Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom sc more govoriti
vsak dan od 11,—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto		12	K
Pol leta		6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		J	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ah oznanila sc računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozna nilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 32.
Maribor, dne 21. marca 1913.
Letnik V.
tesele in srečne velikonočne praznike želi vsem naročnikom, dopisnikom, čitateljem in
prijateljem	uredništvo.
Vstajenje!
Zopet smo v srečnih, veselih dnevih vstajenja. Vse okrog nas klije„ cvete, kipi in se pripravlja za novo življenje. Po zimskem odpočitku oživljena in prenovljena, zopet vsa mlada, hrepeni cela priroda novim pomladanskim lepotam nasproti.
Niso pa ti dnevi samo dnevi pomlajenja in vstajenja zunaj v naravi, ampak po namenih in določilih sv. cerkve naj bi bili tudi dnevi vstajenja za človeška srca. Kakor se narava otrese vseh spon in okov, ki so jo priklepale v zimsko mrtvilo ter začne živeti novo življenje, tako bi se naj tudi človek 1 o-tresel vseh okov, v katere ga je vkovalo raznoliko, včasih pogubonosno življenje, naj bi vstal od smrti greha ter začel novo življenje
Zmago spomladi nad zimo, zmago luči nad temo, zmago življenja nad smrtjo praznujemo v teh dneh in naj bi praznovali to v vsakem oziru, tudi v politiki. Nehote in nevede se zgodi: Ko človek tako vidi in čuti, kako se zunaj v naravi zmagujoče vrača novo življenje;, ko vidi, kako tisoči in tisoči obračunajo v strahu božjem sami s seboj in sklenejo začeti novo življenje, potem z vsem srcem zahrepeni, da bi naše ljudstvo imelo že vendar enkrat svoj veliki dan, svoj veliki praznik političnega vstajenja. Žalostno in bridko, a resnično je: naš narod je še v marsičem in marsikje politično mrtev. Zgodilo se je že mnogo, odkar smo začeli politično živeti, priborili smo si že nebrojno pravic in otresli smo ' se raznih suženjskih verig že v toliko, da nas ne bodo naši protivniki spravili nikdar več pod jarem, toda do pravega, velikega vstajenja, do popolne zmage — imamo še precej daleč.
PODLISTEK.
„O Zillertal“.
Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek.
(Dalje.)
Ker so hoteli najini znanci v Dominikovo kočo, imeli smo navzdol isto pot. Vjendar pa sva se z Jankotom še kratko časa pomudila na gori, da še enkrat v svečani samoti občudujeva prekrasni razgled.
S sestopom je; šlo precej hitreje, izvzemši na najbolj opasnih /mestih, kjer je bilo treba še izdatno pomnožiti previdnost, to mater vseh pravih veleturi-stov.
Na previseči skali dohitiva onega turista z vodnikom, ki sta preje kot zadnja došla na Olperer. Nemalo se začudiva; saj sva bila uverjena, da so že vsi bogve kje na grebenu. Ko pa sva morala gledati, kako se je malo boječi turist vkljub vsemu prigovarjanju svojega vodnika obotavljal raz skalo spustiti se v zrak, sva takoj zajezila svoje začudenje in zagotavljala še midva mladega moža, da nikakor ni tako nevarno, kakor se vidi.
No, slednjič se je vdal skupnemu vspodbujanju ter se, krčevito zgrabivši veliki kljuki na plošči, — spustil nizdol. Kako se mu je godilo ob previsini, ne morem povedati, saj se ni dalo opazovati, a kmalu nato mu je mogel slediti vodnik, ki me je prijazno naprosil, da sem mu podal obadva cepina, ko je došel ,pod skalo na ostro rez.
Tudi zdaj nisva marala z Jankotom družbe; zato sva malo počakala ter začela delati kratke bil-ježke o prezamimivem sprehodi^ po tem raztrganem grebenu.
Se le ko sta bila odhajajoča v primerni daljavi, lotiva se šmencane skale. Bogme, ta pot res ni lahka, t noge silijo neprehoma v zrak, sledeč naravnemu zakonu, in s težavo je spravljaš na gladke
Zlasti oni del našega naroda, ki živi po naših mestih in trgih, spi po večini še zelo težko in trdno narodno spanje. Na kmetih so razmere boljše. Naše probujevalno in izobraževalno delo ni ostalo brez vspeha in se je ljudstvo vzdramilo iz letargije. Zaveda se svoje narodnosti. Zlato odločno zahteva svojih pravic. Silni boj, ki se bije ravno v zadnjih letih za njegove pravice, doume povsem in se ne da oplašiti z nikakimi grožnjami. Vstalo je in si 'hoče priboriti prostor na solncu — magari z največjimi žrtvami. Kakor je to prerojenje našega kmečkega ljudstva razveseljivo, tako je žalostna, zaspanost, ki tlači pretežni del rojenih Slovencev po mestih in trgih. Poglejte v katerokoli naših mest, katerikoli naših nemškutarskih trgov: nekaj je Slovencev, ki se zavedajo svojega jezika in stoje neomajno v narodnih vrstah, velika večina se jih pa poizgubi in utonejo v požrešnem nemškutarskem morju. Boje se preziranja, zaničevanja, preganjanja svojih narodnih nasprotnikov, ki so mnogokrat tudi kruhodajalci, zato klonijo svoj tilnik in ječe prenašajo težki jarem. Tem malodušnim in bojazljivim naj bi bil vzgled On, ki bo vstal. Tudi Kristus-Bog je bil zaničevan, preganjan, bičan in celo križan, a izneveril se ni svoji sveti misiji in je zmagal. Izneveriti bi se bil moral svojemu nebeškemu očetu, tako so zahtevali od njega njegovi sodniki-krvniki, a on je ostal trden in je zmagal celo smpt. . . tretji dan je od mrtvih vstal“ in je s tem dokazal in zapečatil zmago nad vsemi svojimi nasprotniki. (Trpeči, a naposled slavno zmagujoči Kristus naj bi nam bil vzgled. Kakor se on ni izneveril svojemu očetu, tako bi se tudi nihče od nas ne smel izneveriti svojemu očetu, svoji materi, in njunemu jeziku. Ce bi ostali zvesti in neomahljivi ter bi požrtvovalno prenesli tudi vse križe in težave, bi nam ne izostalo plačilo. 'Minuli bi težki dnevi zimskih spon; zasijalo bi zlato spomladansko solnce svobode, in vstali bi Oproščeni hlapčevskega jarma: zmaga bi bila naša!
Veliki, lepi dnevi prerojenja, vstajenja se nam bližajo. Srce jih pričakuje v drhtečem veselju, kajti vstal bo Ojn^ ki nam je Pot, Resnica in Življenje, vstala bo priroda vsa sveža in kipeča, vstalo bo na stotisoče onih, ki so bili obremenjeni, ter so tavali v
kljuke in kline. Toda hladnokrvnost in korajža zmagata vse, torej tudi previseče skale.
Na bolj zložnih mestih svak pridno bilježila; kadar jp Jankotu čivkala desnica, pograbila je moja svinčnik ter nadaljevala opis, seveda v kratkih besedah.
Da ustrežem prirojeni, tvoji radovednosti, draga mi bralka, podam ti tukaj točen prepis tam gori z združenimi močmi sestavljenega izvirnika:
„Z vrha po ravnem sneženem grebenu — pre-viseča skala : 5/ kljuk, 2 klina, 2 obroča — oster in skalnat greben — snežen greben — skala s kljuko
—	ploščate skale — oster greben — velika skala (sedež) — kamin — po strmem plazu 'zopet na greben
—	strmo navzdol do vstopa. Oster greben navzdol
—	ob Schneewächti (opasti) na Schneeguplu — ob desnem robu ledenika na dna Schneegupfa — čez skale na strm plaz v dno viličasjtnega grebena.“
Morda skimavaš z glavico, ko čitaš pretrgane besede, češ, da je vse to le malo prekratko; toda ko bi tudi tebi tako cepeneli prsti, kakor so meni in pa mojemu Jankotu, bi prav jgotovo tudi ti brzdala tvoj
—	svinčnik.
Na sedežu — tako je krstil Janko ono veliko ploščato skalo nad kaminom — sva malo počičkala, da si nabereva novih m,oči za ’zračno vožnjo v navpičnem kaminu.
Presenetljiv je pogled v .strašno globočino, na strmo se vspenjajoči Schrajmmacherkees z neštevil-nimi svojimi poči in seraki.
„Lojze, veš kaj mi sili na misel, ko grem tu doli?“ prekine Janko-svečano tihoto.
Zjvedavo se ozrem v njegovo od solnčnega pika zagorelo lice; poreden nasmeh okrog ustnic ne oznanja kaj prida.
„Misli si, Lojze“, jame prav po katedersko, — „da bi kdo od vrha sem do naju postavil vse naše nemškutarske trebušnike, ali bi ne (bila imenitna zabava, ko bi je začela lepo po vrsti pdšiljati tu doli,
blatu in temi. Kako bi naše srce še le vriskalo veselja, če bi bili ti veliki dnevi vstajenja dnevi vstajenja za cel naš narod. Daj, milostno nebo, da se že enkrat uresniči srčna želja plemenitega pesnika-preroka: „Vstani, uborni narod moj . . !“
Grški kralj Jurij I. umorjen.
Cel kulturni svet stoji pod vtisom groznega zločina, ki se je zgodil v Solunu: kralj vseh Helenov je padel kot žrtev revolverskega atentata. Razum se brani, da bi veroval na'to hudodelstvo in — vendar je grozna, bridka resnica. Divji fanatik, ali boljše rečeno: zaslepljenec, je bil, Grk je bil, ki je z dobro namerjenim strelom umoril svojega kralja. Človeški jezik je preslab, da bi mogel s primernimi besedami označiti nečuveno dejanje. Stari Grki niso imeli v svojih zakonih določene nikake kazni za u-mor kralja, kakor tudi ne za umor lastnega očeta, ker niso mogli verjeti, da bi mogel podložnik umoriti svojega kralja, sin očeta.
Strašno dejanje učinkuje še tem bolj tragično, če*se vmislimo v dejanski položaj. Po dolgih letih težavnega vladanja, ko se je prestol mnogokrat že sumljivo majal in se je večkrat zdelo, da bo ogorčeno ljudstvo spodilo kralja in njegovo družino iz dežele, se je na stara leta, kralju sivolasemu starcu, začela nasmihati sreča. Izbruhnila je krvava balkanska vojska), grško orožje je bilo blagoslovljeno in je imelo srečo. . Grška zastava je zaplapolala nad staroslavnim Solunom in ob Adriji je prodrla grška armada skoro do Valone. Grška kraljevina je dosegla obseg, kakoršnega si ni upal predstavljati v najdrznejših sanjah najvročekrvnejši Helen. Precldva-tisočletna slava in moč se vračata razboritim potomcem tako slavnih pradedov, kralj stoji na višku s v o-je slave. Pozabljene so mnogotere neprilike, pozabljena razna nasprotstva, kar je bilo, je bilo. Grški narod vidi v svojem vladarju samo še mogočnega in slavnega zmagovalca, velikega ustvaritelja velike in ponosne domovine vseh Helenov in se že pripravlja, da najslovesnejše proslavi 501etnico njegovega vladanja. Pa nameri propal, degeneriran individij smrtonosno krogljo na slavljenega osvoboditelja, strel
od koder bi se gotovo nobeden ne povrnil v lepo našo domovino.“
„Bog ve, Janko, eden ali drugi bi se mordale vlovil za vrv ter —“
„Telebnil ž njo vred v prepad“ vpade mi moj Janko ’jv besedo; „veš,/ dragi, za debeluharje je ta žica prešibka.“
Mogoče, da je imel moj tovariš prav; a kako bi se spravilo naše trebušnike na Olpererjev 3400 m visoki greben —.te uganke mi jJapko še do’ danes ni rešil.
„Prav nevaren človek ta Janko“, mislil si bode morda nemškutar, ki bo slučajno dobil „Stražo“ v roke, „treba ga bo vtakniti v luknjo radi — nevarne grožnje.“
Dragi, zaslepljeni brat, daj se potolažiti, moj Janko ni prav nič nevaren človek, samo malo preveč hudomušen je, in to Še ni za — kriminal. Tebi pa odkritosrčno svetujem, da se poboljšaš ter nehaš pljuvati v lastno skledo!
V zameno spustim se sedaj jaz kot prvi v kamin, kar bliskoma zdrsne in zleti v prepad moj — ščipalnik. Menda se je že naveličal zračnega svojega sedeža nad mojim nosom, kamor ga postavim le v skrajni potrebi. Rad bi mu bil v slovo zaklical še običajni: adijo! a nisem utegnil — saj sem imel zadosti opravka s tanko vrvjo, Jda mu nisem i jaz sledil ter ga šel iskat — skozi zrak.
Ko zavijem pod snežno strmo plastjo v levo o-kbli stene, zagledam v globoki stopinji 'tik pred seboj — svoj ščipalnik; gotovo se je> bil zbal za svoje življenje ter me je rajše počakal. Z veseljem se pa sklonim ter ga vtaknem v žep; da sem pri tem skoraj sam zdrknil v prepad, opustivši par trenutkov o-bičajno svojo previdnost, le mimogrede omenim.
Ob vstopu na Schneegupf — malo pred poldnem — iznebiva se vrvi ter jo zavijeva v kolobar; potem pa vdariva prožnih skokov ob desnem* robu ledišča na vznožje Schneegupfa, preplezava nekaj prav sitnih skal ter se spustiva po strmem snežnem
poči in slavljeni kralj se zgrudi v zadnjik vzdihljajih. Gotovo: pretresujoča je tragika takega življenja in da cel svet sočustvuje z žalujočo kraljevo rodbino in grškim narodom, je umevno in naravno.
Kralj Jurij I. bi bil, kakor že rečeno, ravno v tem letu obhajal oOletnico svojega vladanja. Zgodovina njegovega vladanja je zelo pestra in raznolika. Imel je mnogo veselih, a še več težkih ur. Vkljub največjim oviram in težkočam se mu je po dolgoletnih domačih bojih in notranjih krizah vendarle posrečilo ob zatonu življenja ustvariti sedanjo veliko in zmagoslavno grško kraljestvo. Grški narod bo gotovo ohranil v trajnem in slavnem spominu svojega velikega kralja, ki je napravil iz neznatne in razdrapane Grčije lepo procvitajočo novo grško kraljestvo. Njegovo ime se bo v zgodovini Grčije gotovo vedno blestelo med prvimi.
Morilec, imenom Schinas, je grški socijalni demokrat. To je še edini svetli žarek v tej žalostni tragediji. Ce bi bil morilec Bolgar, ali celo Turek, bi imel ta umor najbrže nepregledne komplikacije. Kakor znano, vlada ravno radi Soluna med Grčijo in Bolgarijo nekako napeto razmerje in) če bi bil morilec tudi kak bolgarski komitači, bi lahko prišlo do klanja med Grki in Bolgari v Solunu. )T,ako klanje bi pa pomenilo konec Balkanske zveze in najži-vahnejša fantazija si ne more naslikati posledic, ki bi nastale vsled nove politične konstelacije balkanskih držav.
Velika sreča za Turčijo, da, za celo Evropo je tudi, da morilec ni turškega pokolenja. Ce bi bil kak fanatični mohamedanec položil roko na grškega kralja, bi bil ves srd balkanskih držav razbesnel nad Turčijo, in vojna, ki se že bliža h koncu, bi mogoče znova izbruhnila s tako vehemenco, S tako maščevalno silo in tako kruto neprizanesljivostjo, da bi morale velesile poseči vmes, kar bi pa pomenilo izbruh najkrvavejše svetovne vojske.
V očigled vsemu temu bi skoraj rekli, če tudi zveni nekako parodoksno, da je bila sreča v nesreči, da je morilec grški socijalni demokrat. Toda vse eno, naj je morilec socijalni demokrat, ali anarhist, ali republikanec, on je in ostane obsodbe vreden in zapeljan nenormalni individij, ki je sramota za človeštvo in kojega se bo spominjal vsak Grk z zaničevanjem.
• •
*
O umoru samem se poroča:
Umor se je zgodil v torek, dne 18. t. m. okrog
5.	ure popoldne. Morilec se je bil skril na oglu ce ste Hagia Triats, par korakov, od policijskega komi-sarijata tega okraja. Ko se je vračal kralj iz sprehoda v svojo palačo, je ustrelil na razdaljo dveh korakov na kralja. Ko je padel prvi strel, je hotel kraljev adjutant ustreliti s svojim revolverjem morilca. Adjutantov revolver se pa ni sprožil. Med tem sta se vrgla dva kretska orožnika na morilca in ga prijela. Adjutant se je nato obrnil proti kralju. Mislil je, da kralj ni bil zadet. Kralj pa se je bil že med tem zgrudil pred prodajalno nekega trgovca. Trgovec se je trudil .vzdigniti kralja, ki ni govoril nobene besede. Tudi ni bilo videti na hodnika nobenega sledu krvi. Vojaki so nato prenesli kralja v bolnico. Med potjo pa je umrl.
Glasom drugega poročila je polkovnik adjutant Frankudis, ko je slišal strel, skočil k atentatorju m
plazu v dno viličastega grebena, pustivši ob desni ono nagromadeno skalovje, čez katerega sva plazila zjutraj.
Odslej nisva ,več dajala prav nobenega pardo-na svojim še čilim nogam; 1 urnobesno sva zdričala po strmem Riepenkeesu navzdol, prebezgala snežišči in grobljo ter vstopila ob eni uri in 23 minut v, 01-pererjevo kočo.
Vesel pozdrav,, čašica čaja, par fotografičnih posnetkov in poravnanje računa, ki se z denarjem vred spusti v vzidano kaso, in že smo jo mahali veselo tja doli na Zamsko planino, kamor smo došli ob treh, v hudem nalivu, toda v prijetni zavesti, da smo srečno izvršili imenitno veleturo ob najkrasnej-šem vremenu.
ScliönMclilerhorn (3135 m).
V Dominikovi koči naju veselo pozdravijo, Mo-nakovčani, češ, da so nestrpno čakali najinega povratka.
„Torej še ne bode res nič z ženitvijo?“ prav koketno vpraša najrglajša dama.
„Prav nič, mila gospica“, hiti moj Janko zatrjevati, „ženila se bova v sv. Nikol."
Pri kupici špecijalca morala sva natančno o-pisati svoja dejanja in nehanja tam gori v veličastnem kraljestvu znamenitega ‘Olpererja. Da bi si ne mogla pozneje morda kaj očitati, je Janko navdušeno farbal, jaz pa sem nič manj navdušeno pleskal, kar nama je naklonilo vsestransko navdušeno občno občudovanje.	Ä
Toda ob tem splošnem navdušenju sva skoraj pozabila, da naju še čaka ta dan par ur dolga pot v Furtschaglhaus.
S strahom zapaziva, da lezejo kazalci že na peto uro. Zato še naglo pojeva nekaj svinjske pe,-čenke, potem pa se vzlic splošnemu ugovoru, češ, da bova mokra kot miši, posloviva od ljubeznjive družbe, najbrže za vselej.
Ogrnivši nepremokljiva plašča stopiva krepkih
ga prijel za roko, da ni mogel še drugič ustreliti.
Začela se je ljuta borba. Konečno se je Frankudisu posrečilo vreči atentatorja na tla, kjer ga je začel daviti in bi ga bil zadavil, da nista prišla med tem ona dva kretska orožnika.
Kralj, se je bil med tem zgrudil na tla. Položili so ga v voz ter ga odpeljali v bolnico. Kralj je težko dihal. Kr oglja, ki je bila izstreljena komaj na 2 koraka razdalje, je bila našla pot skozi hrbet pod lopatico v prsi. Nastopila je močna krvavitev, taka da je bil z demanti okrašen križ, ki ga je nosil kralj vedno na verižici krog vratu, ves krvav. Kroglja je bila izstreljena iz starega črnogorskega samokresa in je prebila srce ter prišla na prsih zopet ven
Kralj Jurij I.
Kralj Jurij I. se je rodil dne 24. decembra L 1845 v Kodanju (Kopenhagen) kot drugi sin danskega kralja Kristijana IX. in naslednik grškega kralja Otona, ki se je moral leta 1862, za časa revolucije odpovedati prestolu.
Dne 30. marca 1863 ga je grška narodna skupščina enoglasno izvolila zar kralja in dne 30. ok-1863 je imel že slavnosten vhod v Atene. Leta 1867 se je poročil z rusko veliko kneginjo Olgo, s katero je imel osem otrok: Konstajntina, Jurija, Aleksandro, Nikolaja, Marijo, Olgo, Andreja in Krištofa.
S kraljem Jurijem je umrl eden izmed najstarejših vladarjev v Evropi. Kralj bi moral meseca oktobra ravno praznovati 501etni vladarski jubilej, a sedaj ga je prehitela smrt. Na Grškem so se že sedaj vršile velikanske priprave za dostojno proslavo njegovega jubileja. Kralj je skoro slutil, da se bliža konec njegovega življenja. Na rodbinski pojedini, ki se je vršila po padcu Janine v Solunu,V je dvignil kralj čašo na zdravje svojega sina zmagovalca in je izjavil: „Moj sin mi je daroval najsrečnejši dan mojega življenja. Ko je padel Solun, sem imenoval svojega sina za generala in komandanta svoje armade, a sedaj mi ne preostaja drugega, kakor da mu izročim še prestol, katerega je v polni meri vreden.“
Martirij slovenskega šolstva v vilajetu Koroško.
Slovenščina na koroških šolah se po prizadevanju naših „pedagogov“ BendaJJuvan-Morotovega kalibra vedno bolj preganja. Tem gospodom se zdi germanizacija koroških Slovencev še vse prepočasna; zato hočejo Volksratu ,in nemškim obrambnim društvom priskočiti na pomoč s prav radikalnim sredstvom na ta način, da vržejo slovenščino popolnoma iz koroških šol. Bri tem računajo: Mladina, ki se ni priučila slovenskemu pismenemu jeziku, tudi ne bo mogla čitati slovenskih knjig in časopisov, in bo navezana na zgolj .nemško čtivo. Potom nemških knjig in časopisov se bode navzemala nemškega duha in vspeh ponemčevanja bo gotov.
Temu stremljenju slavnih koroških pedagogov primerno so zakonito določene, za slovenske učence obligatne tri ure slovenskega pouka malone po vseh koroških šolah izrinili in sicer večinoma na ta način, da so jih slavne šolske oblasti zaukazale nastaviti na konec popoldanskega pouka. Torej po šoli, ko je odšla večina šolarjev domov, se je poučevala slovenščina in so maloštevilni slovenski učenci, ki
so se priglasili za ta pouk, po pravici smatrali to ravnanje kot nekako kazen in so polagoma tudi — izostali. Naši slavni pedagogi pa so kajpada z vso resnostjo zatrjevali, da slovensko ljudstvo ne mara pouka slovenščine na šolah. Ali ne tiči v tem brez-primerna zlobnost naših šolskih organov, ki so vendar poklicani, da čuvajo zakone in pravico I
Koder pa so na splošno zahtevo slovenskega ljudstva, oziroma krajnih šolskih svetov, uvedene slovenske ure, pa poučujejo slovenščino nemškutar s-ki učitelji, ki pismene slovenščine sami niso zmožni; naravna posledica temu je, da je pouk tak, da se ga Bog usmili. Tako na primer poučuje posili-nemški nadučitelj v M. na Z. svoje učence na ta način: Citajo sicer nekoliko slovensko iz slovenskega berila, a ne razumejo, ker jim učitelj ne razklada; govorijo pa nemško, na primer: „Türken heisst auf slovenisch sirk.“ O kakem 'spisju iz slovenščine pa sploh ni govora. In to se godi na šoli, ki jo obiskuje izmed 210 učencev le 9 Nemcev; vsi drugi pa so Slovenci.
Da bi pa tudi pod temi razmerami ne ostal kak atom znanja slovenščine preveč na slovenski mladini, kar bi proces germanizacije znalo ovirati, so si slavni koroški pedagogi znali pomagati tudi iz te zadrege. Učitelj piše na tablo: „Ersuch^, dass mein Sohn (meine Tochter) die slovenische Stunde nicht besucht.“ (Prosim, da bi moj sin (hči) ne zahajal v slovensko uro.)
Otroci prepisujejo na listek, stariši podpisujejo in „nevarnosti“, da bi se slovenski otroci priučili slovenskemu čitanju, je konec! Ali ni to žalostna slika iz koroške šole?
Sedaj naj se pa še kdo čudi, da koroški Slovenci tako nazadujemo! Pa vprašajte naše verouči-telje, kake skušnje imajo glede čitanja slovenskih katekizmov in tožili vam bodo, da jih mnogo ali še sploh ne zna slovensko čitati, uli pa vsaj tako, da jih morajo katehetje izven šolskega pouka sami poučevati v čitanju, če hočejo dosegati v svojem predmetu povoljnih vspehov. To dejstvo zadostno ilustrira naš škandalozni in sramotni sistem, ki mu gotovo ni najti enakega niti'med barbarskimi Albanci.
Nedavno temu mi je tožil slovenski duhovnik, da mlajša generacija ne mara, oziroma ne zna, več čitati slovenskih knjig, kar opazuje posebno pri nabiranju članov za Mohorjevo družbo. Med tem, ko se še stari ljudje naročujejo izključno na knjige Mohorjeve družbe, mlajša generacija že raje pristopa k' nemški St. Josefs Bücherbrüderschaft. In če jih vprašuje, zakaj ne pristopijo k Mohorjevi družbi, mu odgovarjajo v nekaki zadregi, da ne razumejo slovenskega čtiva.
Tako opazujemo danes vsepovsod, da se uresničuje prorokovanje svoječasnega deželnega šolskega nadzornika Gobanca, da je utrakvištično šolstvo najsigurnejše sredstvo za germanizacijo koroških Slovencev.
Občni zbor Slovenske kmečke zveze
se vrši na belo nedeljo, dne 30. marca ob 10. uri dopoldne v Mariboru. Med drugimi govori državni in deželni poslanec Fran Povše iz Ljubljane.
korakov čez gostoljubni prag ter na mostiču še enkrat odzdraviva svojim znancem* la so izpod ka
mahali z belimi ruticami.
Za prvimi stajami Zamske planine vtakneva topli suknji pod nahrbtnik, potem pa veselo korakava po zložni poti tik potoka v krasni Schlegeis-grund, ko je poleg Zemmgrunda najveličastnejša dolina v Zlillerdolskih alpah. Žalibog, da midva te-le krasote nisva mogla uživati, ker je iz nizkih oblakov, neprestano curljalo; zato sva pa tem hitreje došla na Herbigalpe (1710 m) s tremi ali štirimi bajtami, kjer je na najino veliko radost nehalo deževati.
Nad to planino zadela sva Še na samotno ovčjo, stajo, Bockhütte imenovano (1771 m).
Odslej postaja skoraj vodoravna dolina vedno bolj samotna, a tudi. vedno bolj veličastna. Pred sabo na malo višji gredini ugledava kratek jezik raz-zebelega (eisklüftig) Schlegeisenfernerja, kojega zagrinja danes neprodirna, megla.
Kmalu zapustiva kamenito bližino Schlegeisen-škega potoka ter kreneva na levo zelo strmo navzgor ob dolgih telefonskih drogih, ki vežejo Furtschaglhaus z Dominikovo in z. daljno Berolinsko kočo na Schrvarzensteinški planini onkraj Schönbichel-horna.
Široka jahalna steza z neštevilnimi vijugami prav izdatno ublažuje rezko strmočo.
Da sva že precej visoko, potrjujejo nama snežinke, ki so začele polagoma naletavati. Zdajci za-zreva na desno lepi Furtschagilferner in ob njegovih spodnjih grobljah naju pozdravlja veliko lepo planinsko zavetišče. Še nekaj stotii\ korakov po res zmerno napetem potu in današnja ob treh zjutraj načeta naloga je skončana z vstopom v Furischagl-haus (2337 m) ob pol osmih zvečer.
Leta, 1888-89 postavila je sekcija Berolin N.-A. pl. dr. na znameniti Furtschaglski planini preprosto kočo s kuhinjo, jedilnico, skupnim moškim ležiščem, in sobo za dame; v podstrešju z izbo z dvema po-
steljama in s čumnato za gospodinjo. Vsled naraščajočega tujskega prometa so leta 1899-1900 stavbo izdatno povečali z dvonadstropnim poslopjem, kojemu so leta 1907 pristavili še veliko stekleno verando in prenočišče za desetorico gorskih vodnikov, tako da ima dandanes pod svojim okriljem devet spalnic s 27 posteljami, prostorno jedilnico in verando za najmanje 40 oseb, gospodinjske prostore in veliko pralnico. ’akoj po vstopu si pustiva odkazati svojo sobico s tremi posteljami, žal, da je bila ena že zasedena.
Mlada sobarica narga je hitela pripovedovati, da sta došla danes popoldne dva prelaznika ter zahtevala vsak za-se sobo, češ, da ne marata spati — skupno! Naselila sta se eden v nasprotno ležeči sobi z dvema posteljama, drugi pa v tej sobi.
„'Morda se pa zdaj“, pristavila je smehljaje, „vendar-le združita v eni sobi in vidva, gospoda, bota lahko sama sladko zaspančkala,“
V jedilnici naletiva na precejšnjo množino gostov, ki so ob podolgovatih mizah ravnokar večerja-
li.	Vsedeva se k najbolj prazni mizi tik verandinega vhoda ter naročiva za obligatnim vinskim grogom gamzovo pečenko.
S pritajenim veseljem sem opazoval Jankota, ki je z vidno nestrpnostjo čakal naročene večerje. Takoj sem se spomnil, kako je pred letom po sestopu iz Velikega Venedigerja v Prägrattenu pospravil dve ogromni porciji gamzovine, tako izborno se mu je prilegala. Od tistega, časa se mu je bojda najraje sanjalo o gamzih in v vsaki oskrbovani koči je najpreje popraševal po gamzovi pečenki.
Zato mi je bilo popolnoma umljivo, da je ta nasproti, nežnemu spolu tako ljubeznjivi (Janko danes parkrat prav neljubeznjivo zarenčal nad mimohitečo natakarico ter jo slednjič hudomušno vprašal, če se gamz morda ne sprehaja še kje tam gori po raztrganem grebenu Furtschaglšpice ■ (3200 m).
Miii ' ( *	(Dalje prih.)
„Sprememba sveta“.
Čudna so pota božje previdnosti, a še bolj čudna so pota ogrske politike. Zmage balkanskih Slovanov so marsikoga spravile iz kontakta, zato ni nič presenetljivega, če so tudi v kakih mažarskih možganih napravile revolucijo. V ilustracijo te revolucije priobčujemo naslednji članek, ki ga nam je poslal prijatelj našega lista: '
Pod naslovom „Sprememba sveta“ je priobčil „Pesti Napio“ članek, v katerem presoja politične odnošaje z ozirom na Ogrsko in mažarski narod. Vredno je, da tudi mi slišimo ta mažarski glas. „P. Napio“ piše:
Rezultat rusko-japouske vojske je velik preporod iztočnega sveta ... in končni vspeh balkanske vojske prinese hegemonijo slovanstva. Sicer se to za nekaj časa lahko zavleče. Carigrajski punt, slučajni ,2 ali 3 nenavadni turški prevrati, ali slučajna zveza naše države z Rusijo more napredovanje, do-godljajev slučajno zastaviti, toda preobrat časa bo vsekakor prinesel svežost, ojačenje in hegemonijo slovanskih narodov.
In mi Mažari moramo sedaj samo iz tega vidika presojati dogodke. T/reba, da se zavedamo, da smo mi Mažari sami. Nismo mi Germani, ne Slovani. Stojimo takorekoč brez interesa v vrtincih velikih sedanjih dogodkov. Toda turške čete pod nemško upravo stradajo, to nam znači padec nemške moči in napredovanje mladih Slovanskih narodov.
Mi smo do sedaj živeli in tavali v nemškem mišljenju. Jezik naše armade je nemški, v šolah pa nas poučujejo po nemški metodi, čitamo nemške knjige, na nemški način delamo gledališke predstave, nemški pišemo in govorimo v mednarodnem občevanju. Živimo v času močnega nemškega duha. Ta odmeva po .naših gorah in teče po naših vodah ter je nam zaprl pot k celemu ostalemu svetu: k' Francozom, Angležem in Rusom.
Ali tečaj nemške svetovne vlade se je ustavil. Sestričina in zaveznica nemške države, Turčija, je padla in Nemčija ne more in noče, da bi ji pomagala. V turški vojski je mnogo paša nemškega imena in nemški je drugi poveljni jezik. S padcem Turške je nemška armada doživela tak poraz, kakoršnega so ji prisojali neprijatelji samo v slučaju nemško-angleške vojske. Nemčija je brez moči, ni v stanu pomagati niti svojim zaveznikom, niti svojim zaščitnikom. S porazom Turčije na bojišču in v diplomaciji je pravzaprav ona sama padla.
Do sedaj smo se v diplomaciji kosali po nemškem načinu, ali sedaj, ko je v Evropi nastala iz-prememba, Nemčija ne pozna več naše udanosti, in nas noče braniti in nas ne more obvarovati pred navali slovanskega morja, katero je nam sicer tuje, a nič bolj tuje, kot nemško.
Pluskajoči valovi slovanskega morja že lomijo obale naših krajev, ali ti valovi ne. besnijo srdito, temveč šumljajo z glasom sirene. Budijo nam stare spomine. Šepetajo nam, da je naš jezik poln slovanskih besedi, da so naše, pesmi prevete slovanske melanholije, da so v prošlosti Mažari in Slovani imeli več skupnih junakov, da nas je v času našega velikega preseljevanja peljala naša pot- čez veliko rusko planjavo in da je bil Slovanom in Mažarom več stoletij skupnP dušmanin Nemec.
To nam kliče sedaj budeči se veliki slovanski svet, v čegar naročju je majhno jezerce — mažar-ščina. Poslušajte, kako tuje namj sedaj doni in kako umira v daljavi nekdanja bojna pesem: „Die Wacht am Rhein.“
Naše prireditve.
Konjice.
Katoliško politično društvo v Konjicah je priredilo dne 19. t. m.,.popoldne po večernicah, v prostorih stare šole krasno uspeli občni zbor. Udeležba je bila sijajna. Shod je otvoril in ga vodil društveni predsednik gospod Napotnik. Poročilo ö delovanju društva je podal gospod vikar Jurhar. Zanimivo in za posnemanje je, da prihaja v 'konjiško župnijo 120 iztisov „Slov. Gosp.“
Priliko občnega zbora sta uporabila naša dež. poslanca gospoda dr. Korošec in Novak ter nam prišla poročat. Gospod Novak je slikal vzroke in razvoj slovenske obstrukcije,, gospod dr. Korošec je nam opisoval cilje in namene politike Slov. kmečke zveze.
Vsem našim deželnim in državnim poslancem se je izreklo neomajeno zaupanje ter se jih pozvalo, da vstrajajo nadalje v boju za slovenske pravice.
Zreče.
Med začetnike društvenega življenja v našem kraju se mora prištevati gospod Šaloven, župnik v Biwabiku v Ameriki. On se je kot kapelan v Zrečah lotil dela za ustanovitev društva. Njegove misli se je oprijelo več občanov, kakor smo bili pričakovali. V prvi vrsti sta se mu pridružila sedaj že pokojna gospoda: učitelj Snuderl in pa Hinko Dobnik. Imenovana trojica je ustanovila leta 1898 politično in gospodarsko in bralno društvo z imenom Straža v Zrečah. Prvi načelnik društvu je bil gospod Peter Dobnik, sedaj v Konjicah živeči častni član. V tekočem letu dopolni torej društvo petnajst let svojega obstanka.
Račun za minolo društveno leto je podal odbor pri občnem zboru dne 19. t. m. Društvu načeljuje g.
Lamut. Ta je v svojem govoru omenjal letošnje ju-bilejsko leto, to je:	IGOOletnico osvobojenja cerkve.
Iz tajnikovega poročila povzamemo veselo novico, da •društvo šteje blizu 100 članov, in pa, da društvene namene krepko podpira vse pohvale vreden list „Sl. Gospodar“, ki naše ljudstvo obiskuje v okoli 100 iz-tisih. Samo na društveni naslov je omenjenega časnika prihajalo v minulem letu po 82 komadov, v novem letu je število poskočilo za 10 izvodov.
Danes je naše zborovanje počastil državni in deželni poslanec gospod dr. Korošec, ter naslikal v živih barvah naš politični položaj na Štajerskem, ki je nastal vsled slovenske obstrukcije v — Gradcu.
Gospodu govorniku in vsem njegovim tovarišem na Dunaju in v Gradcu se je izrekla zahvala in popolno zaupanje, pristavila se je prošnja, da naj vstrajajo v vojski za slovenske pravice, dokler jih ne izvojujejo.
Sv. Križ nad Mariborom.
Občni zbor bralnega društva in podružnice Slovenske Straže se je Vkljub skrajno slabemu ivrcp menu dobro obnesel. Zborovanje je otvoril predsednik bralnega društva gospod Pajtler. Častiti gospod Kocbek je poročal:	V bralnem društvuj se je lani
precitato nad 500 knjig in nad 4000 iztisov časnikov. Dohodkov je imelo društvo 824 K 9 vin., izdatkov pa 520 K 13 vin. Krasno je uspela Stoletnica društva z-družena s Slomšekovo slavnostjo dne 25. avg. 1912; vrgla je 432 K 72 vin, čistega dobička. Podružnica Slovenske Straže je imela 110 K 40 vin, dohodkov.
Odposlanec Slov. kršč.-socijalne zveze Franjo £ e b o t iz Maribora, je v svojem govoru primerjal delo naših izobraževalnih društev in Slovenske Straže z zmagonosnimi boji naših balkanskih bratov.
Na predlog častitega gospoda župnika se je izvolil vrli župan gospod Filip Galunder za častnega člana bralnega društva. Z.borovalci pa so ob koncu zložili za Slov. Stražo K 6.17.
V Maribor!
Za beto nedeljo, dne 30. t. m. mora veljati za vsakega zavednega pristaša S. K. Z. deviza:	v
Maribor ! Ta dan bo potožila naša glavna politična organizacija, naša S. K. Z., račun o svojem delovanju v preteklem letu in si bo začrtala pot za novo delo, za nove boje, zato ne sme nihče, ki politično čuti, in mu je zdrav razvoj našega ljudstva pri srcu, manjkati v Mariboru.
V	resnih časih živimo. Bijemo odločilne boje za obstoj in procvit naše ožje domovine, lepega zelenega Spodnjega Stajerja, a napočili so tudi dnevi, ki so usodnega pomena za celo jugoslovanstvo. Pokažimo, da se v polni meri zavedamo zgodovinske važnosti sedanjega časa, zato prihitimo v najobilnej-šem številu iz vseh strani naše lepe domovine, da bomo sodili o dosedanjem delu in napravili načrte za bodočnost.
Od zadnjega občnega zbora S. K. Z., ki se je vršil lansko leto na Jožefovo v Celju, so se zvršili svetovno-važni dogodki, ki se v veliki meri tičejo naše bodočnosti. Ce bi brezbrižno gledali, kako hite ti dogodki brez nas in preko nas svojo pot, bi obsodili sami sebe. Dokazali bi pred vsem, svetom, da smo politično nezreli, da so veliki časi našli male ljudi. S tem bi podpisali svojo smrt. Bilo bi očivid-no, da nam ni nič za naš lastni obstoj, da smo element, ki je v nadlego sebi in drugim. S številno u-deležbo na občnem zboru S. K. Z. pa bomo manifestirali, da se brez nas in preko nas ne bo določalo nič o naši prihodnjosti, da hočemo živeti in na našem jugu, na naših tleh samostojno gospodariti. Le kdor hoče živeti, ima pravico do življenja.
V	minulem letu meseca oktobra je bil v Ljubljani takoimenovan hrvaško-slovenski sabor. Tudi naša S. K. Z. je bila na njem zastopana po svojih najodličnejših članih. Sjtrnili smo tam našo V. L.
S.,	v kateri zavzema naša S. K. Z. eno najvažnejših mest, s hrvaško Stranko prava v mogočno celoto in proglasili boj za skupno hrvaško-slovensko domovino pod okriljem habsburškega orla za naš ko-nečni cilj. Prihitimo na belo nedeljo od vseh strani v Maribor, odobrimo korak naših voditeijev in manifestirajmo še doma za to veliko skupnost.
Govoriti nam bo na občnem zboru S. K. Z. tudi o težkih bojih za narodne pravice , doma v Štajerski deželi. Naši nemški in nemškutarski nasprotniki, katerim so se v kažnjivi, izdajalski zaslepljenosti pridružili tudi slovenski liberalci, bi radi razcepili našo bojno falango. Njihovi narodno osvajalni, izkoriščevalni in strankarski načrti so prekrižani, ker se je slovensko ljudstvo naveličalo pobirati drobtinic od bogato obtožene nemške mize in polnopravno zahiteva 'svoje pravice. Enake dolžnosti — enaka pravica, to je bilo naše načeto, ko smo stopili v boj in to mora biti naše načeto tudi v bodočnosti. Povejmo na beto nedeljo raznim nemškim, nemškutarskim in liberalnim hujskačem, tako, da jimj bo donelo dolgo časa po ušesih.: „Roke proč ! Slovensko ljudstvo nie rabi takih hinavskih svetovalcev! Ono bo s svojimi poslanci že samo znalo voditi svoje boje in skrbeti za svoj blagor brez nemških bergelj in brez liberalnih Dežmanovih grabelj;“
Se enkrat: na beto nedeljo v Maribor!
Novi zapletljaji. — Napetost med Avstrijo in Crnogoro.
Velika noč nam še ne bo prinesla zagotovila, da je svetovni mir izven vsake nevarnosti. Optimistično naziranje, ki ga je bila ustvarila demobilizacija na rusko-gališki meji, se vedno bolj umika in na politične^ obzorju se zopet vedno bolj kopičijo grozeči oblaki. Vsa vprašanja so stopila v ozadje in javnost samo še radovedno čaka, če ne bo prišlo radi Skadra, ki bi naj po zahtevi Avstrije pripadel na vsak način Albaniji, do vojske med nami ter Srbijo in Crnogoro. Ni sicer prav lahko razumljivo, zakaj bi naj naši vojaki šli prelivat svojo kri za albanski Skader, vendar resnica je. Nihče ne misli na mirovna pogajanja, pozabljen je takorekoč že umor na kralju Juriju, kateremu bo sledil sin Konstantin kot kralj Konstantin XII. in bo ostalo politično razmerje Grčije napram balkanskim zaveznicam nespremenjeno, nihče se ne briga za konferenco poslanikovi v Londonu, nihče za ono v Petrogradu, ampak vse se suče okrog skadrskega vprašanja. Kdor pazno zasleduje razvoj razmer po razglasitvi demobilizacijs-kih dekretov, mora priti do uverjenja, da hočejo v Avstriji gotovi krogi na vsak način vojsko, bodisi že samo z balkanskimi državami, ali pa tudi z Rusijo. Najprvo so vprizorili znano gonjo radi zloglasnega „dostavka“, ki ga je v zvezi z demobilizacijskim odtokom priobčil ruski telegrafični biro. Doživeli so pa grdo blamažo, vsled česar mora iti avstr, poslanik v Petrogradu., grof Thurn-Valsajssina. Keri na to stran niso cvetele rožice, se je obrnila gonja na jug. V zadnjih dneh čitate po gotovih nemških listih naravnost krvava poročila o srbskih in črnogorskih grozodejstvih. Zdi se, kakor da so se vrnili časi, ko je bila Prochaskova afera na vrhuncu. Srbom in Crnogorcem se očita najhujša tolovajstva in Avstrija je baje na Cetinju že storila vse korake, da doseže zadoščenje. Očita se Srbom] in Črnogorcem, da se pri navalu na Skader ne drže mednarodnih določil, da more Albance, da sitoma spreobračajo k pravoslavju katolike in muslimane, da so blizu Djakovice umorili kato,iškega duhovnika Palica, da so v pristanišču Sv. Ivana v Meduji nasilno ravnali z ladi-jo „Skodra družbe Ungaro-Croata, koje moštvu do baje grozili itd. Zahteva se tudi, da se mora dovoliti nebojevnikom prost odhod iz Skadra. „Reichspost“, ki najbolj besni., poroča, da mora dati črnogorska vlada natančna pojasnila, če ne se bo rabilo tudi sito, da se doseže zadoščenje in se prepreči nadalnja „grozodejstva.“ Imamo preveč žalostnih izkušenj z bojevitimi hujskarijami gotovih brezvestnih krogov, zato jim ne polagamo več resnosti, če prav se tudi že poroča, da sta se dve diviziji naše mornarice iz Pulja odpeljale proti jugu . . . Švar -mo samo merodajne kroge, naj pazijo, da tudi iz te afere ne bo postala slična nesmrtna blamaža kot iz Prochaskove.
Zopet blamaža?
Kakor znano, se je začela v dunajskem ofici-joznem časopisju proti naknadni izjavi petrograjske-ga brzojavnegaj urada, da je Avstrija izjavila v znanem zadnjem demobilizačnem komunikeju, da nima nobenih sovražnih aspiracij proti balkanskim državam, posebno proti Srbiji, neusmiljena gonja. Ofi-cijozno avstrijsko časopisje je izjavljalo, da Avstrija nikdar ni tega izjavila, in je vehementno napadalo petrograjski brzojavni urad,, posebno pa ruskega zunanjega ministra Sasonova, kateremu je očitalo ilo-jalnost in perfidnost, češ, da razglaša hr&dno, stvari, ki niso resnične. Vsled teh nečuvtenih napadov na ruskega zunanjega ministra Sasonova in rusko vlado, je ruski veleposlank na Dunaju, Giers, zahteval od grofa Berchtolda natančnega pojasnila in satisfakcije. In dunajsko oficijozno časopisje je doživeto strahovito blamažo. Zhnanje ministrstvo je namreč potom korespondenčnega urada ponovno objavilo komunike, v katerem odtočno odklanja pisavo ofici-joznega dunajskega časopisja 'proti ruski diplomaciji in se sklicuje, da je zunanje ministrstvo uradno izjavo o tem vprašanju objavilo le v „Fremdenblattu“1, kjer ni bito nobenih napadov na Rusijo. Komunike zunanjega ministrstva je vzbudil velikansko senzacijo v političnih krogih in to tem bolj, ker je sedaj vlada sama morala priznati, da je petrograjski brzojavni urad govoril resnico.
„Hamidije.“
Pasažirji Lloydovega parnika „Postojna“, ki je pred nekaj dnevi: priplul na Krf in ki je med potjo pris al v Draču in Sv. Ivanu Meduvanskem, pripovedujejo, da je „Hamidije“ povzročil v obeh pristaniščih velik strah. „Hamidije“ je naenkrat priplul pred Drač, se ustavil blizu italijanske štacijs-ke ladije „Cariddi“, razvil zastavo ter naznanil — bombardement. Srbi, ki so taborili na obali, so bežali, tako da jim je oster, če prav kratek bombardement povzročil le majhne izgube. Govori se, da jih je bilo le sedem ali osem ubitih. V 'Sv. Ivanu Meduvanskem pa so bile izgube mnogo večje. Ko je „Hamidije“ priplul, je pet grških parnikov že pobegnilo ter se ustavilo v nekem majhnem pristanišču. Križarka „Hamidije“, ki je bila pri rtu Rodoni, jih ni mogla opaziti, pač pa je obstreljevala štiri druge grške ladije, ter jih tako poškodovala, da jih smatrajo za izgubljene. V Sv. Ivanu Meduvanskem je bito baje sto Srbov ubitih, mnogo več pa ranjenih. Govori se itudi, da je „Hamidije“ na odprtem morju
potopil neko grško transportno ladijo, na kateri so bile vojaške cete in mtinicija.
Spomenica turških častnikov.
Splošno se v Carigradu sodi, da se je bati še vedno novih nemirov med armado. 3000 častnikov in med njimi tudi Ali Riza bej, ki je bil vojaški izvedenec pri londonskih mirovnih pogajanjih, je izročilo vladi spomenico, v kateri očitajo mladoturškemu kabinetu, da je še bolj popustljiv, nego Kiamfrovo ministrstvo ter zahtevajo, naj demisijonira ter prepusti krmilo novi narodni vladi.
Izmišljena srbska grozodejstva v Albaniji.
Belgra d, dne 10. marca: Razni nemški listi prinašajo vest, da so Srbi postrelili v Prizrenu in v Skoplju 600 Albancev, da so se uprli Albanci v okrajih Ljume ter da Srbi grdo ravnajo z Albanci. Temu nasproti se uradno zagotavlja, da so vse te-le vesti od konca do kraja izmišljene in se kot tendenciozno zlobna izmišljotina energično odklanjajo.
Pobesnelo nemško časopisje je zopet enkrat dobilo po zobeh za svoje grde laži in ostudna obrekovanja.	'
Dr. Danev v Petrogradu.
Sofija, dne 20. marca: Predsednik bolgarskega sobranje je odpotoval v Petrograd.
Lastnoročno pismo kralja Ferdinanda ruskemu carju.
Petrograd, dne 20. marca: Bolgarski general Dimitriev je izročil lastnoročno pismo kralja Ferdinanda ruskemu carju. Glede političnega položaja se je izjavil, da je Turčija zakrivila zavlačevanje miru. Bolgarija je bila napram Turčiji dostopna, sedaj pa mora zahtevati od nje vojno odškodnino.
Položaj v Skadru.
Sarajevo, dne 20. marca: „Srpska riječ“ brzojavlja iz Cetinja, da težki srbski oblegovalni topovi že bombardirajo Skader. Učinek je grozen. 80 tisoč mož pod poveljem kralja Nikole se pripravlja na generalni naskok na Skader. Skader pade v najkrajšem času.
Položaj pri Kataldži.
Agence Telegraf ique Bolgare javlja z dne 20. t. m. : Pri Kataldži je dne 19. t. m. prodirala ena turška divizija z artilerijo proti levemu bolgarskemu krilu. Napad je bil z velikimi turškimi izgubami odbit. Druga turška divizija se je pa pomikala proti centrarmi na 400 korakov. Tudi ta je bila porinjena nazaj. Turki so imeli 500 mrtvih in ranjenih. Proti večeru je pa napadlo šest turških bataljonov prednjo levo bolgarsko kriio. Kroglje iz naših pušk in topov so pa prisilile sovražnika, da se je moral u-makniti. Vsled teh težkih izgub, ki jih je imel sovražnik predvčerajšnjim na svojem leivem krilu., ni včeraj bilo opaziti nobenega gibanja! od te strani. Turška sanitetna kolona pobira mrliče padlih Turkov ter jih pokopava.
Konkordat Srbije z Rimom.
Vatikan je baje pripravljen, priznati katoliški cerkvi v Srbiiji glagolski (bogoslužni jezik. Sedež katoliške metropolije bo v Skoplju. ,Za metropolita se imenuje pa baje nek odlični dalmatinski duhovnik. Nemško-francoska vojna?
Francosko časopisje javlja, da je bivši laški finančni minister Luzzatti, ki je bil pred kratkimi izvoljen za predsednika slogo Italije in Francije pospešujočega društva „France-Italiane“, izročil predsedniku francoske republike Poincareju zaupno naznanilo, ki ga je nemški generalni štab poslal italijanski vojni upravi. V tem naznanilu je rečeno, da bo Nemčija meseca oktobra 1918 popdlnoma pripravljena 'za boj in| da tedaj prične z vojno, da konča „nevzdržni, položaj v Evropi.“ Najprej pa mora še Nemčija vedeti, če bo Italija do tega časa gotova s svojim oboroževanjem. Francoski predsednik Poincare je prečital to objavo v najvišjem vojnem svetu, kjer je napravila tak vtisk, da so vsi generali glasovali' za vpeljavo triletne vojaške službe. Časopisi prinašajo o tej noti obširne komentarje lin strastno napadajo Nemčijo, češ, da hoče brezvestno kaliti evropski mir.
Grki zasedli Samos.
Grške čete so zasedle dne 15. t. m. ob velikanskem navdušenju prebivalstva turški otok Samos.
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Na šestrazredni ljudski šoli, okolica Vojnik, drugi plačilni razred, je oddati mesto učiteljice; na , šestrazrednici v St. Pavlu pri Preboldu, drugi plačilni razred, je razpisano mesto nadučitelja; na štirirazrednici pri Sv. Juriju ob Taboru, dragi plačilni razred, je oddati mesto učiteljice; prošnje do 15. aprila.
Železniški napadi. Glasilo na zunaj objektivnega, v jedru liberalnega Društva jugoslovanskih železniških uradnikov vehementno napada slovensko državnozborsko delegacijo, ker so baje na progi od Jesenic do Trsta tudi mesta poduradnikov, slug in delavcev zasedena že po večini z Nemci. Stvar je gotovo velevažna, toda s takimi splošnimi napadi liberalno društvo, kakor se vidi, ne namerava koristiti stvari sami, ampak udariti jle po delegaciji. Glasilo naj se ne širokousti s splošnimi frazami, —
ampak naj konkretno, slučaj za slučajem, vzdržuje kontakt s poslanci, potem še le lahko pride z napadi.
Občinske volitve na Loki pri Zlidanem Mostu so predmet zmagoslavnih člankov nemških listov, — ker so Nemci vsled brezbrižnosti in izdajstva slov. liberalcev zmagali v prvem razredu; slovenski liberalni listi molče, ker je njih stranka doživela strahovit poraz — 1 ali 2 ^o spravili v odbor; S. K- Z. je zmagala v drugem razredu in deloma tudi v III. razredu, proti združenim liberalcem in socijaldemokratom. Radi nepravilnosti pri skrutiniju v III. razredu se je vložil ugovor na namestnijo, ki obeta Še vspeh. Zidanmoški slovenski liberalci, posebno nekateri železniški uradniki, so se odlikovali po brez-merni agitaciji zoper S. K. Z., mesto da bi v narodnem oziru storili svojo dolžnost. Povsod ista slika liberalne politike.
Vsesokolski Izlet, ki bi moral biti meseca avgusta tega leta v Ljubljani, je vlada prepovedala. Nismo prijatelji liberalnih prireditev in naše mnenje o sokolstvu je znano, vendar je ukrep vlade povzročil v nas začudenje ter je nam nerazumljiv. V času, ko se smejo v Avstrijo svobodno pritepsti razni „Albanci“ in obdržujejo tukaj svoje naročene „kongrese , se lastnim državljanom zabranjuje prosto gibanje. To je res. včasih smo rekli turško, zdaj bomo rekali — avstrijsko. Kakor poročajo 'listi, se namerava mesto vsesokolskega izleta napraviti izlet za avstrijske Sokole.
Zgodovina ogrskega baronstva. Brnski tekstilni industrij alee Kirchner je vplačal okrog 1 milijon kron v ogrsko državno kašo, drugi listi pravijo, da v blagajno vladne stranke, da so mu poskrbeli ba-ronsfvo. Kakor zatrjujejo nekateri listi, je bil precejšen del te svote defravdiran še predno je prišel v določeno blagajno. „Pesti Hirlap“, ki je prvi spravil celo umazano zadevo na svetlo, je zaključil svoj tozadevni članek z opazko: „Kaj takega bi se mogoče lahko zgodilo v Uruguayju, ne pa pri-nas.“ Sedaj je pa dobil list od generalnega konzula republike Uruguay v Budimpešti pismo, v katerem se protestira, proti temu, da bi se take dogodbice lahko zgodile v Uruguayju. — Dober dovtip, ki za ogrsko korupcijo ni brez pikantnosti.
Sijajna zmaga. Od Sv. Jurija ob Ščavnici poročajo: Dne 17. so se vršile volitve za občino rSv. Jurij ob Ščavnici. V III. razredu je 'zmagala Slov. ljudska stranka z veliko večino z 28—31 glasovi; v tem razredu so. tudi štajerčijanci. poskusili; svojo srečo, pa so propali, dobili so le po 10 glasov. V II. razredu je Slovenska ljudska stranka ostala za dva glasa v manjšini, ker trije bojazljivi niso prišli volit; med štirimi izvoljenimi sta dva bolj. zmerna. V I. razredu pa je S. L. S. sijajno zmagala z 9 glasovi proti 8 nasprotnim.
Patrlotje pa taki. V zadnjem času sta pri naših nemških nacionalcih patriotizem in dinastična v-danost na debelo na prodaj. Vse škiljenje preko čr-no-žoltih mejnikov je pozabljeno in ljudje, ki jim je bila Nemčija, pruska pikelhavba, vse, Avstrija nič, so našli naenkrat svoje patriotično srce in se kar cede dinastične ljubezni. Ta psevdo-patriotizem se najbolj kaže v grdem sumničenju in ovajanju Slovanov. Se nikoli se ni skušalo s tako 1 infernalnimi sredstvi, kot ravno v zadnjem času, očrniti in oblatiti naš patriotizem. Zlasti alpski nemški nacionalci, ki stoje pod vrhovnim poveljem celovškega Doberni-ga, so storili vse mogoče, da bi nas Jugoslovane naslikali pred svetom kot državi nevaren element, ki komaj čaka na padeoi Habsburžanov in že z vsemi močmi sili pod srbskega Petra. JToda, kakor že rečeno, ta nemškojnacionalni patriotizem je hinavsk in lažnjiv. Poslušajte samo naslednji dogodek: Dne 9. marca je bil v Dobernigovem listu „Freie Stimmen“ v Celovcu objavljen članek, ki se peča s prestolona-sledništvom v Avstriji in je bil list radi tega — sicer šele tri dni pozneje — zaplenjen. Cuj.te in strmite : radi protidinastične tendence omenjenega članka! Ker je članek zaplenjen, seveda ne smemo objaviti vsebine, ker bi zaplenili tudi nas. ITo pa lahko povemo, da je dotični članek pisan v skrajno žaljivem tonu napram našemu prestolonasledniku in njegovi soprogi. Ce bi si kaj takega dovolil kak slov. list, vsa Nemčija bi bila po koncu in bi nas psovala z izdajicami. Vladni list, kakor se štejejo „Freie Stimmen“, pa brez skrbi lahko objavlja protidinastične članke in državni pravdnik („Freie Stimmen“ so bile zaplenjene šele na pritisk iz D/unaja tri dni pozneje, ko so bile že v vseh rokah) v strahu pred nemškim koroškim Volksratom, pred Dobernigom in Hochenburgerjem zatiskuje obe oči. Dinastija prihaja torej šele v drugi vrsti! Tako izgleda nemškona-cionalni patriotizem.
Peklensko nas sovražijo. Tržaška „Edinost“ poroča o značilnem slučaju peklenskega ; sovraštva napram nam in našemu jeziku. List piše: „Kako sovražijo slovenščino na železnici, kaže slučaj, ki se je dogodil dne 10. t. m. na državnem kolodvoru v Trstu. Z|nano je namreč, da je na tržaškem] državnem kolodvoru uslužbenih skoraj toliko Nemcev, kolikor je uradniških mest in da c. kr. državna železnica niti najmanje ne gleda na to, da teče njena proga od Trsta pa do Beljaka izključno po slovenskih tleh, kajti tržaški državni kolodvor, kamor prihaja tisoče in tisoče Slovencev, je tako nemški, kakor bi se nahajal tam gori kje v Berolinu, ne pa v Trstu, kjer je slovenščina priznana kot deželni je-
zik. K večjemu s kakim vratarjem ali delavcem se še moreš razgovoriti po slovensko, med uradniki pa so naravnost bele vrane tisti, ki znajo slovenski. So, kakor rečeno, večinoma Nemci in to prav najzagri-zenejše vrste. Posebno pa se odlikuje neki asistent Knaus, kar je še’ prav posebno pokazal v sledečem: Ob 6. uri zvečer odhaja iz Trsta, brzovlak' št. 702. Bilo je to v pondeljek, dne 10. t. m., in /Knaus je imel prometno službo. Ko je privozil vlak' v kolodvorsko lopo, je zapovedal Knaus, da se morajo iz voza, ki vozi direktno iz Trsta v Pariz,I odstraniti vsi slovenski napisi, kakor na primer: za nekadilce, kadilce, gospe itd.“, češ, „da ne bi Parižani iz-poznali, da prihaja ta voz iz Čičarije.“ Ker so pa ti slovenski napisi skupaj z drugojezičnimi na istih tablicah, so morali odstraniti celo one tablice. Ukaz mogočnega gospoda Knausa se je seveda moral izvršiti in voz je ostal torej brez onih tablic. Ni nam treba dostavljati nikakega komentarja, kajti početje zagrizenega Nemca samo govori cele knjige.
Organisti, pozor! Podporno društvo organistov s sedežem v Celju naznanja, da se vrši občni zbor dne 31. t. m. v Celju v hotelu pri „belem volu.“ Začetek ob 10, uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem stanju. % Poročilo blagajnika, 3. Sprejem novih udov. d. Volitev odbora. 5. Razni predlogi in slučajnosti. Ako se ob določeni uri ne zbere zadostno število udov, se vrši občni zbor dve uri pozneje pri vsakem številu navzočih udov. Udje naj prineso s sabo društvene knjižice, kdor pa bi bil zadržan, naj pošlje knjižico do dne 28. t. m. blagajniku gospodu Jakobu Skrabarju, posestniku v Grižah. Ker je od tega občnega zbora odvisno, ali Podporno društvo organistov še nadalje obstoji, ali se razpusti, zato se gospodi organisti vabijo, da se tega zborovanja udeleže v obilnem'številu.
Društvo Vrtnarska šola ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 6. malega (travna, v Kamniku y kavarni (Vanossi ob 3. uri popoldne.
Za romanje v Rim se udeleženci tudi po veliki noči še sprejemajo; posebno še moški, kateri imajo še malo premalo poguma. Kdor želi iti, naj se čim preje odloči, nekaj dni je 'še čas. Vlak odide iz Ljubljane v pondeljek, dne 7. aprila in pojde ne čez Gorenjsko, ampak čez Notranjsko in Primorsko. Koroški in gorenjski romarji bodo torej morali priti v Ljubljano, ravno tako tudi Štajerci. Notranjci in pa Primorci bodo pa lahko vstopili na svojih postajah. Goričani se bodo pa pridružili v Tržiču '(Monfalco-ne), vendar bo treba plačati celotno ceno. Ta sprememba se je zgodila zadnji čas na priporočilo od železniške strani.
V Carigradu se nekaj kuha! Delajo se namreč priprave za dne !. aprila It. 1. zopet vršeče se žrebanje turških ; srečk, ki pod srečno zvezdo rojenemu naročniku! prinese vrečo čistih, '400.000 zlatih frankov. Kdor bi si rad naprtil to prijetno breme — okoli 130 kilogramov), naj se požuri, da srečko pravočasno naroči. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas Slovenske Straže.
Za Slov. Stražo je nabrala mladenka Marica Praprotnikova v Petrovčah lepo število obrabljenih poštnih znamk. (Zavedni mladenki hvala lepa!
Zai „Slovensko Stražo“ je daroval velečastiti gospod Franc Polak, kaplan v Hočah lepo število urejenih in obrabljenih poštnih znamk. Hvala!
Šolstvo in zadnji (katoliški shod v Aachenu, V Mainzu se je bila o priliki katoliškega shoda ustanovila zveza za obrambo krščanske šole in vzgoje. Ta organizacija je imela v Aachenu svoj prvi občni zbor z zanimivimi razpravami. Profesor dr. Rosenberg iz Paderborna je na primer odgovarjal na v-prašanje: Zakaj moramo katoličani varovati in braniti konfesionalno šolo? Navajal je sledeče razloge: 1. Ker smo v posestnem stanju; podedovali smo jo od svojih očetov, pa si je ne damo vzeti. 2. Ker je popolna vzgoja možna samo na verstvenem temelju; brezverstvena morala, ni za rabo pri vzgoji, ker ni v stanu dati človeku tiste moči, da bi se mogel ustaviti grešnim mikom, prihajajočim od znotraj in od zunaj. 3. Ker ima šola dolžnost, da nudi mladini le najdragocenejše bisere kulture. Najdražji biser kulture pa je krščanska vera s svojim bogatim zakladom nepobitnih resnic in z neusahljivo zakladnico božjih milosti. 4. Ker so otroci last starišev, ki imajo sveto dolžnost, da skrbe za njih časno in večno srečo. Vsled te dolžnosti pa imajo pravico, da za svoje otroke terjajo tako Šolo, ki pospešuje označeno dvojno srečo otrok. 5. Ker so otroci ludi državljani. Državljansko vzgojo pa pospešuje v prvi vrsti ver-stvena vzgoja. Verstveni narodi so bili vselej veliki narodi, brezverstvena ljudstva so pa vedno propadala. 6. Ker so otroci tudi last cerkve. Sola se mora radi) tega v cerkveno življenje vživeti in s cerkvijo živeti. To je pa možno samo v konfesionalni šoli.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolee na Dunaju so v času od dne 13. februarja do dne
14.	marca 1913 darovali: po 100 K: posojilnica v Mariboru in posojilno in hranilno društvo v Ptuju ; po 50 K: Gustav Pibroutz, tehniški vodja na Dunaju, dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani (del kazenskih stroškov,1 plačanih od gospe Antonije -Dolenc); 30 K: posojilnica v Gornji Radgoni; po 20 K:, dr. Otmar Krajec, mestni fizik' v Ljubljani, mestno županstvo v Postojni, dr. Rudolf Kobal, c. in kr. pomožni zdravnik v Tretu, 'Miha Gabrielčič, dvorni Svetnik, Josip jTomše pl. Slavskidol, c. in kr. gen. major, oba na Dunaju, okrajna posojilnica v Ormo*
:žu; po 10 K: dr. Anton Povšič, višjesodni svetnik v Trstu, dr. Leopold Poljanec,, profesor v Mariboru, Ivan Šepič v Konjicah, St, Ferlan, c, kr. vojaški računski svetnik na Dunaju, Anton Delles, predsek-nik pomožne oblasti v Trstu; 6 K:	Rado Posega,
svetovalni tajnik pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju; po 5 K: :J. Hutter, katehet v Celovcu, dr. F. Žižek, zdravnik v Gradcu, županstvo trga Železniki, Josip Velkavrh, c. in kr. stotnik v Gradcu, Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku. Skupaj 531 K. — Z iskreno zahvalo za izkazane, darove se obrača društveni odbor na mnogoštevilne slovenske denarne zavode in občinske zastope z uljudno prošnjo, da pri sklepanju računov in proračunov ne pozabijo na naše društvo. Darovi naj se pošiljajo na položnice ali na naslov prvega društvenega blagajnika:	dr.
Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvtetnik, Dunaj,
I.,	Bräunerstrasse 10.
Iz južne železnice. Prestavljeni so: pristav F. Ulčnik iz Ptuja v Krivovrbo na Koroškem; asistent Fr. überstein iz Celja v Ptuj; provizorični asistent Rudolf Pliberšek iz St. Jurija na Pragersko.
Duh. vest. Župnik na Zgornji Poljskavi častiti gospod Franc Vidmajer in častiti gospod Anton S bat, župnik na Žusmu, menjata svoji mesti. Prvi bo inštaliran dne 1. aprila v Mariboru, drugi pa i-stega dne v Slov. Bistrici.
Radi velikonočnih praznikov izide prihodnja številka „Straže“ v sredo, dne 26 marca t. 1.
Politični pregled.
Poljsko-rusiÄSka sprava.
Izmed številnih avstrijskih spornih vprašanjih, ki more javno življenje v Avstriji, se je posrečilo v zadnjih dneh eno rešiti. Prišlo je do sporazuma med Poljaki in Rusini v Galiciji! glede volilne reforme. Težko delo je bilo to, toda šlo je, ker je vladala obojestranska dobra volja. Sicer še glede rusinsk univerze ni prišlo do sporazumljenja, a vsa znamenja kažejo, da se bo tudi ta sporna točka povoljno rešila.
Francosko.
Francosko ministrstvo Briand je podalo v torek demisijo, ker je doživelo pri glasovanju o novi volilni reformi v senatu poraz. Ker je Briandova vlada v svoj program sprejela volilno reformo, je tudi z njo stala in padla. Glavni povzročitelj tega poraza je bil Clemenceau, ki se je s tem maščeval nad izvolitvijo Poincareja predsednikom republike. Poincarejev položaj je precej neugoden.
Štajersk©.
Mariborske novice.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji dobrotniki in dobrotnice: Cilenšek, župnik, 1Ò’06 K; okrajna posojilnica v Ormožu 20 K; Leopold Petovar, namesto venca na grob blagega; prijatelja č. g, Petra Skuhala, 20 K ; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, 100 K; neimenovana 16 K; za kruh sv. Ai.tona 4 K; Zupanič iz Jarenine 3 vreče krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati in veselo Alelujo!
* Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 6. aprila, vprizori naše Dramatično društvo velezanimivo, pristno slovansko ljudsko igro v Štirih dejanjih — „Gospod Jakob, naš župnik.“ Ruski spisal S. Puškin. Igra se ne sme zamenjati z „Dolski župnik“ -„Der Pfarrer von Kirchfeld“ — ter predstavlja Častitljivega starega župnika, oboževanca svoje fare, ki z dobrotljivostjo naveže srca vseh faranov nase, čeravno ruvajo njegovi neprijatelji zoper njega. Višek doseže igra, ko nahujskani kmetje svojega ljubljenega dušnega pastirja prosijo, naj jim odpusti zmoto ga peljejo v njegovo kraljestvo, v cerkev, kjer mn zapojo od vaščanov na tihem kupljene orgije. Igra je jako poučljiva ter bo gotovo vsakogar zadovoljila.	•
C. kr. gimnazija v Mariboru. Napovedano predavanje gospoda Alfreda Maderno o njegovem potovanju na otoku Korziki se je vršilo dne 17. t. m. v gimnazijski telovadnici. Ravnatelj dr. J. Tominšek je občinstvu predstavil predavatelja kot bivšega učenca te gimnazije (zrelostni izpit je prestal leta 1906), ki je rojen Mariborčan, dovršivši vseučiliške študije, postal „doktor“ Alfred Schmidt in si je pod imenom Alfred Maderno priboril častno mesto med pisatelji. Nato se je vršilo enourno predavanje o zanimivem otoku in njega prebivalcih; navzoči so z veliko pozornostjp sledili lepim izvajanjem, ki so razpršila marsikateri predsodek o Korziki in Korzih. V okviru predavanja je gimnazijski godbeni orkester igral tri komade, nudeč tako poslušalcem prijetno iz-premembo in dobrodošel užitek.
Dadi Srhov. Danes je bil pri tukajšnjemu o-krožnemu sodišču obsojen na tri tedne zapora gospod Bračič iz Zgornje Radgone, ker je v neki gostilni rekel, da so Srbi naši bratje in da bi on v slučaju vojske ne streljvl na Srbe, ampak v zrak. 12dnevni preiskovalni zapor se mu je vštel v kazen.
Umrl je v torek, dne 18. t. m. predpoldne posestnik grajščine Hausampacher, Fr. Ludvik Pacher pl. Tiheinburg, v 39. letu starosti. Grajščino je kupil še le pred par leti. Bil je Nemec.
Leitersberg. V zadnji številki smo ostro prijeli radi naše leitersberške šole okrajnega šolskega nadzornika Dreflaka. Ker nočemo delati nikomur krivice, konstatiramo, da zadeva glavna krivda radi dogodkov na Wernitzniggovi šoli okrajnega šolskega nadzornika Steringa, ki v zvezi z drugimi velikimi Nemci na vsak način hoče uničiti slovensko Šolo in podpira z vsemi silami nemško,
Celjske novice.
J. S. 2. je priredila v nedeljo, dne 16. t. m. lepo obiskan shod v celjski okolici. Po predavanju gospoda dr. Vebleta o socijalnem zavarovanju je poročal poslanec dr. Benkovič. Govoril je tudi tajnik gospod Krambergar. Ta shod pomenja nov znamenit napredek! v organizaciji krščanskega delavstva v celjski okolici..	<
Št. Iljske novice.
Na belo nedeljo bomo prišli obmejni slovenski kmetje v večjem številu v Maribor na občni zbor Slovenske kmečke zveze. Posebno nas veseli slišati govor poslanca Povšeta. Kakor izvemo, pridejo pa v večjem številu tudi kmetje iz ÌJarenine. Le vkup!
Zadnji sneg je bil jako dobrodošel za naše travnike in setve. Jarino smo že večinoma posejali. Nekateri so že celo krompir posadili.
Ptujske novice.
Ubegla jetnika. Dne 15. marca sta po noči ob 10. uri uskočila iz zapora-okrajne sodnije jetnika M. Mihelač in Franc Vidovič. Bežala sta na Hrvaško v mesto Dubrova. Ko sta pila v neki tamošnji gostilni, zapazita, da ju roka pravice zasleduje. Oba skočita kvišku, Mihelač jo udari proti Dravi, skoči v Dravo, 'hoteč jo preplavati, à. je pri tem utonil. Vidovič je sicer ubežal, a se je dne 17. t. m. sam javil okrožni sodniji v Mariboru.
Velika stiska za denar je povsod, ljudje tožijo, da si najpotrebnejših reči ne morejo omisliti, a ptujske šnopsarije so vedno nabito polne. Ubogo nesrečno ljudstvo, kedaj boš 'spoznalo, da strmoglaviš V neizogibni pogin! Ali se ne bo nihče usmilil ptujskega polja in začel pobijati tega krutega sovražnika? Zadnji čas je že.
Konjiške novice.
Smrtna kosa. Pred 14 dnevi je prišla neka M. Serbelj iz Nemškega iskat zdravja v Konjice, pa je pri gostoljubni Godečevi hiši, kjer je našla prijazno zavetje, dne 8. t. m. umrla. — V soboto, dne 15. t. m. zvečer je pa umrl advokàturski uradnik in hišni posestnik gospod Jožef Rest, eden izmed maloštevilnih pristnih Nemcev v Konjicah. Bil je vesten uradnik in miren značaj. N. v m. p.1
Dok za priglašenje v družbo sv. Mohorja se je podaljšal do dne 31, marca. Se več udov manjka — oglasite se!
Slovenska Straža. Vsled nezadostne razglasitve je bila na občnem zboru bralnega društva in pa Slovenske Straže prav slaba udeležba, komaj udi odbora in par drugih, kar igotovo ni znak zadostne zavednosti. 'Odbora sta ostala, kakor lani. Bralno društvo je imelo 755 K 92 v dohodkov, pa ravno toliko stroškov za časnike, knjige, za zboljšanje odra, za stole in drugo. Člani so razdeljeni v 27 bralnih krožkov, h katerim spadajo tudi članice „Dekliške zveze, ter imajo na razpolago 27 („Slovenskih Gospodarjev“, 27 „Naših Domov“, 15 „Bogoljubov“, 3 „Domoljube“, 4 „Vrtce“ in „Angeljčke“!, 1 „Stražo“, 1 „Zlato Dobo do“, 1 „Mir“, katerega daje gospod Jur-har ter 3 „Slovence.“ Vse tp ostane v tekočem poslovnem letu. Daj ljubi Bog Še več navdušenja in blagoslova našim mladim in starim, in veliko vspe-ha pri društvenem delu onim;, ki se trudijo zanj. Glede podružnice 'Slovenske Straže bodi povedano, da se je v preteklem letu poslalo na centralo 142 K in sicer 90 K za srečke efektne loterije, 52 K pa k'ot nabrani denar od udov (in podpornikov. Ker je na občnem zboru samo par udov in članic plačalo ud-nino, zato nameravamo na velikonočni pondeljek še prirediti skioptične slike v ita namen, da pridejo udje Slovenske Straže, pa tudi drugi, skupaj in prinesejo nekaj kronic in grošev za pisanko Slov. Straži. Naročili smo okroglo 150 lepih, poučnih ter zanimivih slik, nekaj iz trpljenja naše Gospoda Jezusa Kristusa, nekaj 'iz astronomije (zvezdoslovja), nekaj iz zgodovine zemlje ter slike predpotovnih živali, in nekaj slik iz bojnega polja na Balkanu. Ce dobimo vse, bo gotovo krasno. Želeč veselo alelujo vsem ljubim Konjičanom, vabimo K mnogdštevilni udeležbi na velikonočni ponedeljek tv stari Šoli, tali mogoče v telovadnici.
Liutomerske novice.
Zabavni večer. Slovensko pevsko 'društvo v Ljutomeru priredi na velikonočni pondeljek zabavni večer v gostilni gospoda Seršena s sledečim vspore-dom: A. 1. Beethoven: Stvorjenje Prometeja, klavir Čveteroročno. 2. 'Aljaž: a) Ti osrečiti jo hoti, b) Pri-jateli in senca., mešana zbora. 3. Bosiljevac: Na balkanskem bolnem polji, klavir. 4. Dr. Schwab: Dobro jutro, pevski valček s klavirjem. Sj (Dr. G. Ipavic: Kdo je mar? moški zbor. 6. Hladnik: 'Hrepenenje po pomladi, dvospev s klavirjem. 7. Adamič: Lipa, mešan zbor. 8. Wenzel: Spomini, ženski zbor s klavirjem. Dr. G. Ipavic: Danici, moški zbor z bariton so-
lo. 10. Durand: Valse v es, klavir. 11. Dr. Schwab: Še ena, koncertni kolo, mešan zbor. 12. Pahor: Veseli bratci, koračnica za mešani zbor s klavirjem.
13.	Parma: Balkanska koračnica, klavir. B. Šaljivi prizor: Kmet in avtomat. Burka v enem dejanju: V posredovalnici. C. Srečolov. Začetek ob 7. uri -zvečer. Vstopnina 30 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor.
Drugi kraji.
Kamnica pri Mariboru. Dne 25. marca, popoldne po večernicah, se vrši v Marinšekovi gostilni veselica naše Mladeniške zveze. ;Na vsporedu igra: „Rudeči nosovi“, petje moškega zbora in predavanje, o balkanski'vojski. Pridite!
Sv. Križ nad Maaiborom. Bralno društvo priredi dne 25. marca, to je na praznik ’Marijinega Oznanenja, popoldne ob 3. uri, v hiši gospoda Jož. Mačeka na Šobru št. 8, gledališko predstavo igre: „Otrok Marijin.“ Med odmori poje mešani pevski zbor. Pridite v prav obilnem številu!
Sv. Martin pri Vurbergu. Tiužno milo so dne
12.	t. m. zjutraj zapeli zvonovi v prijazni cerkvi sv. Martina. iOd ust do ust je kakor blisk šlo sporočilo, da je umrl mladenič Franc Dvoršak. Le en glas je šel po fari, ko je umrl, da je bil dober In pošten mladenič. N. v m. p.!
Črešnjevec. Pri občinskih volitvah na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici so zmagali Slovenci v I. in JU. razredu, dočim so si štajerčijanci priborili zmago v II. razredu. Pod vodstvom znanega posili-nemca Kresnika so napeli štajerčijanci vse sile, da bi dobili na Črešnjevcu občinsko gospodarstvo v roke. 'Toda zavedni Slovenci se tudi najstrupenejše hujskanje niso ustrašili ter so v boju z gnilim šta-jerčijanstvom slavno zmagali. Slava jzavednim vo-lilcem! Pripomniti moramo, da sta kot agitatorja posegla v boj tudi „nemški“ advokat dr. Janeschitz in c. kr. sodnik „Nemec“ dr. Rakovec. Slovenski kmetje si bomo to dobro zapomnili.
Slov. Bistrica. Naša okrajna hranilnica, za katero jamčijo slovenski kmetje celega okraja z vsem svojim premoženjem, je od čistega dobička 'darovala 500 K za nemško telovadnico, Ikjer obrača par zelenih turnarjev kozolce. Ce bi se mi kmetje obrnili na okrajno hranilnico, naj nam podeli kako podporo za naše gospodarske potrebe, ki jih je v sedanjih hudih časih vse polno v celem okraju, hi gospodje Wiesthaler in somišljeniki to prošnjo gotovo odbili in bi rekli, da pri sedanji gospodarski ’krizi podpor ne morejo podeliti. Za nemške turnarje, ki so največji nasprotniki vsega, kar je slovenskega, pa imajo ti gospodje vedno polne roke denarja. Slovenski kmetje — kako dolgo jim bomo še hlapčevali?
Ruše. Vabimo k večji predstavi, katero priredijo slovenska društva na velikonočni pondeljek, 24. marca 4913, ob 7. uri zvečer, v dvorani gospoda A. Novaka v Rušah. Predstavlja se: „Fernando, strah Asturie, ali izpreobrnenje roparja. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. Poslovenil Fr. Rihar. Igra se vrši v španski pokrajini Asturiji. Med odmori vdarjajo tamburaši iz Maribora. Vstopnina 60 v.
Sv. Andraž v Slov. goricah. Slovenska kmečka zveza priredi pri Sv. Andražu v Slov. goricah dne 25. t. m., na Marijin praznik, društven shod po rani službi božji. Govorita poslanca Meško in Mih. Brenčič.	a
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Na Marijin praznik, dne 25. t. m., po pozni službi božji, priredi S.
K.	Z. pri nas politično zborovanje. Vrši se v stari šoli. Govorijo poslanci Ozmec, Meško in Brenčič M. Pristaši S. K. Z., agitirajte za veliko udeležbo na obeh shodih!
Solčava. Na cvetno nedeljo zvečer je v Vrhu zatisnil trudne oči k smrtnemu počitku Radeckigev veteran, samec Gregor 'Matko, v 81. letu svoje starosti. V svoji mladosti se je udeležil vojnih pohodov očeta Radeckega po Italiji. Znal je marsikaj zanimivega in šaljivega povedati iz svoje vojaške službe, tudi je znal zabavati družbo z veselimi italijanskimi pesmicami. V občevanju je bil ljpbeznjiv, kot katoličan globoko veren in skromen. Do zadnjega časa je mogel brati iz molitvenika. Rad je tudi prebiral dobre knjige in liste. Dal Bog mnogo 'takih Gregorov. Počivaj sladko!
Cirkovce. Bralno društvo ima dne 25. t. m. svoj okčni zbor.
Obrež pri Središču. Naj nam blagovolita gg. odbornika Kelemina in Zjabavnik sporočiti, zakaj prvi kljuke barva, a drugi zelje In fižol trži, ko gresta ob pol tretji uri v jutro od občinskih računov domov? — Več volilcev.
Gomilsko. Dne 25. t. m., na praznik Dznane-nja Marije Device, priredi tukajšnja Dekliška zveza dve gledališki igri in sicer: „Marijin otrok“ in pa „Dve teti.“ Zač tek ob 3. uri popoldne. Pridite polnoštevilno!
Sv. Peter na Medvedovem selu. Naši vrli Orli nam priredijo na velikonočni pondeljek in torek izredno zabavo z velezanimivo zgodovinsko igro „Turki pred Dunajem. Za današnjo dobo kaj primerna igra. Spominja nas žrtev naših prednikov za svobodo naše 'domovine, spominja pa nas tudi mogočno zmagoslavnih bitk bratov na Balkanu, ki so za vedno ukrotili drznega 'T.urka, ki je toil stoletja strah in groza Evrope. Domačini, pa tudi vsi naši ljubi so-Šedje, to igro pa morate videti. Na veselo svidenje torej !
Muta. Slovenci in Slovenke! Pridite na velikonočni pondeljek ob 3. uri popoldne na veselico v slovensko šolo na Muto. Predstavlja se igra o preganjanju kristijanov za časa Rimljanov. (Posebna rimska noša.) O kmetijstvu govori gospod potovalni učitelj. Prosta zabava z godbo. Vstopnina prostovoljna za uboge šolarje.
Mala Nedelja. Kmetijska podružnica uljudno vabi kmetovalce k živinozdravskemu predavanju, ki se vrši dne 30. t. m. (na belo nedeljo) po rani službi božji v šoli. Govoril bo c. kr. okrajni živinozdra-vnik gospod Pirnat iz Slovenjgradca.
Sv. Jurij ob južni 'železnici. Katoliško bralno društvo priredi na belo nedeljo, dne 30. t. m., popoldne fpo večernicah, v Katoliškem domu lepo igro šestdejanko „Bela nedelja.“ Iz St. Jurija in soseske so vsi uljudno vabljeni!
Zgornja Ponikva. Bralno ih pevsko društvo na Zgornji Ponikvi priredi v torek, dne 25. t. m., ob 3. uri popoldne, ljudsko veselico z zanimivim vspore-dom. Vsa sosedna društva in prijatelji poštene zabave, pridite, ne bo vam žal! Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Nazarje pri Mozirju. Na belo joedeljo, dne 30. t. m., se vrši popoldne, ob 3. uri pri Toniču važen poučen in ustanovni shod J. S. (Z. Kmetje, splavarji, gozdni delavci, posli, rokodelci ter mladina, pridite vsi na ta važen shod, da izvemo, kake važnosti je v sedanjem času strokovna organizacija. Govorita gospoda dr. Veble in V. Zajc.
Šmartno pri Velenju. Tukajšnja Dekliška zveza priredi na belo nedeljo, dne 30. marca, popoldne, v Društvenem domu gledališko predstavo tridejanko: „Večna mladost in večna lepota“, na kar (že sedaj občinstvo opozarja.
Sv. Martin pri Velenju. Na velikonočni ponedeljek, po prvem svetem opravilu, bo shod Jugoslovanske strokovne zveze v Društvenem domu. Delavci.. posestniki, rokodelci, posli, žene in dekleta, vsi na shod! Govori V. Zajc.
Rečica ob Savinji. Na praznik Marijinega 0-znanenja, dne 25. t. m., se bo vršil občni zbor kmei-tijskega društva ob 3. uri popoldan v gostilni gosp. Jožefa Štiglica, po domače ICuježa. Uro pozneje se vrši tudi občni zbor ljudske hralnice in posojilnice. Na zborovanju bo zelo poučno predavanje gospoda Vladimirja Pušenjaka, nadrevizorja Ziadružne zveze iz Maribora. Udje obeh zavodov se vabijo, da pridejo v obilnem številu!
Sv. Križ na Murskem polju. Bralno društvo priredi dne 25. t. m. v Slomšekovi dvorani veselico s petjem, tamburanjem in glekališko igro: „Naša kri.“) Ker nastopijo novi tamburaši in to v lepem številu (20), je pričakovati velike udeležbe, pa tudi že igra sama je velikega pomena. Cisti dobiček je namenjen za novi oder. Po predstavi prosta zabava pri gospodu Vekoslavu Muhiču v Križevoih. Začetek ob 4. uri pop. K najobilnejši udeležbi vabi uljudno odbor.
Žetale pri Rogatcu. Na velikonočni pondeljek in velikonočni torek, vsakokrat popoldne po večernicah, ob pol tretji uri, priredi katoliško bralno in izobraževalno društvo v Žetalah v stari šoli dve gledališki predstavi in sicer pretresljivo igro „Sinovo maščevanje, ali spoštuj očeta“, igraj,o fantje, in šaljivo igro „Pri gospodi“, igrajo dekleta. Vabimo u-ljudno vse Žetalčane, posebno pa še vrle žetalske sosede, ki pridejo te dni k naši romarski cerkvi M. Tolažnici.
Rajhenburg. Na praznik Marijinega Oznanen-ja priredi slovensko katoliško (društvo zabavi večer s petjem in dvema zanimivima igrama: „Marijin o-trok sem“ in „Pri gospodi.“ Začetek po popoldanski službi božji. Pridite v obilnem številu! Vabi vse — odbor.
Brežice. Zborovanja Slovenske kmečke zveze v Brežicah na kolodvoru pri gospodu županu Zorko se udeleži tudi gospod državni in deželni poslanec dr. Benkovič. Na shodu bo treba izreči odkrito in odločno besedo o škandaloznih razmerah na okrajnem glavarstvu v Brežicah._____
-afigžS ——I il W Mn' dl" ilHICBiffi■■■■■■■—
Stecken pf e	•
litijsko mlečno milo
iz tovarne Bergmanns & Co.. v Dečinu os Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne mre pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla prtznaina pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerjah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmanaova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinari ev.	43
Narodno gospodarstvo»
Važno za vse sadjarje. Nov sadjarski list, — Vsi, ki se pečajo s sadjerejo,, so že davno pogrešali lista, ki bi imel namen, dvigniti sadjarstvo tudi po Slovenskem na višjo stopinjo, skrbeti, za izboljšanje naših sadnih vrst, biti sploh sadjarju svetovalec pri vsem njegovem delu. Ta želja se je sedaj sadjarjem izpolnila in moramo reči tako, da smemo, biti tega res veseli. V Ljubljani je pričel izdajati deželni sadjarski nadzornik gospod M. Humek „Slovenskega
Sadjarja“, od katerega sta izšli že dve, številki. Ta list izhaja mesečno na najmanj 16 straneh in prinaša tudi slike; prav izredne vrednosti so pa barvne priloge, ki. predstavljajo razne vrste sadu in izhajajo v vsaki drugi številki. Vsebina je zelo raznovrstna. V prvih dveh številkah imamo spise o gnojenju sadnemu drevju, sadnih zajedalcih, sredstvih zoper zajce, cepljenju, poročila o trgu, sadjerejčeva dela v februarju in marcu itd. Kot eno glavnih nalog pa bo „Sadjar“ delal na to, da dobimo pravi sadni izbor, ki bi bil za naše kraje primeren. Zato objavi v vsaki drugi Številki opis ene sadne vrste z barvano sliko, zraven pa stavi vprašanja na sadje-rejce po vseh naših krajih, kakšne izkušnje imajo z dotično sadno vrsto. V nastopni številki poroča o teh odgovorih in izreče konečno sodbo o primernosti dotične vrste za naše krvje. Cena listu, je jako zmerna; list stane na leto 3 K. Kdor pozna tiskovne in druge stroške, ki jih povzroča ’dandanes izdajanje lista, zlasti še z barvanimi prilogami, ta se bo čudil, da je mogoče s tako malo naročnino izdajat^ tak list. Zato pa list tem topljeje priporočamo v naroči-tev. Nekaterim ga je upravništvo že poslalo, na o-gled. Precej ga jih je že plačalo, kdor ga še ni, pa naj to napravi čim preje, ker se bo 3. številka (o-krog dne 20. marca) doposlala samo onim, ki so list plačali, ali vsaj naznanili, da ga naročajo. Naročila naj se; pošiljajo na upravništvo „Slovenskega Sadjarja“ v Ljubljano, Linhartova sulica 12.
Število mehaničnih konjskih sil. Novejša tehnika je ustvarila razne pripomočke, s katerimi se je produkcija blaga silno dvignila. Prvo mesto zavzema v tem pogledu mehanična, mrtvaf sila, ki vedno bolj izpodriva živalsko in človeško delovno silo. Za časa vlade sedanjega cesarja se je samo v Avstriji, brez Ogrske, pomnožilo število ( mehaničnih konjskih sil od 1500 na približno 3,000.00(). i Ako bi morali ljudje izvršiti tisto delo, ki se opravi s temi mrtvimi konjskimi silami, bi/ bilo treba približno 44 milijonov ljudi.
Razgled po svetu.
Strašen hoj z roparji v Lodzu. Na Przediels-ki cesti je policija preiskala neko hišo, kjer je dobila pet banditov, ki jih j e /že dolgo iskala. Ko so pa bandite peljali v zapor, so eskorto napadli banditi, ki so bili oboroženi z noži. Vnel se je hud boj. En policist je bil zaklan, trije nevarno ranjeni, nakar so napadalci z aretiranci pobegnili. Alarmirani vojaški oddelek je zasledoval begunce, in je streljal za njimi, ker niso hoteli obstati. En bandit je bil nevarno ranjen, ostali so, pobegnili.
Uvoz zlata v Nemčijo. Nemška državna banka nakupuje zlato. Nedavno je uvozila za 20.000 funtov šterlingov zlata iz Londona, sedaj so pa zopet iz Londona za isto svoto zlata uvozili. V Novem Yorku je pripravljenega za pol milijona dolarjev zlata, ki ga vpeljejo v Nemčijo.
Nagrobni spomenik papeža Pija X. Po nekem starem običaju papežev si je tudi sedanji papež Pij X. sam določil svoj nagrobni spomenik. Te dni je dal potrebna navodila za izvedbo načrta. Počival bo papež Pij X. v kripti cerkve sv. Petra, v katere skrivnostni temini počivajo cele generacije papežev. Njegov grob je docela skromen; v zid se vseka ozka vdolbina, da bo ravno za eno rakev prostora v njej. Vdolbina se nato do papeževe smrti zazida z opeko, kasneje pa, ko bo papež pokopan, se odprtina zapre s priprosto marmorno ploščo, katere napis bo naznanjal, da počiva tu Pij X.
Turkinja o zapadni Evropi. Zejneb Hanum, junakinja' enega Lottijevih romanov, je svoj čas pobegnila iz harema in se podalh v zapadno Evropo, kjer je mislila najti lepše življenje. Doživela je pa kruto razočaranje; odlična Turkinja se je prepričala, da zàpadno-evropsko ženstvo živi še mnogo bolj neusmiljeno življenje, kakor Turkinja v haremu. Te svoje vtise je v pismih razodela Angležinji Elison, ki je sedaj ta pisma objavila. Zanimivo je, kako Zejneb Hantim sodi o zapadnoevropskih plesih; zde se ji skrajno nesmiselni. NaiVđgšenje. zapadnoevropske mladine za ples ji je nekaj nerazumljivega, nemogočega. Nekoč je slišala mlado damo med plesom reči svojemu kavalirju: „Ne želim si slajše smrti, nègo umreti med valčkom.“ Res, lepe pojme je Turkinja lahko ponesla iz zapada O njegovi mladini.
Darujte za Slov. Stražo!
Slovenske šivilje in krojači so navadno naročevali blago za obleke in druge potrebščine od tujih, židovskih razpošiljalnic. Dobili so slabo blago za drag denar, največkrat pa so dobili čisto drugo blago, kakor je bilo naročeno, ker v onih razpo-šiljalnicah niso znali ali pa niso hoteli znati slovenski in so poslali, kar so hoteli. Sedaj je temu odpomagano. Naš domači trgovec J. N. S o š t a-r i č v Mariboru, Gosposka ulica št. 5, si je u-redil novo prvo spodnještajersko razpošiljalnico vseh vrst modnega in manufakturnega blaga. Ce hočete dobiti sveže, modno in po ceni blago, pišite takoj po vzorce; dobite jih zastonj in poštnine prosto. Ce pridete v Maribor, oglejte si trgovino in pazite na slovenski napis, da ne zamenjate te trgovine s kako drugo.
9soha ura 14 dni na poskušnjo
Se pošilja samo proti póvzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrn8.
D®“ Velik cenik brezplačno. '3WI
(Jamstvo'3 leta.)
Srebrne ure.....................K 6’50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine	.	.	.	„	6'—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10'—
Goldin Eoskopf ure..............„ 4'—
Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure .	. „ 19'—
14 karatne zlate ura za gospode „ 40'— Srebrni pancer-verižice	.	.	.	„	2'—
14 karatne zlate verižice	.	.	.	„	20'—
14 karatni zlati prstani	.	,	.	„	4'—
Viseče stenske ure na nihala. . „'10'80
Kuhinjske ure.....................  2'40
Budilke............................ 3'—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'—
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Strašen vihar v Ameriki. V■ Luisiarh in Alabami je divjal silen vihar, ki je ubil 15 oseb. Skoda znaša 100.000 dolarjev.
Žalujoča vdova. Nadzornik nekega pokopališča je opazil nekoč, kako je neka ženska sejala na svež grob travino seme. Ko ji je omenil, da bo grob ob času že sam postal zelen, mu je ženska odgovorila:	„Vem, toda svoj en# pokojnemu možu sem ob-
ljubila, da se ne bom prej poročila, dokler ne bode zrastla trava na njegovem grobu. Ker se mi pa že ravno sedaj ponuja dober snubec, ne maram sicer prelomiti besede, toda daljše držati jo kot je treba, pa tudi nočem.“
Za smeh«
Dobri sklepi.
No, dragi prijatelj, prvi teden novega leta je minul, kako je kaj s tvojimi dobrimi sklepi?
V najlepšem redu so vsi! Svoj denar bom pa vražje trdo držal:	cvetlic ne kupujem več,' gledali-
ščnih listkov tudi ne, večerij in dragih darov svoji oboževanki tudi ne.“
Ti, ona ti take sklepe prav gotovo zameri in ljubezen bo šla rakom žvižgat.
Naj bo, kakor hoče, predvčerajšnjim sem se ž njo oženil.
Ravno narobe.
Matevž: Moj fant je ležal v travi in ga je gad pičil. Zdravnik pravi, da bo treba rano izžgati, ker je bil gad hudo strupen.
Sosed: Pri meni je pa žena hudo strupena. Ko jo je lani neki gad pičil, ji nič ni bilo — gad je pa poginil.
1	Izotročjihust.
Oče: „Tonček, zakaj nisi več vesel igrač, kisi jih dobil za god?“
Tonček: „Zato ne, ker vem, kolikokrat bom tepen, predno jih bom razbil.“
Vzdih.
Žalosten vdovec po pogrebu žene: No, ta špas me je pa zopet lep denar stal!
Narobe svet.
Bolj kot je stara fotografija, mlajši je obraz. Brata.
Reza: Ali nista ona-le dva fanta brata?
Mica: Za enega vem, da je, za drugega pa ne morem prav gotovo reči, ali je ali ni!
Naznanilo?
Podpisani najudaneje naznanja, veleč, duhovščini, cenj. gosp. naročnikom, prijateljem in znancem, da se je preselil v y OrmOŽ ob Dravi.
Proseč hkrati nadaljne naklonjenosti bilježi z odličnim velespoštovanjem udani
KAROL ROJS,
obl. izk. zid. mojster in stavb, podjetnik.
Halisno štupo, suhe gobe,
jabolke namizne m za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno,, zrnje, koruzno slamo od storžev, ===========
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse dežtlne pridelke kakor tudi petroijevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veletr^evim s špecerijo »n z deželnimi pridelki
Anton Kolenc CiS?
Graško »lica št. 22«
Pozor ure I
Velika zaloga ur, dragoceni!, srebrnine In optičnih šivan po vsaki oenl.
?*# n «broli i Himer. enli. stateti firsuefm «d 20 d« 200 K. Nikl&ste remont.-ora £ Pristna srebrna ara Original omega ara Kuhinjska ura Bndiljka, niklmata Poročni prstani	s 2.—
Srebrne verižic	2*—
— Večletna jamstvi
Nasi. Dietinger
Theod. FelraM
urar In očalar 447 Maribor, fltspwk» »ilss 28.
8-60 . r-
. »»*-* 4‘-
O«
5
K-pejm zlaiale« la srtkrg.
ŠE? «J?	••M* w 99 olajšuje in ozdravlja bolezni na prsih, kašelj. 1
Koche katar, influence in neduho. )	1
j	V izvirnih zabojčkih po K 4'— ge dobi v vseh lekarnah. S
O
m
(S
S
o
c
a.
O
A
N
O
E
n
! Velecenjeni pOŽOl gg. posestniki zemljišč in vrtov !
Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje travnike, polje in vrte.j ME” Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša
in najbolj zdrava gozdna, deteljna, travna in zelenjadna semena
le v obče znani špecerijski in semenski trgovini tvrdke
NI. Berdajs v Mariboru
$S~ na Zofijinem trgu *3«! Za prijazna naročila se najtopleje priporoča	z odličnim spoštovanjem
M. Berdajs.
I	v
-i	«A
0 ai	iH o
P	a a
«	■H >
O M	M M
m	
(0 or	Ik
P

rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj _
atelir za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor kipe, oltarje itd. iz lesa, kamna in mavca
Jvo Soje, kipar
Maribor, ReiserJe™ uiica 26.
o
d
o
o
o
a
*o
■H
O
S3
Hotel „Avstrija“
(Rajšter; v Šoštanju
tse pod ugodnimi pogoji prodd-Vpraša se Celje, poštni predal št. 43.
II resnih
Usi b Šentlur blanko Qntmanu
da si ogledate novodošlo blago za vsakovrstne obleke in velikansko izložbo svilnatih robcev!
X
»
X
X
X
X
X
K
X
X
X
K
X
K
X
X
X
X
X
X
*
Izložba svilnatih robcev se otvori dne 10. sušca in traja do 15. rožnika.
Ker bo ta izložba res zanimiva in ker ima Janko Arfman V svoji daleč na okrog sloveči trgovini tudi raznovrstno drugo najboljše blago v veliko množili
bo vsakdo srečen
kateri si nabavi svoje potrebščine pri
Janko Artman-u v Šent Jurju ob juž. žel,
Star pregovor pravi :
„Želiš dobro lepo blago po nizki ceni pojdi k Janko Artman-u v Šent Jur“.
X
K
X
X
X
X
X
&
K
X
K
X
X
X
X
X
X
X
3
X
X
X

Najboljše in najmodernejšo sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslovanska Stf HTIGCki V Celju Št.. 301.
razpošiljalna
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kalj iva vsakovrstna
Semena
ItttttXttKKtttCJtiCttig
Svoji k svojim i
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^nana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.^
Najnižje cene! postrežba točnaI Alali dobičekI pobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p;«em sem prejel vsled dobre in postene postrežbe.
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staro znano tvrdki!
fl\ilan Hočevar Colje
lik farne cerkve.
Ul
Oft 1 Ä7Ä f Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče, '-'tl iO JO. prj večjih naročilih zdatno znižane cene.
SS« ' A. THIERHY’A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih ta dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem katara, pri olečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetja jeter in vranice, pri slabem teki, in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih bolehnih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
Je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr» starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A* König.
Goričar JI Leskovšek
Craška ulica 7 Celje RctovSka ulica 2
Tovarniška zatoga raznovrstnega kancelijskega, konceptnega, barvanega in ovitnega papirja. — Svinčniki, peresa peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, Nv dtbelOI	kreppapir, umetne cvetlice itd.	Na drobno!
Velikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4 v. napr.
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. Nagrobni venci in traki.
Trgovina s špecerijskim blagom m ■ Trgovioa z moko in dežel, pridelki
Solidna, pcstrežfbal
Evan Ravnikar, Celje
Graška cesia št- 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr. jamčeni domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Maufhner.
Na drobno in na debelo !
Glavna zaloga vrvarskega blaga ■■ Glavna zaloga*snbih inolnat.barv
Južnoštajerska hranilnica v Celju
jv Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre in jih cbrestuje po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačne hranilnica sama ter ga ne odregnja» vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
41
o
2
0
sko in Garnjigrad in rezervna Zakl* da. katera znašata že nad 350 000 K Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovoli a za dijaške ustanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učvm zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokov ie šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene 6 000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Ureza birmo!
repaslranfe s pismenim Jamstvom:
se lepa LS*nk obstoječa iz WT9 OCIOI mala zidana V1ISQ| dveh sob in knhipje. Pri hiši so svinjski hlevi, drvarnica, brajde in dva velika vrta. Hiša je še tri leta davka prosta. Izplačati ni treba vsega. Hiša stoji na Teznu, 5 minut od Maribora, cena se zve pri g. Ant. Haler-ju, uradniku v bolnišnici v Mariboru, Tržaška cesta 29. Hiša se preda le radi preselitev gospodarja v Ljutomer.	58
Velika narodna trgovina
Kusi Vanič, Celje
Narodni dom
I O lin nncfi&fnf! n® prodaj! Dne 27. sušca 1913 bo pri Lal3pU pUaüölf U okrajnem sodišču v Celju prodalo izvrž-benim potom posestvo biš. št. 20 v Sp. Grušovljah pri Št. Petru v Sav.doL Posestvo je cenjeno 4.500 K, ima krasno lego, lepa poslopja, kravnike in njive ter je pripravno za obrtnika Nevarnost je da pride v nemške roke.
CQ
Ö
*0
O
«a,
posebno 2
"I priporoča bogato zalogo manufaktur
I nega in mednega blaga,
krasne novosti za spomiadne obleke g po zelo znižani cenil ^	«
Ostanki pod lastno ceno. >
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pc Sijejo takoj. Zahtevajo se n*j „Originalni Koloseus-sttdìlniki in manj vredni izdeiki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Zahvala.
Pristna srebrna ura	K 7'—
Pristna srebr. ura ženska K7'— Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica
damska K 3 40 .... K 28-—
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-rapasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in zlatar
Tvrdka Alojzij Zoratti,
pozlatar v Maribora,
naznanja tužno vest, da je njen nad vse spošto vani in izkreno ljubljeni ustanovitelj, gospod
Angelo Zoratti sen.
v soboto, dne 15. t. m. previden s svetimi zakramenti v 75. leta svoje starosti mirno v Gospoda zaspal.
Pogreb dragega rajnega je bil v torek na mestnem pokopališču.
S ete maše zadušnice se bedo brale v četrtek, dne 27. t. m. ob 10. uri predpoldne v stolni in župni cerkvi v Maribora.
B!ag mn spomin!
Maribor, 19. snšca 1913.
Žalujoči ustali,
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti našega nepozabnega predobrega in iskreno ljubljenega gospoda
Angelo Zoratti sen.
ustanovitelja tvrdke,
kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu, za poklonjene krasne vence, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znan eem, posebno pa še mil. g. stolnemu in mestnemu župnika Moravcu za sprevod ter za gin-Ijive besede ob odprtem grobn, našo najiskre nejšo in najglobokejšo zahvalo.
Maribor, 19. snšca 1913.
Žalnjoči ostali.
Ponehale bodo vse kritike o Tolstovrški slatini,
ako jo sedaj poskusite
ko se je posrečilo vrelec moderno urediti in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „Ti IstovrŠka“ z vsem*
najboljšimi kislimi vodami, ker zelo ^TolstO^I^SlCci^ sec*ai D8jtoÜSa zdravilna in
mozira in ostane tndi čista
99
namizna osvtžujoča mineralna
panio gure£ ^garibor
Tegethofova cesta št. 39.
kisla T"	naročajo odlič* i zdravniki za se in za ^ I	jjr m ,je b'la
I VfSlUVrSntl svoje bolmke ter za cele bolnišnice. 1 UISIUVI ^Blcl odliko-
voda.
Srečke v korist
„Slovenski Straži“.
400.000 frankov
se zamore zadeti s turško srečko na mesečne
obroke po samo 4 krone 75 vinarjev.— Vsaka srečka prav gotovo zadene.
Z vplačilom prvega obroka zadobi naročnik takojšno igralno pravico
Prihodnje žrebanje: 1. aprila t. I.
Eno turško srečko zamore naročiti tudi več oseb skupaj. — Pojasnila daje |in naročila sprejme za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
vana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh boljših TP ^Icfnunčlri	nné4à
gostilnah, trgovinah in lekzrnah ter pri podjetju ■	Silil j |IUala
Guštanj (Koroško) — Zaboj s 25 s/8 stiki, stane le 5 kron. Prazne steklenice se sprejmejo v polnitev
bolezni v grla najhitreje ozdravite, ako pridno Tolsto vrško“.
AkeliHaM^i I Pijte le Tolstovrško n KI 511 IH “ II k ! ■ slatino, ki vsled sveže
ga, pr jetnega okusa nadomesti vsako drago pijačo !
IfariìInS V Katare in drage ■	■ naihitreie ozdrav
grgrate in pijete
Edina štajerska naredna steklarska
M« debelo!	trfJOlfinJi	Wa d»*obwol
Franc Strupi, Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CEUU 1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU4*) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
obrestuje hranilne vloge do
od dne vloge do dne vzdiga
počenil s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plačuje zadruga sama.
Založnik iu izdajate).'- Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.