;ra:njeno parillo, iSiraijoo in pair hlaič ter mu idallai. Toida ■liudi s tem ni biill še berfaič zaldomofljem. Rekell je: Kaj naj po.on'em .s spoidnjo ßukn.j'0, ki aiiilma :ro!kaVo.v. La'j m'di še ro-kaive!« Kdo drug ibli, biill berača že lai dlriugi prošnjii'olatiro adMl. Toda Kialtlairiiina je' poltlrpe®Tjiii'o usiMšallia-.itluidii itlo prošnjo. Odtrgala je od diput^e suknje Toikaivie in niu izffočifla'. Beiralč pa je poiatal sedaij še toHj dirzein. Rakell je: »Imam a- boüinüiöi to-va,nša, kii je brez idMeike. Proisiim, ilaij mi še kaj ■tudii .ziainj, idai mu neisem itja«. Kaltlairiina bi bila radai diudii tio pirosnjo 'UL#šate, 'pa nli imiela ndičasar več. Tediaij :reče priljaanb din mirno beraču: »P.re-iljuibi moj, praiv raldai Ml 'ili .dalla: 'tio isvojo poi\irš'ao suknjo, če bi) jaiz midgtla brez nje bJlIi. Drugeiga' pa niimaim nič, da bi ifd (simdla' daihi. Proislian 'te, i» boni hud, dia! :tlii ne mwem dailli mč več«. AMl bi bili mi moiglli, tatoo po!tlrpež:ljiiAX)' prenesti to beračevo piradrznosit? Alii bi se ne jezilli? Aili ;b.i) Iberaioa: ;nie oidipodili? Tadaj, kiaij se je K'aitiairilnd pripefilloi nlaalednjo noč? Ko je Kaitrairiima IsiiliaJ AitdiDiljena v moiliiitev, se .ji je prifcazal isiaßi Krifeltos paclobi 'tilstiega b&ra,-Z-di Držail je v iroki dlaiiwaimo- oMtefco, ki je bila ViS'ai aUalšIiltlai z zlialtloan in dlrlagiiini kaimeini iin jo^ Je IJiohvadil, dia! je bilHai .tako- ctobraj iin poita"ipežljdl\la. Sv. SeriaifiUlà,, ki gal praizniiijeano daie 12. oJc-lobm, imiemujiejoi »itmčenika sv. potrpežljivosti«. Kio je isltioipil v Biaimoisltain, je bil llako nerodieoi, da so ise mu yìs'ì smejiadi iin gai vsi zmerjad'i ter z!aaii-cavali. Pinedisltlolj'nikii laoi milslliili, diai dela' niailašč ko memanio i'n so ga iialdi 'tega večkrat' hiidio ka-znovalli. BreinJalšall jie sicea- po'■ta•pežliil^•o, pa tìe mu , je v aaßeifeu 'vemidlair^e zd^ello, da ni aa' 'siapnioisltjan. Htìtell jie m polbegniiti, pai je pa'etj šel in goreče molil pred NaijsveitleijšiKm iin pro'sil, naj bi' mii Jezu« raJzodel, kaij bi mu bito' stbritii. Takoj je zaslišal iiotiranji glals, ki mu je \-eM, naj vzltiiiapno hodi po poltfu sv. križai, keir jie io kralljevskia^ ipot, na kateri mu ne bo malnjkallfai pomoč božja. Od tlakrtit niaiprej je imel želeano' poitirpežlji'vo.š't iin je z\'esto služil Bogu v ßlaimoiSitainiu doi smrti. PiOianemaijmiO' ite tepe zglliede poitlrpežljiv.as.ti. 'To je itiridtjja' is(tiOipnj!a; toožje Ijube'zni', ki nattn zJaigo-'Haivlja: ^'ečniO' zveäiiöainje. 29. Vise itiri Tleči: Vairuj ste liindegai, ideteij do-bp'0 in Ib'ddi ploltinpleižljiv pa so' eno, t. j. Ijuibezen bož.j|a. Kdloir ima' Jjulbiäzein boaj'o, liknlai Aise svet-s cödnoisldL Edein je Bog, ^-llald'air nielDeis in zenlije. Prav tako jie te iettila) gfehmiaj oadtaoisit', t. j. ljubezein, lu. vede k Bogu v niabteai. Kaiboir pia jie Biag v ftlr&h.. božjih loiselbaih, iDala|v iüaiko' ise il'juilDezein kaše v trek olililkalh lalli v &te;h isltopnjlaih : VlairuJ se biicleiga., de-iag 'dabno liiii pnanašaij poltopežljiTO.. Če mainjka. le--©nai iteüi teedi ^ahlilk, 'pa že mlilinialmiO' piimwe 'Ijulbeznii. kakor bi ne Aiaroraili v 'pnawsgai Boig'a., öe bi itlajili le '01110 oisebo božjoi. Edofr ise me čuA-a buideigia., nitaa praiViß iljubami; bdcur iie ideila idobro, aiimai prave-Ijuibezni; kdar nliimlai 'poltepežljivosti, .nim,a! p)ra,ve-Ijiibaznii božje! Klakar je Bog eden pa' v treh, božjih oiselbafli, piralv ifafco je Qjubeaen edii'a^ pai v treh dbldJcaih. Ta iTiia.uk isie kaže v posebno lepi iuoi v življenju svetnitov. SA':eltlnikj) so se vedno ta-udilli le-za diolbro, so isie čuvaili hudagai iin potriiiežiljiiivo' pre-našaJi goirje tteigia ži(v!ljieinja._ Naj navedean ziglsa sväte oseibe, 'na klalteri! ise kažejo v cuidw'iti isvat-lobi vse 'tiri iOWilk'e ilijuibeizni božje! Blažema; ErataicÜiskla,, ki jo- praznujemo dtnie nov., je bla soiiKroiga, britlainskagai Tiogvode Petra.. Živela je ,svelto in pomiaigailla a-aida siromaikom.. Neki «luiga pa. jo je zaitožil soprogu po krivem.. Soprog jo je ido krvi 'pnätleipell, jO' nidairiil po. olbrta^zu' in vrgel lob tla. Nlaitio jo je za']M v sobO', dh! nI smela več diz nje. Poive/diallla je, da je nadolIžinJa, a ni A^se nič pomiaigallo. Vs'e to- hudo .gorje pia je pre-našallia pioiUrpežljilvo in mollče. Kmiallu pa je hurlo obol-elk'. PoklilcaJli so apovedniika;, katelreanu je ra/odeila vso svojo ,nedoilžttoisC. Spoivednilk je šel k vojvodi an mu poveldiaJl, kako nedolžna je isoaM.-o.ga pri vsem 'tW. Nato isto šila oba k boiniški poiät Jji in soprog je pokleknil pred njio in jo milo prosil;. naj miu odpuSitd!, kei' je spozuial, tla je MeLotižiia-. Vojvo'ditaja Firamčiškia. miu je iz snca vse krivi.^e odpustila in gai oibjela. Ta svetla; vodvioidiaijia. je vsajko aredo' pöiTObiiia iHa 0'bed enaijst iiibagili deklet v caßt isv. Uffšiuli ju ujemih anla'jisifc .tilgoč sveltili dcivic. Tiem iiibogl'in ds-kletiom je prli miei slam® ponižno «tregla!. Na božični veoe.T je. MS/aikoi fetio sprejela v gu-aid maileg-a dečka, gia; lepo obllelkla: in poitem reklai: »Tiai oln'oik niam bodi za mallega Jiezuščka;. Njemu hočemo ■ celo leto sitoeci«. In ras so. tega oiürote. dtoiieii oelo. tetO' più .sebi in mu sla-eigiM do pribodni-lL božičnlli pirazniikov. Zai Božilč so itiegai -dečkai še enkrat' ilepo-■oWekli :in .ga poitean oidpuisftSti, keir sio Msafco latlo^ fai dan sprtejdli dtuig^eigiai siiboanašnega dečkai. O njeni vellifcii li'juibeizni iin poitapežljivositi p:i'i-ča fea-llle .dogoidlaibaJ: Nekoč je i)Z samegai usnii-Ijenjla spa-iejellai v girald neko stiairo bolno žetno', ka~ terii jie hioltidla saimia stlriači. Nad^ran^ia jej je po-stelljio v ibližiini isvogie isiiDiailinice. DA'OTne idaine so. moiilalle čuitil pril njismì poisitdji. Toda ta. lätaim' že-niiiaa je poisiia(lai pofegonm. hu'dolbna. Zialčelfa je-liuictoi zmeirjlatfii idvornie d'atme in 'lindi sanuoi aiialdvoj-vod'iinjo: KljiiilD Itemn pai jie M. Firanoiška ni zapodila. Reiklia' je OToglim damam: »Blog boče, dia' si fr to žensko pridobiinoi dvojno zaslugo, t. j. zaisilugo krščajniSkeiga aii,smiiljienjia n!n zaislugO' krščiantske po-trpežljilMoslti«. Taiko se^ je bi. Frančiška UTÜla v Ijubeznii božjdi. Toda ito sveto vo.i'vodilnjo je- zaidelo še bujše gorje: Ko je nje so^prög Pdtletr, vojvoda, bii-ii,Danski, umrl. jo je njegov naslednik zaipodil lier jej vzl>-I 9- Tse premoženje, cLai ìse je morala olcrog ipoitdkait'i in prasilhi pcxmiQÖi pri -cllrugiii iljudieh. Po' dvdh le-■tiih pa je itia aije 'pneigialnjiaivec oiboiel in umTl. Že v njegwü Wieianii sb j^ M. Firainčiška virniSllai v grad iai mu Bfcrhno isitmejgllai. Po^ sanr.ti pa^ je pl'amla po iij'ean ninoigoi isiv. mias din dàflia oblo miilloščine. Tako je SA'. Pranoiškai pofcai;aailai t-udi v 'tem pro-gainjainju gioTOÖo iljiubezen, dia; se je skrtonto čuTOla' hudegia:, deMiaJ dobnoi im Mia v nadlogah potr-pežTjiiMai. Bi. Fnapoißkai je idaflai sezidaiti kairmeilltiski sa-inos'tìain iiln jie siaaniai 'tlndi tstoipilia v novdieifalt. Pred-;niiica jie želiellaj, n,alj bi -viojvoidiiinjai Fmicistìal iseidela Tedino' oib njiedil ,slliiia|ni, 'tioida ona je to .adločno od-kioiniiiai z bösedalniii: »Ko tó bilia- lioMa, dimeiti po-•svetnili časti! bi bilia tìsifcailk v svefn. Krdstas je ličil poaiiižnoisltti. Za 'njiilm iiočem iiodlMÜi«. Tako je tuidii deialla. V «atmioisltalnu jiei z veseljem opr&i^'ijaTa najnižja! defej. T?i!.siti čas pa je n'aìsiàìlk v dežela kuga. Vse soibe kaa'niieiiifekega «ainolsitlattiai so hile ]3ironaipolnjene. Bi. Fi'iainöiskai je « OTmiilm vesieijem steeglai ibollini-'kojn, jnih umivialllai, čliisitiiHa, oibiveizioivaüla üai tojliaižila. Osem'naijist üelt je živela v Aisej isltaogoisltii v kar-nieiliitekem saanloisitiainu. Piois'ifedm'jai leitai je moa'iala biitó tudi iJre.dn!ic!ai. Naiz'aidnje je pri boSiniikili 'tudi samiai oboleilla. Ivo^ je čutlilla, -dia si ji bliža' smift, je pokliiOaifai iSieiSJbre iskupaJj Jii jian je naJroailiar. »Ljube (selstrei Moj čas je, da ise lločim o'd vais 'in -da vaa ptìstiim .same v iej solzni dolini. Poninlütle, kalj sem vain \-ednO' nairočalla: Ljubice Boga^ nad vse in slu- ii'te mu zvesto'. Vsa e^-oga-. dela oi]3ra,vljajfe izključno v časit hožjo^ iiin ne oziira'j'fe se prav niiič na; Ijucliv Ce se' vani kaij nevšečniega priilpetii, miifsilfiltle si, da vam je l'o Bog posM t večjo: zaBllugo, BotUife ponižne, usmdlijme, zgifedine ita goireče v dfepoilnjs-vanjiu oMjulb. Pired "tìstem pa giejtie, da se Ijnbife med seboj :iiii da živdlfe v mi.ru iin sTožniositii. Z Bogom, ljube moje hčerke! Jaz girem zdàj itj'a, kjür bom iizkusilla:, kaj ,se pilaivi! Böga ljubilti naid vse«. Naitb je dalHa vsean sestraan nTa(tieff,inisiki bla-•gosloiv ter prosiHa;, na,j jej barejo: tirplljmje ßriistu--SOfVO'. Ko so prelbrlalle dO' mies'ta, ki sie g''k|sii: »Oče, v itlvoje Toike raročiihi s\'0j0' duso'!« je bi. r,i''ain-■čiiška začela. umiilnaiÖ. I^gulMa je beisödc. V zadnjem itirenotku SA^ojega žiN-ljenja: pa je dMignila svoje oči proitì neb'U in je veseìl'o vzklìOiialill'ai: »Bo-d'ilfce poizdraivljme, o Ijuibe device!« Klaivzocn'e seatire jo A-prašajo: »Kdo so ite dev'jice?« Odgo^vo-rilla: je: »To so; de^ilce, bil sem jili vse dni svojegai življenja IjuMliai in caisltlilla: (sv. Uršnlia in njene tovairisi'ce). O ljube 'deviice, kako' sem brapenela bilt/l pri vals!« Ko. je itio iareklia;, je dzdilinifa' svojo svelto diušd, ki je sl'ai z devicami: večini pokoj. Iz njeniilb polsIHeidnjili beseidir iln iz ceHegia nje-nqga živilj^nja je iiiaizvitì'noi, da jo je jini vsean de-iliovamju -^-odlilliai iljullDezetii božja, ki se jaivija: v ti-eh oblikiaib: Delaj dolbffo, vaamj se hudega, iai bödi v preiiašamju nevšeonoisibii, naidlog in brddkoBlùi potrpežljiv! BodiL ito za nas !le>p nasuk ! Via zlajsitii uöeaioi m. Jajiezaj, evaaigdiilstia'. Tato je sv_ PidlikQirp, kiii je bill iiadaNiasIt'ejäi. učeaiac sv. Jainém', evalHigeJlIilsIllai, iiaprasltiaiiiio pffklalgail svojiim veniir-kam v Smiimii, kjer j'e biil škof, ljubezen do bliž-njeigu. Oha'amjeino' niaaii je njiagoivoi piiSmoi dö. Fi-liiöljia'iiioiv, v kafteirem praiwi: »Oii, k'L je olbiiidl Jezusa lod mirrtlvdlh, bo obiudill Uuiclii, u'als... če bomo Ijulbiillii, kair je Jj'ulbid on, če se bomio' ogiiballi vsem krfiMiidaim, isllepainsltivu, skopiijšitlvu, obireko\'ainju^ krivemu paiioeivainju; če aie bomo viraiöalli budega za buido', ziinielrjaaijfai za zm'e'rjaiiije, udiaircev za udaince' allii klet!^-.e zai klefev. Spomiinjaijte se, kiaij je (loHpoicl uöill: Nie sodite, .da ne liodo dir/ugU «oxlili otìlpusoajte, da, bodo diriiig^r oidlpuščaSli viain; bodiiltie usmiilljenii, dai baste uranliiljenje doisegili: s kalkiršno mapo boislte vi drugim me'riili, .s 'lìaiko. bodo merili; druigiii vam: lifcigw uboigiim im aijiilm, bi zau'oiljo pi-aniiice pregiainja'nje tirpé, ker njih jie ne. heško kralljesitvo'«. Talko piše Ifo naijzves-tiejši učenec isv. Jaineza. e^'!a^ngleÉlsltlal. Kafcoir bferemo v Skrih-iiem imo-diatljn, je saim Jezus poiliMalJi/I deloiMaiiije sv. škofa Pdllipdairpai v SmiiamÜL Paiga'ni .sO' ga. zaigalli na gufniaidi! in iJoiflem še is «ulldro zaiboid'liii, mu j© kili iizltiekllai. Kriis'tljami so .skrbno pahraili vse oigatoe bosòioe njeigcn-e. Te koščilce -so bilie kri-stjainiom iboilj itliraigoicene ko arefero in zil'alfo. Poko-13a!l,i so j!iib na prilmernom kraiju, kjer ,so )Se potem isthaijiaJi wsaiko rletllo na 'diain njeigOiVegfii mu-oeniištivai. 34. Cepnatv p'i-iaizaiujemio daneis ptraiznik vse-magočnegiaj ifacijieidiiiiiega, Bdigai àai bi iiaau ta misel monalla prieid eisern raalvidaijialti isfeiah božji, ^^e'nclatl riais 'clattUaianje isv. biemite iai dianiašnji sv. evangelij radi ßipiOtniiinjaWai iieiskoinöiie ll'jiube!2yii Bož.ie do mais dm do vsieih slhiairii lin Ijubazini, kiateiro- smo mii dollžni Bioigu iiii (bM&jijiemu. Daimeis bdi se moimlli is'pomiaijalti, da hivai nad nami Boig, kia)tlea'teiga se anioiriai bajti nebo' iai zainlia, daines bi vaan moinalli inaizliaigaitii doikaize aa ibiivai-ii.ie ^^semö)gočin0ga| Boigai, iiodia. isv. icarkev uais iraji spominja dollžncsti, .da se mo'ramio mej iseboj Ijulàiti. To je boiljšai 'pat, da prildeano d'0 sipozna-nja- Boga, kiakar 'pmivi sv. Jainez: »Baga nii niliče videli. Ako: se mej eefboj lljuibimo, je Boig v nais in njegova djubezm je. v nais po'pdlaxa«. Hodiano po fej biolljši in kraijši poltii! Ljiubi-mo se me/j ^seboij, kator nais nči sv. Pollikairp, ogiibajmo se. ki'i,viicia|m, slap'airstvu, skoipuštvu, obneikovainju, krtvemiu iMiicwainjxi; ne vraioajmo hudega za Ixido, zjn;ar.ranj'a: aa zaneTjanje, udacr-cev z:a uidaii'oe, k.^et^■!e za kliatev! Spominjaijmoi se, kaj .jie uSil 'Goisipoid: Ne isodiie, dai ne tooido drugi soidilli vals; oidpuš&jlte, da bodo drugi oid^uščall vam, boidi'fe u«mi!ljeni, da boiate usmiljienje do-segili; IS kaikffšno meiro boisle vi' d'riigita merili, s takO' bodo mariHi drugi' vam; Magoir üboiglilm in njim, ki zfaivolljo pnafvibe ptrfeigialnjainjc tlrjpe, kai njiih. je nebeško kralljeis/tlvo ! To je njaijkriaijša in niaj]>olljša po't," da «spoznam o visiemogooneigai to-'ojedinega Boga, kaóiti'i' po tej pioiti piride Bog v naše sire in jie posve'ti v svoj itempelj: »Boiga ni nihče videl. Ako se mej seboj QjuibimiO', je Boig v nas dai je njegova: Iju-beizrai v ,nja(s popdlinaj«. 35. P'raizimik lirojiediinegiai Boga nas Si]Jomdlija Ijuljezni, ki b'i moiriaila ibiiti inej nami, kakor je v Boigu, nais ispomdmja'' leÄioisti, ki hi manaila, biti :mpj kirisltjamd, kaikor je v t;rojedinemu B.ogu. Ker jfe mej matmiii in teli mej doibr-imi slo-Teaaskimd verniki veMIko pTevec ]wepi.roiv ia dražb, voaBdib celo za inalleaikoBiti, naj naVedem ■o tem predmeitu diz pisma.. sy. Elementa do» Ko-rihčainov nekaij piraiy topili misli. V Koininihi so bite iiaimrieč naBitale oib oaisu sv. Kle'meinltia, liretje-■ga naslednika isv. Pelira,, okolu Mla: 100 po K'ri-Äkisu raizM&te- zdražbe. NaSitaJle so sitiranke iz neivošoljdvoiStd in elian'oMepaio'stij v veliko veselje paigaiiom. Ljubezetn mej krilstjaiil je čedalje bolj ngašatei. Zailio. sO' se dobrii mej njdaiid obrniillli na impeža Klemenlta'r v Rita za svet. Sv. Klement jim je pisali dolgo piLsmo, ki so je v :sit.aTdli oaßLli pirebirali pO' oea-kvaii kafcoT pisma sv. lajpositbllov. V iteku sitlolleitlilj se je billo ito pilsanio dzigniliillio, a v se-■d0niii!aji.sittem rsltblidt'ju iso je spete anaišli. Ker se d z njega Haliko učimo inalrsikaij, maj liu podlaun .odstavek, ki je zai iilaše iraizmere, zlaisli g'lede naše ne • edinoisifi dm prepiWjdIvoSitli ziai ndsvredne niialeii-kiO'Slii, zelo poučen.^) Sv. Klement uči: »Ogilejmo Alban Stolz-: Legende. si z očmi sv'O'jiega duha; p-oitii^ezliiivost ifc cli0bröt,lji--Vios'fc ibožjo'! Nebeška/ ft'ellesia., ki se po' božji nair-edbi giibljejo, ise iniTno pokaré Bo@u in hodiijo piredpl-samo pat po clnervu iai po nooi, ne da: Iii se kap inej ■ seboj moitiilla:. SoOliDcie, ineisec i!n zboid' xvezd se siliožno igiibljejo, ne dlaiibii.ise nitli najmainje octaaic-nilii od prialpisameiga reda. Z Magosloivoim napol-njeinia; zeanlljai donašai po božjii A-!o!ljli o dotočeaiili čaisiih olbilinaat žiKma ziai Hijnidi, goveidai iai m vse-ži^1al]i, ki »o nia njej, ne da bi se kaj oboiliai\-|jaiai ■aM da 'hi kaij iptneanitnjiaila.', kia-r je Bo'g doìbici/l. Globine zeawije, ki so doisitoipnei iiii iskrilvnoisitni pnusto -ri podKemielljiskegai svelta vzillraiaijo brdino v božjili-poiS't'a.va»h. Giliobokio, iieilzinei'no morje, je ]>o božji maredbi zbrataio v srajiih ]iros.toii'ili in tlako sknpaj stliisneno, da ne molm .raizbirtll brainov, ki so uui po-s':taivljeni v oikirogiu, aiinpak mora izvrševaiti njg-gi0i\'© zapoivedi, klajjtti a-eikel mu je: Bo in smeš se-gaiti, tvoii \-alloiMi niaij se v tebi. razbijaljo. VéiOci oioelan, ki ©a öliOA'ek ne inoire pwebvoid iit.i- in .siv^eitovi, kli SO' loinibnaij loiceialnia, se d'i'ziiio ■i'ediai, k'i ga. ■ Gospod poi^stiaiviil. PoanJiad, podetje, jeseai zima vSe mdimio ATisitliijo. Bo/liočenii A-eitlnoA'd ojjifiiivTjaijio .s\'o-je delo, ko nialsltoipi njiili öais, ne da bi si naispro-tavaila. StudemCii., klii nilkxlair ne u-ijaibnejo, nudijo niapTeisitiaino (svloie prsi öilo.veku v pokrppč'a:-\-o in na'jmlainjse žiKialllcte žiKiijo- v mira in v 'dogi mej seboij. »Tlako jie doiločiil moigo.čniL iStivalrnik >in Golš pod v&emiria. V.se moinai žirt-eii a- pokojni siožnoisitii me.1 seboj. Ziaito je 'dlaüi A'sem st'paireim dobrote., v po~ sebnd' in v najoibiHnejši mari pa mi m. Glejmo vsi_ dia; nam iijegioive Möl-ike .ctobroitie .ne bado v pog-ubo,. kareid:iio> ■in oe aie bomo izipdllnjevlaili, kaii* je njemu ilbllmio in pirdjeitno'. Sv. Pdlsmo pmivi': »]3:nb Goepodiov je luč, . ki sveti t.udii v naljfcollj skrille kraje naišegiai si'ca«.. BodiimO' poKoirnii, ker je Boig blii'zu in M,u ni skiite nolbena^ naša, miiisell .iai nobein maš poigoivoir. »Dolbroi je itieicllaij, da: se ne odtegnjeimo' iizpolr njeviainju Njegoive volje. B-ollje, da nie ujgod'iimo no-umiifihi 'itti neisipiaimeltinilin jl-jndem, kalkoir pa dia bi se praga-ešiiliii prloltfi! Blogu. Oaislülino Goisipod'a, Jezusa KniisitiuSa!, kiii je diali sivoijo kri zia' naso odir-ešj/tev.. Izkialziujmo spos)tla\iainje svojiliii ])ii-eidj.sltoiini>koin, spoštujmo ;lj'uidii, ki ko '.sitfairiiai oid lUals; uoiano mla-diinoi :s't,Tia{h!u božjegta. S'kuša;jino vzgiaija'ti ženiske > . doibriimiii zgledäi. Nalj kaiiejo v ,s\iojeni žü^'!ljieu.i n ]juibeizinilvoiäti öilsitbsllli, ntiij iiaizodiSMajo v ijolilevaiosti STOe, kil ne poanjai zvjijaionosti, nlaij se na njili -^vida, .dia, siO' is ponižno mollpieicai'otìitjo' n'bi'zd'ale isvoj jezik. Vagli! oltirofài maij dobe krs&ai'sko \'zgojo l'n toobra-zanol.'^t! i,n n'aó sib uclijoi «ipoizmivlalti, kdliko pireanoi'tì pred Boigom poaiižnosit; liai čiistia Ijulbeizen, kako lep in A'älilk je isiflriali boižjir iai kako z^-eiliieaivefu je za vse, kil POI j;ired Boigoiin oisltegai srca. Boig, ki je ■ udfailmill v niais 'dušo im ki jo v'.siak čais lliaihko o-dpo-kllioe, s'poiznian"ai vsie nitóM im namene uiašefgia srca. »Kier ismo tolriej naiineinjiiiiiii zja lempeilj božji,, skaišiaijmo. vse stloiriiiti', kiair z'ahteva is\-eit0ist živ- ■ Ijenja,, čnivlajmoi file A'Seb oipirart'flji:\nib heisedi, kršaega nespodoib'nieiga üm mečilsitega' oibòevainjia.. pi- -jančevainjai din mjladoisllni^giai baihašfva, neis'iiaranili • želj, .grdega pitešuštlva in poignlìneg^a napuha... -Kdor lioiòe dmielti ka'scaiiiisko ijub&zea, moa-a iz-polnjeMaltii I^a-iis'tiuso™' ziaipoivedi. Moči božje Iju-bemi ne mare mlifcöei dopavediatti; njeno, vzviišeuo' Jelpolto ttie more ndliče pimiv pojasnilti. ViifeotooisLi, do 'fcallier© mais dviilgla. llijiubeizein, ne moire nüihce' liizirazitL Ljubeizen niais dmaži z Biogom, Ijtibezen zakrije množiioo gireihioix', iljubeizen A".sie prenese', Mse pr:;-tirip v poltIrpežljiToisitii; ljubezen ne poma' rlaizko-']ov, Ijiiibeizian se ne iipiiira, ljubezen deHia, vse^ v rsložnoistii. Lju'bezìein je pdiivedlla izvoTjence božje k p-oipoitnoisltii; kjeir ni Bjubeizmi, ni nobeam' istviair Bogu prijelttaÄi. Iz lljubfe'ztni 'do nas je Goiapod Jezus 'Kiriislfcuis daipoaiall poi volji božji'svojo, kri, je: dal ■'Svoje 'tieto' aai naše teto', svojo dlušo za mašo dušo. »Iz tegU' je raizividino, predragi, kaiko veflika in čudežna; je .Ijuibleizen iln kafco' ni, mogoče iizra^i'ti nje po/poilmoiiilfi: z beisiedami. Kdo' maj bi bili vreden • bidiii v n-j'ej 'raizen njiili, kaflieirdtm'j'S Bog dal ito milost? Moliimo'itleidlafl iln proiäiiinoi, na,j bi mam Bog dia|l mlilioislt, d|ai bli' moig-Ili v O'juböznil briaz gimije ži-A^elfli'. Vsii nodoivi, kiair jiiih je (bito da idlaMašnjega. dne, isio ijrešlli!; Itlii piai, kii iso u/mirllil v (ljulbezinlii, iso do--segilli ipoi anitoisitiii bbžji kiilaj pioibožnib iln isie bo'do potoalziafflii oib niaislfopiu krialljelsitlva Kirilsltosioivega \ -svoijiem vefliiičiaisltlvu. Visleivediuii iin viseamoigočjii Duh, ■'Gospod v:sieb diuboiv, ki zalpo^-eduje \-sem'U m^esu. iin ki- j'ö izvolil Goispodai Jezuisiai Ki%tuaa liln pO' njem izA'Oilil nas za posebno ijudsitvos naj jjodeli sfe-lielriniLi id^uisi, ki klilčie veiliičaisitniO' iln eiA'&to ime, Aie>ro, pobožnoislt, 'Uiiia', poltirpežljiivoisit, prliza-neidljiilvGtìt', zmieraioBll:, citsltloisitl :i,n mioidrositl, diaj bi ^In ■-tnogllla biltii priiijieltlnia ipo Veliikem dulioimilku in po- sred'O.ylaivcai Jeauisu Kiliisltujsu, ipo kiaiterem Mii bo;d'ii öaisit lin slllajm -ilii mioc üin mioMev Sacllaij in na ViSeh vieikoa' veke. Aanein«. Taiko je ev. Klllemiemit mzpritilm Ko'nilnöainoim pripoa'oiöall .pfred visem ü'iutoezeai, ki' se kaiže v edi-noLslt'ii Viarie, v polbloànioisltli, v miiru, v polta-ipežlljm-oisti,. priizalneslililvoisffii, zmiamoisitii', čiisitoSti iji m-odlrosti;.- 36. .Sv. KJemetnit, piaipež, j© mn'rl kolt! mnoe-nik okiollu II. 100 po Kir. P'rars^ljiiioa prilpoved^je o-« nji0gwem miiDÖeiidßittviu loibaiame ireči: .Geisalr Tirttjan ga je olbisoidill v pirieginiamisitvio. in siiteea- v Pomlf ob' črnem moirju, kjea? j© Kilo že kafciih divalfisioč ob-sojeniiii ktpMjajnoiv, ki ,so dedalM y kamenoiloimih. Tudü sv. Klliemiemlti je luoirlall ž nj'iimr itirdo' dieflaitl. Ta-.petti' ISO stlriaišmio žejo, ker ni billo ndkjeir lätbie voiclie. Sv. Klietmeiiitl jei delaivoe nagovsTjad, aiag za-upaijiO v Bo'gai lim maj molUijo, da. bi jiih Bog prfe-ski-'biell z vodo. Mej moiltlvijo pa je sv. Klfeanenii videl Tuedaleč od tialn jaignje, ki je desno nogo. divi-gaflo, kiakott' idia: iM^ holMO' nekaj kaizalti. Na' besedo sv. Klemeintlai so zaßäli d'eiavci na 'tasitem mesta ko/paitli, pa vadle'ni hitoi. Sv. Klemeint vzame eediij-^ saun kopalloi in ndairii pinav na) iiisto melsitio-, kamor je jagaije kaizalliO' din teboj je priteikllai oèiilna, S:'t)uidenčniioaj. Ta čndtež, ki je bil za deflavce iin za-vse domiačilne lueii^recieinTjivai doKrota., je imel ' uspeh, ida' je vse ljudstvo tiste pofcrajilne- sprejelo ^ sv. vero. Ko se je te' v,es:f v Riiirau zaanada, je cesair Txajaai jrosM tja urladniJka, ki naj bi .sv. vero' zatrl. Uradaiik je clall -sv. Klfeanemtu prdvezaitli zaivral težko žalozo, ki naj 'bi ga' poitieignilo v gU'dbino, da bi kriis'tjaini ne inqgüü napitii) nj.egOl^'e!gal ;tinupll|a-. Kiri-s'tja'jii SO' jokage moilMi, nafl bi jim Bog dail ^lia'j'bi . ßve'tio itlruplo-. Pirialvtlj'ilöai jjraiVi, da; je nai to mioliitiev morje diaJle.č odi^tioip&i. Kxdéltijatiii so kakor po suhem ■ßtöpilli; v gtobino jin itekaili njegovega lirupfe. NaÈliil .so mailo^ mainmoirnaltlo ka^pelibo iln v njej sv. •triiplo. Zraven .je težiallo 'tfežko železo, kaltero m-;! . je biillo: piriTOzano. Nag omenitm, da je slo^'enski nxilsijonair sv. Cirili, ki je pir(a.|\- v feti :d'ežeiliif pozivüjatl sv. vero, prenesel ois'tianke sv. KTemenfe v Rim, kjer sedaj počivaijo v cerkvi sv. Klemenlte. Nafl bi se Slovettii spominjalli sv. Klleanenjtla In njegovih naaikov, katerih moTida mej vsemi na,-rodi na svetu naijbolj poitrebujiejo. Bodi nüej njimi prava ljubezen in edihoislt!, pobožnoslt, miir, po-lUriiežlj iivosf, prizialineisljivoisf, čisitolsit in modrost. ' Tako bom.o iJoismietiniailii tir o jedilnega; Bogtai, ki je Bog Ijubeizni. 37. Mi učilmaO že malle oitlročiiče, d)a je en sam Bog, pa 'dai so tri Božje osebe. Toi jè raizodeta Ponovimo z otroci vprašanja v Velikem kate^ kizmu od 42. do 66. -Tesnicfl; krsöaiaske veire, ki je tüdi nä. onem ßivetu jie bomo mogli piopoUmoma Tsafeuanielfö, fceir prle'spga čJoiveški naizmn. Tud'i auajvečji učenjaM ne znajo niiiogio več povedäitii o presv. Trojici ktì mialii dtro-ci, ki drugega ne veido, negx). dai je en Bog, im. da. -ßo trli Božje oeebe. V ustn-airjenili biltijiii je vedno le eai-aj oìseiba', če je te tmm nara,v(ai affi eno biisitvo. V Bogu pai je drugaioe. Božja nairarva je večna;, neskončna in vsetmoig-očjia, zalto je zmožna., dai .biva treh 'oisetoali, kak'ofr ■ nam je Krifstas' a-aizödel, ko je refcel: »Pojditie dn učite vse^ nairod'e 'iin krščujte j:ili v imeinu Ooeltia! iln Sina dn sv. Dnha«. (Ma;t. 2S. 19). 38. Ceplflaiv m vse 't(ii osebe lìis'tvu eno tler dsHo, ^ise trir osebe večne, neskončne i'n Vfaamo-gočne, vandair je mej njdfini /na,zlika' ta, da^ je Bog Oče isam old sebe od vekomaj, dai je Biog Siin a-ojan od Ooefei od iekomfaij in diai m. Duli ilzhaijai od Očleltla: iai Sitna: od vefcomag. SamO' t!a' ra'zJlikai je me.i Bdžjdmi osieblamli', v osltlatem so N-se 'tiri o&elbe eint=> fer i'sitoi vsemoigiočno, nieiskončnioi im viečinioi bilstivo Božje. Spomnimio^ se 'fe ireanklcfe ■dainaišnjii diajn, ko praanujiemoi pTalznJk pirelsv. Triojite, i^raizniik vsc-miogočnfega' teöjle'd/ilnega Boigto, ki nas je ustvardl, ki nals je odrešil ài poisvöllill. Od njegta:, ]Jo njiem i;n V njem je vise, kaji" dtoamo, kaikor bertemo v (Ui-lUišnjei»- SV. herilu. Bog'iaB't'.Vo njeigoì-e modroisti ìH njegovega^ znanjai je imeifememo. Kdo nm je prej 'kaj dali, da) bli se mu poivr/nilb? ZmliisllümiO' is,e, eia smiO' Mli v prieBivetli' TrojioL. krsöenli M cfei ismioi Itiilsltü dialn sipneijeliii cloll'zaioistì i'z-pdlnjieiMalliii nialllalruko vse zaipoTOdü ibožjei, kakor je-Krilsituis a-'ekel aipdsitlolllom:. »P.bjMe piO' vBeim stoIu; in ucMe vse nlalroicte: üln krscuj'tle jiiih v .ilmienu Očeta im Sinai iai iSiv. D'uhai itn uöilte jiila dlapotojievaltli vse;, kialrfcolliii sem A'iaim zalp'oKìed'al«. 39. Pimzinik pnetsv. Tinodilce mats spoaiidinjiai ne-.shomöne !]jujbe)23aii tožjie ,cl|o nais. Taiojediimi' Bbig je-sama lljuibeizan, fcalkqr priaivi isiv. Jiainez: »B'Oig .i©' Ijtiibezan. V ;tiem isie je lilzkaiziafllai Ij'uitezen boižja clo-nais, idlaj je Bo/g isvoijegai ledünioinojeii'eiga; ■ Sitaai na ßvelt pioisBiall, dlai bi( po injiem žilvieili«. Nai ita. iiaičin nattTi je isiam vsieantogočMiJ itlroijeditai Bog diai zgled,, kako mioiramio iliuldil mi lljiibi'ülli iin sicer pred vsem Bogai, poitlem piai Hiilžnjteigiai kafcoir saaui seb'e. (Be-r.iil'o m ppvo' aiediell'jiO' po^ Biinkioštlili). KratìtliLS nekell: »Blodiitle uismlilljetó, kakior jie tud'i vaš Oče-uismiiljein. Ne soidiiite din ne b'oste sojendi; ne poigu'n-Ijaj'fle iiin ne boiatie pioigixbljemi, odptisöatjte dm'se vam ho iod!paiis)tlilliOi, clia.j't'e dm se vam bo. dlaloi« CSv.. . evaaig. za' prvo medielljio p'oi Bimkoètdb). Spomiidjmio' se idames zJUaisitd., da morai naša. po-IwznOiSit'Tiaičeiiijialtii s sttlra.ii.om biožjdm, alkio. hočeaao-kcla.j priitìi do praive Ü'j'uibeizaidi dm do večnega živ— ijenja^ Stteii božjii jie ziačetek modroistli-. Bliažemlii -bratt! Hermiam, kaiberega god praKnu--jemo . dne 18. dee., je dočatal vdsoko siijairiolsfc, p»; je nepresta.no imel Boga. pred očmi. Imel je mno- nu go lilapoeTOfcGigia .didl'a v hiiši' Jai na vrtlu, pa, je bil kljub liemiu MadlniO'.ahriap. Saini jie refcel: »Jaiz iseia pri diGllu v kuhliinj.il pimiv 'tlafco niairen itn ate-am v Bogoi, kiakior bii kliečall v moifiiUvi paied oJItlairjein». Ko je bili nekdlaij bolllajn lin gvi. je obSlskail naidškoif,. ki jie vpa-iaiail: »Kiaj Iii' iiaji d,zvoiliil: ailii ditii nairaiv-inloislC v nelbeaa alli še 'topsitli nai zem'lj'i ih sii zbiiralti zjalsluige?« jie hrlaltì'Hieirmain odgovoirSll: »Jlalz bi nii& ne izvioH, ainpiak tìil preptósffl Bogu, aia:j isitioiri ü-meiToj, kar Jijieim,u IjuilDO«. Ko je težall mai smiitar posit elji itn je že ziaoei uniiriatii, pai ga je nekiildubov-'Hiiik vpnašall, kiaij diai idellia, je btoženi Heiraatn 0(d-giovioirlill: »Jiaiz dieOiam «d'ag, kair bom delM nia vse-veönie öaise, t. j. dllawilm Bogia, .giai h^allim, molStm im iljuHim iz iciefega svoijeigia' srca'«. Z(ain(iani!vio je thidÜ vedeitä', kako se je bl. Hea*-fflian dzpTeiobrndll, keir jte bài prej vog'ak in grešndk. Netoe'gai ziìlmskeiga -dine je oigfladowall d-tfeivO', ki je-šliriielio ©dio v zralk. Nia ]Joanl]lad pa: je t'o dreTO' Ite^Jo O'ZeQiemielIlo, imcveltlellio din poltein slad dia 'sieme obro-d'iiio, It'., j. pTiaiA' itlitslflo isieime, dz kaltieir'eigai je iiznlaistto.. Ko je preindišljeval tei veJiki čudež, se je po-vzdii'gnJil k B-oigii - StMairniiku, ki je v-sß fc naredil in uT'ediiil. V njegomeim srcu se je vmell'a, srčna Ij'u-bezen .do Boga. OdpO'vedaH se je sveifxi, šel a' sa:-m ostem itn ždivel fam sre/tb dO sm.rfi. OdiiDirliti-iiO' 'tludil irii Ävojie- oči dai pnemdSljujmo boižja dda.. Modroisit im lljubeizen božja se klaiželte na vseh rečeh. Le iieuninez ne vddi Boga v s'tvateh. 40. Sploiminiiltli pa se inoraimo dtoes, ko pra~ zuuj'emio tk veliki piraKruik A'semogiomeigiii! itirojedi-jie,gla:. Boga:, tudii Itlilsitle, ki je -Mai pwj&aiim rtaìd vse Ijuid'i, iraid vse sveltlniike, imid vse anheile im bi seili axti) desTijiKJi .Siaiai Božjegai — poinižne dekle M'airije, preöilS'te .lieväoe. PnemiisljeManJe presv. Uriogiae, liremiišj&Main.ie illtioijed'iiniegiai vismiogočnegal Boga, stvalnijika nitìhefs ■ in zemlje, nam'še-lte kaže, kakO' viiteoko jie p'oBllaMljieinla' M)affiija, ki jie nilaitlL Sina Božjega, nevesltk sv. Tl'uha. Damašnji idlam še-le a-aiziumiemio A-iiisofcoisit nebieške Gaspe. O iprasv. Tro-j'iicìi prairimo: »O ÄölkoiSifc Ijoigaisitlmi božje modro-s/lli! lin znianjia. . . Kdo je ispomall mteell Giolspoldovo «■n kdio je tìill nj-eigiolv sve!tiol^'alvecV Kdio mu je prej kaj diali, dia; hi se mu poivmälo? Zakaj od nj;egai, po njem iiin v njem je vse, njemu Ijodli aalslt 'iin h v. la vekomaij«, lo Mairiiji pai smemo toSII; »O vilsiokosid IwÄiaBltVai miiostli Božje, sv. oednoelli ii!n doibrüi dell. . . Kido^ lui joi moigél kdaj dloLSieci? Kdio bi jo roogell v -^isean poiSinemialllL? Kdloi je dloiblill kdiaj mi-lois't, d'a. je nil doibiill po Mairiiijiiniiih inolkiaih'? Zakaj v njene 'roke je Golsipod poHoaül vse milloia'tli., dk jdli prejemiamo od nje, po .njej dm v njea'! « Kadiair-koil'i se oMemo proltiii melbeteiom dai slfo-pilmo v duhu piied vsemioigočnegiai Boigiai, viildilmo aiai d'eismiiiai Simlai Božjeiga itiuddi Mialriijo, pirečisto Bevaico. IVfi ne mioinemo o Bogu miiltli mlilslllitli,, .dlai bi ne miiisKi hkrallte it'ud'i o MlaHijii, kii' je Miatò Božja, mevesltlci sv. Buhai — prva' za/ Bogom po aalsfö in po svelioisllli.. Ko' klečiilmio diataeis v jurahu pired isv. Tltfoji'co anoteč im slaTeč jo, kJieciimo hkifalii 'tiudii pred no- ■gami Mairije Beivice din ko poijemio dfainies cast ipresv. Tirojiici, ■piojenio hfcilaitlil iliudli caist p^rielsv. De-A-ici: Sliairai Su òais^ pnesv. Trojilcil, ki mais je uatlva-liillia, otìresi'fe din posveltiilk, äalsl6 in liMafo "(t.udi presv. Devici, MaìOeini Božji, lueTOSte is!v. Diihai, po Icialleri nam je doslo- zTelliißainje. * * * * * * * * * KATOLIŠKO DELO ALI KATOLIŠKA AKCIJA. 4-1. »Eojiditedn učite vse nairoide. . . Učilte jih izpohijeivaiti vse, kajrkofli sem vam zaipo>veidal! « Taiko je rekel Ki-istiis, kiafcoir Ijeiremo v dainašnjem ■sv. eYajngeJilj'U. To. je biiHa težka tìalloga; ki jo Js lvri;s'tu.s naložil aipoisitioilom. Apoistoli so se dobro zaTOclIaili' A'seli tìezaiv, pa so se kljub temu po^gumno in požrtA-oA-airaio tatili. Takoj v začetku eo si po-iskalli mej A'eim'ilki - lajiki doibrilli pom^aigawoev. Po-žritvovaivno delo 'tieh pomaig'aiyceiv je bifa. prva Ku-foHika akdja, ki jio rimski pEi]:eži praiv .go-rece pripoiročajo tudi v mišem čaisu, ko jie uiaislaflo veliko pomiaaijkainije dnhoivskiih poklicev. • Naj torej na itiem mest'u povemo tudi i^air besedi o Kalfollllškr akciji, ki je Cark^'i nujno po-trel>nai. Kiallioiliska laikciyìa je delo za nazširjadije Kristusovega na^uka 'iln Njegovega fcralje^tiva na zemlji. To delo se opnaivlja od apostoitekiili öa/sov T.sa stole'tja do damašnjega dne. Kristus je rekyl atì>oisitolom: »Pojdalte po vsem «vetiu in oamamjujte' evaiiigelij vsi stlvari (Maa-k 16, 15)«. Vsii Jjuclje, bogalti iiii isiiTOiiTaikii, iičecal iti pTeproeti m'0/pa.i(y spriej^vtii sv. ©valngeiij iii po sr. 6vain,gellitiai žiiveti.: Eo' evaingelliiisbem iniaiuku se moffajo TaiviHaltl posa-mieizmikii, .ttou.žilnie, 'deizellle lin dimwe; pO' eivatiigelij-skem nauku ise morajo iralvtìalt'ii vsi UiTaidi, vse šole-iin.MSie vlaidie, keir iiaiko je Krils-lius rekel: »Ozna-njiijite -eraaiigeiliij vsej stivairii'!« Krilstus ni rfekeil le.. »Učiit© vse naroidtei«, ampak je a-'efcel .txidi: »Ozna-njuj'te evangelij vsej sti\ia;ri!« Sv. ©vanigeJiij morfijo sprejeitiil ne-dé ljudje, aanpak ituidói vsie s^tvairi, t., j.. vse .sUniairi marajo ka^ialtii, da je A^se naše žiilviljen.je urejemoi po kršoalinskilli ma-Miih. To se morai kaaati v domiaici^ hiäi, v uiredbi ■maéiUi isifemo'vanj, v upraviL našegu piremoženja!, v mašiih tvoirnibalh, v naših zar\'oidi)h, v niašem oibčeiviainju z •drugimlii, nia; našili-nošah, pni našii idoJjroddnoisti, pri našem posoje^ vainjii detnairja poitreibnim, pxi . naših d'emairnih zavodih iStid. iltid. Sleherna sitvair mora kaiziaM', da; srno. krfflsljiaini. Razume se, ida aa: lako delo ne zaidosltujejo-škofje 3n mašniikiil, z'iaislti ne v nam niaidškofiji, kjer je^veiliko pomianjkainje duhoralilkoiv, kaikor niso-zaidoisfoivaE ai]D0Blt:0ili, ki jih je biOo samio dvamajst. Apoß'tolliii so kiiiöa'Ji na pomoič t;uidr verniike, mošk& in že^niske, mlaideaiiiče iin diekieitia;, ki sto jim iizv,rstno>-ppmalg^iH.. Ta pomoč !lajiko.v pod roidslTom duhovščine se imenuje KaiWlÜiska akciija. . 42. Naj navedem nekoliko zgleidlov iz aipo-stolskih časov! V Ko'Iosah, imenitnem nieslu dJežeile Fn'iigije •V Maila Aaiiji, je Mil boigait iln polboižeiii, ki-iisltjlam Fi-lemoai, o kaiterem pmvi sv. Paiveil, dai isie je A-elliko itrudffl za krščainisko vero in ceTkev. Imeli je fiudi Mapoa Onezimia;, kaiteri je todì ve'lilko pomaigail xa ra!zai!rjatn.je sv. vere. Ta goispod Flliemon ni ibil duhovnik, pa ga je Pawell zeilo SQMiätoivall iai iljnbiì, dai miu je pilsiail oelto maiiliino', fepo' piismo, k i je ■ohatanjeno. Sv. PaiA'ell piše o goisipioidu Flilemoiiu taikonle: » Sporn,iinj'aan se 'te vedno, v svogili mo-litvaii, ko slišian lo livoiji Ijtibeizini ii!n viaria ki jo imaš .do Giospoda Jeizuisa 'i,n do Mseli sveltili (kri-atjainw), ida ee 'tvoga vam, ki jo dhiaš z nam-L vir.xi, •očiitaio kaže in da vsi spoznaivaijo vse doBiro delo, kaifero je med vaimi v Kaiii.sltiu'sru Jeausii«. Toi pisemce je pijislal sv. Paiväl, ko je bili prvikrat v ječi v Rimm 1. 63. ajli 64. poi Ki-iisitiuisai. Ta-krajt je upal, da; bo kmadu a-ešein iz ječe. Zaito naroča gospodu Ffflemomi, na(j anoi v Koilioišiaii pri-prar^'i stainovainje. Tako le prah'äi: »Priipraivi sita-novainje, upam nataireč, da se bom po vaših mo-liittvah sipett A'mil k vam«. Sv. aipoistoll brailli v tem pi'sm^^ kiicti hlalpca " 'Oneaitoa'.. Imenuje ga »ptfeljulbeiga; in zveisltega braitai« (Kolbš. 4,-9). V piismih .sv. Pavla je več moških iimenoiva-nih, ki iSQ. ise 'tirudilii aa sv. A-aro lim pomaigali kv^ Paivliu ii!n dli'ngiilm aa^oisifotan. Kaj naij i-ečemo o žeinskalli? Sv. Paivel jih ■iimein.uje v piismu dio Ri,m!lja(nov ,in do' KoTlinčajiov ■ r^•em pitimu do Ko-nincaaw pra^'i isv. PaiViel: »Pozdlran-ljaiba: v!as a-svojo' doanaico: cerkvigo Akvaila iin Priisicilla!, kà pei iijiigu Itudi j!aJz isitlatoujem (1. Koir. 16, 19)«. V piBmu dO' Flillipljamoiv (4, 3) hvalLi si\-. Paiveìl Evo-dido in Siinltìilho in ]>ravi o njiiju, da »ste ise^ ž njiiiTi tr-ud'illii V iraizsürjiainjiu sv. evaaigelÖja s Klementom: iin 'drugimi' pomaigaivdi«. Vse ite ženiske so apoBltioloau z Ijuibe'Ziniìjo m jDOZ'i'ilvOiVaivnoisQo pomiatgaHe. Zgleid jilm je dala-Mlalrilja- Devilca,, mlafó Jezusova. Oua je l>illa' Iroli' pog-umna ko-aposMi; Apoisitoili' so so liiilii poskrili,, ko ISO Jeizulsa; pielllj!a;liii nai Kah-iatrtfjo. Ona je ne-u.sltiiašno staila poid kriižem. Ž aijo so bilie še Ma-jiiija MiagdaRena', Mairiija Kleoloiva in Sallomra. Teso Jjillie -bali o'd diaileč in so kaisneje pristo-piMe bliže., ko so viideile mafler JezusoTO prav p-ri. krtilžu. M-i--rida De-Miica je biilla vedno z alpolsitiolH. Ž n.iliimi Jb-])ila tiida naJ Minkoštni pnaiznik, ko je p.riiel nad nje sv. Duh i'n so polem 't'akoj poigumno zčičeli oznairjief\iait!il sv. eA-angdiij vsej '.sitvairi. Kt:ì!s:Cus je zapustil svojo malter apostoloan v tolažbo i.it v pogiun. i 43. Vsi ti zgledi dokazujejo, da se niiiso ■!& aipostiö! tirujdliili)^ za sv. eA'atngeJiij, aiuimk Itvdi vör-niki, mioški din žemske. Le tako si moinemo a-aizla-gaiti, zalkiag se je sv. vera ob čaisu aipostbilov tekü-mainilo šiirlillai. Vieamiikiii sa Milli a'(s!ì vaiGltì üin so iz-ATisltiiiiOi poanaläalli. Toi je biiai prva IvajtoJiSka. aJkciIjiai, it. j. ideilo din poanoc A';einiiko'V put' raizàir-janj-u siv. vOTe! Hai Ka(tolliJsfca akclija (Kaitbiliško disilo) se je več ali niialnj kaizia|la' v Aise'h sltolleltjidi. Riim-ski pa~ peail jiQ zalhfevaijo zlalslt'i v maÈiiìi òaisjli, ko je na-■Stlailo vellilko pomiamjklalnje diuhoivsöilnie. Zaitö je klical zllalsltlii paliJež Leoin XIII ym vaimike^na delo za zmaigo^ kaltloliiiskiilli niačeil v z'aiseibnem i;n jlai^ìienx ziKll'jmjTi. Zoian je kllifc Leóina. XIII c. duhovščini: »V'uin (ilz z)aOärilsltii(je!« Ymi iilz zafcrifihije niej vernike, klaltleine tolj'ai oiiigaìniiziia-afti, da bodo uspešno brainlilM! sv. nlaiinke Kiffls!tiii.sioive tieir .jiJi zabiteiA-aOit tudii v .jlaivnem žiivJjeinju! iiz zakr'iistije! Sakri-silli^jia j.n nje idoiiiomnliikii ane ziaidoisitaijojo m. iiaže čase, lirelliiai je, ida .soidielluje tindii .IjuidsitA'o zMuaj zakrl-stóje. V;Siii verniki iso ibiiH bliii-miaini, 1 j. i>o:t!rjeari za; Ijojevnike a" Kinilsliiisoivem talbo;i'u! H'iinski paiyiezi so iSipoizniafii, dai ee iljuidi.stK'o inremailo meni m sv. ve.ro fiji za ziniago KrilsitinsoMilli naiuko-\- zaisebnem iin jiajvnem žiivljen.ju. "\'sie delo so puisča le sakri-stlijfi, ki ])a aie zialdioKitaije. Vn;n i'z zakrilili je! 44. Bremiigljujino sedali nekoliko, Icako na.t mi poinaigauno pri Kaltollaški akciji? Sv. oče Pij IX Je izi-azill ves prog^ain Kaftdliške akcije na k/naitko s tremi heiseidiaani: Molitev, delo, žrtev! Pnacl A^isean je poltireibna molitev. V 'tem moramo pioisnemaltli prve krtetijaaie, ki so veliko mo-liilii. Sv. Pan-el je četo' v jeoaà na^ glas moliil ß sivo-j imi tio yaìrisi, tllai iso liud i d iuigi jeifaiiki sHiisallii. 'Mo-iliiltev .je aiujiiO' pdtmeibimi za kaitoilièko žiivlljeaije. Kdoir ne moli iiiii iie spffejem'ai sv. zakmneirutoiv, aie moire doibilt'i mÉoisiti ibožje. Kako naj tlaik GToi\'ek (1'ruge piobolljsu'je. Leipo hoisite skrbeli za KalboiMšlco afcdiijo', laiko v dirtižtilnli iskiipno moMte, zilasllli sv. l'oziii venec. Ivriilatuis hoče, naj bodo druizine sveta, kakoir ISO svate cerkve. Ko so bili 1. 1929. .dne 21. iniaja: Juigolsloviemi ipirdi paipežu Piju XI, jim je povedali, dia oai .sialm mollii vsiaikii večer s svojMi .sla-žaibni(St;vom in diruigitmi, kii ž njlim sitanujegO', sv. rožnii ^■eln9c. Z moliitlvijo ee mor'aijo prenoiviiltii po-saimeatiiilkli. iin dimužilnie. Poitrebno je ■lluldi, da se verniiki ijridiio udu-ležujejo oerkveaùh slol^•eKnos'^ì, procesij in dru-gili TOrsk'ib mti'iiii'felsltlaioij. S itemli maiu/feislbaicicjami ai xlaijeano kaitolii?ain,i dTng dinigemu poigxDin in. veselje. Raixsn molliitlve iin ceirkvemib -slloweisnoisitii ]3a je zlaisliii poitirebaiio delo aai preaioviltev ölo/vesko družbo V zm(i(sil!u Ka'il.sllluisoveigiai niaiuka.. Vamiki, nioskii liln žein;sike, kiL jili omtìnj'a isv. Pawel, so po-miaigiaili'D aipols'tlolliom z l1alanlol^1rvs:t!ulim ddlioan: Neka-Itìrii filo sfoiibeliil ziai siromlalke, dimgi zia: boilmJcs, d'riuigii zia' oltiroke im z'ai lajili pioiduk v ki-ščaliaiskila reisniilciaib, .cllruigi so .prenašali piisma ^ipoiätolov O'd ceirkve dio icarkve, idla so jila povsiod varniiikom pra-b-ili-iaOlil liltld. Vpjašaite, bajko- nag Iii vii jjiomaigalli v sediaaijih Tazmariaè? V iseidlainjih riaameirah lÄ toliko moški in ženske še Vialliiko več iSltiomiOli, kaikoa' v jjrvilh časih krščaliiiske veir«. Sedaij dmaimio lepe b,raitbvšči.U8 dn. dnišlivia. Zaikao )bi Msi ne sitiopillii vanje iai ise laidi polirudiilli, 'dia. tt d'ruigi piiilsitloiplilll. Ziatej 'bi aie ,skn-šali priidiabiidi Ifiidli; dlrugiiii oiseb z,a te br'a!tovščiu(; in. dii-ušlvai? Ko/liikoikjria.it pi-iidelfe v priložnolsit; s PTiiliialtieil'jiii iim prJjartleiljiiicaanii in 1» lahko rekli '].epci besedo! Tafco Im ise šilriiLo krailjeisitvo J-ezusoivo na zemlijli. Preld vsem ai'aii vslaikdo skr'bi, da bo svefco 5iivel, dia 0» ispmiemi'al s vete zaiknameinlte, diu bodo driiiigi ideili din hrallillli, neibežfceigia Očetei. Ztìik'aj ]>1 skiLimo' ne moillillli .]J0 idlriužiinaih sv. .ro'žnie®a A^enjcai, xlai Im vaat dauižiinai bilia ©oireöai? Zaka j tò .sltainièi ne .vzgajalli svojiiìh. oftirofc v strahu božjem? Dne 23. no;^^ praizmijeaiio «v. Feiliilciilio, ki je limela ßeidem ■sinov, pa so bili vsi ž njo vred mučemiki liJii j il; fialötlimo kolt miuoeiniike. Poisineaiiajfe lo sv. mateir, da bo božje kraBjeisltvo v ^•aäilh diružiaiaih. Zakaj bi liolie ne skrlseilli, db ili vsi hodili oib ned^jah in jiraKiiikiili v ceirkev, d'a bi večkralt na delto preje-■mallli! sv. zakiralnieaaitlo? Zalkaij bi se ne ndeleževalt sv. ]jroc;esiij? Zafcaij bi me oipoimilnjlailii lin sivairili prektìnjiavcev? Zakati bi voaisiib ne oliJorninjali svojiih ilovaiifišev ioi 'to.van-iiSit, ki morda hodijo ob niedeilj-aih dli pi'aizinliklilh ]3o sllabib jioteh iai zatiirav-Ijajo isvoae poštenje? Vse lo piremdišljiujitie iin 'na.praviitie lirdein sklej), da boslie vise itio liizpdllnjevali iin na, la način poma- .Taizsilrja.4li krall'jesltK'o Jezjusovo. Sv. ceirkeiv je damella v zaoat'ku inaici 'taißto Isti, trd bod pa-ioitlii isužemjislth-u. Kaikoir zaiaaio je Mio. su--zenjßlbvo TidtonaioeDnoi p/iù weh paigunskadi naa-olclih. 2al'aisitli v riimtsibem oasaffisftivu. üokleT je JjIo suže.n.]— sitivo tridino', ni moigiio! biitlii niifi goivoira o praivecu-krščamisiljviu, kiar Kriilsltiuisiow aiatak, je imiuk 'iJa-oiSitiiJi oitrok ibožjiili. Piröd Kriisitteom smo väi etoakit" Tr.iisltbi felt iS®' je IjoijaxMia- cerkeiv prolfii isiužeinjstvu im je polTagomai zmalgalla). In datateis? Laihko. tretemo, dia so v nekaltsrih oziiirdlh daaias še bolj giifille raizanere mej nekate-riimti namodii ko^ o/b čalsu sv. a^posfiollov. Maimikdo -se 'tolliaiži, dia waij OTŽeuijstivai nii v Siedainjili öaisili.. To pa je Ile mai vildeiz nes. S^užeinjst'™. se je sii^elt' po-jarvlilo v idnuigli! oMilki lita z driiglim .iiineinom. Daa-dbnes ise litnanuje prioliediairiia.t din koilonWtlvo, pa je v bit5ltlTO pmv 'ilsllo. To isažanjsih-o pOTvaPooa! kapi-taiHisItiiični zisltiem, kiii di rai zasužnjili le diellwskega Ij'UdislÜva:, ainpiat pni mmogi'li narod'ili sfoarodia' ves km-eitiski stasn. Kmelteki istìain je paf mnogiiii n'a/po-clliih jtaiko zaiddlžan, dia si že kmeltije mimi želiijo - ' priilti pod fi'uzanjiäki, j'aireun kdlloinskega ail\i] jeaaja, To neadraiMo iraizmerje školdu.ie tinelli) cerkvi' din veri'. Raianme ise, da moire'jo 'to' naiitežje v]i!i'ašan,ie • naèeiga casal rešiite le 'ClirzaK'e saline i'n ne Kalfdlliška aktìiija laDü loeinfcev, kakoir jle itluidii siuženjslhio ko ■ neono oidprt-a^itei icllržaivimi poisfeva iiin ne cerke^v. Kdjuib itenKi smeimo iieči,- da je 'Te kir'soamisltKioi s svojiiimii aiiaiuki: odipnaiwllo suženjstvo, ko je ž njimi PTodirllioi zaikanioidaijisitiTO. Etfav tako. mara löudi v našem öaßu kaltoiliskiai oejrkev din KaltolLska' 'aikoiia' pojaBnijwaltli din pdbigaifli', kar je nekrščaiiiskei8'.a^ v eoioMiA .raizmeaialli liìii skušaiti prodreti v zaikono— daijisltivo, d'ai se 'uisltKiaaliijo zakoni, ki bodo pokri-sitjandili čloivešboi dražbo. V starem zakoiinu Je pri Izraieiiciüli vdljalla. do-loöbai, da imej YHalfcai diružitala, poteebno po^eaif, jo se Olii smela ne TuWltii me' proidaijiaiti. To je btìfla natd. vse moidra božja poisltlawa;, ki j© aabammjevailia- sii--ženjiSiHvo (iiTL omejevaiHai kafpiiitailiizjffln. Moderne dii>-žaive se- aai tO' modro določbo ne meniijo", ker boòejO' biiCi boli j modi-e, zaifo. p» siiao spet zalbreidlliìi v. s-u-žeaijst.vo, ki je piroa'zrioca kaipliaiizem. V sitfei±-em. zaicioniu je božjiaj tpoisitlaiviai lplr^e|po,'^'edolvail'a. Izinafelcem riaizikošnoeti, s'ijajnoislt iki poitIraJtnoist, piriliiomočala paj tefpo pa'Bpa'ositWt, skromnoisit in vairčmoisl ]>an-dianes sio ise a>aizkošju, poltealfnoBiii in prevzeitaxostà odipr'la vi-aitiai kalr' nai široko, ke,r ho'Se imeltiil kapi-talldzem proisite roke. Modeirno ijiidstvo' kair dere-skozi šitro/ka' virato po iepii cestii, kii pia- vede žali — v snžnoisit. Óio'vek, ki) s poitraitositijo vše zapravi',, pois'tìatne suženj. Ce .gremo' - do.-, dna - no'vodobaiemn zatelt,ru.p-iljiaaij'u v niemioirialllnilli kiitalilh, ©Iiedi-aillišaiih, v liizidelo-valltniilcali iin proida|ja)linii(caih memoiralhiiilh noš iin po--'t-Taftneigiai raizkošjai; ce gremo do dna- zalsiižnje--vamjiu ddliamskegai Ìai kmeitlskieigia' IjudRitva, najdemo poA'.sod boig'altie kaipitalllistb affli, lwio.ke, katerimi je d'ainiai svobdd'a, dia smejo^ dellaltÜ, kair hočejo. Koi bi mogltii V našiib .clirzavab uziakonii.td ie t'isi-? božje dolloicibiß-, kiil so velljaHe Izraelcem, 'bi sa n'aise sioiciiiallme iraizmeirle itiakoij premente iftì bii; i.se .11© bilo t'reba ball komunizma alili boiljševizma. »Oznainjiijte ex-aaigelij vsej sit:vairi«, fioirej itlucli po— iitdfci! Kaitoliškia akc/ija m'ora zaiLteivaitfi povsod Boga, povsod pmiviienoiat din sveltio IjioilDezen. Ce tečemo insitla'viiiDi potooid hrez^Teinsfcegai bo'ljseviiKnia, mioiraano poikipMijainiiiti ne-llle poBameziÄe liin clru ■ -žine, ain;pak itlutìii ipoislllaiv©, blarake, itbviaiiirue, pnioda ■ jadlriB, krame, .cllelio, inoše, kiinie, aiaiclliij iilllcl. Povsod Boga! Ce ^ne iuls'lla(viilm-o aiiOi\'0!dloibin;eiga isaižeiij .s'Iva, nam be' vise dimigtoi te mallio- pomiaigiailio. Btoll-jšieviiiaeiii mls ho naše!! MöpriiiiJrlan'lljeMe iin 1» udairlill ciarkev, kakoir jio je «lamll iilai Rjuisfcem, kjeir je isUiužillfei ca-riizmiu lini aiiolöalla k iieivzdiržniilm siiiŽGinjBikdim raiz-mea-aim. Ob čaisu isiv. Ambn^oža, imidškofe v Mdllaimi, je ■žiivell MeHik adeiraiih, ki' je isto je piodlUožne sttirašno ■ pTiiitiilskall. Pipilgiolddillo se je, da je uanrl nek Äomak, kd miu v žir\fl'jie!njiu inil mogell vseig'a poplaičJaltd, kat jie bili dtollžain. Tiudi dlriužihiai teg&i isdtromaka ni niioglia aiiiič 'plllaiöaitii. Tirrilosffčnd lodfeirai'b pa je iika-zajl, da' nje isoiiejo eiJromiaikai pokoipattd, 'dloiklen.' družina! ne iplaiSa. Tlako je sdlrom'aÈna dttiÈi'nta; morala üimätlii mirlMča id'omai. O !fem pa je i'zvedlell sv. Ambrož, nialdšbof, ki jie itlafoog aiiaisltbpill pnoltd kriu-temu din birezisraiemm lodiarfulnu. Doiseigeil je, da so ■mrlldioa' ,]>re\ni9sllii v odleiraibovo bašo'. Taim naj bi ga limel, idioiMeir biii saim lnoiM. To pa je tlaikog poma-■gaio. Oidisrnb je seldaij dloivoMll, da so. sda-iomaka ne-mn.doana pokoipalliil. To. je le m isikiQag dz prvüb sdble'tij, ko se je mlada kršcainskai cefffceiv biogevala proltd snaemj-sifavu. Sv. Ambrož se 'prJšiiiava mej najbollj gioireèe ■bojevnike za igoiso.J'Oid)a)rsiko oisvioboidiitielv Ijudlstva :in o/dipravo sužemjisillva,. Sv. F/ramčištek Asiškii, ki je pioslia\-'J.jeai za pa-'tirana KaifoMlški lafcdiji, zainteivai v pra.viilliih frain-.-oiškaauskieigia; nelda delo. Tlafco' le pravi-. » JaE seji^ ddall s svojimli rabami; za)to za'btsvam delo iii. hočain prav oidločnio., naj vsi möji b'rajlje delajo v čaisifaean d'eilotonoigni. Kd'oir della ne ma, naj se ga; uči im siicien.' me i,z poMeffiaioisitli po. piaài'lu, am,pak, radi lepega: zigitedlai din da se liz-oignejoi 'ienatinemii poiliaijanju. Če ne doibioiio pfeičiila zia defo, za.te-dino (Sie k miizi Gioisipodor^'i m prosimo miloščine od wa(t do virali!«.'') Sv. Frančišek uči, dia me smemo 'ljubiitli de-na;rja. Praivii, d(a; nam mora bitii demair kaikar bla-iio' na CGisltiii ali kafcar kamenje iin d!a je ta., kdor Ijmbi bolj dieimair ko kamenje, že v oiblaistli lin-dice'vd. Kako vse diPUigače nči dlalnašnji svielt! Kako lillepijiO' vsi birez iiizjeme, posameanilki in banke, ie ]Jo visokih oibneislKli! Sv. Faiančišek pr.ai\'i: »Ce najdejo braitlje kaiteireig& 'tioivairiša, ki bi naibitral in hi-anil deinair, naj gai zgipadjijo^ in tiišoljc, dokler se^ me ispofcoiri«. Ko hi iniogla Katoliška.' aikcija uidejstlvilt/i le tla. edini naiuk isvojieigiai pajtlnona sv. Fl-auioiška Asiškegai, bi biflloi veMko dasežemo'. Oeirkev je vedno poibijialai piohleipnoist; po denairjru, po boigasivu in po raizkošjn. Tla- pohlepnost' je koncem kon]ce.v go-nnllna moč, ki zaisltirxiiDl.j-ai in uisužnjnje dtelan'sko in kmetfekoi iljmdi&tvo 'tier ustK-aa'ja pTotefeirJait'. Hohoff: Die Bedeutung der Marxschen Kapital^ kritik str. 99. RimsKi)-iJalpež Pij IX pa- zainteva za Kaito-. Hško .latodljio poteg mollii'tive ata ddltai itluicl'i še požr-ApoisibM im prvi kri&tjiaiai sa aa Krl-^ . ötluBOV maiuk vise žl^tì\■!Olvall^, oeio' žMijeiije. TrMo le!t jie ittaijall itfcd bog. Na. itiLsoč© in itilsoioe mož iin žansk, onlDaldieMČev 'ni tlefctet, dečkoiv din cteMfc Je ■ dato' zivüijienje, da si je nauk Ivristeoa- paidofci'I • véljaiwO' v 2)aigeb'ni0m ài jaivnieim zilvl'jieinjiu. Ko je naiuiBsltìniilk oasalrjöv dali sv. Agaiüi, ki je bite ae ■ diekte, oldireziaitli amga, mu je fe poigimiino odigo'vo-ria', dal bi se moinail lamimo'waitd, saj se je iMcli saaii riedjll niai želnstoih piisilh, ko ga je maift d'oj'ila. Sv. Nieiža! je bilia še deMidai, sikoiaij še v dttro-škjb Iteltih, pa; m jo. diisaili pirecl niallike, da bi nia'l'ilkom .dainoivaBlal kiadito. Pirdjefi so. jo. za; rok^, . jej potiisaiiiM mej prsite kaidillniico 'in dvigald kaidii-nico maliifcom v čalslt'. Ko isO' jej pa roke iizpustii'lT. . je dekliaa. naireidite brž sv. križ. Sv. Igiiiaiciij, ki ,gožje, večmo. žiMljienje. KrSlsitiusovo' tdlo j'e res jed in Kiriilsitteioivai kri, je ms iiijaca:, fci iie daije samo zdiraiveigai ilii tloligega, zih-i]jen.ja, kakor nalvad'ii kiriiiii, amipak večno žiivlljenje. Tako jjasltalne- clo:\'ek s KTiiisiliulsiom, ki, prid'e a- njegoivo .since, večen, posatane ka'koir Bog. Ziallo pra^'i i)sall!miist', gitedajoC praivičnie duše, v kailerili iirebSlva Bog: »Bogovi ste in shwri najt^isjega (Rsaim 81, 6)«. 2. Res je, da ]30isilkine človek tempeJj Božji 7.<ì pri sv. krstu in pri dirugilii zakTameinltlih in da dbibiivamo mdlioisltl božjo iji večno življenje 'trudi s poipollniim k'sealnjem ,in i}opollnö' Ijubeiznijo, toda Maijbollj pri najsTOlfeijšem zaikramenfa, ki' nam ,ie 11 väted 'lega; lirdio^ zapO'Vtìdain : »Ako ne boisitle jedli nT£Sia SÜ'iiu öliaveko/vegia: 'im iJÜli iije!g-o:ve krvi, ne :hoMte ;iimefl,i žiiAlljeiiija v isebi' (Jan. 6, 54)« 'ti. .j. ne Ijiostie moiglii oiliTialniit'ii Itegiai žiivJjenja. Tudi più dru-giiih zafcrainianltüih im 'tludi z dejainjiam papoll'ne l.jii-liezna din poaJoltoaga kesiaJn,i'a dobimo v seüje nadna-ran na mOiC, Jezws'a Kiristiuisa, ki nais bo poislecln,ji d'am o;budi;l a' žiiA-il.iem.ie, a nàiiboli dobiMaimO' to moč iJri .naijsYG)t.e,išem zakramentu, kakor .ie re-keil Kriis'öus: »Kdor .ió moje meso lin pije mojo kri, lima. A-eèno ži.Aljienje liai jiaiz ga liom oOjudiil posled-n.ii dan (Jam. 6, 55)«. 3. A'ise t/o doibi.vam/oi prii najsv. aakimmeatii^ ker je -podobah kruba in viim retsnÜcno pričujoče telo 'in kri Jezum Kfiistosa;, fcafeor jie raz--\-;ildn'0 ^iz beistedi:, ki jiih je goivoiriil Z^-ieOiieair ipri zadnji večeirji iai -k'i! j'üh nlaivaija vs-v. Pa\-ell v dainašnjem sv! Ireirill'u. Zaltb o]Jomiinj-ai s:v. Fa;\'e!l naj se vsakdo siani sjabe dbhro prelsoidi iai očilsiti preden ■priiis.'topi k mi:zi Gospodovi: »Kdor bo ne\Teldiaio jedel ta kruh laiM, ]3ill kelllià Gioiapodo:\-, Ijo kriiv feiHelsia' in krvi GoisipiQidoive. Niaij piraisoidi: čloA-ek sam selbe in lukio .niaj je oid itbgai bruha, i-n pije od iega. keiMba;. Zaikaj kdioii' jo iai plije aiieiA-redno, «i isodbo: jč in. pije, kielr n:e iraizlbčuje ifelUeisia: Gois-poidoìveigai«, t. .). taik èiovek isiJirejeanljje n'aisie obsodbo, je vreld'en obsodbe; keir uživai 'tlelloi in kri Gioispodovo' kakoiv d'ruge naivaidine j;öd;i in je zaltb- kriv 'tieHeisiai krvi Gaspoidove i. j. ise hudo pregreši kakoir Judje, ki so Jezusa izcMd. To telo, ki ga Siprejmemio pri .s\'. .obhajiilu, je žitvo- tieäo JeziUBOi\'o, s kalt'ea'ihi je 7/iružeinia. climga Božja. Oseba. K dar spi^eijme po vi-ednem, sj^reime Uoirej a' sebe Boga;, pioistlane ituiipdlj Božji iiii; posteime dele'zön večMeigai žMje-nja. Ta jed toirea ne daje le zdravegu im ddl'gega, žiAijeiije kakor d;rna©e jedd, lampak niam daje A'ecniO' žhijenje in sdteii- utekle za diušo', aimipak 'tkidi za 'Mo, ker i^r'alvj. Krisitüs raiziloànoi: »Kdor jó iiio-je miftso' dn pije mojO' ki*i, ima večno ži'\'IIjeaije ili jaiz ga' bom obmdifl ijolsledhjdi daln«. Ne zamieamarjaijino toa-ej 'te Ivr'aine, ki naini jo je dail Jezuis Krisitte iz neskoiiiöne lljuibeizini. Ako hočemO' A'ekoni'aj ziivéti. moiraino Fo hraino uži-A'a!t;i. »Ta je kruh«, pravi Kriilsltuis, »ki je prišel Lz ne,be's, ne katar maina, ki so jo viaši oiödtje jedli, pa SO' um^rli. KdoT jó l^a krnb, bo žii\^el \'ekomaj! < T7:s't'a;noviitiev iiajs\'. z/akrameiiita, aateliuži, da ■se je ves človeški'rod spominja z največjo bvalež-noiSitjo pojoč čalsit' iai slai\'o Jezusu, ki je z naani o;.s!tiail do konca sveta. * * 4. Traznik lieànjega' Telesa ise i)o pra-vli.ioi. praizinfuiie nai nraijibollj storasieiii iraičitn. Zialkra-meirtti .sv. Rešnjeiga Telesa je iiamireč največji za-hrajmenit, je zaiknameart! inajA^ečjie Ijubeani JeHuso-A-e, jiositavljeii za žiK-fjenje «veltia.. Più sv. krsitiu dobivali»o z vodo iiii z liožjo besedo milost hužju. ki im prej emanilo .vaiiieiga Jezia-sa, Boiga: iin č!loi-\-t»kai, ki mam je s s\'0'jo krvjo na križu zaslužil rše inilosU, otl ka^tarega iimaijo vsi sv. aakxaimanlti moč din A'eUjiavo. P,riii 'SV. biirmi se iiaaii pomnoži z maBiljeinjeiiii s svieitiO' kriizaiio din božjo beisedo millois't božjia, tu pa prejemiainio isamega. Jezusa, Z^-elliča,Tjti., v katerem so vsi zakladi inUosti. Pri sv. pokoni 'dobiivaano s sveto odvezo, ka-fepo pocMd poolMaiščeni mašnik, odpust vseh grehov — v najsveltejšem zakramenillu pa: prejema-m'o saimega Jezusa, Jagnje božje, ki, je iiaise vzelo grehe isveltla. Pri is^. poiSleidnjem olijii dobiivaimo z miazilje-njem s sv. oUjem ita z boižjo besedo mdlloisit! božjo za zd-raivje duše iin Aiečkrat tiudi Mesa — v tem za-kraimeinillii pa prejemajiio samega Jezuisa, ki je naže večno zdiravje za dušo in 'ttìlo. Priii .Hv. inašnliBkem potS'^weva[nj^l dobii čllovek s po'k!]!aid'ain,jem škofovili rok din z mo'iliiltivii'jo mi-l«s/t ,s\'0te mašniške silužbe in čaisitd, v najsvetej-šeaii zakramanitiu pa -dobivamo' samega Jezusa,, na'jviisjega; 'duho'vndka, od kailleiregai iizvilra vsa du-hoivska. čaisit d,n oiblaisit. Prii sv. zakoanu dioib.i'\-a'jo kristjaini i,n krl-isl,jane milost liožjio, d,a morejo svoje zakonske doUžnoisItiii z^•e)slto■ oipraatjalti, v naj^sveltejšem za-krairaewllu ]3a prejemiamo Jezusa, — nebeškega, žeiiiiinia našili duš, ki daje s .svojo naijsveltejšo in n.ajči,stiejšo Hjubeizniijo vsem zakonškim zgled zvestobe, pottrpežljdvo^ti in vztrajnasti do smrti. Zailo je ta zaikramaii't naisvelfcejši ^iii na'j-\'eč,ii. K'aikor se iSoHinice ivazlldkuje Oicl meseca' in zvezd, p-raiv ilaiko iSe raizliikuje l'a zakrament' od drugili zaikrairaeaitoiv. Vsi 'dragi zaforameinit'i pri-pi'ai\'lljaijo poit Jezusu,-ioim zakraimemitb pai prihaja sam neibffski ženin. 5. Zalcrameaiit sv. liešnjega Teliesa je aakra-me,]it ijul>ezni. Tudi driiigi zatorameinifi so. zaik'ra-menlti lljuèezni, saij j ili je usttaai0'-\iill Jezus, ki nas je ])Tis!rčno liubill, 'l'oda 'Üa zaìka-amenjt je aaka-a-jnoin't poiss.l>ne ij'ubeiani Jezusoive. Ako se dva' pirijalbellja Ijnl^ita, po;daisitia si, ko se iloc'iita',, drug dir'ugamu kaj v 'Spoanin 'ljubezni. Ko se jie Kiri'sltluis Ilo čili od leiga isveife, nam ni podali v apoanriln fe alili oaie liioidolbte ailli di'uge dva-.Roceno reši, ampaik samega' sebe v naijsveitej.sem zaikiamaiittu. Ko^ je ]jipiš'el k zadnji, večeii-ji, pri kajtieri je boltiell poislte'viiti ila, zakiia'inemt. je 'roki."! ip4e besede: »Iz ceilega- anca .sean žeM jeLSli't'o ve-likoiiio'èno ja,gnjG z vami, pa'eiden trjjim. Po vem vajii: €,d zdaij ga ne bom več jedel, do'kl'er ne ho doiiiollnjeno v božjem kraljeisit'vu«. In je vze^ kruh v s\'ióje castìltiljdive roke, je po,vzdignili oči p,roiti nebu k Eogni, svojemu ^\seml0g0Čnemu Očeiiiu. ga po-.sveüi'l, fiali .s\:ojim učencem dn rekcfl: Vzemite in jeii'tie. itb je mojie ifello, kialtteiro 1ìo za vas da.no. Pra.v 't;ak'0 't:udi kelilh z vinom, je »a.h\-aiTi\l, ga posvetil in reke']: Vzemliltte in i3Ìijlle aM iz njega, lio je moja kni, kri nove zaveze, kallera bo za vae dm zen vBl.i,ko nj.iti piietlilhv v odpuät grehoA-. In 'tem 'beiseclaiin je pa'ilsitfavill: To claTaijite v mo j spornim! Naijsveltejši zaikrame'ii't je l'oirej poisifcaivljeai Jezuisoiv .spomim. PoiSitiar\"ill gai je Je-ms, da bi se večbralt! ispomÜiiijali njega;, bi je naš največji pri-jajMj, da: 1)1 se večkimit spominjalli njegoiTega prfe-bnildkeigiai itepljeinja, prebii'üdke snii-iWi, \Bt!aiienj'a in Njegtjivegai vneiboihoda. Poizmall .semi mteldeniča, ki i5e je .neiprene-h'oma O'zilmil nai foltografijo «\'0ijega riajukega! oče-, tai. Le-itia; je bliil kaipeitian na mo'rju, a je nai moirju t)lbollell in nenaicloma uimfl. Ko je itO' iiz^-edtell miTa'-denič, je bifi iienitollaižljiV. Vsa'k diain si je od tö-tìfegaj catsa: ■pioiSitai\11ja!l foit'oigrafi>jo na nii!zo, kjieii' še je učili, dai jo je vsak čas laliko \'älcM. Pol]'juibo■^■aJ jo je doi use nad njO' jokail. N'ae naijboil'jsi pTijatteij Jeans je odšel v ne~ tesa. Zaipusìl'iil pa nam je spornim v naj svelte j šein zakralmeinltn. Zaftb pa se moiriaimo. veckralt oiziiratl na ta inilli) sipomiimček, ga Aiečkriaitl spirejeana|tii- i-iri: sv. obhiaijiil.u in ga' veckralt poiljubovaiti. ■ 6. Ker je najs'veitìejsi zaikiràinenitl — zaikra-niienJt Ijubeznii, se mm ne sme niiliče Mižallii, kdoi bji Boga: in Jeairsa: ne ijmibill a|ii kcloir ibi iiinel v svojtìm isifou .sioiv,mšit!vo db s'^•0'jeg•a bllližnjega. • •Texas je 'reikel: Ako prüde kdo že pred allfei' lin .se spomni, da imai njegoiv billižnji, kaij prolli njemti, naj se v.rne in najj vse pvej .spravi, z ttilžnjta :.ri potem naj pTilcle iai iiaij clairaje. Zaikrameaiiti iiaj-TOČje Ijul^ezni. zalhiteva itucli. od nas naiivecje 'Iju-tezni. C) ko bi se lljiudie poigoigtomia. oblia,jail'i, pa se vs'aikiikrait ■ dobr'o pireisoii'alllK tiii pač ne bilo me.] nami t'oÄo i;)röpiii'!oi\', Ito'Jiiiko .sioiATaštvti im toliko vojsk ! 7. Tk zatoriameaut je pois't'avljien m žiMljeiije s\'e|tlai. Nihče ne mere ziiiveilli na tS:m svelu, ako ne je A'isakclalnj'egia krubai, takO' tudi ne moire niliče iiméti v sehiii Me^negai žiMljienjia, ako' ne jó ne-beške!g!ai kipulmi. Ko je Jezuis evog Sap naatiii s petiiaii krulii in, dA^ema: iriltìalma peit tólsioc 11'juidii brez žeii liin oit,i"olc. se je ;nait(0' lumaiknill v «aiinoito. Ljud je iiia: so -s! i »a nji!m. Ko ngilelda; Jeizius mnoižiiico, reče: »Iščete me. ne ker isle ^ildieSMi onid'eze, ampak keir isite jedHii kruli arn s'tie. biitìi imlsičelniL DeÜkjte ne za jed. kallera mine, lamipiak za jied, ki' ostane za \ eèno ziiA'ljenje. ki \'am joi boi d!a|l Siiin öüoivefcoiv«. Jiiidje uni rečejo. »Gospoid, d'aij iimm zia; ^■-selej l'ai kr'ub . Jezus jiai oidigovoiri: »Jaz isem ziK'i ka-ub, ki je iidiSyl iiz ue-beis. Edoa- jó ita, kraili, bo zliive'il \-ekoinaj. Krub |)a, kiii gai bom jalz diali, je moje Jiieso za žii\-ljenje sve-ta. . . Kdoir jó mioije melso' in pije mojo kri, ima A'ecmo žTiiviTjeinjte im jaz già bom_ obudil posllexlnji: daiu. . . To je žilvii; krub, kateri je iz nebei-s pTiè'^l. "Ne kaikioii' «o, jeldIMi \mšii, oče'tjo «ramo v pnščni\-i so umirli. Kdioir jó ta, krub, ho živel vekoma.T (Jam. 6)«. Kdor hoče itoa'ej vekomaj živeti, mor,a. jé-sti nebeški knuh. Öiliu večkirait sipirejme kcloi 'po viied-iiem inebeški kruli v svioje srce, tem 'bollj gotioiv j&, dk- se ibo- vekonn'a'j zveilÜöa'i, tem bolj goto'V je, la ■sa. Ijo Jezus ■obudili v öaisltliitiljdvem' te'l'esu. 8. Skrl>ii:a iin dolbra mati siilli otroka jesti, ako je slafoolteji lii)i silbkoitlein. Goivoa-i mu: Ce me boš jedel, boš umafl. Vis'akem'u, ki jo praÉa po oltnöku, reče, da jo skrbi, keir noče jes't'i. Tako iSmo 'tudi oit.Hoici božji vsii slaboitaii, bola-]i.a\"i ilii grešiuiim iiuaidloigiaaii poidvržeiiiiii. Jeiau's pa ntus idilli jesti kruh, idia bi po(sita)lli k;repki, močni in zdraTO. Govoini nam: »Vzemite in jeji'e, fco je moje tölo! A'zemilt'e iiin piijlte, 'to je moja; krlii«. P(ai i:uii ]>rGti nam: »Ako me bois'te jed'lli meea Sliinu eloive. kovega' iln pilli Njeigoive krvi, ne bo'Ste imelM življenja v'sdii«. JejmiO'itediaj -rialdi od tega kru'ha im piiijano od tß'gla keillilliia; — ;aJko 'Se hoce'mo kdaj veisdliti z Js-xuisom ^•iečale'ga, ailvljenja, kcr om je refcal: »Kdoi jé moje meso ihr ipüje mojo, kni, ima večmo življenje iln ja;z giai 'bom obudil i^oislleidnji dian«. Počeščem bodli! farej največji im najsiveitejši Kiaki-ialmeint, v kaiteirein preijemamo samegai Jezusa, v ka'tiGirem obbaj,amo sipomiin Njegoive iskoijičuie jjubeizni dö^ wais im v katerem idobit\iamo hi'amo zia v?č'no žiiviljemje. 9. Kdoi' 11» vreicliiem prejme zakraaiiént sv. Rešnjega Tidtesa, dobi ■iiešUeto m.'illost,i. Ko pn j-mtJiinio Jezusa;, piiegimemo ž iijitm vse (Puim. 8). ■ Zallo se nairii 'iiobem zia.'kraaiien't tako ne prlilporoča ko ta zaiknaiinieiTt. Pred ViSem iiiaan la /.akraauent ])oimiiioži mitosi; božjo. To valjiai iaicDi za oitroke, ki so že prejv.li rniJoisit «v. knsilk;. 04lVio,ci, ki niiso .sloirilli še iiolbe-diega greha.', vsajj smr'tne'gia gnelia ne, iso gotbvo vred.n.'i, dia .sprejmejo 'la zaJkraimeaii'. Mìiilost božja se jiini ])0imn0!Ži' iln čednoisiiii se jini uitlrtliijo. Jviaikoir j-e niasai ieieisna- nioè dm .n|ase itetesno zi'N'ljeiije odvisno oid Ixnaine, od žii\-eža, ki ga uži-vaimo, i>r!aT tiatoo je iiawša d'uliov.niai moic, niaiše da-Jiovno ži\'Ojenje lodvisiio oid liralne, ki jio ido'bitvwno lem ]iiaj'.'ì'VeOejHeiui zakiiamenitai. Zaitoi je poisilavi:! -Tezii.s ]\.aiils'tus :tia aafcraaneait pod podobo krinha; in ■^-imai, kur ]i,aim je liioiUtìl |)oveda(ti, 'dia 1)0 'l;o žiiivež aa du.so. KtIäsiIIuIs je iiekeSl: »Kdor bo jedtel ta trüb, bo žrvel vakomaj (J'aai. (i, 59)«. Te.mu žiivežu ]j.rai\"imo liiidli popötindidai, ker ■iiaiin je aianj.nio polfcrielben za jio^t .skozi piušcaivo. po-zemeljiskega žlilvlljieinjlai pirolllii obljiubijeiii deželi-. (Je liočeino doseči lolbijuhijieaio dežeio, moramo na le:iu poiliii iizpolllnjeivialtli. vse ibožje ziapoveidii iin 'pre-niago^vail'i; vse isioivrlažaililke, ki n,ais zalHezujeijo in di'\-je zveri. k;i nais inlaiskakujejo". Za'lo pa., moirtamo imi?il;'i, bramo, d!a sli paiildalnlmo moči. Pa'ei'ok Elija je piollio.va.il prat'i gori Siiinajii. f^todSll je pio ]>iisQaivi lein dlaln bO'da. Irriseli je dto nekega: biri,no.>vegia grmlai, ise ni egei in za's'pail v bri-iiovi seniei. lai gHej, aliigel se ga: jo dotia'kni'1 in mi.i reikeil: Vis^talini, im jej. (>/.r\ ..se je in glej, pri .nje-goivi gteMi jie liite pog'aiöa., isi. je biila pdd pepieiloia spečema' liiii poisacfeu N'octe. Jedeil je tedaj v iraščavi, im spieitl 2la|sii:)|a(l. Im pioivmiil se je :aiji.igej Gaspo-dm- vdragiic, se gai cltoitiaikinii!! im mu riakeil; Mslli'aiiü, jej, zakaj ili. amia® še >d!olllgio poit. In ko je ■l:!iil ^■s'ta!l. je jedeil im pii'l iin je hodi'l inoèi tikte j'eidi ät.iiri-dteseit diüi d!n sliiirildt-isert: noci do božje gO't'e Horel)a (III. Kttvlj. 19). V nioièl tlilsle jedlii je tO'i'ej hodili Ivliijia St,iii-i-deset 'dni iai Stlbrtldeiselt nocii, dbkfeT mi, sreftiiio. iu''i-šeil do božje goine. Tilsitjai j«! je biila. predi)od'oba nebeške j'?di\ kaìOeroi iižiiviamo v jilajsveitejšenv xa,-kii"aim.?.nit.ii. Niaij'sivdtejsiL ziaikra'.meait je maša, liopo^i-mìca tskiozi pmščia(MOi loiMj-iVbljea» d'ezell'o A'ecnes^a zveiBiß'ainja. Ta^ jed nia:m d'ajfe imoč, zd^tiivje im ve-iseilje na d'u&i'. Ta jed, ki n'aiin daje moč, ztÜravje im veselje, je Jezu« «aini. 10. Tia ziaikiraime'nit. nami otipmSöa; miialle grehe^ kajti m'all'i grehi mie moirejo hiiillii na diu.«, kalfera' je z Jezuvso.m ]rop.ol]lnioania žjiedliaijena a' iljulb'eizmii. Ta.; popolnu zdiiiužiltev je oigeaij. ki požge miaile gr-eh?. 11. Ta. z!a)kii'(aim.emt! g-atei ogeirij mesene požel jivoslii, nais čnmii ismx'Mh greho^A', maim diaje ■satanov itn os t v praiMilomokSltii, veselje iim i;o,iguim v pravičnih delih. C)l'Ov.ek, kii ne prejom'ije pogo- stoma tega ziatkiiaimenifen, aiiilniti iioibenegai pii-aivega življi8ini'a. Kxiiifiliiuis je inaiztočno rekiel: »Ako aie l)0~ ste jsdlDi mesa Silnai filoivekoivega in iJiiM njegoNe ki-\-i, ne boisltle imdlli: aix^lienja v sebi, (Jaiu. Ce beremo žiiAljeinje sMeiiiniiko\- im .s'\'0tai:i'c IjOizjiiili, fci so iMigoKtoma prejemaiHi na:is^•. za-.kmmen't, \-i-d'imo, da je njiih žil\-!ljenje blillo yirart' A'eiseJo i.n da so siiri'li miej s"\"oJiiimi, tioiMairiši le ^■esdje, miilr ui zaidiovoiijnoist'.. Taiko je bSI sv. Fiil'i'p Neiii prai\-se^l im kraitkoöalsön cioivek. Lj-iibiill je zllialstii ibistie milademice, ki. so biilli ^ei.sd■■i. Reke'l je, da ise dajo vesel'i Ijnxlje velldko laže izj-ia'eioibraiiilüi ko žalloistni im čmemi-. fìe je \-Meil koiga' žaijoislCneig^a, poilirtega 'im emsTinega:, ga. je na ilabko uiclaii'iil po Jakui lin mu rekel: »Bodi vasd!« »Hoižje kriajjasltivo ne obstoji.« — praivi sv. IWel — »v jedi im pdljaèi'. ';im-. pak V ijiraJ\"icnolsltlii, mifru in vesdlju Ikibu'-. 12. S\'. evh«(iiilsilliija nami -daje diallje zaigoto-Aliil'o, da, bodo^ nlasa, tdltesa: čalsitiltllji.vO' vsllalPa. I':i'ii av. öbba'.iillu poh-fiameiino na' «ki1iivmoi.siten 'niariin mio in,eis!0 « Kirii.'^lm'.som. če je piai Ka1il.s;llii's0i\"0'idlo. vstia-]o, bo i'ud'i naše, kair «1110 ž njilm eno-^t'eüo'im nib'^e neiwvraizJ -svojeigiai tieHesH. Ne .sunemo sii l'-ti niiìsli ,i. da dtobi olo'vek na 'lleilesii |iri oibbajiìl'u poiselmia lastnost: aJ'i mor, kaitleim ga' bo ma' 'Sadmj'i dan d\'iig,milila iiz groiba'. Ne! Ta moc je KkIsiKius, kaile-iraga.' \-e;rujs'ino iai kaitier'i nami je daj Urtino, ziago-'toiviillo: »Kd'or jé moje meso im piije nvojo kiii, iiina Mečiio ži\"ljemje i'n jaz m h"!" olnidil poslednji da il (Jan. 6, 55)«. Pri sv. olbbaijifliu ße naimr'.'C tedilo zclružjimio z Jezusom. Ta zdir-užiiltlev dd^rLšc cel'0 mail« grehe dai zaigo-foivü ölioveku VLièno z\'eli-oajn.ie. Z večnim zvieiliilòan,jam pa je zcLriiiženo vstajenje mesia. Zallo lllalh]^o rečemo, da jo lS'\'. 'obhiaJHo moč, kii nlais bo d\-iiigniEa iz girolba, kaikoir je Kn-isitais povedali: »Kdoir jé moje meso dm 'püje inojo fer:i, iima večno življenje in jaz ga ijoim oibutLill poslednji dlan«. 13. Kei- je vsitejenje mesa iinjiiio zdriužano z ^•ečniilln zveil;ičaaijem iai je večno zvelliiioainje odvisno od posvečujoče' mdtloisiii božje, kailerO' dolbiijo oltnoci, že prd sv. kii.st'u iiin ocTiraisltlli prd: ziaik^raiineuilin sv. pokoire all'i s ])o;piollniilm kesamjem, je^ diz iDeigia: raz-A-Sd iiiO, d,a boido 'tiirdli oä\mai din od'raßltilli, k,i iIk kait-"-rega-ko'li opraivlič^nega: ^'ziioikai n.iiso mog'ld prej.^i sv. poipaßniioe, Msilalld poslednji dan s ča|S(tiililljlii\-i;ni defesom, če iso .se Ooičlillli is dlega sivefa, jiosvpčujoči mlillioisllli božjji. S'v. lOibliiaijÜllu se naffi tega prdf])iiLsu,ie vfiilajenje meisa, ken." nlals .iiayhoHj lesno di-nži z Je-zusoiiii din naim niaijlbollj zaigoitev'ljai poHveoujoèo injitosü baž.io'. Zaitio ,je Ivrfebus irekel: »Kctor je moje m'eso im pdje modo kni, imai večno ži^^ijenje dn jas ga bom obniidill poisleidmji dani;. li. Sv. evlian1ii.glJi:ja' ina ni sanno zaikraiment, aanpaik ludi diairiiitev, t j. Jezu's ud samo prdičujoč j>oicl podobo kriuha! iii vhia in ni samo naàa. cIli-boivna hamina., aimpak se na oiHaa-jili budii reanično dairnje neLeškemn Oöell'u. Sv. laliiioBtiollli, klafUarie je Kniisitiu's o 'tem na-telnmo podutiilli, giovoir© o da(r/iltlvii sv. evh'ainilsM.je. Taiko4ie beinemoi v Dej. afp. (13, 2): »Ko so pa loni .sveitloi dlaiAeiv (illillluir-giiljo) iopa'ai\^llj'alli diu se po'slii, jinn je irebell'sv. Dnih: »O^dltoiailfe mii SaivUa'. im naiba v loipiialMilllO', zai kialtiapo sem ju dizMolldÜ«. BesecUi )iiiliuaigiil,jlai pomieinjia v isv. i:)liismiu din je iJorneiijalM. pr-Mim kiiliisf!j>ainom Ile .clairlillev sv. evliaffiilsitu'je. Sv. Eaivell' pm^i (I. Koir. 10, 20).: »Kair 'darujejo nieviaiiniilkii, cliaii'iijej'o li;ndli:čem dn ne B'og'.i. Noeeim pa, da, bü tìillli vii lio^vainiai huddiče.v. ... ne imoirelUe mnize GokSoioido/ve deiliežnd lid'tli din mdze hudii-čev«. Miiiaa buidliloev iiomianja itn oJfair, na kailwein so neverniiihd idalriowailii maildlkom 'al'i hnddcem, do-.siledniO' poimanja miiza. Goispodoiva oilfein*, na- kafe-rem ,sie diainuije «v. evbialriisfdja. Dailje' sv. Pa-veil (Hebr. 13, 10): »Im'amo olHatr, od kattereiga'ni-iniajo .'oMialsilfi' .jesitliitói, ki sHuaido šoitoiru«, t. j. Judje, ki ndlSiO. billli še ka-ščend. Sv. Pavel goivolri tu o ol-■fairju. Niai -oiltiajrju pa se oipiw'.lja diaiiiiltev, kd jo kot jed už\-aimo, kaftieire pa nekTŠoeinii Judje ne smejo jestii. Jezuiso,vo presv. llellio- se žitvuje ma o(l!t!a!r.!u nlai neikrvaiv nafftti, kea- sie 'llako poniiiža. dai possane, skiriito pod poidoibainia kruibai dn \iiin'a, pokomo du-ba-\"niilkom dm veirniiikottn, ki je uživajo kdt jöd. V fein n-eisifco'nčrnem iJoimižainju JezuLsa Knifeitluisa v ca'st' dta .sllalAio hož.io din a' na,še zveìl'ièainje «bstaji 'iDiilsitvo netkin-aive .daiiiiltlve. V sv. evbamii^liiijd se Jezu-so\-o preisiveito IfellO' |)ioinii'ža do stanja jedi dn nje-gjoivai presveltla kri do sliamja pijače. Na. oil'tlairju se godi na ch*ug naoiai prav lo, k«ji' «e jf! niaj kriižu igOìclillO'. Na, knižu je bdllo^ žiitvo-vaino Jeiziuisovo :Cello ina. krvaiv rtaeiin, nai oilltiairj'U iSe Wto Jezusovo žrtViuje din uničuje na neki'vaiv na-cjiii, 'da ni ]3olna(hn'o za dnuigo ko- za jod din piijaöo. 15. PotìtlaKilijeinaJ je daipiltev nuaàe a' .sipomin k■^•^■al\':e idairibve nia: kiližu. Daimllev na kriižu ise nam predsl^miljai prii sv. maši v dveh 'loičeiijih poidoibali: podobi kruha, maid kaiLierim iizreče mašniik besede: To je mioje Milo liin poido'bL viioiai, naid kajtb-rdan i/jreče bielsede: To jie keildih moje krvdi. Kaii, ki se ka'že po. bese^tah mašndiko-stilh loičenia €id dietes-a:, nalm žiivo putìdoèuje ;.smrl' K'iiiisifcuslo'vo iia. krijžu, /ijer se je vsa njegova kri ločila od telesa. Sv, maša; aii saano zaikraimeaiif, fudii ne «amio zakrn-menlt' im idainiltev, .aimipak diuda spomin i'ppTjmja Je-zu8o^•eg■a! uin zajtb ise moina oibhajatlli' 'S' 'Otoh potlo-Ijah : kruhai um vdljiia;. Sv. maša' bi torej ne bute: po-poihia, ko bi maišndik pois've.tliil de kruh im ne tudi RtìisH'uis je 'rieifcell: »Z varnui ostanem d'o komic.a, SN-etas«. V dem zalkraiimenitlu jie res z namiiid*?' konca svelia dai .n'ais ^•',salk id'an posvečuje s podobo^ s.i\-0:jega itrpljenjiču in «ma-dli na. ki/ižu, ker je tako' nairocil aposdodom: To d'eHaatte v moj spomiin! 16. Kolikor je svetniborv iii svellnib božjiiih, to-äiko iiinaaTio zgtedav, ba/ko mioiriattnioi ckfeftte iitii mo-Jii'fli pnesv. e^'lla■^lilstógo.. Sv. Koiniilaid, kaiflereigai pra-XIIu,jemo d'Ile 26. iioiv., je Ml posebeln öalstiiVec JüZ'ins'a preisv. aalkranieniKu. Slliika'jio già v škoifoiv-fibii o'blieki, is kellMilom v rofoi; nalcl njegO'VO' g■5la|^•o• pa pröde nuiežo völ'iik pajek. Naj Alani to dlttfco: razložidn ! Sa*. Jvonirald je iiaiieil '.sl]o\'esiL0 is-\-. mašo v Kostlaaidiijd:, kjei' je bill škoif. Praivkair je dKrekeil iia|d hioistójo liii 'maid kala-liom posvQ'tfflne beisede. V itteim ilrenoltfcu se s,pus.ili veÄ piaflek s i^tÌTOpa aiiairalvinoist v kelliiili. Kaij sto-iTitiV Po iiTiiianju illistlili ča|sioi\- j^e 'bl'l :payek ifefe vi-sitie S'tiriipen in biL billo neviaMio poiužiitb gai. Vzeitli ga iz keil'Jiha jiii odsltlpaiiiiilllii ig'a, je Milo sv. škofu 'tiudi itležko, kar bi se iw'esv. kii .ra'zülilüa. liii bi pajek ž iijo' po-škroipiiil p;i"fe liiii predmelte, po kaitiemili bi laizìil. Na-zaldii.je se odiloči, d« hoče iz ispoištov;a;iij.a do Jezusa A'se 'Skupaj pajkom vired použiilli. Tako je tiuiti s'tbiivil, čepraiA' siii je m'iicsiliiil, da je sanu-tjiOHuevairno. Ivo je' SA", škaf 'pi"!išell od sv. maše doimov, se je za-indišljeno 'inafilOiniJl nia; mii;zo rn povesil ig!lai\'o. Siu-žiiibiDiki so '.se pnefstesiOii in so .ga' preplkšamoi pra-šalli, kaj nnu je? On pai jo Tékdl: »Mč budieglai. Pni,-óaikujem pQ'sabn'ega go/sHiai, ki duna: pa-'illiii«. In '.iw mu pajek piuleze iüz žellodoa'. Biìl je žiiv 'dui niarlalnjeiti. èeprav je >bi'i Loildko čaisa' v želodcu. Nalto sv. škof, kaj ise mu je 'CeirkA.i zgaddllo^ àn kafco ga, je Boio- :i'.y.šiil, diz 'fe za)dlriege. Ta: zglöd naim kaže, kakšno .Sipoètoivainje ie dmieil is'v. Koraraid do maj-svetlejšega aatoi-annBin/tk. Ra.j'i! je s ismrllno neA^alrmoisItjo dizpiil sv. kni s paj- k'oan vred, nego bii Ijiill iMirecId'l lioiiiu ziafciiaimen tu necast. Poidnöi! mais je s 'fem, da momauio àmeti: do tega- zakmimentìa Jiiaijveèje isuJoèto'Vanji'. Zaito' je SA', cerkev iliuid'i iikaBalk:, d!a niom' urad ol-torjem, kjer je sihiriainjen t« z'a'kraaiimltl, vedmo' gorelli iU'C, da vidirjo \"si. ki stoipiao oeirkeA', kjie luo-raijo ]3okilek]TÌltìi ili .lozinsa' poiiiolKitii. iCaikio- Ir»-ba kleòaitiil s\'. iitaši. od ])io\■Zlcl'iig■()i^■!alnjia' do oi'd-hadillai, 'ker j'e ana o'I'llairjii Jezu« ju-jčujoč. J^^maiv triko se sip.0(dolii!, idia «e oilkrijemo. ko gremo, miiiino' cerkve ter poz;dlrai\iiimoi Jezusa■. Še bo'lje je, dia slo-loiilmo za; lirenotiek rarke\- liii pomoiHmo Jezuisa tia dlitaa'ju. Keir je sv. Konrad Uako čaistiM Jezusa, ;ì& hidi Jezius njega Ijuibiil i'n čuval njegiovo cais't. Nekega dne je šal obiiskatii svojega dnaigega prija-Mj'a sv. Ullrihai, škofa v Augsburgu. Biil je čeltliek. Oba site bila' silno a'eseilla in se drug drugega loia-žillia in navduševala. Po večerji .sla liollfiko èalaa go-voriife, d» je miinuiljo pollnoči, ne da i>i n'a l'o mi-siliite. Po poluailoci, ko jo hiil že petek, iniiide k sv. ülrihu posiaiTBC od lmì\-a'rskega vojvode .in ma priiinese neko s'pionoöülo. Sv. Ulrdè da' pioišlainou nekoliko mesai, kiil je oisitläflio na miizi po večerjri-, ne da bi se zmiislllill, dia je že petek. Ta, poisllainec pa je bill huidiobniež. Vz'ell je mieisio din odšel tìa; .blaivla.Tskl dvioir. Ko. je ,priM k voijvorlli, je začtel prtifiioivec! o-vaitiii, kalkšnla. pliijlainiaai liin piojedeiža.,siila škoiTa; siv. ül-rib in sv. Koinaiad. V dioka'z. da. tudi ob j>etkili meso jiesitla, je pofegniill hz žepa mes^o lii je pokazal voijvoidlii, 0eš, še n.jiGaniu dtiai dlaffla. nia: pdtfek mesa. Ko pa pofcaiže mallioptnildnež d'a'i''oi\"'a;no meso, glej, ml billo meso -aimpiak riba. Tialko- je Bioß- e čudežani rešid čast teh dveh svetnil'i-Ib.v, Jia loiUiaii'ju pa! je mekrMaiva 'dairiiltev. Lairuje pa se pii'aiv 'tfilstìi Jeauis dm 'piTOor pini sv. maši je piU\ tlako neskomoan dm piresiftnaišen kakox na križu. Taikrfalt! pfe,, ko je KriisKuis villsiell nia križu Her umiral, je oltlemmeilo^ iSiollmoe, ginoiboi-ni so- ®e OidpiirtalM, skale 60 poikialte, nMltl\ii iso A-i9llaijaffli Sn aaivessla v 'tlempljn se je pa-;etlr:giallla; piO «redli. T,i!, kli iso slllall'i 'pdleg križa, so ise 'tlrkallli iiiai 'prisi iiin «o^ od ìsllraliu 'llnepeitlalii go- , ^•oiree: »To j-e Ml iieis Silin božjii!« Tako je Miio pod knižem ;nia Gioll'gdfliL Ivako se pa obniašanio ini ]jri sv. miaiai? Alili se Ifrklamiio miai prsli, aiM niioltoo Je-zuislai v siliilalhm ilin itlnapeftlu, latlli pokiaijo skalle naših src v iiasniiianeim keisainj'u, aili läürmiiimo niald čudo-žem viseh čudežev, dia piliide na naše oltlairje Jezus in se nekr\wio dlairuje za naše greJie, klafcoa' ise je krvaivo idairovall nja križu? 2.3. Lall je! Jeaus se pri dIaTätJvi sv. maše na-krvaivio žiriHvuje aa maiše grelie, keir se neskončno ]Wniižai ipoid poidlobio' kruha, in Miraa., da posflame 'ljudem jiad liin piijlaiöa v viečmo žiVJjenje. Pod podoho knuihla -priidio palli sv. iOlbhlaijiilllu sam ^-semogiočnii Bog v nlaise iboinnio srae liln se zdiruži z naimi. Boid)! boga,t aß .siliromak, siijajmo oiMiečen a'lii imeproslo. učen alili meuoHu — k vistemi se Jezus ]>oiuiža. Tud.i h •Q-resnikom, ki po nie!\-a'©d'n'eni priislio^pajo k sv. ob- hajiiilu, se poiDiižujie, čeprav je tete že večkiiait zadete huidla kiaiaan. Bioig dO'\"dl,i tudi to, kor je Jeii'.i'» neisboinčnio pamižen litn ineskoinčno usmilljen, a goi-je öl'oveku, ki' inevnadiio jé -od tegu kruba iii piije od Hagia kefliiba'. 24. Dalje! V itlenn z'akilamen't'u je zaJciad vseh zaiklla'diov lin nidizmemio moirje svetSli skrmiosli^ KiniistiuB im sjainio piiii S'v. itìasi na oi'tiarju, aimpak ostlaine pni iHiais 'tadi po ®v. maši v posveceanilh ho-ät)iij,a.h, da ga m'odiinio', öastliano in dalrujemo nebeškemu Oöelthi Zla ©mhe. Jezuis je n!a olllllairju ka-koir ma seidležu msmìillj'einjia, o:d koideir r'azllva mdiloistl niai vse 'Jjiidi. Katj so vsii zakteidi celega sveltk. na-spriolli liemu aaikillaidu?! öe Ibi abradi vise dnaigoce-noBtlr oedegfa svidtlai, vse zlllaltb din srebro, vse dia-maintìe, vse dirjalgiuUje iiln liisare — vse skupaj ]>L ìk» biilo riiič 'protli ilJemu prasvie^tleanu zakraimönlllu. Ako^ M 'lluidli. ceil isveli lilmiellii, Jezusia^ ]3|a bi ne lim-dlli — bi nič ne .iimélii. V sv. »llalbeipniaikelju je Jezuis kakoii Bog i;n öliQivek, pri kalliereaii so imöli 'Svellniiki ;in svetlruiice l»žje viso llolHažbo v «lliiskalh aji nadtagali. Tu niajdemo naijbolljšo Ibiliažbo fuidi mi, lako le bocemo. GroJiiinjiai Femila'') je ItlaJto Ijulbila Jezusa v p res v. zakramenitlu, da je kleoaila pred njiiim u.v» li'n ure. Radi tega: so jo iim-eino.Aia® neresto niajsvö- Sv. Alfonz L.: Visita al Santissimo sacramente ed a Maria santissima. itejšega zakrameata.. VpnašaiM so jo, kiaò dia dela 'toBilko öaiaai preid isv. 'tlaberaiakelljem. Gii-oifdinjia. 0'd-giOYorti: »Stlalljaj Üiillajm ceto vecnioìsit:! Alli miMtlaim B'i-dtlvo božje samio^, lalllil di llaan Jezus KniiStas? Kiaj Iii tkm lue 'ÜilHo mioigooe? Pired" llaibeiMiiafceiljiem iljubim, hmiMlm, proisiim! Klag dettla '.sliiromaik pred böig'a;iS-nom, kiaij idellla lliiiièniil'prii 'inollatì mii'aii?« 0 isv. Fnamčišku Ksar^-e-pskeon liaremio, diai je po diievu pri'digall, iiKpnpiobiiaöall IiicHijiaiiie itfer jih krščeval, po n'oöi! pa clollgo moiliill pred Niajsve-tejšini. Posnemaijnito itle zglede rim bodümo goreči-èa-ßlüiA-cü Jezusa' v presv. zaikiianietìl'u, ki je aaš največji zakliaid. 25. V tem presveitiem zakramenbu so še drugi velllifei čuideži. V preisv. lioöHji je Jezus llako- kiio-'tbk in pomrižen, d!a je vsem duiboivniitoonn pokoi*n, d!a: se 'dlaje noisiltlij po meB'ffli lim vaiseìi, d'a «e daje razpoisiÜaiVljaiti na, olUaffjib, da ,se dlaije noLSiiltli na d'om k boilnikom, da. se l)o poinižaH todKi k naši sniTÜni i>asife]ji, katooir je stol oib suna^lini poisllicflji .ßv. Jožefa, ka.T maan ulsimliiljenil Boig iJoidé'l'i ob smrt-nd uri! Tla; iS'\-iel'lai lioSilliija. iinais bo 'tiatkmit Ibtežiilllai, ko boimio v ismffItliDiili itraaiMafli, nais bo spreimlljiailla na lX)lt!ii i' A-.eönois!t. itn v močii 'tfeiga krulila bomo vstlaii ]X>sil)0dinjii'' dfam dlz gi'oba, kaiko:r je riak^ed Kiiisflus-»Kdlo;r jc amojc nraso liln ]Diije inioijio kirffl, ]jo žiivell ve-koinaij ;iin jlaiz g^a' bom obuidiiil jiiasUiedlnji dan«. 26. Ta aaikiiiaaineinit! pia ni saaiio nam iiirana. amiipalk ifiidli niaijòolljse zdiilaiMillo zia> d'uso, liin veckrait todli! aa itlelito. Nlaijsveltlejši' zlalknaim-emlt j© sald, bi nas krepöa Éi zdiiaivi zia Teono žiivl]jGin,ie. liin mani daje inio'c za vsltìaijeiiijie piaslliednjli diain. Ivaikor je (li'cvn življenja v 'Haiju iioldlifo siaid 'nesinTitinos'ili', 'pirai\- If'a-ko. nam 'tluidLilia ziakuanTent ziagoiUa'V'lj'a ncsmiithiioisl. 27. V oiajisvieiflejšean zaiknanien-tiu 'iima 'ilovej človeški, mod mai.zmeipan aaklad, neiizmierno 'bogia-.sifcvo, iiiettiznuörno mio.č, niG/iizmemo srečo dai tolliažbo. tler Meöno ži:vlj.0nje. Eako je mogoče, če vse tlo po-nuiisiliimo, diai llj'Uidje 'llako. mallo Ijuiii.jo 'ta aalki^'a-menlt, d(ai ga, llalko po Teidkean priejemajo dn 'tlako ]i'o redkeni .otìi.skujejOi liln moiliijo., da. gia oeil'o nasmrtai ]Jo!si(ial,jii zaine.miairj'aijo, kO' jdni je aia polt v večno'.st nujno poillretem"? 28. P.reid leilft isem biiil v nekem mestu, ki je äloveila inaidli pobožnioisilli'diu goinecnost'i v iS:v. v.e,rd. Ko gnem z,viß.ösir z nekiim goiR']30idom po mies'üu, pridemo do oerkvie. Goisiioid md 'peče: »Pojdkltle seida.! z niianoj din lioislte vi.deli čudo!« Ko sitioiprva v oarkev mu rečem: .»Kaj isltle hotieilii ireči?« Go'spoid -oidgovoril: »Alli iiiiič me Miidliltie?« Rečem mu: »Ka.j?« Goispod reče: »>V!lli/ im 'vdidlilte, koTdko ljudi je v cerkvi? Alliii ni rtio praivli ču.dež, če poniiislliiltie iHa vaše domače röizmeirie?« In iieis, oövIvCT je biilia. skoit-ij l>ollnia 'Jj^udli, ki sto po koinčaineini deiu priiilniltleli v oe'rkev mioiHilt Jeziiisia v preisvelUem z-aikramiTOta. Tli'sitlii diain je blill dleillaimiik. Poisneimiajmo ija; prelteipi zgled din 'obìlskujmo po'gois'tlomla.' Jezfuisiai na loH'Kalrjlh, jiriipoirioöaljmo' s^ mu in priOBiimio g^a mfflioisitii, dte nsmiilljemje deKe-žemo V naicU'oigalh u'in sUliisikiaih. ziliaistll yjia o sniirlhiii um. 0 ßveltlai goislriija, prii kaiteri pireje-mamo KirliisHiinsa' in obhajaimo spo^niin n jegoiviegia. tt(iiplj,eai ja ! M'oH'iltbv priü ISA', obliiaijlifliu. 29. Sv. oibhaglo je goistlfjia Jji^aiUolljvibjia: in Ijubeizaii božje. Le Itlilsll'i je poA-'sem ^Te'den liiltiii pri fej g'Oisllliji, kii imiai a^ STOijiran laren popoiTno iljubezeai db Bo:gia ab tlo Mliimjegiai. Pu-ii sa'. obliajiillm bi se mioirallo ai'aée .sa'ce Itloip'illli v lljniheBiii. AiHi ®e ßpomiinjialfe lareeneiga d:nei\-a, ko .sitle prvič prisifio'piillii k mQ'zi Gtepod'oivi, ko ise .je \''aise sirce p.rv'ic zjediimillD s zSK'lim 'i'n Ijnbezjnii poOtofian arcem Jeiztisorvim? AOii! s© ßipoinialnjialtle, kako sie je HaikL^al to'piill'o vaše srce v iljuilTOzaiii in niaidna,ra'\'iili .siiieoi, in koilitoo itlolllažbe ste' Mseltej pre.rella, ko ste po Mi-eidtoewi pTiilsHio'pillü k mliizli GoiSii o.d'bA'tì"? Pri rednem sa". ob-hiai.jfill'n feliko rečemo': :>Vse pa'emoD'em v njean. ka- 'Ieri me močiiegBi .cMla (FdlHip 4, 13)« iìai daH'je: »Ži-■vlim, iUoidia rae jlaiz, zìiivi v iiTOmi Kiriisitxiis (Gali. 2, 20)« in: »Ge jie Boig z mmli, kdo bo pii'otìi niaimV« 30. JeziUiS se je pomižall v 'Ila piree\'. zJalkirlament iz iljujbeznlii dio mais, ker je boiHeil z irainui oislUaltli do konqa isvdlla. Spoidioibli se llbrej, dia lira Ijiuibezein pllia-cujemto z lljulbezniiljio. Tla Ijubeaan., kli smo- jio idollžniL Jeiauiau, zialiftleiva, da gTiemio vieokriall; k ist. loibh'aijiilki. Edioir ibi po sili šel samo en'knalü v tóllu,. klaikor ®e iglllaisli oeliirfei ce'r-kveiiia ziaipaved, bi kjaiziall, dia itìimia piiawe lijiubezni dio Jezuiaa liln bii l'udi aaßitbnj pirdöafcoiAiall poiseibue .ljubezni in poiselbtìiib dioibnoit o.d Jezdusla', mij je o^n rekel: »S kaikršno meroì boislie Mi niiaililE idinugiim, s takšnio bodo idii'uigiinllell^illli Mam!« Majnslilkdo jmiav).: Ziaidosti je, da gnem leinkimit v leltlu k sv. isipoiviadi in k sv. oibhiajillu! Kiaij bo iljakemu irekel Jezus? Reikel bo: »Dobro, Hudii jiaiz booem itebi' tlaltii Ite ibto ine-rdioo dobre tetiilne, Ite eno nieiriüo družiniske sreče!« Ali boš s tfem aaidlolviolljm? Mtoiridla itli ipoireioe celo ma smrtmi poisitlelljli': »Titi ne iiioltlrebuje sv. j^oipolMoe, sla(j je. Oleltiols že enkirialt.' jmiej^l niaijBv. aaikriaiment, vs!ati je :b'i(l za VeMlkiO' moč più sv. lOibblajilu!« Ali 1)1 bil z'aido'voljen s 'tiam? Boidli tledlaij storbem v preje-maaij'a sv. obhajillia, dia te ne aaldeaie nestreča. Ali ne vldittno im lallii ne vsLisimio vsiak dam, koilliiko jih imirje naigilioma ba'ez sv. zakmmiemitov? V nobs-meni cals'u ni Ijilo moird'a 'toiliko n,aigiih, noprevi- deixili siiirlii kaikoa- dandanes. Ne reöefli, da je to ve-dno kaaen. So ljudje, ki goreče ljubijo Jez-usa in ga i>og-oBiüoim.a,prejeaniajo pri sv. o'bbajallu, pa Mjuh itiemu uniTjejo niaiglonna in nepreA-^idoma. Tii se pmv gotovo za-eiličajo, kea- so Jezusa goreče iljubili in Jezus jih gofcoTO ni zaipusliid ob smir'tmi uni, òe-pm:v Im se ne iblill mioigUli ispowd'altli dai o'bhiaj'alll Y-ì~ lliko je pa drugih fcr/iisitjiainov, kii so zaaiiifcairaiii, kx sUoaiijo moir'da 'Ile einki-alE v lefu s^•ojo doJznost ali morda- oellio noibemknalt'. Zaito pa se p-m-'V večkrat zg'odi'i, dia, ne doOje mliilios'tìi oib snxi'itlhi um, zakaj -s kakršno mero nierijo Boigu, s takšno me:rii Bog njijim. Sv. Alioja'ilj je liimell itlafco goirečo JjulDi.'žea do Jeziu.sia v presv. ziaiknaaniemittu, dia je vsalk dan kle-■čail liji niioillill im-ield isv. iSalbeirmfcelljem po ctflie ure. PradisltloijiniJk}, kii so ise hiallli zai njieigovo zdiriavje, so mu itlo prelpioviadlallu, a sv. Allioijziiij je čulllill nepo-piiisno skiiii\inio niioič, ki gia jie kair Aitefclia k Jezusu mia oÉlairjiu. Moinajl is\i' je delllaltlii siiliiO', dia mi preilomfi piitìpovieidlil isivoijiilh pinedisllbjnlikoiv. Ob itiatólli prilikah, ko igai je ski. gfliskegiai mll'aideaiiiioa ! 31. Naijbdljša: prlilimaiMai m sv. lol^liiaiiilo je ljubezen do Bioiglai liin dIO' ibHiižiijegia. To je lepa oilila-ka na cimai, kall'apo mioirla A'Siakiclio inieilil, kcltoH' se hooe tìMaatUii ppetsiv. ziaikiiaimentlu, kaj ili kcloìr bd po-nevri-ieiclnem jel lod tega kirailua in ]jdl od 'te,già; ke-lilhia, hi Mi kriJv itiellleslai üäi krvi Jezusa K/rdislfiusa. Človek mona isam siebe dobro' pnesod'iltk uln dobico-oSilstÖtii svoj.0. ves't pni isv. isipoved'i in po'flem pK-s(t1apiii'iii k andiziii GbisipoidoiMi!. Ce dnm 'soivamialivo do ko.gia, mioipa' (tlo ]ì'i"ej odlltožillli, kaj'tli Knils!tiu's je re-keìl: ;>Ge kdio ■priilnieisie isvoj diair na oiltair din se spoiinini, dia: itaa njeigioiv KMÈnjd kaj itooiM njranii,. nia.j inr.sitii -dlair niai o'iltlairjn jn na.j se pa'^j ispaiiijiaznii z WiÈnjdim iin pioltlem iiiaij pTuide S']D©t k oltlairju«. Sv. Avgnatìin pam™ (Seirmo» de veii'iaiis Döandnl!, toni. 10): »Bog se ne jez>-, če odložiti nelxoVkO' svoj dar: on ne išče daru, ampak tehe«. 32. Spoidobd pai se, dai se za, sv. labhiaijiülo ne prfippasvaimoi le nia d!uai, ampa:k kolllifcor ni:Oigoò& t'uidü, nia itìeisn. Sv. oibhlajdUlo je predtekus večne sreče, ko dnidli, jiiase l'eìlo poveliiičaino. Kaikoir se ob nediell,jiab in. pn-iaamikdli čedno obHečeiino. pra:v tfafco ise rnoirianno koilikoir nnoigoiče čedno in spodobno obl'eoL llu'di. ziai sv. obhajdUo, kaj tli v tem za-krairaipnifiu ,je priičnjioič siami' Jeans KnilsÜnis kakoi' Bog dn človek. 33. V emaóislllem stoiliät^u po^ K;riis,tlusu je biì krIviO'veTec Bemugair, ki je mcel uöiti, dia Jiezius iili pričujoč V diiaijsvotejšem ziakrtaimmtiu, toda iiakoj je -^istlallia vBia kiallloiHilska ceirkev iwoitlL njemu, dia je inpmail nmioMmlillii. V sest'irajslCem idlloildilju so Initeiriatn'ii zialvrgillil 'tlai mteianeiit, čepnaiv jie sam Liitler ibill mmenja, idb ni moigoee ikj'Hli He reisnici?, ker 'SO' hiile Jeznisoive basedte prd ziaidJnjii veoeffji j'asme dtn je jiaism itadli, naruk aposillollioiv o illem m-kxiamenitiu. Plridtfil kiriiivioivetrou Beirengiair-ju je lUaBltiofpil zlaslli Miaženii Laaiifirank, Ki gia pimemujemo dne 3. j,iillii\jia. On pase: »M vdrujeinio, da je Je'zuls na oiütiairjn resnično priičujoč pod podotemiai knuba in viiimai, d'a bi se fljnidje ne .gtlrašitfi,, fco' già preje-miajo; pa iludd, dia bi niašai vena bilia bo3j 7/d.-fSnznia, kea' veirajemo o pricujocmoslt' Jeaußoivo, ne dia. bi. p:a vùdelliJ. Ha niaiuk jie viedno 'tlrdtaio nòila sv. kailloilliškai oeirkev, ki je po Vi.sem svotu rnzsif-jem po besedaib Jezfuisoiviib : »Vzem/ite iai jejitle, t'o je moje dello, ki se zia vais dflrmje« liln: »To je keiih mojie krvi, kaitlara bO' zia' mnoge piréliiHla a' o^dpafst: grehov«.....Poisveitliltiev se dO'giaj!a pO' besediab Gois^Doda in ZveJüiöairj'a. Ta »akriameillt!, kalKetrega prejeanaš, se udejsiliviije s Kinilslltasoi\filmif ]:ese-dlaimi. O stvainirtlvd bc/remo-: »Gospod je iieikell liin. je bi'ilO; je nkazall :iai .se je zgodJlo«. öe je pai liesedia Kiii!sit)nisioi-\ia moigife. v ziače&u iz niiič kaij msitKialriitli, aOX naj jej l)o moird'ai iiemoigoče iiZpremeniltli' tb ali 0110 sttVair v drugo? . . . Ko là Ij'iH 'tfc naiuk sv. cer- kve nereenüoen... bi biille uea'Bsmdiöiie 'tiuda besede KililstliiisoTO: Glejte, z vami ostanem vse dni do I enea sveta«. 34. Kio gremo k sv. obhajilu, obiudiiano živo voro v Jezusovo resndčno pričiijočmoist' v teiii zakramentiT. Protii tiej resniici se ni uipall, kako-r rečeno, nastoipiitli niiitti sam Lulüeir. Sam Lu'ter je jvriziiiail, cì'a so bilie Jezuisioive Ijeisede prii zialdnji veče.rji jasne iin da je katloliško ceirkav vedncj jasno uGiliai, da je Jezms pod potlobama krubia in viina nesnično priičujoč, Verujmo ito,rej, da je Jezus resniično z nlamli na niašib alÜtlairjili im da s« z nami idiruai pr/i olbbaplixi in pa-KIsIlOipagmo pogo.slbma k tej isv. gostiji', h baltleirii m.visiii po-valbljCTiii, hoigaltli in ubogi, učemlii ii!n pneiproislti. To je goiStliijia 'Ijiiibeznii in b-raWolljiubjia. V Ki-iisltbsu Jezusu smo visii edmo, visiii olilroicii liožji, vsi braitje mej isieboj. Ta ziaikrlamenit njaB uai IjubiiMi in spo-.stovaillii M3e 'ijuidlii, kiaijitlii oe Jeizius iljiibi' itludd najmanjše, ]iajs(iii"ioan;aišnejše in imjpreipaioislttejše, da se ponižuje k njiim, iljuilii'tli 'iin spoištiovaltiii jii'b moramo ^tiuidi; nni;. Kiiilsllfiiß je na kriilžu odrešili vise ljudlii, 'Ku'clli nlaijm!ainjšo iin najisiiiromaišiiejše med jiami. V dokfliz itlmnu dalje iSVoje iielo iin evo j o kni, kaJlbno je zr'HvoiVall nai kiliižu za vse. v jed in pijačo vscinvliardeim -brez liizjoane. Sv. oblilajiiilo oiznainjuje našo otlniešiltiev :m kriiižu, kaikoir je Kinilsitlus rekel pri zaidrnji ^"elče;rjil: »To idellajtie v moj spomiin« 1. j. v spomiiln moje ;sm:ritli na križu, s ba'lleno sem vam doikiaizaE wojio nesko-nčno iljuibezem. Po paiaivilclL laihko' .go^'OTiiimo più isa". oJ)h'a.iji!u. O svatla gioßitiiijia, pri kallieni iJiTienTaimo ]\ri- sl'usa jm obhajamio spoaniai njeigoA'ega 'Urp^ienja! * 35. Biilio je zidlio priiimamo ài ]3o!lirielbiio, da ja, sv. oarkev 'P'ois'OaiAiilliai poiseiben prlaizmilk S'^•. Roš-njega Telesa, cHai ise Ila! dlan ispiomiinijamo no--sbončiie Ijuibeizmii Jezusore ido nas liai 'da' se ta dani vs'aiko ìleltloi illudi siaani ogTejottiio Ijiibeznii do Boga lito d'o lT!liižn.Teigia i-eHelipč se nebeške gois't'.i.ie, kajliena je pr(ilpa'!a^^lje■n,a oit'rokom l^ožjini -\'eèno zveliičainje. 36. Nii ga pmizniilka' v lelüu. Icii -Iii ®e diali i)!'!.-merjalfci pio ziuiniainjiilli sll'0i\'e»no.s'tlib iin piiiireidlillvah s praiznàkiom isa'. Resnjega TetfiMa. Teiga due se S'rènio veisieUliljio lolürioicii in , oid'iia'sltlllii. -Visii ■tiekniiijejo .s okinasev.ainjiem hliis lin ce-slt, kccei* gi'e n'af\'''aidnc) pToceisiiija z .Niaijisvdtlejšiim. Kfliko je Ila veseli i iHia-zMiik iiaisiM? V 'tlnilnlaij.s'fiem bitblieit'ju je žiivela v nekem sa-moLSifainu v Liiitlfildi-ii na NIk'Oizemskeni jiobožna devioa JuTjijamla:, ki je goiieia v 'Ijubieznli' do Jeziuisla Krilsifusia lin biil'a -zello iroiniižna. da se je piìi'stevajlia mej nlaj\ie:čje giiešniike. Xekega dne je priišla k njiej v isame^tlaii iJlemeniita oseba in jo proisillla, nlajj loii jej poi\-e:cM:a kaj ^•zpolclli3l^!l-nega. Juliijaiiua pa jej mi druigiagia reklia ko 'te-lò po'iilizne 'besedie: »Jaiz A-em ]jmiv mallo icloibreg-a, ]3a!Č paj siean vallilkiai grešniiciai«. Nlaltto jej je gospa začeilia niaišifevaitii ignelhie liin jo iwitiem vpmšailia, alla se òiiillii kriìvia v 'tieii girehiilh? Poinjržna Juiriijana pa je poiMtemo odgoivoiriife: iMogoiče je, da sem kri-v(a vseh girdioiv. Zèli ige mii, dai sem deležna vseh grehov, keir niilmialm v isa,"uu llaike hoieòiine liin llakt; žalloisitli, kaikoir 'Iii mioinailia liaiiellli raicli .giiehoiv, s» kaitiemmii čloiveški aiod ineiiJiesiiaino žali Boiga«. Titi ictevifca je liiiiüalai i>iiaiv ino^eibnio goa«eiio>st do iiiajsiv-eitlejšeigla ziafcraimeu'lia 'i,n je 'srčiio želela, d-a hi moigla: hiilli vsak diain ]>r'i sveltii mašii. Ko je lailai pri sv. ohha.jiül'u. je Msia plavalia v neiheških iiiüioisiL'ih iin ise iiapik: a- iiebeškfi ljuheznii ii'n ne-]>eskem vesélju. Zatb je hoitefe l)iltii po sv. obhajili u VGidno' Je saania. .iii n(i' mairalltv lilmeilli aioljenili oil>iiskoiv. Ivo je ]>ireiii:išljeMa'la. Ijritlko 'tlrpljenje Jezu'SoviQ, j.e i^reükfca'la ohiillivih solz, da; so bila tlai, kjer je kleoallia,, visla, .namočena. V čiaisiih je začeila v cerk\ii od IIb žatoisitlii na gtois vzidiihowalti, da ISO jo moniailli isipiremiiitä.üK cerkve. Bmiviiijo, da se je v itiein premiisiTjeNiainju loiliko jokatoi, dia. so' se naizadnje pritoaizalle v očeh krmn^e solze. O t/ppljoinju Kriistiuisioveaii ni mogla siploh 'gOlVOTiiul, dia jjij ise od sočultjai ne jotoaila. Reklai je večkrat; ?Ilada hi za. Ivriistbsa preftlrpeia smr't ina: kražu, d'a bi le m;alo pavrniillia Ijuibezen, kaitero nam Je on dizkaizail ts svoijo smi-itjo'«. O njej 'se ipriitpo\'eduje, d;a je samo enkrat na dan. jelaj liin da je itiako mallo si>a:la, da se je bJo čudili, Iviafeo si je moglai 'ohxairuiiÙ zdrarvje ìbi življenje. Njotìo ždlvi]jeinje je Mlio vsak daai boilj duhovno. Sv. Duih jo je piresiinj'al liki raizßvIiltljevaJ, baikoT Li'aizsvdillìjuje .sollnoe rosno kapljiiooi^). Imakt pa je fe deivicai v svojih moiftVah že Old. niiltiidioigit wslalk dam neko prikaizen. VfideÜsi je poini miei.siec, kaltloiremu je nUaaijkail kiošček, kiakoT dai bli linll lilzmiiziain. Po inujoigiili iai vzDnaij'niilli mo-ÜülMalh je d'oibiibi loiojaisniillio o tej priifcaiznii oid isiaimeT ga Kniis'ßusE': PoHm- mesiec poaneaija: cerkveno Teto, (iizrezanii košček pom-enjai, da nnaaijka še en pnaimik, bi iiaij tìi gia. krtotjamii ]3,rlaiznOiva|lS. Usta-no'Viltle.v ST. večerje niaij 'Mi ise slovesno pTaiznoivafe vsaj einkiiiait! v iletiu, kagltli v Yeilìifoean üledinu, t', j. Yeillikii odtlntiek iKo nli nnogoče, ker prenÄljujemo llaikraltl ilie Kjegomo illppljanje. Julijama je dioiMÜ-a luallog', maij v aaioelKku ddla ibo4fe sama. ziaisie, potem pa nati ziaične 'to sälloiveEinioisiti olbhaijató z dirugiini ponižmmii oB'abamli, slledtojic jM maj fe ukaz Jp-zusoiv obja^'i ceilieann sveta. JnlliijlainEu se je v isvojli poniižnos'tii močno vz-nem!iir!illla.i, ko je islšaila Hla Kris'tìuisov ukaiz. Kako naij onja Wo stoirii? Pro'si'Ia je Knislmsa, Maj bi iiajii zla Ito liavoffll učeuue iui odlliične dubovniilfce, ki Ì5li ìaiiko' 6 svojim augieidom to limeniiltniO dn veiliko dlello poispešiiUi:. Todla Gospod ni maTal tegai, am-]Tak je 'tb dedlo zaihittemall o/d nje. Ko je spelt prosiia GoisiMKia., nBij lil! Hlegiai delila ne mialllaigail njej, ampak komu dirugemn, j-e zaislitsa'fa gllais. ki je izgo- Alban Stolz: Legende. vairjal 'tle4e svelltoiproemske Lieseide: »Hvailta 'l'i;, Oče, G'oispoicl ruabes alii zeanllje, dlai sli Ib pritiiill mo-clirim É1 'učettidta Itieiga sivetei iita. iBKiOidell mialllilm «. TaOvo ise jie itki reč vteMla ofcoHiu iclKiaijseit lat. B'-oig pa je JiilBJamlii niepTeisltiaaiOi niavcli'ho'va'il, iiaj že začne ozmiainjeTOldi piraizn'ik prefeiv. Rešuj ega Teiieisiaj. Ona 'pa je Ibdi nepires:tlaino proisliila iln i-o-IliJia Goispolclia;, ailaij lilzviollii za; 'tla. poeell boäj itao-ntiltao oselbio'. Joikall'a j^e aia 'inlfflo' vzcUiihoivalllai, češ, dia rii v.redina ita spoBobtna. To je delala iz same po'-. iiližnoslli,, ker se je s'itola neivxedno za. ItlafcO' veüilco d'e'lo. Nai/Jaidinje pai je spoiznaiki, da se Kiribituso-wim opamiiiniom iie moire vieč umiikaiÄi'. 0'dlbčlilla seje niaijpireij, dia naizaiiaiuii ito 'reč nekemu oidllliiciiemu poibožnemu d:übo.vniilkai, ki naj se i^oitem poß've-tiujiß z učeinjaik!! liln t'erk^1e'nimi.' i>red'sltiojniiM, kaj l)li biilo siKoiraltlii? Ta diuhovnillk se je ne« posr^-ieitbva'l o tiem z iraizniiimli odilüioni'ilmii: oiseibaimi, niai pr. z Jakobom liiz Tirioyeis-iai, ki je Mili kaisineje palpež Urban IV., s pairiilškiitm kainioelllalrjem /in z driuiglilmli učg-niimi oselbaimiii. Vsiii so biillii mnenja, dia je tla misei lepa, da ne malsipTdtfuje biožjiim zaipoiveldliim litn da lalbkoi v MeDlilklii merii ]ioižiilvli gorečnoisit do niajsviN ttejšegai zaikir&anienitla. Pbbožno JulKiijaino je itiem delti poltirdlila. in naiv.diiršiiOicT; še poiseibno t'ai-te dbigodfa: V sanio-.sllainu je žiivellaj zdlo piolbožna. redbvniim' Izabela, ki je dobiifla od Boigia .iraKodeltije, da bii blitl praiznik pmw. Rešnjieigai Tellasai Biagu zelilo ljub. To je T'o-veidallia. Julliijianii!, kli se je nemlallo ziačnidlilliai, kajtii redovniiica Izaibela ni' billla o tlem še niiič sfliišafe. Toidia Yi.S)l(a|llii so piroitì t'emiu podjetju tudi mmoigdi nla|3pröltlnli(kiii. GöiMoirlill'ii ;só o n'eumini novo-itiaiiHi'jül liin o isainjiatvfeii J^uillitjalnlii. Lentia pa, se ni da-la več oipfllaiäiltli, lalmipiaik je še z večjlim 'poigiUmnom na-sfapailai aai usitlainoviiltev moTOg-ai ipiiafemka; presv. Rešnjegia Tdeisia;. MoiHte je nspreislllaaio, naj bi Bog tioi dalo kmiailiu uTesdiiöill. Šfootf Rolbeirit v Liillttehu je prvi ukaeai v svoji sboifilijlii .imiaiziKoivialtli ta. ijmznilk, a ga, nii dočakali, ker jie pneij uimril. Tlakrait je paipež poisllai v LivUtliitfiL aa swjieigai poisiliainioa kairdiinallla Hugona, ki je MO. svoj čais piredBitbjniik d'om'inikainiskega sa-moiSUaaiia v Lii'titdiobu utn jie praiv dobro poznal ra'zoideltijie, kli) igia je 'pregdllai Jullliljainiai. Kairdfiinal Hiigio je llakoj ukaizai pnaizno;\iainje praznilka' sv. Rešnjeiglai Telleisiai tiin igiai je itiudli' sam oibliaijall pir\'i-krialt il. 1252. v loerkvii sv. Mairitlina v Liit!tiieh--ri ob velllikainis'kii udeležbi. Ukaizall je poifem .praizno-vamje 'tludlii po \TSGij p.olkmjiiiniii, kjeir je imel oM'ast kot paipežev poslamieic. Tako. je ponižnai J.ullliijatnia. polagomai dosegla ■Melike uB'peibe. Tbdtii nioiraila: je tndi za tb delo veliko tii'pelfS. Ko je biiOia v samosifainu pipedisto.]-niica, jo je neki -diuhoivnìilk zaJtbžlill, d(a ziaiprai\'lja samoisitiansko premoženje . na račun novega ]>raznika jDresvetega Rešnjega Tel'esai. Hudol)-nežj' uso nadražiilfi ljudi ttefega. mestai, daj so s silo vdrli v samosltan iln v samosi&nu vse irfaizbili. Iskali so pred's'tbjnlibo JnJfjano, da; bi jo zaisra-movaiM' in jo moirda; celo umorfli. Julijana je morala beža'tii, da si je rešila žii^-ljenje. Kü se je MriÄa. v Livtìtiiiclx, Je pretg-cimjanje znoivai začeto. 'Me/tialli so nanjo- kiaimenje in je'j raizdejali ka^peilloo', kjer je na'vadno moSa. Za-pustliila je Lütlticli in bežala od samositiana do sa-mois'tiania,, kajti sovriažndki pnazniifca presv. Reè-njega Telesa so jo po'vsod za'lezoA'a'fi. Naizaidnje je priišlia z nekaiterdiini .redovnicami, kil se ndlso hoKele od nje ločdM, v Namur. Julliiijama je v vsem sdtomašt™, mej vsem i>ro-gainjanjem dn v viseli sfekali nepresitiaino hvalila, Bogfai, da: jiil jfe dali pirdlliitoo kaij 'tirpetfi za^ Jetzusa Kristusa. Njena svetlost se kaže najbolj v Ijese-daih, ki jdih je izgovaTjalia v naijvečjdli siflilskah: »Rada bi dvakrait preitirpelia snurO, ko M mogla s tem pirlidloiUlitli svoijitm so.vražniiikom večno zveìi-čajnje«. Naizialdnje je morala ziaipnisitlMlii ;tludi) Na-mjur. Eolbožein duihovnik jiii je poiskribeil boirtuo' stia-nioivainje poteig cerkve v kraju, M ßie ianenuje Fosse'. TaikxaiC je Juldijana- že Milla v vdisoikili letiih. Nlaipald'a! pai jo je liuda fi(n idoigotlmijnai toolezen. Na-vedlilkoinoani pnaiznilk se je na vse zfgodaj .dvignila iz poisfeije itn šib s pomiočj-o. .drngtih še enka-at v cerkw, dai blil vmlla) slbivo. Plrejeiliai j.e z največjo po-božnositjio. sv. oibhla)jÌlo din loistälaj poltem v cerkvi do' isioltočnegiai ziaihodia. Unirüla je mai pieitek 1. 1258. ob ietti UiTiil klaikoir ZveiMcäT na ka-dlžu. Tafcoi jie (tfe) poibožma d'eivälaa. z veläkim tirudom in oib veildfcem pireigainjanju dosegtei, da se j.e začel sloivesno ioibh.aijlaltlii praizniik piresvettega: Rešnjega Telesa, po- celem kaitoiiriškem svetu. Bog je male izvoli:!!, da je veillilke reči izvedel... Po njeni emritl jie paipež Urban IV. 1. 12<ò\. izdali nai prošnjo' riediovnipe Eve, prüijialt'elljice pokojne Jn'laljlaiae, hreve, s kaife-rim je nsitlamoviiil za ves svelt praizniik piesTObeiga Rešnjeiga Teilesa-, kfir SO' potem pioittdiilliil l'udt diriTgi paipeži dn cerkveni zboiri Tai pTaizniiilk ee vsako. Mb' praznuje z veii-kitoii sl'orviesnoisltliimji, ,s peitjem in godbo, z zalj-šanjem hiš itti polttorv, s sloivesnim zvomenjem. z jaivnilmi moMItlvamil itn z veilličaiSitao pTO'Cesfiijo. Tako se na najlepši) nalcan zafavaljujemioi Goispoidiu, da nam je dal pr/i zaldinjii A'fe.če.rjii lo^ neprecenlljivo dolbroioi sv'oj'eiga Mesiai in svoje krvi pod podobama' kruhai litn vittiai. * 37. Sv. Jianeiz prSipo'veduje v ßvojeini 'evangeliju (13 lin dlalljie), kaij je KTfflsituBi ßfowr^Z^) pri ziadnji večerji, koi je ■u's'tlainovill maijsveitlejai zakrament. Vee, kair je^ ob ititetì priiHožnoslli goi^-OTiil, ja tabo tepoi dai vzpodbudimo., da bil mondali to večki^at preblrratil in premiišljevaitt, ako hočemo poznatì neskončno iljulbeiznilvo' ffln 'dobrolljivo srce Jezu-eoTO, ki' niam je ziaipuisfM'o te p^resvefli ziaikrlament'. Poaniailfi Jeizujsoivoi Ijnibeani^'ost im dobrioitìlj.in'oist in poisnemarti jo, je naijbdljšai priprara. m vreden sprejiem m. Rešnj^ga' Telesa'. Glej snopič II. str. 372, kjer se natančno opU suje, kaj je delal Kristus pri zadnji večerji in kako je ustanovil najsvetejši zakrament. 38. Ogiléijmio idi iiefcaiteim' mest'a njegoivBga za;cìnjega' igovoaia. Ko je Ivràsitluis laipioisitoloim noigie umili, je rekel: »Veste, baij eeaii Aiam is;t'oir(i!l? Vii me klioelte: Učendk in GoiSipod dm pniaiv prlaMifei, sem todi. Ako sem t8-d&ij jaz, Gos;p(old dm Učeniik, vam noge umil, mo-iraltle tudi vi 'drng dtrugemu noige umliK'aitü. Zgled inamreč sem vam dali, da; praiv ftako' vi deteijite, kako,r sem jaiz viaan isHoii-lill. Riesruiično, T'esnißno, povem vam: »Hlapec ni večji ko njegov gospod in posilainec n'i večjS koi 'tìilsitli, kaiteTi ga je poslal. Ako to veslte, Ma,gor vaim, če Ibolsitle to deteii«. ■S tieimii belsiadlatmd j^e tafel reci: Jiaz eem vam a»ge umdll, kar je iiaijnižjaj isliižba: lilaipcev p:rd lliiši. Tako blodite: IHaidii. vii poaiižni in delDajie si najnižje islluibe iiz Ij'ulbieKüJii, četodid M' Hmeld velike časti mej brailli!. Kidor je- prVi mej vami, naij bo kakor zaidnji,. Dailje je Krfiisitiuis Tekel: »Otiročdioi, še malo časa;' sem prii vais. Iskallii me tooisi,tle dm - kakor semi Ja-dom nekel: Kaimioi' jiaiz igreaii, vi ne m'oirelt'e priti, sedaj f.uidi vatm reČMii. Niovo za.poved vam dam, da; se IjuiMitle nneid' seboj, kakor sem jaz vais ljubil, da. se tudi vi djiullMlBe med seboj. V tiem bodo vsi spo.z(nailfi, dai siile amajü učeinicds afoo' bostie dmeli ljubezen m^ed seboj... Valse srce naij se ne sifraSi. Verujietie v Bioigiai, verxujlie 'tluJdii v mene! V hisi mo -jegai Ooetiai je veliilkoi prebivaMišč. Ako bi 'öako ne !:iiillo, Ki vaim Mil poivedal, ker grem prd'praivilto vam mèsto. In ko' odìtìem din vam mesife. pnüpravim, bom ispet; prliM' dm Vate bom k sebi vzel, dai boste todi kjer' sem jaiz... In karkoli Isost'e Očeta prosili v mojem iinien.u, bom storili, dai se Oče v Sinu p/oiveJiioai. Ak-o me ibioßfe kad piioislillii v mojem imenu, bom iS!to,riill. Ako me 'Ijubiite, lizpioilnjujte moje žaipovediiL In jaiz bom Ooeife prosliil ;iin vam bo cia'J dtt'uige'gia Tiotežnliikia, diai pri vais lOSitlaine vekomaj — Duha TGSiniiice, kartieiregla' ß'VöC nie moire prejeli, ker' ga ine vildi; ii!n ga' 'tudi me pozna. Viii pa ga boste poiznali, ker bo pai -\iajs ois&ll iim bo^ v va,s. Ne bom vas zaimisilliil siiiroit... Miir vam aa/pustian, svoj miir vaan d'aim, ne kafcor svet daje, vam ja,2 d'am. Vaše sToe naj ise ne straši in naj se ne boji... Jaiz siem prtoiai taltla;... Vsafco mlladiko, fcaltleiPa: v meni ne redi saidu, bo moj Oče oiteezall iiai visafeo, katera rodi Lsaid, (bo oWreibill, da: ,bo več sadu .nodii'a. .. . O.sftìaaiiiilte' v mleinlii ilii jaiz v Mals. Kafcoir mJladükai ne mioire a-odffibi isaidu sama o sebi, aiko ne ositane nia 'Mii, 'taibo' tadlii vil ne, ako ne estlainelte v memi. .sem tiitlaL v!i mlaldiike. Kdoir os'llanie v meni in jaz v njem, rodili MeiKiko sadu, ker brez mene' ne moirate inič 'Stioiriiltli'. Ako kdo v memi ne oisitame, ga boido odvrglli kafcoir mladliiko iar bo us'ahniillaj in jo boido poibnalli iln jO' v ogenj vTgl'i, dia zgoird. Ako oisitlaneiHe v meni din ois'tfaìnejo moje besede v vas, profiiiite, kair-koli hoičeltle in se vaan bo zgodiiilo'. .. Posibmad vais ne' bom več imenovali Mapcerv, ker Mapeic ne ve, kiag dieilto njego^v gospod. Prijlaltelje sem vais imeanonml, kar sem vam vse oiznainiill, kaT-koili sean sEšal oid svojieiga Ooeilla. Niiisltfe mene lißvoilili, ampaik jaiz steim vais iizvolffl oln S'em vas posOiatt, dai giresltle ;im siaid obrotìiiltle nln dia: vaiš sad oRitane, da vam Očie d'ai, kair-kollii bosltle pnoisiill. v mojem im-mu.. . Ako vials svet sovraži, ,ved(ilte. da je mene prej iSO'Tiiiaäiä ko vaB. Ko bi Mli od ervefa.^-bä svöt svoje liuibnil; kea- loa niislt'e 0)d svisila, dm sem vas jaz lod svelila' odtaall, vas svet! so^Tražii. Sipoaii-nfiite :sie besedi, kaltene sem vam jaz govomii Hlapec nd' večjd batooff njeigov goisipod. Afco siO' mene pregamjraiM', bodio' itludii _v!ais pnégiainjaddi; aikoi so moje besede izpoUinjeiAfellii, boicllo fodii vaše iizpol-iijevaiM. ... Iz shodndc vas bodo- devali;; piiidß' ceto Ulfa, kc 'bo mendÜ vsak, kdoa- vas umoirli,,' da sfeird Boigu sflnžbo. .. Resnično^, resoiliično, povem vam, da boste joikallli in žaltovailli, svelt pa' se bo veselili. "Vii hoste žalloMalli, aOii vaša žallosS se bo v veseli je premieiniiilia ... Oče, povelfiioaij svojegja. Sinai, d'a/ Tvoj Slim tebe poiveäÜca. . . Tvoge ime sem roaizodell iljudein, kaltleme si mdi diali old 'Sve^tev Tvo.i\i so bdiii/ lin isii jdlh meinli diali Sto sio. Tvoje besede otaainSlM. . . Jaiz piroisdim zanje, ne ppoisdm aa svat', laimpaik ziaj it!e, kaltleire sii mi dali, ker m 'üvo;j:i. . . KmaÜu vieč nJiisem na iSA^eitu, pa so na sveltu. . .. iSvdtli Ooe, oihramii v s^Mošem dmieinu te,-kialtlaiie si mdi diali, dia' bodlo- eino kakoir ifiuidi mi. . . Jiaiz isiem jdm Tvojoi btesieidio- dali dm svelt jdlh je so--vraždll, keir niilsiO' old svieitlai, kaikioir tnidd, jiaz niisem Old svelto. Ne prosiim, dlai Itìil jiiih ;s. svelUa vzeli, temveč da ibi jdlh 'budleglai olhilamfill. . . PoisivelJi; jdlh v svogli .xeisinicdl. Klaàor sii Ti mene positeli na: evet, sem tadlil jialz mje poislllaH po svéllu. In zlatnje se jaz sam Lsebe 'poisveiSujlean (it!, j. dlaffiujem), da bdi ttadi 'Orti ibiiii 'poisivieiöenil v a-ielsttiihil. Piai ne piroisiim öaimo-zainje, latmtnalk itluflÜI ziai ItiiIsJtIe, kii boidio- po njiilli be-sedd v miemie' veT'oivallli, dia ibodio vai eino- katooir f.i, Ooe, v miemil din jlaiz v 'tlelblii, diaj bodo 'tudii omi v nais. eno, dia sviöt veruje, da si me p'oislial. In velili-ca'gtvo, kiateiro äi ineinii dail, siem jaiz njdm dail, da bado, eino, kialkoir i.smOi 'tludiii imi emio. Jiaz v njih in tìi V meni, 'dlai boido' poopotooma eno iim da: svet ispozrja,, da .9i me Itli poisllla!! in jiiüi Ijuiblill, baikoir si ittidii mane Ijubiill. Ooe, hočem, da niaij boido 'lii, katere ai mli (diad, tludi z memoj Itlaan, kjer sem Jaz, dia moje velliičalsiCvoi viffiijO', kaltletro sli mi .dajl, ker s'i m? iljiiMl pred. .zlačieitikom svieite. Pmivični Oco, evet tle ati poizniial, jaiz pa; sem He pomnall lih fli so spollaiili, d!a isi me 't(i poisM. In oizmiasniill sem tvoje dime lin oizniainjsvall ga bom, dia bo Hjubezen, s kiaftierO' Bdi me 'tUl 'ljubili, v njiiih lin jaz v iijaih«. 39. Tfaike lilii podoibmie beisede pollne ljubezni je Jesus 'goivoaii!! paù zialdtaji večerji, ko jie usUlainoivil zatnamieinit; lljiibeand'. Krlilsitinis je hoiBeil, naij fei za,-kiaimenlt. druži vsie injegove učaiiice v enoHto., da ]jj;do A^si iGmo, balkoir je' On z Očetom eno, dai boido ppoilnomia 'eno lin dlai bo sverti po iHem sipoKnail, d'a amo njeigmli učeinioi. Kriistlus je zaltio 'UsMioivil tla zaiknamenit' pod poidoibo kruha iln Aiittia, kei' je knuh iemo' iiz mnogih zirnc im vdlnO' emo iz mnoigih jaigoid. liaiko naj boido mmoigi njegovi uoencii eno, da bo. evelt spo-znad, da. m iijeigoivi.. Aili se nilsmo' pnarv v fej reči že mnoigoikralt l>regrešfillii? AliiJ smoi äiveilil v Ujribemii in ediiinoisifti s svoiliimj soIbnaHlii? ADli isüno bi®' v Ijn-beznöi din edliinoisitli zfflaisltd ftlilsitle diniil, ko smO' iiili prÜ sv. oiblilaijlilliu? Dia .poipnaiviiimo v®'© 'te pogireške, kaltiesre cle-Jiamo med lliellioni iiiaid pirieisrs^ R. T., je iusUanioivljie-a pitaanik piiesv. R. T. Nia, (Ila idlam öastiümio jiaiviio Jezuaa, v sveiili hioisitliöii, ralai löa dam ziailjšamoi ces ts dm sitiamoTOcajia, kiodea* iniesejoi presiv. aaikiiaiuient in pok'lekaaiio pred njita jaivno' po voeili oeisitlaib. De-iiajmo' tlo V pomiiiziiioisilli. dm v IJubtenii. Jeiziis bo obito, pwpliaéail. Blliaigoisitoivil bo maß, naše hiše, naše družime dm malšai poisesitfvia'. Bodi toiTej 'tla pnaizndk ve'se;l üm stoivesen! Ge se veselliimo, ko paiMe^ vlad'air. v mašo sredoi, ko-Ä0 bo;lj se moiramo veiselditli-, ko prfde knallij vseli knaljev, Gospod nieibes dm zemlje, Jez^is Kriistij.s, kaiteremu bodli oalsit dm sliaiva vekommj ! ■ ..........................................................milil....................................................mil.......milili. PETINŠTIRIDESETO BRANJE. ZA DRUGO NEDELJO PO BINKOŠTIH. 1. Ko je nekiclo izmed množice rekel Kri-sltasiu: »Bteigoir itotlemu,. ki bo j'e,tM kruh v kra-Ijedtviu Božjem«, jie KirHIstluig povediall priHikos k: se d'aimes hieirs. V njej luaan piipoiveduje, kako se iljiidje riagoiMairjiajo din oiboitlaivilja-jo, kar nimiaijiO^ ve-■selja do sMate večerje. Ti posTOtinjailvi ndiso hoiteli ii!l(i na. Golslpödövio' večerjo. Vae drugače so se pa obnašaOd ubogi, slepi, kruljaivi in berači, ki so jidi poMiiiöalE IS aesife. iiin e prelazov, kjer so öaikaii Ma. m'iilosöino mimdiicliooi'li. Ti ßo Midi prisili, so Mt'ro prIiäDi liln Willlil vesiellli pri veoeir.|i, zia: kaltleffö se pasvetinjak'i .nliiso meniillü. Prekrialseii agileld, kako maramo žilvetli lito. de-telöi na dem .svetlu, idla; ne postiainemo poisividtlnjaki, .niaan je diailla st. Oiltìa. BMa je dekla in je lilmola vdlffikO' opnaivkoiv po noči ìin po dnevu, pa je klj'ab iliemu veidino miisIMIlla' na Boga;, mai Jezuisla v najsvetejšem ziakmmienitiu in na zvelldičamje svoje diuše. Ko jo^ je oče pelljlall iz domače kmečke hiše v mestò v isintžbo', jej je po poibu govoril: »Glej, da .se boš vedino igpomiinjailla svoje mame, njenih besedi in njenega zgiledla«. Dek'lca je 'res feko dieialliai, baikoir jo je oöe uäi. Pai vseli sviojäh ve-liik'i'h oipmvMili, nli poiaalbiilfo na BiOig'a :iin nii poiza-liilliai nia sv. veoarjo. pili ;Siv. oWuaijiillti. Ko so jO' gospoidiairii im Stlairai tetia hoiteli OipiiOis'tfAtii v'segai icHöllai lim «o jej d'oivoflil'i, diai bü smela, le bo'goiljuibaua deillai opnaVljaifi, niil miairalllai 'tega. R-eMa je, da je mje pofclic s'lužba. dtti dellO'. Nje vo-diido V življenju je bilo: »Hofce pri deiliu, snae pii Bogu!« Hodliimo zia njo'im pasnenmijmo jo v pre-proiötoislii, prJdiioßitli dai v goirečnositli, s kaltero' je prijlsitoipiallla k sv. večerji. 2. Ta krallj, ki kliiöe injai večerjo barače, uboge, knuljiaive in isUtepae, rii poisveiüen kralj. Po-sveliniii kiralljli 'Hagiai ne dfätejo. Takegu kralja mi nia zemlji! Tia krallj, ki' vialbi ubožce na večarjO', je Siam Jiezuis Kr. Jezuis Kr. je res 'taikio dellial in tako 'uSill. On je kMlaail k sebi iiboige, kruljave, steipce iltid. Tli ®0' bfillli :njieiniiu pri srcu. Učlill nlas je z zgledom in z besedo Ijubeani do bližnjega, usmi-Ijenja do -uboigiiih din vsveite pomižiiostl. On nii poznali preivzieitlnoisitti-, je z uboigimli hodil din jedtel :n uboge nabirali ziai laipoisitole. Tako uci 'tudi «fiwstoil JaiiieB v današnjem sv. berilu, ko nam klliicer »Kdor \iiniiai premoižanje 'tega sve'lia in vlidii svojega braflla, dlai je v poitlreibi in zaipre svoj-e srce pred njdim, kaiko preäDiiiviaj Ijulbbzen božjia v nj'eni"? Ofcro-eilöi mo'jiii, nfilk'ar ne Ijnlbìitmo z bes'ödo, 'tad'i ne z jeziikom, am'pialk v degiaaiju dm v ra.sniiidi'«. Kdor boioe tódiii ilbirej pnaivii) Msitljiain lin doiseci veonio žilv-Ijenije, moriai llj^ubStli isvoijeiga Ibrialtla, ziHalsItli bo je v PiOiOnebiil. Ljulbillli èrialte jie zmiaimianje, da bomo do-seglllii -vieonio žiiiviljieinje. Zaltb priai^i sv. Jairuez: »Mi vetrno-, dia simio !iiz .sniirifji prenesena v žiiviljenje, ker Jj'ulblilmio taaltle. Vsak, kdor m-iojega braltla .sovraži, je uibliijaivoc iiin vesitle, da noben uIlDliijaivac iiiimia večnega živlljenja«. Pallem poiailvUie sv. Janez, da mioTjaimo v itiem Ivnisitosa posnemialtli, kd je d^al svolile življenje ziai nlais. V ifem nam je diali zgled, dia moMmO' 'Kuidi! m!i svoje življenje poisltlaivljalti zia braitie, ko- so v vedliki ipolteelbii. P;i1i itiem ne .sinemo gted'aitli, .affi mais isivelt zaismebuje in soivraai, d:a badimo' z ufooigiilmiii liln brniljiaivimii, ker sveli! je- ne-iimen. Sv. Jaimez 'pinaivii': »Ne čudlilte se, lafco. vas svet soiviražii«. HiHo' je že oib aaisu sv. Jianeaa tako in ilfeiko' je v \iseh čialailh: Pobožniim Ij-uidem, ki ho-diijo z 'utooigiilinjil lin jdm poniiaigiajo, se svdt poisme-hnje, 'Hodlai nuli ne smemo gledialtli na to, kajti v Ijnibezinii db bližnjega je božja Ijübe^zein in večno ži]\fljenje. V tem oEiiru nam je dalM. sv. Gite prav lepe zgleide. Niaj povem slamo en zgled liiz njenega' ži-voitiopilsiai. Bliliio je v mirzllii božični noS. Sv. Clütla se je odpravila k božični polnočnici. Oblekla se .10 v raaiMajdnO' otìteko. Nje göspoidlair, ki se je z drn-žino isitSlskall 'prli gioirk'i peči, jej reče: »Ram greš v febi oibtebii? Siaij boš zmrzniilla! Vzemi viSaj moj kožuh in ogrni se ž njikn, paj glej, da md gai vrneš!« Giiitlai vzame kožuh, se ž njam oigime iln gre v mrfo' noč k poilnočndicii. Ko prfde do cea-kve, zaigMiai pTiii viialttìli mai pol niaigeiga; bei-ara, ki .je z zoibmi šbllepetlall dm ise it'resell na A-sem zdivoltiu. Cita mu reoe: »Kaj cM'aÈ, baj Iii je?« Pa ne doibi nobenega odgovO'Ta, ker ni Mio 'treiDia,, sia'j je brž opaizi'la, da je stoiraj na poi niag. Brž viziame Ito-žnh, ogTne ž njm berača in reoe: »Imej Ha kožuh do konoa božje -službe. Na koncu me počakaj tu, da- niii ga virneš«. Siamia je boiKeilla «teto noč p,rieze(boiva)tò, beir ise je tndi Jeizušoek roidiil v zimski moiöi v mrazu. Svojo pobožnost je v cerkvi opraivljaliai skoT^aj do- jutra. Ko je prIiÈla iz cerkve. ni Mio ne beraioa dni ne kožuha A"eč. Šia je vsa žalioisitoa domoiv, keo.' se je b/aBia, 'dia se bodo gospodarji jezilH. Ko je priišia domov in je povedala, kaj se je zjgodiillo s kožuhom, so jo gospodarji trdo prijeli, češ: »Dobro delalHi s tlujoim blagom je lahko«. Qi'tla je vse miilrno poitlrpeiM. Go-spo'dair jo je gnaijall do poiludne. Tlaferialt pa je stairček polt'rkall maj vnaMa din pililnieBell kožuh. Vsi so bili praiDTiiičainiL, da fo na lil niai\^a(den sDairčok, ampak angeli. Zaito^ so- od takamlt iimenoaiallli cer-kveinai vna(fc'aj, kjeir je s'tiairoeik miloščine prosil: angelska vraltlai. V Hjuibgzni cDo Miižnjegia obsltoji praiAia kr-ščainiskia poboižnoisltl itti vemoisit. Kdoir ima ljubezen do bliižnjeiga, -zlllalsltfö l'jnbeizen do' ulbo®ih, ima ljubezen BožjO'. V njem pirebiilva; Krils'tWs, bi mu daàe večno' žiK^^ljeaije din bi gia bo obujdiill -^poötednji dan. Mož, bi se je zia .silroniake im bolnike popol-nonna žr^Cvoviail, j.e bili sv. Jalmez od Boga:. Nekega dne je našel v hmlem maia'zu Ijosega dečka. Vzel gia je v svoje nairočje ötn gai hot^l neisilli v svoje prenočišč. Ali mali deček postaja čedalje težji in težji, da ga ne more več dalje spraviti. Seda,i se mu 'da deček sipoKiuallli, mu pokaže giraiiatno jalhoilko s kriižiean ,iin ineč-e: »Jaaiez, tli boš iiašeil svoj križ v mas'tiu -Graamlii«. Deček je bil Jezus sam. Sv. Jianez ee tlakoj od'pi'iavi v G.nain'ado, kjer je ziačel]. svseltb žiivljeaije, t. j. kr5ž noBiiltii. Kair je že diajvmo želM in premdšljevail, kako bi .sirotmiaikoaTL, boinilkiom iai siiro't'am pioma'gail, je hdtel sedaj uzveistlii. Sel je najprej v bolmico, kjer je noe liin dam stiregetl bolnikom. Pöt'eim je kupil po niaisvetu svojega; spovednika za nabrano mi-lio-ščino iuišo', kiaitteno je kmiallu napoilmiill z bolniki liin s isiiiroimalkà, ki jdmi je delil Mesno in dušno poanoč. PrMrtiždllil so. se. mu kmalu pomočniki, bi SO' se dmenovaflii iiismilljeni braitije. Tako je na-h^foil /red usmliUjemliih braltbv, ki .jlili imialmo tludi v GoTttloi. Sv. Jameiz od Boigia je nsuitirudno skrbel le za boilndke in nepa'esüa'no nabdir'all zanje mšlo-šaiimo'. M'iiloeè.iino je vedno proisiil is temine' liese-daauii': »Bodite uismüljenii, braltje iln dellaiftle si clloibro«. Zlalkaij o'n j-e tlrdül, ila mJIloščiiina, več njemu kioirtetfr, ki joi da, ko -njemu, ki jo- prejme. Večfcralt je idajiall 'tluldi: »Deflajtle dobro braltfje, do-kil'eir dmialte še kaij oaisia «. Pr^i tiemi ddlu je imel svatindk ßudli velllilko ;sowražnd'koiV, vendalr se nii dal moitHttli. Gövodill je: »Ako bocem biltfi, zvdfean, moram isvojdlm BoivnalŽMikom odpus'tlütli, affii iJrej aill pozneje; isfoirim rlajli pireoej«. Kio je Old vellliikdb isksrbi ito triudov obolel, je na zadnjo uro, ko .je bil že previdien s sv. zakra-mieailtli, prosil 'okoSu poSfelje stoječe, naj gredo vun. Poitean je vsltiall, vaell piodiol» krliižainegia Je-zum, giai Oibjeil liui kllleoe zaivpiiil: »Jezfuis v 'üvoje Toke izročam svojo dušo«. Ti, ki 'So aunaj stlaii, so piahlitJelli brž v aijeigorv-o sobo, ko so zalsiISŠali ta ■gHais, pai jiB' Ml že mutlev. Še mrte^v je s'iii'skall šest ur k selbii' božje naiapielio. Vse masfo je hlilÉell'o gle-clad', kako je mTitive-c kteöall i'n siiiilsfcall božje raiZ-pelO' na svoje pirisli. Eoisnemaìimio giai v ajubezrui 'iln v usmiilljenju dio sfiromiakov iin bolMilko^v: »Biod'Kte 'Uismdljeini in del/aijte' Sli clolbro! Deillaij'öe dohro, b'tìalt'je, cltokler iniadie öais! « Kdoir. 'Ijniibi ihrialCe, dimiai ljubezen božjo, kdor pai iJmla Ijubeizen božjo, imiai večnO' žiK-ljenje. Ta'k je najbollj vredJen svefe večerje. 3. Sv. ceirkeiv piraiziiuuje d:va.' imemiitinia mladeniča' muoeintika': sv. Štefaina in sv. Loivremca, ki sit» se oba odMIkoivia/llai v ljubezni dO' Mližnjega. Oba stai Mte: še4.e dirjiafcoim iin jiima' j© miainjkala še ena stoipaija dO' mlaènds'tiva. Obema je billlaj po-^•e;rj^lna, skrb zw siia'omake'. Sv. ŠHefan je umrli v Jeruzallemu 1. 33. po Kr. r., sv. Loviriemiec pa/ v Kimu '1. 258. KošSiloe sv. Lo'virieiniaa pociiviajo v Rimu v cerkvii njegoivegia imemia pod o'iltlatr'jem. V steno nald koiroan je vziida'na beto-rumema mar-•mo.i-niail(a pilošča, kil ima rdečkaisitfe madeže in livknjiiii.-e. Eraivijo, d'a so nai to' ploščo pdioaili •tirupio iSv. LoiVTieaDCia, bo iSO' inrtK'ega vaeM z rivžnja, mai kateem so ga- peMi. Tiisitii' madeži so od. njeigave kr\ii. Ob čaisu cesa,rja Teoidodijia Velikega so preiiesiii v Rito tadi kosaiice sv. ŠMana, m'uèemibai, da; bìil jiiih poiložili h koščicaim sv. Lov-irenoa. Praivijiiaa pnaivii, da so se koščiice s^'. Lo-v-ipetnoa. ^fatorait siame lun-aknilte v strain, da so naredile prosfoff aa košoioe sv. Štefena. Tiam počiva,Ila seidaii isikuipajj .oiba diijiakoina, ijnbe-zim. Njiju žiiVljOTje in mučeraiška smrt nam kaže, kaij po-mie.niij'0 besede sv. apoistioife Jameza. v cliamaišnjem be.rfl'u: »Mi vemo', dai smo \vz smrffi pTešli v živ-Ijeaije, ker ljubimo briaifle'. . . Ne ijubimio. z bösedo, liudii n-e' z jeaiikoin, lampaik v dejanju lin resnitoi«. 4. Beisede sv. Jaüueiza: se ieipo pojaisaijujisjo zlaisitlii v žilvoitiopisu sv. LovreniOa. Zaltb hočemo nekoFiiikO' bolij ntaitklnko loireinidšUjeniallii ži^ijeinje sv. LovTOnCa!, ki je billioi ^"lse posvečeno Ijuibeizmi do Boigia In liulbeiz'iTiil do- Hiižnjega. O sv. Stefani! smo v prvem nin 'diruigem snopiči; že poročali. Sv. Lovneinjc je Mil isirofmiašan mi]iad'einiLČ. Ži-■val je oib öas'u pagaimsfcega cesiairja' VaileipJjiana (253—259) din oib öalsiu paipeža' sv. Sdksita (257—258). Ko je i^faipež Sdk^t SQioznail teija miladanilča. din njagovoi sveitb ždK-ljenje, ga je začel sam roduoeMaitii v krščanskiih -resnicalh din ga ie patom poisveil'ill m cHi/jakoma. Hkratu mu je hilo majloženo, aiialj 'uipraivll'jai cexkveeo premoženje In niaj prievziame ekrib m kršoainske siiromiake. T-atorait je 'paigainiskiai vla/da začela; prega-njallli cliuihovščiaiio, kar iso uipail'i, da' 'boido na 'ta ixaiöitn ziaifrtliL 'naipredujočoi krščainsko' cerkev. Za-grabiiilii iSo iTaijprej ipaipežia S'ikstai, ga obso'dfl'i v snxrt dm gai ipoil/eim peljialli na moriišče. Mteidemie Lovrmc je jokaije isitlopiall aa sv. SSfcsItoan. Rekel mu je: »Kam gu-eš, svetil ooe, brez 'Siitn-a;? Kairo, hidliš, siveitii .dulioiA'Xisik, brez .^^^Olie■ga slnžabiLika? Nikair me ne ziaip'usitlii, o «veitli Oče!« Sv. -Silkst ipa ni'u je diejlall: »Sfiln rooij, saj 'tie ne zalpuistoiL. la čaUdaijo -Ile še večjlii bojii za. Kriilatlueov'niajuk«. Sv. piajpeižai Sllksitla m pìnME ma kriilž. Sv. T.o-vnemc 'se 'nti ločiifl oid hrflžai. Na kriiižu viiseč mu je sv. SiikisIC napoiveidlall, ella ise 'boBifla že po tlrieli dneb speli; združila. Ko je sv. .dlijakoin Lo'vremc 'SKšal, dsi gai öalkia že 'pO' 'tireb d'aeli m-učeinliiškia smrt, je skleal vsie isiiiromaike skuipad im jim zaoell deliti bliaigO' to dieimair, ki gia je Mil zainje malbrall. Pa'O-dail je vse clinaigoioetme cerkvene pos-odte, ki so bile namenjene za službo božjo in denar razdelil mieii filiiFomiaike, da bi se paganska vlada tega ne polastila. K'o je paga:niski sodnilc slišal o tem, je takoj dal iJoklicati sv. I;Ovrenca predse, ker je upal, da bo lahko' še kaj zajel. Ko je sv. Loivronc stopil predenj, ga je la pozval, naj mu tiafcoij izroči deoiair in druge dragocenois'ti, katere ima cerkev, kajti slišal je, da imajo krSöams'ki duhovniki pri službi božji zlate in srebrne posode in dra/gocene svečnike. Paiganski sodniik je cloetiaivill: »Bog kristjanov ni prinese'! na isvet clenairja., aanpak le besede. Zal'o naj se 'tudi kristjaini zaidoivoljijo z Ijesedami in naj .denar iaxocdijo«. Sv. mlaidanič Lo'Vrenc je potrdil, da je 'Cerkev :res zelo .bogata, da ima še več zaikladoiv ko cesair sam,- Rekel ja, da je pripravljm vso te žsaklade pokaizaifi im izročiti, le čaiaa naj inu do'volijo inekoliko., da bo vse to Hepo uredil. Sodnik mu to proišnjo uslisi.. Sv. mladenič je sie/dafl sklical vse siromake, ki jih je cerkev vzdržei\':ala. Biio' jdOi je 1500. Zbral jiii je pri) oeirkvi in inapravil za,pi9niik vseh. Sv. Avgnštlin prilpoveidluje, -da je -sv. Lovrenc prosil vlado, naij mu da voizove, da bi na njih moigel vse zalkllade pripeljati. To' so mu paigani tuidi dali. Poisilali ®o mu mnogo voizorv. Na te vo-•zove je naložili sitomake in jiih pripeljal pred sodnikia'.. So-dlnilk jie čudom prašal, kdo so li ljudje, kaij hočejo in kje so zakladi? Sv. dijakoa ■ pa je poikazaJl ma siromake din rekel: »Ti so bogastvo iin zakladi krščatiiske cerkve. Vsie cerkveno ]jre!moižanje se je porabilo aa preživljanje In preskrbovanje tleh siromakov. Zalo se cerkvi premoženje ne more vzeti«. 5. Tako je delala cerkev prvih kristjanov. Njih diyakonii so skrbeli za siromake. Imeli so zaloge jedil in oblaJčil, katera so raizdieljevali mej siromate, da ni nihče stradal ali trpel mraza. Prav radi te dobrodelnoisti se je krščanska cer- 14 kev miigl'o širite.. Ljudje so vklèii, kako. .se kri-., stjani mej seboj ljulbijo in so iz te ljulbeziii spo-znavadi Kiriistosai, ki je toko učil. Po> tem zgiöclu bi se moa-ali i-'a.vnait'i kristjani tuidi v niašem časoi. Večkmt vidimo, da' so krL-sltjaimi zai icetfkev aelo .aiadadiai'iii, da' skrbijo za lepol'o ol'tlairjev in stan v -cerkvi. To je zelo hvalevredno. Toda. .piralv talko gorečnosti bi mora,li kristjani kaizatii fluidi v skrbi za siromake, bolnike in 'sirote. Že sv. Bernaird se pritožuje e svojem čaisu :- »'Gerkeiv je tóeis'tieoai ina< ziidovdli, a bedna v svojih siromakih. Kamene aaljšajo z zlaittom, o-Croci sv. cerkve pai hodijo iiiagi in bosi okrog 4. Vprašajmo sie, kako izpolnjujemo Kristusovo zaipowd glede siromakoiv? Ali jih spoštujemo koit sivoje braille v Kristusu Jezusu? »Lačen sem bil, pai ste mi diadi jesti« — bo rekel Kristus sodnji dam. Ali smo dajali iwli lačnita jesti? ^>Žejen sem bil, pa ste mi daili piti, naig sem bil, pa 'Ste me oblekli, bolan ' sem bil, pa ste me obiskali, v ' ječi isem bil, pa ste prišli k meni« — bo govoaiil Krilstus. Vprašajmo sie, adi smo že koga oblekli, ki je bil potreben; -ali smo radi obisko'Viaili bolniilke, radi smo tolažili krivico trpeče? V teh rečeh se je' oidlikoival sv. Lovrenc, ki j-e nabiral millili dairov zai siiromake. Ce nismo do sedaj nič storili za siromake, pobodjšajmio' se, ker dru-galče, kaiko boi Ijiubezen božja v nais? Sv. Janez praivd v dainašnjem sv. Jjeriln: »Kdor ima 'prerno-zön,ie ■ tiega svetal in vidi svojeg^äi bra'tk, da je v po'trebi in zaipre svoje srce prad njim, kàlko bo' Ijiibezen 'božja v njem?« tTčilmo se od ' sv. Lov- reiioa, kii je bil 'Skitoi zai iSiaiomaike im je aa-:zadiiij'e vse hi'tiro irajaddil inej .siroiiiafce, da iie bi prišlo V T-ote paigadiiskilm hudobnežem. Imel jä gorečo Ij'uibieizen doi Mižnjega, za'to pai je limell tudi :g.arečo ljuibeizein do- Boga. To je pokaiza'l zlasli v svojem maičeništvu. 6. Sodnik je sv. Lovrenca' obsodil v smrt in :siceir v majiStiašnejšo smrt nai raizbeljenean ražnju. Raiztagnili so ga na raženj in. .ga' zvezaili. Pod ražnjem ;so zakurili ve'lik oigenj. iS^^ Lov-neinc je piranaišai fe- trpljenje s čudovitim pogu-moim. Ivo so. gai na einii strani dobro, opekli, je rekel 'So.dniku: »Na tej stlralni sem že .doihro ocvrt, sedaij me laihko olbmeš na, -drugo, strani !« Ko je Ml pa na obeih straineih dobro ocvrt, je poigiimrii mučenik vzklllikniil: »Zdaij me pa že laiiko ješ. ker moje meiso je .dolbro .ocvrto«. V Heili stiralšnlh boteciinab je sveti mlaldenič Lovrenc zaičeil goa^eče mo'liti, natj bi Bog dail mi-lo.s't, .da bi ise vets Rilm iizpreolbrnil h kršoansk.' veaii. Sv. Pudemcij pravi, da 'se je prav tej goreči moHiUvi sv. Loivremca zallivailiti, da ise je Rifin res pokristjanil. Minoigi oidliični mo.žje in senatorji so se kar takrait iizpreoibrnilli, ko so .gledalli, kako sv. Lo.vrenc poigumno trpi muke za. Jezusa. Pagan-ski divjaki soi gai na riaižnju večkrat preobrnili na ra-zaie stranxii, da ®e je poipoihnoma ocvrl. Tako je v slirasnife mufcaib, toda pogumno in 7ie-iisbrašno, iadiihnil svojo sveto dušo. Na njegO'Viean grobu dm ma njegoivo- pri-prošnjo soi se god'iili veliki! čiDcleži. Sv. Avgusti« pravi .0 njeigoivem igrioibu: »Kdo- je kdaj moiMi na. njegovem gnolhu iin nil bi uslišam? Po njiegoivi priipirošnji !So si ilzprosiili kriistljani (luda čaisnili dobroit, katere je sv. Lovrenc zasničevall nai tem svel'u. Caisme dobrote pa .so jiim biie podeljene radi te)gai, da, bi imeli poton večje zaiupanje v Boga iin dai bi z večjito zaupanjem za/čeli hreiJ-Jr neti po višjili cloibro'tlalh«. 7. Sv. Lovrenc nam je dad prelep zgled ljubezni do Boig'a in Ijiubezaii doi blližnjega. Iz ljubezni do' blližnjega: je najbirai mille daroTC iiin jiih razdeljeval mej siiromaike. Gterkev v Riimu je preživi jaj'a 1500 isiiromašnilh lljuidfc - kristjamoiV. Iz ljubezni do Boigai pa se je na oignju popoilnoirna žrtvovali. K'0' je ist-raÉno tripe'1, je! bil še vesel im se je s 'Svojimli muoiitiedjtti se šailill: »Obrniite me sedaj še na idruigo stlram, ker niai Hej etinaini sem že dobro ocvrt'«, iffi: »Sadaij me že lalbko jeste, ker je moje. meso nai obieli st'iraineh že dobror ocvrto!« 8. Naj poivem še, dia liminiljo v Španigi v niestfu Valencilji keldih iiz attiaiüa im kailoedooia, s kaitieriim ne sme maiševaitL noiben dubovniik in nobien sköf. Pravijo, dai je t!a kelilh Djaj poslal sv. Lovrenc, kil je bil liiz Španije doma. Prejel ga je od svetega piaipežaj Sillcsfe. Pria'vijo tuicli, da je to prav ifiistii kelilh, ,ilz kaitìereiga je p'iil Jezus pri zadinjii večerji in s kaiferim je otohajal Krdslus prvo nekrvaivo diamiltev. 9. Sv. oerkev časti 9v. Lavreiica na poseben iiačiai z iosmiino'. Diruigilin .sviettókom je odtazan le ©n dalli, sv. Loivrencu pa oeila osmdirua. S tem nais ho'ce sv. cerkev oipomnifi, da ga moiraimo na poiSieban naoJm oaistoti dn posnemaCi v Ijubeizni do Bogai in do bližnjega. Sv. Lovrenc kakoT tlud'i sv. Štefain -nas učita, da moaiamio ljubiti brate ne z ]je,sedo àin z jezikom, ampak v dejainju in v resnici. Po Hem se spozna, aii imamo v svojem •srcu ljubezen božjo, ki je potrebna za večno zve-Tičainje aili svetO' večerjo v nabesfih. 10. »Mi viemoi, da, smo iz smrti prešli v življenje, ker Ijuibiimo 'brate. Kdo-r ne ljubi, ostane "V smrti. Vsak, kdoT sowazi svojega braita, je ubi-javec; im' veste, da noben ubija'vec natala v sebi, večnega žiiv'ljenjai«. Taiko beremo v daaiašnjem sv. beriilfu. Zdi se, kafcor da ni nobeine zveze meg berilom in daaiaisnjiim sv. evangelijem, v kaferem je ■gorvoir O' veliki večerji, na kaiiero smo vsi po- vaJjljeni. To pa je le na videz, ka'jt.i kdor hoče na to večerjo, ne «me liineti nobenega sovraštVa v srcu, ampak ijutoezeai im v Ijuibezni miloiSt večnega žMjenjai. Kidoii- bi dtaid sovraštlvo, bi bil Uibijavec iin 't'a.k ne sme k sv. večerji. il. übiijarec je bill Judež Iškaa':iiot, ki ]s Jezusai jizclal v ismirt. Ta ne bi bil .smeil jesti lin zadnji večerji teleßiai im pütli' krvi Jezusoive. Kakor mam sv. L-ukai, evainigeliiist, pTipioveduje, se je tudi Judež otohajail pni zadlnjlii večerji. Toi je bil tedaij prvi božji roip, kil je limel stnašne posledice,, kaijti Judež Iškaiilioit se je iiz obuipa' obesili. Kaikor je riaizvildno. liz evaingelija sv. Maiteja in sv. Majrkai, je Krdlsitluis naijbrže že tudi pred sv.. obhajilom povediaJ, da. ga bo eden iKiiied njih izdal. Po mneiiju sv. Avguštiima, je Judež nafi-homai rekel Jezuisu: »Učenilk, aili sem jaz?« Jezus mu je natiiihomia odgo'vo-r ili : »Tii si rekel i-kajti nekaiteni aipoistìoilil miiso 'tteigta slišali lin zaito so menili, d;a je Judež odšel po sv. ohbapllxi v mesto kupoivat potrelhndh reči, ker je imel denarnieo. Iz vseiga priiipon-edovainjia je raBvidno, kaki> doibrotljiv je bil Jezuis z Judežem, ker mu je dovolil, da je po nevreidnem spa-ejel sv. oibhaijilo in da' je cello njego^vo pTegreho skrival pred drugimi aipostoli. KnilsiDus je ànel vse mogoče 0'zi'c& do njega;, da bi ise' poboljšal im premislil ša v žadmjem tirenotku; Vse to je za'piisamo nam v poduk lin svarilo. Kristius je neskončno dofoTot- ■Ijüv kl se daije v živež pri sv. obhaijiJu dobriiii in hudo(bnim, vredniim in nevrednim. Vsaik na,i glada, kaij idela, da ga ne aaidene baizen, ki je za. dek' Judeža Iškiairiiotia — ubijaivca. Kdoa- hoče stoipi't'i k mizi Gospodovd, naj odloži pred vsem sovrasilvo in vse prepire. Zato vidimo, da si pni sloiveisnilh sv. mašali 'dajejo du • ho'vniki pred sv. oibliaijilom Jjnaioivske poljube govoreč: Pax tecum, t. j.: Miir s 'teboj! To je predpisano pred ßv. obhajilom v znamenje, da je treba; pred sv. obhajilom odložiiti vsa sovraštva, -^ise' prepire, vse zdražbe in nevošoljivosti ter obleči ljubezen, doibrotljiVost, potrpežljivost, usmiljen ost in Kriistuisov mir. Tisti: Pax tecum imai torej globok pomen, kakor ilna globok ]:)0-men današnje berillo in današnji sv. evaaigelij, ki le na' videz ne kažeta nobene zveze. 12. Ob časn .sv. Kajtairine Sijenske, ki je v mladosti stopilai v tretji red, je živela tudi neka druga tì'etjere'dnioa Pallmerima., ki je vse svoje premoženje dada za dobrodelne naimene in je neprestiano' molillai — pa je biia polna, prevzetnosti, iievosöljiiK'oistli in hudobije, ilo je slišafci. o poljožnii Ka'taaiini;, jiO' je za'oela' iz snoa S0:vražiti. Ce ji je' le kdo omenil Katorino Sijensko, je vsa poaaidelai i!n jo je zaičela praiv po' saitansko z;mer-jati in črniitlii'. ZaitO' nil bite. njena: pobožnost pred. Bogom nič vredinai. Sv. Katiarina Sijenska. se je trudila., da bi jo pridobila in potoiažilla. Bila jej je mìO' prijiaziuia, jiO' je prijaizno pozclravlj-aila in oaisliilia: — pai Alse zaist'oiiij. Palmeriiia; je Mia polna sr'da iii nevoščlijiivoisfci iai je tudi nairoioilai, naj se Kailiairindi vmlllai zalpro. ZatO' pa> je bik: z boleznijo' kaizaioimniai, da. ui mogia, sprejeti najisve-tejšega zafcramentiai. Zgubila je namneč zavest. Sv. Ka-tlairiina- pa' je veis oais te bolezni goreče mo-liia; k Jeizusu, naij bi jej podeiliil vsaij nekoliko oaisa: zavest, da. bil se pokemla in mogla sprejeti iiajsveitlejši ziakraimrat. Bog je Ka'taa-ittiino prošnjo uSilišal. ,Nenaclom,ai je dobila PalmeTinlai zavest, da ise je axioölai še pokeisaitü in obžailovati svoje Boivraštivo i!n svojo, nevoščljivosit dO' Katarine iin siprejeti najsvetejši zakrament. Umirla je še-le takirat, ko' je vse svoje .sovraštvo odložila. 13. Kristus je ukaizail, da moiramo bitii glede Ijubeznii do- bližnjeiga zelo rabločutni, ko^ se bli-žaano' olterju. če prtiideš že do oltairja in se spomniš, da ima tvoj bližnji kaj proti tebi, pojdi prej in srpraKÜ se s svojim bratiom in poitem pridi spet k olttoju. Ce se ponižamo, je to bolj pTijetno Jezusu ko oibbaoillo samo. Na oltiairju je v poidobi kruha, in vliina pralv ttiist'i Jezus, ki je tako ostro zapovedan ljubezen do bližnjega. Kafco' se mo>reš torej bližati Njemu na oltairju, če imaš so^vraštvo v svojem srcu alli če ;si škodo naredil svojemu Mližnjemu boidilsi z jezikom bodisi v dejanju? O sv. Janezu, škoifu aleksandrijskem, ki ga praznujemo dne 23. jainuarja, se pripoveduje ta-le miična doigoidJl^ilca. Šfcoif Jamez je nekoč moral kaenoivaitii nekagai ckrhO'Viiika. Ta. pa se mu ni hoiM vdaiti, ampaik jie oelo začel sla'bO' goTOràltiì o škofu. Škoifa' Je to' zelO' bolelo. Bal se je, da. ibi se äjuidistiv'O ne poihujsallio. Ko je škof hoiM drugi diaaa pelli sv. mašoi itn je že Mil na oltatrju, se je spomnil Jezusoivili besedi': »Ce pa-inešeš dar že na oltair dn se illam spomniš, .dai imia tvoij brait kaj zo.per tteibe, pusitSi tlatm lS'^•0'j dar in pojdi in spravi se prej s svogim bnaitom in potem prti/di im dairuj svoj dar «. Ko se je isvetli škof spomnil teli beisedi, je tiaikoj odstopil od oltlairja, kafeor da M ga bilo kiaj zadelo din je uika/zal pokliDadii tistega dubov-nilka. Ko je dnboivndik prdšeil, je svetii škof padel na kolena predenij itn mu rekel: »Brat, oidpu-Jid mi! « Dnboivnika je 'to tlako gatnilo', da: je pokleknil pred škofa, in ga jokaje prosil usmiljenja dn o'dpusta. Sv. škof pia je rekel: »Bog nam odpu.sti vsem!« Potem sta oba vstala, se spriijiaiznil'a in šla v cerkev, kjer je isv. škof nadaljeval sv. mašo. To je prekrasen zgied, ki natm ga. je dal sv. Janeiz, poaiižnii škof aüe.ksiaindr'iiliski. Laiiko bù vam navedel S'è drtuglih zgledov, ki pričajo s kakšno vesltöoisit'jo in mblbčuitiniostjo so «^.Hopali svetiniiki in svetnice ]x)žje k mizi Gospodovi in k diairliit'vi sv. maše. * * * 14. Imejmo ftbin&j v svojean sirou ljubezen do Bogia iln ljubezen dio 'Miiižnji&ga, ko .se Mližaimo mizi Gospoidiovi. Kakor je K.riisitus mais ljubil, ljuliiti moftiamo tudÜ inS svojeiga blžnijegia. NiaasYietejä; zafbramienlt je dokaiz niajviečjie ljubezni JeiZ'Ußo vedlo aas. Bnaiv ,z)a tb' p(ai ;nie (tlniii itia aatoaimenit' naJoo-Maga sovmšhia lallii inevoscl'jiMoislffi, aanimlk ziahlteva iiahločultoo' -Ijuibezem, pifeainieislljiiiTOtìt, pioHlrpežij i -voistl din dioibpo'dlen'n'oisit. Ziaifo beremo o pnili kri-stljainiijh, dia so bdlii! adiružani v lloimiljieinju kiniha,. ■t. j. v za.uižilvaiiju itleilem' din krm Jeziuisioive' iai da fco-v bnafekii lljuibeizaii pnoid!a,jai]li preanožeinje, da iSO' 'od 'tlegia dlaijiadÓ! po/ttaetoalm im da; ga ni biillo uibo-giega med njdimi (Diej. aip. 2, 42 in 4, 34). Billli so ■visii emeigla! diuta iin so iižliviali jed z vesieillim 'in pre^ pnoFJtiim ßttioem. (Dej. a,p. 2, 46). Kakor p.CTii kriistljiainii, moiiamo 'Kudii mi v ljubeanii piriißltJoiiD&itli k miizli GioisipiodioiTO. To je za-kramemt neliizmerne IjinbemD:' Jeznisoivie lin zalto ga ememio sprejanatß; le v djubezmi. Kdoir ga pogo-stoma allü oelo' vaak dlain prejema,, naij se skrbno« čuvia visiafceigai iprepitna, vsake nevoecljilMoislllii, vsake žadHitK-e, vsaike meipriiijiaizinioisiliii ddi škodoželljnositii irn aiaij žiKtij z vismid v millrai, koddtooir je moigoče. Iniejmio auaKiaido', dia vsiaikeanu Hütlpo oclpuBltàmo. Naij .sokice iiie -ziajde v maši jiezdd Cnvajmo zlasti svioj jteik, kaijlffi z jiezlilkiom dieilkmiio lialbko laoivra-stvo, dellaimioi piai -tluidli! lahko miit iin 'ljubezen, kažemo liadiko, dia ismiO' kriilsit'jiantii, kažem,o 'pa tìudi ■liahko, dia smo paigiamli lai. ibireavercd. V Oče niaš-n moJimiO': »Daj nam daams nafs vsakdanjo! kriuih dai oidpuisltli]' nlam nase cMge, kakor tiidli mii loidpuščamio svoj im dodžniikom«. Ti dve prošnji sitle skupaij, keir ne moremo po \-i'ed- iiiean sprejemiaitli od Ba@a me vsakdanjega kriilia. ne niefeskegia fcmihia, afco me odpuščamo svioijemu: bliiiznjeimu vaafctieirlii lilz sroa. Odiltoižimo viSiö isom-iašitK^o iai ne^'osclj'h'oisit dm pioitem jejimo od Itlegtai kiruba in pijmo o^d 'teg'a ke-liihia, dia 'bomo' kdjati vpeidmii 'tuld'i jesti iiln piti novega z Jezusom v knaijeslövu mebeškega Očeta. 15. Ko je naš Gioisipod Jiezus Krds't'us ijosba-vili pTii zadinjii večerji na Vefl'iki čell-ifek zvečea', maijsvefeijši ziakriamenit' litn ko je dal aipoisltioilom jesitlil od kruha-, itti piKtIi o;d vitoia, je doisltia:\lill tte-Ie .'besedie: »Powni Vam, da pos^ibmal ne 'bom pil od isiadu viilnske Irille cliO' itliisitega dne, ko gai bom pil novega z vaimi v kraljeslK-u svojeg-a Očefa«. Iz teh beisiedi je- rafevddmos da niatm je Jezus pri-prlaviiR novo veoea-jo, novo viino, kalfero' bo sam z nami pil v kralIjeisitW nebeškega! Očetai. V neba-^ili naisi čakai giositija, nais člaka aiebeška. mliiziai, pri kaitferi bo sedel z nami sam Jezus Krifenhis. Nai to nebeško- igoisltlijo. valbiii Jezuis z besedami, katie-re beiiemo v 'damaBnjem sv. evaaigieliiju: »Pojdi brž po 'Oesitìali lin u'Jlilcalli mieiatlai i'n prfpeljii sfem uboy-e lin hrome cin stepe- liki kruljaive! Pojdi nia polla dn preiKazie in pTÌmoaiad jih noter M; dai se lua/ijod-rii moja hiša!« iß. Klag iiiais vse äata v Melbesiili je nemogoče powdiailli IS čJoiTiešklim jezikom: OkO' ai'i še videlo in uìio iniii iSiMiàalllo, k&r je Bog piipiiia'.vdll v ne-beisili njim, ka|tfeii1ii giai ijtiibliijo. Dkisü je pa. auemioigoče z jeizütoom 'poivödialti 'm rtTzjaisniiilli nesikioaičnio' /sa-ečo, kiaitleria niais öaika v nebesih, vemo. veinicter-ille netoalj pnaiv zia 'točilno, ker nais uči 'tiaiko ;9veitla katioldik-aj vera. Vemo za lllrdino, dla.i bomo. v nielieislià uzimallii od lolbMéja d.o o.b3iičjraf Boga, ki je neskončna^ ilteipoita dm do-bnolJia). Tukialj mai ülem svtìttii igai u-žiilviamo .sàDi'tef^'a v niaj.sve/ltejšem ziakammanft'u, tkan pa ga bomo. u'ž;iva,'Iii od obUHlčjai do oblčjiai. Mnlsilte si vse ite'poite, kaiöere iste kdaj vdldeJli, mlilslliläe laii vse miifoe 'in do-Ijpofe, koaliere "site kdatj občntlilKd — itn vise 'tle lepote in dobnate niiisio še sencia maisiproltli' neskonoiiii do-broltl) bo.žjii. V Hlo. božjo cl'obiroitlo iln l'epoltb. sio zaljubi j ane zvellliičane duše, v ftlej božji Hlapolti kopljejo, v neskončnem veisieilju. To bo nelbeška. a^ečeirjia dto nebeška, goisitliija. V zafcrlaanieailtu preisiveftiega Rešnjega. Tediesa ga uži-vamio zakriiitfeiga; v potìtobi kruJia in ^•in)a: — v nd^CLSiib pa ga bomo užiiteatti poipioinomai, od oblfllčjia d)o obličja. Drugo. vGseilje, kaltieiro. bomo. oultiM po smrti, ■ so nebeisa in pneMlvavcIi neibeškfi. Liepoltia,.. 'nielbfes ae iudi ne more poflimffi'. PraMvarvci nebeški) so' angeli, sveltinliikdi dn ls^•'etlni!ce. O kaikšno veisélje bomo občndlillii, k)0 bomo .seldelli prÜ mijzü v nebeskü d\io-raind: z .Jeizueom, z ßingeflli itn .S'MeWnliki, kiaikor je Kristus rekel: »Povem Vlaim, da gai polsrilrmia'1 ne bom več .pil z -Matm/i, .doMleir ga. ne bom pil njoveea v krailjeisiÉvu. mo.ieigai Očeltia (IVTlaft:. 26, 29)«. Tr atjie, kar noi ev. kršminiskla vera O' 'iudbeški veöerjli' din gioßliliäli in o niebeškem vevselju, je, cli. se naim bo 'tlam lizpoHiuila vsalka želja. Sv. vera uči, da SO' iieibeisia kriag neßkoinciieiga veselja, kj-ir se nam Ijo vsiaika t'udi najmanjša želljiicla iz-polndlla. Nia; soicbnji! cMi bb HndS) nase itelo dtob'iJo plačilo. V^tlallU' Ijomo od smritli v čaisititljilK^ili tletesih. Zapisiamo je v 'svaingeilliijn sv. Mateja: »Takrat se hodo svetili pravični kakor solnce (13, 43)«. In v eA'iaiigielMju sv. Mairka jie zal^ìsaaio, da bodo^ ti. ki bodo vs'fiallii, fcafcoir mig-el. v nebesili. To bo poipoJna .gioisitìiìjai, nai kaltlaro nas vaM Jezuis Kristus, nia kaltleipo mais vaibi sv. kaittolMška ee'rkev pri vsieii prfidiigalli. in priil vseh kršoaaiiskili niainkih. Vise prfiddlge an visli krščiatnski naJuki, končujejo z željo, naj M' ljudje svöj'e oöi in svojo dušo odtr-giaJi od poisveitaJli reči diu oibruiili priotói nelbeisora, kjer nas čaka nelsfcoincnai gostja, večna sreča. 17. Izgoivairjajo pE' se ljudje z besecllaimi dči-našnjega sv. evaaigeiMjai, dai ne morejO' mdslditi na nebeško veselje lai na^ nebeško srečo, dia dimajo druge reoi po gllaKd. Pirvi pnrafviijo': PTóls'tlaivo smo kupillii d;n moiraano ii'ti' in jo ogledatì; prosimo te. imej nas izgovorjene! Kdo so 'ffi, ki se liako i'zgiovaa'jajo? To so ljudje, kii so ziatmdšlljefnii v svoje premoiženje iai v svoje boigiaistVo'. Pto' gffiaMi dmajo slamo svoje njive, svoje travnike, svoje gozdove, svojfe hliše itd. Visak dani pregledujedo svoije prisHawe. Ti nikiiajo čaisa piremašljeTOttlii o^ nebeškem veseil'jiu dai o nebeški! gostlijl. Tafco' ßie poisitiaTaij.o v sfcribeh m po svelbo premoženje. Ko pÄle smtìti, jih najdte navadno nepTiiliD.raiviljeaii&. Drnigii se izgoivarjago : Peit jaimio^v voltoiv .smo kupjllii dm jili gremo poiskulsiitii, Pirosimo Ile, imsj nas liizgoivorjene! Kdo so ti? To so kupci, kateri imajo srce in dušo neprenelioma: v kupčijii. Trudijo se, dia bi s kupöij'o olbogaltlellli. MIlBflliltli. nfc nebeisa, 'nia nebeško veselje ■— nimajo časa. Kup'ujejio in pnoidlaijajo, letajo iz dežele v dežsJo, broidairijo po xeklaii in po morju za. nič dxugfèg'a niegiO' m demtr! Pira-v!Ì,jo: Iniej®e nais itegio'vioirjieaie! Ne motremo mStslitii na neibeisia., nia nebeško^ vesialje, nla nebeško ■gostijo! TrndiSlli se s kupäi'jo n)i gineh, lakio prii' tem ne zabdaiiiOi Biogai! Vse posvelflne skrbi je treba, täko uniamaitüi, dài je vise'lej na' pr^m ameisltlu skrb za TOČmosit' jtn iskmb m nebesa! Ker preisiegaj ne -beškai srie^ai li/n neibeško veiseilje druge .sreče in vse drugo Aieisielje öeiüeiga STOitlai, je dz tfegai raz-Aidno, .dia. moiriai bliitii naša prva. skrb za nebesa 1 Naj se zgodi karboHäi .— v vseh oko.Kščthah moramo bàllli 'ttdni im 'iieoniahljivi ! Tnelt'jiai vnsitlai .'Ijncl .se iilzgo.vairja : Ožendl som se dn iioiPeij nie miotrem priilfc! Nimamo öaisiai ski'heltìii zla nebeisa! Zd'aj smo miladd', adaij jie 'tireibla vesieflfiftU: s'e, hodSItli' pff plesih dn po vesieMiciaii! Tako lae Hijudje lizgioiviairjajio ma, mtzne niačme., tla me morejo iskrlüe/tfii iziai večnio zvelčamjie. Vise to je JeziTS Krliistiuis Viedlel že 'Hapnej. Zialtfo, je ukazal prteiiglafiS) lila ozaKaiiijeMaitJil wellii eMajigeJlii'j uitogiui. hiiomlim, islIöiÄi din kirulljlaiviim dai jüHi isÄli v 7i8-beško kiia,ljieisit\'io: »Poj'dli po oeSMi din ulicaii me,»tla in ipriiipelijd' sem xiihoigie din hromie db sle ne in krulljiaivie! « O kakšnia Ibliaižblai m nJioige, lironne, .silepe in kruljlaivie so 'te 'basieiclle! Nieibeško kiialjie.sitivio ni m posvielllnjaike din nlečli(sitfcililkie, lalnupalk zla uboigie in piandižiie', kafcoir je (pekel Jiezms Eiiildtuis v.pridiigtL na goni: HllalgioT iiboigiini, kar njili je neibeško knall jeis'tvo. Kr'iyi'nis jie nklaiziall skaibeltii: zja uboge, zja bol-n)ike, zia, hrioime, isdlepe aln kamljla.Vie ! y> Pojdi po cestah in ulicah mesta in prìvelji seni uhoge in lirome in'sleve in kruljave!« 18. Tiii ,prliijia(t(eilje je lifmJel nek filovek, pravi sliaim. pirliilliìkia;, ttìii iMlijaMje, nia; kaWarie ise je močno' ziainiašall iiln jttta vefliilko mnpai Zgotìlilo pa se je', 'da sio teigia. olioTOka po kii>vem hudo za'bo-žilid. Poàlfraall je 'tiediaij 'tle itti piijaitelje ter jim i-ekel : Vii' isltie niodt prli'jialtleljd, ma kaitìane isean se veddio trdnio ziainJašail. Gtejife, zaWozdl'd siO' mie po krifveira dm rials llepo pr'oisilm, p'ojdlie z menoj pred sodmika pa-lii'<' dm prtlseòi, db sem necMžen. Prvi paiiijiailieilj ise aaicnte llakoj diagioimrj'aitli, češ, da: ninira •oaisa iiai dia: me moire ž njdm. Dtugii iiriij'aitelj gre aicer ž 'njhn, piai is)altn0' clOi viM in se vim-e idomov^ ker se je zlblail isiocllniiik&.. Le 'tIreUiii priljatelj, na ka-teiregiaj se je -pia v žMjenju nagmataj zaoaiašal, gre ž njim k isratlmiku, pitóa, dlai je nedolžen din Hudi pniseže. Kdio sio iltii .pTiiijiaitleljii? PrvS priiljfaltle'lj, kialtleragiai Jjudje nEid vSe Iju-Ijijo dn Tiaidiil kaltlereigai zQineimiairjajo svoije idolžnoisti d O' Boga iiii niilmiaijo oaisa skrbetii za nelbasa äm za nebeško večerjo, je pnemioiženje', posieistVo, kupčija; z 'bliatgom lita z žiKiilmo', deniar, Mša; iilfd. Ko-boniio ob isinTltmi uirlii moimllli ts'top'M pröd iSoidiÄaj nam ho 'tla: 'plriitiialtlellj prv'i odpovedali: Mlma;m časa, nie moiTiem s itleboj! DruigiL prii'jaltieilj, nai kaibeiriega] se zatoaišamo, SO' ženai, òitlroldi, btrlaltljie, iseslfeie dm dirnigi anaisd znan-Cii, raidi' batfeniiti vieokrait ziameanarjamo- .doilžnoslii do Bioiga in iidlmialmio öaisa skribeitii zJa. nebeisiai. Ko Ijomo- moT&llli ob istmirifali nrd' 'Stoipitt pred isiodnji s'Itoli, bodo' ti šili /nlefcollifco čaela z nami, pia ile da vnait', lt. j. dio gaiolblai. Tlam se bodlo vrml'i liln naus-sanie puisitliTi. Pi'ted isodlnji sitiol bomo -mjoirlalld sto-pliltli' samli', pTfaiv saimd! Trelt'ji pffdijaitletlo, mai kialtlerega! ise' tiu na; zemlii najmanj zamaiäamo', so naša dobria dlela, zlasti naša skrb za nebeisiai. Ko biomo umrli naßi tb, prijatelj ne bo' zia'pueltlill. Ta pojde z namffi pred sodnjii stol, nas bo^ zagovarjali, zla nas pričal in priseg&l. 19. Ne bodlitoo toirej podlobiii :tlils)tlim povabljencem, 10' ba'illeiiilli ©oTOiri cfeimšaiji sv. evainig&Hj, kaiteaii niso mainali iiitli irua; goisltlijo:, ampak so bOiij ljubili piìiis'teivie, ^t. j. pireanioženje in posfeisitea', so boilj Ijuiblilli volli, It. j. kupöijo din 'dlenar in so bolj IjuWilÜ žaiio, poiavetao' veselje !iin poBvetlne družbe. Vse tlo 'luais bo oib ismrllinii, uni zsalpust'illo 'iln ne pojete z mama pred Bioigia. BoidWo .ra ji podiobni (tlilstim äixomakom, fci so raiclii šli nai gostijo. Ziatajia'jmo maicli v icerkev, ispnejemiajmo radii sv. aafcratmenle dn Ojubimio pred vseani drìigàtaa irečmii Boga!, da nia vsak naöin pridemo na- nebeško gositEijo', na večno večerjo, kj'er bomo z Jezusom adrnženi na vekoiv veke:. Taan v nebeškiib proBtbriih bomoi pìlìi novo vflino sknpaij z 'Goispodlom in ZA-ieHcatjem Jezu-BOm Kiiatusom, batoolr je siam rtekel: Pbwem Vam, dia poisiihmall ne bom pil več od siadn vitekie trte do tÜS'tega dne, feo' .gfe bom novena z Vamü pil v kraljestvu svojega Očeta .pri večni večerji. * * * 20. Sv. olbihlaljilio je piedlokus večne večerje, pri kiaiferi lljoimio užiivaiUi Boiga ma vse veke. Kalisitluis jie 'vael iM ziadlnji TOČetiji v roke kruli dn je irelkiel nad kinihom: To je moje telo. Kar je držail v jioiklaih, n;i b'illio več kruh, lamtpak •telo njegovo, kelr dlru©a(če ba. Njiegoive belstìde ne 15 bite ireisnlilčnie. Po lleim je vM v irofce keffilh iii je refcell maid vSlnoim: liO' jie aniojai kri! V kdldlhu ai Milio^ več viiauos amipaik Njegov/a- krt. Tie beisieicle so tlako jiaisme, % je lilzklijuòein vsak cMig naoik. Ker so ile beiseiclie itla.ko jlaisnie iitii !tlaiko ocitoe, aaltio ni skoraj noibem kffliiwieirieic itleigia Itkjil. Taijliilli so clru-,gie krščiaiiiiske neisniiice, kakoa' im pr. 'tlaj^tjo r'az-kolinülkli', dia irlilmisikii papež ni vrho\'ni poglUaivaT, da mi neizanoillljlilv, 'tloidla ;tle Teisn'iJoe, da-je Jeziuis Kr. resnično pričujoč v podobi kruha in vina. niilsio nüJkdkir iKaijiiiliii. Oclpaldnifci od sv. vere ma' Angleškem iso vse magioče ffiečii teiiiiHii, tbdla tie [reisaii^ce nifeo 'tajü, ampak isiO' zai trdino učlili,, da: imajo pravi dubioivnlilkii od Jezuisa KrMusa. oMlafeifc iz-preminjaitti kriuh 'ài viiino v Njegovo telo 'iiii kri. Sv. Baiviel pTa,vi: Kdoir neviiedno je od tj-ga kruhai äin nevrtedmo pije od keldha. Gospodoivega, je fcrfLV Mesai äm krn Gospodoive. K01 bi ne biilo pričujoče ^Mto Gospodoivo iii NjegOiVa kri, bi on, ki bi po nevrednem jedel in pil, ne Ml kriv ttelesa in krvi Gospodiove. Sv. Pn-vel 'tedaj jaisno uči, da je pod podio;bo kruha ttilo in pod podobo viina. kri Gospodova. Ko je Kiiistos obljubi, da bo usiiainovdl ta zalknamen't!, je nekiell 'tlalko>-le: »Jiaiz sem kruh življenja; kdloir k mltìnii pJdie, ne bo lllaioein, liln kdosr v mienle viamjie, mie bo mlilkoftli žejem«. Juid,jie so na t o gadrnjlailii!, keir jie rekeil: »Jiafc sem žiivii hruih, ki sem liz mebas 'priilšelli«. In -sio nekillii: »Alli miii !tlo Jieziuis, Joàefo'V isiiln, dilgair lolčalla' liiii miaftier ptoizmamo? Kako Hleidaij pnaivlii: Iz mebieis islein prliM«. Jieziuis jim odigiovoiilii: »NliOdair me giod'imjlaijltfe med 'Sieboj! Jaz -ßem kruh žHivljenjrd.. Viaai lO-cöt'je so jäM miaino v puščiaiNiii liin iSo imrunE . . Tai je kiiuh iz nehaš ; kdoir od injeg-ai je, ne uimirje. Jaz sem žilvi kruh, ki sem m neibieis- .ijiiiiišel. Aiko kdlo jé oid tlega- kruba., bo ži-Tél vetooiniaij lin krulh, kafereiga bom jaz dal je moje mieiso zla žiiMljeinjie sveltia.«. Judje so sie tedaj začeli prepirati med seboj govoreč: »Kako nam miome !l(ai dla\11il rsvajle mesio jeslti.?« Jeznis jm je itfedaj i-tìkd: »Rieismöno, reisiniiičnio, povem vaim: Ako ne boste jedli mesia- Simi človekovega in pili njegoive kri\ii;, nie ibloisitle limieilli žmlljenjia v siebii Kidlor Je ■moje mielsiO' in pfiije' miojo kni, ima večno živiljeiije iin jaiz ga ibom oibindlil ipoisltednjli' dan. Z'akaij moje mieiso je iriels jieid liln mio,jai kirli je .ms pij'afei. Kdor jé .mioje meso tiln 'piàe miojioi kri, lOBfeme- v meni- din jaz 'V njem. Kakoir je mane poslali živi Oče din jaz žii\iiim zsai-\ialjo Ooetta,, 'tialko bo tudü ittettt, kateri mene jé, ziin-el ziaivolljo^ mene. Ta je krnh, kateri je iz nebes prišel, ne kakor so jedli vaši očetje mamo 'iln isiO' 'UinirlM;. Kdoir jé ta kruh, ho zìtoI vekomaj (Jia,n. 6)«. Iz teh Kiri'ilsltluisoivli(h besedi je jaisno, dlai je pod ■ podiQibo kruhai 'iln ^toa iresmačno pni'čuj'oče tlelo jn kr*i' Jéizaim;, Siina Božjieg-a.. * ♦ * 21. Ne samemo, sli. pa miisilM', da; je poki podobo ki'xite is' llleto Jazujsioivo din pod podofbo' viina le kiri' Jeziuisoiva.. Sv. kiaWißka ce:rkeiv nSi, d|a je s ■teleisom JeiMsioiMilm v .poidbbiii kruha: zidiružena. ludfi Njeigoivai krii, diuša 'ihi Siln Božji' in prav fejkoi ipöicl piodotbo ATinia NjegOTO telo, duša^ in Smi Božji .'tieidiaa pöd poldiobo' fcruliia. cel Jeauis Kr. in p old po d'oib o viilnia! cel Jeauis Kt. Vzrok j© itla;4le: Ce je' p«d poidoiho ka-uba pričujoče :telo Giolspodia Jieizuaa' Krlfetluiga — t. j. prav teto telb, fcaitlero je nia dleismici Boga; Očeita, — moria; biWii is fe'lleiSiom t'udii eioiVešba diuša in Bog Sliln, kajö is tieHielsiom Jiezu^so^Vita je združena tudi čtereška, dušia din božalnisItlTO' v eni, niamreč dru-gÜ- Božji oselii. Ta na'uk je 'tluldli islo'ves'no potodil IWIdemti'n-ski cerkA'emi zibioi'. Pod piodö'to krulia iln viilnai je cel Jezus Kr. katooir cfliovek in kakoir Bog! Diuga;, katera ©ne k ev. olbteijliiliu zialužiiKia te-daij Jelzjuisiai, Siitnia Božjielga, vseinoigočmelgai Boga, kaltleriegiai Jiiomo v nielbieislilli užiMallii ,oid oMilčjla. do •oMliičjla. 22. Ziaiuaiivlamjie Meisia, din kr-vi niašega Gospodi® JeButsia) Kir. pri isiv. .olblialjdllia je ferej pred-podote ttlilsitleigiai lužitMalajla, fatle večeirje, kaltiefra naiä čatoas v miebieislilh. Sv. Piarviel pflalml (I. Kor. 13, 12): »Zdlaij viildSlmioi klatootr v mieigllSi, Sfalkiialt pai blomio gle-diallfi' lod lOlMiiičjiai do loMačjlai. Zidlaj spoizmaivaim le n'etoollliko, tlajkmalt! pja (bom ispozniaMal, kafoar' sem bili spoizmialn. Zd\aij pa dsitiaime Aiema, 'uipairujie lin Iju-l>ezie!n, to' itiroije; nialjveöjiai piai mlej tieimli je Iju-bezein «. Tafco goivoiriii ot. Paiviell! Zdaj gfedlaimio Boga od dlaJKeč, 1'. j. is pomočjo lav. vere. Boig je skrit pod podöiblo kmujhlai lüi vliiim, oii je v megli, mi, g-a ne A-ikllilmiO', itlodlai v ruelbiesiilli ga/ teomö' gMallà od oMiiicj'ai idb oUticjiai. Viasell'jie, 'kiaitleirio blomioi obòultliil v niebieisiii gie-diaijioc Božje lolhliiičje, se nie dhi pöpifeltlil Bioig nas ibö' napajal s p'oltloikii' -sTOjeigiai AtefeE'jä. Sv. obhajd'lo j'B le seiniciai, je Ile pre^dpiodioto Itlilsltleigia' neB'komenega veaeiljla'.. Aio cilwieik pio vredniem is'pTejmie sv. ofc-lilaiifflioi, olbcultal v ismojem sirciu 'AielllilkiOi veseJije', toda fo' 'nli- iiiiß mispiroltlii veiselju, kait'eino. bö' 'občutilo naše isime ipir'i carili Aieoeirjlii v, nieib'elslilh. * * * 23. Niai itla ^neenio liäi meiskončnio Mečeaio "le moinaimio prillpiria^iljtaltii) e sv. obihiajlilllom, ki je pred-pod'oibiai inebieške večetrje. Sv. oibliajiiilio, batero sprejm-eimo- po' viredmem, niam Vliiiva v srce in dušo veselje, fcalfero je pTieidlporioiba' nebeškega vieisel'jiai. Zialtö moramo poigoislttomia' pmejemlaltìi sv. ob-hajiito, djai ise idloibino> pili|paw(imioi nia večno vieÈerjo v nebesilli. Gtejano, dai mais ,ne zadenejo ois'itire be~ sede Kinisitiusoive: »Poivem Vam, da.' noJjeden onih miož, kiafW iso 'blilllii ploivialbiljieini, ne 'bO' okusil moje večerje«. S pogostnim vrednim sv. obhajilom se niaj'DepsB' pirliipiiamilmO' n|a sv. oibhajdiloi v nieibesih, kjler bomo im ^leke peltti: Sveitb, sveitfo', črez vse sveto! 24. .Swftb, ßivieltio', orieiz vee sivellio! Tako pojemo IO ziatorainieailtiti isv. Riešnjegia. Te'llesa, v kastr?-irem ziaiužilMamO' isamieigia J:eEUis|a.. Ro je Biog pioislEall liaiöiuitm Iziimelcem v pii-ščaivii krulila, so Izaiaiell'dii čuidleč se goivorfli : Mlaiiihu! Miamiiu! ReMt sio: Miatnia- je to! àtii začeffiil poiblilrlaltlLi ipio »tbih 'aha jeisltli s 'slllastjo. Ce islO' iSe Izniaielclii čiuicfflli', dlai jtìm je' Bog posciaII imalnio za ifelb., koDlitoo hoilj se anoiTiamo cuiditó ml. ko vidimo, d(ai niain Boig vsak dain pošilja; nebe-škeiglai krulila!, dia iilaini cllaije v žiivež teTo ita kri Zvielliilčlairjai Jieauisia Kr. To je čiudež vseh öud'ezev, dia p'o palai\-liiciii Etahko vzblIJkiamo': Maiiliu, iiianhu! Mamliu! To .je ineiheška kTiih, v katerem je prliičujoič Siam Jeziuß. Pod podioibo kriuha iti vina je C©] Jezius, kakoT öloivek ,in kaikoa* Bog. Keir je z. Boig'om aiiiuoiiii eiineigia tìilsIflMa Bog Oöe iai z Bogom Oöeltlom itn z Bloigom Sinom enega lidisiivia; od vekomaij. Hiuidlii Boig isv. Diuih. — teda,j jie tem pre-sv. ziaiknaimeiritlu božain!S:t'vo Bio ga Očete, Boga Sina lim Bogai isv. Duhai. Sv. 'tiabarailaikefl'j je maglina M'siioa, toda v njej p^rebiK'ai oisebiKo vsemogočni Bog, nlaš Goispod Jezuß Kff., It', j. iH'aiv 'tfeitii Jezus, kd iiiais je na kiiizu odiTešill', kaltbrli nais ljuiliii lin tse inam dlaije pni sv. večarjii v jed. Resniičinio-, (l.jiudje bodb moraK dlajaltÜ ]jrt>d Boigom oisHier raičun, keir veTujejo^, dai j'e 'tlu pričujoč Jezus Kt., ipinaMii čllbveik iln piiaivi Bog, pa h& 'tiako otaašaijO', kafcoir dk' tìi nič mte verovaOli. Kristos foži v isv. tialbermalkeTju: »Uf^tlaino-vill sem ta zakramen-t' diz i^u^beaniii do vais, kar sem: holte! oBillallü pini viais do konca; .weHta, a Vi aanne iie nilaii-attle im mei nie oihilskujietle. Jiaiz siem -vm gos'pod, a và! mene ne uhoigialte; jaez sem vaš pniljialtlellj, a' vi mene ne iljuibliltle; jaiz sem Maš Boig, a vi mene ne calsililte' iiin ne molite; jaiz .diovoüjujem, dia ime moji cMiovniiki noišSljio po cesitlaih, v proioeisliljlaà, 'dia me nosijo k hoiltaiiikom «po bišaih, da me raizpoistlav-Ijiaiio' pO' cea'kvialh, la) vi se ]>peid menoij mespoidoibno olmiašalte. - Talko (tloiži KilMuis! RiesdilčnO', tlo je Melilta pregreihia', m kialtero bo-dio moaialli dlajjiaitli ljudje Ois'tieir inaiauin. 25. Mainta! Tiu je Jeauis Krisitius. iJiavi Bog. KiakšnO' spoišlllavalnje monaaiio tiedaj imfei'i dio tegaj zaikmmeinlHa.? Piriai\- kakšno, kakršno limamo do Boiga,! Koi jei Mojzieis piasel čredO' Ijudskegia. pogla-varja; liin dnlioivnifca Jeitliia v madjanski deželi in je nekeiga: 'dine gnali ždMiino dlallfeč v puščtiivO' 'lo ■giO're Hoireib, sie mu piiifoaiže Boig v goi'eòem gunnu. Miojzes se začntlli, ko vdidii, dia gu-m gori pai ne z-gOM. Ho'tlel se |e iblliilžaltli iui poigiledati:, kaj to' po-mieini!? V fem tiiienioltlkn ziaisiMšii gTais: Mbjzes, Miojziels! Ne blliižaj se sean! Seizuj cre'vlje z nog, zaikaj mieisilo-, luai toaltleimn .siCojiJš, je svetta zemlja. Jaiz igem Boig itK-ojliili oöeltio^v«. Poln sveltegfa. s'timhu zakrije Mojzieis svojie oMičje, ker se mi upali r>o-glecKalltìi V Bloigai. STtellli! /llabtìrniaik.eTj je pioidioton llils'temn grmu. V njem je^ sam Bog, ki nam klliče: »Seziuj'tle svoje črevlje, siezuj'tìe bmliolblijo ìiin mialloptriMnoslt rn obujite piilaivSičmioslt, ko' ise tìlli'aallle 'Siem, ziateay m&st'o, kjei- sllioijiiltle, jie isvieitlai zemiljia. Jjaz sem Bog vaših očetov!« Spoanlaijmio itb iriasniioo'! Tu Je nlaš naij večji zaklaid. KnMuis ipHaivi: Kdoir zve za; zaktexl, gre in p'noicliai ViSie, fcaff dima liln kupi teto njivo, kje.r je zaiklaid 2iaiko;piain. Svieltli (tialberaialkiellj je totla, mji'via, kjer je skrit maš največji zBikUad ^— Jezus Kinilsfes. Sv. AlMom prlilmieffjia, ev. illateraaikell'j hribu Gladiaia'clu v AnaMjlil. Pinaivii, -dia! je turilb Galliaiald pöln fepO' diiisečiiili isiočmjlajv, miaBil in zdiraml. V sv. ta-ijeirii'akellj'u ipiai je še več! Tu lilnm Jeauis piriilprav-lljem' niiaiziilai in adliwliiKai zla vse ibollleiznii 'ki aa vsa zlai. «O A/dlaaruoMii oltlnoidi'», kffličte Zvidliičlaa' iz sv. 'tlaib«rniaikellijlai, »zialkaij itiož'iltle 'O SAioijmi siino-nnaiš/t'vu? BiMlilKe! k mieinli, ker jàlz sem najijaljM zdTiaivnjik dn iilmiam inaijbolljšla: !zidlrla)vil(a, zia: Tisie vaše bdlezn'i) liln ziai iislai vašla zlllac PrÜldötle k mienli! visii, ki i^te loÜtezenii, žlaffloistiniii liln polttitli lin jaiz vais >po®i-v'im ! « Sv. AlMoiHK pÄnjerjia Jmuisia v pinasveitem z'a-knaiinenitiu niaijtaolljšemiu-priiijlalöell'ju din ijuMjienou. Kiatoo ise 'vteiselljioi illjindje', kio- prliidiejb v driužbo z diralglilm pTliijialfelljem ! SllilskaijO' di iioke, se ismejejo in m mialpdlviaijo'. V ot. 'tiatbleiriniaikiellju je naš nai-boUjäii pamilaitlellj liln Hijraibljemieic, M; z nami' pirteibiva po dnel^'^"l din poi 'nočdl. Je-zoiis nais -kliiče k olittojii : »Prldiiite k mlenlil, ella ise z menoj /razgiovoTiiitfe ! Pri-dliite v miogo cllružbo. idlai vials pioikre>pčam in potio-^liažim. Piriildlilte k metoli', ker siem vaš ijiuMijtemiec in vaš že'n,in«. Vsi STOtlnlilkii Slo se pogosUoma zialtlekaili k Jezusu v majtSAielllejšeun zaifcmimientu. Imel'i so na-Aiaido polKoižiiltii miu vsiako^ mailloigo in hrd'dboislt, ki ji'ih jte' zladtellla:. Sv. Siattbailj (iiz Jisizjuisioive Diiužbe je limidl n!aiv|aldlo pioigioiviairj!ail/i se z JieauBiom pred ■olitlairjeim klatooir s pirliljaltlelljeiin. Kiaikio pa dieillaanio- miil? Reis je, da daniaijo^ Ijui.lie T Itfeidlniu miato^ člalsiai, keir je viell;i!ko dalla. Ob deiav-jiiiikiiih jie miuoigto (nemiGigiočle prSItli v cerkev k sv. maši. Pia venldlair liimaitle MečkTlait prdtoižniosit zmi-siriilJi sie aiia. Jelauisial, Ki jte v llalbiernakelljTa župT.e oerkMe. KiO' igiiieisflte' avečeir k poiclilt'ku, spoiiTnÄlte se vsiakikTajt nai Ijulbeiga» Jemisia! SvetlnlM so se več-kraiti Old doma oibpaicaliii proitìi cea'km in od daleč po-zd^lal^tjlallfc din miolUilIi Jieza.Tis!a. Kna j, kjeii* sic pokl'e-k'aüli dm sie v miollit™ lotoiiaičaffii proitli, cerkvi, so ime-noTiallli: Na poklonili. PolMlekaijitle tiudi v,i didi oibra.-•Cfl'j'tle Sle veòhnalti piroltli icerkAli, kjer je vaš Zvieličar. In če nrimialtle öa(siai olb cMan-aiiikili, dmlaite ga ob nieide)I,jiah, da ladikio oibliiskuijeltfe po eerkvaih — svojega nlaijtiolljšieigia; priiljalfe'lja din ljubljenca.'. Sv. Teirieizlilia.) j'e neMla, dai hi mor&il bitìi pred ..Jezuisom v .sv. zatoramiemtu naiš nai Kaikoir se v nielbeisdh zMtiaijo- siveltlnliM' ofoollu Jezusa, pirav tlako bi se mioirlallii zhdirtallli kiriisltjaini na zeauljd oko'lu ■njaijsveltejseigai ziaikiraimeinitla. Najsveit'ejäi zaikra-mieinit! j-emia® zieaTiidljiskiil aiaij. Svelindki v ■nlelbfeBiili uži-vaijo v Jieizansiu visie dtotoiroitle in millostii, kar si jih mioiremio miislUiltli. PiW 'llaikio. imamo kriiatjami na zem'lfi v naijsveitlejseaii ziafcmmeiilta vse millostii, ker SIV. Paive!! pir(a)\#, da smo v Jeziuisu »olboigateli v vRiem, dia- :nlam nie mialnjka noibene'ga diaii'u«. V knjtiigi preiroikia Jezaij-e biefemoi: »ViqI poma svo'jega goispoidiarjia m oisdl jasM svojega; go-.spoid'a, lariaieil ,pai ne poiztnia; mene (1, 3)«. Neiumna žival pfoizina, isvoijiegai cliolbffioitoilkia, tli pia, ijuidlstvo moj©, ne pcizinaiš Siviojegai nag večjega diobnoitaika,. kii v -'h^oiji sneidi pineMIvla, € ne ipoamaš svojegai Zve-ičiairjiE^^ Med svoje je priišell, pa njegovi ga niso-•spoznialli. 26. Iznatìlicli! so imiell v Jieffiuzallmiiu svoj ifiemipellj, ki jie bili maizdiellijiein niai 'tlrii dlelle. P^^'^i del. ise jie lilmemoival dK-oir, diruigii Svetlo, itelDji Niaijsve-tejšle. V Nlaijisiveltiejše je ismell lilt'i samo véHiiki dii -liavnik ,iin isliloeir islauTiio einkralt) v leiflu. Ko je šei veliki duhovnik v Najsvetejše, je vse ljudstvo zumlaij Meoallo iin mdllillo, kagWi v N&ijSvieltj&jšem je-billlai .sihratnjieniai slkTiilnjia aaivezie, v kaltlelni atle bili dve kattnerailtli iptošai, Tia baitleirlilh je ibillo aaipiilsiainib dieisielti Ibiozjölh ziapoiveidi, a nlaid iskiiilnjo je b-il' oblltórnHl Blttetar v zinlainueinje božje ptì'cujocniasitli'. V naÈlili iceirkvaih lai stamlo ekinilnjia mvme dn niiisio te kamiemliltfii ]Dfljosčli, mi siaimio olblaičnii sUle^bar. aimpiak je pod poidloibo' kruibla nasiničino prličujoc' vsimniagioičniil Bioig liln Zvellliiaair Jezuis Kinistius : Kaiilsltuis nami je diali pod 'podioibo kruha' in. viinia aaimiagai söbe, Hloiiiej aiiaijidlraije in nlajsveitlejše,. ka-r je lilmiell. V 'tleon ziaiknaimeimtiu nama je naziodeil svojo Maskoinanio illjfuibeizieaa. Zia(tbi je biillo pnav, da je cea-kev :uisltlaino^til]|a poisieitaein piiaizinik, ko 'se vspo-minjamio u.sil|a;noviitive najiaveilejšega zJaiknainTeinta. Ta pii'iaaiiüik je iiizamed mjnovejših pmizmkav V kiaiKoUliiškii ceankvi, kiaijlfli :p.i«a|ziiiu.jie se od 13. stoletja dalje, 'torej pirffiližnO' He'7(30 il et. »Plrüld'iille lllödlaij, üiaiduijmo ee v Gosp'oidu, lukiaijmiO' Boigiu, sviojieimiu Z-vielll&irju ! Piritajiaijmo zgadia pineid njieigioivio loMi'cje ftn hvalimo prepeva-jioč mu pislalme, beir Goispod je vieildk Bog ■iai velik knailj C110Z visie togioive. V 'njeigioivii nokd so v.sie po-kTiajime zemQjie din iijieigw"i Bio vrhovi hribov. Nje-goivo je mwje, an ga/ je 'uisltivairil in Siuho so' njegove xoke naffeidlille. Pr'iidlUtle, molimiio, paAnio na Itila in jokEijmio preid Gioispoidlom, ki niais jie uiäüva-Kil On je Gols.pold, niaiš Boig liln mi smio Ij^ujdstfvo njegove piaše: ii(n oivee njegioive roke. Diaines, ko slišite njegoiv gilajSj nilkar ne zakrkni'te isvojeg-a srca (Psalkn 94)!« Obhajamje procesije s isv. Rešnjdni Telesom, ima': isvoj blalgQSIoiv ido idanašinjega dne. Po cellam svetru paiajzimajejo kriteltjianii z veßkün veiseljean, z izrednO' is)la\-esnol9t)joi iai s srčnim naa^dušenjem praznik presiv. Reenjiegai Telelsa. Ta pralznik je predoikuls' tólst'egai pralzndiba;, kü-ga, bomo obhajali na vse veke v nebesiilh pred Božjikn Ja|gi"ije)tbm. 27. Vabilo') na nebeško' gostijo ozitoma ziajpoiveid zai vreden sprejem najsvetlejšega: zakramenta velja skoraj v vseh škofijah od druge ne- Ponovimo z otroci vprašanja v Velikem kate^ kizmu od 574 ali 615 do 633. delje v pioisit'u cto pna'znììikia preisv. Trojilcie. V tiem oaisu bii Willi mioirialK mi pnilslloipiiltli k miai Gospo-do'Viii 'in spriejieitli iMb :iai krii Jeauisia: Kriiislta&a. K'ctor n!i i'zpioihtiil te aaipowcKi po kiiii^'d, je smrifno grieàill. To ni salmo ziaipoweid iS'v. Cerkve, laiinpak ostra zapoved Kristusova, ki je rekel: »Res-niiičiTo, reiSii'icnJO', povem vam: Ako^ ne bolsitte je'dlii mietsiai Sinn človekoiveiga im pi'li njegove fcr'\1i, ne boiste dmieOii zdK'ljenja. v sebi (Jan. B, 54)«. Kdof nli jedel zia. Viellilkoi moč meisia Siiniu Božjega;, n^ina. življeinja v isieibi :iin ko- toi nimr^l v tiakeni sitlainj:u, tìi umri za vefcomlaij. Sprejem^aitiii 'tia: Z!ak,r(ameii't je ßlfrogiai idollžnioisit' litn siiicer naizen o. Vellikii nioé'i) 'tbdi veckrait a- žiivljeinjn in zillaistli a- 'sni'rthii ■neivainnoBtii, kaij'tli kdoir ne' jc lod 'tega kniliä. ne ho- 'iimeil večnega, zJivTjeinja:. 28. Kdor hoče po vnednam eprajeltii niaijisve-tlsjši ziakriamieiiit, se mioiiia skrbno piriipmivlljaitii'. G'Ilavniai 'reč je, dai isimo brez smiillneigia; gneihfa,, da itoamo pioisviečujoičio millioist' bozj'oi 'ita da 'prilsto-pinio z poboižnilm isiroem. Pì'iiipraviill (i ise niioiriaimo tiudli iila ticlllssu. Biitii moramo tešč, če nismo morda težko bolni. K sv. obbaijdlki moiranio pinilsitlopaftli v ismažnii' iur pmizniičnli 'oMeki'. Svetlo oblilaijiilLO' je svaltio'vsöitaa iti nia 'sviaitfovsko giolsllliiiio mioirtainuo. iiltli z 'tepo, pria,z-niiično obtoko. Ziai žemske je sv. cerkev iikaizalti, da ne ismiajio liimietli! loicto'ÜKe 'gillame. Miisii:, o č^tovek, ko .stiOiFiaK k lsl^•. lolbbiajlilki, da greš k vilni večnega življianjia;. Vsalkicllainji kiMili 'tÜ dia'je čatsao življenje, M prieiiüehiaj b «iniiltijo, 'tja kmli tli daje' večnO' življenje, Li aie toio: mlilkioll pnenehiallio. K« maišinjiik piotoaiže ljudstvu sv. boistlijo, obu-düimo še enbiialt beis'amje äai trkajmo se v iponiž-mastii raa ipiiisi goTOiPeč: »Gospod, ndsem vreden, dia pirfideiš ipod modo isltlrebo, 'aan]D(aik lecl' le z besedo din lOizctaaivlKj'einja bo^ mogia; diiša«. Poillem, ko pitìde miašnliik k /lleiMi, ^^zdiiigni nekoliko gfavo, od-pi-ii iSpodiobiio uisitlal rib poiToži jeziik na spodnjo us'tnico'. Ko spreijmeš sv. boöKi'jo, ne žveoi je in ne mdTŽuj je v ■uis'éb, lampiak bitoo použij. Ako se sv. boislfli,jia' ipa-filme uislt laK zolboiv, od'iocitao jo z jeziik om, niiikollii pa ne s piristtiom. 29. Ko apirieijmeš niaijeveHegsi ziakrlaimeni, spi^ejmeš Jezugai, kli jie niaše večno žii)\iljeaije in maše vse. Tiatoialt' isltbpiiS po böstedab sv. Avguätina (Tiriaiet. 26, in s. Jolain.) nia; p.mv poiseben načiln v občestvo svetnikov din začneš na praiv poiseboa niačin živel® večno aii\^ijenje. In gl'aivna. reč za visakegia öilovefca jle -Mečnio živijenje. Kaj poinmga človeku žMjenjie, aiko mu mi d'ano večn;0' živ-iljenje^, ppalvA m. Avguišlt&n. Kaiko piai maj vemo, alfi imam'o Ma idiuši po-•svečujočo mlillaslti BožjO'? Sv. Janez paiaivi v današnjem sv. beriJlu: »Mi vemo, d'a smo i'z siiii'Öi prenesieiii v žilvlljenje, kar Ijubitaio biialtfe«. Znamenje, da' amiamo mlilloisit; božjo^ ali večno življenje, je ljubezien do bltižnjega. Ce linaš forej so- vnaäüvio' dio SMogiagai Mižnjega, nimaš Ijiuljearui do Boigiai, nlimialš miillloisltlii ibožje, ntaaš večnega živ-Ijenjla.. Sv. Jiainfeiz praivii tMj'e: »Vsak, kcl'ar so-vnajžlil svioijeigia Ibiralllai, jte ■niliitjiavec din veafe, 'cte noben ubliljiaiveK? iililima TOČnegia ain-Ijiönjai v sebi. ., Kclox älmia ipriemioiženje itleigai sveifia iiln viifclli svojega bra)l(ai, dia, jie v ipoitirielbiL iiln ziajpne isvojle isiroe pred njian, kaikio /ppelbilMai' Ijubeiaen božj« v njem? Otro-čdči mojli', ailiter ane Ijiubalmo z bösedo 'in z jezikom, aiinipaik v dieijiain'jiu din v iiesndei«. Ce haöemio itlorej vadellii, lail tsmo \Te(dim, da hi iMiiisitiapilllil k miiizii Goispodovd, preisodlimo., a!l imiamio Ijiuibeaein dO' blžnjega all'i ne? Kdo,r ljubi bTalte, Ijublii itadd. Boga am dima življenje v sebi. Tlak felbko iDirlilsItlopi. Kidior pa: dima sovraštvo, da. jie nervosčljih' aild! ida; ne moa-e odpiustltii in go-voiriftäi s kom prüjiaizrae. Ibeisiedie, kdoir svojemu liratu v poitiiieK, noöe pomagaltli, kdloir je sebičen, dia niiikdiair notoenie lljulbeiznii ne stioiri, nükdlair druigim miilloščine: nie dai, if|aik ridtma življenja v -iseJbi' in zaito ni Viralen, dfej tó pirdstopi k mi'zd Gospodovi. Zatio vas viednio apotmljnjamio k Ijubaznii', pofir-pežTjiiivolsitii., pahllleivnjositlii din ponižnoisitd. Izpolinjujmo lilo, kar drugače ne mmiamiO' ve-dleltlii, ailü liimamo mlillloisi't: Božjo. Nlaj vsiakdo iforfej Siam sebe pneisadlii din -poitìam naij jé od itega. kruha din pije «d fega; kelliltila. Zalbaj kdbr nievreddiio Jé od; tegai kruba liin pil jie ad tegaJ keMia-, sii jó Iiln pije sodbo, ker nie 'naziloöujie 'tiälleisia lin 'krvi Gdspodove. O M. Ivainli sv. Kirlilža, ki jo pi-iazinjujemo dne 14. sept.., praivil. žilvdfiapils, idla jie sila k sv. tìbbajillu vselliej, ko je te miagllla, ko pa ni mogla. d!a je opra- vtia vsaj d^Tihovmo m. .oMi'a|i!lo. Tako je bila, ■\')ad'nio v idböesöviu sivieltlniükoiv im amigelov. S m. du-šatoii ma aeanllja, is iSveM'kü dn augelli v nebesii je tiiilliai prav aila öulllem nlaiöiln adriužeiiia. S ßvodüliii an-gölioim viairuhom se je poigoivaTjalta ko> s svojim pa-filjlaitielljiem. Netoeiga idinie se je sviojemu aragelu meikaii piolt/ožillla. Brž jie sllilšaia njieigov gilals: »Ne boid'ii nefeMalliežnai svojem'u Goispiodu! Pregainjianije, kii je 'ilpp/iš, je ipoisielhnia miltoislt: božja. Z'atupatj v Jezraisiai Krfisitluisa iiln v moč njegovega, sv. križa«. Kièr so njeaiie 'tbivairÜHiiae vedälle, dia je Ivama v itlasmii zvieizdl s svoijim auigelloni valrmliiom, j'o je melkai pioibožina! osielbla ppoisila,. naj pnaša- svoijega ain®ell!a, kaij jli je isltloirliiflii, ,d|a ho Boigu Ijxiibia'. Angel je odgovoril tri besede, ki se začenjajo s črko m: »Mjilr, molliiltlev din mioUk«. To isio Alte beisedle fedi m maß, alko tačeimo^ blMi Bdgu IfiÄ dm lako ho-čemoi poisiiialllr sveltì: »Mir, mollliltev din nnollk!« Neka dinuiga, boilmia olslelba. jo je iMioislilllai, 'niaij prašla, kako bli niiOigüia! boHj pioltlnpežljilvo pirefliiaèaltli velllke Wale-čiilnie. Amigal jie loidigiavoinill: »PiOisItlaiAii mati k postelji božje ;naizpelllo. din nja okmia »amiesltb ziaiveis maj po -slIaiMii poidJoibe, ki pirtttetki#jiaijO' llrpJjenje Krnlst-a-eo'vo ifleir iiiaij dlairuije evoge 'tbpljeTije Je'zutsiu!« Bü. Ivana je ahmella še4e 28 M, pa je bite že lizvolljeinja za oipialtKioo. Od vsieli knaijev m Toanali v samoisitlam, da (bli jO' viiidelSi lallli .se doitfekndlDi mjemega oblllalčilfe alili polljuibillli njenio roko. Na nekega miitlveigai oiit okla jie pidložlillla kriiž , ki ga je mos ila na) sieiblii din miu aiialrieidiillla Ma öellu ziniamienje kriiža — i(n brž je oit'nok ožilvell v napopilsmo viets'ellje ža- loisltlnià sItlairaÈeiv. Niekai boltaa isiaainoisltlainlstkia' o;seiba je ball- V itirenioitlkii loizidHalvellla', lei je clioMlla; oicl mìze-kruh, fciì je blllažeinlii Imma oisillad. Tiafco j'e bife Iviamia v Jezuisu visem'oìgioma., ker jiB iméla v sabii Njago'vo vemo. življenje; fcaltieiTO jie nepreisiliatìo prejeniiallia. lai sv. ofohajiiilu. Tako preijffliiiaimiOi liulclli mii pni .sv. olb'liiaijdiliu večno. žil^'ljealje JezuisioTOs isitlapamio ma; pioisiebeii način v oiböesitK'O' z visemii isivielllilmli m zeimlijli, v ^tìcia'ti ■ in v nebesiiOi litn v inebrnilh löelllo z aingelffii, kea" taajo tudi lamgelläi pnaiv tetlo' večno žMjsnje Jeauisovo. Skrbihnoi, -da večnega aii'^ll'j'snjia Jieznsioivega nik d'air ne ilzuighiano. Tp \iečaio ailviüjenje Jesnscva bo otodlillo pioislledinjü idain itluidlil inaiše miritivo' Mto' iz groto. Takirialb bomio' pneipeviafllii poipollino Alielliujo.. 30. Iz viseigiai je naizviiidlno, kiako siillmo važno-je, diaj sptìej'eaiiiattmo poigoisiltaaiiia ifia pineisivieilli ziafcna-ment. To ibii nioinaflia' blilllil ipoigilai\iiltlna iskrb našeiga žii\iij'eingia, lai igokM ffi illa&o, kialkoir se laplilstiije v današnjem sv. evangeliju. Ljuidje «o le v pioizemelj-ske reaii zialtloipUjenil: Kiuipnjeijo iiln 'tegnjejo, se ženijo iiin vi09eilli)j.o, na veenoisit! .pa me miilsUiijo. Piav mnioigo jiiih jie diatodiaines, kii so ile po. lilmonu kri-stljiandi, kii že- 'lellla n/llsb pipeje'Iiil sv. ziaikriaaneaiito^v. V kiaitiolišfcii cerkviii se godìi tla'ko, kaikoìr piravii da-naènjii sv. ©viaingeli'ij : V ceirkev prUhlaijiajo ubögi, sliaibi, islielpii iii ka"u(l j!aMi. S itleim ne itirpli car'kev nobene škoide lin noberae isinaimoitle. Škodo '.lirpiljio. le neumneži, ki ise za večno zvölicamje ne' menijo. Gai^keiv -vialbii tob brez lizjieane, boigiaJtle ■in uiboge^ zdimive dm bollirne. Bo zgitediu Zv^Mčatt-jeviean moira cello ptreid raern skirbeitìi m uboge, elUabe, sileipe iii fci™!liajve. Kir^jlsfas jis diali svoje žfvlieaijie itodlii za teikie, je m 'tlaike najbollj skrbeli iin sv. Janez pravi v danamjem sv. henlu: »V itiem smo spoizaiiaili ljubezen božjo, diai je lOia svoj© žMjenje poisitlavdl m nais. Tiaiko moteamo^ Itluidli mi svoje žiivljanje' po-öilaivljalte za brfalte. Edioir dkna ppemoÈenje tega sveitla iiln viildÜ smijegai bmltla, d!ai je v poitirebli' in aaiprre svioje .sirice 'pred injiitm, kako preb'ivE; l'jubs-zein božja v njem? Oitiroiciidi moji, niitoat ne Ij'u-bimo z besedo, 'ttuidil ne z jezikom, ampak v dejanju itn v resniildi]«. Tegai n'a|uk(a> tìe dTži sv. ceirkev,. ki -^labi ubožce, kruli jame, élejpie din bofliniike k sv. obhialjiiu.. Visli so povalblljeaiS nla nelbeško gOiSÉìjo. K'doir nii za vellliikoaioičnlii oals sitloiriill svoje doilžnoisiti, naj ve, da moTa: itio oimpreje sfarültli, kajlli kdor ne jé mesa Slilnu öloivekoivega 'in mie pìije (njegove krvi, niiim«. večnega življenjlai v sebli. Ta miüsel bi 'nlas moiralia pniigainjiaitli k 'poigostlmemu prejemiainju naijsv. za-knaimen'tiai, kaij'tìi oid' 'tega je odvitena srečnai lal ne-isrečna: večnJosItl. üia sii rualpPalMilte maj ben pojem o večnos-ti,. miiisl!iltie sdì poigublj'ene v pekliu, ki trpe večnio ka-zein. Niajvečjo' žaltetl jim majpraiviTjia miilsel, dia bo kaizen vecnio foaijialla. Ko bi jdm Boig pöisM v pekel lalngella;, ki ibi jitm na'izmatndl, da bo njib kazen končalia', ko 'bo .pretleklo' 'tolüko tet, kolikor je kajpljüc v A'seb m'Orjiifti din rekaih, ali ceilo ko bo preteklo •tìoOi'iiko mliillijoniov feti, koffikóT .je kalpljiilc v 16 viseii moirjiih, joaeiriilli, 'rekali àai poitlofcili in koiliikoT je zane p'etska, M se visi pogu'bljem raavfiiselHIIi. Tolda te M'azbe niiinnaijo več. Stipašnia je milsal ma veoiiGsrt. Zaltoi i» mo-aiaimo zclia-j iskAeltli, dia äL aagoitlo^tmo srečno več-nwslf. To (Sii aaig'oltbvittno, alko apTej'eimaiino sv. za-kiiamente, zilas'üi Niajs^'étejsi aakrameiil, ■ o kaite-Tiem je irekell Rrlilatluis: »Kd'ar jé od legal krubai, bo. žiivdl pekomilaj (Jain. 6)«. ....................................................................................................................................... SESTINSTIRIDESETO BRANJE. ZA PRAZNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. 1. Dai Taiz'umemoi češoenje, ki- emo je clollžai itiuictii Jezinisoi\ii Sloveškii mainaj™, moiramo' poamtìliti', d« öaisliiim'o kdtl Boigai osabio Kiristlusovo. Naše če-ščenje se olbmiSai mai visie, kaii' je l>illlai oseiha; Krastu-iSava, toTej tiuiddi .Maj aijegoTO čloTOŠko- Mb- m ölo-"veško d'uso. Zialkalj miotnaimoi ipo božje öais'illiite i.ii mioiMiHi Ifudii njegoivio itiellio dn dušo'? Za'tio keir st!a biidiai 'l'elio liin 'duisai zdlpuzema z Bogom v eni božji •OiSetìi. Ko caiätliirri'o d'ii imollfkno srce JeauaoTO, dlnia-mo pred očmi, da je to srce — Sina Božjega. Jezmisoi^iaj SHoivieiškiai miainalvia je bdilia naonrač zdnu-ženia z božj.o iruairtaivo v oisetìi Sitna božjega. Mli ča-:ell(iim:o iin mioltoo idimigo 'oisieibo) in vse, bair je Mia fe božja: olselbai nlai zeniü'jli'. Ko se je uaiaveSillia, je àtmelliai tluidlil ölbveisko naiflaw, je imdlia ÜiudÜ človeško 'l'elio in clfowesko islrice. Predmet tega češčenja je cfòveska narava Kristusova, zlasti pa srce, ker nam je srce hkrati znak ljubezni in častimo v tem srcu vso neskončno: din aue/ilzimemioi [ljubezen Jeizusoivo da Bogla liln do člloiveškili olKrök. Zaito moiramo Kri- dtluism'o Slide öalaliilflii iitti mio;liiltli po božje, ne 'radi: Sricaj .saunieigia,, aimipak xaidi Siiniai Bozj'eiga:, ki je-ilmeil '.tb srce. 2. Le z zialuipiainjem tonej präsftbpitoo k 'tteoiiu-Srcu, kar je 'Do STioe božje snoe. Sv. Beirniaiid pnaivi, dia je Noe olb splošnem poitbipu n)a;pedil prii fedji vraitlaai, skoizi kdtleola; so sdii lljudje in zi-viali, ki naj tt, se Tesali poitopa. Nihče se ni rešil, kdoi- mi seil v ladjo skozi 'tla \'Tialte. Tako se nihče ne more rešiti, kdor ne gre-v CTellišče Biožjega srca Jezuisorvega, ki je ži'v-Ijenje in vslaijenje ntalše. In sv. Bernaird doisifcaiv-IJa, da ne pravi sv. evangelist, da je vojak zabo-dell siuHiloo v J.ezus'oivo isitiriain, lattnipaik da je s isiu'ii'-0' odprl njegovo stran, da nam je napravil vratca v isvrtišče Boižjiegai .Srioa'. Pojdimio' torej z zia-uipamj'em skoä 'tla virlajtida, ki jiih je naipriaiviill vojak iin stopiim'o v ntelbeško sveltliišče tega naljisveitlejšega Sroai din občudujmio njagoivo brezmadežno lepoitio lin Aieiaaisitivo. Zfflalilo doibi .Hahko madež — to ^sroe nii mioiglio- in ne more imieitli nobenegia ma-deža:, ketr je božje laroe. To Srce je nlaijSilsitlejše,. amjsTOltiejše, n/aijpornilžniejše, 'najbolj IjubezniTO, najboilj dbibrodlljiivo liln .nlajbolj piožntK-oivavno. Le pristopimo torej k temu velikemu Srcu z zaupanjem! To srce je hiša božja. Danes hočemo-ilii v fo liiišo božjo dm 'se hočemo' ponuditi Jezüsu v 'silužbo. Služiltli mu hočemo z miisilimd,.. ieljami, dejanji liin z vsem, kar imaimo. To se I»ravd posvieltìMi! se Snou Jezusovemu. 3. S:t|opiimo pqgmTL.mo k vrajtom neibešfciim im. pioi'trkajmio niai iHo Snoe ppoiseč, naj niaim oid'pre. Daiinos se 'nam mian'a adprielÜ, kar smo itlrdoio isfcle-"Djilli, da is'tiapim'0 'v Njeigo'vo i^liužbo. Nia miiisäl mi priibaija lepa' prlillkia, ki jo je poveidial Goispoid «vioijaim učencem: KiO' b'i kdo ižameld vais 'ilmell pri-.jaWeiljai in bi k .njemu šel o polunwi din bi zacöl tekaffii lin kliloallli: PoBoxJi nii 'M Mete kruhla, ker je moj prjiaJt'etlj ptìièdl k menii. un niimalm nioelsajr, kair 'bi! pdložil prledelnj in bii mu oni anoltej od-.gavoiriill: Ne ideilaj m^i maldlage, vraltla; sio že zaprla Èa moji oMroici isio z m'enoj v bramu, ne morem Aiällartlil din itìì idaitìii in lalko^ odi le še 'tifkia-, povem A^attn : Ko bi tiudii -ne Aisitlall in mu nie dia! ziaitìo, ker je njegov pràijIalMij, ho vendair zalvoljo njeigoive 'nad.-iežnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. In Krtetius je doslllaiviill k itlej p^räMIki: PnošJte liln -se ' Aiam bo dialllo, dBOiltle liln bolsltte tìaM, tfrkaij'te din se vam bo odprlo. Zakaj sleherni, ki prosi, se mu bo dalo in kdor išče, bo našel in kdor trka, se mu bo odprlo. Talko lätotj'imo mli msÌi d'aJneis pred vriaJtli Jiezu-■isioivega srca;. Jieiziuis jie nia® prdijaMij, n|a'š 'niaijtoijšii piiiijattelj. Mi trkiamo 'nia vratìa Njeigovieigia 'Snoai iiQ klMčemo: Odprd' 'nlaini, d!a gremo v zillato hišo lin da. iniaij.demo poitireibniiih mlütoisitfo! Aid bom.o odn'eiha:! 'Jt^T'kaftli, öe ise n'aim vrialtk hiltkio ne 'od^pro? N©! Še močnejše tmbajmo dm kliöimo: Odipri iiam, odpri amii, dia gremioi v zbito- Mšo itiviogegiai srca, cUa: '.se tli ,popo!lnoma. posTatlitmo, dia se od tete iiatuičdimo-visdi ilieiplili oednioisltlii fidi dia idioibiilmio. vseh polKrebnili miillioislli pai žMirnje. * * 4. KiO' se nlaaii zllialUa ■fliiaffia; lodp™, se biomo^ niaijpnej moii1al]ii pioJSeisiaWi) Aiseih isivoglili guieiiov iai iiiecedmas/iif, kii sanO' jiili iSltioirffli, d|a «e locMlilmo iu 0)Snaižiimo, IclaljlÉ v Hiaj MSl. je visie.isiaimO' cißitb Aito. Sv. Bsirmiapd klliiöe: »0 kako llleipo in kìafco pri-ie'tliioi je islÜainioi\1a(tli v illeim Sircu (Seimiio 3. de Pas-siione)!« Ko. ise oiäilsillilmo vseh grehov, bomo po-k'liekniiSü dui prioisiilli luelbeško Srce, naj n(aB vzame-v svojio islliuižlbo., olMijiulbMii Ojomo, dia; mu hočemo sluaiftì z miMlilmli, želljlaimii, blasedamdi im z dejanji, da se liočemo ogibati vseh reči, ki bi je kaij žaiidllle, dia se hooemio uirii'lüi v vseh čednoistlih,-kd ®o, njieaiiu idlrlage': v poamnioisti, v poMlevniositi,. v IjinJbezinil, pr&ziatiielslljdivoislfii, poifrpežIljiiTOisitli, - v prlavjičnioisitli, v öiisitlolsitli) riln BiiamežljiMosItli'; oMjubitd hiočamo, dia bornio iskirlbeli, ,d!a poislUaiaejio niaše Mše-äii niaiae dnužitne lüettnjpeil'j diožjii, v kälterem naj \11iadiaj miiir dai (Ij^ulbazieai; 'pnoisillli bomo Mseh mällio'std, kd m nam poltd'ielhne zia sveHo' in priaTOcnio- življenje, zllialsitfi aniilHoisltlii v itle'zlawaih dai naidlli'oig'aìh, mi-loisitii v boilazhiih in ob smitoi utfi; proslM bomo JeizuiSiai, miaij tìais ziaipföe v svoje Srce mej dizvolje-iie, dia se niaim olb ismiritliid 'urd n& bo. zgwll'o, dia bi lastiaSli zniniaj ipried MiladÜ, kialkor se je zgodilo pete-rdm neiuminiim dleAiilciam, o kaifarili goroird sv^. OMangelij. Pelt jiih je Milo piaaneHnih, pelt neumnih^' Vse so šle s isiveltìiflikiaaui žeuaiiu ivaproiti. Neumne-pa niso vzeHe oljiai isietooj. Ker se je pai žeran m-in-uclü)!/ isio vise polsipiallie. O'poil'uöoici piai je aüaisiM šum: Ženin gre, ženin gre! Takrat so vstale vse-device dai so- ziaičete niaipn'iaivTjaitt svetiilljke. Ne.uinne-p.a. SO' irekle moicMtm: Dlajlie nam oljla, ker naše sveilBjke 'UigaHaijio.. Miodlne pia sio cicllgio'viarfl'e: Dlai ga ne zmiainjkia: Malm din mam, pojdite rajšd' aln kinpitle sd ga. Ko so pa šlte kupioi^mit, j.e priM žeindtn Lü. moctee tlevioe -so šle ž njdm v žendltloivainjsko' sotto-in vraia, lao isie ziapirllla^ Ptoisltednjač pa prdldlegio 'tludi one devdoe liai ziaičnej-o Irkia'tli na vriatla -^iptioč: Gospod, 'Golspod, loidipff'i niam! On pia je odgoivoriil: Reisntično, poivean vapii, dlai -^-lais ne poznam! Ah, kfaikoi gretnkai bo lia basiedSai .oto smrtlni uril Danes nam je Srce Je-zusiOTo še miilioislinio in se nam mona od'prelti, kakor nlam je olMjiuMjeno. Ali ,se nam ho odipirillo" Itadd 'faikralt, ko' sie bo- našla ■duša» äocdla od' 'tfeiga isveltla-? Qorjie inalm, a,ko ne bomo dmeli tiaikiialtl ollja millosilli božje! Tirkallii biomo: na: vraife inlöbieska, 'tlrkailii na Srae JezuiSio.voi: Gospod, Gos:pod, odpri nlam! Ali se bo oidprfio? Poskusili bomo drugič in tretjič: Gospod, Gospod, oilpiri nam! -Gioirj6 nam, če 'bomo Kalkrnlfi aa-s®šaOi bieisiede: Resniiiono!, rasriiičniO', jiaiz viais ne .poznam! Kiakoi biomo: itàfcfialt! pötirtli oidaH- v večno pogubo! Kakoi Bomo tlafcilait žallioigtinii;, ko bomo s'ami zunaij oisittallli:, nasi- sfenlilai., niaiSi hraltlje in sesitTie .pai notftó! Gltejlle zdiaj je oas, cte se poMj-. šamo'. Ta namen dtoiia poisvelMev družin Srou Je-zuiaovemn, da Mi sle eele druzilne zveWiMle, dia bii nihče zunaj ne oisltlall, ne mož ne ženai, me isitlalrišli ne .'oitlroci, ne gaspddajrji ne isllužabnikli. Pia bomo prtav gotovio zmuaij oistlalfi, abo nlilsmo aaipliisiaini v Itiem Srou! * * * 5. Boàdiiiino tarfej v tb Sicìe in posivieltlilmjo' se miu p-opioilnioimia', it. j. iskieintoo, da boöemo' od se-jo pfameini po vai zemlja. Ko bi ljuid,je to srce pio^naffi, bi mioiiiallli tìiltii vsii zalljubijenii in neprenehoma utopljeni s svojimi mislimi v to :n)ebieško srce! * * * 8. Da. je Kirlilsitluiaoivio ance aieis sanua ljubezen, "Oigenj nebeške l,juih0anlii, isipozniamio, aik/o poinlisli-mo, kdo je bil Jezus in kaj je za nas storil? Kdo jie biil Krislliuis? Krlilätlus je tìill Sin Biožjli. Siiln Božji je druga Biožjlai olse[b|a, 'prlaKiil Boig. In klaij jie isltbril Sin Božjii? -Sliin Božji je ipofèltlall človeik. Zlaikaj? Zaivoiljio Ijuidii!, dlai tìi jiiih oidlrieaill. Iz lljnihezmii do ijnidi^ Sle .je inoidiill ma svelti 'iiz Mairi je Dei\'iilce, 'ilz 1'ju- beziii do lljudii jie 'bill rojaii v beftUehennisfcem Mev-cu, 'iz üjuibamtil icHo ilj'Uicllil je žiiM^l piiii Miairliljii! din Jožefu/tirdiiaiitlri&teiselti Iliät Alliii m tb' MeOcajj maskioiiic-negia, časlair še razmnelto me m'oiremio;? ' Kdio si moire kiaj Ifeibeiglai nidlslM'? Sliin Božji, Jezuis Krl-sthis, je 'SitbiBill zial miais .netoaj nBskioinčine,gia, kai" presega, vse niieje. Kaij iskifepiaaiLio diz tegiai? Ako .te KrdlsUbs feitloiril za mais ineka',]" niöskoaiönteigai, čeisair še naiziumäÖi ne mommo, skltefiJaimio, dlai .je Njagiora ijiujbieaen do nats nosfcoinčmai, idlai je še riaaum-ßilli nie mioiramov Za. isedež Ite Delsfcoinionle Ijiubeznd, pa smiaitlnaano' Njeigoi\io pirisov. Sa-oe. Zlaltlo pinaMilmo, da je^ sirc^ K:ri:iS!tluiS0'Vo aieskanöuio v 'Ijiutìeznii, ella je isiaimai ijubezein, 'Ogienj iilabeške lljiibezm. Dia spoamattiio biollj niajtlainko neisfcoinčnio ljubezen Jezusa Kinilsitluislai idio ailais, 'tlretoi, dai igrlema nia gioiro K|aihiairli:jio. Nla goini Kialhiairliljii jie umrl. Krdßtlus dz Ijubeznld do nais. Krdisitlus pa jie isam. rekel, dia. nädnia rfiihčfe večje Jjulbezrii ko fei, kd' da sv.o.je ži,vljienj.e za piiijalMje. Krdlsitbs, .pria.Aii Boig,. PH: je ssivoje žiivHj.enje idall .eeto zia: svoje eoivirjaöiiilke, ki so gia kiražalilii. Zialtb ne nnoire 'biWi 'nidbieüa' iljiibe-zen 'tia,ko. velika dila 'tato gioireöa, kalkoir je Ij^uiloezen Knistosoivia dio nais. Nlolbenioi 'Sinee mais itlako neljubi kakoir srce KiiitìttaisioTO. Srae Kiliisltlui.siotvo je-tlrpelo veliiko zaisratmioivialnja, zJatnlieevanja din pre-klliaijB.YaiLja;, eiree KirSisItluisovo je umirllìo' na križu, za nais, strcfe Kirlilsltluisoiw se je na kriižu oidlprllo' in pocetllffl'o vodio din ferii' in vse 't'0 iz Ifubeizinii dio n-as. Da. spio'znamio' KtMIuisìovo srce din Njegoivo ljubezen bolj n.ai'tkinko, pa'emii'äljujmo se Jez,usa. v^ presv. zaikaia'meiiiKu. KaTOllußu mi biillio ziaicloiätli, da se je lic'toiveöl, cliai jie zia- niafs It'piell 'm umT'l, liottel je ŠS .pio smii'tliii liln; .siJcieir da koaictt s'velfa. perii nas os)t(afl/il mal lollltfaaiu v pioidoibii; knuliia' iln ^fliiiai. 0 če-poimiiisllülmia, icllai se je viseamoigiocnii Boig 'UotMik'o ponižali, dia piteHilvai med namli v mlaijhnem 'tja-'b-eima-fcelli'u, pjo 'noči üln po dmspu, fecliaij IlaHibo spoizaia,'-ino, diaj je N jagio-siai !lj'uil»z!ein v rasiiiiri neskončna in d'a; jie Njiegowo OTce v ireisinlilcii islainmi Ijiibezen, 'Ogiemj -nelhešbe 'ijulbeanii. Kirlilstluisio^io. Sirice Je zJaire-s-neiskioiniömo v tìij'uflDieziirr. Pneid itiatbiöra'aköij poisfov-ijialj'O lluič, kailleff'aj igioiri po noicli 'din po dimevu. Tndi V starem zakonu je gorela neprestano luč pred Niaijisvidllejšilm liin isio ndllitL meipneisitlanio ogenj, ka-fenil nli smiel niilkidiaff 'Uigiaisaililtli. Tkiko goiiii 'tindii pred niaöim Walbeirinlaibellliean iDuč pio niO'Cli dai po dnevi. Kalj pomietnjlai itiai ogeinj 5ln tla; lluč? Pomenja, da-goirii v sl^^ tlataraiaikelljiu -neislkiotn-onfi oigmj, Kpiis't-;us,. ki je lOgenj nfebeške IjuJltezinii. Kii-iiislliuls kaiže Itluidlii v iielbeisÉa, kjer 'Siedli v ne-beškii Heipiolifr tìai d'eisriiilai Bagia Očeltia', svojio ne--skonenio' (Ijiulbeziein dO' nais. Rame -ina, irotoaüi, nogah in mald srcem se itluid® isieldlaij v nleUiasliìli piozmajo. IN'a-deisìniìlctì Bolgia OceWai pnoisli siadiaij zia nais mai veka feaižoč melbešbetnifu Ocelài alaine liin oidirfo Srce, ki je pollino Ijiifbeizntt! do Bioiga: rim do äloveskib oltirok. 9. Klaij soi naša' «inciai mafsiprodlil Sk'u Jezusovemu? All je Illudi maše ;siite ßiaama, (ljubezen? V njem tìi imoiiiallia bife lljinbezen dio Bogai din do- 'bližnjega: »Ljubi svojega. Boigai iiiz celega: svojega sroa, iiz .oelte isvoj.© dtó©, iiz vseh svojih moči ia •svojega b!ližinj;e(ga kialkoir isi£ym seibe« — tiatoo nas je učil Kristus. Pa namesto ljubezni je sovraštvo! Mi isiioer Boigai ne soivražimo', la vendiar grešimo proti Njemu. Kdor pa greši, je prav za prav sovražnik božji. O ljubezni do bližnjega pa je dandanes zares malo sledu! Ljudje se sovražijo in zaničujejo! Ali je to prava ljubezen? Ali je naše srce podobno Jezusovemu srcu? Jezusovo sroe tìi nabenega ziaiaraimovailo in nobanega ziaini-čemllo. JazuiSiaTO igrice je bito \''0is!t!, da ie vikMjo lepe iiln redke rečii, ki še doie mai iswitiu. Vßis ilio p(a, jih ne moire wmitrtóf in midovolljiiti, ker je sfvet' velk in ni mog-^ooe v.sega prapoltovialtìi lin löe bi ^tlüdli vsega pa-epofoivatli, l>i miaipsdika'j poizjafblilMi, pa .Ki lioMi spelt vildieltli ii.n \iž0f\iaftii. Imiaimo' pa v Sincii Jeiztusovem cel svtìt, in vse njegoive iliepoltie, dolhroit'e dm čuda m Mse.' to Mitoo nepresiilaino g^fedlamo dm 'užiVatoo, ne da bi moriaili dme'tli sitlrošbon' iSn me dia bi' sie maralM trn-dlijl/i din spraivljaltii v negiolüovoßt'i. V litem so maim dlafli svetlniiki ijn svelthioe božje lOTskrafsaie zglede. Ti nilso pinalv nič miainallii' za svat in njegove Iteipoltle iln dobrioltie. Biiil so nepre-Ämo zdiniženS' z Jeznaistoan dn so nepa^esllaino. stla-noi-iiaHi v z^llallli 'hlišm Srfcia Jezwsioivega. BI. Mairga^ iiillla:, ki m je spoimiinjamo dnie 26. avgustei, je v duhu neipnenelioiinia oibčeTOilia z Jezusom. Zaitlo-pa mi m'kdatr minediilk girešinega. dejalnja ila ni dtmella Jiikioli mečMlSh niSlslE. JaauiS se jii je pr!a.v večknalt' priiiklaiziall liln jo naipatojieviall z nepcuplilsl'ji-vaim vesöljem. Niekieglai 'dne, koi je bÜ'lai ut'aiDll'jieinia v molitev in se ji je v duhu prikazal Kristus, mu. je rekla: »Vem, dia niilmiam isiama ob seb'i nioibene oedmoisti, laanpialk daJ iiizviirajo. vise cedlniotìtli ad Tebe din da iSe moiTiatni Täbi ziahvtalljieivaltli za. vsie öedtiOi-silii. PoLvej mi) 'lioirej, kar liJ naidai vedete, kaltleiìa cödnoislt je TeK ruaijboQj všeč?« JeizuB jej jie prfi,-jialzmo odgiowoiriill: -»Pokorsoina, v kaitìerii se uriš,, mli je niatjbollj všeč«. 0.d ttótiegia; due se je W. Margarita popolnoma vdala pokorščini. Ko je bliažena Miarig'airii'tìa ■poisltlalla; opialtlilaai in nfi moigila; več 'tlako prilstrano^ otočevafrfi z Jezuisöm,, se miu je nek'eigia dtne v duhu poftložillla,, da bi naji biOla. vednio ziapritla v jeoi, aattno da' bii' moiglla' vednjo. oibče-viaiffi' ž njiiim. Jezus pa se .ì'i je pnitoziaJl (in jej rekel prijazno: »Moja volja je, da hodi za ko-riisilö; samoisltaina' ofcrioig fel^ii po' drugih kriaijiih iin da govori lepe besede tudi drugim, ki prihajajo od zunaij k tlebdi. Jaiz bom daH mdilo«'!;, dia j'ilm boidö' tvoje belsede v l(oilia.ž]x)«. Tudi z Miairii'jo Devico je BI. Mairgiairtìtla v duhu oiboeMaUia niald vsie prliljaizno. V öaisdli se jii je zdelo, da je Marija prinesla Dete Jezusa, da ga. je delila v njanio niairiočje, dlai gai old vasdljia m ho-talai vieč iizroičiitllil Mlairitjdi, diokilielr jfej nS Jezušček izpolnil želje ter jej podelil te ali one milosti. Nekega dne, fco je premiišljevalla' 'trpljenje Jezitsiavio, zajgladlaj v dTiliu J^ezuisa, ki ji aieče: »Ker preimišljiiješ moje" ^tirpll'jienj'e .s 'lialkiiim so-čuHljem din is 'ktoo Meoilno, bočeim Ifli dalÜi vise, kai'-■kdlii hi me p!Holsifflai«. Bil. Miaipgiairilt|a reoe: »Goispod, jaz ne žellliim .dinuigqgia ko- Ttoj© niiillioisSlSi« im je do-s!t!aivill|a:: »Gioiapoid, Mi) veš, dia isieini jaz pneprostai ženska, lal .dia imoinaim obSeTOJtli z moidrlimi in nft-mioidrlilmiii llgiuldmli), ppoisiilm Ife fenej, v.odi moj jezik 4iaiko, .dia Tli tooan v molläattiju an v govorjenj'j A-šeč«. Kiriiisltluis se je dolllekniffl njenega jezika, da je od Hlaikilalt IbliKa v govoirjenju 'tekoi mioidna, d!a- s» Msiii v injenlih ibasleidlah .spözna'VaBi Bo'ga. -13. Križ Kriiiätluisov je lestev, po kaitleiri prihaja ni-o d O' viiiat' iboižjiifli litn -dio 2ilialtie Mše, kii je Jezusovo preBV. Snoe. BI. Margairliltla je v premi-šljevamju križa Krtlisiliuisoveiga 'tlaiko žialgioffidla v lijuibeznii, idiai n!i «iDllioli več notane ^ih^irli IjutìiiEa aiaizeoi Jeauisia. Zdleffio se je, diai je njmo biAianje že v nebesiiai — v zlI(aWi hdiši, katooir priaivii itludii sv. Bavell: Naše biv/attije je v möböaili, kjeir seidi Jezus-aa desniiicd Boiga Ooetla. Nettìgai idine je' v diuhju vidlellia' Jeaulsia, kak» je v iroki 'držiall -drjaig-oioem pirätlaiTi. Rekel ji je: »Pridi, draga nevesta, sprejmi prstan večne za-aioke!« Viixtólja ipa jie, d'a( pnslfeoi niilmla (dtnaigeigai ka-amena, ampak l'e križ nia tlisllleim mesltn. Reklla mu je: »Gospod moj, zakaj pa nima prstan nobenega. dragega kamena?« Gospod jej reče: »Dragi'ka-mefn llagia piristatoa, je B'og Oče, Böig Sin dai Bog SiV. Dilli «. Bd. Miairgar'idlai Se je tetko prSIv-aidilla! MSziaie Jezuisove, diaj se je Mdfco jolklaflia, če se ji' Jezuis ni dlolLgo prlilkiaizatl. Ko je iieikoč lJa:ko jofcate, jej rsče Gbis-pod: »Kiaij jioičieš ito. klirčeš tta'ko aediO'? Ti bi irJalda vàidelllai, ko tìil blito mioig-oče, d« bi jialz ne smel biÜlli oidikjar, ne v nelbiediih ne ckugod, bafcoir lile pri Tebi;i«. BI. MjaingiatnilLfai pia; je odigioivoiriilEa;: »'Gioisipod, jiaiz sem v T\ioiji' Miižitna itlako sirečn'0,', da se bojim, àia uwjiem, ko Tebe ne čntiitai Mten. Bojiilm se tiuidi, da sem na'dfi grehoiv fegubitla Tvojo mfflloPtl«;. Gio!si:od pa jej ineče: »Ljubia liči., 'ti! nie motreš ,iz-■gnibiidi moje millosffi,, keir fe jaz ne bom z'aipustiLl miikdiair!« 14. Iz tega zgleda, je razvidno, kako dobrO' ji biti pri Jeizusii, v zlati hiši Njegovega Srca, Tsjega ljubiti Ln edino Njega, užiivaitii. Nikar to-irej ne tekajmo okrog po' svetu, in ne iščiimo' po svetu lepot in dobrot, ko imamo pri Jezusu, v zl'ati hiši Njegovega srca cel isvet, vse lepoite iii dobro:te nebeis in zemlje: BI. Mairgaa-iitla je imela lepo, bogato, v Kristusu — v zlaiti hiši Njegovega Srca' — skrito življenje. Tako lepegia, millostd podnega; in srečnega življenja ne najdemo na tem svetu. Ona ne bi bila zamenjala' svoje sreče' s celim svetom. Kri- ■stbs jo je oibsipal z .obilmmi' milostmi in tolažbami im jej !na:^•.daj:al nepoipisljivo, neizmerno veselje. 15. Dne 17. oktolhiia, praznujemo ckugo sveltniico z istrilm itoenom, napireč sv. Margarito Alacoque, ki je umriai leta 1690. Tai svetaica je hodila po isioipiinjalli oaie. Njena nebesa so^ bila Srce Jezusovo. Njej je Jezus naročil, naj se potrudi, da bi povsod uvedli javno češčenje preev. Srca. Bal je ltto> Jezusovo povelje ilzipolnila, je moira'la veliko dìripeti, a zmaigala je iai dames' je zla'ìa hiša, piresv. Srca, odprta po oelem svetu. E^imski paipežii, škofje, mašaiilki, redovniki in re-do-\-niice — vsi po&pešujejo danes to češčenje in vaibijo 'ljudi .skozi vratlai (nebeška^ v zlato hišo^ kjer 60 vse leipote, dolbrolte lin vse miloisti. Pojdimo t'udii mL skoizi ta- vrata v zlaito hišo in ostanimo v njej skriti, da se s sv. čednostih utrdimo in da nias lnudohni svet in hudobni duh kdaj ne zavede iiai krilvai pote'. V tem Srcu, se za,öe.njajo za iiais nebesa, ki se bodo. pO' smrti spo-polnida. v večno zveličanje. Siice Jezusovo, glohočma vseli-cedaiQstü — prosi za na(s! 16. Pirerok Ecehijél je vildel v duhu, da izpod pnaga: jeruzaileaiiskega svetišča izvirala voda, ki' je tekdai proiti j^Ttru. Voda je sagiajla v pričatku saano do oleoioiv, kma^lu pa je tolda do kolen, potem do paisu, aadb pai je taiko mairastla, da j;e ni bilo anoigoiče več pr.©br°is'ti. OIj bregu so. na obeh sltatneh Tiastiia dreveisa, ki niiso nikdar izg-uibilia liist'j,£u iin ovétja'. Vsalk meisec je bil na drevju nov 'sia|d. Lilsitlje jie bilo v zdravilo, sadje pa v žiTež. Kaìmoìpkoili je fei voda tekla, poivsoid .]e vzklilo noivo žiiA^ljlenije in je oizdraivelo vse. Sveltisce, o kaitenem "govonii prerok, je presv,-Srce Jeziuisoivo. To Srce je bilo na križu odprto s-sulico. Iz tega Sroaj je priteklai voida, ki se nepTe--stalno Taizilima po okoiršČina'. Jezuis je bil po-koff-en. pokon-en do sanrìfr, do smr'ti na križu, zato mu je Boig dal itae, kil je nad vsa imena, da. se ob tem imenu morajo upogibati kolena vseh stvari. S,ree JeizuisoTO je torej šoOa. pokorščine za vse ljudi. A'sak dan -zialhajajmo v to šolo, diai postanemo pokoimi, kak-oa* je bili pokoren Je-zus. Nadaljnji sad čaisiti-vcev presv. Srca je sv. čiistost. Jezusovo Srce je bilo čisto in neomade- žaaio. NaÈa isirca: so polna nesnage, nesìriamnostii En s'ttaßitii. Ziatto je 'poiteelmo', tto ®e vsak dan •umijemo v studbucu ip/Tesv. Srca. Srce Jezuisotvo je neizmerina giloboeiina vseh ceclnoslt'i. Zaltio borfiroo' vedmoi biLizu te-ga Srca,, Mzdi večnegai studeaicai, ki teče lilz beiga Srca, ako iiSii hočemo paMobitKi čeiclnositii, ki so nam poitlneibae za^ življenje:. Prerok Izaljai poipisiujie, kako bodO' ijuidje ob caisu Zveffiičairja z veseljem ziajemalli vode iz Njegovih studencev. To, kar pravi Izaja, velja o niais, ki inoralinoi z veseljem zajemaitii iz Zvelifer-jevib .sitndencev, ki tečejo m Njego-vega. pitìsv. Srca. Todai žal, dial jili je' analogo, ki stbje daleč proč od Jeziusoivegai presv. Sirca. Aid ndsmo morda tudi mi mej njimi? Sveta Margarita Alacoque je neprestano mislila na to Srce. Govorila je: »V resnici smem trditi, da ne bi bilo kristjana, ki K ie ne vTiel za pobožnosit do presv. Srca, pa naj bi še tako' malo ljubil Odrešendka, ako bi vsi vedeli, kako ljuba je Jezusu -ta pobožnost«. Govorila je ttudd: »O kako sladko je umreti, ako smo vedno gojili ljubezen dn pobožnost do presv. Srca, ki nas bo sodilo!« Ako hočemo fudi md biiti tako srečni, kakor je bila sveta Margarita Alacoque, se moramo vrn'iti k ZA-eliičairjevemu stludencu, k Njegovemu pi'eisv. Srcu. To mdlO' Srce nas bo blagoslavljalo In osrečevalo v vseh razmerah in v vseh dušnih in časnih potrebah, ži.-\-a voda iz tega stii- donca nas bo krepcala, da Ijomo neprenehoma prinašaJd isadove dobrih cM in isv. čednosti. Kaka srečen je bili sv. a.poisto.1 Janez, ki je .slionel ob Jezusovi straMi in poslušali bitje neskončno do-hretra in ljubeznivega Srca Jezusovega! Tako srečni, veselS in zjaldovoljni bomo Hudi aBi, če bomo vedno oais'tili to presv. Srce. To Srce nas br> 'tolažilO' zlasti ob smrtni uri. Kdo'r prebiva v tem Srcu ise zveiliča, bajill brez Jezuisa^ ne moremo nič nadnaravnega in nič za večno življenje-zaslužnega storiti. 19. Človek ne more brez Jezusove milosti prav nič dobrega, nadnaravnega storiti. To se popolnoma ujemlje z besedami Jezusovimi: »Jaz sem trta, vi ste mladike. Kdor ostane v meni, rodi veliko sadu, ker brez meue ne morete nič storiti«. Te besede veljajo o nadnaravnih delih, ki jih človek s samimi naravnimi močmi ne more opravljati. To se popol-nojiia ujemlje tudi s šesto poglavitno resnico, ki so glasi: Da je milost božja za zveličanje potrebna. Ničesar torej ne moremo storiti, ako nismO' združeni z Jezusom, ako nismo združeni z Njegovim Srcem, iz katerega nam izvirajo vse milosti. Jezusovo Srce je zakladnica za vse nam? potrebne milosti, ker je srce sedež ljubezni in je-Jezus iz ljubezni do nas trpel in umrl na križu ter nam tako zaslužil vse milosti, katerih potrebujemo. Bili so krivoverci Pelagijani, ki so trdili, da človek lahko stori kaj dobrega, zaslužnega tudi brez Jezusa in Njegove milosti. Sv. cerkev jih je obsodila. Milost božja je potrebna za vsako nadnaravno in zaslužno dejanje, celo za vsako tako misel. Sv. Pavel piše v pismu do Kor. (II, 3): »Ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti,,, kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga«. V prvem pismu do Kor. (12) pravi: »Nihče ne more reči: »Gospod Jezus Kristus« drugače ko-v sv. Duhu«. Brez milosti božje ne moremo torej nobenega niti najmanjšega nadnaravnega in zaslužnega dela opraviti. Brez milosti božje, ki izvira iz Jezusovega, srca, ne moremo.imeti prave vere. V tem oziru nam pripoveduje Dejanje apostolov prelep-zgled: Ko je sv. Pavel oznanjeval sv. evangelij v. Filipih, je bila mej poslušavci neka žena, ki je prodajala škrlat. Ta je sicer poslušala pa verovati ni mogla, dokler ni Gospod dal milosti in odprl njenega srca. Brez milosti božje se tudi noben človek ne-more izpreobrniti od greha k pobožnemu, nadnaravnemu življenju. Če bi Bog svoje milosti ne dal, bi bilo zastonj vse prigovarjanje starišev in predstojnikov, vse pridiganje duhovnikov, pa- tadi vse kaznovanje. Za izpreobrnitev grešni-Icov moramo goreče moliti, da Bog podeli potrebno milost. Sv. tridentinski zbor je izrekel: »Ako bi kdo trdil, da zamore človek verovati, upati, ljubiti in pokoro delati, kakor je potrebno za zveličanje, brez milosti božje, bodi izobčen iz cerkve«. Milost božja nam je nujno potrebna, da premagamo vse skušnjave. Jezus ne opominja le grešnikov, ampak tudi pravične, ko pravi: »Gujte in molite, da ne padete v skušnjavo (Mat, 26, 41)«, in v Oče naš-u: »Ne vpelji nas v skušnjavo!« Zakaj bi nas Kristus tako resno ■opominjal, naj prosimo Boga milosti, ko bi mogli iz lastnih moči premagati vse skušnjave? Vedeti moramo torej, da nam ni mogoče premagati vseh skušnjav brez pomoči Gospodove. Po vsaki premagani skušnjavi moramo torej dajati čast in hvalo Jezusu, da nam je dal svojo milost. Če ni.smo združeni z Jezusom in z Njegovim presvetim Srcem ne moremo liič storiti. Zlasti pa nam je potrebna Jezusova pomoč •in milost, da ostanemo do smrti stanovitni. Sv. Avguštin pravi: »Daleč od resnice so zlasti ti, ki nočejo priznati, da je stanovitnost v pravičnosti do konca življenja dar milosti božje«. 20. Ali pa nam daje Jezusovo srce dovolj ■milosti, da se moremo zveličati? Bog daje vsem pravičnim toliko milosti,, kolikor jih potrebujejo, da se lahko zveličajo.. Sv. Pavel pravi: »Bog je zvest in vas ne bo pustil skušati bolj, kakor premorete«. Sv. triden-tinski zbor pravi: »Trditev, da pravični človek, ne more izpolnjevati božjih zapovedi, je kriva.. Bog ne ukazuje nič nemogočega«. Sv. cerkev je-zavrgla nauk krivoverca Janzenija, ki je trdil,, da tudi pravični človek ne more izpolnjevati' nekaterih zapovedi, čeprav bi imel najboljša-voljo. Tudi grešniki dobivajo vse potrebne milosti,, da se lahko izpreobrnejo in zveličajo. Tako-le je -govoril Gospod po preroku Ecehiel-u (33; : »Kakor resnično živim, nočem smrti hudobnega, temveč da se hudobni vrne s svojega pota in živi«. Tudi neverniki in krivoverci dobivajo dovolj milosti, da se lahko zveličajo, ako le hočejo. Sv. Pavel pravi v pismu do Timoteja (1, 2, 4): »Bog hoče, naj bi se vsi ljudje zveličali in naj bi vsi spoznali resnico«. Sv. Tomaž Akvin-ski pravi: Ko bi kdo živel v gozdu mej divjimi zvermi, pa bi se čuval greha, kakor bi mu pamet velevala, resnično, Bog bi mu dal vse potrebne milosti, da bi se lahko zveličal ali pa bi k njemu poslal oznanjevavca sv. vere, ki bi ga v veri podučil, kakor je svoj čas poslal sv. Petra k ne-verniku Korneliju, da ga je izpreobrnil. Kornelij je bil namreč stotnik v Cezareji, pa je pobožno živel, četudi je bil pagan. Jezusovo srce se ga je usmililo in je poslalo k njemu sv. Petra,, ki ga je izpreobrnil in krstil. Znano je tudi, da je bil sv. Pavel hud nasprotnik krščanske vere, ker je mislil, da je tJ kriva vera, katero treba zatreti. Na konju je jezdil iz Jeruzalema v Damask, da bi tam preganjal kristjane. Na potu tja pa ga je zadela milost božja kakor strela z jasnega. Padel je s konja in zaslišal glas: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« On pa je rekel: »Kdo si, Gospod?« Gospod odgovori: »Jaz sem Jezus, katerega ti preganjaš!« Takrat se je Savel izpreobrnil in postal kar v trenotku goreč apostol. Milost božja, ki izvira iz Jezusovega srca, je neizmerna. Vsi, tudi najbolj trdovratni grešniki, dobe v Božjem srcu dovolj milosti, da st,-lahko zveličajo, ako le hočejo. 21. Bog je peljal pravičnega očaka Abrahama pod milo nebo in mu rekel: »Poglej nebo in razštej zvezde, če jih moreš. Toliko bo tvojega zaroda«. Prav toliko je tudi milosti, ki so skrite v nebesih Božjega srca. Preštejmo, če moremo, kapljice v morju! Toliko je milosti v globočini Jezusovega srca. Jezus nam ne daje le potrebnih milosti, ampak nas celo išče ko skrbm pastir izgubljene ovce. Kadar nas najde, naa dene na svoje rame in govori: Veselite se z menoj, ker sem našel izgubljeno ovco (Luk. 15). '22. Kakor hrepeni jelen po hladni vodi, prav tako mora hrepeneti kristjan po živi vodi, t. j. po milostih, ki izvirajo iz Jezusovega srca. Brez milosti božje ni pravega življenja, kakor ne more nihče brez vode živeti. Smrt vsled žeje je najstrašnejša smrt. A še hujša je smrt grešnika brez milosti božje. Kdor "umrje brez milosti božje, se vekomaj pogubi. Njegov delež je večni ogenj, ki je najstrašnejša kazen. Bodimo vedno blizu srca Jezusovega ia pijmo iz njega žive vode božje milosti. Kdor pije iz tega vira, bo živel, kdor pa ne pije Iz tega vira, je kakor od trte odsekana mladika, ki je pripravna edino-le za ogenj. »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi veliko sadu, ker brez mene ne morete nič storiti«. Jan. 15, 5. 23. Kdor hoče poznati srce Jezusovo, mora poznati življenje Jezusovo. Kdor pa hoče poznati življenje Jezusovo, mora poznati sv. evangelij, v katerem se popisuje Njegovo življenje. Kako nam popisujejo sv. evangeliji srce Jezusovo? Oglejmo si nekoliko bolj natančno! V sv. evangeliju beremo priliko o izgubljeni ovci. Tako-le govori Gospod: Človek, ki ima sto-ovac in izgubi eno, zapusti devetindevetcleset ovac v puščavi in gre iskat izgubljene. Ko jo najde, jo zadene na rame in gre vesel. Ko pride domov, povabi prijatelje in sosede ter jim rece: »Veselite se z menoj, ker sem našel ovco, ki se Je; bila izgubila«. K tej priliki je dostavil Kristus-»Tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se je spokoril kakor nad devet-indevetdesetimi pravičnimi, ki pokore ne potrebujejo«. Že ta edina prilika nam jasno kaže, kako dobro je srce Jezusovo. Nihče naj ne obupa radi grehov, ker srce Jezusovo je tako dobro, da se bolj veseli pokore enega grešnika, ki se resnično kesa, kakor devetindevetdesetih pravičnikov, ki pokore ne potrebujejo. Druga prilika: Žena je imela deset denarjev, pa je izgubila en denar. Ko je to spoznala, je prižgala luč, je pomela skrbno hišo in skrbn« iskala. Ko je našla izgubljeni denar, je sklicala sosede in dejala: Veselite se z menoj, ker sem našla denar, ki je bil izgubljen. K tej priliki je dostavil Kristus: »Tako veselje bo v nebesih nad grešnikom, ki se spokori«. Tudi iz te prilike spoznamo lahko neskončno dobrotljivost in neskončno usmiljenost našega Gospoda Jezusa Kristusa. Premisi ju jmo dalje! Ko je prišla k Jezusu velika grešnica, ki mu je s solzami močila noge in mu jih sušila z lasmi, jo je Njegovo srce milostno sprejelo in potolažilo. Zaslišala je iz Njegovih ust ljubeznive besede: »Odpuščeni so ti tvoji grehi«. Ko so pripeljali predenj v tempelj prešušt-nico in jo zatožili, je Kristus rekel: »Kdor nima nobenega greha, naj prime prvi za kamen in naj vrže nanjo!« In ko ni bilo nikogar, ki bi bil; prvi prijel za kamen, reče ženi: »Pojdi v miru,, tudi jaz te ne obsodim«. 24. Kar pa je nam v največjo tolažbo, je,, da smo vsi v tem srcu zapisani, da smo vsi v njem zasajeni, da smo s tem najboljšim srceni zjedinjeni in da nam vse dobrote prihajajo iz tega srca. Kdor bi bil ločen od tega srca, bi bil mrtev, kakor umrje drevo, ki je izrijejo iz. zemlje,, kakor umrje veja, ki jo odsečejo od debla. Zato je rekel Kristus: »Jaz sem trta, vi ste mladike. Kdor ostane v meni, rodi velik» sadu, ker brez mene ne morete nič storiti«. 25. »Jaz sem trta, vi mladike!« Od kod dobivajo mladike sok? Mladike rastejo iz trte in dobivajo sok in življenje iz ti'te. Iz trte se sok; razliva po mladikah. Ako je Jezus trta in mi mladike, tedaj rastemo iz Jezusa, sino vsajeni \ Njegovo presv. srce in se razliva po nas življenja sok in moč iz Jezusa. To življenje nant prihaja naravnost iz Jezusovega srca. Razlivat, se iz njega po sedmerih žilah, t. j. po sedmerih sv. zakramentih. Pri sv. krstu se je prvikrat razlilo Kristusovo življenje, Kristusova življenjska moč po naših žilah. To nebeško nadnaravno življenje se nam je potem pomnožilo pri drugih sv. zakramentih, katere smo kasneje prejeli. To življenje pa se v najobilnejši meri razliva v nas pri sv. obhajilu, ko prejmemo telo in kri Jezusovo. Takrat postanemo meso od Njegovega mesa, kri od Njegove krvi, da lahko rečemo s sv. Pavlom: »Živimo, pa ne mi, živi v nas Kristus«. To je občestvo svetnikov! »Jaz sem trta, vi ste mladike«. Vse življenje, katero imajo mladike, prihaja iz trte. Mladike same ne morejo živeti. Ves sok, ki ga imajo mladike, prihaja iz trte. Prav tako je v nadnaravnem življenju. Jezus je trta, mi smo mladike, ki rastemo iz Njegovega srca. Sami ob sebi ne moremo živeti. Vse naše nadnaravno življenje izvira iz Kristusa. Zato je rekel Kristus učencem pri zadnji večerji; »Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more roditi sadu sama ob sebi, ako ne ostane na trti, prav tako tudi vi ne, ako ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi ste mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi veliko sadu, ker brez mene ne morete nič storiti«. »Brez mene ne morete nič storiti«. Kaj po-menjajo te besede? Ako nismo združeni z Jezu- ■som, ako nismo vsajeni v Njegovo presv. src«, ako se Njegovo življenje ne pretaka po našiii žilah, ne moremo ničesar nadnaravnega in za večno življenje zaslužnega storiti. Sveti očetje razlagajo te besede obširno nasproti krivover-cem, kateri so trdili, da more človek tudi brez Jezusa in brez Njegove milosti kaj storiti, kar bi bilo kaj vredno za večno življenje. Pa Jezus ni rekel, da stori človek kaj malega lahko tudi brez Njega, ampak je jasno in razločno rekel: »Brez mene ne morete nič storiti«. Zato se glasi še.šta temeljna resnica, ki jo mora znati vsak človek, ki je pri pameti: Da je milost božja za zveličanje potrebna. »Jaz sem trta, vi ste mladike«. Ali smo žive mladike? Ali niszno morda mladike, ki so v zimi zamrznile ali ki jih je vihar tega sveta polomil in morda celo odlomil, da sedaj venejo in se sušijo? Zimski mrazovi in viharji, t. j. slabi zgledi, slabe tovarišije in priložnosti, skušnjave, posvetne veselice, nesramnosti, sovraštvo, boji. kregi itd. so že marsikoga odtrgali od Jezusovega presv. srca. Taki od Kristusovega srca ločeni kristjani so mrtvi in ne morejo obrodili nobenega sadu več, kakor je rekel Kristus . »Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi veliko •sadu«. 26. Od trte ločene mladike so pripravne lo še za. ogenj. Tako so kristjani, ki so ločeni od Jezusa in od Njegovega presv. srca, pripravni le .še za ogenj, kakor pravi Kristus: »Ako kdo v meni ne ostane, ga bodo vun vrgli kakor mladiko in ho usehnila in jo bodo pobrali in v ogenj vrgli, da zgori... Vsako mladiko, katero ne rodi v meni sadu, bo vinogradnik odrezal«. Žal, da je dandanes premnogo takih, ki so samo še po imenu kristjani, ki niso združeni h presv. srcem Jezusovim in ki niso že leta in leta sprejeli sv. zakramentov. Greh, nevera in zanl-karnost so se v našem času zelo namnožili. Vstalo je tudi veliko krivih prerokov, ki ozna-njujejo sovraštvo do sv. vere, do cerkve, do Jezusa in Njegovih namestnikov. Cuvajmo se teh zmot in tiščimo se tesno k srcu Jezusovemu, da obrodimo veliko sadu, ker brez Njega ne moremo nič storiti. 27. »Jaz sem trta, vi ste mladike!« Pre-mišlju.jmo nekoliko lastnosti vinske trte in njenih mladik, da bolje spoznamo Jézusa pa tudi sami sebe in kakšni bi morali biti. Nobena rastlina ni tako žlahtna ko vinska trta. Čeprav pa je vinska trta mej vsemi rastlinami najbolj žlahtna, je vendar majhna in pohlevna. Trta ne raste v visoko in košato drevo. V tej lastnosti je ma,jhna in pohlevna vinska Irta podobna ponižnemu in pohlevnemu Jezusu, ki se Je tako ponižal, da je za nas umrl na križu. In kakšne so mladike vinske trte? Tudi mladike so šUDke in tanke. Ce bi .jih kmet ne podpiral s koli in bi jih ne vezal, bi vse polegle po tleh. Zakaj so te mladike tako šibke In tanke? Zakaj lezejo po tleh, če jih kmet ne podpira? Zato ker je trta majhna in šibka. Mladike rastejo iz trte. Kakršna je trta — majhna in pohlevna — takšne so tudi mladike — šibke in tanke. Učimo se iz tega biti majhni, pohlevni in ponižni, ker smo mladike Jezusove. Kristus je ponižna in pohlevna trta, mi pa moramo biti Njegove pohlevne in ponižne mladike. 28. Te šibke, pohlevne in na videz malo-vredne mladike Todijo najbolj plemenit sad. Njih sad je visoko štet in prihaja na mizo pri najvišji gospodi in- vino, ki se prideluje iz grozdja, razveseljuje srca človeška. Ob največjih svečanostih in veselicah prinašajo na mizo sad pohlevnih mladik vinske trte. S tem sadom si napivajo in, pritrkujejo želeč si drug drugemu: Na mnoga leta v zdravju in v milosti božji! S tem sadom se tudi žalostna srca razveseljujejo, da pozabljajo vsaj za trenotek svoje - gorje in svoje bridkosti. Zato pravimo, da je ni rastline, ki bi rodila tako žlahten in plemenit sad. In vendar, kako šibke in ponižne so mia- dike vinske trte, ki rodijo ta sad! To nas uči, da moramo biti ponižni in pohlevni, če hočemo roditi žlahten in plemenit sad. Čimbolj si ponižen in pohleven, temveč dobrega sadu obrodiš, temveč dobrih in plemenitih del storiš. Pravljica pravi, da se je bila vinska trta prevzela in da ni hotela več vinca roditi. Rekla je: »Rada bi bila ravna ko smreka, slavna kakor hrast in ceder. Njih les je v večji časti, ž njim se pripravlja razno orodje, hrastov brod vozi po morju, le trta mora biti vedno doma^<. Kmetič jo je prosil in prepričeval, jo skrbno obrezoval, okopaval in gnojil, da bi jo potolažil, saj je pač nje sad najbolj štet na celem svetu. Trmoglavka pa se ni dala potolažiti. Vinca ni hotela več roditi. Zato pa jo je kmet posekal, v ogenj zmetal ter rekel: ■ Naj na žlahtni trtici zdaj vidi, kaj da čaka ga, kdor se izpridi! Ta pravljica nas uči, kako moramo v ponižnosti in pohlevnosti izpolnjevati svoje dolžnosti, delati svoje delo, biti zadovoljni s tem, kar smo in kar imamo; nas uči, da ne smemo biti prevzetni in domišljavi, če hočemo roditi žlahten in plemenit sad, ki ga pričakuje od nas Bog. Če se v prevzetnosti ločimo od Jezusa ali če nas odsečejo od trte, ki je Jezus^ nismo za drugo pripravni ko za ogenj. 29. »Vi ste mladike!« Te mladike mora kmet tudi obrezovati, krajšati in prelamljati, da preveč ne divjajo. Ko bi jih pustil neobre-zane in neskrajšane, bi se same ukončale in bi malo sadu obrodile. Obrezujejo jih, krajšajo in prelamljajo, da bolje rodijo. Tem mladikam smo tudi v tem pogledu podobni mi. Bog nas obrezuje, krajša in pre-lamlja, ko nam pošilja nesreče, nezgode, bolezni in druge slabosti. Ta in oni se večkrat po-prašuje, zakaj nas Bog tako hudo obiskuje in tepe? Odgovor nam dajejo mladike vinske trte. Bog nas obiskuje, tepe in kaznuje, da bi se naša dobra dela in naše zasluge pomnožile. Bog na^ obrezuje, ker nas ljubi in hoče, da bi naši sadovi bili obilnejši. 30. »Vi ste mladike!« Kmet odreže vsako leto od trte nekoristne mladike, jih poveže \ snope in potem sežge. Te mladike imenujejo rožje in niso za nobeno drugo rabo ko za ogenj. Dokler so na trti, so veliko štete in rodijo najslajši sad, ko jih pa ločijo od trte in se posuše, niso za drugo ko za ogenj. Ne bodimo podobni nekoristnim mladikani vinske trte, da nas kedaj ne odrežejo in ločijo od trte, ki je Jezus. Nekoristne mladike odstranijo čimpreje, tudi že pred trgatvijo. Tako se lahko zgodi tudi nam. Bog nas čaka nekoliko, da bi se izpreobr-nili, a prav lahko se nam zgodi, da nas hitro odreže in tudi zavrže. Bodimo pripravljeni. Čujmo v molitvah in ■dobrih delih, da nas kdaj ne najdejo prazne in ne porečejo: To je nekoristna mladika, . odse-kajmo jo od Jezusa in od Njegovega presvetega srca. Naj bi se nam to ne zgodilo nikdar, zlasti pa ne ob smrtni uri! 31. »Vi ste mladike!« Vinske mladike ne rode dobrega sadu ob cestah, ker je tu mnogo prahu in jih lahko tudi ljudje in živali poškodujejo. Najlepše grozdje rode v bregu, daleč proč od cest, kjer jih božje solnce obseva od jutra do večera in kjer so dobro ograjene, da ne morejo živali do njih. Ljubimo tudi mi samoto in ne mudimo se ■dosti po cestah in javnih prostorih, kjer se človek oprasi z raznimi posvetnimi mislimi in željami, z nespodobnimi pogledi in z nespodobnimi govori, kjer mu lahko škodujejo hudobni ljudje in živalske pošasti: poželjivosti mesa, poželjivosti oči in napuh, ki človeka lahko odtržejo od Jezusa in Njegovega srca. Sv. Janez sv. Križa, katerega praznujemo dne 24. nov., je ljubil nad vse samoto. Ce so ga kam povabili, da bi pridigal, ni ostal pri obedu, ampak se je po opraljenem sv. obredu vselej vrnil v svojo celico. Nekoč ga je našel redovni brat v samoti med skalami. Vprašal ga .je, je-li hoče stanovati mej skalami? Sv. Janez odgovori: »Če sem mej skalami, imam manj povedati pri spovedi, kakor če sem mej ljudmi ;. On uči tako-le: »Človek, ki rad govori in ki ljubi •družbo, ima jako malo pobožnosti do Boga. Če ima res pravo pobožnost, bo kmalu začel ljubiti molčečnost in ogibati se družbi. Nebeški Oče je izgovoril le eno samo Besedo, ki je Sin Božji. To Besedo izgovarja zmerom v večni molčečnosti in to Besedo mora tudi duša poslušati v mol-'čečnosti«. 32. »Vi ste mladike!« Mladikam treba •obirati listje in druge poganjke, da je grozdje bolj na soincu in da lepše zori. Tako se moramo tudi mi skušati iznebiti vseh posvetnosti in živeti v vsej preprostosti. Sv. Janez sv. Križa je imel v svoji sobi božje razpelo, eno podobo na papirju, nekaj desk In plahto. Vse drugo je odvrgel. V karmelitski samostan, kjer je bil sv. Janez predstojnik, je vstopil učen gospod. Postati je hotel redovnik. Ta gospod pa se je začel pritoževati, da imajo \ samostanu premalo knjig. Sv. Janez pa je ukazal, naj mu vzamejo prav vse knjige. Dal mu je le mali katekizem za otroke. Rekel je: »K zveli-«čanju ne pomagajo bukve in tudi ne uce- nost, postati moramo kakor nevedni, nedolžni otroci«. Tako nam je sv. Janez dal zgled, da st moramo iznebiti vsega posvetnega, če hočemo biti združeni z Jezusom in Njegovim srcem. * * * * * * * * * 33. »Vi ste mladike!« Grozdje na mladikali je tem boljše, čim bolj je žge solnce. Vročina solnca pomenja trpljenje, žalosti in bridkosti. Življenje sv. Janeza sv. Križa je bilo polno trpljenja in bridkosti, katere je prenašal z veseljem in z vdanostjo v voljo božjo. Hodimo za, njim, če hočemo biti vedno združeni z Jezusom in Njegovim srcem. Tega moža ne časti sv. cerkev le za svetnika, ampak ga je v zadnjem času proglasila za cerkvenega učenika. Zapustil nam je prav lepe spise. Tz njegovih spisov hočem tu podati vsaj nekaj njegovih prekrasnih naukov^), katerih se moramo držati, če hočemo biti združeni z Jezusovim presv. srcem: »Bog ljubi v tebi najnižjo stopnjo pokorščine in podložnosti bolj ko vse tvoje druge uelužnosti, ki misliš, da jih storiš Njemu«. »Kaj čakaš, kaj odlašaš, ko začneš lahko še: v tem trenotku ljubiti Boga v svojem srcu?!« Alban Stolz: Legende. »Tvoja pobožnost do Boga bodi polna ljubezni, ne da bi si želel dobiti od Njega kaj posebnega«. »Ko hoče Bog koga ljubiti, ne gleda na njegovo izbornost, ampak na njegovo ponižnost in na njegovo zaničevanje samega sebe«. »Kaj ti koristi, če daruješ to ali-ono stvar Bogu, če pa Bog ne zahteva tega od tebe, ampak nekaj drugega. Glej, kaj hoče Bog! To te bo privedlo do miru prej ko ono, kar bi ti rad«. »Pred velikim Bogom nam ni nič bolj potrebno ko molčanje in sicer molčanje z željami in molčanje z jezikom. Govor, ki ga Bog najraji posluša,'je molčeči govor ljubezni«. »Ne smatraj nobene stvari velike, četudi bi bila še tako velika in izborna, razen milosti božje in razen prijateljstva božjega. Najizbor-nejše reči tega življenja so grde in grenke, če jih primerjamo z večnimi dobrotami, ki smo zanje ustvarjeni«. »Ko se začne naša duša bližati Bogu in se' začne njena volja nagibati k Njemu — takrat nam začne prihajati vse dobro; ko začnemo pa ljubiti stvari in se začne naša volja odmikati od Boga —• takrat začne duši prihajati vse slabo »Srce, ki se je oprostilo posvetnih stvari, se ne vznemirja s' skrbmi in pomiselki niti v molitvi niti v drugih rečeh in dobiva velike duhovne dobrote. Kogar se pa drže še posvetne reči, misli v molitvi to in ono o vrvi, s katero je zvezano i rt privezano njegovo srce«. »O Gospod iu Bog! Mnogo praznikov praznujejo ljudje, na katerih pa iina liudič več deleža ko Ti, na katerih se hudič razveseljuje radi tega, ker dela kupčije in so tisti dnevi zanj semanji dnevi«. »Razodetja, ki prihajajo res od Boga, imajo dvojno lastnost, da dušo ponižujejo in jo hkrati dvigajo«. »Ko hi duša videla le najmanjši žarek neskončne lepote božje, bi si ne želela le muče-niške smrti, da hi mogla ta obraz uživati, ampak hi rada pretrpela še tisoč mučeniških smrti, da bi to lepoto mogla videti le za en trenotek. In ko hi to dosegla, hi si spet želela tisoč mučeniških smrti, da bi jo spet mogla videti za en trenotek«. »Kakor je spomladi zgodnja jutranja ura najlepša in najprijetniša celega dne, prav tako je čednost v mladosti Bogu najprijetniša«. »Duh prave pohožnosti je v tem, da vztrajamo v molitvi s potrpežljivostjo in ponižnostjo ne zaupajoč v sebe, z edinim namenom, da bi le Bogu ugajali«. »Eno samo dobro delo ali eno samo dejanje naše volje, ki je opravimo v ljubezni, je Bogu bolj ljubo ko vse prikazni in razodetja, ki bi jih kdo utegnil imeti od zgoraj«. »Da se izogneš vsem nepopolnostim in nemirom, ki bi ti utegnili nastati v občevanju z drugimi in da si v vseh slučajih pridobiš še koristi, misli si, da so vsi, ki so v hiši, poslani, da te urijo: ta z besedo, oni s svojimi dejanji, drugi s slabimi mislimi o tebi. Bodi jim podložen, kakor je podložen kip kiparju, ki po njem kleše«.-Ta, ki je te besede zapisal, pa jih tudi natančno izpolnjeval, sv. Janez sv. Križa, je bil tesno združen z Jezusom in Njegovim srcem, Premišljuj te svetniške nauke tudi ti in izpolnjuj jih, kolikor le moreš, da ostaneš vekomaj združen s presv. srcem Jezusovim, v katerem je vsa nasa tolazha in moč v stiskah, nadlogah in žalostih. 34. V nobenem času ni morda človeško-srce toliko trpelo ko v našem času. Vsem Ijudent se pozna že na obrazu, da je njih srce polno skrbi, polno bridkosti in žalosti, polno žalite-» in nevšečnosti in polno obupa. Naj prašamo katerega-koli človeka, kako je kaj, vsak nam odgovori: »Slabo, slabo! Slabe čase smo uča-kali, slabe letine, brezposelnost, draginjo itd. S čim bomo živeli, s čim se bomo oblačili, s čim naj plačamo davke in druge pristojbine?« Tako trpi srce vsega ljudstva izredne bridkosti in nevšečnosti v našem času poleg drugih žalosti, ki navadno zadevajo vsakega človeka tudi ob drugih razmerah in ob drugih časih. Cloveško^ srce ne more biti nikoli popolnoma veselo in zadovoljno. Ko se ti zdi, da si dobro vesel in zadovoljen, pa te že zadene kaka nevšečnost, žalost in bridkost, da ne moreš biti vesel in za-, dovoljen. Človeško srce je pravi mučenik na tem svetu. Zastonj iščemo na zemlji veselja in zado-voljnosti. Zastonj si obetata mladi ženin in mlada nevesta sreče in veselja, kajti izkušnja uči, da pridejo kmalu na poročence črni dnevi ialosti in bridkosti, jok in stok in vse hude nevšečnosti. Vse to poterjuje izkušnja slehernega človeka in sleherne družine. Človeško srce hudo trpi na tem svetu in trpljenja ni mogoče od- A'rniti. 35. Toda Bog ni dal našemu srcu ssCmo bridkosti in žalosti, dal mu je tudi notranje tolažbe, dal nam je zlasti presveto in presladko Srce Jezusovo, da se v njem skrivamo, se v njem tolažimo in krepčamo. Ker je v našem" ■času največ žalosti in bridkosti, je posebna previdnost božja hotela, da se je češčenje presv. Srca Jezusovega pomnožilo. Nikjer ne najde naše srce prave tolažbe, nikjer pravega mim ko v presv. Srcu Jeziisovem. Pojdi, kamor-koli hočeš, pojdi do skrajnih mej sveta in morja, pojdi do nebes, pojdi v globočino, pojdi na sever ali na jug, na vzhod ali zahod, pojdi, če hočeš, na vse veselice, na vsa razvedrila in zabave — od jjovsod se boš vrnil s težkim srcem. Spoznal boš, da je tvoje srce res mučenik na tem svetu. Le v Srcu Jezusovem se človek resnično odpočije, razvedri in umiri. To je Jezus tudi razodel •SV. Margariti Alacoque, ko jej je rekel: »Dal bom vsem, ki bodo častili moje Srce, vse milosti, katere potrebujejo v svojem stanu. Tolažil jih bom v njih trpljenju in v njih stiskah. Jaz jim bom gotovo zavetje v življenju, posebno pa ob smrti. Grešniki bodo našli v presv. Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja Iz teh obljub je razvidno, da hoče biti Srcc Jezusovo v tolažbo našemu siromašnemu srca v vseh bridkostih in žalostih. V tem Srcu je luč, ki razganja črno temo in preteče oblake, ki se zbirajo na nebu našega srca; v tem Srcu je moč, ki nas vzdržuje, ko padajo po nas udarci božjega maščevanja za grehe; v tem Srcu je n--silna deska ob času obupa; v tem Srcu bo nast! ■edino pribežališče ob smrtni uri. 36. Sv. Terezija, ki jo praznujemo dne In. oktobra, je trpela od dneva, ko je napravila redovno obljubo najstrašnejše živčne bolečine. Ležala je v postelji in ni mogla niti prsta dvigniti ali premakniti. V štiridesetih letih ro dovnega življenja ni bilo niti dneva, da bi no imela te ali one boli, nevšečnosti ali pomanjkanja. Dvajset let je čutila v srcu strašno zapu-ščenost in otožnost. Kadar je pa pristopila k sv. zakramentom in se približali Srcu Jezusovemu, je vsakikrat ponehala vsa žalost in je občutila nepopisno tolažbo. Sama piše tako-le: »Večkrat so se mojim prevelikim dušnim bridkostim pridružile še silne telesne bolečine. Vsled tega seni pozabila na vse milosti, katere sem prej prejela, od Gospoda, kajti moj razum je bil tako len in zaspan, da me je zapletal s tisoč dvomi in s tisoč slutnjami. Zdelo se mi je, da sem tako slaba, da so vsa zla in vse krive vere na svetu le radi mojih grehov. Ko sem se pa bližala k sv. zakramentom, mi je večkrat kar hkrati odleglo-in sem se počutila izredno dobro na duši in na telesu. Zdelo se mi je, da je vsa črna tema v moji duši izginila kar v trenotku«. Ob smrtni liri pa se je njena žalost premenila v nepopisno blaženost. Ko so ji prinesli najsv. zakrament, je kar skočila brez vsake pomoči iz postelje, čeprav je bila skrajno šibka. Nje obraz je postal nepopisno lep in mlad. Iz njega so izžarevali plame-neči žarki. Potem je začela peti z nebeško ljubkim glasom. Slišali so besede, ki jih je izgovarjala: »O Gospod in ženin moj! Prišla je torej se- , daj željno pričakovana ura. Prišel je čas svidenja. Sedaj pojdem iz pregnanstva. Moja duša. bo uživala Tvojo pričujočnost«. Tako je umrla. Ta zgled kaže, kako siromašno je človeško srce in koliko bridkosti in žalosti mora trpeti,, a kaže tudi, koliko tolažbe nam daje Jezus in Njegovo neskončno dobrotljivd in usmiljeno Srce. Obračajmo se tudi mi v vseh stiskah in težavah, v vseh bridkostih in žalostih, v vseh ža- litvah in nevšečnostih k Jezusu in k Njegovemu presvetemu Srcu. V to Srce se zatekajmo, v tem Srcu se skrivajmo, kadar nas napada žalost in morda celo obup. To Srce nas bo tolažilo in krepčalo zlasti ob smrtni uri. 37. Jezus je rekel sv. Margariti Alacoque: »Duhovnikom, ki bodo častili moje Srce, bom dal milost, da bodo ganili tudi na.jbolj trdovratne grešnike«. Jezusovo Srce je usmiljeno tudi s takimi,, ki so trdovratni, ki imajo trdo srce, da se jih ne prime nobena dobra beseda. Nihče ni torej pozabljen v tem presvetem in najboljšem srcu. Naj pomnijo pa trdovratni in trdosrčni, da jim je Kristusovo srce obljubilo to milost po duhovnikih. Tako se glasi obljuba: »Duhovnikom bom dal milost, da bodo ganili tudi najbolj trdovratne grešnike«. Ali bo dalo Jezusovo srce to milost tudi takim trdosrčnim in trdovratnim, ki duhovnike zaničujejo, njih lepe besede in opomine smešijo? Res je, da je Srce Jezusovo neskončno usmiljeno in da ni za nobenega človeka — niti razbojnika — zaprto, a res je tudi, da je trdovratnost greh zoper sv. Duha. O tem grehu pa pravi Kristus, da se ne odpusti ne na tem ne na onem svetu. Čuvajmo se torej trdo-vratnosti! Ozirajmo se v Srce Jezusovo in upo- dabljamo svoje srce. po njegovem Srcu. Njegovo srce je bilo ponižno in ljubeznivo. V njem ni bilo nobene ošabnosti in maščevalnosti, nobene trdobe in zakrknenosti. To srce posnemajmo in ljubimo, da si zagotovimo njegovo milost zlasti za smrtno uro. 38. Sv. Lenard Portomavriški je bil tako ponižnega in dobrega srca, da ni hotel niti hlapcem v samostanu ugovarjati. Ce ga je hlapec kaj trdo prijel, mu je sv. Lenard prav mirriü odgovoril: »Da, dragi brat, to je prav, kar pravih. Na to nisem niti mislil. Dobro, da si me opomnil. Od sedaj naprej se hočem po tvojih Jjesedah ravnati«. Njegov izrek je bil ta-le: »En lot zasramovanja in zaničevanja pred ljudmi velja več ko cel kvintal hvale, časti in prizna-Tanja sleparskega sveta«. Ta svetnik, je s svojo svetostjo in zgovornostjo izpreobrnil na tisoče in tisoče ljudi po raznih mestih, koder je imel sv. misijone. O priliki teh šv. misijonov pa se 'je večkrat zgodilo, da je Bog naglo in hudo kaznoval ljudi, ki so bili trdovratni in so svetniku trmogiavno nasprotovali. Navesti hočemo nekaj zgledov : V škofiji Orvieto je svetnik posebno goreče govoril proti kvartanju, s katerim so ljudjp zapravljali 1) Alban Stolz: Legende. čas in denar. Takoj po sv. misijonu pa je neic krčmar začel spet kvartati. Žena ga opozori nti grozilne besede svetega misijonarja. On pa reče: »Kaj misijonar? Naj govori, kar hoče, mene ne bo ostrašil, da bi ne kvartal«. Še ni prav izrekel teh besedi, kar ga zadene mrtvoud. Umrl je, ■da bi se bil mogel več spovedati. Ko je imel svetnik sv. misijon v mestu Rieti, je šla neka ničemurna dama na deželo v svojo -vilo, da bi se umaknila sv. misijonu. Na večer, ko je imel svetnik prvi govor za sv. misijon, Je pa nastal v njeni vili tak ogenj, da se je prevzet-nica morala vrniti v mesto. Ko je pa prišla v mesto, je izvedela, da je svetnik dosegel, da se v postu ne bodo več dovoljevale veselice. Takoj jo odpotovala v drugo mesto. Ko je dospela tja, se je najprej gizdavo oblekla in se hotela potem odpeljati na ples — kar se je polotijo tako siln« notranje bolečine, da je v malih trenotkih izdihnila. V Gaeti je imel sv. Lenard oster govor o zakrknenih grešnikih in je v preroškem duhu izrekel te-le besede: »Srce mi pravi, da je tu mej vami zakrknen grešnik. Ako se ne poboljša, ga bo zadela smrt. Še to noč se bo to zgodilo!« In res je bil pri pridigi navzoč nek gospod, ki je a slabim življenjem pohujševal vse ljudstvo. Sam škof ga je bil že večkrat opominjal, pa ni vse nič pomagalo. Tudi misijonske pridige ga niso Iz-preobrnile. Ko je zvečer večerjal, je padel mrtev s stola. Obraz se mu je tako strašno premenil, da je s strahom navdajal vse ljudi. V nekem drugem kraju ni hotel trdovraten grešnik nič slišati o sv. misijonu. Začel je celo misijonarje zasramovati in preklinjati. Ko je nesramno preklinjal, mu je bilo slabo, da so ga morali prenesti v bližnjo bolnico. Drugi dan so poklicali duhovnika, da bi ga spovedal, ker mu je bilo čedalje slabše. Po pomoti so pa duhovnika vedLi k drugemu bolniku. Ko se je zmota spoznala, je bilo žal že vse prepozno. Nesramni preklinjevavec sv. misijona in sv. Lenarda je umrl brez sv. zakramentov. V drugem kraju je sv. Lenard posebno goreče govoril proti nečistim in nesramnim besedam in pogovorom. Prevzeten kmetač pa si je kljub temu dovolil nasproti nekaterim ženskam nesramne besede. Njegova žena ga je ostro pokarala in ga spomnila,. kaj je govoril misijonar v cerkvi. Kmetač pa je rekel: »Kaj bi misijonarji pretili, saj je bilo na svetu vedno tako!« Še ni bil teh besedi dokončal, pa so ga napadle strašne bolečine, ki so ga naglo spravile na konec, da ni utegnil niti sprejeti sv. zakramentov.. Takih čudežnih dogodkov je bilo pri sv. mi-sijonih, ki jih je opravljal sv. Lenard, veliko. Vemo pa tudi iz izkušnje, da kaznuje Bog večkrat naglo in hudo take ljudi, ki imajo do lepih opominov trdo srce, da ne utegnejo sprejeti ni li sv. zakramentov. 39. Praznik presv. Srca Jezusovega nam •daje priložnost, da premišljujemo tudi o tem predmetu. Čuvajmo se trdosrčnosti in trdovrat-nosti, če hočemo biti ljubi milemu Srcu Jezusovemu. Nikar ne zaniČujmo in ne zasramujmu tistih, ki nas lepo opominjajo in podučujejo, da nas Bog ne bb kaznoval. Pomnimo, da je bila ■duhovnikom dana velika obljuba Srca Jezusovega, ki se glasi: »Duhovnikom, ki bodo častili moje Srce, bom dal milost, da bodo ganili tudi na.ibolj trdovratne grešnike«. Molimo, naj bi nam Bog dal mnogo duhovnikov, ki bi goreče častili presv. Srce Jezusovo in privedli mnogo trdovratnih grešnikov v ■večno življenje! 40. Srce Jezusovo, je neskončno ljubilo vse ljudi brez izjeme. Iz sv. tabernakelja govori Jezus: »Ce sem jaz vas neskončno ljubil, kake» ste pa vi mene ljubili, kako ste pa vi meni po-vračali, kako ste izpolnjevali moje zapovedi, kako ste opravljali dobro dela in se urili v sv. ■čednostih, kajti le tisti ljubi mene, ki izpolnjuje moje besede in zapovedi«. 41. Jeseni bere kmetovalec sadje. Pregleda vsako drevo, vsako trtico in vsako rastlino in, pobere sad, da v dežju in mrazu zunaj ne segnije. Potem govorijo kmetje: Pridelal sem toliko vina, toliko žita, "toliko sadja in toliko drugih reči. Ce je letina bila dobra in obilna, se kmetje veselijo in se ob zahvalni nedelji srčno zahvaljujejo vsemogočnemu Bogu za vse dobrote, ki so jih prejeli. Nekaj podobnega mora storiti človek vsako leto tudi v duhovnem pogledu. Pregledati moramo, kaj smo dobrega storili mej letom. Dobra, dela in sv. čednosti so sad, ki ga Jezus zahteva, od nas. Ta pregled svojih dobrih del in sv. čednosti lahko naredimo vsak čas, toda zelo primeren je današnji dan, ko praznujemo praznik Srca Jezusovega, ki nam kliče: Ce sem jaz vas ljubil, kako ste pa vi mene ljubili? Kako ste vi izpolnjevali moje zapovedi in opravljali dobra dela. Svetniki in svetnice so si vsak večer izpra-ševali svojo vest. Blaženi Bernhard, ki je bil mejni grof in ki ga praznujemo dne 15. julija, ni šel zvečer nikdar v posteljo, da ni prej dobro izprašal svojo vest. Ce je po dnevu naredil greh, se je prej spovedal svojemu hišnemu kaplanu. Rekel je večkrat: Kristjan bi moral iti k počitku vedno v takem stanju, v kakršnem si želi stopit ob smrtni uri pred sodnji stol večnega Boga, kajti mnogi so že šli k počitku zdravi, pa se niso več prebudili. 42. »Ce sem jaz vas neskončno ljubil, kaka sle pa vi mene ljubili, kako ste izpolnjevali moje besede in zapovedi?« Pred vsem. se izprašajmo, kako smo opravljali molitve, kajti sv. Alfonz uci, da je za zveli-čanje potrebna prvič molitev, drugič molitev in tretjič molitev. Koliko so molili svetniki in svetnice božje-Sv. Roza Limanska, ki je ameriška svetnica, je ure in ure preklečala v goreči molitvi in v premišljevanju. Že kot deklica je neizrečeno rada bila v samoti, da je nemoteno molila. Ko jo je. njena mamica hotela včasih peljati na izprehod ali v družbo, si je skrivaj namazala oči z indijskem poprom, da je otekla in porudela in vsled tega morala ostati doma. Mamica je to njeno zvijačo spoznala. Zato jej je rekla: »Ali se hočeš oslepiti?« Dekle pa je odgovorila: »Bolje bi bilo zame, da bi oslepela, ko da bi gledala ničemurne in posvetne i'eči«. Na vrtu si je napravila malo kočico in v kočici inajhen oltarček, kjer je včasih premolila cele noči. Mesto Lima, kjer je živela sv. Roza, je v državi Peru v južni Ameriki. Tam je strašna vročina po dnevu, po noči pa hlad. Zato je tam silno dosti komarjev. Le-ti so vsako noč kar napolnili kočico, v kateri je molila sv. Roza, pa je niso prav nič nadlegovali in pikali. Nekoč prido v kočico na obisk neka sestra dominikanskega reda. Komarji planijo nanjo. Dominikanka ubije komarja, ki se je pravkar usedel na nje roko. Sv. Roza reče: »Zakaj si ubila ubogo ži- -valco?« Dominanka odgovori: »Ali ne vidiš, kako se je napila moje krvi?« Sv. Roza pa rečo: »Kaj za to, če taka majhna živalca posrka nekoliko naše krvi, saj tudi mi pijemo tolikokrat kri Stvarnika, Jezusa Kristusa, pri sv. obhajilu!« O sv. Rozi lahko rečemo, da je neprenehoma molila, ker je tudi pri delu in pri razgovorih imela vedno svojega duha pri Bogu. Celo v spanju in v sanjah se je razgovarjala le z Bogom, z Jezusom in Marijo. Prav tako se poroča tudi o sv. Ludgardi, ki jo praznujemo dne 16. junija. Od vseh krajev so hodili ljudje k njej in se jej priporočali molitev. Če beremo življenje svetnikov, spoznamo, da so vsi svetniki goreče in mnogo molili. Molitev je bila njih dušna hrana, da so se mogli pogumno ustavljati skušnjavam. Svetniki in svetnice božje so se odlikovali zlasti v gorečem češčenju Marije Device. Sv. Frančišek Regis je v vseh svojih govorih in podukih priporočal pobožnost do Marije Device. Poudarjal je, da jo moramo goreče častiti in ljubiti, posnemajoč njene sv. čednosti, njeno čistost, ponižnost, potrpežljivost in njeno zvestobo in vztrajnost v izpolnjevanju božje volje. Tako so delali svetniki. Izprašajmo se sedaj, kako smo mi opravljali molitve in zlasti, kako smo častili in ljubili Devico Marijo? Ali smo radi in zbrano molili sv. rožni venec? Sv. rožni venec lahko razdelimo in molimo zjutraj dve ali tri skrivnosti, zvečer dve ali tri. Odpustke dobimo tudi če molimo samo po eno skrivnost in deset Ceščena Marij hkratu. Razdelimo ga tako, da molimo zjutraj deset Ceščena Marij, dopoludne deset, opoludne deset, potem ■deset in zvečer deset. Ce še tega ne moreš, moli vsaj deset Ceščena Marij z dotično skrivnostjo vsak dan. Tako boš v petih dneh končal veseli del, v naslednjih petih dneh častitljivi del in potem žalostni, del sv. rožnega venca. V mesecu boš na ta način zmolil dvakrat vse tri rožne vence. Mati Božja ti bo to obilno poplačala. V Kani galilejski je posredovala pri Jezusu radi vina, ki je zmanjkalo, čeprav je ni nihče za to prosil. Ali ne bo tebi pomagala, če jo boš vsaki mesec tristokrat klical na pomoč s Ceščena Marijo? Naj se nihče ne izgovarja, da nima časa za molitev, češ, da delavci in delavke ne utegnejo, ker so z delom preobloženi! Mej svetniki in svetnicami je velikansko število delavcev in delavk, ki so kljub delu veliko molili. Sv. Baldonier je . bil kovač in ga rokodelci častijo za patrona, pa je kljub temu vsak dan opravil jutranjo in večerno molitev in je bil tudi po dnevu mej delom zbran pri Bogu in je ob nedeljah in praznikih prebiral lepe krščanske bukve, da se je navduševal za vse lepo, dobro in pravično. Nekoč je prišel v kraj, kjer je sv. Baldomer stanoval, opat iz Lijona. Opat zagleda sv. kovača Baldomerja v trenotku, ko |e ta prav goreče molil Pogled na njegov obraz je opata pre-sunil. Takoj ga je začel nagovarjati, naj stopi v njegov samostan. To se je tudi zgodilo. Sv. Baldomer je stopil v samostan in je v njem tako-modro in sveto živel, da ga je hotel škof posvetiti v mašnika, čeprav je bil le kovač, kar bi se bilo tudi zgodilo, če bi se sv. Baldomer ne bil protivil in če bi ne bil jokaje prosil škofa, naj tega ne stori, ker da ni vreden biti duhovnik. Ce^ je torej ta kovač molil, veliko molil in premišljeval, lahko dela to vsakdo. Iz ponižnosti si je v samostanu izbral najbolj siromašno celico. Ob času obeda so vsaki-krat prileteli ptički in so jedli iz njegove roke. Sv. Baldomer pa je živalcam govoril: »Nasitite se in pojte Gospodu neprenehoma zahvalno pesem!« Nikar se torej ne izgovarjajmo, da nimamo-časa za molitev, ker bi to bilo za nas slabo znamenje. 43. »Ce sem jaz vas neskončno ljubil, kako-ste pa vi mene ljubili in izpolnjevali moje zapovedi?« Izprašajmo se, kako smo prejemali sv-zakramente, zlasti zakrament sv. pokore in sv.. obhajila? To so sadovi, ki jih zahteva od nas-Jezus in sicer od vseh enako, bodisi da so ubogi ali bogati, bodisi da so podložniki in preprosti ali pa vladarji, cesarji in kralji, bodisi da so-duhovskega ali svetnega stanu. Kdor-koli .je grešil, mora delati pokoro, ker je mogoče le s pokoro oprati grešne madeže. Vprašajmo se, kako smo delali pokoro za storjene grehe, kako smo se premagovali in kako smo krotili poželjivost? Zglede, kako sa celo kralji in cesarji delali javno pokoro, čitaj na str. 764 in 1646 »Sejavca«. Ge beremo življenje svetnikov, vidimo,, da so delali ostro pokoro tudi sv. Alojzij,, sv. Stanislav, sv. Terezija, ki niso naredili nikoli smrtnega greha in da so se spovedovall vsak teden in sicer tudi takih malih grehov, o katerih mi niti ne mislimo. 44. Ce sem jaz vas ljubil, kako pa vi mene^ ljubite? Ali posnemate moje sv. čednosti? Jezus zahteva od nas zlasti sv. potrpežljivost. V takih stiskah, v kakršnih je bil Kristus tisti večer pred smrtjo, nismo mi nikoli in vendar je Kristus v bridkosti govoril besede: »Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!« Tako je tudi sv. Roza Limanska v hudih dušnih bridkostih v teku petnajstih let vedno ponavljala besede: »Ne -moja, ampak tvoja volja, o Gospod, naj se zgodi!« Ona ni nikdar tožila. Ge jo je kdo vprašal, kako je kaj, je odgovarjala: , »Dobro!« V trpljenju je večkrat izgovarjala tudi te-le besede: »Pomnoži, o Gospod, trpljenje, a pomnoži tudi ljubezen!« 45. Ce sem jaz vas ljubil, kako ste pa vi mene ljubili? Jezus pričakuje od svojih ljubljencev sv. ponižnosti. Ponižnost ima tri stopnje. Na prvi stopnji je, kdor ne išče na tem svetu od ljudi nobene časti in hvale; na drugi stopnji je, kdor se nobenega zaničevanja in zasramovanja ne boji in ne straši; na tretji stopnji pa je, kdoi-se še veseli, ko mora trpeti zaničevanje in poniževanje. Vse tri stopnje ponižnosti so imeli svetniki in svetnice. Sv. Frančišek Regis se je celo po-mišljal, ali bi sprejel čast mašništva. Zdelo se mu je, da bi bilo zanj bolje, ko bi ne dobil te časti, ampak da bi ostal le navaden hlapec in ponižen brat v samostanu. Ko je pa postal mašnik je najraji pridigal ubogim na preprosi način in če ga je kdo kaj pohvalil, je na obrazu od sramežljivosti ves porudel. Kakor beremo \ njegovem životopisu je ta svetnik celo iskal za-. sramovanje in zaničevanje. Zato se je nerodno oblačil in je nalašč nerodno hodil, če so ga predstojniki kaj pokarali, ni nikdar odgovarjal, čeprav bi bil nedolžen. Ko ga je ob neki priliki hotel nekdo zagovarjati, ga je prosil, naj tega ne dela, kajti ob takih prilikah se udeležujemo zasramovanja, ki ga je moral trpeti Kristus. On je učil, da so poniževanja in sramotitve, ki jih moramo trpeti, največji zaklad za kristjana. 46. Ce sem jaz vas ljubil, kako ste pa vi mene ljubili? Jezus zahteva od ljubečih src. strah hožji in ljubezen božjo. Strah božji je začetek modrosti in začetek ljubezni. Kdor ima strah božji, se boji razžaliti Boga in ga na ta način začne ljubiti kot svojega največjega dobrotnika. Kristus je rekel: Tisti me ljubi, ki izpolnjuje zapovedi, t. j. ki se boji storiti kaj proti božji volji ali proti božjim zapovedim. Tako se iz strahu božjega razvije polagoma goreča ljubezen božja, ki je dvojna: ljubezen do' Boga in ljubezen do bližnjega. Sv. Frančišek Regis se je popolnoma žtrvoval za Boga in za bližnjega. Najraji bi bil šel mej pagane v sv., misijone, a mu predstojniki niso dovolili. V nje--govem srcu je bila prava strast delati dobro vsem ljudem. Nekoč so ga razbrzdani mladeniči natepli in poteptali v blato, a se ni maščeval,, ampak je rekel: »O Gospod, zakaj bi ne smel za čast tvojega imena še več trpeti?« Njegova lju bežen do bližnjega se je kazala v požrtvovav-nosti do siromakov, v neprestanem spovedo-vanju, pridiganju in podučevanju siromašnih otrok. Govoril je: Moja največja slava je služiti siromakom, kajti s tem služim samemu Jezusn Kr.« To je tudi resnica, ker je Kristus rekel: »Kar ste storili enemu teh mojih najmanjših-bratov, ste meni storili«. 47. Ce sem jaz vas ljubil, kako ste pa vi •mene ljubili? Jezus zahteva in pričakuje od nas odpovedi. Človek se mora sam sebe krotiti, da si ohrani nedolžnost in sv. čistost. Krotiti moramo svoje oči, svoja ušesa, jezo in druge strasti, ki jih ima vsak človek. Človek mora marsikaj potrpeti zavoljo Jezusa, če ga res ljubi, kakor ljubi on njega. Sv. Frančišek Regis je rekel: »Moja največja tolažba je, Č0 morem kaj trpeti za Je-.zusa«. Nekoč se mu je postavil nasproti častnik ali' oficir, ker je bil sv. Frančišek pregovoril neko dekle, naj nikar ž njim več ne občuje na ■grešni način. Častnik je potegnil sabljo in je zakričal nad svetnikom: »Umreti moraš!« Svetnik pa je prav mirno odgovoril: »Dovoli mi le par trenotkov, da nekoliko mislim na Boga!« Kmalu potem reče častniku :.» IM o, sedaj lahko •Storiš z menoj, kar hočeš. Želim prav iz srca umreti za Jezusa!« Častnik je kar ostrmel, ko je videl, kako miren je bil svetnik in kako mirno in brezskrbno mu je odgovoril. Ves skesan se je vrgel na kolena preden j in ga prosil odpiista. Tako bodimo tudi mi v vseh stiskah, težavah, bridkostih in boleznih mirni in vdani v voljo božjo. Naj pride na nas, kar je božja volja. Olavna reč je, da se čuvamo greha, da krotimo svoje počutke, izpolnjujemo zapovedi božje, da smo vedno v milosti božji, pripravljeni na odhod v večnost. 48. Ce sem jaz vas= ljubil, kako ste pa vi mene ljubili? Jezus zahteva od tebe krščansko uredbo hiše ali sobe, kjer stanuješ. Ali imaš znamenje Srca Jezusovega že pri vhodu, da vsakdo lahko takoj spozna, da je tvoja sobica ali hišica posvečena najboljšemu in najblažjemu Srcu? Če le moreš, imej Srce Jezusovo že pri vhodu ali kje na očitnem mestu, da je takoj lahko ugleda, kdor stopi k tebi. Obljuba, ki jo je naredil Jezus sveti Margariti Alacoque, se glasi: »Blagoslovil bom hiše, kjer bodo imeli in častili sliko mojega presvetega Srca«. Glej tudi, da boš imel na očitnem mesta božje razpelo. Božje razpelo nas spominja trpljenja Kristusovega in torej Njegove največje ljubezni do nas. Sv. Lenard, ki ga praznujemo dne 20. dee., je vsak dan pobožno opravljal sv. kri-žev pot in je na vseh misijonih priporočal premišljevanje trpljenja Kristusovega. Na prsih jo nosil križ z ostrimi bodalci. V sobi imej tudi podobo M. B. in druge svete in vzpodbudne podobe ali vsaj take, ki ne pohujšujejo. Neka družina je pred leti prosila, naj je.( dajo iz nekega zavoda deklico siroto, ki bo pri njih služila, se lahko tudi učila kuhanju in sé ■drugim, gospodinjskim delom. Vodja je bil zadovoljen, pa je hotel vendar-le prej to družino obiskati in se bolj natančno domeniti. Ko pride tja, ga peljejo v sobo za obiske. In kaj zagleda? Vse okolu zida so bile nesramne in pohujšljive podobe skoraj nagih oseb. To mu je bilo dovolj. Takoj je zasukal govor, da s tisto deklico ne bo nič, ker bi varuh ne dovolil, ker je bolehna itd. Podobe so mn pokazale, kakšni ljudje so to in komu bi prišla v roke nedolžna deklica. 49. Glejmo torej na vse reči, da bomo v vseh rečeh kazali, da ljubimo Jezusa, kakor je on ljubil nas. Vsak dan se Jezusu zahvaljujmo, da smo bili rojeni katoličani. Nikar ne glejmo na neumne ljudi tega sveta! »Ce sem jaz vas ljubil,, kako pa vi mene ljubite?« pravi Kristus. Ne smemo misliti, da je dovolj, če je kdo-v srcu katoličan. Ne! Mi moramo tudi z zunanjimi znamenji kazati, da smo katoličani. Vsak naj ima čeden rožni venec, snažne masne aH molitvene bukve, ob .nedeljah snažno obleko, s: katero kažemo, da verujemo v vstajenje mesa. in večno življenje. Zato je ob nedeljah in praznikih vse delo prepovedano, kar pomenja, da v večnem življenju ne bo ne truda ne znoja, ne žalosti ne joku, ampak večen pokoj in večno veselje. Ob nedeljah in praznikih je zelo grdo, ce kdo hodi v vsakdanji obleki okrog ali če celo opravlja hlapčevska dela. Taki kažejo, da nimajo vere v vstajenje mesa in v večno življenje. Dobe se lahko tudi izjeme, da mora kdo biti v vsakdanji obleki in da mora opravljati hlapčevska dela, navadno pa to ne sme biti. 50. V vseh teh rečeh si izprašajmo danes Če spoznamo, da nismo v kateri-koli reči obrodili dobrega sadu, pokesajmo se in naredimo trden sklep, da hočemo biti za naprej bolj pridni in vestni. Ce je Jezus nas neskončno ljubil, ljubiti ga moramo tudi mi ne le z besedo, ampak v dejanju in v resnici. V vsem našem življenju^ se mora kazati, da je Jezus naš Kralj, Kralj naših src in naših družin. Kralj našega zasebnega in javnega življenja. Tako bomo z ljubeznijo povračali neskončno ljubezen Njegovega, presvetega Srca. 2a ....................................milil.......................................Milili................................................. SEDEMINSTIRIDESETO BRANJE ZA TRETJO NEDELJO PO BINKOŠTIH. 1. Bog in angeli se veselé nad grešnikom, ki se izpreobrne, kakor se veseli človek, ki. izgubi ovco, pa jo spet najde in pokliče prijatle in sosede ter reče: »Veselite se z menoj, ker sem našel ovco, katera se je izgubila, in kakor se veseli . žena, ki izgubi en denar, pa ga najde in pokličo prijatlice in sosede ter reče: Veselite se z menoj, ker sem našla denar, katerega sem izgubila. Kristus je tej priliki dostavil še te-le besede: »Povem vam, da tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, kateri se spokori. kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, kj ne potrebujejo pokore«. 2. Ta nauk današnjega sv. evangelija je vsem grešnikom v tolažbo. Sam Bog in vsi angeli v nebesih se veselé, ko se grešnik resnično izpreobrne, ko se skesa in poniža pod mogočno roko božjo. Kakšno veselje da je v nebesih nàd enim grešnikom, kateri se spokori, pojasnjuje nant Kristus v priliki o izgubljenem sinu. Izgubljeni sin se je hudo pregrešil nad očetom, ko se je pa spokoril in se vrnil k očetu, mu je oče tekel naproti, se ga oklenil okolu vratu, ga poljubil In napravil veliko pojedino. Rekel je: »Jesti hočemo in piti, zakaj ta moj sin je bil mrtev in je .spet oživel, je bil izgubljen in je najden«. Sv. Margarita Kortonska je živela devet lei v velikih grehih. Toda milost božja jo je presu-nila in izpreobrnila. Nihče pa je ni hotel več ^sprejeti, še lastni oče jo je zapodil, ko se je vr--nila. Toda nebeški Oče jo je milostno sprejel in v samostanu je postala velika svetnica, ki jo praznujemo dne 22. februvarja. Tudi sv. Norbert, ki ga praznujemo dne 0. .junija je imel v mladosti posvetno in prevzetna iivljenje. Nebeški Oče pa ga ni zapustil. Nekega dne je prevzetno jezdil črez polje. Kar naglo je nastala nevihta in strela je udarila v zemljo pred konja. Konj se splaši in izsadi jezdeca na tla. Obležal je nezavesten. Njegov spremljevavPo se je dolgo trudil, da bi ga spravil k zavesti. Ko se je po dolgem času zavedel, je bila njegova prva beseda: »Gospod, kaj hočeš, da naj storim?« In zaslišal je v svoji vesti notranji gla;> Taožji: »Ogibaj se hudega, delaj dobro, išči miru in zatekaj se k moji usmiljenosti«. Na ta način je milost neskončno dobrega nebeškega Očeta izpreobrnila tudi tega Savla v Pavla. Bil je takrat v službi pri cesarju Hen- riku V., a se ni več vrnil na dvor, ampak šel v svojo hišo in jokaje premišljeval božjo usmilje-nost, ki ga je rešila, da ni umrl v velikih grehih,, v katerih je živel. Sv. Godolevo, ki jo praznujemo dne 6. julija, je nje mož, plemenitaš Bertulf, strašno preganjal in nazadnje še dal na krut način umoriti. Dva njegova hlapca sta ji na njegov ukaz. zadrgnila vrv za vrat in ko ni več dihala, sta ji še glavo potopila v vodo, da bi smrt bila bolj' gotova. To je bilo strašno dejanje krvoločnega moža, a kljub temu je sv. Godoleva molila zanj-v nebesih in ko mu je izprosila milost izpreobr-nitve, so se vsa nebesa razveselila. Bertulf je šel na grob sv. Godoleve in se tam bridko razjokal. Prosil jo je, naj bi dosegla pri Bogu milost, da bi mu bilo povedano, kaj mu je storiti. Razodeto-mu je bilo, naj gre v samostan. Tako je tudi storil. Ko je prišel na samostanska vrata, je pokleknil in jokaje prosil, naj bi ga sprejeli. Vsi redovniki so bili do solz ginjeni, ko so videli njegove solze in njegovo resnično izpreobrnitev. Tako se je nad njim veselilo nebo in zemlja. Umrl je v samostanu v duhu resnične pokore in svetosti. Ko so po več letih razkopali njegov grob, so našli njegovo telo nestrohnelo. Čeprav je bil velik grešnik, uživa sedaj vendar-le skupaj s sveto Godolevo v nebesih večno srečo. Naj bodo grehi še tako veliki, da se človek le skesa in poniža pod mogočno roko božjo, pa se mu grehi odpuste, da je veselje v nebesih- večje, kakor nad devetindevetdesetimi pravir-nimi, ki ne potrebujejo pokore. Zato nam kliče sv. Peter v današnjem sv. berilu: »Preljubi, ponižajte se pod mogočno roko božjo, da vas Bog poviša ob času, ko vas obišče«, t. j. ko vas obišče s svojo milostjo, da vam podeli odpust grehov. Bog zahteva od nas, da se odkritosrčno ponižamo pod mogočno roko božjo, da priznamo svojo pregreho, da se kesamo in poboljšamo. Bodi naša prva skrb, da se ne damo več zavesti po hudobnem duhu v greh, vse druge skrbi prepustimo Bogu, kakor pravi sv. Peter v današnjem sv. berilu: »Vso svojo skrb pustite Njemu, zaka-j njemu je skrb za vas. Bodite trezni in čujte, zakaj hudobni duh, vaš zoprnik, hodi. okolu kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Temu se ustavljajte z močno vero in vedite, da so vaši bratje, ki so po svetu razkropljeni, -prav takem trpljenju«. Tako sv. Peter. Nikar si torej ne domišljujmo, da drugi nimajo nič potrpeti. Vsak človek ima svoje trpljenje in mora ^ potrpežljivosti služiti Bogu izpoljnjujoč zapovedi. Brez potrpežljivosti se ni mogoče ustavljati grehu. V potu svojega obraza si moramo služiti svoj kruh. Ako smo grešili, delajmo pokoro, da bo v nebesih veselje veliko. Ko se pa izpreobrnemo k Bogu, glejmo, da spet ne pademo. Potrebna nam je za to potrpežljivost, ker drugače prav gotovo pademo. Če bomo pa potrpežljivi, »nas bo Bog, po kratkem trpljenju popolne storil, utrdil in ukoreninil«, da se bomo lahko ustav- Ijali vsemu slabemu z močno • vero, ker smo vsi poklicani k lepemu krščanskemu življenju in k večni slavi v Kristusu Jezusu. 3. Prekrasni so nauki, ki nam jih daje današnje sv. berilo in današnji sv. evangelij za lepo krščansko življenje: »Bodite trezni in čujte . . . ustavljajte se hudiču v trdni veri. . .. Bogii bodi slava in oblast vekomaj!... Vse-svoje skrbi preložite na Boga, zakaj on skrbi za vas. . . . Večje bo v nebesih veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devetin-devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore«. Ti prelepi nauki se kažejo v životopisih vseh svetnikov in svetnic božjih. Vsi so izpolnjevali te nauke sv. Petra in jih priporočali vsem ljudem. Oglejmo si na pr. zgled sv. Ignacija Lojol-skega, ki ga praznujemo-dne 31. .julija in ki ga prištevamo mej najslavnejše može vseh časov. •Sv. Ignacij je ustanovil jezuitski red, ki je' še danes po vsem svetu razširjen. Svojim učencem je zapustil izvrstnih naukov in prekrasnih opominov, po katerih so se jezuitje ravnali in Sö ravnajo še dandanes. Zanimivo je tudi vedeti, da so Jezuitje prvt iistanovili komunistično ali »boljševiško« državo v Paraguaju v južni Ameriki. Ta »boljševiška« država pa ni bila brezverska, kakor je brezverska boljševiška država v Rusiji. O vsem tem hočemo danes ob kratkem premišljevati. Razume se, da sem izbral iz životo-pisa sv. Ignacija le nekaj reči, ki nas bolj zanimajo. 4. Pred vsem naj omenim izrek sv. Ignacija: »Premaguj sam sebe!« Ta izrek, ki se izraža tudi v današnjem sv. berilu, ne velja samo jezuitom, ampak slehernemu človeku. Sv. Frančišek Ksaverski je v Indiji pogostoma ponavljal besede: »Premaguj sam sebe!« Vprašali so ga. zakaj vedno to ponalja? Odgovoril je: »Ker sem se tako naučil od našega očeta Ignacija!'< Sv. Frančišek je v Indiji in na Japonskem veliko trpel. Preganjali so ga, smešili so ga, živeža ni imel, bolezen ga je nadlegovala, poti so bile slabe, pomočnikov je imel malo, ljudje so bili divji itd. V vseh teh težavah in skušnjavah si je vedno ponavljal: »Premaguj sam sebe!^< Tako si je sv. Frančišek nabiral zasluge za nebesa. Posnemajmo sv. Ignacija in njegovega tovariša in učenca sv. Frančiška in ponavljajmo v težavah in zoprnostih besede: »Premaguj sam sebe!« Sv. Terezija Deteta Jezusa ni opravljala -velikih in težavnih del, ampak navadna domača •dela, pa se je v teh lepo premagovala in si ponavljala besede: »Premaguj se!« Tako se je zveličala. Prav tako blaženi Don Bosco. On ni šel ne v Indijo in ne na Japonsko, ampak je doma opravljal svoje dolžnosti. Mej domačimi deli je ostarel in se zveličal. Tako moramo tudi mi svoje dolžnosti in svoja opravila dobro opravljati in se v vsakdanjih zoprnostih premagovati: Ko te kliče ura zjutraj, premagaj se, vstani hitro in pojdi na dobro delo, katero lahko opraviš o pravem času. Ce ta čas zamudiš, je dobro delo izgubljeno za celo večnost. Ko te skušnjava moti, da bi naredil hudo dejanje, premagaj se! Če se premagaš, se ti bo to zapisalo v dobro v večnih bukvah. Ko te oči ali ušesa skušajo, da bi gledal ali poslušal kaj nespodobnega, premagaj se. To ti bo zapisano v zaslugo v nebesih. Ce te jeza lomi, če te skušnjava prijemlje, da bi preklinjal — premagaj se, da si nabereš zaslug za večno življenje. Ce te skušnjava prijemlje, da bi šel igrat ali pijančevat — premagaj se in bodi mož, da to Bog blagoslovi. Huda skušnjava je zlasti nevoščljivost. Ko jo začutiš — premagaj se! Grda je zlasti nevoščljivost radi milosti božje. Beremo o sv. Ul-rihu naslednjo podučno dogodbico. Opat samo- ■stana, kjer je bil sv. TJlrih, je nekoč šel po opravkih na potovanje. S seboj je vzel sv. Ulriha in meniha Hunalcla. V nekem kraju bi bil moral sv. Ulrih maševati. Ker pa je bil opat po opravku zadržan, je poslal Hunalcla k sv. Ulrihu, naj mu reče, da mora s sv. mašo nekoliko počakati, ker da se hoče opat te sv. maše udeležiti. Hunald je sicer šel k sv. Ulrihu, ker mu je pa bil nevoščljiv in bi bil rad videl, da bi se bil opat nanj razjezil, je sv. Ulrihu le z roko nekaj pomignil, česar pa sv. Ulrih ni mogel razumeti. Zato je začel takoj sv. mašo. Sedaj pa teče Hunald k opatu in zatoži sv. Ulriha, da ni hotel ubogati in da je začel maševati. Opat je vedel, da je sv. Ulrih nedolžen, pa ga je hotel poskusiti v ponižnosti in potrpežljivosti. Šel je k oltarju in mu je na videz ostro ukazal odstopiti, ter mu jezno snel mašni plašč. Pohlevno in ponižno sleče sv. Ulrih še druga oblačila, ne da bi bil izgovoril niti besedice. Ko so pa prišli do cerkvo druge postaje, mu opat prijazno reče, naj tam mašuje, ker se je bil popolnoma prepričal o njegovi pokorščini in ponižnosti. Iz tega zgleda je razvidno, kako se ne-voščljivost skriva v srcu tudi pri takih malenkostih in kako moramo biti čujoči, da prema-;gamo hudiča, ki hodi okrog kakor rjoveč lev! 5. Drug izrek sv. Ignacija, ki ga je vedno ponavljal, je bil: »Vse v čast božjo!« Ta izrek jena vseh pečatih jezuitskih samostanov, na vseh. jezLiitskili spomenikih in na vseh jezuitskih cerkvah. Sv. Janez Zlatousti je rekel: »Ce ni kaj v čast božjo, je bolje, da se ne zgodi«. To bodi nam v pravilo! Imamo lep zgled iz apostolskih časov namreč v sv. Barnabi in sv. Pavlu. Sv. Barnaba je bil najvišji cerkveni predstojnik v An~ tiohiji, ker so ga bili tja poslali apostoli iz Jeruzalema. On je sv, Pavla privedel v Antiohijo» in ko so prvi kristjani začeli zaničevati sv. Pavla, češ, da je prej preganjal cerkev, se je sv.. Barnaba zavzel zanj in ga zagovarjal. Sv. Pavel je bil izvoljen le za pomočnika sv. Barnabi. Sv. Barnaba je bil lepe in visoke postave, dočim je bil sv. Pavel majhne postave, kakor pravi sv. Krizostom. V Dejanju apostolov se sv. Barnaba imenuje vedno pred sv. Pavlom. Toda sv.. Barnaba ni gledal na svojo čast in na svoje dostojanstvo, ampak le na čast božjo in je povsod,. koder sta sv. Pavlom oznanjevala sv. evangelij,, pustil prvo mesto sv. Pavlu in je hotel, naj on govori na vseh zbirališčih in v sinagogah. Sv.. Pavel je bil namreč silno zmožen. Prištevajo ga. mej največje veleume vseh časov. Ali bi delali" tudi mi tako ponižno kakor sv. Barnaba? Ali" se ne prepiramo večkrat za prvo mesto pri mizi, pri sejah, v odborih, ali se ne silimo vedno v^ ospredje, ali ne govorimo radi prvi in hočemo,. da bi povsod le naša veljala? Tako ni delal sv. Barnaba, če tudi je imel višje dostojanstvo ko sv. Pavel. On se je veselil, da je imel takega pomočnika s seboj, ki je vse znal in povsod izvrstno govoril. Tako je sv. Barnaba pokazal, da mu je vse le za čast božjo in za čast Jezusovega presv. imena. On se je veselil, da je Bog dal sv. Pavlu tako velike talente in da je mlada krščanska cerkev z delovanjem sv. Pavla tako izvrstno napredovala. Posnemajmo ponižnega sv. Barnaba! Na poganjajmo se za svojo čast in slavo, ampak le za čast in slavo božjo, za čast in slavo Jezusovega imena, kakor pravi tudi sv. Peter v današnjem berilu. 6. Nadaljnji izrek sv. Ignacija Lojolskega. je bil: »Ako bi mogel tisočkrat umreti, bi rad tisočkrat pretrpel smrt, da bi le eno dušo rešil«. Kako je sv. Ignacij gorel za zveličanje duš, naj pojasni zgled: Nekoč je slišal o nekem mladeniču, da je nesramno grešil z neko osebo in da zahaja po noči v njeno hišo. Pot tja je držala, mimo mlake. Bilo je po zimi in silno mrzlo. Sv. Ignacij gre in v mrzli vodi stoječ čaka mladeniča. Ko pride mladenič do njega, mu zakliče: ■»Nesramnež, kam greš? Glej, mej tem ko hočeš ti grešiti in Boga žaliti, hočem jaz tu v mrzlo -ledeni vodi delati pokoro«. Ko zasliši mladeniS-te besede, ga groza izpreleti. Vrne se takoj in začne novo, lepo življenje. Tako je sv. Ignacij posnemal Kristusa, ki je z grešniki hodil in grešnike izpreobračal, kakor pravi današnji sv. evangelij. 7. Sv. Ignacij je rekel tudi: »Več koristi cerkvi in bližnjemu, kdor ima le eno merico svetosti in tri merice zdravja, ko tisti, ki ima le ■eno merico zdravja in tri merice svetosti«. S temi besedami nas je hotel opozoriti, da moramo skrbeti za zdravje, ker če zdravja ni, moramo biti v postelji in ne moremo koristiti cerkvi in bližnjemu razen z molitvijo. 8. Naj omenim, da je sv. Ignacij do 29. leta posvetno živel. Bil je stotnik v vojaški službi in v vojski ranjen. Ležeč na postelji je prebiral svete knjige. To branje ga je vsega premenilo. Takoj je sklenil drugačno življenje. Pred vsem je opravil veliko spoved in dal slovo svetu. Živo-topiš pravi, da je tudi še po veliki spovedi bil boječ, ali je spoved in kesanje dobro opravil. Ostal je potem zvest do konca. Vse to je nam ^ poduk in v tolažbo, ko nas včasih napadajo dvomi, ali smo svoje spovedi prav opravili ali ne, ali smo v milosti božji ali nismo. 9. O srčnosti sv. Ignacija in o njegovem pogumu pričajo naslednji dogodki in izreki. Sv. Ignacij je večkrat zabredel s svojimi tovariši v hude denarne in gmotne stiske. Nekoč je bilo že na tem, da bi jim prodali vso hišno opravo. Sv. Ignacij pa je le v Gospoda trdno zaupal in je ob tisti priliki rekel: »Mene ta reč nič ne skrbi; ako nam vzemo postelje, bomo pa na tleh spali, kakor spijo vsi siromašni ljudje«. Bog mu je v takih slučajih čudežno pomagal. Ko so bili nekoč v hudi stiski in ni bilo niti vinarja pri hiši, je nenadoma nekdo prinesel v dar sto-zlatih, ob drugi priliki je prinesel polno denarnico. Tako se je sv. Ignacij ravnal po besedah sv. Petra, ki nas opominja: »Vso skrb zvrnit-j' na Boga!« Imel pa je sv. Ignacij navado, da je goreče molil, preden se je lotil katerega koli dela. Ako so nastali zadržki in preganjanje, je sv. Ignacij bil vesel, ker je imel trdno zaupanje, da bo B0.15 pomagal dobri stvari, ki je začeta Njemu v čast. V preganjanju je imel navado govoriti: »Polni kelih trpljenja je poroštvo, da hoče Bog koga poveličati« in pa: »Preganjanje ni nič drugega ko vevnica, ki čisti naše sv. čednosti« ali kakor pravi sv. Peter v današnjem berilu: »Trplenje nas izpopolnjuje, utrjuje in krepi«. To so krasni in tolažbe polni izreki, ki jih je sv. Ignacij tudi natančno izpolnjeval. Njegovo glavno delo pa je red, ki ga je ustanovil ia^ ki traja skozi stoletja po pravilih, ki jih je spi- sai goreče proseč Boga razsvitljenosti, dalje bukve njegove o premišljevanju,- ki mu jih je narekoval, kakor pravijo, sv. Duh. 1Ü. Največja slava sv. Ignacija in njegovega reda pa je sv. misijon v paraguajski dr--žavi v južni Ameriki. Država Paraguaj je na rekah Paraguaj in Parana med Brazilijo in Argentinijo (Buenosayres). To je danes bogata kmečka država. To v prejšnjih časih le z gozdi pokrito deželo so odkrili Španci 1. 151(3, a niso divjakom, nič pomagali. Kasneje jo je španska vlada izročila jezuitskemu redu, ki naj bi Španiji plačevali le davek. Jezuitje so sprejeli tam •SV. misijone in hkrati tudi vlado s pogojem, da ne smejo tja prihajati španski izseljenci in uradniki, ki so bili navadno sami izprijenci, ki so siromašne Indijance le kvarili. ^ Jezuitje so polagoma ustanovili štirideset misijonskih postaj. Najvišji oblastnik misijonske postaje je bil župnik, ki je imel po enega stražnika. Ljudje so bili tako dobri, da sploh ni bilo treba orožni-štva. Vsi izpreobrnenci so hodili vsak dan k sv. maši in k sv.'obhajilu, potem pa vsi na delo. Tse, kar so pridelali, so spravili v skupne zaloge in iz teh zalog so dobivale družine, kolikor so potrebovali. Lastnine niso imeli. Mladi ljudje so morali zgodaj sklepati sv. zakon. Iz skupnih dohodkov so jezuitje plačevali davke za vso 'družine. Ljudstvo je bilo srečno in zadovoljno in se je v šolah izobraževalo v domačem indijanskem jeziku, ki se imenuje guaranski jezik in ki se je do današnjih časov ohranil. Španska vlada je leta 1756. odstopila nekaj okrajev te srečne dežele portogalski državi in je na surov Jlačin uničila dvesto-letno blagonosno delo je-zuitskega reda. Vlada je verovala sovražnikom ■SV. cerkve, češ, jezuitje hočejo deželo odtrgati od Španije in da so tam nagromadili ogromnih :zakladov. Poslala je tja vojaštvo in uradništvo, ki so podrli s kruto silo delo sv. misijonov mej tamošnjimi Indijanci. Ljudstvo pa je do današnjega dne ostalo katoliško in je v omiki na višji stopnji nego druge dežele v južni Ameriki. Jezuitje so bili uvedli po zgledu prvih kri-;stjanov komunizem mej temi vzornimi kristjani. Ta komunizem se razločuje bistveno od ruskega nasilnega in brezverskega boljševizma. Komunizem prvih kristjanov in kristjanov v Para-Suay-u je imel svoj temelj v živi veri in goreči ljubezni. Le ta najvišja krščanska stopnja človeške omike dovoljuje take poskušnje, pa tudi te se niso mogle dolgo ■ časa vzdrževati, kajti ■človeške slabosti in hudobije nasprotujejo krščanskim vzorom. Komunizem je lepa reč, pa ljudje ne marajo za druge delati, zlasti ne za pohajače, pijance in zapravljivce. V Paraguay-u je cerkveni zvon naznanjal začetek in konec ■dela. Na delo so prihajali razen bolnih vsi in vsakdo je imel določeno delo. če se je kdo pregrešil, so ga na štiri oči opominjali, če ni to pomagalo in je prestopek ponovil, je moral delati pred cerkvenimi vrati očitno pokoro; če pa še-to ni pomagalo, je bila zanj določena kazen s šibami. V 120. letih pa se ni nikdar pripetilo, da bi bili morali koga tepsti, kajti Indijanci so bili goreči kristjani in zelo pokorni ljudje. Dali so se voditi kakor otroci in so tudi bili kakoi otroci nedolžni. Jezuitje so jih tako lepo naučili, da so se smatrali za brate, da niso delali razločka mej mojim in tvojim. Ljubezen je objemala in družila vse. Misijonarje so imeli za, svoje očete in največje dobrotnike. Greh jim je bil največje hudo in veliko grehov niso niti po imenu poznali. Neki škof je pisal španskemu kralju Filipu V., da je med tem dobrim indijanskim ljudstvom tolika nedolžnost, da ne stori nihče smrtnega greha. Vse to je delala me.] njimi živa vera in pogostno prejemanje sv. zakramentov. Naj vam še popišem, kako so v Paraguay-u-ob času jezuitske vlade praznovali praznik sv. Rešnjega Telesa. Gorečnost je bila taka, kakršna je bila mej prvimi kristjani: Pota in hiše so ozaljšali z najlepšimi cveticami. Po drevju so povsod obesili ptičnice, v katerih so prepevali najlepši ptički paraguayske dežele, ob cesti so bili v kletkah razpostavljeni tigri in levi, ki so na svoj način častili Najsvetejše, ribice so švigale Najsvetejšemu naproti v mlakah, ki so jih Indijanci nalašč za to pripravili, po vsej poti je bilo razobešeno vsevrstno sadje in drugi pridelki, ki se pridobivajo y Paraguay-u. Vsa pri-roda, živa in mrtva, cvetice, drevesa, ljudje in Živali so morali tisti dan častiti Odrešenika. Radostna godba in veselo petje je poveličevalo' slavnost presv. Rešnjega Telesa. Tako so jezuitje z vztrajnim delom, s svetim življenjem, s svetimi nauki in s požrtvovav-nostjo ustvarili najsrečnejše ljudstvo na svetu. V Paraguay-u so se obnovili lepi časi prvih: kristjanov. Toda kmalu so Evropejci vse pokvarili. Evropejci se sicer bahajo s kulturo, pa js imajo ubogo malo. Kultura ali omika ne obstoji samo v znanju in v raznih iznajdbah, ampak zlasti v plemenitosti srca in v lepem krščanskem življenju. Omiko nosi človek sam v sebi. Lepa ia sijajna zunanjost ni še nobena omika ali kultura. Španci so zatrli v Paraguay-u delo visoke' kulture, kajti krščanski komunizem, ki izvira iz trdnQ vere in goreče krščanske ljubezni, je najvišja stopnja omike ali kulture. Temu komunizmu ali boljševizmu bi ne mogli nič ugovarjati, ko bi ljudje bili res vzorni, vseskozi dobri: kristjani. V tem slučaju bi tudi ne imeli več nobene vojske, bi ne potrebovali vojakov in stražnikov in tudi ne sodnikov. Na zemlji bi bil raj. Toda iskati vzorov na tem svetu, ki je polen pijancev, lenuhov, sleparjev in krivičnikov, je zastonj. Človek je že od rojstva nagnen k slabemu. Zato, in ne radi drugega, in zasebna lastnina potrebna. Res je, da so jezuitje' uvedli v Paraguay-u komunizem, pa koliko truda so imeli, da so vzdrževali red in dolgo časa bi tudi tam komunizma ne bili mogli vzdržati. To je bil le majhen poskus in jezuitje so ta po- skus vzdrževali s tem, da so skušali ohraniU mej ljudstvom živo vero in gorečo ljubezen, kar se jim je tudi posrečilo. Zato pa je bilo ljudstvo ž njimi silno zadovoljno. Ko so evropejski divjaki prepodili jezuite, so Indijani jokali po njih kakor otroci, katerim zakopljejo očeta. 11. Kaj naj rečemo o nesrečni Rusiji? Tain so komunizem uvedli brezverci z ognjem in mečem. Polastili so se cerkvenega premoženja, cerkve premenili v zaloge in gledališča in uničili sploh vse versko življenje. Tak komunizem je kajpada neumen in zločinski. Zato pa n« more trajati. Da bi se mogel komunizem ah boljševištvo vzdržati mej brezverci in hudolDneži, je popolnoma izključeno. Zato beremo, da se holjševiki v Rusiji že umikajo in svoje načrte popravljajo, kajti komunizem je v takih razmerah nemogoč. Razmere, ki so sedaj ,v Rusiji so nezdrave in neumne, ki sicer veliko škodujejo ruski krščanski cerkvi, a pomisliti moramo, kako so v prejšnjih časih nasprotovali pravoslavni škofje in duhovniki rimskemu papežu. Zato pravijo, da je boljševištvo šiba božja, s katero tepe Bog razkolne škofe, duhovnike in vernike za njih grehe. 12. Sv. Ignacij nam kaže z življen.jem in 2 nauki pravo pot, ki vodi do časne in večn? sreče. Ko bi vsi izpolnjevali nauke sv. Ignacija, ki so nauki Jezusa Kristusa in apostolov, bi imeli na zemlji raj in v raju bi ne potrebovali ne orožnikov ne vojakov, ne sodnikov ne advokatov, ne pušk ne topov. Vse ljudi bi vezala v občestvo svetnikov pravičnost in ljubezen. Imeli Jdì lahko vse skupno, ker bi mej nami ne bilo nobenega lenuha, nobenega krivičnika in sleparja. Izkazovali bi si ljubezen drug drugemu, ker bi se ljubili kot otroci božji in dediči večnega kraljestva. Komunistični nauki so lepe sanje o izgubljenem raju. V tej solzni dolini se ti vzori ne dajo v celoti doseči. Tu imamo opraviti s človeškimi strastmi in hudobijami in s hudobnim duhom, kateremu se moramo ustavljati, da dosežemo kdaj večni raj v nebesih. 13. »Ustavljajte se hudiču v trdni veri, ve-doč, da so vaši po svetu razkropljeni bratje v prav takem trpljenju«. Tako nas opominja v današnjem berilu sv. Peter, ki je na tem svetu veliko trpel. Človek mora biti pogumen, kajti prav v trpljenju in v skušnjavah dobivamo obilnih milosti. Sv. Pavel navaja v drugem pismu do Ko-rinčanov (12) besede, ki mu jih je Kristus govoril: »Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabosti izpopolnjuje«. Sv. Pavel se Mu je namreč potožil radi trpljenja, ki ga je moral trpeti in Ga prosil, naj mu to odvzame. Kristus pa mu je odgovoril: »Ne! Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabosti izpopolnjuje«. Sv. Janez sv. Križa pravi: »Takrat, ko človek trpi, dobiva duša, ki se pogumno ustavlja skušnjavam, preganjanju in trpljenju, veliko^ moč, čistost, luč, tolažbo in veliko drugega dobrega po besedah Kristusovih (II. Kor. 12, 9)-<. Takrat, ko se pogumno premagujemo in ustavljamo trpljenju in raznim nevšečnostim takrat so najboljši trenotki milosti in zveličanja. 14. Sv. Romuald, katerega praznujemo dno sedmega februarja, je šel v puščavo in je- tam živel z nekim puščavnikom prav ostro. Hudobni duh pa ga je silno skušal in mu neprestano prigovarjal, naj zapusti puščavniško življenje. Govoril mu je tako-le: »Ti si iz plemenite in bogate družine, zakaj bi tukaj sameval in pustil, da si nehvaležni sorodniki lastijo tvoje premoženje, ti bi lahko postal slaven in imeniten; tvoja spo-korna dela so preostra in tudi niso dosti vredna: živel boš še dolgo vrsto let in bi bil neumen, če-bi se hotel tako dolgo pokoriti v puščavi«. Hudobni duh ga je tako mučil s temi skušnjavami. ■da je SV. Romuald tudi po telesu shujšal, a on je pogumno odbijal hudičeve prigovore. Nekega dne ga je hudič posebno hudo napadel. Sv. Ro~ muald pa se mu ni vdal, ampak se je obrnil k Jezusu z milo prošnjo: »O ljubi Jezus, zakaj si , me zapustil? Ali si me popolnoma izročil v roke mojih sovražnikov?« Ko je pa tako milo prosil, je začutil posebno milost v svojem srcu. Njegovo srce se je v milosti nebeške tolažbe in nebeškega veselja kar topilo, kakor se topi vosek na ognju. Iz te dogodbice je razvidno, da nam Jezus deli najobilnejših milosti v slabostih ali v trpljenju, kakor je obljubil sv. Pavlu. Sv. Viljelma, ki ga praznujemo dne 16. aprila, je hotela nekoč nesramna ženska zavesti v greh nečistosti. Sv. Viljelm je nesramnico od-iil, a je imel od takrat hude skušnjave zoper sv. čistost. Že je mislil, da ni sposoben za samostan in že je sklenil, da se vrne v svet. Zapustil je samostan in stopal zamišljeno po cesti. Tu mu je posebna milost božja prišla na pomoč. Ko je počival ob cesti, je v trudnosti zaspal. V sanjah pa je videl, da se mu je približala velika množica zveri, ki so ga obdale in ga hotele raztrgati s kremplji in z zobmi. Zaklical je prestrašeno: »O Gospod, pomagaj mi! Pomagal si mi, da sem odbil nesramnico, pomagaj mi tudi sedaj, da se rešim teh divjih živali. Ako me rešiš, hočem ostati na tvojih poteh in te slaviti in hvaliti vekomaj!.« Na to prošnjo so zveri takoj izginile, on pa se je zbudil. Kakor pa je sklenil v sanjah, tako je tudi storil. Vrnil se je v samostansko celico in hvalil in slavil v njej Boga do smrti. Divje živali, t. j. nečiste skušnjave, nečiste misli in želje pa so popolnoma izginile, ker je sv. Viljem začel bolj previdno živeti in se vsega ogibati, kar bi utegnilo zbuditi v njem kako nečisto misel ali nečisto željo. Iz te dogodbice je spet razvidno, kako nam Bog ob času slabosti ali hudih skušnjav pošilja, posebnih milosti, da nas reši prepada, ki bi vanj lahko treščili. Iz te dogodbice pa je tudi razvidno, da moramo biti vedno na straži glede nečistih misli in želj, ker te so kakor divje zveri, ki človeka neprestano obdajajo in zalezujejo. Zato moramo skrbno stražiti svoje oči, svoja ušesa in druge čute. Glejmo, kaj beremo, kakšne podobe ogledujemo, s kom hodimo in občujemo! Ce premagamo skušnjavo in jo pogumno odbi-jemo, dobimo od Jezusa toliko milosti ko pri sv. obhajilu, ]3ravi sv. Albert. Marsikdo bi si želel, da bi teh skušnjav ne imel, da bi mu jih Jezus odvzel, toda Jezus pravi, kakor je rekel sv. Pavlu: »Ne! Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabosti izpopolnjuje!« 15. Nekateri razlagavci sv. Pisma pravijo, da je bila tista slabost, ki jo omenja sv. Pavel, njegova bolehnost. Sv. Pavel je bil bolehen, a pri vsem tem ni sprejemal od vernikov nobene pod- pore, ampak se je s svojim delom preživljal. Prosil je Jezusa, naj mu to bolehnost odvzame. Jezus pa je rekel: »Ne! Dovolj ti je moja milost,, zakaj moč>'se v slabosti izpopolnjuje!« Tako ima vsak človek več ali manj svoje slabosti ali bolehnosti, svoje telesne in dušne napake. Večkrat prosimo, naj bi ljubi Jezus nam ali komu drugemu odvzel bolezen in podelil zdravje, pa nismo uslišani, kajti Jezus pravi: »Ne! Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabosti spopolnjuje«. Ce nas Jezus ne usliši, je gotovo znamenje, da je to boljše za nas. Tiste bolehnosti in slabosti, ki jih imamo, nam dajejo priložnost, da dobimo obilo imilosti,. ■ ako le hočemo pogumno in potrpežljivo pi^našati. 16. Marsikdo bi si želel, da bi ne imel takili sosedov in sosed, da bi ne imel tako hude žene ali tako hudega moža, da bi ne imel tako hudih sovražnikov in nevoščljivcev, a Jezus pravi: »Ne! Dovolj ti je moja milost, zakaj nioč se v slabosti izpopolnjuje«. Blagor človeku, ki potrpežljivo prenaša hude sosede, hude sovražnike, nasprotnike in nevoščljivce, hudo ženo ali hudega moža! Tak človek se mora zelo premagovati, da zmaga svojo jezo, svojo maščevalnost in svojo strast, a prejme zato izrednih milosti. Zato zmago prejme krono zveličanja, kakor pravi sv. Janez (Skrivno Razodetje 2):. »Kdor premaga in ohrani do konca moja dela, njemu bom dal oblast čez narode in bo kraljeval. . . « Malokateri svetnik je toliko preganjanja trpel ko sv. Janez Zlatousti, ki je bil škof v Carigradu. Ta sveti škof je bil poslan v prognan-^tvo in je na potu v pregnanstvo umrl. V njegovem času pa je živela bogata gospa sv. Olimpija, ki jo praznujemo dne 17. oktobra. Le-ta je s svojim silnim bogastvom podpirala sv. Krizo-stoma in druge škofe, razne cerkve in zlasti siromake. Ko je bil pa sv. Krizostom v pregnanstvu, so tudi njo zaprli v ječo, jo na razne načine v ječi mučili ter jo bolebno in šibko poslali v pregnanstvo. Sv. Janez Zl. jej je pisal v tolažbo v pregnanstvo več pisem. V enem teh pisem pravi v kratkem tako-le: »Bati se moramo samo greha; vse trpljenje in preganjanje ni nič! To traja le malo časa. Veseliti se moramo, če imamo priložnost kaj trpeti. Bolezen, preganjanje, zasramovanje, žalitve — to se za človeka velika dobrota, če jih potrpežljivo in vdano prenaša. Zato moramo o takih priložnostih odložiti žalost in biti pogumni in veseli. Nobena sv. čednost se ne more primerjati potrpežljivosti in vdanosti v trpljenju. Potrpežljivosi v trpljenju je kraljica vseh čednosti in krona vseh kron. Za trpljenje, ki je prenašamo s potrpežljivostjo, dobimo večje plačilo ko za dobra dela. Job je veliko dobrih del izvršil, ampak njegova potrpežljivost v bolezni in v trpljenju, je bila bolj dragocena in Bogu bolj ljuba, ko vse •drugo. Blagor človeku, ki s potrpežljivostjo in vdanostjo trpi bolezni, preganjanje, zasramo-vanje, ječo, pregnanstvo in vse slabo za čast božjo, za čast sv. cerkve in za blaginjo svojega bližnjega. Tak človek postane v trpljenju močen na duši. Trpljenje ga izčisti, kakor izčisti ogen.] zlato. Blagor Tebi, o Olimpija, da imaš priložnost kaj trpeti. Bodi vesela in pogumna! Objokuj in pomiluj le tiste, ki slabo delajo!« V tem pismu uči sv. Janez Zlatousti prav to, kar nas uči sv. Pavel: Moč se v slabosti izpopolni! Ne smemo si pa misliti, .da je človek, ki se premaguje žalosten ali otožen. Nasprotno! Za vsako zmago nad seboj dobi nebeško tolažbo in nebeško veselje. Ljudje, ki sveto živijo, imajo sv. Duha, ki je duh največje tolažbe in največjega veselja. Kdor koprni po nebesih, njemu so nebesa odprta in sv. Duh mu vliva nepopisno veselje v srce. 17. Večkrat bi bilo dobro in celo potrebno, ■da bi šli bolnika obiskati, pa se nam zdi to sitno in težavno. V takem slučaju se moramo premagati. Bog nam bo to obilo poplačal. Bolezen je večkrat velika dobrota božja. Človek se v bolezni izpreobrne, če najde koga, ~ki ga zna tolažiti in opominjati. Solnce, ki žge poleti polje, je velika dobrota, če je hkrati tudi kaj dežja. Ce pa dežja ni, požge solnce vse- do golega. Prav tako požge in posuši bolezen v človeku vse dobre in blage misli, če ni nikogar, ki bi znal vliti v srce siromašnega bolnika hladila svete tolažbe in poguma. Ko si pri bolniku, govori mu lepe besede, beri mu lepe nauke, vzpodbujaj ga k sv. zakramentom in pomagaj mu,, da se vredno pripravi na zakrament sv. pokora in na najsvetejši zakrament. Spomnimo se besedi, katere bo Kristus govoril na sodnji dan njim, ki ne obiskujejo bolnikov: »Poberite se, prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim tovarišem . . . kajti bolan sem bil in me niste obiskali« in besedi, katere bo govoril njim, ki radi obiskujejo-bolnike: »Pridite, izvoljeni mojega očeta, pose-dite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka . . . kajti bolan sem bil in ste me obiskali«. Zato ipa sklenimo že danes, da bomo bolnike-radi obiskovali, jih tolažili, jih navajali k sprejemu sv. zakramentov, jih navduševali itd. Človek se mora premagovati, četudi bi imeli bolniki zoprne bolezni. 18. Marsikdo bi rad ne imel mej molitvijo-raztresenosti. Rad bi bil zbran, pa mu prihajajo-vse mogoče misli in skušnjave med molitvijo. Večkrat prosi Jezusa, naj mu te misli in skušnjave odvzame, a Jezus pravi: »A^e.' Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabosti izpopolnjuje«. Tudi te skušnjave in raztresenosti med mo~ litvijo nam dajejo priložnost, da si nabii-amO' zasluge. Premagovanje teh skušnjav pri molitvi je Jezusu posebno všeč in je spremlja- z obilnimi milostmi. Takrat, ko nas obhajajo mej molitvijo, skušnjave in raztresenosti — takrat so za človeka milostni trenotki. 19. Glede molitve pa se moramo čuvati ne-le raztresenosti, ampak tudi še drugih reči. So osebe, ki rade molijo in v cerkev hodijo, pa svoje dolžnosti doma zanemarjajo in ne delajo rade. To ni prava molitev, ampak svetohlinstvo, katero moramo pobijati. Blažena Katarina Tho-. mas ki Se je spominjamo dne 3. avgusta, je prav rada molila, a je tudi delala rada in opravljala natančno svoje dolžnosti. Nekega dne je pasla gospodarju — svojemu stricu živino na paši. Gospodar jo je od daleč gledal in je mislil, da zanemarja živino in ne gleda nanjo, ker je le' nepremično stala. Mislil si je: Ta samo moli; Tekel je k njej v veliki jezi z namenom, da jo pretepe. Ko pa je prišel do nje, je videl, da sicer moli, a da se živina vsa v lejoem redu i^ase in da deklica mej molitvijo skrbno gleda na vse strani. Tako se je pri vsakem delu potrudila, da je pridno in natančno vse izvršila. Alban Stolz: Legende. So ljudje, ki radi molijo in v cerkev hodijo, pa imajo v cerkvah druge namene in rade duhovnike in spovednike obirajo. Tudi to ni prava molitev, ampak svetohlinstvo, katero treba premagovati. So drugi, ki radi molijo, pa imajo strašno strupen jezik, hudo žalijo svoje domače, delajo doma prepir in vojsko in ne znajo nobene nevšečnosti potrpeti. To ni prava molitev, ampak svetohlinstvo. Pred tujimi ljudmi se kažejo svete, se kažejo prijazne — v domači hiši pa razsajajo in ravnajo trdosrčno s svojimi posli. To ni prava molitev in pobožnost, ampak svetohlinstvo, katero moramo premagovati. So ljudje, ki radi molijo, ki pa le o drugih •govore; druge grajajo in jim vse mogoče pogre-ške očitajo, na sebi pa ne najdejo nikoli nič slabega, ampak le dobro in najboljše misleč, da so ljubljenci božji in da jim tičejo nebesa pred vsemi drugimi. Tudi to ni prava molitev, ampak svetohlinstvo, katero moramo premagovati. Sv. Alfonz je bil vedno v velikem strahu zavoljo svojega zveličanja. Ko ga je hotel nekdo tolažiti: »Kaj bi se bal za zveličanje, češ, saj si veliko dobrih del izvršil«, mu je odgovoril: »Kakšna dela sem izvršil? Moje edino upanje je Jezus Kristus in za njim Marija«. Ne zanašajmo se torej na svoja dobra dela in na svoje lepe lastnosti, ne grajajmo drugih in ne očitajmo jim ničesar, ampak glejmo raji nase in na svoje grehe in bodimo v strahu za svoje zveličanje. Marsikdo moli rad, pa govori tudi rad O' svojih sanjah, o prikaznih, ki jih ima v sanjah od sv. Duha, o navdihbah, ki mu jih navdihuje sv. Duh, o čudežih, ki jih dela Bog po njegovih molitvah. Tudi take reči so znamenje svetohlin-stva, kajti pravi svetniki skrivajo take reči. Marsikateri molijo radi in so na videz pobožni, pa ne poznajo pokorščine in ponižnosti, ampak bi radi le ukazovali in predsedovali. Ce-jih ne izvolijo v predsedstvo ali v odbor, pa dajo brž slovo bratovščini ali društvu. Taka po-božnost in taka molitev ni prava, ampak je le-svetohlinstvo, katero moramo pobijati in premagovati. Blažena Katerina, katero sem prej omenil, .je delala narobe. Ko so jo bili v samostanu izvolili za prednico, je delala na vse mogoče načine, da bi jej odvzeli to čast in da bi drugo izvolili. To se ji je tudi posrečilo. Bila je vsa srečna, da je druge ubogala in bila drugim v ponižnosti pokorna. 20. Imamo tedaj veliko skušnjav in veliko slabosti, katere treba premagovati ter jih pogumno prenašati. Milost Kristusova nam je vedno pripravljena in sicer zadostna milost, da ž njo lahko zmagamo šatana, hudobni svet in vse skušnjave, če le hočemo. Besede Kristusove^ ki jih je govoril sv. Pavlu, veljajo tudi nam: »Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v sla- i)osti izpopolnjuje«. Bodimo torej pogumni in ustavljajmo se hudiču, hudobnemu svetu in izprijeni naravi v trdni veri! 21. »Ustavljajte se mu trdni v veri, vedoč, da so vaši po svetu razkropljeni bratje v prav takem trpljenju«. Tako nas sv. Peter opominja v današnjem sv. berilu na boj proti skušnjavam. V duhovnem življenju poznamo dva na-■sprotnika, ki sta nespravljiva, t. j. duh in meso, kakor ogenj in voda, kakor dan in noč, kakoi pekel in nebo. Kar meso poželeva, je nasprotno temu, kar duh hoče. Sad, ki ga duh rodi, je nasproten sadu, ki ga meso rodi. Duh hoče služiti JBogu, meso pa hudobnemu duhu. Sv. Pavel našteva v .pismu da Galačanov (5) sadove duha in sadove mesa. Sadovi duha so: »Ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, milosrčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost, zvestoba, zmernost, zdržnost, čistost«; sadovi mesa pa so: »Nečistovanje, pohotnost, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, vražarstvo, sovraštva, zdražbe, zavidnost, jeza, spletke, razprtije, ločine, nevoščljivost, uboji, pijančevanje, požrešnost in kar je temu enakega«. Človek se primerja drevesu, od katerega pričakuje Bog dobrega sadu, t. j. dobrih del in 4SV. čednosti. Ce ne bomo rodili dobrih del, nas bodo posekali in v ogenj vrgli. (Glej priliko, ki jo je Kristus povedal o figovem drevesu na •str. 155). Gospod, ki je iskal dobrega in okusnega -sadu na figovem drevesu, je Bog, ki pričakuje vsak dan, vsak mesec, vsako leto dobrih del od nas. Bog ne potrebuje od nas velikih in truda-polnih del, ampak ljubezen, mir, potrpežlji-Tost, krotkost, zvestobo, zdržnost, zmernost, ■čistost itd. Gospodarji, skrbite za družino, za premoženje, dajajte lep zgled, zahajajte ob nedeljah in praznikih v cerkev, prejemajte večkrat sv. zakramente, molite z družino sv. rožni venec in ne zapravljajte denarja po krčmah itd., pa darujte vse v čast božjo. Tako bo vaše delo dobro, Bogu prijetno, v čast božjo in bo zapisano v večnih bukvah. Gospodinje, glejte na svoje hišne in družinske dolžnosti, odgojujte otroke v strahu božjem, učite jih malih molitvic, skrbite, da bodo vsi molili zvečer sv. rožni venec, da ne bodo otroci hodili v slabe tovarišije. Če to skrbno •delate in svoj trud darujete v čast božjo, vam bo to zapisano v večnih bukvah in bo to lepa pokora tudi za grehe, s katerimi ste kdaj žalili Boga. Ne zahteva se od vas, da bi hodili na ■daljne božje poti in opravljali morda še druga velika in težka dela. Sinovi in hčere, mladeniči in mladenke, naj iDodo molčeči, pokorni, pridni, naj ne hodijo po ■slabih krajih in tovarišijah, naj molijo z dru- žino, naj bodo pošteni, naj čuvajo svoje oči^ ušesa in jezik, naj bodo sramežljivi in naj večkrat v letu sprejemajo sv. zakramente. Za lepo krščansko življenje se ne zahtevajo čudeži, ampak da vsak v svojem stanu v potrpežljivosti in ponižnosti izpolnjuje svoje dolžnosti. 22. Kristus je rekel svojim učencem, da ne prižigajo luči, da bi jo pod mernik postavljali, ampak visoko na svečnik, da sveti vsem, ki so v hiši. Ta luč smo mi kristjani. Sv. Duh nas je vžgal pri sv. krstu, pri sv. birmi in pri drugih zakramentih. Zato pa se moramo očitno kazati z lepim življenjem, da z dobrimi deli in s sv. čednostimi svetimo vsem ljudem. Ko darujete včasih cerkvi ali oltarju sveče,, pomislite dobro, kaj pomenjajo te sveče? Goreče-sveče pomenjajo milost božjo in lep zgled, s katerim morate svetiti vsem ljudem. Ko izročite-cerkvi sveče, pomislite, da je najlepši dar, ki ga morete dati cerkvi, vaše lepo'življenje, vaše lepe čednosti pohlevnosti, ponižnosti, potrpežljivosti, čistosti in pridnosti. Sveča, ki jo darujete cerkvi in ki ]}0 gorela pred Jezusom v najsvetejšem zakramentu, naj vas spominja, da ste dolžni imeti lepo življenje, dajati lep zgled, s katerim boste svetili vsem ljudem. Lepo življenje, lepi zgledi sv. čednosti so sadovi, katere Jezus pričakuje od vas. 23. Dobro moramo premisliti besede sv, Pavla (Rim. 8, 13): »Ako boste po mesu živeli, boste umrli; ako boste pa dela! mesa z duhom zamorjevali (t. j. se premagovali, kakor veleva božja postava in vest), boste živeli. Beremo v životopisu sv. Gite, ki Jo praznujemo dne 27. aprila, da se je na vso moč trudila, da bi premagala svojo jezo, počutnost in lenobo. Bila je čujoča v skušnjavah. Premišljevala je rada trpljenje Kristusovo in se večkrat ozirala na sv. razpelo. Ljubila je siromake in si večkrat odtrgala kaj od svoje jedi, da je dala siromakom. Molila je rada in gledala vedno, da je bilo njeno obnašanje 'in govorjenje po božjih in cerkvenih zapovedih. Nasproti drugim, zlasti nasproti gospodarjem — bila je namreč služabnica — je bila vedno ljubezniva in postrežljiva. Služila je 48 let pri enem gospodarju in v vsem tem času ni bilo proti njej nobene pritožbe. Tako so jo ljubili in spoštovali. Ker je bilo pri tisti hiši več služabništva, so jo drugi v začetku radi nje pobožnosti zaničevali in zasmehovali. Sv. Gita pa se je premagovala posnemajoč Kristusa na križu. Ko so jo včasih grajali, je rekla, čepra.v je bila nedolžna: »Odpustite mi to mojo pregreho, da bo tudi Zveličar vam odpustil. Nikar se ne jezite, da morda Zveličarja s tem ne žalite!« Ona je tudi mej delom obračala oči in srce k Bogu. Posnemajmo lepi zgled te preproste služabnice! Imejmo vedno v roki gorečo svečo, t. j. bodimo vedno v milosti božji, ozaljšani s sv. čednostmi in dobrimi deli, Gorje, ko bi nas smrt zasačila brez goreče sveče, t. j. brez milosti jbožje, brez sv. čednosti in dobrih del. O polunoči bo prišel ženin po našo dušo. Takrat se bo zaslišal glas: Ženin gre, ženin gre! Oe bomo imeli gorečo svečo, pojdemo ž njim na Tečno ženitovanje. Ce pa goreče sveče ne bomo imeli, bomo morali ostati pred vrati, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Kaj boš začel ob smrtni uri, če ne boš imel goreče sveče, t. j. milosti božje, sv. čednosti in ■dobrih del? V kakšni stiski boš takrat? Kakšen šum bo nastal v hiši? Kako boš klical hitro duhovnika? Kako bodo naglo tekli klicat? Ali boš dosegel še sv. odvezo, sv. popotnico in sv. poslednje olje? In če boš vse to dosegel, ali se boš mogel v tisti stiski in težavi prav kesati, da boš dobil milost božjo, ki je večna luč in ki se brez nje ne more noben človek zveličati? Spomnimo se tu znane dogodbice o umirajočem kmetu, h kateremu je bil klican sv. Vin-cencij Pavelski. Ta kmet je bil na glasu, da je pošten in pobožen. Sv. Vincencij pa je že' pri prvih besedah sv. spovedi spoznal, da, je ta človek že v mladosti zamolčeval smrtne grehe iz sramežljivosti. Tedaj ga je začel nagovarjati, naj vendar napravi spoved za celo življenje. Kmet se je dal le težko pregovoriti. Nazadnje je vendar-le odkril vse svoje velike grehe iz mladosti, katerih se ni nikdar prav spovedal. Sv. Yincenciju so kar lasje vstajali po koncu. Kaj Li bilo s tem človekom, ko bi bil umrl v takem stanju? Ljudje bi govorili: »Mož je bil pošten in pobožen in se je gotovo zveličal!« V resnici pa bi se bil pogubil, ker ne bi bil imel goreče sveče, čeprav bi bil vse sv. zakramente sprejel. Pomisliti moramo tudi, da nismo vsi duhovniki tako bistrega razuma, da bi takoj spoznali, ali je potrebna velika spoved ali ni potrebna. Ta kmet je bil srečen, da je prišel k njemu sv. Vincencij, torej svetnik in mu je spet prižgal luč še o pravem času, da se je zveličal. Koliko je ljudi, ki umrjejo v smrtnih grehih brez duhovnika, brez sv. zakramentov, z naglo smrtjo! Bog jim ne da te milosti, ker je morda niso vredni. 24. Jezus je sicer povedal lepo priliko o figovem drevesu, ki ni rodilo sadu že tri leta ia ki mu je gospod še prizanesel za eno leto, da morda sad obrodi, a v sv. evangeliju beremo, da je Kristus prišel nekoč pod figovo drevo in iskal na njem sadu, pa da je rekel, ko ni našel sadu, nad njim brez usmiljenja te-le besede: »Nikdar naj se na tebi ne rodi več sad vekomaj!« In figovo drevo je precej usehnilo. Ko so učenci to videli, so se začudili in rekli: »Kako brž je usehnilo!« Ta dogodek je zapisan v sv. evangeliju nam vsem . v opomin. Bog lahko stori v trenotku, da usahne naše življenje za vselej. Jezus išče na nas .sadu sv. čednosti in dobrih del. Ce jih ne najde, nam lahko še prizanese za trenotek, lahko pa izreče nad nami nagle besede: »Nikdar naj sene rodi več na tebi sad vekomaj!« Bodimo torej čujoči! Imejmo lepo krščansko življenje, da bo Gospod z nami zadovoljen, da bo našel, ko pride-po nas, sad sv. čednosti in dobrih del. Kristus je rekel: »Vaša ledja naj bodo opasana in svetiljke v vaših rokah naj bodo prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo-svojega gospoda. . . Blagor tistim služabnikom, ki jih gospod, ko pride, najde čujoče. . . In če-pride ob drugi straži ali pride ob tretji straži, blagor tistim služabnikom! . . . Bodite pripravljeni, zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sia človekov«. 25. :> Hudič, vaš zoprnik, hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavljajte se mu trdni v veri!« S temi besedami nas sv. Peter opominja, da moramo biti na straži, da nas hudič kdaj ne premaga. Pripravljeni moramo biti, da nas Gospod ne najde nepripravljene ob smrtni uri. Ustavljati se moramo hudiču in skušnjavam zlasti glede nečistosti, ničemurnosti tega sveta in glede napuha. . Sv. Pavel nam daje v tem oziru v pismu do Rimljanov v 12. poglavju prav koristne nauke,. •ki veljajo zlasti za mladino. Te nauke hočemo lu nekoliko bolj natanko premišljevati. 26. »Bratje, prosim vas pri usmiljenju božjem, dajte svoja telesa v živ, svet Bogu prijeten dar«. Vsak človek mora gledati, da se mu telo ne oskruni, kajti telo je namenjeno za vstajenje. Zato moramo čuvati telo v čistosti in svetosti kakor tempelj božji, kakor tempelj sv. Duha, katerega smo prejeli pri sv. krstu in pri drugih sv. zakramentih. Zmislite se na sv. Alojzija, patrona mladine, na sv. Stanislava Kostka, drugega patrona učeče se mladine, na sv. Janeza Berhmanns-a, tretjega patrona učeče se mladine itd. Kako so bili vsi ti skrbni za čistost in svetost svojega telesa, kako so čuvali svoje oči, svoja ušesa in druge čute, da se niso oskrunili. rie se ne ustavljaš nečistosti in nesramnosti, ne moreš ugajati Bogu, čeprav bi veliko molil. Tvoje molitve in tvoja dobra dela so pred Bogont ■ostuda, če jè tvoje telo oskrunjeno in umazano, kakor bi se tebi zdela jed ostuda, če bi ti jo podali v umazani posodi. Vrgel bi tako jed skozi okno, da bi jo živali jedle. Ti bi je gotovo ne hotel pokusiti. 27. Dalje pravi sv. Pavel: »Ne ravnajte se po tem svetu, temveč prenovite se z obnovo svojega duha, da spoznate, kaj je dobra, prijetna in popolna volja božja!« Ne ravnajte se po tem svetu! Svet je neumen in dela ljudi nesrečne. Zdi se človeku v začetku, in na prvi pogled, da je to, kar svet ponuja,, sladko in prijetno, a kmalu se pokaže, da je-bil le pelin. Nasprotno pa se kaže to, kar je po volji božji, v začetku grenko, a kmalu postane človeku sladko in dobro. Sv. Tekla, ki jo praznujemo dne 23. sept. je bila lepa deklica iz pre-bogate družine. Zaročila se je z bogatim mladeničem. Toda preden sta se poročila, je prišel v tiste kraje sv. Pavel. Ko je sv. Tekla slišala sv. Pavla, jo je milost božja obšla in je sklenila dati slovo vsem ničemurnostim tega sveta in je-odstopila od poroke. Ko so to izvedeli stariši, so bili vsi iz sebe. Mati je zahtevala pokorščino-in da se iz pokorščine mora poročiti, ženin jo je rotil, sorodniki so jo začeli pregovarjati, češ,, da bi bila neumna, ko bi se svetu odpovedala, služabništvo jo je s solzami prosilo in rotilo, celo sodnik jo je začel strašiti, če odstopi od zaroke. Toda sv. Tekla je ostala trdna in zvesta v obljubi, ki jo je dala Kristusu Jezusu. Utekla je od donia in poiskala sv. apostola Pavla, da bi poslušala njegove sv. nauke. Ženin je šel za njo in jo je s silo prignal v očetovo hišo. Nazadnje-so jo zatožili, da je kristjana in da zametuje bogove. Sodnik jo je obsodil v smrt in sicer v žrelo- divjim zverem. Ko so spustili divjega leva nad njo, se je lev ulegel pred njo in ji je začel lizati pete. Sv. Ambrož pravi glede tega slučaja: Ljudje' so divjali proti nedolžni devici ko divje zveri,, divja zver, t. j. lev pa je postal usmiljen in krotek ko človek. Zgodovina nam dalje nič ne pove, kako je' umrla sv. Tekla: ali naravno ali silovito, pove' nam le, da je bila do smrti pripravljena vse pretrpeti, ogenj in zveri, raji ko odstopiti od devištva in od Jezusa Kristusa. Sv. cerkev jO' radi tega časti kot mučenico in bi bila gotovo-mučenica, če bi divja zver, t. j. lev ne bil boljši ko strastni in hudobni- človek. Učimo se iz tega zgleda zaničevati hudobni in neumni svet. Sv. Tekla je zajemala svojo moc iz besede božje, ki jo je slišala iz ust sv. Pavla in se ni dala na noben način pregovoriti. Beseda sv. Pavla jo je popolnoma prenovila v duhu, da je spoznala, kaj je dobra, prijetna in popolna volja božja. Po njenem zgledu se moramo tudi mi prenoviti v duhu. To storimo, če dobro opravimo sv. spoved in če potem začnemo sveto živeti po besedi božji. 28. Dalje pravi sv. Pavel: » Ne mislite o sein več, kakor se sme misliti, ampak mislite, kar jé prav in po meri vere, kakršno je Bog sle- hernemu uclelil«. S temi besedami nam priporoča sv. ponižnost. Vsak človek prejme že ob xojstvu darove božje, zato naj te darove dobro rabi, naj izpokijuje svoje dolžnosti. Ce je več prejel od sv. Duha, naj se ne povzdiguje nad -druge, ker vsi darovi so potrebni in časti vredni, kakor so vsi udje telesa potrebni, čeprav niso vsi enako važni. Oko je več kakor prst, a tudi prst mora biti na svojem mestu in vršiti svojo nalogo. Ce bi človek prsta ne imel, bi bil naka-zen. Tako je tudi mej ljudmi: eni imajo dar za računstvo, drugi dar za jezike, tretji dar za govorništvo itd. Še večja je razlika v nadnaravnih ■darovih, ki jih deli sv. Duh: Eni imajo dar prerokovanja, drugi dar podučevanja, tretji dar opominjevanja, četrti dar službe božje itd. Vsi ti pa so v cerkvi potrebni in nihče se ne sme povzdigovati nad druge v prevzetnosti, ker smo vse darove prejeli od sv. Duha. Eni so kmetje, •drugi rokodelci, tretji uradniki, četrti duhovniki itd., a vsi so v družbi potrebni in vsi se morajo drug drugega spoštovati in ljubiti. Vsakdo naj vestno in zvesto rabi darove, katere je prejel od sv. Duha in naj zvesto opravlja svoje dolžnosti. Komur je sv. Duh dal duševne zmožnosti in dovolj premožne stariše, da se lahko šola, takemu je dolžnost, da se pridno uči in si nabira znanosti; komur pa sv. Duh tega ni dal,, naj bo priden v tistih rečeh, ki so zanj primerne. 29. To so trije krasni opomini, ki so potrebni za lepo, mirno in zadovoljno krščansko življenje: Prvič moramo gledati, da se ohranimo čisti na duši in telesu, drugič moramo gledati, da se ne ravnamo po ničemurnem svetu, ampak da zaničujemo svet in njegove neumnosti, tretjič pa se moramo ustavljati napuhu in biti ponižni in zvesti vsakteri v svoji službi in v potrpežljivosti izpolnjevati svoje dolžnosti. Ustavljajmo se hudobnemu duhu trdni v veri in T veliki potrpežljivosti! 30. Potrpežljivost nam je nujno potrebna, 'kajti vsak človek ima svoje trpljenje in svoje skušnjave, ki pa trajajo le kratek čas. Zato pravi sv. Peter v današnjem sv. berilu: »Bog vse milosti, ki nas je poklical k svoji večni slavi v Kristusu Jezusu, vas bo' po kratkem ti-pljenju izpopolnil, utrdil in okrepil«. Naše trpljenje je le kratko in če se primerjamo z drugimi, spoznamo, da so drugi več trpeli ko mi! Premišljujmo na pr. trpljenje sv. Pavla in učimo se na njegovem zgledu prave T^rščanske potrpežljivosti. 31. Sv. Pavel opisuje v drugem listu do Korinčanov (11. in. 12.) svoje trpljenje. Dobro je, da večkrat premišljujemo trpljenje sv. Pavla; da postanemo sami bolj potrpežljivi, bolj pogumni in močni v veri. Pravi: »Sem bil v mnogih nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, velikokrat v smrtnih nevarnostih«. K tej hvali apostola Pavla pristavlja sv. Bernard: »Ako se že moramo hvaliti, naj bo apostolova hvala tudi naša hvala. Bog čuvaj, da bi se z drugim hvalili kakor s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa«, t. j. s trudom in trpljenjem za Kristusa^ Dalje pravi: »Od Judov sem jih petkjat pa-štirideset, eno manj, prejel. Trikrat sem bil s šibami tepen, enkrat kamenjan«. Torej ne enkrat, ampak petkrat jih je dobil od Judov po štirideset, eno manj in to je njegova hvala in čast, kakor sam pravi. Po Mojzesovi postavi (V. 25) so smeli Judje dati človeku,, ki so ga krivega spoznali k večjemu štirideset udarcev. Da bi tega števila ne presegli, so jih dajali le devetintrideset. Človeka, ki je bil kriv, so na tla položili in potem z jermeni tepli pred očmi sodnikov. Trikrat je bil s šibami tepen, t. j. trikrat jih je dobil od paganov. Enkrat so ga tepli celO' protipostavno, da so ga potem morali prositi odpuščenja. To je bilo tako-le: Sv. Pavel je prišel s tovarišem, ki se je imenoval Sila, v mesto-Filipi na Macedonskem. Tam je sv. Pavel s pri-diganjem in s čudeži omejil pagansko vedeževanje in paganske vraže, da niso imeli ti, ki so-od tega živeli, nobenih dobičkov več. Zato so ju zgrabili in peljali pred rimljanske sodnike in so ju tožili: Ta dva motita naše mesto, ker sta Juda in nam oznanjujeta šege, ki nam jih ni pripuščeno ne sprejemati ne izpolnjevati, ker-smo Rimljani«. Mestni sodniki so tedaj ukazali strgati z njiju suknje in ju s šibami tepsti. In ko-so jima veliko prog naredili na hrbtu, so ju vrgli v ječo in so zapovedali čuvaju, naj ju skrbno čuva. Čuvaj ju je peljal v prav zadnjo notranjo celico in jima je noge vklenil v les. O polunoči pa sta Pavel in Sila molila in hvalila Boga, da. so ju slišali tudi drugi, ki so bili v ječi. In vstal je nagloma velik potres, da so se pretresle pod-slombe ječe. Zdajci so se odprla tudi vsa vrata ■ in železja vseh jetnikov so se razklenila. Zbudil se je čuvaj ječe in ko je videl vsa vrata odprta,, je izdrl meč in se je hotel umoriti, ker je menil, da so vsi jetniki pobegnili. Zavpil pa je Pavel z velikim glasom: »Ne stori si nič zalega, ker smo vsi tukaj!« Čuvaj je trepetaje padel Pavlu in Silu k nogam, ju je spremljal iz ječe in jima rekel: »Gospoda, kaj mi je storiti, da se zveličam?« Ona pa sta rekla: »Veruj v Gospoda Jezusa in boš zveličan ti in tvoja hiša«. In sta mu govorila besedo Gospodovo in vsem, ki so bili v njegovi hiši. In jima je tisto uro po noči izpral rane na hrbtu in je bil krščen on in vsa njegova hiša. In postregel jima je z jedili in se je veselil z vso svojo hišo verujoč v Boga. Ko se je pa zdanilo, so poslali mestni sodniki k čuvaju biri-čev in so rekli: »Izpusti tista dva človeka«. In čuvaj je rekel Pavlu: »Poslali so mestni sodniki. da naj vaju izpustim. Idita tedaj iz ječe in pojdita z Bogom!« Pavel pa je rekel biričem: »Bila sva javno tepena in neobsojena so naju vrgli v ječo, čeprav sva Bimljana. In sedaj naju izpu-ščajo skrivaj? Ne tako! Sami sodniki naj pridejo in naj naju izpuste!« Šli so tedaj biriči in so te besede povedali sodnikom, ki so se silno zbali, ko so slišali, da sta Bimljana. Bimljane s šibami tepsti je bilo po rimskih postavah prepovedano. Tedaj so sodniki prišli in so ju ponižno prosili, naj ne zamerita. Prosili so ju le, naj bi šla iz mesta. Dalje pravi sv. Pavel: »Enkrat sem bil kamenjan«. To se je zgodilo v Listri v Mali Aziji. Ko je prišel sv. Pavel s sv. Barnabom tja, je tam sedel neki mož, bolan na nogah, hrom iz materinega telesa, ki ni nikdar hodil. Ta je poslušal govor sv. Pavla. Ko pa je sv. Pavel spoznal, da ima vero v Kristusa in da je želel biti ozdravljen v imenu Jezusovem, mu reče z velikim glasom: »Stopi po koncu na svoje noge!« In je skočil in shodil, da so se množice čudile, ko so to videle in rekle: »Bogova sta! Prišla sta v človeški podobi k nam«. Sv. Barnaba so imenovali najvišjega boga Jupiterja, sv. Pavla pa boga Merkurja, ker se jim je zdel služabnik sv. Barnaba. Paganski duhovnik je že pripeljal juncev in prinesel vencev, s katerimi so hoteli junce ozaljšati pred daritvijo. Junce so hoteli darovati sv. Barnabu - Jupiterju in sv. Pavlu - Merkurju. Ko sta pa to slišala apostola Barnaba in Pavel, sta pretrgala svoje suknje, skočila med množice, vpila in rekla: »Možje! Kaj to počenjate? Tudi midva sva umrljiva, vam enaka človeka, ki vam oznanjujeva, da obrnite se od praznih malikov k živemu Bogu, kateri je ustvaril nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih; kateri je v prejšnjih časih pripustil, da so vsi narodje hodili po svojih potih, a se jim je vendar-le očitno kazal, ker je dobrote delil iz neba, dajal dežja in rodovitnih časov in napolnjeval z jedjo in z veseljem naša srca«. In ko sta to govorila, sta komaj ubranila množicam, da jima niso darovali. Mej tem je pa prišlo nekaj Judov in so pregovorili množice, da so začeli kamenjati Pavla in ga potem vlekli iz mesta, ker so menili, da je mrtev. Ko so ga pa tam. pustili, so stopili učenci okoli njega in sv. Pavel je takoj vstal, ker ni bil mrtev. Le na ta način je ušel smrti. Drugi dan je odšel iz tistega mesta drugam. Dalje pravi: »Trikrat sem se z ladjo potopil, noč in dan sem bil v globočini morja«. Najhujše je bilo, ko so ga ujetega peljali v Italijo. Vihar jim je ladjo popolnoma razbil. Nekateri so so oprijeli desk in se tako rešili na otok Malto, drugi so tja splavali. Poleg tega velikega gorja, ki ga je zadevalo, našteva sv. Pavel v drugem listu do Korin-čanov celo vrsto nesreč in nadlog, ki jih je moral prestajati pri oznanjevanju sv. evangelija: mej razbojniki, rojaki, neverniki, na suhem, na morju itd. Uèimo se iz tega, koliko so morali trpeti naši sv. apostoli pri oznanjevanju sv. vere. Prav to se ponavlja tudi dandanes v sv. misijonih. Prav zato pa moramo sv. vero in sv. evangelij še bolj ljubiti in ga natančno izpolnjevati. Zato bomo dajali na sodbi pred Bogom oster odgovor. * * * * * * * *, 32. Kristus je apostolom napovedal, da bodo morali veliko trpeti, a dostavil je, da bo ž njimi ostal do konca sveta. Prav tako ima vsakteri izmed nas svoje trpljenje, pa ne bojmo se, ker je Kristus z nami. Sv. Peter pravi v današnjem sv. berilu: »Vso skrb zvrnimo nanj, ker Njemu je skrb za nas«. Mnogo skrbi ima človek na tem svetu, mnogo bridkosti, mnogo žalosti, mnogo nesreč in nezgod. Človek — zlasti siromak mora večkrat trpeti lakot in žejo. Ta svet je solzna dolina, dolina jokù in trpljenja. Pa eno tolažbo imamo, namreč da nas Bog ljubi, da nas ljubi Jezus, dobri pastir, da nas gleda, za nas skrbi, da ne bo ušlo niti eno naše dobro delo, katero bi ne dobilo plačila in da ne bo ušla niti ena krivica, katera bi ne dobila zaslužene kazni. V Boga zaupajmo in vso skrb nanj zvra-•čajmo, ker Njemu je skrb za nas, kakor pravi .«v. Peter v današnjem sv. berilu. 33. Po nauku sv. katoliške cerkve se nobena reč na svetu ne zgodi brez volje božje. Bog dopusti tudi zlo, čeprav bi lahko zabra-nil. Večkrat se čudimo, da Bog ne kažnuje tako.) velikih grešnikov, da trpi preklinjevavce itd. Božji sklepi so nam nerazumljivi. Le to vemo, 'da je Bog neskončno pravičen, pa tudi neskončno usmiljen. Bog je določil morju bregove in položil rekam struge, postavil gore in doline, ustvaril polja in vinograde, drevje, žito in zelenjavo; Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde in določil vsaki zvezdi pot; Bog je ustvaril tudi človeka po svoji podobi in mu dal zapovedi. Ker pa je Bog vse ustvaril in določil, mora tudi vse tako biti, kakor hoče Bog in nič drugače. Brez volje božje se ne more na svetu nič zgoditi. Kar Bog hoče ali vsaj po svoji previdnosti pripusti, se zgodi, kar pa Bog noče, da bi se zgodilo, se tudi gotovo ne zgodi. Bog včasih pripusti to in ali ono reč. katera sicer Njemu ni ljuba, toda na koncu se vendar-le izpolni Njegova najsvetejša volja. Znan je pregovor: Človek obrača, Bog obrne. Naj delajo hudobneži, kar hočejo, naj Mu delajo sramoto in nečast, naj delajo krivice, kolikor morejo, naj škodujejo bližnjemu, kolikor hočejo, bodisi na premoženju ali na časti — zgodilo se bo samo to, kar Bog hoče ali pripusti. Ljudje naj le obračajo, Bog bo na koncu obrnil.. Ki'istus je rekel: Dva vrabca dobimo za en vinar, pa niti eden ne pade na tla brez vólje nebeškega očeta. Naši lasje pa da so vsi prešteti, da torej niti en las ne pade z glave brez volje nebeškega Očeta. Kdor J proti vodi plava, omaga in utone in kdor proti burji pluje, se prebrne. Tako je tudi s človekom, ki dela-proti volji božji. Tak se sam sebe ukonča. Kar ni po volji božji, je brezuspešno. Bog bo vse to kaznoval in maščeval, če prej ne, na onem svetu. V velikem zboru judovskem je Gamaliel dal farizejem in velikim duhovnikom svet, naj pu--stijo apostole in naj jih ne preganjajo, kajti če njih delo ni od Boga, bo samo po sebi razpalo, če je pa od Boga, ga ne bodo mogli ustaviti. Volji božji ne smemo in tudi ne moremo nasprotovati. 34. Kdor hoče prav živeti in delati, ne sme plavati proti vodi, tudi ne pluti proti burji, t. j. ne sme ravnati proti volji božji. Izročiti se moramo vsi volji božji, kakor molimo: Zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Ako bomo delali in živeli po volji božji, vdano v voljo božjo, se nam bo dobro godilo. V mesecu .juniju, ki je posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu, se moramo vsi izročiti volji tega najsvetejšega, najčistejšega in najboljšega srca. Ko se je sv. Margariti Alacoque prikazal Jezus v sv. tabernakelju, jej je odkril svoje srce in rekel: »Glej to srce, ki je neskončno ljubilo-ljudi, ki si ni nič pridržalo in ki se je popolnoma uničilo, da bi ljudem razodelo svojo ljubezen! Večina ljudi pa je temu srcu nehvaležna. Zato-zahtevam, naj bo vsako leto petek po osmini sv. Rešnjega Telesa posvečen temu srcu in obljubljam, da bom dal vse potrebne milosti njim,, ki bodo to srce častili«. Koga naj se torej človek boji, če je vdan v voljo presv. Srca? Ali nesreče, nezgode, bolezni ali smrti? V tem srcu smo popolnoma gotovi. Blagor mu, kdor je v tem srcu skrit! 35. Bodimo torej vdani v voljo božjo, ki je za nas najboljša, čeprav bi se nam včasih zdela pretrda in neljuba! Ubogajmo, ker na koncu se bomo veselili. Na koncu bomo spoznali, kako nas je Bog ljubil. Očaku Abrahamu je bil dan trd ukaz: Pojdi iz hiše svojega Očeta v deželo,, katero ti bom jaz pokazal in dal ti bom otrok ko peska in trave! Abraham je ubogal in šel,, čeprav ni bilo niti verojetno, kar je Bog obljubil, ker je bil Abraham star in je bila njegova žena Sara stara in nèrodovitna. Pokazalo pa se je kmalu, da pri Bogu ni nemogoča nobena stvar. Ko je Abraham dobil sina Izaka, katerega je prisrčno ljubil, mu je Bog dal spet trd ukaz: Pojdi na goro, katero ti bom pokazal, in zakolji in daruj tam meni v čast sina Izaka! Abraham je ubogal in brž vzel drva, nož in ogenj in šel s sinom Izakom na goro Morijo. Bil je popolnoma vdan v voljo božjo, čeprav mu je srce krvavelo. Po potu ga vpraša ljubljeni sin Izak: »Oče, tukaj so drva, nož in ogenj, kje je pa jagnje, da je zakoljemo?« Alaraham mu odgovori mirno: »Bo že Bog poskrbel!« Ko prideta na goro Morijo, napravi Abraham oltar, položi nanj drva, zveže Izaka in ga položi na drva. Že dvigne roko, da hi ga zaklal. Toda Bog, ki je hotel Abrahama samo skušati, mu zadrži roko. Bog mu reče: Sedaj sem spoznal, da se Boga bojiš, ker nisi prizanesel svojemu edinemu sinu zavoljo mene!« Abraham je vzdignil oči in zagledal za seboj ovna, ki je tičal za roge mej trnjem. Prijel je ovna in ga daroval Bogu. Bog pa mu je rekel: »Sam pri sebi sem prisegel, ker si to storil in nisi prizanesel svojemu edinemu sinu zavoljo mene, te hočem blagosloviti in pomnožiti tvoj zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob bregu morja ... in blagoslovljeni bodo v tvojem zarodu, (t. j. v Kristusu) vsi narodje na zemlji, her si bil pokoren moji besedi«. Abraham je bil vdan v voljo božjo in je vsem narodom pokazal pot večne sreče. 36. Ko so Turki zavzeli Jeruzalem in sveto deželo Palestino, so se vsi škofje in vsi krščanski kralji in knezi zbrali na Francoskem, da bi se posvetovali, kaj bi bilo storiti. Rekli so: Jeruzalem je daleč in težave bi bile velike, ako bi hoteli iti z vojsko proti Turkom v sveto deželo. Ko bi znali, da je to volja božja, bi vse radi. storili in pretrpeli, da se le sveta zemlja reši! Ko so se tako posvetovali, je došel mej njo sam rimski papež Urban II. in je začel pojasnjevati, kako žalostne razmere so v Jeruza lemu in v sveti deželi za kristjane. Govoril jim je tako prepričevalno, da so na koncu vsi soglasno zaklicali: Bog hoče, Bog hoče, da idimo z vojsko v Jeruzalem! Ta glas se je potem začel ponavljati po vsem Francoskem, Španskem, Nemškem in po avstrijskih deželah: Bog hoče, Bog hoče! In tako so vsi navdušeno zagrabili za orožje in šli v sveto deželo. Tako se mora vsak človek v težkih razmerah vprašati: Ali je volja božja? Kar Bog hoče, je za nas vse prav dobro, dasi se nam mordü zdi težavno in neprijetno. Volja božja naj se zgodi! Izročimo se popolnoma volji božji, izročimo se Srcu Jezusovemu. Ce smo v obrambi božji in v obrambi srca Jezusovega, nam nihče ne more škodovati. Bog lahko sicer pripusti, da Tiam kdo kaj slabega stori, toda v tem slučaju Tiam Bog to stotero poplača. Kralj Herod bi bil rad umoril dete Jezusa, pa Bog ni tega dopustil in zato se to ni zgodilo. Ko je pa prišla za Jezusa ura trpljenja, je Bog to dopustil, čeprav bi bil lahko vse zabranil. Tako smo tudi mi popolnoma v rokah božjih. Bodimo torej vdani y voljo božjo, vdani srcu Jezusovem. Nikar m.^-žalujmo, če se nam kaj hudega pripeti ali če nas sramota zadene. Bog bo vse v dobro obrnil. Iščimo najprej božjega kraljestva in njegove-pravice, vse drugo nam bo navrženo. 37. Dne 22. januarja praznujemo-god sv. Blažile. V mladosti je bila lahkomiselna, se je-neprestano lišpala, stala pred zrkalom ure in ure ter se ogledovala in popravljala. Dekle so jo morale česati in jej kite plesti. Ko se je poročila,' je z možem živela le malo časa. Umrl jej je-že po sedmih mesecih. Kmalu potem je tudi sama hudo obolela. V hudi bolezni je spoznala, da Ji sedaj nihče ne more pomagati, da so vsfr besede sorodnikov le prazne. V smrtni bolezni mora človek le sam napraviti račun z Bogom,, kajti duša gre pred večnega sodnika, telo pa v zemljo črvom v jed. Sedaj je še-le spoznala, kako neumna je bila v svoji mladosti; kako je le za posvetne reči skrbela, svojo dušo pa zanemarjala. Te resne misli so jo popolnoma izpreobr-nile. Ozdravela je sicer, toda njeno zrkalo je bilo od seda;j naprej Jezus Kristus, ki ga je-imela na božjem razpelu vedno pred očmi in kf mu je skušala biti čedalje bolj podobna. Lasi si je sedaj zagrinjala, obleka je nosila preprosto^ da se prav nie ni razločevala od svojih služabnic, odvrgla je za vselej vse dragocene lišpe, jih'prodala in denar porabila za siromake. Tista njena bolezen, katero je smatrala za nesrečo, je bila prav za prav njena največja sreča in blagoslov,, ker postala je svetnica. Tako se tudi. nam večkrat godi. Včasih smatramo ta ali oni dogodek za nesrečo, kasneje pti spoznamo, da je bila posebna previdnost božja, ki nas je obranila te ali one velike nesreče in morda celo večne pogube. Sv. Blažila je bila pred tisto boleznijo podobna drevesu, ki ne rodi nobenega sadu. Bog Jdì jo bil lahko posekal, pa tega ni storil, ampak jo je z boleznijo le obdelal, da se je poboljšala in rodila sad svetosti in pravičnosti. 38. Gospodar je rekel gorniku o tistem figovem drevesu, ki ni rodilo sadu že tri leta: »Glej,- tri leta je že, kar hodim iskat sadu na tem figovem drevesu in ga ne najdem. Posekaj .ga tedaj, čemu jemlje še prostor?« On pa je odgovoril in mu rekel: »Gospod, še to leto ga pusti, ■da ga okopljem in m,u pognojim, če morda sad obrodi, če pa ne, ga boš potem posekal«. Taka drevesa smo več ali menj vsi: Dobrot-Ijivi in usmiljeni Bog pa nam pošilja razne nezgode in bolezni, s katerimi nas obdeluje, oko-puje in gnoji, da bi sad obrodili. Zato pa nič nc godrnjajmo zoper Boga, kajti Bog ima z nami najboljše namene. Izpolnjujmo svoje dolžnosti^ drugo prepustimo Bogu. Vso skrb zvrnimo nanj, ker njemu je skrb za nas. Če se poboljšamo in sad obrodimo, nas Gospod ne bo posekal; če pa ostanemo trdovratni in nerodovitni, nam je vsak cas lahko največja -nesreča za petami. Gospod nam je morda zadnjič poslal tO' ali ono nezgodo, s katero nas je hotel še letos obdelati in pognojiti. Če ne bomo letos obrodili sadu, nas bo morda za vselej posekal. 39. Ko je sv. Blažila umrla, je bila njena, mati Pavla, ki jo tudi častimo svetnico, zelo ■ žalostna. Sv. Jeronim pa, ki je bil prijatelj te-svete družine, je pisal materi Pavli ljubeznivo pismo, ki nam je ohranjeno in ki slove v slovenščini: »Ko bi bila Blažila zgodaj umrla sredi posvetnega razveseljevanja, bi bila res vredna obžalovanja in odkritosrčnega objokovanja. Ker se je pa čisto oprala s pokoro, ki je drug krst, in se svetu odpovedala, glej, Pavla, da ti Zve-ličar ne bo očital: »Pavla, ali si nezadovoljna, da je tvoja hči postala moja hči?« Prevelika ljubezen do svojcev kaže, da nimamo ljubezni do Boga. Abraham je bil pripravljen z veseljem žrtvovati svojega edinega sina in ti se prito-žuješ, da je ena izmed naših hčera dobila v nebesih venec? Ali ne veruješ, da tvojo Blažilo boli, ko vidi, da ti Kristusa žališ? V svoji boli ti kliče: Mati, če si me res kdaj ljubila, če si mè ti res vzredila in če si me s svojimi opomini pobožno vzgojila, ne bodi nikar nevoščljiva moji blaženosti in ne delaj tega, da ne bodeve morda na veke ločeni. Ali misliš, da sem tu sama? Namesto tebe imam tu Marijo, mater Gospodovo! Tu jih vidim mnogo, ki jih prej nisem niti poznala. O koliko boljša je pač ta družba! Ti mene objokuješ, da sem zapustila svet, jaz pa objokujem vas, da ste še vedno v ječi na zemlji, da se morate še vedno boriti in da vas še vedno lahko spravi v pogubo bodisi jeza, bodisi pohlepnost po bogastvu, čutno veselje ali druga reč. Ce hočeš biti moja mati, moraš skrbeti, da boš ugajala Kristusu. Jaz ne bi mogla priznavati za mater nje, ki bi mojemu Gospodu ne bila všeč«. To pisemce sv. Jeronima je zelo podučno in zanimivo. Nikar ne tožimo in ne jočimo, ampak skušajmo raji Gospodu ugajati z natančnim izpolnjevanjem Njegove sv. volje. Bog je neskončno dobrotljiv in usmiljen in bo za nas vse najbolje obrnil. Zvrnimo torej vso skrb na večnega, vsemogočnega, vsevednega, neskončno do-brotljivega in usmiljenega Boga, ker Njemu je skrb za nas! Kdor je vdan v voljo božjo, kaže s tem, da ima vero v Boga in v Njegove večne in nepremenljive lastnosti. 40. Lastnosti božje,ki jih našteva katekizem, so: Bog je večen, nepremenljiv, povsod pričujoč, vseveden, neskončno moder, vsemogočen, neskončno svet in pravičen, neskončno dobrotljiv in usmiljen, neskončno resničen in z\est. Vse te lastnosti se poudarjajo v svetih pismih. Mej vsemi lastnostmi pa se najbolj poudarja njegova dobrotljivost in usmiljenost. Njegove usmiljenosti in dobrotljivosti ni konca ne kraja. Prej bi seštel kapljice dežja, prej pesek v morju, ko njegove dobrote in dela njegovega usmiljenja. Vse dobrote, ki jih uživamo, imamo od Boga. Sv. Pavel pravi v prvem pismi, do Korinčanov (4, 7.): »Kaj imaš, česar ne bi bil prejel?« V psalmu 144. pa beremo: »Oči vseh upajo v Tebe, o Gospod! Ti jim daješ jedi o pravem času. Ti odpiraš Svojo roko in nasituješ vse, kar živi, z blagodarom. . . Blizu je Gospod vsem, ki Ga kličejo, vsem, ki Ga kličejo v resnici. . . Gospod čuva vse, ki Ga ljubijo«. Kakor pa je Gospod z nami dober, prav tako je tudi usmiljen z grešniki. Neskončno usmiljen je, da dovoli, da ga imenujemo očeta, ko molimo: Oče naš, kateri si v nebesih. In Kristus nam je razložil v priliki o izgubljenem sinu, kako usmiljen in potrpežljiv oče je Bog. Beremo v sv. pismu (Eceh. 33, 11) te-le besede Gospo- Ponovimo z otroci vprašanja v Velikem kate^ kizmu od št. .37. do 58. dove: »Kakor resnično živim, pravi Gospod, nočem smrti hudobnega človeka, temveč da se hudobni vrne s svojega pota in da živi«. 41. Premišlju,imo ob nedeljah in praznikih lastnosti božje, ker so ti dnevi za to postavljeni. Ob nedeljah in praznikih moramo druge misli odložiti, moramo ustaviti vsa hlapčevska dela in počivati v Bogu. Kaj se pravi počivati v Bogu? Počivati v Bogu se pravi premišljevati o Bogu, moliti Ga in Mu na poseben način služiti. Ob nedeljah premišljujmo, da je nad nami vsemogočni, večni, neskončno modri, sveti, pravični, a tudi neskončno dobrotljivi in usmiljeni Bog, ki je vse iz ljubezni do nas ustvaril in storil, ki po očetovsko za nas skrbi in ki je z nami, ko grešimo, po očetovsko usmiljen. 42. O božjem usmiljenju in o božji dobrot-Ijivosti nas podučuje tudi današnji sv. evangelij. Nebeški oče je podoben človeku, ki je imel sto ovac in je eno izgubil, pa je šel in jo iskal, dokler je ni našel. Ko jo je pa našel, je bil vesel in je ■povabil prijatle in znance in jim dejal: Veselite se z meno, ker sem našel ovco, ki se je bila izgubila. In Kristus je tej priliki dostavil: »Povem vam, da tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devet-indevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore«. Vedeti moramo torej, da imamo v nebesih usmiljenega in dobrotljivega očeta, ki grešnike rad sprejme, ako se kesajo in poboljšajo. ZatO' nam kliče sv. Peter v današnjem sv. herilu: »Ponižajte se pod mogočno roko Božjo. . . Vso svojO' skrb pustite njemu; zakaj njemu je skrb za vas. Bodite trezni, zakaj hudič, vaš zoprnik, hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl-Temu se ustavljajte z močno vero. . . Bog vse-milosti pa, ki nas je poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu, nas bo po kratkem trpljenju izpopolnil, utrdil in ukoreninil«. Ko praznujemo praznik presv. srca Jezusovega, se spominjamo vse neskončne ljubezni,, neskončne dobrotljivosti in neskončnega usmiljenja božjega. Srce Jezusovo je globočina ljubezni in usmiljenja božjega. Te neskončne ljubezni se moramo zlasti danes spominjati, ko praznujemo obnovo posvetitve presv. Srcu Jezusovemu. Naša nadškofija je od časov kardinala Missie-na poseben način posvečena Božjemu srcu in njegovi neskončni ljubezni. Opravimo danes to posvetitev s pravim prepričanjem in s-trdnimi sklepi, da dosežemo milost božjo in blagoslov, ki ga v teh prežalostnih časih potrebujemo za dušno in telesno blaginjo. Ako bomO' to danes dobro opravili, bo veselje v nebesih nad enim grešnikom večje, kakor nad devet-indevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. * * 44. Posvetiti se Srcu Jezusovemu se pravi skleniti, da hočemo to Srce posnemati, da ho~ čemo biti temu srcu enaki in v vsem pokorni. Ko je slavni in častitljivi misijonar Baldinuzzi imel po Italiji sv. misijone, je zahteval na koncu, da so morali ljudje pred božjim razpelom obljubiti, da bodo skušali postati Jezusu enaki in da si hočejo vse odpustiti, kakor je Kristus odpustil celo tistim, ki so ga križali, ko je na križu molil: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Ljudje so si jokaje podajali roke pred božjim razpelom. Prišla je pred božje razpel» mati, kateri so umorili sina. Treba je bilo iz srca odpustiti njemu, ki je sina umoril in njegovi materi. Ko je stopila pred božje razpelo, se žena kar ni mogla odločiti, da bi odpustila. Pala je na tla in se onesvestila. Ko se je spet osvestila, je brž šla k. morivčevi materi in jo pred vsemi poljubila. Ako se kdo ni hotel spraviti s svojim bližnjim ali se ni hotel poboljšati, je misijonar sam začel javno delati zanj pokoro, se bičati in postiti, da je vse ljudstvo jokalo. Bičal se' je toliko časa, dokler se grešnik ni izpreobrnil. Na tisoče in tisoče ljudi Je začelo novo življenje in začelo hoditi po stopinjah Jezusovih, kakor pravi sv. Peter: »Kristus je za nas trpel in nam dal zgled, da hodimo tudi mi po Njegovih stopinjah«. Hodimo torej po stopinjah neskončno dobrega in usmiljenega Jezusa, neskončno potrpežljivega, pravičnega, svetega in modrega Jezusa. Bog vse milosti, ki nas je poklical k večni slavi v Kristusu Jezusu, nas bo po kratkem trpljenju izpopolnil, utrdil in okrepil. Njegovemu presvetemu, predobremu in preusmilje-nemu Srcu, ki sprejema tudi največje grešnike, "bodi čast in slava vekomaj! VELIKI jUBILEJ 1. »Ta grešnike sprejema in jé ž njimi«, tako so govorili o Kristusu, kakor beremo v cla-namjem sv. evancjeliju. Prav to velja tudi o sv. cerkvi in zlasti o namestniku Jezusa Kristusa, o sv. Očetu, ki vabi letos (1933) grešnike celega sveta k sebi v Rim ter jim ponuja vse zaklade krščanske vere in krščanske cerkve. Sv. Oče je odprl vrata svetega leta, napovedal véliki jubilej in popolni odpustek vseh časnih kazni, ki si jih je nakopal človeški rod z grehi. To veliko oblast ima poglavar sv. cerkve od samega Jezusa Kristusa, ki je rekel sv. Petru: »Kar-koli boš razvezal na. zemlji, bo razvezano tudi v nebesih«. Te oblasti se je poslužil sv. Oče Pij XI letos, ko slavi človeški rod devetnajst stoletij, od kar se je zveli-čanje na križu dovršilo. Devetnajst stoletij uživa že človeški rod dobrote, ki nam jih je Kristus naklonil iz neskončne ljubezni. Da bi te velike in neskončne-dobrote premišljevali in se Jezusu srčno zahvaljevali, je sv. Oče proglasil veliko jubilejno leto in povabil ves katoliški svet v Rim, kjer se hranijo največji spomeniki Kristusove neskončne ljubezni do nas. Premišlju,jmo velike skrivnosti Jezusove' ljubezni, da se vname naše srce do Jezusa in da se udeležimo milosti, ki nam jih v tem letu ponuja sv. cerkev. 2. Pred vsem se spomnimo, da je Kristus: dan pred smrtjo pri zadnji večerji ustanovil zakrament presv. Rešnjega Telesa, da je sv. apostole tisti večer prvikrat obhajal ter jim dal oblast delati prav to, kar je storil On, ko jim je naročil: »To delajte v moj spomin«'. Pri zadnji večerji je bila prva sv. maša, ki se po celem' svetu ponavlja po Jezusovi želji že devetnajst stoletij. Jezus je hotel z nami ostati pod vidnO' podobo kruha in vina. Tako imamo pod vidnima podobama kruha in vina samega Jezusa Kristusa, katerega molimo in prosimo milosti,, katerega pre,jemljemo pri sv. obhajilu v svoje ^rce ' in ki ga darujemo pri daritvi sv. maše za Ävoje grehe in za grehe vseh ljudi. Sv. Lenard Portomavriški, ki ga praznujemo dne 20. decembra, je rekel, da je sveta maša, ki jo je Kristus ustanovil pri zadnji večerji, solnce krščanske vere in da ni v cerkvi božji nobena reč tako dobra in lepa ko sv. maša. Devetnajst stoletij je že, od kar ima človeški rod najsvetejši zakrament, od kar biva Jezus mej nami pod podobo kruha in vina. Koliko milijonov in milijonov ljudi se je do danes obhajalo z vso pobožnostjo in naredilo pred Jezusom trdne sklepe lepega in čednostnega življenja! Po računanju zgodovinarjev je dne 6. aprila 1933., t. j. četrtek zvečer minulo devetnajst stoletij, kar je Jezus jedel z apostoli velikonočno jagnje, postavil najsvetejši zakrament in daritev sv. maše. Takrat je Kristus sam opravil prvo Sv. uro in je krvavi pot potil v vrtu •Getsemani. 3. Devetnajst stoletij je že minulo, odkar je Jezus turni na križu na gori Golgoti ob Jeruzalemu in je s svojo krvjo, s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo odrešil ves svet. S tem nam je zaslužil vse milosti, katere potrebujemo za večno zveličanje. Njegovo srce je bilo na križu s sulico odprto za vse tudi največje grešnike. Koliko milijonov in milijonov ljudi, ki so bili žalostni in potrti, je dobilo tolažbo, ko so pokleknili pred božje razpelo in premišljevali trpljenje Kristusovo! Imamo mnogo svetnikov in svetnic božjih, ki so celo življenje pri vseh svojih opravkih in delih neprestano premišljevali trpljenje in smrt Kristusovo. Gotovo ga ni nobenega premišljevanja, ki bi bilo tako koristno ko premišljevanje Kristusovega trpljenja. Že sama hvaležnost zahteva, da večkrat premišljujemo, kaj je za nas trpel na duši in na telesu naš največji dobrotnik in nebeški brat Jezus. Njegov križ je lestva, ki po njej stopamo v nebesa. Pri premišljevanju trpljenja Kristusovega se naša duša čisti s kesanjem in z ljubeznijo do Jezusa, postaja čedalje bolj potrpežljiva, ponižna, pogumna, močna in vztrajna. O sv. Frančiški Rimski, ki jo praznujemo dne 9. marca, beremo, da je premišljevala trpljenje Kristusovo z veliko gorečnostjo. Pre-jnišljevaje je prelila vsakikrat toliko solz, da je na koncu od srčne boli omedlevala. Posnemajmo svetnike in svetnice božje in premišljujmo vsak dan vsaj kaj malega c trpljenju Jezusovem. Ce ne mpremo več, premišljujmo vsaj en stavek v postajah Križevega pota. Tisti stavek bo kakor malo zrnce v našem srcu, ki bo vzklilo, zrastlo v visoko drevo in «brodilo obilo sadu za časno in večno srečo. 4. Devetnajst sto let je že mimilo, kar je Jezus na križu umirajoč rekel učencu: »Sin, (jlej, tvoja mati!« in Mariji: »Mati, glej, tvoj sin!« S temi besedami je dal umirajoči Jezus' vsem kristjanom Marijo za mater, ker smo vsi kristjani njegovi učenci. Devetnajst sto let častimo že Marijo Devico za svojo duhovno mater, obhajamo Njej v čast razne slovesnosti in po-božnosti, jej prinašamo v dar cvetja in zelenja. Njeno češčenje se je v zadnjih stoletjih še povečalo in vsestranski razvilo, zlasti še od 1. 1854. dalje, ko je bilo njeno brezmadežno spočetje slovesno proglašeno. Danes se praznuje cel mesec maj s posebnimi pobožnostimi v čast Mariji Devici. Največ božjih poti je Njej posvečenih. Marija se časti v katoliški Cerkvi s tako ljubeznijo in s takim spoštovanjem, kakor se časti v dobri krščanski družini dobra mamica. Dobra mamica vzdržuje tri vogle pri hiši, prav tako vzdržuje Marija tri vogle katoliške Cerkve. Luterani so zavrgli češčenje Marije Device, ko so se ločili od katoliške cerkve, zato pa njih cerkev raz-]Dada, ker nimajo v njej gospodinje. Poglejmo, kaj nas učijo glede češčenja brezmadežne Device Marije svetniki in svetnice božje. Ne najdemo niti enega svetnika in niti ene svetnice, ki bi ne bila goreče in z vso ljubeznijo častila Marije Device. To dokazuje, da jo moramo tudi mi z vso ljubeznijo častiti, akO' hočemo kdaj priti v družbo svetnikov v nebesih. Vsi svetniki so bili goreči častivci presv. Rešnjega telesa. Prav zato pa so častili tudi Marijo Devico, kajti sv. Rešnje telo je bilo iz. Marije Device. Priporočali so prav posebno njene sv. čednosti: Njeno čistost, ponižnost, potrpežljivost in vdanost v voljo božjo. 5. Devetnajst stoletij je že minulo, od kar je-Jezus od mrtvih vstal in s svojim vstajenjem potrdil sv. vero. Vstajenje Gospodovo je največji dokaz za resničnost Kristusovega nauka.. Zato pravi sv. Pavel, da bi bilo prazno oznanjevanje sv. vere in prazna naša vera, ako Kristus ne bi bil vstal (I. Kor. 15). Sv. Justin, ki je umrl kot mučenik 1. 167 po Kr. r., je spisal dva. zagovora krščanske vere. Prvega je poslal rimskemu cesarju Antoninu, drugega pa cesarju Maku Avreliju. V teh zagovorili se sklicuje na preroke, ki so o Kristusu prerokovali, da bo trpel in umrl na križu, a da bo potem od mrtvili vstal in v nebesa šel. Vse to pa se je resničnO' zgodilo, kar dokazuje resničnost naše sv. vere. Sv. Justin, mučenik, je bil doma iz Sibema v Samariji, pa ni bil Izraelec, ampak pagan: Milost božja ga je " priganjala, naj bi iskal resnico. Zato se je vdal učenju paganskib modrijanov. Upal je, da bo iz njih spoznal pravega Boga. Nekoč je šel v samoten kraj poleg morja^ da bi tam premišljeval, iskal resnico in jo našel. Zdajci zagleda pred seboj častitljivega starčka, s katerim se začne prijazno razgovarjati in mu pove, da se uči modroslovja. Častitljivi starček mu reče: »Ti ljubiš tedaj besede in ne dejanj in resnice; ti bi se rad naučil lepo govoriti, ne pa dobro delati«. Sv. Justin začne zagovarjati svoje modroslovje, starček pa mu reče: »Človeški razum lahko spozna, da je Bog, toda gledati Boga in ga z gotovostjo natanko spoznavati — to more dati človeku le Bog«. To svojo trditev je starček tudi vsestransko dokazal. Po tem dokazovanju je Justin obupal, da bi mogel kdaj z modroslovjem spoznati resnico. Sedaj mu starček pove, da so vendar-le bili možje, namreč sv. preroki, katerim se je Bog razodel. Ti sv. preroki so pravi studenec, kjer moramo iskati resnico. Rekel mu je, naj vzame v roke pisma sv. prerokov. V njih bo našel resnico, ki se pa drugače glasi kakor v modroslovju. Tako mu starček reče in izgine. Justin ga ni več videl. To je bil zunanji povod, da se je Justin izpreobrnil k sv. krščanski veri. Začel je prebirati pisma sv. prerokov in je spoznal iz njih, da je bil Kristus Zveličar, o katerem so preroki napovedovali, da bo trpel in umrl za nas, tretji dan pa od mrtvih vstal. Ko je sv. Justin našel in spoznal resnico, jo je začel povsod oznanje-vati in pogumno braniti tudi pred cesarji. Dokazoval je, da je Jezus Zveličar, ki je bil spočet in rojen iz Device, ki je trpel, umrl na križu in bil v grob položen, tretji dan pa slavno od mrtvih vstal. Za to resnico je sv. Justin z drugimi, tovariši pretrpel grozno mučeniško smrt. Rimski sodnik mu je rekel: »Ali si ti kristjan?« Sv. Justin je odgovoril: »Sem!« Prav tako so odgovorili tudi tovariši. Sodnik mu reče: »Ker si posebno učen in moder, povej mi, ali pojdeš v nebesa, če te dam pretepsti od nog do glave?« Sv. Justin odgovori: »Upam, da se bom zveličal, če to pretrpim, kakor so se zveličali vsi, ki so se ravnali po nauku Kristusovem«. Sodnik reče: »Tedaj meniš, da boš dobil nebesa in plačilo v nebesih?« Sv. Justin odgovori: »Ne me-~ nim, ampak vem in sem gotov. O tem nimam nobenega niti najmanjšega dvoma«. Sodnik reče: »Bomo videli! Pridite sedaj sem in darujte bogovom!« Sv. Justin odgovori: »Nihče ni tako neumen, da bi se od prave vere obračal k brezbožnosti«. Sodnik: »'Če tega ne storite, vas bom dal strašno mučiti!« Sv. Justin: »Prav tega si srčno želimo, namreč trpeti muke zavoljo Jezusa Kristusa. To nam bo v zveličanje in v pogum na dan strašne poslednje sodbe, ko bo prišel sodit Gospod in Zveličar celega sveta. Kar misliš storiti z nami, stori hitro!« Sodnik "jih obsodi v smrt. Nato so jih vedli na morišče, kjer so jim odsekali glave. Tako so trpeli in umirali kristjani v vseh do-\etnajstih stoletjih za resnico, da je bil Jezus • res naš odrešenik, ki je za nas trpel in umrl, a tretji dan slavno iz groba vstal, s čimer je potrdil naše upanje o vstajenju mesa. 6. Devetnajst stoletij je že, kar je Jezus po vstajenju dal apostolom oblast grehe odpuščati. Ko je prišel na velikonočno nedeljo k njim skozi zaklenena vrata, je rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, pošljem tudi jaz vas«. In ko je bil to izrekel, je v nje dihnil in jim re-k ol : » Prejmite sv. Duha! Komur boste grehe odinistili, so odpuščeni in komur jih boste zadržali, so zadržani (Jan. 20, 23)«. V moči teh Kristusovih besedi so milijoni in milijoni ljudi dobili v teku devetnajstih stoletij odpuščenje grehov. Zakrament sv. pokore dokazuje, da je Bog neskončno usmiljen in dobrotljiv. Da imamo le resnično kesanje, pa nam takoj odpusti tudi desettisoč talentov. Nà Golgoti je poleg Jezusa visel razbojnik, ki jih je bil mnogo umoril, pa se je v zadnjem trenotku tako srčno skesal, da. je takoj zaslišal besede: »Resnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju«. Pred ljudmi ne dobimo tako hitro odpusta, pred Bogom pa takoj, da se le resnično kesamo in imamo resno voljo poboljšati se in delati pokoro. 7. Devetnajst stoletij je že, kar je Kristus dal najvišjo pastirsko oblast sv. Petru in njegovim naslednikom. Bilo je po vstajenju ob gene-zareškem jezeru, ko je Kristus rekel sv. Petru dvakrat: »Pasi moja jagnjeta!« in enkrat: »Pasi moje ovce!« To oblast je bil Kristus dal sv. Petru že pred trpljenjem in smrtjo, kakor pripoveduje sv. Matej (16, 18): Ko je namreč prišel Jezus v Gezarejo Filipovo ob izvirku reke Jordan, je vprašal učence: »Kdo, pravijo ljudje, da je Sin človekov?« Oni pa so rekli: »Nekateri da je Janez Krstnik, nekateri pa Elija, nekateri pa Jeremija ali prerokov kdo«. Jezus jim reče: »Vi pa, kdo, pravite, da sem jaz?« Odgovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si" Kristus, Sin živega Boga«. In Jezus je odgovoril in mu rekel: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, ker meso in kri, ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz povem tebi: Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo cerkev in vrata peklenska je ne bodo zmagala; in tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva. Kar-koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih in kar-koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih«. Devetnajst stoletij vodijo nasledniki sv. Petra ladjo sv. Cerkve po razburkanem morju. Bila je že večkrat v tem času v velikih stiskah, pa vsele,j jo je Bog na čudovit način rešil, ker »vrata peklenska je ne morejo premagati«. 8. Devetnajst stoletij je že minulo, kar je-Kristus šel v nebesa, kjer sedi na desnici Boga Očeta, od koder je za Binkošti poslal sv. Duha. Na binkoštni dan so apostoli prvikrat začeli pogumno osnaiijevati sv. evangelij in je tritisoc ljudi pristopilo h krščanski veri. Sv. Duh je apostolo razsvetlil in potrdil, da se niso nič več bali. Sv. vera in sv. cerkev se je naglo razširjala, da je kmalu bil sloves o njej po vsem svetu. 9. Letos (1933) je minulo devetnajst stoletij, od kar so se vsi ti veliki dogodki dovršili. Vsi ti veliki dogodki so odločili novi čas, novo zavezo, novi zakon. Ti veliki dogodki so podlaga sv. krščanske vere in sv. katoliške cerkve. Ko bi te podlage ne imeli, bi bila prazna naša vera in prazno naše pridiganje ali oznanjevanje sv. evangelija. Ker so te resnice tako važne in odločilne, je sv. Oče napovedal letos, t. j. ob devet-'najststoletnici véliko jubilejno leto, ki bt) trajalo od 2. aprila 1933. do 2. aprila 1934. Sv. Oče, ki je poglavar Kristusove cerkve in namestnik Kristusov, je v tem letu odprl vse zaklade duhovnih milosti, katerih se lahko udeležimo, če gremo v Rim in obiščemo po trikrat štiri glavne rimske cerkve, t. j. cerkev sv. Petra, sv. Pavla, sv. Janeza v Lateranu in cerkev Marije Snež-nice ter opravimo vsakikrat predpisane molitve. Opraviti pa moramo tudi sv. spoved in prejeti sv. obhajilo kateri-koli dan v jubilejnem letu. Zadnje delo, ki je predpisano, moramo opraviti v milosti božji. Ce bi bil kdo že opravil sv. spoved, pa bi smrtno grešil, preden bi vsa druga, predpisana dela dovršil, bi moral še enkrat iti k sv. spovedi, kajti zadnje dobro delo, ki je predpisano, se mora opraviti v milosti božji. Na,j omenim, da sv. spoved in sv. obhajilo, ki smo je dolžni sprejeti o velikonočnem času, ne zadostuje za sv. jubilej. Spoved in obhajilo, ki se zahteva za jubilejne odpustke, treba opraviti posebe. Kdor dovrši predpisana dohra dela v milosti božji, dobi popolni odpustek vselo časnih kazni, ki bi jih moral trpeti za storjene orehe bodisi ze v tem življenju bodisi v vicah. Ta popolni odpustek lahko zadobimo večkrat, t. j. kolikorkrat opravimo predpisana dobra dela in ga lahko vsakikrat obrnemo v prid vernim dušam v vicah. Ta največji odpustek dobimo v sv. letu le v Rimu, ako obiščemo določene cerkve in molimo, kakor je predpisano. Zunaj Rima pa so v tem letu vsi odpustki ustavljeni razen nekaterih, na pr.: razen odpustkov, ki so podeljeni za smrtno uro in za rajnke, dalje razen odpustka za molitev Angelove-ga češčenja, ko -zvoni zjutraj, opo-ludne in zvečer, dalje razen odpustkov, ki so podeljeni njim, ki obiščejo cerkev, ko je štirideset ur razpostavljen najsvetejši zakrament, dalje odpustkov, ki so podeljeni njim, ki spremljajo najsv. zakrament, ko ga nesejo k bolnikom, ali ki pošljejo koga, da s svečo spremlja ob tej priložnosti najsvetejši zakrament. Po preteku svetega leta in jubileja v Rimu, bo sv. Oče najbrže tudi to pot kakor druge krati, raztegnil jubilej na ves svet, t. j. odpustki se bodo lahko dobivali tudi doma. Obiskovali ■ bomo le domače cerkve in v njih opravljali predpisane molitve. Ta največji jubilej se praznuje vsakih sto let enkrat. V tem letu moramo premišljevali največje skrivnosti naše svete vere in največje oblasti, katere je Kristus dal svoji Cerkvi. Kristus je dal sv. Cerkvi prav take oblasti, kakršne je sam imel, ker je rekel apostolom: »Karkoli boste razvezali na zemlji bo razvezano tudi v nebesih in kar-koli boste zavezali na zemlji bo zavezano tudi v nebesih (Mat. 18,'18)« in-»Kakor je Oče mene poslal, pošljem tudi jaz vas (Jan. 20, 21)« in: »Kdor vas posluša, men« posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa: mene zaničuje, zaničuje njega, ki me je poslal (Luk. 10, 16)«. 10. Naj bi sveto leto pospešilo prerod človeške družbe, prerod v duhovnem in gospodarskem oziru, kakor zahteva sv. Oče v socialni okrožnici, ki se začenja v lat. jeziku z besedami: Quadragesimo anno. Prerod je potreben v duhovnem življenju, pa prav tako potreben je tudi v socialnem in gospodarskem življenju, ker je delavsko in knietsko ljudstvo obožalo in se čedalje bolj pogrezamo v suženjsko odvisnost. Sv. Oče zahteva v omenjeni .okrožnici oboje, ker ni mogoče, da bi se socialne in gospodarske razmere zboljšale, ako se hkrati ne zboljša krščansko življenje ljudstva, kakor tudi ni mogoče, da bi se krščansko življenje delavskega ljudstva trajno zboljšalo, ako se hkrati ne zbolj- šajo socialne in gospodarske razmere in se ljudstvo ne reši nestalnih in neznosnih suženjskih razmer^). Že v starem zakonu je jubilej pomenjal prerod v duhovnem in gospodarskem pogledu: Ljudstvu so se vračale prodane ali zarubljene njive in so se odpuščali dolgovi; sužnji so dobivali spet izgubljeno svobodo in bratska ljubezen mej Izraelci in versko življenje mej njimi se je ob jubilejih poživljalo. Jubilejno leto je bilo mej Izraelci leto veselja in svobode. Naj bi tudi ta Véliki jubilej bil v Jezusu Kr. začetek nove dobe mej krščanskimi narodi, dobe duhovnega preroda in primerne socialne ureditve, dobe pravičnosti, miru in svobode. 1) Sv. Tomaž Akv. pravi (De reg. princ. I, 15), da je za izvrševanje sv. čednosti primerno blago= stanje vprav potrebno. lÄ : -v V -bim - ' m VSEBINA PRVEGA ZVEZKA TRETJE KNJIGE. Stran Dvàinitiridèselo branje. Za binkoštne praznike. . . 1574 Triinšfiridesefo branje. Za praznik presvete Trojice in za prvo nedeljo po Binkoštih..............1659 Katoliško delo ali Katoliška akcija.....1715 Štiriinštirideseto branje. Za praznik sv. Rešnjega Telesa .... ...................1729 Petinštirideseto branje. Za drugo nedeljo po Binkoštih 1769 Šestinštirideseto branje. Za praznik presvetega Srca Jezusovega................................1811 Sedeminštirideseto branje. Za tretjo nedeljo po Binkoštih..................................1874 Veliki jubilej................................1932 TISKOVNI POGRESKI. Na str. 1637 čitaj o sv. apostolu Janezu mesto: ^Izročilo pravi, da je tudi -v Španiji oznanjeval sv. evangelij«, tako-le: »Njemu je Ml Jezus izročil na križu svojo mater Marijo v , skrb«. Istotam pa čitaj dalje: »Njegov brat Jakob starejši, je oznanjeval Jezusa po Judeji. Krvoločni kralj Herod Agripa ga je dal z mečem umoriti 1. 44. po Kr. r. Izročilo pravi, da je tudi v Španiji oznanjeval sv. evangelij. Na str. 1888. v tretji vrsti mesto: V 120. letih čitaj: V 120 letih Tip. L. Lucchesi - Gorizia